PoStnina plačana v gotovtnL
Leto XIII., štev. 84
C-pravmSlv«. L.juOl)&ii«. Kju.ti)e«a oPc* S. — Teietcm St. 3122. 3123,
3124. 3125, 3126. Ln sera tuj oddelefc: Ljubljana. Sele»-burgoT« ul. 1 - TeL 3492 te 2491 Podnjžmca Maribor: Aieca&ndrov« cesta «t li — Telet o« it 2455. Podružnica Celle: fCocenov« ulica
irtL 1 — Telefon 5t 100. Računi ori pošt iek. M^odih: Ljubljana št 11.842. Praha fcislo 7« V.V;^ri 105 241
Ljubljana, torek lž. aprila 1931
Cena 2 Din
iNaročfua«	— Uia.
r.%	**— _
uroctniAtvo:
Ljubi ju a, KaafDera obča 5 TeJcfo« it 3122 3123 31H 3125 * 3126. Maribor Aleksandro*« ce«t* 13. io-leloa *t 2440 (ponoči 2582).
nt H T«l«»t «♦ 1°°-
R^kopu« sc oe »rač« xx. — Ofilaav po tul-fo
Klici Italils po reviziji
Revizija mirovnih pogodb - temeljna smernica £aši-
stične zunanje politike - Prikrite grožnje Društvu
narodov
Rim, 11. aprila, č. Politična manifestacija velikega fašističnega sveta se tolmači v diplomatskih krogih kot pretnja Društvu narodov in prikrita napoved, da bo Italija stopila iz ženevske zveze, če se ne odloči z resnim delom urediti vprašanje razorožitve in druge velike aktualne probleme. ^
Milansko fašistično glasilo »II Popolo d' Italia« piše, da Italija ne more še nadalje popuščati, dokler obstojajo sedanje težke razmere in dokler bo Društvo narodov dovolilo še nadaljnje polome konferenc in posvetovanj ter postopalo napram najnovejši nevarnosti evropske civilizacije tako neori-jentirano kakor doslej. V okviru njegove organizacije ni mog;oč napredek Evrope-Danes so se že očitno pojavila stremljenja, da se odpravijo vzroki sedanjih razmer, Ki tičijo v kvarnih mirovnih pogodbah. Mir m blagostanje v Evropi sta ogrožena spričo teh" pogodb, in če ni mogoče najti drugih sredstev, da se prepreči evropski polom, bo treba seči tudi po orožju.
Rim. 11. aprila, r. Glavni fašistični or-erar »Giornale d' Italia-r podčrtava v uvodniku veliko važnost sklepov velikega fašističnega sveta in poudarja, da je treba smatrati te sklepe za osnovne smernice celokupne italijanske politike. \ eliki fašistični svet je ponovno naglasil potrebo eplosneca mednarodnega sodelovanja in je s' tem obnovil apel. ki aa je svoječasno po-s'al Mnssolini vsem državnikom s seje lta-1 i lanskega senata 1 lt>-8. Fašistična Italija «tn;i na stališču, da je treba na praktični osnovi rešiti vsa svetovna vprašanja. Pred-v.-em je treba na radikalen način rešiti
vprašanje vojnih dolgov. vprašanje reparacij in vprašanje razorožitve. Revizija celokupne evropske situacije mora biti izhodna točka vseh nadaljnjih prizadevanj mednarodne diplomacije. Mussolini je že davno naglašal potrebo te revizije. Izvesti se mora na legalni osnovi, kakor to predvideva člen 12. pakta Društva narodov. Le na ta način ce bo mogoče izogniti temu. da ne bodo dogodki sami prevreli sedanjega položaja, obenem pa se bodo omilila in odstranila nerazpoloženja mnogih narodov,^ ki zahtevajo spremembo sedanjega položaja in so odločeni doseči ta cilj tudi po drugi pott. Končno je veliki fašistični svet s priznano fašistično odkritostjo in odločnostjo povedal vsemu svetu, naj se končno opuste jalove mednarodne konference, ki več škodujejo, kakor pa koristijo in prinašajo vedno te nova razočaranja. Namesto da bi pripomogle k ureditvi splošnega položaja, izzivajo le nova trenja in povečujejo nezaupanje med narodi. Enkrat vselej morajo prenehati take komedije, zaključuje »Giornale d'Italia«. kakor je n. pr. bila zadnja po-dunavska konferenca v Londonu. I a konferenca je bila sklicana v cilju da bi se pomagalo podunavskim državam, dejansko pa francoski predlog ni ustvarjal možnosti uspešne pomoči. Dočim se ie zatrjevalo, da je predlo* izrazito gospodarskega značaja, se ie izkazalo, da zasleduje prvenstveno politične cilje. Italija smatra, da le treba Ua vprašanja premotriti tudi s političnega stališča in je zaradi tega potrebno, da se v diplomatski akciji postopa tako kakor to zahteva sedanji čas in kakor to fašizem ze dolgo v praksi izvaja.
