Številka 147 TRST, v četrtek 30. maja 1907. Tečaj XXXII. S30T" Izhaja vsaki dan Udi «b nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj ?«aamlčiie številke se prodajajo po 3 nvč. (ti stotinki » amogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, £r*nju, £t Petru, Sežani, Nobrežini. £v. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dcrnbenni, čfolkanu itd. rBNE OGLASOT se račnnajo po vrstah (Široke 73 mm. visoke 51 , mm) ; za trgovinske in obrtne oglase po 20 8 to tlak ; cm osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov f SO gtot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa j* 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti je moči H&ročnisa znala za vse leto 21 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, •» naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankov&ca pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lisu UREDNIŠTVO: nI. Glorgio Galattl 18. (Narodni dotu Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lasuu* konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsordja lista ,,Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 31. 18. Poltno-hranllnlčnl račun Št. 811-652. occc; - TELuFOB it*T. 1167. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK BRZOJAVNE VESTI. Nize avstrijski deželni zbor proti društvu „Svobodna šola . DUNAJ 29. Na današnji seji nižeavstrij-skega deželnega zbora so poslanci Biicble in tovariši urgirali odgovor na interpelacijo od 3. jan. 1907., v kateri se vprašuje, hoče li namestnik ukreniti potrebno, da se prepreči agitacija društva „Svobodna šola"*, ki ovira delovanje šolskih oblastnij ; nadalje naj se učiteljstvo dežele opozori, da se nikakor ne strinja z njega dolžnostmi, ako se udeležuje agitacij omenjenega društva. Občni zbor družbe Južne železnice. DUNAJ 29. Na današnjem občnem zboru Južne železnice je bilo vsorejeto poslovno poročilo z vsemi proti trem glasom. Istotako je bil podeljen upravi absolutorij ter odobrena uporaba prebitka. Istotako so bili tudi enoglasno vsprejeti predlogi, naj družba vsprejme obrat nekaterih lokalnih prog. Kongres za bombažno industrijo. DUNAJ 29. Mednarodni kongres za bombažno industrijo je danes dovršil svoja dela ter sklenil, da se bo prihodnji kongres vršil leta 1908 v Parizu. Nadvojvodinja Marija Anuncijata. GRADEC 29. Nadvojvodinja Marija Anuncijata je danes odpotovala v Miramar. Na kolodvoru so nadvojvodinjo pozdravili namestnik grof Clary. zborni poveljnik Potiorek in župan dr. Graf. Prestolonaslednik Fran Ferdinand. DUNAJ 29. Nadvojvoda Fran Ferdinand je dne 28. t. m. inšpiciral vojaško višo realko in kavalerijsko kadetno šolo v Moravski Beli cerkvi ter se o obeh zavodih pohvalno izrazil. Socijalisti za splošno volilno pravico na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 29. Nekateri listi poročajo, da prirede socijalisti cesarju slovesen vsprejem, ko pride v Budimpešto. V velikih množicah se podajo pred postajo kjer bodo demonstrirali v prilog splošne volilne pravice. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 29. (Ogr. biro) Zbornica je nadaljevala specijalno debato o poselskem zakonskem načrtu ter vsprejela §§ 15. do 28. Prihodnja seja v petek. Ministra Fort in Facak častna meščana. PLZN 29. Na današnji seji občinskega sveta sta bila trgovinski minister dr. Fort in minister Pacak imenovana častnima obča-aoma mesta Plzn. Načelnik avstro-ograkega generalnega štaba v Berolinu. BEROLIN 29. Načelnik avstro ogrskega generalnega štaba FML Conrad pl. Hdtzen-dorf je bil včeraj povabljen k načelniku generalnega štaba pl. Moitke-ju. Iz Srbije. BELIGRAD 29. (Iz uradnega srbskega vira). Poročila inozemskih listov o nastali oziroma predstoječi ministerski krizi so popolnoma neosnovana. Srbskega poslanika v Rimu dr. Milovati o vica ni pozval v Bel i grad kralj, marveč ministerski predsednik Pašić, da mu da navodila za baaško konferenco, preden odpotuje v pokrajino. Položaj v Indiji. SIMLA 29. Kolikor je možno soditi, zdi se, da se je položaj v Indiji vsled energičnih odredb vlade mnogo zboljšal. PODLISTEK. VOHUN Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. Velmer pa je porabil to priliko, potegnil svojega konja iz hleva in neopažen dosegel cesto. Hip je omahoval: ali bi jezdil do bližnje postaje in izkusil prinesti Hvartonovim pomoč — ali se podal h kraljevi armadi. Odločil se je za poslednje. In jahajoč v smeri proti Nju-Yorku, je moral s srdom in gnevom misliti na to, da najde tam žensko, ki jo je bil poročil ob svojem zadnjem bivanju doma na Angleškem, katere pravic pa, kakor hitro je bila nasičena njegova strast, ni hotel pripoznati več. Med tem so na Kobiljeku divjali hajduki. Tolpa je udrla najprvo v razsvetljeni salon, kjer so bili ostali samo še stari