štev. m o Ljubljani, g torek, dne 8. augusta 1905. Leto XXXIII. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2-20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20"— za pol leta „ „ 101— zi kaze ljubezni ne bode nikdar pozabil! Nemški Michel in ljubljanski Zane postopata oba v lepi slogi proti — narodnim damam. Nedavno je „S1. Narod" strahovito oblatil gdč. Marijo Stupca, katero „Marburger Zeitung", kakor njeno sestro zmerja, da je „e i n Narodni-dom-Frauenzimmer". Obe sestri sta — „r u s o f i 1" in „w i n d i s c h e Heissporne". Nato pa gre ta infamni list in vse umazane napade „Narodove" na gdč. Stupca prestavlja in jih v vsi njihovi sirovosti podaje svojemu nemškonacional-nemu občinstvu. Ona je seveda v Mariboru ravno tako varna pred sodnim preganja njem, kakor »Narod" v Ljubljani Spomnimo se le, kaj je dr. Tavčar govoril o mariborskih porotnikih ! In zato se drzne Mariborčanka blatiti tako nečuveno v resnici narodne dame slovenske ! Tako je ženska čast izročena na milost in nemilost umazanim žurnalistom. »Splošno žensko društvo v Ljubljani* naj bi vendar enkrat nastopilo proti takemu nečuvenemu blatenju ženske časti! I. Redni občni zbor „Slo-venske dijaške zveze11 se vrši 22 avgusta z dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika ustanovnega shoda; 2. odborovo poročilo; 3, volitev odbora; 4. slučajnosti. Obenem se vrši počitniški sestanek slov. kat. narod, dijaštva. Natančneje poročilo sledi pozneje. — Petindvajsetletnica mature. Maturanti zagrebške gimnazije iz leta 1890. sestanejo se dne 29. t. m. v Za-grebu, da proslavijo skupno petindvajsetlet nico mature. Med tedanjimi zagrebškimi maturanti so bili tudi trije Slovenci, in sicer gg. dr. D a v o r i n M a t e k , kanonik v Mariboru; Ivan Naglič, magistratni kontrolor v Ljubljani, in Anton Ranči g a j, župnik v Št Petru v Savinjski dolini. — Pogreb ciganke v Novem Mestu. O pogrebu umrle ciganke Frančiške Hudorovič se nam piše, da se je zbralo pri pogrebu nad 200 ljudi vseh stanov. Gospa Vidic darovala ji je za mrtvaški oder lepo črno obleko in lepa spodnja krila. Bila je priljubljena ciganka, ki je rada delala in malo kedaj prosila. Stara je bila še le 36 let, zapušča 6 otrok, 6 jih ji je pa že umrlo. Mož je bolan, delati- ne more, sedaj so otroci sirote. — Apostolski nuncij z Dunaja je prišel v Rim. — Orkan in hudourje v Novem mestu in okolici. Iz Novega mesta nam pišejo: Včerajšni notici treba še mnogo dostaviti. Strela, ki se je pojavila nad Kobetovo hišo na Drski. se ni izstrelila v gozdu, kakor je bilo včeraj poročano, marveč je švignila čez in se ustavila na brzojavnih žicah tik kolodvora. Žice so baje kar plamtele električnih isker. Pri tem se je poškodoval brzojavni aparat tako, da saj včeraj ni bil za rabo. Aparat je malo prej zaprl službujoči uradnik g. Schiffrer, ki je prestal letos v kratkem že drugo slično nevarnost Udarilo je po izpovedbi potnikov v več poslopij na Radohovi vasi in Veliki Loki. Strela je tudi ubila enega vola v Stopičah. Zasledujoč novo promenadno pot čez „proštov gozd" na kapiteljskem hribu naletim v kratkih presledkih na tri velike počez nad potjo ležeče smreke. Srednja med njimi je rasla globoko ob potu tedaj od vetra dobro zavarovana in vendar jo je popolnoma zvilo nad korenino. Tu je morala razsajati grozovita sila orkana, ni bila zastonj četrt ure povsod taka tema, kakor po noči. In zraven tako čudno grezetajinstveno tulenje in bučanje zlasti zunaj na kmetih. Od vseh krajev prihajajo čim žalostneje vesti. Zlasti okrog Birčne vasi in pod Straško goro je napravil orkan veliko škode. — V splošnem se d& že sedaj s sigurnostjo kon-statovati, da so najbolj trpeli brez izjem vsi kraji ob znožju pogorja: kočevskih hribov = Toplice; S t r a ž a = vse vasi ob levem bregu Krke; Gorjancev — vasi Stopiče, Birčna vas, Stranska vas i. t. d. — Prevrnil je orkan mnogo kozolcev, izruval debela sadna in gozdna drevesa, polomil koruzo in potlačil ajdo in krompir. Novo mesto, kakor že včeraj omenjeno, ni toliko trpelo. Orkan je razsajal bolj skokoma. Prišel je od juga