IXVL, ft. 41 Ljubljana, ponedeljek ZO. lebcuat|a I933 Cena Din 1.- a Dto Dta popoldne, tavsemft nadalje tn pe—Mw — inaerats do 80 petrt do ICO vrat Dto 150, od 100 do 800 vrst a Dta 8.—, večji taeerati pettt h—. Popust po dogovora, lnaeratza davek posebej. — >Slovenski Narod« t Jinjoaiavrji Dta IX—t sa mozemstvo Dta 25.—. Rokopisi aa ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNIsTVO LJUBLJANA, Knalljevm oUea ftt. 6 Telefon št. 8122, 8128, 3124, 8125 in 8128 Podružnic©: MARIBOR, Grajski trg št. 8 — NOVO MESTO, L^ubOanoks cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon WL rovue pogodbe. Zahtevo franoo ko-angie-sfc-e note naj poda avstrijuka vlada pod p.itego svoje informacije v tej zadevi, mora odkloniti vse avstrijsko prebivalstvo Avstrijska vlada igca v tej stvari samo sekundarno vlogo, zaradi česar -e izzvalo neprijeten vtis, ker se je baš pror: njej iz- m s-cec aa z** Virv način, dočsm se druge države ki so mnogo bolj piizadete v tej zadev:, puste na mitru. »Arbeiter Zeitimg« piše, da je ookhtje italijanskega lista »Giornale d* Italia«, ki je objavil besedilo franco&ko-sngleške note avstrijski viadi, udarec proti ojačenju Mole antante ter zahteva od avstrijske vlade, naj varuje najstrožjo nevtralnost. »Arbeitet Zeitung« objavlja tudi vest iz Budimpešte, j» kateri je madžarski vojni minister pozval vse bivše aktivne oficirje do stotniškega čina, naj se javijo v službo za do*>.> dveh mesecev. Berlin, 20. februarja. AA. »Kreuzzea-tunge, glasilo »Stahlhehna« pase, da je pričakovati zaradi hirtenberške afere preokret ta v avstrijski politiki List ima tesne zveze z avstrijskimi b©imrwehxovca in je zato tem bolj zanimivo, do kakšnih aa-ključkov prihaja. Pravi namreč, da se je dr. Dollfuss prepričad, da avstrijski politiki ne gre več hoditi po dosedanjih potili, ki jih obeležuje I—in—K dogovor, temveč je za Avstrijo čas, da se obrne zopet k Nemčiji. Zato naj bi DoUlussov kabinet podal ostavko, da se vda da rekonstruira. V novi vladi naj bi bfl pcedvatm drug vojni minister, ki bi užival zaupanje veienemcev, avatrijesdh narnitnJi soci*fc* »tov ter štajerskih htiKu*raiinowx*F. Dr. Doliruss bi še nadalje ostal na čem vlade, da se preprečijo nove voHtve, pri katerih bi utegnilo priti do koalicije med krščanskimi socialci ki socialisti. Težko je presoditi, kocko so informacije nemškega lista točne, ki v koliko so samo izraz reija krogov, kri danes vladajo v Nemčiji Pariz, 20. febr. Nedeljski Bati m obširno bavijo z reakcijo, ki jo je fraacoako_an. gleSka damarsa od 11. t. m. zaradi hirtenberške zadeve izzvala v avstrijski, nemški m italijanski javnosti. >Tempsc pripominja v uvodnem članku, da mnenje, da gre samo za zasebno operacijo med avstrijsko in italijansko tvrdko, nikakor ne drži. Ce_ lo v tej obliki obstoji očitna kršitev samt-germainske mirovne pogodbe. Brez podlage je tudi argument, da mirovna pogod. ba prepoveduje Avstriji posest sli izdelovanje, ne pa reparature gotovega orožja. Ako bi države Male antante spravile to stvar pred svet Društva narodov, kakor bi to bila njihova pravica, bi se vsa zadeva zelo razširila. Zato je bflo koristno, da se je to giede na rtak težavna raaoro&itvena pgepssgBo, Bno > bolje, po- izkusiti, da se vprašanje uredi po diplomatskem potu, in prav zaradi tega sta Francija in Anglija v popolni solidarnosti izvršila prijateljsko skupno demar&o na Dunaju. Netočno je, da ima ta skupna no. ta značaj ultimata. Nota se zadovoljuje z opominom na pogodbene obveznosti, da prijateljsko protestira in priporoča vrnitev orožja ali pa njegovo uničenje v gotovem roku. Včeraj v Londonu objavljena nota v ostalem izredno potrjuje, da se de. marša angleške tn francoske vlade na no. ben način ne sme tolmačiti kot ultimat. Ako pa se francosko-angleška nota primerja z ultimatom avstro. ogTake monarhije Srbiji, kakor so to storili gotovi italijanski in nemški listi, je to hudobnost. V resnici smatra nemško in fašistično časo. pisje v noti samo povod, da da Izraza svoji jezi nad novim paktom Male antante, Desnic arsiai »JBctoo de Pa rise se ponovno bavi z zadevo 32 ifcaJlni anskrh letal, ki jjfti je Italija dobavita Madžarski. List vztraja pri tem, da obstoje nepobitni dokazi, da se ta letala že nahajajo na Madžarskem. Toda med tem, ko je MussoS-uL, opiraje se samo na navadne vesti v časopisih, brezobzirno m svečano demantira*, da bi se bfto kad takega zgodilo, noče Paca Bonconr ničesar ukreniti v vprašanja dob a vri a nn a ftajftaraskm letal Madžarski, Id ie neizpodbitno. Svoje čase, nadaljnje last ie Francija vodila nemško po&tifeo, s Harriototn pa anglosaksonsko, k če se človek, ki hoče, da se Zedmjenun državam plačajo dolgovi, vrne aa oblast, kaže vse, da bomo vodi* tudi sovjetsko politiko. S Paulom Bon-coorjecn, naglasa Ust, Francija sploh ne vodt nskake poHftike. V Ženevo ie poslal Prerra Cota, ki se bo s svojimi nastopi izpostavi novim napadom Hitlerjeve de-degaoMe, Kdad bo Francija vodfla francosko politiko? 4 Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2303.18 — 3314.54, (Berlin 1361-26 — 1872.06, Broaarj 800.52 — «004.4«, Onrib 1108.36 — U13.85, London 036.97 — 1S7j67, Nevrjorfc cek 5680.47 — 6708.73, Pariz 235.21 — 326.53, Praga 169.23 «— 170.09, Prat 291-46 _ 293.86. Avetrijaki tiffiog v orsvaftaem Hirinea 9.—9.25. OBOK INOZEMSKE BORZE. Curih, 20. februarja. Pariz 20.32, London 17.71, N«wvork 514.50, BroaerJ 72.22.60. Milan 26.34, Madrid 42.72.50, Amsterdam 207.80, Berlin 126—, Dunaj 73.18 — 60, Sofija 3.73, Pnaca 15-27, VariMra 57.90, Bo-kareita 3.07. Težak položaj našega gospodarstva Z občnega zbora Društva Industrijcev in veletrgovcev Ljubljana, 20. februarja. Datvi ob 10.30 se je pričel v veliki dvorani Trgovskega doma ob&ni zbor Društva mdnistrijcev in veletrgovcev, ki se ga )e udeležilo toliko članov, da so bili zasedeni vsi stoli. Predsednik g. Stane Vidmar je otvoril občni zbor s pozdravom zastopnikov ZTOI g. Lenarčiča in dr. Pleeea, generalnega tajnika Zveoe indru-atrijcev g. inž. SukOjetoa, predsednika 5Wru-žem>a trgovcev in Trgovskega doma g. Gregorca, predsednika Zveze trgovskih združenj g. Kavčiča, zastopnika banske uprave svetnika g. dr. Pfeiferja, zastopnika a#e!acijiskega sodišča g. dr. Sajovica, glavnega tajnika borze g. dr. Dobrilo, zastopnika mariborske ekspoziture g. Klobučarja, zastopnika dunajskega Kredit-vereina g. dr. Pojeta, zastopnike zagrebškega Društva za zaščito verovnikov gg. Hugo "VVolilnerja in Šulentiča, zastopnika Medkuirja g. LukiČa ter več odvetnikov, ki so prišli na občni zbor iz Ljubljane in Maribora. Ko je prečitad pismeni pozdrav novoaadskega društva za zaščito verovnikov, je imel velik govor, ki so ga poslušalci večkrat prekinili z glasnim odobravanjem. Lz občirnega predsednikovega poročila posnemamo, da ima društvo zdaj 5 oddelkov, in sicer oddelek za insolvence, za opomin jeva lno služoo in tožbe, za informacije ter administrativni in korespondenčni oddelek. Vsi oddelki imajo mnogo dela, sag poslovanje Društva industrijcev in veletrgovcev neprestano narašča. Društvo ima stike tudi z Jugosflovenskim društvom za zaštitu vjerovnika v Zagrebu. Od lanskega občnega zbora se je vse prajv bistveno izp-remenilo. Predsednik je dejal, da ima občutek, da se še spreminja struktura gospodarstva in da se rušijo temelji dosedanjega gospodarskega sistema v širnem svetu. Naša domača kriza je pa po njegovem mnenju čisto nepotrebna in bi se dala ob pametni, pošteni in smotre-ni gospodarski politiki kmalu odpraviti. Toda bas v tem pogledu imamo najbolj žalostne izglede in najbolj žalostne izkušnje. Čdoveku silijo na jezik trpke, ostre besede, ko gleda brezbrižnost ali pa naravnost lahkomiselno površnost, ki se z njo pri nas obravnavajo najdelikatnejsa gospodarska vprašanja. Nimamo nobenih smernic, nobene jasne oblike, nobene smeri ■in kažipota. Danes nas oplazi kriza po eni strani, jutri dobimo udarec ^ druge strani, čisto nrepreračunijiva je, — «a?»fck*. 1L»Ij s *>v' £ a« W*xl L** 4* * *»jBkjbh Jw fti fer* a* WUJf (P*fS* «Ai«^a . m \r t M., fc>* b#k» s Predsednikovo poročalo se je pečalo nadalje % zakonom o prisilni poravnava. Predlog za spremembo tega zakona osvaja v glavnem vse zan*eve društva, ima pa glavno napako, da prihaja prepozno, ko smo izgubili že vse, kar bi se dak> še re-§Usi, če bi imeii pravočasno pošten zakon. Glede zakona o zaščiti kmetov je pred-sodnik ugotovil, da ie bil z n$m najbolj odarjeo kanet sam, neposredno pa vsa trgovina lo industrija ter vse gospodarstvo. Popravki zakona bodo ntijno potrebni, le da b« oe prižli prepozno. Dli U f^ : i« kV, V y^ t * jk \^fj • * «s'a ♦'•^''.i 1 s* «t"A» j» m h a' Hi t tis *-r/W. Vtrm ' -v ? «Ah V Km«' ta a mtt» * j»^+ >-^afc Vtj k i-v 3 *\As\*a m ^ ^. jt AiMl' ^i'V^T' iT-ir .^Cr .