Hvarton, duhovnik, stotnik Singelton in dr. Pipec. „ Udaj te se !" je zarjovel poglavar in nastavil svojo mušketo doktorju na prsi. „Počasi, prijatelj, le počasi!" je mirno dejal Pipec in si natikal očala. „Stavim, da znate bolje rane delati nego jih zdraviti." „Udajte se — ali ustrelim !u „Zakaj naj bi se udal? Jaz nisem nikak Letina na Bolgarskem. SOFIJA 29. (Bolg. brz. ag.) V zadnjih 24 urah je po vsej deželi obilno deževalo, tako da je opravičena nada, da se zopet oporavijo setve, ki so vsled dolgotrajne suše trpele. Haaška mirovna konferenca. LONDON 29. „Reuterjev biro" poroča iz Tokija : Vlada molči o vprašanjih, ki jih namerava predložiti haaški konferenci. Splošno so tukaj mnenja, da bo imela konferenca le malo praktičnega vspeha. Časniki ne poka-zujejo nikakega navdušenja. Norveška kraljeva dvojica v Parizu. PARIZ 29. Sinoči je bila v operi velika slavnostna predstava, na kateri so bili kralj in kraljica norveška, predsednik Fallieres, členi vlade, diplomatični zbor in vsi dostojanstveniki. Kraljeva dvojica je bila živahno pozdravljena. Orkester je zaigral norveško himno. Angležka kraljica je bila tudi na predstavi. PARIZ 29. Predsednik Fallieres vrne tekom meseca septembra obisk norveškemu kralju. Norveška kraljeva dvojica se je danes opoludne podala v Verzali. Potres. TIFL1S 29. (Petr. brz. ag.) Ob ll. uri 4 min. predpoludne je bilo tekom treh minut čuti dva močna potresna sunka. Nemiri na Kitajskem. RONGKONG 29. ^Reuterjev biro) V Svatov so bile iz Kantona odposlane čete. Drugi oddelek čet odide tjakaj baje iz Su-šina. Uporniki so vjeli vso rodbino brigad-nega generala v Svatovu ter jo prisilili, da je utonila v nekem vodnjaku. HONGKONG 29. (Reuterjev biro) Revolucij onarna družba v Svatovu je javno izjavila, da ni upor naperjen proti inozemcem in tudi ne proti navadnim Kitajcem. Namen je le, da se zažge vsa vladna poslopja, ubije vse uradnike ter odstrani vlado. Misijoni niso bili taknjeni, vendar zapuščajo misijonarji postaje ter beže v Svatov. Gibanje smatrajo kakor nevarno in zato je bila vlada v Kantonu nujno naprošena, naj odpošlje topničarke. Potnike, ki potujejo na železnici iz Čančaupu in nazaj, preiskujejo. H u s i j a. Otok Sahalin. PETROGRAD 29. (Petr. brz. ag.) Pod' predsedstvom trgovinskega ministra se je! včeraj vršilo prvo posvetovanje o različnih j vprašanjih glede ruskega dela otoka Sahalina. j Konferenca je priznala potrebo, da se dovoli; inozemcem, da zamorejo z dovoljenjem ministrov za trgovino, poljedelstva in financ izkoriščati bogastva tal na Sahalinu. Dr. Šusteršič in slovenska delegacija v parlamentu na Dunaju. III. Dr. Šusteršič zahteva sklicuje se na žalostno, da, obupno stanje našega ljudstva in na živo potrebo pametnega in pozitivnega dela, da se naši poslanci združijo v „razmer o m a" močan klub. Ali na podlagi te pravilne in resnične premise prihaja dr. Šusteršič do zahteve, ki ni — da .ne rečemo druzega — logična. Dr. Šusteršič povdarja pravilno, da bo le „kolikor toliko močan t. j. številen klub"* mogel kaj doseči. Ako napravimo korak dalje na potu logičnega izvajanja, porečemo, da bojevnik... Skleniti morate kapitulacijo s stotnikom Lavtonom; a skoro ne verjamem, da ga najdete v tej točki prav dostopnega.'' No, mar oder se je bil med tem že tudi sam prepričal, da mu tukaj ne preti dosti nevarnosti; pustil je doktorja in šel s svojimi pajdaši na delo. Hiša je nudila zdaj čuden prizor. Tam v skriti sobici so bile zbrane dame okoli še vedno nezavestne Sare; tu je sedel stari Hvarton kakor otopel, dočim ga je duhovnik tolažil; zraven na divanu je ležal Singelton, ves slab in napol v omedlevici, k njemu pa se je pripogibal, podeljujoč mu pomoči, vedno hladnokrvni dr. Pipec. Cezar in ostali sluge so bili zbežali v gozd, Katra je letala kakor brezumna po hiši, kjer je mrgolelo divjih, razcapanih postav, obloženih s polnimi vrečami. Vrniti se moramo zdaj v hotel Flanagan. Ko je bil stari stražmojster Holister s svojim tucatom vojakov oborožen in na konju, je poprijela Lizo neodoljiva želja, da bi se vdeležila slavne ekspedicije. AH jo je gnalo k temu, ker se je bala ostati sama v taboru, ali ker je želela svojemu ljubljencu v lastni osebi teči na pomoč — tega ne moremo razsoditi ; toda, ko je Holister dal povelje za odhod, je zaklical Lizin glas : „Počakte še malo ! Grem z vami. Morda ta klub mora biti čim močneji in številneji, ali z drugo besedo : pritegniti treba vanj vse jugoslovanske poslance. Vodja „Slovenske ljudske stranke" pa noče storiti tega nadaljnega logičnega koraka, marveč bi hotel za prihodnjo n a š o d e 1 e g a c i j o določiti nekak numerus clausus: prihodnji klub naj bi štel le kakih 30 členov, dočim je jugoslovanskih poslancev 37. Izključiti bi hotel torej sedmorico njih !! Kdo so v