po vetru »široko", ki smo ga že dva dni občutili in nam je ravno v soboto donesel toliko vročine. Njemu nasproti je kljuboval severovzhod vsled česar so nastali siloviti vetrovni vrtinci. Te smo že v soboto opazovali na raznih krajih po cestnem prahu katerega je visoko v podobi takozvane *Wasserhose" v vijugah neslo na kvišku. Ti vrtinci so bili zanesljivi predoznanjevalci nevihte, kajti na ravno isteh krajih so tudi včerajšni orkan najbolj občutili. Tudi zvečer smo imeli še drugo nevihto, ki pa je šla le liki strel, hitro mimo nas Ali doli na jugo-z j padu za kočevskimi hribi je bilo grozovito videti in bati se je od tam slabih Jobovih sporočil; istotako tudi na severovzhodu v krškem okraju Pri nas je bil le še precej miren dež in bliskalo se je strašne. Drugih zanesljivih podrobnosti do sedaj še ni. Kolikor znano, toče v našem okraju ni bilo. Zrak se je shladil do 15 stopinj C. in toplomer še danes kaže komaj 30 stopinj C. na solncu. — Se nekaj poročil o silnem viharju. Iz Ajdovca pri Žužemberku se nam piše z dne 7. t m.: Včeraj dne 6. avgusta ob pol 1. uri se naenkrat stemni nebo, strašen vihar pridivja od jugozapadnika, ki je divjal kakih deset minut pa s tako divjostjo, da tukajšnji domačini sploh še ne pomnijo takega neurja, kakor je bil v nedeljo. Vihar je podrl več velikih dreves kar s koreninami, jemal strehe s kozolcev in več kozolcev polnih žita vrgel na tla. Na lipi pred cerkvijo je odlomil vihar več vej; eno vejo težko, da je ne nese noben možak, vrgel je veter več metrov daleč proč Z zvonika je odtrgal strelovod in vrgel veliko opeke s strehe. Med viharjem je šla tudi toča zmešana z dežjem, ki je na polju in po vinogradih prav močno po- škodovala. Skoda je ogromna. Danes, ko se je zjasnilo, je kar žalostno ko človek pogleda na polje in vrtove. Tu leži kozolec podrt, žito razmeteno naokrog, drevesa polomljena ali izpuljena po vrtovih in nezrelo sadje otreseno na tleh, trtje pa, kolikor ga je še ostalo, vse razmršeno in grozdje okleščeno. Nehote človek vzklikne pri tem po gledu: Gorje ti ubogi kmet, gorje! Pri nas je bila huda suša, vročina neznosna, dne 5. avgusta popoldne 46° C. Vode je bilo že zmanjkovalo in sadež na polju je bil že ves uvel. — Iz Strug se nam poroča 6. t. m : Danes ob tričetrt na 1 uro popoldne je strela udarila v hruško poleg hiše vdove Marije Grebene vul. Anzlovke v Tržiču št 7. Zažgala je streho in omamila v sobici se nabajajočega sina Ignacija, kateri je pa precej prišel k zavesti. Ker je bil silen naliv in ker so ljudje precej priskočili na pomoč, je napravila majhno škodo. — Posebni vlak za loreške romarje odhaja iz Ljubljane v soboto, dne 12. t. m, ob 11. uri zvečer in se vrne v Ljub ljano dne 15. t. m. ob 5. uri popoldne, se enkrat prosimo, naj bi vsi romarji opravili sv. izpoved že doma oziroma) v Ljubljani, na Trsatu in v Loreti pa prejeli sv. obhajilo. — Ce misli kedo odstopiti, naj nam to nemudoma naznani, da se v tem slučaju more vstreči drugim. — O požaru na Gašteju se nam še poroča : Strela je vdanla v nedeljo ob pol 1. uri popoldne v hlev Luke Srnid a na Gašteju pri Kranju. V hipu je bilo poslopje v plamenu, tako da so komaj mogli rešiti živino. Zgorelo je pa mnogo sena, žita in kmetijskega orodja. Požarni brambi iz Stražišča in Kranja sta neumorno delali cel popoldan in skoraj celo noč, da se ogenj ni prijel ostalih, v neposredni bližini stoječih gaštejskih poslopij. - Izžrebani porotniki za lil. zasedanje v Novem mestu: Penca France, posestnik in trgovec v Mokronogu; Marolt France, posestnik in gostilničar v Leskovcu ; Gospodarič Martin, mlinar in posestnik v Logu št. 3; Androjna Ivan, posestnik v Logu št. 1; Formbacher Ivan, posestnik v Kočevji; Zupančič Fr., posestnik in usnjar v Trebnjem; Zupančič Ivan, posestnik in župan v Znojilah; Bartol Ivan, posestnik in gostilničar v Ribnici; Rudesch Anton, graščak v Ribnici; Sutej Ivan, posestnik in župan v Sodovicah; Malnarič Martin, posestnik in trgovec v Črnomlju; Črne France, posestnik in trgovec v Sodinji vasi; Planinšek Ivan, posestnik iz Trebnja; Arko Anton, posestnik