1ZV. številka.
Današnja številka velja 2 kroni.
V Ljubljani, v nedeljo S. junija I9Z1.
LIV leto
fcfaafa vsak dan popoldne, bnanUl aidalle In prasnlke.
I?s^ralf: Pl!°ftor l mlm X 54 m/m za male oglase do 27 w//n viSlne 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2-—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3-—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—. Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
frpraunlstro „81ov. Naroda" in „Narodna Tlakama" Knallora ulica št. 5, pritlično. — Telefon at 304.
veHa
v Lfnbllanl ln po pošti i V inomeatatvo i
celoletno......K 480-—
polletno.......»,240-—
3 mesečno......„ 120*—
40 —
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai poStfefO v prvič naročnino   vedno   fjajar*  P° nakaznici. Na samo pismena naročila bres po-slatve denarja se ne moremo ozirati.
, »Slovanski Narod' t Jugoslaviji
celoletno naprej plačan . K 300*— polletno ........,150*—
3 mesečno......„   75*—
1     - ........25'-
Uredništvo rlSlov. Naroda'1 Knaflova ulioa it S, L nadatrop|a
Telefon ster. 34.
Dopise »prejema  le podpiaane ln radostno frankovana, Rokopisov ne vrača.
Posamezna številka velja 1*20 K
PoStnina platana v gotovini.
Rdeči Jezuit.
(Programatska izjava
Ko sem dobil prvo številko »Avtononrista« pred oči, sem si mi« slil, da v listu, ki mu je menda n a* men, pokazati nam zaslepljenim Slovencem * centralistom, posebno Še nam učiteljem, pravo in edino izveličavno pot do starih, dobrih časov deželnih odborov in deželnih Šolskih svetov, najdem kot svinec težkih in kot granit trdih dokazov naše velike »zmote«, »otroškega idealizma« in »igranja ponižujoče vloge v javnem življenje«, — a jaz. ubogi rodoljub z dežele, sem bil te* meljito prevaran v mislih in upa* nju, ker sem v doslej izišlih števil« kah, ne samo videl, temveč narav* nost otipal, da bi »Avtonomist« rad dokazal Slovencem, in poudarjam, še posebej nam učiteljem, kako je koristno in dobro, če si na rokah in nogah prerežemo žile, sedemo v mlačno kopelj in v vsej krščanski potrpežljivosti počakamo, da mir? nim potom izkrvavimo. V svesti si pa, da je taka procedura »menda« življenju nevarna, zato jo mora kakor doslej, tako i naprej najlepše in najodločneje odklanjati vsak misleči Slovenec, učitelj pa, ki v teh časih, v tej situaciji dela za a v* tonomijo, kakršno hočejo klerikalk ci in »Avtonomist«, podpisuje sebi smrtno obsodbo.
Učitelji smo za državno idejo; ta ideja ni fatalnost, ni fantom, ta je ponazorjena danes v naši Jugo* slavij L Učitelji smo danes združeni v »Uniji jugoslovenskega učitelj« stva«, in ta misija je izraz naše ce* lokupnosti, našega ujedinjenja. V tej celokupnosti bomo črpali i mi slovenski učitelji vse one sile, ono moč, ki jo bomo vcepljali naši slo= venski mladini, da postane vrla, poštena — jugoslovenska. Vsak drug cilj je nam tuj, vsako politično avtonomistično šarlatanstvo odkla* njamo, ker smo prav učitelji trpeli »največ«, ko so imeli »deželni avto« nomisti« v rokah slovensko šolstvo. Skovani smo bili v ognju, ki nas je tako utrdil v tem prepričanju, da nas ne uklonijo ne grožnje, ne ob* ljube. Ko so nas preganjali, uniče* vali »avtonomisti«, ki so še danes v prvem kolenu sorodstva z današ* njimi »avtonomisti«, smo trdno upali, da bo minula sila, ki nas je
učiteljskih krogov.)
hotela zatreti. Upanje nas ni vara* lo, strte so tiste osebe, ki so nas pri« tiskale k tlom. Zato pa je danes iz* ključeno, da bi učiteljstvo tiščalo nazaj v pekel, iz katerega se je pravkar rešilo. Mi vidimo, kaj si predstavljajo v atonomiji danes vsi tisti, ki hočejo dobiti moč v slovenskem delu Jugoslavije. Skli* cevanje na ljudstvo, da zahteva avtonomijo, je abotnost. Saj čistih pojmov o avtonomiji nimajo niti tisti, ki jo zahtevajo z vsemi mo* gočimi argumentacijami. Kakšne dobrote — nebesa! — so obetali no* vi mesiji človeštva — boljševiki — in kaj je danes ostalo od vseh teh obljub!? Pekel imajo tam, kjer so jim obetali nebesa. Klic po avtono= miji je nepoštena želja tistih strank in ljudi, ki hočejo dobiti zopet vajete v roke. Posebno narašča tek našim klerikalcem, in po kmetih to najbolj vidimo, kako za vsakim udarcem, ki ga dobi klerikalna be* stija, bolj vpijejo po avtonomiji. Ko drči njihov voz v prepad, kliče* jo na vso moč na pomaganje pre* sladko ime, avtonomija. In ko je izšla prva številka »Avtonomista«. kakšno veselje je bilo v klerik al« nem Izraelu! Bolj so se ga razvese* lili, kakor cigan belega kruha. Saj je vendar zopet en list tu, ki ga lah* ko ljudstvu priporočajo, »ki pošte* no in za Slovence dobro piše«. S črnim jezuitom za avtonomijo ni šlo in ne gre, zato naj jim pomaga rdeči jezuit. Saj rdeča barva ni ta* ko strašna, kakor bi kdo pričako* val. Da, »Avtonomist« je rdeči je* zuit, ki naj med naprednim svetom pridiguje, da je edino koristno in izveličavno sredstvo za nas Slo* vence »avtonomija«. Avtonomija bo ubila birokratizem, dala nam bo političnih pravic in svoboščin ter nas rešila gospodarske katastrofe. Avtonomija bo storila, da ne poide ni eden Slovenec več v ameriške in westfalske rudnike in nas rešila, da se ne bomo preživljali s — pa* stirstvom. Avtonomija bo pocenila angleško in amerikansko blago; ka* dar jo dobimo, bodo veljale ene hlače zopet sedem kron in pol, naj: finejši vazelin bodo imeli vozniki namesto kolomaza, belo moko bo? mo do kolen gazili itd. Vse to in
še več nam prinese avtonomija. Kako bi s takim cvrčanjem »Avtonomist« ne spravil slovenske inte« ligence na svojo stran! Kdo bi se ne veselil poceni hlač, kolomaza in be* lega kruha!
Rdeči jezuit naj pridiguje v tem žargonu in tonu naprej in za* nesljivo spravi naše inteligentno ljudstvo (neinteligentno bodo že preparirali klerikalci), ada bo vsta* lo kakor en mož in se zagnalo v neizprosen boj za čim širšo avto* nomijo naše slovenske zemlje«. In kakor napoveduje rdeči jezuit, »se prične v bližnji bodočnosti boj za in proti avtonomiji, in v tem zna* menju se bodo ločili duhovi, in gorje (!) vsem onim izdajalcem, ki bodo iz raznih vzrokov padli last* nemu narodu v hrbet pri tem živ« ljenjskem in eksistenčnem boju. Oni stan, ki hoče biti voditelj in učitelj ljudstva, bo stal pred naro« dom kot njegov največji sovražnik kot izdajalec v njegovem najtežjem boju. Ljudstvo ne bo gledalo proti vaški šoli kot učilnici svoje mladi* ne, v učitelju ne bo videlo svojega prijatelja in voditelja, ampak svo* jega sovražnika, hlapca one klike, ki ga tlači k tlom in mu sesa kri«. Grožnje rdečega jezuita so precej nodobne onim črnega, le samo ma* lo preposvetne so, manjka namreč grožnje »s peklom in hudičem«.
Črni jezuiti so izvajali dejan* sko svoje grožnje, a rdečemu jezu* itu bo težko prilika dana k temu. Učitelji bomo pa kljub takim brez* ukusnim napadom vztrajali pri svojem centralizmu, in to upam, da učitelji vseh naprednih frakcij. Izdajalec našega stanu in šole }e tisti, ki hoče razdreti to, kar nam je dal v šolstvu centralizem. Noče« mo biti hlapci rimskega klerikaliz* ma, tlačil nas je ta dosti dolgo in dovolj kruto! Učitelji vidimo prav natančno, kdo in kaj se skriva za avtonomistič* propagando. Učite* Iji ne bomo nikoli in pod nobeno krinko jemali ljudstvu ingerence na vzgojo slovenske mladine, pati pa se bomo neustrašeno priključili vsaki napredni stranki, ki bo odbi; jala napad rimskih klerikalcev in njih pomočnika — rdečega jezuita, na svobodno šolstvo v svobodni Jugoslaviji.
Alexis Caille:
Jiigoslepgfi. mziz na Koroške!
Po salzburškem plebiscitu.'
V Parizu, i. jun.
Včerajšnja številka dnev* nika »La Presse« je princsTa sledeči uvodni članek, ki ga je spisal časnikar A. Caille, velik prijatelj Jugoslovenov, Po prevratu je napravil tri večja potovanja po naši dr* žavi.
Včeraj je naznanila brzojavka z Dunaja, da je delegat Jugoslavi* je v komisiji za določitev meje med Jugoslavijo in Koroško zahte« val reko Dravo kot mejno črto in je to svojo zahtevo dal sporočiti vrhovnemu svetu.
Treba je, da se v Franciji do* bro razume pomen tega koraka, in vrednosti te jugoslovenske rekla* macije po salzburškem plebiscitu pač nihče ne more zanikati.
Dejstvo je, da nemško rovare* nje v Avstriji vznemirja ves svet, in možnost priklopljenja cele Av* strije ali enega njenih delov k Nemčiji bo spremenila na tak na* čin ravnovesje v srednji Evropi, da je treba nekaj novega ukreniti. Kar se tiče na primer Jugoslavije, ie jasno, da. če bi nazadnje Nemčija absorbirala Avstrijo in njenih se* danjih Šest milijonov prebivalcev, bi stalo mlademu kraljestvu Srbov. Hrvatov in Slovencev osemdeset milijonov ljudi nasproti, katerim revolucija in socijalizem nista prav nič zmanjšala militaristi čno in pangermansko mišljenje, ki £a predstavljajo von der Goltz, Hin* denburg in Ludendorff.
V teh razmerah se razume važnost tega vprašanja Jugoslaven* ske meje na Koroškem.
Na štajerskem je Jugoslavija skoraj povsod dobila svoje narod* nostne meje, ki se dajo braniti. Napad, ki bi prišel iz Avstrije, ni* ma pred seboj druge taktične sme« ri, kakor črto Gradec — Maribor — Zagreb. Pač bi imela sovražna armada, ki bi odšla iz Gradca, sa*
* Izvajanja se naslanjajo na članek, ki ga je priobčil v našem listu g. Pierre Nolav. Uredništvo.
mo pot 120 kilometrov, da bi dose« gla Zagreb, toda med Mariborom in Zagrebom je toliko obrambnih točk, da bi le zelo težko napredo« vala.
Nasprotno je pa jugoslovenska meja na Koroškem Čisto dru^aČ« na. Za sedaj jo tvori greben Kara« vank kot naraven zid, toda, da b! bilo možno ustaviti nemško arni.i« do, ki bi prišla navzdol po njih pobočju, ima Jugoslavija samo eno operativno bazo. in to je ljubf)an« ska nižina. V njo vodi samo ena že* leznica, namreč proga Liuhljana — Zagreb — Beograd, kajti proga Ljubljana — Karlovac se ode- i od imenovane pri Sisku. Tako je obramba te severozahodne pokra* jine, najbolj oddaljene v kralje* stvu, silno težavna zaradi težkoč pri koncentraciji čet.
Obratno so pa na drugi strani meje avsrriiski Nemci v prav ugod« nem položaju. Dana jim jo mo^ nost, da po treh železniških progah privedejo iz Avstrije in Nem« čije Čete, ki bi tih nakopičili v drav« ski dolini in okolici Celo ven: pr"iČ proga Bruck ob Muri — Labud, drugič Selztal — Celovec in sled« njič proga Salzburg — Beljak, ki ima skozi Ture neposredno zvezo z Nemčijo. Iz Beljaka vodi po drav* ski dolini več lepih cest proti seda« nji meji, in vge se osredotočijo pro« ti glavnemu jucoslovenskemu kri* žišču. proti Ljubljani, ki je samo 50 kilometrov oddaljena od poboč« ja Karavank in nima prav nobene obrambne črte.
In z zavzetjem Ljubljane je ključ Adrije v rokah Nemcev.
Tega Srbi, Hrvati m Slovenci nočejo. Niti ne sme tega dopustni Italija, kajti bila bi neposredno ogrožena, če bi Nemčija cez Salz« burško in Koroško prišla do njenih mej.
Življenjski interesi kraljestva SHS zahtevajo torej popravo nje* gove strategične meje, ki jo mora tvoriti Drava in Sojnica, da bodo na ta način v slučaju napada Nem*
ifl
Spomin je potreben. Zakaj že poteka drugo leto, odkar je hipoma umrl naš dramatski prvak Boršt* nik, in sedmo leto, odkar nam je pokosila »umetniška« bolezen na* sega Verovška.
Današnji svet čudovito hitro živi in nesramno hitro pozablja. Delo pred tridesetimi leti leži klaf* tro pod zemljo, in zasluge, ki «i jih v lastni bedi in s krvavim zno* jem pridobil za našo kulturo, reci* mo, pred desetimi, dvajsetimi leti, so današnjemu rodu vredne k več* j emu še za dovtip ali za zafrkacijo. Koliko današnje gledališke publi* ke se še spominja Verovška na od* ru? In vsaj Borštnika? Zveneče ime, izgovarjano po starejših in starih ustih z velespoštovanjem, ki mu pa današnji rod kar nič ne zaupa.
Pripetilo se mi je, da me je vprašal slovenski izobraženec: »Ali je res, da je ljubljansko gledališče že pred vojno gojilo opero?« — In da me je pobaral drug visok in* teligent: »Kakšne opere ste vendar mogli uprizarjati pred desetimi le« ti?!« — Ko sem mu našteval Wag« nerjeve,   Verdijeve, Thomaaove,
Saint*Saensove, Rossinijeve, Pucci* nijeve, Ofenbachove, Nikolaijeve, Meverbeerove, Massenetove, Mar* chettijeve, Kreutzerjeve, Kienzlove Gounodove, Goldmarkove, Glin* kove, d'AIbertove pa Smetanove Čajkovskega, Dvoraka, Kovarovi« ca, Moniuszka in še tolikerih slo* vanskih in tujih komponistov u* motvore, se je vprašalec čudil, ka* kor bi mu pripovedoval fantastic« no pravljico.
Umrlo je že ali pa umira vse, kar je bilo. Velja le še, kar je in kar bo, če bo. * • •
Zato je prav, da se osveži spo* min. In ljubljanski pododbor Udru« žen j a j ugoslo venskih igralcev si je nadel vsega priznanja vredno na* logo, ohraniti spormin na Borštnika in Verovška vsaj v obliki dveh ob* delanih kamenov. V vestibulu na* šega gledališča — (upam, da ne dramskega, ki še danes ni res naše in kjer pokojnika nista delovala!) — postavijo dve hermi. Da bosta umetniški, nam jamči Kraljevo imel Portretna doprsnika. Borštni* kov, pravijo, je izvrsten, Vero v* škov pa je pravkar v delu.
Lepo je to kam era d sko podjet* je. »Dem Miroen flicht dic Nach« welt keine Kranze«. Zato poskrbe pokojnikovi tovariši, da se gleda«
liški posetnik vselej, ko stopi v naš Talijin hram, domisli dveh celih, resničnih umetnikov naše krvi in naše duše. Da se domisli njunih veselih in tragičnih, a vselej živih kreacij, njune borbe za podvig slo* venske in jugoslovenske dramatske umetnosti in te njune borbe sadov, porojenih v težkih časih naše na* rodne sužnosti. Oni, ki so trpeli in delali ž njima, žrtvovali za naše gledališče svoje živce, energijo, svoje zdravje, često tudi svoj po* nos. se ju bodo spominjali tudi kot dveh celih, srčnodobrih, a vse živ* ljenje nesrečnih mož.
Kakor vsak resničen umetnik, sta v delu pozabljala resnico. Koli* kokrat je v urah, ko je Borštnik ali Verovšek z odra v najobjestnejši humornosti zabaval občinstvo, da je plakalo od smeha in zadovolj* stva, že Čakala za gledališkim iz* hodom mati Skrb ter je po pred« stavi pravkar prisrčno proslavlja* nega in viharno aplavdiranega ko* mika spremljala domov? Koliko« krat so vzdihi in solze, igrane, a vendar globoko občutene na odru, tekle in kipele dalje vso noč v res* niči!
Poznala sta malo istinite sre* če, tem več bolesti in razočaranj. A nam sta Borštnik od L 1862 do
1019, Verovšek od leta 1886 do 1913 sipala užitke, ki ostanejo ne* pozabni. Bila sta rojena igralca, ustvaritelja značajev, ki jih sodob« niki pomnimo, kakor bi bili živeli z nami. Pregovor, da ni nihče ne« nadomesdjiv, doslej za nju še ne velja, in stebra, ki sta se naši drami porušila z njima, danes še ni* nista obnovljena. Naravni darovi, ki sta bila z njimi oblagodarjena že v zibelki, na koga se preneso v bo* dočnosti?
Naši dramski igralci gledajo v pokojnikih svoj ideal Zato jimU postavijo spomenik: v spodbuda naraščaju, na čast dramatski ume t* nosti, na spomin kameradoma.
Jutri, ▼ nedeljo, priredi naše gledališko osobje za pokritje stro« škov, ki so zvezani s hermama, j a* ven koncert v Lattermannovem drevoredu in popoldne pevsko* glasbeno zabavo v hotelu Tivoli
Vsi, ki ste v spominu še hva* ležni za neštete tragične in vesele prikaze nepozabnih pokojnikov, in ▼i vsi, ki si Želite naslednikov dve* ma slovenskima talentoma samoraslih kvalitet, pridite in žrtvujte svoj oboi! Zakaj spomin je potre* ben, da se pokloni zopet čast delu, nesebičnosti in resnični zaslugi.
Fr, Govekar.
Dr. M. Z.:
SlDuensfta drama.
Eugene Scrfbe: Kozarec vode.
Del občinstva se je čudil zakaj igra g. Put j a ta v »Kozarcu vode« angleškega lorda in državnika BoOrjg-hroka z veseljaško gibčnostjo, kakof bi to bil kak Figaro. Po čutu naše publike bi lord Bollngbroke no smel DO* grešati one mirne svetske elegance, ki je lastna diplomatom stare šole vobče, disrlngiranemu Angležu pa Še posebej. Občinstvo si je bilo v svesti, da ima opraviti z mislečim, vobče visoko izobraženim glediškim umetnikom in finim človekom. Zato se ie nekoliko čudilo g. Putjatovemu razumevanju ta vloge.
Stvar je pa ta. da ie g. Putiata Bolingbroka igral, kakor ara ob spoštovanju tradicionalnega sloga še danes terajo po vseh francoskih odrih, torej med narodom, kjer se je rodila Scribo-va dramatika. Scribova doba je videla le »vlogo«, t. j. ozirala se nI na zna ca t zgodovinske osebe, nego je smatrala Bolinjjbroka kratkomalo za vlosro duhovitega in humornega protiintriganta, tega zopet pa razumevala čisto v duhu francoske komedije in po okusu tedanje francoske publike. Zato je postal in ostal Anglež lord Bolingbroke na francoskem odru pravi francoski švadro-ner. poln romanske capljavosti. Mi te — rekel bi — literaturne fineso nismo mogli pojmiti, kor rmm povečini manj-<
04
8463
36
2 stran u,-
.SLOVENSKI NAROD«, dne 5. junija 192i.
124 siev.
ci prisiljeni izvršiti koncentracijo svojih čet bolj zadaj v dolinah re* ke Mure in Enns.
Varnost mladega troimenega Kraljestva je potrebna evropskemu miru in njegova bodočnost je v naših političnih računih.   Iz tega
vzroka ne moremo biti ravnoduš« ni napram položaju na Koroškem, Dogodki kakor salzburški plebi* scit nam kažejo, da se nahajajo še vedno v Evropi dve stranki in da morajo včerajšnji zmagale! ostati solidarni.
Spsnafsil mol, potomci In anabronlzem.
Dr. Š. me je imenoval > spomin mo fes«. Meni je to a*rav, kajti v mojih očeh se pomeni dr. 6. po bovo nič več, kakor jaz v njegovih. S tem bi bila ta 6tvar koneroa, 6e bi so ne bil ta gospod po-baiiai. češ da je z menoj opravil, ker sem javno zamolčal zahtevane dokaze. Pri tej zmagoslavni gesti je namreč porabil na mojo ponudbo, da mu s temi dokazi rad postrežem na pristojnem mestu. Ker mi je šlo za stvar, ne za osebo, nisem hotel javno govoriti o osebnih stvareh, ker ne maram nikomur škodovati. Da se ne bo mislilo, da mislim na tiskovno pravdo, ponovim to, kar sem pisal, lahko pred dvema pričama, če je gospodu ljubo. Toliko v pojasnilo, da se bo videlo, kdo je stvar opravil in s kom.
Nokn^eri so se čudili izrazu >spo-min itk)^<. Naravna razlaga je seveda: bil je mož in zda.j ga ni več: ostal je šal no še spomin (nekaterim seveda neprijeten). Nekaj jasnosti pa je prinesel tudi nedeljski članek >Jugcslavijec pod naslovom: >Ali — ali«. V celoti je ta >ali — ali« sicer težko razumljiv, nekaj stavkov pa kaže. kaj je hotel članek povedati. Tam se pravi: >Dr-ž a v a Jugoslavija je nam for-mnb«, s katero bomo rešili vse komplekse vprašanj. Zdaj pa nastane vprašanje: ali naj se ravna račun po formuli sli formula po računu? To se pravi: ali se naj razmere urede po državi, i. j. po ideji, ali država po razmerah? Za one. ki jim je država aksiom, bo veljalo prvo, za druge, ki mislijo, da je država samo zaradi njih, bo veljalo drugo. Danes se bijeta ti dve smeri med seboi. Eni žele. da se uredi vse v zrni s-lu enotne državne ideie, drugi žele. da bi se ta ideja uredila v vsakem kotu države drugače. Oni, ki so sli na boj za Jugoslavijo, so sli v boj za idejo, ideja se ie uresničila in zdaj so prišli ljudje, ki pravijo, država je nam formula in mi si jo bomo prilagodili po svoje.
