s f c O Q ГУ 37 38 UDK 3 1980 □ politekonomski problemi sodobnih migracij □ «novi mednarodni ekonomski red« in migracije □ segmentirani evropski trg delovne sile □ Slovenija in okolišnji trgi delovne sile □ paul lafargue : pravica do lenobe ; i časopis za kritiko znanosti POLITEKONOMSKI PROBLEMI SODOBNIH MIGRACIJ 1 ČASOPIS 2A KRITIKO ZNANOSTI ŠTEVILKA 37 - JSK 1980 VIII. LETNIK IZDAJA: Univerzitetna konferenca Zveze socialistične mladine Sloveni- je Ljubljana in Maribor. Revijo sofinancirata: Kulturna skupnost Slovenije in Razisko- valna skupnost Slovenije. IZDAJATELJSKI SVET: FranČek Drenovec, Prane Kemperle, Davorin Kračun, Igor Pavlin, Franci Pivec,(prndsednik), Mik Rebernik, dr. Janko Rupnik, Marjan Vešnar, Pavle Zgaga. UREDNIŠTVO: Mladen Dolar, Srečko Kirn, Pavel Gantar (odgovorni in glavni urednik), Tomaž Mastnak, Rado Riha, Diana Sivec, Leo Šešerko, Nada Bpolar-Kim, Darko átrajn, Peter Wieser, Slaboj Žižek. UREDNIŠTVO: Trg osvoboditve l/II, 61000 Ljubljana, tel. 21-280. NAROČNINA: Cena euojne številke 20 din cena dvojne številke 30 din. Celoletna naročnina 70 din (za šole, knjižnice in posameznike), 150 din (za institucije). Številka žiro računa: $0100-578-47303, za ČASOPIS ZSMS, UX, predsedstvo, Ljubljana, Trg osvoboditve 1. Po mnenju sekretariata za infornacije v IS skupščine SR Sloveni- je je ČASOPIS po sklepu št. 421-1/72 oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. Naročniških rokopisov ne vračajo. TISK: SL4IĆ Zoran r^VÒ^Ù Stara Ježica 9 l*1* <7 Ć1000 Ljubljana W fO <1Jtjé /i i ¿ Svoj» prispevke v Časopisu зо objavili: KNUTH DOESE, raziskovalec v Wissenschaftszentrum, Berlin. Prispevek, ki je bil objavljen kot interni ma- terial je. prevedel Peter Wieser. VJERAN KATUNARIČ, docent na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Iz hrvatsko-srbščine je prevedel Miran Mitar SILVA MEŽNA3IČ, raziskovalka na Raziskovalnem inštitutu FSPN, Ljubljana. MARIJANA MARKOVAŠIČ, raziskovalka v Centere Niationale de la Recherche Scientifique, Paris. Iz^ angleščine je prevedla Majda Brezočnik. MARIOS NIKOLINAKOS, ekonomist, Atene. Do leta 1977 sodelovec v Internationales Institutfür vergleichende Gesellschaftsforshung, Berlin. Tekst je kot interni material objavil Wissenschaftszentrum v Berlinu, oktober, 1976 s. Jo. Prevod iz nemščine Bogdan Lipovšek. SASKIA SASSEN-KOOB, raziskovalec, Center for International Affaires, Harvard University. Tekst smo prevzeli iz "Development and Change", Sage, London-3. Hills, vol. 9. 1975; s. 509-5^5- Prevod iz angleščine Miran Mitar. SIVA SIVANANDAN, direktor Institute of Race Relations, Londan, ter urednik revije "Race and Class - Journal of the Institute of Race Relations", London. Tekst smo z dovoljenjem avtorja prevzeli iz omenjene revije, London, vol. 2o., št.P. 1979i s. 112.125. i * PREDGOVOR Ideja za to številko se je rodila neposredno po srečanju z Maricsc" Nikolinakosom, grškim ekonomistom, ki se ukvarja s področjem migr-'V. j. Spomladi 1. 1979 je gostoval na Inštitutu za sociologijo Univerze v Ljubljani. Nikolinakos je eden od prvih ekonomistov v Evropi, ki je kategorij« marksistične politične ekonomije apliciral na sodobno stanje trgov.-. • z delovno silo v Evropi-trgovanj e, ki ga imenujemo, sodobne evrrpske "delovne in začasne" migracije delovne sile. Nikolinakos je, mivjrre povedano, zaradi svojih idej na področju raziskovanja migracij izgubil delovno mesto v skupini za migracije v berlinskem znanstvenem centru (Wissenschaftzentrum, Berlin). Namen te številke je dvojen : prvič predstaviti poučeni in nepoučeni j&vnosti, na kakšen način pristopa ekonomije danes - zlasti politična ekonomije - k problemu migracij v Evropi in v nerazvitem svetu. Her im'; da lahko takšen prispevek v znanstvenem svetu Slovenije, ki mu do danes ni uspelo razviti zanimanja ekonomistov za ta problem, vsaj motovira mlajši naraščaj marksistov, ekonomistov, sociologov in drugih, da se posvetijo tudi temu. za Slovenijo tako življenskemu problemu - problemi odnosov med mednarodnimi in domačimi tržišči delovne sile. Drugič upajmo, da bo morda to gradivo komu pomagalo pri premišljanju o vlogi in mestu delovne sile v dolgoročnem razvoju Slovenije. To številko so sestavili raziskovalci, ki se ukvarjajo s področjem migracij in ki jih ni bilo težko motivirati, da v roku in kvalitetno oddajo svoje originalne prispevke za revijo. S pismenim povabilom k sodelovanju pri pripravi te številke smo se obrnili na naslednje tovariše : Marios Nikolinakos (Atene), Helmut Seifert (Düsseldorf), Klaus Bade (Erlangen), Knuth Dohse (Berlin), Frank Deppe (Marburg), Siva Sivandan (London), George Tapinos (Paris) in Marjana Morokvašić (Paris). Tudi tisti, ki niso poslali svojih prispevkov, so odgovorili in obljubili nadalnje sodelovanje. V revijo smo uvrstili le dva prispevka domačih avtorjev, a ne zato, kervv Jugoslaviji ne bi imali dovolj širokega izbora avtorjev (v slovenskem prostoru deluje ena od najbolj organiziranih raziskoval- nih skupin na področju sociologije migracij v Jugoslaviji), ampak r zato, ker se proizvodi naših sociologov na področju migracij ne vključujejo v takšen koncept časopisa. Prispevki, ki ju objavljamo, sta nekje пч meji med sodobnih problemskim marksističnim premisi j az. - nJem o mednarodnih migracijeh ter med že "klasičnimi", v glavnem sociološkimi modeli raziskovanja in premišljanja o mednarodnih mi crac i j ah. TUJI DELA.VGI HA ZAHODNOEVROPSKEM TRGU DELOVNE SILE POLITEKONOMSKI PROBLEMI SODOBNIH MIGRACIJ BASKU SASSEN-KOOBI: MEDNARODNO KROŽENJE VIROV IN str. 5 RAZVOJ: PRIMER MIGRANTSKE DE- LOVNE SILE MARIOS NIK0LINAK06: INTERNACIONALIZACIJA NACIONAUŒGA Str. 51 TRGA DELOVNE SILE i ' ! .i "Novi mednarodni ekonomski red" in migracije A. SIV AN AND AN : IMPERIALIZEM IN NEORGANSKI RAZVOJ str. 79 V SILIKONSKI DOBI Segmentirani evropski trg delovne sile KNUTH DOHSE ï DRŽAVNO REGULIRANJE ZAPOSLOVANJA s 11*. 102 TUJCEV V EKONOMSKI KRIZI MIRJANA MOROKVAŠIČ : MIGRACIJA ŽENSK V EVROPI etr< 1?2 VJERAN KATUNARIÖ : DRUGA GENERACIJA V OBDOBJU PO str. 196 KONJUNKTURI Slovenija in okolišni trgi delovne sile SILVA MEŽNARIĆ : RAZVOJ SLOVENIJE IN ODVISNOST OD ZUNANJIH str. TRGOV DELOVNE SILE 215 Prevod PAUL LAP ARGUE : PRAVICA DO LENOBE str. 240 ! t Recenzija ! IVAN SVETLIK : Frederick H., Harbison: Človeški viri str.' 275 ! (kadri) kot bogastvo narodov str. 282 SINOPSISI 5 UĐK : 325 : 14 : 301.162.1/3 SASKIA SASSEN-KOOBI MEDNARODNO KROŽENJE VIROV IN RAZVOJ: PRIMER MIGRANTSKE DELOVNE SILE Mednarodnemu kroženju kapitala in balga in njegovi vlogi v produkciji in reprodukciji neenakosti v razvoju posamez- nih dežel je bilo posvečenih precej empiričnih in teoretič- nih študij. Mednarodni menjavi dela pa ne. Mednarodne migra- cije delavcev so bile proučevane tradicionalno več t vidikov deirokrafije kakor pa kot primer mednarodnega kroženja virov. Za to je več razlogov. Prvič, mednarodno mobilni del delovne sile predstavlja le majhen delež celotne delovne sile, *zato se lahko često zdi relativno nepor.e-.ben v Studiju delovne si- le kot vira za razvoj. Drugič, največji dele* mednarodno mo- bilne delovne sile tvorijo fizični delavci; na le-te se splo- 5no gleda kot na vir majhne vrednosti tako za dežele emigra- cije kakor imigracije. Tretjič, na dežele emigracije se često gleda kot na tiste dežele, ki pridobijo z emigracijo delovne sile, kajti te dežele so revne, delno industrializirane deže- le z obilnimi rezervami delovne sile in visoko stopnjo neza- poslenosti. Vsa ta različna dejstva prispevajo k podcenjeva- nju delovne sile kot vira in dejavnika, ki prispeva k repro- dukciji razvojnih neenakosti med deželami emigracije in imi- gracije. Toda mnogi primeri migracij v svetu danes pričajo o tem, ' da je(î) imigrantska delovna sila dragocen vir za dežele uvoz- nice delovne sile, in, (2) da sedanje oblike uvoza in izvoza delovne sile prispevajo k reprodukciji sedanjih razvojnih ne- enakosti. če gledamo uvoze delovne sile so poleg Južne Afrike verjetno najbolj značilni primeri dežel zahodne Evrope in arabskih dežel, članic OFEC. Zahodna Evropa je po drugi sve- Avtor se zahvaljuje "The Consortium for World Order Studies "za por.oč pri "The Center for international Affairs, Harvard University,v obliki ekonomske podpore raziskovanja, čigar del je tudi pričujoči sestavek. 6 tovni vojni uvozila miljone tujih delavcev, da bi obno- vila in zagotovila delovanje svojih gospodarstev in celo danes, v najizrazitejšem obdobju povojne recesije, zapo- sluje čez pet miljonov tujih delavcev. Arabske dežele, čla- nice OPEC, pa so se po tki. naftni krizi zatekle k množič- nemu uvozu delovne sile s ciljem pretvarjanja dohodkov od nafte v produkcijska sredstva. V vseh teh primerih je uvoz delovne sile igral temeljno vlogo v procesu akumulacije kapi- tala. če gledamo izvoze delovne sile pa je pojav nekaterih dolgo- ročnih negativnih posledic (OECD 1974) v zadnjih letih pri- peljal v deželah emigracije do uvajanja različnih politič- nih ukrepov, z namenom ustavitve nekontroliranega izvoza delovne sile in z namenom zavarovanja delodajalcev proti odhajanju delavcev. Ta novost v procesu izvoza delovne si- le in v procesih zgodovinskih in kulturnih povezav med de- želami izvoza in uvoza delovne sile je še posebej značil- nost dežel, izvoznic delovne sile v arabske dežele, člani- ce OPEC.1'' Uveljavljanje tovrstnih protekcionističnih ukre- pov kaže na rast spoznanja v deželah izvoza delovne sile, da uvoz njihovih državljanov s strani visoko razvitih in- dustrializiranih dežel zahodne Evrope lahko ustvarja ob- liko razlaščanja virov, ki prispeva k reprodukcij i razvoj - 2/ nih neenakosti med deželami izvoza m uvoza delovne sile. če je to res tako, potem to dejstvo ovrže splošno spre joto domnevo o koristnosti izvoza delovne sile, ker olajšuje težav težave nezaposlenosti in dviga narodni dohodek in veča ob- seg tuje valute v obliki prihrankov, ki jih pošiljajo de- lavci v svojo izvorno deželo. Na tem mestu je moj namen analizirati naravo kroženja de- lovne sile med nizko in visoko industrializiranim,i dežela- mi in raziskati, če le-to povečuje politično in ekonomsko pomoč dežel uvoza delovne sile na račun dežel izvoza delov- ne sile. Prva polovica tega spisa je namenjena opredelitvi 7 konceptualnega okvirja, znotraj katerega bomo razpravljali o mednarodnem kroženju delovne sile na splošno in o zaposlo- vanju tujin delavcev posebej. Drugi del spisa pa obsega ana- lizo mesta in vloge izvoza oziroma uvoza delovne sile za po- samezne vrste dežel uvoza oziroma izvoza delovne sile. V analizi konkretnih primerov bom uporabila dostopne podatke, čeprav so le-ti bili često zbrani v druge namene. Glavno pozornost bom posvetila mednarodnemu trgu delovne sile na po- dročju Severne Afrike in Evrope iz naslednjih razlogov: zara- di največje možnosti dostopa do podatkov in dokumentacije, zaradi visoke strukturiranosti teh trgov, predvsem pa zaradi dejstva, ker se je ta trg oblikoval v točno določenem zgodo- vinskem obdobju razvoja, ki se je začelo po drugi svetovni vojni in doseglo stabilizacijo, v sedemdesetih letih. « MEDNARODNI TRANSFER DELOVNE SILE Danes obstajajo vsaj tri primeri transfera delovne sile med i / deželami." Le-ti so: a. zaposlitev visokokvalificiranih strokovnjakov iz manj razvitih dežel v visoko razvitih de- želah - odliv možganov /the brain drain); b. zaposlitev do- mačih delavcev v tujih firmah, ki delujejo na področju dežele delavcev; in c. zaposlitev tujih delavcev zunaj dežele izvo- za - kaj pomeni zaposlitev migrantske delovne sile. Dejstvo prenosa vira iz ene dežele v drugo ni neposredno vid- no v primeru kroženja delovne sile kakor je vidno v primerih kroženja kapitala in surovin. Izjema je verjetno le odliv možganov, ker so tu vidne visoke izgube investicij v človeš- ki kapital. Toda odliv možganov predstavlja le majhen delež celote mednarodnarodnega kroženja delovne sile. V obeh dru- gih primerih je dejstvo prenosa vira težje utemeljiti. Za zastrtost zgornjih dejstev je več razlogov. Delovna sila producira vrednost le, Če je zaposlena, to je, ko je v stiku 8 s produkcijskimi sredstvi. V primeru podjetij, ki delujejo na področju tujih dežel, so ta sredstva delno ali popolno- ma last tujcev. Ker je z vidika ekonomije narodnost izvoza delovne sile čisto nepomerrbna, je tu težko uter.eljiti, da gre za prenos virov iz dežele, ki zagotavlja delovno silo, v deželo, iz katere so podjetja, lastniki produkcijskih sredstev in delodajalci. Menim, celo da je skoraj nemogoče razpravljati o prenosu vira r.ed deželami vse dotlej, dokler je v središču razmerje delavec-delodaj alee. Ne glede na na- rodnost enega ali drugega imamo na tem mestu opraviti s prenosom vrednosti od delavca na delodajalca. Toda ta pre- nos je v samih notranjih osnovah ekonomije v okviru katere poteka, čeprav nanj vplivajo tudi dejavniki, ki so tej eko- nomiji zunanji, kakor so npr. nižje mezde za delavce iz drugih dežel ali večinoma nižje mezde v deželah, kjer delu- je tuji kapital'.. Za opredelitev prenosa virov med deželami je potrebno pre- seči okvire razmerja delavec-delodaj alec in usmeriti našo pozornost na učinke,(a) ki nastajajo v deželah uvoza s za- poslitvijo tujih delavcev bodisi v obliki uvoza delovne sile bodisi v boliki ustanovitve podjetij v tujih deželah, in (b) ki nastajajo v deželi izvoza delovne sile s prenosom (transfer) deleža delovne sile te dežele bodisi v tuja pod- jetja na domačih tleh bodisi v tujini. V razredni družbi bodo ti učinki razredno specifični. Na tem mestu pa bi bilo netočno poudariti, da kapital kot tak zadrži vse pozitivne, delavski razred pa vse negativne učin- ke. Prvič, tu je kapitalistični razred razvite dežele, ki teži ustvariti koristi na račun kapitala v manj razvitih deželah. Drugič, poleg razvojnih učinkov, ki so lahko pos- ledica takega prenosa dela, pa se pojavljajo specifične posledice za delavski razred in dele znotraj njega, tako v deželah uvoza kakor izvoza delovne sile. Te specifičre po- sledice bodo različne glede na stopnjo akumulacije kapitala. 9 K temu problemu se bom vrnila v drugem delu sestavka. Ne glede na specifično razredno naravo teh učinkov, bi žele- la poudariti, da lahko usmerimo pozornost na učinke in odnose med deželami « ne da bi pri tem nujno domnevali interno homo- genost ali podobnost učinkov za vse razrede in njih dele v posameznih deželah. Ena pot analize učinkov prenosa dela je raziskava "TFADE-OFFS" do katerih ta prenos pripelje. V primeru odliva možgan se trade-off jasno kaže, ker so izgube investicij v človeški ka- pital za deželo izvora v odgovarj ajočem-čeprav ne nujno ekvi- \ valentnem-prihranku za deželo uvoza. (npr. Bhagwati 1976; Com- mittee on Foreign Affairs 1974; Friedman 197?; Grubel.and Scott 1966). Toda trade-offs manj jasno govorijo o prednostih za dežele uvoza delovne sile v obeh drugih primerih, v primeru podjetja razvite dežele, ki deluje v drugi deželi, in v primeru delav- cev na delu v tujini. V primeru pojdetij je temeljna težava v opredelitvi deleža posameznih dejavnikov k proizvodnji in raz- voju. Ta obsega dve vrsti problemov. En problem je ugotovitev koristnosti tuje delovne sile za delovanje podjetij. Drug pro- blem pa je določitev deleža, ki ga podjetje prispeva k razvo- ju dežele, v kateri deluje. Vse to pa je v zvezi s kompleksno vlogo tujega kapitala v revnih, nizko industrializiranih deže- lah. Primerjava med pridobitvami, ki jih ima dežela zaradi prisotnosti tujih podjetij, in med pridobitvami, ki jih imajo tuja podjetja zaradi delovanja v teh deželah, je lahko upo- rabljena kot opnova za določanje trade offs, ki so posledica takega prenosa virov, tako za delavčevo deželo kakor tudi za deželo, iz katere je podjetje. Ker je to temeljni problem v raziskovanju razvoja ni potrebno omenjati vseh težav pri do- ločanju tega trade-offa, kaj šele določiti posebni prispevek dejavnika dela )delo, ki je produktivno šele v stiku s tujim i 10 kapitalom) k (1) proizvodnji podjetja in (2) k razvoju de- žele. Določitev prispevka obeh dejavnikov ostaja še vedno težavna, čeprav zgodovina zadnjih desetletij jasno kaže ,da tak način prenosa dela prispeva h koristim lastnikov pro- dukcijskih sredstev, ne pa koristim dežele, ki daje delovno silo. Drugačen pristop pa je spet potreben v primeru delavcev migrantov na delu v tujini. Posvetila bom svojo pozornost predvsem deželam zahodne Evrope, ker so najbolj izrazit primer zaposlovanja tuje delovne sile. Uvozi in izvozi delovne sile Večinoma literatura o delovni sili mednarodnih r.igrar.tov nima v središču pozornosti razmerja med deželami izvoza in uvoza delovne sile. Najbolj številne so razprave o odrosu delodajalca do tujih delavcev, torej o odnosu, ki je lasten deželi uvoza. Dejansko pa vse do danes ni bilo študij o učinkih izvoza dela. Večina literature se ukvarja z dvema problemoma: (a) migrantsko populacijo sar.o, njenimi pogoji življenja, pomanjkanja moči, njenimi različnimi demograf- skimi značilnostmi (npr. Castles and Kosack 1S74) in (b) z raznolikostjo pridobitev in neugodnosti, ki jih ima dežela uvoza z uvozom dela (npr. Eohning and Maillat IS?1-*, Jones and Smith 1970; Castells 1975). Nezadostnost študij o učinkih izvoza dela je verjetno v veliki meri moč razložiti s široko sprejeto domnevo, o ka- teri smo že govorili, o koristnosti izvoza dela za de:".elo izvoza. Ta domneva se je zdela tako verjetna, da je zčvrla skoraj vse kritične raziskave do danes. Toda več dogockov je postavilo pod vprašaj njeno veljavnost. Med njimi so najholj pomembni uvedha protekcionističr.ih ukrepov s strani dežel izvoza in s strani Mednarodnega urada za delo iz CT.N 11 (ILO 197 5) in rezultati nekaterih študij posameznih prime- rov, ki so dokumentirali negativne strani izvoza dela (OFCD 19 7 4; Lohrman and Kanfrass 1974; Poinard and Roux 1977; Al- laya 19 74). če izvoz delovne sile ni nujno določena korist za dežele izvoza, potem moramo razmišljati o možnosti neenake izmenja- ve med deželami izvoza in uvoza, ki je dobro podprta z do- kumentacijo o prednostih uvoza dela za dežele uvoza (Castles and Kosack 1974; Castells 1975; Böhning 1974, 1976; Collard 1970). Temeljna elementa v tej vrsti menjalnega razmerja sta dva tipa dežel: visoko industrializirane dežele uvoza in nizko industriali- zirane dežele izvoza dela. Temeljni elementi niso torej delodajalci in delavci, kot v prineru študij Castlesa in Kosacka (1974), Castellsa (1975) in drugih. Razmerje delo- dajalca do tujih delavcev ostaja v osnovah interno razmer- je dežele uvoza, kjer status tujega delavca omogoča večje prednosti kapitalu ter hkrati slabi delavski razred. Izklju- čna posvetitev pozornosti temu razmerju je za moj namen ne- primerna, kajti ne daje nam informacij o primerjalnem polo- žaju dežel izvoza in uvoza v zvezi s trgovino. Razmerje med deželami izvoza in uvoza lahko opredelimo kot ' razmerje med dvema analitično različnima elementoma. Eden je ekonomski dejavnik, ki vzpostavlja samo razmerje: pre- nos dela, ki ima konkretno obliko zaposlovanja tujih delav- cev. Drugi pa je učinek takega prenosa za posamezne vrste dežel: ali je značilno, da taka menjava ojača položaj poli- tično-ekonomske dominacije dežele uvoza in poveča odvis- nost dežele izvoza? Na tem mestu želim analizirati prvi element, drugi pa bo predmet naše pozornosti v drugem delu. 12 Kategorija: migrantska delovna sila Pogoj za pojav mednarodnega migracijskega toka se nahajajo v neenaki stopnji razvoja dežel izvoza in uvoza dela. En- krat ko ti pogoji obstajajo, se ta tok reproducira toliko časa kolikor so ti pogoji prisotni. Ti pogoji so zgodovin- sko nastali, zato se razlikujejo v različnih časovnih ob- dobjih in v različnih deželah glede na njihove posebne zna- čilnosti. Narava migracijskega toka je odvisna od narave teh pogojev, ne pa od značilnosti migrantov, kajti le-te so le posledica teh pogojev. Tako razlike med delovnimi migracijami v zahodno Evropo danes in med tistimi proti koncu 19. stoletja in v začetku 2o. stoletja v ZDA ne iz- virajo iz razlik med migranti samimi-teh razlik ni dejan- sko opazil nihče - ampak iz različnih pogojev, ki produci- rajo eno oziroma drugo vrsto migracijskega toka. Na mi- grante lahko gledamo kot na ljudi, ki vstopajo ali padajo v migracijski tok, prej kakor kot na ljudi, ki s svojo pobudo oblikujejo tak tok s posredovanjem svojih osebnih odločitev in akcij. Burawoy (1976:1050-56) je opredelil koncept različnih vrst migracijskih tokov, izpostavljajoč tiste elemente, ki definirajo migracijski tok kot sistem migrai.tskega de- la. V svojem delu prikaže primer Južne Afrike in kmečke delavce v Kaliforniji. Moj dodatek pa bo primer Zahodne Evrope po drugi svetovni vojni in primer arabskih dežel, članic OPEC, po naftni krizi. Izhajajoč iz temeljnega izhodišča, da je potrebno produ- cirati in reproducirati delovno silo kot pogoj za delova- nje gospodarstva, Burawoy analizira posebne funkcije mi- grantskega dela. Tisto, kar je značilno za migrar.tsko delo je institucionalna diferenciacija in fizična ločitev dveh procesov, procesa produkcije (ohranjanja) ip reprodukciji: (obnavljanja) delovne sile. To se pravi, migrantsko delo nosi nosi s seboj dvojno odvisnost: eno odvisnost od ekonomije 13 nosi s seboj dvojno odvisnost: eno odvisnost od ekonomije zaposlitve za svoje ohranjanje in drugo od dežele izvora, kjer poteka proces obnavljanja delovne sile. Z vidika de- žele zaposlovanja delovne sile so stroški obnavljanja de- lovne sile prenešeni na ramena drugih gospodarstev. Insti- tucionalna diferenciacija ohranjanja in obnavljanja delov- ne sile je nespremenljiva značilnost kateregakoli sistema migrantskega dela. Pogoji, ki producirajo in reproducira- jo sistem, pa se spreminjajo. V štirih navedenih primerih tj. Južne Afrike in Kalifornije, kjer je podal analizo Bu- rawoy (1976) in Zahodne Evrope ter arabskih dežel, članic OPEC, je institucionalna diferenciacija prisotna, čeprav se pogoji, ki producirajo in reproduciraj o sistem migrant- skega dela znatno razlikujejo v posameznih rpimerih. Na ta način pridemo do analitičnega raziskovanja med po- sameznimi migranti, med pogoji, ki producirajo in repro- ducirajo sistem migrantskega dela in med sistemom samim. Dejstvo, da se konkretni posamezniki, ki ustvarjajo mi- gracijske tokove spreminjajo, da se nekateri vračajo, drugi ostajajo in spet novi prihajajo, nima za posledico preobrazbe sistema migrantskega dela ali njegove vloge v gospodarstvu dežele uvoza delovne sile. Podobno, čeprav se značilnosti pogojev, ki pogoujejo produciranje in re- produciranje sistema migrantskega dela lahko v času spre- minjajo, pa značilnosti migrantov lahko ostanejo enake (npr. kmečkega izvora, nekvalificirani, mladi, ipd.). Učinki (transfera) dela Kot sem že navedla, ena pot naalize učinkov prenosa de- lovne eile poteka prekb-proučevanja trade-offs, do katerih le-ti pripeljejo. Ker želim posebno pozornost posvetitti problemu, kako tak prenos prispeva k reprodukciji položaja 14 dominacije ali odvisnosti v svetovni ekonomiji, menim, da je prêmerno proučiti vrednost te trgovine za obe vrsti dežel. Poskusila bom pokazati, da ¡je vrednost uvoza delovne sile določena z obsegom in naravo pomanjkanja delovne sile v go- spodarstvu dežele uvoza. Koncept pomanjkanja delovne sile (labour scarcity) je potrebno definirati v razmerju do vlo- ge, ki jo ima presežek delovne sile (a labour surplus) v kapitalističnem načinu proizvodnje in v razmerju do stop- nje akumulacije kapitala. Ta vrednost ne more biti defini- rana enostavno v razmerju do celotnega aktivnega prebival" stva in stopnje njegovega naravnega prirastka. Temeljna tendenca kapitalističnega načina proizvodnje je, da more biti ponudba delovne sile usklajena s potrebami akumulira» nega kapitala, ne pa obratno. Stopnja in obseg akumulaci- je kapitala določata visoko stopnjo nezaposlenosti ožirom ; pomanjkanje delovne sile. To pomeni, da dejavniki, kot se stopnja moči delavskega razreda in vrsta koncesij» ki si jih je organizirani delavski razred zmožen priboriti v bo- ju z delodajalci, sovplivajo na opredelitev tistega polo- žaja ponudbe delovne sile, ki se definira kot pomanjkanja le-te. če je ta moč prevelika in če so zahteve pretirane¡ potem sta obseg in stopnja akumulacije kapitala ogrožena. Dotok tujih delavcev lahko oslabi delavski razred, ali de- le le-tega, lahko vpliva na znižanje mezd v tistih sek- torjih, kjer so le-te največje (sektorji, ki so nujni za delovanje ostalih sektorjev) in tako lahko vpliva na po- novni dvig akumulacije kapitala na "zdrav" nivo. Nadalje je, zaradi cikličnega značaja akumulacije kapitala potre- ben določen višek delovne sile, da v času ekspanzije zado- sti potrebam po delovni sili. Pomanjkanje viška delovne sile in različne ekonomske in politične posledice, ki so s tem prisotne, definirajo položaj kot pomanjkanje delovne sile v okviru kapitalističnega gospodarstva ustreza števil- 15 ч nim položajem, ki ogrožajo obstoječe in predvidene nivo- je in stopnje akumulacije kapitala. Pogoji, ki definirajo položaj kot pomanjkanje delovne sile, se lahko zelo raz- likujejo. Lahko obsegajo položaj objektivnega pomanjkanja delovne sile kot npr. Švica, ZRN, arabske dežele članice OPEC, kjer so različni, že prej navedeni dejavniki še po- sebej zaostreni zaradi pomanjkanja delavcev.Lahko pa tudi obsegajo položaj, kjer ni objektivnega pomanjkanja delov- ne sile, toda kjer kapital želi dvigniti akumulacijo z dvigom profitne stopnje, oslabljajoč delavski razred, za- gotavljajoč obilne zaloge delovne sile, kot sta to bila primera Francija in ZDA (npr. "bracero" program, nekazno- vanje delodajalcev ilegalno priseljenih delavcev itd.) Podobno so tudi stroški in prednosti izvozov delovne sile odvisni od sedanjih in predvidenih potreb procesa akumula- cije kapitala oziroma centralistično planiranje industri- alizacije v teh deželah. Vrednost izvozov dela ni enostav- no določena z denarjem, ki ga delavci pošljejo domov in v prispevku k narodnemu dohodku in deviznim rezervam. Niti se ne more vrednost izvozov dela določiti z odštevanjem števi- la zaposlenih v tujini od števila potencialno nezaposlenih, če ne bi bilo možnosti izvoza dela. Poskusila bom dokaza- ti, da je vrednost izvoza dela potrebno utemeljiti v odno- su z naravo ponudbe delovne sile v deželi izvoza, s seda- njo in predvideno stopnjo in obsegom akumulacije kapitala in, v okviru le-tega, s specifičnimi načini vplivanja iz- voza dela na ponudbo delovne sile. Nadalje, celovita oce- na pomena izvozov dela za dežele izvoza obsega tudi prou- čitev posledic, ki jih ima za širšo družbo dvig narodnega dohodka zaradi prihrankov delavcev iz tujine. Ni dvoma, da posamezni migranti in njihove družine pridobijo z rast- jo svojih dohodVov. Toda gotovo je, med drugim, da dvig narodnega dohodka, ki ni sorazmeren dvigu dejanskih pro- dukcijskih sposobnosti in, ki pri dani obliki, potrošnje ki jo ustvarja nima funkcije ekonomskih rasti, ima infla- cijske učinke. 16 ki jo ustvarja nima funkcije ekonomske rasti, ima infla- cijske učinke. To so torej dejavniki, vključeni v proučevanje učinkov iz- voza in uvoza dela, ki so predmet naše pozornosti na nas- lednjih straneh. VREDNOST UVOZA DELOVNE SILE Vrednost uvoza delovne sile je določena z naravo pomanjka- nja dela (labour scarcity); to se pravi, s kompleksom poli» tično-ekonomskim položajem, ki nujno ne vključuje prir.anj- kovanja delovne sile, toda ki je v osnovi neugoden za ob- stoječe ali željene obsege in stopnje akumulacije kapita- la. Analiza vrednosti uvoza dela zahteva proučitev narave pomanjkanja delovne sile in proučitev tistega obsega pro- blemov, ki so s tem pomanjkanjem povzročeni kapitalu in ki jih kapital lahko reši drugače, kakor z uvozom delovne si- le. Najbolj značilna rešitev je zamenjava delovne sile s kapitalom. V primeru Zahodne Evrope obstajata dve vrsti dežel uvoznic delovne sile: dežele, kot so Francija, Belgija in Velika Britanija, kjer ni primanjkovanja delovne sile, in dežele, kot so Švica, Zvezna republika Nemčija, Luxembur in Nizo- zemska, kjer imamo opravka s primanjkovanjem. V vseh teh deželah je opravila migrantska delovna sila dvs temeljni funkciji: (a) dviga stopnje profita posameznih frakcij kapitala in (b) delovanja kot anti-ciklični mehani- zem. V tistih deželah, ki se srečujejo z objektivnim pri- manjkovanjem delovne sile je opravilo migrantsko delo še dodatno vlogo, tj. bilo je nujno potreben dejavnik v obli- kovanju in delovanju posameznih sektorjev gospodarstva. Kratko bom prikazala prvi dve funkciji, nato se bom posve- 17 •rila tretji. 7a mojo izbiro je več razlogov. Tako Castells (1975) kakor Castles in Xosack (1973) podajajo dobre in lahko dosegljive analize prvih dveh funkcij; poleg mnogo del o migracijah iz Mehike v ZDA vsebuje, eksplicitno ali irplicitno, analizo teh dveh funkcij (npr. Samora 1971; "alarza 196U; Bustamante 1972; Burawoy 1967). Končno anali- za načina vključitve tujih, često nekvalificiranih, nepis- renih delavcev iz ruralr.ega okolja v visoko industrializi- rana gospodarstva zahodne Evrope ima lahko pomen za ZDA. Evropska izkušnja lahko priča proti trditvam, ki jih naj damo v ZDA, da so vzroki za izključitev delavcev posamez- nih manjšin iz boljših služb v industriji njihova nekvali- ficiranost in določene kulturne značilnosti, na eni stra- ni, in pomanjkanje ustreznih programov za pridobivanje kva- lifikacije na drugi strani. 'voz delovne sile in profiti ~vig stopnje profita, ki je omogočen z uvozom delovne si- le, je v odnosu z (a) znižanjem stroškov reprodukcije de- lovne sile in (b) z znižanjem stroškov dela za določene frakcije kapitala. Za proučitev prve točke je potrebno gledati na kapital kot celoto - kot na zgodovinsko kategorijo, ne pa na po- samezne kapitaliste. Uvoz dela v zahodni Evropi je kon- troliran s strani kapitala in njemu ustrezajočih vlad.5'' Migranti se izbirajo iz vrst mladih delavcev na višku nji- hovih moči. Podvrženi so strogim zdravniškim pregledom, ~ako da je njihovo zdravje visoko nad povprečjem domačih -ielavcev. Velik del mi^rantov je kvalificiran ali polkva- lificiran in prihaja iz bolj industrializiranih področij ivoje dežele. Dežele uvoza delovne sile si tako prilašča- le delovno silo, ki je bila vzgojena in pogosto tudi šo- lana v deželah izvoza. Te dežele nosijo tudi stroške vz- drževanja odvisnih družinskih članov, ki jih je migrant 18 pustil dora, in stroške vzdrževanja povratnikov, česte bolnih zaradi pre kome m e ga dela in že v svojih manj spo- sobnih letih ali že pred upokojitvijo. Prihranki dežel uv uvoza pri družbenih službah in v infrastrukturi so znat- ni, ker so to tiste vrste potreb, katerih zadovoljevanje ne ustvarja profita. Vse dotlej, dokler država v deželah uvoza ni prisiljena prilastiti si del davkov za stroške socialne infrastrukture, je to politično ekonomska prido- bitev za kapital - kajti ni treba dvigati mezd da bi za- dostile povečim davkom - še posebej v Zahodni Evropi z nje- nimi politično močnimi sindikati. Znižanje stroškov za določene frakci je kapitala je možr.o zaradi nizkih mezd tujih delavcev in zaradi nižjih stroškov organizacije proizvodnje, ki jih omogoča njihova zaposli- tev. Status tujca, začasno zaposlenega, pogosta se¿-rarí.ci- ja pri delu in izven dela s strani domačih delavcev, po- manjkanje njihove seznanjenosti s politiko sindikata ori- roma z načinom dela razvitega industrializiranega gospo- darstva - vsa ta dejstva naredijo migrante še posebno od- visne od delodajalcev in onemogočajo njihovo vključitev v sindikate. Tendence teh dejstev je tudi to, da OT.ogoča j ¿ delodajalcem izogibanje obveznostim pri zagotavljanju raz- ličnih vrst ugodnosti za delavce in . or.ogoča jo "rerarria-* »o cijo" odpuščenih ali nesposobnih delavcev. Glede na orga- nizacijo dela ra dostopnost tujih delavcev or-.c,~oča delova- nje produkcijskega procesa v pogojih, ki jih sindikat za- vrača in omogoča ustvarjanje profita v delovno intenziv- nih panogah z zniževanjem strofkov dela. Tuji delavci ;:o tudi bolj pripravljeni delati v nočni izmer.i in nadure in tako omogočajo podjetjem večjo izrabo proizvodni' mož- nosti. Ti različni dejavniki îr.ajo posledice na d0~K0 delovno silo v toliki -eri, kolikor omogočajo tendrr.ee iz- vajanja pritiska na zniževanje mezd in r.a splošno Ma- rije organiziranega delavskega gibanja. 19 Uvoz delovr.e sile kot anticiklični mehanizem Tuji delavci so uvoženi začasno-čeprav lahko mnogi slučajno postanejo stalni prebivalci. Lahko so rep«triirani, ko je njihovo delo odveč in lahko so uvoženi, ko jih potrebujemo. To ima različne posledice. Poleg tega, ker dopušča izvoz nezaposlenosti in nekaterih stroškov le-te, to omogoča go- spodararstvu dežele uvoza, da se izogne potrebi izgradnje infrastrukture in vzpostavitve službe, ki so potrebne za akomodacijo tistega dela delovne sile, ki jo tvorijo tuji delavci. To pomeni,da se družbeni kapital kot celota lahko zadržuje več ali manj na nivoju, ki je ekvivalenten tiste- mu nivoju v obdobju povprečne akumulacije kapitala. To ima pomembne deflacijske učinke in omogoča znatno stabilnost v celotni potrošnji. V obdobjih recesije, ko se mora odpu- stiti veliko število delavcev, če znaten del odpuščenih tvorijo tuji delavci, ki so lahko repatrirani in čigar povpraševanje po individualnih in družbenih dobrinah in storitvah je od vsega začetka majhno (Böhning 1974-, Salow- . sky 19 72), z vidika kapitala bi lahko dejali, da se migran- ti toliko približujejo delu kot abstraktnem blagu kot je to (človeško) možno. Uvoz delovne sile kot rešitev problema primanjkovanja der-, lovne sile Švica in ZRN sta najbolj pomembni deželi zahodne Evrope, kjer uvoz dela neposredno blaži primanjkovanj e delovne sile, čeprav obenem vrši tudi obe že zgoraj obravnavani funkcij i. Cbe deželi sta vztrajno zatrjevala, da nista imigracij- ski deželi in da je bil uvoz delovne sile začasen ukrep zoper tisto, kar naj bi bilo začasno pomanjkanje delovne sile. Toda uvozi so tu že dvajset let. In danes, v obdob- ju največje povojne recesije, je več kot polovica tujih 20 delavcev še vedno zaposlena in mnogi indikatorji ororo- čajo sklep o nenadomestljivosti le-teh. ( E Öhr. ing and Mail- lat 19 7Ц, 0ГСD 1977 ). Poleg tega, Ver so bili na začetku delavci uvoženi skoraj izključno za primarni sektor, pa se je njihovo zaposlovanje razširilo na vse sektorje in danes je koncentrirano v industriji, kjer tuji delavci tvorijo znaten delež vseh zaposle.nin. Distribucija zapo- slenih domačih in tujih delavcev po sektorjih iz leta 1972, ko še ni bilo recesije (Tabela 2. in 3) je ostala enaka do danes; stabilizacija migrantske delovne sile ob- likuje podobna vzorca v obeh deželah. če gledamo obseg pomanjkanja delovne sile v Svici in ZRN lahko domnevamo, da so stopnje zaposlenosti (Tabela 1) in zaposlitev migrantov po panerah (Tabeli 2 in 3) in- dikatorji tako stopenj kakor tudi vrste pomanjkanja delov- ne sile. Takšno domnevo podpirajo tudi zelo restriktivna migrantska politika obeh dežel/, politična cena neve de- lovne sile, ki jo plačajo migrantske dežele zaradi razšir- jenega sovraštva do tujih delavcev (npr. referendum v Schwarzenbachs v Svici), in praksa repatriacije tujih mi- grantov. Toda ta argument idsr.o velja le v strukturiranem modelu industrializiranega gospodarstva, kjer je zaradi njegove notranje diferenciacije omejen prehod delavcev iz ene panoge v drugo, tako da lahko imaro hkrati višek de- lovne sile v eni, ter pomanjkanje v drugi. Ta položaj kre- pi še hierarhična organizacija dela in objektivno ter družbeno določen odpor zoper gibanje "navzdol" oziroma zoper družbeno manj vredna dela. Tu lahko poleg dejstva, da je delež tujih delavcev ogromen v teh "manjvrednih" službah, omenimo tudi dejstvo, ca čedalje več raste delež zaposlenih v "družbeno sprejemljivih" službah (Böhning 1975; 1976:5-23). V situaciji pomanjkanja delovne sile, ne glede na njegovo 21 objektivnost, se zdi, da obstajajo vsaj Stiri alternati- ve uvozu cela. To so (a) dvig uvoza blaga z namenom zmanj- šanja potreb po delu in s tem sprostitev sedaj uporablje- ne delovne sile; (b) uvajanje politike mobilnosti delavcev, politike strokovnega izpopolnjevanja ter prekvalifikacije, vključno z mobilizacijo tki. marginalnih delavcev, npr. mla- doletnikov, starejših invalidov itd. (c) substitucija dela s kapitallom; (d) izvoz aktivnosti . Prva je le delno mož- na z vidika zakonov kapitalističnega razvoja. Druga je ime- la majhen uspeh v deželah zahodne Evrope na splošno (npr. Klassen 1972). Toda tudi če je uspešna, pa, taka politika ne more rešiti problema pomanjkanja delovne sile v Švici in ZRN'. Zadnji dve alternativi sta zajeti v logiki indus- trializiranih gospodarstev. Tu pa je, kakorkoli gledamo, neka meja izvoza potrebnih aktivnosti. Dolgoročno pa je substitucija dela s kapitalom najbolj verjetna alterna- tiva, še posebej, ker je to tendenca, ki je lastna kapi- talističnemu razvoju ne glede r.a pomanjkanje ali presežke delovne sile. Nadalje, v primeru obeh obravnavanih dežel, je bil cilj obnova in ekspanzija bazične industrije, to je dejstvo/ ki omejuje možnosti izvoza proizvodnih aktivno- sti. Tako zahteva primerna ocenitev pomanjkanja dela v Svi- 1 ci ir. ZRN proučitev mej substitucije dela s kapitalom. Švica in 7FN predstavljata zanimiv kontrast v tem pogle- du. V odločanju o glavnih investicijah neposredno po vojni so Švicarji izbrali razširitev kapitala (capital widening) ohranjujoč njegov delnointenzivni proizvajalni aparat in maloserijsko proizvodnjo. Nemčija pa je zadostila potrebi ekonomske ekspanzije poglobitvijo kapitala (capital deepen- r'W-ÎÏV/. ing) in množično proizvodnjo. Investicijske odločitve se ne sprejemajo v naravnem eko- nomskem prostoru, ampak v družber.o-zgodovinskem okvirju. V povojnem obdobju v Zahodni Evropi pa so v tem okvirju 26 gledali na eksplozijo rekonstrukcije in ekonomske ekspan- zije na splošno kot na začasna pojava, katerim naj bi po pričakovanju sledila stabilizacija ali celo upsd. Ni bilo predvideno, da se bo ekspanzija nadaljevala vse do sredine šestdesetih let, se za kratko ustavila v recesiji, da bi •/ОЧ ЈЈЛМчјН ífíA>3 f »V . • "* se spet razmahnila koncem šestdesetih let. Tako je bil cilj vzdrževati zadostno stopnjo fleksibilnosti gospodar- stva, ki omogoča prilagjanje začasnim in trajnim nihanjem. (Böhning and Màiilat 1974). To je bil predvsem primer v ZRN, ki je po porazu v vojni angažirala sile za obsežno obnovo gospodarstva, čeprav ni pretrpela fizičnega uničenja, pa je bil to tudi primer v Svici, kajti znašla se je v polo- . . . o " žaju, kjer je zadovoljevala tako domače kot tuje povpraše- vanje. Ker so obema položajema pripisovali začasni značaj, S .—,.-- '! " > ... _ ...J. -.. je bil tudi obseg potreb po.delovni sili za obnovo in ek- spanzijo gospodarstva ocenjen v luči začasnosti. ccc, oo ♦< o Kar se tiče razvoja produkcijskega aparata so v Svici glavne odločitve sprejeli pred 1. 1950 (Maillat 1974; Possi and Thomas 1971; Ardenti and Reichenbach 1972). Takrat so bila značilnost švicarskega gospodarstva majhna in srednjevelika podjetja, često v lasti posameznih dru- žin, in z maloserijsko proizvodnjo. Ker so povojni ekonom- ski rasti pripisovali začasen značaj, se jim je zdelo dol- goročno koristno ohraniti v osnovi to velikost podjetij, da bi se izognili neizkoriščenju zmogljivosti v bodoče. Ta odločitev je bila kratkoročno koristna, ker je omogo- čala takojšno zadovoljitev rastočega povpraševanja po po- trošnih dobrinah in proizvodnih sredstvih. Ekstenzivna zamenjava dela s kapitalom bi zahtevala precej časa in spremembe v osnovni organizaciji gospodarstva, da bi se le-to prilagodilo množični proizvodnji, ki je na splošno potrebna za zagotovitev možnosti profita v kapitalno in- tenzivni proizvodnji. 27 Vsa petdeseta leta pa vse do leta 1963 je Švicarsko gospo- darstvo pokrivalo rastoče povpraševanje predvsem z razširit- vijo kapitala (ohranitev razmerja kapital-delo), prej kot s zamenjavo dela s kapitalom (Possi in Thomas 1971). Dostop- nost velike ponudbe cenene tuje delovne sile je bil dejav- nik, ki je prispeval k možnosti in k dobičkonosnosti tega procesa, čeprav ni bil to edini glavni vzrok. Vsekakor pa je to pomemben dejavnik v okviru širše konjukture, kjer ima- mo opravka z elementi, ki so opisani zgoraj. Enkrat, ko so glavne investicije v smeri razširitve kapi- tala izpeljane in ko postane primanjkovanje dela (labour shortage) čedalje bolj pereče, takrat je možnost izbire za- menjave dela s kapitalom v veliki meri le teoretična.. V praksi ta možnost ni veljavna v toliki meri kolikor vklju- čuje stroške, ki bi tako preobrazbo k kapitalno intenziv- ni proizvodnji naredile r.edobi čkonosno. Ma tej točki pa igra dostopnost velike ponudbe cenene tuje delovne sile ključno vlogo v primerjavi stroškov in zatorej je zaželje- no ohranjevati obstoječi proizvodni aparat in odlagati za- menjavo dela s kapitalom. Odločitev za dvig uvoza dela za- radi nadaljevanja ekonomske ekspanzije in zaradi soočanja z rastočim poman jkovanjem dela (labour shortage) je, v do- ločeni meri, neizbežna. Uvoz dela je postal omejitev vgra—* v tehnologijo proizvodnje. » Zaradi različnih dejavnikov zamenjava dela s kapitalom je postala dobičkonosna šele po 1. 1962. Glavni razlog,ki se pogosto navaja (Kindelberger 1967:203-204; Bundesamt 1964;1 1^1 ff.) Toda, še enkrat poudarjam, menim da so bili ko- nju/turni dejavniki, ki so podpirali tako odločitev,bolj kompleksni. h'a eni stra:.i so bile povojne investicije pet- najst let učinkovite in so tako omogočile amortizacijo: ha drugi strani so proizvajalna sredstva bila že deloma zastarela do 1. 1963 in jih je bilo potrebno zamenjati. 32 N ^ Povrhu tega pa je pretekli čas omogočil uporab holj raz- vitih tehnologij in izpustitev yv.asr.ih kora- cv„ (Гunčeser.t i " . ; . 1ЈЛ џ791 QD eq &7*>l £■ ^ 9 £ :> J - j q caV 1964:1o1»), t j. dejstvo, ki delno razloži visoko razvitost - različnih panog Švicarskega gospodarstva. Istočasno in tueI kot posledica nadaljujoče se gospodarske ekspanzije in ras- točega povpraševanja je postala množična proizvodnja, ki • - 0 "i snTofss •• •! '•* Äiisneo ed bu nog e.xiísv taon je tipična za kapitalno intenzivne aktivnosti, možna Ln dobičkonosna. To je bilo možno zaradi trajno pičlega trga dela in zaradi počnega političnega pritiska zoper uvoza dela (npr. referendum v Schwarzenbachs) v položaju, ko so i: ' dodatni uvozi dela bili nujni zaradi odsotnosti zamenjave dela s kapitalom (Mailiat 1974). Stabilizacija stopnje za- poslovanja migrantov po letu 1963 je v veliki meri noveza- na s to novo usmeritvijo k kapitalno intenzivni proizvod- ni*« —: : v -, ...., . . . Gospodarska ekspanzija v povojni Nemčiji je bila čisto drugačna kot v Svici. Ne obsega samo drastičen program obnove, ampak je imela tudi svoj začetek v temeljih, ):i HIV(n9t) 9 .¡Z 8Л9Л9' *>-.:.'J Г.С--1 91 Isv tZOncjOißOp Б'Ј " 1 so jih tvorili ostanki množične proizvodnje, ki so bili značilno za gospodarstvo vojnega in Dredvojr.ega obdob'.a: * . e (Shönfield 1965:240-246). To ]e morebiti olajšalo m ob- o esovy :tivD .i- 5 v - t ■ o : O • -ojß f res::. 3 ova na- likovalo povojni prehod k pretežno kapitalno intenzivnemu gospodarstvu'(in tudi odvzema nekaj čarobnosti tki. nemške- 7 «»C \9gBTtona ttuouäx7 бТзо ¿w7nevosгллпрс sti5oíaei s - mu čudežu). Toda zamenjava d°la s kapitalom ni brez meja. j Odsotnost popolne avtomatizacije, skupaj s trajno ekspan- . . ' ' -''-A': .IOT ,-i , J * zijo produkcijskega aparata s ciljem obnove sta povzroča- la potrebo po delavcih. Na začetku je ZPN imela obilno za- logo delovne sile v političnih beguncih in pregnancih iz •"' * - r,'r ' • ■■ 1- . i oц ifl3onoíí/íob &£&?aoc zgubljenih vzhodnih pokrajin. Zaradi tega nam je jasno, *» •* »«rti-fcurrvaci leja^n[sforni■ &cvtл отго^оз zakaj se je uvoz dela začel skoraj deset let pozneje v ZRN kot v ostalih Evropskih deželah uvoznica:: delovne s.\- [™л ■ o oris7 •. i j >oq oe ,,; ..