-9 £L >£r / * a i" * K**' II TT ff' r*<4 i~~K ><«*-^ nrv IA k 4' JU A A Šl > U kl K i . A i k Predsednik se je v svojem poročilu dotakni še poštne hranilnice, Hipotekam« banke, uredbo o posredovalnem postopku, devizom predpisov ki gospodarskega sveta, potem je pa zaključil svoje stvarno, z velikim od obra vani ero sprejeto porocDo z \besedami: So pa tudi stvari, ko rušilo irgied naše države in 'spodjedalo zaupanje vanjo, m tega mi ae moremo in ne smemo dopustiti. Ce kdo, gospoda, smo mi gospodarstveniki državotvorni. Mi nismo nikdar malodušni, ne vržemo puSke v koruzo, ruda ko se *se potapfl&a, ko vse kloni duhom. Seno komferuktiven element prvega reda io se ne odrekamo nobenih žrtev za državo. Ravno zato pa imamo tudi pravico, da povemo jasno m odločno, kaj al prav. Hočemo ozdravljjetnie nas* gospodarskih razmer, ker je temelj narodne rado volj-nosti in blagostanja, ker hočemo sodelovati pri detet x vsemi sitami kAM) omalovaževanju io zapostavijanju. Zavedamo se svojega poslanstva In naiog v teh tezlah časih, ko se presnavtia in preraja struktura gospodarstva, ko se vse žavtjenje na novo obLikuje ki usmerja v nove struge. Mi vidimo m čutimo to novo pomlad, čutimo porajanje novih, bokjSih pravičnejših oblrk ter s pokwm razumevanjem g+edamo v gospodarsko bodočnost In v tem preobHkovafij«u in preraian>a hočemo in moramo sodelovati, moramo in hočemo aktivno poseči vanje, ker nas je tesni kontakt z utripom z>rviljenoa za to usposobi! in pokHcai Tajmikovo poročilo, ki se podrobno peča z delovanjem poedinih oddelkov in narvaja tudi tozadevne statistične podatke, je najboljši dokaz, kako močno se siri delokrog društva industrijcev in veletrgovcev in kako važ-n faktor postaja ta ustanove v našem gospodarskem življenju. 2aJ zaradi pomanjkanja prostora ne moremo podrobneje poročati o de hi m uspehih poadimn oddelkov. Ob sklepu lista občni Tabora ae tretK Narodna skupščina Beograd, 20. februarja. Današnja seja Narodno skupščine se je pri&oia ob 11. dopoldne. Predsedoval jj je dr. Kosta Kuma-nudi, prisostvovali pa so predsednik vlad* dr. Srskič, minister za socialno politiko Iv, Pucelj in notranji minister Voja Lezie. Pu odobritvi zapisnika zadnja seje jo bilo sporočeno, da je minister za socialno politika in narodno zdravje predložil Narodni skupščini načrt za pobijanje spolnih bolezni. Za ta zakonski predlog bo izvoljen posebe« skupščinski odbor. Zatem se je prešlo na dnevni red, rm razpravo zakonskega predloga o občinski samoupravi. Prvi je govoril poslanec Omer Kajmakovic, ki je ostro napadel dr. Otona Frangeša v zvezi z objavljenim federaketio-nim programom njegovega kluba, zlasti pa njegovo delo v času njegovega ministrovanja. Nato je poročevalec večine dr. Miroslav Stojadinović odgovarjal na pripombe pred-govornikov. Po njegovem govora se Je pričelo glasovanje o novem obSnakem zakonu. Pogajanja z Rumniujo Beograd, 20. febr. Pogajanja nase hi rurmmstke delegate o uredfrrvi raznih medsebojnih vprašane upravnega značaja so tik pred zaključkom. Včeraj so naši hi rumunjski delegati napraviH izlet v Srem-ske Karlovce m Novi Sad. Vodij a rurriuo-ske delegacije Jakovaci je izjavi, da ie rumunska delegacija nadvse zadovoljna s sprejemom v Beogradu. Rurnrutnska in ju-goslovenska delegacija sta irneri resrti razna cerkvena, Šolska, adirimisrratrvna m obenem nekatera gospodarska vprašanja ter sldentiti veterinarsko konvencijo in konvencijo o tranzitu, V pogajanj*, ki so se ugodno razvijala, so se našle sokicije, zadovoljive za obe strani, zaradi česar obstoja upanje, da bodo pogajamja končana že ta teden m dogovori ratificirani. Vod)a rumunske delegacije se >c končno zlasti pohvalno IzrazšJ o prisrčnem sprejema pri patrijarhu Vam a vi v Srerrrsk&h Karlovom. Obsodba pred sodiščem za zaščito države Beograd, 2rj. februarja. Dopoldne je bita pred sodiščem za zaščito države izrečena razsodba proti skupini dr. Vorkapica. Dr. Via drvo j Vorkapić je obsojen in eontuma-tiam aa 5 let ječe in 5 let izgube častnih pravic, dr. RudoH Bičanič na S leta ječe, dočim sta bila dr. Valičie in dr. Iveta oproščena. iz prosvetne službe Beograd, 20. febr. Imenovan je za k>-spektoria v prosvetnem ministrstva v IV. skupini I. kal prof. Karel Pnaatelj na fcka-sicn: gimnaziji v MaTtbonL Rurmmska vlada odobrila pakt Mate antante Bukarešta, 30. febr. Ministrski svat je odobrfl novi pakt Maie' antante ter pos+al zunanjenm mrnisrcu Ti&jleson braoiavoe testHfce, •6LOT1NBKI M A KO D«, to tO, MmMrja »88 DA JE PLAVOLASA MARTA EGCERTH res kot jI pravijo sa boste prepričah' v njenem najnovejšem pevskem filma Kot posebno presenečenje v predsporedu najnovejša revija arij in pesmi Roberta. S t o 1 z a »IZPRfiHOD PO DUNAJU« m Iz našega gledališkega življenja Tretje gostovanje J. Rijavca - Obervvalderjeva — Nova igra za mladino Ljubljana, 20. februarja. v* Rjgolettu je naatopfl g. Jos. Rijavec tretjič kot nas ljubi gost v partiji vojvode maotovanskega. Zopet je bil pevski sijaj, no razpoložen in je žel zlasti za veliko ari. Jo spočetka 3. dej. navdušen aplavz. Prav lepo se razvija v svoji pevski umetnosti ga. Oberwalderjeva, M je nastopila kot gost v partiji Gilde. Po prvih rezkostih se jI je glas ugladSl in je prinašala svojo vlogo do vedno učinkovitejših kvalitet. Simpatična pevka napreduje tudi v igri. V celem prav zadovoljiv nastop. V odlični igri in izrazito močnem apev_ nem podajanju se je zopet izkazal g. Primožič kot tragični dvorski norec, žel je zasluženo po vsakem dejanju mnogo iskre, nega priznanja, SparafucJle g. Betetta je MI kakor vselej vzorna kreacija. Bajka v štirih slikah >Pastirček Peter in kralj Buljantm«, ki jo je napisal O. BHcimer in prevel Ivan Cesar, je včeraj popoldne otrokom zelo ugajala. Od zado_ voljstva so vreščali, vzklikaM in se neprestano glasno smejali, po vseh slikah pa navdušeno ploskali. No, tudi odrasli gledalci so imeli dovolj povodov, da so se ob prizorih na odru in med otroki po gleda. Msču imenitno zabavali. Igrica potemtakem polno doseza svoj namen, in je vsaka kritika odveč. Preprosta bajka ima etično tendenco: bodi pošten in usmiljen! Tak pouk pa je dandanes prav umesten. Pastir Peter je na planini našel velik čudodeln smaragd, ki ga je hudobna čarovnica HudamoTa ukradla kralju palčkov Briljantinu. Peter nesebič. no vrne smaragd Briljantinu, kl se zato izkaze hvaležnega Petru in vsej njegovi družini. Kaznovana pa je hudobna čarovnica in tudi njen poredni sluga Cipcop. Zanimivo je opazovati mladino pri predstavah bajk in otroških iger: najbolj se smeje in najlepše zabava, kadar na odru dežujejo klofute in lete brce, kadar švrka palica in se delajo žive kopice. In ker je klofut, brc, palic in živih opic v tej igri v izobilju, ker po vrhu Se letajo po zraku klobasa in kruh, po tleh pa cela skala, ker so Cipcop, Hudamora. hlapec Gašper, dekla Nauča in Peterček zares komični in ni nihče med njimi strašen ali zares žalo. sten, je igrica i2Zivljala vseskozi le smeh in zadovoljstvo Dobrega kraljička Briljantina je igrala prav dobro ga. Vida Juvanova. Mnogo zabave je delal poredni nevidni Cipcop akro. batski elastične gdč. Slavčeve. groteskno komiko je razvijala s Hudamoro gdč. Ra_ karjeva, zelo prijetno in naravno dobrega kmeta Mrvarja je dal g. Gregorin, ljubka Lizka je bila gdč. Kukčeva. glavno komično vlogo je imel z lenuhom Gašperjem g. Cesar, zabavno strahopetno deklo Nančo je igrala ga. Gabrijelčičeva, a junak popoldneva je bil g. Jan kot pastir Peter. Na igrico opozarjam tudi podeželske odre. ker je lahko uprizorljiva, ima hvaležne vloge, je prav zabavna M pa kratka. želim, da bi reprize privabile več gledalcev kakor premiera. Fr. G. Likof na našem nebotičniku V soboto zvečer so priredHi obrtniki, ki so pomagali graditi nebotičnik, svečano večerjo Ljubljana. 