Tu bi mogoče kdo prišel in bi rekel: ali je srbski vojak za to krvavel jia bojišču, da bo sedaj kranjski avto-nomist razbijal državo in tistega vojaka zmerjal, z Balkancem ali z drugimi priimki, ki so dokaz kranjsko-švab-ske kulture? Kdo ima več govoriti: oni, k* Je trpel, ali ta. ki je postal leta 1918., ko ni več drugače kazalo — Jugo s loven (namreč samo po imenu oziroma po novem državljanstvu). Na to vprašanje odgovarja čkmkar >Jugoslavije«:
>S t e m, d a s m o todržavo dobili,   je  prejelo   tudi muče-
nidtvo nase svojo nagrado« (ker člankarja ne poznam in ne vem, kako veliko je bilo njegovo mučenistvo, je treba to >našec vzeti v splošnem, to je slovenskem mislu, ker pravi malo prej, da smo za Jugoslavijo trpeli vsi, kar pa jaz dvomim). Dalje pravi: >M u -ceniki so z oži votvoritvijo Jugoslavije mrtvi.« To se pravi: tista primera o četah, ki pridejo po dobljeni bitki na bojišče, je bila zelo primerna. Mučeniki so nirtvi za to, ker njih ideja živi. Pa uresničena ideja je zdaj last drugih — oni naj molče. Srečni tisti, ki so padli, tisti, ki niso padli, morajo molče gledati, kako si ljudje, ki eo prišli za njimi, delijo plen.
Člankar prav razločno pravi: >Oni (mučeniki) izročajo svoje delo potomcem.< Tu ne smemo misliti na tiste potomce, ki pridejo za nami čez 20 do 30 let kot nova generacija, vzgojena v zmislu enotne državne misli, člankar smatra za potomce ljudi, ki so prišli po dobljeni bitki na bojišče. Med tem je gotovo tudi sam in vsi slovenski avtonomisti. Za naše potomce so se napravili kar sami, zato člankar s povzdignjenim glasom svari, da naj si nihče ne drzne ugovarjati: >K d o r se glasi, je anahro-n i z e m«.
Jaz sem se torej oglasil in eem ana-hronizem. S tem je tudi pojasnjeno, zakaj sem, >spomin moža«. Ker pa nisem sam, bi iz te ednine nastala množina in mi smo samo še: >spomini mož«. To se pravi: spomini ljudi, ki so izpolnili svojo dolžnost in «o dobili svojo nagrado s tem, da se je ideja uresničila, od te uresničene ideje pa imajo pravico živeti samo tisti, ki niso zanjo ničesar storili in ta ideja je zdaj za nje formula, ki store za njo, kar hočejo, kajti mučeniki so mrtvi, oni so potomci in mučeniki jim morajo izročiti svoje delo, kdor bi še zagovarjal idejo, za katero se je boril, je anahronizem. Spomini mož! In vendar bodo spomini teli mož, ki jih je člankar kot časovno n©potrebo s tako samozavestno gesto spravil s sveta, še dolgo svetili v jugoslovensko bodočnost in pravi potomci onih, ki so pripravljali in ustvarjali Jugoslavijo, se bodo čudili, kako je prišel drug ana-lironizem v to dobo. t. j. avtonomizem, ker ne bodo razumeli, kaj je vodilo namišljene prve potomce na to pot. Sele, ko bodo čitali, da so bili takrat mučeniki mrtvi in da so možje živeli samo še v spominih, bodo razumeli.
Dr. I. L.
Ulične uesti.
= Klerikalci na skoku v vlado? >Beogradska Pravda« z dne 3. t. m. poroča: »Klerikalni poslanci pripovedujejo vsepovsod, da bo po sprejemu ustave prišlo do sporazuma med njimi in radikalci in da bo dr. Korošec sto pH v vlado kot minister železnic. Po njihovih zatrdilih bo sedaj Jovan Jo-vanovič zastopal železniškega ministra vse dotlej, dokler se ne izvede ta načrt. — V isti stvari poroča »Beogradski Dnevnik«: V parlamentarnih krogih se z zanimanjem opazuje akcijo ministrskega predsednika Nikole Pašića, ki meri na to, da se sklene z jugosloven-skim klubom, to je z dr. Korošcem sporazum v vprašanju ustave in da vstopi dr. Korošec s svojo skupino v Pasičev kabinet. Iz krogov jugosloven-skega   kluba smo izvedeli,   da so oni
Pripravljeni za pogajanja s Pašičem. ugosiovenski klub stoji na stališču nvonomistične državne ureditve in ako Pašičeva vlada pristane na to, da bo vsa Slovenija ena oblast z vsemi atributi ki so navedeni v njihovem ustavnem načrtu, bo jugoslovenski klub glasoval za ostavo in vstopil v vlado«. 1— Kakršen je torej položaj, je računati s tem, da bodo klerikalci v najkrajšem
času z vihraj očimi zastavami prešli v vladni tabor.
— Anulirana Radić eva občinska mandata. Vlada je anulirala mandata zagrebških občinskih svetnikov Stjepana Radića in Gj. Martinca, ker sta v zadnji seji občinskega sveta izjavila, da sedanjega vladarja ne priznata in da radi tega ne bosta položila predpisane prisege. Tozadeven odlok vldae je bil že izročen županu Heinzlu. Za ti dve mesti se bodo razpisale v kratkem nove volitve.
= Klerikalci vztrajajo na svojem avtonomističnem stališču. Beograd, 3. junija. Dr. Korošec je izjavil včeraj članom muslimanskega kluba, da stoji Jugoslovenski klub čvrsto na svojem avtonomističnem stališču in da so neresnične vesti o pogajanjih njegove stranke z Nikolo Pašičem.
= Izstop bosanskih radikal cev iz
radikalnega kluba. Beograd, 3. junija. Na včerajšnji seji radikalnega kluba so bosanski radikalci z dr. Srskičem na čelu izjavili, da izstopajo iz radi-klnega kluba, ker ni hotel zadovoljiti njihovim željam.
= O ženitvi našeg* regenta. O tem vprašanju piše >Beogradski Dnevnik«
med drujrim. >Imamo prestolonaslednika, ki je že davno za zenitov. Pred vojno se je govorilo, da se bo oženil z eno izmed hčera ruskega carja. To bi bil seveda političen zakon in v takratnih razmerah zelo oportun. Bil je slučaj, da se ni poroka takroj izvršila. Sedaj se vidi, da je bilo dobro, da je bila odložena ženitev s carjevo hčerko. Vojna je končana. Rusija leži na tleh in njena dinastija je propadla. Tudi Srbija je doživela katastrofo, toda vstala je k novemu življenju in njena dinastija so Je vzdržala. To dinastijo priznava tudi ustava, ki je bila v načelu sprejeta in ki bo v najkrajšem času stopila v življenje. Zato i>ostaja vprašanje o ženitvi prestolonaslednika Aleksandra ena izmed najbolj perečih državnih skrbi. Išče se dekle, ki bo srbsko - hrvatsko - slovenska kraljica. Razmere so take, da le-ta ne more biti ne Srbkinja, ne Hrvatica, ne Slovenka. Ona mora biti izbrana iz kake tuje vladarske hiše, ki je močna in katere država je silnejša. Kasna angleška princezinja bi bila nesporno najbolj na mestu. Vsekakor bo ženitev prestolonaslednika Aleksandra dogodek, ki bo imel velik vpliv na razvoj političnih razmer v državi, zato tudi zaslužuje ta stvar posebno pozornost političnega sveta.«
= Vladika dr. Velimirović med črnci. Kakor smo že svoječasno poročali, je odšel pravoslavni vladika dr. Nikolaj Velimirović v Ameriko, da organizira tamkajšnje nase pravoslavne rojake. V Novem Jorku ga je povabila tamkajšnja zamorska kolonija, naj prevzame propoved v njihovi cerkvi sv. Filipa. Vladika se je odzval temu vabilu. Zamorci so ga slovesno sprejeli v cerkvi, ki je bila vsa ameriških in naših zastavah. Ko jo vladika končal svojo propoved, so vsi navzoči verniki, bilo jih je okorg 6000, zapeli s spremljeva-njem godbe v srbskem jeziku našo državno himno >Bože pravdo, ti što spase od propasti do sad nas!<
= Hrvatski Šovinisti. Pop Kerubin Šegvić je bil svoje dni zagrizen Fran-kovec, pozneje je postal Starčevičanec, sedaj pa se je zopet vrnil v frankovski tabor, iz katerega je pred desetletji iz-letel. Zato se ni čuditi, ako piše v svojem glasilu tele konfuznosti: >Narodno jedinstvo je danes dogma, toda mi moramo pobijati ta poguben dogmatizem, ki nima temeljev v prošlosti in ki ogroža našo bodočnost. Jugoslovenstvo je pokopano za dogledni čas. Z jugoslo-venstvom ne moremo uspešno pobijati velikosrbstva. Jugoslovenstvo nima podlage v narodni h masah. Mi moremo napredovati samo s hrvatstvom, s čistim, nepotvorjenim hrvat, individualizmom in hrvatskim nn ci iona li zrnom. Ze sedaj je treba, da zastopimo pot dogmi, ki ogroža naš obstanek. Ako sprejmemo to dogmo, pomenja to našo narodno smrt, znači to naj3ramotnejŠi narodni samomor, kar jih pozna zgodovina. Izven zgodovine in življenja ni zdravega temeb'a za politiko. A ta dogmatizem je v nasprotju z zgodovino in življenjem Hrvatov od dvanajstih in več stoletij.« — Da. Hrvate bo re?ilo samo čisto frankovsko hrvatstvo, ki so je izmislili in izlegli razni Franki in Saksi!
Iz taais fi-rslfgulass.
— Koliko življenj je dala Srbija za naše osvobojente. Po poročilih mednarodnega statističnega urada v Kodanju je Srbija izgubila v vojnah od leta 1912. do 191S. ogromno število prebivalstva, t. I 1,680.000 ljudi. Od teh je na bojnih poljanah padlo 690.000 vojakov, pri umiku preko Albanije je poginilo 250 tisoč ljudi. Bolgari. Nemci in Avstrijci so ubili in pobesili 40.000 nehojevni-kov, a za 320*000 je bilo porodov manj, kakor bi jih moralo biti. Ni potem čuda, da najnovejši popis prebivalstva naše kraljevine izkazuje samo 12,162.000 prebivalcev. Srbija sama fka-korŠna je bila pred balkansko vojno) Štej*"* samo 2.854.000 prebivalcev, Stara Srbija (kraii po balkanski vojni) 1,425.000. Ostale pokrajine naše države iinaio sledeče številke prebivalstva: Črna gora 450.000, Bosti a in Hercegovina 1,899.000, Dalmacija 618.000, Hrvatska in Slavonija 2,619.000, Slovenija 688.000. Bačka, Banat in Baranija pa 1,600.000 prebivalcev.
ka bližega poznanja nijans tipične francoske civilizacije in njenih tradicij. Igra g. Putjate je učinkovala nekako rute, tembolj, ker se ji ostalo domače igrateko osobi e ni moglo v zadostni neri prilagoditi, dasi se je igralo res dobro in lepo n smo tudi g. Putiatovo režisersko roko povsodi prijetno opažali.
Dne 1. junija je T>a g. Putjata igral svojega Bolingbroka, ko je zaznal za pomisleke iz občinstva, za poskušnjo v drugačnem slogu, namreč tako, da je dostojanstvo Angleža, lorda, dvorjana 5n diplomata prišlo boli do veljave. In reči moram, da mi je dokaj bolje ugajal, ker je meni nefrancozu pač tako razumevanje te vloge dosti bliže in odgovarja logiki, izvirajoči iz osebnosti lorda Bolingbroka. Menim, da bo g. Putjata svoji umetnosti in občinstvu storil ushtgo, če ostane tudi zanaprej pri tem drugem Bolingbroku ter ga še poglobi.
Gospod Boris Putjata je svojo dol-jro vlogo igral skrvensko. To ie zasluga svoje vrste.
Seveda, pri na« je dokaj ljudi, ki smatrajo za svojo glavno nalogo, venomer vihati nos in zabavljati nad vsem. In čim mlajši je kdo ter čim mana je videl in kulturno doživel, tem Haziranejšega se dela in tem pavšal-neje obsoja vse, kar mu ni »na višku«. Hvaležnosti do onih, ki se trudijo, da kaj ustvarijo in zaprek ki se jjh nggi«
tivni kulturni delavci premagovali in jih premagujejo, ne poznajo, ker so za to preleni ali preneumni. Pač pa jih ie mnogo med njimi, ki po drugi strani povzdigujejo v deveta nebesa tudi nai-skromnejši provinci j alizem. če je le zrastel na domačem zelniku in sc ode-va z aplomborn kulturnega veličina. Ta vrsta ljudi neguje med nami ono sa-mozaljubljenost, ki pridiguie, da smo mi Slovenci neko izvoljeno ljudstvo, posebno v kulturnih vprašanjih — vselej do prihodnjega slučaja, v katerem se pred Neslovenci zopet grdo blamiramo. Deloma je to razpoloženje nekterih naravna protistran narodnega in kulturnega defetizma, ki je del izobražen-stva navdala! pod avstrijskim jarmom in postavil tezo: Saj iz nas ne bo nikoli nič. Eno aH drugo — le za stvarno in pravično razmotri van je sorta ni sposobna.
Gospod Putjata, mož zrelih let, se je svojo vlogo naučil slovensko In Jo dokaj dobro govoril. Kakšen trud! Težje je za Slovana, Kovoriti oravilno dnu: slovanslk jezik, nego za Neslova-na, katerega ne moti venomer lastni podobni jezik. Vtdelo se je, da se je g. Putjata poglobil v nasb fonetiko, kolikor je to mogoče v kratkem času. Naj kdo naših poskusi pred Rusi Igrati rusko, ako nima čuta, kakšno nalogo je Putjata dokaj dobro obvladal.
Mnogo let smo zadovoljni poslušali 3 našega od« Csfce, čenrav jim ie
češki naglas in češki »a« (e) tudi po letih silil na dan kakor lisa pirhove barve skozi prebeljeno steno. In zdaj naj bi zamerili Rusu, če včasih izgovori kakega *maža« namesto -moža« ali če mu vhaja pred »i« ostri ruski »t« ter reče »ultsimatum« in ne »ultimatume? ■— Smatram poskus, pridobiti si slovenskih igralcev Rusov za posrečenega in ne strinjam se s kritiko, ki je glede »Elge* o g. Kura tovu trdila nasprotno. Tudi Kuratov še ne izgovarja povsem jasno in mišice jezika, vajenega ruskih zvokov, sc včasih mehanično branijo naših glasov. A ti igralci prinašajo do gotove meje nadomestilo s tem, da znajo govoriti, da njih glas, njih vokali in konsonanti done do zadnjega kotička hiše in da imajD pobi, blagoglasen organ.
Naši igralci so pridni in nerazmer-no bolje jgralo danes, nego so predlanskim. Ali šole jim manjka: ne znajo ravnati z glasom, včasih se izgube celi stavki v neko zvočno šumenje brez razločnosti. Malo je izjem in te imajo skoro le naravni zvočni kapital, ki jih dviga do gotove višine govorilcev.
Naš konservatorij ima tu veliko, a tudi zelo hvaležno nalogo. Ne gre le za razločnost govorice, nego tudi za sonomost organa, za dihanje, da glas ne ostane brez resonance. Tudi dialekt pojoča IjubljanšČina. štaierščina, pri-morŠČina in bogvekaiše kuka mnogim našim igralcem na vaeU koncili u \&L
Telefonska In brzojavki poroEHa.
SEJA USTAVOTVORNE SKUPŠČINE.
—d Beograd. 3. junija. Današnjo sejo ustavotvorne skupščine le otvo-ril predsednik dr. Ribar ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu razprave je bil 4. oddelek ustave. K debati o tem oddelku se ni javil noben govornik ter je bil 4. oddelek sprejet soglasno. V debati o 5. oddelku ustave so govorili poslanci Vuiičić, dr. Ceda Kostić, dr. r Slavko Sečerov in Magočevič. Posled- 1 nji govornik je izjavil, da bi za vojno »mel nositi odgovornost za dejanja kralja poleg vojnega ministra tudi načelnik štaba vrhovne komande. Posl. Košta Novaković je v svojem govoru na-glašal, da se ne strinja s 5. oddelkom ustave in da bo glasoval proti. — Minister za konstituanto Marko Trifkovič je za tem predlagal, naj se člena 50. In 56. vrneta ustavnemu odseku ter je obenem pobijal trditve posl. Novakovi-ča. — Nadaljni govornik dr. Momčilo Ivanić je grajal, ker se je na prehiter način odpravilo vprašanje o dvodomnem sistemu. Poudarjal ie, da se temu vprašanju ni posvetilo dovoli pozornosti. Govoril je obširno o tem, da bi se imelo bivanje kralja izven državnih mej omejiti. Z ozirom na to je navajal ravno sedanje potovanje regenta, ki da je po njegovem mišljenju zelo neprimerno, ker se država nahaja v notranji krizi.. — Seja se je zaključila ob 13. in je bila prihodnja napovedana za jutri ob 9.
GIBANJE ZA PRIKLOPITEV AVSTRIJE NEMČIJI.
— d Dunaj, 3. junija. Na da^ našnjera novinarskem sestanku je zastopnik zunanjega ministrstva podal izjavo, ki ugotavlja napram nekaterim časniškim vestem, da je nemški državni kancelar dr. Wirth baje zaprosil avstrijsko vlado s posredovanjem avstrijskega posla« ništva v Berlinu z ozirom na seda* nji mednarodni položaj Nemčije, naj napne vse moči, da se opusti nadaljnje glasovanje v posameznih deželah gledez družitve z Nemčijo, da teh oficielnih vesti z Dunaja ni potrebno popravljati, ker se a v* strijska zvezna vlada ni obrnila niti do nemškega državnega kan* celarja niti do kakega nemškega državnega urada s prošnjo, da bi se izjavil proti priključitvenemu gi« banju v Avstriji. Zastopnik zima* njega ministrstva je dalje izjavil, da tvori podlago za to avstrijsko vest uradna brzojavka avstrijskega poslaništva v Berlinu.
KOROŠKI APEL ŠTAJERCEM.
— d Dunaj, 2. jun. Kakor po* roča »Reichspost« iz Celovca, na« mer avaj o ondi vse stranke in vse občine izdati proglas na Štajerce, naj opuste glasovanje, ki je dolo* čeno za 3. julij. Apelirati namjera* vajo na solidarnost avstrijskih alp* skih Nemcev.
FRANCOZI   O   DEMISIJI AV, STRIJSKEGA KANCLERJA,
— d Pariz, 2. junija. Vesti o demisiji Mavrjevega kabineta pri* pisujejo vsi listi veliko važnost. Časniki pišejo, da je odstop povzročilo nadaljevanje gibanja za priklopitev, in naglašajo, da je zvezni kancelar dr. Mavr ljudske* mu glasovanju na Tirolskem in Solnograškem nasprotoval z vsemi sredstvi. »Petit Journal«: smatra položaj, ki je nastal po zadržanju pokrajin, za izredno resen. Odkar se je končala vojna, je bila Avstri* j a razcepljena in pokrajine so me« nile, da zadoščajo same sebi ter da morejo odklanjati udeležbo pri ob* veznostih, izhajajočih iz kreditne akcije zveze narodov.
PROTEST   PROTI ODCEPITVI ZAPADNE MAD2ARSKE.
— d Budimpešta, 2. iun. Za« padno < madžarska liga je danes priredila protestno zborovanje pro* ti odcepitvi Zapadne Madžarske. Zborovanja se je udeležilo zelo mnogo občinstva. Po izvajanjih ne* katerih govornikov je bila soglasno sprejeta resolucija, ki veli, da vsak prebivalec na okrnjeni Madžarski pričakuje od svoje vlade, da se Za* padni Madžarski ne bo odrekla niti popolnoma niti deloma.
IZ MAD2ARSKE NARODNE SKUPŠČINE.
— d Budimpešta. 3. junija. Narodna skupščina. Pred preho« dom na dnevni red je poslanec dr. Huscar (krščanski nacionalec) zbor* niči naznanil, da je češkoslovaška vlada grofu Apponvju in njegovi obitelji odklonila potno dovolj e* nje na njegovo družinsko posestvo. Proti tej kršitvi mirovne pogodbe in mednarodnega prava se mora odločno protestirati. Minister zu» nanjih poslov grof Panffy je iz j a« vil, da je včeraj dopoldne, čim je za to doznal, p odvzel pri češkoslo« vaški vladi korake, da dobi grof Appony dotično dovoljenje. Od* govor madžarskega diplomatskega zastopnika v Pragi dospe nocoj ali juta zjutraj. Min. suttdaediuk bo
smatral nato za svojo dolžnost, da so obširno izrazil o meri tu vse za-deve. Posl. Nikolai kv.tkafalvv se je nato bavil z rusinskim vprašanjem in je zavračal trditve lorda Curzona in Hannswcrtha, da so narodi bivše Odrske sami zahtevali razdelitev države. Nato je bila sej j a odgođena do 16.
RAZDELITEV  ZGORNJE SLE. ZIJI.
— d Varšava, 3. junija. Gor* nješlezijska delegacija ie velepo* slaniški konferenci predložila na črt za razdelitev Gornje šlezij Meja naj bi po tem načrtu pote1 od Bogumina vzdolž Odre, r eko Zapadne Poljske i" dele < roži] Ratibor in Kozle. Na loven bregu bi obsegala nekaj občin, ki so se iz* javile za Polj !: Odtod bi sledila črta meji okraja Strelce do kraia Chiotin Kniege in prerezala okrož« je Oleszno do mesteca Groszowe* che (?). Potem bi zavila vzhodno do kraja Woffowski j e in nato proti severu do sedanje poljske meje.
