123. številka.
Ljubljana, sredo 2. junija.
XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD.
lihaja vsak dan, icvsemif ponedeljke In dneve po praznikih, ter velja po polti prejeman za avstro-ojrerske doftele M celo leto 1« gL za P<>' '«ta H a\, m Mrl leta 4 g\d. — Za Ljubljano hres poiiljanja na dom za Oelo leto 1» gld., M četrt leta U »rld. 10 kr., za en mesec 1 (Id. 10 kr. Za pošiljanje na doui se računa 10 BT. M inoHec, 30 kr. za četrt let*. — Za tuje d viole toliko več, kolikor poAttiina iznaša, — Za gospode učitelje na ljudskih 'šolah in • t dijake velja inižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta V fthl DO kr., pu posti prejemali za četrt leta 3 gold.  —  Za oznanila se plačuje
Opravo
od četi rist opne petit-vrste 6 kr., Če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolinanovej hifti st. .( .»rledaliSka sto iitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, jo v „Narodncj tiskarni" v Ko
Htolba".
Imaiiovoj hiSi.
Pred deželnim zborom.
Nedetjski dunajski listi imajo iz Ljubljano telegram, da so je vsled sklepa opustila misel, ki je v odločilnih krogih slovensko narodne stranke bila, namreč ne udeležiti se sej kranjskega deželnega zbora. Ta telegram je golo ugibanje, kakor večina ustavovernih novic, iz Ljubljane. Kaj se bode zgodilo in kako, to je stvar narodnih deželnih poslancev, a ti, kar mi vemo, nijso nič vnovič sklepali. Da bi bili imeli misel, ne udeležiti su sej, to jo kombinacija dopisnikova, ki vd, da so bile volitve 1. 1877 nelegalne, ker je to dokazano bilo v veriiikacijskej debati. Da bi pa slovenski poslanci zarad tega, ker ju bilo slovensko ljudstvo na Kranjskem ob času k ti ro v o-nasilne vlade nemškega ustavoverstva z nepostavnostmi »terorizirano, nomškutarjem kar ves teren prepustili in se celo vsej kontroli odrekli, tega ne verujemo, te misli valjda nobenkrat nijso imeli. Sicer nad tem deželuim zborom, kjer majoriziraju zastopniki 5 procentov nemškega prebivalstva zastopnike 1)5 procentov slovenskega prebivalstva, — no moro noben Slovenec in noben pošten Kranjec veselja imeti. Tudi ta deželni odbor, v katerem jo bila nemškima zugrizenceuia Se lire v u in Kalten-eggerju z renegatom Dež manom prva skrb, naš domači jezik s a m o v 1 a s t n o, brez sklepa deželnega zboru iz deželnih uradov ven metati, ne more imeti v nažej slovenskoj deželi nobenega zaupanja. Kaj bodo naši poslanci storili, da se to zopet izrazi, to jo njihovemu sklepu prepuščeno. Dežela pozna to stanje vse, a zdanja vlada tudi. Da poslednja tega nepravilnega položenja nij kriva, temuč brutalno nemškutarsko ustavo-verstvo prejšnje vlade,  to vemo tudi mi, ali
upamo, da nm bode zdanja vlada vendar enkrat — konec storila, čem prej tem bolje. Če smo pa uže tri leta prebili to stanje, moremo ga še tri mesece, čo nij drugače.
Italijanske razmere.
Prememha v nngleškej vladi in nastop Gladstona nij tudi po njegovem znanem pismu do Karolvija nič zgubil svoje velike važnosti. Kakor preje, tako tudi zdaj vidijo trezni ljudje, da se bode (lladstonov liberalizem čutil in upli-val po vsem kontinentu in da njegova politika osobito Slovanom ne bode neugodna. Vtem tudi zadnje (Jladstonovo pismo nij ničesa spremenilo, niti je ovrglo politiko angleške liberalne stranko, katero je v zadnjih volitvah v parlament zadovoljivo jasno razložila. Velikanski upliv vladno premembe na Angleškem se je takoj pokazal pri odličnih evropskih vladah. Pod Beneonsheldom so pruski Nemci samo-pašno zabavljali na Husijo budeči sovraštvo do njo, — kakor hitro pa je (iladstone prijel v roko vladno krmilo, uze so omolknili oni šču-vajski članki v nemških novinnh in Nemčija pričela se je ruskemu dvoru zopet približavati. Dober nos ima namreč Iiismark. Isto tako je tudi storila Astrija, in drugače ona nij mogla, ker (iladstone je svoj program popolnem obelodanil v govorih pred volilci. Nemčija in Avstrija vidita, da se bodo pod (iladstonom slovansko države na Balkanu okrepile in da Rusiju ne bodo več osamljena, kakor sta se hoteli, dokler je na Angleškem Disraeli vladal. Obe ti državi sta pričeli spoznavati, da bi bilo Vendar nevarno, ako bi še dalje tirali svojo Slovanom sovražno politiko, zato sta tudi obe voz zavili in v Avstriji vidimo, kako se utrjuje avtonomisliška res liberalna stranka.