in hotelir v Ribnici; Malnarič Ivan, po sestnik in hotelir v Semiču; Avguštin Iv., posestnik in gostilničar v Semiču ; Podboj Jožef, posestnik in mesar v Ribnici; Bukovec Ivan, posestnik v Verčicah; Fabijan Jožef, posestnik in gostilničar v Mal. Laščah ; Hočevar Ivan, posestnik in gostil ničar v Vel. Laščah; Papež Jožef, posestnik in gostilničar v Sp. Boštanji; Zupane Jožef, posestnik in gostilničar v Toplicah; Novo-selc France, trgovec in posestnik v St. Jerneju; Ganser Karol, posestnik in blagai ničar v Kočevji; Prusnik Ivan, posestnik in trgovec v Turjaku; Burger Marka, posestnik in strojar v Ribnici; Loy Alojz, posestnik in hotelir v Kočevji; Kužnik Anton, posestnik in gostilničar v Trebnjem; Lindič France, posestnik in gostilničar v Strelacu; Holenc Anton, posestnik in go stilničar na Miru; Klun Jakob, posestnik in trgovec v Ribnici; Fugma Jurij, posestnik in trgovec v Starem trgu; pl. Nikolaj Gut-mannstal, veleposestnik na Dvoru — Zi dani most; Gosti Ivan, posestnik in gostil ničar v Grofovih lipah; Majzelj France, posestnik in gostilničar v Bili cerkvi; Lobe France, posestnik in gostilničar v Zagradcu. — Namestnikom so izžrebani: Ferlic Ivan, posestnik in mesar v Rudolfovem; Dular Ivan, posestnik in gostilničar iz Jurke vasi; Kastelic Ivan, posestnik v Rudolfovem Barborič Karol, trgovec v Rudolfovem; Appe Anton, posestnik in pečar v Kandiji; Damiš I., kavarnar v Rudolfovem; S male France, posestnik v Zalogu ; Mramor Miha. usnjar v Rudolfovem; Može France, po sestnik v Stopičah. — Iznajba Slovenca v Ameriki. Nas rojak J. Kambish iz Ambridge Pa. iznašel je nov stroj za vzdigovanje in polaganje cevi ter drugih težkih predmetov Odlikuje se zlasti po tem, da se dela ž njim hitro in z majhno silo, kar je včasih velicega pomena. Državni urad v Washing tonu mu je patentiral to iznajdbo dne 4 ju lija 1905 št 794 023. — Obesil se je v Jolietu v Ameriki Janez K o m i n iz Gorenje vasi pri Čatežu na Dolenjskem, kjer zapušča ženo in štiri otroke. — Povrnili se iz Amerike. Pirnik »Slavonija" »Cunard linije" je te dni pripeljal iz Amerike nazaj na Reko 212 izseljencev, med temi je bilo 35 takih, katerim ■i bilo dovoljeno, da bi se bili izkrcali v New Yorku. — Padec v spanju na cesto. Na Reki je padla hči dr. Avgusta Pillepicha gdč. Mercedes v spanju z drugega nadstropja na cesto, kjer je obležala nezavestna. Sanjalo se ji je, da jo zasledujejo psi. — Železniških nesreč ne bo več? Iz Pulja poročajo, da je neki mladenič, Rihard Rottenbacher s pomočjo arzenalskega mojstrskega aspiranta Ivana Haberla izumil stroj, ki omo-gočuje, da dva na istem tiru nasproti vozeča se vlaka že na razdaljo večjih kilometrov lahko zapazita nevarnost. Ker je izumitev baje zares dobra, bosta izumitelja storila vse korake, da se jo uvede. — Znamenita pevska slavnost v Zagrebu bo 13., 14. in 15. t. mes povodom 30letnice pevskega društva »Sloge". Naznanilo je doslej svojo udeležbo že 33 društev. Nastopilo bo 720 pevcev in 100 pevk. — K ognju na Hudem pri Radomljah se nam še poroča, da je v deželni bolnici umrl nevarno opečeni posestnik 5 a r c. — Boj med meščanom in redarjem v Trstu. I an Fabris je razsajal v gostilni št. 36 v Barriera vecchia. Ko je prišel policijski stražnik Grgič, se je spravil nadenj, vrgel po tleh in ga razorožil. Sele ko je prišel stražnik Juriševič, se je Grgič znebil silovitega Fabrisa. Toda ta se je vrgel še na Juriševiča. Policaj se ni mogel drugače znebiti Fabrisa, da ga je usekal s sabljo po glavi. Fabrisa so težko ranjenega prenesli v bolnišnico. Danes po noči so govorili, da je Fabris umrl. — Nesreča na cesti. V soboto preteklega tedna je peljal Založnik Franc s Plešivce dva voza z otepi in slamo v Ljubljano. Ko pride blizu Viča pred železniški prelaz poleg Kančeve tovarne za kis, moral je pred zatvornicami počakat' na vlak. Ko ta pri vozi mimo, spusti slučajno ravno pri prelazu paro, ki je spravil konja v divji tir proti Kančevi tovarni. V neki jami končno konja padeta, vozova pa sta se prevrnila. Gospodar je padel z vrh voza in se le neznatno pobil, oje voza pa