Izhaja vsak dan razen sobot, nedelj in praznikov Issued daily except Saturdays, Sundays and Holidays PRO Urednilkl in upravnlški prostori: 2657 South Lawndale Ave. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Office of Publication: 20S7 South Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4804 LETO—YEAR XL Oana lisle )• $8.00 ________matter January IS. USB. et lb* SMt-ettlea at Chleago. DUaote. uadtr the Act of Cod|tmi of March S. 1ST». CHICAGO S3. ILL«, PETEK. S. JANUARJA (JANUARY I). IMS Subscription $9.00 Yearly Acceptance for matting st special rate of postals provided for in section 1108. Act of Oct 1. 191T. authorized on June 4, 1918 ŠTEV.—NUMBER « Truman predlagal znižanje davkov v poslanici kongresu Pozval je kongres, naj se izreče za obvezno vojaško službo in vežbanje in odobri MarsHal-lov načrt. Priporočila hladno sprejeta Washington. D. C., 8. jan.— Predsednik Truman je v svoji poslanici o stanju Unije predlagal dalekosežno revizijo federalnih davkov v prilog malemu človeku. Okrog deset milijonov ljudi, katerih dohodki so nizki, naj se razbremeni. Davčno o~ lajšanje naj bi bilo v obliki kredita $40 posamezniku za kritje živrienskih stroškov in dodatni kredit $40 za vsako odvisno osebo. Da se izravna razlika, naj kongres zviša davek na dohodke vel kih korporacij, ki so lani naredile sedemnajst milijard profita. Truman je>,prečital svojo poslanico na skupni seji članov obeh kongresnih, zbornic. Deležen je bil uljudnega aplavza, ko je prišel v zbornico in ko jo je zapustil. Svojo poslanico je čital 41 minut. Samo demokrati so mu ploskali, ko je priporočal znižanje davkov. Republikanci so se porogljivo sme jato, ko je dejal, da bodo vladni stroški znižani v tem letu. Gotovo je, da bo kongres zavrgel skoro vsa Trumanova priporočila. V obeh zbornicah imajo republikanci večino. Vodilni republikanci so namignili, da bodo. uveljavili svoj davčni program. Kongresnik Knutson, republikanec iz Minnesote in načelnik odseka za pota in sredstva, je dejal, da je Trumanov program politično demagoštvo. Predsednik je ponovno obso- Schwellenbach za znižanje cen Zvišanje plač ni zdravilo • Washington. D. C« 8. jan.— Lewis B. Schwellenbach, delavski tajnik, je dejal, da je glavni problem znižanje življenskih stroškov, ne zvišanje plač, kar bi bilo v interesu delavcev. Zvišanje plač ne bi zaleglo in bilo bi zbrisano s porastjo življenskih stroškov in dviganjem cen. Po mnenju delavskega tajnika bi bila najboljša rešitev problema, a ko bi predsednik Truman dobil oblast od kongresa {lede vzpostavivte kontrole cen. iejal je, da je bil lansko leto dosežen rekord v številu uposle-nih delavcev, produkciji blaga, tedenskem zaslužku' lf\ profitih. "Kljub téhm," Je rekel, "sta inflacija in porast življenskih stroškov zbrisala obseg zvišanja plač. Delavci niso ničesar pridobili^ temveč izgubili. Inflacija ne ogroža samo blaginje ameriškega ljudstva, temveč tudi našo ekonomijo." William Green, predsednik Ameriške delavske fedcrscije, je napovedal preokret v odnošajih med delavci in delodajalci v tem letu. Dejàl je, "da je sedanja doba dobrega razpoloženja prevara. Mnogi se udajajo iluziji, da je Taft-Hartleyev protidelavski zakon uspeh, Konflikti bodo izbruhnili, ko bo potekla veljavnost sedanjih pogodb med unijami in delodajalci. Ameriška delavska federacija se ne navdušuje za vzpostavitev kontrole cen, toda vlada in kongres bosta morala storiti korske, 4* se omogoči ravnovesje med mezdami in cenami/' Green je ponovil izjavo, da bo Šla ADF v volilno kampanjo in dejala za por§z vseh kongrešnikov in senatorjev, ki so glasovali za Taft-Hartleyev protidelavski zakon, pri volitvah v novembru Dejal je, da je sedanji kongres demonstriral, da se ne brigs za interese ameriškega ljudstva, dil Taft-Hartleyev protidelavski zakon, katerega je vetiral, ni pa priporočal .preklica. Izjavil je, da ga bo izvajal. Druga priporočila so bila: Kongres naj sprejme načrt glede splošnega in obveznega vojaškega vežbanja in službe v interesu varnosti in zaščite Amerike. Sprejetje Marshallovega načrta za ekonomsko okrevanje in rehabilitacijo zapadne Evrope, ki predvideva potrošnjo sedemnajst milijard dolarjev v prihodnjih štirih letih. Kongres naj dovoli potrošnjo $6,800,000,000 v tem letu. Odobritev posebnega programa za rekonstrukcijo Kitajske. Odobritev stanovanjskega programa. Federalna vlada naj bi financirala gradnjo novih hiš. Raztegnitev in ojačanje kontrole stanarin v dobi poman j kanja stanovanj. Splošni sistem zdravstvene os krbe in ustanovitev departmen-ta zdravstva, vzgoje in socialne zaščite. Akcija federalne vlade, ki naj bi zagotovila vsem državljanom enake priložnosti do vzgoje, dela, ekonomskega napredka in volitev. Raztegnitev brezposelnostne-ga zavarovanja, zvišanje pokojnine starim ljudem in onim, katerih ne krije zakon socialne zaščite. - Apropriacije za enforslranje provizij protitrustnih zakonov. Zvišanje minimalne plače od 40 centov na 75 centov na uro. Amerika naj sprejme določeno število razseljencev, ki so v koncentracijskih taboriščih v Evropi. —'--.v Havaji in Alaska naj prideta v okvir Združenih držav kot 49. in 50. država. Komentarji Trumanove poslanice so bili strankarskega značaja. Demokrati so jo pohvalili, republikanci pa kritizirali. Kongresnik Martin, republikanec in predsednik nižje zbornice, je dejal, da je Truman skušal kovati politični kapital. Senator Taft, besednik republikancev v višji zbornici, je naznanil, da bo odgovoril Truma-nu danes po rsdiu. Domače vesti Nov grob v Chicagu Chicago.—Zadnjo sredo je naglo umrl Frank Mauntigar, član društva 39 SNPJ. Star je bil 71 let, doma iz KoŠane pri Postojni. Zapušča družino. Pogreb se vrši v soboto ob 10:30 dopol-dhe iz pogrebnega zavoda na 2534 So. Pulaski rd, na pokopališče Woodlawn.—V zvezi s smrtjo br. Mauntigar j a se vrši izredna seja Narodnih vitezov št. 39 v petek ob 8. zvečer v navadnih prostorih. ^ Nova grobova na vzhodu New York.—Dne 3. jan. je v Ozone Parku, L. I„ umrl John Maček, star 68 let, doma iz Domžal, Gorenjsko. Bil je član pevskega zbora Slovana v Brook-lynu in KSKJ. Zž»pušča ženo, tri sinove, dve hčeri in več drugih sorodnikov.—V Richmond Hillu, /L. L, je 29. dec. umrla Antonija Skocaj, rojena Herpe-lja, stara 78 let. Zapušča moža, poročeno hčer in sina. Amerika svari Jugoslavijo, Bolgarijo Washington, D. C., 8. jan.—Državni department je posvaril Jugoslavijo in Bolgarijo pred priznanjem režima grških geril-cev, ki je bil ustanovljen v se Blum za ustanovitev tretje sile + I Stala naj bi med Ameriko in Rusijo Pariš, 8. jan.—Leon Blum, vodilni francoski socialist in bivši premier, se je izrekel za ustanovitev tretje svetovne sile, ki naj bi stala med Ameriko in Rusijo. Srednja sila je zdaj v Franciji in ta stoji med komunisti in degaulleisti. Blum je dejal, da bi se tretja svetovna sila borila proti ameriškemu kapitalizmu in ekspanziji in proti ruskemu imperla lizmu in zatiranju človeških pravic. Njegov predlog je1 v članku, katerega je objavil list Le Populaire, glasilo socialistične stranke. Blum pravi v članku: "Med Ameriko, ki je glasnica svobode in pravic posameznika in kjer je kapitalistična ekonomija ohranila vso integriteto ter okorelost, in Sovjetsko unijo, ki je uničila kapitalistično privatno lastnino, kakor tudi svoboščine, socialne in civilne, je prostor za one države, ki hočejo ohraniti osebno svobodo, kolektivno ekonomijo, demokracijo in socialno pravičnost." , verni Grčiji. Naglasil je, da bi bilo priznanje v nasprotju z načeli čarterja Združenih narodov. admiral goodwin vidi podvig sovjetskega vpliva v azui Washington. D. C» 8. jan — Admiral Hugh H. Goodwin je opozoril ameriško javnost na podvig vpliva Sovjetske unije v Aziji in vseh krajih Daljnega vzhoda, kar je posledica poraza Japonske, največjega tekmeca Rusije, v drugi svetovni vojni. Sovjetska unija se je dvignils kot mogočna sila v Aziji in kot taka zdaj stoji pred Ameriko. Možnost je, da bo osvojila japonski program, ki je bil "Azija za azijska ljudstva." Admiral je napovedal, da bo Sovjetska unija skušala raztegniti komunistično ideologijo na vse dežele Daljnega vzhoda. Omajala bo položaj Amerike in drugih zapadnih sil in dobila oporo celo pri Japoncih. Kitajcih in Korejcih. "Rusija je duhovno in fizično bdlj povezana, z ljudstvi v Aziji nego so Amerika in druge zapadne sile," je rekel Admiral NS temi ljudstvi deli potrpežljivost in vztrsjnoat. - V vseh azijskih držsvah so komunistične grupe, lojalne Krem-linu. Voditelji teh vedo kaj hočejo. Vsa njihova prizadevanja zasleduje eden cilj fn ta je for miranje komunističnih držav." Goodwin je dalje rekel, da Rusi js ne bi ničesar pridobila z vojaškimi operacijami v kampanji za osvojitev Daljnega vzhoda Take operacije sploh Hlso potrebne Rusija se je že vsidrsla v severni Koreji in Mandžuriji in Bedaj tiri komunistično ideologijo med Kitajci in Japonci Vse cilje bo lahko dosegla brez uporabljanja oborožene sile. Debele na Daljnem vzhodu so rodovitno polje za širjenje komunistične propagande Komu nizem daje ljudstvom žarek upa nje, ker se ne zavedajo pomena demokracije, kakršna je na za-padu. ' Jugoslavija zahteva zlato od Amerike Nota dostavljena državnemu podtaj-niku Lovettu ■> 1 Washington. D. C« 8. jan.— Jugoslovanska vlada je ponovila zahtevo, naj ji Amerika izroči njeno zlato, katero drži. To predstavlja vrednoat $56,000,000, druga imovina pa $14,000,000. Noto z zahtevo ja doatavil državnemu podtajniku Robertu A. Lovettu Sava- N. Kokanovič, jugoslovanski poslanik v Wash-ingtonu. "Nadaljnje odlašanje v odta-janju rezerve zlata ill druge jugoslovanske imovine pod katero koli pretvezo se laHko tolmači za namerno oviranje ekonomske rekonstrukcije v Jugoslaviji," pravi nota. "To ja tudi oviranje udeležbe JugoaUvije v prizadevanjih za obnovo ekonomije v Evropi."