POLOŽAJ V ZGORNJI ŠLEZTJ1
— d Opole, 2. junija. Polo/n v Gornji šlezij i .ce od včeraj ni bistveno IzpremeniL V Olesznu so se vršili izgredi vstaŠev. Nemški pooblaščenec v Opolu je posetil medzavezniško komisijo, kjer je ponovno interveniral glede po* slanca Hartmanna. ki so ga odp**» ljali. Medzavezniška komisija pa je odgovorila, da je uvedla pre* iskavo in da ga bo nerruidoma ob* vestila, čim prejme obvestilo.
PROCES PROTI MORILCU TAALAT PAŠE.
— d Berlin, 3. junija, V procc* su proti morilcu velikega vezirja Taalat paše so bili profesor tir. Lepsius, general Liman v, Sanders jji angleški škof včeraj zaslišani kot izvedenci. Po niihovih izjavah je bilo v Turčiji 1,850.000 Armen« cev. Vlada je ukazala, naj se Ar# menci deportirajo na severni rob Mezopotamije. Od teh izgnanih Armencev je komaj 10 odstotkov prišlo na svoje mesto; ostali mo« ški, ženske in otroci, so med poto« ma umrli vsled lakote, bolezni ali pa nasilja. Armence so na vse mo* goče načine sistematično ubi i ali. Kadar so bila vsled novega priho* da teh revežev koncentracijska ta* borišČa prenapolnjena, so te ljudi odvedli v puščavo in iih kratkom a* lo zaklali. Popolnoma javno so me* rodaini krogi priznavali svojo na> mero, da hočejo iztrebiti ves narod. Le na najbrutalnejš; način je bilo mogoče en milijon ljudi uničiti v tako kratkem času To naglasa tu» di poročilo nemškega poslanika v Carigradu. Pri pogromih zoper Armence ni šlo za spontano gibanje, ampak za upravne metode, ker so se Mladoturki bali, da bi armensko vprašanje utecnilo dovesti do raz* delitve Turčije. Taalat paša se je kot najvplivnejša o?eba mladotur-škega odbora odločno zavzel za iz* vedbo teh ukrepov vlade.
— d Berlin, 3. juniia. V procesu glede umora Talaat paše so porot* niki izrekli oprostilno obsodbo, na kar je bil obtoženec izpuščen.
SEJA VRHOVNEGA SVETA.
— London, 3 lunii?- Angleška vlada je sporočila Franciji svojo željo, da so skliče Vrhovni svet sredi prihodnjega tedna v Boulo^ni. Na ti'j .-o j i se bo razpravljalo o zL-orje^loriJskonj vprašanju in o položaju v Andori. Morda pride v razpravo tudi avstrijsko vprašanje. ^A pl>1'i bodo zastopano tudi ameriške Združene države in Japonska. Ako se bo razpravljalo tudi o sankcijah in reparacijah, se na sejo povabi tudi P>el£r:ia.
RATIFIKACIJA MIRU  S TUR* CIJO.
— d London, 3. jun. V odgo? voru na vprašanje je Llvod Geor* ge izjavi! v spodnji zbornici, da se* danji dogodki trenotno ovirajo ra* tifikacijo turške mirovne pogodbe. Zavlačevanje vpostavitve mirov* nega stanja pomenja oškodova» nje angleških trgovinskih in fi* nančnih interesov. Ako bi to stanje trajalo še dalje, potem bo treba na kak drug način proglasiti vojno stanje s Turčijo za končano.
SKUPNA AKCIJA PROTI GR* ŠKL
— d Atene, 2. junija. »Elcfte* ros Tvpos« javlja iz Beograda, da so se po zanesljivih poročilih zdru* žile Turčija, Bolgarija in Albanija za skupen nastop    zoper Grčijo,
NOVE VOLITVE  NA PORTU* CALSKEM.
«** d Lizbona, 2. junija. Parla* ment je razpuščen. Volitve so do* ločene za 20. julij.
124. štev,
.SLOVENSKI NAKUP*, uuc 5. junija IWM\.
3. slrarv
>strllsk in koroško upraSanle.
Z avstrijskim in koroškim vprašanjem se bavi v zadnjem ča# su vse svetovno časopisje. Da naša javnost spozna, kako sodijo o teh problemih inozemski listi, pddaja* mo v naslednjem poedine izvleč* ke iz izvajanj predvsem franco* skih in nemških listov.
»Echo de Pariš« priobčuje čla* nek Pertinaxa, v katerem le*ta iz* vaja, da je italijanska vlada uvide* la, da nikakor ni v interesu Italije, da bi pospeševala priklopitev Av# strije h germanskemu bloku. Zato je Italija sklenila.z nasledstvenimi državami tajen sporazum, katere* ga prvi rezultat je bila demarša, ki se je v zadnjem času izvedla na Dunaju zaradi plebiscitnega giba* nja.
»Eclaire« izvaja: »Ako se bo giban i e za združitev Avstrije z Nemčijo nadaljevalo, bo antanta sklenila voiaško okupacijo cele Avstrije. V tem slučaju bo Italija zasedla Tirolsko in Solnograško, Jugoslavija Koroško in Štajersko. Češkoslovaška pa vse ostale av* sirijske pokrajine. Istočasno bo ustavljena tudi pomožna akcija za financijalno vpostavitev in za p res hrano Avstrije.«
»Newyork Herald« povdarja: »Plebiscitno gibanje bo imelo dale* kosežne posledice: Italija bo zased« la Beljak z okolico, Jugoslavija pa znova Koroško. Pričakovati je tu* di drugih sankcij, zlasti pa ustavo kredita«.
»Montags * Zeitung« pravi: »Italija se pridružuje politiki Ju* goslavije in Čehoslovaške z ozirom na plebiscitno gibanje v Avstriji, ker želi, da si za slučaj,-j a ti dve državi izvedeta gotove akcije, zasi* gura svoje interese na Tirolskem, kakor tudi pravico, da izreče svojo besedo, ako bo kraljevina SHS okupirala Koroško. Isti list priob* čuje članek posvečen potovanju prestolonaslednika regenta Alek* sandra v Pariz in London ter po* v dar j a, da je to potovanje v zvezi z govorom ministrskega predsednic ka Pašiča v ustavotvorni skupšČi« ni o ratifikaciji meje na Koroškem, in zagotovlia, da obstoii regentova misija v glavnem v tem, da inter* venira pri vrhovnem svetu za pri* delitev Koroške do Drave kraljevi* ni SHS«.
Danes !• prilika, da i de|an|l ppkatemo, da smatramo narodni podmladek v resnici za temelj bodočega zdravega razvoja naroda In drftave. Deo]l dan le danes, nal govore dejanjal
Dneune uesfi.
V Ljubljani. 4. junija 1921.
— Razcepljeni fašistovski poslanci. Vsi trije tržaški poslanci so šli v Rim ropotat radi Reke in Barošo. Opravili niso nič. Slišali so le vsakdani e prazne zagotovitve. Govorili so v ministrstvu tudi nekaj o siino nujnih potrebah tržaškega mesta. Ali ti ljudje takih stvari ne znajo zastopati. Suvieh se je vrnil v Trst Banelli in Grunta sta šla v Milan poslušat Mussolinija, Suvieh vstopi v naeinalistično skupino v parlamentu, ona dva pa v faMstov-sko. Vedno bolj se kaže. kako se te vrste ljudie silno nevarno igrajo z usodo Trsta!
— Za nesrečne žrtve   v Istri, ki
jih ima na svoji vesti italijanska faži-stovska druhal, podprta z vladne strani, se pridno pobirajo darovi po vsej julijski pokrajini. Za reveže, oropane
v kulturni državi svojega imetja, so je nabralo že nad 20.000 lir.
— Idrijci komnnisti so izstoipli iz italijanske komunistične stranke. Uvideli so. da so samo sužnji italijanske centrale, zato so jej obrnili hrbet. Dobri so bili za plačilo, njihovih koristi pa ni nihče zastopal.
— Na istrskih otokih, pripadajočih Itnliii.se je mudil par dni rreneralni civilni komisar iz Trsta, senator Mo-sconi. Oblast je poskrbela povsodi za svečan sprejem italijanskega značaja, tako da morejo sedaj njeni listi poročati, da se ie Mosconi prepričal o italijansko - istrskih otokih in tako sedaj sam natančno ve, kake so potrebe tamkajšnjega prebivalstva. Tako se hoče na široko italijanizirati jugoslovenske otoke.
narodno gospodarstoo.
Stanovanjsko vprašanje ni ak* tualno samo v državah, ki so zapa* dle po vojski v slabo valuto. Po* manjkanje stanovanj je vsepovsod v zvezi z dejstvom, da je zastala stavbena delavnost med vojsko in po vojski. Po mestih se je prebivala stvo pomnožilo. Dvignil se je breza dvomno tudi družabni položaj mnogih ljudi, ki so vsled tega pri* šli z večjimi zahtevami glede stano* vanj a. Stanovanjska kriza se bo dr* žala gotovo še delj časa. Resna od* pomoč pride, ko se poživi gradbe* na delavnost. Dotlej pa bodo goto* vo povsod po svetu še uživali do* brote raznih socialnih umetnikov, ki se radi izživljajo v gnjavljenju mestnega prebivalstva. Stavbena delavnost se poživi, čim bodo ljud* je dobili zopet zaupanje do držav* nih oblastev, in bodo podjetni ljud* je videli, da se hišni posestnik zo* pet respektira glede svoje posesti in ni samo kurand raznih oblastev in svojih najemnikov. Nadalje je potrebno, da pride do mirnejših razmer med delavstvom in da se poceni stavbni materijal. Cene za les, železo, cement, opeko so še vedno vneb o vpijoče, pa ni treba, da morajo biti. Brezdvomno so ze* lo pretirane. Ali svet se lovi okoli fraze prosta trgovina in vsled tega napačno razumevanega načela sme* jo kožoderci delati, kar hočejo. Tu* di v Švici počiva gradbena podjet* nost. O razmerah v Zurichu se na primer poroča v tem pogledu, da je stavbena delavnost minimalna, kei je zidanje sila riskantno spričo vi* šokih stroškov, kateri bi zahtevali fantastične najemščine. Poskušalo se je poživiti privatno in zadružno podjetnost za nove stavbe s pod* porami države, kantonov in občin, ali uspehi so malenkostni. Poživitev je segla tako daleč kakor gre pod* pora. Zasebna podjetnost je v letih 1918, 1919, 1920 pomnožila število stanovanj komaj za 400. Navzlic temu stanovanjska kriza v Zurichu ni bila leta 1920 več tako akutna, ker se je vsled slabše konjunkture iz Zuricha, ki je bil prenapolnjen s tujci, izselilo kakih 800 družin. Pritisk v mesto, kjer gine j o prilike za zaslužek, je znatno manjši. Po dolgih časih je zopet prišlo do te* ga, da je na ponudbo nekaj prostih stanovanj v središču švicarske kupčije.
O nemškem finančnem magna* tu Stinnesu, ki je s svojimi prijatelji prišel do odločilne veljave v avstrijski železni industriji, se po* roča, da je posegel tudi že v Šved* sko in norveško industrijo in si za* gotovil vpliv v ondotnih ladjedel* nicah. Razširiti želi svoj vpliv tu* di v Finkndijo* £uje s&, a~
že švedska vlada vmes in da hoče zabraniti nemškemu podjetniku nadali no pridobivanje vpliva v švedskih metalursičnih podjetjih.
Nemčija je pričela s plačeva* njem vojne odškodnine. Potrebna bodo ogromna sredstva. Direktor »Deutsche Rcichsbank« je izdal na vse podružnice ukaz, da je v bodoče dolgoročne inozemske me* niče, ki teko ob času nakupa še dalj nego 14 dni in nosijo akcept inozemskega trasata, dopustno ku* povati po dnevni ceni, ne da bi se odtegnilo doslej običajni 1 odstotni kurzni odbitek za mesec dni. Ta odredba je v zvezi s plačili v zlatu, ki jih je opraviti napram antanti. Državni banki je sedaj pred vsem na tem, da dobi v roke pravočasno potrebna plačilna sredstva, ki jih rabi država.
Dunajski veliki denarni zavod »Landerbank« je imel že pred voj* sko svojo filialko na Angleškem. Vsled vojske in razvrednostitve krone je prišel zavod v težaven po* ložaj zaradi velikih obvez napram Angliji. Iskali so izhod in se je celo državnemu zboru predložila poseb* na predloga. Sedaj se poroča, da se tudi dunajski zavod »Anglobank« pretvori v angleško družbo s seds* žem v Londonu. Dunajska centra* la in avstrijske filialke postanejo filialke centrale v Londonu. Banka ima tudi na Češkem filialke. Za te se ustanovi posebna Anglo^češka banka. Angleški upniki Anglo* banke prevzemo za svoje tirjatve nove delnice banke. Glavni upnik je Angleška banka za eskontirane menice.
Za železno trgovino v Saraje* vem se je ustanovila nova delniška družba »Metalum« z 2 milijonoma kron glavnice. V odboru so dr. M. Spaho, tajnik trgovske zbornice, M. Gjurković, R. Damjanovič, Pa* vel Friem, direktor železarne v Je* niči, G. Peško. dr. Jeftanovič. P. Baruh. Nedavno je ustanovila v Saraje vem družba Greinitz iz Gradca delniško družbo za Jugo* slavijo. Večino v avstrijski družbi Greinitz, katera ima generalno za* stopstvo Alpine Montangesell* schaft, si je pa pridobil nemški koncern Stinnesov,
Industrije?, obrtniki, frgoucl-groslstl!
■Alfe se, da sc adcleiffc ainbllsnskega velikega semnja" kot razstnlinlcL Rok u prtim
Cpodaljšan do 10. junija L L Vse fformncl|e brezplaCno prt scim-kscni urad* TnrJiIU trg tL 0/0.
— Našim avtonomistom v album. Znani avstrijski poslanec dr. Leopold Waber piše z ozirom na politične krize v Avstriji tole: »Krščansko socijalna strankarska vlada se nahaja nesporno v zelo kritičnem položaju. Na vladi dr. Maverja se maščuje težak greh kr* ščansko socijalne stranke pri ustva« ritvi zvezne ustave, ki pomenja dr* žavni atavizem. Mala nacijonalno enotna država s 6 milijoni prebi* valci potrebuje centralistično usta* vo, ki zagotavlja vladi primeren vpliv tudi v pokrajinah. Krščansko socialna stranka pa je v smislu svo* jih avtonomističnih načel, ki so imela gotovo svoj misel v stari Av* striji z njenimi številnimi narodi, državo razkrojiti in ni ustvarila nobene zaključno zvezne države, marveč culico državic s popolnoma samostojnimi avtoritetami. In se* daj se kaže, da je krščansko soci* jalna stranka sama izgubila vsak vpliv na svoje lastne male pokra« jinske stranke. Zgrešeni zvezni ustavi je pripisovati, da ne more vlada nikjer in nikoli uveljaviti svojega stališča . . .« Tako sodi i o Avstrijci o svoji federalistični dr* žavni ureditvi. In če je Avstriji, ki je nacijonalno docela enotna in kulturno dokaj visoko stoječa ta
oerkvijo. na ogalu Rimske in Bleiwei-sove ceste, v Spodnji ši.-ki pred cerkvijo in na južnem kolodvoru, kjer bodo na prodaj znaki in odkupnice za de« dan. Naj ne gre nih« : tirno teh prostorov, ne da bi polo. :a rovno ljubljansko deco po dr.' zavet i si U svojega prispevka. Od i < eha dečjega dneva je odvisen nadaljnji obstoj dnevnih zavetišč. Sramotno bi bilo za T.jn* -ljano, ako bi morali ob koncu eolskega leta zatvoriti to velevažno socialno :. pravo, kjer se deca obvaruje pogubnega vpliva ceste. Ponn-limo, da ogroža le neznatno število pokvarjene dece veo ostalo deco. Obvarujemo svojo deco s tem, da obvarujemo tujo deco.
— V Maribor sta dospela višja šolska nadzornika dr. Poljancc in dr. Grafenauer v svrho nadzorovanja šolskih zavodov.
— V Laškem je postal župan naš somišljenik dr. Fran R o š. Tu* di vsi svetovalci so demokrat i c. Čestitamo Laščanom na tako le* pem uspehu!
— Novi župan v Trbovljah. Iz Trbovelj nam pišejo: Tu je bil izvoljen za župana komunist H a c i n, rudar v Trbovljah, za podžupana pa pristaš isto stranke Podstudenšok, rudar iz Hrastnika, znan pod imenom >Ma±>a, nieder<. Soudeleženci lanskega komunističnega napada na železnico so namreč pripovedovali, da ie hrastniske čet-nike baie vodil Podstud«mšek in jim povelieval z besedami: >Ma.sa, nieder< in >Masa, naprej!« Ta mož je torej na-
federalistično avtonomična držav* j Blednik nedavno umrlemu podžupanu, na ureditev ne samo v škodo, mar* več naravnost v pogubo, ali more trezen človek z zdravimi možgani pričakovati, da bi bilo to, kar je drugim v nesrečo in pogubo, nam Jugoslovenom, ki nismo narodno niti kulturno še dovolj razviti, v blagor in korist? Naj naši separa* tisti še tako kriče, eno je nad vsak dvom zvišeno, da je za našo dr* žavo edini spas, edin predpogoj boljše in srečnejše bodočnosti tako za Srbe. kakor za Hrvate, predvsem pa za Slovence, prosvetleni državni centralizem!
— Poljedelski minister v Ljub«
ljani. V Ljubljano je dospel g. po* Ijedelski minster Iv. P u c e 1 j v spremstvu načelnika g. Miloša Stiblerja.
— Politika v »Slovenski Mati* ci«. Snoči se je vršila seja »Sloven* ske Matice«.Začetkoma seje se je priglasil za besedo odbornik dr. Alojzij Kraigher ter prečital proti dr. Ivanu Lahu naperjeno izjavo, te^le vsebine: »Dr. Lah je v Član* ku »Odgovor in obtožba«, priob če* nem v »Slovenskem Narodu«, oči* tal slovenskim kulturnim delav* cem, ki so podpisali znano Erjavce* vo avtonomistično izjavo, da so avstrijakanti in izdajalci. Z ozirom na to zahtevajo oni, ki so podpisali to izjavo in so obenem odborniki »Slovenske Matice«, da da dr. Lah glede teh očitkov potrebna pojas* nila, ker bi sicer Ie*ti ne mogli 2 njim sedeti pri skupni mizi«. Dr. Lah je odgovoril, da ni nikomur očital izdajstva in avstrijakantstva, pač pa je konstatirati, da se na znano izjavo kulturnih delavcev skli* čuje j o separatistični elementi na Hrvatskem in Slovenskem in jo iz* rahljajo v svoje namene s čemer je dokazano, da je ta izjava na škodo narodni stvari. Končno je izjavil, da je: Članek »Odgovor in obtož* bo« podpisal in da prevzame zanj vso odgovornost, na kar je z bese* dami: »Kar sem zapisal, sem zapi* sal« zapustil sejo. Kakor čujemo je odbor »Slovenske Matice« na to sklenil stvar izročiti društvenemu razsodišču, v katero je imenoval intendanta Friderika Juvančiča in tajnika Milana Puglja. Nam se zdi, da afera nima s »Slovensko Matico« nič skupnega, da torej ni interna »Matična« stvar, marveč spada pred forum javnosti. Zato se tudi ne more rešiti predi nternim »Matičnim« razsodiščem. Ne mo* remo se ubraniti prepričanja, da so gospodje, ki so to čisto politično zadevo spravili v »Slovensko Mati* co«, storili s tem zelo slabo uslugo temu našemu kulturnemu zavodu, ki se itak ne razvija tako, kakor bi bilo želeti.
— Volitev mariborskega župana. Iz Maribora nam poročajo: Kakor Čujemo, bo sociamo-dernokratski občinski odbornik kot najstarejši od novoizvoljenega občinskega odbora Kari Čeh že te dni poverjen, da skliče za sredo ali četrtek v prihodnjem tednu volitev župana. Ni izključeno, da dobi tudi Maribor socialno - demokratskega župana.
— Poverjenik sa lavna dela dipl. agr. A. J a m n i k sprejema stranke redno vsako sredo in vsako soboto od 9. do 13. ure na Turjaškem trgu l/II.
— Ustavite se v nedeljo pred Slonom, Evropo, Zvezdo. Prešernovim in Trubarjevim spomenikom, pred stolno, jsajjajBofcsfeob trnovsko in gentoetraka
vrlemu gosp. Ivanu Kramerju.
— Vera v Avstrijo na Koroškem tako peša zlasti med slovenskim prebivalstvom, da so si celovški nemški nacijonalci naročili z Dunaia državnega predsednika dr. Hainischa samega, da jim pride na pomoč zarotit strahove, ki se pojavljajo na Koroškem. Dr. rfainisch se je odzval vabilu ter prišel na Koroško v spremstvu kancelana dr. Mavrja. Dežemi upravnik dr. Lemtsch ie na to vodil državnega predsednika po Koroškem ter ga pripeljal 31. maja tudi v Velikovec, Dobrlo vas in Železno Kapljo. Po vseh teh krajih so se vršile komedije, proračuniene v to, da bi ljudstvu nametali peska v oči. da bi še vedno verjelo, da ostane Koroška na večne čase avstrijska in nemška. Dasi so vodili dr. flainescha okrog kot plesočesra medveda ter skušali zanj zainteresirati ljudske mase. vendar se ljudstvo ni dalo speljati na led in je ostalo docela hladno in se ni nikfer v znatnejšem številu udeležilo sprejemnih svečanosti. Korošci pač vedo. da je nemškemu gospodstvu na Koroškem odbila že zadnja ura. zato jim tudi dr. rfainisch ne more zamazati oči, da bf ne videli dogodkov, ki se pripravljajo.