Na Angleško so denes vse oči uprte, in mej onimi, ki pričakujejo odrešenja, katerega se nadejajo od zdanje angleške vlade, so tudi Italijani. V misli, da je (iladstone njih rešitelj, so Italijani složni, kakor so složni v tem, da je še pod tujim žeslom nekaj »italijanske" zemlje. V tej zadevi ne upliva izid zdanjih italijanskih volitev v zbornico prav nič. Dosledno prihajejo iz Italije glasovi o kakih protiavstrij-skih demonstracijah in nedavno je prišla v Italiji na svetlo brošura Fambrijeva, ki reklamuje za Italijo vse ozemlje takraj Soče do Ljubljane. Se ve da se Slovan, čegar last jo ta zemlja, takim željam protivi, ali ono znamljajo bravo mnenje po Italiji in vprašanje je samo, na kakšen način si bodo hoteli Italijani uresničiti te svoje želje in kako so jim bode angleška vlada nasproti postavila. Italija si želi „močnega zaveznika" na morji, ki bi jej pomagal izvršiti njene namene — namreč dobiti v srednjem morji trgovino v italijansko oblast, dedovati moč nekdanjo Venecije. Italija zato išče v Angležih zaveznika na morji. I u ker jej Avstrija preti na Adriji konkurenco delati, zato hi jo Italijani radi od morja odrinili. Ker se boje, tla no bi avstrijski upliv segel črez Bosno do Soluna, zato Italijani podpirajo Albance; zato se italijanski živelj v našem Primorji tako strupeno vije zoper isti slovanski živelj, s katerim na drugem kraji, kakor v Srbiji, Bolgariji itd. kjer mu je oddaljen, simpatizira. — Vr politiki narodov odločujejo žalibog da vselej bolj materijalni dobički in interesi nego ideali. Vsakdanji kruh je bolj mogočen nego čut pravičnosti do bližnjega. Zato tudi Italija ne jemlje povsod resno ideje narodnosti, ki jo je rodila, temuč gleda za trgovino, za močjo, za kruhom.
Listi iz Italije.
XIII.
(iospa! Ko sem Vam tako površno popisal uotranjost milanske stolno cerkve, hočem še nekoliko besedij spregovoriti o zunanjosti.
K efektu, katerega to velikansko poslopje napravi na vsacega, ko ga prvič zagleda, pripomore jako veliko okoliščina, da stoji sredi velicega z lepimi palačami obdauega trga in jo človeku mogočo od vseh stranij ogledati si ga popolnem. Sezidu.no je, kakor sem uže v prejšnjem pismu omenil, v gotičnem ulogu in nad poslopjem vzdiga se razen glavnega stolpa če druzih 130 juko lepo izdelanih stolpov, ki leleiuu poslopju dajo neko posebno, na oko ugoduo uplivujočo obliko. Še 20 tacih stolpičev ima se narediti, in so deloma uže v delu.
Rekel sem uže, da se je samo marnioi iz lomov, katere je utemeljitelj cerkve v ta namen odločil, pri zidanji rabil; da me bolje razumete pristavljam, da je tudi streha pokrita Je i velikanskimi marmornimi ploščami in visi tako malo, da je prav prijetno po njej se sprehajati. Takoj ko se po svitlih in pripravnih stopiijicah pride mi streho, opozori vsacega obiskovalca spremljevalec na kameniti kuhinjski vrt, ki se razprostira pred njegovimi očmi. Kvišku stoječi deli vezij mej posameznimi stebri in stolpovi končujejo namreč z glavami zelja, kupusa, karvijola, artičok ter druz.h kuhinjskih rastlin, katerim bi Vi, gospa, gotovo prej vedeli imena ko jaz.
Nad oblokom glavnega altarja stoji vrhu strehe marmorni kip ustanovitelja Ivana (iuloazza de Viseonti; nad obema zakristijama pa dva znamenita kipa Adama in Eve. Isto tako stoji vrhu vsacega stolpa kip v naravnej velikosti,
katere je izdelal najznamenitejši milanski kipar
Canova. Tudi kip Napoleona I., predstavljenega po Canovi kot rimskega cesarja, umestili so vrhu enega onih stolpov.
Sicer je pa doslej v cerkvi in na njej užo nad 8000 različnih kipov; manjka jih pa še okolo 1000 in vsako leto se jih na stroške cerkvenega upravitoljstva nekoliko naroči pri najboljših milanskih kiparjih.
Razgled s cerkve, ki po BVOJej visokosti presega vsa ostala poslopja v mestu, mora biti jako lep; a žalibog, da ga meni nij bilo mogoče uživati, ker jo gosta megla dopuščala komaj razgled na najbližnja okolo cerkve stoječa poslopja.
Zapustil sem torej streho ter Sel ogledat se po stolnem trgu.
Pod kolonadami palač, ki so okolo tega trga v najnovejšem času sezidane ali ponovljeno bile, nahajajo so nojsijajnejše prodajalnice
Politični razgled.
No trt* u Je rtcžcle.
V Ljubljani I. junija. Iz Prage se poroča, da se priprave za dostojen sprejem cesarjev marljivo delajo. Društva vsa se bodo udeležila sprejema. Jutri se bode v češkem gledališči igrala slavnostna izvirna opera, v četrtek pa bode slavnostna predstava v nemškem gledališči. Mesto bode jutri razsvitljeno in v petek bo serenada in baklada. Aristokracija se bode cesarju slovesno predstavila. Grof Taarle se bode tudi šel tega pred stavljenja udeležit. C isar bode avdijence dajal.
Telegram z Dunaja dne 31. maja poroča : Cesar je zvečer ob 8. uri 52 minut v Prago odpotoval.
Poročila s Hrvatskega pravijo, daje cesarski manifest, ki bode proglasil združenje Vojne krajine s civilno Hrvatsko, uže spisan in da je bil fcm. Filipović za to na Dunaj poklican, da poroča, ali je za to združenje uže vse pripravljeno. Hrvatska bi neizmerno pridobila, če se to uresniči.
Viiiaiije flržitve.