* - Kosanovič je razkril, da je zadevo predložil tudi članom ekonomskega in socialnega sveta Združenih narodov,1 v pretres. Člani tega sveta se bodo sestali na seji čez šest tednov. Jugoslavija je posipa zlato in drugo imovino v Ameriko, preden so jo nacijskal sile Invadi-rale. Vložena je Vsa v federalni rezervni banki v New Yorku na kredit jugoslovanske narodne banke. Pogajanja za vrnitev zlata in druge imovine so se pričela med Jugoslavijo in Ameriko leta 1945 ln bila so večkrat pretrgana. Amerika se upira vrnitvi zlata Jugoalaviji. Koaanovič je dejal, da je jugoslovanska ubežna vlada v Londonu potrošila ikrog $20,-000,000 v vojnem času. Namig nil je, da vlada v Ailgradu ne bo vložila pritožbe ameriške akcije, na katere podlagi je ubežna vlada dobivala denar iz jugoslovanskega sklada. Vlada v Belgradu je pripravljena plačati odškodnino ameriškim državljanom za njihovo lastnino v Jugoslaviji, katero je podržavila. Amerika je prvotno zahtevala odškodnino $42,000,000, potem pa je vsoto znižala na $20,000,-000. Kosanovič je citiral poročilo ameriškega trgovinskega departmenta, ki je bilo objavljeno leta 1942, da so vse ameriške investicije v Jugoslaviji znašale samo $5,167,000. V noti je po udaril, da Amerika z držanjem jugoslovsnskega zlata krši določbe dogovora, ki je bil sklenjen v Bret ton Woodeu. Ta dogovor sts podpisali Amerika in Jugoslavija. panamski prekop izpostavljen napadu? Sovražno letalo lahko prodre obrambno cono MNENJE VOJAŠKIH VESCAKOV Washington. D. C.. 8. jan.— Panamski prekop je izpostav? ljen sovražnemu napadu, čeprav ima Amerika radarske postaje ob prekopu, po* mnenju ameriških vojaških veščakov, Amerika je izgubila vojaške in letalske baze v drugih krajih panamske republike, ker panamski parlament ni hotel ratificirati že sklenjene pogodbe med njo in panamsko vlado. Vsi člani parlamenta so glasovali proti ratifikacij*. Veščaki so naglasili, da je akcija parlamenta onemogočila obrambo prekopa pred atomskimi bombami. Sovražno letalo, naloženo z atomskimi bombami, lahko prodre obrambno cono in u-niči prekop, preden se ameriška letalska sila pripravi za odbitja napada. Radarske postaje ob prekopu lahko ugotove navzočnost letala v daljavi 200 milj, ne pa Identitete. Protiletalske baterije ne bi streljale na letalo, dokler ne bi bila identiteta ugotovljena, potem pa bi bilo prepozno. Ameriška cona ob Panamskem prekopu je široka samo deset milj. Letalske regulacije v coni prepovedujejo pristanek vsakemu letalu brez dovoljenja v pasu na obeh straneh prekopa. Nobeno civilno letalo ne sme leteti nad prekopom. Dovoljenje za pristanek mora biti dobljeno vnaprej od poveljnika ameriške silp v coni. Sedanji poveljnik je general Willis D. Crittenberger. Polet mora biti podnevi in informacije o tipu letala, pričakovanega pristanka in koliko oseb je v letalu piorajo biti dostavljene poveljniku. Ako katero letalo pomotoma pride v ozračje cone, Be mora spustiti na tla na letališču Al-brooku pri Balboau, Vsi člsni posadke in potniki so zaslišani in letalo pregledano. General Crittenberger je dejal, da se Je le nekaj takih incidentov pripetilo v coni Panamskega prekope. Odcepitev UMWA od ADF pojasnjena i Glasilo unije objavilo Lewisovo pismo Washington. D. C.. 8 Jan.— Vzrok odcepitve rudarske unije UMWA od Ameriške delavske federacije je bil zdaj pojasnjen v glasilu unije United Mine Workers Journal. Glasilo je objavilo pismo Johna L. Lewlsa, predsednika unije. Pismo pravi med drugim: "Mala skupina ljudi, ki nare kuje smernice Ameriške delavske federscije, je v zadnjih mesecih razvila sovražno Btaiišče napram rudarski uniji. Naša u-nlja sploh nI imela nobenega vpliva na določanje smernic AJ)F Člani eksekutivnega odbora UMWA bo po temeljitih razprs vah In prerešetanju vseh faktov prišli do zaključka, da je stanje nevzdržljtvo. Zskaj naj bi čla ni rudarske unije prispevali velike vsote denarja v blagajno ADF, ki je demonstrirala, da se ne briga za njihove interese1* Po posvetovsnjih z voditelji dls-triktnlh organizacij in krajevnih unij bo se odločili za odcepitev od ADF." Belgijsko sodišče„ obsodilo naciste Antverp, Belgija, 8. jan.—Vojaško sodišče je obsodilo 21 belgijskih nacistov v smrt. Vsi so bili člsni nacijske napadalne organizacije v vojnem času. Pomorščaki bodo pomagali vo jakom Značilna izjava admirala Nimitza San Francisco, Cal., 8. jan.— Admiral Chester W. Nimitz, vrhovni poveljnik bojne mornarice, je dejal, da so bili ameriški pomorščaki poslani v Sredozemlje z namenom ojačanja ameriških vojaških posadk tamkaj. Omenil je ameriško okupacijsko silo v Trstu, ki šteje 5,000 mož in stoji nasproti mnogo večje jugoslovanske oborožene sile. Nimitz je na sestanku s časnikarji priznal, da bodo pomorščaki zamašili vrzeli v vseh postojankah ameriških vojaških *il v Sredozemlju. Okrog tiioč po morščakov je sedaj na poti v Sredozemlje. "V Sredozemlju," je rekel admiral, "hočemo držati naše bro-dovje na vojni podlagi. Sredozemlje je zalo važna postojank« za nas. Kjer koli so ameriške aile na kopnem, morajo imeti vidno podporo. V Trstu Je pet tlaoč ameriških vojakov in so v težkem položaju." Nimitz je tudi razkril, da bodo ameriška letala na letalono-scih imela atomske bombe, Razkol v Ameriški delavski stranki Več unij izstopilo . iz stranka Now York, 8. Jan.—V Ameriški delavski stranki v New Yorku, ki j« podprla Henryja A. Wallaces kot kandidata za predsednika Združenih držav, je na stal razkol. Vač velikih unij ja Izstopilo iz stranke. Razkol ja povzročil pozornost med političnimi opazovalci, V tem vidijo važen faktor v razdelitvi elektoralnih glasov v volilni kampanji. DrŽava New York ima 47 elektoralnih glasov. Iz stranke so Izstopile unije Amalgamated Clothing Workers CIO, United Auto Workers CIO, United Steel Workers CIO, Brotherhood of Railway Clerks ADF ln več drugih._ Unija Amalgamated Clothing Workers Je bila glavna podpornica stranke. Stranka je igrala važno vlogo v volilni kampanji leta 1944. Njeni člani so oddali glasove Rooseveliu. Hyman Blumberg, načelnik stranke, Je resigniral. On Je podpredsednik unije Amalgama ted Clothing Workers Dejal Je, da je proti ustanovitvi tretje po lltične Btranke, kar bi igrala svojo vlogo v prilog sovražnikom organiziranih delavcev. trst postal taborišče razseljencev Prebivalci nimajo skoro nobene besede v administraciji DVE VOJAŠKI VLADI USTANOVLJENI Trat. 8. jan.—Trst, najnovejši Član v družini narodov, stvor organizacije Združenih narodov, je postal največje taborišča razseljencev. Nekateri so skuftall napovedati bodočnost takozva-nega svobodnega tržaškega ozemlja. Dobilo je naziva "moderni Gdansk", "San Franciaco ob Jadranskem morju" in "bojišče med vzhodom in zapadom." Dokler ne bo izbran governer, so ta mnenja la ugibanja. Trst zdaj kot svobodno mesto sploh ne obstoja. Vzrok sta dve vojaški vladi— britsko-ameriška ln Jugoslovanska. Prebivalci nimajo skoro nobene besede v administraciji, štiri svoboščine, katere so ras-glasili zavezniki ln so jim služIla v propagandi v vojnam času, niso znane v Trstu. Svoboda govora, zborovanja in zagotovila pred pomanjkanjem ni. Trgovine so prazne In v veljavi Ja Blstem odmerkov livil. Javna zborovanja sa lahko vr-še le z dovoljenjem vojaških vlad. Listi se tiskajo ln izhajajo, toda zatrti «o takoj, ako kritizirajo vojaški vladi. Olbanje prebivalcev ja omajano v svobodni tržaški državi. Oni, ki hočejo zapustiti mesto, imajo težave. PraV tako oni, ki hočejo priti v Trst. Procedura V zvezi z izdajanjem potnih listov in dovoljenj Ja komplicirana. Tržačani italijanskega porekla gredo lahko v Italijo, oni jugoslovanskega porekla pa v Jugoslavijo. Za one, ki bi radi odpotovali v druge država, bo ovira. Celo uradniki vojaških vlad ne vedo, kdo naj bi Jim Is-dal potni list. Vojaške oblasti niti na vedo, koliko ljudi biva na tržaškem ozemlju. Omenja se število 365,000, toda med temi ja mnogo beguncev, razamijencav in političnih agentov. V britsko-ame-riški coni je 240,000 prebivalcev, v jugoslovanski pa 125,000, V prvi coni je pet tisoč britakih In pet tisoč ameriških vojakov, v jugoslovanski pa pet Uaoč jugoslovanskih vojakov. Člani komisije združenih narodov odpotovali v korejo Seoul, Koreja. 8. jan.-Wil-liam K. Langdon, reprezentant ameriškega državnega depart- m«:ntk, je naznanil, da bodo člani koimsije Združenih narodov kmalu dospeli v Korejo. 8 komisijo bodo prišli tudi namestniki in vešče ki. Langdon je dejal, da se bodo I člani komisije nastanili v palači Duk Koo, v kateri so imeli seje člani bivše »kupne am»*f iško-ru-ske komisije. Poveljstvo ameriške okupacijske sile v južni Koreji bo nudilo komisiji vso tunino pomoč, rte bo pa se vmešava lo v njene aktivnosti Državni d epa rt meni Je zanikal obdolžitev, katero je izrekel dr. 8yngmen Hhee, vodje des-ničsrakih grup v južni Koreji, da bo ameriško poveljstvo izbralo rned Korejci svetovalce komisije Izjavil Je, da je bre* podlag«* !>r, Rhee Je ponovil zahtevo glede takojšnjega razpisa voli- tev v južni Koreji. V dolgi izjavi Je ponovil trditev, da hoče general John K Hodgc podaljšati obstoj ameriške vojaške vla* de In okupacijo Južne Koreje General je odgovoren, ker Be je prijateljstvo med prebivalci Južne Koreje in Amerike ohladilo Dr. Rhee je dejal, da ne b" kandidat za noben urad, ako bodo volitve razpinane. Njegova Želja js, da Be člani komtsijs Združenih narodov Bestanejo z Izvoljenimi reprezentantl korejskega ljudstva, da bodo dobili pravilno fn Jaano sliko o situaciji. Politična napetost se je povečala po umoru Čanga Hooja, vo dltelja demokratične stranke On je bil znan kot zagovornik ko operacije s komlaijo Združenih narodov kljub opoziciji s strani desničarskih grup Morilec je jjo dejanju pobegnil in policija ga Išče Kot osumljenec Je bil aretiran Pek Pom, bivši dijak na univerzi v Beoulu Protikomunistiini zakon uveljavljen v Braziliji Rio de Janeiro, Brazilija, I. jan.