se je zlomilo. Ker je polagalo v bližini nov železniški tir okoli 60 delavcev, zato je šel Založnik prosit železniškega mojstra, naj mu dovoli pomoči v svoji nezgodi, da zamore vozova zopet vzdigniti. Delavci so prišli in igraje so vzdignili vozove brez najmanjšega napora. — Utonil je 171etni ohromeli posestnikov sin Jožef Povrh iz Sina-d o 1 c a. — f Anton Ažbe. Slavni slikar Anton A ž b 6, rojen leta 1862. v Poljanski dolini na Gorenjskem, je umrl v Monakovem, kjer je njegova slikarska šola slovela daleč na okolu. — 360 oseb na morju v nevarnosti. Iz Trsta poročajo o nedeljskem viharju: Dež je šel toliko zjutraj kolikor zvečer, s hudim viharjem, ki je razsajal posebno na morju Poroča se o nevarnosti, ki je v tem viharju pretila parniku „S. Giusto". Ta parnik je bil odplul iz Trsta na zabavni izlet v Pulo včeraj ob 7. uri. Imel je kakih 360 izletnikov. Že ob odhodu iz Trsta ni bilo morje posebno prijetno. A ko se je parnik nahajal med Porečem in Rovinjem, ga je zalotil najhujši vihar. Valovi so pre metavali parnik semtertja kakor malo orehovo lupino. Vode je bilo na parniku vedno čez kolena. Najstarejši mornačji so trdili, da ne pomnijo tacega viharja v tam morju Slednjič je parnik vendar došel do Rovinja. Vse rovinjsko prebivalstvo je čakalo na obrežju, v strahu, kaj bo s parnikom in z ljudmi na njem Z veliko težavo so slednjič privezali parnik k obrežju in izletniki so se izkrcali. Nekateri so se nastanili v raznih hotelih, a druge so Rovinjci vsprejeli v svoja stanovanja, a ker so bili izletniki vsi premočeni, so jim dali na razpolago ob eke, da so se mogli preobleči. Dve uri pozneje je bil vihar pojenjal in parnik „S. Giusto" — in ž njim kakih 80 izletnikov — je odplul proti Puli. Drugi izletniki so pa ostali v Rovinju — čakajoči, da se jim posuši obleka — do 6. ure zvečer Ob 6. zvečer so se pa vrnili z vlakom v Trst. LluDUansKe novice. lj Obrtna razstava v »Mestnem domu" je jako dobro obiskana. Čim dalje se je ogleduje, vedno zanimivejša postaja. Vsa razstava priča o izredni inteligenci našega domačega obitništva. Na razstavi ima občinstvo priliko opazovati tudi nekaj prav duhovitih novih domačih obrtniških izumov. Razstava je odprta vsak dan od 9. ure zjutrajde 12. ure in od 2. urepopodnedo 6. ure zvečer. — Iz včerajšnjega poročila je po pomoti izostal o otvoritvi obrtne razstave stavek : Pozneje sta došla pri pogrebu g. dr. Gregorija Kreka zadržana ljubljanski župan g. Ivan Hribar in podpredsednik trgovske in obrtne zbornice g. Franc Kollmann, ki je z gosp. Gassnerjem in g. Ivanom Krega r j e m zastopal trgovsko in obrtno zbornico. lj Napredek Ljubljane. — Vabilo in prošnja. Znano je, da se je magistrat stolnega mest* kranjskega vedno prizadeval, da povzdigne belo Ljubljano med najmodernejša mesta ne le naše širše domovine Avstrije, temveč cele Evrope. Ustanovil je tekom zadnjih let več kopališč in kakor se spodobi kopališkim mestom, primerno posredoval pri podraženju živil. Meščanstvo je za te čine naprednega mišljenja brezdvomo zelo hvaležno. Toda sl. mestni magistrat se s temi uspehi še nikakor ni zadovoljil. Njegovemu bistremu vidu nikakor ni moglo ostati skrito, koliko slovenskega denarja se znosi v tuje dežele, posebno v Italijo, ki bi neprimerno povzdignil blagostanje Ljubljančanov ako bi ostal v mestu. Sklenil je torej, spraviti Ljubljano tako daleč, da bo nudila tujcem vse one znamenitosti in zanimivosti, ki se lahko vidijo v tem ali onem mestu italijanskem. Začel je z najbližjim — z Benetkami. Vnela seje sicer živahna debata, ali naj stoje ljubljanske Benetke v Trnovem ali v Vodmatu, ki se je pa končala v prilog zadnjemu okraju. Najbolj pripravne za to podjetje so se nam reč zdele Ravnikarjeve ulice. S sebi lastno energijo je šel magistrat na delo, da v najkrajšem času izvede svoj veliki načrt. Poslal je inženirjev, ki so vse natanko preme rili in zaznamovali po hišnih oglih, kako visoko naj stopi voda. Za njimi so pa prišli mestni delavci in s priznano hitrico na-sipali več let bližnje ulice tako, da so vse visele proti Ravnikarjevim, in da se