Iz Skadra v Albaniji so sledeča poročila: na črnogorskej meji stoji komaj 9000 Albancev; 120 namreč v Vranji, 500 v Balabanu, 1000 v Sipčeniku. 1000 v Tuši, 300 v Bogamu, 600 v Mileši, 900 v Divoši, 600 v Grudi, 1000 v Pikaru, 1000 v Helenu, 300 na Semskcm mostu. Črnogorci so tem nasproti postavili vŽabljaku, Kuči in Podgorici 10 bataliJonov in 14 kanonov. Albanci nemajo dosti pušk, zato čakajo, a tudi navdušenje njih se je uže ohladilo, po vrhu se je pa še mej krščanskimi in mohamedanskimi pristaši albanske lige vnel razpor.
V ItaliJanskeJ zbornici se je razrušila zveza mej disidenti, levičarji in desničarji. Tri volitvi v budgetno komisijo so se namreč disidenti ločili od svojih zaveznikov in volili z ministersko stranko. Voljeni so samo mini* sterski pristaši in disidenti. Vsled tega se bode baje ministerstvo v nekoliko spremenilo in bodo vanj poklicani trije disidenti.
Iz Rima se po telegrafu poroča: „Voce Verita" pravi, da papež pruskih cerkvenih predlog ne more odobravati, ker so v njih obetane koncesije premalo in odvisne od volje ministrove. Noben katolik ne more take predloge sprejeti, sicer bi zapal zažuganim kaznim.
Predno se je dala v pruskem deželnem zboru Bismarkova cerkvena predloga komisiji 21erib, je VVindborst še izjavil, da katoliški centrum te predloge ne more sprejeti, ako se ne popravi. Naučni minister Puttkamer je dejal, da vlada nema nič zoper to, če se predloga nekoliko popravi, samo, da se bistveno ne spremeni.
V anglcskej zgorenjej zbornici opo-zorjala sta lord Oranmore in Brovvne na imenovanje katolika Ripona za podkralja indijskega   Dejala sta, da se rimsko-katoliški
upUiv po Angleškem bolj in bolj širi. Gran-vllle je odgovoril, da so tudi katoličan je zvesti in lojalni državljani. V Indiji je mej 300.000,000 prebivalcev samo 2.000.00!) kri-stijanov, mej temi pa je večina katolikov. Lord Northbrook pa je rekpl, da indijski podkralj ima prav malo opraviti z verskimi zadevami, npgo le to naj odločuje, je li da je sposoben za svoje mesto. To pa se mora pripoznati Riponu, da je sposoben.
Kitajski oficirji, ki služijo v angleškej floti, dobili so baje ukaz domov priti, da pre-vzemd poveljništvo nad kitajsko floto, ako bi prišlo do vojske mej Kitajem in Rusijo. — Od ruske strani je imenovan pod-admiral Šestakovza poveljnika flote v kitajskih vodah.
Dopi
si.
Iz Črnomlja 28. maja. [Izv. dopis.) Naša občina je poslala novemu dež. predsed-sedniku na njegovo naznanilo, da je nastopil svoje mesto, sledečo adreso: „ Visokočastiti gospod c. kr. deželni predsednik! Visoki razglas od 4. t. m. s katerim ste, visokočastiti gospod deželni predsednik, počastili zastop mesta Črnomlja, bil je od meščanstva z največjim navdušenjem sprejet. „Postava naj se vsikdar spoštuje" — to so besede, oznanujoč žarijo lepše bodočnosti; proč je s samovoljnim gospodarstvom in zatiranjem in v solnčnej svitlobi prikazuje se pravica, po katerej bodemo vsi jednaki — Domača, materina beseda doni iz visokega mesta toliko mileje, kolikor bolj je bila prej „ob steno potiskana". Srečni se čutimo, visokočastiti gospod deželni predsednik, in hvala Bogu in presvitlemu cesarju Francu Jožefu L, da imamo deželnega predsednika domačina, ki ljubi svoj narod, pozna njega težnje, in ima voljo, njegov duševni in gmotni blagor pospeševati. —
Sprejmite visokočastiti gospod deželni predsednik zagotovilo našega popolnega zaupanja, s katerim se bomo obračali do visokega stola pričakovaje vselej nepristranske pravične razsodbe. Bog vas živi in nam ohrani mnogo let! Mestna občina v Črnomlji, dne 23. maja 1880."
Iz Ptuja 30. maja. [Izv. dopis.] Pre-tečene dneve vršila se je volitev v tukajšnji okrajni zastop. V tem zastopu je vladala nem-čurska klika skozi 12 let samovoljno z novci našega slovenskega kmeta. Nič manj nego dolzih dvanajst let bila je naša stranka le pičlo v tem zastopu zastopana, kajti volilni red za imenovani zastop je v istini tako neugodno (kakor sploh volilni redi v Avstriji) za nas Slovence sestavljen, da se moramo res ču
d it i, da nam je bilo letos mogoče zmagati. V ta okraj voli se namreč 40 udov, in mej temi voli naše ponemčeno mestece 8 udov ter ima mesto ob jednem 9 mož, kateri imajo vi ril ni glas. Mej zadnjimi je samo jeden naš, vsi drugi spadajo pa k nasprotnej stranki, torej ima mesto 16 glasov v odboru. Za ostale smo se borili in res zmagali smo v velicem poseRtvu kakor tudi v kmetskih občinah sijajno.
Prvikrat ter v prvem zastopu imamo sedaj Slovenci v ,, nemškem" (?) Ptuji večino, kajti v tukajšnjem občinskem zastopu Slovenci nimamo niti jednega moža, katerega bi smeli mej svoje šteti. Sedaj je nastopila doba, ko bodo naši možje zoper sklepe nemškega (?) zastopa protestirali in sicer v imenu celega ptujskega okraja, kateri šteje 160 katastralnih občin ter blizu 50.000 duš. S to zmago pa dosežemo tudi to, da pridejo prihodnje leto naši možje v krajni šolski svet, v katerem tako Živo svojih mož pogrešamo.