—Predsednik Eurteo Gaapar Dutra je uveljavil protlkomunl-stični zakon, ki prepoveduje vse komunistične aktivnosti v Bra zilijl. Vsi komunisti, ki bo do. bili urade pri volitvah, bodo odstavljeni. Pozicije bo izgubilo tudi petnajst komunističnih po-slsncev, ki so bili Izvoljeni pri volitvah. Protikomunistlčnl zakon je bil sprejet «v nižji zbornici b 181 proti 74 glaaovom. Pre| je bil sprejet v senatu s veliko večino glasov. Douglas naslovil svarilo delavcem Chicago, H. Jan—Paul Douglas, kandidat demokratake Btranke *a zveznega senatorja, Je naslovil svarilo delavcem, On je govoril pred člani unija po hištvenih delavcev ADF. Dajal je, da so delavci s Taft-Hartle-vevlm /akonom poželi ono, kar so posejali pri volitvah v novembru I. 1946 Pri teh so zmagali kandidati i epublikanaka stranke. Ta zakon ja dal dalo dajalcem orožje za razbijanja unij. PROS VET A PETEK, 9. JANUARJA 1948 PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IV LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE POOPORNE JEDNOTE o4 and pub lia had by pav rtu. Naročnina m Zdrutene dršove (laven Chicago) na Uta. M-00 sa gol lata. S24S sa ¿etrt tota» aa €1 Cook Co« SfcM aa eete tote. $4.7» aa pol tota; aa Suhacrlption ratea: for Um United Stetea (excopt Canada SS.00 por fmr. Chicago and Cook County MM foroign count ría« |1 Ii» por roar Com ogtoacT po dogooortk—Rokoptot doptoov te ¿lonkov »o no Tra¿a)o. Rokopisi literarno vsebine {¿rtioa, drama, p«mi itd.) so mM pošiljatelju to o aiu¿aju. ¿a to poi taino. Advertising rotea on agreement—Manuacrlpts of communication* 'ko4 gapll^MM arft't will not bo returned. Other auch SS stories. ploro, poems, ote. will bo returned te by •oH-eddreeeed «ad povesti priloill SS87 Heater as oss, kar imo stik s Itotenu PROÍVETA M So. Lawndale Ara, Chicago 23. Illiseta IM Glasovi iz Francije Glasovi, ki prihajajo iz Francije, so gotovo razveseljivi za francosko in mednarodno reakcijo. Ti glasovi na eni strani pri povedujejo o razkolu v vrstah organiziranega delavstva in o borbah v parlamentu, na drugi strani pa o dviganju višiške reakcije in degaulleVcev. Vse izgleda, da se politični dogodki v Franci ji sltčno razvijajo kakor so se razvijali v Italiji in Nemčiji pred prt hodora Mussolinija in Hitlerja na krmilo. N« eni strani boj med socialisti in komunisti, ki je tč odjeknil tudi v delavski federa ciii in prinesel razkol, na drugi strani pa se general DeGaulle odprto pripravlja, da se postavi na čelo Francije v sličnl vlogi ka kor sta jo igrala Mussolini in Hitler v svojih državah ali kakor jo igra general Franco še danes v Španiji. Na podlagi raznih poročil je razvidno, da je De Gaulle uverjen da bo postal "poglavnik" Francije v bližnji bodočnosti — predno poteče to leto. In sicer računa, da bo do tega podviga prilel Z ameriško pomočjo, toda o tem več prihodnjič. Kakšno Francijo sf on zamišlja, je povedal zadnjo nedeljo na shodu v rudarskem me^u St. Etieonu v severni Franciji, kjer jo lazvil svoj progrsm. Iz tega govora je razvidno, da si zamišlja »Učno fašistično državo kakor jo je ustanovil Mussolini v I tali j' po svojem pohodu v Rim, ali pa kakršna je Francova Španija Glavno Jedro DeGaullevega programa Je razpust vseh strokov nih unij in ustanovitev "korporatlvne" države, ki bo bazirana na "svobodnem podjetništvu" ali kapitalizmu. * Ko pišemo te vrstice, še ne vemo, kakšen odmev je dobil ta Do Gaullev govor v Franciji, predvsem med frsncoskim delavstvom Ako ta odprta DeGaulIeva grožnja, da bo likvidiral vae unije, komuniste pa postavil izven zakona, ne bo streznila vseh francoskih sntifsšistov in Jih privedla v skupno fronto, tedaj se bojimo, da so že Šteti dnevi francoske demokracije. Za komunisti bodo nam reč prišli na vrsio socialisti, ki so prav tako odločni nasprotnik degsulizms kot so komunisti, dssi mu s sedanjo taktiko oboji igrajo v roko. In na Vrsto bodo prišli drugi drugi liberalci in ra-j dikalci, kakor se je to z njimi zgodilo tudi v Italiji, Nemčiji, sploh po vseh fašističnih državah. Po našem mnenju so francoski socislisti zadnjič storili usodno zmoto, ker so razcepili francosko Splošno delavako federacijo CGT. Glavni vzrok je bil baje zadnji stavkovni val. Kot znano so komunisti dominantni faktor v Splošni delavski federaciji Inj nicer iz enostsvnegs razloga, ker so francoski delavci večinoma levičarsko usmerjeni. Zadnji stavkovni val se je pričel spontano za zvišanje plač, toda socislisti kot tudi mnogi drugi so obdolžili komuniste, da so inscenlrall stavke predvsem iz političnih name nov. Brez dvoma so'v zadnjih stavksh Igrali vlogo tudi političn motivi, toda njih glavni vzrok so bile mlzerne plače v primeri t veliko draginjo. Dejstvo vsekakor je, da so se stavke končale ko je vlada pristala na zvišanje draginjskih doklad in minimalne plače za okrog $12.50 na mesec. To zvišanje sicer ne bo dosti pomenilo, sko sploh kaj, kajti vlada je zadnje dni dovolila snatno zvišanje cen — od 10 do .HO' i — nekaterim žlvljenskim potrebščinam. Premog se je na primer podrsžtt zs S0't>. Ens Izmed posledic teh stsvk je bila tudi v tem, da ae je raskol med socialisti in komunisti še bolj poglobil. Sploh je prišel do svojega viška Rezultat tega je bil, da so vodilni socialistični unionist! sklicati svojo konferenco, na kateri so zaključili, da at« odcepijo od Splošne delavske federacije in uatanove svojo federacijo pod imenom "CGT-Force Ouvrtere (Moč delavstva)". Kon ferenca se Je vršila 18. in 19 dec. in udeležilo se jo je 360 socialističnih unijsklh voditeljev. Znani delavski voditelj Leon Jou-haux, glavni sotajnik SDF. je bU pruli razkolu, toda ae je na konferenci podal večini In se postavil na čelo nove ratkoihlfttor federacije. Obenem so odstopili iz eksekutive SDF tudi štirje dru gt socialisti. Kot poročs Msrcel Dubois, parlžkl poročevalec Allied Labor News, predstsvljs ts razkolntška skupina okrog pol milijona izmed šestih milijonov članov BI let stare Splošne delavske federacije. Njen administrativni odbor, »estoječ od enega zastopnika od vsake pridružene unije — teh Je i\ck*j čez 40 — je ta razkol takoj obsodil in imenoval nove člane v rksekutlvo. ■ * Kcliko dslekoaežen bo ta razkol v delavski federaciji, bo pokazala bodočnost. Vsekakor je gotovo to, da Je ta razkol DeOaulie-ja toliko opogumil, da je zdaj odprto zapretll z likvidacijo vsegs francoskega gibanja, kakor hitro bo prišel na krmilo. ,Pri tem ae spomnimo Hitlerjevih besed, ko je rekel, da ao bodo "marksi-stične glave kotalile po pesku." ko bodo naetji prišli na krmilo Nemčije Takrat mu nemfcki socislisti in komunisti, kl so bill v enakem bratomornem boju. niso verjeli, marveč se tolažili odnos no samovarali, češ, da "Nemčija ni Italija ..." V kako veliki zmoti ao bill in kaj se je zgodilo v Nemčiji in drugod, je sdaj še zgodovina. 7daj te nc vemo, koliko resno jemljejo te DeGaulleve grožnje fiancoskl socialisti in komunisti, Ako ae ne streznijo, ae s njimi zna zgoditi tako kakor se je zgodilo r nemškimi socialisti In komunisti I-eon Blum je prejšnji teden na seji strankine ekaeku-live steer svaril socialiste naj ne pozabijo, da Je DeGauIld1 bolj nevaren Franciji nego ao komunisti, t<*daj je vprašanje, ako tudi ohiše nj šel predaleč na deano po svoji "srednji" poti. katera tudi v Franciji bolj in bolj vodi na alepo cesto. Nekateri opazovalci francoske politične situacije «ploh menijo, da Blum danes Igra -»lično vlogo kakor jo je igral Bruenig v zadnjih dneh welmarske republike, fn če pride na krmilo Francije DeGaulle. bo konec tudi četrte republike Rarlika bo morda le v tem. da v Franciji lahko pride do civilne vojne, ksjti levičarski partizani niso oddali svojega orožja f)a je v francoski delavski federaciji prlilo do razkola, je vtttok Še nekaj drugega; — Marshal lov načrt". Socialisti so namreč Bla&ovL i r*mm*m Pismo starega učitelja Herminte, Pa. — Čltatelji Pro-j svete se Še gotovo spominjajo pisma, ki «ru ga je pisal učitelj Vinko Kiavorc lz moje rojstne vas! Čezsoče. V pismu je urgi-ral, da bi jaz nabiral prispevke za spomenik padlim borcem v vasi Čezsoča. Sedaj pa sem prejel uradno potrdilo od krajevnega ljudskega odbora Čezsoče, da bodo šli vai denarni zneski v resnici za kritje stroškov spomenika, ki bo stal tričetrt milijona italijanskih Ur. Vinko Klavora pamit tem v zvezi piše: "Dragi tovariš Anton! — Odgovarjam Ti na Tvoje pismo in razglednico šele sedaj. Vzrokov je več, najglavnejši je ta, da sem čakal na kopije načrta za spomenik, katerega prilagam. Prilagam Ti tudi potrdilo od Krajevnega ljudskega odbora v Čez-sc& . za nabiranje prispevkov, Spomenik bo v planinskem slogu in eden najlepši^ v naših krajih. Narod je nabral po avojih močeh za stroške, darovdli pa sa tudi naši rojaki v Belgiji, Fran ciji in Jugoslaviji. Vse stoji že na mestu, čaka le še meritve in nato odkritja. Trdno upamo, da se bodo oglasili s primerno vso to tudi naši rojaki-Amerikanci Sedaj pa se Ti moram zshva-f liti za oba izvoda Ameriškega družinskega koledarja za 1. 1947. Vsebina čtiva je lepa in sem jo prebral, nato pa dal našim dot mačinom za Čitanje. Sedaj je vpisan v seznamu Prosvetna knjižnice, ki šteje že nad 350 knjig. Pomnožil« pa ae bo V kratkem še s 300 knjigami, ka tere nam pošlje neki aindikat iz Ljubljane. Zdaj pa nekaj novic. Po pri ključitvi naše pokrajine k Jugo- Dvojna demokracija I Rockwood. Pa. — Demokraci ja, kot si jo tolmačijo v Washingtonu, je kot nož, ki reže na obe strani. Ako si delavec, ti jo prikrajšajo, odrežejo, če pa si na vrhu, tá jo pa še dodajo, tako da bolje deluješ s svojo nenasitno vrečo. Tistim pisateljem iz Ho-lywooda so vzeli kar vso demokracijo. Bili so poklicani v Washington, da jih vprašaj o kar so ie vedeli, namreč, sli so komunisti ali ne. Ker niso ho- u .. ... i . m »#» i ji i , teli reči "yes", jih hočejo sedaj V zadnji vojni si Je Imenitno 'pomagal tudi msjor-genersl spraviti v zapor. Bennet Meyers, Irl Je svoji firmi oddaj si snastna vladna naročila, j 2daj se pred kongresnim od- On Je namreč slutil v oddelku sa oddajanje vojnih kontrakiov. ^^ zagovarja general Meyers, Zato si Je lahko nabavtl v Hslesltu, V. tudi 30-sobno podešel-. kftteri gi je nabasal žepe za časa sko palaéo s četveene gsssáo ln sedmimi kopalnicami. Denar Je VQ,ne na ra¿un državljanov. akušal Izsiljevati tudi od leteiekefa ln filmskega mesnata Hughss. Njega niso vprašali, ali je kra- Na sled mu Je prišle seaataa pretakava. T*kfr vojnih profliarjev ^ in goljufalt temveč je dobil Je oels armada. Zale se tudi navdutenl sa vojno, priliko, da je nekaj tednov pral svojo umazano malho pred odsekom. No, vzlic temu pa vse kaže. da bodo moža pošteno zašili. Zadnji teden sem slišal po radiu, da je bil neki veteran zadnje vojne in njegova družina s pohištvom vred postavljena na cesto, in sicer prav tedaj, ko smo dobili dosti snega v tem okraju. Prav isti čas pa je kongres iJdo-$928,000,000 podpóre za ljubile vso podporo, da bo dirigiran v naše kraje tujski promet, ker naši planinski kraji so u-stvarjeni kakor za to. Prei, v starih časib, je šla lahko na letovišče samo bogata gospoda, sedaj pa gre vsakdo lahko in vsi kraji «o natrpali z letovijčar-ji. Še mnogo, mnogo je v načrtu, to pa pozneje. Prosim Te, sprejmi zahvalo za poslane časopise, katere je naroČil menda Vertelj zame na Tvojo iniciativo, seveda se mu zahvaljujem. Jako mi ugaja ln prečkam ga vsakikrat do pičice. pozdravi vse naše rojake. Vinko Klavora." -*> j Anion Zorolk. Zanj ni svobode taka • • • Cleveland, O.