— Iz Negotina v Srbiji nam pišejo:
V nedeljo 22. maja so priredili tukajš-ni slovenski fantje 9. peš. polka domačo veselico v polku. Igrali so burko -Kakršen gospod — tak sluga«. V igri so nastopali vojaki-Sokoli in vojaki so tudi deklamirali. Vse vloge v igri so bile dobro naštudirane in dasi je bila vsa inscenacija najprimitivnejša. izvršil je vsak pohvalno svojo nalogo. Mnogo prisrčnega smeha je nam pripravil »Lipe« v svoji originalni »adju-stirungi«. Tovariši — Sokoli — so nad vse precizno in pohvalno izvršili svoj nastop. Predvsem so bile vaje na drogu naravnost krasne. Tudi deklamacije, ki so jih predavali po jedan Srb, Hrvat in Slovenec so bile lepe. Zlasti nam je globoko segala v srce »Pesem iredentistov« Iga Grudna. Pripomnimo še, da se je udeležilo zabave: polno-številni častniški zbor s polkovnim komandantom na čelu, župan mesta Ne-gotin in veliko število meščanov. Med posameznimi točkami ie izborno svirala divizijska godba iz Zaječara. Po dovršenem sporedu smo pa plesali »kolo« in zapeli par naših, vedno lepih pesmic. Iz srca se zahvaljujemo vsem tovarišem, ki so nam priredili to lepo zabavo in le želimo, da bi imeli zopet kaj kmalu priliko videti njih nastop pri igri, Sokolu in deklamaciji. — Nego-tinčan. — (Iz tega dopisa je razvidno, da se naši vojniki prav dobro počutijo v Negotinu in da žive v najlepših od-nošajih s tamkajšnjim prebivalstvom. Beležimo to z največjim zadoščenjem. Uredništvo.)
— K mezdnemu gibanja odvetniških nameščencev se nam poroča, da je odbor odvetniške zbornice izvolil odsek treh Članov, ki naj stopijo v razgovor z zastopstvom strokovne skupine Društva zasebnih uradnikov glede vsebine odvetnikom poslane okrožnice.
— Ia Kostanjevice pri Krškem smo prejeli in objavljamo radi tole pismo:
V sobotni Številki >Slov. Naroda« z dne 29. maja 1921 se nahaja med dnevnimi vestmi neko poročilo radi stanovanjskih razmer — iz Kostanjevice pri Krškem od neiinenovanega. Ker se to poročilo tiče stanovanja podpisanega v kostanjeviskem samostanu in niso vsi podatki resnični, tako se čuti podpisani primoran resnici na ljubo prijaviti, da šteje njegovo stanovanje samo pet in ne devet sob in njegova družina s služkinjo pet oseb. Kar pa se tiče pisarne in stanarine, o tem pa razprava ni na mestu. — Jožef Rohrmann, notar.
— Nemška propaganda za izseljevanje dolenlskUi delavcev v Avstri-
jo. Na Dolenjskem, zlasti okoli Kočevja, je brezvestna nemška družba razširila čudne vrste propagando sa i/sc-Uevanje mladin delavcev v Avstrijo. Delavcem obljubljajo dob.- za v Avstriji, posebno v rudnikih. Neizkušeni delavci pridejo v Mari! r brc/, dokumentov, toda z gotovim zneskom tra. V Mariboru pa obstoj drugi del propagande, ki odpravlja došle de-IG po stranskih potih če/ meja Ko lejo delavci v Avstrijo po ovinkih tihotapci, jih tam primejo, pobere* i-> ves naš denar ter jih i/ženejo nazai. V Mariboru jih seveda čaka kazen radi riedovoliene^a izseljevanja. Vito lih morajo poslati po odronu zopet domov na Doleni o. Opozarjamo naše politične obrsti na to izrablian.'e dolenjskih delavcev.
—Trans -t trupel generalov Milica in Pepovica. Včeraj sta dospela v A'rtribor voza s trunli gene: 'i.: Petni Mišića in general Popovića. Prvi gre v Beograd, drugi pa v Rum >,
— iz rudarske elužbe. Minister za gozde in radnike ie višj< ga rud?', rsketra komisarja in/. [ga Pel Elija, predstoj nika okru..iu'Lra radarskega urada v LiuMjani. Imenoval za tlldsistlsgf svetnika v Vil. i-in'»vnem razredu in \* -zeta Dolarja, pisarniškega ravnatelj.!, rudarskega glavarstva za Slovenijo v Ljubljani, pomakni] v VII. Binom! rn?> red. Nadalje je r*''»neira ravnatelju in Tvana Češmigo, kanclUta nri okrožnem rudarskem uradu v Celju, irločit i/, skupine pisjrni-kih t€«r ju uvrstil v skupijo sdmlnistartivnih rudarskih ura<bii!:ov, abiturienta Janka Kogovti-ka pa imenoval za admini.^rativnega praktikanta nri '»krožnem rud irskem uradu v Ljubljani.
— Imenovanja v območju zđr&v-^tvencira ods'ka za Slovenijo. Imenovani so: računski rovident Franc Šolan za rafainskesra svetnika v VIIT. einovnent razredu: imeanska oficlala Aloizij Adamič in Franc Hartman za ra&melca re* v i de nt a v IX. c-i no vnem razredu; radona skm asistenta Ivan ITrovatin in Vladimir PavčiČ za računska ofleijala v X. Tino vnem razredu; računski praktikant Anton Elsner za računskega asistenta v XI. ci no vnem razredu ter adiurikt Janko .ferala   za upravitelja   v VILI.
ino vnem razredu,
— Naredba o nakupovanja kurivu in stavbnega fesa v veleposestniških! gozdih interesentom agrarne reforme v Slovenin je objavljena v »Uradnem lis;u* M. 60.
— Poziv k prijavi. Mariborska pn-koveka okružna komanda poziva- k prijavi rez. pes. potporuenika Frana K a . lina. rojenega lota 1897., pristojnega v Trst. Imenovani je v moeeeu fobruar-lu t. 1. navedel kot svoj naslov »Univerza Zagrebe, a vsa tla naslovljena plama so so kot nevročltiva vrnila.
— Osebne vesti s poŠte. Imenovani so za postne oficiale r>n§tn! asistentje: Anton Gučko, Vladimir Jazbec, Fran Deržaj, Jernej Hoče« var, Alojzij Jurgclc, Stanko Gaber« ščik, Adolf Sadar, Zorko KamblČ, Franc Konii*, Anton PeČnik, Josip Schačer. tefan šaka, MiloS Am*. bro/ič, Vladimir Baiuk. Peter Ce* rar, Ludovik Primosch, Ivan Stibilf. Anton Mak in Franc Novak v Ljubljani in Julij Kustrin v Mariboru: za poštne oficljalke poštne asistenke: Danica Kobal, Kristina Kokalj, Amalija Gliha in Mara Podboj v Ljubljani.
— Zamena kronskih banfleovoev.
Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno: Po resenju ministrstva za financo z dne 31. maja 1921 se p<MLilf ša rok za zameno eno-, dve- in doaet-trronskih bankovcev avstro - ogrske banke do vštevsi 11. junija 1921. Od tega dne naprej se ti bankovci no bodo več prejemali v zameno. Ce komisija ne bodo mogle do tega dne izvršiti zamene, bodo izdale strankam za položene bankovce začasna potrdila in Jim izročile obračune naknadno. Občinstvo so opozarja na tozadevni razglas v >Uradnern listu«.
— Uredba o devizah hi valutah. Finančna delegacija objavlja po naročilu generalnega Inspektorata uradno: Ministrski svet je v seji dne 1. t. m. sklenil premembo Uredbe o devizah in valutah (Ur. Ust It 58 'U9 ex 1921) v tem smislu, da v članu 9 odpade predzadnji stavek, ki zahteva od kupca devize garancijo v obliki akcepta (solo-menice). Premcmba se objavi tudi v Službenih Novinah.
— Stavbna in Javna defla. Irva polna meseca sta letos za stavbna dola doloma vsled pomanjkanja zidarjev, deloma vsled štrajka po nepotrebnem zapadla brezdelju, Ce dela danes od 100% delavcev jih le 30 ali morda 50%. tre. ba pomisliti, da se bliža selilni rok avgust in da imamo do tja le se dva meseca, v katerih pa moruio biti hiše tako osušene, da bo mogol gospodar dobiti oblastveno prebivatno dovoljenje. In koliko družin čaka žo na preseltitev in stanovanje sploh! Zdaj pa poglejmo to letošnjo (drugo) stavbno sezono- Južna železnica ima svojo hiso ob Reslfevt cesti dodelano in tja se bodo v avgustu zlahka preselile uradniške družine iz kolodvorskega poslopja. Uradniški hisi Jadranke banke v Pražakovi ulici se enažita in ometavata, pa manjka še oken. vrat i. tir. Novo poslopja na voglu Wilsonove in Ceste na južno železnico je dodelano in bo v kraticom vporabno. Ob Ahacljevi eesti ometavajo še Poženelovo vilo, dočim je sosedna, vila ondi že osušena. Na stavbiseili bivšega vojaškega oskrbovališča »e zgradba palače Kreditne banke in poslopja trboveljske premogovne družbe nadaljuje, dočim je poslopje Kreditne ban-* ke v podaljšani Beethovnovi ulici do^ dalaao. državna wUuui šole m
f
4. stran. .SLOVENSKI NAKOD\ aiie 5. junija itttj. 124. išev.
v „. i _ .___ _______mi niarn—i—ni— ------— - - - - _
lova stavba do g no j en a. a se ne osnažena in vporabna. V mestu in predmestjih se je izvršilo obilo adaptacij in več I.i s prebarvalo. Poštna uprava ima zasedeno dvorano Filharmonije in mestno šolsko poslopje na Vrtači. Zakaj se ne zahteva od ministrstva, da si zgradi v Ljubljani uradne prostore eamo? V Sporhiji Šiški in ob periferiji mesta se je dogradilo par pritličnih hiš, ki so deloma že vporabne. Ob Miklošičevi cesti se je zgradba poslopja Gospodarske zadružne banke pričela. Osuševalna dela v glavni strugi Ljubljanice čakajo, dft pride bager z Angleškega, ki fco kopal tla. ker z — lopatami in krampi ne bomo dočakali poglobitve tudi do prihodnjega stoletja ne!
— O skrivnostnih mrličih. O tej zadevi nam poroča naknadno naš mariborski dopisnik nastopno: V zniislu besedila brzojavke ministra Jovanovica na mariborsko carinarnico gre tu za 14 med vojno v tujini umrlih Srbov in dva Bolgara, torej skupno za 16 trupel m sicer večinoma žensk. Transport je dospel v noči 30 .maja v treh vagonih iz Spili a. do tam pa z avtomobili, ki jih je spremljal švicarski oficir, kar je dak> največ povoda za razna ugibanja. Le iz previdnosti in vsled predpisov je obmejna carinarnica pustila ko-nu%ijonelrjo pregledati dve rakvi. Ker gre za tranzitni transport je bil ta na prošnjo ministra Jovanoviča brez na-dafjnih ovir puščen r*aprej.
— Kolesarska nadlega. Pišejo nam: Od Ifadske šole na Vrtači, po >Ces*ti na J\ožnik< in >Večni poti< vozijo kolesarji bresrfzjeinoo po hodnih in pešpoti h. Navadno nimajo ne zvonecev, po noči ne luči. vozijo mimo človeka v tati bližani in brzini, da je človek vedno v nov^arnosti po voženj a ali poškodbe, Jv "deževnem vremenu se ga oblati do |tfave. K^e pa je na£a policija, ki je nikdar na videti tam? Svetoval bi, da se napravijo na račun občine tablice, ki asftlrraniujejo tam kolesarsko vožnjo in naj občinstvo vsakega kršitelja tega predpisa naznani policijskemu ravnateljstvu, da ga opozori na javni red in a vbo strogostjo kaznuje.
Strela. Iz Zatičine nam poročalo: Sinoči ob pol 10. je treščila strela v veliko in košato hruško, stoječo ored Špančevo hišo na Dobravi. Strela ie razcepila drevo, šla po koreninah v blev in tam ubira dva vola. Posestnik trpi s tem vetiko škodo. — Ob tem času ni znano, če je bil Španc zavaroval domačo živino. Priporočamo našim posestnikom in kmetom, da zavarujejo svoda posestva in zemljišča ne le proti toSi. ampak rudi proti »hudi uri« in požaru, kajti izkušnja uči, da je to potrebno in jako umestno.
— Pustolovci In trgovina. V Ljubljano se zadro" e čase kaj radi zatekajo ctanajskl pustolovci, ki izrabljajo za svoje žrtve ljubljanske trgovce, posebno one, kateri imajo zveze z dunajskimi tvrdkami. Pred dnevi smo kratko zabilježili goljufije dunajskega tJtistofovca Richterja. Ta elegantni goljuf je prispe! v Ljubljano in se predstavil tukajšnja rvrdki Hedžet & Ko-ritnlk kot uradnik in zastopnik dunajske tvrdke Hrouda 6t Oo. Izjavil je, da polrebuie 6000 dinarjev za carino, ker ima v Spil j u zaboj čevljev. Tvrdka je na podlaci dobljenih informacij zaupala in mn sprva Izročila 18.500 K. Pustolovec se je na to odpeljal v Maribor, od koider je zopet telefonično Zahteval 20.000 K. Z Dunaja je v Ljubljano prispela tudi fingirana brzojavka, ki stvar potrjuje in da bo kreditirani dervar izplačan. Pustolovec je še v tretjič poskusil svojo srečo in zopet prejel 28.000 K. Na to je neznano kam izginil. 2 Dunaja pa je potem od tvrd-ke liro/uda & Co. dospela v Ljubljano brzojavka kratke vsebine: »Alles Scawindel!« — Ta novi trik mednarodnih goljufov priobčuj emo s pripombo, da je našim trgovcem potrebna skrajna in vestna previdnost v občevanju z dunajskimi in drugimi inozemskimi tvrdkami. Pustolovec Rich-ter je bil res pred meseci uslužben pri ■omenjeni dunajski tvrdkl, a je bil v aprilu odpuščen. Richter je najprejc pobegnil na Dunai. kjer bi ga bili kmalu prijeli, a je policiji dan popreje pokazal pete.
— Popravek. K aretaciji Ludvika Rich-lerja, ki je spremljal vagon z blagom tvrdke Hrouda & Co. na Dunaju pripominjamo, da ni bila v toliko točna, ker pri tem tvrditi Heđžet &. Koritnik v Ljubljani in Šošta-rič v Mariboru niste bili oškodovani. Rich-terja so aretirali na Dunaju, ker ni bil upravičen prevzeti za tvrdko denarja in ker ga je zapravi!.
— Aretirani berači. Ljubljanska polici ta je zafeela z vso vnemo Čistiti boračko nad3ego. Tekom zadnjih dni je aretirala 10 beračev in dve boračici, med njimi tudi več >lajnarjev<. Pri nekaterih 90 dobili zelo mnogo novega kovanega drobiža. Zanimivo je, da se je med berači nahajal tudi posestnik Ive P ciko vi e iz Latinoa na Hrvatskem. Beračil ie v šolskem drevoredu.
— Najdeni utopljenec V Kamniku so 31. maja opoldne šolski otroci našli y sredi Bistrice med Stranjami in Go-9Z€em utopljenca. Sodna komisija $e doznala, da je utopljenec neki neznan, okoli 60 let star berač, ki je najbrže po nesreči padel v reko, kar dokazuje tudi na čelu ram hi izpovedne nekaterih prid
— Smrt z revolverjem, V petek popoldne se je igrala v Kamnici pri Mariboru loletna zidarjeva hči Elizabeta Oblak z nabitim revolverjem, ki se je sprožil in usmrtil deklico.
— Slepa mladina na Bledu. Dne 34. in in 25. maja so posetili slepci iz zavoda asa slepe v Ljubljani naš Bled. ■Ta so užiH dokaj zabave, razširili pa rodi svojo duševno obzorje, spoznavajoč najlepši del nase ofta dccnovin*. —*
Isleti se za slepo mladino velika val' nosti, zakaj le v prirodi sami dobe jasno razne pojme, katere si videči hrea
težkod prisvoje, želim slepcem de mnogo sličnih izletov, želim jim pa tudi povsod tako iskrene naklonjenosti, kot so je bili deležni na Bledu od g. Ivana Kenda. Hvala? mu! majmo ga!
— Smrtna kosa. V Ljubljani, v Nunski ulici št. 3 je umrl v visoki starosti 98 let železniški vpokojenec *\ Mihael O b I a k. P. v m.!
— ščeni nemški društvi.
V Ma/i sta razpuščeni društvi »Verband steirischer Geflugel* zuchtvereine« in »Marburger Ge* werbeverein«, ker nimata pogojev za svoj pravni obstoj.
— Uvedba selske službe na Pragersko. S 1. junijem se uvede pri poštnem uradu Pragersko do« stavljanje poštnih pošiljk po sel* skem pismonoši v sledečih krajih: Fraj stanj — Pragersko (razen kra* jevnega dela Pragersko, v katerem se pošiljke itak redno dostavljajo). Sp. Polskava, Strasgojnoi in Šikola Dostavljalo se bo vsak dan, razen nedelj. Z zadnjim majem prenehati poslovati poštni nabiralnici Spod* nja Polskava in Strasgojnci.
— Razpisane tobačne trafike. Na bivšem Kranjskem so razpisane tobačne trafike v nastopnih krajih: v Žirih št 3 in 54 (obe trafiki se združita v eno samo novo trafiko); na Rakeku št 56 in 124 (obe trafiki se združita v eno samo novo trafiko); v Dolenjem Logatcu št. 87; v Dvorski vasi št. 31 (davčni okraj Velike Lašče); v PoKni-ku št. 14/20 (davčni okraj Litija); v Dolenjih Prekopih št 26 (davčni okraj Kostanjevica): v Sneberjih Št 25 pri Ljubljani: v Kotu št. 61 pri Semiču ter v Krašnji št 39 in 56 v davčnem okraju brdskem (obe trafiki se združita v eno samo novo trafiko). Natančen razpis trafik je priobčen v »Uradnem listu« št. 59.
— Razpisane   poštne službe.
Razpisane so pošte v Planini pri Rakeku (ILI), v Pilštanju 01-2) in odpravniška služba v Dragatušu (111*4). — Prošnje je vložiti v 14 dneh.
— Mestna zastavljalnica ima tome-sečno dražbo dne 9. junija t L ob 3. popoldne.
— Državna posredovalnice za delo. Dela iščejo: pisarn, moči, ko« vinarji, peki, mlinarji, mesarji, strojniki, kurjači, trgovski so trud* niki, prodajalke, natakarji, nataka* rice, hotel, sobarice, tesarji, zidar« ji, polj. delavci, polj. delavke, perice, boln. strežnica, vajenci, v a* jenke itd. — V delo se sprejmejo: hlapci, dekle, monterji, ključavni* carji, mizarji, čevljarji, tesarji, ko* vin. brusači, ključavničarji za orodje, vzgojiteljica, hotel, kuha« rice, služkinje, kuharice, vajenci.
— Koncert v hotelu Tivoli. V soboto 4. t. m. od 16. do pol 20., v nedeljo 5. t. m. od 10. do 13.
— Opozarjamo p. n. trgovce in tobakarne na današnji oglas na zadnji strani Ciril in Metodovih vžigalic, ki jih priporočamo. No* ben trgovec in nobena tobakarna ne sme biti brez njih! Konsument* je, zahtevajte edino le to vrsto!
Zdravstvo.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V času od 22. do 28. maja se je rodilo v Ljubljani 33 otrok, in sicer 14 moškega in 19 ženskega spola. Umrlo je 20 oseb.
10 moških in 10 žensk, med njimi
11 tujcev. Za j etiko je umrlo 7 oseb, za pljučnico 2, za otroško Vročico 1, vsled možganske kapi 1. vsled raka 2, vsled drugih narav« nih smrtnih vzrokov-8, vsled slu* čajne smrtne poškodbe 1. Od na* lezljivih bolezni je bil prijavljen 1 slučaj davice in 1 slučaj otroške vročice.
Društvene vesti.
_ — Predpriprave za >2©gnanje v Trnovem«, ki ga priredi pevsko društvo >Krakovo - Trnovo« 26. t m. v Hribarjevem gaju, se vrše z nepopisno naglico in vestnostjo. Se nikdar toliko zabave!
— Politično ta gospodarsko društvo za
vodmatskj okraj je imelo svoj občni zbor dne   28. maja,   kateremu  je predsedoval j g. predsednik   rač. svetnik J. Sircelj. Po nagovoru g. predsednika je podal tajniško j in blagajniško poročilo g. V. Fortič, kateri i je v svojem  govoru  omenjal delovanje j društva v preteklem letu. Na njegov pred-; log se društvena pravila spremene v toliko, da bode   društvo imelo seda} 12, namesto prejšnjih 9 odbornikov. Izvoljeni so bili v odbor sledeči gg. J Šircelj, S. Praprotnik.
V Požar, J. Frankov«. A. Turšlč, D. Ver-bič. J. Roš, F. Obflčnik. A. Bizjak, a VI-dic, J. Pavšek in V. Fortič. Kot namestniki pa: gg. F. Hrlbernik, P. Kotnik, F. Kune in P Zupančič.. Nadalje je poročal g. Fortič glede knjižnice za vodmatskl okraj, da se dosedaj nI posrečilo odboru pridobiti za to primeren lokal. Upanje pa Je, da se v tekočem letu to posreči, ter da potem knjižnica aopet služI svojemu namenu. O. S. Praprotniku le Izreče zahvalo, ker hrani knjige in omare, ki se nahajajo v najboljšem redu. Po izčrpanju dnevnega reda zaključi g. predsednik e apelom na navso-če, da naj vsi posvete svoje noči v prospe« društva, obe* zbor«
OdoefnUtfea zbornica za Sloocnilo. ;
Dne 31 pret m. popoldne Je imela odvetniška zbornica v sodni palači svoje letno zborovanje, ki Je bilo Jako dobro obiskano. Pred dnevnim redom Je zbornični predsednik dr. M a j a r o n podal zanimivo poročilo o sklicanju In zasedanju komisije v Beogradu, ki jej je naloga, da izdela načrt enotnega zakona o odvetnikih Sedaj ima vsaka pokrajina (Srbija, Slovenija. % Dalmacijo, Hrvatska, Vojvodina, Bosna ln Črna gora) svoj odvetniški red. Ti zakoni so Jako različni, zlasti kar se tiče pridobivanja pravice do odvetništva, nezavisnosti advokature od upravnih ali sodnih oblasti ter stanovske organizacije. V komisijo je poklical minister pravde iz vsake navedenih pokrajin po jednega višjega sodnega uradnika in po Jednega odvetnika (iz Slovenije dvor. svetnika dr. Skerlja in dr. Majarona), tako da Je štela komisija 16 članov, ko se Je sešla dne 18 mala na prvo sejo v Beogradu. V svojem otvoritvenem govoru je poudarjal minister pravde g. Djuričić, da naj bi komisija napravila nekak prednacrt, ki se potem razpošlje vsem obstoječim odvetniškim korpora-cijam, da oddajo o njem svoja mnenja in nasvete. Vzlic temu, da so bili zastopani praktiki tako različnih sedanjih odvetniških redov, se Je komisija vendar hitro zjedinila glede principov, na katerih na) sloni nov enotni zakon o odvetnikih, ko so že sedaj v Sloveniji in Dalmaciji veljavni principi svobodnega pristopa k odvetništvu, nezavisnosti in avtonomije stanu po poedinih komorah. V podrobnem se je gledalo na to, da se povzdigne umstveni nivo in zavaruje čut dolžnosti in odgovornosti odvetnikov, to zadnje zlasti s strogim disciplinarnim redom. Komisija Je po osemdnevnem zborovanju redigirala prednacrt, o katerem se bode, kakor rečeno, izjaviti odvetniškim zastopstvom ln višjim sodiščem, da bo kasneje mogla komisija, najbrže pomnožena, Izdelati dokončno osnovo Jedinstvenega odvetniškega zakona.