• .. .. L le. Proti koncu petdesetih let je Z F N začela z uvozi de- lovne sile.. To so imeli za začasen ukrep za reševanje tar bi na začetVu morebiti bil vi- 8 / šek lahko postal potrebna produktivna delovna sila. V obeh primerih je del celote viška delovne sile navidezni 34 višek, kar moramo upoštevati v katerikoli raziskavi učin- kov izvoza delovne sile. Izvoz delovre sile in razvoj če hočemo raziskati vlogo izvoza delovne sile ir.ora.mo vsaj teoretično dobiti točne informacije o naslednjih zadevah. Frvič, informacijo o natančni sestavi izvoza delovne si- le, predvsem o deležu izvoza iz viška delovne sile in o deležu izvoza iz obsega zaposlene delovne sile. Drugič, in- formacijo o deležu izvoza, ki izhaja iz navideznega viška in o deležu, ki izhaja iz absolutnega viška. Tretjič, in- formacijo o deležu izvoza, ki izhaja iz obsega zaposlene delovne sile iz tistih panog gospodarstva, kjer se dežele izvoza srečuje s.pomanjkanji in kjer z viški. Toda točna informacija o vseh teh kategorijah ni dostop- na. Obstajajo le parcialni podatki, često v posredni zve- zi z našo problematiko, čeprav so nekompletni, pa so izho- dišče za razpravo v tem oddelku. Približni podatki o izvozu dela, tavo kratkoročnem Vakcr dolgoročnem kažejo, da je izvoz dela precej velik (Tabela M). Komisija za mednarodne migracije pa navaja za šestdese- ta leta, da je med sto osebami, ki so postale sposobr. г če- la v Portugalski, Španiji, Italiji, Jugoslaviji, Grčiii ir. Turčiji, kar 50 do 75 oseb migriralo v dežele Zahodne Ev- rope (Beijer 1971:113). Vsekakor pa je 5 do 10 % delovne sile posamezne dežele izvoza zaposleno v tujini. Stopnja povratka je majhna med kvalificiranimi, ki živijo v mestih in ki so najbolje prilagojeni industrijskemu okolju (OECD 1977, Bönning 1974; Paine 1974; itd. ). Večina delavcev os- taja v tujini srednje ali daljše število let; ker pa so migracije relativno nov proces, pa ne more-o še trditi, da migranti ostanejo trajno, čeprav je v vseh deželah uvoza to primer, še posebno od tedaj , ko dežele uvoza želijo 35 stabilizirati migrantsko delovno silo in pospeševati pri- hod družinskih članov. če ter. skopim podatkom dodamo še selektivnost uvoza dela in notranjo diferenciacijo gospodarstva in stem diferenci- acijo delovne sile dežele izvoza, potem postanejo podatki bolj razumljivi. Vse dežele uvoza izvajajo selekcijo, če- prav so razlike v obsegu le-te. Zahtevajo se zdravniški pregledi, prevladujejo določene starostne in izobrazbene kategorije. Okoli 85 % migrantov zaposlenih v Zahodni Hvro- pi konec šestedesetih let je bilo mlajših kot 39 let, sko- raj polovica mlajših kot 30 let. Izobrazbena porazdelitev npr. jugoslovanskih migrantov je er.aka kakor struktura v celotni populaciji dežele, kar kaže, da precejšen delež iz- voza dela tvorijo kadri z visoko in srednjo kvalifikacijo, čeprav je emigracija na splošno večja iz manj razvitih po- dročij dežel izvoza, pa v absolutnih številkah večina mi- grantov prihaja iz mestnega in bolj razvitega ruralnega okolja. To se pravi, da emigracija vključuje tiste delavce, ki jih je lažje vključiti v sodobni delovni proces in ki bolj verjetno izhajajo iz navideznega viška dela kakor ab- solutnega viška. Končno pa velik delež izvoza dela tvorijo zaposleni kvalificirani in nekvalificirani delavci in tisti, ki so pred kratkim končali poklicno šolanje. (OECD 197> . V letu 1971 je bilo okoli 36 % od vseh Italjanov, % od vseh Turkov, 30 % od vseh Jugoslovanov, 34 % od vseh Tuni- žanov itd. , ki so delali v ZRN, kvalificiranih delavcev (Schiller 1974:147). "'otranjo diferenciacijo sestavo izvoza dela lahko zajemamo le, če izvr-ino razčlenitev gospodarstva. Splošno sprejeta domneva o koristnosti izvoza dela obvelja le, če izhajamo 1" gospodarstva .:i je v obdobju štirih let zaradi emigracije i** 40 gubila več kot 1000 kvalificiranih delavcev in inženirjev. V Tuniziji pa se vlada sooča s ter., kar se zdi presežek kvalificiranih delavcev v posameznih poklicih in ki j ili se- veda dežele uvoza regrutiraj o neposredno iz poklicnih šol (Simon 1973); ne glede na to da obstaja tudi reguriranj'ì delavcev neposredno iz gospodarstva, kar pa je privedlo do uvajanja zaščitne zakonodaje, s ciljem, omogočanja prednosti zaposlovalcem domače kvalificirane sile. V Portugalski na je od leta 19Su naprej emigriralo več industrijskih kakor kmetijskih delavcev; vsi pregledi podatkov o zaposlenosti od tega časa naprej pa kažejo pomanjkanje delovne sile, leta 19.67 pa so delavci izgubili pravico emigrirati, ko sc podatki pokazali, da se 4 5 1 podjetij z več kot desetimi zaposlenimi pritožuje zaradi pomanjkanja delovne sile (npr. gradbena podjetja so prikazala 29 odstotni deficit delo .'ne sile) (Poinard in Roux 1977:38-39). Zaradi izvoza kvalificirane in nekvalificirane delovne sile iz iz urbanega segmenta nastajajo številne posledice. Prvič, izvoz kvalificirane delovne sile je zelo škodljiv v tistih panogah gospodarstva, kjer že itak primanjkuje delovne si- le XV. kjer je zelo težko oziroma skoraj nemogoče najti na- domestilo za tiste, ki so odš.ii, enako pa je potrebno veli- ko časa in sredstev za usposabljanja novih kadrov. Pomanj- kanje kvalificiraneih delavcev v določenih panogah gospodar- stva povzroča poleg neposrednih ovir proizvodnji ši celo vrsto sekundarnih psoledic: inflacijske pritiske, ozka :T.rIa v produkcijskem procesu, prekinitev ali upadanje določenih proizvodnih aktivnosti. Splošni učinek je tendenca upadanja zaposlenosti in stopnje ekonomske aktivnosti. Ma ponudbo kvalificirane delovne sile v deželi izvoza, vključno s posleno kvalificirano delovno silo, negativno vplivajo iz- vozi dela. Drugič, izvoz kvalificiranih delavcev iz panog, kjer 41 viški delovne sile, ira kratkoročno precej nanjše posledi- ce. Toda tak izvoz predstavlja prenos investicij v člo- veški kapital(human capital investment) v deželo uvoza de- la. To je izguba tudi v primeru, če dežele, izvoza dela ta vir ta čas ne bi uporabljale. Izvoz zaposlenih kvalifici- ranih delavcev iz panog, kjer so viški delovne sile, je strošek za delodajalca, ki se spreminja s stopnjo specifič- nosti dela in s potrebo po priučitvi le-temu. Lahko bi trdili, da bo tak izvoz privedel k vključevanju večjega deleža delovne sile v proizvodne aktivnosti (a) s pomočjo izvoza delovne sile in (b) z aktiviranjem večjega deleža na- cionalne ponudbe delovne sile zaradi pomanjkanja, ki ga us- tvarja izvoz. Ne glede na zelo skromne podatke je možno sklepanje, da nekontroliran izvoz kvalificirane (in nekvali- ficirane) zaposlene delovne sile povzroča obotavljanje delo- dajalcev pri zaposlovanju in proučevanju nadomestne delovne sile in tako vodi k zamenjavi dela s kapitalom (npr. Paine 1974:146). Ker vse dežele izvoza delovne sile načrtujejo industrializacijo, lahko rečemo, da izvoz delovne sile ome- juje dozdevni višek,kO vključuje kvalificirane delavce iz pa- kjer so viški delovne sile, nadalje, kolikor izvoz de- lovne sile navaja delodajalce k zamenjavi dela s kapitalom, toliko prispeva k naraščanju tistega deleža delovne sile, ki je strukturalno marginalen gospodarstvu - tj. ki ne mo- re biti vključen v proizvodni proces. Tretjič, izvoz nekvalificiranih delavcev je, kratkoročno gledano, prednost. Na splošno obstaja velik višek nekvali- ficiranih delavcev v vseh velikih mestih. Izvoz delovne sile blaži nezaposlenost in dviga standard delavcev in njih družinskih članov, bodisi če ostanejo doma ali pa gredo v tujino. Ne glede na to ima lahko izvoz dela v okviru širše družbe škodljive posledice. Prihranki zdomovec omogočajo možnost potrošnje, ki je odvisna od zaposlitve v tujini;po povratku domov pa lahko delavci prispevajo k večji potroš- 42 nji, ki stimulira uvoz ali pa povzroča lokalno inflacijo povpraševanja po blagu. Končno in morda najbolj pomembno pa je, da pretiran izvoz nekvalificiranega dela, čeprav izhaja iz viška delovne sile, lahko zavira ekspanzijo in- dustrije oziroma stopnjo rasti ob določenem času. To nam lepo kažeta dva primera. Na eni strani imamo primer Zahod- ne Evrope, kjer nam podatki lepo kažejo ključno vlogo Obilne ponudbe delovne sile za ekonomsko rast (Kindleberger 1967, Kastles in Kosack 1974). Na drugi strani pa imamo pri- mer arabskih dežel, članic OPEC, kjer pomanjkanje delavcev, vštevši nekvalificirane, glavna ovira pretvorbe dohodkov od nafte v proizvajalna sredstva, kar prispeva k množičnemu uvozu delavcev. Kakorkoli gledamo, pa je zmeren izvoz delav- cev iz okvira absolutnega viška delovne sile verjetno ko- risten za vse vključene: migrante, njihove družine in ur- bano gospodarstvo. Toda danes selekcija dežel uvoza verjet- no pospešuje izvoze iz doždevnega viška nekvalificirane delovne sile. Ko ocenjujemo izvoz delovne sile in njegovo vlogo kot de- javnika razvoja, imamo opravka s tremi možnostmi: vloga izvoza delovne sile kot blažica nezaposlenosti, prispevek prihrankov zdomcev k ekonomski rasti oz. oblikovanju kapi- tala doma, uporaba na tujem pridobljenih znanj po povrat- ku domov. Kot so pokazala ekonometrijska analiza (Allaya 1974) in zgornja razpravljanja ne obstaja značilna korela- cija med izvozom delovne sile in zmanjšanjem nezaposlenosti. Nasprotno, izvoz delovne sile lahko prispeva k večji nezapo- slenosti, ker vpliva na skrčenje ekonomske osnove regije ali panoge gospodarstva. Podatki kažejo, da izvoz delovne sile zmanjšuje zaloge kvalificiranih, tudi zaposlenih de- lavcev v vseh deželah izvoza; ni dvoma o tem, da tak izvoz pomeni tudi znaten odliv strokovnosti. 4 3 če ocenjujemo prihranke zdomoev, ki jih le-ti pošljejo domov, potem je te prihranke moč uporabiti za pospeševa- nje investicij v proizvodne aktivnosti, torej za pospe- ševanje ekonomske rasti. Podatki pa kažejo, da se ti prihranki (a) uporabijo predvsem kot končna potrošnja, ki ne vpliva na ekonomsko rast; in (b) pospešujejo povpra- ševanje po uvoženih potrošnih dobrinah, kar vpliva negati- vno na trgovinsko bilanco in obenem ne pospešuje povpraše- vanja po izdelkih domače industrije; in (c) imajo inflacij- ske učinke v toliko, v kolikor povzročalo porast denarne mase in povpraševanje po potrošnih dobrinah, ki ne izvira iz odgovarjajoče rasti sedanjih proizvodnih možnosti (glej naše zgornje razpravljanje) (Tapinos 1974; Allaya 1974; Böhning 1975). ^^ Prihranki, ki jih pošljejo zdomvci domov, nimajo kvantitativnih učinkov na trende ekonomske rasti (Allaya 1974); če pa povežemo to dejstvo z dejstvom, da sta odliv strokovnosti (skill drain) in prihranki predvsem v zvezi z "modernim" sektorjem, potem lahko sklepamo, da tudi kvaliteta rasti ni spremenjena (Böhning 1975). če pa gledamo uporabo strokovnih znanj , ki so jih delavci pridobili na tujem, potem vidimo, da dežele izvoza niso uspele vključiti ta znanja v proizvodili proces. Zdi se, da do tega prihaja zaradi strukturalnih nezmožnosti, ki so prisotne v gospodarstvu, dokler industrializacija ne doseže znatne ekspanzije. Industrijska osnova je ta, ki omogoča vključevanje znanja; individualne kariere v stro- ki ne morejo proizvesti razvoja. Ta neuspeh je zavrnitev trditev dežel uvoza, da lahko prenesemo razvoj v dežele izvoza delovne sile s pomočjo znanj in življenskih navad, ki so si jih pridobili migranti. 44 ZAKLJUČEK V okviru pomanjkanja dela, ne glede na to, ali imamo oprav- ka s primanjkljajem delovne sile in obstojem ovir za zame- njavo delovne sile s kapitalom, pa je uvoz delovne sile vreden vir pri delovanju in rasti gospodarstev dežel uvo- za. še nadalje, obilna ponudba delovne sile vrši tendenco zniževanja proizvodnih stroškov, cen in mezd, prav tako pa omogoča hitro prebroditev ozkih grl v proizvodnji in razde- litvi. To ima na splošno delacijski učinek. Dejstvo, da je ta ponudba delovne sile po izvoru iz tujine, omogoča repa- triacijo delavcev takrat, ko postanejo odveč, ter tako zmanj- šuje učinke recesije. Zaradi začasnosti znatnega dela uvoza delovne sile in zaradi nemoči teh delavcev, dežele uvoza de- lovne sile niso čutile pritiske za izgradnjo infrastrukture, ki bi pomagala delovni sili pri akomodaciji na nove pogoje oziroma zagotavljala obseg in kvaliteto uslug, kakor so do- stopne domačinom. Nasprotno pa se dežele izvoza soočajo z dolgoročnimi teža- vami, ki nastajajo zaradi izvoza, težavami, ki so večje ka- kor nekatere kratkoročne koristi. Selekcija dežel uvoza redči vrste mladih, zdravih, bolj izobraženih segmentov de- lovne sile, ki pretežno izhajajo iz bolj razvitih ruralnih in urbanih področij dežele. Nadalje, v vseh deželah uvoza obstaja znaten odliv strokovnosti, ki vključuje tudi zapo- slene kvalificirane delavce. K temu pa lahko dodamo nega- tivno selektivnost remigracije: to so manj kvalificirani, težje prilagodljivi delavci, ki se najbolj pogosto vračajo oziroma j ili repatriira jo. Končno, nezmožnost uporabe znanja doseženega v tujini in dejstvo uporabe prihrankov za potroš- njo imata majhen ali če sploh kakšen učinek na rast gospo- darstva, kar še nadalje prispeva k negativni bilanci v toli- ko, kolikor niti znanje niti denar nista uporabljena za aku- mulacijo kapitala. V končnem seitevru nar. dosedanji uvid v dve desetletji uvo- za in izvoza delovne sile kaže (a) da dežele uvoza imajo znatne koristi in (t) da dežele izvoza niso uspele pridobi- ti pričakovanih koristi, arpak se nasprotno soočajo z odli- vom strokovnosti, pomanjkanjem rasti gospodarstva, ki naj bi ga pospešili izvoz delavcev in pogosto tudi s skrčevanjem ekonomskih osnov regij z visoko stopnjo emigracije delavcev. Tu je omembe vreden še kontrast med visoko reguliranim pro- cesom uvoza delovne sile in med nekontroliranim procesom iz- voza. Današnji sistem migrantskega dela na evropskem in se- vernoafriškem trgu delovne sile prispeva k obavljanju polo- žaja politično-ekonomske dominacije dežel uvoza nad deželami izvoza. Se nadalje, njegovo delovanje dodaja že obstoječem odvisnostim nov tip odvisnosti: odvisnost dežel izvoza Qd dežel uvoza pri zaposlitvi segmenta delovne sile in pri de- ležu narodnega dohodka. Končno, na širšem nivoju pa medna- rodno kroženje dela, kot se vrši na ten trgu danes, kaže na določene meje v mednarodni delitvi del: dežele uvoza, med njimi še posebno ZRN in Švica, ne morejo nadomestiti pomanj- kanje dela s kapitalom, izvozom proizvodnih aktivnosti ali uvozom blaga. 46 OPOMBE: 1. Na drugem mestu sem podrobno analizirala primer arab- skih dežel, članic OPEC ("Capital accumulation and labour imports" (unpublished). V teh deželah, tuji delavci tvorijo visoke deleže za- poslenih: 37 % v Bahrainu, 74,6 % v Kuwaitu, 33 % v Saudovi Ara- biji, 23 % v Libiji, 34 % v Omanu (glej Halliday 1977). 2. V tem okviru je zanimivo, da skuša Sirija, ki je bila tradicionalno dežela izvoza dela, pritegniti svoje državljane nazaj domov. 3. Poleg neposrednega prenosa dela je tudi posreden prenos v obliki vrednosti iz dežel z nizkimi mezdami v dežele z visokimi mezdami (Emmanuel 1972). Ta prenos se nadalje povečuje še zaradi manjšega deleža kapitala v organski sestavi le-tega v deželah z nižjimi mezdami kot je v de- želah z višjimi mezdami. (Vidi pri Marxu razpravo o ceni proizvodnje in prenosu vrednosti iz zaostalih v napred- nejše panoge gospodarstva, čeprav se ta razprava nanaša na prenose v narodnem gospodarstvu, ima svojo uporabnost tudi v svetovnem gospodarstvu). 4. Npr. U.S. House Report za leto 1974 ugotavlja, da prihran- ki v investicijskih stroških, ki so postali mogoči zaradi uvoza tehničnega, profesionalnega in podobnega osebja iz manj razvitih dežel, znašajo 850 miljonov dolarjev letno za leti 1971 in 1972 (Committee on Eoreign Affairs 1S7¿0. UNCTAD ocenjuje čisti dohodek ZDA zaradi imigracije na 3,7 biljonov dolarjev za 1970 (tu nastajajo različne teža- ve pri ocenjevanju; glej še Bhagwati 1976:151). Obstaja večje število študij, ki kažejo koristnost priliva možga- nov v dežele uvoza. 5. Naslednje temelji na informacijah ILO in OECD, več podrob- nosti je pod naslovom "The Value of Labour Exports". ILC ima največ iñformacij o migrantskem delu v Development of Working Conditions and Environment (Oddelek za delovne po- goje in okolje) in v različnih projektih in spisih v okvi- ru World Employment Programme. OECD pa ima sistem trajnega opazovanja migracijskih tokov, SOPEMI. 6. Kratek pregled migracijske politike daje Böhning 1974. -т- Večina teh dežel ima politiko, ki povezuje pravico biva- nja s zaposlitvijo na tak način, ki omogoča povratek ne- zaposlenih ali nezaželjenih delavcev. Po letu 1973 je ve- čina zahodnoevropskih dežel usmerila svojo politiko v ome- jevanje novih rekrutacij delavcev in v stabilizacijo obsto- ječe migrantske delovne sile. 4-7 7.7. Fri""ör Venezuele je značilen. V toku zadnjih dveh let je poskušala uvoziti kvalificirane delavce iz Španije in Por- tugalske z majhnim uspehom, ker delavci niso bili prepri- čani v uspeh svojega odhoda; slučajno je ponudba vključe- vala tudi plačane potne stroške. Tu je jasno vidno nasprot- je migracijam v dežele zahodne Evrope (kjer so redko povr- njeni potni stroški), kjer so migranti često pripravljeni čakati več preden so sprejeti. 8. Več socialističnih dežel (SZ; čehoslovaška, UDF) je bilo prisiljeno k uvozu cela, tudi iz severne Afrike, da bi zadostile svojim potrebam. (Več o tem ser pisala v "Capi- tal Accumulation and Laboru Imports"). 9. Tako kar 6 5 % predvidenega uvoza delovne sile v Združenih arabskih emiratih predstavljajo nekvalificirani delavci. Na drugi strani pa so nekatere dežele izvoza dela začele uvažati nekvalificirane delavce: Španija, Italija, Portu- galska, Jugoslavija. 10. Prenos prihrankov in dajatev družbenega zavarovanja, ki je ugotovljen med deželami uvoza in izvoza je dosegel višino seden, biljonov dolarjev. Ta številka pa ne vključuje ne- kontrolirane prenose. V pri-neru Jugoslavije, prihranki predstavljajo več kot 10 % vseh osebnih izdatkov zdomcev v letu 1971/ILO 1976, 11:36, Böhning 1975:25/ Glej tudi Mikolinakos/1S71/. Za drugačno mnenje glej Griffin/1976/ in tudi Böhninga s sodelavci/1976 : 39-50/. Prevedeno iz: The International Circulation of Resources and Development: The Case of Migrant Labour Development and Change f ' Sage, London and Beverly Hills Vol. 9, 1978, s. 509-545. Prevedel iz angleščine: Miran Mitar 52 REFERENCE ALLAYA, M. (19 74): Les Migrations Internationales des Travailleurs du Bassin Mediterranean et la Croissance Economique (Montpellier: Institut Agronomique Mediter- rean) ARDENTI, J.C. and J.P. REICHENBACH (1972): 'Estimation de la foncion de production CES pour la Suisse', Re- vue Suisse d'Economie Politique et de Statistique BALKE? S. (19 66): 'Die Ausländerbeschäftigung aus der Sicht der Wirtschaft", Magnet Bundesrepublik (Bundes* Vereinigung der Deustchen Arbeitgeberverbände) 42: 168-172 BAUCIC, Ivo (1972): The Effects of Emigration from Yugo- slavia and the Problems of Returning Emigrant Workers (The Hague: Martinus Nijhoff) ( 1974): "Die Auswirkungen der A rb e i t s krä f t awan d e rung in Jugoslawien" 171-206 in Lohrmann and Manfrass (eds) BEIJER, G. (1971): 'Council of Europe: European Population Conference', International Migration, IX, No. 3-^:109- 116 BELGUNDEOUZ, A. (1974): Emigration and Planned Develop- ment of the Algerian Economy (Paris: CECD Development Centre) BHAGWATI? J. (Ì976): 'The Brain Drain', 139-160 in Tripar- tite World Conference on Employment, Income Distribu- tion and Social Progress and the International Division of Lahoru (Geneva: International Labour Office, Back- ground Fapers, II) BÖHNING? W.R. (1972): The Migration of Workers in the United Kingdom and the Europena Community (London: Oxford University Press, Institute of Pace Relations). - (1974): 'The Economic Effects of the Employment of Fore- ign 'Workers', 41-12 3 in Bönning and Maillat: The Effects of the Employment of Foreign Workers (Paris: OECD) -(1974b) 'Immigration Policies of Western European Coun- tries Migration Reviei , VII (Summer):155-163 -(1975): Mediterranean Workers in Western Europe: Effects on Home Countries and Countries of Employment (Geneva: ILO, World Employment Programme; Working Paper) - (1975b): Some Thoughts on Emigration from the Mediter- ranean Basin", International Labour Review, III (March): 251-277 - (1976): "Migration from Developing to High Income Coun- tries" ,119-138 in ILO: Tripartite World Conference cn 49 Employment, Income Distribution and Social Progress and the International Division of Lahoru (Background Papers, II) - (1976b): Basic Aspects of Migration from Poor to Pich Countries: Facts, Policies (Geneva: ILO World Emplo- yment Programme; Working Paper) BÖHNING, W.R. and Denis Maillat (1974): The Effects of the Employment of Foreign Workers (Paris: OECD, Divi- sion of Manpower and Social Affairs) BCRTuCENF, I. and T. ERSOY (1974): Labour Migration in its Relationship to Industrial and Adjustment Policies: The Turkish Case (Paris: OECD, Development Centre) BULLINGER, S. and P. Huber (1974): Ausländerbeschäftgun* aus *Cnternehmersicht: Quantitative und Qualitative Ergebnise einer Unternehmerbefragung in Baden-Wurten- bberg (Tübingen: Institut für Angewande Wirschaftsfor- schung) BUNDESAMT FU? INSUSTRIE, Gewerbe und Arbeit (1964): Bericht der Studienkommission für das Problem der ausländische Arbeitskräfte (Bern: BTCA) BURAWOY, Michael 'The Functions and Peproduction of Migrant Labour: Comparative Material from Southern Africa and the United States', American Journal of Sociology, RI (March): 1050-1087 BUSTAMANTE, Jorge A. (1972): 'The Historical Context of the Undocumented Immigration from .Mexico to the United States', Aztlan, III (Fall); 257-282 CASTELLS, Manuel (1975): 'Immigrant Workers and Class Stug- glas in Advanced Capitalism: The Western European Expe- rience', Politics and Society, 5,1: 33-66. CASTLES, Stephen and Godula Kosa'ck (1973): Immigrant Wor- kers and Class Structure in Western Europe (London: Oxford University Press, Institute of Pace Relations) CINANNI, Paolo (1968): Emigrazione e imperialismo (Rome: Editori Riuniti) COLLARD? D. (1970): 'Immigration and Discrimination: Some Economic Aspects' 67-87 in Institute of Economic Aff- airs (London): Economic Issues in Immigration CETIN, I. (19 74): Migrant Workers, Wages and Labour Markets (Ankara: USAID Staff Papers, No. 18). COMMITTEE on Foreign Affairs, U.S. House of Representa- tives (1974): Brain Drain: A Study of the Persistent Issue of -International Scientific Mobility (Washing- ton, D.C.: U.S. Government Printing Office (September) 50 DEPARTMENT of Employment and Productivity, Great Britain (1971): British Labour Statistics (London: H.M. Sta- tionery Office) EIDGENÖSSISCHEN Statistischen Amt (1973): Statistisches Jahrbuch der Schweiz (Basel: Birkhäuser Verlag) EMMANUEL, Arrighi (1972): Unequal Exchange: A Study of the Imperialism of Trade (New York: Monthly Review) FRIEDMAN, Sheldon (1873): The Effect of the U.S. Immigra- tion Act of 1965 on the Flow of Skilled Migrants from Less Developed Countries, World Development, 1 (August) GALARZA, Ernesto (1964): Merchants of Labour (Santa Barbara: McNaily and Loftin) GENERAL Register Office, Various Census, England and Wales, Birthplace and Nationality Tables (London) GOLDSCHWARTZ, Adriana J. Marshall (1973): The Import of La- bour: The Case of the Netherlands (Rotterdam: University of Rotterdam Press) GRIFFM, Keith (1376): 'On the Emigration of the Peasantry' World Development, IV. 5:353:361 CRUPFL, M. and A. Scott (1966): 'The International Flow of Human Capital', American Economic Review (Ma) HALLIDAY, Fred (1977): 'Migration and the Labour Force anc the Oil Producing States of the Middle East', Develop- ment and Change, 8, 3 (July): 263-292. 51 : 14 : 301.162.1/3 mafios nikolinakos INT^RNACZONALIZACIJA NACIONALNEGA TRGA DELOVNE SILE Ï. Internacionalizacija produkcije in internacionalizacija trga delovne sile II. Lržava kot regulator in pospeševalec procesa internacionaliza cije III. Politika trga delovne sile pod vplivom internar..vena* izscije IV. Ir t am s c ions 1 i 7 r.c i j a trga delovno sile kot konstitutivni ele- 312nt moderne politike trga delovne sile rg del ovne sile «i e nacionalno gospodarski pori cm. V pravem pomenu besede poneni to, ča dobi svojo lastno vsebino le v okvirin neke- ga r.aoior.clne^a gospodarstva, zlasti ker íK; je doslej problemeti- ка raposlovanja pojavljala le v okviru nekoga nacionalnega gospo- darstva. 2es da učinkujejo tudi eksterni faktorji na variable ze- pcslovcnja, vendar ti v nekem smislu indirektno, namreč s tem, da sedoločujejo pogoje, cd katerih sta odvisr.a kvaliteta in vrednost endogenih variabel zaposlovanja. Polna zaposlitev kot ekonomski i-, j o ciialpcJ.it iîr.i cilj je bila in je še vedno želja nacionalnih vlad. Z razvojem pa so nastale v visoko razvitih kapitalističnih deže- lah v povojnem obdobju nove situacije. Posebno v Zahodni Evropi v akussulf.cija kapitala po letu i960 povzročila, de je bila dose- zan::. polna zaposlitev za daljši ča.s in ne lo kratkoročno, in da jo bil zda* cilj kvantitativne politike trga delovne sile princi- pi olno oskrba delovne bile iz tujine, da bi s tem bila zagotovlje- na nadaljnja rast. 52 Ker ,je pomanjkanje delovne sile v zve¿i z nera v.not e 2 j err. a er' stop- njo rasti akumulacije kapitala na eni strani in stopnjo rast L na- selitvenega razvoja na drugi kot tudi s sociološkimi in socialni- mi spremembami v strukturi naselitve, je bilo to pomanjkanje s strukturno in konjunkturno krizo, ki jo je povzročila naftna kri- za konec 1975 sicer omiljeno, vendar pa ne odpravljeno« Če izhajamo iz toga, da: pr-:.čt pod tesi pogoji politika trga delovno sile ni us;:er;en¿ le ns polno zaposlitev, temveč tudi no zagotovitev kvarfctativnc in kvalitativno potrebne delovne sile; drugič, da je to znal: vicokorazvitih industrijskih d.ezei, ki izha- ja iz strukturalnih sprememb sist&ca; končno, trefc.iič, da je najmanj v kvantitativnem - če ne tue.i r kvalitativnem - smislu razumljena naloga politike trga delov u si- lo - s&gotoviti nujno delovno silo - lahko rešljiva le z nadomes- titvijo z inozemsko delovno silo (1), je s tes prebit dossc.n.-Hi racionalni okvir politike trga delovne sile. Zarsdi te£,a v t žt. se- stavku raziskujemo, v kakšnem smislu ce je zgodila internacionali- zacija trga delovne sile, kateri so pogoji te internacional iz iči- je, kje so njene meje in končno, kaj učinkuje na postavljanja ci- ljev in ns instrumentarij politike trga delovne sile. J • nacionalizacija produ?3tcp, zlasti če ima še posebne znake, bodisi v kva- lifikaciji ali v organizaciji delovne sile. Druga posebnost inter- nacionalizacije trga delovne 3ile tipa B je v relativno visokem številu inozemskih strokovnih delavcev, tehnikov in administrativ- nega osebja z mansgerskimi funkcijami, ki prihajajo iz dežele ma- tične družbe, ki so dejavni v multinacionalnih podjetjih, in ki ec praktično odtegnjeni "nacionalnemu trgu delovne sile" njihove vsakokratne domovine. Ti so tudi "gastarbeiterji", vendar druge "sorte". Definitorično (-beri statično-) ali bolje rečeno geo- grafsko in funkcionalno pripadajo nacionalnemu trgu dežele, kjer so zaposleni, v določenem smislu pa tudi ne, ker ne poslušajo za- лОпе tora "nacionalnega" trga delovne sile. Preko svoje dejavno- sti veliko bolj sodoločujejo in sooblikujejo "nacionalni" trg de- lovne sile in mu postavijo meje kolikor zmanjšajo rast domačih ■T sil za te službe, ki jih znotraj podjetje obvladajo (41). V visokorezvitih industrijskih deželah se ta vrsta problemov ne pojavi. V teh deželah Zahodne Evrope konkurirajo multinacionalna podjetja na trgu delovne sile - tukaj internacicnalizacijski tip A - z domačimi. Ker je proces internacionalizacije kapitala in produkcijskih pogojev v teh deželah visoko uspešen in je inozem- ski kapital v vsaki deželi integriran, ne predstavljajo multina- cionalna podjetja s stališča trga delovne sile nobenega posebnega problema. V povzetku lahko rečemo, da država, z ozirom na internacionalizi- ran trg delovne sile tipa B, še ni zaznala nobenih posebnih funk- cij, ki bi učinkovale v konkretni politiki trga delovne sile. Ta prispeva s svojo ekonomsko in razvojno politiko k nadaljnji inter- nacionalizaciji produkcijskih pogojev. 64 ITI. Politika trga delovne sile pod vplivom internacionalizacije Izsledki prejšnjega odstavka kažejo na to, da je na politiko trga delovne sile v zvezi z internacionaliziranim trgom delovne sile tipa A imel konkreten vpliv le proces internacionalizacije. 7 sle- dečem se bomo ukvarjali le s politiko trga delovne sile, ki zade- va ta tip trga delovne sile. Po £ 2 zakona o zaposlovanju naj državni ukrepi v okviru politike trga delovne sile merijo na uravnoteženje trga delovne sile, na poklicno mobilnost zaposlenih, na poklicno vključevanje telesno ali duševno prizadetih, na vključevanje žena, ki živijo pod poseb- nimi pogoji in starejših zaposlenih ter na izboljšanje strukture zaposlenih po regijah in gospodarskih panogah. Preko tega naj se zmanjšajo, izravnajo ali odstranijo trajne posledice za zaposlene, ki izhajajo iz tehniškega napredka in strukturnih sprememb. V § J Zakona o zaposlovanju je opisan instrumentarij za realiza- cijo teh ciljev. Obsega poklicno svetovanje, posredovanje dela, zahtevo po poklicni izobrazbi, delovne in poklicne zahteve priza- detih, dodelitev pomoči za ohranjanje in odpiranje delovnih mest, dodeljevanje pomoči brezposelnim. Cilji in instrumentariji politike trga delovne sile so podobni tudi v drugih deželah. Bilo bi zanimivo izluščiti, koliko so zgornji cilji modificirani z internacionalizacijo trga delovne sile. Iz ugotovitev prejšnje- ga poglavja lahko izpeljemo dva principa za internacionalizirani trg delovne sile tipa A: princip komplementarnosti 15multiracional- nega delavca" in princip kvantitativnega karakterja zaposlovanja tujcev. Oba principa se medsebojno dopolnjujeta in tvorita temolj internacionalizacije politike trga delovne sile. Po principu kvan- titativnega karakterja zaposlovanja tujcev je "multinacionalni •delavec" dodatna delovna sila, ki je uporabljena za to, da se za- " •" ' \ j 65 ma-;i vrzel. Na nivoju narodnega gospodarstva je število skupnega kontingenta tujcev vsakokrat postavljeno na tisto višino, ki us- treza konjunkturnim pogojem. Po principu komplementarnosti, ki iz- razi kvantitativne aspekte, je "multinacionali delavec" ostanek. Ta ima, kot omenjeno, komplementarno funkcijo in zaradi tega ni bil upoštevan v mnogih aspektih in ciljih politike trga delovne sile. Tukaj bi morda lahko trdili, da se nahaja politika trga de- lovne sile v noki fazi, v kateri deloma opusti zgornja dva princi- pa pod vplivom dejanskega razvoja. To se nanaša na manjšino (pla- fon) tujcev, ki se ji ni mogoče odpovedati, in ki je bila kvanti- tativno integrirana, kot tudi na še ne realizirane poiskuse, da bi tudi v kvalitativnem oziru tujce izenačili z domačimi delavci ( princip integracije). Praktična politika trga delovne sile, po- sebno po 1973 in v sedanjosti, niha med. principom integracije in obema ostalima principoma, principom komplementarnosti in princi- pom kvantitativnega karakterja zaposlovanja tujcev, pri čemer velja princip integracije bolj kot namen kakor konkreten ukrep. Enoznačno pride to do izraza v nekem spisu Zveznega zavoda za delo o bodoči orientaciji politike trga delovne silo. Kot glavni cilji politike trga delovne sile so npr. navedeni: "Za potencial delov- ne sile je pridobiti in obdržati vse osebe, ki so nemški državlja- ni in ki so pripravljeni, primerni in po osebnih predpostavkah v stanju, da delo opravljajo za plačilo. Domači potencial delovne sile se dopolni z določenim številom tujcev (43)". To določeno število se v srednjeročnih projekcijah pojavi kot ostanek (44). "V odvisnosti od dejanskega razvoja domačega potenciala delovne sile in po rezultatu programov za aktiviranje domačih rezerv je srednjeročno možna konsolidacija stanja tujcev" (45). Tendence za razvoj prihodnosti se kažejo najmanj v naslednjih dveh točkah: prvič, določen del tujcev je opazovan kot integriran: razumevanje "visoke stopnje zaposlenosti" naj med drugim zaobjema: "vse ose- be, ki živijo v tuzemstvu kot domačini pripadniki EGS in tujci, ki imajo dovoljenje za bivanje, in tujci, ki so na za to določenih mestih najeti za neko zaposlitev v ZRN za najmanj eno leto v okvi- 66 ru določenega Števila" (46). Poleg ostalega imajo tujski delavci po zakonu o zaposlovanju tudi odprto možnost poklicnega napredo- vanja in kvalifikacije (4-7). Ri se potrebno spuščati v podrobnosti, da bi se dotaknili konkret- nih ukrepov integracije tujcev. V vseh deželah so bili ti ukrepi objavljeni ali deloma uresničeni. Ked cilji integracije in uresni- čevanjem teh je prepad, ki je različno velik ali majhen, odvisno od dežele. Švedska npr. izgleda kot primer, kjer je ta prepad naj- manjši, medtem, ko druge dežele praktično ne vodijo nobene inte- gracijske politike. V tej zvezi je zanimivo ugotoviti, da vplivanje procesa interna- cionalizacije trga delovne sile na politiko trga delovne sile ka- že tako na dolgoročne kot tudi kratkoročne aspekte. Tan, kjer je uporabljen princip integracije, gre predvsem za strukturnopclitič- ne probleme in probleme rasti. Ob upoštevanju konjunktumopolitič- nih podatkov, torej v kratkoročni oziroma srednjeročni politiki trga delovne sile se daljnosežno uporablja princip komplementarno- sti in princip kvantitativnega karakterja zaposlovanja tujcev: v Švici, npr., je politika zaposlovanja tujcev (pripustitev ali ne- pripustitev tujskih delavcev) poleg emisijske banke in politike budgeta instrument konjunkturne politike (48).. V Zvezni republiki je govora o vodenju in integraciji stanja tujcev (49) v okvirih kvantitativne politike trga delovne sile (50). Lahko bi navedli še več prim'èrov iz drugih zahodnoevropskih držav (51), v katerih se je politika priseljevanja, do leta 1973, vodila v okvirih kon- junkturne politike (52). Povzemajoč lahko ugotovimo: nacionalna politika trga delovne sile z oziroma na internacionaliziran trg delovne aile tipa A kaže na sledeče smeri: - z oziroma na cilje, zlasti polna zaposlitev ali "visoka r.tDpnja zaposlitve", se lahko doseže le z pritegnitvijo multinacionalnih delavcev. Tudi regionalna in strukturna politika ni več mogoča brez upoštevanja variable "multinacionalnih delavcev" (53); 67 - z oziram na mehanizme, s čimer se razumejo pravne podlage, ki delni trg delovne sile multinacionalnih delavcev règlement irajo, in ga naredijo za instrument konjunkturne, infrastrukturne, regio- nalne politike in politike rasti; - z oziroma na instrumente. Pod tem se razumejo ukrepi, s kateri- mi se upravlja ta tr£ delovne sile. Pri tem gre za upravljanje kvantitativnega podatkovja (ponudba in povpraševanje, trenutno stanje, odseljevanje, uravnavanje postopkov in posredovanja, boj proti ilegalnosti, itd.) kot tudi vplivanje na kvalitativno podat- kov j e z izboljševanjem materialne infrastrukture in informacijske- ga sistema, z vključevanjem tujcev v izobraževalni sistem, z iz- gradnjo preskrbovalne mreže, preskrbe v obratih itd. (54-). IV. Internacionalizacija trga delovne sile kot konstitutivni ele- ment moderne politike trga delovne sile Iz dosedanjih izvajanj sledi, da je v politiki trga delovne sile internacionalizacija trga delovne sile doživela poraz (55)» Z ozi- roma na internacionaliziran trg delovne sile tipa A je vendar in- ternacionalizacija v obliki multinacionalnih delavcev postala fak- tor, ki je ozko povezan z dolgoročnimi in kratkoročnimi cilji go- spodarske politike. Na eni strani je, kot je uvodoma omenjeno, zar- poslovanje tujcev zaradi strukturalnih vzrokov postalo bistveni element poznokapitalističnega razvoja, na drugi pa lahko teče vz- poredno z brezposelnostjo domače delovne sile. Posebni pogoji u- vrednotenja kapitala v času po 1973 letu pa v gospodarski politi- ki postavljajo nove cilje. Polna zaposlitev, pod pogoji struktur- ne spremembe internacionalnega sistema in s tem tudi posameznega nacionalnega gospodarstva je ostal cilj, ki najmanj kratkoročno ni več dosegljiv (56). Država si zastavi nalogo, da odpre delovna mesta za svoje držav- ljane, kar pa je možno le pod ugodnimi pogoji uvrednotenja kapi- tala in s tem z investicijsko aktivnostjo. Ker so vendar pogoji uvrednotenja v domovini oteženi zaradi sprememb na international- 68 nem nivoju, ee je kapital usmeril na to, da svoje aktivnosti pre- loži v tujino. Od leta 1965 se je obseg nemških investicij v tuji- ni popeteril, pri čemer je štiri petine tega bilo nalo^ženega v kapitalističnih industrijskih državah (57). Toda del nemških inve- sticij v deželah Tretjega sveta vendar narašča. Konec leta 1973 je to znašalo 30$ vseh nemških direktnih investicij v tujini. Kot je bilo že v prvem delu omenjeno igrajo pri tem tudi problemi za- poslovanja tujcev svojo vlogo. Kratkoročna in dolgoročna gospodar- ska politika bo tako nihala med polnozaposlitvijo tukaj in izvo- zom kapitala tam, medtem ko se dolgoročno lahko najde optimalna rešitev le z konstruktivno strukturno spremembo (60). Kakršenkoli je že željen cilj, variabla zaposlovanja tujcev je centralna kom- ponenta te strukturne politike (61). Pri polni zaposlitvi bo nuj- no povečati število tujcev. Pri ugotovitvi plafona kontingenta za multinacionalne delavce pa bodo posledice izvoz kapitala in isto- časno brezposelnost. Ali se bo to konec koncev pod vplivom objek- tivno danih meja rasti pokazalo kot zaželjeno, je problem, katere- ga konture še ne moramo zapopasti. Če se nadaljuje proces .interna- cionalizacije produkcijskih pogojev z nazadovanjem ali stabilizi- ranjem rasti ob določenem stanju, si ni mogoče zamisliti odselje- vanja strokovnjakov, ki ostajajo v domovini zaradi strukturnih sprememb brezposelni. Ta primer se je zgodil leta 1970, ko so bi- li angleški strokovnjaki zaposleni v Zvezni republiki (62). I^er- nacionalizacija trga delovne sile bo s tem popolna. Takšen anti- cipirajoč razvoj konstituira praktično internacionaliziran trg de- lovne sile tipa B, če bo nekvalificirana delovna sila zaposlena v kapitalističnih deželah na delovnih mestih, za katere ne bo na razpolago nobene domače delovne sile. Takšno odseljevanje strokov- nih sil iz industrijskih dežel, ki bo sledilo gibanju kapitala, bo zahtevalo in konsolidiralo trge delovne sile tipa B, ker bo to zavzelo večje razsežnosti kot doslej. Ze lahko opazimo, kako ti razvoji tradicionalno nacionalno državo potiskajo v kot in razkrivajo njeno namoč. Prisiljena bo igrati pasivno, ne aktivno vlogo in to ne le v politiki trga delovne si- le, k,1er naj ukrepa korigirajoče ex post po tem, ko je knpital na internacionalnem nivoju ustvaril poboje; vsaka aktivna v] ocra ji. je odtegnjena, ker se njena pooblastila končajo ra nacionalnih me- jah. Tam, kjer hoče, gledano vnaprej, sama ustvarjati popçoje, ki naj upoštevajo interese ljudi - torej pri polni zaposlitvi - mora najbrž planirati mimo realitet, če ta vnaprejšnja politika ni kon- formna z interesi kapitala. Nasprotje, v katerem se nahaja nacio- nalna država z ozirom na internacionalizacijo produkcijskih pogo- jev je s tem enoznačno. Zgoraj smo ugotovili, da je zaposlovanje tujcev sicer centralna, vendar še vedno pomožna variable za določitev ciljev strukturne politike. To je v zvezi z nacionalno državo in organizacijo člo- veške družbe v nacionalnih državah, istočasno pa tudi z obsegom procesa internacionalizacije. Proces internacionalizacije produk- cijskih pogojev prehaja še svojo začetno fazo. Internacionalizaci- ja trga delovne sile je razmc-rome nov fenomen in se mora pojmova- ti kot proces.Ta še ni dosegla takšnega obsega, da bi lahko pre- segla okvire dosedanjih institucij, kot npr. europeizacija trga delovne sile (63) ali opozorilo na nujnost skupne rešitve proble- ma tujskih delavcev (64) in na nujnost prevladovanja tradicional- nih institucionalnih struktur. Glede na te razvoje domnevamo, da nadaljni proces formiranja inter- nacional iz ir anega trga delovne sile tipa A implicira vedno širšo uporabo integracijskega principa in graduelno vedno večje zanemar- janje principa komplementarnosti v politiki trga delovne sile. In- tegracijska politika za tujske delavce pod pritiskom realnega raz- voja zapusti območje morale in postane resnična, objektivna nujnost. Cim hitreje bodo nameni integracije presajeni v dejanja, tem manj frikcij bo spremljalo proces internacionalizacije trga delovne si- le in s tem družbo. 70 OPOMBE: (1) Glej npr. A. Blüm-G.KUhlwind: Vorausschau auf den Arbeitsmarkt der Bundesrepublik Deutschland bis 1990, v: "Mitteilungen aus der Arbeitsmarkt-und Berufs-forschung", zvezek 4/1975, s. 257 ff« Po predpostavkah notranjega ministrstva bo 1993 v po- krajini Eaden-WÙrtenberg najmanj 1,4 milijona tujcev. (Stanje v letu 1974, ko je bila podana ta predpostavka, je bilo 900.000). Glej "Stuttgarter Zeitung" z dne 29.10 1974. Gle.i dalje W.R.Bönning: Future Demand for Kirr ant Workers in Wes- tern Europe, IIO, World Emplovment Programme Research, Working Working Papers, Geneva, Jen. 1976. Prim, tudi v M. Briggs, Jr.: Mexican Migration and the U.S. Labor Market, Center for the Study of Human Resources and the Bureau of Eusiness Re- search, University of Texas at Austin, 1975» kot tudi ILO: So- me Growing Employement Problems in Europe, Report II, Geneva, Jan. 1974. (2) Glej n.pr. S. Amin (ed): Modern Migrations, in Western Africa, London 1974» A. Songre: Mas Emigration from Upper Volta: the Facts and Implications, v ILO: Employment in Africa, Geneva 1973, s. 199 ff, in ?. Wilson International Migration in Sout- hern Africa, Saldru Working Paper Nr. 1, Cape Town, May 1976. Prim, tudi kratek članek v FAZ z dne 31. 10 1975 o Slonokošče- ni obali pod naslovom "Für die Brecksaroeit Gastarbeiter aus Obervolta". (3) Prim. n. pr. kratek članek v "Frankfurter Rundschau" z dne 15. 9. 1973» "Singapur braucht chinesische Gastarbeiter". (4) Frim. npr. informacijo v "Der Spiegel" št. 13 z dne 24. J. 1975» po kateri potrebuje Iran 250.000 strokovnjakov, ki pri- hajajo iz Južne Koreje. Do podobnih razvojev je prišlo tudi v drugih naftnih deželah. (5) 2 zakona o zaposlovanju. (6) K segmentiranju trga delovne sile in k "dual Labor Marker.::" glej nedavno R.C. Edwards- M. Reich - O.M.Gerden (izd.): I"- bor Market Segmentation, Lexington, Massachusetts, Toronto, London, 1975, 0. Ashenfelter - A. Реез (izd).: Discrimination in Labor Market, Princeton, New Jersey, 1973. (7) Jean-Philippe Maillard: Le nouveau marche'du travail, Farii: 1963, s. 87, glej dalje: OECD: Wages and Labour Mobility, Ta- ris 1965. (8) V tej zvezi govorimo o "non competing groups". Prim. C. î err: The Balkanization of Labor Markets, in Labor Mobility end Lco- nomic Opportunity", New York - London, 195^-, s. 92 ff. * rim "Trg delovne sile nikakor ni trg z niti polovično konkurenco med ponudnikom (tj. delojemalec; in povpraševalcem (tj. dela- 71 vec) , tera'-eč prej trg, kjer si zaprte grupe kot tržne stranke stojijo r.asproti ...." Geschäftsbericht der Deutschen Bundes- bank für das Jahr 1971, s. 15. (9) Glej k temu poročilo o mnenju konjunkturnih politikov v "Der Tagesspiegel" z dne 11. 2. 1975. Isti časopis piše 12. 11. 1975 o "Langel an Fachleuten trotz Arbeitslosigkeit" posebno » v gradbeni industriji, ki zaman išče delovno silo. 0 tujskih delavcih kot "non competing group" glej M. Nikolinakos: "Po- litische Ökonomie der Gastarbeiterfrage, Reinbek, 1973» s. 97 f. (10) K temu glej pregled v Nikolinakos, s. 25 ff. (11) K temu glej J. Robinson: The Accumulât ion of Capital, 2nd edi- tion, London-New York, 1965, s. 85 ff. (12) Glej k temu Nikolinakos, s. 137 ff, tudi Prognos Report št. 5: Die Bundesrepublik Deutschland 1985, s. 37 f, 74 ff. (13) Prim, k temu M. Nikolinakos: The New Dimensions in the Employ- ment of Foreign Workers, Preprint-Series des Internationalen Instituts für Vergleichende Gesellschaftforschung des Wissen- schaftszentrums Berlin, F/75-11 April 1975. (14) K izvozu kapitala v zvezi z zaposlovanjem tujcev glej M. Ni- kolinakos: Kapitaltransfer in die Emigratlonsländern als Lö- sung des Gastarbeiterproblem, Vorstudie im Auftrag des Bundes- ministeriums für Forschung und Technologie (vervilf811 igt), Berlin, Dec. 1974, in K. Köpfner: ökonomische Alternativen zur AuslKiiderbescLSftigung, Göttingeb 1975, H. Giersch- H. Peesel: Standvorteil Ausland, Deutscher Industrie und Bandel- st ag, Bonn, 1973. (15) Iz literature o novem gospodarskem redu opozarjam na naslednje publikacije: Towards a New World Economy. Rotterdam Universi- ty Press 1972, II. Giersch- K. - D. Raas (izd.): Probleme der Weltwirtschaftlichen Arbeitsteilung, Berlin 1974, in Eine ne- ue Ordnung der Weltwirtschaft? Gespräche der List-Gesellschaft e.V., N.F. Bd. 1, Baden-Baden 1975. (16) Glej k temu R. Kurray: Underdevelopment, international firms, and the international division of labour, in Towards a New World Economy, s. 161 ff, in Chr. Falloix: Les firmes multi- nationales et le proces d'internationalisation, Paris 1973. (17) K temu primerjaj B. Jaumont-D. Lenégre - M. Rocard: Le marché commun contre l'Europe, Paris 1973, s. 22.ff. (18) Glej k temu A. Serafini (izd): L'operario multinazionale in Europa, Milano 1974. Ta pojem lahko predstavlja tako idealne- ga delavca v sistemu narodnega gospodarstva, ki je multinacio- nalen, to pomeni, da je lahko katerekoli narodnosti, kot tudi ^2 konkretnega ruskega delavca, ki je pripravljen prodati svo- jo delovno z:'.