je mogla voda brez ovir po njih pretakati v slednje. Zadnji mesec so bile priprave končane. Kotanje na konceh Ravnikarjevih ulic in jarek, ki jih veže — gospodje od magistrata mu pravijo kanal — so že davno za suti in Vodmatčani so nestrpno pričakovali dne, ko bo začela naprava funkcijonirati. Ni bilo treba dolgo čakati, v nedeljo 6. t. m se jim je izpolnila njihova srčna želja. Med gromom in treskom so se odprle zatvornice neba in od vseh krajev je pridrla voda k nam. V kratkem času se je nudil radovednim očem krasen pogled. Voda je zalila ulico, niti pedi suhe zemlje se ni dobilo več, le hiše, hlevi in drvarnice so še molele iz vode, ki je segala prav do Holzapflovih in Bohoričevih ulic. Tu se je zbrala nadebudna mladina iz vsega Vodmata in občudovala modrost mestnih očetov, ki skrbe tako lepo za zabavo mlademu svetu. Kajti čast, komur čast, celo najstarejši prebivalci Ravnikarjevih ulic, ki so vajeni vsako leto povodnij, so morali reči, da se kaj takega še ni videlo nikdar. Po ulici so se vozili na plohih z metlami v roki mladi brodniki in čakali domačinov, vračaječih se iz mesta, da jih popeljejo do hišnega praga ali pa celo v sobo. Tudi več drugih Vodmačanov se je poslužilo teh prometnih sredstev in z velikim zanimanjem ogledovalo kleti, kjer je veselo plaval krompir in druga zelenjava med prevrnjenimi omarami. Ob kratkem, ko likor nam dopuščajo naše skromne zmožnosti, smo popisali drugim Ljubljančanom in Slovencem neznano novost, ki jih bo gotovo zanimala Vabimo torej vse prijatelje takih in enakih naprav, posebno pa častite mestne očete, naj posetijo o kakem hujšem nalivu naše ulice, kajti ob lepem vremenu je pri nas ravno tako suho ali pa še bolj kakor po drugih navadnih mestnih ulicah ljubljanskih Slednjič imamo še eno prošnjo do naprednih Ljubljančanov. Kakor lahko vsak izprevidi, ne zadostujejo primitivna vozila, katere smo zgoraj omenili niti za nas same, kaj šele za vse časti vredne goste. Zato smo sklenili stanovalci Ravnikarjevih ulic, da si preskrbimo v to svrho lepih in pripravnih čolničkov Pravzaprav je to stvar slavnega mestnega magistrata, toda kakor po navadi so postavili častiti mestni očetje v proračun premajhno vsoto, česar posledica je, da je zmanjkalo denarja za čolne in vesla. Vendar nočemo, da bi to podjetje ostalo na polovici pota, zato smo prevzeli to stvar sami. Ker pa šteje ulica le 15 številk in se posestniki ne morejo šteti med najbogatejše ljudi, obračamo se do požrtvo valnih ljubljanskih meščanov s prošnjo za prispevke Vsak tudi najmanjši dar se hva ležno sprejme. Darovalci dobe pravico se voziti brezplačno po novih Benetkah, kar v deževni jesenski dobi ne bo brez pomena. Prispevke pobira rad vsak posestnik v Ravnikarjevih ulicah. lj 50letnioa .Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov" se je včeraj zaključila z izletom v Vintgar in na Bled. Udeležilo se je izleta 60 oseb. Pri izhodu iz prekrasnega Vintgarja je goste pozdravilo »Katoliško izobraževalno in bralno društvo" iz Gorij. Poročilo o tem izletu, ki je dostojno zaključil prelepo slavnost, priobčimo jutri. lj Trgovec okraden v železniškem VOZU. Ko je včeraj vstopil v Trstu na brzovlak posestnik in trgovec Anton Žnidaršič iz Kroščje pri Postojni, se mu je pridružil neki mlad človek. Peljala sta se skupaj do at Petra v drugem razredu. V Št. Petru sta izstopila in izpila skupaj liter vina. Nato sta vstopila v poštni vlak, ki je bil pa tako napolnjen, da sta morala stati do Postojne na hodniku. Ko so ljudje v Postojni izstopili, sta šla oba v kupč, kjer je Žnidaršič kmalu zaspal. Tudi tujec se je delal, kakor da bi spal. Ko je sprevodnik blizu Ljubljane Žnidaršiča zbudil, je ta opazil, da uljudnega mladenča, ki je plačal v Št. Petru liter vina, ni več v kupeju; obenem je pa tudi opazil, da mu je izginila listnica s 3 000 kronami. Tujec je najbrže Žnidaršiča med Postojno in Ljubljano okradel in potihoma na kaki postaji izstopil. Navedenec je kakih 22 let star, srednje postave, plavi h, majhnih brk in je govoril v hi vaškem narečju lj Vojak na begu. Od desete stot-nije