ti ? ! Mi si domnevamo, da so to : Hribar, Strekelj, Ro-blek, Ježovnik in dva Srba iz Dalmacije. To bi jih bilo šest. A kdo je sedmi ? Ali Gra-fenauer, ali dr. Rybar, ali dr. Tresić ? ! V mnenju, da bi hotel dr. Šusteršič izključiti oba dalmatinska Srba, nas podkrepi j a okolnost, da vedno govori le o hrvatskih in slovenskih poslancih. Kako prihaja dr. Šusteršič do takega zaključka, ko vendar sam povdarja, da le razmeroma močan klub more kaj doseči? ! Seveda govori dr. Šusteršič o nekem političnem sorodstvu in o homogenem klubu. Ali je to zopet v nesoglasju z njegovim na-glašanjem. da se treba emancipirati od „m alenkostnih predsodkov" ter imeti pred očmi „veliki cilj osvobojen j a i n p r e p o r o d a slovenskega n a r o da". Ali nič ne sluti dr. Šusteršič, da je v kontradikciji sam s seboj in s tisto eminentno potrebo, ki jo on sam tako živo naglaša ?! Izključevaje del jugoslovanskih poslancev stavlja dr. Šusteršič na stran veliki cilj, o katerem trdi, da ga moramo imeti pred očmi, ter se daja voditi od predsodkov, od katerih se treba — kakor uči on sam — emancipirati! Homogen klub bi hotel imeti dr. Šusteršič in nam to pojasnuje pobližje rekši: da členi kluba naj bodo „politično sorodni" ! Ce hoče dr. Šusteršič vztrajati pri tej zahtevi, potem ga moremo zagotoviti, da njegov klub bo štel k večemu 22—23 poslancev ne pa 30 — torej komaj nekaj nad polovico jugoslovanskih poslancev. Dr. Šusteršič se jako moti, ako meni n. pr., da je, dr. Ivčević političen istomišljenik njegov in tovariša mu dra. Kreka. Kaj še le — dr. Tresić ?!! Če hoče dr. Šusteršič privleči k sebi dalmatinske Hrvate, a odpahniti oba Srba, potem se izdaja, da ni sledil evoluciji, ki se je izvršila v razmerju med Hrvati in Srbi v Dalmaciji, vsled katere so šli tudi Hrvatje z vsem ognjem v boj za izvoljena srbska poslanca. Vzlic razliki v veri so hrvatski in srbski po slancidanes narodni sobojevniki in se nam zdi jednostavno izključeno, da bi se hrvatski poslanci hoteli ločiti od srbskih. V tem pogledu se računi dr. Šusteršiča utegnejo pokazati jako zgrešene. Isto velja tudi glede istrskih poslancev. V kolikor poznamo mi osebe in njih namene, je računati, da bodo tudi istrski poslanci tam, kjer bodo dalmatinski in bodo odločno proti temu, da bi se koga radi predsodkov izključalo od skupnega dela. V tem pogledu je dala pojasnila brzojavka enega istrskih poslancev, v kateri pozdravlja Hribarja kakor bodočega druga. V druzih slovanskih narodih ^sosebno v Cehih gredo sedaj intenzivna prizadevanja za koncentracijo narodnih poslancev, ker vedo, da po mogočnem naraščanju socijalne demokracije treba nastopati kompaktno v obrambo skupnih narodnih, kulturnih in gospodarskih koristi naroda. A kdo bo hotel trditi, da bo taka češka skupna parlamentarna tvorba politično homogeDa, ko bodo vendar v njem zastopane razne nijanse političnega mišljenja ? ! ! In nam se vse zdi, da v resnici tudi dr.u Šusteršiču ni toliko do take homogen-nosti in da mu je v prvi vrsti le do tega, da pod to formulo izključi fieto-rico ali petorico slovanskih poslancev, ki niso njegovi pristaš i! !v Dr. Šusteršič gre še dalje, ko pravi, da treba iskati kooperacije tudi z narodno ali politično manje sorodnimi strankami. Tu treba že staviti vprašanje: smatra li dr. Šusteršič slovenske poslance, ki niso njegovi politični somišljeniki, tudi narodno nesorodne ?! To bi bila negaciia narodnega principa, narodne skupnosti ! ! Če je tako, potem ruši dr. Šusteršič najtrdnejo podlago za delo za narodno bodočnost ! Nas je zazeblo v dušo, ko smo doznali iz enuncijacije dr.a Šusteršiča, da je ta vodja „Slov. ljudske stranke" pripravljen ponuditi prijateljsko roko tudi politično in narodno manje sorodnim elementom, dočim odteza to roko svojim najtesnejim narodnim sorodnikom ! bo kaj ranjencev — tem bi prišla moja šaj-trga ravno prav." Stražmojster, prav nič nevoljen nad zamudo v službi, ki ni bila po njegovem okusu, je počakal, da so vojaki izvlekli iz šupe voziček in je Liza napregla svoje kljuse. Pri tem pa je govoril tako-le : „Hm ... zdaj ne vem, ali nas prime sovražnik od spredaj ali od zadaj ! Pet mož maršira naprej — ostali krijejo naš hrbet, če nas sovražnik vrže nazaj . .. Preneumno je to : voditi komando, ko človek ne ve ne kod, ne kam, ne kako... Ko bi bil vsaj kateri oficirjev tu ! No, jaz kar zaupam na Boga —" „Ah, kaj ! Naprej, mož !" mu je zaklicala marketendarica in sedla na voz. „Na-Prej> v galop, marš !" In mala vojska je odrinila v temno noč. A stražmojster se je za nestrpno Lizo premikal vse prepočasi in priganjala ga je v enomer in se kregala z njim. „Potrpljenje, lepa Lizika, dober vojak se ne sme nikoli prenagliti!" se je razgovarjal on. „In jaz sem odgovoren! — Stojte !u je komandira! naenkrat. „Kaj preži