Da se nad to našo zmago nemčurji grozno jeze, nij mi treba omenjati, posebno stari zagrizeni renegat dr. Strafela ne more razumeti, da je on sedaj v manjšini. Zadnje trenotke delal je na vse kriplje, da bi ostal načelnik tega zastopa, toda izpodletelo mu je, akopram ga je močno podpiral neki mož, kateri je bil celo od narodne stranke voljen. Propal je — mislimo za zmirom.
Žalibog imamo mi Slovenci vedno odpadnike zaznamovati, katerih imena pa naj denes slovenski svet še ne izve*, kajti upanje imamo, da bode domoljubje prevladalo sebičnost. Zdi Be nam pa vredno zaznamovati imena dveh mož, katera sicer ne spadata k našej stranki, ali bila sta poštena dovolj, da se volitve nij sta udeležila in to sta gj.: Kasimir in J. Weg-sehaider. Mi Slovenci ne bodemo tistega, kateri nij našega prepričanja, v boj silili, a spoštujemo ga uže, Če se ne bojuje zoper nas, kajti s svojo pasiviteto pripozna naše pravo.
Kakor je bilo uže v „Slovenskem Narodu" omenjeno, izvoljen je za načelnika tega tako imenitnega zastopa obče čislani g. Ferdinand Raisp, kateri ima srce za naS mili slovenski narod, a za pod načelnika znani narodnjak, g. dr. G r ego ri č.
Naznaniti vam imam tudi jeden strašansk zločin. Pretečeni teden je namreč v vasi Fir-šovce blizu sv. Vrbana poleg Ptuja neki hudobnež napadel neko žensko v njenej hiši, pobral jej denar in jo  umoril.   Zločinca še
milanske; pred njimi pa vre od jutra do pozno v noč vsak dan neštevilna množica različnih stanov, a največ elegantnemu svetu pripadajoča.
Zvečer od šeste ure naprej so pa prostori pod kolonadami izključljivo zbirališče elegantnega sveta. Bogatega bankirja in gizda-vega komptoirista njegovega, velikega trgovca in nalikinega komija, nosljajočega borzijanca in — za nekaj ur — fino ustrojenega galo-pina, zusobnika in visocega državnega dostojan.-1 veuika, častnika in uradnika — s kratka vse, kar se v Milanu elegantnemu svetu prišteva n!i prištevati hoče, vse se gnjete tod in sprehaja potem dalje po „C6rso Vittorio Ernauuele". In ponos Milancev, cvet njihove diužbe, zvezde njihovega socijalnoga življenja
— plememte gospe in gospodičino — pleme lite ne toliko po rojstvu, ko po svojej izobraženosti in ljubezni do vsega, kar je lepo
— 1.rasne ko zora na nebu, šetajo se mej to
množico, zastavljajoč se pred posameznimi prodaja Inicami, Šaleč in smijoč se.
Kaj pa še le po galeriji — da res! na to bi bil skoro pozabil, da si jo nekaj chauvi-nistieni Milanci imenujejo deveto Čudo sveta.
Na stolnem trgu, tam kjer se pod severno kolonado od vsake strani našteje enako število stebrov, držećih mogočne nad njimi viseče obloke, vzbuja pozornost vsacega tujca mogočno, za kake tri metre iz vrste stoječe in sosednje p.dače daljeČ previšujočo pročelje, vrhu katerega stoji v grškem bojnem vozu „Vietoria" z vencem v roki.
To je vhod galeriji, katero je mesto Milan v patrijotičnem navdušenji sklenilo napraviti leta 1804 na čast tedanjemu kralju Viktorju Kmanuelu, po katerem se sedaj imenuje „Galleria Vittorio Emnnuele". Ta galerija, ki obsega štiri ulice in en trg ter veže gledališče „della Scalla" s stolnim trgom, pokrita je v mogočnih oblokih s steklom tako,  da nad
trgom — tam kjer se združujejo imenovane štiri ulice, ki predstavljajo podobo latinskega križa — kvišku kipi velikanska kupolja, v katerej so na okrog napravljene tri vrste pli-novih plamenov, katerih v galeriji vsak večer gori 2000.
Posebno zanimiv je način, kako se prižigajo plinovi plameni ob znožji kupolje. Koliko jih je, ne vem sicer, a na vsak način nekoliko stotin, in te vse prižge v poldrugej minuti mala lokomotiva, katera s špiritovim na njej utrjenim plamenom, okolo njih dirja. Vsak večer se zbere velika množica radovednih, da vidijo ta zanimivi prizor.
Galerija, katerej v eelej Kvropi nij enake, ima pa tudi znamenito umetniško vrednost. O konstrukciji strehe in kupolje pač ne morem govoriti, ker nijsem v tej zadevi strokovnjak; a tudi vsak lajik bo na prvi pogled spoznal, da je arhitekt Mengoni, kateri je v letih 18G5 do 1867 galerijo dovršil, ozir jemal ne
nemaj o v rokah, a sumi se, da je kak domačin, kateremu domače razmere nijso nepoznane.