-) izven svoje domovine.v različnih deželah. Tret- ji pomen pojzs, ki pa ga ni v Serafinijevi knjigi, je In še preden se je kriza sedemdesetih let razširila v množično brezposlenost, je Zvezno ministrstvo za gospodarstvo s pogledom na zaposlovanje tujcev razširjalo sliko o desetodstotni preza- poslenosti in je s tem sugeriralo, da bi bilo ustrezno nazado- vanje volumna zaposlenih razumeti naravnost kot normalizacijo in bi ga bilo mogoče preložiti na tuje delavce. 1.) Sind die ausländischen Arbeiter im Bundesgebiet eine Gefahr? opomba v:Arbeit, Beruf und Arbeitslosenhilfe - Das Arbeitsamt, ..letnik 1965, zv. 5, str. Ill 120 Ta politični račun državnega aparata pa je le v kofliktu z ekonomskih računom posamičnih kapitalov. Kajti posamični ka- pital zanima edinole zmoglivost, vsestranska uporabnost in lojalnost njegovih delovnih moči. Do diskriminacije po držav- ni pripadnosti pride takorekoč ne-intencionalno zato, ker po- gosteje ukinejo delovna mesta, kjer so zaposleni tujci in si- cer le toliko kolikor so imenovani kriteriji med delovnimi mo- čmi, katerih delovna mesta ukinjajo, po državni pripadnosti različno razdeljeni. Država pa je zainteresirana na tem, da pre- razdeli bremena brezposlenosti tako, da se minimizira-o politi- čni stroški, ki gorzijo zaradi množične brezposelnosti. Tej po- litični racionalnosti pa ustreza, če je kriterij državne pri- padnosti, ki utemeljuje (kakorkoli omejeno) politično moč ali šibkost, pri tem le zelo pomemben. Brezposelnost tujcev, ki so politično nemočni in jih je v dvomljivih situacijah mogoče- iz- riniti v domovino, ima za državo neprimerno manj teže kot brez- zaposlenost Nemcev. Ta konflik prihaja tem bolj do veljave, čim obsežneje posega država tudi v obstoječa razmerja zaposlenosti in administrativno ukinja delovna razmerja, ki je za njihovo ohranitev posamični kapital zainteresiran. Ta konflikt je tre- ba pobliže ogledati. Za uveljavitev primata domačinov so doslej koristili le omenje- ne pravice uredbe o delovnem dovoljenju. ^ Novembra 1973, ko so se množili znaki grozeče brezposelnosti, je minister za delo Arendt dal zveznemu zavodu za delo navodilo, da naj" ... stro- go preverja,ali je mogoče zagovarjati obnovo delovnega dovolje- 2) nja zaradi položaja iz razvoja delovnega trga". ' Nate je 26. novembra 1973 predsednik zveznega zavoda za delo naslevil pod- rejenim delovnim uradom odredbo, ki je prav tako kot navodila zveznega ministra za delo uradno niso objavili: 1.) Če je v nadaljevanju govor o "delovnem dovoljenju", je mi- ^ šljeno izključno "splošno" delovno dovoljenje, do katere- ga podelitve pravno ni pravice. 2.) objavljamo v: IzA, štev. 1, 1974, str. 4 121 "Tako pri prvi kot pri obnovljeni prošnji za delovno dovo- ljenje je treba s strogim merilom preveriti, ali je mogoče po položaju in razvoju delovnega trga zagovarjati podelitev delovnega dovi jer. ja. Pri tem je treba upoštevati, ali pode- litev delovnega dovoljenja omejuje možnosti za posredovanje nemških ali z njimi izenačenih delojemalcev oz. jih lahko v bodoče omejil, ker bi zaradi razvoja na delovnem trgu taki delojemalci v doglednem času postali brezposleni. Nadalje je treba preveriti, ali ni mogoče pokriti potrebo po delov- ni sili z mobilizacijo domačih rezerv ali pa od obrata pri- čakovati druge ukrepe za pokritje potrebe po delovni sili... Delovna dovoljenja je treba načeloma ... izstavljati za do- ločeno poklicno dejavnost v določenem obratu. Območje velja- ve delovnega dovoljenja je treba omejiti na okraj za podeli- tev pristojnega delovnega urada... Dobo veljave delovnega dovoljenja je treba omejiti na največ eno leto. Nadalje je treba stalno paziti, da se doba veljave bivalnega dovoljen- ja ne prekorači." 1) Leto za tem, 13. novembra 1974, so to ureditev še poostrili. De- lovni uradi so dobili navodilo, da posebno strogo upoštevajo prednost Nemcev in tujcev iz držav članic EGS. Oddelek za posre- dovanje pri delovnih uradih mora po tem navodilu s pomočjo check liste posebej preveriti, ali je namesto tujih delavcev mogoče po- sredovati starejše delojemalce, nandikapirane, odpuščene kaznjen- ce in delno zaposlene ali pa domačine iz drugih okrajev delovnih uradov. Pri tem naj bi bilo s strogim merilom mogoče od obratov pričakovati, da "v okviru svojih možnosti ustvarijo potrebne po- 2) goje zaposlitev ... imenovanega kroga oseb". ' Ta ureditev je veljala izrecno tudi pri " nadaljevanju dejavnosti brez prekini- tve delovnega razmerja". 0 tem je bilo rečeno: "Dejstvo, da se zaposlitev pri dosedanjem delodajalcu nadal- juje, nič ne spremeni na tem, da je treba odločati o podeli- tvi delovnega dovoljenja po paragrafu 1 AEVO z delovnotržnih vidikov (...), pri tem pa je treba razmere posameznega pri- mera ustrezno upoštevati." 3) Ob nameravani nastavitvi tujcev, ki so dolžni imeti delovno do- I dovoljenje, so morali obrati upoštevati delovni urad. Brez 1.) objavljeno v: IzA, štev. 1, 1974, str. 4 ssl. (6 si.) . 2.) oddelek II, štev. 1.1 3.) oddelek II, štev. 1.4 122 dokaza, da so "bila prizadevanja, pridobiti domačine, ki iščejo delo, primerno dolge čase brez uspeha", posebno tedaj , če je "delovni urad pravočasno dobil prošnjo za posredovanje", nastavitve tujih delavcev niso več zavarovali z izstavitvijo delovnega dovoljenja. ^ Prvo podelitev delovnih dovoljenj, npr. tujcem, ki so na novo dopotovali v okviru združevanja dru- žin, ali pa tujcem, ki so že bili na zveznem področju ne da bi 214 doslej bili kje zaposleni, so "načelno" izključili. ; Od te stroge prepovedi so deloni uradi lahko - nise pa jim bilo tre- ba - izvzeli tuje mladoletnike posebno za poklicno izobraževa- nje. To pa se je lahko zgodilo le "s strogim merilom o nolcža- ju in razvoju delovnega trga1 . ' Toda tudi zanje je bila pode- litev delovnega dovoljenja prepovedana, če so dopotovali po 1. decembru 1974. Izjemoma od prepovedi prve podelitve delov- nih dovoljenj pa je bila predvidena tudi v interesu panog, ki so se najglasneje postavile proti prepovedi najemanja in so s tem pokazale, da so njihovi delovni pogoji bistveno pod povpre- j čjem. Za prvo zaposlitev "na področjih, na katerih obstaja po- sebna potreba, ki je doma ni mogoče pokriti kot npr. rudarstvo, ribja in konzervna industrija, industrija Šote, hotelska in go- stinska obrt" so delovni uradi po odredbi z dne novembra 1974, lahko podelili delovno dovljenje. ' Končno so za uveljavitev teh poredpisov sama pristojna mesta delovnih uradov pstavili pod kontrolo: "Pregledna služba bo v vseh primerih posebno preverjala, če se strogo držijo teh predpisov. Delovni uradi bodo mo- rali v bodoče posebej dokazati, da je bila podelitev delov- nih dovljenj v vsakokratnem obsegu neobhodna tudi tadar prizadevanja za izenačenja in posredovanje posebnia krogov ljudi in delno zaposlenih niso bila uspesna." 5) 1.) oaoeiek il. stev. I.3 2.) oddelek II. štev. 1.2 3.) oddelek II. štev. 1.5 in 3-2 . 4.Ì oddelek II. štev. 2 5.) oddelek IV 123 Ta navodila so v naslednjih letih le nebistveno spremenil No- vembra 1975 npr. je predsednik Zveznega zavoda za delo po od- redbi zveznega ministra za delo in socialno ureditev delovnim uradom dal navodilo, da odslej pri tujcih, ki so dopotovali na zvezno področje po 30. novembru 197^, tudi za rudarstvo, za ri- barstvo, za ribjo in konzervno industrijo, za industrijo šote in za hotelske in gostinsko obrt ni več izstavljati prvih delo- vnih dovoljenj. Ta sprememba je v zvezi z zaostritvijo poj- ma sprejemljivosti delovnega mesta v zakonu o pospeševanju dela ki so jo koncipirali istočasno. Očitno so nameravali, da bi od- slej v večji meri pod grožnjo ukinitve brezposelnine posredovali nemške brezposelne na ra področja, tako da so lahko odpravili določbe za izjemne primere in ustrezno razširili izpodrivanje tujcev. Tu se jasno pokaže, da državna uveljavitev primata doma- činov dobi tudi in prav za domačine same represiven značaj in je za prizadete povezana z znižanjem ravni delovnih in mezdnih pogojev. Spremenili so tudi ureditev o rokih za mladoletne tuj- , ce, ki so dopotovali na zvezno področje v okviru priselitve dru- žine. Ta rok so maja 1977 preložili na 31. decembra 1976, ker so zaradi visoke mladinske brazposelnosti med tujci posebno v gosto naseljenih področjih opazili kriminalnost in združevanje v tolpe. Preložitev roka sama pa najbrž ni odpravila administrativne iz- ključitve maldoletnih tujcev iz delovnega trga, ko pa je zvezni minister za delo in socialno ureditev v tej zvezi izdal navodi- lo, da naj slej ko prej "pri podelitvi delovnega dovoljenja po- stopajo restriktivno" in še naprej zagotavljajo prednost nemških delovnih moči "ob uporabi strogih meril". Kvečjemu v rudarstvu, v ribji in konzervni indurstriji, v industriji šote in v hotelski in gostinski obrti so se očitno za maldoletne, ki so dopotovali pred 1. januarjem 1977, odprle nove delovne možnosti. Kajti zve- zni minister za delo je predsedniku zveznega zavoda dal izrecno 1.) Odredba predsednika zveznega zavoda zavedajoča zaposlovanje tujih delojemalcev v ZRN, tu: Arbeitserlaubnisverfahren, I a 6 - 5751/6401.4 od 27.11.1975 (neobjavljeno) 2.) Pismo zveznega ministra za delo in socialno ureditev pred- sedniku zveznega zavoda za delo zadevajoče zaposlovanje tu- jih delavcev od 31.5.1977, II a 5 - 24 100/13 (neobjavljeno) 124 navodilo, da te sektorje pri posredovanju tujih mladoletnikov "primerno" upošteva. Tu opisana struktura reguliranja, ki se bomo njene uporabe v praksi - kolikor mogoče - spodaj pod- robneje dotaknili, je bila v birokratski prekspektivi dolgoro- čno konfrontirana za eno težavo: približno polovica tujih de- lavcev si je že bila pridobila pravico do podelitve delovnega dovoljenja in vedno več tujih delavcev je dobivalo ta pravni status. Temu bi sicer bilo mogoče priti do živega tako, da bi prakticiranje izpodrivanja tujcev postavili na bazo zakona o tujcih, ki ne pozna nikakršne pravice. To pa bi zahtevalo za- pletena usklajevanja med delovno in notranjo upravo in bi vrhu tega razodelo nasilni značaj izpodrivanja tujcev. Da bi razši- rili pristojnost za reguliranje zaposlovanja tujcev in jo hkra- ti obdržali v lastni hiši, so si v Zveznem ministrstvu za delo jeseni 1975 prizadevali za nič manj učinkovito pot: za odpra- vo pravice do podelitve^delovnega dovoljenja. Na ta način bi prišli v doseg delovnih uradov tudi tisti tuji delavci, ki so že dolga leta delali v ZRN. Zvezno ministrstvo za delo je na ta način poskušalo zaustaviti uhajanje "manevrske mase" za svo- jo politiko na delovnem trgu. Ta politika pravnega poslabšan- ja pa je spodletela zaradi odpora sindikatov. Ti niso bili pri- pravljeni, da bi brez glasu sprejeli pravno poslabšanje precej- šnjega dela svojih članov. Ker pa so vsekakor podpirali politi- ko izpodrivanja v okviru obstoječega pravnega položaja in je zastopnik sindikatov v predsedstvu zveznega zavoda za delo vedno odobril restriktivne odredbe, je bilo politično oportuno, da se izognejo aktiviranju edinega resnega konfliktnega potenciala proti državni diskriminaciji tujih delavcev. Odslej so se pri- zadevanja za pravno poslabšanje premaknila na razgradnjo izve- denih pravic priseljenih zakoncev tujih delavcev. Njihovo rea- lizacijo je pričakovati še za 1978, ko pa je komisija dežel in zveze za razvoj tujskopolitične koncepcije priporočila ta ukrep 1.) prav tam 125 sindikati niso nasprotovali. Tudi okrepljeno borbo proti ilegalnim zaposlitvenim razmerjem je oceniti kot poskus za uveljavitev primata domačinov. Spre- memba zakona o pospeševanju dela in zakona o pripustitvi delo- jemalcev od junija 1975 ki za ilegalno zaposlovanje tujih delavcev postavlja višjo kazen, gotovo ni primerna kot dokaz za to tezo. Ta sprememba rabi za načelno zavarovanje državne- ga kontrolnega instrumentarija in je že pred ekonomsko krizo bila v zakonodajnem procesu. Prav gotovo pa je intenzivnost za- sledovanja ilegalno zaposlenih tujcev konjunkturno specifična. Oktobra 1974 so naprimer udeleženci resornega razgovora v 1) Tako je v končanem poročilu komisije rečeno; "Po par. 2 odst. 3 A2V0 je zakoncem in mladoletnim otrokom tujih delojemalcem, ki že imajo pravico do podelitve delov- nega dovoljenja, podeliti posebno delovno dovoljenje, če so pet let neprekinjeno bivali na zveznem področju. ... Izvedeno pravico do podelitve posebnega delovnega dovolje- nja naj bi ohranili za otroke tujih delojemalcev , ki so pozneje dopotovali .Ti mladoletni otroci že pet let in dlje živijo na zveznem oodročju in so obiskovali nemške šole, se vključili v nemško družbo in bodo praviloma še naprej ostali v naši državi. Nasprotno pa naj bi odpravili izvede- no pravico do podelitve posebnega delovnega dovoljenja, ki so dopotovali kasneje." (Zvezno ministerstvo za delo in so- • cialno ureditev, predlogi komisje dežel in zvez za razvoj celovite koncepcije politike zaposlovanja tujcev, Bonn, 28.2.1977, II a 5 - 24 200/22, stev 4 b, objavljeno v: Jo- urnal G, štev. 9/10, maj 1977, str, 23-40 (35). Konferenca delovnih in socialnih ministrov je 25. aprila 1977 odobrila to pravno poslabšanje in od zveznega delovnega ministra za- htevala ustrezne korake. (Sklepi 49. konferenc delovnih in socialnih ministrov so objavljeni v: AGG-Materialien, štev. 18, november 1977, str. 74-77) 2.) BG3I. I, str. 1542 130 zveznem ministrstvu za delo sklenili, da "v vsklajeni akciji i ) prispevajo k odrivanju ilegalnega zaposlovanja tujcev". ' 0 takšnih vsklajeaih ukrepih iz časov visoke konjunkture ni nič znanega. Leta 1972 je nasprotno opatizi celo akcijo za omejeno toleriranje ilegalnih zaposlitvenih razmerij, ki se je orienti- ralo po sezonski potrebi po delovni sili v gradbeništva. Prav tako je oktobra 1974 poročala FAZ, da je zvezni minister za go- spodarstvo pred nedavnim izjavil, "da bi se brez ilegalno zapo- slenih tujcev položaj na delovnem trgu prikazoval čist d druga- 2) če". V pismu zveznega ministra za delo predsedniku zveznega zavoda 8.11.1974 je konjukturnospeoifično intenziviranje zasle- dovanih ukrepov končno neposredno apostrofirano: "... Proti nepravilnostim se bo mogoče šele tedaj trajno boriti3 ko bo intenzivirano tudi odkrivanje ilegalnih tujcev To je še posebno nujno, ker ilegalno zaposleni tujci bloki- rajo delovna mesta za Nemce. Hvaležen bi bil, če bi v okviru vaših preiskovalnih pravic... posebno pozornost posvetili sumljivim obratom. Globe, ki bodo izrečene, naj bodo take, da bo prizadetemu teza delikta pri trenutnem položaju na delovnem trgu stopila polno v za- vest." Pri tem pride državi prav, da učinki teh ukrepov - možna prosta delovna mesta - nekaterim brezposlenim tujcem in Nemcem niso ravno napoti. Tako je frankfurtska tujska policija po poročilu Frankfurtska Neue Presse opazila, da je od začetka gospodarske krize "število anonimnih opozoril o ilegalcih naraslo skoraj za dvakrat." ' Pravkar opisana struktura centralnih navodil in odredb še ne do- pušča sklepov o dejansko prakticiranih ukrepih. Kajti v mnogih odločilnih točkah so navodila ostajala nedoločna (npr. pojmi: upoštevanje posameznega primera, strogo merilo, sprejemljivost, položaj in razvoj delovnega trga, opravičljivost itd.) in zato 1.) Prim. IzA, štev. 5-6, 1975, str. 11 2. FAZ, 31.10.1974 3.) objavljeno v: IzA, štev. 6-6, 1975, str. 11 4.) FNP, 21.1.1975 127 napotujejo na fleksibilno uporabljanje."^ Kolikor je to mogoče bomo ob gradivu skušali raziskati upravno prakso. Pri tem bo- mo razlikovali dva kompleksa ukrepov, najprej administrativni poseg v obstoječa zaposlitvena razmerja in nato blokiranje za- poslitve tujcev, ki so bili sproščeni v krizi ali pa se prej niso zaposlili. Pri tem je mogoče izhajati iz tega, da oba kom- pleksa zadevata kapitalske interese v čisto različni meri. Pre- kršitev delovnih razmerij s strani birokracije še najbolj nas- protuje racionalnosti pos^imičnega kapitala. Zato podjetja odkla- njajo tako politiko. Kot primer citirajo zastopnika livarskega kapitala. Njegovo stališče pa je mogoče tudi posploševati: Vse administrativne ukrepe, ki jih pod pritiskom števila tujcev, ki postaja politikum, v tej smeri preveč grobo, premalo elastično, premalo diferencirano koncipirajo, oce- njujem pri današnjem stroškovnem in dohodkovnem položaju podjetij v interesu preživetja določenih gospodarskih pod- ročij za nevarne." 2; Nevarni so ti ukrepi zaradi tega, ker v različnih sektorjih de- lovnih pogojev kratkoročno ni bilo mogoče oblikovati tako atra- ktivno, da bi delavce podjetja lahko rekrutirala iz' nemškega potenciala brezposler.ih. Za manj nevarne ocenjuje Leiner drugi kompleks ukrepov, vsaj tedaj, ko gre za to, da se odpravijo "začasno dejansko odvečni, brezposleni tujci".Tudi na tem področja je mogoče zaslediti opozicijo podjetij. 1.) Prim, v uvodu odredbe od 13.11.1974: "Glede na položaj na delovnem trgu, ki je zelo diferenciran tako po okrajih kot tudi po gospodarskih vejah in glede na različne okoliščine posameznega primera je mogoče dati '„le načelna navodila. Deležni delovni uradi naj jih, kolikor po- trebno in smotrno, dopolnijo." (I) 2.) Leiner, referat v delovnem krožku "perspektive politike de- lovnega trga". Objavljen v: IzA, štev. 5-6, 1975» str. 59 ssl. 3.) prav tam, str. 59 128 V sporočilu za tisk, ki ga je izdal Arbeitsring chemie 18. feb- ruarja 1975, je tako rečeno: "Trenutni položaj delovnega trga z relativno visoke brezpo- selnostjo tujcev in prepovedjo najemanja ne srne privesti do tega, da bi potisnili posebne probleme tujih delavcev vstran. Ustrezna priporočila za kemijske obrate dalje zd3j sklep sve- ta članov Arbeitsring Chemie. Sklep se s tem zavestno distan- cira od aktualne diskusije o vračanju tujih delojemalcev^" 1) Ta kritika pa je razločno manjša kot kritika administrativnih po- segov v zaposlitveno struktuxo in praktično utihne tedaj, ko more delovna uprava ponuditi enakoveredne nemške delovne moči, ki jih podjetje sprejme iz razmerja med obema kompleksoma ukrepov je to- rej mogoče sklepati na obliko rešitve konflikta med ekonomsko in politično racionalnostjo, med uvrednotenjem kapitala in primatom domačinov. Kljub centralnemu navodilu predsednika zveznega zavo- da, da1 naj se podelitev delovnih dovoljenj pri obstoječih zapo- slitvenih razmerjih preverja po istih kriterijih kot podelitev delovnih dovoljenj pri novi zaposlitvi, so delovni uradi - koli- kor razvidno - samo v majhnem obsegu, ki ga je mogoče zanemari- ti, administrativno ukinili delovna razmerja proti volji delo- dajalcev. Očitno so že na ravni deželnih uradov spravljali uprav- no prakso v soglasje z zaposlitvenimi interesi gospodarstva. In- tervjuji s strokovnjaki na deželnem delovnem uradu v Eerlinu so vsaj pokazali, da-tam priporočajo podaljšanje delovnih dovoljenj pri obstoječih zaposlitvenih razmerjih brez nadaljnjega prever- 2) janja. Po podatkih Anke Görss, ki se opira na povpraševanje v berlinskih podjetniških zvezah, je pri vprašanju odpravljanja vsakršna konfliktna tema med podjetji in delovno upravo "CBD (Centralno združenje berlinskih delodajalskih zvez K.D.) in industrijska in trgovska zbornica Berlin sta zado- voljni z obstoječo ureditvijo. Pritožb prizadetih obratov o morebitnem oteževanju nadaljnjega zaposlovanja njihovih tuj- cev menda doslej praktično ni bilo" 1.) Arbeitsring Chemie, informacija za tisk 18.2.1975 2.) Anke Görss, Arbeitsmarktpolitik der Unternehmerverbände in der Bundesrepublik Deutschland unter besonderer Berücksich- tigung der Beschäftigung ausländischer Arbeiter, diplomsko delo v strokovnem področju 15 na Freie Universität Berlin, poletni semestei; 1974, str. 78 129 Odsotnost takšnih konfliktov, ki bi se prav gotovo prikazali v obdelanem gradivu, kaže na to, da so v drugih deželnih delovnih uradih ukrepali podobno. Delovnih razmerij s strani delovne uprave, torej sicer niso uki- njali proti volji podjetnikov. Najti pa je celo vrsto primerov, ko je delovna uprava preprečila nadaljnje zaposlovanje tujcev, vendar s tem ni nasprotovala interesom podjetnikov, temveč je nasprotno olajšala tako ali tako potrebne odpustitve. Tako je poročala Frankfurter Rundschau 29. aprila 1975, da je delovna uprava odbila podaljšanje delovnega dovoljenja za sto Portugalcev, ki so bili zaposleni pri nekem obratu za gume v Bad Kreuznach. Pri tem ni priskrbela nadomestnih moči, temveč je administrativ- no sankcionirala reduciranje osebja v obratu ne da bi nadomes- tili odpuščene delavce. Neki zastopnik IG Chemie je povzel ta ukrep tako: "Edini koristniki tega navodila so podjetniki. Ni se jim tre- ba spopadati z zastopstvom delavcev ne zaradi privolitve v odpoved, ne zaradi socialnih zahtev. Tako postanejo delovni uradi pomagači podjetnikov." 1) V raziskovalnem poročilu o "Personalni politiki v krizi prodaje" instituta za socialnoznanstveno raziskovanje iz leta 1975 je na- veden drug primer za administrativne ukrepe delovne uprave, ki so olajšali personalno politiko podjetij in edinole slabili po- zicijo delojemalcev: "Tu je hotela delovna uprava odobritev podpore za delavce s skrajšanim delovnim časom povezati z nepodaljšanjem delovne- ga dovoljenja za večje število tujcev iz držav načelnic EGS. Očitno je, da s pričakovano vrnitvijo v domovino povzročila razbremenitev delovnega trga. Ko je za zastopnika delavcev bilo razvidno, da ne bo uspelo, hkrati preiti na skrajšani delovni čas in doseči nadaljnjo zaposlitev teh kolegov ob istočasnem podaljšanju delovnega dovoljenja, se je tudi zav- zel za to, da bi te delovne moči posredovali drugim podjet- jem." 2) 1.) Frankfurter Rundschau, 29 april 1975 2.) Institut für sozialwissenschaftliche Forschung, Betriebsund sozialpolitische Aspekte und Probleme betrieblicher Personal- planung, delovno poročilo Personalpolitik in der Abeatz- krise, Müchen 1975, str. 35« v originalu stoji napačno name- sto "delovno dovoljenje" pojem "dovoljenje za bivanje". 130 Drug in nemara najbolj pomemben primer je mogoče dokazati pri VW-Kassel."^ V tem obratu so med drugim od oktobra do decembra 1974 in od februarja do marca 1975 ponujali plačilo odpravnine ob sporazumni odpovedi. Prav v teh obdobjih se je delovni urad Kassel branil, da bi okoli 300 turškim delavcem, ki niso hoteli sprejeti dosedanjih ponudb za odpoved, podaljšali delovno dovol- jenje. In zdaj niso ne odpovedali, niti delavci niso dobili od- pravnine. Kajti njihovo zaposlitveno razmerje pri Volkswagnu je delovni urad Kassel končal z odklonitvijo prošenj za podaljšanje delovnega dovoljenja. Odvetnikom 300 delavcev, ki so se najprej obrnili la na Volkswagen, da bi opozorili na nepravičnost tega položaja in da bi dobili podrobnejše informacije, je pravni odd- elek za tuzemstvo pri Volkswagenwerk AG Wolfsburg 2. aprila 1975 odgovor.il s pismom naslednje vsebine: "... Najprej bi radi k vašemu pismu z dne 11. marca ugoto-, vili, da naših turških delojemalcev nismo odpustili, temveč jih zaradi nepodaljšanja delovnega dovljenja nismo mogli na- prej zaposlovati (par. 19 APG).... o izvajanjih v vašem pi- smu lahko rečemo samo to, da nismo bili ne informirani o na- menih delovnega urada niti nimamo dolžnosti, da delojemalce poučimo o uradnih.ukrepih, ki so eventualno načrtovani. Do- bro veste, da nas o takih ukrepih tudi ne obveščajo. Turške delojemalce smo v razglasih çismeno opozorili na možnost skle- nitve preklicanih pogodb v času med 24.10. in 31-12.1974. Stvar vaših klientov turških skrbnikov bi bila, da bi svoje sodeželane poučili o vprašan .i u delovnega dovoljenja in jim svetovali, da naj se poslužijo preklicnih pogodb z nami.Sa- to odklanjamo nadaljnja plačila in priporočamo, da se dogod- ki prepustijo presoji sodišča." To pismo Volkswagenwerka sugerira, da delovna uprava prakticira postopek o delovnem dovoljenju restriktivno, ne da bi prizadete- tujce in obrat - prej o tem obvestila. Delovni urad Kassel nas pouči drugače. V pismu z dne 26. marca 1975 odvetnikom prizade- tih tujcev je rečeno: "O posledicah spremenjenega položaja na delovnem trgu za po- stopek o delovnem dovoljenju je Svezni zavod za delo naovem- bra 1974 informiral Zvezno združenje delodajalskih zvez, Nem- ško sindikalno zvezo in komunalne organe zveze in prosil, da 1.) Naslednji prikaz temelji na internih dokumentih iz Volkswagen- werk Wolfsburg in delovnega urada Kassel. 131 naj obvestijo svoje včlanjene zveze. Z informacijami za tisk zveznega zavoda za delo in delovnega urada Kassel z dne 24. 11.1974 in 23.12.1974 so bila obveščena sredstva javnega ob- veščanja.. Poleg tega je jeseni 1974 v pogovorih z zastopniki Vokswagna v Kasslu prišlo do izraza, da bo treba zaradi neugodnega po- ložaja na delovnem trgu računati s tem, da delovna dovoljen- ja tujih delojemalcev po preverbi vsakega posameznega primera ne bodo več podaljšana." Vodstvo tovarne je torej na vsak način bilo obveščeno o upravni praksi. Da je tudi tujim delavcem v večini bil ta položaj znan, je zelo verjetno. V tujejezičnih dnevnikih so uporabo postopka o delovnih dovoljenjih večkrat omenjali. Iz obratov je bilo povsod slišati, da so bili tujci zaradi odredb Zveznega zavoda globoko zaskrbljeni. Delovni urad Kassel je celo trdil, da je Volkswagen- werk Kassel neposredno informiral tujce: "Tako zastopstvo delavcev - kjer so zastopani tudi tuji delo« jemalci - kot tudi vsi tuji delojemalci, katerih delovno do- voljenje se je izteklo konec januarja 1975, so bili s strani Volkswagna opozorjeni na negotovost nadaljnjega razvoja." Da bi bilo v toliko za vsakega tujca pametno, da preden dobi "od- poved" s strani delovnega urada sam prostovoljno da sporazumno od- poved, delovni urad Kassel pove s hvalevredno odkritostjo: "Vsak tuj delojemalec mora torej računati s tem in se prip:- viti na to, da ob spremenjenem položaju na delovnem rgu Г" radi rastoče brezposelnosti delovno dovoljenje, z* katerega je naprosil, ne bo podeljeno, da ne bi ogrožali zaposlitven« možnosti domačih delovnih moči. ... Pri danem stvarnem pravnem položaju je bilo za vsakega tu- jega delojemalca očitno, v xakáno tveganje se spušča, če' se ne izkoristi od Volkswagna ponujene odpravnine." Ti primeri kažejo, da splošnega administrativnega izpodrivanja r f delovnega trga niso preprečili delovno^ravni zaščitni ukrepi, ki veljajo tudi za tujce. Zakoni o zaščiti mater, zakon o podjetjih in o zaščiti pred odpovedjo, da imenujemo samo najvažnejše odloč- be, torej proti administrativnim ukrepom delovneu uprave niso da- jali zaščite. Kot se je pokazalo v imenovanih primerih, jih je 132 lahko nepodaljšanje delovnega dovoljenja materialno razvejalo. Tuje delavce torej ni zakonodaja ščitila pred državnim izpodri- vanjem iz obstoječih zaposlitvenih razmerij, temveč so kapital- ski interesi preprečili njihovo nadaljno zaposlitev. V tem pri- meru torej ni država s konstituiranjem ustrezne zakonske struk- ture ščitila delavce pred ukrepi podjetij, temveč so podjetja s svojimi interesi, ki jih država ne more nekaznovano zanemarja- ti, ščitili tuje delavce pred ukrepi države. Ta zaščitni meha- nizem pa je veljal le dotelj, do koder so segali zaposlitveni interesi podjetij. Če pa naj bi delavce odpustili ,sc obrati la- hko na mnoge načine izkoristili repertoar državnih ukrepov. Mi- mo neposrednega olajšanja sprostitev delovne sile, kakor priha- ja do izraza v primerih, 'so lahko obrati pogosto z opozorilom na vedno omejeno veljavnost delovnega dovoljenja s svoje strari ustrezno omejili delovne pogodbe in se pri izteku pogodbe ognili delovnopravnopravnih zaščitnih določb pred odpovedjo. Ta zaščit- ni mehanizem proti državnim posegom je hkrati impliciral močan disciplinski pritisk delodajalcev na tuje delavce, ker je grož- nja z odpovedjo spravila delavce šele v faktični doseg reperto- arja državnih ukrepov. Tudi drugi kompleks ukrepov, izpodrivanje tujcev, ki so že bili brezposelni ali pa se hočejo prvič zaposliti, empirično se ni za- dostno raziskan. Posebno v posameznih primerih ni jasno, v kakšni obliki so na področju teh ukrepov rešili kojflikt med ekonomskim računom posamičnih konfliktov in političnim računom države. Zvez- no mimistrstvo za delo si na eni strani lasti, da je državna uvel- javitev primata domačinov služila temu, da zaustavi prednostno rekrutiranje poceni tujcev za obrate. Tako npr. Bodenbender, ki je kot naslednik Hermanna Ernsta v zveznem ministrstvu za delo in socialno ureditev pristojen za vprašanja zaposlovanja tujcev, ute- meljuje uporabo instrumentarija delovnega dovoljenja tako: "Po par. 19 zakona o pospeševanju dela imajo pri posredovan- ju dela nemški delojemalci prednost pred tujci izven 2GS. \ 133 To prednost Nemcev je treba po pojmovanju zveznega ministra za delo ohraniti: Odprava prednosti Nemcev bi pomenila, da je odločitev o tem, ali bo nastavljen tuj ali nemški deloje- malec. izključno pri obratih. Ker so tujci prej kot Nemci pripravljeni, da delajo za manj- šo mezdo, bi imeli tujci v mnogih primerih pri nastavljam ju prednost. Posledica bi bila, da bi se število brezposelinih nemških delojemalcev v razmerju do števila brezposelnih tuj- cev nadproporcional.no povišalo. Odprava par. 19 ZPD bi zaradi učinka na nemške delojemalce sprožila velike socialne koflikte in bi najbrž tudi pritiska- la na splošno raven mezd." 1) Na drugi strani pa državni organi in še posebno sindikati - ka- dr.r gre za zavrnitev kritike postopka o delovnih dovoljenjih - stalno opozarjajo na to, da so le v največ treh odstotkih vseh primerov odklonili zaprošeno delovno dovoljenje. Da bi dokazali da - po DGB - "niso delali posebno restriktivne politike glede 2) na podeljevanje delovnih dovoljenj" , so vsakič ponktualno pri- tegnili uradno stastistiko o prošnjah, odobritvah in odklonitvah delovnih dovlljenj, ki jih Zvezni zavod za delo ni objavil. (Prim, tudi tabelo2). Tudi če ti podatki držijo in so leta 1975 od- klonili okoli 44 000 prošenj za podelitev delovnega dovoljenjn, da bi na ta delovna mesta posredovali Nemce, potem ,gre tu za po- memben program za preskrbo dela za domačine. Statistika pa je no- toričnc nezanesljiva in jo je mogoče vzeti le za minimalno osno- vo. Celo strokovnjaki Zveznega zaveda za delo so v intervjujih stalno opozarjali na to, da pokažejo le vrh ledene gore. Vrhu te- ga je iz številnih empiričnih primerov znano, da so tujcu, ki je našel delovno mesto, pogosto z ustno izjavo referenta zabranili delovno dovljenje. Znano je tudi, da zaposlitvene firme pred ob- 1.) Wolfgang Bodenbender (Zvezno ministrstvo za delo in socialno ureditev), Positionen zur Ausländerpolitik, predavanje na konfrrenci ZDF z redakcijskimi vodji oddaj za tujce 24. maja 1976 v Ilainzu (razmnožen manuskript, Bonn, 29. junija 1976) 2.) Poročilo Nemške sindikalne zveze (DGB) za 3« konferenco sin- dikatov iz Evrope o vprašanjih migracije od 20. - 22. maja 1976 v Stuttgartu, Düsseldorf, aprila 1976, str. 6 134 Tabela 2: Razvoj postopka o delovnem dovoljenju doba vložene odobrene odklonjene v % prošnje prošnje prošnje 1969 1.290.772 1.285.305 5.467 0,4 1970 * 1.340.555 1.333.732 6.823 0,5 1971 1.660.688 1.654.825 5.863 0,4 1972 1.277.307 1.271.885 5.422 C,5 1973 . 1.103.342 1.094.688 8.654 0,8 1974 1.415.577 1.393.878 21.699 1,5 1975 1.521.507 1.477.080 44.427 3,0 januar/ februar 1976 194.298 188.654 5.644 3,0 Vir: Poročilo DGB za 3. konfernco sindikatov iz Evrope in Magreba o vprašanjih migracije od 20.-22. maje 1976 v Stuttgartu, Düsseldorf, aprila 1976, str. 6 135 ljubo o nastavitvi telefonsko prosijo posredoval.-o oddelek de- lovnega urada za sporočilo, ali bo delovno dovljenje'podeljeno in ob telefonski odpovedi zaposlitvenega razmerja ne sklenejo. Take ustne odklonitve pa se v statistiki ne najdejo. Končno je vredno premisleka, da tujcem pogosto odsvetujejo samostojno is- kanje delovnega mesta, ker menda nimajo upanja, ia bi dobili de- lovno dovoljenje. Tako se tudi ustrahovalni učinek, ki nastane že dolgo pred samo prošnjo, v statistiki že spici ne pozna. Zato smo odvisni od punktualnih posamičnih informacij, ki jih je treba sestaviti v začasen mozaik. Posledice državnih ukrepov je mogoče eksemplarično demostrirati ob primeru administrativne iz- ključitve tujih mladoletnikov od delovnega trga. Eakor hitro so ugotovili visoko mladinsko brezposelnost med Nerci kot na vsak način resen problem, so hkrati kot nastavek za rešitev te proble- matike že vzeli v poštev izpodrivanje tujih delavcev, posebno še tujih mladoletnikov, z delovnega trga. Tako so rpr. ministrskega predsednika Hessna Oswalda v neki informaciji za tisk deželne vlade za Hessen iz januarja 1976 citirali takole: "Rastoče število Remcev, ki iščejo delo, - ;redvsem med mla- doletniki - ne dopušča druge možnosti kot sistematično ome- jevanje zaposlovanja tujcev." 1) Državni ukrepi so nato posebno trdo prizadeli raje mladoletnike« Med njimi je leta 1975 približno tretjina (moški.1 26,1 % ženskih 2) 40,7 %) ostala brez dela. ' V kakšni meri je mozoée ta visoki de- lež brezposelnih zvesti na državne -okrepe ni nie pritpevalä k znižanju, nasprotno pa ukrepa za zvišanje te brezposelnosti tujcev. To dokazuje dokumentacija Humanistične unije Berlin in Mladinske X) zveze Turčije iz maja 1976, iz katere so vzeti naslednji primeri 1.) Hessischen Arbeitsmarkt weiter entlasten, informacija tiskov- nega in informacijskega oddelka pri deželni vladi za Hessen od 31. januarja 1976 2.) Dokazano v: Knut h Dohse, Ausländer jugend, ökonomische Krise urld Staat, v: Gero Lenhardt, Jugendarbeistlcsigkeit und po- litik, Frankfurt 1978 136 Orhan Oztas (rojen 23.4.1957,pribl. tri leta v Nemčiji) npr. je v primerjavi s svojimi tujimi in tudi z mnogimi nemškimi delov- nimi tovariši nadpovprečno kvalificiran: od oktobra 1973 do februarja 1974 je pri Jugendsozialwerk uspe- šno opravil kovinarski tečaj. Oktobra 1974 je opravil varilski izpit. S to kvalifikacijo je samostojno dvakrat dobil vajensko mesto, za katero so mu odklonili podelitev delovnega dovoljenja. Pismene odločbe o odklonitvi Orhan nikoli ni dobil. Nič boljše se ni godilo manj kvalificiranemu îununsbeyu (rojen 23.8.1959, v Nemčiji od oktobra 1971). Pni dveh kovinarskih obrazih je po- skušal dobiti vajensko mesto, vendar ni opravil izpita usposob- ljenosti. Nato je našel druge delovno mesto, za katero pa so mu ustno odklonili delovno dovoljenje. Emel Mergiih (rojen 23-5.1957, v Nemčiji tri in pol leta) je samostojno v trgovinski hiši našla delovno mesto transportne in skladiščne delavke. Prizadevanja trgovske hiše, da bi Emel dobil delovno dovoljenje, niso bila us- pešna. Pri isti trgovski hiši so ji pozneje obljubili drugo de- lovno mesto. Spet ni dobila delovnega dovoljenja. Po svojih iz- kušnjah z delovnim uradom so vsi ti mladoletniki razumljivo od- nehali s poskusi, da ali sami najdejo vajensko ali delovno mesto ali pa celo pri delovnem uradu zaprosijo za posredovanje dela. Drugi so se učili iz teh izkušenj in sploh niso začeli z iskanjem dela. Ugotovimo torej ne samo, da delovni urad organizira izklju- čitev iz delovnega trga,, temveč tudi,da se za te mladoletnike storitveni odnos delovni urad - iskalec dela - obrne. Na posredo- vanje- delovne uprave ne morejo računati. Kdor nato na lastno pest išče delo in je pri tem uspešen, pomaga obratno delovnemu uradu pri prizadevanju, da v prvi vrsti posreduje Nemce. S prošnjo za delovno dovoljenje posredovalni oddelek pri delovnem uradu zve za prazno delovno mesto in se lahko potrudi, da ga zasede z Nem- cem. V oči bode, da v imenovanih primerih mladoletniki niso brez- poselni morda zato, ker na delovnem trgu ne bi mogli najti mesta. 137 Narobe jim je uspelo včasih večkrat z lastnim trudom najti vajen- ska ali delovna mesta. Torej jih pri zaposlitvi ne ovirajo tržni procesi, temveč država. V toliko je tudi tu mogoče najti konflikt ■med politično in ekonomsko racionalnostjo. Ta konflikt pa je po obsegu in intenzivnosti ostal skrajno omejen. Spričo manjkajočih resnih spopadov med delovno upravo in kapitalom se zdi gotovo, da v upravni dejansko tudi centralna navodila predsednika Zveznega zavoda za delo, kakor so npr. izražena v odredbi iz novembra 197^, prilagajo kapitalskim interesom. V nobenem primeru niso pričakova- li od obratov, da bodo proti njihovem interesu ustvarili "potreb- ne pogoje za zaposlitev" starejših delojemalcev, rehabilitantov, izseljencev, odpuščenih kaznjencev ali delno zaposlenih, kakor je to predpisoval odred s poudarkom na stroga merila. Prej lahko iz- hajamo iz tega, da so delovni uradi izvajali relativno fleksibilen pritisk za prednostno rekrutiranje Nemcev, ki je bil za obrate ne- udoben, nikoli pa ni povzročal resnih rekrutacijskih težav ali pa znatno povečane rekrutacijske stroške. Ker je bilo mogoče uveljav- ljati prednost nemških brezposlenih pogosto le tako, da so nanje z grožnjo ukinitve brezposelnine izvajali forsiran pritisk za spre- jete neatraktivnih delovnih mest, so bili obrati najprej pogosto konfrontirani s težavo, da so rekrutirani Nemci pa kratkem času zapustili ta delovna mesta ali pa so šli v bolniško in so jih nato spet odpustili.1^ Za livarsko industrijo Leiner opisuje ta proces, po katerem delovni urad pošilja prednostne Nemce, ki nato deloma med poskusno dobo spet izstopijo, nakar se obrati v drugo obrnejo na delovni urad, ki tedaj že bistveno manj trdo uveljavljajo pred- nost Nemcev. Leiner povzema rezultat za obrate takole: ! 1.) Tako pri Ford Köln, po poročilu "Frankfurter Rundschau" 11.6.1976 138 "Tako z zamudo dosegamo svoj cilj in na koncu ugotavljamo, da sino pri tem zopet našli dobrih 25 % tujcev, Čeprav tujce iz držav članic EGS." 1) Pogosto je šla ta rekrutacija tujcev po ovinkih še dlje in ni zadevala samo tujcev iz EGS, temveč tudi delovne moči iz naje- malnih držav. Natančnejša precizacija teh procesov pri sedanjem stanju raziskovanja ni mogoča. V splošnem je tudi tam, kjer dr- žavnim posegom ne stojijo nasproti zakonite pravice tujcev, mo- goče ugotoviti znatne restrikcije togega administrativnega uvei- javljenja primata domačinov. Dolgoletno zaposlovnaje tujcev gle- de na zahteve kapitala po delovni sili je v ZE27 povzročilo se- gmentiran delovni trg, katerega ločnice se ne pokrivajo popolno- ma, približno pa z ločitvijo delovne sile po državni pripadnosti, Nemce in tujce je bilo zmeraj manj mogoče nadomeščati. V ekonom- ski krizi postaja ta segmentacija propustna navzdol sicer že za- radi tržneih procesov. Državno r.adomeščevalno politiko pa je kljub temu mogoče izvajati le s hudim pritiskom na domače brez- poselne na eni strani in proti interesom posamičnih kapitalov na drugi strani. Proti kapitalskim interesom pa je država v ekonom- ski krizi lahko postopala največ toliko, kolikor uvrednotenje ka- pitala ni bilo z državno vsiljenimi rekrutacijskimi težavami še naprej ogroženo. Delovna uprava se torej ni mogla ogniti temu, da si ne bi deloma prav tako prilastila zgoraj označeno ekonomsko racionalnost in v toliko oklevala med zagotaljanjem uvrednosten- ja kapitala z dobavo tujih delavcev tudi v ekonomski krizi in uveljavljanjem primata domačinov. V tem kofliktnem sistemu ciljev so bili kapitalski interesi dominantni vsaj na področja ukrepov, ki so merili na obstoječa zaposlitvena razmerja. Na področju ukre- pov, usmerjenem v rekrutacijo delovne sile, pa ugotovimo admini- strativen oportunizem, ki je koflikt glede ciljev vsakokrat tako izravnal, da kapitalski interesi sicer niso bili v polni meri 1.) Leiner, n.n.m., str. 57 i \ V ' 139 zadovljeni, da pa tudi niso bili tangirani v taki meri, da bi povečalo krizo. V nobenem primeru pa - v okviru dosega zakono- daje o delovnem dovoljenju - pravne pozicije prizadetih tujcev niso predstavljale restrikcije za državne posege. V računu upra- ve so imeli precej podrejeno vlogo. 4 140 4. Administrativno obravnavanje brezposelnih tujcev Tako v letih 1966/67 kot tudi v ekonomski krizi sedemdesetih let so tuji delavci v enaki meri kot Nemci imeli zakonito pravico do brezposelnine, do podpore za brezposelne in do socialne pomoči. Že leta 195^ j® delovna uprava razvila tehnike, da bi v svojem območju (podpora brezposlenim) izpodrila enakopravnost z ustrezno uporabo zakonodaje o delovnem dovoljenju. Pri tem je pričela pri pojmu o razpoložljivosti, ki je konstitutiven za odobritev podpore, in je zanikala "razpoložljivost za delovni trg in s tem brezposelnost", če tujec ni imel dovoljenja za bivanje ali pa so mu odrekli delovno dovoljenje. ^ Na ta način si je delovna uprava ustvarila možnost, da v okviru veljavnosti zakonodaje o delovnem dovoljenju disponira tudi o odobritvi brez- poselnine. Na ta način so preoblikovali zakonite zahteve do uprave v, miloščino s strani uprave. 0 tem je treba izhajati iz razpoložljivosti za delovni trg z ustreznimi zakonitimi pravicami do podpore, zdaj ne odloča vedenje tujca, temveč uprava sama razlaga razpoložljivost ., ne da bi prizadeti lahko vplivali na to. Neposredno z naraščanjem brezposelnosti so to pravno figuro decembra 1966 spet aktivirali. Po okrožni odredbi predsednika Zveznega zavoda naj bi delovni uradi pri tujcih, ki nimajo državljanstva EGS in tudi ne zakonite pravice do izdaje delov- nega dovoljenja, v primeru brezposelnosti in ob izgubi delov- * nega dovoljenja, v vsakem primeru skrbno preverili, ali je moč v prihodnosti še računati z izdajo delovnega dovoljenja. V tej zvezi je rečeno: "Kolikor se takšni tuji delojemalci pri pristojnih delovnih uradih prijavijo kot brezposelni, je treba za razjasnitev vprašanja ponovne delovne možnosti vključiti tudi nadokrajno delovno posredovalnico. Če v primernem času tudi po vklju- čitvi nadokrajne delovne posredovalnice ni možno najti 1) RdErl. 278/^4. 1. 4.: Podpora brezposelnim, skrbstvo za brespo- selne; tu: odobritev podpore I. Nemcem, ki so se priselili iz tujine, II. tujcem, od 30. avgusta 1954, II a 3/II a 2 - 5750/ 7304/7313/7401/7610-, v: Dienstblatt 195^, str. 524. 2У RdErl. 4/67.1.: zaooslovarje in posredovanje dela tujim delo- jemalcem, od 27. dec. 1966, I a 5 - 5750/5761/5^61/5462-,v: Dienstblatt 1967, str. 12. 141 ustreznega delovnega mesta, izdaja delovnega dovoljenja za novo delovne mesto v splošnem ni možna. Katera doba velja za primerno, naj od Drimera do primera odloči direktor delovnega urada. " 2) S pojmom "primeren čas" so si obranili možnost, da glede na okoliščine skrajšujejo ali podaljšujejo dobo prijemanja brezposlenine. Če naj bi znatno okrnili zakonito pravico do brezposelnine, potem je bilo mogoče z enostavnim, znotrajbirokratskim postopkom ustrezno skrajšati "primerno" dobo, v kateri je mogoče najti delovno mesto. Pokažemo lahko, da so v krizi 1966/67 s cen- tralnimi direktivami predsednika zveznega zavoda določili, kaj je zazumeti s pojmom "primeren". Tako so delovnim uradom z odredbo 19. jan. 1967 ukazali, "da kot "primerna doba*.... velja doba, v kateri je brez- poselni tuji delojemalec prejemal brezposelnino, vendar najdlje za čas od 31. marca 1967." 1) Na ta način so skrajšali tako prizadevanja delovnega urada za posredovanje kot tudi dobo prejemanja brezposelnine na maksimalno tri do štiri mesece. Kajti po poteku "primerne dobe" naj bi prizadevanje za posredovanje ustavili in seznanili zavarovalni oddelek, "da prizadetemu tujcu delovno dovoljenje ne bo več izdano".Nato je zavarovalni oddelek bil obvezan, da je zanikal razpoložljivost za delovni trg in ustavil plačevanje podpore, kolikor ni priznal posebne prizadetosti. V času ekonomske krize je predsednik zveznega zavoda večkrat spreminjal vsebinsko odločitev pojma "primerna doba". Februarja 1967 je npr. odredil, da je za tujce, ki "bodo v naslednjih tednih postali brezposelni ... v splošnem treba vzeti za "primemo dobo4trinajsttedenèko prejemanje brezposelnine". Pri tem je še dodal in s tem z vso jasnostjo pokazal preobrazbo prava v oportunistični decizionizem: "V ostalem bom v teku meseca marca odločil o tem, koliko in v kakšni meri je mogoče ob upoštevanju tedanjega položaja na delovnem trgu zagovarjati podaljšanje dobe, potekle 31. marca 1967, za v poštev prihajajoče tuje delojemalce preko tega datuma." 4; T) Ekspresna odredba od 19- jan. 1967 - I a 5 - 5750/5761/5461/ 5462, v Dienstblatt ni objavljen. Cit. po parafraziranju v: RdErl. 68/67. 1.: Zaposlovanje in posredovanje dela pri tujih delo- jemalcih, 17. f*eb. 1967, I a 5 - 5750/5761/5461/5462-, v: Dienstblatt 1967, str. 117- 2) RdErl. 68/67. 1, prav tam. 3) Prav tam. 4j Prav tam. , 5) RdErl. 