tam na levo — pod skalo ?" „Nič," je dejala Liza. „K večjemu, če G. dr. Šusteršič jemlje na-se hud odij in težko odgovornost pred Slovenstvom in vsem avstrijskim Slovanstvom. Ne verujemo, da bi kateri drugi jugoslovanskih poslancev — razun njegovih najtesnejih somišljenikov — hotel pomagati mu nositi to odgovornost. Marveč ne dvomimo, da pojdejo vsa prizadevanja druzih poslancev za tem, da se najde formula za osnutje skupnega jugoslovanskega kluba. Mi se svoje strani pa bomo neizprosno zahtevali, da se zasnuje takov klub ter bomo najstrožje sodili njih, ki bi hoteli tako ustanovitev preprečiti. Če Čutijo potrebo koncentracije Nemci in Čehi, ki so nerazmerno močneji od nas, kako moramo občutiti to potrebo še le ini šibki Slovenci ? !!! In če je taka koncentracija možna pri druzih narodih vzlic obstoječim razlikam v političnem naziranju, mora biti možna tudi pri nas! To je naš odziv na klic dr. Šusteršiča v „Slovencu".| __ Narodni problemi na socijal-nem polju. Graška „Tagespost" je objavila zanimiv članek o narodnih problemih na socij ali stičnem polju v Avstriji. — Od samih socialističnih voditeljev priznano dejstvo je — piše list — da so oni računali na to, da bo izvoljenih kakih 40 njihovih pristašev, da, bilo je med njimi celo pesimistov, ki so govorili o 30 poslancih ; optimisti so označali število petdeset. In to poglavitno za volitve na Češkem, kjer so bili izvoljeni tudi oni socijalisti, katerih kandidatura je bila postavljena le formalno. Stranka je sedaj nekako v zadregi radi svojih zmag, ker je izvoljenih več nepoznanih oseb, ki so jih lokalni volilni odbori postavili kakor kandidate, ne nadejaje se, da bodo izvoljeni. Le malo njih je znano šiijim krogom ; med temi je dr. Karol Ren-ner, ki je objavil več važnih spisov o prihodnji uredbi Avstro-Ogrske in ki je eden najbolj gorečih povspeševateljev zveze vseh narodnosti države na narodni podlagi, zveze, v katero želi spraviti tudi Ogrsko. Socijalisti so dobili nad 80 mandatov in ne bo lahka je duh stare Žefke, ki Vam je bila naklonjena, stražmojster !" A stražmojster je komandira!: ..Mož naprej! Kraj preiskati — sablje ven!" „Ali ste velik norec ali velika šleva ?" je zavpila Liza. „Grem pa jaz tja — jaz se ne bojim nobenega!" Vojak se je že vrnil in javil, da ni našel nič sumljivega, in šlo je zopet naprej. „Pogum in previdnost, draga gospa Flanagan, sta poglavitni čednosti vojaka..." je poučil stražmojster marketendarico; v istem hipu pa se je razlegnil pok Velmerjevega samokresa. „Stojte! Kaj je bilo to ? Prisegel bi, da je bila ta človeška pištola — in vrhu tega še ena naših! Naprej, fantje!" Četa se je spustila v dir, a čez par minut je stražmojster zopet ukazal stoj. Po cesti nasproti je pridrvil na vso moč jezdec. „Stoj ! Kdo je ?" je vpil stražmojster. „A, Holister, Vi ste? Kje so Vaši ljudje ?" je vprašal stotnik Lavton. I * „Tik za menoj, stotnik, in pripravljeni, slediti Vam čez drn in strn," je javil stražmojster, ki je, kakor hitro se je videl oproščenega odgovornosti, bil zopet stari drzni vojak. (Pride še.) Stran II lEDLSOST* štev] 147 YT Trstu, dne :1U. maja 1907 stvar držati vse te nove elemente na okupu. V skupini 11 socijalistov bivše zbornice se ni pojavila tendenca razkola. Ali sedaj bo v zbornici 20 do 30 čeških socijalistov. kakih 6 Poljakov, nekoliko Malorusov. nekoliko Dnevne vesti. „Rdeč! prapor" venskega časopisja. ležimo, da se je tudi o podivjanosti slo- Z zadovoljstvom be-„ Rdeči prapor" — če Italijanov, in češka skupina je že proglasila ; tudi raznimi klavzulami in pridržki — prisvoje ideje. Ta poslednja skupina hoče v boj družil strogi sodbi o nečuvenih napadih v za narodno vprašanje Cehov: njen program j „Slovencu" • na slovenska dekleta, ki so se je program mladočehov, izvemši ene točke, udeležila sprevoda po izvolitvi Hribarjevi. — oni ne priznavajo namreč češkega državnega „Rdeči prapor" piše : prava. Češki socijalisti ne govore več o državnem pravu Češke, marveč o pravu češkega naroda; zahtevali bodo uporabo česmine v šolah, na sodiščih in v uradih v vsem jezikovnem teritoriju Čehov. Malo pred volitvami je bila nevarnost, da pride do spora med nemškimi in češkimi socijalisti. Vodstvo čeških socijalistov je zahtevalo namreč enega od dveh mandatov v volilnem okraju Favoriten, toda ta zahteva je bila odbita. Ali to ni bil glavni spor, ki se je pojavil med obema narodnima skupinama. _ Važneji je spor, nastavši radi organizacije na ravnost — v bordel! To bi še bilo ; na Dunaju. Čehi zahtevajo, da naj bodo različne ; vse zadnje je človek vajen, da vidi poleg sv. V četrtek pod večer se je nekaj lepih mladih deklet navduševalo za Hribarja. Človek, ki ima nekoliko razsodnosti, se ni jezil ob tisti metulj sko-mladinski navdušenosti, in če je imel po vrhu še