oftierenca
PO BITKI V NEMČIJI
Formalna ostavka Briiningovega kabineta - čeprav so potekle volitve v splošnem mirno, so vendar zahtevale več smrtnih žrtev
Neroden poležal za pogajama o razorožitvi - Podu-
si a v sko vprašani« pred Svetom Društva narodov - spomenica Italije o razorožitvi
ne bo za
ženeva. 11. aprila, g. Danes se je pričela dru^a etapa razorožitvene konference, ki bo najbrž trajrla do srede julija. Po programi; določenem pred velikonočnimi prazniki bo^ia "lavni odbor in politična komisija ' zasedala brez prekinitve. dokler bodo rešena načelna vprašanja. Nato sledila debata o francoskem načrtu osnovanje mednarodne vojske in o nem*k> t.tzi rriede enakopravnosti. Predsednik razorožitvene konference llenderson in njegova sodelavca v glavnem odboru, dr. Benes in poli tis so že včeraj in predvčerajšnjim obširno razpravljali o dnevnem redu. _
C,lede na zamotani mednarodni položaj so niera računati z zavlačevanjem konference Najprej bodo morali počakati n* prihod nemškega državnega kancelarja dr Bruninea in ameriškega državnega tajnika Slimsona, ki bosta prispela v Ženevo v četrtek odnosno v soboto Nadalje bodo mv rali "počakati tudi na odločitev angleškega trškega predsednika Macdonalda. ki zunanjim ministrom Simonom
in nis
pp. s svojim ----------,---- „ , » . . i-
ne strinja v vseh točkah. Položaj kompliciran še zaradi negotovosti, ki J,'h povzročajo volitve na
Pruskem in v Franciji in zlasti nejasne perspektive lausannske repa-racijske konference. Druga etapa razorožitvene konference torej ne bo potekla brez motenj ter bo trajala dalje, nego je ljubo
udeležencem.	, ...
Medtem bo Svet Društva narodov jutri popoldne na izredni seji proučil poročilo finančnega odbora Društva narodov o položaju v nekaterih podunavskih in balkanskih državah. Debato bo vodilv Tardieu. Francoski ministrski predsednik zeli da se takoj izmenjajo misli o neuspehih londonske konference. Debata o podunavskem problemu v okviru Sveta Društva narodov pa bo zelo kratka ter bo izredno zasedanje zaključeno najbrž že v sredo ali četrtek. Folijama se bodo nato nadaljevala v privatnih diplomatskih razgovorih med posameznimi delegacijami.
Ženeva, 11. aprila, s. Glavni odbor razorožitvene konference, je popoldne zopet pričel svoje delo. Odbor je sestavljen enako kakor pred odmorom. Po spominskem tfovoru za pokojnega poljskega delegata Šokala je predsednik Hendersor očrtal delo glavnega odbora in konference ter opozoril na predlog ameriškega delegata, naj bi glavni odbor^ zaseda! brez prekinitve do razjasnitve vseh načelnih vprašanj. V "em smislu je otvoril debato o členu 1. načrta komisije, to je o pojmu razorožitve.
ženeva, 11. aprila ž. »Italijanska delegacija je predsedstvu razorožitvene konference že pred dnevi predložila italijanski memorandum o razorožitvi, ki vsebuje tudi stvarne predloge, kako naj so razorožitev izvede Memorandum obsega pet poglavij in .podrobne podatke ter predloge o dejanski, razorožitvi.