Po tem, v podrobnostih zelo Informativnem Izvestju predsednikovem, Je zbornični odbor podal poročilo o svojem ln disciplinarnega sveta poslovanju v I. 1020.
(rei. dr. Pire), nadalje o računih zbornice iz podporne zaloge v prošlem upravnem ■ letu ter o proračunu pa I. 1921   (rel. dr. j Lovrenčič). Koncem 1. 1920. Je bilo vrisa- | nlh 170 odvetnikov in 64 kandidatov. Zelo se je pomnožilo zastopstvo revnih: samo Pri ljubljanskem dež. sodišču Je bilo opraviti 313 ex offo-zagovorov. Podporna zaloga se je vsled naklonila Zveze slovenskih odvetnikov zvišala na okroglo 24.000 K. Zbornični prispevek   za L 1921. se Je glede na naraščajoče agende zbornične pisarne določil na 250 K od člana zbornice ln 100 K od koncipljenta. Poročila so bila odobrena.
Na dnevnem redu Je bila tudi pritožba dr. K. Tschebulla v Mariboru, Id je vsled opcije za Avstrijo preaehal biti naš državljan in ga je zaradi tega odbor Izbrisal iz imenika odvetnikov. Pritožba se je opirala na to, da bi imel pravico tu Izvrševati odvetništvo, dokler ni zadobil drugega državljanstva. Občni zbor je ta razlog in pritožbo sploh po motiviranem poročilu podpredsednika dr   Žirovnika zavrnil.
Vršile so se potem dopolnilne volitve. Za zborničnega predsednika je Wl Izvoljen z vsemi oddanimi listki g. dr. M a j a r o n, ki je z izjavo, da sprejme častno izvolitev, nastopil edenindvajseto leto zborničnega predsedstva. V odbor so bili zopet Izvoljeni g. dr. V o d u S e k kot član in gg. dr. Kokalj ter dr. Novak kot namestnika. — Za predsednika disciplinarnega sveta na mesto g. dr. Trillerja, ki je zopetno izvolitev zaradi drugih poslov odklonil, je bil Izvoljen g. dr. Fran T o m I n š e k. V disciplinami svet so bili voljeni kot člani gg. dr. Novak, dr Ravnih ar, dr. T r e o in dr. T r i 11 e r. — Zbornični pravdnik ostane po soglasni izvolitvi g. dr. T e k a v č i Č, njegov namestnik pa g. dr. Pire.
Konečno se Je Izvršila volitev 10 odvetnikov, ki se predlagajo vlšl dež. sodišču kot IzpraŠevalnl komisarji za odvetniške izpite. Pri »slučajnostih« so bili razgovori o nekaterih stanovskih zadevah, ki na] služijo odboru pri nadaljnem poslovanju. Zborovanje Je trajalo okoli tri ure.
Danes n\ m
Kultura.
Repartoir Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama:
Sobota, 4. junija: Kozarec vode. Red B. Nedelja. 5. junija- Elga. Red D. ronedeljek, 6. junija:   Kozarec vode. Red C.
Opera: Sobota, 4. junija: Caimen. Bed D. Nedelja, 5. junija: Vaška šola. Pieretin
pajčolan. Red B. Pondeljek, 6. junija: Zaprto.
— Srbska književna zadruga. Kapetan Drag. T. Milivojevic* je imenovan poverjenikom srbske književne zadruge in je pričel nabirati naročnike za 28 kolo. To kolo sestoji iz štirih knjig, vezanih v trdem platnu, modre barve —-kot dosedaj in stane na leto 25 dinarjev. Plača se lahko dvakrat po polovico, knii^re pa dobijo naročniki najkasneje do polovice meseca julija t. 1. Knjige so sledeče: >Stihovi< Sime Pandurovi-ča, »Medju svojima«, roman Svetozara Corviča, >Junak našega d»>ba< od M. Lj©rmontova, >Spomeniea< Stofana No-vakovića. Kdor bi hotel od bratov Slovencev, Hrvatov in Srbov postati naročnik, naj pošlje naročnino celo ali polovično g. kap. Milivojeviću. Aleksandrova cesta 16/1., z navedbo svojega imena ip točnega naslova stanovanja. Procenti poverjenika se bodo porabili za dobrodelne namene.
— Joa^jslovenska razstava vezenin v Pragi. Kolo srpskih sestara je priredilo v Prasri v razstavnem paviljonu krasno izložbo jugoslovenskih vezenin. Priredi tel j ica je ga. Hristiceva, predsednica Kola, znana tudi našim ženam. V Peci veze okoli £600 srbskih sirot, ki dobivajo po 600 dinarov na mesec. Vse delajo po starih, predivnih narodnih vzorcih. Umetnost vezenja se je razvila najprej na Kosovskem polju. Žene so predle, same barvale predivo in si same izmisl.iale vzorce resnične umetnosti. Rdeča in modra barva prevladujeta; a tudi črna barva ni redka. Rdeča je srbska, modra turška kri, črni pa so gavrani, ki poletajo nad grobovi kosovskih srpskih junakov. Razstava je silno bogata ter vzbuja veliko zanimanje. Srbkinje orx>zarjak> ž njo češke trgovce na jug08lovensko narodno umetnost, ki ji ni kmalu para na svetu. Hkratu ima razstava narodno «- propagandni namen.
— Glasnik ministrstva za narodno Kdravje. Majska številka tega izborno urejevanega lista priobcuje na uvodnem mestu dr. Cerničev članek >Naš pokojnike s sliko dr. Ivana Oražna. Nadalje piše primarij dr. Al. Zalokar o >abo-rtusu z gospodarskega stališča«. Dr. Bajić piše o jeziku srbskih in hrvatskih zdravnikov. List stane letno 20 dinarjev.
— Stanojevi* Vlad. S. dr., sanitetski major: Preko Albanijo na ostrvo smrt. Iz dnevnika Moravske stalne vojne bolnice. Beograd, 1921. Izdanje Cvijanovi-ćevo. Str. 84. Ilustriral Ivo Tijardovit Cena S din. Drobna je ta knjižica, a njena vsebina strašna. Slika beg Srbov iz Niša preko Skadra na otok Vidov leta 1915. Kaj so Srbi od 21. oktobra 1915 do marca 1916 prestali na begu preko Albanije, Orne gore, preko morja na Krf in na otok Vidov, je neverjetno, nezaslišano. Kakor so umirali, je veličastno! Oim preje prinesemo vsaj nekaj odlomkov iz te brošurice arpakega vojaškega zdravnika. Naj vidijo Slovenci znova, kako so se Srbi žrtvovali za — Jugoslavijo! Otok Vidov je en sam ogromen žrtvenik, na katerem so ooreii osli kraji
— V obrambo. V »Slovencu« me ie napadel nedorasel študent, domisli aje si, da piše kritiko o umetniški razstavi. Za ta otročji napad je odgovoren a:, dr. Fr. Štele, pod čigar pokroviteljstvom se je kritika priobčila. Ne zdelo bi se mi vredno odgovarjati na tak neresen in nestvaren konglomerat nezrelosti in plod mladostne domišljavosti, storim to le iz vzroka, ker obstoja klika, katera nam pret! uničiti našo glasbeno, gledališko in vpodob-ljjočo umetnost. — Je to žalosten in značilen pojav sedanej boljševišlce dobe. — Ker pile z. Vavpotič stvaren in obširnejSi odgovor na podlo »Sloven-čevo« kritiko, se jaz omejim le še na izjavo, da ne razstavim več svojih umetnin v Sloveniji, dokler je na krmilu »Slovencev kulturni teror.«. — Maksim Gaspari.
— Ilustriran list »Plamen«. Iz*
šla je 10. številka tega že dokaj, a še premalo razširjenega ilustriranega slovenskega dvomesečnika. Prinaša zopet obilo aktuelnih in krajin« skih slik. Posebno zanimiv je por* tret dr. Josipa Wilfana, vodje Jugo« slovenov v anektiranem ozemlju, ki je bil izvoljen pri zadnjih poli« tičnih volitvah v dveh okrajih za poslanca v rimski parlament. Por* tret je narisal s srečno roko prof. S. Šantel. Nadalje prinaša »Pla* men« sliko ob obisku češkega pevskega društva »Hlahol« v Ljubi j a? ni, slike o Beli Krajini in razne partije ob Soči itd. — Vsebina te številke je nastopna: I. Zoreč: Zmote in konec gospodične Pavle (nadaljevanje); V. Jelene: Jugosloven* sko dobrovoljstvo; Ks. Meško: Pevec in Utva; Rokoko (pesmi); Rado Murnik nam predstavlja sedme= ga ženina naše Koprnele z ilustracijami »pisateljice Vide«. D. Inkio-stri: Kapital in delo v zvezi z jugo* slov. dekorativno umetnostjo z več slikami. Ks. Meško: V megli in Prošnja. M. KunČiČ: Pozab ljenje in P. Petruška: PijanČek (pesmi). Politična kronika, Nove knjige in Razno. Pod črto nadaljuje kriminalni roman I. Š. Orla: Pasti in zan^ ke. — »Plamen« se naroča v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 19; novi naročniki lahko dobijo Še vse že izišle številke. List toplo priporočamo.
— Guli* Gvidon: Parni kotel. V Ljubljani, 1921. Založila Jugoslovanska knjigama. Znanstvene knjižnice zvezek 1. Po vzgleda češke zbirke >Za vzdčlanim« smo končno tudi Slovenci dobili popularno znanstveno knjižnico, ki bo prinašala kratke in praktične razprave iz vseh strok vede. Hitro se boš lahko informiral iz takih zveščičev ter ne bo treba iskati debelih knjig, ki so vporabne končno le strokovnjakom. Inž. Gulio je svojo razpravo namenil kurjačem in posestnikom parnih kotlov, delovodjem in drugim praktičnim osebam, zlasti pa naraščaju. V splošnem podaja spis vse, kar treba vedeti o parnem kotlu. Terminologijo je deloma ustvaril po slovenskem in drugih slovanskih jezikih. Priložen je tudi slovensko - nemški slovarček in prinaša veliko število šematičnih skic in slik kotla in njegovih delov. Posamezna poglavja so tudi čisto znanstvena ter vpo-števa najnovejše izuma na tem polju. Knjigo toplo pozdravljamo in priporočamo.
Na Viču uivorijo v nedeljo. 5. t. m. novi Sokolski dom. Veseli, poaosnt so lahko bratje Sokoli na krasni sad Svojega dela. Takih Sokolsku domov li želimo po vsej Sloveniji: trdnjav jUgoslovenske misli, vrelega rodoljubna, demokratizma, kulture in sovraštva proti vsemu reakjk>narstvu in državnemu prevratnlštvn. Vse, kur ljubi Jusoslovenski narod in uašo državo. %t mora uediniti v Sokolih. Kdor je iskren Jugosloven, ta mor a biti SokoL
12 lot že obstoja viški Sokol. Telovadil je zadnji čas v šolskem p dokler mu niso narasla krila tako mogočno, da je potreboval lastnega doma. Takoj po prevratu si jc Sokol ustanovil dru& zg.adbo In vzdrževan'.* Sokoltkegl d' :..u na Viču. Srečo je imel s svojim odbore n;: na čelu mu je stopil večletni bivši asilri lovadni načelnik, podjetni m požrtvovalni Avgust Praprotnik. ravnatelj Jadranski banke, kot podpredsednik |e deloval današnji načelnik Tone Thaler, kot tajnik fr. Golob in blagajnik Jože Lojk Vzorno s i delali; kupili so ttiSo in stavbi'Čc na Glin-cah nasproti cerkve ter dokuniH še nek.:j sveta, da Je bilo za dom prostora dovi : Po načrtu Ing. Osredkarja je Izvršil lepo zgradbo viški zidarski mojster Fr. Marin« člč. Zidalo se Je ener^l'no, ker zidar]eni vr> z veselo požrtvovalnostjo pomagali t-iJi bratje Sokol!. Visoko, svetlo in zračno poslopje Ima 10 m dolgo ln 10 rr 1 i roko dvorano (telovadnico) ter kot podalliek le B m globok ln 10 m Skok r.der za gledallsl f predstave, koncerte, predavanja I dr. <~>der Je praktičen; garderoba j? nod odrom. Kulise (5 izpremernb 7a ped |) je na* slikar Ogrin na Vrhniki Dvorana z električno razsvetljavo ima v ozadju tudi balkon, ki služ! kot galerija. V dvorani Je prostora za 500—oOO oseb. Sokol je opremljen z vsem telovadnim orodjem; vrhu tega Ima tudi svole letno teiovadi&e poleg BOVf šole.
»Zdravje in kultura!« sta geslo vlSke-mu Sokolu. »Moč In Jtmaštvo, delavnost tn vztrajnost, nravnost tn disciplina. ljubezen do domovine in svobode!« ie zapisal Tyri Sokolom kot clll in smoter. »Dejavnost vsak dan. neprestana, dasi skoraj ne v it Je odločujoča« po Tvrsevem programi; tudi za vlskega Sokola. »Imeti ime rodoljuba, to Je Jako mulo, ako ne pokažeš svoje d e-lavnostl v patovi stroki ogromne dela. ki jra potrebuje domovina*. Je. pisni Tvrš. in viški Sokol dela. vztraino. nesebično dela. Njegova Bivalna odločna delavnost Je vzorna! Krasni njegov Sokolski dom Je spomenik bratske dc'avnosU vKkih Sokolov in o kulturnem deJu dokazujejo dosedanje prireditve v tem domu. Sokoli tn Sokolke so namreč na Viču tekom zadn e-*a leta. še predno Je bila stavba dovršena, uprizorili že 7 Iger: Finžgarjevo »Našo kri«, Meškovo »Mater«. Lahovo »Noč na rlmeljniku«, Tucičevo »Golgoto*, dve burki ln Sctanitzlerjevo »Ljubimkanje*, lep repertoar! In Igrajo prav dobro. *Preporcd-ljubljanskih dijakov je uprizoril še Cankarjevo »Pohujšanje-. »Ljublj. Zvon* 1e priredil lep koncert in orkestralno društvo »Glasbene Matice« je nudilo Sokolom poseben umetniški užitek. V domu so se vrtfa tudi poučna predavanja, pouk v plesu in lepem vedenju, dobrodelna veselica i. dr.
Okoli 350 redrih Členov In Členic Šteje viški Sokol ter naraščaja obeh spolov nad 120. Uspehi so veJiki že doslej! In vendar hna to vrlo kulturno društvo svoje sovražnike. Odurno se hujska proti njemu, kakor bi izvestneži ne marali, da goji in budi vrli Sokol narodno zavednost, zv&stobo državi in domovini, kultumost, značajnost, telesno in duševno zdravje ter mladeniško svetost! — »Pustite pse, naj lajajo, to kaže le. da jahate«, bratje in sestre!
V nedeljo dopoldne ob 9. je slavnostna otvoritev viškega Sokolskega doma; popoldne ob 4. se vrst velika javna telovadba z velezanimivim vzporedom. Sodeluje ! vojaška godba. Po telovadbi ljudska vese-. lica na korist društva.
Vsi, ki cenimo Sokolstvo kot gojitetja estetskega in kulturnega narodnega Ideala, se udeležimo tega praznika marljivega vl-škega Sokola. Sestre, bratje, veselimo se napredka naše mlsJi, ki si Jc zgradila novo, nezmagljivo trdnjavo!
Jo s. K—n
— Sok. župa Ljubljana I. se udeleži otvoritve Sok. doma na Viču v nedeljo. Zbirališče ob pn! 8. pred Nar. domom. Društva Sokol 1.. Sokol I!., Moste, Stepania vas. Polje Jezica. — Predsedstvo.
— Sokol n. v I iubljaul se udeleži otvoritve Sokolskega doma na Viču korporativno. Zbiramo se ob 7. zjutraj ta realki. Pozivamo k polnoštevllni udele A
— Sokolska župa v L/jab!jani po« življa vsa bratska Sokolska društva, de ne odeleže slavnostno otvoritve prvejra Sokolskega doma na^e župe v svobodni otonrovinl. 5. hmiia na Viču, v kar naj. večjem in častnejsem številu in tc tembolj, ker io Sokolski dom mo^očerj epomenik neprecenljive vstrajnosti in sokolske požrtvovalnosti nnših bratov na Viču. Sokoli, pohitimo k bratom, do se v njihovem objemu por adu jemo zo-petne zmasre Sokolske Misli. — Zdravo 1 Predsedstvo Sokolske župe v LjuMinni
— Sostaneft članov jozdnepa orlsrka Sokola v LJubljani vrši se v ponedeljek dne 6. junija 1921 ob 8. uri zvečer \ Narodni kavarni. Vdeležba je obvezna Odbor.
— Župni zlet župe Ljubljana I. re vrši j dne 31. Julija 1921 v Ljubljani pri Sokolu IL ■ nakar opozarjamo bratsko društva
NAŠE INVESTICIJSKO POSOJILO.
, —d Beograd. S. junija. Zastopniki beogradskih in zagrebških bank so v daljših pogajanjih stavili ministrstvu za finance nov predlog za investicijsko posojilo z nastopnimi pogoji; 1. V dosego tesra cilja so ustanovi sindikat, ki bo pod navadnimi pogoji vzel nase obveznost, da izvede vpis in emisijo vsega
zneska teua posojila v vsoti 500 milijonov dinarjev. 2, Treba je v prospektu
označiti, da je to investicijsko posojilo najeto za to, da so popravijo in razširijo sedanje ter zgrade nove železniške proge, pristanišča, ceste itd. S. Posojilo znaša nominalnih 500 milijonov dinarjev in so bo amortiziralo v 50 letih. Amortizacija se prične koncem tretjega leta po emisiji in najdalje koncem petega leta po emisiji. 4. Kurzi emisije so al pari, obresti znašajo 1% letno brez odbitka po prvoletnem izplačilu v kuponih. 5. Amortizacijski nacrt so določi v naprej in bo sestavljal del pogodbe o posojilu. X roku 10 let se posojilo ne moro konvertirati, po pre-eku tega roka so obresti ue morejo znižati. «5. Obligacije tega posojila morajo biti po 100,
500, 1000 in 10.000 dinarjev. 7. Izplačilo v kuponih se mora točno razdeliti po rokih, državne blagajnice in banke morajo biti pooblaščene, da ob 2fo proviziji vrše izplačilo kuponov in izvršilnih obveznic. S. To investicijsko posojilo mora biti državno efektivno zajamčeno g hipotekami. 9. Investicijski objekti bodo v prvi vrsti jamčili za izplačilo obresti in amortizacijskih obveznic, v kolikor pa to ne bo zadostovalo, bo jamčil državni proračun. 10. Obveznice in kuponi tega posojila bodo oproščeni vseh javnih dajatev (davek, takse in drugo), sedanjih in prihodnjih, istotako oprošča finančni minister od vseh davkov, javnega davka, takse za promet in vseh računov pri emisiji posojila med finančnim ministrom in sindikatom, med. sindikatom in posameznimi zavodi, kakor tudi med zavodi med seboj. 11. Vsi državni izdatki iz tega posojila se morajo nadzorovati po parlamentarnem enketnem odboru, ki bi skrbel za pravočasno kritje pri izplačevanju kuponov in amortiziranih obveznic. Stroške vzdrževanja tega odseka nosi država. 12. Emisija tega posojila se mora zakonito urediti. 13. Obveznice tega posojila morajo biti kotirane na beogradski in zagrebški- eventualno tudi na drugih domačih in tujih borzah. Takse za kotiranje plača država. 14. Država mora v obveznicah priznati pravico jamstvene sposobnosti za vsa jamstva. 15. Obveznice in začasna potrdila sprejema Narodna banka Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njene filijalke vea čas, dokler traja posojilo. Za sindikatne banke morajo obresti znašati največ 6%, posojilo pa v višini 80% nominalne vrednosti za prva štiri leta, pozneje 15% in to za ves čas, dokle traja amortizacija in brez 07ira na Irorz. Za lom-barde teh prevzetih obveznic za nevpi-sane ostanke v obveznicah, ki so jih blaganice sprejele, banke ne jamčijo s svojim ostalim premoženjem. Ta lom-bardirani kredit ne more tangirati eskomptnega in kontokorentnega kredita denarnega zavoda sindikata. 16. Vse efektivne stroške pri emisiji (tiskovine, formularji, obveznice, poštnina, potovalnin in upravni stroški), kakor tudi vsi stroški za prenos denarja gredo na račun države. 17. Finančni minister prizna sindikatu denarnih zavodov 1% vsega zneska posojila na račun provizije. 18. Tudi ostali denar, zavodi izven sindikata so dolžni vršiti vpisovanje posojila in pomagati državi s tem. da odobre del provizije. 19. Rok za vpisovanje posojila mora določiti financ, minister v sporazumu s sindika-
tom banke, trajanje vpiševa' ! pa mora biti najmanj mesec dni. 2u. Ce g. minister sprejme te pogoje, mora skleniti posebno pismeno pogodbo s sindikatom. Takse in pristojbine tega dogovara plača država.
ZAHTEVE JUGOSLOVENSKIH POSLANCEV V RIMSKEM pA&, LAMENTU.