kaj estetičnega čuta, je preslišal klicanje in je bil vesel tistih svežih nedolžnih obrazov, tako tujih vsaki politiki, kakor je estetika tuja „Slovencu". Ampak ljudje, ki že v otroku vidijo v 1 a -č u g o, so izlili na te nedolžne „demonstrante" celo jezero gnojnice; polotroke, ki se jim komaj sanja o življenju, pošiljajo na- skupine stranke na Dunaju razdeljene po narodnosti, in poglavitno skupine čevljarjev in mizarjev : obstojati bi morale češke in nemške skupine. Zatrjujejo, da je število čeških socijalistov preveliko, da bi bilo v narodnem pogledu podložno Nemcem. Po tem takem bi prišlo torej na Dunaju do razdelitve socij ali stičnih skupin in s tem bi se ustvarilo dejstvo velike važnosti, kajti pripravilo bi se pot dvojezičnosti in dalo bi se prav onim, ki govore, da ima češka narodnost na Dunaju veliko moč v socijalistični stranki. Vodje organizacije na Dunaiu in i Antona ščetinasti simbol. Ampak podlosti je krojačev, j bilo še premalo : proti mladoletnim navdušencem kliče ..Slovenec" vse posvetne in duhovne oblastnije na pomoč. Ljudem, ki niso zakrivili druzega, nego da so mladi in veseli, žuga motnooki ministrant, da jih „zatoži". da jim zagradi pot v prihodnost in jim ukrade mladost!" In dalje : ..Početje „Slovenca" je značilno za list in za stranko. Tako podlo se ne vede stranka, ki se zaveda svoje moči, svoje odgovornosti in svoje prihodnosti. Slovenska socijalna de- ravnateljstvo socijalistične stranke nočeta o mokracija je bila na Slovenskem poražena. tej razdelitvi ničesar vedeti, češ, da je preveč predrzno zahtevati, da se potrdi dvojezičnost Dunaja. To so misli, ki teže voditelje soci-jalistične stranke in postavijo socijaliste na poskušnjo: pokažejo namreč, se zamore li socijalistična stranka izogniti narodnim prepirom. Dokler je bila socijalistična stranka slabotna, je bil položaj drugačen. Sedaj ima pa dovolj upliva v življenju države; sedaj zapusti teoretično stališče ter preide na praktično. Katoliški centrum in krščanski socijalcl- Državni poslanec dr. Viktor Fuchs je, kakor javljajo z Dunaja, povabil 30 poslancev katoliškega centruma na konferenco, ki se bo vršila v sobote zjutraj na Dunaju. Na tej konferenci se bo razpravljalo o vprašanju glede eventuelne združitve centruma s krščansko socijalno stranko. Vodilni krogi centruma so za združitev ; gre se le za to, v kaki obliki naj se ta združitev izvrši, naj se li obe stranki združiti v en sam klub, ali pa naj med obema strankama posreduje skupen eksekutivni odbor. Ob enem se določi tudi načrt skupnega postopanja v političnih stvareh. _____ Dogodki na Ruskem. Zarota proti carju. Načrti zarotnikov. Petrograjski „Svet" piše, da so bili za- rotniki proti carju razdeljeni v dve skupini, katerih vsaka je imela posebno nalogo. Ena skupina je imela priti v park v Carskem Selu Ker ve, zakaj in kako je bila premagana gleda z mirnim očeaom v bodočnost. Klerikalna 3tranka je bila poražena v Ljubljani — zavpila je kakor odrta in na to se je napotila v — bordel.... Drugačni ljudje- drugačne šege". Rekli smo že, da je le hvalevredno, da je tudi glasilo slovenske socijalne demokracije obsodilo početje „Slovenčevo" nasproti mlademu slovenskemu ženstvu. In mi se obračamo tudi do onih pristašev »Slov. ljudske stranke", ki so si ohranili kaj čuta o pristojnosti in umevanja naukov vere ljubezni in odpuščanja: roko na srce in povejte nam, j je-li sme čuteč krščan in katolik govoriti, da človek, ustvarjen po božji podobi — pa bil ta človek tudi slučajno.... učenka više dekliške šole v Ljubljani — ima „svinjsko dušo" ?! Roko na srce, pa odgovorite nam po duši in kakor zahteva pokornost pred nauki vereI Kristove! Kje je tu krščanska ljubezen, kje i usmiljenje ? ! Resnici na ljubo pa moramo priznati, daj tudi „Rdeči prapor" na drugem mestu precej ojstro kritikuje oni sprevod. Pravi, da se mu je gabilo, ko je videl „več sto ljudij pi- j janih". Nu, je že možno, da jih je bilo med manifestan ti tudi kaj, ki so bili precej „ži-dane volje". Ali to se mora ob takih prilikah soditi cum grano salis in se ne sme generalizirati. Zato se nam zdi, da strelja „Rdeči prapor" malce preko cilja. raznih velikih ogujih z napisom „Živijo dr. Ot.Rybar!" — Veselje ob tem prizoru je bilo nepopisno ; videl sem starčka ki mi je rekel ves s solzami v očeh od ganutja. da takšnih dnij je imel malo v življenju. Ob splošnem navdušenju so nas zapuščali gospodje poslanci in njih odpremljevalci, a mi smo ostali do pozne ure z nado, da bomo ob vsaki dani priliki videli te pogumne zastopnike naših pravic v sredini naši, saj se s tem najbolj utrja vez med njimi in narodom. Tebi, pevsko društvo „Ilirija", na tvoji požrtovalnosti vse priznanje in hvalo ! Rasti, cveti, ter budi naš rod na obalih Adrije do boljše bodočnosti t Na