20. februarja. Nebotičnik je končan rn po stari navadi so obrtniki priredili >Iikof« v obliki svečane večerje, ki je bila v soboto zvečer v veliki dvorani hotela >Miklič<. Na povabilo obrtnikov so se te večerje udeležili torti predsednik PZ g. dr. BaLtVč z ti pravnimi sveto r>\ gg. Adolfom Ribnik-arjem, Bvgenoan Lovšinom in MUavcem, stavbmi vodja m projektant nebotičnika g. ini. srn. Subic s svojima pomočnikoma 5. ini. Medfvedom in g. inž. Khamom ter vse lErađni&bvo PZ z direktorjem g. dr. Saga-dinom, g. Vtratnčičem in Frelihom na čelu, navzoče je bilo pa tudi usmžbenstvo dobaviteljev, tako da je bilo zbranih nad 80 osub. def LdufbltJanske gradbene družbe Imam Brice*} je pozdravil zastopnike upravnega odbora in poudarjal ponos slovenskega obrtništva, ki je l nebotičnikom dovršilo svoje največje delo. Z njim čo obrtniki pokazali svojo zmožnost, da jib upravičeno obča danje V6a država. Predvsem je govornik Čestital projektantu ki ž. srh, Vtodimirjn šubiou in vodstvu PZ„ da je imelo pogum zidati tako veliko stavfbo, ki je rasen malih izjem vsa zgrajena iz domačega materijaVa. V nebotičniku so naloženi prihranki zavarovance*- bolj varno, kakor t bankah, sato pa morajo biti tudi »varovanci hvaležni vodstvo za nebotič- Dve smrtni nesreči Ljubljana, 20. februarja. V soboto je parugra slika je btta vzeta *z delovanja Rdečega križa v miru. V osame. H koči se stiskajo okrog praznega ognjišča bolna mati m otroci. ki jm Je poplava odwirrrtn od svata, Pomoči m hrane po- trebnim otro&čem prinese pomoč ""»"tfrrt-na kotooa s dartH Podmladkarjev. Uspelo a*mdeKtt> js vslrrJuPtsi enode-janfca dr. Igorja VVHca »Uskosfca ljubezen«, vasta iz trilogije »Jadranski tasptJk«. Enodejsaka je top ki gaaljhr prizor te unknrtkcubstfcsčanakm bojev. V vraeSezrih, pesnađdk besedah nam sMka junaštvo in ljubezen Uskokov, čuvarjev dalmatinske obale, do afcamth kraških pečin svoje domovine te do sinjega Jadranskega morja, po katerem steza jo roke grabežljivi, za. hrbtni Benečani. Prtaor saključl svečana zeJtletev svestobe morju in krafld Fr»tta - Jo«e-fove< vode. Nebo se nam odpira LJubljana, 20. februarja. Nebo se nam zopet odpira in smučarji vidijo nebesa. Navadni zemljani pa vidi. mo samo, da sneži, kot da se je zima sele začela. Zaradi zgodnjih pomladanskih muh bomo morali tem bolj adaj trpeti. Vsi so nam napovedali pomlad, vremen ar ji, kmet. je, vrtnarji in kos, ki je gostolel že tako zaljubljene melodije, kot se spodobi za medeni predpust. Zdaj se pa začne druga pesem, In zopet bodo morali stopiti na plan vremenski preroki, ki bodo zdaj lahko upravičeno napovedovali 30 stopinj mraza, smučarji bodo morali poskušati zopet trpežnost kosti svojega rojstva, vsi pa, ki so poklica, ni, bodo tolažili ljudi m tarnali sami najbolj. Sklicevati se moramo na prelep pre. govor, da zima m gosposka ne prizanese, ta, zato se moramo pač sprijazniti z mislijo, da ne sme prizanesti gosposka, ker nam zima tudi noče. Sneg se nam je ponujal že v soboto ponoči in do Jutra ga je zapadlo vsaj toliko, da smo imeli včeraj dovolj blata, kot se spodobi ob nedeljah popoldne, ko gredo meščani »ven«. Z blatom seveda nismo bili zadovoljni, snega pa se tudi nismo razveselili davi, če izvzamemo smučarje m vse pripadnike arktične zime. Dopoldne je vztrajno snežilo, da bo tudi za najbolj vnete zagovornike snega dovolj te vražje mane, brez katere bi menda ne mogli niti živeti. Promet se doslej se ni ustavil. Razumljivo je. da nastane prvo vprašanje pri nas, ko začne snežiti, kdaj se bo ustavil promet m kdaj pride do katastrofe. Ta vprašanja seveda najbolj zanimajo reporterje. Z naslado bi pisali, če bi obtičal v snegu tramvaj aH če bi ljudje ne mogli iz hiš zaradi snežnih žametov na trotoarjih. To. da tramvaj se (žal) vozi, a iz hiš niso mo. gli samo tisti, ki so sate opoldne zvedeli, da sneži. Snežni fond mestne občine bo seveda skopneL Ulice bo treba vsekakor začeti odkopavati izpod snega, kajti juga Se ne bo tako kmalu. Vse to je vasno, zato ne smemo podcenjevati odprtega neba. Zdaj bo tudi dovolj razlogov, da se zopet podraži kruh, obleka in obutev. Sneg je pač prevažan činitelj v gospodarskem življenju ta bi ga res marsikdo krvavo po. grešal. Nebo je uvidevno. Bodimo še mi tn verujmo, da je sneg blagoslov vsaj za nekatere! Zimski dan RK na Viču Vič, 20. februarja. Kakor vsako leto, je tudi letos krajevni odbor Rdečega križa na Viču priredil včeraj svoj >zrmeki dan<. Vršile so se tri akademije. Pran,- pridetna je bila aka-demida obeh viških šol v šolski telovadnici, kjer se je zbrato poleg mladine tudi mnogo staršev in prijateljev mladine, šolski upravitelj g. štrukelj je najprej govoril o pomenu Podmladka Rdečega križa, nakar so Sledile rasne deklamacije, reci tac ide, petje, žive slike Ltd., ki sta jih oskrbela učiteljica g«. JnJija Kkanenčeva in pa učV teJj g. Leopold Kemc. Naravnost naval pa je bil zvečer v dvorano Sokolskeaa doma, kjer se je vrštla izvrstno prigxravl<)ana akademija. Občinstvo je napolnilo obširno dvorano do zadnjega kotička. Med odličnimi gosti so bul sreski sanitetni referent dr. 2iv4co Lrfvpaj-ne, predsednik M'ufolj. Rdečega križa dr. Oton Fettich, tajm* »reske erg. Rdečega križa g. Mamarič, podpredsednik viskega krsdevmega odbora R. k. Viktor J&Jooni*, starosta vifikega Sokola br. Rezns vtd., zlasti r lepem številu je prieostovalo akademiji učtteljetvo obeh viskm Sol. Po državni himni ta Jenkovi >Potera< uverturi, ki jo je zaigral sokolski orkester pod vodstvom br. Leopolda Kernca, je imel da^Jće predavanje o pomenu R. k. g. Pavel Borštnik. Prijetno pa so nas iznenadili s svojim prvim nastopom pevci mladega pevskega društva Vič - GJioce, ki »o na pamet »apeli prav krepko in ubrano t pesmice. Sokolski orkester je zaigral >Bal-kanske odmeve« ki >NajQoubsi vadčekc ter žel viharno odobravanje občinstva. Nas stari znanec konzervatoriet br. Drago Bunger nam je sapel dve ariji iz opere >Tosoa< ter je med splošnim navdušenjem moral se eno dodati. Sokolski peveki »bor pod vodstvom br. Verbica st. je tudi sooči resa svojo nalogo nad vse častno. Pevci so nam zapeli 3 pesmice ter morali tudi med viharnim ploskanjem dodati >Oj Triglav, moj domc. Akademijo je zaključila simbolična recitacija br. Br. Battelinija >Očeru na grob«, ki je napravila na vse zelo globok vt». Po akademiji je bila v dvorani prijetna zalbava, ki je trajala dO pomoči. V deorani Prosvetnega dtafttsm es je vnsiia tudi akadrmija, ki je bila dobro pri akademiji so sodelovati dru-godba, pevski asukek ta časni dramatičnega dmstva. Govor o pomenu Rdečega društva pa je imel ravnatelj Fakin. Slovenske narodne pesmi pa je prav dobro zapel g. CM Oblak. J. H. Sokol se Siri Kožarje, 20. februarja. Ob voliki državni cesti od Viča proti Brezovici je nastala v zadnjih letih prijetna koioniOa fcmetiSkia ta dele vekih hišic. PrebvvaSoi »o večinoma p*~vpro®ti ljudje, precbvsecn deiavcL, nekaj je obrtu iiKov in modih posestnikov. Ti nafti idealni t)ndje so sklenili ustanoviti sokolsko četo, kateri bi buo matično društvo agilni So«oi na Viou. Vsi pogoji za ustanovitev te čete so že dani, saj ie nekaj časa pridno telovadi pod naoein istrom jurista br. Frana Artaak«a na*d 16 Ceitačev v Pa vdov Cevi delavnici, ki bo v kratfljeni preurejena v lepo in vsem potrebam odgovarjajočo telovadnico. K četi se je priglasilo dosedad nad 100 pripadnikov od članstva do dece. Da se pripravi vse .potrebno za ustanovni občni sbor, se je vrSU včeraj dopol-dme ob 10. v Sokotokem docnu na Viču prvi informativni sestanek, katerega so se udeležili za sokolsko župo Ljubljana pod-starosta br. Milko KropeA, sa Sokola na Viču starosta mag. p h ar. br. Rems, pod-starosta br. Paternost, prosvetar br. Ma-rinčič ter drugi od>borniki, od snujoče se čete pa so bili bratje Artnak France, Kane Avgust, Sucopec Anton in KoSSr Antoni. Načekiik m tajnik pripra»vjjalnega odbora br. Artnak je poročal o dosedanjem delu čete, nakar je govoril o spomenu sokolskih čet župni podstarosta br. Milko Kraoež, poudarjajoč, da bo Župna uprava nudila mladi četi vso svojo moralno in če bodo sredstva dopuščala, tudi gmotno pomoč. Starosta viskega Sokola br. Rems je pozdravil idejo ustanovitve sokolske čete in obldubil, da bo viski Sokol kot matično društvo skrbno pa-zil, da se bo četa vsestransko razvijala in zbrala v svoji sredi vse, kar sokolsko ta jugosfovensko čuti. Končno je bilo soglasno sklenjeno, da se bo vrćil ustanovni občni zbor čete v nedelo 5. mairca ob 15. popoldne, nakar Je br. Rems zaklučšl inf«.«rmatrvni sestanek. Zdravo! J. H. Iz Kranja — Pomembna kmetijska akcija v kranjskem srezu. Po prizadevanju ereskvga na-oelstva v Kranju se je ustanovil dne 18. februarja v Škofji Loki kroiek za pridelovanje tvarnih semen. V krožku so posestniki iz Vinharjev pri Poljanah nad Skofjo Loko, en posestnik pa iz Kokrice pri Kranju. Ti imajo že izkušnje na tem polju ki je pričakovati, da se i 1 prvih početkov kmalu razvije nova pridobitna panoga »a umne kmetovalce, ki bd se specializirala v pridelovanju travnih semen. Ta panoga ima vso bodočnost, ker zavisi od nje izboljšanje našega pridelovanja krme in 9 tem seveda živinoreje in mlekarstva. Pridelovanje semen je pri nas z majhnimi izjemami čisto novo, a vendar že davno mjno potrebno, saj gre iz drŽave obik) denarja za nakup dragih travnih semen, ki bi jih prav lahko doma pridelovali in z dohodkom prodajali. Na ustanovnem sestanku v Škofji Loki, ki ga je vodil kmet ref. Sušbč, se je sporazumno določita tudi >travni izbore kot podlago glede vrst trav. V izboru so trave, ki so iz strokovnega ta kupci jskega vidika najbolj važne. Razen trav bodo Člani krožka pridelovali tudi seme bele detelje ter roži kaste nokote, ki sta za sestavo travnih mešanic zeta važni. t ——- Iz Trebnjega — Našim čitateljem. Prav gotovo sie mnogi, ki še niste naročeni na >Sovenski Narod« Stali