Iz «-orl<-«' 30. maja. [Izv. dop.] (Slovenski dobrodelni koncert.) Koncert, o katerem sem vam v zadnjem dopisu poročal, bo*'e prihodnji četrtek, 3. t. m. ob 8 Vi uri zvečer v dvorani „Coneordije" na Travniku. Program je povsem zanimiv, obsegajoč okolo deset točk. Pevski zbor bode pel Hujdrihovo „Jadransko morje" in Mašekovo „Pri zibelki". K sodelovanju so povabljeni razen naših čitalničnih pevcev tudi pevski zbori iz Št. Petra, Solkana, Kanala, Dornberga, It;henberga, Komna in celo iz dalnje Nabrežine. Kakor vidite tedaj, še precejšen kontingent našega „Slavca". Kakor živo se še spominjamo naših „slavcev", ko smo je pred štirimi leti v tukajšnem gledališči tako milo in tako krepko žvrgoleti Čuli, tako srčno se veselimo je zopet slišati. In kdo bi ne poslušal te preciznosti, te dovršenosti, teh lepih pesnij, katerim zna nas „generalu pravi duh tako mojstersko vdihniti! Nekaj novega bo za nas goriške Slovence mešani kvartet, katerega bodo pele same izurjene pevske moči. Tudi gospa in gospod Grhić hočeta ta dan posebno radodarna biti; kajti pela bosta baje sama pet točk deloma v samo- deloma v dvospevih.
Zadnjič sem vam bil pisal, da bode sodeloval pri koncertu celi vojaški orkester, denes vam morem poročati, da je polkovnik
— mož, ki je povsod prvi, kjer je kak dobrodelen namen — to brezplačno dovolil.
Ker so naši primorski reveži v novejšem •času z Dunaja prejeli znano zdatno podporo, je odbor čitalnice sklenil, da se čisti dohodek tega koncerta razdeli mej tukajšnjo ubogo šolsko mladino. In ker nij bilo letos še nobene veselice z enačim namenom, zato se srnemo nadejati obi le udeležbe tudi od neslovenske strani. Umeje se, da želimo, ka nas ta dan v obilnem številu pohodijo zavedni Slovenci s Tolminskega, s Krasa in z Vipavskega; zato jim kličemo : na svidenje.
Iz št. Jurja na južnej želez. 30. maja. [Izv. dop.] Predrzni tatje so v noči od 28. na 29. maja tukaj na treh krajih poskusili srečo svojega prav izurjenega rokodelstva. V Botrič-nici so pri eerkovuiku Ulčarji vzeli nekaj pe rila in nekaj denarjev — tako se je Ulčar sam izrazil. — Pri KroHiči, posestniku, ki uže pripada pod trg Šentjur, so se ti predrzni ma-lovredneži tudi hoteli s kaj posebnim okoristiti, a gospodinja se je zbudila in nesrečonosne lopove se svojim upitjem odpodila.  Pri učitelji
samo na praktično stran, ampak tudi na eleganco strehe.
Pod kupob'o v oktogonu so štiri jako lepe freske, predstavljajoče štiri dele sveta: Evropo, Azijo, Afriko in Ameriko; nad izhodom iz vsake ulice pa od znotraj tudi štiri predstavljajoče: vednost, umetnijo, obrtnijo in poljedelstvo. Prve štiri izgofovil je Pagliano, druge Induno.
Ob vhodih in v oktogonu stoji 24 kipov slavnih Italijanov, od katerih omenim le Oa-voura, Ivana Galleazzo de Visconti, Macehia-vellija, Rafaela, Galileja, Danteja, Michelangela in Coloinba.
Galerija veljala je mesto osem milijonov frankov — kakor vidite mesto MIlan pe spada mej najubožnejše — a stvaritelju njenemu, Mengouiju, nij bilo sojeno dočakati popolnega izgotovljenja njenega, kajti padel je leta 1877
— ko so se zadnja dela vršila pri glavnem
Jarci, ki stanuje streljaj od trga, so najprej na raznih vratih zgoraj šipe pobili, da bi jim bilo mogoče zgornji zapah odriniti, a to jim je spodletelo; razmetali so raz okno — v kuhinji nože, ko so „polkne" odprli, ubili so šipe: a pri tem ropotu se je otroška varuška, ki je ondi spala, zbudila; pri mesečnej svetlobi jo je tat ugledal, in — jo potegnil. Zvesti nočni čuvaj, pes, šnapsel g. Vučnikov. je tatove na-nadal, a pri tej priliki dobil veliko rano z nožem, ali s kako drugo ostro rečjo preko reber; težko se bode spravil po konci. — G. J. je komaj par let tukaj, pa so ga uže tatje tretji-krat napadli; pred dobrim letom so mu vzeli nekaj špeha; takrat so mu samo šipe potolkli. — Ker je nekoliko oddaljen od trga, je vedno oborožen se samokresi, revolverji in puškami, pri njem se bode enkrat jeden opekel, če ga bode le predrzno nadlegoval. Tatvina, ropanje, predrzni napadi se vedno množe — kdor pa iz „koheu pride, pa vsakdo hvali hrano in — brezskrbno življenje ondi. G, da bi nam hotele oblastnije v tem obziru kaj na boljšo varnost pripomoči!
Domače stvari.
— (Častno občanstvo.) Iz Cerknice se nam piše: „ Občina cerkniška je denes (dne 1. junija) v seji izvolila grofa Taaffeja, II o h e n w a r t a, "VV i n k 1 e r j a in dr, V o š-njaka za častne občane. Živeli!"
— (Deželni predsednik g. W i n-kler), ki se hoče o našem šolstvu dobro informirati, obiskal je, kakor smo uže poročali, tukajšnjo gimnazijo, kjer je učenje v več razredih poslušal. Predvčeranjem pak je bil v raznih razredih na izobraževališči za učiteljice in v vadnici.