V pr 'em poglavju je v glavnih potezah podan ves načrt, v naslednjih pa so navedene podrobnosti. Italijanski načrt" je tale: 1. Ukinitev težke artiljerije (kalibra nad 100 mm), ukinitev vseh tankov un oklop-n'h vlakov; 2) odprava vseh vojnih ladij (nad 10.000 ton in s topovi kalibra 203 mm iti več); 3) ukinitev vseh podmornic; 4.) ukim.tev letalskih matičnih ladij; 5) od prava vojnih zrakoplovov in letal (razen izvidniških); 6.) prepoved uporabe vseh kemičnih in bakterioloških sredstev; 7) revizija vojnih zakonov in zagotovitev popolnejše protekcije civilnega prebivalstva Razorožitev naj bi se izvedla postopoma v določenem času. Za civilno avijae.ijo naj bil se uvedla kontrola tehničnega značaja.
ženeva, 11. aprila M. Dopoldne je prispel semkaj jugoslovenski zunanji minister in ministrski predsednik dr. Voja Marinkovič. Na kolodvoru so ga sprejeli odlični predstavniki, zbran' v ženevi, ki so dr. Marinkoviču čestitali k njegovemu imenovanju za predsednika vlade.
Berlin, 11. aprila, d. Včerajšnje druge predsedniške volitve so prinesle naravnost katastrofalno nazadovanje komunističnih glasov. Izguba komunistov srre predvsem na račun Hitlerja, ki je pridobil razmeroma znatno število glasov. Nemški nacijonalci, ki so pri fjrvih volih ah volili Diisterberza. kakor tudi »Stahlheltn«. so glasovali po večini za Hitlerja in le majhen del za Hindenburga. kakor računajo, so glasovali za Hindenburga zbolj stahlhelmovci. More se reči, da so nemški nacijonalci oddali za Hitlerja trikrat več glasov, kakor za Hindenburga. (O končnem izidu volitev smo poročali že v včerajšnji drugi izdaji »Jutra«. Op. u.)
Pri včerajšnjih volitvah ie bilo oddanih 36,491.694 glasov, za 1.155.421 manj kakor pri volitvah 13. marca. Skupna volilna udeležba je znašala 83 odstotkov, za 3 odstotke mani, kakor pri vrvih volitvah. Nazadovanje volilne udeležbe pripisujejo na eni strani dejstvu, da se je vzdrževalo glasovanja znatno število komunistov, ki se niso hoteli izpostavljati za svojega števnega kandidata. kakor tudi mnogi, ki so smatrali Hindenburgovo izvolitev itak za zagotovljeno.
Hindenburg ie dobil 19,359.642 glasov, za 708.912 več kakor zadnjič. Njegov prirastek pripisujejo na račun izborno razpredene agitacije Hindenburgovih odborov in deloma na račun »Stahlhelma«. Porast Hitlerjevih glasov na 13,417.460, za 2,078.175 več kakor pri prvih volitvah, so povzročili nemški nacijonalci, glasovali pa so zanj tudi mnogi komunisti, ki bi jim bila prevratna zmešnjava omogočena z morebitno njegovo izvolitvijo prav dobrodošla. Komunistični kandidat Thallmann je dobil 3.706.388 glasov, za 1,296.809 manj kakor prvič.
Hindenburg je bii izvoljen z absolutno večino 1,148.000 glasov, s čemer je zagotovljeno za bližnjo bodočnost, da se nemška notranja in zunanja po'itika r,e bo mnogo izpremenila. Važne h: Jo za bodoči razvoj notranje - političnega položaja v Nemčiji volitve v pruski deželni zbor prihodnjo nedeljo. ko bodo skušali narodni socialisti in nemški naciionalisti z vsemi sredstvi, da vržejo sedanjo socialistično večino.