—Zopet sem čital opozorilo na dopisnike, da pošiljajte dopise v glavni urad u-redništva Prosvete ob pravem času, če nočete, da bo vaš dopis , ... _.. . .. tiskan ob pravem času. Ali ne- slaviji, sem zaprosil £ so pa vendar pozabili tudi Ive za dopust SedsJ živim pri t p^^ v Chlc in to je, hčerki v LJubljani, katera Je gmo ^skozi velikanski poštni promet v decembru, posebna zadnja dva tedna pred baiičem. poročena z univerzitetnim profesorjem. Čez zimdfcagtaneva s soprogo tu, čez poletje pa nazaj v Čezsočo. grevt^ Dopisnik še vedno čaka en list B „ tJ ,, , tl iz Chicaga in nekaj drugih pi- Po priključitvi so začeli pri- gem ter eno iz cievelanda, ki je razni .vladni ¡^o poslano pred prazniki. Z^ iU -SO ae Se- v*rnlr vnmii<4* u»m Hnhrn Tu- hejati med naa strokovnjaki. VršUi Stanki is seje z nami, kjer smo do dobrega pretresali naše razmere Sklep je bil ta, da je tre ba nuditi Mtikmu ravnemu ljudstvu zaslužek. V naših krajih sa bo forsirala živinoreja in turizem z letovišči. Vlada je takoj nakazala potreben kredit za ureditev Predoline in Ušja s Prodi Na Predollni je že imeniten planšarskl dom s vodovodom. Ljudstvo je že vse to postavilo prej — lani 1946 — 1 prostovoljnim delom. Ves material se je znašal na brbtu na Predolino: cement, deske, okovje itd., pesek izpod Kala, apno it apnenlce, kl se je tam zgradila. Z vladnim kreditom se je itan še spopolnil, vsa Predollna le očistila — ljudstvo je dobilo saslužekl v latotako ae je očistilo Ušja. a tem se pa Še nadaljuje. Vse to pride v prid umni živinoreji. Ootovo že veš, da so gradili Še Lahi predor skozi Polovnik za elektrarno. Najbrže Se bo zače le že drugo leto nadaljevati s tem delom; zopet bo imelo ljud stvo zaslužek. ' Veš, tu v Jugoslaviji se vse presnavlja, vse dela proti plačilu in udarniško. Iz te moke mora nastati dober kruh, kar se že pozna, v par letih se bo pa še bolj poznslo. Življenjski standard ljudstva se dvlguie. Tu na Bovškem se ustanavljajo razne zadruge. na primer mizarska in čevljarska. Sedaj napredamo niti za šiviljsko ali pa pletarsko zadrugo. Oblasti so nam ob vzrok zamude vem dobro. Tu-r kaj na poštah ao najeli za nekaj, tednov mlade fante kot pomol ne plamonoše. In ker niao ImeU tiste izurjenosti v takem deluj kot ae zahteva od stalnih pošt nlh delavcev, taka pisma lei* kje drugje, ali pa jih niao mogli dovolj hitro razneati. In radi tega tudi pisma, naalovljena na Prosveto, niso imela prednoatl. Na jx»štah so kakor drugje: Č« ne razneslo teh pisem danes jih bodo p[ jutri. Dostikrat imajo pa tijdl poštni vlaki zamude. Ako poštni vlak iz Chicaga v Cleveland ne prijpelje pošte, kij ima biti raznešena popoldan ru pravem času, boste dobili tlf pošta drugi das. Obratno ravno takd za Chicago, ako vlak poten it Cievelanda. Drugič bi prosil naše uredni-itvo, da kadar vam pošljem do-' pis, da mi ga ne mrcvarite, razen pri pikah iS drugem, če potreba. Domač jezik je lepši v mnogih slučajih kot slovnlškl. t Vi, kl znate Igrati na odrih, m! boste priznali, ds tisti, kl izgovarja besede tako kot jih izgovarjajo domači ljudje, Igra veliko lepšef kakor oni, ki se poslužuje slov-niških pravil. Zapisal sem "bcljeftnik", vi pa "zapisnikar"« Saj tudi m! tukaj pišemo tajnik, v «tarl domovini pa sekretar. Jaz bi tudi rad svobodo tiska kskotf vi ln Enakopravnost v Clevelandu Zdi se ml, da si vsakdo tolmači tisti "BlU si Righis"* po svoje, gre aa njegovo svobodo nsvdušen! za ta načrt, komunisti pa proti Tako se je tudi admi-ntstrstivni odbor federscije izrekel proti temu načrtu t osmimi prrti enemu glasu Komunist Benoit Franction, drugi glavni tajnik federacije, kakor tudi konaervstlvnl tednik "Sameity Soir" sta sploh obdolžlls ameriški državni departsnent odgovornosti ta ta razkol. Franchon je dejal, da je driavn^ départ men t uubven cira! skupino ratkolnikov zato. da oslabi (j^nçosko orgsnlrlrano delavstvo, tednik "Soir" pa je omenil WWiaiRalfcjUltta. kl je me-' secs novembra odprto pozival francoske desničarje na odstop It federacije O DeGaulleju In smeriški politiki več prihodnjič. Fred A. Vider ima rad svobodo tiska, če pa jat vprašam zanjo? No zadeva je končana, za BaHbi-ča ni potreba svobode tiska. Nikar se ne bojte, da bo Ameriška Domovina odločala, kdo bo imel svobodo tiska razen v Ameriški Domovini. Enakopravnost in Prosveta bosta pa odločali kakor de sedaj, čigav dopis sme v tisk in čigav ne. Saj imate vsi trije bril pride iz Nemčije ali pa Japonske. „ Naši politikaši in njih goapo darji Wallstreeterii sp mojstri v tej šahovski igri in nam bodo nakopali depresijo še poprej kot si sami predstavljajo. Seveda, včasih se tudi mojstri zapeljajo in se ne morejo izmotati pred matom, to se pravi, da nimajo nikjer izhoda. Mogoče tudi tukaj igrajo za medvedovo kožo, katera je pa še zmeraj cela, zdrava in prosta v naravi , . . Naši progresivni voditelji nas zapuščajo, to pa zato, ker jim ne damo priznanja za njih težko delo in požrtvovanje. Namesto da bi jih podpirali, rajši poeluša-rrio naše sovražnike, kateri nam kratijo pravice ob vsaki priliki, ter kričijo "primite tatu," samo da odvrnejo sum od sebe. Ja, demokracija je za ti&te, ki so v sedlu in jo znajo izfabiti sebi v prid! Prav danes sem čital Gornikov dopi$, v katerem priporoča, da bi urednik opisal revolucijo 1. 1848, ker je baš to leto stolet-. niča. Strinjam se z Gornikom. Frank Dormlafe. svojo eenzuro. Citate! j i Pros ve te so čitaU, da je treba po sobne pažnje na mojo oseba Frsncijo, Italijo in Avstrijo. Tudi ta demokracija ne dela časti Ameriki in našemu kongresu. Ves, naše društvo je sklenilo, ^ug* novica iz WashingTona da se daruje sto dolarjev za bor-, P°roč»- d« J« nek> ' resigmral, ker m dobival zadosti plače. Ta revež je dobil samo bo vaše svobode -tiska. In jaz moram tja prispevati skozi društvo, a svobode ne dobim! Frank Barblč. | O naših lovcih Cbetvrlck, Pa. — Že dolgo ča-ss se nisem oglasil v naši Pro-sveti. Tukaj imamo dosti dela, ssmo zaslužek je precej pičel v primeri z današnjo draginjo. Sedaj v zimskem času lahko malo prihranimo, ker- sodimo doma in ob prostem času čitamo časopise in poslušamo novice po radiu. It radia neprestano u-darja propaganda {>roti komunistom. V Washingtonu se najbrže bojijo ruskega medveda, ko neprestano udrihajo t besedami po njemu. Jat bi jim svetoval, da bi prepustili medveda penn-sylvanskim lovcem . . . Ob tej priliki naj omenim našega junaškega lovea Antona Klemenčiča. On zaviha rokave in jo mahne proti gozdu, misleč, da dobi srnjaka že prvi dan. No, prvi dan ni nič, drugi dan tudi ne, tretji dan pa sreča medveda. Ali je tekel naš junaški Toni! Takb je Šel, da ae je vae za njim kadilo in menda tudi škrofilo. .. Ko le prišel domov, je bil bled kot smrt in tudi rokave ni imel več zavihane. Meni je potoftH, da ne bo Šel nikdar več na lov v tisti kraj. Klemečič, Umek ml- in Frank Perovne so se podali na lov v drug bolj oddaljen kralj in domov ao prinesli srnjaka. Kmalu bi pozabil Ernesta Božiča Torej ao bUl štirje lovci. Vsi ao ml prinesli velik kos srnjaka ... Hvala! 2elim, da bi imeli tudi prihodnjo sezono toliko sreče. Martin Pavšelt. S pota Misli ob začetku leta 1948. Naš goriški Slavček Simon Gregorčič je zaplaal: Le volani, v borni narod moj. Do danfs v prah teptan. Popolni dan ni dan več tvoj, Tvoj |s—vate jen Ja daa! Nal največji alovenakl peanik France Prešeren pa js napovedal, da "vremena Kranjcem bodo ae zjasnila." Mnogi so hoteli U uničiti Slo vane. a faktično jih še ni nibče premagal. Poskusil je tudi Ne-poleoit, s ae je pošteno ure zal. poskusil )e Hitler, a našel je sem smrt in malone uničil nemški narod. Ne, Slovane niso mogli uničiti močni sovražniki, zato pa jih tudi ne bodo dbmalr kukavice. Teb kukavic je nekaj tudi med Slovenci Kar oni počenjajo, je ie zgodovinska sramota. Matijo Štirje lovci, štirje srnjaki $10,000 letne plače, a se je izrazil, da ne moré živeti s to vsoto. Kamor koli pogledate, vidite isto sliko. Na eni strani po manjkanje, na drugi pa razme tavanje. Torej boljši sloji ne morejo živeti z vsoto $10,000 na leto, na drugi strani pa mora večina živeti z $2,200 na leto; to je namreč povprečna plača delavca v Pennsylvaniji in najbrže tudi v ostalih državah. Mi smo posodili Angliji skoro 5 milijard, ždaj angleška vlada zahteva $500,000 letno za princezo in njenega moža, da bosta udobno živela. Taka je ta stvar. Če pa reven delavec vpraša za malo boljše življenje, pa ga takoj proglasijo za' komunista, pa bodi vojni veteran ali pa stoodstotni kristjan. Henry Wallace je dejal, ako bi v Ameriki prakticirali demokracijo po principu Jeffersona in v smislu Kristusovih naukov, se nam ne bi bilo treba bati nove vojne m ne depresijo, prav tako tudi ne komunizma. Ker pa se dela prav obratno, smo na pragu nove vojne, ako pa se ne vname vojna, se bomo pa iznašli še v hujši depresiji kot po polomu 1. 