ta prebirali pri svojih znancih — naših naročnikih, vse izhajajoče romane in Vam je med vsemi ugajal gotovo doslej najlepši namreč >Propietetvo ljubezni«. Ker je roman izšel v ponatisu v dveh blizu 170 strani obsegajočih knjigah, je nekaj izvodov pri dopisniku v Trebnjem Še na razpolago. Cena je tako malenkostna, da je omogočena nabava knjige tudi manj precnožnim Opozarjamo dalje vse čitatelje, da je v soboto prišel izhajati nov roman >Dve siroti«, ki js pota nepozabnih, pretresljivih in napetih prizorov. Roman bo prekosil vb* prejs-foje ta bo a rajal vsakomur. Zato ne odlašajte, naročite se na list še danes ta prejeti boste tudi sobotno številko v kateri jo pri-fretek romana. Naročnina Dta 12 mesečno omogoča vsakomur, da pristopi v krog naročnikov — posebno pa si velja zapomniti, da Hst, ki posveča naši Dolenjski ta kraju toliko pozornosti, zaslasi priznanje, ki mt ga izkažemo • tem, da postanemo njegovi naročniki! — Živinorejska zadruga na Veliki Loki naznanja vsem živinorejcem, da je priznala ocen jeva m a komisija, kot zadružne plemenske bike samo pri sledečih živinorejcih: Bukovec Matija Mrzla hiža, Zupančič Nikolaj Sv. Štefan, Bukovec Jernej Velika Loka, Zore Karol Razbore, Kol ene Franc DoL Ponikve, Mežam Alojza j Kamni potok, Andolj-šek Andrej Pluska in pri Jerlahu v Prista-vici. Zadruga opozarja vse svoje člane, da hoče izboljšati plemensko živino na Dolenjskem in so bili izbiani tozadevno te najboljši plemen jaki z zanesljivim rodovnikom! — Vgem lastnikom koles. Da si prihranite stroške za potovanje k davni j pravi v Novo mesto radi prejema prometne knjižnice za svoja vozila, se nemudoma zglasite pri oddelku finančne kontrole v Trebnjem v svrho skupne prijave prometnih knjižnic, katere bo dvignil pri davčni upravi posebni pooblaščenec, ki jih bo razdelil strankam doma. Vsi lastniki koles naj se posluži jo ie ugodnosti, sicer bi morali po prometne knjižnice osebno k davčni upravi, kar je 1 zvezano ta 1 stroški in zamudo — Tudi sosedna obetaš Velika Loka bo prejela vagon koruze po znižani ceni in opozarja siromašno ta potrebno prebivalstvo, da se tozadevno zglasi na županstvu v Veliki Loki. — Dražba veleprodaje tobaka. Monopolska uprava razpisuje drugo olertatao drai-bo za najem veleprodaje tobaka za rajone, ki niso bili oddani v najem ori nrvi dražbi. Med temi rajoni je tudi Trebnje - Žužemberk - Mokronog. Dražba bo 35. t m. pri upravi državnih monopolov v Beogradu. Koledar. Danes: Ponedeljek, 20. februarja katoft-čani: Elevterij, Aleksander (Saša) Draga-van, pravoslavni 7. februarja. Današnje pri red i tv« Kino Matica: Beri demon. Kino Ideal: Boj za zmago. Kino Dvor: Na milost ki nemilost ZKD: >Divne laži Nine Petrovne« ob 14. ▼ kinu Matici. Kino Šiška: »Izlet v življenje*. Dežurne lekarne. Dan«*: BekarčJc, 9r. Jakoba trg 9, dr. Ptaooii, Tvrseva cesta tt. (Jsipod sita Petletnice, desetletnice itd. niso pri nas nič posebnega. Saj je znano, da bi časopisje češče ne moglo niti izhajati brez teh prevažnih in tako pomembnih letnic m da imajo naročniki pogosto jubileje, česar jim seveda nihče ne zavida Zadnje čase so pa postale moderne m aktualne petletke, trr-letke itd. Na prvi pogled bi človek mislit, ite se tako imenujejo zaradi kakšne jezikovne reforme jubileji, «. ne. petletnica spanja kakšnega vetepomembnega društva. Zadeva je pa ie bolj tragikomična. Petletka in letke sptoh so namreč zrasle na boijševiškem zetniku. Torej no zelnika, kjer lahko uspevajo santo strupene zeti, pred katerimi se kriza vsa krščanska Ev* ropa tn še m&terijatistična Amerike s ti. hotapci vred. človeštvo pa preživi ja te od njega dni tragedijo. Pomislite n. pa. samo na zgodovino krompirja, na to »strupeno* rastlino, kako so se je ljudje bali r Začetku/ Zdaj pa sploh že ne jedo drugega, razen krompirja Takšna strupena zel je tudi tetka Prišlo je povelje iz Berlina (menda od Hitler jal), da se začne »Dreijahrsanktion« v vrstah svetih borcev zoper žlahtno kapljico. Pazimo torej na nadaljnja povelja! Bo* dimo pripravljeni, da se bomo morali pr* vo leto odreči »snopsu^ drugo leto konji** ku, tretje pa celo rumu! Posnemati bomo morali boljševike po svoja. Posebno smo po radovedni, kakšnih diktatorskih metod se bodo posluževali voditelji trt letke^ kajti boriti se bodo morali ne le s samim vragom, temveč tudi z osnovno potezo pre~ milega slovenstva. In ne verjamemo, da znajo spreminjati alkoholne pijače drugače v vodo, kot če Jih junaško konzumira Jo. Bomo videti, kaj bo sklenil »Httlermt S Ponikev — Hripa. V tukajšnji okolici se je pojavila močna hripa. Mnogo bolnikov priča o nevarnosti epidemije, ljudstvo pa s strahom gleda v bližnjo bodočnost de bolezen ne preneha, — Tuje meso Jim je dišala. Skoraj osamljena stoji hišica Godca Franca v Nemški vasi, — ta ta samota je menda tudi vzrok, da 90 Godčevi ob meso lepega prašiča, ki so ga letos klati. Pred dnevi, ko ni bilo nikogar doma, so se neznanci, sumijo — cigansko družino Brajdiča — eptezili pri belem dnevu v kuhinjo ta odnfesfi do zadnjega kosa vse, kar se je sušilo v dimu kmečkih »šij<. Napol prek a j eno meso je postalo plen vlomilcev, kovačevi se pa zaman jeze na nenasftneže, ki niso pustili niti lepe velikonočne šunke, kar jih razburja tem bolj, ker bo treba tradicijonetoo domačo šunko tetoo zamenjati s tujo kupljeno, OrožniStvo vlomilce zasleduje m vse kaže, da je to ista tolpa, ki je kradla meso letos že tudi v okolici Mirne peči. Narodno gledališče Drama. Začetek ob 20. ari Ponedeljek, 20. februarja: Zaprto. Torek, 21. februarja: Zaprto. Sreda, 22. februarja: >Gospa nnrdstrtcac. Red Sreda. Četrtek, 23. februarja: >S2ava ta njeni me-fietarjir. Red C Petek, 24. februarja: Ob 17. uri: >Pastb>-ček Peter to kralj Briljantin<. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene. Opera. Začetek ob 20. url. Ponedeljek, 20. februarja: Zaprto. Torek, 21. februarja: >Morana«. Red B. Sreda, 22. februarja: Baletni večer. Red D, Četrtek, 23. februarja: Zaprto (generalkaV. Petek, 24. februarja: >Blejski zvone, opereta. Premijera. Eden najslavnejših ruskih barttonistov J. Bakkinov gostuje koncem tedna v naši operi v vlogi Mefista v operi »Faust«. V tej vlogi je Baklanov že gostoval na našem odru to gotovo je ostal od takrat vsem poslušalcem v neizbrisnem spominu. Najhujša kazen. — Tako torej, dragi moj gospod, razlogi, ki ste iih navedli za ločitev zakona, ne zadostujejo. Ne preostaja vam rw'č drugega, nego vrniti se k ženi — Te kazni ne sprejmem, gospod sodnik. Kakor v g^edaflšcn. — Kako je v zakonskem življenju? — Kakor v gledališču — en nastop 99 *F #SLOV£H8KI HARODf dne 90. febraarja MSS dtrao 3 OGLEJTE SI VELENA-PETO FILMSKO DELO FIlm ljudske zablode. Kokain! Morfij! Njegove žrtve, njegovi sužnji! Borba z opasnimi, po vsem svetu organiziranimi tolpami tihotapcev mamiL Kje ae skrivajo, kako ielujejo, kakšnih sredstev se poslužujejo. Velenapetol Samo se danes m Jutri ob 4., y4S in y410 zvečer. LI hrn Ta veiefilm, v katerem igrajo v glavnih vlogah Ha ns Albert — Trude v on Mollo — Gerda Maurus — Peter Lorre se godi v Parizu, Lizboni, Hamburgu in na velikanskem prekomorskem pa miku. NAJNOVEJŠI FOXOV TEDNIK.' ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Dnevne vesti — Za socijalni davek v Zagrebu. Ožji finančni odbor zagrebške občine predlaga, naj bi se uvedel poseben socijalni davek na tuje delovne moči in na premožnejše meščane. Po drugih državah morajo plačevati tuje delovne moči znaten davek od svoje zaposlitve. V Zagrebu naj bi plačevali tuji intelektualni delavci 1000 Din, ročni delavci pa svojim mezdam primerno manj. Premožnejši prebivalci naj bi pa plačevali socijalni davek v manjših zneskih, in sicer progresivno. Obdavčeni naj bi bili mesečni dohodki nad 4000 Din tako, da bi se plačevalo od 4000 Din mesečno 10, od 10.000 Din 100, od 15.000 Din 200 itd. Nam se zdi to prva pametna beseda v načinu presojanja vprašanja brezposelnosti in bede, ki pritiska od dne do dne hujše. Tuje delovne moči bi bilo treba pri nas že davno obdavčiti povsod, pa tudi premožnejši sloji bi morali že davno prispevati svojim dohodkom primerno za reveže. Doslej namreč nosijo skoraj vse breme brezposelnosti tisti, ki sami komaj žive. — Prepovedan list. Notranje ministrstvo je prepovedalo širiti list »Mlada Jugoslavija«, ki izhaja v Zagrebu. — Razpisana zdravniška služba. Državna bolnica v Sarajevu razpisuje mesto zdravnika pripravnika. Prošnje je treba vložiti do 27. t. m. — Zapuščina v Ameriki. (Ji a som dopisa našega generalnega konzulata V Ghica-gu je 1-eta 1931 v St Lo-ui^u, Min., umrl Tomšič Anton (Touser Tony). Dediča njegove zapuščine bi bila brat Janez in sestra, katere b.va.Mšče se imenuje »Zave« sx 41, občina »Focavc«. Oba kraja pa sta neznana. Ker manjkajo tudi drugi potrebni podatki teh dedern moči. je seveda drugo vprašansi e. _Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, zmerno mrzlo, nestanovitno vreme s padavinami. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države deloma oblačno, proti večeru se je pa močno pooblačilo in čez noč je v naši banovini in najbrž tudi drugod že snežilo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 11, v Skoplju 5, v Mariboru 1.8, v Ljubljani 1.1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.8, temperatura je znašala —2.6. — Brez sledu izginili. V soboto je v Beogradu brez sledu izginila sestra Maksa Stetnerja. ki je lani ubil svojo ljubico Cirilo Bardoš. Tereza Steuier je med beograjskimi židi splošno znana, zato se ljudje tem bobj zanimajo, kam je izginila. V soboto pa je izgvntla tudi starka Danica Markovič. To je že tretja beograjska starka, ki je brez sledu izginila. _ Dve nesreči. Včeraj se je pripetila precej huda nesreča na Vrtači, občina Vače pri Litiji. France Jančar, 12-tetni posestnikov sin, je zašel z desno roko med stanio-reznico. ki mu jo je odrezala v zapestju. Snoči eo ga prepeljali v bolnico. — Zajca Antona, 2-letni posestnikov sinček iz Zgornje Zadobrove, se je opekel po glavi m po rokah. Tudi njega so prepeljali v bolnico. — Mrtev novorojenček. Včeraj dopoldne so našli v Zagrebu na dvorišču neke hiše mrtvega novorojenčka ženskega spola. Otro-č ček je bil povit v vrečo in najbrž ga je pustil na dvorišču nekdo že ponoči. — Samomor roške igralke. V Beti Cerkvi si je končala življenje bivša članica sarajevskega in 6kopljanslcega gledališča Aleksandra Levskova - Vereščagin, žena ravnatelja novosadskega gledališča Aleksandra Vereščagina. Zastrupila se je z veronalom. Kaj jo je gnalo v smrt, nd znano. Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabo vol jnosti, razdraženosti sezite takoj po staro preizkušeni »Franz Josefovkc grenčici. Poročila višiih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« vođa izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo, »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Liublfane —D Kontrola brezposelnih podpor! V »Slovenskem Narodu* je bil v soboto podan nasvet nekega »brezposelnega v ime-niu bednih«, naj bi se nastavilo nekaj zaupnih brezposeLnih iz vsakega okraja, ki bi kontroliraM. kdo prosi za brezposelno podporo in ki bi potem tudi daaali informacije, ali so dotični prosilci potrebni ali ne. To prakso je mestni socijalno politični urad že uvedel, a se ni obnesla. Dobljene informacije so b;le netočne, večkrat pristranske, ali pa tako kolebave. da je bila sploh vsaka kritična odločitev nemogoča. Sicer pa je vsakemu dobromisleče-mu brezposelnemu ta kontrola omogočena. Pristop na hodnike socijalno političnega urada, kjer se zbira.o brezposelni prosilci, ni nitko-mur zabranjen. Zahteva pa se. da so vse informacije točne in zanesljive ;n lastnoročno podpisane, z natančnim naslovom informatorja. Kajti zgodilo se ie že v večin priirerih. da je kdo koga ustno očrnil, a je potem pri konfrotacij; vse zataju «i trdil, da kaj takega ni nikoli izjaviL Voditeljica p«i teh informacijah naj bo le resnica, čista resnica, brez primesi — ne-veščijivost:. Sqcer pa so podpore, kolikor je pri sedanjem navalu podpiran cev mogoče, dobro kontrolirane. Vsi okrajni načelniki, ki jih je V Ljubljani 22, dobivajo vsak teden seznam vseh podpirancev iz njihovega okraja. Okrajni načelnik; se potem na podlagi teh seznamov samih aH pa po svojih sosvetovalcih prepričajo na licu mesta o potrebi podpiran h. In izkazalo se ie, da je prav pičlo Število tistih, ki bi podipore ne biLi potrebni. V nekaj primerih pa se je ugotovijo, da so nekater podporo pač izrabili za nepotrebne stvari ter s tem oškodovali svojo rodbino. Vsi taki izsledki se zabeležijo v kartotekah dotični-kov in se nepotrebnim podpora sploh več ne nakaže, onim pa, ki so jo napačno porabili, pa se ta zloraba onemogoči na primeren način. 25- II. 1933 (pustna sobota) Slavčeva maškarada HOTEL ..UNION" Sonny-boy-jazz. Pijača iz Gradove kleti. Začetek ob pol 9. Vstopnina 15 Din. —Ij Zlorabe brezposelnih podpor. Po časopisih, v go-stilnah m privatnih pogovorih, povsod je polno nasvetov, kritik itd., kako bi se moralo in kako ne bi smelo izvajati podpiranje brezposelnih. Resnica je! Zlorabe so in bodo! Vprašajte bolniške blagajne, podporna drmštva, vprašajte celo one karitativne organizacije, v katerih pratvila članom nalagajo dolžnost da se morajo, pred/no se komu podeli podpora, osebno prepričati na licu mesta o potreb: in lastnoročno izročiti razmeram potrebno podporo m vsi vam odgovore, da je vsaka, še tako stroga kontrola nezadostna in DOmaniikJtjiva. Vedno se dobi sebičrneže in izkoriščevalce, katerih trikom podležejo najv erzi ran ejši člani in kontrolni organ; uradov in društev. So pač v socijslmo poti-tičrri-h uradrti in dobrodelnih društvih Yyu-dje s srcem m modrostjo, so poraržirti ket gol obje in zviti kot kače, a za današnjo prefriganost vse to ne zadostuje. K5e tiči torej pornar«kftrvo5t? Prave javne kontrole ni! Vsak se obrega, kadar vid4 kako zloraba jo generalizira, razširja in naenkrat so vsi brezposelna lenuhi, ki nečojo delati rtd. Skoraj nrhče pa nwna poguma ali zavednosti, da je njegova dolžnost, da zjorabe naznani tam, fejer je mesto zato, ne pa pri gostitaiškrh omizjih, na promenadah itd. Koliko so že časooJsi pisali o tem in pozivali prebivaistvo, naj naznani zlorabe, a do danes le z malim uspeborn. —Ij Letošnja črno.bela. Za črno-belo reduto smo že vajena, da ima vsako leto prav originalno in slikovito dekoracijo, a za sobotno lahko rečemo, da se je arh. Spmcič prav posebno odlikoval. Na odru se je vzpenjala prav pod strop velikanska progasta kača in opominjala na krzno, ki se je kolikor toliko poznala tudi maškara, di sami. Redu ta res ni bila več tako nabi. ta kakor druga leta, a prav zato se je lahko razvil v resnici animiran plen, da 90 bili vsi udeleženci prav dobre volje. Med gosti smo opazili budi podbana g. dr. pirkznajerja, župana g. dr. Dinka Puca s soprogo, avstrijskega generalnega konzula grofa Orsini-Rosenberga, francoskega konzula NeuviTla ter zlasti mnogo odličnih osebnosti z dežele. Maske so se odlikovale po originalnosti in po okusu, da je bik) razsodišče prav težko razdelilo nagrade. Prvo nagrado je za svoj krasen rokoko kostum dobaa ga. Olga Reiohova, za najboljši par sta pa dobili steklenico šampanjca gdč. Učka Nacbtigalova in gdč. Ljubica Zelenikova, ki sta predstavljali nate rubrfto >Ispod sita m rešeta«, kar najbolj dokazuje, kako je ta naaa rubrika postala popularna. Nagrado je nadalje dobila tudi nknrrtna »Craobeia Hrvatska«, ki so btb v njej gdč. Elinor Rom in Hale. na Kresa« ter gg. Alojzij TTrssst ter dr. Machar iz Kočevja. SK Primorje je tudi s to reduto doseglo navzlic krizi vetfk mo. ralen uspeh, —Ij Letna skupščina JBKD za dvorski okraj je bila v soboto zvečer v gostilni »Pod lepo«. Prisostvovala sta ji med drugimi župan dr. D. Puc in podpredsednik sreake organizacije dr. Cepuder. Minister dr. Kramer je bil zal po nujnih poslih zadržan v Beogradu. Skupščino je vodil predsednik organizacije ing. Ladislav Reve, ki je v kratkem poročilu omenjal delovanje organizacije od njene ustanovitve. Članov je že nad 200. Tajniško poročilo je podal g. Malgaj, blagajniško g. Bežek, potem sta pa govorila g. dr. Cepuder o pomenu in nalogah organizacije, župan dr. Puc je pa ožigosal punkta« e In njih početje Obširneje je govoril tudi o mestnem gospodarstvu in načrtih za bližnjo bodočnost. Sledile so volitve in je bil soglasno izvoljen stari odbor. Končno se je oglasil k besedi se ravnatelj STS prof. Reianer in povabil navzoče na proslavo 25 letnice Gospodarsko prosvetnega društva za dvorski okraj. PUSTNI TOREK — PLES V KAZINI — SOKOL IL —Ij Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva za Slovenijo priredi svoje sedmo poljudnoznanstveno predavanje v četrtek, dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. G. primarij infekcijskega oddelka javne bolnice v Ljubljani, dr. Valentin Meršol. bo govoril »O malariji«. Ob skioptičnih slikah nam bo tolmačil razvoj in sliko bo_ lezni, življenje njenega povzročitelja, kakor tudi vlogo za malarijo tako važnega komarja anophelesa. ki ga poznamo tudi iz mnogih krajev Slovenije. Celo v naši najbližji okolici, v Dobrunjah, so odkrili leglo malarije. Predavanje bo gotovo za vsakogar izredno zanimivo, zato vabi sekcija najširše sloje na to predavanje. — Vstopnina običajna (sedeži po 4 Din, stojišča po 2 Din). —Ij Se ho mraz. Kdor ima skrb; zaradi mile zime, naj se le potolaži. Vremenski preroki namreč trdijo, da se bliža s severa silen val mraza, ki bo, kakor trdijo, ie hujši kot on; leta 19*29. No, če vam povemo, da se bo ta val ustavil za par dni na Taboru, kjer bo pričaral v dvorane ogromne ledene siore in stotisoče snežink, pač ne bo nihče več dvomil, da bo taborska maškera-da največja in najlepša v tej sezoni. No, in če povemo se, da je njena deviza »Bela noč«, si pač ne bo nihče več bflil elave s tem, kako naj se maskira. Eskimi: oni fn one, smučarji, smučarke, snežni možje, severni tečaji, ledene sveče, no pa tudi klovni, domini (eaj ve vendar pre-dpust) itd. so mask*», od katerih bo trotovo **na ali d runa pristopila vam in vašemu žepu. Zato v soboto 25. 