— Curih, 3. junija. Listi prina* šajo iz Beograda poročilo, da bodo jugoslovenski poslanci iz Julijske pokrajin ostali v rimskem parhv mentu v opoziciji in vsled tega bo* do mogli podpiratis amo tako via* do, ki bi izpolnila njihove gospo* darske in kulturne zahteve. Pred vsem bodo zahtevali slovenski učni jezik v šolah in avtonomijo svojih mest in občinter široko upravno svobodo.
FAŠISTI IX PARLAMENT.
— Milan, 4. junija. Prvo zasedanje italijanskega parlamenta bo jako zanimivo. Socijalni demokrati nameravajo zahtevati, da vlada zgradi od fašistov porušene domove socijalističoiih delavcev. Vodja komunistov Muesolini je izdal kot odgovor na to namero prosjlns, v katerem zahteva, da se fašisti tej nameri socijalnih demokratov s silo u prejo in jih poziva naj bodo pripravljeni,
če jih pozove v pomoč fašistovskega parlamentarnega bloka, da takoj pribite v Rim. Namera socijalnih demokratov se ne sme izvršiti, pa čo faši-s lovska organizacija rabi skrajno silo. V >Giornale d' Italiac piše Mussolini, da hoče za dan otvoritve parlamenta zbrati v Rimu fašistovsko armado, ki raj bi štela 15 do 20.000 mož. V Zgornji Italiji je pripravljenih mnogo tisoč fašistov, ki komaj čakajo, da jih pozove v Rim.
OBSTRUKCIJA DRŽAVNIH URADNIKOV.
— Rim, 3. junija. Vlada vstraja pri svoji odklonitvi uradniških zahtev. Uradniki prihajajo v službo, so lepo tiho in držijo roke križem. Obstrukci-ja uradnikov se občuti posebno na poŠti. Policija ie izdala varnostne odredbe, ker se je bati naskoka prebivalstva na postne urade. Srednješolski profesorji so vstavili poduk. Iz Milana in drugih mest poročajo, da je obstruk-cija povsodi popolna,
NAMERAVAN ATENTAT NA ROUNSKEGA KRALJA
— Budimpešta, 4. junija. Na romunsko kraljevsko dvojico je bil 27. maja nameravan atentat Ko sta se vozila kralj in kraljica v Giula Feiervar, so našli na progi bombo s 3 kg ekrazita. Ker je imel dvorni vlak zakasnitev se je bom* ba pravočasno opazila in odstrani* la. O storilcih doslej še ni sledu.
VESTI O VELIKIH NEMIRIH V MOSKVI.
— London, 3. junija. »Times« poroča o novem uporu proti sov* jetski vladi v Moskvi. Zinovjev Ljenin in drugi boljševiški pogla* varji baje na meravajo zapustiti mesto. Upor med prebivalstvom narašča. Vlada ga hoče udušiti z nasilstvi. Med rdečimi četami vla* da nepokorščina. Delavci in voja* štvo se bijejo po ulicah. Revnejše prebivalstvo silno strada. Bati se je popolne lakote v juniju m ju* liju.
Ssspaiarske vesti«
BORZE.
— Curih, 3. junija. Devize. Berlin 8.90, Hoiandija 190.625. New York 572.50, London 22.24, Pariz 47.45, Milan 29.90, Praga 8.30, Varšava 0.55. Zagreb 4.25. Budimpešta 2.325. Bukarešta 9.45, Dunaj 1.30. avstrijske krone 0.99.
— d Dunaj. 3. junija. Devize. Amsterdam 20.895—20.995, Zagreb 449 do 453, Beograd 17.90—18.10. Berlin 244.50—950.50, Budimpešta 251.50 do 254.50, Bukarešta 995—1005, London 2367.50—2387.50, Milan 3185—3205, New York 608—612, Pariz 5035 do 5075, Prasra 876.50—SS2.50, Sofija 692 do 702, Varšava 56.50—58.50, Curih 10.645—10.695. Valute. Dolarji 603 do 607, bolgarski levi 687—697. nemške marke 947—953, angleški funti 2350 do 2370, francoski franki 5025—5065. ho-landski goldinarji 20.850—20.950, italijanske lire 3175—3195, jugoslovenski dinarji (tisočaki) 1783—1803, poljske marke 56.90—58.90. romunski leji 991 do 1001. švicarski franki 10.625 do 10.675, češkoslovaške krone 875.25 do 881.25.
—g Ljubliansik trg. Mesa V6eh vrst ne primanikuje. Trg zelenjave in sadja je dobro založen. Prve kumare kg 25 K. Solata je padla od 3 K na 1 K za glavico. Šparglji 40 K kg, kolerabe 6 K kg, špinača 10 K kg, krompir, stari, 2 K 40 v kg, prvi novi krompir 16 K kg, čebula 12 K. česen novi 16 K kg. grah v stročju 20 K kg, gobe jurčki 14 kron kg, jagode rudece 40 K kg, čres-nje, vipavske, 24 do 28 K kg, ena limona 2 K. 1 oranža 4 do 6 K. Moka se vzdržuje na ceni 17.50 K kg za št. 0. Cene špecerijskemu blagu so vsled visokega kur za lire sledeče: 1 kg kave Portoriko 104 do 110 K, 1 kg kave San-tos 60 do 72 K, 1 kg kave Rio 52 do 58 kron, pražena kava I, vrate 128 do 134
kron kg, II. vrste 72 do 90 K kg, III. vrate 65 do 72 K kg, 1 kg kristalnega belega sladkorja 44 K, 1 kg sladkorja v kovkah 46 K, 1 kg riža I. vrste 24 do 20 kron, II vrste 18 do 22 K, 1 liter namiznega olja 48 do 52 K, 1 liter jedilnega 44 do do K, 1 liter vinskega kisa 10 do 12 K, 1 liter navadnega 4 do 4.80 K, en kg celega popra 48 K, 1 kg zmletega popra 56 K, 1 kg paprike III. vrste 60 kron, 1 kg sladke paprike 104 K, 1 liter petroleja 20 K, 1 kg testenin I. vrsto 2$ K, 1 kg testenin II. vrste 24 K.
—g Občni zbor Odseka za lesno industrijo. Odsek za lesno industrijo Zveze industrijcev v Ljubljani sklicuje svoj občni zbor za poslovno leto 1920/21 na soboto dne 11. junija t. 1. ob 14. uri (ob 2. popoldne) v veliki dvorani Mestnega doma. Dnevni red obsega točke, predvidene v statutu, ter predloge j za krepkejšo organizacijo lesne industrije v Sloveniji, člani Odseka se izkažejo z vabili. Lesni industrijalci, ki do sedaj niso še člani Odseka ter bi se hoteli udeležiti občnega zbora, se za-morejo prijaviti v pisarni Odseka v Šelenburgovi ulici št 7/IL, kjer dobe provizorične izkaznice. Izkaznice se izstavljajo vsako predpoldne do vštevši petek dne 10. junija t 1.
—g Razpis dobave papirja in kartona za tobačno tovarno v Nilu. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje na dan 8. junija t 1. ob 16. uri ponudbeno razpravo za dobavo kartona in papirja za potrebe tobačne tovarne v Nišu. — Dobavni razpis, pogoji in vzorci blaga se morejo vpogledati v ekonomnem odelenfu uprave državnih monopolov. En izvod dobavnega razpisa, pogojev in vzorcev je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Zbornica pa nima na razpolaganje prepisov, da bi Jih mogla interesentom izročiti.
Hod nožne rgđ fnlne
idcinic
I-J A» 5i2s
Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja:
S 1. junijem t. 1 ^topi v veljavo na vseh progah obratnega ravnateljstva južne železnice nov vozni rod, in sicer;
A. BRZO VLAKI,
Simplon ~ orieiu - ekspresni vlak
odhaja iz Trsta ob L15, iz .Ljubljane gl. kol. ob «5.17, iz Zagreba j. k. ob 9.3S, prihod v Beograd o]j 22.45. V nasprotni smeri iz Beograda ob 8.15; iz Zagreba j. k. ob -1.05, iz Ljubljane gl. k.
Ob 0.12, prihod v Trst ob 4.40.
Cv^ho-.;lova^ki brzovla& odhaja iz Prage vsak torek, četrtek in sobota ob iS.15; iz Maribora gL k. vsako nedeljo, sredo in petek ob 14.14 in prihaja v Zagreli j. k. ob 18.01 A" nasprotni smeri odhaja iz Zagreba i. k. veak to-rek, četrtek in soboto ob 10.90. Iz Maribora gl. kol. ob 16.05 in prihaja v Prago vsako nedeljo, sredo in potek ob j. kj. V Mariboru ima <"•» SI oslova&ki Kr-zovlak priklinček nu dunajski brzovlak ob iatih dnevih v obeh smereh proti Ljubljani in Tistu.
Dunt:|:ki brzovk.Vc vozi proti Zagrebu in obratno iz Zagreba proti Dunaju vsak dan. Iz Maribora vozi dunajski brzovlak proti Ljubljani, oz. Trstu vsako nedoljo, sredo in petek ter v obratni smeri  Iz  Trsta, oziroma.
Ljubljane vsak torek, četrtek in soboto. — Dunajski brzovlak odhaja z Dunaja ob 7.2o, iz Maribora pri. k. v smeri proti Trsta ob 13.58, iz Ljubljana gL k. ob 17.21; prihod v Trst ob 21*55. V nasprotni smeri iz Trata ob n.?>5. iz Ljubljano gL k. ob 11.3jl, iz Maribora gl. kol. ob 15.16, prihod na Dunaj ob 21.45. V srieri proti Zagrebu odhaja iz Maribora ob 14.14 in prihaja v Zagreb ob 18.01. Iz Zagreba odhaja ob 10.30 in prihaja v Maribor ob 14.27.
Brzovlak Trst - Ljubljana - Beograd odhaja iz Trsta ob 9, iz Ljubljane kL k. ob 15.56,   iz Zagreba   j. k. ob
10.27, prihod v Beograd ob 8.35. V nasprotni smeri iz Beograda ob 18, iz Zagreba j. k. ob 8.06, iz Ljubljano gl. k. ob 11.55, prihod v Tr^t ob 16.10,
OSEBNI IN MEŠANI VLAKI. Proga Buna? - Trst.
Osebni vlak iz LJubljane gL k. ob 5. 18, prihod v Maribor gL k. ob 9.50.
Mešani vlak iz Ljubljane ejl. k. ob 6.40, iz Zidanega mosta ob 0.40, prihod v Maribor gL k. ob 14.05.
Osebni vlak iz Trsta ob 5.. iz Ljubljane gl. k. ob 12.06, iz Maribora gl. k. ob 19, prihod na Dunaj ob 6.45.
Osebni vlak iz Ljubljano gl. k. ob 14.20, prihod v Zidani most ob 15.53.
Osebni vlak iz Ljubljane gl. k. ob 17.35. prihod v Maribor gL k. ob 52.17.
Osebni vlak iz Trsta ob 15.20, iz Ljubljane gL k. ob 23.55, iz Maribora gl. k. ob 8., prihod na Dunaj ob 19.40.
Osebni vlak iz Zidanega mosta ob 5.52. prihod v Ljubljano £rl. k. ob 7.31.
O ebni vlak iz Maribora gL k. ob 5.30, prihod v Ljubljano gL k. ob 10.41.
Osebni vlak z Dunaja ob 21.45. iz Maribora gl. k. ob 10.15. iz Ljubljane ol. k. ob 17.50, prihod v Trst ob 23.40.
Mešani vlak iz Maribora gL k. ob
12.49, iz Zidanega mosta ob 17.46, prihod v Ljubljano gL k. ob 20.30.
Osebni vlak iz Maribora gl. k. ob
16.50. nrihnd v Ljubliano gL k. ob 21.40. Osebni v3a& z Dunaja ob 8.05, iz
Maribora gL k. ob 22.10, iz Ljubljane gl. k. ob 5.50. prihod v Trst ob 12.23.
Osebni vlak iz Ljubljane ?\. k. ob 14.25, prihod na Rakek oh 16.20.
Osebni vlak z Rakeka ob 5.13, prihod v Ljubljano gL k. ob 7.22.
Pro^a Maribor gl. k. - Prageniiko-Kotoriba.
Osebni vlak iz Maribora gl. k. ob 9., iz Pragerskega ob 9.14. prihod v Koto r|Ko ob 12.53.
Osebni vlak iz Maribora gL k. ob
iz Pragerskega ob 16.49, prihod v Kotoribo ob 10 35.
Osebni vlak iz Maribora gL k. ob 2C.50, iz Pragerskega ob 21.16, prihod v Čakovec ob 23.37.
Osebni vlak iz Čakovca ob 4., iz Pragerskega ob 6.40. prihod v Maribor gL k. ob 7.19.
Osebni vlak iz Kotoribe ob 7., iz Pragerskega ob 1027, prihod v Maribor gL k. ob 11.06.
Osebni vlak iz Kotoribe ob 13.20, iz Pragerskega ob 17., prihod v Maribor gL k. ob 17.39.
Prosra Zidani most - Zagreb % k.
Osebni vlak iz Zidanega mosta ob 4.13. nrihod v Zagreb i. k. ob 6.46.
Osebni vlak iz Zidanega mosta eb
8.29, prihod v Zagreb j. k. ob 11.13. Osebni vlak iz Zidanega mosta ob
14.20, prihod v Zagreb j. k. ob 16.45.
Osebni vlak iz Zidanega mosta ob 19.50. prihod v Zarrreb j. k. ob 22.25.
Osebni vlaflc iz Zagreba j. k. ob 5.50, prihod v Zidani most ob 8.32.
Osebni vfab iz Zagreba i. k. ob 9.35, prihod v Zidani most ob 12.01.
Osebni vlak iz Zagreba j. k. ob 16.13, prihod v Zidani most ob 18.52.
Osebni vlak iz Zagreba j. k. ob 2156, prihod v Zv.lani moet ob 0.30. Proga Zagreb f. k. oz. drž. k. - Sisak. Osebni vlak iz Zagreba d. k. ob
7.30, prihod v Sisak ob 8.52.
Mešani vlafe iz Zagreba d. k. ob 11.20. prihod v Sisak ob 13.
Osebni vlak iz Zagreba j. k. ob
17.28. prihod v Sisak ob 18.45. Osebni vlak iz Zagreba drž. k. ob
22.55, prihod v Si-ak ob 0.11.
Osebni vlak iz Siska ob 4.06, prihod v Zagreb d. k. ob 5.20.
Osebni vlak iz Siska ob 6.14, prihod v Zagreb j. k. ob 7.30.
Mešani vlaTv iz Siska ob 15.30, prihod X Zagreb d. k. ob 17.08.
Osebni vlak iz Siska ob 19-Otj prihod v Zagreb d. k. ob 20.20.
Proga Maribar gl. k. - Preval;©. Osebni vlak iz Maribora gL k. ob 5., prihod v Preval je ob 7.3o.
Osebni vlak iz Maribora gL k. ob
HL, prihod v Prevalje ob 17.22.
Osebni vlak iz Maribora gl. k.
O?)
19.1$, prihod v Prevalio ob 22.16.
Osebni vlafic iz Prevali ob 5.31, prihod v Maribor gl. k. ob 7.87.
Osebni vlaik iz Prevalj ob 10.01, j.rihod v Maribor gL k. ob 12.25.
Osebni vlak iz Preval j   ob 1 prihod v Maribor gl, k. ob 20.15.
Projra LiubljAna gL k. - Vrhnika.
Mešani vlaki iz Ljubljane si- k. ob
7.10, ob 13.13 in 10.20: prihod na Vrhniko ob 8.15, ob 13.53 in ob 19.55.
Mešani vlak iz Ljubljane gl. k. ob 22.1U, prihod na Vrhniko ob 22.45. (Samo ob nedeljah in praznikih.)
MOfSOj vlaki iz Vrhnike oh E ob 9.14 in ob 16.16; prihod v Ljubljano gl. k. ob 6.25. ob 10.20 in ob 17.i^l.
Mešani vlak iz Vrhnike oh 20.40, prihod v Ljubljano ob 21.15. (Sarm ob nedeljah in praznikih.)
Pro^a Slovenca 15i*trica - Slover. k; DiiUiea smto.
Mešani vlaki iz S!ov. Bistrici ob 0.40, ob 9.15, ob 11.10, ob 14.15, ob 16.15 in ob 1S.05; prihod v Slov. Bistrico mesto ob 6.55, ob 9.30. ob 11.25, ob 1-1.3o, ob 16.00 in ob 1820.
Mešani vlaki iz Slov. Bistrico mo-
eto ob 5.40, ob 8.10. ob 10.30. ob 13.35, oh 15.35 in ob 17.10: prihod v Slov. Bistrico ob 5.55, ob 8.25. ob 10.15, ob 13.50, ob 15.50 in ob 17.25.
Proga Poljčane - Zreče.
Mešani vlak iz Poljčan ob 9.18 in eb 18.02; prihod v Zreče ob 10.51 in ob 19.37.
Mešani vlaki iz Zreč ob 4.52 in o">
11. -10; prihod v Poljčane ob 6.22 iu ob 11.35.
Proe;a Grobel«no - Rogatec.
Mešani vlaki iz Grobeljnega ob S.40, ob 16. in ob 21.; prihod v Bogataj ob 10.03. ob 17.23 in ob 22.15.
Mešani vlai'ci iz Rogatca oh 5.10. ob 12.10 in ob 18.50; prihod v Grobeljno ob 6.45, ob 14.45 in ob 20.12.
Proga Gornja Radgona - Ljutomer.
Mešani vlaki iz Gomie Radgone ob
12. in ob 18.; prihod v Ljutomer ob 12.49 in ob 1S.-J9.
Mešani vlaki iz Liutomera ob 7. in oTi 16.47: prihod v Gornjo Radgono ob 7.58 in ob 18.06.
Od 1. junija t. 1. naprej bodo do preklica vozili na progi Ljubljrna gl. k. - Laze kopalni vlaki. Za kopalne vlake se bodo izdajale povratne vozne karte po znižani ceni. Zniža.:ie vozne karte veljajo samo za vožnjo pri vlaku, ki odhaja iz Ljubljano gl. k. ob 14.20 in pri povratku iz Laz pri vlaku, ki odhaja iz Laz ob 18.30 in ob i9.54. V slučaju slabega vremena se kopalna ko rte ne bodo izdajale, o čemer bo postaja LJubljana gl. k. vsakokrat obrstila občinstvo do 12. fl posebnim razglasom pri osebni blagajni. Kopalna karta za I. razred stane din. 4.50, za TT. razred din. 3 in za III. razred din. 1.50 za osebo tja in nazaj.
Stenski vozni redi se lahko naro-če v vseh postajah južne železnice.
Prisfonalte It ffJngD-sls»nenshi IF^tici"!
TKrlsfi^a In sperf.
— Na Golico! Prijatelje planin opozarjamo, da ste obedve keči na Golici, toko spodnja »Jeseniška« 1582 m, kot zgornja »Kadllnikova« na vrhu Golice 1«35 m. povsem dobro oskrbovani in je možna v obeh prenočevati. — Govorice torej: češ, da Kadilnlkova koča na vrha še nI založena z vsem potrpbmm. so povsem neosnovane. Ob tej priliki opozarjamo tudi, da ie flora ključavnic (narcise) dospela že do vrha in naj se požuri, kdor nI ime! Še prilike občudovati te prirodne znamenitosti!
Ljubljanska porota.
— Dva mlada Amerikanea. Pred ljubljanske porotnike sta včeraj 3. t m. dopoldne stopila dva mlada, simpatična dečka, rodom Amerikanca. V velikem mestu Chl-kagu sta bila rojena. Doma sta sedaj na Bledu. Prilika ju je zmotila, da sta postala brata — Gabrijel in Stanko J. — tatova. Po smrti gozdarja Kcnde v Zagorici sta začetkom februarja lanskega leta oskrbovala v hlevu konja. Tam j? bilo shranjenih mnogo velikih zabojev različnega pohištva, obleke, perila in kuhinjske oprave. Vse to je bila last zakoncev Gelsler, ki sta se bi'a takoj po polomu preselila na CchoslovaSko.
Zaboji s kamsnjl. Gozdarjcva vdova Marija Kcnda je lanskega avgusta vse te zaboje za Geislerjeve poslala v Ljubljano, kjer so pri pregledovanju na carinarnici s presenečenjem opazili, da je v nekaterih zabojih — kamenje. Zadevni predmeti so
bili ukradeni. Poznejo so dognati, d-» sta vse tj predmete odnesla    na dom svojih
staršev mlada Amerikanca.
Pred porotniki sta mladeniča dejanji!
odkrito pri: Mla« Nuno ' -1 (' - r ^l sta biia prepričanj, da <c to i^t kaneš* nem-
|k< j;a oiicirja. Porctno sodile je obsiJvl > dečka Gabrijela na eno leto fte&a lefift, oprostilo p« je- takrat U BS 14 let sUrer.i Stankoia. ker so porotni'.i Pri !iu 11 SO« glasno vianikali kri.do tatvine.
— .Motor  liinmiMIrsTflfln Uamlsnc.
Porota ic na tO razpravi [sla tatvini dinamo motorja, ki je bil t..vr>-.- j.•.:skl komi-siji z* stvarn » dcmoblttsacUo ukraden Iz baraka na Ukane! v iiohinjsld dolini Mih tor le bil vreden 30000 kron. Ta »OtOf Sfl na vozu odpeljali fantje Pavk AmbroJič, Ludvik Bere Jože Bere m!.. Matevž cop i i Prai m Iskra, M itor so odpeljali na dom Borcev. Posestnik Jože Bore st»Tc|s1 3^ dal voz in k mle na razpolago za to tatvit no. Tesar Sim Aj »rožič ra ie mešetari! po Ljubljani za prodale nmtorja. Prvi obtoženci so se zagovarjal! s ieflfc da so ui-sonto-strol odpeljali v dabH veri. da je to zapuščena stvar brez lastnika. Izključl.l M pa vsako soudeležbo in vednost od stran! zadnjia dv:h obt( sneev,
o;-, čsnea       ' Borost ta Strnem
Ambroiić sTa v svojem sasrovCMrti pri-pomnila, d:>. le v !•• tiski d t!in! ležalo zelo dolgo časa vso polno r.ikoniicne-<n vojne« i m I i" ' • oni so nI uiličc bazi oekal tej a materiala so ijudja raznesli« nei :[ oa sc p te popolnani
PQl \a i1o« dl       • II nnteria!
propadel. Šim n Ambrožič |e Se dra-sti.- - i pristavil: I iz sem sr^ojim! tremi .• In .• i d v:' ^rurmo JI let volne. I : : II w m le o ko. Sem in-\ lid, Ce '-: ori  rodajl k1 : i strofa k:il
zaslužil bi to >e ne bila nagrada za izgubljeno noje k
porotn ki so soglasno Ean-kaM v?eh sedem vprašanj glede krivde tatvine, nnknr so biM vsi ohto?encl oproščeni. — 7 radostjo s > sannstili porotno dvorano. _
Iznređ sndiSča.