103/67.1: Zaposlovanje in posredovanje dela pri tujih delojemalcih, cd 21. marca 1967, I a 5 - 5750/5761/5461/5462-, v: Dienstblatt 1967, str. 181 si. 142 Karea 1967, ko je kazalo, "da obstajajo pri nadaljnji poživitvi delovnega trga tudi za brezposelne tuje delojemalce, zaposlene v Zvezni republiki, možnosti za posredovanje", je razširil primemo dobo brez roka na trinajst tednov. ^J Po nadaljnjem izboljšanju položaja na delovnem trgu so maja 1967 končno razširili dobo, v teku katere so imeli izdajo novega delovnega dovoljenja za možno, na trajanje pravice do prejemanja brez- poselnine. Šele ko je ta pravica zaradi ekonomskega razvoja kvantitativno postajala zmeraj manjša, so jo v upravni praksi zopet uveljavili. Poleg tega je mogoče identificirati še vrsto drugih diskrimina- cijskih mehanizmov proti brezposelnim tujcem, ki jim na lahek način odvzamejo podporo za brezposelne in hkrati okrepijo pritisk na sprejemanje neatraktivnih delovnih mest oz. vztrajanje na njih. Tako je delovna uprava npr. poostrila ureditev o mirovanju. Po AVAVG je mogoče za en mesec ustaviti plačevanje podpore za brez- poselne, če delojemalec iz razlogov, ki jih delovna uprava ne sprejme, sam odpove delo ali pa ponujenega mesta ne pprejme. Po navodilu predsednika Zveznega zavoda se delovna uprava pri tujcih, nad katerimi je imela v okviru postòpka o delovnem do- voljenju pravico razpolaganja, ni držala te ureditve in je odločbo o mirovanju povezala s popolnim odvzemom podpore za brez- poselne. Tako pravi odredba od 17* feb. 1967: "Če za brezposelnega tujega delojemalca, za katerega velja ta odredba, sprejmejo odločbo o mirovanju po 7S ssl. AVAVG, potem - izvzemši posebno prizadetost - izdaje novega delovnega dovoljenja ni več moč imeti uveljaviti; nadaljnja prizadevanja za posredovanje je treba ustaviti." 1) Zavarovalni oddelek je dobil posebno navodilo, da mora pred določitvijo dobe mirovanja povprašati pri posredovalnem oddelku, če tujcu ne bo več izdel delovnega dovoljenja. Če je posredovalni oddelek nato na formularju, katerega kopijo je bilo treba " po- sredovati pristojnemu uradu za tujce", sporočil, da ne namerava več izdati delovnega dovoljenja, je moral zavarovalni oddelek obravnavati tujca kot ne več razpoložljivega. V ustreznem odloku je rečeno: "Če na osnovi sporočila posredovalnice dela v teh primerih ni ali ni več razloga za razpoložljivost, je treba brez- 1} RdErl. 68(67- 1, štev. 5. 2) RdErl. 215/67.4.1: odobritev podpore brezposelnim tujim delo- jemalcem po AVAVG, od 14. julija 1967, II a 4 - 7076/7054/ 5750-,v: Dienstblatt 1967, str. 364 (365). 143 poselnino iz tega razloga odpovedati odvzt^-." 2) Marca 1967 so ureditev o mirovanju še poostrili. V odloku pred- ' sednika Zveznega zavoda od 21. marca 1967 je zapisano: "S štev. 5 RdErl. 68/67-1 je bilo odrejeno, da mora od- ločitev o mirovanju podpore po$78 ssl. AVAVG pri brez- poselnem tujem delojemalcu - izvzemši posebno prizadetost - imeti za posledico ustavitev nadaljnjih prizadevanj za posredovanje .... Kot razširitev štev. 5 RdErl. 68/67.1. v bodoče tudi tedaj ni možno izdati novega delovnega dovoljenja, če je v posamez- nem primeru razvidno, da - npr. zaradi ponovnega preloma delovne pogodbe, zaradi dokazane nemarnosti ali na osnovi izkušenj pri opravljenih poskusih posredovanja - tudi pri primernih ponudbah delovnih mest ni več mogoče računati e ponovnim posredovanjem tujega delojemalca." 1) Tako si je delovna uprava ustvarila možnost, da tudi brez osnove za odločbo o mirovanju pri brezposlenih tujcih, katerih posredovan- je je imela za neverjetno, popolnoma odkloni podporo za brezposeln©. Pri tem je navezovala na tradicije kontrole prelomov pogodb in spodkopavanja principa legalnosti v zgodnji fazi najemanja. Ta sveženj ukrepov so - z nekaterimi modifikacijami - takoj začeli uresničevati, ko je spomladi 1974 nastopajoča ekonomska kriza začela povzročati množično brezposelnost. Že novembra 1973 so dali delovnim uradom - kot smo pokazali v prejšnjem razdelku - navodila, da naj pogojujejo " splošno delovno dovoljenje" z določeno dejavnostjo v določenem obratu. Tujci, ki še niso dobili pravice do izdaje delovnega dovoljenja, so odslej z delovnim mestom zgubili tudi delovno dovoljenje. Tako so ponovno institucionalizirali možnost, da z administrativno določitvijo dobe, za katero se lahko izda delovno, - dovoljenja za samovoljno omejijo trajanje podpore za brezposelne. 0 tem pravi odlok z dne 3. aprila 1974: t "Kolikor v posameznem primeru ni nasprotnih razlogov, je pri sedanjem položaju na delovnem trgu in pri pričakovanem razvoju, izdaja delovnega dovoljenja možna i - pri preje tnik ih brezposelnine: za čas, za katerega obstaja pravica do brezposelnine. - pri prejemnikih pomoči za brezposelne: za deset teanov; pri prejemanju pomoči za brezposelne po prejemanju j 1) RdErl. 103/67. 1, n.n.m. (štev. 3) 2) Prikazano v: Knuth Dohse. Tuji delavci in meščanska država, disertacija Berlin 1977 (neobjavljena) 144 brezposelnine pa je iz tega roka mogoče izhajati le- če je pričakovati posredovanje dela v tem času. Razlogi za drugačno odločitev so lahko v pcsamenzem primeru podani mdr. tedaj, če je tujec na razpolago posredovalnici dela samo omejeno (npr. krajevno alipovrsti in obsegu dejavnosti) ali pa kljub poučitvi o pravnih posledicah brez važnega vzroka ne sprejme ali ne nastopi dela, ponujenega mu od delovnega urada." ' Drugače kot v krizi 1966/67 torej pri brezposelnini praviloma ni bilo diskriminacije. Odkrita diskriminacija se je začela šele pri plačevanju pomoči za brezposelne, ki je bilo omejeno na dobo desetih tednov. Klavzula o "drugačni odločitvi v posameznem primeru" pa je puščala odprte raznovrstne možnosti, da se omeji tudi doba prejemanja brezposelnine. Da je imela ta klavzula za cilj, izsilitev nadregionalne mobilnosti in zasedbo neatraktivnih delovnih mest, je jasno iz odloka predsednika Zveznega zavoda od 13- novembra 1974. Tam so - še vedno v okviru dosega postopka o delovnem dovoljenju - popolnoma črtali prejemanje pomoči za brezposelne. Oddelku za izplačevanje so dali navodilo, da naj izhaja praviloma iz 2) nerazpolozljivosti pri neposedovanju delovnega dovoljenja. ' Na drugi strani so dali delovnim uradom točnejše smernice za diskriminacijo tudi na področju brezposelnine. Sicer naj bi oddelek za izplačevanje - drugače kot pri pomoči za brezposelne - praviloma izhajal iz razpoložljivosti in zato odobril brez- poselnino, dokler " nima sporočila posredovalnega oddelka o tem, da ni več mogoče izdati delovnega dovoljenja".Tako sporočilo, ki nima za posledico morda - kot predvideva zakon o pospeševanju dela - odločbo o omejenem mirovanju, temveč popolni odvzem brez- poselnine, naj bi posredovali v naslednjih primerih: 1. "Če je tujec delovni posredovalnici na razpolago le omejeno (npr. krajevno ali po vrsti in obsegu dejavnosti) ín izdaja delovnega dovoljenja glede na položaj in razvoj delovnega trga ni možna." 4) 2. Če tujec odkloni ponujeno delo. Glede tega je rečeno: "Če tuji delojemalec kljub poučitvi o pravnih posledicah 1) Ekspresna odredba,ki zadeva zaposlovanje tujih delavcev; tu: I. Postopek o delovnem dovoljenju; II. Razpoložljivost brez- poselnih tujih delojemalcev, cd 3« aprila 1974, I a 6 - 5751/ 5121/5427/7103 (v Dienstblatt ni natisnjena); štev. II 3 b. 2) Ekspresna odredba, ki zadeva zaposlovanje tujih delojemalcev v Zvezni republiki Nemčiji; tu: Razpoložljivost brezposlenih tujih delojemalcev, od 13. novembra 1974 - I a 6 - 5751/5121/ 5427/7103- (v Dienstblatt ni objavljena); štev. 3 ¿ 3) prav tam, štev. 3. 4) prav tam, štev. 3 b. 145' dela, ki nu ga je ponudil delovni urad, brez važnega vzroka ni sprejel, je treba takoj^ponuditi nadaljnjo ponudbo za delo, ki je na razpolago. Ce taka ponudba ni mogoča, je treba izhajati iz tega, da temu tujemu delojemalcu po položa-- ju in razvoju delovnega trga ni več mogoče izdati delovnega dovoljenja." 1) Brezposelnim tujcem naj bi "kolikor je sprejemljivo in mogoče" ponudili "posebno še zaposlitve na področjih, za katera tudi pri trenutnem položaju delovnega trga ni mogoče dobiti potrebne delovne moči (posebno npr. v rudarstvu, ribarski industriji idr.)" 2) 3. Ce tujec, ki je že delal v panogah z neatraktivnimi delovnimi mesti in ustreznimi rekrutacijskimi težavami, odkloni ponovno zaposlitev v teh panogah. 0 tem pravi odlok: "Od tujih delojemalcev, ki so že bili zaposleni v obratih te vrste kot npr. rudarstvo, ribarska industrija idr., je mogoče pričakovati,da so delovni posredovalnici na razpolago za posredovanje v zaposlitev, ki ustreza njihovi prejšnji dejavnosti. Tem delojemalcem je treba takoj posredovati ustrezne posredovalne ponudbe. Če dela kljub poučitvi o posledicah brez važnega vzroka ne sorejmejo ali nastopijo.ni-več mogoče izdati delovnega dovoljenja za zaposlitev pri trenutnem položaju na delovnem trgu." 3) Ka ta način so v krizi sedemdesetih let dobili delovni uredi možnosz, da zakonite pravice do brezposlenine in pomoči za brez- poselne, utemeljene v Zakonu o pospeševanju dela, glede na okoliščine izničijo. Hkrati so na ta način administrativno očistili statistiko o brezposelnih. Kajti delovni uradi so dobili izrecno navodilo, da tujih delavcev, ki so jih izklju- čili od prejemanja brezposelnine ali pomoči za brezposelne, ne smejo več registrirati kot brezposelne. ^ Tudi statistiko o odrejenih mirovanjih so ustrezno očistili, ker - razen pri od- 1) prav tam, štev. 3 b. 2) prav tam, štev. 3 b. 5) prav tam, štev. 3 c. 4) Tako v krizi 1966/67 kot tudi v krizi sedemdesetih let so očistitev statistike o brezposelnih od tistih tujcev, ki jim niso več izdali delovnega dovoljenja, organizirali centralno. Tako je predsednik Zveznega zavoda 17« maja 1%7 dal delovnim uradom naslednje navodilo: "3rezpcselni tuji delojemalci, pri katerih izdaje novega delov- nega dovoljenja ni več mogoče imeti za možno, ne smejo biti registrirani kot taki, ki iščejo delo. Zato jih tudi ni moč šteti za brezposelne." (RdErl. 171/67-1-7- od 1?. maja 1%7, n.n.m., štev. 9) To tradicijo statističnega leooličenja so povzeli z RdErl. 275/75'7.1 od 11. julija 1975> I b 2 - 4221/4222/5015- 146 povedih delodajalca - sploh niso odredili mirovanja, tsmveč takoj črtali podpore. Zvezno ministrstvo za delo je nekaj časa celo poskušalo še naprej zaostriti te ureditve. Kot je razvidno iz osnutka 17- tez o zaposlovanju tujcev iz septembra 1975, so tam menili, da je "iz delovnotržno - in proračunskopolitičnih razlogov upravičena, da se omeji ter trajanja prejemanja brezposelnine za brezposelne tujce brez delovnega dovoljenja".1^ Četudi ta splošna omejitev dobe prejemanja brezposlenine ni bila realizirana, pa je le treba ugotoviti, da razprava o podpori brezposelnim za tuje delavce ni bila določena s kategorijo prava, temveč se je gibala v okviru paradigme o milostnem aktu. Simptomatično za to je, da je Hermann Ernst, strokovnjak za tujce v Zveznem ministrstvu za delo, imenoval odobritev brezposelnine za tujce, ki so zgubili svoje delovno dovoljenje, celo poseben socialnopolitičen ukrep. Tako je na zase- danju na temo zaposlovanje tujcev julija 1975 dejal naslednje : "Načeloma ne bi bilo treba plačevati brezposelnine. Kdor je namreč brezposeln, s tem v prvih petih letih zgubi tudi delovno dovoljenje. Kdor nima delovnega dovoljenja, delovnemu, trgu ni na razpolago, in kdor delovnemu trgu ni na razpolago, nima pravice do brezposelnine. Zveznemu zavedu pa smo sugeri- rali, da najppedpostavlja fiktivno razpoložljivost. Potem je mogoče tujcem plačevati brezposelnino za norcalno dobo. Ce podpiramo- samo 50 CCO tujcev brez delovnega dovoljenja z brezposelnino, nas to stane 550 bilijonov DM letno. To je jasen dokaz za to, da naše politika do tujcev ni določena samo iz finančnopolitičnih vidikov, temveč tudi iz socialno- političnih. ; Medklic: Pa saj obstaja zavarovalnopravna pravica do brezposelnine 1 Ernst: To je zmota ! Medklic: Tujci so vendar plačevali prispevke za zavarovanje za brezposelne in imajo tako pravico do podpore v primeru brezposelnosti ! / Ernst: To je zmota S Brezposelnino dobi samo, kdor je delovnemu trga na razpolago. Tako jasno piše v zakonu o pospeševanju dela." 2) Če so tuji delavci po poteku administrativno dovoljene dobe za prejemanje brezposelnine ali pomoči za brezposelne odvisni od socialne pomoči, tedaj instrumentarij odredbe o delovnem dovol- jenju ne učinkuje več. Do največ vrst socialne pomoči imajo 1) Teze so objavljene v Frankfurter Rundschau od 23.2.1976, str. 2) Hermann Ernst 12. 7. 1975 v Friedrich-Neumann-Stiftung v Gummersbachu, spominski protokol. 147' namreč po par. 120 Zveznega zakona o socialni pomoči pravico tudi tujci, neodvisno od tega, ali imajo veljavno delovno dovol- jenje ali dovoljenje za bivanje. Odločilna je edino dejanska prisotnost. Prav zaradi te zakonite pravice je mogoče doseči odklonitev socialne pomoči brezposelnim tujim delavcem samo z najmočnejšim instrumentarijem, ki ga ima država na razpolago: z izgonom. Izgnani tujci morajo pod grožnjo nasilne deportacije zapustiti Zvezno republiko. S tem je zakoniti pravici odvzeta osnova. Zakon o tujcih je tu ustvaril že prventivo s tem, da prejemanje socialne pomoči izrecno deklarira za razlog izgona. Po pravni strukturi bi bilo mogoče izgnati tujce celo neposredno s trenutkom brezposelnosti, ne da bi moglo posredovati diferencirajoče podrobno usmerjanje po odredbi o delovnem dovoljenju. Kajti upravni predpis, ki se nanaša na to, da je mogoče tujca izgnati, če "njegova prisotnost škoduje znatnim interesom Zvezne republike Nemčije iz drugih razlogov", med znatnimi interesi navaja tudi "zagotovitev važnih nacionalno- ekonomskih interesov". ' S sklicevanjem na ta poja bi uprava lahko izsilila tudi izgon brezposelnih tujcev. Da se to ni dogajalo v polni meri, ni krivo pravo, temveč okoliščine: instrumentarij za izgon in s tem povezan aparat državnega nasilja sicer v zadnji konsekvenci zavarujeta učinkovitost delovnotržnopolitičnega reguliranja zaposlovanja tujcev, vendar pa sta sama administrativno premalo povezana z dogajanj ca na delovnem trgu, kot da bi s svoje strani lahko samostojno delovala kot instrument za reguliranje. Predvsem pa ne bi bilo institucionalno zagotovljeno upoštevanje rekrutacijskih interecm' kapitalov, pomanjkanja na delovnem trgu, možnosti za ponovno zaposlitev itd. Bivanjskopravni instrumentarij so zato podredili ukrepom delovne uprave. Delovati je začel šele tam, kjer je delovna uprava z ukinitvijo plačevanja podpore signalizirala, da s posredovanjem dela v doglednem česu ni računati in torej prizadeti tujci ne delujejo več kot rezerva delovne sile, temveč izključno kot faktor socialnopolitičnih stroškov, ki jih je mogoče brez negativnih efektov za delovni trg izgnati. V 1) Wilhelm Bender, Die Sozialhilfe im System des Ausländerrechts (Socialna pomoč v sistemu zakonodaje o tujcih), v: Demokratie und Recht, zv. 1/1974, str. 56-40. 2) Par. 10 odst. 1 štev. 11 AuslG. oz. VwvAuslG. štev. 15 k par.10. 148' posameznostih so to zvezo med brezposelnostjo in bivanjskim pravom fiksirali že decembra 1967 v zveznem merilu. Tedaj je zvezni notranji minister na željo notranjih ministrstev dežel in po ustreznem posvetovanju referentov za tujce predlagal naslednja načela "za tujskopravno obravnavo brezposelnih tujih delojemalcev": 1. Ukinitev delovnega razmerja samo tedaj razveljavi dovoljenje za bivanje, če je bilo izdano z razveljav- ljajočim pogojem, da z ukinitvijo delovnega razmerja zapade. 2. Iztekajoča ali z ukinitvijo delovnega razmerja razvel- javljena dovoljenja za bivanje naj se praviloma podalj- šajo, če brezposelni tuji delojemalec prejema plačila zavarovanja za brezposelne (brezposelnino ali pomoč za brezposelne), če ni razlogov za izgon po par. 10 zakona o tujcih. Urad za tujce se mora povezati s pristojnim delovnim uradom, da ugotovi, ali je odobreno plačilo zavarovanja za brezposelne. Dovoljenje za bivanje je praviloma treba podaljšati za eno leto, kolikor delovna uprava ne sporoči, cs pravila • do plačila iz zavarovanja za brezposelne obstaja le za bistveno krajšo dobo. 3. Če je delovni urad sporočil uradu za tujce, ca se bliža ukinitev plačil iz sredstev zavarovanja za brezposelne - praviloma pride to sporočilo 4 tedne prej -, načeloma ni mogoče podaljšati iztekajoča se ali razveljavljena dovoljenja za bivanje, razen če tujec lahko dokaže, da bo sebe in svoje družinske člane lahko vzdrževal, ne da bi posegel po socialni pomoči. 4. Preklic veljavnih dovoljenj za bivanje in izgon samo zaradi brezposelnosti ni mogoč. 5» Doba veljavnosti dovoljenja za bivanje se mora skrajšati in odrediti izgon, čim mora brezposelni tuji delojemalec za preživljanje poseči po socialni pomoči. To ne velja, če se poslužuje socialne pomoči le za omejeno dobo do začetka plačevanja zavarovanja za brezposelne." 1) Notranji ministri dežel so spremenili ta načela - ki sxc jih izdatno citirali, ker so jih javnosti sistematično zatajili - v navodila uradom za tujce. V krizi sedemdesetih let so to ureditev nemudoma spet aktivirali. 1) Okrožnica zveznega ministra za'notranje "zadeve notranjim ministrom ( senatorjem) dežel, ki zadeva: zaposlovanje tujih delojemalcev v Zvezni republiki Nemčiji; tu: Tujskopravno obravnavanje brezposelnih tujih delavcev, od I5. decembra 1967 - V II 6 - 125 З50/З -, objavljeno v: Bienstblatt (BAVAV) 1968, str. 103 si. V tički 6 teh načel pa so določili, da ta ureditev zadeva tudi državljane držav Članic BGS. 14-9 Tako so brezposelni tujci brez delovnega dovo „cnj* . ihko računali le z maksimalno enoletnim podaljšanjem dovoljenja za bivanje. Če prejemanje podpore za brezposelne ni trajalo dlje kot eno leto, so izdali dovoljenje za bivanje samo za to krajšo dobo.^ Po ukinitvi prejemanja podpore, delovne uprave dovoljenja za bivanje niso več podaljševale. To nepodaljševanje je vzpostavilo pravno obvezo za odhod iz območja države. Kdor se je prekršil proti temu, in se je ilegalno mudil v deželi in je tako ustvaril vzrok za izgon - zaradi kršitve določil zakona o tujcih. V na- daljnjih specialnih odredbah so deželni notranji ministri izrecno naročili uradom za tujce, da ob prejemanju socialne pomoči sprožijo izgonski postopek. Za Eessen je mogoče dokazati obstoj take od- redbe, ki izrecno "ni namenjen za objavo". 3 3- januarja 1975, torej v času, ko je bilo jasno, da se bodo z nadaljevanjem gospodarske krize "pravice" do brezposelnine vedno bolj iztekle, je notranji minister Hessna uradom za tujce dal naslednje navodilo: "Ko je znano sporočilo delovnega urada o bližnjem izteku prejemanjasredstev iz zavarovanja za brezposelnost (...), mora urad za tujce preveriti, aliaje treba računati s koriščenjem socialne pomoči. ... Če je tujec odvisen od plačil socialne pomoči, prihajajo kot tujskopravni ukrepa v poštev skrajšanje dovoljenja za bivanje ali izgon. Po soglasnem mnenju zveze in dežel je uvedbo postopka vzeti v poštev šele tedaj, ko tujec ni samo začasno, tj. dlje kot 2 do 3 mesece, prejemal socialno pomoč. 5e je po poteku dobe 2 do 3 mesecev z vprašanjem pri delovnem uradu ugotov ljeno, da brezposelnega delavca tudi še naprej ne bo aogoče posredovati na kako delovno mesto, je treba začeti z ineno- vanimi tujskopravnimi ukrepi." 3) iložnost, da bodo izgnani zaradi prejemanja socialne pomoči» v nasprotju z diskriminacijo pri brezposelnini ali podpori za brez- poselne zadeve vse tujce neodvisno od dosedanjega trajanjav njibove 1) prim.npr.: odredbo o tujcih iz Zahodnega Berlina ( stanje I.4.1972) del A, štev. 3 k par. 2. Tam so ta načela prevzeli dobesedno. 2) Neki interni dokument zvezne vlade povzema upravno prakso takole: "Dovoljenje za bivanje za brezposelne tuje delojemalce se ne izdaja za dlje kot za eno leto in - če se v trenutkù prošnje brezposelnina plačuje le še za kratko dobo - načelno le za dobo prejemanja brezposelnine." (Zvezna vlada, Osnove ze izdelavo tez o politiki za tujce, Bonn, I5. september 1975) 3) Notranji minister v Hessnu, Okrožnica vladnim predsednikom zadevajoča: zaposlovanje tujih delojemalcev v Zvezni republiki Nemčiji; tu: Tujskooravno obravnavanje brezposelnih tujih delo- jemalcev, od 13. januarja 1975 - II A 5 - 23 d - . Podobne okrožni* ce so po obveščenih oodatkih izdali tudi v drugih zveznih deželah. 150 zaposlitve v Zvezni republiki. Zaščita, ki jo tujemu delavcu, ki so več kot pet let delali v deželi, daje odredba o delovnem dovoljenju, v tem trenutku odpade, ko se državna dispozicija postavi na pravno bazo zakona o tujcih, ki avtomatične pridobitve kakršnekoli pravice na osnovi dobe prisotnosti ne pozna. Iz tega sistema bivanjskopravnih ukrepov nasproti brezposelnim tujcem so strokovni javnosti sporočili vsakič le po en element. Povsod, kjer je državna birokracija prakticirala izdaje oz. odklonitve dovoljenja za bivanje ter izgone pri brezposelnih tujih delavcih, je bilo rečeno, da samo zaradi brezposelnosti doslej ni bil še nobeden izgnan. Pri tej floskuli je pomembno dvoje. Prvič je implicirano, da lahko državni aparat, če le hoče, lahko povzdigne samo brezposlenost v razlog za izgon. Na že omenjenem zasedanju o vprašanjih zaposlovanja tujcev v juliju 1975 je zastopnik zveznega ministrstva za notranje zadeve, Hermann Ernst, sicer zelo skrito, pa vendar dovolj jasno vzel v poštev koriščenje te pravice ob nadaljnjem naraščanju brez- poselnosti, ki je govoril v naslednjem smislu: "Doslej še nobenega delavca nismo poslali nazaj samo zato, ker ni imel dela. Rekel sem: doslej. Tako enostevne pa razmere niso.'Kajti skrbeti moramo tudi za Nemce. Veste, ne moremo reči, kako se bo razvil položaj na delovnem trgu. Tu lahko morda nastane/jo konflikti, na katere se moramo potem pripraviti." 1; Drugič pa ta izjava signalizira kljub svoji formalno korektni vsebini neodkritosrčno razmerje birokracije do javnosti, izjava je formalno korektna, ker dejansko vsakokratne odločbe o izgonu niso utemeljili z brezposelnostjo prizadetega, temveč recimo z nelegalnim bivanjem v deželi kljub nepodaljšanju dovoljenja za bivanje ali pa s prejemanjem socialne pomoči. Toliko floskula drži. Kljub temu pa jo je treba označiti kot neodkrito, ker kljub formalni eksaktnosti sugerira vsebino, ki ne drži. Kajti tako nepodaljšanje dovoljenja za bivanje po poteku prejemanja podpore za brezposelne, ki ob ostajanju v deželi povzroči izgon, kot tudi izgon zaradi prejemanja socialne pomoči nimata neposredni vzrok v brezposelnosti prizadetih. Da praviloma ni potrebno 1) Hermann Ernst 12.7.1975 v Friedrich-Saumann-Stiftung v Gummersbachu, spominski protokol. uporabiti instrumentarija izgona, ker tujci odpotujejo že po nepodaljšanju dovoljenja za bivanje "prostovoljno", tj. brez odkrito vidne državne prislile, je pri tem drugotnega pomena. Značilno je končno, da Nemška sindikalna zveza prevzema legi- timacij sko figuro državne birokracije, da namreč noben tujec ni izgnan samo zaradi tega, ker je brezposeln, v identični formulaciji kot zavarovanje lastne brezkritičnosti. Tako je Karl Heinz Göbels iz oddelka "Tuji delavci" pri NSZ maja 1976 na "3. konferenci sindikatov iz Evrope in ñagreba o vprašanjih migracije" dejal: "Po drugi strani pa lahko povem, da imamo zagotovilo obla- sti - ki ga je mogoče preveriti-, da do današnjega dne ni bil še noben tuj delojemalec izgnan zaradi brezposebnosti. Nasprotno, obstaja dogovor med deželnimi notranji: .i minis- tri, da brezposelnost ali prejemanje socialne pomoči do treh mesecev nista razlog za izgon. Smo pa seveda mnenja, da te- ga-, ni treba. Kajti tisti, ki je več kot eno leto brezpose- ln in še vedno nima delovnega mesta, po navadi ne čaka, da ga bodo izgnali." 1) Ironija tega citata je v tem, da legitimacij ski namen ne uspe. Kajti povsem nehoteno odkrije Göbels ideološki značaj centralne legitimacijske figure in potrjuje, da na brezposelnih tujih de- lavcih sloni precejšen, državno posredovan pritisk, da naj se vrnejc v domovino. 1.) Karel Eeibz Göbels, ustno predavanje 20./5.-1976 na "Tretji konferenci sindikatov i* Evrope in Haghreba o vprašanjih mi- gracije", v Stuttgartu (prepis z magnetofonskega traku). 152 5. Administrativno represivni poskusi reševanja infrastrukturne proolematike Tudi pred ekonomsko krizo so že opazili močno regionalno koncen- tracijo tujih delavcev kot problem, ki je vseboval nevarnost daljnoročnejšega socialnega in političnega eksplozivnega učinka. Hkrati je postajalo vedno bolj jasno, da ob danih strukturnih omejitvah državnega proračuna ni mogoče z državnimi infrastruk- turami investicijami kompenzirati očitno bistveno podpovprečne- ga socialnega življenjskega položaja tujcev. Razpolagalne pravi- ce nad tujo delovno silo so ëdini direktno administrativni nasta- vek za vplivanje na regionalno koncentracijo delovnih sil. Pro- ti tendenci kapitala, da se regionalno aglomerira - to namreč je pravi vzrok inducirane koncentracije delovne sile -, latko kapi- talistična država, ki ji je odvzeta kontrola nad investicijami, nastopi le s pomočjo sistema stimulansov. Prav tako nima razpo- lagalne moči nad mobilnostjo domače delovne sile. Tudi tu je to- rej razpolagalna moč nad tujimi delavci edina rezerva za direkt- no poseganje,-vmes. Edino z njenim aktiviranjem se lahko poskuša država ogniti izdatkom., ki bi se jim ob ustrezni koncentraciji domačih delovnih sil lahko izognili le ob nevarnosti političnih stroškov. Zaradi tega so razmišljali o omejitvah doseljevanja v gosto naseljena področja, ki bi bile zavarovana glede na zakono- dajo o bivanju in zakonodajo o delovnem dovoljenju. S sklenitvi- jo akcijskega programa o zaposlovanju tujcev junija 197:5 je Zvez- na vlada ustanovila tudi delovno skupino zveze, dežel in občin ter ZVeznega zavoda za delo, ki naj bi razvili kriterije za pre- poved doseljevanja.Vznotranjbirokratskih procesih dogovarjanja se je vezava predpisov o doseljevanju na socialne indikatorje kot "stanje stanovanjske preskrbe", "stopnja preskrbe z otroškovar- stvenimi ustanovami" in "možnost šolske preskrbe" - kot jih je predlagal zbor nemških mest - izkazalo kot preveč komplicirano in ni bilo mogoče doseči sporazuma. 1.) Prim, predloge Zbora nemških mest (Deutscher Städtetag)v: Deutscher Städtetag, Komunalni problemi zaposlovanja tujcev, Köln-Karienburg, 30'4.197^ (razmnožen manuskript) str. 8 ssì. 153' Kot rezultat so z veljavo od 1. aprila 1975 proglasili za "pre- obrenjena naselitvena področja" tista mesta in o je .< jer je določenega dne bil delež tujcev pri stanovanjskem prebivalstvu 12 in več odstotkov in v katerih je koncentracija tujcev torej znašala najmanj dvakrat toliko kot zvezno povprečje. Razen tega co lahko mesta in okraji, kjer je delež tujcev višji od 6 %, zaprosila za status preobremenjenega naselitvenega področja pri deželni vladi. Več takim prošnjam so ugodili (npr.Köln, Berlin, Hannover). "Preobremenjena naselitvena področja" so za tuje de- lavce, ki niso imeli ne državljanstva države članice EGS, niti ob začetku veljave ureditve niso imeli krajevno ali časovno neo- mejenega dovoljenja, proglasili za zaprta področja. V "preobre- menjenih naselitvenih področjih" jim je bilo prepovedano začeti delo ali se naseliti. Delovni uradi in uradi za tujce so dobili navodilo, da z zaporno beležko pri delovnem ali bivalnem dovljen- ju uveljavijo te ureditve. Ti ukrepi so izničili pravico prizadetih tujcev io svobodnega gi- banja v ZRN, ki jim sicer ni pristajala kot ustavna temeljna pra- vica, pač pa kot človečanska pravica, zasidrana v konvenciji o človekovih pravicah.^ Pomembnejši kakor človečanska pravica pa so se izkazali rekrutacijski interesi kapitala, ki jih je ta ure- ditev prav tako zadevala. Iz istih razlogov , ki so povzročili odpor «.pitala proti ustavitvi najemanja, so zveze podjetnikov tu- di od začetka odklanjale regionalno prepoved doseljevanja. Ir; ena- ko, kot so namesto ustavitve najemanja zahtevale uvedbo rotacij- skega načela, so zveze podjetnikov zdaj priporočale namesto uredi- tvi doseljevanj a za tuje delavce dopustitvene omejitve za njihove družinske člane 1.) Prim.protokol štev.4 h konvencij o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin od 16. sonsembra 1963; za ZRN velja na osno- vi zakona cd 9. maja 1968 (3G3I. II str.422) od 1.junija 1968. (Prim, ob javo od 18.novembra 1968 - BG3I.II str. 1109 - prot. 4 »' KČP -). V čl. 2 odst. tega protokola je vsakomur,ki se zakonito nahaja na suverenem področju neke države,prizna^pravica,da se tam prosto giba in svobodno izbira svoje bivališče. Na ravni enostavnega zveznega zakona je s tem tudi tujcem priznana svobo- da gibanja in ustrezno omejena manevrski prostor urada za tujce pri regionalnem omejevanju veljavnosti dovoljenja za bivanje. Eksekutiva pa se tega pravnega položaja ni držala. 2.) Prim. Eudesveiviinijur.g"der Arbeitgebervesbände, Leno poročilo 1975, Köln 1976,str.59. Vereinigung Hessischer Arbeitgeber und Virtschaftsverbsnde e.V., pismo socialnemu ministrstvu v Hessnu zadevajoče ooročiio o posvetu delovne skupine BLK 10.2.1977 objavljeno v: epd-Doko epd-Dokumentation štev. 16,1977, 12.4.1977 str. 51 ssl 154' Tako je kapital skušal premakniti vzvodno točko državnega regi- onalnega usmerjanja tujske populacije na skupino oseb, pri ka- terih je imel v drugi vrsti rekrutacijske interese. Praktično dominantnost kapitalskih interesov je mogoče dokazati pri mno- goterih izjemnih ureditvah. Ko je npr. pri ponovnem vzponu avto- mobilske konjunkture Opel-Rüsselsheim imel težave pri rekruta- ci ji dovolj "primernih" "delovnih" moči znotraj zaprte regije, je deželni delovni urad v ïïessnu s stopenjsko prioritetno ure- ditvijo (tujci znotraj zaprte regije, dnevni imigranti, doselje- van je tujcev) dovolili tudi nadregionalno rekrutiranje. Podobno je opaziti tudi v Baden-Württembergu. Tam so spremenili odločbo o posebni prizadetosti, ki je bila vgrajena v odredbe, ki so kon- stituirale ustavitev doseljevanja, da bi z izjemnimi določbami v posameznem primeru lahko upoštevali osebne interese tujca (loči- tev družine itd.), v določbe o posebni prizadetosti za podjetja, ki so zainteresirana za tuje delavce. Tako je v odredbi predsed- nika deželnega delovnega ursda Baden-Württemberg od 26. junija 1975 delovnim uradom zapisano: "Ureditev za dopustitev tujih delojemalcev v preobramenjena naselitvena področja, uvedena z veljavo od 1.4. 1975 naprej, povzroča po doslej znanih izkušnjah negativne posledice na delovnem trgu deloma tudi v takih primerih, kjer so ce drža- li načela prepovedi doselitve v preobremenjena naselitvena področja. Bree škode za poznejšo spremembo posameznih dolo- čil je potrebno, da se z elastično uporabo določbe o poseb- ni prizadetosti v naslednjih primerih že zdaj izognemo takim preprečljivim posledicam "na delovnem trga." Prikazani primeri (kratkoročna uporaba za gradbena ali montažna dela, dnevni imigranti) so izrecno označeni kot "samo za vzgled". Določba o posebni prizadetosti je veljala kot "generalno ir.ter- pretabilna". Uporabili naj bi jo predvsem za odpravo brezposel- nosti in prejemanja plačil. Izrecno so se "glede na število pose- bno težavnih primerov" odpovedali "odločitvi direktorja delovne- ga urada oz. njegovega namestnika" ter beležkam v aktih o vzrokih težavnejših primerov in posredovanja prepisa teh beležk deželne- mu delovnemu uradu.3 to ureditvijo je deželni delovni urad v praksi prepustil delovnim uradom, da zadovljijo povpraševanje po delovni sili tudi v nasprotju s prepovedjo doseljevanja. 1.) Odredba predsednika deželnega delovnega urada Baden-Württem- berg glede postooka o delovnem dovoljenju; dooustitev tujih delavcev v preobremenjenih naselitvenih področjih oi 26. iunisa 1975, I a 2'- 5751. 155 Zaradi tega razširjenega praktičnega spodkopavanja ureditve o zapornih področjih, zaradi s tem povezanega precejšnjega praz- nega teka uprave delovnih uradov in tujskih uradov,ter zaradi dejstva, da komune niso opazile "omembe vrednih pozitivnih po- sledic " ^ , je zvezni zavod za delo končno maja 1977 tudi uradno opustil regionalne omejitve zaposlovnaja. Za trajnejšo se je izkazala komunalna prepoved doselitve v Ber- linu. SI. januarjem 1975 so tujim delavcem prepovedali nasta- nitev v okrajih Kreuzberg, Wedding in Keukölln, kjer živi zda- leč največ berlinskih tujcev. Ta "mala uredba o doseljevanju" se v bistvenem momentu razlikuje od pravkar prikazane "velike" odredbe. Le v drugi vrsti zadeva rekrutacijske interese kapita- la. Tako tudi ni opaziti opozicije podjetniških zvez. Hkrati je berlinska uredba že nakazala smer, ki so jo v zveznem merilu priporočale podjetniške zveze: v zaprtih berlinskih okrajih so prepovedali tudi priselitev družinskih članov, tudi če prizadeti tujec živi v tem okraju in ima na razpolago zadosti stanovanj- skega prostora. V celoti vzeto se zdi, da se administrativno-represivni poskusi obvladanja infrastrukturne problematike premikajo kontrolo dose- litve družine. Od vsega začetka je bila doselitev družinskih čla- nov na mnogovrstne načine omejevana. V splošnem je bila dovolje- na le doselitev male družine in dodatno pogojena z obstojem za- dostnega stanovanjskega prostora. Pri tem so npr. v Berlinu za izračunavanje stanovanjske površine računali vse otroke zakoncev, _ 2.) Odredba predsednika zveznega zavoda za delo od 18. maja 1977 Konferenca ministrov za delo in socialo se je 25.4.1977 od- ločila za ukinitev določb o priselitvi. 1.) Deutscher Städtetag, Geschäftsbericht 1975/76, Köln-Karien- burg, marec 1977, str. 64 156 tudi tiste, ki so ostali doma, tako da sta pogosto "prim-erna" velikost stanovanja in najemnina izpadli tako visoki,dn sta delovali kot omejevalna dejavnika. Pri tem kaže, da se kontro- la stanovanjskega prostora vedno bolj izkazuje kct represivno sredstvo omejevanja doselitve družine. V Berlinu so v ta namen povečali kapacitete urada za stanovanjski nadzor in ga opremili z elektronsko infrastrukturo; "Da bi stanovanjskim nadzornikom olajšali najdbo in pregled stanovanj, ki v njih stanujejo tuji delavci in tudi zbirnih zavetij, je deželni urad za elektronsko obdelavo podatkov spomladi 1972 za vsak upravni okraj izdelal liste po cestah in hišnih številkah, kjer so navedeni v vsakokratnm uprav- nem okraju stanujoči državljani s svojimi družinskimi člani. V listah je državljanstvo vsakega navedenega stanovalca po- sebej navedeno." l) Razprava o nadaljnjem prepričevanju doseljevanja družin še nika- kor ni,zaključena. Začela se je v začetku leta 1975, ko so se zbrali, da bo takrat novo postavljena ureditev v otroških dokla- dih, ki je predvidevala manjša izplačila za otroke, ki so ostali v tujini, povzročila, da bodo v večji meri pripeljali otroke v Nemčijo. Da bi preverila možnost prepovedi doselitve družine-os- talo je le nad molijon otrok tujih delojemalcev v domovini-, je zvezna vlada ustanovila odbor državnih sekretarjev, J „ci pa - kolikor znano - ni naredil konkretnih predlogov. Isteg?. leta se je zvezno ministrstvo za delo med znotrajbirokratsko razpravo o že večkrat omenjenih 17 tezah zavzelo za to, da bi dovolili do- selitev družine samo tistim tujim delavcem, ki so že več kot tri leta delali v ZRN. ' Ta predlog so najprej skupaj z vsemi tezami dali ad acta. Novo stopnjo je politika ločevanja družin dosegla januarja 1976 z odredbo bavarskega državnega ministrstva za not- ranje zadeve.^' 1.) .Drucksache des Berliner Abgeordnetenhauses 6/14-96, str.9 2.) Süddeutsche Zeitung, 15./16.12.1975 3.) prim. Frankfurter Rindschau 23.2.1976, str. 14 4.) Bayrisches Staatsministerium des Inneren, Schreiben an die Regierungen betr. Vollzug des Ausländergesetzes, Nachzug von Familienangehörigen Ausländischer Arbeitnehmer, 12. januarja 1976, la 2 - 2034 -4/2 157 Te odre ¿ih-i r;a eni strani aktualizira omejevalne določbe, ki jih je konferenca notranjih ministrov razvila že pred ekonom- sko krizo in jih je najti tudi v odredbah o tujcih v drugih zveznih deželah. Tako so vezali doselitev družine na "upanje za cljšo zaposlitev v ZRN", pri čemer je "treba upoštevati splo- šni gospodarski položaj, položaj zaposlovanja v poklicni veji tujca, njegov poklicni razvoj in njegove strokovne kvalifikacje." Tajec je moral dokazati, "da je v neodpovednem zaposlitvenem razmerju". Doselitev družine je bila "izključena pri brezposel- nih tujcih', pri "tujcih, ki so ponovno brez tehtnega vzroka menjali delovno mesto in pri tujcih, ki ne delajo samo začasno v skrajšanem delovnem času".1-' Pri izračunavi "primernega stano- vanj;", katerega velikost so določili daleč nad minimalnim stan- dardom "zakona o odpravi stanovanjskih neprilik", "je upošteva- ti tudi otroke, ki so v tujini, če ne izključita oba zakonca s pismeno izjavo obvezno njihovo doselitev".2^ Mimo te aktualiza- cije spolžnih omejitev pa je n.n drugi strani najti tudi jasno zaostritev. î'edtem ko je konferenca notranjih ministrov za tuj- sko problematiko iz držav od koder prihajajo delavci, privedla doselitev družine praviloma pa enem letu, ' je bavarsko državno ministrstvo to dobo raztegnilo na tri leta in je prepustilo tuj- skim uradom, da to dobo v izjemnih primerih skrajšajo na eno :,.) štev. a 2.) Prav. 5 3.) fri m. Grundsätze der Ausländerpolitik, sklepi stalne konfe- rence notranjih ministrov dežel na seji v Berlinu З./'1-. ju- nija 1965. Kot tretje načelo tam sicer doselitev družine tudi pogojujejo s triletnim bivanjem v Nemčiji. V določilih o izjemah pa je rečeno, da je mogoče dopustili izjeme " v splošnem pri' delojemalcih iz držav, s katerimi ima ZRN na- je ma Ini dogovor". Kot minimalno dobo bivanja so določili eno leto. 3 tem so to skrajšano dobo prizanli kot regularni po- goj za doselitev družine. (Grundsätze und Ausnahmebestimmungen objavljeno v: Dienstblatt (BAVAV) 1966, str. 344-348) 158 1 \ leto. J V krajih z visoko koncentracijo tujcev teh izjen.ih pravil naj ne hi uporabljali. 0 ten je rečeno v odredbi: "Priselitev velikega števila tujih dru žir. lahko postavi državo in splošno koristne ustanove (ctoržke vrtce. dar. o va, šole, bolnišnice itd.) posebej v centralnih krajih prsi naloge, ki j in še nasproti donačer.u prebivclrtvu ni co kes. Doselitve družine naj bi zato, tudi če co dani octsli po- goji, ne dovoli, če take ustanove dodatnim zahtevat ni- so kos in v primernem času tenu tudi ni mogoče odpenoči. V občinah, kjer je delež tujcev višji od 12 in v področ- jih, ki so kot preobremenjena naselitvena območja podvrže- na prepovedi priseljevanja, je posebno skrbno treba pregle- dati, ali obstajajo infrastrukturni pogoji za doselitev dru- žin. Če ti pogoji niso nedvoumno dani, doselitev družine pred potekom triletnega minimalnega bivanja naj ne bi dovol- jevali." 2) Administrativno kontrolo doselitve družine sta vedno oteževala dva dejavnika. Prvi je ta, da lahko družinski člani, ki ne na- meravajo delati, lahko dopotujejo brez vizuma in zato tudi brez stika s tujskim uradom. Šele v državi morajo prociti za dovol- jenje za bivanje. Tujski urad zato lahko sano reaktivno, ne pa preventivno zavrača družinske člane. Bavarska odredba iz januar- ja 1976 je rešila ta problem tujskih uradov talco, da so tujin delavcem pri podelitvi dovljenja za bivanje predpisali: "ïo do- voljenje za bivanje ne upravičuje do doselitve družinskih članov." Če je prizadeti tujec nato hotel pripeljati svoje družinske čla- ne, je najprej moral vključiti tujski urad, če ni hotel tvegati, da ga bodo skupno z družino izgnali. Druga težava je bila v tem, da po zakonu o tujcih mladoletni tujci pod 16 let r.e potre- bujejo dovoljenja za bivanje. Ta problem je bavarski notranji mi- nister rešil tako: 1.) Štev. 3 2.) Štev. 7 3.) Štev. 9.1.1 159 "Če r.i nog ojev za doselitev družine, je praviloma mogoče izhajati iz tega, da bivanje tujcev pod 16 leti prizadeva znatne interese ZRN, ker lahko doselitev drur.ine, ki se ne vrši v urejenem okviru, povzroča težke obremenitve za infra- strukture in neznosne socialne razmere. Od staršev tujcev ki živijo v ZRN, je treba v takih primerih zahtevati, da svojih otrok ne pripeljejo v Nemčijo oz, - če .so otroci že v Nemčiji - da jih pošiljajo nazaj. Če otroci dopotujejo pro- ti zahtevi t ujskega urada oz. če se otroci, ki so že v Nem- čiji, ne vrnejo v tujino v roku, določenem od tujskega ura- da, naj se dovoljenje za bivanje pri starših ne podaljšuje več." 1) Tega bavarskega modela za ločevanje družin, katerega očitno krši- tev člena 6 temeljnega zakona na tem mestu ne bono obravnavali, v ZRN doslej še niso posplošili. V delovni skupini zveze in dežel za razvoj celovite politike za- poslovanja tujcev, ki jo je julija 1976 ustanovila 48. komfernca ministrov za delo, da bi posebno "izdelal predloge za omenitev doseljavanja družin? posebej v preobremenjenih naselitvenih po- dročjih", ^ ni bilo mogoče priti do soglasnega modela, ki bi od- pravil ustavnopravne pomisleke proti trdemu ločevanju družin, ki X) jih je izrazilo v prvi vrsti zvezno notranje mir.isterstvo. 2.) Bude smini sterium für Arbeit und Sozialordnur.-, Bericht über die Beratungen der Bund - Länder-Arbeitsgruppe zur Forten- twicklung einer umfassenden Konzeption der Ausländerbewchä- ffigurgspolitik, Bonn, 17, decembra 1976 - II c 1 - 24 2C0/22 - str. 45 1.) štev. 9.2.2. 3.) 0 ustavno pravnih pomislekih notranjega ministrstva prim, prav tam, str. 52. 0 nasprotni poziciji: "Druga skupina ude- ležencev delovne skupine zveze in dežel se tej osnovni po- ziciji ni mogla neomejeno pridružiti: Prepoved doneljevanja družin ne krši ne zapovedi o zaščiti zakona in družine, ni- ti ne prikrajšuje pravice starčev, ker ima tuji delojemalec možnost, da se vrne k svoji družini v domovino. Pogosto gre naravnost za zlorabo pravice staršev, če tuji delojemalec iztrga svoje otreke iz njihovega domačega okelja in jih pre- sadi v tujo družbo." (Prav tam, str. 52; 160 V svojem zaključnem poročilu se je zato komisija omejila na pri- poročilo, da r.aj se dosedanje ureditve zaenkrat ne spremenijo in da se naj skrbno opazuje nadaljnji razvoj doseljevanja družin in 1 iz tega nastajajoči problemi. J Vprašanja omejevanja doseljevanja družine je torej zaenkrat os- í talo odprto. Ha aktualnosti pa ni zgubilo. Najbrž ga bodo rpet povzeli, ko se bo izkazalo, da tuji delavci ob trajajoči mladin- ski brezposelnosti jemljejo dcraščajoče otroke k sebi. i.) Bundesministerium far Arbeit und Sozialordnung, Vorschläge der Bund-Länder-Kommission zur Fortentwicklung einer um. fassenden Konzeption der Ausländerbeschäftirrungsnolitik, Bonn, 28.2.1977, II a 5 - 24 200/22, objavljeno v: 1 Journal G, štev. 9/10, maja 1977, str. 23-40 (40) :j ! i 161 6. Stališča sindikatov Proti državnim ukrepom so tuji delavci pogosto sodno ukrepali. To tožbe so pogosto neposredno ali posredno potekale preko sin- dikatov. Sindikati so namreč v številnih krajih uredili deloma zgledna - npr. v Berlinu - mesta za pravno zaščito in pravno sve- tovanje za tuje delavce. Ta mesta so pogosto podpirala tudi tož- be proti državni birokraciji. Sicer pa predstavljajo sindikati v tujski politiki vsekakor faktor, ki ga je mogoče zanemariti. V nobeni pomembni točki ni mogoče najti resne opozicije sindika- tov preti državnim ukrepom. Na mesto trdega zastopanja interesov je pogosto stopilo tornirjevanje : ob vednosti in spopadu z zaos- la ) treno uporabo uredbe o delovnem dovoljenju, IG Metali y decem- bra 1973 v internem glasilu ni mogel ugotoviti kršitve interesov tujih delavcev. Grozeče nemire v obratih niso interpretirali kot možni izraz velikih državnih posegov v posamezno načrtovanje živ- ljenja posameznika, temveč nasprotno kot rezultat informacijske- ga deficita. Temu ustrezno IG Metali opredeljuje svojo nalogo ta- kole : "Potrebno bo kar najhitreje poskrbeti za informiranost med tujimi delojemalci, da ne bi zaradi napačnih razlag nastal prevelik nemir v obratih." 1) Malo pozneje, januarja 197^, pa je bil IG Metali pripravljen za javni verbalni konflikt. Kritiziral je sprejete odredbe, ki ure- jajo nepodelitev delovnih dovoljenj, z besedami: "Ta administrativni ukrep, ki je v Zakonu o pospeševanju de- la utemeljen v zvezi z uredbo odelovnem dovoljenju, ogroža možnost, da bi se poslužili pravice do zaščite pred odpoved- jo in da bi obratni sveti ir. sindikati nastopali proti raz- rešitvi delovnega razmerja v posameznem primeru. la; IG Metali = Industriegewerkschaft Metall = Industrijski sin- dikat kovinarjev 1.) IG Motali, oddelek tuji delojemalci, Informatorische Hinweise zur verschärften Arbeitslage, 3- decembra 1973 (II/SM-dr) 162 IG Metall poudarja svoje stališče, da se tudi v težavnih časih ne sme izpodkopati delovno - in socialnopravna ena- kost vseh delojemalcev. IG Metali obsoja vse poskuse, da bi razbili v dolgoletnih skupnih bojih nastalo enotnost in solidarnost vseh deloje- malcev z umetno ustvarjenimi interesnimi nasprotni nemških in tujih delojemalcev." 