11. zvečer vsi na Tabor t 106-n —Ij 7£K Hermes. Predsedstvo kluba poziva celokupno Članstvo kljba, da se zanesljivo udeleži pogreba pok, Alojzija PlDivne laži Nine Petrovnec. ZKD predvaja danes ob 14. nepreklicno zadnjikrat zvočni film >Divne laži Nioe Petrovne« z Rrigito Helm in Franzom Lederenjem v glavnih vlogah. Na to prekrasno filmsko delo opozarjamo vse, ki ga niso videH. Predstava 9e vrši v Elitr/em kinu Matici. —Ij Učiteljski pevski »bor ▼ Ljubljani. Tovarišice! Pevska vaja ostane kakor j«e bilo določeno dne 25. m 26. *ebr. Pričetek 25. ob 9. uri. Udeležite se tečaja brezpogojno vse! Odbor. —Ij Operna in koncertna parka gospa Pavla Lovšetova priredi svoj vsakoletni koncert v ponedeljek, dne 13. marca t L ob 20. uri v Filharmouični dvorani. —Ij Srčkov veser na Vita. Tradicijonalnd pustni ples viškoga Sokola bo tudi letos na pustno soboto ob 20. V Sokol domu na Giincah. Dvorana bo po načrtih br. LipeU Kosca prav posebno okrašene s samimi srčki. Vsem obiskovalcem se pripravlja posebno presenečenje, o katerem bomo poročali prihodnjič. Za sedaj veljaj: Na pustno so-tobo vsi na Vač! —Ij Vsem, ki se dobre ▼sije, povemo, da ae bo vršil na pustni torek v Kazini maškara dni ples, ka ga priredi Sokol II. Izdamo lahko že danes, da se' pripravlja nekaj skupin za posebne točke tako, da smeha ne bo manjkalo Pa tudi drug* dostojne maske so dobrodošle. Za vse druge dobrote bo v dovoljni meri poskrbljeno. Prideti torej vsi, ki ste radi veseli, saj vas bo Sokol II. tudi to pot povsem zadovoljil Sodeluje Ronny jazz. Vstopnina 10 Din. —Ij Tečaj sa esperanto po te-metodi se bo otvori 1 danes 20. t m. ob pol 20. v šoli pri Sv. Jakobu. Če-mtotoda ss js izborno izkazala povsod, kjer so poučevati po njej. Poučuje djploftrani učitelj esperanta g. Je-MdHL ■ ▼ iiii lil lil NA PUSTNO SOBOTO PLES GRAFIKE V DVORANI KAZINE ORKESTER »GRAFIKA« —I j Združenje po&uohr an ilničnih nameščencev poziva vse svoje Člane in prijatelje umrle gospodične Lidije Jugovic, da se udeleže njenega pogreba danes ob 16. izpred mrtvašnice deželne bolnice. —Ij Krajevni odbor Rdeč**ga krila v Ljubljani priredi v četrtek 23. t m. ob pol sedmi ari zvečer v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi česa" predavanje o zaščiti ervilnega prebivalstva v slučaju plinskih napadov. Predaval bo g. Josip VVaster, prosvetni inspektor v p Vladno vabimo, da se mestno prebivalstvo zanimivega predavanja udeleži. Za sam ari tanke in samari tane je predavan/e obvezno. Lepa proslava Tatjaninega večera Obisk je bil večji kot lani. — Zanimiv koncert in animirana družabna prireditev Ljubljana, 20. februarja. Ruski akademiki in sploh ruski emigraru ti ne tvorijo med nami kakšne posebne, laoiirane skupine, temveč so že vrasčem tako v organizem našega javnega življe, nja, da se ne govori več mnogo o njih samih. Zdaj je na naši univerzi okrog 30 ruskih akademikov, ki so del enote nadih omladineev, imajo pa >Zvezo ruskih akademikov Aleksandrove univerze«, ki jih druži v ožjih duševnih stikih. Ruski akade. miki so pač naraščaj predvsem ruskih intelektualcev, ki hočejo delati še vedno v prvi vrsti na njivi ruske kulture. Da so zvesti temu stremljenju, pokažejo na zunaj vsako leto s prireditvijo Tatjaninega večera, kot so ga priredili v soboto v ve. liki dvorani Kacine. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel častni damski odbor pod predsedstvom ge. dvorne dame Franje Tavčarjeve. Prireditev je imela bolj intimen kot oficijelen značaj. V začetku je kazalo, da bo obisk slab, do konca koncerta se je pa nabralo toliko ljudi, da je bil obisk lepši kot lam. 2al, da ni dei občinstva vedel ceniti lepeg"a koncert, na katerem so sode. lovali konservatoristi državnega konzervatorija; koncert sam na sebi bi zaslužil, da bi občinstvo napolnilo dvorano, a ne. katen so prihajali na prireditev očivldno samo zaradi plesa. Odličnih gostov ni bilo mnogo. Opazili smo go. dvorno damo Franjo Tavčarjevo in več odboraic častnega odbora, divizijo-narja g. generala Cukavca z gospo sopro. go, župana g. dr. Dinka Puca, predsednika srbske pravoslavne cerkvene občine g. univ. prof. J. Hadžija, g. proto Gjorgje Budimira. g. ravnatelja Hubada. ravnate, lja velesejma g. dr. Dularja in tajnika Rihtarja, univerzitetne profesorje dr. Bub. nova, Grudinskega, Kopvlova in Jasmske. ga i. dr. Na koncertu so nastopili konservatoristi, ki jih občinstvo že dobro pozna in ceni, gojenci sol: ravnatelja Hubada, prof. E. Korana, prof. A. Ivančica., prof. Vande Vistinghauanove, prof. J. Fondranspergo-ve, prof. J. Slaisa in prof. J. Ravnika. Program je bil tako srečno izbran, da je bila sleherna točka sprejeta a toplim pri. znanjem. Najprej sta razvnela poslušalce Iv. 2ižmond (vijolina) in R Gallatia (kla. vir) s Napravnikovo »Rusko melodijo«, ki izzveneva značimo slovansko orožje. Gre. čaninovljega >J etnika« in Pavčičevega »Dedka samonoga« je zapel J. Lfkovič s izglajenim in uravnovešenim prijetnim baritonskim glasom. Pri klavirju ga je spremljal S. Fink. Sonato za čelo in klavir (Kreal) sta odigrala O. Bajde in R. Gallatia. Tri pesmi (Lebmann, Stenson, Spross) je zapela a toplino, a sočnim glasom gdč. S. Fratnikova. Cajkovskega »Godalni kvartet v d.duru, op, IL II. m ttt. stavek« je odigral kvartet: L. Pfeifer, Fr. Stanič, V. SuStersič tn O. Bajde, Tenorist A. Drmota je zapel dve pesmi (Rimski. Korsakov m Gličre), Chopinovo Fantazijo v cis_mohi je odigrala gdč, S. Hrasevčeva ln na koncu je zapela sopran i s tka Dragica Sok R. — Korzakovo >Himno solnou« to Niewiadomskega »Odprt, Janko«. Program je bil torej tako bogat, da je te dovolj. 60 naštejemo, kaj so nudili vrli konservatoristi občinstvu, saj nam že imena skladb kažejo, da je bil koncert res na umetnostni višini. Poslušalci so se pa tudi prepričali, da nam dorasčajo na konzervatoriju resni umetniki. Po koncertu je poskrbel Negodetov jazz, da so se mladi pa tudi stari vrteli razigra*, ne volje nekaj kratkih uric. Kot je bil koncertni del prireditve na dostojni viši. ni, primerno Tatjaninemu večeru, tako js bil tudi značaj družabnega dela prireditve v primernem okviru, da Je bUa prireditev vredna svojega Imena. PRIDE! PRIDE! PRIDE! Križarka Emden Velenapeta slika lz dobe svetovne vojno! Ftm največje napetosti! Iz življenja Slovencev v Ameriki Več smrtnih nesreč in en samomor — Novi grobovi — Dva vloma V Jodietu je na novega leta dan padel iz drvečega avtomobila l&letni Emil Sti-mec in priletel tako nesrečno, da se je ubil. V istean k/raju so našli m/rtve^ga v njegovem stanovanju Franca Minv-arje. — Pokojni ni v Ameriki zapustil nobenih sorodnikov, pač pa živi v stari domari ni "na hčerka. Na železniškem križišču v Painsvilhi ae je pripetila nedavno strašna nesreča. Brzo-v4ak se je zaletel % vso silo v osebni avtomobil, ki ga je šofirai 201etni Janez Lu-stik. lAietik je bil ta roj mrtev. — V kraju Dawson je noda/vno v rovu zasulo Janeza MU&vca. Težko .poškodovanega so pripeljali v bolnico, kjer je pa čez tri dni poškodbam podlegel. Za njim žalujejo žena, pet sinov in hčerka. V Rrontenejcu, država Kaasaas. si je komčad življenje 55letni Josip Grifberg, doma iz Kamna pri s t. Rutpemtu na Dolenjskem. Pognal si je i-a lovske puške kro^o ▼ giavo. Zapustil je ženo, dva svna m Uri hčerke. V Oleveteodn so umrli: Mikac Sterie, star 3 lat, retfen v Ajdovščini na Primorskem. Za njim žadujejo starši, drva brata m dve sestri. — Anton Gobec, star 17 let, rojen v Clevelandu. _ Frančiška Potisek, rojena Medved, stara 79 let, doma is Sev-na pri P rimskem. V Ameriki je bivaua TJ let, zapustila je hčerko, v domovini pa žataje&a za njo dva sina. — AAojaiija Vidmar, rojena Krajec, stara 53 let in docna k Cerknice na Notranjskem. V Ameriki je živela S6 let, zasMistila je moža in 7 otrok. _ Franc Boje, doma iz Dolence vasi pri Ribnici. V Ameriko je prišel pred 35 leti, zapustil j« ženo in sedem otrok. — V Sprkigfieldn. je ucnela Ana Rihtar, roj. Pla-buitnik. Stara je bila 41 let, doma iz Jedce pri Blagovici. Zapustila je moža, drve hčerki in sina. — V BarJbertonu, Ohio, je umrla Cecilija Ule, stara 42 let. Pokojna je bolehala že dalj časa, v Ameriki je živela 37 let. Zapustila je moža in sedam otrok. — V Cmoagu je preminul v visoki starosti SO let Josip Koren. Pokojni je bil doma iz Podgorja v Istri, zapustil je ženo, tri sinove in