veselo svidenje na tvojem slavnostnem dnevu dne 25. avgusta ob razvitju tvojega prapora, pod katerim naj se zbirajo sinovi Slave. Tudi tam-buraškemu zborujpev. društva „Kolo" vsa čast in priznanje, da se je v tako kratkem času povspel na tako višino ! Le tako naprej ! Vse zapreke bodo premagane ; Odboru gospodarskega društva treba izreči priznanje, da je vedel toliko ljudstva v tako polni meri po-streči z zares dobro kapljico in jedili v vse-občo zadovoljnost. Brzojavne poštne nakaznice. V svrho hitreje oddaje brzojavnih poštnih nakaznic v poslopju poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu se je odredilo, da se imajo od 1. junija t. 1. naprej oddajati brzojavne poštne nakaznice mesto pri vsprejemu nakaznic {blagajna postnega ravnateljstva), pri vsprejemu inozemskih brzojavk (poštni urad Trst 1) in sicer ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer in ob nedeljah in praznikih od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Ljudske knjižnice so nam jako potrebne. Vsi občutimo to in večkrat smo se že zbrali v ta namen. AK, kaj je 3 odsekom, ki se je sestavil 14. dec. preteklega leta. V 14 dnevih bi imel poro-'ati o konkretnih ukrenjenih korakih. Ali bo treba čakati 14 mesecev ? Prijatelj teme. Bilo jih je 13 in šli so o polunoči razbijat javne svetiljke. Od ulice di Donota pa do ulice Tommaso Grossi so jih razbili 16. Slednjič jim je pa prišel nasproti redar in je aretoval enega njih. Ostali prijatelji teme so hoteli iztrgati svojega tovariša iz redarjevih rok, a redar je potegnil svitlo sabljo iz črnih nožuic. ker je prijatelje teme tako prestrašilo, da so jo urnih nog pobrisali in pustili tovariša — ki je 18-letni kamnosek Fran C., stanujoči v ulici del Ponzianino — redarju, ki ga je odvedel na policijo, kjer so ga vzeli na zapisnik in ga pridržali v zaporu. Na razbitih svetiljkah je za 140 K škode. Neznani tatovi. Antonija Rachelli, stanujoča v hiši št. 5 v ulici del Coroneo, prodaja nekje v isti ulici limonado. Predsinoč-njim je bila Antonija doma, a njena hči Alojzija je prodajala limonado. Ob 8. uri in pol zvečer je šla mati zamenjat hčer. Ta poslednja je šla takaj domov, a ko je prišla domov je našla stanovanje odprto, dočim je bila mati zaklenila in jej dala ključe. Neznani tatovi so bili vporabili onih par trenotkov, da so vlomili v stanovanje limonadarice in so ukradli iz neke omare 40 K denarja. — Predminolo noč so neznani tatovi vlomili v zalogo vina Fabijana Tsrgor ki je v ulici sr^ Frančiška št. 6. Zaloga ima dvojna vrata : na ulico in v veži hiše. Tatovi so vlomili skosi ta poslednja. Neki redar je ob 2. uri popolunoči slišal v zalogi sumljiv ropot. Pozval je na pomoč dva policijska agenta, ki sta poslala takoj po Fabijana Tergo, in ko je ta prišel so šli v zalogo, a naši" niso nikegar. Le vrata zalog« v veži s d bila odprta. Tatovom se ni posrečilo, da bi bih kaj odnesli. — Dninarju Rudolfu Spacal, ki stanuje na Vrdeli 5t. 1005, je neznan uzmovič predvčerajšnjim popeludne na Josipovem pomoli: zmaknil z voza škatljo, v kateri so bile dve ženski in ena otroška obleka v skupni vrednosti 100 K. Loterijske številke i~žoIreb«,ne dne 29. 82. 49., Tudi tukajšnje fer. akad. dr. ;rBalkanii sije stavilo podobno nalogo. Od mnogih i maj£ 1907,: Praga 33. 30. 22. strani se je izjavljalo, da je to pametna Lvov 54. 47. 49 19. 76. ideja.... itd. Pred dvemi meseci že je pa to društvo dalo oglasiti v » Edinosti" naj bi, kdor ima kako knjigo na razpolago, odstopil temu društvu v namen Ijud. knjižnice : a vspeh te prošnje ? Do danes ni bilo podarjene, razven od dijakov-društvenikov samih, ki bi tudi brez istega oglasa darovali — niti ene knjige ! ! Ali ni v vsem Trstu in okolici niti enega človeka, ki bi lahko podaril eno knjigo ? Ali se pa zahteva od že itak potrebnih in revnih dijakov še več žrtev? j ,.Dramatično društvo" v Trstu vabi Same besede : ..lepa misel. podjetje" i p- n, g. člane kakor tud: nečkne na 3vo; itd. ne ustanove knjižnice. Komur je res kaj ! občni zbor, ki se bo vršil v soboto dr.£> 1. mar do „hvalevrednega podjetja", naj žrtvuje. : junija Brez žrtev ni vspeha ! M. Č. SmeSnica A. : „Glej, jiz smatram Orno kavo po obedu, k^kor pečat na pismo l" — B. : „J k/. tadi; vendar se moram vet Trat zadovoljiti -pismom brez pečata l" Koledar in vreme. Daie^: Sv Režnje Tslo; Holoban ; J:iHea. — Jut;i: Angaia Mer.; b:>jslov: Despiaa. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -f 2S° Celzius. — Vreme včeraj : nekoliko vet^a. _ , Društvene vesti in zabave. pustila svobodne vse glavne uhode v palačo. Druga skupina je imela pa porabiti to okolnost, udreti v palačo in izvršiti atentat. Preiskave nadaljujejo. Tako je policija v nedeljo preiskala stanovanje socijalističnega poslanca Frihedeka, kjer je zaplenila 300 iztisov revolucijonarnega lista „Lokomotiva". Mi se spominjamo n. pr. socijalistični h slavnosti na tržaškem dirkališču.' Frančiško ter streljati z revolverji, da bi tako zvabila \ Mej ljudmi, ki so se vračali s slavnosti, je lasal, glavno carsko gardo proti oni strani, ki bi bilo opaziti tu pa tam kakega, ki_ se je prav " " * * * ~ sumljivo zibal po ulici Rossetti. Kaj bi rekel „Rdeči prapor", ako bi odgovornost na tem valili na stranko in jo označali kakor stranko pijancev ? ! Tudi na obedih povodom novih maš se more goditi, da si je kdo privoščil kapljico več, nego je bilo ravno potrebno. : Je-li radi tega jjancev ?! No, pustimo to. Na vsaki način gre pri-z b o- znanje vsakomur, ki stavlja v službo namena, zbor da se zdivjanosti, ki je zavladala v sloven- j skem novinstvu, stori konec. Promocija. Odvetniški kandidat Josip A ž m a n, t. č. v pravni praksi na c. k. de- i tržaška mala kronika. Rodbinska drama na Prošeku. — 43-letni Fran Germek, stanujoči na Prošeku št. 53, je bil prišel v ponedeljek v jutro v mestno bolnišnico. Imel je 5 ran na prsih, o katerih je rekel, da mu jih je zadal njegov sin Josip. Res je, da se je bil Fran Germek nedeljo zvečer spri s svojo 4o-letno ženo Drobne politične vesti. Prva seja novega drž. r a. Z Dunaja javljajo, da bo državn sklican na dan 25. junija. Avstro-ogrski pomorski častnik aretovan radi vohunstva. Iz Vidma poročajo od 28. t. m.: Finančni stražniki so pri Chiusaiorte aretovali častnika avstro-ogrske mornarice, ko je fotografiral dva še nedovršena forta nad omenjeno sotesko rojeno Cibic in isto pretepal in na kar je priskočil v bran matere njiju sin Josip. Odšla sta potem od doma z očetom, a na poiju sta se sprla in tedaj je Josip ranil očeta z nožem. Nihče pa ni smatral rane za nevarne, ker je oče, Fran Germek, šelv sam peš s Prošeka v Trst v bolnišnico. Se le v pouedeljek zvečer so zdravniki v bolnišnici konstatovali, da je ena zbrana družba — družba pi-: ran jako nevarna in so a ranjenega Germeka vsled tega operirali. A bilo je že prepozno : ob 11. uri zvečer v ponedeljek je Fran Germek umrl. Jako čudno je sicer, da niso zdravniki takoj zapazili, da je ena ran nevarna življenju ranjenca. Samomor. Barkovljanski ribiči, ki so želnem sodišču na t. m. na dunajskem doktorjem prava. Iz. okolice. V nedeljo dne 26. t. m. M. M. ter so ga izročili karabinirjem. Isti so čast- slavilo ie gospodarsko društvo pri sv. nika ouvedli v Tolmezzo ter ga izročili vo- zgornji št. 58, po domače pri „Tirolcu", — otvoritev svojih novih prostorov. Vse prizna-v Budimpešti. Kakor po- «0? odboru omenjenega društva na pridobitvi - - - tako krasnih prostorov, kakorsnih je malo v jaški obiastniji. ^ o 3 ži r ročajo iz 'Budimpešte, pride cesar tjak^ ua ^ ^ ^ razyijalo T slovesnosti junija. štiridesetletnice kronanja korist svojih udov in v korist svojega da, kajti z omenjenim dnem prešli so Dunaju, je bil dne 23. j bili včeraj predpoludne v barkovljanskem pri-vseučiiišču promoviran j stanu, so videli okolu 9. ure nekega gospoda, ' ki je z ondotnega pomola skočil v morje. — Skočili so hitro v svoje čolne in hiteli ž njimi na mesto, kjer je oni gospod skočil v morje, da ga rešijo. Potegnili so ga rea iz morja, a bilo je že prepozno, kajti gospod je bil že mrtev. — Na to so takoj obvestili ondotno redarstveno stražnico in v nekoliko minutah 'je bil tam redarstveni nadzornik, ki je dal naro-1 utopljencu preiskati žepe. V istih volver, več zdravniških receptov oni so našli re-in druzih da je bil paroplovne , w_______ w u stanoval v izjavil, da bo nov tiskovni zakon najbrž tak, ^bora" pe^T drušWa°" Kolo". Veliki "notranji in: ulici Rossetti št. 4. * 1 —*----- -------- ------ * * Pokojnik je že dolgo časa trpel za nes- N o v i ogrski tiskovni zakon. prostorj v slovenske roke, a upanje je, da tudi t papirjev, iz katerih je bilo jasno, Kakor javljajo iz Budimpešte, je tiskovna 10stanej0. Slavnost je pričela ob 5. uri se so- samomorilec vpokojeni kapetan enketa zaključena. Državni tajnik Torv je delovanjem pevskega društva „Ilirija" in tam. družbe Llovd Alojzij B., ki je ; ^ ™ 1 Un nnr tial-rtrni -7cl lrr\n HfliKp? tst . -1 tt i u tt TI -__j.