— Dr.  P^arnn   nred MidišcVm.
Vsklieni senat ljubljanskega doselnoga
BOdiŠ i ie vdora] dno t. m. ohravna-v.".l vzklic Petana proti lodbl okrsjno-rr-,1 f <::r("r'. ki je oprostilo od OPJOSOO z;uradi ialfevija 6aati Ijnbli.m-ko^a tr-povf.'i ir. Frana Ren Lea, katari je sioja-easno Tiro-I kavarno >Evropox islunafl Pogana v obraz riM.n--.iiir. pronalionci Dr. Pogan i" prijavil vzklic, a tega nI izvedel. Tekom raapr&vo, ki ie bila mosionn z«ilo fcivahnA, |e zagovornik dr. Ol Lak pr 1    <■'  ".ni dokazni
materi (al ejlede moralne propalossi Pe-^anovo. Polop: sktnoga dofcaaiiaga asa« torijala jo dr. Oblak navodol novo do-k.iz-e po pri£ah o rasnih taaali Pe^a-nove karijero. Mod drugim i^ omenjal, da {o i-il Pogan čl n ferijalnoga ak.ad. arnfitva >Savae, dalje, da jo l»il ftlan eolj^akogs Sokola in :>r>-.''>iic> |# povdar-i?A Pega tovo Izjavo ob njogovssfl nan st«.'; n i < 1 i t 1 - qo karijero: >Soda| prao kleril ■' i! i. o ' no i   »li a     kun lasni
na strani, ]>a r>o bomo no klerikalei. ne
liberalci!< Sodišče je raspravo prolomilo, l^ri prihodnji razpravi bodo za-
siišani nprlerlni politiki in vi.^ki dr* ža\nii funkel narji.
Upravi i    '      ' -t;1 ^<> oddali zaf
Jugoslovensko 1 :it;co: Di-njovld za J. »čuka M K 10 v;
Vojno invalide: g. prof. t^»ot>. An-dr^o 'yj*} K mesto venca na Urato svo-jega brata, Ed fonmrl v idraviliadn Golnik na Goroni.-kem.
Srčna hvala!
Glavni urednik: Rasto Piistoslem^ek-Odgovorni urednik:
Božidar Vodeb.
Poslano,
»Tudi et'?n Iz Koroške.«
Po naroČilu g. Jatobn Po^incerja, trgovca v Mariboru, Vrbanova ulica št. 6J. naznanjam, da je na napade, objavljene proti njemu v sL 47. in 127. »Jugoslavije * pod naslovom »Tudi ede:i iz Koroško«, viožena pri deželnem kot norornem sodišču v Ljubljani proti *r. Janku Ravniku, in odgovornemu uredniku »Jugoslavije« Antonu Pesku ovadba zaradi presre^ka zoper varnost časti in bodeta imela ime-novna dovoli prilike. d£ dokađtaU ničnost svojih trditev.
Ljubljana, dne 3. junija 1921.
Dr. Jcsip Hacm, odvetnik v Ljubljani,
po raročilii sr. Jakobu Pošmeerja.
• Za vsebino lesa spisa Jo uredništvo
odgovorno, kolikor dolr-Ps zakon.
Ženske bolezni: Profesor Zuel-fcl v Lipskern, predstojnik vseuČill-ške klinike za ženske bolezni, izjavlja, da je jako zadovoljen v vsakem oziru z učinkom gceučioo »Franz-Josef«.
Elida Shampoon
anaim ----------...um
za
umivanje glave
sc zopet dolilva povsod.
Prodam majhno
enonnilstropno hlio.
Poizve se v Rožni dolini, gostilna pri Čehn. 3851
Spalnica,
dobro ohranjena, se ceno proda. Ogle dati od 10. naprej. Prešernova ulica št. 50, U. nada Ur. levo. 3845
3 'donu za vsako delo
In lepa jfh2lna kobila naprodaj po ugcdni cen':. Ogleda se: Košenlna, Kolodvorska allca 6. 3347
Kupio loiro ohranjen voziček
na štiri kolesa. Ponudbe tvrdki Josip Knnc & korap., tsvarna pletenin In tkanin, Ljubliana, ?oljansk: nasip 40, (cnkrarna)
3849
Mesečno sobo
*§če m>ad gospod, po možnosti meblo-vano, če mogoče s prostim ali separatnim vhodom. Za takoj ali za prvi juli. Cenj. ponudbe naj se poSHejo na upr. Slovenskega Naroda ood .Mesečna soba št 555 3832" 3832
3Cupl se tnajhjtt stanovanjska m z vrtom l„Ljner^
rili mest?. — Ponudbe z navedbo cene ped .pariiifija 3340" na upravništvo Slovenski ga Naroda. 3840
f&vljarsk! stroj
Gladka Steparica najfinejšega sistema nemške tovarne. Popolnoma nova sedaj djšla iz tovarne. Proda se za 1000 K ood dnevno ceno pri F. Eamberger, Belo sri Ljubljani, (zraven pošte v Mostah. 3838
MM
»možna nerfektno slovenske in nemške stenografije in stiojepisja se takoj sprejme v trgovsko pisarno. Ponudbe na ooštni predal 44 Celje. 3811
po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina. Ruše pri Mariboru. 230
čevarna strojilnih snovi
Surka & WI!di,
v Polzeli pri Celja kapi vsako množino
»na \m
po najvišji ceni
In dataUI
VeDka izbira moftin in ifeftib ofttek
Modne obleke od 200 D naprej Modne hlače od 70 D naprej Delavne hlače od 35 D naprej
Naročila z dežele po povzetju
81 gnuu* Seemaaa, Kleiderhana,
Wiea IV. ravorltOBiilats 6. 2 minuti od južne železnice. 3763
Prodasta se ceno
2 miniaturna fotoapatata Ernemann in Voigtlfinder 45X6, f : 68, f : 6*3. — Vpraša se pri hišni, Kozlerjev grad, Šiška
Prida a M z ontflin
skladiScem in hlevom. Kolodvorska ul. Stev. 7. 3830
Žepni /otogra/ični aparat
a Zelss Teatar 1 : 6.3 za film in plošče 8ViX 11 »s in prltiklinaml ao proda. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 3824
Klavirje
uojašttlt la popnmja
solidno in tofcao ter gre tudi na deželo.
Pelllrs Wi, lf#»!R. W9n r. 45
Amerikanci
in vsi oni, ki želijo svoj denar plodonosno naložiti pozor! — Na prodaj je 90 oralov smrekovega gozda, krasna rast, tridesetletni strokovnjaški nasad. Izvoz ugoden, železnica v obližju. — Zglasila pod šifro .Slučajni priložnostni nakup gozda/3728" na upravn. SI. Nar.
Planino,
fotograflet 2 apparat in več belih oblek ?a ol.-clrio radi preselitve ceno naprodaj. — Vpraša se v Hilšerjevi ulici 5, L nadstr. levo, Binder. 3859
Proda se tako)
pritlična hlSa z vrtom na Poljanskem predmestju. Eno stanovanje v njej, obstoječe iz sobe in kuhinje se lahko tekom dveh mesecev zasede. Nadalje e na prodaj trinadstropna hiša v sredini mesta in lepa stavbiSCa nasproti justične palače. Tudi je na razpolago jako ugoden prostoi za napravo začasne hišice za pisarno, odvetniško, notarsko itd. v neposredni bližini justične palače na zelo prometnem kraju. — Poizve se nri inž. Rudolf Treo, Gospo-svetska cesta 12/11. od 12 do pol 2.
flf|f
■'• * «  m h
I kri
i kil
i
naše prvovrstne rožene gumbe v vsaki velikosti in po vsakem vzorcu s cena-brez konkurence.
I. liipir tovarna za gnmlie in to-vioske predmete d. z o. z. Slov. Bistrica.
Za&tE/ajts cenite!   Prodala na ?olin!
3835
Oprav. štev. E 588/21—2
Dražlsemi mkUt,
Vsled sklepa z dne 19. maja 1921 oprav. Stev. "E 588'21—2 se prodajo dne 8. innifa 1921 donoldne nb 9. nrl oziroma ob pol 12. nrl v L;ubl;&ni, Dnnajsšs c- 47 cz. Vegova oL 8 na javni dražbi:
a> 6 vagonov starin rabljenih zabojev Iz mehkega lesa porabni večinoma ta drva, partija starib sodov iz mehkega is trdega lesa deloma rabljivi
b) avto rdeče pobar?an št. SI 477 s 1813 PH
Reči se smejo ogledati dne 8. junija 1921 v času med */29—9  uro dopoldne na Danajski cesti oz. Vegovi ulici.
fir. okrajna aodnlja v LJubljani,
dne 19. maja 1921.
v Kamni pri Ljubljani
zdeluje za rudnike, kamnolome i. t d. ter lovce:
1) varnostne eksplozive, Kamniktlt
I v jakosti dinamita,
II v jakosti dinamona, in v jakosti wetterdinamona.
2) minski smodnik
vrste B goli in prešan v cilindre (na zahtevo tudi vrste A), rudarski 1 a % u m s k i goli in prešan v cilindre,
3) nzlgalne vrvice rZundschnure) in
4) vse vrste lovskega smodnika.
Navedeni eksplozivni predmeti se dobe pri najbližjih ubojnih skladiščih.
Dvonadstropna hiša
v sredini mesta s 2 trgovskimi lokali in prostor za gostilno ae proda. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 3831
Proda se več molznih koz. Zg. Šiška, Celovška c 99.
Več dobro izurjenih pomeč-
tiil/AM apr«lme Budol! Geyer, UinUr ključavničar v Ljubljani, Cesta na Gorenjsko železnico 10. 3828
prodam 3 lepe mlade pse,
dobre* čuvaje 3 mesece stare. Hotel Tratnik! Izubijana. 3836
prodajo se citre,
koncertne, (Kal ten ba-
cher) izigrane, najboljše vrste, v dobrem stana. Bernardi, Cesta na Gorenj SIO železnico it. 7./L 3841
Dnu nranjti otrntal voziteh naproti), najin 11L
3791
6ospodičaa želi konverzacije
najraje
kako
gospodično. Plača po dogovoru. Ponudbe pod •Konverzacija 3799" na upravo Slov. Naroda. 3799
Kopijo se vodovodne in pli-
movo rani * 8 do,8e 111 tudi odpadki, nUTK l*fl ter različno uporabljivo staro železo. F. Bat|el, L jablana, Start trg 28. 3800
Hi dobro hrano se spreime več gospodih«.
stev. 01.
Ooeposka tal.
za večja veleposestva kot samostojen vodja se takoj sprejme. Potrebna je višja izobrazba. — Ponudbe sprejema upravništvo „Slov. Naroda" pod „Upravitelj".
Uradno dovoljena, to 20 let ob-stojeća najstarelsa ljubljanska
posredovalnica boljših služb
G. Flux
Gosposka nlica 4, I. nadstropje levo.
Išče se nujno: gospodična k otrokom* če mogoče z znanjem klavirja in več jezikov; pomoč gospodinji; inteligentna dama; perfekten slu£a v fino hišo na Štajersko; kočijaž za vožnjo piva; več kuharic; več deklet za vse; 2 sobarici. Priporočajo se: 3 plačilne natakarice, lepa izpričevala, zelo dobre računarice.
Priporoča in i§če osobje vsake vrste za za privatno, hotele in tvrdke. Reflektira se samo na dobra spričevala ali na pridne začetnice. Pri zunanjih naročilih znamka za odgovor.
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo   tuino vest,
da je gospod
ihael Oblak
teles, vpokojeneo
v -98. letu po dolgi bolezni preminul.
Pogreb bo v nedeljo 5. junija ob 2. uri Iz hiše žalosti, Nunska ulica 3, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 4. junija 1921.
ZalnloCl ostali.
in
Provizijs&e potnike
za prodajo   »JADRAN* terpentinove kreme izven Ljubljane, sprejme .Jadran' tov. kem. izdelkov.  Ivan Lapatne Lfmblf ana - Mosie. 3843
Bisernica z notami se proda.
Naslov pove npravništvo Slovenskega
~ ;37
Naroda.
38
Breja ban
prav dobra mleka ri ca,
12 iom-
Dletum Bovili oken SoSJTljsm
Ponudbe pod .Prilika 295/3844" na uprav. Slov. Naroda. 3844
^    iz kavčuka v
Ciril
V LJUBLJANA
ližem
prvovrstno moč, kateri je popolnoma zmožen operativnega dela z zlatom In kavčukom, plača po dogovoru. Hinko Kadrnka, dentista, Tuzla, Jugoslavija. 3679
Ekonom
srednjih let z gotovino 100.000 K Želi znanstva z gospodično aH vdovo v starosti od 30 do 40 let, katera poseduje svoj lastni dom. Samo resne ponudbe s sliko pod .Poletje/3722* na uprav. Slov. Naroda. Tajnost strogo zajamčena. 3722
Proda se tako! za vsako trgovino In obrt primerna
hiša
ob dveh najbolj prometnih cestah v sredini Ljubljane. Pismena vprašanja in ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Velepromet 362/3715'. 3715
iščem
izuma zobotrebcev
Ponudbe z vzorci na naslov PROKOP KROUPA,   Praha, Krat  Vinohradf, Jcng-mannova tf. 31. Ceskoslovenska.
2977
različnega  pohištva: kompletni salon, omare, kuhinjska oprava itd. se bo vršila dne 8. junija ob 9. na Dunajski cesti št. 11.
Proda se
večja množina vrtnih zapirajočih stolov in zapirajočih miz po najnižji ceni delo solidno in trpežno. Ogleda se jih lahko v Hrenovi «1. 8, Ljubljana, Laka Ahaoie, enloano mizarstvo. 3780
Dr. Vin Mar
ordinira zopet
Hilšerjeva ulica 7. (Gradišče) od 10.—12. in 2.-3.
ElefttFomotorje, žarnice
dobavlja točno po naiupodneJSih pogojih Ing. € -Jfr'.t a Ga-, Bez. m. b. H., WiElf \!-., Ednanj sae 1.
Brzojavi: .lngarfdn, Wien". Prekupcem popust.    Zahtevaj-e   seznam zaloge. 3665
Prodasta se
2 motorja na bencin, 4—5 konjskih sil, ležeča za vzidanje ali vbetoniranje za kmetsko porabo zelo praktična, za mla-čev, rezanje slame in druge pogone, eden ima cirkularno Žago. Prodasta se po j?ko nizki ceni. Ogledati: Slinee št. 90, Starali«. 3829
L, MlkuS
Ljastam Mestni trg it. 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov In solntnlkov ter sprehajalnih palic
Popravila se Izvršujejo točno In lolldno,
Moško koiOv
skoro novo, in polt za stanie naprodaj. Brjavoova o tat a 14, L nadstr.
Ogleda se lahko vsak dan od —7. zvečer. 3544
Hišna
pridna In poštena, se sprejme v mestu blizu Ljubljene. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 3778
Vel dobro obranlene oblo!^ za mafljiega maa*13&MiS3
trg St \. II. nadstr. levo od 2 do 4 ure.
Vrtnar
vešč vseh del svoje stroke išče službe aH vzame vrt v najem. Dopisi na naslov »Vrtnar* glavna pošta restante Ljubljana. -3771
lilem pošteno marljivo deklico
aH vdovo v službo. Početna plača 200 kron. obakrba Izvrstna, nastop takoj. Pavla Sc.dlć. supruga liječnika r*u.v!rno polfo (firvatska). 3782
6osa:3ična išče službe
v kako pisarno kot praktikantinja. Vešča je nemškega, slovenskega In hrvaSkega jezika kakor tudi strojepisja. Ponudbe pod .Praktikantinja 3855* na upravo Slov. Naroda. 3855
velika, se proda takoj radi preseljenja.
Lav- Stepinsb* Potega, Slavonija. 3767
Petrolej I9
raf. svjetli, prodaje dokle zaliha traje uz cijenu od K 193~ po neito kg uključivo drvene bačve trg. tvrtka A. Wilezeka našli, u Varaždinu._3788
Čreslo (iubje)
mlado smrekovo, lomijeno, suho, kupuje veletrgovina drvom i ugljenom M. Herlinger, Karlovac, Hrvatska. 3785
Apno prve vrste
približno 25 vagonov se odda pričetkom julija. Cene po dogovoru. Ponudbe pod „Apno* poste restante Novo mesto. 3784
Konji z opremo
se prodajo. Vpraša se v Harođnl kavarni. 3852
Več stare obleke
in Aevljev je na prodaj. Blctv/etsova
c. 16. v pritličju desno. 3862
IKlDiko kolo
ter umivalna mlia vse v dobrem stanju se ceno proda. Novi Vodmat 78 I. desno, 38d4
Stavbene parcele
pripravne za tovarniš!-.)  podjetje, tf\ državne Železnice v Ljubljani, so na prodaj. Vpraša se na poS'nl predal Ljubljana. 3746
Po a mri em moto zdravniku prodam cs
medicinske aparate
In vse orodje ter vsa zdrav:!.i domače lekarne. Moj naslov se izve v uprav. Slov. Naroda. 4777
Vzgojiteljica,
vešča slovenščine, nemščine (event tudi drugih jezikov), klavirja se sprejme k dvema otrokoma od 7 do 10 let pod ugodnimi pogoji takoj. Prednost Imajo tiste, ki se razumejo nekoliko na ročna dela, šivanje in gospodinjstvo. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 3762
na debelo ln drobno m2 po K 4*— pri večjih naročilih znaten popust. Steiner ftataa, Ljubljana, Jeranova al. 13, Trnovo,
2o
Prodajalca,
zmožna samostojno voditi trgovino, se sprejme. Ponudbe na Makao • opltar, trgovec, Cerknica pr' Rakekn. latotam ae sprejme učenec. 3803
Kostanje« lef
vsako množino kupi
..DRAVA
lesna industrijska delniška družba Maribor, Aleksandrova cas. St.
Usniat
potni kovčeg.
dobro ohranjen so proda. Sv. Petra šesta 38, pritličje. 3850
Službo blagajničarke ali ken-
tnTKtiniP itfP gospodična trgovsko l3lIMlJi]g UtC izobražena zmožna slovenskega, nemSkega ln italijanskega jezika. Ponudbe pod »Blagaj nlčarka 3868« na upravo Slov. Naroda. 3S68
Zamenja se stanovanje
v Mariboru z jednakim v Ljubljani. Kje se poizve na St. Petra nasipu 57/2. od 11 — 12 dop. 3870
Jfarodna I knjigarna 1
v Ciubljani
Prešernova ulica štev. 7.
—       1  priporoča •
kancelijskf, konceptni, pisemski, ovitni inbarvani papir,
Kasete s pisemskim anplriem.
trgovske kuii-ie
v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali poiusnje.
Otjemalne knjiži« ^c^čn!h
Zaloga Šolskih zvezkov. Zavitke za nnde v vsehveakostui. -Velika izber
vseh   pliarnlaklh  po trobec (n,
radirk,   luunoneaiov, taallo,
JjrVt » iole in umetnike.
O CV
- Razglednice-
pokrajinske, umetniške in narodne i. t d.
Ribami za slike in dopisnice, -poezijske knjige.-
Dvonadstropna hi!a,
zidana leta 1911 s 6 stanovanji, P"ti* klina mi, vrtom, vodovodom in električno razsvetljavo v Spodnji Šiški se zamenja za enodružinsko vilo ali hlio v Ljubljani. Ponudbe pod .Zamenjava 3869' na upravo Slov. Naroda 3869
JKs&erna oprava za jedilno
Cnhft    z ire{J":rili::-   °kovi, skoraj ™ nova se proda. Več se izve Iz prijaznosti na  Dunajski cesti 17, III. nadstr., vrata 98. 8871
liji i
za strojenje kol
Kdor hoče, naj pU5e v Sarajevo m naj se prijavi pri gosp. Menabem Altarac. Lngovina nI. Dr. 6, Sarajevo. 3866
Trgovina z vinom
v središču Maribora, bolj Se mesto z večjo množino ovinjenih sodov, lepa klet, zraven veliko skladišče, opremljena pisarna, povsod električna luč, vodovod, posebno ceneni ugodni zakupni pogoji. Naprodaj za samo 70.000 dinarjev. Dopisi pod „Vinski trgovec 1921M Maribor, glavna poŠta, restante. 3865
ERJAVEC & TURK
trjovlna z železnlno
„pri Zlati lopati'« U4 (prej Hammersohmldt)
Ljubljane. Valvazorjev trg 7
nasproti kritovnisko oerkvo. laloga cementa.
( Holzstabge
webe)
za strope in stene izdehrem r. najmodernejšimi stroji ter dobavljam takoj v vsaki množin: najceneje
Jos. R- Puh,
Ljubljana, OradaSka ol. 22. Telefon 513.
i F. JaraseS
uft&toalit ginoTii;a
v LJnblsnl WolIova 12.
Izvršojem oglaševanja tir popravila gla* sovirjtv in harmonijev specijalno strokovno, točno In ceno.
nogavice
t znamko „ključ* in brez nje pri Tvornid Čarapa, Sarajevo Sarno na velfko! Cenik zastonj. Par nogavic znamke ,ključ" tra* ja kakor 4 pare drugih.
VellKa zalosa in čenč:
dvokolesa, otroški vozički. Šivalni stroji i. t. d. F- Bat|el, LJabllana, Start trg it. 88. Sprejemajo se dvokoleaa, otroški vozički, šivalni m r.iznl stroji v
Bopravo. Mehanična delavnica, [srlovaka o. 4. 3173
HalneCja zaloga
klavirjev in pianinov v Ljubljani. Tvrdka J.Doleno, LJnb-liana, Hilserjova nI. 3, priporoča v nakup najboljše inštrumente prvovrstnih tovaren po solidnih in zmernih cenah.