Včerajšnje predsedniške volitve so potekle v Berlinu v splošnem razmeroma mirn*
čeprav so zahtevale dve človeški žrtvi. V posameznih delih Berlina je orišlo d^ .nan.i-šili spopadov med narodnimi soc:~". ti m komunisti, nri katerih je bilo več oseb lažje ranjenih. V teku .čerajšnjcira dt:.. h noč je bilo v Berlinu aretiranih 340 oseb, skoro izključno narodnih socialistov in komunistov. Tudi drugod v državi je prišlo do manjših spopadov, v Hamburgu pa ie prišlo pooolJne celo do streljanja med narodnimi socialisti in komunisti, pri čemer je bil eden izmed izgrednikov ubit. V Fronauu pri Berlinu je bil ustreljen mlad komunist, ko je 1- il lepake. " Herringenu je popoldne napadlo 65 članov »Reichsbannerja«, ki so delili volilne letake. 50 do 100 komunistov, na katere so navalili s koli in tudi streljali. Siiiru^ nevarno ranjeni sta bili pri *'m spopadu dve osebi, razen tega pa so prepeljali v bolnico še tri težje ranjene. Več drugih je bilo laž.ie noškodovanih. Posredovali je moralo orožniš..o te. ie bilo aretiranih 12 oseb. Razen tega poročajo iz Soi-dina v Neumarki, da ie prišlo do spopadov med komunisti in nacional. sc-Jalisti in t-s.-Li »Zclezn, fronte«, v katerih so bili ubiti štirje naciionalisti in dva komunista. Več stražnikov je bilo ranjenih, med njimi neka. ..v.aillO,
Preosnova Briiningove vlade
Berlin, 11. aprila, č. Državni kancelai dr. B run ing je po parlamentarnem običaju predložil novoizvoljenemu predsedniku nemške republike Hindenburgu dem^ijo vse vlade. Hindenburg je demisijo odklonil in povrnil Briiningovi vladi nadaljnje vodstvo državne uprave. Kljub temu govorice o bližnji rekonstrukciji vlade niso ponehale. Politični krogi govore, da bo podal bramibni minister Groner ostavko na ministrstvo za notranje zadeve, kancelar dr. Briininig pa na ministrstvo za zunanje posle. Kot kandidata za zunanjega ministra navajajo državnega tajnika pri zunanjem ministrstvu Bulovva in nemškega poslanika v Londonu. Neuraitha. Prva naloga tako rekonstruirane vlade bo po mnenju omenjenih krogov prepoved in razipust vseh organizacij, ki imajo vojaški ustroj.
Hindenburgov proglas
Berlin, 11. aprila g. Državni predsednik HVidenburo je po svoji zopetni izvolitvi izda! naslednji proglas:
Nemškemu narodu! Z zahvalo za za-
upanje, ki mi ga je nemški narod ponovno izkazal in z obljubo, da bom tudi nadalje z vsemi svojimi silami služil domovini in nemškemu narodu, sprejemam svojo zo-petno izvolitev za državnega predsednika. Zvest svoji prisegi bom vodil dalje svojo funkcijo v duhu nepristranosti ir pravite s trdno voljo, da pomagam naši domovini k svobodi in enakopravnosti na zmaj in k sporazumu in napredku v notranjosti. Na vse nemške volilce in volilke, ki so dali svoje glasove meni. pa tudi na one, ki m« niso volili, naslavljam svoj opomin: Pustite sedaj vse razprtije ter sklenite vrste! Kakor že enkrat pri svojem prvem nastopu službe pred sedmimi leti, pozivam tudi danes ves naš narod k sodelovanju. Združitev vseh si'l je potrebna, da odstranimo zmede in bedo naCega časa. Samo, ako bomo nastopali skupno, bomo^ močni dovolj, da bomo kos svoji usodi. Zato naprej v edinosti z Bogcm!
Hitler svojim volilcem
Berlin, 11. aprila, g. Adolf Hitler j« izdal proglas na svoje volilce. v katerem se zahvaljuje za njihovo zvestobo. Kljub zatiranju in preganjanju, pravi Hitler, je vaš pokret z vašim nastopom rzvojeval novo zmago, tako da s« lahko smatrate z«. v& sravonoše narodne svobode in narodne bodočnosti. Jutri prične nova borba. Vem, da boste tudi v bodočnosti najboljša garda nemškega naroda. Dne 24. aprila bomo z<> pet m-erili svoje moči 6 svojimi nasprotniki. Enkrat mora priti in bo prišel dan. ko bomo ponesli svoje zastave k zadnji zmagi.
Ta proglas j« vsekakor sestavljen r bolj
resigni ranem tonu kakor pri prvih volit vab, ki je naznanjal, da bodo narodni socialisti takoj prevzeli oblast
London, 11. aprila, s. Posebni poroževa. lec lista »Dailv Express« javlja iz Mona-kove>ga, da mu je Hitler v razgovoru o izidu včerajšnjih volitev izjavil naslednje:
Povečal sam število svojih glasov za vei ko dva milijona. Smaitram, da je vzrok mojega triumifa dejstvo, da kljub o-civid-nemu neuspehu pri prvi volitvi nisem kapituliral. Sedaj bom posvetil vse svoje na^ pore volitvam v deželna zlbora na Bavar^ skem ki na Pruskem.