tukajšnjega domobranskega pešpolka Št. 27 odšel je v nedeljo popoldan ob štirih na izprehod pešec G u t m a n n , ki se pa do danes zvečer še ni povrnil. Bati se je, da se je ponesrečil. lj Trgovska šola v Ljubljani končala je te dni svoje 70. šolsko leto. Ustanovljena je bila leta 1834. ter je imela dosedaj 12.248 gojencev. Koncem pre-tečenega šolskega leta je bilo v gremijalni šoli 107, v privatui trgovski šoli g. Mahra pa 126 učencev. Prvi letnik privatne trgovske šole je bil razdeljen v tri tečaje: slovenski, nemški in laški. Po narodnosti je bilo v obeh šolah skupaj 146 Slovencev, 37 Hrvatov in Srbov, 34 Nemcev, 34 Lahov, 2 Rumunca, 1 Francoz in 1 Spanec. Oprostilni izpit v gremijalni trgovski šoli je napravilo 14 učencev. Prihodnje šolsko leto se prične 1. oktobra. lj Vjeta tičica. Že od leta 1903. v policijskin listih preganjano 221etno Julijo Kaušegovo iz Janč, je policija včeraj are-tsvala. lj Občinski svet bo imel v sredo dne 9. avgusta obli. uridopoldne izredno sejo po že naznanjenem dnevnem redu. lj Umrli so: Ivan Sivic, posestnikov sin, star 4 mesece; Franja Knez, delavka, stara 28 let; Mihael J e k i n, delavec, star 65 let; Fran Ž e 1 e z n i k , črevljar, star 44 let — V bolnici: Ivan Travnik, urar, star 52 let lj Ljubljanske društvene godbe koncert za člane se vrši jutri v hotelu »Ilirija". Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane prosta, za nečlane 40 h. Cerkveni letopis. Ljubljanski škofijski list, ki se te dni razpošlje, naznanja da se bodo vršile eksercicije za duhovnike od dne 28 avg. popoldne do 1. sept zjutraj v knezoškofij-skem Alojzijevišču v Ljubljani. Želeti je torej, da se čč. gg. duhovniki, ki se teh vaj žele udeleževati, čimpreje prijavijo, da bode moglo vodstvo Alojzijevišča vse potrebno pravočasno ukreniti. Razne stvari. Najnovejše. Kazen s palicami je na Kitajskem odpravljena. Namestu njih je uvedena denarna globa NovaEdisonova iznajdba. Edison naznanja iznajdbo nekega električnega aparata, s katerim bo mogoče vsak voz izpremeniti v avtomobil. Debeluhi prirede tekmovalno hojo v Marijinih vari h. Kdor ima pod 90 kg. ne sme sodelovati pri tekmovanju. Vsled lakote pol svoje roke pojedla. V blaznici Villevard pri Parizu so našli v neki kleti umobolno gospo Gaucher, katero so pogrešali že mesec dni. Umobolna je padla v hlev in je ondi vsled silne lakote na polovici roke odjedla si vse meso. Krvavi konec ljudske veselice. Iz Budimpešte poročajo, da je v nedeljo prišlo v Jageru na ljudski veselici do takega tepeža med kmečkimi fanti in vojaki 5. infant. polka, da je došla kompanija vojakov, ki je oddala eno salvo Sedem fantov je obležalo mrtvih, ranjenih je 12 fantov. V mestu je vsled tega strahovito razburjenje Shod nemških telovadcev. V nedeljo je pričel zborovati odbor nemških telovadcev v Kraljevcu (Konigsberg), ki ima 800.000 članov. Nemškim telovadcem pripada tudi Dunaj s 777 člani. Vseh telovadnih društev je 7296 v 6094 krajih. Preteklo leto je pristopilo 332 novih društev. Ženskih članic je 31 260. Poročilo graja, da šolske oblasti nasprotujejo obisku telovadbe v društvih učencem in učenkam. Kljub temu pa je 40.029 dečkov in 18 231 deklic v društvu. S t o inšt iri deset turistov vgorah zamedel sneg. V tirolskih gorah je, kakor se poroča v neki alpski gostilni, zamedel sneg 140 turistov, ki so vsled tega morali ostatiti v gostilni. Napad na sultana policijska komedija? V Sofiji sodijo, da je povzročila napad na sultana turška policija, da se izpremeni prestolonasledstvo ali pa da nasilno nastopi proti kristjanom. U m r 1 je v Kielu slavni anatom Val-ter Flemming. Nemški princ aretiran. Iz Berolina poročajo: Te dni je bil pri Svine-miinde aretiran neki civilist, ki je fotografiral utrdbe Na stražnici so spoznali, da je aretiranec pruski princ Henrik. Nesreča vrudniku V Herco genrathu pri Ahenu se je utrg?Ia vrv dvi-galnice, na kateri je bilo osem mož. — Pri padcu so se ubili štirje rudarji, dva sta bila težko, dva pa lahko ranjena. Dimnik iz jekla. V Ameriki so izdelali dimnik, ki ima v premeru 3 in pol metre, visok