— (Tisočletnica slovanskega cerkvenega jezik a.) Poročali smo uže v članku od predzadnje nedelje, da je ta mesec junij minulo 1000 let, kar je rimski papež (I- 880) potrdil na prizadevanje sv. Metoda slovanski jezik kot cerkveni jezik K praznovanju te tisoč-letnice vabijo tudi hrvatski „Vienac", „Obzor" in dalmatinski „Narodni list". Bodo li i naše slovenske čitalnice kaj storile?
— (Zavij a če.) List, ki ga Otomar Bumberg zaklada v Ljubljani, „Laib. Tngbl.", polemizuje tudi v zadnjem listu od ponedeljka zoper vladno „Laib. Ztg.", katero isti Otomar Bamberg ureduje (kakor je vsaj zapisano na njej), in citirajoč „N. Wien. Tagbl." zavija besede ljubljanskega oficijoznega lista nalašč, češ, da je govorila „Laib. Ztg." o „25 mili«
vbodu — iznad istega tako nesrečno, da je na mestu mrtev obležal.
Isto tako ko pod kolonadami uže prej omenjenih palač, namestile so se tudi pod galerijo sijajne prodajalnice, velike kavarne in najboljše pivnice; šetaleev pa tod proti večeru vse mrgoli. Skoro vsak večer igra v dveh pod galerijo se nahajajočih kavarnah vojaška godba in to, razume se, da občinstvo še bolje privabi, in ker po kavarnah o taeih prilikah kmalu nij več dobiti prostora, postaja občinstvo v celih gručah v galeriji spremljajoč z ono živahnostjo, ki je Italijanom prirojena — godbo s petjem, piskanjem, Žvižganjem i" kričanjem. Zi tujca so enaki prizori res zanimivi, posebno za onega, ki pride iz nemških ali slovanskih dežel — izvzemal Hrvatske, kajti tam si pristaši stranke prava na Žvižganje in kričanje tudi dobro razumejo — kjer enaki prizori mjso navadni.
V Italiji, dne 8. februarja 1880.
jonov Slovanov1* v monarhiji, a ne o 25 milijonov „Nenemcev", kakor je res. V dunajskem listu bi bila to lehko pomota, a da ljubljanski list to brez popravka ponatisne, je zloba. Našim nemškutarjem in Nemcem v polemiki vse prav pride: laž, zavijača. ignoriranje, da le služi za nemško sumniičonie zoper Slovane ali vlado, ki jim nij sovražna.
— (Vrazova svečanost.) Misel o vzidanji spomenične plošče na Stanko Vrazovej rojstvenej hiši se bode zvršila. Pesnikov nečak sedanji posestnik Vrazovega doma v Cerovci piše tukajšnjemu prijatelju o tej zadevi sledeče: Naznanjam vam, da nas je obiskal dne" 13. mal. travna t. 1. poverjenik „Hrvatske Matice", g. dr. prof. Markovič v družbi šesterih druzih narodnjakov. Ta svečanost se bode vršila letos prvega avgusta. V nedeljo 2*1. t. m. je bil fotograf iz Luitomera pri n«s in je posnel našo hišo; isto tako bode posnel nas živeče sorodnike Vrazovo. Letos izda „Hrvatska Matica" knjigo navlašč za to svečanost.
— (Dodatek k pozivu o spomenici Ko pi ta r j evej.) Kakor se mi poroča, hoče se več odličnih pisateljev naših udeležiti spisova-nja knjige, ki jo namerava „Matica slovenska" izdati v spomin stoletnici Kopitarjevej. Da ne bi več pisateljev obravnalo iste tvarine, kar bi nekaterim prizadelo brezvspešnega truda, redakciji pa sitnosti in težav, se mi treba zdi opomeniti rodoljube, ki jih je volja stopiti v kolo vzajemnega dela, naj blagovolijo odboru Matičnemu kmalu naznaniti, kaj nameravajo za navedeno knjigo pisati. Program knjigi utegne mnogovrsten biti in na primer, obsegati: životopis (po njegovej „Selbstbiografie" lepo poslovenjen, toda okrajšan) delovanje njegovo v dvornej knjigarni, poslovenjena „prolegomena h „Glagol. Clotz.", kjer imajo zgodovino slov. literature, Dobrovskv in Kopitar, Kopitar in Miklošič itd. itd., — glavno načelo knjigi naj bilo bi to, da se proslavijo zasluge Kopitarjeve za Slovanstvo v obče in za Slovence po-sebe. — SI. uredništva slov. časnikov, ki so natisnila moj prvi poziv, prosim uljudno, na} priobčijo tudi ta dodatek.
Dr. Jan. Blei vveis.
— (Od sv. Križa pri Kostanjevici) se piše, da je dne 24. maja tam bila volitev župana in občinskih svetovalcev; za župana je enoglasno izvoljen Fran Horvat, posestnik in živinozdravnik iz sv. Križa, in za svetovalce so izvoljeni: Jožef Rodič in Jarnej Marolt, posestnika iz sv. Križa, Miha Bončar, posestnik iz Savnika, in Janez Dobravec iz Pirošice, vsi vrli narodnjaki.
— (Bankp „ Slavij a".) Iz letnega sporočila, ki nam je prišlo v roke, posnemamo, da je banka „Slavija" zopet v pretečenem letu sijajno napredovala, — dokaz, da se zaupanje do tega skoz in skoz narodnega zavoda čedalje bolje množi. Da bode naše občinstvo vedelo, kako varnost imajo pri banki „Slaviji" skle-nena zavarovanja, navajamo iz lastnega sporočila, da so njeni fondi koncem leta 1871» pre-sezali znesek štiri in pol milijonov gold., bla-gajničnega premoŽenja pa je banka imela štiri milijone gold. Kako velikansk je denarni pio-niet tanke, razvidi se uže iz tega, ker je samo glavna blagajnica v Pragi tekom vlanskega leta prejela 120.141 poštnih nakaznic, neglede na ostrile denarne pošiljatve in uplačila pri glavnih zastopih, katerih ima banka deset. Dohodki celega leta znašali so 1,574.41*7 gld. 38 kr.; škod pa je bilo od bankinega ustanovljenja do konca vlanskega leta izplačanih za 4.729.2M8 gl.