hčerko. — V La Sallu so pokopali 40letno ženo Antona Ojstra. Zapustila je bofaega mola in sest otrok, latotam js umrfla tudi lena Janeza Juričioa, ki je zapustila deset otrok. — V IndianapoOsu je umrla Aaa Kronovsefc, ki je poleg moža zapustila več hčera in sinov. Pokojna je bila stara 78 let, doma je biLa iz Mozirja na Štajerskem. — V Clevelandu je umrla Roaadija Jeričeva, doma is Dobrave na DdsnMeen. Pokojna js bfta stara 50 let, v Ameriki js živele 77 let. Zapustila le mote, štiri hčerke m dva sina, - V MU- waukee jo po dofegi boleani preminula Ka-rolma Ropuša, stara H let — Doma je bila is Ljnbnega pri Gornjem gradu. Za- pu&tiLa je moža. in Štiri hčerke. _ V Cbicar gu v bolnici je nmda TJrčnla Hobina. doma a Črnuč pri Trsta. V Ameriki je brvsjia 10 let. — V Chicasn je £ januarja premi- •nui Jane* Volkar, star 63 let. Pokojni js bil doma s Škofljica, »a ntfkn tatari«jo lena, drva sina m tri hčerke. _ V Elyju je 17. januar)« z stisnila oči Margareta Ko- čevar, stara 67 let. Zapustila je moža. Nedavno smo poročali, da si je blagajnik First National banke v Elyju Lenart lobocinik pognal kroglo v prsa, ko eo ugotovili okrog 16.000 dolarjev pj-imanjkijaja Pripeljali so ga v bolnico, kjer je kmanu okreval in pride pred sodišče. Obtožen le ponevtarbe. V MUv/aufeesjn Je bilo vlomljeno v ia-ložbo zlatarja m urarja Josipa Grandliča, ki so mu vlomilci odnesli za S90 doAarferv dragocenosti Vkamageno js bilo tudi pri Fran« Lastiku, keterema so pa odnesti samo 6 dolarjev. V Bnenos AJresn t Argentini so naSli nedavno na železniškem tiru povoženega Josipa Fale t rč a, starega 28 let. Vlak mn je odtrgal ghavo, roko in nogo. Pokojni je bal doma iz LevAkšh Ravnin pri Kobarida. Iz Celja —c V mrslih valovih Savinje. V nedeljo 19. t m. v prvih popoldanskih urah se je nudila stevitoemn občinstvu, ki se je zbralo na Mssarvkovem nabrežju, kapjoinekem mostu in cesti na Bregu mala senzacija. Mlada Celjan Rudolf Kovač se je ob zvokih godbe pognal pod kapucinskim mostom v ledeno mrzlo Savinjo in pogumno plaval do železniSkega mosta. To produkcijo je po kratkem odmoru ponovil in plaval del proge pod vodo. Gledalci so z zanimanjem opazovali početje utrjenega plavalca. —c V celjski bolnici sta umrla 17. t m. 72-1 etni kolarski mojster g. Jakob VVusser is Celja, častni član Združenja kovinarjev in kolarjev v Celju, in 50-letni brezposelni kamnosek brez stalnega bivabšča Leon Fin- ker, pristojen v Modražje, srez Maribor _, desni breg. —e Poroke. V tjpni cerkvi v Celju so se te dni poročili: posestnik Maiinn Juvan ki poeestnikova hči Ana Jjvanova, oba z Ljub* nega; posestnikov sin Ivan Rečni k s Ponikve ob juŽ. žeL in posestnikova hči Rozalija Mastnakova iz Dramelj: zidar Anton Bomsek s Prekorja pri Celju in posestnica Alojzija Korenova k Koftnlc«; tovarniški delavec Jakob Coaiič fe Gaberja m delavka Arnabja JJevčeva is Trnovelj. Čestitamo! Stran 4, »CLO VENSKI NAROD«, dna 20. februarja 1983 (Dve siroti Roman Kriza ie bfia od dne tk> dtae hujša, deiodajaika so najprej znižali mezde, potem so pa ustavili deAo in odslovili delavce. A kot nalaSč se ie nagiili korakov bližala zima, moka je bila vedno redkejša, a to je pornenfJo bedo in glad za premnoge rodbine, ka so živote samo od sadov svojega tedenskega trdega dela. Tako daleč je bilo prišlo tudi z našo mlado družinico. Skromna moževi prihranka so se polagoma razlezli v ved-nem pričakovanju, da bo zopet dovolj dela; pa ga m' bik) in tako so bili kmalu prisiljena skrčiti svoj že itak pre-pi6k> odmerjeni vsalkdanji kruh na polovico. — A kijut) temu si ne smeš torilko odtrgovati, — je prigovarjaj MihaeJ svoji ženi; — nikar ne pozabi, da si obenem mati in rednica. Pomisli, kaj tri se zgodilo z najinim otrokom, če bd ne ime4 več tvojega mleka. Te besede so bfle nož v Terezino •rce. — MoflS! — je vzkliknite in se naglo prijeila za srce; — dovolj je že mojega trnijenria teh šest tednov, zdaj mi pa prideš še s to grozo in strahom, kaj bo z naiinim otročičkom. — Oprosti mi. žena. oprosti mi, — ie dejal Mihael. — saj ne vem več. kaj govorim. Saj sam ne vem. kje se me glava drža. ves sem že zmešan, da, zmešan od bolesti in jeze, če pomislim, da je mlad in krepak mož, kakor sem jaz, obsojen statU prekriža-nih rotk in igrati vlogo postopača, lenuha. — Oh, saj nisi sam kriv, da je tako, Mihael. Odkar je bi tvoj gospodar prisiljen odslovita vse delavce, si se dovolj namučil da bi dobil delo. Vsako dek> se ti je zdeilo dobro: sekanje drv, postrežniško d eto, prenašanje težkih bremen... in biil si srečen, ko si se vračal domov s skromnim, krvavo pri-shiženim zaslužkom, ki naj bi olajšaj življenje najina zlati, tam v zibelki mirno speči punčiki. Poglej jo no. Pri teh besedah se je Tereza smeje naslonila na moževo ramo. Zagledala sta se v cvetoči obrazek sfladko spečega deteta m pozabila sta na vse: na mraz, ki ni je tresel, na bedo m pomanjkanje, na novo trpljenj, ka ju je še čakalo, m sladlke solze so oči. nežnosti, skoraj jima sreče. Kar so se začuti na bodrnku koraki in že je nekdo močno potrkal na vrata. Mihael in njegova žena nista bŠa premožna meščana, vajena sprejemati goste; imela sta sicer nekaj prijateljev, deJavcev kakor sta bila sama, nista se pa spominjala, da bi se btf kdo že kdaj potrudi k njima v šesto nadstropje: videli so se v delavnici in se sredavali na uhci; »dober dan, dober večer,« to da; toda poseti, ne, teh ni bčk> nikoli. S kotFkirn nemirom ie torej poslušal MihaeJ tri ali štiri zamolkle udarce po vratih. Tudi Tereza ni bla videti posebno mrirna. — Kateri vrag bi nas mogel priti vznemirjat celo sem? — ie zašepetal Mihael. — Bojim se, — je odgovorila Tereza. — Pojdi pogledat. Počasi je krenil Mrhaed proti vratom; kar je nekdo znova, Se močneje potrkal na vrata. Mihaed je odprl in prestrašeno odskoči] videč v senci hodnika dva črno oblečena moža: prvi, stoječ spredaj, je bil visok in suh, drugi pa majhen in debel, držeč v roki sveženj papirjev. — Gospod Mihael Gerard? — je vprašal suhi velikan z osornim glasom vstop rvS v sobo kar s klobukom na glavi. — To sem jaz, — je odgovoril Mihael z drhtečim glasom; — kaj bd rada, gospoda, in kdo sta? — Notar Vermillon! — ie dejal suhi velikan. — Sod™ eksekutor Lombard, — je pripomnil debeluh, stopivšd naprej. Pri imenu sodnega eksekutorja sta se Mihael in Tereza prestrašeno spogledala, prišileca sta se pa jela zanič-Ithvo ozirati po podstrešni sobici in njeni opremi — Vse to mi mnogo vredno, — je mrmral eksekutor notarju na uho. — Še največ ie vredna tu žena, — je odgovoril notar in se skrivaj ozrl na Te- rezo___— Povejte možu, po kaj sva prišla. Eksekutor je vzefl iz svežnja pol-o papirja in jo razgrnil; potem se je pa obrnil k Mihaelu in mu dejal s potrebno resnostjo: — Gospod, svojemu hišnemu gospodarju Madeiiueau ste dolžno dva obroka najemnine. — Res je. drva obroka, — je pritrdil Mihael povešene glave. — Poleg tega za dva opomina in za razsodbo, ki ste bili z njo obsojeni. da morate plačati t štrrandvajsetm urah... — Res je, draga gospoda. Toda glede na težke čase in brezposelnost bo hrsni gospodar pač maio potonpe« z nami, saj je dober človek. — Morda, — je nadaljeval eksekutor, — toda minilo je že pet tednov. Vaš gospodar, ki ga muči revmatizem, je odpotoval na jug in naročil gospodu VermUlonu, naj zastopa ta čas njegove interese in pobira njegove dohodke. Vaši sosedi, ki sva jih pravkar posetfla, so se uklonih; storite tudi vi tako. Evo, tu je potrdEo za najemnino in stroške, skupaj štirinajst dukatov, štiri petice, šest centimov. Mihael je bi'1 tako osupel, da ni mogel odgovoriti. Tereza je drhtela po vsem telesu in držati se je morala za stol, da ni padila. — Požurimo se ! — je vzkliknil notar Verm^lon. — Ura je enajst, opoldne knam službo v svoji pisarni, pa moram še obedovati. Hočete plačati aH ne? — Ne!... — je zajecljai Mihael in si obrisal potno čelo. — Kakor vam drago, mojster Mihael. Vi, gospod Lombarde, pa spravite nazaj potrdilo. Ti ldudje so vsi enaki; ne uklonijo se drugače nego nasi-tfu. Je sodni cenilec doli? — Da, gospod notar; iz previdnosti sem mu svetoval, naj kar počaka tu s svojimi pomočniki. — Pokličite jih gori; naj odneso vso to ropotijo in jo prodajo takoj pred vrati. Lom bard je stopil na hodiniik in zažvižgal. — Ah, gospod, kaj ste prav kar reicK? Prodati hočete naše pohištvo? — Da. na dražbi, prijatelj. Ura je prikladna; upajmo v vašo korist, da dobimo zanj več nego ste dolžni. Kar je stopila Tereza naprej in se naglo obrnila k notarju: — Kaj pa mi, gospod? Kje bomo pa dre vi spali? — To me prav nič ne briga. — A otročJček, gospod, otročiček, ki ga vidite tu ... ubogo dete umre od mraza. Oh. nikar ne storite tega. kajti to bi bilo grozno, grdo. bilo bi... Henrika, ki so jo bili glasovi baš zbudili, je začela plakati in Tereza je skočila