je pa 70 metrov. Ta dimnik postavijo v neki tovarni v Meksiki. To je najvišji dimnik v Ameriki, ki je narejen iz jekla. Telefonska In brzojavna poročila. Napadi na Slovence v Celju. Celje, 8. avgusta. Sinoči je pijana nemškadruhal ob navzočnosti mnogih celjskih odličnja-kov in s pomočjo mestnih uslužbencev napadla s kamenjem tukajšnji .Narodni dom" in „Z vezno tiskarno". Na obeh poslopjih so napravili veliko škodo in pobili mnogo šip. Sipe so vse zavarovane pri nemških zavarovalnicah. Celje, 8. avg. Po Schubertovi slavnosti v Celji je „Domovina" prinesla nekaj poročil o tej slavnosti, koja so se popolnoma strinjala z dejanjskimi razmerami. Povodom slavnosti so se Celjani v svoji nadutosti enekrati prav grozno blamirali tako, da je bila vsa slavnost zanje najklavernejši fiasko. Ker je „Domovina" o vseh dogodkih objektivno poročala, se je „ Deutsche Wacht" dvakrat grozno razčeperila nad »Domovino" in je psovala in zabavljala čez Slovence, da je bilo joj. Ker se „Domovina" ni dala po revolverskih žurnalistih vahtaričinih ugnati v kozji rog, je začela vahtarca kar noreti. Najprej je kar prikrito pozivala Nemce, naj se nad Slovenci maščujejo zaradi pisanja »Domovine*. V sobotnem listu je pa kar naravnost pozivala, naj si Nemci zoper Slovence sami pomagajo. Prinesla je najprej slabe in hudobno zavite prestave „Damovi-ninih" poročil, h koncu pa je pristavila: „ N e m š k i Celjani, ali je treba še kaj več, da se vas vzdrami k samopomoči! Tu vam ne preostaja druzega, kakor da se vzdignete zoper svoje sramo-tilce in si sami pomagate!" Kljub temu pozivu je »Deutsche Wa cht " ostala nezaplenjena. Ker se proti pozivu ni oglasilo državno pravdništvo, je celjski mob seveda pravilno sklepal, da je po mnenju državnega pravdništva samopomoč dopustna. Tako se je zgodilo, da je poulična druhal pod vodstvom celjskih nemških prvakov napadla sinoči zvečer celjski „Narodni dom". Na večer se je pridrla pijana tolpa bro-ječa kakih 100 do 150 ljudij pred »Narodni dom", kjer je začela vpiti „Pereat", „Abzug", „Nieder mit den Windischen" itd. Na protest nekaterih Slovencev je navzoča policija prosila demonstrante, naj gredo od „Narodnega Doma". Nato so v resnici šli, toda ne domov, ampak pred »Zvezino tiskarno", v kateri se tiska „Domovina" in so tam naprej rjuli. Nasproti „Zvezine tiskarne" se zida nova dekliška šola. N a stavbišču so se oborožili s kamenjem in ga začeli metativ »Zvezino poslopje". Ker so bile vse žaluzije zaprte, niso napravili poseb. škode. Od „Zvezine tiskarne" so se vrnili s ka menjem obloženi zopet pred „N a r o d »v dom", kjer se je začelo pravo jerihonsko vpitje in bombardiranje. Kamenje, večje od otroške g 1 a veje z v s o s i 1 o frčalo proti »Narodnem domu". Poškodoval sejena mnogih mestih zid in pobitih je osem velikih šip. Kamenje je bilo metano z vso silo, kajti pobite so šipe v drugem nadstrop. Med demonstranti je bilo tudi n e k a j v išj i h mes tni h uradnikov, vsled česar si seveda policija ni upaia vmes poseči. Kriv te demonstracije ni nihče drugi, kakor državni pravdni k , k i j e nek a zno v ano in ne-zaplenjeno pustil zadnjo,Deutsche Wacht". (Opomba uredništva : Pa se menda vendar ne bo poverilo preiskavo v tej zadevi, oziroma sodno preganjenje krivcev temu državnemu pravdniku|? !) Celje, 8. avgusta. Celjski Slovenci so se brzojavno pritožili na ministrstvo notranjih stvari zaradi sinočnih lopov-skih napadov na slovensko lastnino. Zlasti povdarjajo, da jim policija ne da potrebne pomoči, da noče ali ne morezabraniti izgredov. Tudi povdarjajo, da državni pravdnik »Deutsche Wacht", ki je izgrede inscenirala, ni zaplenil. (Op. ur.: Kakor smo poizvedeli, je kriv oni državni pravdnik, ki svoj čas tudi ni hotel zapleniti »Deutsche Wacht", ko je prinesla nesramen in blasfemističen pamflet na Marijo in lavretanske litanije. Takrat je šele na višji ukaz državni pravdnik zaplenil vahtarco, kakih 48 ur potem, ko je že izšla.) Celje, 8. avgusta. Govori se po mestu, da so bili včerajšni nemški izgrediSamo začetek vseh napadov, koje imajo Nemci proti Slovencem z