53 kr. Iz računskih sporočil posameznih zavarovalnih oddelkov posnemamo, da je vzajemnim podedovanjskim društvom vlansko leto pripadlo samo čistega dobička 100.498 gld. 10 kr. in iznaša sedaj njihovo premoženje 3,102.794 gl. 31 kr. in da se je iz čistega dobička v oddelku zavarovanja proti požaru doslej nakupilo in mej posamezne občine porazdelilo briz-galnie in gasilnega orodja za 81.423 gl. 73 kr. — Znesek, s kaker.šnim se gotovo ne more ponašati nobena druga zavarovalnica, da bi ga bila v enako svrhu izdala. Po sklepu letošnjega občnega zbora imate se v ozemlji ljubljanskega glavnega zastopa zopet oddati dve štirikolesni brizgalnici in sicer ena v okraji ljubljanske okolice, druga pa v okraji puljskem v Istri. Kakor vsako leto določili so se tudi letos različnim slovanskim kulturnim zavodom znatni doneski in mej temi tudi — kakor smo uže poročali — „Matici Blovenskej" in „Narodnej šoli" po 100 gld. — Konce vaje ta kratki posnetek iz obširnega letnega sporočila banki-nega, izrekamo le še željo, da bi tudi po slovenskih deželah število njenih članov vedno naraščalo, kajti tudi tu nam mora veljati gaslo: „svoji k svojim!"
Razne vesti.
* (Nevihte.) Izraznih krajev avstrijske države prihajejo glasovi o hudej nevihti, ki je razsajala zadnjo soboto in naredila veliko škode.
V Budimpešti je voda več hiš podkopala, nekaj se jih je celo podrlo. V peštanskem Terezij-skem mestu so utonili trije otroci; mati jih je v sobo zaprla, in revčeki se nijso mogli rešiti. V umeteljniškej hiši je v kleti utonil dvornik. Šel je gledat, koliko da je voda uže poplavila, zadel ga je mrtud in z obrazom je padel v vodo. Na nekaterih krajih Češke je ploha po polji vse uničila in železniške ceste je zasula voda. V Krem s u je treščilo v neko gostilno; strela je zid na več straneh prevrtala, vendar Človeka nij nobenega poškodovala.
V Altenburgu na zgorenjem Avstrijskem je strela užgala nekemu kmetu hišo; zgorela je tudi ena dekla. Blizu postaje Grieskirchen pa je strela ubila železniškega čuvaja.
" (Ropar ujet.) V Gradci so ujeli roparja E. Ortenburga, kije pri Welsu umoril nekega živinskega prekupca in ga oropal. Tudi so dobili v pest njega ljubico.
* (Nesreča.)  Iz Genta se telegrafira:
V fabriki za strelni prah (pulfer) v VVetternu blizu Genta se je zgodila razstrelba (eksplozija). Mnogo ljudij je unesrečilo. Dozdaj so uže 10 mrtvih našli.
* (Konkurenca.) V Monakovem je pred nekimi tedni zblaznel ondotnik kronik, da so ga deli v blaznico.   Ker je zdaj ta ne
posebno prijetna služba izpraznena in bila razpisana, se je zanjo oglasilo celih 280 prosilcev; mej temi je tudi neki oštir, neki ženski krojač in neki brivec.
* (Čudna oporoka.) Ogersk list poroča, da je neki Schvvarz, kateri se je dne 21. m. m. ustrelil, v svojej oporoki 1000 gl. odmenil onemu, kateri bi bil primoran ubiti kakšnega Žida. Če bi pak sodnija take dobrote za domovino ne hotela potrditi, naj bi se ona vsota razdelila mej ubožce v Golnici, roj 8tvenem kraji samomorilčevem.
* (Ris in lev.) Iz Nancy-ja se poroča o strahovitem dogodjaji. Tam ima namreč neki Salva svoj zverinjak. Dno 25. m. m. pa, ko je Salva ravno kazal svoje umetnosti z risi, so levi polomili železne palice svojih uječ in skočili na rise. Strašen boj se prične. Jeden ris je preparal levu trebuh, da je od bolesti zatulil. Sredi tega nevarnega krvavega boja pa Salvi nij zgubil svoje zavesti, nego z bičem je rise zapodil v njih uječo, a onega, ki je leva ranil, je na tega naščuval. Ris skoči na leva in ga zadavi. Gledalci so tresoč se opazovali ta prizor.
Tujci.
1. junija:
Pri Slona t pl. Sechir iz I.julma. — Stuben-rauoh Itippel iz Dunaja. — Fischer iz Gradca.
Pri Mulići: Binder iz Gradca. — Noumann iz Siaka.
Pri »vsirlJBlcem eeearjl i Raitmaverjiz Dunaja.
Uilir 11 so t IJiil»IJfc*iil:
28. maja: Edvard Vavrečka, sin blagajniškega asistenta, 7 mes., na starem trgu št. 28. — Amalija Predovič, hči hišnika, 15 mes., na poljanskem trgu it. 5, za kozami. — Edvard I/.lakar, krojačev bih, 3 mes., v trnovskih ulicah št. 13, za božjastjo.
29. maja: Marija Kua, mestnega stražnika hči, na poljanakej cesti št. 18, za božjastjo.