k zibelki. Vzela je rjiinčko v naročje in držeč jo pred notarjem je v^iknila vsa iz sebe: — Ce nas spodite iz te tesne sofcn-ce, jo zima in glad usmrtita! Novi ameriški prezident Kako prevzame Roosevelt dne 4« marca svoje posle Franklin Delano Rooseveit, 31. pre-zident Zedinjenih držav, prevzame prezddenbske posle v soboto 4. marca v opoldanskih uran s svečano prisego pred vrhovnim sodnikom Zedinjenih držav Charlesoan Bvansom Hughesom, da bo vestno in zvesto služil svoji domovini. Kratko prisego izgovori novi prezident po starem običaju na stopnicah pred vhodom v Kapitol v Wa-shingtonu ki njeno besedilo je točno predpisano. Tradicija igra pri nastopu novega prezideruta sploh važno vlogo. Ko izgovarja prezident prisego, mora držati desnico na odprtem sv. pismu, ki ga drži pred njim pisar vrhovnega sodnika. Besedilo, kjer naj bo sv. pismo odprto, si izbere prezident po svojem oku.su. Hoover je začel z dotičnim odstavkom sv. pisma svoj prvi govor v senatu. Prvotno so rab4£ za prisego sv. pismo, prineseno od vrhovnega sodišča. Teodor Roosevelt, daljni sorodnik Franklina Roosevelta in stric njegove žene, je hotel rabiti za prisego sv. pismo, ki so mu ga podarili ameriški misijonarji v Afriki. To sv. pismo je bilo pa tako težko, da se je moral novi prezident zadovoljiti z drugim. Zasmilil se mu je bil pisar, ki se je pod težo afriškega sv. pisma kar pripogibal. Od prisege prezidenta Hardinga so določili v ta namen sv. pismo Georga W as h in gt o n a, ki so ga bili baš našli v imetju lože prostozidarjev v Virgin i ji. K prisegi se pelje stari prezident z novim v istem avtomobilu in Hoover je že obljubil Rooseveltu to asistenco. Prisegi sledi slavnostni govor hi vojaška parada, združena s sprevodom od Kapitola do Belega doma. Novi prezident se pelje na čelu sprevoda. Pred prezidentom prisežejo člani senata in novi viceprezident. Stari prezident neha biti poglavar države avtomatično 4. marca opoldne. Vojaška parada in sprevod ob Rooseveltovem nastopu bosta posebno svečana. Za preziden-tovim avtomobilom bodo korakali oddelki ameriške vojske vseh vrst or i-ja. Vojski bodo sledili guvernerji zvez nih držav, visoki uradniki, narodna garda, člani raznih redov, tako Wa-shingtonovega v uniformah, in končno narodna društva. Pred Belim domom izstopi prezident iz avtomobila in zavzame svoje mesto na tribuni. Tribuna bo vsa v steklu in le če bo lepo vreme, bo odprta. Za primer slabega vremena bo pod tribuno celo centralna kunava, priključena na ulični elektrovod. Na obeh straneh tribune bosta dve ogromni tribuni za gledalce in sicer za 60.000 ljudi. Sedeži bodo precej dragi, od 2 do 7 dolarjev. Računajo, da se bo udeležilo te svečanosti nad 200.000 ljudi. Polovica jih prispe v Washington z dežele m že zdaj so za 4. marec oddane v washingtonskih hotelih vse sobe. Iz vseh krajev bodo vozili v pre-stolico posebni vlaki. Dan se zaključi s svečanim plesom, ki se ga udeleži tudi novi prezident, čisti dohodek se porabi v dobrodelne namene. Proti Piccardu V francoskih znanstvenih krogih je povzročil pravo senzacijo napad francoskega učenjaka Moreauxa na prof. Piccarda, ki se je proslavil s svojima poletoma v stratosfero. Morreaux. ravnatelj observatorija v Bourgesu, zani-kuje znanstveni pomen Piccardovih poletov, češ da za znanost prav ničesar ne pomenita. Piccard je sicer dosegel drzen športni rekord, v znanstvenem pogledu pa ni ničesar dokazal. V glavnem vprašanju je napravil baje mnogo napak, tako da ie v tako zvanem višinskem izžarevanju znanstveno raziskavanje prej otežil, nego olajšal hi pojasnil. Nedavno so francoske meteorološke postaje izpustile posebne balončke, opremljene z instrumenti za registriranje in en balonček se je dvignil 29.000 m visoko v stratosfero, torej mnogo višje od Piccardovega balona. In instrumenti so baje pokaza«, da je v teh zračnih plasteh prevodnost plinov in intenzivnost ultra žarkov mnogo manjša, kakor pa zatrjuje prof. Piccard. S tem pade tudi Piccard ova hipoteza. Žarki torej dosežejo maksimum nekje v višini 12 do 13.000 m, in imajo torej svoj izvor v atmosferi sami, ne pa v svetovnem prostoru, kakor je trdil prof. Piccard po svojih poletih. Sedaj bo pa treba še potrditi trditve prof. Morreauxa in ugotoviti, če se morda niso zmotili tudi ti balončki_ Kjer je živa vera v nad čutno, je mrtva misel. r ZDRUŽENJE POSTNOHRANILNIŠKIH NAMEŠČENCEV V LJUBLJANI naznanja tužno vest, da je njegovi marljivi članici, gospodični Lidiji Jugo vic računovodki po dolgem trpljenju prenehalo biti blago srce, Pogreb bo v ponedeljek, dne 20. februarja ob 16. uri od bolnišni-ške mrtvašnice. N*pebiČni tovarižici in rx>žrtvovalni uradnici ohranimo lep spomin. V Ljubljani, dne 19. februarja 1933. ODBOR. V bloku hiš nebotičnika se oddajo v najem LOKALI, PISARNE in stanovanja s 3 sobami, kuhinjo, kopalnico in ostalimi pri tikl Inami Pojasnila dafe Pokojninski zavod PRODAM MODISTINJE POZOR! Poceni naprodaj modistarija s predtiskarijo. Pojasnila: Kraš-ner, Ptuj, Krekova 1. 1147 15 KAMNOLOMK (Stange) za kg 7.50, proda — Stepančič, St. Vid št. 16. 1145 VINO lastnega pridelka od 50 litrov naprej proda Kolarič, Središče ob Dravi, 5 minut od kolodvora. 1168 KUPIM ZA BAIJNCANJE kupim dve garnituri dobro ohranjenih krogel. — Takojšnje ponudbe na: Knez, Unec pri Rakeku. 1173 LEPO POSESTVO 27 oralov, prodam. Pojasnila: Kosi, gostilna, Sv. Tomaž pri Ormožu. 1169 PAZINO OBLEKE in SUKNJE Kupite najbolje pri A. Preske r. Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. iin PREMOG. DEVA, KOKS najboljše kakovosti najceneje: RUDOLF VELEPIC, Ljubljana VTL lernejeva cesta st. 25. Telefon 2708. TOVORNI AVTO 3 tone, rabljen in v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na: Koren, Turnišče St. 23. 1174 SLUŽBE USNJAR. POMOĆNIKA vsestransko izurjenega, s hrano in stanovanjem v hiši — sprejme Cupar, Feričanci. 1172 STANOVAL DVOSOBNO STANOVANJE podstrešno, suho, elektrika — se odda za marec in ENOSOB-NO STANOVANJE, parket, elektrika, za april. — Dolenjska cesta 12, 1176 NH>Kr*M- POSESTVO pri St. Janžu prodam. Pojasnila: Paper, Radeči pri Zidanem mostu. 1146 GOSTILNO vzamem v najem ali na račun. — Helena Geiser, postnoležece Slovenska Bistrica. 1171 POSESTVO 1% orala, prodam za 60.000 dinarjev, ali zamenjam za hišo v Mariboru. Potreben kapital 53.000 Din. — Jevšenak, Slov. Konjice. H70 TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM z vso zalogo, eventualno tudi hiša, naprodaj. — Ponudbe na upravo > Slovenskega Naroda« pod >Ugodno 1165<. Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE iz Lekarne DR. G. PIGCOLLIA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam. TELEFON 2059 PBEH06 SUMA DRVA Pogačnik. Bohoričeva ZA MESTO KOČEVJE prevzamem vsakovrstno plakatiranje po lastnih deskah. — Anton Fabjan. 1149 POHIŠTVO »SAVAc najceneje: šperane spalnice Din 6500.-pleskane spalnice > 2100.-omare, pleskane > 426.— postelje > 225,- kuhinje kompletne > 950.-kuhinjske kredence > 475.-Vse drugo pohištvo se dobi najceneje tn na obroke. Sprejemajo se vsa popravila po konkurenčnih cenah. Mizarstvo »SAVA«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 18, Dunajska cesta 36, Miklošičeva cesta 6. Telefon 27-80. 13/L ALI 2E VESTE? da so »Jaffe« pomaranče vseh vrst, tudi čez % kg težke, najcenejše v delikatesi in špeceriji F. R. Kovacič, Ljubljana, Miklošičeva cesta. 1166 RIBOLOVNA DOVOLJENJA se oddajo v omejenem številu za ribolov v Kamniški Bistrici od glavnega jezu pri smodnid-nlci do Homca. — Informacije pri V. Stuzzl, dentist, Kamnik. 1167 Nebotičnik — družinski pension Soba za enodnevno bivanje s kopalnico, apartementi s kopalnico, popolna oskrba, dijetna kuhinja, centralna kurjava, lift. — Vse v V. nadstropju. VI 29.919/32. RAZPIS Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje izvršitev stavbnih del pri Gerberjevem stopnišču ob Kongresnem trgu v Ljubljani. Razpisni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra št 2, LL nadstropje, vložišče, med uradnimi urami od ponedeljka, dne 20. februar* ja 1933 dalje. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti istotam do ponedeljka, dne 27. febraarja 1933* do 11« ure dopoldne« Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 18. februarja 1933. Župan in mestni načelnik: DR DINKO PUC, L r. VI 8030/33 RAZPIS Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje dobavo litoželeznih izdelkov za leto 1933 (požiralniških mrež, kanalskih pokrovov itd.). Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra št. 2* H. nadstropje do ponedeljka, dne 27« febraarja 1933« do 11« ure dopoldne. Istotam se dobe vsi potrebni podatki in razpisni obrazci. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 18. februarja 1933. Zupan in mestni načelnik: DR. DINKO PUC L r. fl&oa Chngiof. — SkA x Ljubljane