Na vprašanje, kaj j« ponrrročflo močrv»< nazadovanje komunističnih glasov, je izjavil Hitler:	.	,
Po poročilih naše mformativne sHrflbe j« naročila Moskva komunistični stranki, naj; glasuje za Hindenburga. To je edini vzrok, da se je število za Hindenburga oddanih glasov povečalo. Jaz sam sem prepričan, da niti en komunist ni glasoval zaime.
Velika tragedija na Krki
v Krki so utonili včeraj popoldne pri jezu novomeškega mestnega mlina trije gimnazijci, ki so veslali s čolnom
preko vode
Lindbergh ogoljufan za odkupnino
Plačal ie 50.000 dolarjev, ugrabljenega otroka pa ni dobil -izsiljevanje banditov — Aretacija sumljivega človeka
New York, 11. aprila č. >Chica.go Tribune«. je objavila vest iz Hopevella, da so ba^ini .ki so za Dlndbergovega otroka prejeli že 50.000 dolarjev, sedaj zahtevali orj nesrecnesa očeta še 50.000 dolarjev, če hoče da mu v kratkem vrnejo otroka.
New Vork, 11. aprila, s. Ameriške policijske oblasti potrjujejo govorice da jo polkovnik Lindbergh izplačal ugrabiteljem svojega otroka zahtevano odkupnino 50 ti-m>č dolarjev, da pa ni dobil nazaj svojega otroka. Lindbergh je izročil banditom odkupnino proti obliub,, da mu bodo izročili otroka na določenem mestu, ugrabitelji pa niso prišli. Lindbergh si je namreč notiral
Novo
bankovce ter sporočil številke policijskim oblastem, da bi mogle aretirati roparje, ako bi izdajali denar. Kakor se doznava, je newyorška poMcija že aretirala nekega človeka, ki je baje sodeloval pn ugrabitv,
0t Poroča jo tudi, da zahtevajo ugrabitelji
Novo mesto, 11. aprila. Okrog 5. popoldne so odšli trije drugošolci novomeške realne gimna^je, 15-letni Stanislav Škofic iz Kamnika, 14-letni Ciril Rus iz Krke pri Stični in 13-letni Stanko Eršte, sin progovnega nadzornika v Trebnjem, na izprehod proti Krki. Ko so dospeli dečki veselo razpoloženi do obrežja reke pri mestnem mlinu, so našli tam priklenjen čoln, last črkostavca g. Knola, in poskakali vanj. Ker v čolnu ni bilo vesel, so se enostavno poslužili malih desk ter pričeli z njimi veslati. Čeprav se je čoln kmalu strgal z verige, so dečki v veselem razpoloženju z deščicami veslali proti sredini Krke. Bili so že kakih 50 metrov nad jezom. Hoteli so preko reke v Ragov log, da bi nabrali nekaj cvetic za svoje herbarije.
V svoji razigranosti pa nesrečni bro-darji niso opazili, kako .ie Krka zanašala čoln proti jezu, ki ima ravno na tragičnem kraju močan padec.
Še preden so se zavedli usodnega položaja, je voda čoln z nesrečnimi bro-darji že zagnala proti jezu in preko njega. V hipu sta padla Stanko Eršte in Stanislav Škofic v vodo in kmalu izgi-
nila. V čolnu je ostal le 14-letni Ciril
_____ —	- . -	Rus. Ki se &a je krčevito oprijemal in
pred izročitvijo otroka, naj se iim odkup- fciicai na pomoč. Njegove obupne klice nina izplača na način, da policija ne bo sq -uU obrežni stanovalci, ki so takoj dobila nobenega sledu za njimi. »Uaiiy	} dj d bi reŠiU obupanega
M aii« v Ne\v Vorku ,n asocram iis^v |	^ Jnjegovega smrtno nevarnega
Čikagu in Detroitu so razpisali nagrado SO000 dolarjev za sjroročilo. ki bi omogočijo, da se bo otrok Lindbergha vrnil pred 10. majem ali do tega dne.
Spor Društva narodov s Kitajsko
šan«ha}, IL aprila. AA. Uradna agencija poroča iz Nankinga, da je kitajsko zunanje ministrstvo odreklo dovoljenje dr. NVellmg-tonu Kooju, strokovnjaku anketne komisije Društva narodov, da bi smel v Mandžurijo, ker ne obstoje diplomatski odnošaji med Kitajsko in Mandžurijo. Glede na to stališče kitajskega zunanjega ministrstva je izjavil predsednik anketne komisije Društva narodov, lord Lvtton. da člani anketne komisije tako dolgo ne poidejo v Mandžurijo, dokler se ne izda dovoljenje tudi dr. \\ cl-lngtonu Kooju.