1929. V Ameriki bomo prizadeti najbolj, kajti naš življenjski standard je najvišji, to se pravi, da bomo tudi pali naj-globje. Na podlagi Marshallovega načrta bi radi ameriški kapitalisti vzpostavili nemško industrijo in v ostalih državah zapadne Evro pe. Produkcijski stroški v Evropi so manjši in tako bi naši prekupčevalci poplavili naše trge s tem blagom, nam pa odvzeli zaslužek. Profit je profit, pa naj Heanr A. Wallace Je tU bvrboace la rasjetil Ušl llbe rak«, ko le aaaaanll svolo predsedniške kandidaturo la ustanovitev nove stranko. Leraln. O. — Rad čitam časopise, posebno sedaj, ko imam dosti prostega časa. V bolnišnici sem bil celih sedem tednov in nazadnje pa še brez noge. Te4-ko je za starega človeka, ko se obrača sem in tam. Vsak človek ima svoje lastnosti, misli in navade. Tako tudi jaz. Lov me je že od nekdaj zelo zanimal. Tudi letos mi ni dala miru strastna lovska žilica in tako sem se odpravil s tovariši-lovci na srnjake v Pennsylvani-jo. Ker sem imel dobrega šoferja v svojem sinu, sem mu naročil, naj vozi po poti proti šumi kakor daleč more. Dospeč na mesto, se je ostala lovska družba razpršila na vse strani, jaz pa nisem mogel daleč od avtomobila, zato sem ai poiskal skalo, ki mi je bila znana še iz prejšnjih let, in se splazil nanjo. Nogo sem si dobo zavil, da bi ne bila še ta zmrznila. Seveda, tudi za grlo je bilo treba nekaj preskrbeti. Sedeč in čakajoč na divjačino, sem deval na jezik dobre kapljice. Z dobro mislijo in potrpljenjem vse preneseš, zlasti če imaš pri sebi tudi "svete kapljice". Kapljice ti dajo korajžo, tako da te ne prične tresti mrzlics, v slučaju, ds bi odkje prilomastil kakšen kosmatinec. Prošla leta smo si lovci sami kuhali in pomivali posodo, ker pa tega dela nikdo ne mara, je moj sin Edward vzel s seboj svojo boljšo polovico, da nam je pripravila vse, kar se tiče gospodinjskega dela. Tako sm6 lahko vsi lovci malo pokramljali ob večerih in bili drugo jutro zopet sveži. To se ve, da smo imeli v mislih najprvo dobre kapljice. Drugi dan smo šli na lov v isti kraj. Zopet sem se splazil na skalo in mirno čakal na svojo milo srečo. Premišljajoč o vsem tem, nenadoma slišim, bum, bum! Nekaj bo že, sam pri sebi mislim. In tako je bilo. Pomerim — bum! — srnjak pade. Kmalu nato pride ostala družba in bila sta dva srnjaka. Dobro delo! Seve, jaz nisem srnjaka sam vlekel k avtomobilu. Ze smo imeli dva srnjaka na avtomobilu, toda lovci se so podali naprej na lov, med tem pa sem jsz dobre kspljice polagal na jezik . . . Nenadoma pa začu jem strel za strelom Bum! Bum! Bum' Kmalu se prikaža lovska družba in vidim, da ima samo dva srnjaka Vprašam prijatelje. kje so drugi srnjaki, ko je tako pokalo, tedaj pa sem dobil odgovor, da lovgka postava določa za štiri lovce, štiri srnjake "Pravilno tako," sem odgovoril "Ce Je lovec dober športnik, mora nekaj pustiti za neme." Zaključujem ln pozdravljam vse lovce z željo, da bomo drugo setono zopet jahali pennsvlvan ske hribe. . John I. Rom. PETEK, fc JANUARJA 1948 PR OS VST A LJUDSKO GOSPODARSTVO I«tr« in Reka v novem gospodarskem razmahu Na drugem zasedanju hrvaškega Sabora so sprejeli zakon o petletnem gospodarskem načrtu za področje Reke in Istre. Načrt predvideva pospešeni razvoj celotne proizvodnje, ki se bo do 1. 1951 povečala na skoraj 3 milijarde dinarjev. Tudi v teh osvobojenih krajih bo industrijska proizvodnja—pogoj za likvidacijo gospodarske zaostalosti in glavni činitelj za dvig gospo darske moči in blaginje ljudstva. Petletni gospodarski načrt za Istro in Reko določa gradnjo več novih tovarn in povečanje že obstoječih. Na novo bo uvedena produkcija stekla, premoga, cementa, benzola, špirita, ut, ključavnic, predmetov precizne mehanike, piva, izdelkov živilske industrije, keramike itd. Industrializacija Istre teži za tem, da se izkoristijo domače surovine in bogastvo Istre. Pri razmestitvi Istre bo upoštevana potreba zaposlitve delovnih moči iz tistih krajev, kjer prebivalstvo njma virov dohodkov. Načrt določa tudi obsežno elektrifikacijo ter velike investicije v prometu posebno za gradnjo novih cest. Zgradili bodo tudi železnico Pazin—Rača—Reka, kar bo velikega pomena za vso Istro. Načrt predvideva tudi pospeševanje kmetijstva in vinogradništva, sadjarstva, vrtnarstva in živinoreje. Tudi kultumo-prosvetao življenje I§tre in Reke se bo močno razgibalo v okviru tega gospodarskega načrta. Vse poru šene aH poškodovane zgradbe šole, kulturni domovi bodo obnovljeni. Na novo bodo zgrajena tudi mnoga delavska naselja. Povečano bo tudi število zdravstvenih, socialnih in drugih ustanov. Investicije za objekte republiškega in lokalnega pomena bodo znašale štiri milijarde in sto šestdeset milijonov. Letošnji investicijski načrt, ki je določal tristo milijonov dinarjev za cono B, je bil že izpolnjen. Zvez na vlada v Beogradu je ob priključitvi Istre odobrila nov kredit v zensku 500 milijonov dinarjev in iz tega kredita gradijo mnogo stanovanjskih in drugih objektov v Reki, Pulju in ostali Istri. Italijanska fašistična vladavina je povzročila gospodarsko na-zaddvanje Istre, Reke in Pulja. Slovensko prebivalstvo je bilo preganjano in je gospodarsko propadalo. Istrske luke so naglo propadale. Samo Reka je n. pr. 1. 1913 imela 2,700,000 ton prometa, 1. 1923 je padel ta promet na 210,000 ton, a 1. 1938 je dosegel promet komaj Vi predvojnega prometa, to je 760,000 ton. Tudi število zaposlenih delavcev je padlo. Od I. 1914 je padlo število delavcev od 9,000 na 4,000 v letu 1934. Tudi Pulj je gospodarsko propadel. Leta 1910 je štel 58,000 prebivalcev, leta 1936 komaj 35.000 prebivalcev. Istrski kmet je preživel pod terorjem fašistov najtežje čase. Površina vinogradov je v 20 letih katastrofalno nazadovala. Od 36,000 ha na 17,000 ha! Davčna politika je zavijala vratove-posebni) malim kmečkim gospodarstvom. Mali kmetje so se morali zadolževati pri bankah, oderuhih ir> trgovcih in od leta 1924 do 1936 Je prišlo na dražbo zaradi neplačanih davkov 7,000 kmetskth gospodarstev. Vae te prezadolžene kmetije so potem pokupili italija na ki trgovd. kapital iaiir oderuhi in fašistični mogotci, ki so dobivali denarna sredstva v poeeboih ustanovah za kolonizacijo. Sistem kolona-tov v Istri, je predstavljal pravo ekonomsko suženjstvo. Posledica te politike izkoriščanja je bila beda In glad. kar je povzro čilo da so se prebivalci še bolj izseljevali. Število izseljenih o-seb slovanske narodnosti j« v tem kratkem čaiu doeeglo 100,-000 . • Danes Je gospodarstvo Istre postavljeno pred velike naloge. S priključitvijo je dobila btra vse svoje pravice in možnost, da sama odloči o svoji usodi in da sama sebi gradi boljše življenje. Istra je sicer siromašna in gospodarsko in tehnično zaostala dežela s slabo industrijo in zanemarjenim kmetistvom. Velike naloge industrializacije, elektrifikacije in mehanizacije kmetijstva, bodo istrski delovni ljudje obvladali s pomočjo ostalih narodov, ki bodo mučeniški Istri nudili vso pomoč. Jamstvo za gospooarski napredek Istre je njena vključitev v petletni gospodarski načrt, ki nudi najširše možnosti za gospodarski dvig Istre in uresničenje boljšega življenja. * V borbi za gospodar-*ko neodvisnost Začetkom decembra je začela obratovati v Zagrebu prva tovarna fotografskega papirja na Balkanu "Foto-kemika". Tovarno so zgradili že koncem avgusta v Maksimirju. ' Medtem so postavili potrebne stroje in izvršili vsa notranja dela za notranjo opremo. Tovarniška poslopja so zgrajena po najmodernejših načelih in predstavljajo del velikega industrijskega kombinata, ki bo izdeloval vse potrebščine za fotografsko stroko. Izgraditev tega kombinata je predvidena že v prvi petletki. Potrebne surovine bo tovarna dobivala v državi. Naprave v tovarni so konstruirali in izdelali domači strokovnjaki, ki so pokazali veliko iznajdljivost. V kratkem bo prišel na trg prvi doma izdelani fotografski papir, ki je nujno potreben ne samo poklicnim in amaterskim fotografom, temveč tudi v industriji in medicini. Ob svečani otvoritvi so prejeli zaslužni voditelji in delavci, ki so pokazali veliko požrtvovalnost v borbi za izgraditev tovarne, visoke nagrade. Inž. Ridle je prejel 50,000 din, inž. Plotnikov 30,000 din in mnogi drugi strokovnjaki, poalovodje. mehaniki itd. od 20,000 do ^,000 din. * Mnoge tovarne iz slovenskega podrla javljajo, da so izpolnile gospodarski načrt za leto 1947 pod rokom. Tako je idrijski rudnik za proizvodnjo živega srebra izpolnil načrt izkopa rude 71 dni pred rokom. Proizvodnjo nalogo za leto 1947 je izpolnila tudi velika tobačna tovarna v Ljubljani. Skoraj vsi slovenski premogovniki so izpolnili proizvodnjo nalogo v letu 1947 za en mesec pred rokom. Najboljši so bili slovenski premogovniki v Trbovljah, Zagorju, Velenju, Laškem, Kočevju in v Zabukov-cih, Tudi iz drugih področij industrijske delavnosti kakor n. pr. tekstilne, kemične, metalurške itd. prihajajo poročila o izpolnitvi letošnjega proizvodnjega plana, ki bo po dosedanjih podatkih ne samo dosežen nego tudi presežen. • LJUDSKO ZADRUŽNIŠTVO Jugoslovanska mladina bo gradila zadružne domove * Jugoslovanska mladina je tudi v letošnjem letu dokazala vsemu svetu svojo veliko požr tvovalnost pri graditvi Jugoslovanske države in njenega gospodarstva. M laduMfca % proga Šamac—Sarajevo je bll/i zgrajena pred rokom. Nad deset ti •Oči mladincev in mladink ob sodelovanju mnogih mladih ljudi iz inoeenplva, se je urilo, gradilo In utrjevalo v naporih za gospodarski napredek. Mn<» ga druga javna deja od AUc<» donije, Črne gor», Bosni- ta Hercegovine, Srbije. HrvaAke in Slovenije, so plod naporov ju goslovanske mladine Na osmem plenarnem zasedanju centralnega sveta Ljudske mladine Jugoslavije v Beogradu )e padla nova velika e*l«tt lav. ki dekaauJ* Umb^n la po vecanost far nenafcno prisad* vanje mladina ta ureealčiiev vet h nalog, ki lik ter J s Jugosla vUa od matih ljudi sa svojo Is gradnjo. Gradnja zadružnih domov po Jugoslovanskih vaseh bo prihodnje leto nalvašnejša akcija mladina. Vzporedno z razvojem' industrije se mora razvijati tudi kmetijstvo in v sklad se morajo spraviti odnosi med Industrijo in kmetijstvom. Da si