i s t e m a t i č -no pripravljene. Sedaj baje nameravajo po vrsti napasti še hiše posameznih Slovencev. Oblasti so proti Nemcem brez moči, zato bodo morali Slovenci poseči k samoobrambi. Praga, 8. avgusta. V prostorih praške trgovske in obrtniške zbornice je neki za-sačeni tat zabodel nočnega čuvaja Šanela, nato se pa obesil. V morilcu so izpoznali češkega ekssnplenta Szantnerja. Spemberg, 8 avgusta. Tu je trčil brzovlak s tovornim vlakom. Uradna poročila govori o 20 mrtvih. Portsmouth, 8. avgusta. Francosko brodovje je priplulo sem, od angleškega brodovia srčno pozdravljano. New York, 8. avgusta. Witte se je izjavil, da pri prvem sestanku z japonskimi mirovnimi pooblaščenci ni bilo govora o mirovnih pogojih. Peterburg, 8 avgusta. L nevič poroča o nekaterih uspešnih bojih ruskih prednjih straž. Dne 3. t. m. so Rusi preprečili, dajaponciniso obkolili ruske g a krila. Peterburg, 8. avgusta. Car je odposlal Witteju šifrirano brzojavko. Tu govore, da je Linevič s svojimi poročili prepričal carja o gotovi zmagi in da je malo nade, da bodo mirovna pogajanja ( uspešna. Listnica uredništva. V o d m a t : Oglasite se večkrat! flleteorolojično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm o m a Čm opazovani. Stanje barometra t mm Temperatura po Celzija Vetrori Nebo „ -a f§! o. 7 9. zveč. 736-7 +182 sl. svzh. jasno 8 7. zjutr. 739 2 +152 sl. vzh. del. obl. 00 2. pop. 738 6 +250 sr. jjvzh. jasno ilostiva gospa! Ali ste že poizkusili izvrstne zmesi vsak dan sveže žganih raznih kav 1194 104_15 1*1"ve ljubljanske velike pralarne za kavo? ULJEDILNE GOBE (prima kakovost) kupi v vsaki množini v vrečah 20—25 kg. A. Smyra, i46o 20-16 Dunaj XVH./1. Elterleinplatz 7. 1568 3—3 se I S C e za takojšnji vstop proti dobri plači za c. kr. poštni urad ^Polzela v Savinski dolini". is8i špecerijske stroke 3-1 sprejme takoj Karol Planinšek, Dunajska cesta, Ljubljana. Učenka 1580 u trgovino mešanega blaga 3-1 se sprejme t »k o j. Naslov pove upravništvo »Slovenca". P v Zenitna ponudba. 73 J/(lad hišni posestnik in obrtnik se je// poročiti j gospodično, katera bi imela 8000 do 10.000 Jf dote. Pisma s slik° pod šifro .bodočnost št. 10U" naj se pošiljajo do 20. avgusta na uprav. „_5"/o venca". 1528 Sli „S<°- a V Ihanu, pol ure od Domžal je naprodaj pritlična hiša z 800 m2 obsežnim vrtom in vodnjakom, s 3 večjimi sobami in drugimi pritiklinami. Lega krasna zraven cerkve, zadaj košat smrekov gozd z izprehodi, na mirnem kraju, zelo pripravna za kakega vpokojenega gospoda. — Cena okoli 6000 K. Natančnejša pojasnila daje županstvo v Ihanu. 1571 3-2 = Veliko presenefenje! = Nikdar v življenju več take prilike! < 500 komadov < 1562 3-3 .,.95 1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1"95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje. Dunajska centr. rezpošlljalna tvrdka P. Lust, Krakov št. 565. NB. Za neugajajoče se vrne denar. Trgovski pomočnik 15465-5 mešane stroke želi svojo službo premeriti kam na deželo. Naslov pove upravništvo »Slovenca". MS SffS Si« fSStl Marija Alešovec izdelovanje perila 1577 4-i vljudno naznanja, da se je s Poljanskega nasipa št. 14 SGT preselila -nptt na Elizabetno cesto št. 6 (dohod s Poljanske ceste.) Obenem naznanja, da bode meseca septembra otvorlla od visoke c. kr. deželne vlade na Kranjskem koncesijonirano uči-lišče za prlrezovanje In Izdelovanje perila, ter se prijave učenk že' sedaj sprejemajo. fA fj n SAM Srednja včerajšnja temp. +19 3», norm. +19 4». Ernest Hammerschmidta nasledniki Hodile, (Dutsciier & K°= naravna mineralna voda Najčistejši Natron-vrelec. Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem prebavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod. kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, katarih v sapniku aH prebavnih organih. Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah in drožerljah. 1542 1 1980C 34-22 lite liV, trgovina železnin In kovin Ljubljana Ualvasorjev trs 6. Prešernove ulice 50. Velika zaloga blagajnlc in denarnic ter vseh v želez-nlnsko stroko spadajočih predmetov. Cene nizRe! »c