___* - - ! ..i:.: Pnceatfi St A. da bo ugajal vsakemu pravemu prijatelji tiskovne svobode. Srbski ministerski predsednik P a s i ć se je povrnil s svojega potovanja v inozemstvo. Italijanska srednje morska ekadra je, kakor javljajo iz Rima, odplula iz Tarenta na Vztok. Eskadra, kateri zapoveduje podadmiral Brocchetti, obišče na svoji vožnji med drugim tudi pristanišča Narepli, Volo, Solun in Smirno. Francosko-japonska pogodba. Iz Tokija javljajo : Vest, razširjena po Evropi, da je francosko-japonska pogodba že podpisana, je prerana. Izključeno je, da bo pogodba predložena zbornici pred 31. t. m. Srbski poslanik ™ Vuić je odstopil._ v Berolinu vrtni prostori so bih natlačeno polni občinstva, kar je v dokaz, da isto ve ceniti in podpirati naša narodna ognjišča. Lj'udstvo se je radovalo na krasnem petju „Ilirijanov*', kateri ne zamujajo nobene prilike buditi in izpodbujati naše ljudstvo z lepo slovansko pesmijo. Vsa čast tudi tamb. zboru „Kola" pečnostjo, in tej bolezni je pripisati njegov skrajni korak. Pokojnikovo truplo je bilo preneseno v mrtvašnico pri sv. Justu. Hlače SO ga izdale. Včeraj predpoludne ob 11. uri je bil v ulici Vienna aretovan 19-letni brezposelni mesar. Evgen N., ža krasno izvajanje glasbenih točk; zato je! stanujoči v ulici Amerigo Vespucci. Aretovan žel tudi obilo pohvale. Veselje in radost zbra- je bil pa na zahtevo mehanika Antouija, v nega občinstva prikipela sta do vrhunca, ko j katerega delavnici v ulici della Stazione st. 8 sta se na shodu vrta pojavila naša drž. poslan- je bila pred dnevi — kakor smo poročali — ca g. dr. Rvbar in Matko Mandić v družbi, izvršena tatvina. Antoni ie namreč — videči več druzih odličnih gospodov. ; slučajno Evgena N. — spoznal hlače, ki jih Viharne ovacije, ki j j je zbrano ljud-|je isti nosil in ki so bile mej drugim vkra-stvo priredilo gg. državnima poslancema ni i dene v njegovi delavnici. — Na policiji jesare-lahko opisati. Videlo se je s kakšno ljubez- tovarn Evgen trdil, da je vkupil hlače od ne-nijo ie ljudstvo udano njim. ki je vodijo na kega nepoznanega mu človeka. A niso mu potu do napredka, do zmage, do svobode. O hoteli verjeti, marveč so ga vzeli na zapisnik mraku zažarelo je veliko „kolo"-v umetalnih\ in ga djali pod ključ. se ob devetih zvečer v gorenji restavracijski dvorani ,Nar. dema". Na t^m občnem: zboru se imajo vršiti zelo važna posvetovanja glede prihodnje sezone in rediti bo pred vsstc velenujno,. pereče vprašanje o ustanovitvi pravega slovenskega gledališč ? Trstu z angažiranimi igralcih rednimi predstavami itd. kakor tudi o ustanovitvi d r a m a ti č 3 e šole. Jasno je, da dilstantske gledališče kulturnim potrebam- tržaških Slovencev več ne more zadostorati in da nai duSevni razvoj za velikim našim narodnim gospodarskim, političnim itd. razvojem oziroma napredkom poslednjih let ne sme zaostajati. Zato hočemo tvegati tu pegumer. korak naprej — v zaupanju na solidarno sodek>vanje močnega celokupnega tržaškega Slovenstva. Vabi torej ..Dramatično društvo" prijazno vse, ki se zanimajo za napredek slovenske dramatike v Trstu ir. ki se zavedajo velikanskega pomena gledališka za tržaške Slovence, naj se bi ago vole udeležiti sobotnega občnega zbora. Vabilo, „Slovanska čitalnica" v Trstu pozivlje vse častite društvenike na glavni občni zbor ki bo v torek dne 11. junija ob 8, in pol uri zvečer v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom : 1. Govor predsednikov ; 2. Poročilo taj-nikovo o društvenem delovanju minolega leta 3. Poročilo blagajnikovo *, 4. Poročilo pre-gledovalnega odseka društvenih računov ; 5. Posamični predlogi in interpelacije j 6. Molitev predsedr ikr. in odbora ; 7. Volitev treh pregledoralcev računov. Pevsko društvo .Ilirija** v Trstu.— Kakor je bilo že, objavljeno v cenj. listu „Edinost" ter so že glavna vabila razposlana vsem cenjenim društvom, razvije povsko dr. „Ilirija" pri sv. Jakobu t Trstu dne 25. avgusta svojo zastavo na vrtu „Narodnega doma" pri sv. Ivanu. V ta namen priredi, kakor že objavljeno, to društvo koncert v novi dvorani gospoda Miklavca pri sv. M. M. spodnji c sodelovanjem tamburaškega zbora družtva „Kolo" ter „Narodne Čitalnice" iz Rojana ; na kar se uljudno opozarjajo vsa bratska društva. — Vabi se uljudno gg. pevce k rednemu zaha-janju k vajam. Novi pevci dobro došli. Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metodija so darovali gospod Anton Zitko 5 kron, po gospici Olga Sancin — dva rodoljubna gospoda 2 kroni. Porotno sodišče. Radi razpečavanja ponarejenih bankovcev. Toženca Košič in Maglizza se priznavata deloma kriva. Sicer pa vsi toženci zvračajo krivdo eden na druzega. Košič je dejal, da je bil Martinis duša vse družbe, a Martinis, ki je se svojim denarjem plačal vseh 142 V Trstu, 30. maja 1907 »EDINOST« štev. 147. Stran lil dvajsetkronskih bankovcev po 4 krone vsa- na to ni bilo nobenega odgovora, kega, trdi. da ga je v to premotil Košič. Leta 1905 je občina nabrežinska pooblastila -r . . 1 • . 1*1 /1 Al ___* 1 _ * _ r .1 " ^ _ n Ja i a C' nI vi n T^nnni - iutcutv "" 0> o <0 CD ZA BIRMO! ZA BIRMO! Iv Idili ur, verižic zlatih ii srebrni in kovinastih ur rse po jako nizkih cenah pri Bogomiln Pino v Trstu ulica Vincenzo Bellini štev. 13 (nasproti cerkve sv. Antona novega.) £TD o < o -I Trst Vid DEIRETT0RI1 (ROSflRlO) ^ ■■ _ c _ PALAČA ttAPENZi PQDRUZNItfc:C)PUET\ KEKA Telefon N 1631 ^