postaneta delavec in kmet najtesnejša prijatelja in zaveznika in da si dvigata istočasno življensko raven, je potrebno, da industrija ne prehiteva in da kmetijstvo ne zaostaja. Zato je razumljiv sklep osrednjega sveta jugoslovanske Gladine, da je treba pričeti v letu 1948 še s pomembnejšo akcijo, ki postavlja utrditev in nadaljno gradnjo ljudskega zadružništva ter zgraditev zadružnih domov v vaseh in manjših naseljih. Gradnja teh domov postaja materijalna osnova, brez katere bi se ljudsko zadružništvo ne moglo uspešno razvijati. "Vloga mladina y zadrugah In pri preosnovl kmetijstva Je lahko ln mora biti Izredno važna." piše podpredsednik Jugoslovanske vlade Edv. Kardelj v svojem članku "Kmetijsko za družništvo v načrtnem gospodarstvu". Prenesti duh iz mladinske proge na podeželje, med kmečko mladino, je velika naloga ljudske mladine v letVi 1948. Ljudsko zadružništvo je ' tista organizacijska oblika, s pomočjo katere bo jugoslovanska mladina najhitreje prišla do velikih uspehov na področju kmetijstva. "V*4"-- ......M»-------— Ljudsko zadružništvo se je v Jugoslaviji v teh dveh in pol letih po osvoboditvi silno razmahnilo. V zadrugah je združenih okoli 11 milijonov ljudi, kar dokazuje, da uživa zadružna ideja pri kmečkih množicah veliko popularnost. Istočasno je to tudi dokaz, da so zadruge v organizacijskem smislu široko razprostrte. Če bo mladina prenesla duh mladinske proge v ljudsko zadružništvo in se borila za na-daljni razvoj, bodo ljudske zadruge na široko izpolnile naloge petletnega gospodarskega načrta in ustvarile boljše materijal-ne pogoje. Ker si ni mogoče misliti gospodarskega razvoja ljudskih zadrug brez zadružnih domov, x katerih bodo združene prodajalne, delavnice, pisarne, skladišča, dvorane in tako da- Reakcij* v Trstu se boji - Cankarja! Forde Kosak Sporočili so nam, da je Ivan Cankar postal zopet enkrat nevaren. to pot mč man.)ši sili, kot je angloameriška vojna u-prava v Trstu. Sam ne vem, zakaj sem se ob tem sramotnem in obenem smešnem stanju stvari nehote spomnil fotografij z današnjega grškega bojišča. Posnel jih je očividec, angleški vojak, in jih je pred nedavnim v nekem londonskem listu predlo žil javnosti, Na teh fotografijah vidiš monarh ofašistične vojake, ki jahajo po grških vaseh in drže v rokah odsekane glave grških partizanov ter jih za strah in opomin razkazujejo ljudstvu. Ko sem gledal te slike, me je vsega globoko pretreslo, obenem pa sem se začudil, kakor bi sto pil na drugi svet. Ali res pišemo zdaj leto tisočdevetsto in toliko? Ali niso te podobe samo strašni prividi iz davne, davne zgodovine, katere strahotam ae je v novejšem času skušal približati edino le hitlerijanski "nadčlovek"? Ali ni sredi vsega današnjega civiliziranega sveta nikogar, ki bi poln bridkosti in gneva kliknil v ušesa in srca ljudi, naj se vendar zavedo, kako odurno se ponižuje človeško dostojanstvo na grških bojiščih? Ali pa je ugasnil v nas sleherni čut za mero in čast? Ne po« znamo več meja zločina? ln je postal civiliziran**' dvajsetega stoletja samo še nečedna, perverzna zver, pokvarjena kanali-ja, ki so ji muKp in prelivanje krvi razvedrilo? Ali niso bile te odsekane glave položene naravnost na bogate, s finim da- lje, bodo postavili v letu 1948 veliko število zadružnih domov. Zadružna komisija pri predsedstvu slovenske ljudske vlade v Ljubljani zbira podatke o graditvi zadružnih domov na pod ročju Slovenije, da bo ta ideja čim prej realizirana v interesu ljudskega zadružništva. Ljudska mladina Slov^ije bo pri tej nalogi krepko pomagala in gotovo tudi uspela. FESTIVAL V RIBNICI Ljubljana. — Letošnji festival v Ribnici je bil velika in lepa manifestacija dela in uspehov kočevskega okrija pri uresničevanju gospodarskega plana. Ribnica se je na to priložnost odela v zastave in slavoloke, pod katerimi so ponosno korakale mnoMce, ki so prihitele od vseh strani, da prikažejo svoje ustvarjalno delo in lepoto svojih narodnih noš in običajev. Popoldne je bil fizkulturni nastop, plesne skupine pa so plesale narodne plese v slikovitih narodnih nošah. Pri tem se je posebno postavila plesna skupina iz Bele krajine. V mladinskem domu je bil koncert pevskih zborov iz Kočevja in Dolenje vasi. Ribniška igralska družina pa je uprizorila skač Feletove "Matjfževa vojska." S festivalom je bila povezana tudi razstava dela, na kateri so industrijska in druga podjetja prikazovala svoje delo. Razstavo je obiskalo zelo veliko število ljudi in je vnovič potrdila važnost in vzgojni pomen takšnih razstav pri uresničevanju gospodarskega plana. mastom pogrnjene mize visoko izobražene in skrbno negovane gospode vsega sveta? Ali pada—ali pa Je vse, kar^govorirno že tisočletja te človeku in napredku sama puhla laž in je vera v človečnost revna cunja sa-moprevare, s katero pregrinja-mo brezupno žalostno resnico, da človeka ni, da gospodari svetu samo neodgovorna, zverinska siia? Ne, ne! Resnice. y katerih zndmenju je človek zmagoval nad krvavo in nekrvavo smrtjo, so naše večne resnice. V vseh časih so verjeli visoki duhovi vanje, v vseli časih je verjelo vanje preprosto ljudsko srce. In oden ne zadnjih, ki jim je bil ves in popolnoma vdan, je bil naš Ivan Cankar. S svo jo srčno krvjo je izpovedoval to vero, s svojim vročim srotm je slovenskem ljudstvu prebujal čut ca pravičnost in pravico, sa svobodo in človečnost. Vse njegovo življenje in delo, ves kot se je v hinavščme in zlobe polni stvarnosti svojih dni otepal z ljudmi in usodo, je bil en sani jasen klic, ki je pozival narod is ponižanja in sramotnega hlapčevstva v svetle dni dhstojnega človeka vrednega življenja. Strastno je verjel v človečnost in prav zaradi tega je *postala naš največji borec za poveliča nje duha, za plemenito oblast pravice, za podobo človeka.r In ta isti Cankar je dane« nevaren angloameriiki vojni upravi! Tega Cankarja beseda se ne sme razgibati narodu, za katerega je živel in pisal! To se pravi, da je postal nevaren isti men-talitetl pod katere varufttvom prenašajo monarhofašistični vojaki odsekane partizanske glave po grških vaseh. Ali ni to dejstvo grozljivo, dejal bi, usodno znamenje na mračnem nebu da našnjih dni? Žnamenje aa ti ste, ki se Cankarja boje, da so se na tehtnici človeške vesti in zgodovine ¿e prevesili nivzdol, v mrak in razkroj. Ivan Cankar ne potrebuje obrambe, za Ivana Cankarja se ne bomo borili s policijsko slepoto. Ivan Cankar bo živel preko in mimo te mentalUete, Ivan Cankar je že veličastno zmagal v tem trenutku, ko se ga je zbala slaba vest nazadnjaštva. Festivalni sprevod v Ribnici. Festival v Kamniku Na okrajnem festivalu OF je zadnjo jesen sodelovalo v slav-nosno okrašenem Kamniku veliko število industrij, male obrti in gospodarstev, obenem s prosvetnimi m fizkulturnimi aktivi kamniškega okraja in ob udeležbi jugoslovanske armade. Skrbno pripravljena revija Je ¿apustila deset tisoč glavi runo žici glodalcev iwpozabljen vtis in dala še nadaljno pobudo v iz vajanju petletnega plana. * M * Eden med 4lrimi novimi rudniki V Voltčanskem na severnem Uralu so pričeli izkoriščati premogovnik, ki leši na površini. V n te n» izkopljejo toliko premoga ^kor v 4 drugih povprečnih rudnikih. Kopljejo in nakladajo ga namreč ¿sto mehanično. Ta je med 49imi novimi rudniki, ki «o sa pričeli izkoriščati v se- AMERIŠKI "TOWN MEETING" fO W Američani nimajo le tradicije—in pravice—svobodnega govora; imajo tudi tradicijo svobodne diskuzije—to je tradicija, ki iavirt s trških taborov ali shodov prvih naseljencev Nove Anglije. Navadno so se zbrali na trgu vsi kvalificirani volilci ter "govorili o stvareh, ki so zadevale vse." Spočetka so bili ti trški tabori tudi občinska oblast ali uprava. Pa tudi potem, ko so pričeli voliti občinske odbore in pravo, je ostala tradicija tabora, na katerem so se rešetale in reševale javne zadeve občine ln se je nu i dila vsakomur prilika, da je po veda! svoje mnenje o predstojet, Čih problemih ali potrebah občine. Tu in tam v današnji Novi Angliji Je šc danes najti ostanke te stare tradicije, fcc vedno nudijo trški tabori državljanom oitir. občunom priliko, "da povedo odprto, kar mislijo." Razlika je danes ta, da državljani in občuni predstavljajo razne narodnosti in veroizpovedi,' Toda izvor nima pomena pri tem, svobodno, razpravljanje daje slehernemu občanu pravico, da pove svoje. Vzpoatavili in uvedli so to tradicijo prvi angleški naseljenci Nove Anglije in ostala je v ded-šČino vsem ter ma jo posebno po ilužujejo v manjših krajih in na-setjlh. Politika v splošnem je že davno odpravila demokracijo sistema trškega tabora, kar je imelo za posledico, da mnogi Američani sploh niso mogli in hoteli od prto govoriti o političnih zadevah z onimi, ki so bili drugačnega političnegu naziranja. Temu se je pridružila tudi mržnja ln sumničenje. Slika ni bila poseb nu veaela in med onimi, ki so Jo motrili z dobršno mero zaskrbljenosti, je bil tudi George V. Danny, direktor Town Halle, newyorške ustanove, ki deluje že nad petdeset let na tem, da pomaga graditi .poučeno ljudsko mnenje. Ljudje naj vedo dejstva in potem delajo zaključke na podlagi dejstev od obeh strani, negativne in pozitivne. Alt problem je bil, kako oživeti med 140 milijonskim narodom idejo trikiga tabora? Mr. Denny al Je pogosto atavil to vprašanje ter je končno v letu 1935 našel odgovor temu vprašanju—dal mu ga je radio. S sodelovanjem National Broadcasting Systems je pričel s svojo zdaj »lovečo radio oddajo "America'a Towto Meeting of the Air". Njegov cilj je bH združiti Ameriko v eno samo zborovanje—vsak teden je dal obem stranem priliko do debate o vain i h sodobnih problemih ln vprašanjih dežele. V razpravah ao sodelovali najboljši predatav-niki iz tega all Onega polja udej občinstvo uuvzoče v radiooddaj-ni dvorani. Govorniki so sami odgovarjali na vprašanja. Na prvem programu se Je razpravljalo o vprašanju; "Kam se usmerja Amerika — k fašizmu, komunizmu, socializmu, dtmo-krnciji?