!
Zagreb, (fcn doli deva ulica stov. 23.
FRAN SAMSA,
ima v zalogi: konopljene ln gumlrana ročne cevi, črpalne cevi, vojke, mlaznlce, vedrca, za sarže fn moštvo sekirice ln pasove, naramnice in žnore itd. Samo ob hitri naročbi postrežba mogoča. Brizgal niče, moderne, po cenah avstrijske valute, najceneje vrelo za sedaj. Tudi brez carine 1 3641
Otvoritveno naznanilo!
t«
Naznanjam p. n. občinstvu, da otvorim svojo
Promenadno kavarno*4 t Tonfflforl uiti pod Piramido.
katero sem popolnoma renovira! in naj moderne je opremil, dne 5. Junija 1921.
Moja kavarna, je prva in najstarejša slovenska kavarna v Mariboru in okolici. Kavarno bom odslej sam vodil. Priporočam se vsem p. n. dosedanjim gostom in prosim vse drage za mnogoštevilen obisk. Potrudil se bodem vsem zahtevam ostreči z najkuUnuiejio postrežbo in največjo Izbiro krepčil. V zalogi bom imel vedno sveže pivo ln vino prvih znamk. Cene bodo zmerne. Na razpolago bodo vsi slov. časopisi in listi. Opozarjam konečno na prekrasen vit
Z odličnim spoštovanjem
3367 Alojz Lešnik, kavarnar.
Zaradi opustitve gradnje se proda gradbeni materijal:
8 vagonov tračnic in tira, izogibališč, okretalnic, cevi iz litega železa, krampov, lopat orodja in nakoval poljskih kovačnic, spojk za odre, 5 ton fasonskega železa, kavalete in pisarniška oprava.
Leži v bližini Ljubljane, se proda.
Ponudbe pod .Bauinventar 4970" na Annoncen - Expedition M Dukes Nacbl A. C« Wien U Wollzeile iu
45
DU
C3D
069157
Plačilni natakar
3 talsoj sprejme. Hotel TRIGLAV.
.ubijana. 3846
Najstarejša slovenska
MtlmM in Ua
delavnica
7AN 3B1CE-J, Dnnaiska ces. 16,
2 priporoča. Izvršitev točna cene merne. 1250
Kupujemo samo na vagone
: tesati Ses :
3„ s 4w 4-3 m, «/4„ 5-8 m, 3/e„ 6-10 ■i. «/7„ 8-12,»/io(. w/is- 8-12 m Paradne deske 13, 20, 25, 30, 40, 50 mm , 5 m. Late 25/50 mm 4, 5 m. Štafll /i žagan les gornjih dimenzij itd. Po-udbe prosita Brača Ivkov, Sztapar, ačka. 2978
Sonatom Dr. Ofesfer, Graz, Avstrija.
Moderno opremljen zavod za vse operativne,
interne in živčne slučaje. Na razpolago prvovrstni operaterji in odlični specialisti vseh strok.
_ Brzojavi: Prospekti na željo,
lanatorlasa Wlesler, Srai. tnternrbaa te elon st. 22_4
Inženir
stavbeni, tehniki in risarji,  se ličefo.   Ponudbe z navedbo plačilnih zahtevkov na
Stavbna družba đ dLLInfclJaaa,
Letstikova uHca iUv. 19.
Prvovrstna kole
pnevmatiko
Dulip - Reinjsfler - nalcolntoa
priporoča
IGN.
Ljubljana, Sodna uSica 7.
Rortfinažna to
II
Polnogumijasti obroči
za tovorne avtomobile
sa koloaa ln avtomobila
Kolesa Avtomobili
najceneje
I. mi U
aosposvetska cesta številka 14.
JBF" sladno kavo
mm konzerve s sladkorlnin. ka-jine konzerve biez sladkorja, mar-
nudi po na]nli|l dnevni eenl ln v vsaki množini
M Ma „Triglav"
tovarna hranil v Šraarci pri Kamnika.
Zahtevajte
cenik
zastonj
n poštnine prosto
Ljubljana 4, Hflestni trg štev. 23.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine Lastna protokolirana tovarna urvSvic
Nudim brezobvezno
Ciril-Metodove vžigalice
„DRAVA" - VŽIGALICE družb« »v. Cirila In Metoda, Zaloga pri Iv. P«rdanu v Ljubljani.
Pri posameznih zabojih dkatljica K 106 od skladišča Ljubljana. Engrosisti imajo
primeren popust.
J. Perdan, LJubljana.
iVublj&nc, Iftlšerjevs nh 7.
Specialno stavbeno pedjetie za betonske, telezol -tonske ln voi e —   zgradbo. —
=  Izraba =
na električni pogon, 60 montiranih strajsu.
Izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela točno in solidno, posebno izdeluje patentiranih lekarniških škatelj vsake vrste, farmacevtska kartonaža, mape za registrature i. t. d., i. t. d.
Bencina & Tomec, prej Sltaza, Maribor, SSlinska
nUca it 28, 30.
Zastopa
teno drobno morsko travo
Jj J m p |>44 za modroce v večjib in manjših množinah, poželjne vložke, posteljne   vzmeti l.t.d. ''udi po znižani ceni železnina A Šu-inik,  Ljubljana, Zaloška c. 21. 3744
preda se stavbena pareela
v Ljubljanskem predmestju, 5 minut od železniške postaje poleg glavne ceste, o0 minut od ljubljans e glavne
pošte. Pr i ravna za večjo stavbo in za reako ob*.. Naslov se poizve pri uprav. Slov. Naroda. 3759
Dobro  situiran   mlad   podjc*nk lice
m msseino sobo
s separatnim vhodom in če mogoče z un.trabo kopalnice. Prijazne ponudbe pod .Stalno 3813" na upravo Slov. Narod.?. 3813
pre%o;'.jia, 12/16 PS se ceno proda. Ogledajo se pri A. Molk, Ljubljana,
Vojaška ul. 10 (v mlekarni 2a belgijsko
vojašnico). 3749
za vso Slovenijo oddamo vpeljani tvrdki. — Ponudbe na
V. Bizjak & drug,
tvornica keksov, prepečencev in skladauea (vafeljnov)
RogaSka Slatina. 3320
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice pri Novem
zdravi rheumatigmus, protin, nenralgijo, posledice zlomljenih kosti, ran in eksudatov.
Sezona od 1. maja do 39. sepSasnbra.
Železniška postaja Straža-Toplice. 3793 Pojasnila daje ravnateljstvo.
St. 4344
RHZPIS
1861
dobave raznega papir]ai limaf deski vrvi, sukanca žtč-
nikov i- dr.
Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje:
1. ) Ofertalno licitacijo za nabavo raznega papirja na dan 7. junija t. 1. ob 16 uri v pisarni uprave državnih monopolov.
2. )Ofertalno licitacijo za nabavo raznega papirja, lepenke, kartona, lepa, deščic, vrvi, sukanca itd. za potrebe tobačne tovarne v Ljubljani na dan 22. junija t. 1. ob 16. uri v pisarni uprav-nika državnih monopolov.
Sezname blaga, ki ga je dobaviti, dobavne pogoje in vzorce je moči v gori omenjeni pisarni v pogledati.
En izvod razpisa pogojev je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Zbornica pa nima na razpolago prepisov, ki bi jih mogla interesentom izročati.
Ponudbe, pismene v zapečatenih zavitkih, je poslati do dne licitacije gori navedeni pisarni.
Pozivajo se lastniki deležev bivše
„Kranjske deželne vinarske zadrugo v Ljut>!]ar i"9
da se takoj zglase pri Gospodarski zvezi v Ljubljani, kije prevzela njeno likvidacijo, v svrho njih izplačila.
Kdor ne more dvigniti denarja pri blagajni, naj naznani podpisani svoj natančni naslov, da se mu nakaže odpadajoči znesek po odbitku odpravnin stroškov:
Gospodarska zveza, Ljubljana.
Na predlog lastnika Josipa Smodeja, notarja v Ribnici, se prodajo na javni dražbi spodaj zapisane nepremičnine za izklicno ceno 400.000 kron dne 14. julija 1921 ob 9. uri ali kot celota ali pa po parcelah. Dražba se bo vršila na licu mesta v Velikih Laščah št. 12. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejemajo. Zastavne pravice na zemljišču zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene. Kupnina se plača vsa v gotovini. Za potrditev prodaje ima prodajalec 8 dni premisleka.
Izkupilo prodaje je izročiti podpisanemu sodišču, kjer se smejo vpogledati med uradnimi urami ostali pogoji prodaje in plačevanja. Nepremičnine obstoje iz: enonadstropne, sredi trga ležeče hiše (9 sob, 3 kuhinje, 6 shramb, 2 kleti 1 kopalna soba), hleva, kozolca, skednja, sadnega vrta (1 ha 53 a 14 m9) njiv (1 ha 21 a 58 m*) gozdov (6 ha 19 a 34 m1) travnikov (53 a 52 m2) in stavbišča (8 a 62 m1).
Okrajno sodišče Vel. Mm^
dne L junija 1921.
•o 100 k? lepo posušena zdravilna zelišča. Rad poslužim s podukom. Karel Scerdabeljr, veletrgovina z »egetabiiftjavlj Segaa?eUd;uradf, Baaat, Jugoslavija. 3534
Stresnu lepenk
iz prvepa vira. Izbcrno opremljena, vseh debelosti, točno dobavno. Tudi strešni lak in karbolinej. Weber-Falckenberg, Achau bel Wlen, tvornice streSne 'epenke in katranovih proizvodov z Listnimi velikimi destilacijami. 3758
Kr: prodaj različna posestva,
ftraŠČinbka posestva od 64 — 300 oralov, kmetijska posestva od 2 — 50 oralov z vsem inventarjem, trgovske hi5e, gostilne in mesarije, krasna manufakturna trgovina v Mariboru, hiše, vile, n lini, tovarne, parni mlin in parna žaga na polnojarmenik, veleposetvo na Hrvatskem in vinogradska posestva brnite se na Hsrola Breznika, Ca -je, Dolgo poljo 3. 3540
z vojakoma 100/60 in 100/100 z Dunaja ali z Ljubljane zacarl-njeno dobavlja Firma £. C Utofeari \rci£n 3f*2, EcUiaUgaase
lir. Q £7. 3654
najfinejše kakovosti nndi vsako mi      > tvornica \ prepe-
čencev in skladanca (vafeljnov) V. BIZJAK & DRUG, Rogaška
Slatina.
Bunte urcienll!?. m spretne In peršine Korespondenc sprejms si vstopom
UOBHgBSl BBEBITBB DB1
P* ?i__3e ?3 r.-:
i VvJi, , • __.
■    pre'; <:. ' -•* > Irst - Amsrlka
I pTeczZa petafta v x?ew York redad 3 krat t Jalno fjKffite pi l trat mesečno.
■4 P. t Potniki kal :; . Hjo se z brzoparnikom i Presldeat \V iso    ... junija v New-
York voziti, sprejmejo SC Se do  2. junija t L
lila daje in voz pjJM*— |?Mf£¥£^   g!a "■■ 7i m SUvenijo t
e liste prodaja: j. .   i .1 L<*m^:'L ■J. jrska nllca 24
L 4 u L^fiiiiiSi
Po]£sn o
Zadružna m
n
Je otvorila
Ekspozitura o^^vlja vae bs^fcne peala«
& Komp.
2?ito! pri Kranju (Slovenija)
Skladišče: Beograd. Skladišče: Novi sad.
Proizvaja jedilno laneno olje, tehnično : :neno olje, prima laneni firneŽ, lanene tropine in druge vrste oljnih izdelkov.
brzojavi:   Zabret. Kranj.
Hiši, podgane, stenice, starki
in vsa golazen mora poginiti, ako c.rahljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva, kot proti poljskim in hišnim mišim K 12, za podgane 16 K; za siurke posebno močna vrsta K 20; tinktura za stenice K 15; uničevalec snolfev K 10 in 20; pra-šekproti mrčesom K 10 in 20; mazilo -roti u i era pri ljudeh K 5—12; mazilo ?a tiši pri živini 6—12; prašek za us v obleki fn perilu K 10 in 20; tinktura proti it rčesom na sadtn in zeleniaol (uničev. rastlin1*. Prašek proti mravlfara K 10. in 20. Pošilja p*> povzetju Zavod za eksport M Junker, Petrtnjaka al. 3. Zagreb II.
Preprodajalci popust!
Ne pozabite obiskati našo podružnico, katera je prejela veliko množino vseli vrst
Šivalnih strojev, SINGER ige! strojnifa ielif, S NOER olji, soksnci in svile. Lastna mehanična delavnica povečana!    Prodala na pri.T^rna obroke!
I Slzsger ii¥ala! siroii Cz        f!ew 1
_____ p0dyO*n|C8, tjub,;j: -: j aleabvrnt I iL tf N > rae-mesto, Maribor, Žaj^reb, Karlovce, Osjek, Brod na Sav!, Varaždin, Novi Sad. — 7astopstva v vseh w<: Ri »krajlt ia mestih.
Dovoljujemo si opozarjati g^. gro iste na to, da imamo v Trstu veliko zalogo tkanin in prej na debelo.
Zaloga nam je vedno bogato asortirana za vse predmete, zlasti za volnate in polvolnate moške biagove.
Sedaj im__3 v 2a!o3_ velika par jo g?eb*mtaas!!h (karagarnastih) b:aqov za   Jesen in ziaco ki Ifh
nudimo lehlio po ■ r      " n:'n ceneh.
Interesente prosimo za cenj. obisk
RO¥3H3 A S4BCOEVICH,
Trst (Trfesfe) Wša Torro 3:.inea 29.
Ilica 28.
usni
ZAGRE
Naznanjamo, da smo otvorili trgovino vseh vrst usnja kakor tudi vseh čevljarskih ia onan-čarsklh potrebščin in jo hočemo voditi na strogo solidni podlagi. — Natocbe se ijvriujejo najhitreje in naitočneje po pošti in po Železnici po na.mžjih cenah.
d ob jezeru
Šolnino zdravniška
(zračne, solnčne kopeli, elektroterapija, dietetične kure) Šefzdravniki: dr. Novakovič* iz Zagreba, med. stev. dr. Edcr z Dunaja.
Prospekti pri upraviteljstvu.
KRISTALU M d.
i-
veleprodaja »takla i porculana
Boškoviieva ul- br. 26-
7sJ- br« 6 70.
preporuča svoje bogato skladište staklene i porculanske robe. Raspolaže u svako doba sa proizvodnjama iz prvorazrednih Čeških tvornica kao i što i sa svim vrstima stakla za urezivanje te gradjevne svrhe. — Preuzima narudžbe za takozvane ,KOMBINIRANE VAGONE* sa skladišta i izravno iz tvornica uz dnevne tvorničke cijene. — Izvolite zatražiti cijenike!
1 .. '^^fgTOi
.. .
7411
4
9363
0961
FU
247435
Specialist za pljučne bolezni Uli Pečnik zdravi in ozdravi pogoato ieii&o. 20 let skušnje iz zdravilišča in iz prakse. Tuber-knlindiagnoza, fizikalično zdra-viliščno zdravljenje. Tačas za-iasno Št. Jurij ob luž. žel. pri Celju- 3275
Edina tovarniška zaloga Siv, strojev za rodbinsko in obrtno rabo, v vseh opremah, mater-jal predvojni. Dalje igle, olje, posamezni deli   za   vse sisteme
na veliko in malo.
mm
JOSIP PETELINC
LJubljana, Sv. Petra nasip il 1.
Večletno jamstvo. — Ugodni plačilni po-—  goji. — Popravila se sprejemajo. —
Na veliko in malo po-trebščineza šivilje, kro-jače, čevljarje in sedlarje, sukanec, čevljarska preja, toaletne po-trebščine, modno blago, pletenine i. t. d.
Velika zaloga klobukov in slair-nikov se dobi pri
Fraix Cera
tovarnar ▼ Stobu pošta DomiE
Prevzemajo se tudi stari klobu' in slamniki v popravilo  pri K vačevič i Tršan v Ljubljani, Pi šernova ulica št. 5.
Spro emanje v sredo in sobot .
J
Tovarna
.5 <u_*-.3» w NJBP
Barva vsakovrstno blago. Kemično  Cisti obleke.
Svetlolika ovratnike, za-Ljubljana, Poljanski nasip št. 4      tnice in srajce. Podružnica : Selenbnrgova ulica 4.----
PODRUŽNICE:      a&AS3BOa      MVO MESTO KOČEVJE Gosposka ul. 38.       Glavni trg ster. 39.
CUHARD LIHE
Veliki poštni parobrod „CAL A 8 RI A"
ndplove iz Trsta v Ne\v-York. Odhod iz Ljubljane dne 6,7, in 8. junija. Potniki se imajo prijaviti v pisarni v LJubljani Kolodvorska ul. 26 najkasneje do 8. junija 1.1.
Um,
Br. sokolskim društvom naznanjam, da imam v zalogi vse sokolske potrebščine po predpisih Jug. Sokol. Saveza za člane, članice ln ves naraščaj: kroje* telovadne ojleke, €evijs itd. Cenik na zahtevo zastonj. Prosim
pa br. društva pri vseh naročilih poslati denar naprej.
sr«, ^đ^wđsmka cesta 2
(pre! RacSeckega cesta).
P. C
Svetlobno pavz Pavzne papšrjs Risalne papirje Pisarniške predmete dobavlja najbolje in najceneje
(B-aapaUSi Wcis3is^n8j u. 23raun> paus)
c3
9
is 3
Wien, SVil ECtzerr« 8. Brzošavi: fflertuunmer Wien Hernals«
Čenoslovaški izdelek
gumijevi podpetniki
Zajamčeno mirovna kakovost! Ne-doseina stanovitnost!
Tvornica: Bratislava-Petržalka. =
Prodajna pisarna: Paranon-Gumiioiastrjs Wisn KIL, MMm i
Trt^. Ka$trin
Iefrsii£nl, elekirotehnfčal in gn-sirrffeal predmet! useh nrst na
štetim !n dsbeta, — Slacna zasaspstĐĐ silnik ramijsn.-ra cbrcčeo za tevsrne asit&rfsnbile !Ot::;:?s?s WaFfsr ffffarfgi«y. jftsičo-ga^ale fss sutndteiiassifcs s sSJs-■ahitai za c?'i53žircnj2 ^nmilz-s?Ih n^ro^zu tesfS cadstosm ing. o cenirall, Rfmska ceste St. 2. PreDDZijr nnd^etje za preu&z ... n. . . blaga celih oagnnfsn sa »se LpPa, RISU [. 2. za bar {e na razlago
tO forarnih auieniDbnĐo.
Podru inice s
UUBUANA, MARIBOR, BEOGRiD,
Donafska c 23. Jurčicesa uL 9. Kesz RllihsiiZnoa tel. St. «70.        tel. Sten. 133.        ulica St. 3,
t*
enien
I
Nudim večje količine betonskega gramoza, enkrat in dvakr. sejanega peska. Sem tudi pripravljen ga pošiljati po železnici. -Cena in dovoz po dogovoru.
Iva A Štor, posestnik, Vodmat 16, Moste pri Ljubljan
Modni mm
Uute
Židovska ulica ifev. 3. Dvorski trg ifev. 1.
Priporoča
spomladanskih Izloim^cv čepic in slamnikov.
Popravila ee točno izvršujejo.
Žalni  klobuki v zalogi.
Centrala:
delniška diaž&a za iMmM \km\i
ksoozitura RAKEK
©o Ti'i>onJo VQb\lh !n malih osobito ilvinskSb In
m aes *Ih transportov. RVj^sp edicijo vsakokratna. ■I
01
gosp^ciarsica ranita    a. ¥ Ljubljani
Podružnice: Dfakovo9 Maribor, Sombor9 Split« Ekspozitura: Bled.
L
niisue
Vsled sklepa občnega zbora, da se zviša delniška glavnica
od 8,000.000 nd 24,108.000 Kron z izdela novih tfeinic u nominalni ursUnosfl 16,000.000 kron
se daje na javno subskripcijo:
^0,60© Cltiridesetiisoc) delnic po 400 K nominalne urednosti
pod nastopnimi pogoji:
1. ) Dosedanji delničarji imajo predpravico, da prevzamejo vse delnice tretje emisije in zato se jim nudita za eno delnico prve ali druge emisije dve delnici tretje emisije po kurzu 520*— tel quel.
2. ) Ev. neoptirane delnice bo razdelil upravni svet med one podpisovalce, ki nimajo pravice opcije.
3. ) Subskripcijska mesta so :
Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani, Dunajska besta 38.
Podružnica Zadružne gospodarske banke v Djakovern, Mariboru, Somboru in Splitu ter ekspozituri na Bledu. Sveopća zanatlfijska banka d. d. v Zagrebu in njena podružnica v Karlovcu.
4. ) Subskripcija traja od 1. junija do inkl. 30. junija t. L
5. ) Subskribent mora izkupilo za podpisane delnice pri prijavi polno v gotovini vplačati, sicer njegova prijava ne bi prihajala v ozir.
6. ) Dosedanji delničarji, ki hočejo uveljaviti svojo opcijsko pravico, morajo predložiti pri prijavi ali originalne delnice ali začasna potrdila o dodelitvi delnic 1. oziroma 2. emisije.
7. ) Dodelitev delnic po končani subskripciji si popolnoma pridržuje upravni svet.
8. ) Nove delnice so deležne dividende od 1. julija 1921 in opremljene s kuponom za pol leta od 1. julija do 31. decembra 1921.
9. ) Vsakemu snbskribentu bo izdala Zadružna gospodarska banka potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku. Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil originalne delnice ali začasna potrdila o številu dodeljenih delnic. Začasna potrdila se kasneje zamenjajo za originalne delnice.
10. ) Subskribentom, katerim se niso mogle dodeliti delnice ali ne v subskribirani višini, se vrne tozadevni znesek oz. prebitek 15. julija 1921.
11. ) Kolikor znaša izkupilo za novo izdane delnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripade v smislu § 7 pravil po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu.
V LJUBLJANI, meseca maja 1921.
t v Mili
Lastnina in tisk »ftarodnfl Oakaam
Za loseratni dal odgovoren Valentin K oni tac.
56