30. maja: Ivana Oblak, prisilne delavnice paznika lici, 14 mes., na poljanskej cesti št. 40, za osep-nicaroi. — A'bin Kahne, tapecirarja sin, 12 let, na mestnem trgu »t. ti, za menenghitis. — Gustav Ku-belka, hišnega posestnika sin, 4 leta, na poljanske) oesti št. 27, za osepnicami.
81. maja: Marija Fou, puškarja hči, 9 mes., pred kosamo št. 4.
V deželnej bolnici:
25. maja: Matija Stalcar, gostač, 72 let, za slabostjo.
26. maja: Urša Znidaršič, gostija, 55 let.
27. maja: Josip Cepin, gostać, 60 let, za sla* bostjo. — Fran Trampuš, gostać, 55 let, za vodenico.
28. maju: Fran Jaiiežič, delavec, 63 let, za vnetjem možjanBko kožice. — Aua VrhovSek, delavca hči, 3 leta, za vnetjoiu pljuč.
Dunajska borza 1. junija.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih .   .   72 gld. 50
Enotni dri. dolg v srebra  ...   73   „ —
Zlata renta.........88   „ 40
1860 dri. posojilo......129 „75
Akcije narodne banke   .... 833   „ —
Kreditne akcije....... 275   „ 50
London..........117   „ 60
9rebro.......... —   „ —
Napol...........9   „ 36«/,
C. kr. cekini........5   „ 53
Državne marke...... .   57   _ b5
St. 1975.
(245—5>)
Službeni razpis.
Na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v Gorici je izpraznena služba kmetijskega opravnika, kojega dolžnost je z učenci vred opravljati vsa kmetijska dela na šolskej kmetiji.
Prošnje naj se pošljejo podpisanemu deželnemu odboru do dne 15. junija t. 1.
Deželni odbor v Gorici,
dne 18. maja 1880.
Za deželnega glavarja: dr. Tonkli 1. r.
Zahvala.
NajtoplejSa zahvala vsem, ki so v tako množnein številu spremili mojega nepoza-bljivega, soproga oziroma nedomestljivega očeta, gospoda
Avgusta Zabreda,
južno-železniškega uradnika,
na zadnjem potu v hladno zemljo; posebna zahvala pa še p. n. gg. povcom, katerih vseh največji prijatelj je bil predragi ranjki, za premile domače glase in slavnej „dolenjo logaškej požarnej straži" združenoj z „narodnim društvom" za tako požrtvovalno in sijajno udeležbo in pa z;i podaritev prekrasnega venca, kakor p. n. gg. železniškim kolegom iz Trsta in z Rakeka za pomenljiva lepa venca in sploh vsem, vsem tisočera hvala, ki so uhui v teku ranjcuga hude bolezni izkazovali kakorkoli sočutje. Dolenji Logatec dne 30. maja 1880.
Žalujoča vdova
s trojo deco.
kr
Pravo, nepokvarjeno
I istrijansko črno vino
dobiva se litor po G-4 novo.
v gostilnicah
pri „belem volku", „pri Lozarji" in „pri Virantu".
(235-4)
Glavni do- I; naznanilo
bitek ev.
j 400.000 u mark.
irece.
Dobitke lj garantira država. Prvo
vzdiganjo 9. i 10. junija.
Vabilo na udeležitev dobltnlli sa us
velike,  od  hambnrgske države garantovane denarne loterije, v katerej se mora nad
8 milijonov 300.000 mark
gotovo dobiti.
Dobitki te ugodne denarne loterije, katera ima po načrtu le 87.500 lozov, so sledeči: iTetj-veiji  dobitek je ev. 400.000 mark.
68 po 3000 mark
214 10
2 531 673 950 65 100 25150 2100 70 7300
7850
2000 mark 1500 mark 1200 mark 1000 mark 500 mark 300 mark 200 mark 150 mark 138 inaik 124 mark 100 mark 94 in 67 mark iu 20 mark
40
Premij« 250.000 mark 1 dobitek
po 150.000 mark 1 „ 100.000 mark 1   „   60.000 mark
1 „   50.000 mark
2 „ 40.000 mark 2   „   30.000 mark
5 -   25.000 mark
2 „   20.OII0 mk 12   „   15.000 mark
1   „   12.000 mark 24  „   10.000 mark 4   „     8.000 mark
3 „     6.000 mark 52   „     5.000 mark
6 „     4.000 mark kareri bo bodo v malo mesecih v 7 oddelkih Kotovo odloČili.
1'rvo vzdigau|e dobitkov jo uradno na
9. in 10. junija t. 1.
nastavljeno, ter stane
cel originalni loz le 3 gld. 50 kr.,
pol original, loza le 1 gld. 75 kr.,
Cttrt original, loza le 88 kr.,
ter te od države garantovane originalne loze
(na prepovedane proueae) proti Irankovauej pdslatvi svote tudi v najoddaljeuejše kraje razpošiljam.
Vsak udeleženec dobi zraven originalnega loza tudi originalni črtež z državnim grbom zastonj, ter se mu takoj po uzdigovanji dobitkov nezahtevnim pošlje uradni listok uzdig-m-inli številk.
Izplačevanje in razpošiljanje dobitkov
izvršujem direktno jaz interesentom točno in z najbolj strogo tajnostjo,
Naročila izvršujejo se najlaglje po pošt-nej nakaznici ali jta z rekoniandiranim jtismoni.
Naj se tedaj naročila, zaupno pošljejo
■m
Samuel Heckscher senr.,
Banquier und VVecbsol-Comptoir
in Hamburg. (179—9)
Izdatulj in urednik Mokso Armič.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".