** Razprave so se udeležili možje, ki so verjeli v to, kar so govorili. Po oddaji, ki nI bila tunogo razglašena, je prišlo tri tisoč pisem na radiopostajo—«a mo štiri so bila protestna. Val ostali pisci so se strinjali s idejo "trškega tabora po radiu." Od one prve oddaje v 1, 1935 Je sodelovalo v teh značilnih ra-diooddajah mnogo odličnih Američanov, moških in žensk, ki ao predstavljali vse plati našega javnega življenja in udejatvovs-nja. Govorili ao politični vodite* Iji' kot senator Tom Conmilly (demokrat), Robert A. Taft (rep.), Norman Thomas (aocis-lint), Earl Browder (komunist), dalje predstavniki velikega business in indualrije, kot Robert A. Fairleas, preda. U. S. Steel Corp.; John Lewis, predsednik prfcmogarake unije; Wm, Randolph Hearst, čaaoplani magnet, in mri, F D. Roosevelt, vdova pok. predsednika Roosevelta. Občinstvo tvorijo milijoni rs-dioposlušaloev, ki še zanimajo za sodobna vprašanja kot je vprašanje kontrolirane ekonomije, zunanje politike, postavljanje komunistične stranke laven aa-kuna, izboljšanje verskih in rasnih odnosov v Ameriki itd. — Program "potuje" v razne kraje dežele in slišite ga lahko veak torek ob zvečer (vshodni čas) na postaji WJ2 pod pokroviteljstvom New York Herald Tribune,—(Cemaaon Cmiieil) dan J i petletki, največji. Iiíia atvovanja. Občinstvo aamo je zmogljivost 19 milijonov ton. atavilo govornikom vprašanja— PRIMORSKE VESTI Okrajal festival Of v Kamniku Mestni kongres SIAU za Trst in okolico V krožku "6. fekamperle" pri sv. Ivanu je bil te dni Mestni kongres Slovansko • italijanske protifašistične unije, m delegatov je predatavljaio 80,000 članov iz Trsta ln okolic* V zaključni resoluciji obsoja kongrea politiko okupacijske vojaške uprave ia njen poizkus, da spremeni v vojaško oportfcV predvsem mesto Trst, kakor ata Aden in Smgajp r. Resolucija vsebuje zahtevo po spoštovanju ljudske volje in mirovne pogodbe i strani okupacijske vojaške uprave V mestni svet SIAU je bilo izvoljenih 00 pripadnikov vseh slojev, med njimi je 40 Italijanov in 20 Slovencev, Rasne novic« Tržaška policija je zaplenila pri raznih trgovinskih podjetjih 24 ton marmelade, glede katere sumijo, ds ao jo vtihotapili' iz Jugoslavije, Med kamenjem ao našli delavci v bhžinl tržaške tovarne testenin ¡1 ročne bombe —Te dni Je nastopilo službo ?>00 novih policajev, kar se bo rMKlvomno poznalo n« žepih tr-ž a š k i h davkoplačevalcev —> Pred tržaškim sodiščem se mo« re zagovarjati gostilničar l*o-pold Delin z Ba/ovilke eeete, ki je obtožen, da je vrgel svojo ljubico živo v vodnjak. — M letni delavec Jož* ¿terjal Iz llo-ljunea Je ponoči padel v strugo Ullnščic», kjer je utonil je sdrenil ka-Buzovlce Iti ae globoko. Ni m £ez ceatn rob mion v bližini zvrnil nad 60 izključeno, da je burja pognala kamion če/, cestni rob. Kamion je.razbil, šofer ima težke poškodbe — Novinarji ne dobijo Več nobttiuli podatkov glede neareč pri policijskem komisa-riatu pri glavni bolnišnici, tem* več bodo odslej navezan! na poročila v sodni palači B enodnevno zamudo — Km««lu Blažu Druškoviču iz liuj je povrgia krava tele, ki ima pet nog, pa je kljub likjnu rnočrio razvito in zdravo.- Neki Alojzij Pahor je težko ranil s strelom iz samokresa svojo ljubico 20-ieino Alojzi jo Vergiruda, nato pa je samega sebe ustrelil v svojem stanova nju v Usikovljah ~ Pod vlak je šel Matija Brlzljo v bližini Na-biežine. Njegovo truplo je popolnoma zmrevai jfmo e Okupacijska oblast •ovraina proti* fašistični mladini Okupueijsku vopiika uprava Je prepovedala prof»fašistum mladini, da bi M, decembra ob ustanovnem kongresu zveze en-tifašistične omladim za Tržeiku ozemlje organizirala posebno manifestacijo za mir. Okupacij ska oblast kaže a to prepovedjo namen preprečiti *|x>iočlln pozdravov tržaški anl i fašistični mladini a strani zastopnikov Jugoslovanske ter Halljan»ke mladine Žorski hudournik rami - nov vir energije Sredi gorovja Triaietl aa Kavkazu teče med dvema ozkima bregovoma in pobočjem hudournik Krami. Kljub temu, a pojdite . , Jaz pa se bom pogrela tu i......ftcu "Babica, pri nai» na Mtu sta dva rdečearmeji a " "Kje?" "Pri nas na vrtu, v tisti lopi. tam za slivami, sta dva rdeče-armerjea." "No in kaj zato? Mar ti je kateri všeč?" Natalka je vzdlhnila Počeni i» je in zroč v bled»-, i mreno zastrte oči, je govorila glasno, pomenljivo: Babica, rdečearmejca «ta ranjena S seboj ju ne moremo vzetj. Ležite, ne smeta »r premakniti. Razumete"" "Razumem odnesli . . ." "Babica, težko sta ranjena, razumete? Ml vsi odhajamo v gozd. Nemci pa bodo vsak čus tu . . , Babica, rdečearmejcema je treba dati vode, postreči, razumete?" "Kaj bi tu ne razumela?" "Ali pa boste mogli storiti to?" "Zakaj bi ne mogla?" Natalka je pobožala zgubano, drhtečo roko. "No, pa zbogom, babica ... Mislim, da *e bomo kmalu vrnili v vas ... Zdaj pa moram pohiteti!" In odhitela Je z bosimi nogami Anisja je zmujala z glavo: "Lej Jo kolo , . . No, stara, poglejmo, kje sta tista dva . . ." Težko *e je dvignila Najteže je bilo vstati. Ko |»a se je vzravnala, mi hodile bolne noge kar fUtlllC. Po ovinkih }e odšla na'sosedni vrt Na nlami Ma legala dva ranjenca Staika je počenila in ju glfdala. Kdt-n izmed taiijcncev se je zdramil iz vročične omotice ln ri\ i^tul obvetano glavo. "Kdo je?" "Tiie, tik-' Babica Anisja je pilila Km le/i, leži mirno." "Vode . . ." "Vods* . Tudi vode prinesem, fant moj Hfrve, vsega pi ineaem." Sama ni vedele, odkod ao ae vzele njene moči. Trganje v no-K*h je prenehalo Nobenih bc»-I leči n v nogah ni več ¿jtila Za-j jela je vode iz vodnjaka, je nalila v vrč in /nova odšla na vrt, j pod slive ' < Pij» pij. l*nt moj Postavila je vrč k ranjencema in odstoplcala nazaj v svojo hišico. Tam je znova sedla na prag in utrujena od hoje takoj zadremala. Zdramil jo je večerni hlad. S težavo je odstoplcala k ranjencema in se znova vrnila. "No, pa je minil dan . . ." Zjutraj so prišli na dvorišče trije. Slišati je bilo trde glasove tujega jezika. Babica Anisja se nI ustrašila. Kaj ji morejo Nemci? Morda ji je ostalo samo še nekaj dni do smrti, do tiste smrti, ki nikakor ni hotela priti. PrlAlecl so nekaj časa kričali, potem so odšli. Anisja je mislila, da je s tem vse odpravljeno. Komaj pa se je dvignila s praga, jih je prihrumelo polno dvorišče. "Je hišica tvoja?" Z roko si je zakrila <»či pred soncem Nekdo je govoril po ukrajinsko—znane besede, toda izgovarjava trda ln hripava Babici ae ni hotelo govoriti. Toda oficir je silil vnejo: "Povej, ali je hišica tvoja?" "Moja , . Kaj pa je?" "Odprl Jzbo." "Sej je vendar odprta," se je začudila Anisja. "Odpri, če ti piavijo!" je zakričal tolmač. Babica je počasi odpirajoč ae n« palico vstala ln odšla v izbo Oficirji ao stopili za njn. "AH »I »«ma v h rilci?" ao vprašali starko. ; "Sama ... 2e deset let sem m m« , , . Pustili ao jo pri miru. Posedli so ne klop ln posteljo in se o ne- čem glaeno pogovarjali Babica je malo počakala, potem pa odstoplcala proti vratom. Težka roka ji je padla na ramo in jo potegnila nazaj. Spoznala je, da o zadržujejo v izbi. Polkovnik e dolgo govoril s tolmačem. "Le pazite. Slepa je, stara, toda vrag vedi, kako je.z njo. Se ozreti se ne boste utegnili, pa vam pošlje koga na vrat." Ko jI je tolmač pojasnil, da mora sedeti doma, je nekajkrat vdano v svojo usodo pokimala z glavo. Kaj zato? Bo pač sede-a doma. Zlezla je na peč in zadrema-. V izbi so glasno govorili, razgrinjali po mizi zemljevide, se prepirali, žvižgali in štorkljah z okovanimi škornji. Babice to ni motilo. Dremala je. Toda proti večeru je postala nemirna.. Tam v lopi pod slivami je najbrž že primanjkovalo vode v vrču. Fanta pričakujeta babico Anisjo, pa je le ne moreta dočakati. Saj ničesai ne vesta. Mislila si bosta, da je starka pozabila, da se ji noče hoditi k njima. Zdramila ae je povsem in paz ljivo pogledala po izbi. Btlo jih je polna Izba, gnetli so ae pri vratih in hodili po veži, pred hišico pa je stal vojak na straži. Niti misliti nI mogla, da bi lahko neopaženo odšla iz hišice. Sopiha joč je zlezla » peči. "Kam pa?" Tolmač je «tal pred njo, kakor da je zrasel iz zemlje. Babic« je srdito odrinila s palico njegovo roko od sebe. "Glej ga no, kakšen je ... Na stran grem. Si razumel?" Umaknil se je, toda gredoč iz izbe, je opazila, da ji sledi za petami. Skomizgnila je z rameni. "Viš jih, Nemcev, stare babe ao se ustrašili. No, kar stražite me, stražite." Vrnil« se je v izbo na pefr. Toda skrb z« onadva jo je vedno bolj težila. Dolgo se je obračala na svojem trdem ležišču in težko dihala. Ko je končno zaspala, je videla v sanjah ona dv«. Oh, kako glasno sta kričala! Tako glasno, da se je Anisja zbudila. In takoj je začutila: nekaj ni v redu. Pogledala je s peči in zdelo se ji je, da še vedno1 sanja. Oficirji so sedeli za mizo, na pručkah, na postelji, pred njim pa sta stala onadva iz lope pod slivami in vojaki so ju podpirali. Babici Artisji se je zazdelo, da 4 i je nenadoma padla z oči mrena, ki ji je več let rasla na njih. Zagledala je nekaj, česar v vsem svojem dolgem življenju ni videla. Za mizo, prav* v sredini, je sedel polkovnik. Tolmač je stal pri mizi, pri ranjencih. Polkovnik je vpraševal, tolmač pa je hitro, trdo, s hripavim glasom ponavljal njegovo vprašanje. . "Iz katere enote?" Celo tu, na svoji peči, je Anisja slišala težko dihknje ranjencev. Z zapečatenimi ustnicami sta lovila zrak in težko dihala. Opotekala ste ae in roke nemških vojakov so ju grobo in krepko podpirale. "Iz katere enote ste?" Ranjenca nista odgovarjala. Polkovnik je srdito udaril s pestjo po mizi. Povejte jima, da ne bom delal nobenih ceremonij, razume ta?" Anisja je slišala kruto grožnjo v njegovem glaau. čutila je, ka ko silno ji utriplje srce. Srce ji je utripalo tako močno, kakor vsa dolga leta ne, in starka je pomislila, da se slišijo utripi njenega srca tam pri mizi. Toda nihče ni pogledal na peč. Oči vseh so bile uprte v tista dva, ki Ma se opotekala pred mizo in ki mi ju držale grobe aoldaške roke. "Iz katere enote sta?" V «lavo ranjeni je zadržal sapo. Babica Anijaa je v pričakovanju vsa zaihteb* "Ne povem " "No jiana, pomagaj mu. Besede mu ne gredo skoti zobe, pomagaj mu" Vojak je zamahnil in udaril s pestjo po obrazu. Glava v uma zani, s krvjo prepojeni obvezi je onemoglo klecnila nazaj. Toda ranjenec je napel vso voljo in se zopet vzravnal. "Kje je armada?" "Kje je armada?" "Ne vem." ' Kje ao ljudje Iz vasi*" ' "Ne vem . . . Nikogar nisem videl!" je hrupel ranjenec. "Hens, nikogar nI videl, razumeš, nikogar nI videl .., No, pomagaj mu, da bo videl... Razu- meš, pomagaj mu tako, da bo videl." Ranjenec je padel na tla, Anisja se je dvignila. Ne, to ni mogoče, stare oči jo varajo. Vojak je potegnil bajonet. Dva sta sedla na ležečega. S previdno, malone nežno kretnjo mu je vojak zasadil bajonet v levo oko. Raz-legel se je nečloveški, pritajeni krik in takoj utihnil. "Ubijte ga!" je velel polkovnik.