1) Načelnega spopada.z uredbo o delovnem dovoljenju in njeno osno- vo, par, 19 Zakona o pospeševanju dela, ki tiho uvedbo takih po- segov šele omogoča, pa potem ni bilo. Tako je stališče IG Metali ostalo kritika posamičnega ukrepa, ki v bistvu ni bila nič več kot pomirjevalna obvezna vaja. Gre pa le poudariti, da enako ja- sno formulirane pozicije ne v drugih sindikatih ne znotraj DGB ni najti. V kontekstu notranjesindikalne delitve dela - tarifna politika pri posameznih sindikatih, formulacija političnih zahtev pri DGB - pa je imela pozicija IG Metali zanemarljivo vrednost. Na nivoju DGB ne samo da ni bilo opozicije, temveč je v polni me- ri prevladala načelna identifikacija z državno politiko do tujcev. Značilno je že, da zahteve DGB za reformo zakonodaje o tujcih do- pušča vse državne ukrepe, ki so jih v krizi prakticirali. Simpto- matično za popolno nekritičnost DGB je tudi nastop zastopnika DGB na "Tretji konferenci sindikatov iz Evrope in Magreba" od 2C. do 22. maja 1976 v Studtgartu. Na tej koferenci so skoraj vsi zastop- ani sindikati ostro kritizirali državno politiko do tujcev v vse- litvenih državah. Ker je šlo za v bistvu popolnoma neobvezno iz- menjavo informacij, bi lahko tudi DGB brez večjih stroškov zavzel kritična stališča. Namesto tega je DGB s svojo držo, ki se skoraj- da ni ravnala po konkretnem socialnem položaju tujcev, presegal vse ostale sindikate. Niti ene točke kritike vladajoče politike do tujcev, niti ene zahteve DG3 ni podal brez odbitkov. Tudi zastopniki Zvezne vlade na kongresu so podali zelo podobna 1.) IG Metall, Stellungnahme der IG Metall vom 22. Januar 197II/E/SM/Ef. 163 stališča. Tujin: delegatom so predavali, da je nemškim sindika- tom uspelo, da so položaj "tujih delojemalcev v tej deželi ob- vladali in jih odrešili skrbi, da bodo jutri poslani nazaj v domovino." Nobenega tujca no njegovih trditvah še niso iz- gnali zaradi brezposelnosti.^' Predpisi delovne uprave o raz- položljivosti, ki povzročajo odkrite diskriminacije na področ- ju podpore za brezposelne, so bili prikazani kot pravno dana nespremenljiva dejstva, čeprav je že pred koferenco npr. soci- alno sodišče Giessen podvomilo v upravno prakso.^ V ostalem so prikazali diskriminacijske državne ukrepe ali pomirjevalno .. ... ... 4) ali pa so enostavno ponevenli. ' Ta odsotnost kritične distance ima sistematične razloge. Kajti pri DGB ne pogrešano samo kritike, DG3 je v politiko do tujcev celo korporativno vključen in je tako posredno njen nosilec. Tako je zastopnik DGB v predsedstvu zveznega zavoda za delo, Edmund Duda, dal vsem diskriminacijskim odredbam delovne uprave svoj pečat. Tudi pri državnih ukrepih zunaj delovne uprave so vsakič zagotovili, da DGB nima načelnih pomislekov. Kako ta ko- rporativizen vpliva nazaj na politiko do tujcev, je mogoče de- monstrirati na karakterističnen primeru: Februarja 1974 je pravno mesto DGB za okrožje Rhein-Lahn javilo Oddelku za delovno pravo pri Zveznem predsedstvu DG3 dogodek, ki se mu je zdel nezaslišan. Neki tuji delavki je delovna upra- va odklonila podaljšanje delovnega dovoljenja za zaposlitev v 1.) Schwab, ustno predavanje 20.5-1976, prepis z magnetofonske- ga traku 2.) Prim. str. 52 3.; Pismeno stališče DG3 za kongres, str. 13 4.) Za oceno kongresa prim. Knuth Dohse, Ausländerpolitik der europäischen Gewerkschaften. Eine Analyse der Dritten Konfe- renz* von Gewerkschaften aus Europa und dem Maghreb zu Fragen der Migration, v: Journal G, štev. 7/8, oktoter 1976, str. 16-31 164 tovarni umetnih snovi v Lahnsteinu. Tovarno so, tako je pravno mesto Rhein-Lahn dokumentiralo s predpisi upravnih odločb, po- zvali, da "tujca takoj - toda najpozneje po izteku veljavnega dovoljenja za delo - odpustijo". V nasprotnem primeru so grozi- li z globo med 1000.- in 10 000.- EM. Hkrati so pozvali delav- ko, da naj takoj razreši delovno razmerje, ker dovoljenje za de- lo ne bo več izstavljeno, ker so na razpolago enako primerni nemški delojemalci. Tudi njej so gorzili z golobo. Tovarna in de- lavka sta bili zainteresirani za nadaljnjo zaposlitev. Z jasnim razburjenjem je okrožje DGB Rheinlahn pisalo: "Mi kot DGB nikakor ne moremo molče sprejeti takih metod. Za ZRN so bili tuji delojemalci dolga leta dragocena in delo- ma tudi poceni delovna sila. Za nas so bili dobri kolegi. Zdaj, ko konjunktura popušča, pa naj bi jih na tak način od- rinili. Tako se samo spet ustvarja sovraštvo proti nemškim delojemalcem. Posebne otežujoče je še, da je kolegica še mladčletra in je z vso družino zaposlena tukaj. Torej bi se lahko zgodilo, da bi morala koligica spet nazaj v svojo domovino, in ostala družina bi ostala v Nemčiji. ... Zato se bomo uprli tej odločbi delovnega urada in priporoča- li obratnemu svetu, da odreče morebitni odpovedi svoje potr- dilo. Hkrati vas prosimo, da če imate kako gradivo (sodbe itd.) , ki bi ga lahko uporabili v pritožnem postopku, nam ga pošljite."!) Pri predsedstvu DGB oddelek delovno pravo ni mogle pomagati. Od- govoril je kratko, da "nimamo gradiva, ki bi ga......v tej za- devi lahko dali na razpolago". In je zadevo posredoval drugim odd- elkom pri predsedstvu DGB. ' Za oddelek socialna politika pri pre- dsedstvu DGB je odgovoril Edmund Duda, ki je kritizirano upravno prakso kot zastopnik DC-B v predsedstvu zveznega zavoda sc.m odobril. 1.) DGB - Kreis Rhein-Lahn - Rechtsstelle -, Schreiben an den Deutschen Gewerkschaftsbund Bundesvorstand - Abt. Arbeitsre- cht - vom 13 februar 1974, S/ho (neobjavljene) 2.) DGB-Bundesvorstand, Abteilung Arbeitsrecht, Schreiben an den DGB-Kreis Rnein-lahn, vom 4. Marz 1974, S-KhA'm 165 Dosledno je pravnemu tajniku okrožja DGB Rhein-Laim sporočil: "... da je ravnanje delovnega urada korektno in odgovarja trenutni pravni situaciji. S totalno prepovedjo najemanja za tuje delojemalce, ki jo je izrekel zvezni minister za delo novembra lanskega leta, je dobila tudi delovna upra- va navodilo, da ne podaljšuje iztekajoča se delovna dovol- jenja za tuje delojemalce, če so na razpolago primerne do- mače delovne moči. Sato preti ravnanju delovnega urada Mon- tabaur pravno ni mogoče utemeljeno oporekati. Nekaj drugega je, ali ravna pri takih prilikah uprava bolj fleksibilno in v primerih, ko primerne domače delovne moči ne morejo postati znane , podaljša delovno dovoljenje tuje- ga delojemalca. Taka ureditev pa je dosegljiva le na kraju samem v dobrem, obojestranskem sporazumu. Morda ti pri tem lahko pomagajo člani iz upravneg odbora, Na drugi strani pa prosim, da upoštevaš, da mora biti tudi naša naloga, da da- mo domačim delojemalcem, ki so postali brezposelni, na raz- polago spet primerno delovno mesto." 1) S tem se je korporativna vključitev DGB v državno politiko do tujcev znotraj sindikata spremenila v pomirjeval:je kritičnih sta- lišč. Hkrati je bila jasno politična argumentadjska oblika spre- • menjena v pravne kategorije in politična pretenzija - da se nam- reč solidarnost s tujimi kolegi vzdrži tudi proti demokraciji - reducirana na vprašanje, ali je mogoče proti ravnanju. delovnega urada pravno utemeljeno oporekati. Z zanikanjem tega vprašanja so' bila hkrati politični kritiki državnih ukrepov zaprta usta. Šele ko se je tudi v državnem aparatu - v okviru komisije zveze ir. de/el za razvoj tujskopolitiČen koncepcije - na osnovi računov, ki smo jih pokazali v zadnjem poglavju, ponovno začela razprava o lahkem izboljšanju bistveno pravnega statusa tujih delavcev", je tudi DGB zavzel ustrezno stališče. Komisija zveze in dežel si je bila edina, da vsakoletna ponovna prošnja za dovoljenje za delo 1.) DGB-Bundesvorstand - Abteilung Sozialpolitik - (Edmund Duda), Schreiben an den DGB-Kreis Rhein-Lahn, vom 12. März 1974, S-Du/Ff 166 povzroča "negotovosti pri tujem delojemalcu in njegovi družini", ki bi jo v interesu socialne integracije bilo treba odpraviti. Hkrati je obstajala tudi enotnost, "da zakonita pravica, do fiksi- ranja (oivališkopravnega statusa K.D.) ne bi bila smiselna". 1} To "umetnino", da naj se namreč zagotovi pravna varnost brez za- konitih pravic, naj bi zagotovili naslednji model, ki bi ga bilo treba zasidrati le na ravni splošnih upravnih navodil: 1. Po prvem za eno leto omejenem dovoljenju za bivanje naj uprava praviloma odobri njegovo podaljšanje za vsakokrat dve leti 2. Po petletnem zakonitem bivanju v ZPJT naj se tujemu delavcu pra- viloma podeli neomejeno dovoljenje za bivanje, če a) že ima zakonito pravico do podelitve dovoljenja za delo b) ima primerno stanovanje c) dokaže primerno ustno znanje nemščine d) dokaže', da njegovi otroci obiskujejo šolo. 3. Po osemletnem zakonitem bivanju v ZKN naj se tujemu delavcu praviloma podeli pravica do bivanja, če v jezikovnem testu do- 2) kaže zadostno znanje nemščine. J Ko so bili ti rezultati v bistvu že dogovorjeni in pičel mesec pred njihovim pismenim fiksiranjem v poročilu komisije zveze ir. dežel, se je tudi DGB po več kot dveletnem molku v tej zadevi obrnil na zveznega notranjega ministra. V ustreznem pismu od 22. novembra 1976, ki ga je napisal Karl Schwab v imenu zveznega pred- sedstva DGB je rečeno: 1.) Budesarbeitsministerium, Bericht über die Beratungen der Bund- Lände r- Arbeitsgruppe zur Fortentwicklung einer umfassenden Ko- nzeption der Ausländerbeschäftigur.gspolitik, Bonn, 17. decem- bra 1976 - II c 1 - 24 200/22-, str. 6 in S 2.) prav tam, str. 6 ssl. i IG? "Imeli sr.o vre razumevanje, da zaradi____položaja na delov- ne::. trgu niste naprej zasledovali namer o fiksiranju bivano- p. ravne ga statusa tujih delavcev. Sodimi pa, da je zdaj prišel čas za ureditev, ki bi v zvezi s posvetovanjem komisije zve- ze in dežel privedel do rezultata", ki bi bil pozitiven za tuje delavce. ... DGB je mnenja da ... naj bi se za tiste tuje delavce, ki so pripravljeni za integracijo in jih bo predvidoma mogoče trajno zaposlovati, bivanjefiksiralo, da bi jim vzeli negoto- vost, ali bo dovoljenje za bivanje podaljšano ali ne." 1) Ta izvajanja, posebno poudarjanje pripravljenosti za integracijo, je treba oceniti kot jasno podporo predlogom komisije zveze in dežel. DGB je sam jasno relativiral svoje lastne zahteve o refor- mi tujskega prava. Tako je v pismu z eksplicitnim distanciranjem od teh zahtev rečeno, da*naj bi "v nekem trenutku za fiksiranje, pri tem mislimo na pravico do bivanja po osmih letih, ... od tu- jega delojemalca zantevali dokaz, da je pripravljen za integraci- jo". Dejstvo, da naj bi proti zahtevam DGB prišlo do fiksiranja bivalno pravnega statusa samo na ravni upravnih navodil in vrh tega smo praviloma brez ustrezne zakonite pravice, pa ni bilo de- ležno kritike. S tem je imela intervencija DGB pri zveznem notra- njem ministru kvečjemu značaj simboličnega zastopanja interesov. Take simbolične akcije pa je DGB tedaj očitno potreboval, da bi zavaroval svoj lastni položaj pri tujih delavcin. To je vsaj ra- zumeti iz pisma Karla Schwaba zveznemu ministrstvu za delo. Tam piše: "Smo... slej ko prej mnenja, da bi bila najboljša pot, če bi zvezna vlada ali zvezno ministrstvo za delo v dogledneui času sprejelo nekaj odločitev v prid tujih delojemalcev, ki naj bi jih skupno publicistično tako obdelali, da bi negotovost tri tujih delojemalcev upadla in bi določenim zaostrovalcem bilo dokazane da njihove insinuacije in pretirane bojazni." ?) 1.) DGB-Bunde sver st and (Kari Schvrab), Brief an den Bundesminister des Inneren, 22.11.1976, AA-Rr/Xos 2.) DGB-Eur.c e sv or s t an 3 (Karl Schwab), Brief an den Staatssekretär im Bur.de r aro e i t smini st eri\u2, s.s.1976, AA/Goe/Fr, citirano po: Klaus Егегг/Г-егвг Lenz, Die Auslär.derbeschäftigung unter dem Druck vor. Wirtschaftskrise und "Eonsolidierun^spolitik", v: ?r o j ek tr ru'ne Arbeitsaarktpoiitik/Claus Offe (izd.), opfer de s ° Ar b e i t s ir. ar'.: t s s, Zur Theorie der strukturierten Arbeitslo- sigkeit, lieuvíied/Darmstadt 137?, str. 217 168 7» Povzetek V zadnjih letih, posebno leta 1977, so sodišča, deloma celo na zvezni ravni, omejila nekatera od prikazanih upravnih praks. Upravno sodišče je večkrat razveljavilo omejitve priseljevanja v berlinske okraje Neukölln, Wedding in Tiergarten z utemeljitvi- jo, da ta ukrep nasprotuje konvenciji o človekovih pravicah. Socialno sodišče Giessen je januarja 1976 obsodilo delovni urad Wetzlar na plačilo pomoči za brezposelni tujki, čeprav ta ni več imela dovoljenja za delo in je delovna unrava zanikala razoolož- ljivost. ' Januarja 1977 je Zvezno socialno sodisce odločilo, da razpoložljivost v smislu zakona o pspeševanju dela ne predpostav- lja nujno obstoj delovnega dovoljenja. Delovna uprava si mora naj- manj eno leto prizadevati za posredovanje, preden lahko izhaja iz tega, da na delovnem trgu ni najti zaposlitve. Šele nate lahko ugotovi, da prizadetemu tujcu ni mogoče podeliti delovnega dovol- jenja in da zato delovni posredovalnici ni na razpolago."J Končno je zvezno delovno sodišče prav tako januarja 1977 odločilo , da lahko, delovna uprava poseže v obstoječa zaposlitvena razmerja sa-' mo v tej obliki, da pusti privatnemu delodajalcu dovolj časa za odpustitev prizadetega delojemalca. ^ Te diskusije iz dveh raz- logov nismo prevzeli v analizo: deloma o obravnavanih pravnih kom- pleksih še manjkajo odločitve na deželni in zvezni ravni, ki jih nikakor ni mogoče z gotovostjo predvidevati. (upravno sodišče Berlin, socialno sodišče Giessen). Po drugi stra- 1.) 'prim. str. 694 iz op. 2. Prim npr. sodbo 10. zbornice berlin- skega upravnega sodišča od 13» januarja 1973, službena štev.: VG X A 37.77. 2.) Sodba od 19.1.1976 je objavljena v: Kritische Justiz, zv 3, 1976, str. 306-311. Z opombo Bertnolda Huberja 3.) Sodba 12 RAr 83/76 cd 16. januarja 1977 je prikazana v: Arbeit * und Beruf, letnik 28, 1977, štev. 3, str. 93 si. 4.) Sodba AZR 66/75 od 19. januarja 1977 je s svojimi vodilnimi stavki prikazana v: Der Betriebs-Berater, štev. 24, JO.8.1977, str. 1201 169 ni pa ob zaključku zbiranja gradiva za to delo (51. maja 1977) ni bilo mogoče predvideti implikacij odločitev v podrobnostih. Zato je posebno potrebno, da se raziščejo reakcije prizadetih uprav v podrobnostih, ker imajo vsakokrat na razpolago celo vr- sto možnosti, da spodkopljejo te odločbe. Odgovor na začetku postavljeno vprašanje po razmerju ekonomske in politične racionalnosti je mogoče povezati takole: 7 nasprotju s sindikati so stališča kapitala predstavljala va- žen dejavnik v državni politiki do tujcev. Rekrutacijski intere- si posamičnih kapitalov so državnim -poskusom za uveljavitev pri- mata domačinu postavili jasne meje. Državni aparat jim je lahko nasprotoval le toliko, kolikor to ni povzročilo resnih rekruta- ci jskih težav in s tem izgub pri produkciji. Ta strukturna domi- nica uvrednotenja kapitala je preprečila, da bi državni aparat v večji meri proti volji delodajalcev posegal v obstoječa zaposli- tvena razmerja. Država se je morala torej omejevati na to - na vsak način v konfliktu s kapitalskimi interesi - da na tej stra- ni prepreči novo rekrutacijo neporabljenih, zdravih in nezahte- vanih delavcev v tujini in po drugi strani otežuje rekrutacijo brezposelnih tujcev. Kar zadeva zadnji kompleks ukrepov, ostaja odprto vprašanje, v kakšni meri sta si državna in obratna racional- nost nasprotovali. Ri mogoče dognati, koliko je bila posamičnemu kapitalu proti njegovim računom prednost nemških delovnih moči državno naložena. Domnevamo lahko, da je dvojna fleksibilnost, ki je privedla do precejšnjega zbližanja državne in podjetnišeke racionalnosti. Tako je mogoče ugotoviti, da tudi posamični kapi- tal u ukinjenih delovnih mest šele v drugi vrsti odpušča Nemce in jih v obratnem primeru prednostno nastavlja, da torej tudi po- samični kapital vključuje politično racionalnost v svojo zaposlo- valno politiko. Diskriminacija tujcev v obratih bi potem imela vzroke, ki se na prvi pogled zdijo izvenekonomski. Tudi proti 170 e V: on i m ski п preudarkom bi obrati lahko dajali Ner.cen prednost, da ne bi ogrožali miru v obratu in inagea na delovnem trgu, ki v fazi vzpona ni brez pomena. Altmann in Bec'tle sta npr. ob primeru obrata iz industrije gum, ki je v kidzi k?c6/čn obdrža- li zmožne tujce in odpuščali starejše Nemce, pokazala, da lah- ko taka strategija postane nevarna. Delovna ne?ta tega obrata so nato veljala za negotova. V vzponu je bil obrat zato konfron- tiran z večjimi rekrutacijskimi težavami. Odtlej je bila odpu- stitev Nemcev z daljšo pripadnostjo obratu tabu. Tudi institut za socialne raziskave Ercg načenja ta probien s pogleclon na plačilo odpravnine v preteklih letih v avtomobilski industriji, ne da bi seveda prikazoval podrobno enpirično gradivo: Ugotavlja da tujcec pri odpustitvah diskriminirajo ker: "... odpustitev nemških delojemalcev v pooobnih primerih, pov- zroča za podjetje občutne socialne napetosti, ki-se ned dr gin lahko izražajo v jasnem poslabšanju imagen nekega ehrsts na delovnem trgu s posledico, da ob izboljšanju gospodarskega položaja nemške delovne noči nezaupljivo gledajo na personal- no politiko in zato raje sprejmejo delovno ne sto v dm gen podjetju." 2) Tujcev po tem torej ne odpuščajo prej zaradi tega.ker sc nanj zno-_ gljivi ali manj široko uporabni, torej nanj rentabilni, temveč ker bi njihova odpustitev ogrožala socialni nir v obratu in v gra- vitacijskem območju delovnega trga. Iz i-tega .vzroka tudi Ner.ce raje obdržijo, če potebno tudi proti kratkoročnim, rentaoilnostnim računom . Kolikor obrati intergirajo take računa v svojo personal- no politiko, toliko se konflikt z državnim aparatom onili. Na 1.) Norbert Al t rann/С-ünter Eechtle, Betrieb und Arbeitc>räf:;einst atz, PJOT-Projekt, A 77, sv. 3, str. 1/10 sci. 2.) Sozialforschung Breg, Institut für soci alvi s í: on schaf t li che Forschung, Ausländische Arbeitnehmer und Star, der tve rh a 11 er. von Betrieben. Abschliessender Berich der Vorstudie, München 1974, str. 39 171' dr:J~i strani je mogoče ugotoviti in dokazati, da tudi delovna uprava sprejema gledišča ekonomske racionlnosfci v svojo politi- ko primata domačinov. Tako so primat domačinov vedno uveljavili samo pri enako primernih delovnih močeh. Že davno pa so krite- riji kapitala v dolgoletnem kontekstu odnosov med. obratom in delovne upravo že postali sestavni del teh odnosov. Prevedel P.W. Prevede' o iz: ' - Ob* v/o meda ar oder. ga inštituta za komprativnoi družboslovje, Wissenschaftscentrum Berlin, PV/78-30. Ta spis je istoveten s poglavjem avtorjeve disertacije"Tuji delavci ir. meščanska država", Berlin 1977 (doslej neobjavlje- na). Bal raziskovanj je financirala Berghaf-Stiftung für Kon- fliktcforšehung. Razvoj politike je avtor zasledoval do 31* r.aja 1977. 172' UCK : 325.14-055.2: 301.162.1-055.2 Kirjana MCR0KVAŠIĆ+ MIGRACIJA ŽENSK V EVROPI 1. "Neopazne" "Les femmes sont toujours une terre inconue en à coté de notre savoir, présentes dan3 la réalité, mais absentes de la théorie, tout comme les peuples et les classes il y a moins de deux siècles jouaient dans l'histoire le rôle de simple figu- rants'." Ta razprava obravnava današnjo migracijo žensk v Zahodni Evropi, z +++ izjemo Velike 3ritanije. j ■"-' ■ •"' • ■ i ■ '• ".'•'": v-" :'.;-. :..:•;' : • Z - Ženske migrantke predstavljajo funkcionalen in integralen del mi- grantskih gibanj dela, (ne glede na to, v katero deželo nameravajo odpotovati in kakšen je njihov uradni status v proizvodnji. Niso, zlasti v Franciji ne, - v nasprotju z močno razširjenim prepriča- njem (in v nasprotju z lastnim prepričanjem migrantk) - le pasivne spremljevalke mož. Vzroki emigracije so v glavnem ekonomski. Mnoge žene emigrirajo same, nekaterim pa celo sledijo njihovi možje. Ka- dar gredo za svojimi možmi v tujino, vzroki in nagibi niso skoraj nikoli omejeni na osebne in privatne zadeve. Njihov položaj ni lasten sedanjim migrantskim gibanjem. Ženske so vedno bile del delovne sile (migrantske ali ne), vendar so zmeraj ostajalo nekako neopazne. V 19. stoletju je bilo v Franciji, na pri- mer, milijon služabnikov (tj. ena četrtina delavskega razreda). Cd te'i je bilo 80* žensk (Quiral, P. et Thuillier, G., 1978). Zgodo- vinarji in colo socialistični misleci so jih popolnoma ignorirali, pisatelji pa so jih predstavljali kot karikature. + Centra National de Researches Scientifiaves, Paris "'"'"Serge Moscovici: "La Société Contre Nature", 10/18 Paris 1973. "Ženske зо vedno bile terra incognita (neznana dežela), ob stra- ni našega znanja, v dejanskosti prisotne, v teoriji pa odsotne.." 173 Poslušnost "bonnes à tout faire"("deklic za vse") je bila popolna. Prišle so iz bretonskih, alzaških, burgundskih in provarsulskik va- si. Bile so lačne in nepismene, živele so v slabih stanovanjskih razmerah, njihovi gospodarjih so jih posiljevali, otroci pa nadle- govali. Če so služile kot par, kot "domestiques", niso imele pravi- ce do osebnega življenja, če pa so imele otroka, so ga morale po- slati "en nourrice" (v rejo) na podeželje in ga za leta zapustiti. V me3to so prišle z mnogimi iluzijami. Pobegnile so iz vasi, kjer so postajale nepotrebne in breme njihovim revnim družinsm. To poročilo bi lahko bilo poročilo žena in deklet, ki emigrirajo danes iz nekaterih siromašnih podeželskih predelov Južne Evrope. Status služkinje se je v Franciji ohranil do danes (nemara bolj kot v mnogih drugih deželah). Podrejanje in izkoriščanje je le kanček bolj prefinjeno, pogoji dela pa so se postopoma nekoliko iz- boljšali. Alzaške in bretonske kmetice so zamenjale Španke, Alžirke in Por- tugalke. Njihov delovni dan se začne ob sedmih in konča opolnoči. ^ 2 S svojimi možmi žive v sobi, veliki 10 m . Ko ugotove, da teh raz- mer ne morejo več prenašati, pošljejo otroke nazaj v domovino ali k sorodnikom, prav tako, kot so pred stoletjem storile njihove predhodnice. Ker so na vasi nepotrebne, jih pošljejo v mesto, ali še raje v tu- jino, kjer je po veščinah marljivih, močnih, poslušnih in pokornih delavkah v resnici veliko povpraševanje in jih prijazno sprejmejo. Njihove spretnosti visoko cenijo, čeprav jih uradno ne priznajo. S takšnimi značilnostmi se najverjetneje vključijo v služabniški sektor, kjer je predvsem potrebna nadomestitev dala. To je natan- čno tisti sektor, kjer že vrsto let vlada ilegalno zaposlovanje, +++Ni vzroka, zakaj bi Velika Britanija morala biti izključena^ iz obravnave, dejstvo pa je, da doslej še ni prišla v področje zanimanja nebritanskih (-celinskih) raziskovalcev. To je verjet- no zato, ker je periferija Velike Britanije drugačna kot v dru- gih evropskih deželah, ki dobivajo svojo delovno silo v glavnem iz Sredozemlja. 174 kjer beseda sindikatov malo velja, kjer zasebnost gospodinjstva preprečuje vsako vrsto javnega nadzora in kjer ženske delavke loči- jo od njihovih rojakov. Fizična bližina delodajalca, ki družbeno in psihološko predstavlja zanje drugačen svet, to ločitev še pou- darja. Ločene in zaprte v zasebnost bogatih gospodinjstev ostajajo migrant- ke neopazne ali bolje - neopazne kot priznana delovna sila. Kljub temu, da statistike kažejo progresiven premik teh žena iz postrež- ne službe v industrijo, ne postanejo veliko bolj opazne. Čeprav je migracija zgodovinsko specifična, je zgodovinska kontinui- teta v podrejanju in izkoriščanju ženske delovne sile. To izkorišča- nje je bilo olajševano s tem, da so te delavke - posebno migrantke - ostajale neopazne. Vzrokov za to je več: 1) Delovni in življenjski pogoji so gotovo igrali pomembno vlogo pri tem, da so držali ženske - še lažje pa migrantke - v ozadju, na robu, v ssnci priznane delovne sile. 2) Položaj teh žensk lahko do določene mere razložimo z njihovim poreklom: prišle so iz sredozemskih dežel. V mnogih predelih teh dežel si ženske še vedno niso pridobile status človeka.Ne glede na to, kako težko, naporno in nujno je delo teh žena, ga družba ne priznava in ga ima za manj vredno. To delo jim ne daje ekonomske neodvisnosti. Ženske came ponotranjajo ta vzorec: "Moški delajo, jaz pa ne delam ničesar". Prodiranje industrije v nekatere prede- le ne izboljšuje položaja kmečkih žensk. Medtem, ko se moški vozi- jo v službo v bližnja mesta, prevzemajo ženske dela, ki so včasih veljala za izključno moška. Življenje žensk, ki ostajajo na zem- lji, postane še težje.(Halpern, 1972; Tanic, Ž., 1974). Ena izmed +Glej znamenito študijo francoskega antropologa Germaina Tillidona Le Harem et les cousins. Seuil, Paris, 1974. 175 žensk iz zakotne vasi v Bosni, v Jugoslaviji, ki sem jo intervju- vala, mi je povedala: "V Jugoslaviji sem delala od jutra do večera, pa nisem imela prav ničesar od tega." V takšnih okoliščinah je per- spektiva emigracije v tujino gotovo bolj privlačna, kot pa to, da ostanejo doma na zemlji. Jugoslovanski demograf A. Baletič (1971) je ocenil število latent- no nezaposlenih žensk, ki so jih zadrževali v kmetijstvu kot "re- zervo", na dva milijona. Ne samo, da te rezerve žensk ekonomska struktura dežele, iz katere emigrirajo, ne more absorbirati, ampak tudi tradicionalni pogledi postavljajo na kocko vključitev žensk v javno sfero. "Oče me je raje poslal k stricu v tujino, kot pa da bi mi dovolil delati v bližnji tovarni, kar ni nekaj običajnega za dekle" (Arondo, M., 1975). Osebni nagibi žensk za emigracijo - to je, da so svobodne, da se izognejo nezaželjenemu ali zgodnjemu zakonu, da morda manj delajo, da so ekonomsko neodvisne itd. - olajšujejo glavnemu mestu priteg- niti ceneno delovno silo iz obubožanih predelov teh dežel. 3) Prav do nedavnega so migracijo žensk precej zanemarjali tudi so- ciologi in drugi poznavalci, ki se ukvarjajo z migracijo. Torej je bila informacija, ki so jo posredovali nedavni javnosti ali pa ti- stim, ki se bolj specifično zanimajo za migracijo, često daleč od dejanskosti. Posledica tega ni bilo preprosto ignoriranje, ampak često zanika- nje aktivne vloge migrantk v proizvodnji. Vsaj v Evropi otežuje raziskovanje migrantk to, kar bi imenovala "psihološki redukcionizem". V današnji ekonomski "začasni" migraci- ji žensk ne prikažejo kot resničnih protagonistk v procesu: njiho- va prisotnost je redkokdaj v zvezi s proizvodnjo, tako da se nji- hova ekonomska funkcija zanemarja. Zdelo se je, da je migracija "povsem moška" zadeva, medtem ko so se ženske pojavljale kot "sprem- 176 Ijevalke" , kot osebe, ki se jih podpira in ki niso produktivne. Do sedaj ja analiza nigrantk v Evropi temeljila bolj na njihovi psi- hologiji, kot na objektivnem položaju njihovih izkušenj.'*' Nekaj primerov naj osvetli moje stališče: Prav do nedavnega so v francoskih razpravah uporabljali izraz "les femmes d'immigrés" (žene im i grant o v) , kljub temu, da so v določenih obdobjih samske migrantke presegle število poročenih. Res je, da so ženske manj opazne kot moški, zlesti tam, kjer se opaznost tujih moških poudarja s stereotipnimi prispodobami, kot npr.: "Posilju- jejo naše ženske, so napadalni in potencialni tatovi in kriminalci". Torej je število žensk, ki so prisotne, napačno ocenjeno.++ J. Min- ces (1973) v svoji knjigi o tujih delavcih pravi: "V to deželo, Francijo, kjer družino poveličujejo, so pripeljali moške same". To je deloma rasnično, toda večina migrantov je vendarle poročenih ter je sorazmerno več samskih žer.ak kot moških (glede na census iz 1. 1963). Obstoječi uradni viri (statistike) ne olajšujejo raz- iskovalčevega dela: statistike o Alžircih v Franciji imajo dve rub- riki: "mcški" in "ženske in otroci pod 16. letom staresti". Francoske letne statistike o toku migracij ločijo po spolu le de- mografske poročilo (starost, zakonski status); poklicno poročilo pa ni podano po spolu migranta.+++ Potemtakem je težko karkoli ve- deti o poklicni podobi njihovih življenj. +Taka predstavitev mogoče bolj velja za nekatere dežele (Francija, Eelgija), kot za druge (Nemčija, Švedska). ++Februarja 1977 sem na posvetovanju CEE o migracijah v Louvainu v Eelgiji predstavila referat "Migrantke na delu". Razprava ^e teceljila na sekundarnih podatkih, na uradnih statistikah dežel Skupnega trga. Opozorila sem na dejstvo, da ženske cenijo na oko- li bc% vseh migrantov v katerikoli državi v Evropi. To je bilo "odkritje", ki so mu nekateri Belgijci, ki so dejali, da so pri- čakovali številk*? okoli 2C#, težko verjeli. Vendar pa je bilo, glede na belgijski narodni censu3 (1970), v tej deželi med mi- granti žensk. +T+Glej katerokoli Annuaire statistique de l'CNI (L'Office Natio- nal de l'Immigration;. 177 Ženske se omenjajo tudi v nekaterih knjigah o migraciji, v treh poglavjih, dolgih po eno stran, z naslovom "Ženske in otroci" (Collectif d'alphabétisation, 1977). Celo v časopisu Le Monde je izšel 1971 članek z naslovom "Portugalci delajo, njihovi otroci hodijo v šolo, ženske (žene) pa živijo v strašni osamljenosti". Glede na francoski census iz leta 1968 pa je bilo razmerje delovno aktivnih portugalskih žensk isto kot francoskih, čeprav je bilo to neuradno gotovo še višje. Vedenje Francozov lahko do določene mere razložimo: Francija je vedno poudarjala potrebo po imigraciji iz demografskih vzrokov (kot da ne bi bilo ekonomskih razlogov!), torej je bil poudarek . na takoimenovani "družinski imigraciji". Težko je bilo priznati, da je bila družinska imigracija v Franciji dejansko le druga pot za oskrbo s cenenim, često ilegalnim ženskim delom. Končno je francoska vlada to indirektno priznala: 1. 1977 (septem- bra) so migracijo družin ustavili za 3 leta, ker je večina "družin* kar naprej prosila za redno delovno dovoljenje. Francosko gospo- darstvo pa ni bilo natančno v stanju "booma" in "družinsko" migra- cijo so ustavili. Nemčija je odkrito sledila politiki Gastarbeiter (tujih delavcev). Kjer so ženske bolj ustrezale, so vzeli ženske (prve, ki so prišle na delo v nemškć industrijo, so bile grške ženske, ki so jim sle- dile Jugoslovanke in Turkinje). Zato so ženske v nemški literatu- ri o migraciji bolj predstavljene kot delavke, kot v frcjicoski„+ Letna poročila OECD o migraciji dela ženske ne omenjajo (SOPEKI)**, razen v zvezi z družinami. *Ni pa nujno, da je Francoz tisti, ki zanika produktivno vlogo mi- grantk. Med konferenco OECD "Prilagajanje politik in migracija na Mediteranu" (Dunaj, 1974) je neki predstavnik ILO dejal, da ne bo razpravljal o mojem referatu o migraciji žensk, ker "ženske vendar nimajo ničesar opraviti pri napredku". "^Systeme d'observation permanente des migrations internationales. 178 Kadar jih omenjajo, jih često prikazujejo kot varuhinje tradicije in kot stebre družine (Zehraoui, 1973» Algérien en Evrope no. 181, 1974). Mednarodno leto žensk je imelo vsaj to vrednost, da je pritegnilo pozornost na ženske - migrantke. Avtorji dela The Seventh Man (1975) se omejujejo na moške migrante v Zahodni Evropi. So nekaj izjemnega v tem, da priznavajo to ome- jitev in upajo, da bo knjiga o ženskah - migrantkah kmalu napisa- na. Ta vrzel se počasi zapolnjuje in pristop se polagoma spremi- nja. V letih 1975 in 1978 so organizirali več posvetovanj na temo "Žen- ska - migrantke". Pojavile so se posebne izdaje specializiranih časopisov z naslovom "Ženske - migrantke in šolanje" (1976, 1979). Kolikor vem, sta bili v Franciji na to temo izdani le dve knjigi. Nobene od njiju ne moremo imeti za "študijo". Ena je avtobiograf i- ja, druga pa kompilacija intervjujev. (Arondo, M., 1975; Des Fem- mes Imigrées. 1977). Cbe, vsaka na svoj način, uvajata predmeta kot sta "delo" in "boj", kar so prej le redko omenjali v zvezi z ženskami - migrantkami. Novejša študija I. Taboadana in F., Levyja (1977)+ je gotovo zani- miva v mnogih pogledih, vendar pa se v njej nadaljujeta prejšnja usmeritev in pristop, tj. individualistična usmeritev in pristop. Raziskuje različne vrste kulturne integracije žensk migrantk. V Nemčiji se tuje ženske omenjajo v številnih študijah o migrantih (Mehrlander, U., 1973; Borris, M., 1973; Schiller, 1973). Nobena študija pa se specifično ne ukvarja z ženskami - migrantkami. "^Odkar зет napisala to razpravo, je poročilo I. Taboadana in F. Levyja izšlo v knjigi pri Documentation Française. 179 Pred nedavnim so na univerzi v Saarbrflcknu opravili študijo (Brandt, F., 1977) na majhnem vzorcu žensk, ki so neaktivne v de- lovni sili.4 Vendar pa študija posredno kaže na pomembnost in pri- sotnost dela v življenju teh žensk; polovica vzorca je delala v FRG, toda večina jih je proti svoji volji zapustila delo. | bi jih želelo iz različnih vzrokov spet delati. Zadnje čase sem naletela na nekaj študij (Young, K., 1975; Heyzer, N., 1978; Arizpe, L.)++, ki jasno določajo vlogo in položaj žensk v začasnem gibanju dela. To pa zadeva ženske v drugačnih zvezah in kolikor vem, v Evropi ni podobnih študij o ženskah - migrant- kah. Razumevanje posebnega položaja teh žensk je to, na kar meri veči- na študij. Obravnavajo "kulturni pretres", konfliktne vloge in o- samljenost. Ta pristop postavlja ženske - migrantke ob rob, jih ločuje od domačih žensk in moških migrantov. So pa zelo funkcio- nalen del kapitalističnega sistema Zahodne Evrope, ki pritegne mi- grante iz obubožanih kmečkih predelov mediteranskega bazena, kadar jih potrebuje, in tako dolgo, kot jih potrebuje. """Presenetljivo je, da je avtor, ki^se je zavedal, da v starostni skupini, ki jo obravnava^ večina žensk - migrantk dela (čez 60#), izbere za obravnavo manjšino, da bi prišel do nekih občih zak- ljučkov o ženskah migrantkah. ++Oba, Young in Arizpe, prikazujeta vlogo žensk v migraciji v Me- hiki. Odkrivata tudi, da ženske predstavljajo, zlasti v mlajših starostnih skupinah, večino migrantov in da prevladujejo v cestii. Nekaj let prej sta se Browning in Feindt (1971) ukvarjsla s pre- učevanjem 1640 moških, ki so migrirali v mesto Monterrey. Žensk nista omenila. D. Price (1971) je prav tako proučeval ppdežel- sko-mestno migracijo Anglosov, mehiških Amerikancev in Črncev. "Intervjuvali smo le moške Anglose in^mehiške Amerikance, vendar pa smo intervjuvali črnce moškega in ženskega spola, ker se je čutilo, da je ekonomska vloga črnskih žensk drugačna, kot eko- nomska vloga žensk drugih etničnih skupin". Nadalje avtor ne po- daja svojih občutkov bolj natančno. 180 Povezava teh lastnosti, ki označujejo najbolj izkoriščane skupine v tej družbi (imigrante - tujce in ženske, kot delavke in nepri- znane delavke - gospodinje) je natanko to, kar dela položaj žensk specifičen. 2. Sedanja evropska "začasna" mi,gracija in vloga žensk v njih 7 študijah, ki omenjajo žensko, često prikazujejo migracijo kot zadevo osebne izbire; Ko se ta predpostavka potrdi, izgine resnič- na vloga teh žensk v migraciji. Misli se, da ženske v tistih deže- lah nikakor nimajo besede; migracijo zanje določajo moški v dru- žini - možje, bratje in strici. "Večinoma jim 3ledijo" (glej uvod v "Femmes immigrées parlent", 1977) ali bežijo pred nezaželjenim zakonom ali sramoto ločitve. Fazen tega raziskave preveč poudarjajo razlike v politiki med ev- ropskimi deželami (tj. Francija hoče družine, Nemčija pa delavce), pri tem pa pozabljajo, da jim je skupna potreba po gibljivi, "dru- gačni" delovni sili. Tudi v tem primeru nam ostaja resnična vloga žensk nedosegljiva; v sklopu "družinsko usmerjene" migracije jih definirajo kot ohranjevalke tradicije, stebre družine, vzdrževane osebe itd. Po drugi strani je s tistimi, ki ne ustrezajo "delav- sko usmerjeni politiki", v drugem kontekstu na nek način enako. (Ni dvoma, kako produktivno in nujno potrebno je njihovo delo do- ma, ki ga opravljajo tudi zaradi ohranjene tradicije). Prispodoba ohranjevalke tradicije ni nujno napačna - lahko je celo pravilna - , vendar nam ne pove, da so se tradicionalne strukture ohranile, ker jih kapitalistični sistem potrebuje. Mediteranske ženske so zelo spretne in koristno orodje pri izvrševanju namere, da se tra- dicija ohrani. Toda ko se imperialistične prioritete spremenijo, se pokaže nestanovitna narava tradicije. Kako sicer pojasniti, da Turkinje, Jugoslovanke in druge ženske migrirajo pred svojimi mož- mi ali jih zapuščajo, ker lažje dobijo delo? (Borris, M., 1973, P.epre3entativuntersuchung). V tem ni ničesar tradicionalnega. 181 Ko kapitalistični sistem ne poskrbi za reprodukcijo in vzdrževa- nje delovne sile, si mora ta "poisketi pomoč" v drugem ekonomskem sistemu. Podeželski "exodus" ali stalna migracija iz nekapitalističnib pod- ročij v industrializirana središča je dobro poznan proces, ki spremlja začetke industrializacije in se nadaljuje do danes. Sodobne verzije tega procesa so organizirane začasne migraciie. Oboje je posledica nastanka relativnega presežka populacije v po- deželskih področjih zaradi vdora kapitala. Konec koncev pa so nad obema ogromne razlike. Prvoten gospodinjski (household) ekonomski sistem polagoma izginja s podeželskih "exodusom" ali emigracijo "za vedno", medtem ko se migranti v mestih ustalijo. Stroški reprodukcije in vzdrževanja delovne sile v sistemu zmanjšujejo profit kapitalistov. Poleg te- ga temu načinu pridobivanja delovne sile primanjkuje gibljivosti, kajti množic nezaposlenih v obdobju gospodarske recesije in.krize ni mogoče enostavno poslati nazaj. Bolj gibljiv in lažje nadzorovan mehanizem v preskrbi cen=ne de- lovne sile je v začasnih migracijah.4" Te zahtevajo delno ohranitev družinskega načina proizvodnje (domestic mode of production), ki je tako prilagojena in organizirana, da služi "bolj modernemu" go- spodarstvu. Gospodinjska skupnost je bolje izkoriščana, kadar se ohrani, kot kadar se popolnoma uniči (Keillassoux, C., 1977), ker je stalno obnavljanje delovne sile z minimalnimi stroški to, kar je v resnici pomembno v sistemu začasne migracije ali rotacije: ko se ena izrabi ali postane prezahtevna, se jo nadomesti. Vendar je ne bodo obnovili, ko ne bo več potrebna (ustavitev migracije ^Problem transferja kapitala v obrobna območja in preskrba cenene- ga dela na licu mesta tukaj namerno izpuščamOj ker je naš pred- met obravnave migracija človeškega kapitala (žensk) v industria- lizirana središča Evrope. 186 1. 1974) , in migrant se mora imeti kam vrniti. Cas bivanja začasnega migranta je lahko zelo različen: od migranta, ki se dnevno vozi na delo v mesto (mogoče v drugo državo), do ti- stega, ki ostane za celo delovno dobo. Podemo lahko Številne pri- mere variacij med obema skrajnostima: sezonski delavci v Švici, ki ostanejo enajst mesecev, se morajo vrniti domov, potem pa pri- dejo nazaj za naslednjih enajst mesecev. Švicarski delodajalec prihrani plačo enega meseca, ker delavcem ne plača dopusta, dela- vec tudi nima pravice do bolniških ugodnosti, zdravniške službe itd. Avstrijski delodajalci jugoslovanskim delavcem preskrbijo avtobus, da jih za vikend odpeljejo domov. Eden izmed Jugoslovanov mi je po- vedal: "Tisti vikend se najem in r.apijem za ves teden". Oskrba prevoza v bližnjo Jugoslavijo s starimi avtobusi je gotovo cenej- ša kot oskrba delavcev z boljšimi stanovanji in zabavo ter šport— rini pripomočki itd. med prostim časom. î'.ed Jugoslovani v Franciji že leta obstaja splošna praksa, da pri- hajajo najprej za tri mesece (trije meseci so skrajni rok bivanja s turistično vizc) in delajo ilegalno v glavnem v tekstilni (obla- čilni) obrti. Preden poteče rok, se "turist" vrne, dela na kmeti- ji, ali nadaljuje z gradnjo hiše in nato spet e.iigrira. To je mož- no, ker je v Franciji celoten sektor temeljil in še temelji na se- zonskih pogodbah v delu. Večina teh ilegalnih delavk je žensk. Kakršnakoli je že varianta začasnega migranta, pomembno je, da ob- drži tesne stike z rodno skupnostjo ter da "v kratkem" predvidi vrnitev - tj. v treh ali štirih letih. Nikoli se povsem ne ustali v novem okolju in je zato vedno na obrobju ("marginal"). Ostaja izven razrednega boja, ker ustaljena dolgoročna strategija delav- cev ne ustreza njegovim/njenim kratkoročnim načrtom. To je natanč- no ena izmed namer, na katero princip rotacije meri. 183 Da se jih drži na obrobju, se za začasne migrante ustanovi poseben okvir sprejemanja: dvojni trg dela in ideologijo diskriminacije. Oba imata isti namen: razcepitev proletariats: na stalen, integri- ran vs. začasen, ki je vezan na svojo gospodinjsko skupnost, da se reproducira. Nadaljno cepitev dosežejo s tem, da izrabijo na- rodnost in/ali spol za temelj diskriminacije. Ta mehanizem cepit- ve migrantov ne samo ločuje in paralizira njihovo potencialno za- vest, ampak tudi blokira del nacionalne delovne sile, ki se poču- ti neposredno ogroženo. Cepitev in tako oslabitev proletariata je ena od funkcij mehanizma rotacije delovne sile. Druga јз doseganje skrajne fleksibilnosti v obdobjih gospodarskih recesij in kriz. Na ta način se nezaposlenost prenaša na revne dežele, da te deli- jo stroške krize, ki jo je izzval kapitalizem. Ta princip začasne migracije je zlahka uporaben tudi zate, ker se izkaže, da ustreza interesom obeh - interesom migranta kot posa- meznika in vladi dežele, iz katere izhaja. - Človek si le redko želi izseliti se za vedno. Sedaj odheja kot "začasen delavec", ker je to psihološko jamstvo, da se bo vrnil." - Nobena dežela emigracije ne more odkrito priznati, da je prisilje- na (in srečna) iznebiti se odvečnega prebivalstva, potencialnih množic nezaposlenih, ki zapuščajo deželo in odhajajo v mesta, ki jih ne morejo 3prejeti. Zdi se, da je začasna migracija najbolj- ša rešitev "odhajajo za nekaj časa, naše gospodarstvo pa bo v nekaj letih pripravljeno, da jih sprejme." Seveda, čim dlje os- tanejo, tem bolje. Rotacija in začasen značaj imigracije dela sta v uradnih politikah dežel emigracije še vedno v ozadju (kjer te politike sploh obstajajo). Da bi ohranili nacionalno identi- teto in vezi z rodno deželo, so delavce vzpodbudili, da se orga- nizirajo v okviru narodnih klubov, folklornih skupin, nacional- nih nogometnih klubov itd. Kot smo že omenili, ne bi moglo v de- želi imigracije nič bolj ustrezati separatistični ideologiji, ki teži k delitvi delavcev na nacionalne in etnične skupine. 184 Ženske se odlično prilegajo v to shemo začasne migracije. Nasploh je priznano, da je bila emigracija žensk (z možmi in družinami) dober pokazatelj postopnega stabiliziranja razmer migrantov v no- vem okolju. Začasen migrant pa vidi svoj položaj v tujini kot sredstvo za bolj obetavno prihodnost v svojem rodnem kraju. Ce ženske "sledijo" svojim možem, da bi hitreje izpolnili migrantov ekonomski načrt, obadva več delata in več zaslužita. S tem več prihranita in se lahko prej vrneta. Starši vzamejo mlada dekleta - šolarke iz šole (ker "izobrazba zanje ni tako pomembna"), da bi se udeležile začasnega družinske- ga emigrantskega načrta in pogosto družinskega podjetja v primeru sistema sezonskih pogodb o delu, kjer uradno dobiva mesto le oče, , delajo pa vsi družinski člani. Pritegnitev žensk iz domačega gospodarstva v merdno delo ima za kapitalističnega delodajalca številne prednosti. Zaradi dvojnega tržnega sistema pomaga obdržati in celo okrepiti diskriminacijo po spolu na trgu dela. Ženske bodo najverjetneje ostale najbolj mirna in najmanj zahtevna delovna sila. Ne samo, da je zaradi nji- hovega porekla že vnaprej določeno, da ne bodo postavljale zahtev ali razvijale razredne zavesti, marveč tudi nastopajo delo v ti- stih službah in sektorjih, kjer so delavci najbolj izolirani (go- spodinjski ali katerikoli službeni sektor, mala industrija) in najmanj organizirani. Ze "a priori" jih imajo za nekvalificirane, pa čeprav so njihove prejšnje veščine in navajenost na trdo in nepretrgano delo polno izkoriščano - ne da bi se jih uradno priznalo. Tiste ženske pa, ki ostanejo v deželi, iz katere izhajajo, med- +Res je, da migracije ne moremo razložiti v smislu osebne motiva- cije, ker to ni zadeva osebne izbire. Vseeno pa se odločitev vsa- kega posameznika prikazuje kot njegova. Nanjo lahko vpliva drugi posameznik. Pomembno se je zavedati, da v primeru začasnega mi- granta osebni cilji in načrti ustrezajo družbenim pritiskom, da emigrira in imigrira "za določen čas". 185 tem ko njihovi možje emigrirajo ' (še vedno najbolj pogost primer pri mnogih emigracijah), nimajo nič manj pomembne funkcije. Vzdr- žujejo in reproducirajo gospodinjsko skupnost, kamor se migrant lahko vedno vrne, ko postane v deželi imigracije nezaželjen, ali ko se ga ne potrebuje več. Kot sem že prej omenila, je to pomem- ben del mehanizma začasnih migracij. 3. Vloga žensk migrantk v proizvodnji Koliko jih je? Od približno 10 milijonov imigrantov v Zahodni Evropi jo 4 mili- jone žensk (in ne 2 milijona, kot često ocenjujejo). Glede na francoski popis prebivalstva iz 1. 1975 je bilo v Fran- ciji tisto leto 3,442.415 tujcev, od tega 1,381.575 (ali 40,1#) žensk. L. 1968 je bilo, glede na predhoden popis prebivalstva, razmerje enako. Zadnji popis prebivalstva, ki je na razpolago za Zvezno republiko Nemčijo in Zahodni Berlin za 1. 