—"Drugi! Vprašujte!" Anisja je skrila glavo pod odejo. S prsti pa je zatiskala use sa, da bi ne slišala. Stokajoč je preklinjala svoje življenje, ki se Je vleklo ena ln dvajset let, da je prišlo do te noči. Preklinjala je svoje oči: niso oslepele o pravem času, ni jih povsem zakrila mrena, videle so. Preklinjala je svoja ušesa. Niso oglušela o pravem času, lahko ao to slišala. Skozi odejo ao slišala njena stara ušesa stokanje ln obupni, monotoni vedno isti krik: "Ne vem, ne povem!" In končno je zavladala tišina. Toda starka si dolgo ni upala -pogledati izpod odeje. Končno je dvignila glavo. Očividno so se pripravljali k počitku. Odpenjali so si pasove, si sezuvali škornje. Zaprli so okno z lesenimi oknicami in zaklenili vrata. Pred hišico so polegli vojaki, za vrati je hodil stražar, oficirji pa očividno nikomur ni ničemur niso zaupali. Polkovnik si jfe sam ogledal ključavnico na vratih in jo preizkušal. Preizkusil je tudi oknice in sam stppil k peči pogledat, ali starka spi. Anisja je brž zatisnila oči in začela dihati enakomerno, mir- kredit za odjemalce V Ameriki je zahteva po kreditih velika, ker je mnogo ^^ ki ne morejo priti do potrebščin, opreme in drugega, ne da bi si sposodili ali pa kupili potrebne stvari na obroke. Tako je razvidno iz nedavnega poročila Instituta za življensko zavarovanje. Poročilo priča, da smo imeli zadnje poletje v deželi naka- no. Iaič je ugasnila. Anisja je čutila, kako ji drevene roke in noge, kako postajajo težje od svinca. Čakala je. Čas je tekel počasi, strašno počasi. V črni temi izbe so se vlekle sekunde v večnost. Čas se je ustavil. Anisji so odrevenele roke in noge. Mrzel pot ji je oblival čelo. in hrbet —vseeno mora to storiti! , Nekdo je že smrčal. Anisja se je tiho dvignila na peči. Zdelo se ji je, da jo vidijo v temi, da slišijo vsako njeno kretnjo. Toda spali so. Od vseh strani se je slišalo globoko dihanje in smrčanje. Ležali ao vznak na slami, nastlani na tleh. Polkovnik je spal na postelji. Babica je postavila s peči eno nogo. Čakala je. Nič se ni zganilo. Postavila je drugo nogo—vse tiho. Tiho previdno je zlezla s peči. Samo —da bi jih ne ¿budilo njeno srce, ki je razbijalo kakor plat zvona. Toda ne, spali so. Spali ho globoko, trdno, težko spanje utrujenih ljudi. Tipajoč z rokami po temi je dostopicala Anisja k vratom. Zadržala je sapo, še enkrat obrnila ključ in ga potegnila iz ključavnice. Globoko je zataknila kaveljčke v oknice. Koliko moči je bilo v njenih drhtečih, zateklih rokah! Vrata so bila trdno zaklenjena. Okna so bila trdno zaprta. Nihče jih ne bo motil v spanju, nihče ne bo prišel v zibo, nihče ne bo motil počitka gospodov oficirjev. Počakala je še malo. Potem pa je segla z roko pod klop. Da. steklenica je bila na svojem mestu. Polna steklenica. Kot nalašč je prinesla Nataša nedavno iz trgovine polno steklenico in jo postavila pod klop. Anisja je odmašila. Tiho se je sklonila nad posteljo in počasi, previdno polila g petrolejem slamo tam, kjer so ležale polkov-nikove noge.. Stopila je korak nazaj in počasi, previdno polila s petrolejem slamo na tleh tam, kjer so ležali oficirji. Polila je tudi prag in vse po izbi. Les je bil suh. deske so bile suhe, saj je stala hišica že mnogo let. Les je bil suh ko alama . . . Skrbno je polila tudi svoje trdo ležišče. Z drhtečimi prsti je poiskala vžigalice na polici. Seveda, vžigalice leže na svojem mestu Potegnila si je čez glavo odejo in prižgala pod njo vžigalico Ko je prasnila ob škatlico, se ji je zdelo, da je počile--holj ko strel. Toda v izbi j4 bilo V»e tiho. Utrujeni ljudje ao mtfno smrčali in spali trdno spanje. Gorečo vžigalico je potisnil^ prav na tla in nt se mogla več dvigniti. Nagli piamenček je ob-liznil slamo, švignil ko kača med slamnice in se razlil povsod ko voda. Ne da bi odvrnila pogled je Anisja gledala ogenj. Začutila je. kako je začelo goreti njeno v petrolej namočeno krilo. Ko je zakričal inj^anil pokon- zanega kredita konzumentom v skupnem znesku 10.9 milijarde dolarjev (deset in eno devetin-ko milijarde), ali dvakrat toliko kakor v letu 1944. (Kredit odjemalcem ali izposoje^alcem krije nakupovanje na obroke, izposojevanje na obroke, posojila povračljiva v celoti, nakupovanje na up, dela izvršenega na kredit in podobno.) Značilno je, da se je izposojevanje denarja, nakupovanja na kredit in zadol-ženja v splošnem tako razširilo tekom zadnjih časov navzlic pomanjkanju blaga in navzlic vojnim restrikcijam, ki so še vedno veljavne v mnogih ozirih. Pričakuje se, da bo zadolževanje in kupovanje na kredit še večje v bližnji bodočnosti, posebno, ker je vlada s prvim novembrom od stranila kontrolo nad krediti odjemalcem—pod to je spadalo ka tih dvanajst vrst trpežnega blaga in potrebščin, ki se jih ni smelo prodajati na dolgoročne obroke. . * Kakor je iz gornjega razvidno, je kupovanje na kredit in izposojevanje zelo pomembno za Američane — za milijone Američanov. Vredno je torej zabeležiti izdajo pamfleta, ki ga je izdal odbor za javne zadeve v New Yorku pod naslovom "Credit for Consumers". V tem pamfletu je obravnavan predmet, o katerem tu govorimo. Knjižica postavlja tudi vprašanje, če dobi odjemalec na obroke in izposojevalec denarja itd., kar mu za njegov denar gre. Odgovor je: Ne, ker ne ve kako. "Kdor hoče nakupovati na kredit, mora znati nakupovati, kakor je treba znati nakupovati tudi za gotovino," je rečeno v pamfletu. "Treba je vedeti, kaj se kupi in koliko to stane. Dalje mora zadolžnik vedeti vse tipične zvijače tega poslovanja. Večina odjemalcev za denar—in nakupovalcev na obroke—se zadolži brez tega znanja. Pamflet svetuje odjemalcem, na> se ogibljejo zadolženja, ker človek, ki se zadolžuje iz navade, je "ekonomski bedak"—seve da v .mnogih slučajih je kredit edini dobri prijatelj v Mili. Knji žica pq£em opisuje razne vire, ki se jih poslužujejo zadblžniki in odjemalci na kredit. Nekateri si izposojajo na up, drugi jamčijo vrednostnimi stvarmi, bančnimi vlogami, zavarovalnimi policami itd. Posojajo denar raz-in industrialne in komercialne (trgovske) banke, kreditne unije in manjše posojilnice denarja. Knjižica pove, kakšno posojilo je najpraktičnejše in najboljše ozir. podaja dobro in slabo stran vsakega kupovanja na kredit ali nakupne zadolžitve Pokaže dobro in slabo stran ku-puvanja na kredit in stvari pred izposojevanjem od nelegalnih posojevalcev denarja, ki so po znani pod imenom "loan sharks" Ti delujejo navadno v državah katere nimajo posebnih zakonov za regulacijo malih posojil. Knjižica posebno svari pred Posojevalcem, ki vam predloži listine v podpis preden je vpi sana izposojena vsota; posojevalcem, ki zahteva poplačanje dolga in obresti v tednu ali dveh; posojevalcem, ki zahteva, da kupite drago zavarovalnino; "me-šetarjem", ki obljublja izposlo-vanje posojila; posojevalcem, ki zahteva pristojbine izven zakonitih pcedpisov; posojevalcem, ki ne posoja, le "kupi" vašo plačo; posojevalcem, ki ponuja posojilo v javnih prostorih, v parku, na uličnem vogalu, v trafiki, gostilni itd.; posojevalcem, ki nima tozadevnega dovoljenja; posojevalcem, ki zahteva, da nekaj kupite; posojevalcem, ki zahteva več jamščine kot znaša posojilo ali ki zahteva, da podpišete več kot eno listino za isto posojilo; posojevalcem, ki vam ne izroči takoj podpisanih listin (kopij) ali potrdil odplač 1 —Knjižico "Credit to Con^umers" je spisal na podlagi jRoročil tozadevnih preiskovalnih komisij LeBaron R. Foster. (Common Council. Število češkoslovaških filmskih igralcev » in igralk Češkoslovaški državni film ima v svoji registraciji 1233 imen. Od tega je 538 igralk in 695 igralcev. Število statistov češkoslovaškega filma znaša 1520 imen, med temi je 300 deklet v starosti do 14 let in 293 otrok. Ostali so odrasli statisti, med katerimi so tudi 4 črnci. ci prvi izmed spečih, je bila že vsa izba V plamenih. Nekdo se je obupano zaletaval v vrata. Babica Anisja se je dvignila toda že v naslednjem trenutku je omahnila in padla v ogenj Spomnila se je samo še, da so vrata in okna zaprta, trdno za prta in da jih nihče ne bo mogel odpreti. HI&A NA PRODAJ Ali gledate za dober donj? Tukaj je 6-sobna iz opeke zidana bungalow hiša, na vogalu na dveh lotah. Gorka voda gorkota—stoker. Prinaša $720.00 letno. Nič za čiščenje stanovalcem. Blizo ljudske šole in le 4 bloke od Morton High šole. Izvrstna transportacija. Nahaja se na: 5640 W. 23rd Place, Cicero, 111. Phone Olympic 8235-W. HIŠA NA PRODAJ—Proda se 4 apartment iz opeke zidana hiša. Lastnikovo stanovanje prazno, moderno urejeno. Proda se po zmerni ceni. Lastnik v drugem nadstropju spredaj, na 2036 West 22nd Place, Chicago^ 111. 1 HlSlNJE STALNO KRATKOURNO DELO ČISTA. MODERNA POSLOPJA • IZREDNO VISOKE PLAČE: 82 Vfcc na uro za pričetek 87Vfcc na uro po 3 mesecih 89V4c na uro po 6 mesecih e B in 6 DNEVNI TEDEN • URE: 5:30 do polnoči • PLAČANE POČITNICE IN PRAZNIKI e UNIFORMO PRESKRBIMO. PROSTO PRANJE VEČ DELAVSKIH UGODNOSTI Skušali vas bomo uposlltl vašega doma blizu Pridite in govorite a Miss Allan Uposlevalnl urad za lanska Illinois Bell Telephone Co. 309 W. Washington St All sle naročeni na dnevnik "Proeveto"? Podpirajte ovo) Hat I ,1 ZAVAROVANE 2 HRANILNE VLOGE TT KOČ t DIVIDENDE Di v i denca točno plačane hranilcem bras preataaka Sa od lata IM« ST. PAIL FEDERAL SAVINGS