1970, podaja za to leto številke: tujcev je 2,438.600, od tega je 913,300 žensk (ali 57,43%). Zad- nji mikrocenzus za Nemčijo, 30. septembra 1977, podaja izračun: 3,948,350 tujcev, od tega 40£ žensk (izračun za 1. 1976 je bil 3,870.000). Če upoštevamo prebivalstvo, ki je aktivno v delovni sili, potem je razmerje žensk v primerjavi z moškimi nižje. Juni- ja 1. 1977 je bilo v Zvezni republiki 1,888.585 tujih delavcev, kar pomeni od 1. 1974 (tj. leto ustavitve migracije), padec z ; 2,331.173. Od tega je bilo 588.842 žensk (tj. 31% vseh delavcev). Njihova udeležba v delovni sili je najvišja pri jugoslovanskih ženskah (36,4#) in najnižja pri turških. V Franciji je udeležba žensk v delovni sili (vsaj rlede na stati- stike, ki so na razpolago) nižja, kot v Nemčiji. Ci 1,584.340 tuj- cev, ki so aktivni v delovni sili, je 298.310 žensk (ali 19$). 166 V Esigici je bilo 1. 1970 696.200 imigrantov; 318.600 ali 45# je bilo žensk. Osebno nisem raziskovala belgijskih podatkov, vendar je bilo glede na nedavno publikacijo (Les Femmes Immigrées Par- lent , 1977, p. 30) razmerje aktivnosti v tej deželi 55#. Na Švedskem je bilo decembra 1976 413.016 tujih državljanov, od tega 199.895* žensk. Švedska ima najbolj izenačeno razmerje po spolu. Od tega števila je bilo 235.000 aktivnih v delovni sili (zaposlenih ali nezaposlenih); 98.200 je bilo žensk. Udeležba tujih žensk v delovni sili je približno 52$. Procenti aktivnosti tujih žensk na Švedskem so dokaj visoki (69,4$). Jugoslovanske ženske imajo najvišji procent aktivnosti,tj. 86,5# (Sopemi, 1977). Tabela, ki sledi, kaže: : - da je razmerje žensk migrantk proti vsej migrantski populaciji v vseh deželah 409$ ali več - da je njihova udeležba v delovni sili (in procenti aktivnosti) nižja in da se razlikuje od dežele do dežele. Najbolj opazna je razlika med Francijo in ostalimi deželami (šved- ski podatki so izračunani na podlagi prebivalstva "v aktivni do- bi", tj. od 16 do 65 leta starosti). Kako je to mogoče? Francoske uradne statistike podcenjujejo sodelovanje žensk - migrantk v de- lovni sili. Ženske -migrantke so v velikem delu zaposlene kot služkinje ali kot delavke v firmah na osnovi sezonskih pogodb. To so prav tisti sektorji, kjer ženske - migrantke delajo ilegal- no in se jih ne da opaziti. Razen tega je imela Francija do sep- • tembra 1977 t.i. "družinski kanal imigracije". Ženske so vzstopa- le kot "soproge", da bi se priključile svojim možem in da bi tako regulirale svoj ilegalni položaj. Kot sem že prej omenila (Moro- kvasić, 1976), je bil ta kanal vedno lahka pot za preskrbo z ile- galnim delom. Te ženske lahko delajo na več mestih, po nekaj ur na vsakem, pa se v anketah za cenzus še vedno navajajo kot tiste, "ki ne delajo" - če jih anketa sploh doseže. Pri lastnem preuče- i TABELA ! . ' * Belgija (1970) Francija(1975) Nem6ija(197€ Celotna imigrantska popu- lacija 696 200 3,'+42415 3.870 000 Od katere Je žensk 318 600 (45,82)1,381575(40,10) 1,665 000(4C ■. ■ 1 ■ ■ 11 ....-,, Imigranti, aktivni v delovni sili 1,684340 1,888 582 i _ od tega Je žensk 298310 588 842 ... ' u i i i ! Udeležba žensk-migrantk v migranteki del. sili 19* 31»20 Procenti aktivnosti tujih žensk 35* 21,60 41,10 VIRI: ; Belgijski popis prebivalstva iz 1. 1970 Francoski popis prebivalstva iz 1. 1975 (les estrangers au recensement d Nemški "mikro-cenzus", sept. 1977 (Ausländer 1977; Ausgewählte Strukturd sches Bundesamt, Wiesbaden) podatki ministrstva za delo (Bundesanstalt für Arbeit, ANBA Nov. 1978 Švedska: Befölknings förtindiger, DEL. 3, 1976, SCB, Stockholm Svica: Office Federal de L'industrie, des arts et metiers du travail, La Berne. ■ ! ''■ "^Odstotki so izračunani na skupini, stari od 1^-65 let 188 vanju jugoslovanskih žensk sem odkrila, da ženske često delajo na dveh ali treh čestih, a navedejo samo enega. Vzemimo ta pri- mer: ženska, ki dela kot čistilka, kar pomeni bedno plačo in za- stonj stanovanje, je uradno prijavljena kot Čistilka v bližnjem uradu, ker pa ima še vedno nekaj popoldnevov prostih, čisti po privatnih hišah. Х.је delalo? Uradne statistike so le delen vir informacij, ker ne informirajo o dvojnem tržnem sistemu, slabih razmerah, subkontrakciji in ile- galnem zaposlovanja. V Franciji je tretjina žensk - migrantk v strežbi, tretjina je "delavk", v glavnem nekvalificiranih, in tretjina je "nameščenke in drugih". V Zvezni republiki Nemčiji ocenjujejo "strežbo" na manj kot eno tretjino, industrijsko zapo- slovanje pa na več kot eno tretjino. Na Švedskem jih v strežbi dela 31,35,2$ v obrti, ostanek pa se deli na delo v uradih in "drugo", ponavadi delo v bolnicah. Ta očitno podobna razdelitev v treh deželah zaobsega širok niz delovnih pogojev in raznovrst- nost opravil. Strežni sektor zajema v Franciji, na primer, tudi domačo strežbo (francosko "employée de maison"), to so hišne služkinje (hising in maids). Glede na določene ocene je v Franci- ji okoli 700,000 služkinj, 300,000 od teh pa ni prijavljenih (A- rondc, K., 1975)« Ta vrsta dela še vedno obstaja tudi v Belgiji, na Švedskem je izginila ter je zelo redka v Nemčiji. Delovni čas služkinje traja od 14 - 16 tir na dan in ni načina, da bi jih nad- zorovali. Tudi industrija ne zajema enakih vrst dela: V Nemčiji so ženske zaposlene v glavnem "v tipično ženskih službah" - na primer v elektronski industriji. V Franciji jo bomo - če je ženska - mig- rantka industrijska delavka - verjetno našli v majhnih podjetjih, ki so navadno sezonska, pa tudi v sektorjih, ki so že po tradici- ji ženski - tj. v tekstilnem in oblačilnem sektorju. 189 Koliko zaslužijo? Težko je dobiti zanesljive podatke za sektorje, kjer so te ženske zaposlene. Samo v Nemčiji obstajajo uradni podatki, ki jih vsako leto objavlja Zvezni statistični urad. Za Francijo pa je edino možna referenca (Granier and Marxiano, 1975) zdaj že zastarela. Švedska je šele 1. 1976 uvedla četrtletni delovni pregled imigran- tov (narejen na vzorcu od 5,000 - 6,000 imigrantov), vendar nisem našla podatkov o plačah žensk. Tuje ženske vstopajo v nemški sistem, kjer ostaja na nivoju plač diskriminacija po spolu. Znajdejo se na dnu lestvice zaslužka. Na primer, glede na "mikro-cenzus" iz 1. 1976, je 26,moških zaslužilo 1,800 nemških mark in več. V tej kategoriji je bilo sa- mo 5,7# žensk. Tujcev je bilo v tej kategoriji 7,7$ : 10,moš- kih in 1,8^ žensk. Položaj je za ženske - migrantke že nekaj let ostal nespremenjen (Representativuntersuchung, 1975)» V Franciji je bila povprečna plača nekvalificiranega delavca 1.130 frankov na mesec, povprečna plača nekvalificirane delavke pa 926 frankov. Razlika je še večja pri kvalificiranih delavcih (27,8£) (Finau, M.R. 1972). V moji študiji je okoli 60 - 65# žensk, ki sem jih preučevala in moških zaslužilo manj kot 2.500 frankov ali 1.300 mark ali 2.500 kron na mesec. Vendar pa je imela ena tret- jina žensk, ki sem jih intervjuvala, dve ali tri službe, in je bil njihov vsakodnevni delovni čas daljši kot delovni čas moških. Izkazalo se je tudi, da so ženske, kadarkoli so prišle s pogodbo o delu, začenjale pod zakonitim minimumom, omenjenim v pogodbi. Delodajalec je to navadno zagovarjal z obdobjem vajeništva, ki se je nadaljevalo nekaj mesecev (za delo, za katerega bi se lahko vsakoga izučilo v enem ali dveh dnevih). Med mojim prvim pregledom sem delala s skupino delavk, zaposlenih v podjetju, ki je izdelovalo oblačila, v majhnem mestu zahodno od Pariza. Nekatere teh delavk so bile visokokvalificirane šivi- 190 Ije, toda podjetje je potrebovalo nekvalificirane delavke. Vse so jih plačevali 40 centimov manj, kot je bilo omenjeno v pogod- bi (1C# manj), ker so jih imeli za vajenke. Ko sem čez šest mese- cev spet prišla tja, so bile nekatere od njih še vedno "na poskus- ni dobi" in so jih plačevali manj, kot je bil zakoniti minimum. S tem, kar so zaslužile, so se komaj preživljale: hrana in stano- vanje, ki ju je preskrbela tovarna, sta jim jemala skoraj ves za- služek. Dopolnjevanje slabih plač Da bi dopolnile svoje slabe plače, morajo v svojem"prostem času" kaj pospravljati ali se prostituirati. Tudi v Nemčiji so mnoge, ki sem jih intervjuvala, čutile, da morajo nekako dopolniti svo- je revne plače. Mnoge samske, ločene in poročene ženske bodo za- čele živeti z moškim, "ker je to ceneje". Moški bo predlagal pre- prosto način pridobivanja denarja za oba: ona bo šla in spala z drugimi moškimi (ki navadno živijo v samskih domovih), on jo bo pa "varoval". Dobiček bosta delila. To bo začetek začaranega kro- ga, iz katerega se ženska težko izkoplje. To pa ni niti lastno samo Jugoslovankam niti ne velja izključno za današnje migracije. Prostitucija je neločljivo povezana z mi- grantckimi gibanji, kjerkoli in kadarkoli se pojavijo. Lucie Cheng Hirata sedaj proučuje kitajske prostitutke in emigra- cijo v Kalifornijo (Uppsala, 1978) ob koncu 19. stoletja. Ugotav- lja, da je bilo tako dolgo, dokler je bilo migrantsko delo potreb- no, približno 70# kitajskih žena - migrantk prostitutk. Iz Kitaj- ske so jih pripeljali z ladjo, kot sužnje ali "pol-svobodne", na njihove gospodarje so jih vezale neverjetne pogodbe. Ko so emigra- cijo skoraj ustavili, se je število prostitutk zmanjšalo za 10#. Suženjstvo danes na obstaja v isti obliki, izkoriščanje zahteva bolj profinjene oblike in prostitucija nikoli odkrito ne regis- 191 trira kot poklic. Ni dolgo trajalo, da so zahodni delodajalci spoznali, da so delav- ci bolj produktivni in bolj mirni, če imajo s seboj svoje družine in živijo bolj ali manj normalno življenje. Družina pa postavlja v nevarnost, da se poruši načelo začasne rotacije. Kadar nekateri migranti zaradi narodnosti in rase, zaradi posebnih politik imi- gracije, itd. - niso zaželjeni kot "imigranti za vedno", jim za- voljo miru in produktivnosti preskrbijo nadomestila za družine. "Naj imajo svoje ženske, sicer bodo posiljevali naše." Pripravijo situacije in ženske na silo potisnejo vanje. Vsakdo ve, čemu služijo majhni, umazani hoteli v t.i. "Goutte d'Cr", Če- trti v Parizu. Tu in tam pride mimo policaj. Pomembno je pokaza- ti, da se za to kaj stori. Toda ženske, ki so ponižane in izkori- ščane, se še naprej ukvarjajo s svojim poslom - zelo potrebnim v deželah, kjer potrebujejo samo delavce in ne ljudi. Knoga ženske se popolnoma zavedajo svojega položaja, vendar za zdaj ne vidijo rešitve. Ena izmed njih mi je povedala: "Prav, svoje telo proda- jam vsaj za več denarja, kot če ga prodajam, kadar delam kje dru- gje. Vedno prodajam del sebe. Zakaj pa ne za denar?" Razumsko je to zanje posel, psihološko pa maščevanje moškim: "Imenujejo nas migrantke - vlačuge. Če smo, naj za to plačajo." Brez možnosti za napredovanje; poklicnega šolanja ni, ali je neustrezno Ženske - migrantke so najbolj cenjena delovna sila v proizvodnji. Predstavljajo vedno razpoložljivo in funkcionalno nadomestilo za dražje delavce, bodisi moške ali ženske. K. Guilbert je 1. 1956 (p. 144) citiral nekega delodajalca: "Na avtomatskih stiskalni- cah delajo sedaj Afričani iz Severne Afrike. Kmalu jih bodo nado- mestile ženske, ker so prezahtevne. "Od takrat so se ženske - mi- grantke vključevale in počasi nadomestile domače delavke. Za se- daj so manj zahtevne in bolj poceni. 192 ¿.er.ske - migrantke bodo verjetno ostale v teh nizko kvalificira- nih in nizko plačanih službah za dalj časa. Nimajo skoraj nobene možnosti za napredovanje in/ali za poklicno izpopolnjevanje (glej Eorris, M., 1974). Castles in Kosack (1973) opozarjata (p. 197), da se nobena ženska - migrantka ni udeležila poklicnega izpopol- njevanja za imigrante do leta, ki ga navajata (1968). Dobro je znano, da je poklicno izpopolnjevanje za ženske in dekle- ta v deželah Zahodne Evrope neustrezno (če obstaja). 1971 se je v Franciji 64% žensk šolalo v t.i. "ženskih sektorjih". Poznoje so delale v tovarnah ali pa v popolnoma drugih panogah od tistih, za katere so se šolale. Zaradi takšnega položaja ženske - migrant- ka še bolj trpi. Pred nekaj leti je bil eden glavnih namenov "po- klicnega" izpopolnjevanja v Franciji "pomagati jim polno iprati vlogo, za katero so ustvarjene: gospodinje, vzgojiteljice, že- ne..." (Hommes et tí igrat ons. Etude no. 110, p. 41). Od takrat se položaj počasi spreminja. Vendar pa se večina priročnikov za žen- ske, ki so zdaj v rabi, ne oddaljuje preveč od gospodinjstva, vz- reje otrok in higiene. Lahko bi dokazovali, da v Franciji pred- stavljajo ženske le eno petino migrantske delovne sile, v Nemči- ji I9 eno tretjino itd. Prvič, uradni podatek za Francijo je ver- jetno napačen zaradi pogostosti neprijavljenega dela. Drugič, te ženske prispevajo k procesu delavske migracije celo tedaj, ko ne delajo izven doma. Prispevek "neproduktivnih" Ce ostanejo v domovini, na deželi, ohranjajo gospodinjsko skupnost s tem, da nadaljujejo produkcijo in prevzemajo moška opravila. Cd tod prihaja velik delež prehrambenih zalog za migranta v tuji- ni. Če tudi one emigrirajo (včasih ženske emigrirajo tudi same in za- puščajo svoje može) in če ne postanejo mezdne delavke, prispeva- jo k migracijskemu projektu na drugačen načini "Delati izven do- 193 ma? Nemogoče! Pri štirih, petih, šestih, devetih otrocih. Jan jih vzgajam. Za koga? Ne zase, ampak zanje (francoske delodajalce'. Oni jih bodo rabili. Napravim jih velike in močne, da lahko trdo delajo ... In če nekega dne svojemu možu ne dam jesti, če mu ne operem peri- la - ne bo šel na delo. Oni ga bodo rabili. To je delo, ki ga o- pravljam zanje. Oni bi morali plačati tudi meni." (Les Femmes immigrées Parlent, 1977, intervju z neko Alžirko). Neplačano delo ženske doma prihrani migrantu denar in čas, stro- šek za pripravljanje hrane, pranje perila, pospravljanje itd. Ona opravlja to pogosto še poleg svoje lastne službe (služb). Ka- ko ji uspe? Pravi, da je vajena tega: "Ženska nikoli ne sme neha- ti." Prevladuje široko razširjeno prepričanje, da je moško delo mnogo težje in da si on zasluži počitek. Migracija vodi mnoge moške in ženske v nekakšne "ad hoc" zakone ali skupno življenje, ker je to ceneje. Ženske upajo nekega dne na pravo poroko in svojo vlogo žene popolnoma odigrajo; v nasprot- ju z moškimi, ki najdejo v tem lahko pot, da prihranijo denar. Prevedla iz angleščine: Majda Brezočnik BIBLIOGRAFIJA ARONDO, M. Moi la bonne, Stock, Paris 1975 ARIZPE, L. Economia campesina, unidad domestica: la migration de mujeres campesinas (mimeographed paper) BALETIĆ-WERTHEIMER. A: Demographic reserves of female labour for- ce in Yugoslavia (in serbovroat) Ekonomski pregled, no. 2 1970, Zagreb BERGER, J. and Möhr: J. A seventh Man, Penguin Books 1975 -i. BORRIS, K: Ausländische Arbeiter in einer Grossstadt, Europäische Verlaganstalt, Frankfurt 1973 BRANDT, F: Ehefrauen ausländischer in der BDR, Bundesministerium ftir Jugend, Familie und Gesundheit, 1977 BROWNING, H and FEISBT, W: Patterns of Migration to Monterrey, Mexico, Intern. Migr. Review, vol. 5 fall 1971, p. 309-324 CASTLES, S. and KOSACK, G:Immigrant workers and Class Structure in Western Europe, IRR. Oxford 1973 Collectif d'Alphabétisation, Maspéro, Paris 1972 Compte rendu de l'assemblée des femmes Algériennes, Algérier en Europe, no. 181, 73 Des fеттез immigrées parlent, L'harmatan-Cetim, Paris-Génève 1977 Femmes immigrées et la formation, Migrants Forration n. 14, 1976 Granier et Marciano: La rémunération des travailleurs immigrés en France, Révue Internationale du Travail, BIT, 75 Guiral, P. et Thuillier, G: La vie quotidienne des domestiques en France au XIX siede, Hachette, Paris 73 Halpern, J. and Ealpern B: A Serbien Village in Historical Perspective, Holt, Rinehart, Winston 1972 Heyzer, Ni The périphoral Workforce: Young Women and Migrant Wor- kers in Singapore, University of Bielefeld, Mineograp- hed. Lucie Cheng Hirate: Migration and prostitution among Chinese Im- migrants to California, end of 19th century, paper presented at the 9th World Congress of Sociologists, Uppsala 14-19 August 1978 Heillasoux, C: Femmes, Greniers et Capitaux, Maspero Paris 1975 Minces, J: Les tracailleurs étrangers en France, Seuil 1973 Morokvašić, M.: L'immigration féminine en France: l'état de la question L'année sociologioue vol 26. 1976 : Les femmes immigrées au travail, paper presented at the CEE Conference on Migration Problems, Lou- vain-la-Neuve, Feb. 1974, mimeographed : Emigration fo women and some subsequent social transformations, in: International migration re- lated to industrial and rural adjustment polici- es, Vienne May 1974, published by OECD, Paris 1974, p.205-219 : Les femmes immigrées Yougoslaves en France et en RFA, Eommes et migrations, Paris 15, Nov 1976 195 # Moscovici, S.: La Société contre nature, 10/18 Paris 1972 Kehelander, U.: Soziale Aspekte der AuslKnder Beschäftigung, Ver- lag Reue Geselschaft GMBH, Bonn 1974 Pinau, M.R.: Les O.S. Seuil, Paris 1972 Price, D.: Rural to Urban migration of Mexican Americans, Negroes and Anglos, Intern. Migration Review, vol. 5» fall 71, p. 281-291 Taboada, I. and Levi F: Les femmes immigrées, Ministère du Trava- il, Unpubl. miméogr. 1977 Tillion, Germaine: Le Harem et les Cousins, Seuil, Paris 1974 Representativuntersuchung '72, Bundesanstalt fCr Arbeit, Nürnberg 1973 Widgren, Jonas: Migration to Western Europe: the social Situation of migrant workers and ther families, UN office, Geneva ÜN/S0A/SEM60/WP2 ïoung, K: Economia campesina, unidad domestica y migración paper given at the primer simposio mexicano centroamericano de investigation sobre la mujer, Mexico nov. 1977 Zehraoui, A: Entre la tradition et le Progrès, Algérien en S uro-pe no. 178 1975 196 UDE: J2'¿. 2^:401.161.1/.3 KATUNARIČ Vjeran DRUGA GENERACIJA V OBDOBJU PO KONJUNKTURI Velik uvoz delovne sile je ovrgel pričakovanja vseh prerokov poz- ne industrijske družbe, ki so verjeli, da bo model "homo economi- сиза" izginil kot temna lisa moralne zavesti visokorazvite civi- lizacije. Ta ekonomski motiv je bil v migracijah delavcev tako močno poudarjen, da so vsi ostali vidiki migracijske politike pa- dli globoko v ozadje. Njegovo učinkovanje pa je postalo vprašlji- vo zaradi energetske krize, ki je preprečila konjunkturo, in zdi se, da je na mnogih področjih nastala zmeda vrednot. Ekološko gi- banje v deželah zahodne poloble je postavilo zahtevo, da se v e- kononski razvoj vgradijo nove kulturne in družbene vrednote, ki so za logiko konjunkturne rasti gospodarstva nesprejemljive. V tem poskusu oblikovanja vrodnostnih sistemov družbe v obdobju po konjunkturi pa je kot pomembno dejstvo iz obdobja konjunkture pri- sotna še vedno relativno številna tuja delovna sila. Čoprav še zdaleč ne moremo pričakovati sprememb vrednostnega si- stema razvitih družb vse dotlej, dokler se ne bodo izrabile tudi zadnje možnosti za prebujanje konjunkture, pa imamo opravka z dej- stvom, da se ne ponujajo določene rešitve. V tem prispevku želimo raziskati, v kakšnih zvezah je lahko upadanje konjunkture, kot primarnega vira zunanjih migracij, s povečanjem atmosfere negoto- vosti, v kateri živijo otroci migrantov. Vprašanje lahko postavi- mo tudi na drug, morda nekaterim bolj razumljiv način: Ali ni pa- rola "bodočnost ctrok migrantov je negotova" navadna tavtologija, ki zapeljuje v nekoristna razmišljanja takrat, ko se ve, da lah- ko ti otroci postanejo bodisi samo delavci iste vrste kot njiho- vi starši bodisi nezaposleni v tujini ali pa povratniki v domovi- no z enakimi družbenimi možnostmi? Čeprav je bodočnost vsakega mladega človeka v širšem smislu "negotova", pa verjetno vsak v dvajsetem letu svojega življenja že ve, kateremu družbenemu raz- redu pripada, razen če ne spada v manjšinsko kat^rijo družbeno 197 neprilagojenih oseb. Če se razpravlja o možnostih druge generacije na osnovi uvida v zelo zoženi družbeni prostor, ki je le-tej na razpolago v obdob- ju po konjunkturi, potem se zdi, da se je pomembno skrčila tako- imenovana "negotovost"Ostane le še to, da se raziščejo pogoji, v okviru katerih obstaja nevarnost, da drugače že kronična nepri- lagojenost otrok migrantov postane krimogeni dejavnik, kakor tu- di pogoji, v okviru katerih obstajajo možnosti, da se neprilago- jenost otrok migrantov sprejme kot normalno dejstvo v spodnjih slojih imigrantske družbe. S tem v zvezi lahko pričakujemo, da bo stopnja prilagojenosti otrok odvisna od ostrine selektivnih kriterijev imigrantske družbe, le-ti pa so predvsem odvisni od absorbcijske moči gospodarstva; jasno je, da se v času krize za- poslovanja vprašanje integracije nezaposlenih ali potencialno ne- zaposlenih, kot so to danes otroci migrantov, postavlja na tako kočljiv način, da nihče ne more dati nobenega "kulturnega recep- te" (vedenje, jezik, šola itd.) za integracijo otrok. Seveda se lahko pripomni, da se s povezavo možnosti konjunkture z možnostmi druge generacije želi poenostaviti problem, toda ved- no je moč tudi odgovoriti, da imamo opravka z dejanskim poenostav- ljanjem, s pomočjo katerega družba želi racionalizirati svoje iz- gube. Vprašanja te vr3te so skupna vsem evropskim deželam imigracije, zato bomo v prvem delu prispevka analizirali tipične motive in stališča, ki teže k razlikovanju problemov prve in druge genera- cije. V tem delu je namen ugotoviti upravičenost pristopa, ki iz- loča drugo generacijo iz okvira migracij delovne sile, kakor tu- ^Potrebno je razlikovati tako "negotovost" ali "gotovost" v pome- nu objektivnih možnosti, ki jih ima otrok v strukturi poklicev in družbenih vlog, kakor tudi "negotovost" ali bolje rečeno psi- hično negotovost, ki Jo otrok občuti, ko v ustvarjanju svoje družbene vloge in poklica prehaja skozi različne prisiljujoče situacije. 202 di ugotoviti vrednostne orientacije, na katerih temelje taki pri- stopi. V teki analizi posvečamo večjo pozornost vrednostnim ori- entacijam samih akterjev imigrantske politike - delodajalcem, sin- dikatom, državnim službam in znanstvenim raziskovanjem, ki vpli- vajo na odločanje v imigrantski politiki, kakor pa spremembam vrednot v okviru same populacije imigrantov. Se več, osnove imi- grantske politike odražajo tipična vrednostna pričakovanja javne- ga mnenja in glavnih institucij v deželi imigracije, bodisi je to odražanje neposredno ali pa je prisotno na kak drug, dopusten in preoblikovan način, kar nam omogoča brez težav ugotoviti odlo- čilni pomen tega vrednostnega kompleksa, ki pravzaprav obkroža populacijo obeh generacij. V drugem delu prispevka so na kratko očrtane nekatere posebnosti bilateralne jugoslovansko-švedske problematike druge generacije. Namen tega dela je, da se raziščejo in z bodočimi raziskavami podprejo tisti činitelji, ki kažejo na možnost ugodnejšega obrav- navanja druge generacije v švedsko-jugoslovanskem primeru, obrav- navanja, ki bi izstopalo iz evropskih okvirov in s tem osvobodilo nove človeške motive integracije v obdobju po konjunkturi. I. "Mednarodna leta" otrok migrantov Drugače kot v uradnem kolendarju OZN se je "mednarodno leto otro- ka" v zunanjih migracijah začelo že pred nekaj leti. Po letu 1974, ki se v deželah imigracije končuje obdobje konjunkture zunanjih migracij z vidika prosperitete dežel imigracije, se povečuje in- teres za vračanje migrantov in za probleme otrok migrantov. Od takrat dalje so tudi dčele emigracije poklicane k povečanju inte- resa za vprašanje migrantov in za probleme njihovih otrok. Ta interes v deželah imigracije posebno za drugo generacijo naha- ja motive v okoliščinah, ki dajejo še vedno odločilno prednost deželam imigracije v vodenju migracijske problematike. Interesa za drugo generacijo ne moremo enostavno definirati, ker nimamo 199 pokazateljev, ki bi izpričevali obstoj obsežne in dosledne stre- tegije do migrantov s strani katerekoli dežele imigracije. Le-to je težko pričakovati v obdobju po konjunkturi zaposlovanja, ko ni več stabilne ekonomske osnove za integracijo migrantov, kakr- šna je bila prisotna v šestdesetih letih. Taka nedoločeno3t na nivoju imigracijske politike je predvsem plod nasprotujočih si učinkov padca konjunkture. Na eni strani obstaja skoraj mehanič- ni pritisk k zmanjševanju števila nezaposlenih imi?rantov, med- tem ko na drugi strani obstaja proti temu odpor v obliki protes- ta, nato zakonodajnih obvez do tujcev in končno im imo opravka tu- di z učinki procesa adaptacije druge generacije tujcev, ki jih ni moč čez noč izključiti iz družbe; poleg tega, med dejavniki, ki vplivajo na zadrževanje tujih prebivalcev, je še vedno prisot- no dejstvo, da so le-ti še vedno potrebni gospodarstvom dežel imigracije, kakor tudi dejstvo, da obstaja še nejasno določena možnost ponovne konjunkture zaposlovanja. Zgoraj omenjeni protislovni položaj še posebej otežuje poskuse očrtanja motivov, ki vzpodbujajo interes za položaj druge genera- cije. Poleg dveh vrst "negotovosti", ki smo jih že prej omenili - otrokovo individualno občutenje negotovosti in (ne)gotovost družbenih možnosti - pa ima lehko tretja vrsta "negotovosti" na nivoju imigracijske politike v obdobju po konjunkturi čisto goto- ve učinke. Na ta način lahko, na primer, ob vzpostavitvi neke mej- ne stopnje opreznosti pustimo, da dogajanja tečejo spontano in da se proces deskriminativne adaptacije otrok tujih delavcev kon- ča na tisti točki, v kateri je na ta način ustvarjeno spontano ravnotežje med domačimi in tujimi prebivalci. Taka liberalistič- na strategija, ki je bila dolgo časa izvajana v ZLA, je dobro prikazana v znanem filmu "Zgodba zahodnega predmestja" (Vest si- de story), ki opisuje tipično "gangovsko" socializacijo druge la- tinsko-ameriške generacije v ZDA. V zainteresiranosti, ki jo kažejo do druge generacije v deželi imigracije navadni državljani, gospodarski podjetniki, politiki 2C0 in znanstveniki, so po naših domnevah prisotne različne vrednost- ne orientacije; le-te pa vse izhajajo iz pojmovanja, da je prisot- nost tujcev v bolj ali manj tesni zvezi s konjunkturnimi možnost- mi. V skladu a tem pa poudarjanje katerekoli druge motivacijske osnove za integracijo tujih prebivalcev predstavlja fikcijo. To dejstvo moramo imeti vedno pred očmi, še posebno v zadnjem času, ko se v politični in znanstveni publicistiki srečujemo z inflaci- jo različnih modelov integracije, ki temelje na pojmovanjih, da so poseinezniku za integracijo predvsem potrebne jezikovne in druž- bena veščine. Takšna družbena hermenevtika teži k ustvarjanju prepričanja, da temelji integracija prve generacije na modelu "homo economicusa", druge generacije pa na modelu "homo sociolo- gus-a". Pri tem se spregleda objektivni družbeni prostor. Vpraša- mo lahko, ali je dovršena jezikovno-kulturna asimilacija zadost- na garancija, da otrok ne bo opravljal enakih del kot njegovi starši ali pa se celo znašel na spisku nezaposlenih? Tipična stališča akterjev v imigracijski politiki in stališča pri- padnikov družbene večine, ki jih bomo v nadaljevanju prikazali, predstavljajo poskuse diferenciranja integracijske problematike v položaju neprisotnosti konjunkture. Ne glede na obrambo ali kritiko takega položaja je v vseh stališčih prisotno poudarjanje praznine, ki jo je povzročil padec konjunkture in ki je v sedanjem trenutku poznih industrijskih družb ni moč kako drugače zapolniti. 1. Stališče "zdravega razuma" (common sense) - konzervativna ob- lika: enako kot so tuji delavci v deželi nujno zlo, tako so tudi njihovi otroci. Potrebno je narediti vse, da se njihovo število zmanjša na najmanjšo možno mero, preostali del otrok pa naj se bodisi asimilira bodisi zadrži na robu družbe kot zlata rezerva delovne sile. - liberalna oblika: vse je potrebno prepustiti delovanju tržnih mehanizmov in mehanizmov družbenega prilagajanja brez uradnih intervencijskih ukrepov, razen v primerih prevelike nezaposleno- " f ' 201 sti ali pa v primeru konfliktov na etničnih osnovah. V to vrsto stališč spada tudi znani izrek "pričakovali smo delovno silo, prišli pa so ljudje". Izrek vsebuje emotivni in moralni naboj, ki motivira nekatere državljane na filantropska združevanja. Pri- sotne so tudi dobrodelne ustanove z akcijami difuzne pomoči. Iz- rek "prišli so ljudje" se sedaj v vse večji meri nanaša na drugo generacijo, ker se velik del te generacije od vsega začetka obli- kuje v novem okolju; "ljudje" prve generacije imigrantov pa svo- jih človeških potreb in sposobnosti ne morejo več popolnoma izo- blikovati, 2. "Ekonomistični cinizem": Vse je treba preračunati z vidika e- konomske računice, da bi se ohranila rast profita. Izvzeta ne mo- re biti niti druga generacija in tudi za njihovo izobrazbeno in kulturno napredovanje je potrebno vložiti le najnujnejša sredst- va in uporabiti časovno najhitrejšo metodo usposabljanje za indu- strijsko delovno silo, ali pa naj se v primeru pomanjkanja delov- nih mest odpiše kot delovni kontingent in pošlje nazaj v domovi- no. V taki ali drugačni,malo ublaženi obliki, so to v glavnem sta- lišča delodajacev in administrativnih dejavnikom, ki so v funkci- ji prosperitete privatnega kapitala. Izkustveni realizem tega stališča temelji na dejstvu, da je imi- gracijska politika v večini dežel provizorična nadstavba tržnih gibanj, njena sredstva pa so v direktni odvisnosti od poročil, z borze dela. 3. "Politična ekonomija migracij" - ta kritična smer je prišla bolj do izraza v literaturi kakor pa v politični opoziciji, pri vsem tem pa so bili prisotni tudi očitni neuspehi v poskusih gra- ditve solidarnih povezav med domačimi in tujimi delavci na osno- vi doktrine o skupni ogroženosti. Z ekonomsko-kritičnim pristopom se želi pokazati na dejstvo, ki ga skušajo ciniki profita tudi uporabiti: šolanje in družbena za- 202 ščite druge generacije je strogo odvisna od pripravljenosti Ka- pitala, da sprejme stroške za "razširjeno reprodukcijo" potencial- ne delovne sile iz vrst druge generacije. Nekakšna širša družbe- nokulturna strategija do druge generacije, kot npr. nadaljevanje šolanja, ukinitev "slumov" tujih delavcev, posegi v infrastruktu- ro itd., ne prihaja v poštev vse dotlej, dokler težnja privatne- ga profita premaguje težnjo po družbenem standardu. Nepopolnost tega stališča prihaja do izraza v vseh tistih prime- rih obrazložitve znotraj razrednih pa tudi medrazrednih konflik- tov takrat, ko se ti konflikti z vidika ekonomske motivacije ka- žejo kot iracionalni, izvirajo pa iz družbenokulturnih predsodkov. Kako npr. razložiti rezultate nekega referenduma o tujcih v Švi- ci, ko so nekateri delodajalci, ki v svojih obratih zaposlujejo skoraj izključno tujo delovno silo, glasovali proti prisotnosti tujcev? 4. "Družbena kozmetika" - to ime je v navadi za vse smeri social- ne politike, ki so usmerjene, če so tako izrazimo, k "gašenju po- žare". Čeprav je funkcija socialnih služb in vseh drugih služb za spremljanje, kontrolo in za nekatere oblike pomoči imigrantski populaciji po svoji naravi omejena na akcije, ki ne prodrejo v vzroke družbenih problemov, pa pogosto organizacijska praksa in mentaliteta takih služb prispevata k nadaljni razdrobitvi proble- ma. To se vidi v primerih, ko ae npr. jezikovni problemi obravna- vajo lečeno od družinskih, le-ti spet ločeno od problemov šolanja itd., družbena realno^fv kateri živijo otroci migrantov, pa je tako razkosana po načelih birokratske organizacije. Taka institu- cionalizirana necelovitost se lahko celo pogosto porabi kot argu- ment sam:ocpravičevanja: vsaka kritika take organizacije dela se pojmuje kot zastarela, "ker se delo ne da drugače organizirati" (pripomba, ki je bila nekoč izrečena tudi avtorju prispevka). j ; 5. "Prelom v družbeni znanosti" - znanstvena raziskovanja v mno- gih djželah riso ostala nevtralna v odnosu do spremembe narave 203 migracij po letu 1974. Prehod z raziskovanja adaptacije v okviru konjunkturnega procesa v gospodarstvu na raziskovanje adaptacije v obdobju po konjunkturi je v znaku izrazitega iskanja primernih interprétâtivnih okvirjev. Predmet raziskovanja vse bolj postaja druga generacija in pri vsem tem postaja jasno, da se mora pristop k drugi generaciji razlikovati od pristopa k prvi, kajti druga generacija bo adaptirana dlje časa, pa tudi popolneje cd prve. Na splošno lahko zaključimo, da v konjunkturnem obdobju prevledu- jejo ekonomski in pravni problemi, obravnavani na več ali manj pragmatičen način, ali pa se izvede dedukcija iz kritičnih postu- latov o kapitalizmu: "Dnterschichtung", provizorično naiitanjenje delavcev, poenostavljanje dela, delovno-pravna zaščita, višina mezde, prihranki in nakazila. Z nastopom krize zaposlovanja in s padcem gospodarske konjunkture pa prevladujejo sociološki pro- blemi: prosti čas delavcev, družinsko življenje, sociopatološke oblike vedenja in kompleks problemov v zvezi z razvojem druge ge- neracije, ki postaja čedalje bolj pomemben. Za popolno razlago prehoda iz enega v drugi položaj ni dovolj sa- mo ugotoviti nove termine, ki bi novonastali položaj najbolje o- pisali, ainpek je potrebno razviti nove referenčne okviro za obraz- ložitev novega položaja. To zahteva od raziskovalca identifikaci- jo vrednostnih osnov lastnega teoretskega modela: kaj želi, kaj lahko pojasni, kako se raziskovani pojav vključuje v celoviti ok- vir in ali lahko oblikuje svoja pričakovanja ter jih tudi uteme- lji? V novem položaju po upadu konjunkture se je del družbenih znano- sti, ki se posveča raziskovanju migracij, znašel, enako koc imi- gracijska politika, v negotovosti. To zadeva predvsem tisto vrsto družbenih ved, ki niso strogo pozitivistične in se ne nanašajo na soliden opis položaja in delno obrazložitev le-tega in ki se po pravilu izogibajo dajanju kakršnihkoli praktičnih priporočil. 2CV- Vzrok temu stanju je, da se v pomanjkanju integracijskih motivov v večini evropskih dežel po letu 1974 izgublja možnost egzaktne, tj. enopomenske in veljavne obrazložitve smeri migracij in proce- sov adaptacije imigrantskega prebivalstva. Namesto tega pa refe- renčni okvir postane družbenokulturni sistem dežele imigracije, ki je prežet z različnimi, često tudi z nejasnimi vrodnostnimi orientacijami do tujcev. Kot je znano, celo v primeru Švedske, tudi najbolj jasno oblikovana uradna imigracijska politika, ki pri vsem tem (vsaj v najnovejšem času) temelji na normah egali- tarizma in svobode, praviloma odstopa od vrednostnih orientacij javnega mnenja, ki so v veliki meri prepojene s ksenofobijo. V tem primeru stvarni položaj odgovarja modelu konfliktnoga plura- lizma, uradni egalitarni model pa pluralistični koegzistenci. lak protisloven položaj, ki je prisoten tudi v drugih deželah ..-..igrač i je, predstavlja skoraj nepremagljivo težavo pri oblikova- > .¿ u zanesljivega modela socializacije otrok migrantov, ker sploh ri nobenaga realnega presečišča integracije različnih kultur. V središču je praktično vprašanje: kako vzgojiti otroka? Kako naj k. :rok sprejme vrednostne usmeritve dveh konfliktnih kultur, kako nr.j jih predela z lastnih vidikov. Razen tega je tudi prisotna •dilema, ali je potrebno v izobraževalnih in vzgojnih ustanovah z pemečjo nekakšnih idealističnih doktrin vplivati na ustvarja- nje dobrodušnih in neodpornih osebnosti, ki bodo v številnih kon- fliktnih položajih s samoobtoževanjem degradirale lastno osebnost, ali pa naj otrok postane enostranski upornik zoper lastno kultur- no dediščino in dediščino svojih staršev? Vsi modeli vplivanja na otroke, kot so dvojezičnost, bikulturaci- pa tudi bilokacija (ko se otrok ločuje od staršev, bodisi da cbtar.2 v domovini ali pa za trajno v kaki vzgojni ustanovi v de— želi imigracije),so odraz protislovnega položaja. Adaptacija pr- vo generacije imigrantov se je dokončala nemoteno, čeprav je te- meljila na modelu lažne integracije in čeprav je intelektualna in politična kritika pričakovala konfliktne procese: do tega pa ni prišlo predvsem zaradi tega, ker sindikati niso nikoli omeje- 205 ▼ali raati konjunkture, ki poteka e pomočjo uvoza tujih delavcev« Pri tem pa adaptacija druge generacije v zgodnjem obdobju socia- lizacije temelji na sprejemanju družbenokulturnih vrednot, to je» na komunikativnih vzorih kot integracijskih motivih. Dežela imigracije se nahaja v položaju, ko v obdobju pomanjkanja gospodarske konjunkture ne more ustvariti kvalitativno drugačne- ga modela integracije, ker je vloga prisotnosti tujega prebivale va odločena s poslanstvom, ki ga je imela prva generacija, drugi, generacija pa tako ostane v brezzračnem prostoru. Toda, v koliki meri lahko položaj ocenimo kot brezupen? Švedska predstavlja pri mer ambicioznega poskusa odstranitve motivov gospodarske rasti in nadomestitve le-teh s ponudbo širše ekonomsko-populecijske p «v litike. Tu se poudarja interes za visoko nataliteto, pa bi lahko tako nova mlada generacija iz tujih družin predstavljala repro- duktivno osnovo švedske družbe. Toda v nasprotno smer deluje atrab domačega prebivalstva pred narodno ogroženostjo, in edina perзре tiva, v okviru katere lahko domačini vidijo bodočnost tujih gene racij, je kulturna asimilacija. Tako bi se hotelo na skoraj neh;' ničen način ustvariti boljšo reproduktivno osnovo prebivalstva dežele. Tak pritisk od zuna^ in notranji odpor in protipritisl. s strani prve generacije se lomijo na drugi generaciji. Učinek tega je lahko izraziti medgeneracijski konflikt med tujimi etnič- nimi skupinami, ker bi tuja družina izgubila vlogo v socializaci- ji otrok. Če se v temu do neke mere celo uspe, pa dvomiso, da bi reidentif ikacija otroka in želja, da otrok postane tipičen Šved, - povzročili željeno posledico: tako asimilirana osobnost ni v po- ložaju, da bi bila potencialni dejavnik natalitete. Cilj popula- cijske politike je lahko celo ogrožen prav z mehaničnim načinom njegove realizacije. Ta primer še bolj splošno razjasni integra- cijski problem - delno razširjena motivacijska osnova integraci- je tu nima niti tiste učinkovitosti, ki jo je imel provizoriČni model integracije za prvo generacijo. Vzrok temu je, da ima prva generacija lastno kulturno osnovo, ki jo prinese iz domovine. Ta osnova bi bila oteževalni dejavnik v primeru, če bi imela prva 206 generacija izrazite težnje k družbenemu vzponu v novi družbi, to- da stara kulturna osnova ina stabilizirajoče učinkovanje v svetu dela v okviru "Unterschichtung-a", kajti človeku prve generacije pomaga, da povrne svojo identiteto in svoje rekreativne potrebe, tj. vse tisto, kar nenenoma zgublja v svetu odtujenega dela. Zatorej lahko danes trdimo, da lahko konjunkturno vsesavanje tu- je delovna sile poteka zaradi ohranjanja njene kulturne dedišči- ne, da pa nova generacija, predvsem tisti njen del,ki se je rodil v novi sredini, nima opore, ker zgublja specifično kulturo sodob- nega subproletariata in s tem, v psihološkem smislu, pomemben psi- hološki izpušni ventil. Vsekakor jo zamisel pluralistične integra- cije, v okviru katere je bistvena ohranitev etične in kulturne identitete, občudovanja vredna zaradi svoje vrednostne in teoret- ske širine, toda o tem nimamo še nobenih izkušenj. Toda prve iz- kušnje bomo lahko začeli pridobivati šele takrat, ko bo struktu- ra gospodarskega razvoja taka, da bo namesto potrebe po sproleta- rizirani delovni sili nastopila potreba po kvalificiranemu in strokovnemu delu in delavcih, ki so sposobni sodelovati pri racio- nalnem odločanju, ne glede na etnični izvor. V tem smislu se zdi, da bosta potrebi po izraziti kulturni diferenciaciji in tudi po nasprotovanju obstajali kot nadomestilo za nižji položaj v raz- redni in poklicni hierarhiji, nezmožnost enakopravnosti in stikov s pripadniki domače družbe pa se bo nadomeščala s stiskanjem v okvire lastne etnične skupine. Prej opisana stališča, čeprav izhajajo iz različnih plasti druž- be imigracije, se lahko strnejo v ugotovitev, da položaja druge gencracije ni mogoče ločevati iz konteksta, ki je ustvarjen s prihodom prve generacije. V tem se evropski tip migracij razliku- je od ameriškega, kajti evropske dežele slonijo na stabilnih na- cionalnih jedrih, pa se zaradi tega imigrantska populacija v več generacijah nahaja v "krožnici" teh družb. Posledica tega je tu- li to, da v obdobju po konjunkturi ne obstajajo tako čvr3ti mode- li integracije, ki bi odprli prodor tuji populaciji v nai-odno 20 7 tkivo evropskih dežel, temveč so vsi poskusi usmerjeni deloma k redukciji tuje populacije, deloma pa k taktičnemu zavlačevanju v pričakovanju novih konjunkturnih trendov. Najbolj značilen je primer ZRN, kjer avtorji znane knjige "Druga generacija" zaklju- čujejo: "Njihova prihodnost je negotova". Potlej pa pripomba, s katero pojem "negotovosti", kot smo že poudarili na začetku, do- bi samo psihološki pomen: "Pri tem je gotovo samo, da bodo lahko spet postali subproletariat industrijskih narodov, ko bodo za to poklicani."^ II. Švedsko-jugoslovanski otroci^ Nobena evropska dežela po letu 1974 ni mogla prepustiti drugi ev- ropski deželi presežka tuje delovne sile. Po drugi strani pa no- bena dežela ni mogla pričakovati povratnih tokov v toliki meri, da bi mehanično rešila problem tujega prebivalstva. Zaradi tega je večina tujega prebivalstva vse bolj statična in njihov:, prob- lemi se postopoma vse bolj zapirajo v narodni okvir deželt» imi- gracije. Vzporedno s tem prehaja težišče problema na drugo gene- racijo. Znano je, da je imigracija na Švedsko enosmerna in trajnejša, da ^"A. Schräder, B.W.Nikles, H.M.Griese: Die zweite Generation, At- henäum 1976, str. 210. ^Za spoznavanje novejšega položaja na Švedskem sem uporabljal na- slednje vire: D.Schwarz: Sweden, an immigrant country-аз i see it. Current Swçden, January 1979; J. Widgren, Druea generacija Jugoslovena u Švedskoj i njen značaj za razvitek Ivedsko-jugo- slavenske saradnje, material za posvetgvanje v Dubrovniku, 1. nov. 1978 (razmnoženo); Jugoslaveni u Švedskoj 1974, Institut za socijalno istraživanje, Stockolm 1979; E. Bergman, Migrantes situation in Sweden and suggestions..., Conference of UNESCO, Paris 1979 (razmnoženo); S. Kranjčević, Djeca jugoslavenskog porijekla u švedskim školama? v publikaciji: Rasprave o migraci- jama, sv. 44, izd. Centar za istraživanje migracija u Zagrebu, 1978, str. 44-56; B.-I.Stockfelt-Hcatson, Training of immigrant children in preschool in NorkCping; Lj. Rajić, Sociolingvistič-^ ki aspekti dvojezičnosti Jugoslovena na radu u Švedskoj i Norveš- koj, Godišnjak Saveza društava za primenjenu ligvistiku 2/1978, str. 29-44; T.Eammar and K. Lindby, Swedish Immigration Research. Introductory survey and annoted bibliography, Stockholm 1979. 208 so povratni tokovi sorazmerno manjši kot iz drugih dežel in da druga generacija, pojmovano z vidika švedske imigracijske politi- ke, nadaljuje prodor imigrantov v švedsko družbo. Številni podatki kažejo, da imigracija na Švedsko iz Jugoslavije v toku prejšnjih nekaj let upada, da število povratnikov (1976-77) upada, toda med njimi je relativno večje število otrok. Po drugi strani pa je med Jugoslovani na Švedskem relativno majhno število tistih, ki sprejmejo švedsko državljanstvo. To dejstvo je potreb- no zaradi tega, ker odstopa od racionalnega pričakovanja, da bo imigrant kot pripadnik te družbe izrabil kar največ pravic, ki iz njegovega statusa izhajajo, globje raziskati. Raziskovanje bi bilo potrebno usmeriti na odkrivanje dejstev o možnostih in obli- kah integracije in njihovem učinkovanju na nagnjenja in stališča imigrantov. Ker je večina otrok jugoslovanskih imigrantov rojenih na Švedskem (razmerje je približno 3:1), je očitno, da je to ge- neracija, ki je še popolnoma odvisna od strategije svojih staršev« Prav tako ne obstajajo, oziroma so bili opuščeni vsi asimilacij- ski pritiski, ki bi težili k radikalni izločitvi druge generaci- je iz kulture in družbeno-prostorske strategije njihovih staršev. Pokazatelje radikalnih težav integracije v švedsko družbo nahaja- mo na vssh področjih interakcij otrok migrantov: Pcdroč.ie si-boljčne interakcije: - slaba dvojezičnost, nejasna vloga bikulturacije, neobstajanje možnosti interakcij za nekatere jezikovne manjšine jugoslovanskih otrok, ovire v komuniciranju znotraj družine, protislovni religioz- ni vlivi družine in izobraževalnega programa (primer muslimanskih otrok), nižji uspeh v izobraževanju in zoženi izbor bodočih pok- licev, psihonevrotične posledice, ki izvirajo iz težav simbolične interakcije. Področje družbene interakcije: - ovire v procesu identifikacije (starši kot negativni vzori v 213 primeru, ko prihaja do razhajanja med avtoritativnim vzorcem dru- žine in avtoritativnim vzorcem zunanjih izobraževalnih ustanov), otrok kot objekt diskriminacije, družbena distanca domačih vrst- nikov, s katero se onemogoča družbena mobilnost tujih otrok v zgodnejšem obdobju razvoja, samoizolacija otroka, psihonevrotič- ne posledice zaradi družbene deprivilegiranosti, ustvarjanje kri- mogenih osebnostnih dejavnikov. Področje dela: - relativno večja nezaposlenost tuje mladine, prvi segmenti nove- ga subproletariata(î) Področje dezintegracije: - mladinska delikvenca in kriminal med tujimi (in jugoslovanski- mi) otroci; izraziti medetnični spori na nivoju druge generacije; - vrnitev otrok v Jugoslavijo in problemi njihove reakuTcuracije, vrnitev samo staršev v Jugoslavijo in posledice ločitve od otrok. ! Iz navedenih težav integracije lahko izvlečemo nekatere začasne sklepe, ki jih razumemo tudi kot predpostavke za nadaljna razisko- vanja in akcije v zvezi s položajem druge generacije: 1. Če se integracija otrok tujih delavcev opazuje samo kot razvoj, v okviru katerega so bistveni imperativi družbenokulturm-ga sis- tema, potem bi lahko zaključili, tj. predpostavili, da bodo otro- ci, ki so rojeni na Švedskem, imeli neprimerno manj problemov kakor otroci, ki so na Švedsko prišli iz Jugoslavije. Talca pred- postavka odgovarja številnim socialnopsihološkim in socialnoling- vističnim pristopom, v katerih je dobro znana povezanost med pro- cesom učenja in starostnim obdobjem otroka. 2. Dejstvo, da je trenutno več nezaposlenih med otroki tujih de- lavcev, lahko razlagamo s pomočjo dveh predpostavk: a) prva je, da so to otroci, ki so prišli na Švedsko pozneje in so zaradi tega slabše adaptirani: nezadovoljivo poznajo šved- 210 ski jezik in se niso mogli dlje časa solati, kar pomembno zo- žuje njihovo izbiro poklica in zmanjšuje možnosti pridobitve poklicev, ki so bolj iskani na trgu dela; b) druga predpostavka pa je, da obstaja v sferi zaposlovanja la- tentna diskriminacija, ki izhaja iz družbenih predsodkov in deluje po principu družbenega označevanja, ne pa po principu izobrazbeno-strokovne selekcije. Raziskovanje te predpostavke bi lahko dalo širši uvid v perspektivo druge generacije: ali je to družbenokulturna asimilacija ali, kar je manj verjetno, bikulturna adaptacija najmočnejši dejavnik integracije, ali pa je to še vedno samo gospodarska konjunktura. Zadnja predpo- stavka potrjuje trditev, da širše zamišljena imigracijska po- litika, ki odstopa od tipično evropskega kulturnega vzorca imigracije, temelji na nerealnih predpostavkah. 3. Nezane3ljivo3t modelov integracije, ki temeljijo na družbeno- kulturnih precisali, kaže na nepraktičnost vseh tistih pristopov, ki težijo k ločevanju druge in prve generacije. Zaradi tega vse bolj pridobivajo na pomenu tisti vidiki in praktični postopki, ki otroka vključujejo v imigrantsko družino kot najbolj naraven družbeni kontekst. Družinska celota se nasproti vsem institucio- nalnim tvorbam, v katerih sa želi na umeten način ustvariti novo okolje za razvoj druge generacije, kaže kot nezamenljivi referenč- ni okvir za oblikovanje integracijske problematike. Novejša spodbuda na področju družbenega raziskovanja na Švedskem, ki pod imenom "družbenega poročanja" (social reporting) išče po- kazatelje "družbenega blagostanja" (social welfare), pa kot kaže, vse bolj poudarja pomen ekonomskih in družbenokulturnih harmonič- nih odnosov v imigrantski družini, ker se je pokazalo, da nekek- 5na zunanja integracija otrok na škodo dezintegracije družine ne vodi k družbenemu blagostanju, predvsem v položaju, ko življenj- ske možnosti druge generacije niso bistveno drugačne od življenj- skih možnosti prve generacije. Prevedel iz hrvaščine: Miran MITAR Referat na: Jugoslovansko-švedski simpozij "Druga generacija Ju- goslovanov na Švedskem", Split, 30.10. - 1. 11. 1979 RAZVOJ SLOVENIJE IN ODVISNOST' OD ZUNANJIH TRGOV DELOVNE SILE 213 RAZVOJ SLOVENIJE IN ODVISNOST OD ZUNANJIH TRGOV DELOVNE SILE UDK: 324.14:301.161./.3 MEŽNARIČ SILVA: A. PODATKI O MIGRACIJAH NA OBMOČJU SR SLOVNI JE Začeli bomo s podatki o projekciji prebivalstva na območju Slovenije do leta 2000. Prdfckcija je bila izdelana пч osr.o- vi dveh metod, ekstrapolacije linearnega trenda ' in ARIMA 7, ker pa se ti dve metodi med seboj mnogo ne razlikujeta, na- vajamo rezultate slednje X/. Zanimivost te projekcije je v tem, da je testirala lastne pre- dikcije z novimi podatki. Prva projekcija je bila namreč izde- lana na osnovi podatkov o gibanju prebivalstva v SR Sloveniji od 1970-1976, na osnovi teg4 gibanja je podana ocena zu !-:to 1980. Pozneje, na osnovi novih podatkov in ocen za leto je preverjena točnost predikcije in ugotovljeno je, da v tre- tjini slovenskih občin predikcija gibanja prebivalstva v pre- cejšnji meri ni zadovoljila pričakovanj. Zdi se, da je razlog tenu mnogo večja neto imigracija, kot pa je vkftlkulirana v pre- dikci ji. Ta. rezultat projekcije prebivalstva r.?s je napeljal na misel, da se je v določenih občinah, ki jir. je potrebno po- drobneje raziskati, v zelo kratkem obdobju, od I01"7?-!'}""?, iz- vršila zanatna perturbanca v številu prebivalcev. 1.) D.Vogelnik, C.Trampuž (1979): Dolgoročna projekcija prebi- valstva SRS po občinah, od 193Č-2C00 2.) D.Čenar, M.Petelin (1979): Globalne projekci-'e rrvbi*--ìl.:tv3 SR S po občinah po ARIMA metodi sa oba o oje I?£S-200C i.i pri- merjava s nrojekcijar.i za obdobje 1)77-2000. Oboji iza,: Institut Jožef Stefan, junij 19 79, Ljubljana 214 Primorjanje predikcij prebivalcev občin iz izhodišča 1970 in 1979 je pokazalo, da je v naslednjih občinah prišlo do ob- čutnih pozitivnih odstopanj : - Ajdovščina - Domžale 4 - Dravograd (edino negativno odstopanje) - Krško - Lj. - Bežigrad - Metlika - Nova Gorica - Piran - Slover.j Gradec -Slovenske Konjice - Šentjur pri Celju - Tolmin - Velenje Da bi dobili dober, kot pravijo metodologi "seriozen" fond po- datkov za razpravo v modeln, ki ga bomo kasneje predstavili, smo za te občine poiskali tudi druge podatke. Iz raziskovanja o dinamiki razvoja slovenskih občin ^ smo za te občine izbra- li podatke o dinamiki ekonomskega in socialnega razvoja za ob- dobja: 1963-1'70, 1971-1976 in 1963-1976. "Podatek"je: rang občine med vsemi drugimi slovenskimi občina- mi v dinamiki ekonomskega in socialnega razvoja (tabela 1). V nadaljevanji: smo za iste občine ugotovili podatke o dinamiki zaposlovanja v obdobju od 1966-1970 leta, ter 1971-1975 (tabe- la 2), ter podacke, nujne pri tretiranju imigrantske situacije: 3.) Z. Mlinar, C. Trampuž in A.Ferligoj (19?9): Trendi in deter- minante razvojnih sprememb na ravni občine, III, RI FSPN, Ljubljana, str.176 + pril. 217 rang občine v številu devijar.tnih pojavov v obdobju 196?-1976 Podatek, s katerim zaključujemo uvodno obrazložitev databaze, je (aproksimativen) podatek o gibanju imigracij,- emigracij po regijah v SRS. 1977, oziroma 1979, leta, ki so prikazane tudi z diagramom (slika 1). Slika 1 Priseljeni,odseljeni iz SRS in emigracija delovne sile v tuji- no 1958-1978 Priseljenci, etc. (v tisočih) 15- ----\------ i- \ ✓ - * .1. . ..... ; i-1 . ■ . 1958 1960 1965 1970 1975 1973 ------priselitev iz"tujine Jugoslovan ski h republik --emigracije v tujino Stat. letopis SRS. 1979, s.49 ocena Z3 SRS, januar 19 Največ- je razlike, več kot 90 000 se pojavljajo ravno v letih po zapiranju zahodnoevropskega tržišča delovne sile; medtem, ko sc "drastični" obrat sedemdesetih let lahko delno po- jasni tudi s "spuščanjem" v inozemstvo, ki ravno takrat do- seže vrhunec cca 13 000 letno, se lahko velike in relativno stalne razlike leta 1974 in 1Q75 pojasnijo s kroničnim pri- manjkljajem delovne sile, ki se ne vrača iz inozemstva; domači tekoči priliv se zaposljuje, vendar ni zadosten. Imigrantska delovna sila tedaj hitreje priteka. Krivulja se naglo dviguje do cca 8 000 letno priseljenih (197 5) do 13 000 (1978 leta). Kakšna je situacija danes? Tržišče delovne sile: v letih 1979 in 1980 smo priča po- " skusorr., da se stopnja zaposlovanja zmanjša z administrativ- nimi ukrepi.. Prehajamo torej v obdobje delovanja še enega administrativnega, političnega "reza" v tržišče delovne si- le. Ob tem, po podatkih za 1978 in ocenah za 1979, se po- nudba delovnih mest ni zmanjšala. Imigracije: z dogovorom institucij za zaposlovanje naj bi se imigracije iz drugih republik obdržale na nivoju iz se- demdesetih let, kar pomeni okoli 7-8 000 letno. Največji 237 uporabniki te delovne sile trdijo, da z manjšim prilivom ne bi bilo mogoče ohraniti ritem proizvodnje. Emigracije: 90 skoraj neznatne, razen v Avstrijo in še to večinoma sezonskega karakterja. Povratniki z dela v inozemstvu: do sedaj zanemarljivo, po ocenah to število p£ presega emigracij. Izšeljevanja v Jugoslavijo iz Slovenije do sedaj ne kažejo tendenc porasta in je minimalno. Prirodni prirastek ^tržišču delovne sile: držimo se ocen, ki so bile že omenjane, tj, 8 - 9 000 letno. % 238 D. J):;i/.:V:¡A SILA V RAZVOJU SLOVENIJE: HOZMOSTI ZA POGA- janja z E33QCN0STJQ Def inirajmo : - s iste:», ki ga proučujemo: tržišče delovne sile v Sloveni- j i - čas prospekcije: trideset let - okolje sistema: kompetirajoča tržišča delovne sile - cilji sistema: prestrukturiranje osnovnih dejavnosti v s.nori tchnoloSko intenzivnih in kapitalno intenzivnih pa- nog г ohranjanjem delovanja do sedaj institucionalizira- nih regulatorjev socialne in politične sfere delovanja sistema. Elementi (dogodki), ki lahko: - povečajo sposobnost sistema, da doseže zastavljene cilje: . odpiranje, sproščanje, atraktivnih, visokostrukturira- niît, zahtevnih delovnih mest; . zapotavi janjc "incentives", faktorja privlačnosti za delovno silo, ki lahko zadovolji te zahteve; . v frakciji "zahtevnega" tržišča delovne sile ohranjati visoko mobilnost (med delovnimi mesti); . realocirati delovno silo na območju SRS, vendar ne iz- ključno z monetarnimi (dohodkovnimi) beneficijami ; , s politiko sporazumevanja z drugimi republikami zago- toviti povratne tokove delavcev, uvesti politiko šo- lanja za povratek in tudi politiko štipendiranja v drugih republikah; . bilateralnim sporazumevanjem z deželami imigracije zagotoviti protitokove usposobljenega kadra»dokvalifi- ciranega in šolanega v nekem določenem skladju s potre- bami SRS; , posebno pozornost posvetiti občinam, ki so pokazale ten- denco intenzivnega priseljevanja in verjetno zaposlovanja. 235 Elementi (dogodki), ki lahko zavirajo sistem v doseganju postavljenih ciljev: - linearni poseg v zaposlovanje: , zapiranje pristopa prostim delovnim mestom r.e glede na zahtevnost . destimuliranj e strokovnega kadra in strokovnosti na sploh, ne toliko z dohodkovnimi (kar se je do sedaj pokazalo kot ne posebno pomembno) temveč z ostalimi pogoji za razvoj in delo , preprečevanje fluktuacije, pretoka, mobilnosti strokov- ne delovne sile , spoznanje (neo-klasično), da se delovna sila realocira, giblje med regijami in dejavnostmi po zakonu ponudbe in povpraševanja, oziroma po razliki v dohodkih; po- kazalo se je, da se delovna sila realocira pod vplivom drugih, "nonmonetary incentives" , zaradi raznih razlogov ne regulirati sporazumno kompe- tirajočih tržišč delovne sile nerazvitih delov Jugosla- vije in Slovenije; samo sporazumevajoča politika migra- cijskih tokov in protitokov znotraj Jugoslavije lahko prispeva k izogibanju težjih konfliktov na področju teh tokov , nesposobnost, kratkovidnost - da obstaja potreba po vstopanju v mednarodno regulacijo tržišča delovne sile, ki bistveno posega v nacionalno tržišče. Ta regulacija in ounove za njo morajo biti ne samo politično, temveč tudi kritično-ekonomsko spoznane , po principu: centra in periferije preseljevati delovno intenzivne dejavnosti v občine, ki že sedaj kažejo, da v ozadju njihove ekspanzije (naštetih 18 občin), operi- ra tudi faktor priseljevanja, tj. intenzivnega zaposlo- vanja, Kumulacija takšnih dogodkov lahko pripelje do po- večane emigracije iz teh občin, s tem pa do ustvarjanja tkim, "poverty pockets" na področjih, ki so z odhodom dinamične delovne sile zmanjšala možnost, da se dinami- zira jo in prilagode zahtevam prestrukturiranja. 2 J6 E. NAJVERJETNEJŠE HEURALGICN'E TOČKE Kolikor1 je stanje, ki smo ga ugotovili najverjetnejše, me- nimo, da se v regulaciji premikov delovne sile pojavljajo naslednje neuralgične točke: - administrativnoo^ejevanje zaposlovanja, brez diferenci- ^_____ ranih "policies" za ekspandirajoče dejavnosti in posebno Za znanost in šolanje kadrov - izključno opiranje (administrativno ali ne) na dohodek kot regulator roalokacijo delovne sile - spregledanj e bistvene odvisnosti Slovenije od kompetirajo- Čih tržišč delovne sile in njihovih regulatorjev - administrativno poseganje v "umirjanje" imigracijskih tokov. F. STRATEGIJE, KI JIH ME BI SMELI UPORABLJATI _____V eni izmed knjig, pregledanih zaradi potrebe po večjem znanju o strategiji - ali bolje - policies, ki pospešuje .in zavira ekonomsko in socialno rast, najdemo: Ha j sigurnejša strategija, ki ima prav gotovo največji vpliv na rast je strategija: izogibaj se vsem tistim ekonomskim pogojem, ki so rasti sovražni. Ali: "policy that certainly affects growth is - to avoid economic conditions that are hoscile to growth". čudno, vendar ekonomist, kot eno izmed "sovražnih" strate- gij navaja uvajanje desperatorskih in apatičnih razpoloženj z ukrepi, ki nimajo niti smisla, niti cilja. 237 "V pogojih visoke nezaposlenosti, ko so človeški viri neizko- riščeni, je potrebno določiti: koliko energije družbe se bo posvetilo rasti, koliko pa na druge cilje (unbalanced growth). Tako bi bilo potrebno ohranjevati polno zaposle- nost in ne dopuščati vladanje desperatorskih razpoloženj". Znanja že imamo za to; ali imamo tudi moči, da ga uporabimo? Zaenkrat so na to vprašanje vsi odgovori pravilni. ; PREVOD I ; i ; : í 240 Paul LAFARGUE PRAVICA DO LENOBE* Predgovor G. Thiers je v okrilju Komisije za osnovno šolanje iz leta 1849 de- jal: "Rad bi, da bi bil vpliv duhovščine vsemogočen, kajti računam nanjo, da bo razširjala dobro filozofijo, ki uči človeka, da je na zemlji zato, da trpi, ne pa tiste druge filozofije, ki pravi člo- veku nasprotno: "Uživaj." G. Thiers je formuliral moralo meščanske- ga razreda, katerega okrutni egoizem in ozko pamet je utelešal. Buržoazija je tedaj, ko se je bojevala zoper plemstvo, ki ga je podpirala duhovščina, uveljavila svobodno izkušnjo ateizma; toda po zmagi je spremenila ton in ravnanje; danes pa si skuša z reli- gijo okrepiti ekonomsko in politično nadoblast. V XV. in XVI. sto- letju je veselo nadaljevala pogansko izročilo ter proslavljala me- so in njegove strasti, ki jih je krščanstvo zavrglo; dandanes, ko je do grla sita dobrin in užitkov, zanika nauke svojih mislecev, Rabelaisov, Diderotov in pridiga mezdnim delavcem vzdržnosti. Ka- pitalistična morala, bedna parodija krščanske morale, z anatemo zadeva delavčevo mesto; njen ideal je omejiti producenta na naj- manjši minimum potreb, odpraviti njegove radosti in strasti in ga obsoditi na vlogo stroja, ki brez konca in kraja poraja delo. Revolucionarni socialisti morajo znova začeti boj, ki so ga bojeva- li filozofije in pamfletarji buržoazije; naskočiti morajo moralo in socialne teorije kapitalizma; v glavah razreda, ki je poklican k akciji, morajo porušiti predsodke, ki jih je zasejal v vladajoči razred; proti licemercem vseh moral morajo razglašati, da bo zemlja prenehala biti solzna dolina delavcev, da bodo v komunistični druž- +Prevedeno po P. Lafargue, Le droit à la paresse, P. Maspero, Pa- riz 1978 1 bi prihodnosti, ki jo bomo "če je mogoče m*> ■ ,y • .c, sicer pa na- silno" ustvarili, človeške strasti imele uzdo okrog vratu, kajti "vse so dobre po naravi, izogibati se moramo le njihove slabe ra- be in ekscesov"1, temu pa se lahko izognemo le z njihovim vzajem- nim uravnovešanjem, s harmoničnim razvojem človeškega organizma, kajti, kot pravi dr. Beddoe, "šele tedaj, ko neki rod doseže naj- višjo stopnjo fizičnega razvoja, doseže tudi najvišjo točko ener- gije in moralne sile". Takšno je bilo tudi mnenje velikega natura- 2 lista Charlesa Darwina. Spodbijanje Pravice do dela, ki ga ponovno izdajam z nekaj novimi pripombami, je izšlo v tedniku Egalité iz leta 1880, druga serija. P.L. Sapor Sainte-Pélagie, 1883. Descartes, Les passions de l4ame. ^Doktor Beddoe, Memoirs of the Anthropological Society: Ch. Dar- win, Descent of Man. 242 1. Pogubna dogma Lenarimo v vseh rečeh, razen v ljubljenju in pitju, razen v le- ñar jenju. Lessing Čudna norost je obsedla delovne razrede narodov, kjer vlada kapi- talistična civilizacija. Ta norost povzroča osebno in družbeno be- do, ki dve stoletji trpinči klavrno človeštvo. Ta norost je lju- bezen do dela, smrtonosna strast do dela, ki izčrpuje življenjske sile posameznika in njegovega potomstva. Duhovniki, ekonomisti in moralisti pa so posvetili delo, namesto da bi se uprli tej duševni zablodi. Ti zaslepljeni in omejeni ljudje so hoteli biti bolj mod- ri od svojega Boga; ti slabotni in prezira vredni ljudje so hoteli spet uveljaviti tisto, kar je bil njihov Bog preklel. Jaz, ki se ne razglašam za kristijana, ekonoma in moralneža, se ob njihovi sodbi sklicujem na sodbo njihovega Boga; ob pridigah njihove re- ligiozne, ekonomske morale z grozotnimi posledicami dela v kapita- listični družbi. V kapitalistični družbi je delo vzrok vsakega intelektualnega pro- pada, vsake organske deformacije. Primerjajte čistokrvneža iz Rot- echildovih konjušnic, ki mu streže dvoroka služinČad, s težkim prostakom z normandijskih kmetij, ki or je zemljo, vlači gnoj, pre-r važa žetev. Poglejte plemenitega divjaka, ki ga misionarj i trgovi- ne in trgovci z religijo še niso pokvarili s krščanstvom, sifili- som in dogmo dela, nato pa poglejte naše bedne strežnike strojev.^ ^Evropski raziskovalci se začudeni ustavljajo spričo fizične lepo- te in ponosnega^obnašanja ljudi iz primitivnih ljudstev, ki niso umazani s tem, čemur Pepping pravi "strupeni dih civilizacije". Ko lord George Campbell pripoveduje o domačinih z oceanijskih otokov, piše: "Ni na svetu ljudstva, ki bi vas že na prvi pogled bolj presenetilo. Njihova gladka koža rahla bakrene barve, njiho- vi pozlačeni povezani ljudje, njihovo lepo in veselo obličje, z eno besedo njihova oseba je bila nov in čudovit vzorec geni homo; ?A7j Ce hočemo v naši civilizirani Evropi najti sled prirojene človeko- ve lepote, jo je treba iskati pri narodih, ki pri njih ekonomski pred.redki še niso izkoreninili sovraštva do dela. Španija, ki žal propada, se lahko pohvali, da ima manj tovarn, kot imamo mi zapo- rov in kasarn; toda umetnik uživa, ko občuduje drznega Andoluzij- ca, zagorelega kot kostanj, pokončnega in prožnega kot jeklena pa- lica; in človeku zatrepeta srce, ko sliši berača, veličastno oble- čenega v preluknjan capa, kako z amigo ogovarja Ossunskega vojvo- do. Za Spanca, pri katerem prvotna žival še ni odmrla, je delo naj- zaradi fizičnega videza so se zdeli višja raaa od naše." Civilizi- rane! starega Rima, Cezarji, Taciti, so z enakim občudovanjem opa- zovali Germane iz komunističnih plemen, ki so preplavljali rimski ir perij. - Tako kot Tacit je tudi Salv ion, duhovnik iz V. stoletja, ki so mu dali vzdevek uč it r 11 a>r f o v, dajal berbere za z.rled civi- lizirancem in kr ist i j ancas: "Ki* sr.. o r.eó !.oteži ftrerti barbarov, ki so čistejši cd nas. Se več, barbare prizadenejo ta..>a nečisfcovanja, Go- ti ne trpijo, da bi bili med njimi razuzdana i iz njihovega naroda; samo Rimljani imajo pri njih zaradi klavrne?-5 privi Teci j a njihove narodnosti pravico do nečistovanja. (Pederost ija je bila tedaj ve- lika moda med pogani in kristijani...) Zatirani hodijo k barbarom iskati človečnosti in zatočišča." (De C-u borna t io »v lei). - Stara civilizacija in porajajoče se krščanstvo sta po':vwùl8 barbaro sta- rega sveta, tako kot postarano krščanstvo in moderna kapitalistič- na civilizacija kvarita divjake novega sveta. G. P. Le Play, ki mu moramo priznati dar opazovanja, dasi odklanja- mo njegova sociološka sklepanja, okužena s filantropskim in krščan- skim preudhonizmom, pravi v knjigi Les ouvriers européens (1885): "Baškirji so nagnjeni k lenobi (BašTirji so polnonadski pastirji z azijskega pobočja Urala); prosti čas nomadskega življenja, nava- da meditiranja, ki zaradi njega nastane çri najbolj nadarjenih po- sameznikih , pogosto kažeta pri njih odličnost obnašanja, pretanje- no pamet in presojo, ki jo le poredko opazimo na isti družbeni rav- ni v kakšni bolj razviti civilizaciji... Najbolj pa se jim upirajo dala na polju; raje bi delali karkoli, kot pa sprejeli poklic po- ljedelca." Poljedelstvo je dejansko prva manifestacija suženjskega dela v človeštvu. Po biblijskem izročilu je bil prvi zločinec Kajn, poljedelec. hujše vseh suženj ste v.'" Tudi Grki iz velikega obdobja co za delo imeli samo prezir: delati je bilo dovoljeno samo sužnjem: svoboden človek je poznal samo telesne vaje in umske igre. To je bil tudi tisti čas, ko si se gibal in dihal med Aristotelovim, Fidievim, Aristofanovim ljudstvom; to je bil čas, ko je peščica pogumnih na Maratonu stria norde iz Azije, ki jo je Aleksander kmalu potem o- svojil. Antični filozofi so učili prezir do dela, do te degradaci- je svobodnega človeka; pesniki so opevali lenobo, to darilo bogov: 0 Melibea Deus nobis h ce c otia fecit. ^ Kristus je v svojem govoru na gori pridigal lenobo: "Oglejte si rast lilij na polju, ne delajo in ne predejo, pa ven- dar vam pravim, Salomon v vseh svoji slavi ni bil sijajneje oble- čen,"6 Jehova, bradati in odvratni bog, je dal svojim častilcem čudovit zgled idealne lenobe; po šestih dneh dela je večno počival. Za katere rase pa je bilo delo organska nujnost? Za Auvergnate; za Skote, te Auvergnate Britanskih otokov, za Galege, te Auvergna- te Španije; za Bomorjance, te Auvergnate Nemčije; za Kitajce, te Auvergnate Azije. Kateri razredi v naši družbi ljubijo delo zaradi dela? Kmečki lastniki, drobni meščani, prvi sklonjeni nad svojo zemljo, drugi zaprti v svoje kramarije se gibljejo kot krti v svo- jem podzemskem rovu in se nikoli ne zravnajo, da bi zaradi zabave pogledali naravo. ^Španski pregovor pravi: Descansar es salud (počitek je zdravje). 50 Meliba, Bog nam je dal to brezdelje, Vergil, Bukolika (glej dodatek). ^Evangelij po svetem Mateju, VT. pogl. 24 5> Pa vendar je proletariat, veliki razred, ki obsega vse proizvajal- ce civiliziranih narodov, razred, ki bo s svojo emancipacijo eman- CDpiral človeštvo od suženjskega dela, izdal svoje nagone in ne pozna svojega zgodovinskega poslanstva; dovolil je, da ga je per- vertirala dogma dela. Trda in strašna je bila njegova kazen. Vse individualne in družbene nadloge so nastale iz njegove strasti do dela. 2. Blcgoslovi dela Leta I77O je v Londonu izšel anonimen spis z naslovom: An Essay on Trade aud Commerce.х V tistem času je povzročil določen hrup. Av- tor, velik človekoljub, se je zgražal nad tem, da "si je manufak- turni plebs v Angliji vtepel v glavo fiksno idejo, da imajo vsi po- samezniki, ki ga sestavljajo, že zato, ker so Angleži, po rojstvu pravico, privilegij, da so bolj svobodni in bolj neodvisni kot de- lavci v katerikoli drugi deželi Evrope. Ta ideja je lahko koristna za vojake, katerih pogum spodbuja; toda za delavce v manufakturah in za državo je bolje, da se jih ta misel čim manj dotika. Delavci se ne smejo nikoli imeti za neodvisne od svojih predstojnikov. Skrajno nevarno je spodbujati takšna Čustva v trgovski državi, ka- kršna je naša, kjer ima najbrž sedem osmin prebivalstva le malo premoženja ali pa ga sploh nima. Ozdravljenje ne bo dokončano vse dotlej, da se bodo naši reveži iz industrije sprijaznili s tem, da delajo šest dni za isto vsoto, ki jo zdaj zaslužijo v štirih." Ta- ko so skoraj stoletje pred Guizotom v Londonu odkrito pridigali delo kot zavoro za plemenite strasti človeka. "Več bodo moja ljudstva delala, manj bo v njih pregrehe", je 5» ma- ja I8O7 pisal iz Csteroda Napoleon. "Jaz sem oblast (...) in odlo- čil sem se ukazati, naj so ob nedeljah po službi božji delavnice cdprte, delavci pa naj delajo." "Esej o pogajanju m trgovini. 246 Avtor Essay on Trade je predlagal, da bi iztrebil lenobo in uklonil občutke ponosa in neodvisnosti, ki jih lenoba spočenja - naj zapro reveže v idealne hiše dela (ideal workhouses), ki bi postale "hiše strahovlade, kjer bi bili prisiljeni delati 14 ur na dan, tako da bi, če odštejemo čas za obrok,ostalo polnih in celih 12 ur dela." Dvanajst ur dela na dan je torej ideal človekoljubov in moralistov XVIII. stoletja. Mi pa smo ga še presegli za nec plus ultra!. Mo- derne delavnice so postale idealna popravilišča, kamor zapirajo delavske množice, kjer ne obsojajo na prisilno delo 12 do 14 ur na p dan samo moških, temveč tudi ženske in otroke! In pomislite, da so se sinovi junakov Tetorja pustili z religijo dela degradirati tako močno, da so po 1848. sprejeli kot revolucionarno pridobitev zakon, ki je omejeval delo v tovarnah na dvanajst ur; za revolucio- narno načelo so razglasili pravico do dela. Francoski proletariat, sramuj sel Samo sužnji so bili zmožni takšne nizkotnosti. Grku iz heroičnih časov bi bilo potrebnih dvajset let kapitalistične civi- lizacije, da bi dojel takšno ponižanje. In če so se bolečine prisilnega dela, če so se tegobe lakote, šte- vilnejše od kobilic iz Biblije, zgrnile nad proletariat, jih je že sam priklical. To delo, ki so ga junija 1848. delavci z orožjem v roki zahtevali, so vsilili svojim družinam; baronom industrije so izročili svoje žene in otroke. Z lastnimi rokami so uničili domače ognjišče; z lastnimi rokami so zatrli mleko svojih žena; nesrečnice so morale noseče in doječe otročice oditi v rudnike in manufakture kriviti hrbtenico in izčrpavati živce; z lastnimi rokami so zlomili življe- nje in moč svojih otrok. - Proletarci, sramujte sel Kje so tiste ? Na prvem dobrodelnem kongresu, ki je bil v Brisiju leta 1857, je eden najbogatejših manufakturistov iz Marquette pri Lillu, g. Scri- ve, med ploskanjem članov kongresa pripovedoval z najplemenitej- šim zadovoljstvom izpolnjene naloge: "Vpeljali smo nekaj pripo- močkov za razvedrilo otrok. Naučili smo jih, da med delcc pojejo, tudi štetja smo jih naučili med delom: to jih razvedruje in jim omogoča, da pogumno sprejmejo teh dvanajst ur dele, ki jih totre- bule.-jo, da si priskrbe sredstva za obstoj." Dvanajst ur dexa m kakšnega dela! Vsiljenega otrokom, ki se nimajo dvanajst let! - Materialisti bodo zmeraj obžalovali, da ni pekla, kamor bi lahko prikovali te kristjane, te človekoljube, te rablje otroštva! 2*7 botre, o katerih govore naše pripovedke, naše stare pravljice, ki so bile drzne v besedi, odkritega gobca in ljubiteljice boginje steklenice? Kje.so tiste veseljakinje, ki so zmeraj stopicale, zme- raj kuhale, zmeraj prepevale, zmeraj sejale življenje in spočenja- le radost?... Danes imamo tovarniška dekleta in ženske, negobljene cvetke bledih barv, medle krvi, z razdejanimi želodci, z izčrpani- mi udi!.... Nikoli niso spoznale robustnega veselja in ne bi znale razposajeno povedati, kako je bila prebita njihova lupina! - In otroci? Dvanajst ur dela za otroke. 0 beda! - Toda vsi Julesi Simo- ni z Akademije moralnih in političnih ved, vsi Germinyji iz jezui- tovstva si niso mogli izmisliti nobenega bolj duhamornega zla za pemet otrok, bolj razdiralnega za njihove organizme od dela v po- kvarjenem ozračju kapitalistične delavnice. liaša deba je, kot pravijo, stoletje dela; dejansko pa je stoletje bolečine, bede in pokvarjenosti. Pa vendar so vsi buržoazni filozofi in ekonomisti od mučno zraedene- ga Augusta Comta do smešno jasnega Leroy-Beaulieuja; buržoazni pis- ci od šarlatansko romantičnega Victorja Hugoja do naivno grotesk- nega Paula de Kocka, intonirali ogabne pesmi v počastitev boga predka, prvorojenca Dela. Po tem, kar pripovedujejo, bo na zemlji zavladala sreča: že je Čutiti njen prihod. V minulih stoletjih зо prebrskali fevdalni prah in bedo ter poročali o mračnih nasprotjih blaginji zdajšnjega časa. - Mar so nas utrudili ti prenažrteži. ti zadovoljneši, ki so še pred kratkim sodili med služinčađ velikašev^ danes pa so peresni hlapci in mastno plačevani hlapci buržoazijet sc nas utrudili obenem s kmetom retorika La Eruyèra? Prav! Tu je sijajna slika proleterskih užitkov v letu kapitalističnega napred- ka i?40, kakor jo je naslikal eden izmed njihovih, dr. Villermé, član Instituta, tisti, ki je bil leta 1848 član tiste družbe uče- njakov (Thiers, Cousin, Passy, akademik Blanqui so bili med njimi), ki je razširjala med množicami bedarije buržoazne ekonomije in mo- rale. I 245 Dr. Villermé govori o manufakturni Alzaciji, o Alzaciji Kesunerjev, Dolfusov, teh cvetov človekoljubja in industrijskega republikar.st- va. Toda preden doktor postavi pred nas sliko proleterske bede, po- slušajmo alzaškega manufakturista g. Th. Miega iz hiše Dolfus, Kie- ga in dr., kako slika položaj obrtnika v stari industriji: "Pred petdesetimi leti (leta 1813, tedaj, ko je nastajala moderna indu- strija) so bili vsi delavci otroci teh krajev, živeli so v okoliš- kih mestih in vaseh in skoraj vsi so imeli hiše, pogosto pa še z majhno polje. To je bila delavčeva zlata doba. Toda tedaj alzaška industrija ni preplavljala sveta s svojo bombaževino in njeni Dolfusi in Koechli- ni še niso postali milijonarji. Toda petindvajset let pozneje, ko je Villermé obiskal Alzacijo, je moderni minotaver, kapitalistična delavnica, že osvojil deželo; v svoji nenasitni lakoti po človeškem delu je iztrgal delavce iz njihovih domov, da bi jih bolje izžemal in da bi bolje izrazil delo, ki so ga vsebovali. Delavci so v ti- sočih pritekli na žvižg stroja. "Veliko število", piše Villermé, "pet tisoč od sedemnajst tisočih, jih je bilo zaradi stanovanjske draginje prisiljenih, da se nasta- nijo v bližnjih vaseh. Nekateri so prebivali tudi dve milji (lieue ■ 5 icm» tj. 12 km) in četrt od manufakture, kjer so delali. V Moulhousu, v Dornachu se je delo začenjalo ob petih zjutraj, kon- čalo pa se je ob petih zvečer, tako poleti ko pozimi (....). Vide- ti bi jih morali, kako vsako jutro prihajajo v mesto in vsak večer odhajajo iz njega. Med njimi je precejšnje število bledih, mrša- vih žensk, ki bose hodijo po blatu in ki si -ker pač nimajo dežni- kov - v dežju ali snegu pokrivajo glave s predpasniki ali vrhnjimi krili, da bi si zavarovale obraz in vrat; še večje pa je število otrok, ki niso nič manj umazani in nič manj upadli in ki so obleče- ^Govor, ki ga je imel maja 1863. na Mednarodni družbi za praktič- ne studije iz socialne ekonomije (Société internationale d'études pratiques d'économie sociale) in ki je bil natisnjen v časopisu Economiste français iz istega časa. 2-'. 9 ni v cape, vse mastne od olja, ki ned delom kaplja nanje iz statev. Ti otroci, ki jih njihova nepremočljiva oblačila bolje varujejo pred dežjem, nimajo v rokah niti košar s hrano za čez dan, kot jo imajo ženske, o katerih smo pravkar govorili; v roki ali skrivaje ped jopica ali kakor pač morejo nosijo s seboj kos kruha, ki jih nora hraniti do ure, ko se vrnejo domov. Tako se pri teh nesrečnikih utrujenosti zaradi čezmerno dolgega dne, saj traja najmanj petnajst ur, pridružuje še utrujenost zara- di prihajanja na delo in odhajanja z njega, ki je tako pogosto in tako naporno. Zato so zvečer, ko se vrnejo domov, preobteženi s po- trebo po spanju in naslednjega dne odhajajo, preden so si docela odpočili, da bi prispeli v delavnico, ko se odpre." Zdaj pa še o luknjah, v katerih so natlačeni tisti, ki stanujejo v mestu: "V Koulhousu, v Dornachu in v bližnjih hišah sem videl ta bedna bi- vališča, v katerih spita vsaka v svojem kotu dve družini na slami, vrženi na tla in speti z dvema deskama... Beda, v kateri živijo delavci bombažne industrije v departmaju Kaut-Rhin je tako globoka, da ima naslednji žalostni rezultat: medtem ko v družinah tovamaiv jev, trgovcev, suknarjev, tovarniških direktorjev polovica otrok doseže starost enaindvajsetega leta, ta ista polovica preneha ob- stajati pred dovršenima dvema letoma v družinah tkalcev in delav- cev v bombažnih predilnicah." Ko Villermé govori o delu v delavnicah, dodaja: "Tam ni dela, nalog, temveč mučenje, in nalagajo ga otrokom med róstim in osmim letom (...) To dolgo in vsakdanje trpinčenje v na- čelu ¿podkopuje delavce v bombažnih predilnicah." V zvezi z dolžino dela je Villermé pripomnil, da kaznjenci na pri- silnem delu delajo samo deset ur, sužnji na Antilih pa poprečno 250 devet ur, medtem ko obstajajo v Franciji, ki je bila izvršila Revo- lucijo iz leta 89, ki je razglasila pompozne človekove pravice, mar- nufakture, kjer traja delovni dan šestnajst ur, na katere dovolijo L. delavcem uro in pol za obrok. Kakšno bedno abortiranje protirevolucionarnih načel buržoazije! Kakšna turobna sedanjost njenega boga Napredka! Človekoljubi raz- glašajo za dobrotnike človeštva tiste, ki dajejo revežem delo, da bi sami bogateli v brezdelju; bolje bi bilo, če bi posejali kugo, zastrupili izVire, kakor pa da bi postavili tovarno sredi kn;ečke- ga prebivalstva. Upeljite tovarniško delo in zbogom radost, zdrav- je, svoboda; zbogom vse tisto, zaradi česar je življenje lepo in vredno, da ga živimo.^ Ekonomisti pa gredo in ponavljajo delavcem: Delajte, da povečate družbeno premoženje! Pa vendar jim neki ekonomist, Destutt de Tra- cy» odgovarja: "Prav v revnih narodih ljudstvo živi prijetno; v bogatih narodih pa je ljudstvo ponavadi revno." -R. Villermé, Tableau de l'état physique et mor?l des ouvriers dans les fabriques de cotton, de laine et de soie, 1540. Dolfusi, Koechïini s svojimi delavci niso tako ravnali zato, ker so bili protestantski republikanci, domoljubi in človekoljubi; kajti aka- demik Blanqui, Reybaud, prototip Јегбта Paturota, in Jules Simon, politični mojster Jacques, so ugotovili isto ljubeznivost do de- lavskega razreda pri zelo katoliških in zelo monarhičnih tovarnar- jih v Lillu in Lyonu. Tukaj se kapitalistične vrline čudovito uje- majo z vsemi političnimi in verskimi prepričanji. 5 ^Indijanci iz bojevitih plemen v Braziliji ubijajo svo^e pohablje- nce in starce^ prijateljstvo izpričujejo tako, da končajo življe- nje, ki ga veo ne radoste spopadi, praznovanja in plesi. Vea pri- mitivna ljudstva so dajala svojcem ta dokaz naklonjenosti; Kesa- geti iz Kaspijskega morja (Herodot) enako kot Weni iz Nemčije in Kelti iz Galije. Se zdaj lahko v švedskih cerkvah vidimo kije, ki jim pravijo družinski kiji in ki so rabili za to, da z njimi odrešijo starše žalostne starosti. Kako izrojeni so sodobni pro- letarci, da potrpežljivo sprejemajo grozovito bedo tovarniškega delal 251 Njegov učenec Cherbuliez pa nadaljuje: "Delavci sami s tem, da sodelujejo pri akumulaciji produktivnih kapitalov, prispevajo k dogajanju, ki jim mora prej ali slej od- vzeti del mezde." Toda ekonomisti, zaglušeni in idiotizirani z lastnim tuljenjem, od- govarjajo: Delajte, kar naprej delajte, da si ustvarite blaginjo I In v imenu krščanske pohlevnosti lajna duhovnik anglikanske cerk- ve, častiti Townshend: Delajte, delajte dan in noč; z delom bo zrasla vaša beda, vaša beda pa nam bo omogočila, da vam ne bomo morali vsiljevati dela s silo zakona. Zakonsko vsiljevanje dela povzroča "preveč truda, zahteva preveč nasilja in povzroča preveč hrupa; nasprotno pa lakota ni samo miren, tih in nenehen pritisk, marveč kot najnaravnejše gibalo dela in industrije izzove tudi naj- močnejša prizadevanja." Delajte, delajte proletarci, da povečate družbeno premoženje in svo- jo individualno bedo, delajte, delajte, da boste s tem, da postane te revnejši, imeli več razlogov za delo in za bedo. Takšen je neiz- prosen zakon kapitalistične produkcije. Ker so proletarci prisluhnili sleparskim besedam ekonomistov in se z dušo in telesom prepustili zlu dela, poganjajo celotno družbo v te presežnoprodukcijske industrijske krize, ki povzročajo krče družbenega organizma. Ker pride tedaj do preobilja blaga in dc po-'k manjkanja kupcev, se delavnice zapro, lakota pa biča delavsko pre- bivalstvo s tisočjermenim bičem. Proletarci, ki jih je pobebavila delovna dogma, ne razumejo, da je presežno delo, ki so si ga napr- tili v časih tako imenovane prosperitete, vzrok njihove zdajšnje bede in da bi morali steči k žitnim kaščam in vpiti: "Lačni smo in jesti hočemoI... Res, nimamo niti prebite pare, toda četudi smo še taki berači, smo vendarle mi poželi žito in obrali grozd- o 6 . . . . " 245 Da bi morali oblegati skladišča g. Bonneta de Jujurieuxa, izumite- lja industrijskih samostanov in vzklikati: "G. Bonnet, tu so vaše f) 7 ovalistke , odvijalke , predice, tkalke, od mraza drgetajo v svo- jih zakrpanih bombažnih oblekah, ki bi razžalostile tudi Zidcvo oko, pa vendar so prav one spredle in stkale svilene obleke spogled- ljivk vsega krščanstva. Revice niso utegnile skrbeti za toaleto, ker pač delajo trinajst ur na dan, zdaj pa so brez dela in bi lah- ko pošelestevale okrog s svilo, ki so jo izdelale. Kar sc jim iz- padli mlečni zobje, so se žrtvovale za vaše premoženje in živele v vzdržnosti; zdaj imajo dovolj prostega časa, pa bi rade nekoliko uživale sadove svojega dela. Dajte, g. Bonnet, dajte svilo, g. Har- mel bo dal muslin, g. PouyeivQuertier kaliko, g. Pinet čeveljce za njihove ljube mrzle in vlažne nožice... V veselje vam bo, ko jih boste videli oblečene cd glave do peta in poskočne. Dajte, brez izgovorov- prijatelj človeštva ste, kaj ne, in povrhu vsega še kristjan? - Dajte svojim delavkam na voljo premoženje, ki so vam ga zgradile z mesom svojega mesa. - Zavzemate se za trgovino? - Olajšajte kroženja blaga; porabniki so že tukaj; odprite jim neo- mejene kredite. Saj ste prisiljeni tako ravnati s prekupčevalci, ki jih ne poznate ne od Adama in ne od Eve in ki vam niso ničesar dali, niti kozarca vode ne. Delavke vam bodo poplačale, kakor bodo mogle: če bodo na dan, ko plačilo zapade, mencale in dovolile neiz- plačljivost menic, jih boste spravili v stečaj, če pa pri njih ne bo kaj zaseči, boste zahtevali, naj vam plačajo z molitvami: bolje vas bodo popeljale v raj kot tiste vaše črne vreče z nosovi, polni- mi tobaka." Delavci pa, namesto da bi izrabili trenutke krize za splošno raz- širjanje produktov in za vsesplošno veselje, crkujejo od lakote in hodijo z glavami tolči ob vrata delavnice. Z upadlimi obrazi, z mršavimi telesi in s prosečimi govorancami naskakujejo tovarnar- je: "Dobri g. Chagot, mili g. Schneider, dajte nam delo, saj nas ne muči lakota, trpinči nas sla po delu!" In ti bedneži, ki imajo komaj dovolj moči, da stoje pokonci, prodajo dvanajst ali štiri- ^Ovalist: delavec, ki ovalno oblikuje svilne zapredke 'Odvijalee (Moulineur): delavec, ki mehanično prede in suče niti surove svile. 253 najst ur dela dvakrat ceneje kot tedaj, ko so še imeli kruh na mizi. Človekoljubi iz industrije pa izrabljajo brezposelnost, da bi ce- neje producirali. Če industrijske krize slede obdobjem presežnega dela tako usodno, kot noč sledi dnevu, in vlečejo za seboj prisilno nezaposlenost in bedo brez izhoda, privedejo tudi do neizprosnega bankrota. Kolikor ima tovarnar kredita, toliko popušča vajeti besnosti dela, sposoja si in spet sposoja, da bi lahko dal delavcem surovino. Omogoča pro- duciranje, ne da bi premišljeval, da se trg duši in bodo njegovi papirji zapadli, če se mu blaga ne bo posrečilo prodati. Ko je pri- tisnjen ob zid, gre prosjačit k Židu, se mu vrže k nogam in mu po- nuja kri, čast. "Kanček zlata bi bolj ustrezal", odvrne Rotschild, "v skladišču imate 20 000 parov nogavic, vredne so dvajset soldov, jaz pa jih vzamem za štiri solde." Ko žid dobi nogavice, jih proda po šest ali osem soldov in vtakne v žep žvenketajoče stosoldcvske kovance, ki ne dolgujejo nikomur nič: toda tovarnar se je izmaknil, da bi bolje skočil. Nazadnje pride polom in skladišča so natlačena; tedaj zmečejo skozi okno toliko blaga, da ne vedo, kako je prišlo skozi vrata. Vrednost uničenega blaga šteje stotine milijonov» z»' 8 nje stoletje so ga sežigali ali metali v vodo/' Toda preden tovarnarji pridejo do tega sklepa, potujejo po sve u in iščejo tržišča za blago, ki se grmadi; prisiljujejo svoje via» de, da si priključujejo kakšen Kongo, da se polaste kakšnega Ton- kinga, da s topovskimi streli uničujejo kitajski zid, ki bi tja odtekla njihova bombaževina. V zadnjih stoletjih se je ced Frene i- jo in Anglijo bil dvoboj na smrt v zvezi s tem, kdo bo imel eks- kluzivno pravico prodajati v Ameriki in Indiji. Tisoči mladih in krepkih mož je s svojo krvjo pordečilo morja med kolonialnimi voj- nami v XI., XVI. in XVIII. stoletju. Preobilje kapitalov je prav takšno kot preobilje blaga. Finančniki več ne vedo, kam naj jih plasirajo; tedaj se o dve unči; namesto da bi, bolj papeški od papeža, zmerno pil slabo vino, bo pil velike in globoke bokale bordojca, burgundca brez industrijskega krsta in 267 prepustil vodo živini. Proletarci so si zapičili v glavo, da bodo kapitalistom naprtili deset ur v fužini in v rafineriji; prav to je velika napaka, vzrok družbenih antagonizmov in državljanskih vojn. Treba bo preprečeva- ti, ne pa vsiljevati delo. Rotschildi in Sayi naj dokažejo, da so bili vse življenje popolni pridaniči; in če prisežejo, da hočejo žo naprej živeti kot pridaniči kljub splošnemu priučevanju za delo, jih bodo vnesli na seznam in na svojih županstvih bodo vsako jutro dobili novec za dvajset frankov za svoja drobna veselja. Družbene zdrahe bodo zginile, Rentniki in kapitalisti se bodo prvi priklju- čili ljudski stranki, ko bodo prepričani, da jim še zdaleč noče nič hudega, nasprotno, hoče jih le odrešiti presežnoporabnega po- tratniškega dela, ki so jim ga naprtili že ob rojstvu. Tiste bur- žuje, ki ne bodo mogli dokazati svojih pravic pridaničev, pa bodo pustili, naj se ravnajo po svojih nagonih: dovolj ogabnih pokli- cev je, da se lahko zaposle - Dufaure bi snsžil javna stranišča; Galiffet bi klal garjave prašiče in napihnjene konje; člani komi- sije za pomilostitve, ki bi jih poslali v Poissy"1", bi zaznamovali goveda in ovce za zakol, senatorji, ki so navezani na pogrebne slo- vesnosti, bi igrali pogrebce. Za druge bi našli poklice, ki bi bi- li v dosegu njihove pameti. Lorgeril, Bronglie bi zameševala ste- klenice šampanjca, toda nataknili bi jima nagobčnike, da se ne bi mogla upijanjati; Ferry, Freycinet, Tirard bi uničevala stenice in mrčes v ministrstvih in drugih javnih krčmah. Kljub temu pa bo treba buržoaziji preprečiti dostop do državnih dohodkov zaradi strahu pred starimi navadami. Bridkega in dolgega maščevanja pa bodo deležni moralisti, ki so sprevračali človeško naravo, potuhnjenci, svetohlinci, hinavci "in druge takšne sekte ljudi, ki se pretvarjajo, da bi prevarali ljudi. Kajti pred preprostim ljudstvom se delajo, da se ukvarja- jo samo s kontemplacijo in pobožnostjo, a posti in zatiranjem čut- xroissy: osrednji zapor. ?63 , nosti, zares samo s tem, da vzdržujejo in hranijo drobno krhkost svoje človeškosti: v nasprotju s tem pa se obilno hranijo. Bog ve p kako! et Curios simulant sed Bacchanalia vlvunt. 0 tem lahko pre- berete v debelih črkah in podobah z njihovih rdečih gobcev in lad- jastih trebuhov, le da se dišavijo z žveplom."^ V dneh velikih ljudskih veselic, ko bodo za komuniste in kolektivi- ste krožile steklenice, se sprehajale gnjati in poletavale kupe, bodo člani Akademije moralnih in političnih ved, duhovniki ekonom- ske, katoliške, protestantske, židovske, pozitivistične in svobo- domiselne cerkve v dolgih in kratkih oblačilih, propagatorj i malt- husianstva in krščanske, altruistične, neodvisne ali podrejene mo- rale, oblečeni v rumeno, držali svečo, da si bodo ožgali prste in živeli v lakoti poleg radodarnih žensk in miz, obloženih z mesom, sadjem in cvetjem, umirali od žeje ob prepolnih sodih. Štirikrat na leto, ob menjavi letnih časov, jih bodo zaprli v velika kolesa kot brusačeve pse in jih za deset ur obsodili, da meljejo veter. Odvetniki in sodni izvedenci bodo doživeli isto kazen. V režimu lenobe bodo, da bi ubili čas, ki nas po trenutkih ubija, prireditve in gledališke predstave dan na dan; to je delo kot na- lašč za naše zakonodajalske buržuje. Organizirali jih bodo v tru- me, da bodo hodile po sejmih in vaseh in tam predvajale zakonodaj- ne predstave. Generali bodo v jahalnih škornjih, s prsmi, navešeni- mi z vrvicami, s kolajnami, s križi Legije časti, hodili po ulicah in trgih in nabirali dobre ljudi. Gambetta in Cassagnac, njegov bo- ter, bosta pri vratih na glas vabila. Cassagnac bo v kostimu baha- Delajo se Curie, žive pa kot na bakhanalijah. (Juvenal). ^"et autres telles sectes de gens qui sont déguisés pour tromper le monde. Car donnant entendre au populaire commun qu'ils ne sont occupés sinon à contemplation et dévotion, en jeusnes et mnscéra- tion de la sensualité, sinon vrayement pour soustenter et alimen- ter la petite fragilité de leur humanité: au contraire font chiè- re. Dieu sait qu*elle! et Curios simulant seč Bacchanalia vivunt. Vous le pouvez lire en r-prosso lettre et enlunineure de leurs rcu- ges museaulx et ventre £ poulaine, sinon quand ils se parfument de souphire.n (Pantagruel. 1, II. pogl., LXXIV.) 273 ča zavijal z očni, si sukal brke, pljuval goreče predivo in grozil vsem z očetovo pištolo ter zginil v luknjo, takoj ko bi mu kdo po- kazal Lullierov portret; Gambetta bo govoril o zunanji politiki, o majhni Grčiji, ki ga indoktorizira in ki je razvnela Evropo, da je ta opeharila Turčijo; o veliki Rusiji, ki ga je zaslepila s kompotom, ki ga je obljubila narediti iz Prusije in ki si želi na zahodu Evrope prask in bušk, da bi na Vzhodu lahko opravila svoje in v notranjosti zadrgnila nihilizem; o g. von Bismarcku, ki je bil dovolj dober, da mu je dovolil, da se je izrekel glede amnestije... nato bo razgalil svoj veliki trebuh, poslikan s tremi barvami, za- bobnal nanj sklic in našteval slastne živalice, vrtne strnade, go- moljike, kozarce Margauxa in Iquema, ki si jih je tja nagoltal, da bi spodbodel poljedelstvo in obdržal na vrvici Bellevillske volil- ce. V lopi bodo začeli z Volilno farso. Buržoazni kandidatje, oblečeni v pavlihe, bodo pred volilci z le- senimi glavami in oslovskimi ušesi plesali ples političnih svobo- ščin, se spredaj in zadaj otirali s svojimi volilnimi programi z mnogimi obljubami in s solzami v očeh govorili o tegobah ljudstva, z donečim glasom pa o slavah Francije; glave volilcev pa se bodo v zboru in čvrsto oglašale: I-al i-a! Nato se bo začela velika uprizoritev; Kraja dobrin naroda. Kapitalistična Francija, ogromna samica, kosmata po obrazu in ple- šasto lobanje, razveznjena, razpuščenega, nabuhlega, bledega mesa, z ugaslimi očmi, zaspana in zehajoča leži na baržunastem kanapeju; ob njenih nogah pa industrijski kapitalizem, orjaški železen orga- nizem, mehanično požira moške, ženske,, otroke, ki njihovi turobni in presunljivi kriki polnijo ozračje; Banka s kunjim gobcem, s hi- jenjim telesom in harpijinimi rokami mu urno izmika kovance po sto soldov iz žepa. Tolpe bednih in izpitih proletarcev v capah, ki jih spremljajo orožniki z izdrtimi sabljami, preganjajo pa jih 270 furije, ki jih bičajo z biči lakote, prinašajo k nogam kapitalisti- čne Francije kupe blaga, sode vina, vreče zlata in žita. Langlois, držeč hlače z eno roko, Proudhonovo oporoko z drugo, v zobeh pa proračunsko knjigo, se postavi na čelo narodnih dobrin in stražari. Ko so tovori preloženi, preženejo z udarci kopit in bajonetov de- lavce in odpro vrata industrijcem, trgovcem in bankirjem. Družno se poženejo nad kopico in požirajo bombaževino, vreče žita, zlate palice, praznijo sode; ko tega ne morejo več, se umazani, ostudni sesedejo v svoje odpadke in izbljuvke ... Tedaj udari strela, zem- lja se zamaje in se odpre in prikaže se zgodovinska Usodnost; z ž-lezno nogo zdrobi glave tistih, ki kolcajo, se opotekajo in ne morejo več bežati, z mogočno roko pa podre kapitalistično Franci- jo, vsO zbegano in potečo se od strahu. Če bi si delavski razred izdrl iz srca razvado, ki mu vlada in po- nižuje njegovo naravo, in vstal v svoji strašni noči, pa ne, da bi zahteval Človekove pravice, ki so samo pravice kapitalistične eks- ploatacije, in ne, da bi zahteval Pravico do dela, ki je ssano pra- vica do bede, temveč zato, da skuje neizprosen zakon, ki bo prepo- vedoval vsakemu človeku, da bi delal več kot tri ure na dan, bi Zemlja, stara Zemlja zatrepetala od veselja, čutila bi, da je v njej poskočilo novo veselje... Toda, kako naj zahtevamo od prole- tariate, ki ga je pokvarila kapitalistična morala, moško odločnost? Kot Kristus, to bolestno poosebljanje antičnega suženjstva, tudi moški, ženske in otroci proletariate že stoletje težavno hodijo po kruti kalvariji bolečine: prisilno delo že stoletje tre njihove kosti, jim mrtviči meso, trpinči njihove živce; lakota že stoletje izžema njihovo drobovje in halucinira njihove možgane!... 0 Lenoba usmili se naše dolge bedel 0 Lenoba, mati umetnosti in plemenitih vrlin, postani balzam za človeške muke! Dodatek Naši moralisti so prav skromni ljudje; Če so že izumili dogto 271 dela, pa dvomijo o njeni učinkovitosti za po;;,irjevanje duše, raz- veseljevanje duha in za vzdrževanje dobrega delovanja ledvic in drugih organov; radi bi preskusili njeno rabo na ljudstvu, in ani- ra vili, preden jo obrnejo zoper kapitaliste, od katerih so dobi- li poslanstvo, da opravičujejo in odobravajo njihove razvade. Toda filozofje po štiri solde ducat, zakaj neki si tako napenjate možgane, da bi premozgali moralo, ki si njenega prakticiranje ne drznete predlagati svojim gospodarjem? Ali hočete, da bo vaša dog- ma dela, ki ste nanjo tako ponosni, zasmehovana in zasramovana? Gdprimo zgodovino antičnih ljudstev in spise njihovih filozofov in zakonodajalcev: "Ne bi mogel povedati", pravi oče zgodovine, Herodot, "ali so Grki od Egipčanov prevzeli prezir do dela, kajti isti prezir sem našel pri Trakijcih, Skitih, Perzih in Lidijcih; z eno besedo zato, ker pri večini barbarov veljajo tisti, ki se nauče mehaničnih umetno» sti (obrti) in celo njihovi otroci, za zadnje med državljani... Vsi Grki so vzgojeni v teh načelih, zlasti Lakedeimonci."^ "V Atenah so bili državljani resnični plemiči, ki so se lahko uk- varjali stmo z obrambo in upravljanjem skupnosti,tako kot divji vojšcaki, iz katerih so izhajali. Ker so potemtakem morali biti ves čas prosti, da so lahko z vso umsko in telesno silo bdeli nad koristmi Republike, so vse delo naložili sužnjem. Prav tako v La- kodeimonu celo ženske niso smele ne presti ne tkati, da ne bi rav- nale svoji plemenitosti neprimerno."^ Rimljani so poznali samo dva plemenita in svobodna poklica, polje- delstvo in orožje; vsi državljani so po pravici živeli na stroške Zaklada, ne da bi jih kdo lahko prisilil, da bi skrbeli za svoj ob- stoj s kakšno od sordidae artes^(tako so označevali obrti), ki so ^Herodot, t. II, prev. Larcher, 1376. o Biot, De l'abolition de l'esclavage ancien en Occident, 1840. 272 upravičeno pripadle sužnjem. Brutus stari je, da bi vzdignil ljud- stvo, obtožil zlasti Tarkvinija, tirana, da je svobodne državljane spreminjal v obrtnike in zidarje.5 Stari filozofi so se prepirali o izviru idej, strinjali pa so se, ko je šlo za sovraštvo do dela. i "Narava", pravi Platon v svoji družbeni utopiji, v svoji zgledni Republiki, "narava ni ustvarila ne čevljarja ne kovača; podobna opravila degradirajo ljudi, ki jih opravljajo, na dninarske nič- vredneže, na bednike brez imena, ki so že zaradi svojega stanu iz- ključeni iz političnih pravic. Trgovce, ki so vajeni lagati in va- rati, pa bodo trpeli v mestu kot nujno zlo. Državljan, ki se bo onečastil s kramarskim trgovanjem, bo za ta prestopek kaznovan. Če bo spoznan za krivega, bo kaznovan z letom zapora. Kazen se v 4 bo podvojila z vsako ponovitvijo prekrška." , Ksenofon piše v svoji Ekonomiki; "Ljudje, ki se prepuščajo ročnim delom, niso nikoli povzdignjeni v državne službe in tako je zelo prav. Ker so večidel obsojeni, da po ves dan sede, ni mogoče drugače, kot da imajo pohabljena te- lesa in težko, da bi se to na duhu ne poznalo." "Kaj častivrednega pa lahko pride iz kramarije?" predava Cicero, "in kaj poštenega lahko trgovina naredi? Vse, kar se imenuje trgo- vina, je nevredno poštenjaka (...) saj trgovci ne morejo zasluži- ti, ne da bi lagali in kaj je bolj sramotnega od laži! Potemtakem moramo imeti za nekaj nizkega in ničvrednega poklic vseh tistih, ki prodajajo svoj trud in marljivost; kajti kdorkoli daje svoje delo za denar, se sam prodaja in se postavlja na stopnjo sužnjev. J Tit 'Livij, 1.1. ^Platon, Republika, I.V. ^Cicero, 0 dolžnostih, I. nasi. II, pogl. ZLU. 273 Proletarci, otopeli od dogme dela, ali razumete govorico teh filo- zofov, ki vam jih skrivajo z ljubosumno skrbnostjo: - Državljan, ki daje svoje delo za denar, se degradira na stopnjo sužnjev, za- greši zločin, ki je vreden let ječe. j Krščansko svetohlinstvo in kapitalistični utilitarizem nista peiv vertirala teh filozofov antičnih republik; ker so govorili svo- bodnim ljudem, so naivno pripovedovali svojo misel. Platon, Aristo- tel, ti orjaški miselci, ki jim naši Cousini, naši Caroji, naši Simoni ne morejo doseči gležnjev, če ne stopijo na prste, bo hote- li, da bi državljani njihovih republik živeli v kar največjem brezdelju, kajti, kot pristavlja Ksenofon, "delo zasede ves čas in z njim nimamo več prostega časa za Republiko in prijatelje." Po Plutarhu je velika zasluga Likurga, "najmcdrejšega med ljudmi", ki jo je potomstvo občudovalo, bilo to, da je državljanom Republike , namenil brezdelje in jim prepovedoval kakršenkoli poklic.^ Toda, bodo odgovarjali Eastiati, Dupanloupi, Beaulieuji in Drušči- na krščanske in kapitalistične morale, ti misleci, ti filozofje so hvalili suženjstvo - Tako je, toda, ali so mogli drugače spričo go- spodarskih in političnih razmer njihove dobe? Vojna je bila normal- no stanje antičnih družb; svobodni človek je moral posvečati svoj čas razpravljanju o zadevah države in njeni obrambi; obrti so bile tedaj preveč primitivne in preveč grobe, da bi jih lahko opravljal in obenem izvrševal poklic vojaka in državljana; filozofje in zako- nodajalci so morali, da bi lahko imeli vojšČake in državljane, v heroičnih republik ali prenašati sužnje. - Toda, ali moralisti in e- konomisti kapitalizma z mezdnim delom ne priporočajo modernega su- ženjstva? In katerim ljudem kapitalistično suženjstvo daje prosti čas? - P.otschildom, Schneiderjem, gospem Боис i cauto v im, ki so neko- ristni in škodljivi, sužnji svoje razvade in svoje služinčadi. ; ______________________________I °rlaton, Renublika, V in Zakoni III; Aristotel, Politika II in VII; Ksenofon. Ekonomika IV in VI; Plutarh, Likurgovo življenje. "Predsodek suženjstva je obvladoval Pitagorovega in Aristotelovega duha", so prezirljivo zapisali; pa vendar je Aristotel predvidel: "če bi vsako orodje lahko brez prisile ali samo od sebe izvrševalo svojo funkcijo, kakor so se Dedalove mojstrovine gibale same od sebe, ali kot so se Vulkanovi trinožniki spontano lotili svojega svetega dela; če bi na primer čolnički tkalcev tkeli sami od se- be, bi vodja delavnice ne potreboval več pomoči, gospodar pa ne sužnjev." Aristotelov sen je naša resničnost. Kaši stroji na ognjenih dih z jeklenimi udi, neutrudlj ivi, čudovito, neizčrpno plodni, krotko izvršujejo sami od sebe svoje sveto delo; pa vendar genija velikih filozofov kapitalizma še naprej obvladuje predsodek mezdnega dela, še slabši od suženjstev, Ee ne razumejo, da je stroj odrešenik človeštva. Bog, ki bo odkupil človeka od sordidae artes in mezd- nega dela. Bog, ki mu bo dal prosti čas in svobodo. prevedel B. Rotar S; K R 2 C 2 N Z I J A 277 Freierick H.Harbison: HUMAN RESOURCES AS 'THE WEALTH OF NATIONS ČLOVEŠKI VIRI (KADRI) KOT BOGASTVO NARODOV Oxford University Press, London 1973., s.173 Knjiga obsega 17 3 strani in ima sledeča poglavja: Perspek- tive razvoja, Slaba izraba človeških virov, Pereči proble- mi formalnega izobraževanja, Neformalno izobraževanje in usposabljanje, Problem uravnovešenosti znanja. Razvoj deže- le z vidika človeških virov, Problemi uporabe (koncepta I.S.) in Zaključek. Izhodiščna teza knjige je, da so človeški viri - kadri, ne pa kapital, dohodek ali materialni viri neobhodna osnova bogastva narodov. Kapital in naravni viri so pasivni fak- torji proizvodnje, ljudje pa so aktivni dejavniki, >i aku- mulirajo kapital, izkoriščajo naravne vire, oblikujejo so- cialne, politične in ekonomske organizacije in so nosilci nacionalnega razvoja. Dežela, ki ne more razviti sposobno- sti in znanja svojih ljudi in jih učinkovito izkoristiti v nacionalnem gospodarstvu, ne bo zmožna razviti ničesar drugega. Avtor s človeškimi viri oziroma kadri razume energije, spret- nosti, talente in znanje ljudi, ki so ali, ki bi morali bi- ti vključeni v proizvodnjo dobrin in nuđenje uslug. Gre za zvezo med človekom in delom. Medtem, ko ortodoksna ekonomska doktrina meri razvoj in mo- dernizacijo dežel, predvsem na podlagi doseganja ekonomskih ciljev (nacionalni dohodek, družbeni proizvod, ipd.), pa Harbison opredeljuje kot temu enakovredne ali celo pomemb- nejše doseganje drugih družbenih ciljev kot so: zmanjšanje 278 nezaposlenosti, povečanje obsega izobraževanja in znanja, boljše zdravje, omejitev rasti populacije in izboljšanje okolja, Pravi, da še nobena dežela ni poskus i la.oblikovati strategije optimalnega razvoja in izrabe kadrov v obliki samostojnega cilja. V vseh, posebej pa še v razvijajočih se deželah, pa sta dve glavni skupini problemov ravno: nezadosten razvoj sposobnosti kadrov in slaba izkorišče- nost njihovih energij in sposobnosti. Na podlagi tako opredeljenega pristopa predlaga sledeče indikatorje za merjenje razvoja posamezne dežele oziroma njenih delov: 1. Družbeni proizvod ali nacionalni dohodek 2. Indaks izrabe človeških virov oziroma kadrov, ki obsega podatke o zaposlenosti, nezaposlenosti, prikriti neza- poslenosti (ure efektivnega dela), produktivnosti, ipd. 3. Indeks zdravja, ki obsega podatke o živorojenih otrocih, o kritičnih boleznih, dostopnosti zdravstvenih uslug in o umrljivosti otrok. Indeks prehrane, ki se nanaša na dnevno zaužito hrano v kalorijah iz proteinskih oziroma neproteinskih živil. 5, Indeks razvitosti znanja in sprenosti, ki sestoji iz dveh delov: iz zaloge oziroma obsega sposobnosti delovne sile in iz kapacitet izobraževalnega sistema oziroma sis- tema za razvoj sposobnosti. Za ta indeks pridejo v poštev oodatki o formalni izobrzbi prebivalstva, o številu vi- soko izotraženih kadrov (zdravnikov, inženirjev,,,) na 10 000 prebivalcev, delež prebivalstva, ki je vključen v razne oblike izobraževanja itd. 6. Indeks razlik, ki ga dobimo z aplikacijo prejšnjih in- deksov na različne dežele, oziroma regije. Pokaže koliko je neka dežela enakomerno razvita, oziroma koliko zaosta- ja za razvojem drugih dežel. 279 Avtor je pristop z vidika kadrovskih virov primeroma upo- rabil za analizo razvitosti posameznih dežel, pri čemer se posebej ukvarja z vprašanji manj razvitih. Izhaja iz treh predpostavk : 1. Da so v deželah v .razvoju kadrovski viri najobilnejši, vendar pa večinoma slabo izkoriščeni. 2. Razvoj zr.anj , spretnosti in sposobnosti delovne sile je skoraj neomejen, v večini dežel pa je daleč pod praktičnimi možnostmi. 3. Celo po pomanjkanju naravnih virov in kapitala sa lahko manj razvite dežele razvijajo z maksimalizacijo produk- tivne izrabe in učinkovitega razvoja svoje delovne sile. Ko govori o slabi izkoriščenosti kadrovskih virov, se zla- sti ustavi pri raznih oblikah nezaposlenosti od nizkega de- leža zaposlene populacije, do slabe izkoriščenosti zaposle- nih delavcev, ki često opravljajo dela, ki so pod nivojem njihovih sposobnosti. Poseben problem je preseljevanje ljudi s podeželja v mesta, pri čemer je odpiranje novih delovnih mest v mestih vzrok, ne pa ukrep proti nezaposlenosti. Drug problem predstavlja uvoz tuje tehnologije, ki je često delovno neintenzivna in tudi povečuje nezaposlenost. Za primer dežele, ki se raltivno hitro razvija navaja Tajvan in Južno Korejo.Trdi, da je tuj kapital v teh deželah dru- gotnega pomena. Za njihov razvoj so bili ključni sledeči ukrepi: 1. Razvoj delovno intenzivne, vendar izvozno usmerjene in- dustrije in hkratno dpejevanje razvoja kapitalno in raz- vojno intenzivne industrije. 2. Vzdrževanje primernih plač v srednjerazvitem in moder- nem sektorju gospodarstva, ki niso povzročile preveli- kega prehoda delavcev v mesta, administracijo in te sektorje. 280 3. Razvoj delovno intenzivnega poljedelstva s poudarKom na agrarni reformi in manjših farmah. 4. Relativno -otro izobraženi kadri, ki jih je možno učin- kovito izkoristiti. Harbison ugotavlja, da je v deželah v razvoju formalno izo- braževanje izredno poudarjeno in je glavni kanal mobilnosti ter izvor statusa in družbene moči. Izobraževalni sistemi se tako kot v razvitejšem svetu spreminjajo v prave industrije, ki so delovno intenzivne in ki zahtevajo vedno večja vlaganja. Kritični problemi izobraževalnih sistemov so: output sistema, možnosti oziroma dostop do izobraževanja, usmerjenost izobra- ževanja (družboslovna - prirodoslovna, teoretična - prak- tična ...) alokacija finančnih virov ter organizacija in člo- veške omejitve. Velik pomen za razvoj sposobnosti populacije pa ima tudi neformalno izobraževanje, ki formalnega dopolnju- je ali celo nadomesti. Zanimiva, čeprav nekoliko zastarela, je ocena razvitosti posameznih dežel glede na nekatere zgoraj opredeljene indi- katorje. Jugoslavija se je pred 10 leti po nacionalnem do- hoiku, prehrani in živorojenih otrocih primerjala s Sov- jetsko zvezo, Argentino, Grčijo, Mehiko, čilom, Kolumbijo, Tajvanom in Tajsko. Po številu prebivalstva,vključenega v izobraževanje, pa se je lahko primerjala s Švedsko, Argen- tino, Zahodno Nemčijo, Tajvanom in Grčijo. Pristop z vidika človeških oziroma kadrovskih virov ni nov. Zanimiva pa je njegova operacionalizacija in aplikacija. Velikega pomena je izpostavitev humanističnih vrednostnih izhodišč pri usmerjanju in ocenjevanju družbenega razvoja. Pogosto so namreč ekonomski cilji kot je na primer večji dohodek dominantni tudi v naših razvojnih planih, če se včasih še vprašamo kako te cilje doseči, pa so vprašanja o tem kdo in za koga naj jih realizira, bolj redka. Ko so se pri nas v največji meri uvajale tehnološke spremembe (razvoj?), se je pojavilo tudi največ brezposelnih (1950- 52, 1965-68). Sele Ustava iz 1974.leta eksplicira pravico 281 do dela .... Na ta pristop bi lahko naslovili klasičen ugovor, češ, da postavlja razvoj izrabo kadrovskih virov le v funkcijo rea- lizacije dohodka, akumulacije kapitala in drugih ekonomskih ciljev. Vendar je v sedanjih pogojih ravno tako nemogoče živeti brez dela in njegovih rezltatov, kot delari pod vsa- kimi pogoji ne oziraje se na proizvajalce. Ta pristop po- skuša usklajati ekonomske in širše socialne cilje. Res pa je, da se pri opredeljevanju družbenih kriterijev razvoja ne gre ustaviti le pri nacionalnem dohodku, razvoju in izrabi kadrovskih virov, zdravju in prehrani populacije. Tu je še cela vrsta možnih socialnih in političnih krite- rijev od načina upravljanja in vsebine dela naprej. Harbisonove ugotovitve so v veliki meri relevantne tudi za Jugoslavijo in Slovenijo. Tudi v Jugoslaviji se scočamo z rastočo nezaposlenostjo, s pritiskom populacije na veli- ka mestnasredišča, z neenakomernim razvoja mesta in vasi ter posameznih regij, z vplivom tuje tehnologije... Slovenija ima malo energetskih in surovinskih virov. Do svojega najbogatejšega vira - kadrov, pa se mačehovsko obnaša - slaba izobrazbena struktura, ki odgovarja trenut- nim potrebam tehnologije, slabo razvito razvojno razisko- valno delo, itd. Knjiga se nedvomno ukvarja z vprašanji, ki j im br tudi pri nas potrebno posvečati vse večjo pozornost. Opredeljuje teo- retski in metodološki pristop, ki bi ga kazalo u-oštevati in razvijati. Zato bo zanimiva za vse, ki se ukvarjajo z družbenim razvojem in posebej s planiranjem, Ivan "vetlik SINOPSISI 284 UDK: 325.14:301.162.1/.3 Mednarodno kršenje dela in kapitala, stroški in koristi držav uvoznic in izvoznic, mednarodno nekontrolirano tržišče delovne sile, odvisnost dežav izvoznic delovne sile od držav, ki delov- no silo uvažajo, meje mednarodne delitve dela. SASKIA SASSEN - KOOBI: MEDNARODNO KROŽENJE RESURSOV IN RAZVOJ Časopis za kritiko znanosti 37-38/1980 Razpoložljivi podatki o dveh desetlerjih uvoza in izvoza delovne sile pokažejo, da so : a) države izvoznice zamudile priložnost, da bi od izvoza profiti- rale, medtem pa so b) države uvoznice pomembno profitirale Države izvoznice so utrpele odliv kvalificirane delovne sile, ni- so se razvijale dejavnosti, ki bi bile sposobne povečati izvoz, pogosto pa je šlo za erozijo gospodarske osnove tistih področij, ki so bila pomembni izvozniki delovne sile. Nesladaje med visoko reguliranim uvozom delovne sile in nekontroliranim procesom njene- ga izvoza je očividno. Sistem migrirajoče delovne sile, kakršen danes deluje na severno-afriškem in evropskem tržišču delovne sile reproducira dominanten položaj držav uvoznic na škodo držav izvoz- nic delovne sile. In naprej: delovanje tega sistema je vzpostavilo nov tip odvisnosti, ki se pridružuje tistim, ki so že dosedaj ob- stajali. Gre za odvisnost držav izvoznic delovne sile oc možnosti držav uvoznic za zaposlitev določenega segmenta delovne sile in za odvisnost od dela narodnega dohodka držav uvoznic. In končno, na splošnem nivoju, mednarodno kroženje dela, kakor se odvija na tr- žišču, opozarja na določene meje mednarodne delitve dela: države uvoznice delovne sile, še posebaj ZRN in Švica, niso v položaju, da bi pomanjkanje delovne sile nadomestile s kapitalom, izvozom proizvodnih dejavnosti ali pa s trgovskim uvozom. 285 UDE: 325: 1^:301.162Л/.З International circulation of capital and labour, costs and bene- fits both of labour exporting and importing countries, regulators of international labour markets, dependency of the labour exporting coutries on eployment of labour importing countries,limits of in- ternational division of labour. Saskia Sassen-koob INTERNATIONAL CIRCULATION OF RESOURCES AND DEVELOPMENT Časopis za kritiko znanosti 37-38/1930 The available evidence on two decandes of labour hiports and expor- ts and exports indicates that: a) the labour importing countries have benefitted significantly, and b) the labour exporting countries have failed to experience the expected benefits and have, to contrary, suffer*' a skill drain, lack of labour export induced growth, and often an er--ion in the econo- or.ic base of regions with high labour emigration'-. There is a no- teworthy contrast between the highly regulated process of la"our import and the unocontrolled process of labour e^gorts. The system of migrant labour as it operates today in the Eur:pean-North African, labour market contributes to reproduce the posit.за of politico - eoonimo.". dominance of the importing countries at the cost of that of the exporting countries. Furthemore, its operation has produced a new type of dependence in addition to the existing ones dependen- ce on the labour importing coutries for the employment of the seg- ment of their labour force and for a share of national income. Fi- nally, on a more general level, the international circulation of labour as it takes place in this market points t: certain limits in the international division of labour: tje importing contries, specifically the C7R and Switzerland, could not substitute their labour shortages by capital, th3 export of productive activities or import trade. 286 UDK: 325:1^:301.162.1/.3 Internacionalizacija trga delovne sile, internacionalizscja po- litike trga delovne sile, mobilnost delovne sile, razširitev de- javnosti multinacionalnih družb, zvrsti internacionaliziranega trga delovne sile, nacionalna država, internacionalizirsni inte- resi kapitala. Marios Nikolinakos INTERNACIONALIZACIJA NARODNEGA TRGA DELOVNE SILE Časopis za kritiko znanosti 37-38/1930 Avtor ocenjuje internacionalizacijo trga delovne sile za kostitu- tiven element mednarodne politike na trgu delovne sile in podaja naslednje značilnosti le-te: Kakšna je, v kakšnih pogojih se je izvršila internacionalizacija, katere so njene meje in kaj vse vpliva na postavljanje ciljev in sredstev v politiki internaciona- liziranega trga delovne sile. "Internacionalizacija trga delovne sile se ne sme enačiti z inter- nacionalizacijo politike trga delovne sile, kajti le-ti internaci- onalizaciji nujno ne sovpadeta. Internacionalizacija trga delovne sile je potekala doslej r.a dva načina: z mobilnostjo delovne sile in z razširitvijo dejavnosti multinacionalnih družb. Zaradi tega je internacionalizacija trga delovne sile funkcija oplajanja kapi- tala in internacionalizacije pogojev proizvodnje. Nosilec tega pro- cesa je kapital, delovna sila je temelj in izvor akumulacije. V ob toku kapitala in dela se oblikujeta dve vrsti internacionalizira- nega trga delovne sile: tip A-narodni trg se internacionalizara z zaposlovanjem ^delovne sile, tip B - narodni trg s prihodom kapitala postane trg tujega kapitala. V končni konsekvenci je možno oba tipa trga dati na skupni imenovalec, na dejavnost enega dejavnika - tj. internacionaliziranje kapitala oz. multinacionalnih družb. Obe vr- sti internacionalizacije trga delovne sile vodita do temeljnega spopada med narodno državo, kot regulatorjem teh procesov in med internacionaliziranimi interesi kapitala. Avtor nato na temelju razlik v tipih trga delovne sile proučuje migracijske politike po- sameznih dežel inigracije in emigracije v svetu; le-te politike deli na kvalitativne in kvantitativne. Kvalitativna politika trga 237 tipa A se povezuje r.a notranji del narodnega trg: delovne sile, kvantitativna pa cbranja internacionalizirani t:r razcepljen. V trgu tipa B se država na internacionaliziraneû trgu delovne si- le vedno pasivno in izvaja narodno kvantitativne :n kvalitativ- no politiko. Tipi politike bistveno determinira; tudi vse druge migracijske družbene procese znotraj dežel emigr-.cije in imigra- cije (integracijo, asimilacijo, pluralizem itd., Nadaljni razvoj internacionaliziranegatrga delovis sile tipa A implicira čedalje širšo uporabo principov integrici je za imigrant. i i I j i s I 288 UDK: 325:14:301.162.i/.3 Internationalization of labor markets, internationalization of labor markets policies, process of labor movements, process of widening of activities of multinational companies, two types of the internationalized labor markets, national states, internati- onalized interests of capital. Marios Nikolinakos INTERNATIONALIZATION OF THE NATIONAL LABOUR MARKETS Časopis za kritiko znanosti 37-3S/1980 Considering the internationalization of labour markets as a con- stitutive element of the new international policy of labour mar- kets, the author discusses the following features of the interna- tionalization: what is the internationalization and in what con- ditions did it emerge, what are its limitations and which factors influence its goals and policies. "Internationalization of labour markets" is not to be identified with the internationalization of the labour markets policies. The- se two are not necessarilly confruent. The process of internatio- nalization of the labour markets could be traced dicerned, as two- fold: as the process of labour movements and as the process of widening of activities of multinational companies. Therefore, the internationalization of the labour markets could be identified as a function of enrichment of capital and of the internationalizati- on of production factors. Capital is the promotor of this process, while labour is its ground and a source of accumulation. In the flo- ws of labour and capital two types of the internationalized" labour markets emerged: type A - could be described as a national labour market, which is internationalized by the way of foreiga eploynent; and type B, described as a national labour market, which is. in the process of internationalization through the shifting of internati- onal capital. In the last consequence, both types could be explai- ned by the influence of a single factor, which is the internationa- lization of capital acting by multinational companies. In both ty- 2P0 per- of labour markets conlicts between national rt.ite and inter- nationalized interests of capital could be observed.On the basis the classification of markets, the author analyzes migration po- licies of particular national states; the particular policies ei- ther - qualitative er quantitative - could be differrentited acc- ording to both basic types of the labour markets. On the labour market classified as type A, natioanl state performs as a regula- tor of both internal-national ar.d internationalized labour market, keeping the latter regulated as "segmented", while on the labour m irk*» t classified as type B, the national state performe passive role applying quiuititative as well as qualitativo policies on the internals-national market. These types of policies determine the major social processes within the emigrant and immigrant countri- es - as for instance intergration, assimilation, pluralism etc • Author*s prespective is, that further development of the internati- onalization of labour markets implies more encompassing operation . of the integration principle for the immigrant population. 290 i <¡ UDK: 325:1^:301.162.1/13 5 Novi /svetovni red, mednarodna delitev dela in proizvodnja, giba- nje delovne sile auter-periferija, nova industijska revolucija, « /<^novi imperializem f A. SIVANANDAN I IMPERIALIZEM IN NEORGANSKI RAZVOJ V SILIKONSKI DOBI f Časopis za kritike znanosti 37-38/1980 Novi svetovni red, odražajoč spremembe v mednarodni delitvi dela in proizvodnje ter vključujoč tudi premikanje delovne sile iz cen- tra k periferiji - kar zajema tudi premikanje delovne sile med Î samimi periferijami, postopno dobiva značilne poteze. Tf- poteze nakazujejo novo industrijsko revolucijo, ki je povzročila silikcn- Ï ski "chip" in novi imperializem, ki pospešuje neorganski razvoj periferij. ä Ko je bila v začetku šestdesetih let končana povojna obnova Evro- \ pe, je tendenca premikanja dela h kapitalu spremenila smer. Gra- vitacijski center eksploatacije delovne sile se je premaknil iz centralnih sistemov v periferijo. Tako se je rodil novi svetovni red, katerega parametri se najbolje izražajo v filozofiji Tristran- ske komisije, ki "teži k podrejanju teritorialnih politik neteri- torialnim ekonomskih ciljem" (R.Falk). Posledici te nove imperialne ureditve in velikanskega napredka v "micro-chip" tehnologiji za migracijo delovne sile sta: a.) nadomeščanje delovne sile z mikroprocesorji ( s povečano pro- duktivnostjo) v metropolah in b.) povečana uporaba delovne sile za ponavljajoče se operacije mon- tiranja "chip-a" v vezovje v periferijah. Kapital se namesto privlačevanja delovne sile iz drugih dežel - se- li na področje poceni in obilne delovne sile, ki jo nadzorujejo politični režimi, katere podpira imperilalizem. 291 Industrije, ki so ne j bol j obremenjene z nasprotji in so najbolj polarizirane, so z nasprotji vred prenesene iz centra v periferi- je. Takšen "razvoj", ki ga je kapital podtaknil periferijam, je spremljala proizvodnja brez cilja, razen - preživljanja, množična osiromašenja in napad na vrednote, odnose, bogove, kar naj bi na- pravilo to revščino znosno. Torej institucionalna organizacija kapitalizma periferije ni orga- nizirana celota medsebojno povezanih odvisnih delov, ampak je prej ' "razkrojen", "popačen" (Samir Amin), neorganski razvoj. Ekonomski sistem je v nasprotju s političnimi in kulturnimi institucijami na- roda, ki ga eksploatira. 292 VDK: 325.14 : 301.162.1/.3 new world order, international dirision of labor and production,morement of labor, centre-periphery, new indutrial revolution, new imperialism A. SIVANANDAN IMPERIALISM AND DISORGANIC DEVELOPMENT IN THE SILICON AGE Časopis za kritiko znanosti 37-38/1980 New world order begins to emerge with distinctive features, ref- lecting changes in the international division of labour and pro- duction, and involving the movement of labour from centre to pe- riphery, which in turn involves the movement of labour as between the differing peripheries. These features foreshadow a new indu- strial revolution based on the silicon chip, and'a new imperialism that accelerats the "disorganic" development of the periphery. By the early gos, the post-war reconstruction of Europe being o- ver, the tendency of labour to move to capital was beginning to be reversed. The centre of gravity of the exploitation of labour by capital had been displaced from the centre of the system(s) to the periphery. Thus, the new economic order has been established. Its parameters are best expressed in the philosophy of Trilateral Commission, whirh "seeks to subordinate territorial politics to non-territoral economic goals" (R. Falk). Implications of this new imperial ordinance and massive advances in micro-chip for labour migration are: a) the replacement of labour by microprocessors ( together with increasing productivity) in the metropole b) the increased use of labour - for the repetitive task of assem- bling the chip into a circuit - in the perip hery. Capital, instead of drawing labour from other countries, moves out to areas where labour is cheap and plentiful - and controlled by pollitical systems ordained by imperialism. Teh most conflictuel and polarised industry has been transferred 293 from centres to the peripheries, thus transferring the conflicts as well. This "development", that capital has superimposed on the peripheries has been accompanied by production without purpose, except to stay alivef by massive immiseration and wholesale attack on the Values, relationships, gods making such immiseration bea- rable. Therefore, institutional organization of the peripheral capitalism is not an organised body of connected and interdependent parts; what these countries exhibit, is rather "distorted", "disarticula- ted" (Samir Amin), disorganic development. An economic system at odds with the cultural arid political institutions of the people it exploits. 294 VDX 525.14-055.2 : 501.162.1-055-2 migeacije žensk, nevidnost tega aspekta v migracijskem raziskovanju, ekonomski prispevek žensk migrantk, dvojna podreditev žensk migrantk» položaj "mnogostranske negativnosti", stress, oblikovanje zavesti, vloga žensk migrantk v družbi in v delovanju družbenega sistema. KIS J ANA IIAPGICVAŠIĆ : MIGRACIJA ŽENSK V EVROPI Časopis za kritiko znanosti 57-56/1980 Razprava obravnava dobro znano razsežnost (dimenzijo) sodob- nih delavskih migracij v Evropi - migracijo žensk. Njen dvojni namen j t» bil: - obrniti pozornost na njihovo nevidnost v migracijskih razis- kavah (kar se neizogibno odraža v oblikovanju politike) in na vzroke za to nevidnost - pričati o gospodarskem prispevku žensk-migrantk v migraciji- skem procesu. Potrebno pa je razumeti, da nevidnost ni specifična značil- nost žensk-migrantk. To nevidnost delijo in so delile vse ženske. Posebnost žensk-migrantk je v tem, da so zaradi svoje združene ponižanosti (podrejenosti), kot ženske in delavke, na dnu hierarhične lestvice tudi kot migrantke. V državah, ki jih sprejemajo, se kot migrantke soočijo z rasizmom, sovražnostjo ali vsaj z brezbrižnostjo. Njihov položaj je nestabilen, službe nesigurne. Kot delavke so (ker so ženske in imigrantke) dodeljene takšnim opravilom, ki jih njihovi rojaki ali pa domačinke ne sprejmejo. Od njih se pričakuje, da kot ženske opravljajo nenagrajena de- la doma, s tem da nudijo postrežbo ostalim članom družine - in to pod pogoji, ki jih domače ženske le redko izkusijo. Njihovo stanje "multiple negative" pušča posledice v njiho- vem psihičnem in mentalnem zdravju. Iz številnih študij o psiholoških motnjah je razvidno, da te motnje nastanejo za- radi nenehne napetosti, v-kateri te ženske živijo in delajo. 295 Vendar pa so, razen teh slabih učinkov? ti konflikti in nasprotja, ki so jim ženske-migrantke vsak dan izpostav- ljene, lahko vzrok za naraščajoče osveščanje in ^ovečano zavest njihove vloge v družbi in delovanju družbenega sistema (o katerem je njihovo znanje, ko emigrirajo, pre- cej omejeno). Iz razprave je razvidno, da sedanja migracija v Zahcdni Ev- ropi ni "vse-moški" pojav, kjer so delavci-migrantje moški, ženske pa družinski člani - žene in matere. Razer, tega, da imijo status žene in matere, veliko prispevajo tudi k na- ravnemu naraščanju prebivalstva, v deželah, ki jih spreje- majo. Ustvarjalne so tudi v gospodarstvu teh dežel - bodisi v organiziranem, uradnem gospodarskem sektorju, bodisi v neuradnem, kjer je glavni pojav delovanje nevidnosti de- lavcev. 296 ULK: 325.14-055.2 : 301.162.1-055.2 migrations of women,invisibility of this aspect in migration research, economic contribution of migrant women,the condition of "multiple negative", stress,consciousness raising,the role of migrant women in society and the functionning of the social system. MIGRATION OF WOMEN IN EUROPE Časopis za kritiko znanosti 37-38/1980 This paper has dealt with the less well known dimension of contemporary laboru migrations in Europe : emigration of women. It s double purpose was to: - draw attention to their invisibility in migration research (which inevitably has repercussions on policy making) and to the reasons for that invisibility - to give evidence of migrant women's economic contribu- tion to the migratory process. It should be however understood that invisibility is not specific feature of migrant women only: all women share and have shared in this invisibility. T' e specificity of migrant women lies in their combined submission (subordination) as women, as workers at the bottom of the hiararchy and as migrants. As migrants they face racism posibility or at least in- difference in the receiving countries, their position is unstable and their jobs insecure. As workers, because they are women and immigrant they are mostly allocated to the jobs that neither their compatriots men nor native women accept to do. As women they are expected to perform the unremunerated work at home providing services for the rest of the family and this under the conditions that are rarely experienced by native women. Their condition of a "multiple negative" leads to consequences for their physical and mental health. There is evidence in a number of studies of psychological distur- bances due to the constant stress under which these women live and work. 97 But beside the ill effects, in the same time the conflicts and contradictions that migrant women are exposed to dayly can be precisely a ground for consciousness raising and y increased av.arens of their role in society and the functio- ning of the social system (about which their knowledge is rather limited when they firstly emigrate). It was shown in this paper that present migration in Western Europe is not an all male phenomenon, where migrant workers are men and women are dependants, (wives and mothers), '■omen beside holding the latter status, and contributing largely to natural population increase in the receiving countries, are also productive in the economy of these countries, whether it is in the organized, formal sector of the economy or in the informal economic sector, in v?hich the invisibility of the workers is an essential aspect of its functioning. Mirjana MorokvaSić 298 VUK 325.14 : 3OI.I6I.I/.3 upadanje konjunkture,zunanje migracije,negotovost,ločevanje druge generacije iz migracij delovne sile, vrednosti akterjev v migracijski politiki, integracija prve in druge generacije. VJERAN KATUNARIČ DRUGA GENERACIJA V OBDOBJU PO KONJUNKTURI Časopis za kritiko znanosti 37-38/1980 Avtor raziskuje povezavo med upadanjem konjunkture, kot primarne- ga fakturja zunanjih migracij, in med povečanjem atmosfere negoto- vosti, v kateri živijo otroci migrantov. V tej povezavi avtor raz- iskuje opravičenost pristopov, ki ločujejo drugo generacijo iz konteksta migracij delovne sile, in vrednostno ozndje le-teh pri- stopov. V alalizi vrednostnih usmeritev je večji pomen dan anali- zi vrednosti samih akterjev v imigracijski politiki - delodajal- cem, sindikatom, državnim služoam in znanstvenim raziskovanjem, ki imajo vpliv v odločanju v imigracijski politiki, kot pa spre- membam vrednot znotraj imigrantske populacije. Potem avtor anali- zira razlike v integraciji prve in druge generacije v imigrantsko družbo v obdobju po konjunkturi. Tu je podan tudi prikaz problema jugoslovanskih otrok na Švedskem. 299 VDX: 325.14 : 301.161.1/.3 Downswing in the empoloyment,external migrations,insecurity, separation of the second generation from the migrant labor context, analysis of the values of policy agents, integration of first and second generation. VJERAN KATUNARIĆ SECOND GENERATION OF MIGRANTS IN THE POST-UPSWING PERIOD Časopis za kritiko znanosti 37-38/1980 Author's aim is to discuss the association between the downswing in the employment - as a primary factor of external migration, and the growing atmosphere of insecurity in which migrants'chil- dren actually live. In relation to this the author is considering the of these approaches which separate the problem of the second generation from the wider context of migration of labour. While considering value orientations of egents, the author is arguing » that the focus of analysis should be shifted form agent value orientations - id eest form the orientations of employers, unions, state agencies and scientific researches influencing decision ma- king in immigration policies onto changing of values within the immigrant population itself. Differences occuring in the process of integration of the first and second generation in the host so- ciety the author is analyzing on the case of yugoslav children's integration in sweedish society during the contrastion period. 300 VDK : 325-14 (497-12) : 301.162. 1/. 3 migracije na notranjem trgu - sektor zaposlovanja in demografski sektor, push-pull modeli kritika, kompetirajoča tržišča delovne sile, emigracija, imigracija, notranja mobilnost, strategije raz- voja in migracije v Sloveniji. SILVA KEŽKARIĆ RAZVOJ SLOVENIJE IN ODVISNOST OD ZUNANJIH TRŽIŠČ DELOVNE SILE Časopis za kritiko znanosti 37-33/1960 Na osnovi podatkov o dinamiki imigracij, emigracij in selitev znotraj Slovenije v zadnjih dveh desetletij autor zastavlja trditev da je opskrbljenost s kvalificirano delovno silo eden od osnovnih problemov razvoja Slovenije. Eden del slovenske kvalificirane delovno sile odšel je na za- časno delo v tujino. Pomanjkanje nekvalificirane delovne sile v si-.ni Sloveniji privedlo je do znatnega priliva nekvalificirane delovne sile iz drugih jugoslovanskih republik. V strr.tegijeh nadaljnjega razvoja Slovenije, bodisi srednjeroč- nega bodisi dolgoročnega bistveno je vprašanje keko izboljšati strukturo zaposlenih, brez administrativnega odpuščanje in zapiranja rrga delovne sile v Sloveniji. Za ta {.roblem obstajajo tradicionalne in manje tradicionalne rešitve, znane v politični ekonomiji emigracij. Najnovejše, z «■• snova ne na določenih politikah tržišča delovne sile omogočajo nevi način razmišljanja tudi o situaciji v Sloveniji. Ti nas pristopi tudi vpeljujejo v osnovne načine reševanja tipično emi- imigrmtske situacije, v kakšni se nahaja Slovenija, in podajejo optimalne strategije zanadaljnje ukrepe v politiki zaposlovanja in migracij. Opozarjajo tudi na možne škodljive posledice ne- premišljenih in nedovoljno znanstveno utemeljenih ukrepov v zelo občutljivem področju kot je prestrukturiranje zaposlenih in preusmeritev migracijskih tokov. 50 i VDK: 325.14 (497.12) : 3C1.162.1/.3 migrations of labour on local labour market, sector of employment and demographic sector, critic of push-pull models, competitive labour markets, emigration, imigration and internal mobility, strategies of development and mi- grations in Slovenia. SILVA KEŽNARIĆ DEVELOPMENT OF SLOVENIA AND ITS DEPENDENCY ON ENVIRONMENTAL Labour markets Časopis za kritiko znanosti 37-38/1980 Further development of Slovenia has one major problem - the problem of supply by skilled labour force. This tbèsis and arguing that follows was elaborated on the basis of census data on inigration, enigration and internal /migra- tory movements in Slovenia in the last two decades. Paper deals wich two basic facts: Slovene skilled labour partly emigrated to W. Europe, this fraction inside of slovene labour force vas substituted by mainly unskilled labour from southern republics of Yugoslavia. In the process of planned development in Slovenia in the years that follow basic problem will probably be: how to ameliorate the unfavourable structure of labour force without administrative intervention into labour market. Author poitf.s to some recent solutions of similar problems, known in the theory of migrations as "completitive labour markets" and "economic and social extension of local labour ma- rkets'1. These solutions have specific consequences for particu- lar labour market policies. Having in mind possible positive as well as negative features of these policies the future development of slovene labour market could gain by adopting these policies. ; i : ^.....à à