Moskva, 11. aprila, č. »Tzvestja« napadajo »japonske pustolovce«, ki hočejo izzvati Rusijo na boj. Jasno je, pravi list, da je ruska zmaga v primeru vojne nesporna, toda ruska država vztraja pri svoji pacifistični politiki. Borila se bo le, če bo napadena.
Zmaga venizefistov v Pireju
Atene, 11. aprila AA. Pri volitvah v Pireju je dobil venizelistični kandidat Mi-jaulis večino z 19.000 glasovi nad monar-hističnim kandidatom Stratigisom, ki je dobil 14.000 glasov. Mihalakopulos je pri tej priliki izjavil, da se je pozicija vlade Okrepila. Pirejske volitve so potekle brez incidentov.
položaja. Z velikim obrežnim čolnom, ki so ga privezali na brv, sta odhitela nesrečniku na pomoč jetniški paznik Ludvik Tesar in krojač Ivan Lumpert. Končno sta priskočila na pomoč še jetniška paznika Erjavec in Ivan Pavlin. Toda zaman je bil vsak rešilni poizkus, za katerega so tvegali lastno življenje. Med tem ko so dečka reševali s konopci, čolni in drogovi, so čoln vrtinci in razburkani valovi metali nazaj ob jez. Deček je obupano klical na pomoč in prosil rešitve.
Njegov krik je cul tudi slaščičarski pomočnik g. Švara, ki je urno slekel suknjič, skočil v prepereli čoln in se odpravil po vodi do jeza. kjer je napravil tvegan skok iz čolna čez jez v čoln k dečku. Čoln, v katerem je bil deček, je bil že do polovice nsnolnien z vodo. katere se je nabralo v čolnu še več za-
radi Švarove teže. Švara je dečka tolažil in mu dopovedoval, da bosta kmalu rešena, toda čoln so valovi tedaj treščili ob jezovo skalo in ga popolnoma razbili. Švara je imel še toliko moči, da je prijel dečka okrog pasu, nato pa sta nenadoma oba izginila v vrtincu. Ljudje so s strahom čakali, kdaj se spet pri-kažeta na površiu vode. Čez nekaj trenutkov so opazili le glavo reševalca Šva-re, dočim je deček izginil pod vodo.
Švara se je pričel sam obupno boriti za svoje lastno življenje. Na pomoč mu je prihitel jetniški paznik, ki je bil pre-vezan z vrvjo okrog pasu, v čolnu, ki je bil prav tako na vrvi Čoln so spuščali ljudje po vodi tik do jeza, kjer je Pavlin pograbil za roko potapljajočega se Švaro in ga tako rešil gotove smrti. Nezavestnega reševalca so spravili na kopno in domov, kjer leži močno prehla-jen.
Tako tragičnega dogodka Novo mesto zlepa ni doživelo. Vsa javnost je pod globokim vtisom tragične nesreče in ljudje sc s čudom povprašujejo, kako je bilo mogoče, da so utonili trije dečki, ki so vnričo gledalcev izgubili svoje mlado življenje. Trupla vseh treh ponesrečencev dosedaj še niso našli.
Klirinška pogajanja z Avstrijo
]~hinaj, 11. aprila. A A. Glede na pogaja- j nja med Avstrijo in Jugoslavijo za ureditev medsebojnih plačil, ki se začno te dni : na Dumaju, piše »N. \V. Journal«, da žele i tukajšnji merodajni krogi doseči z Jugoslavijo sporazum na temelju kompenzacij. Kompenzacijski sistem naj bi nadomestil odpovedani dogovor o kliringu, glede kat e- ( reg-a so tudi tu že prišli do spoznanja, da j se je pokazal kot neizvedljiv.	;
Atentatorja na dr. Luthra izročena sodišču
BerGn, 11. aprila, g. Walter Kertscher, ki < ie v soboto zvečer izvršil atentat na dr* < Luthra in njegov prijatelj, bivši odvetnik dr. Rosen, sta bila danes izročena preiskovalnemu sodniku. Najbrže se bosta že v sredo ali v četrtek zagovarjala pred sodiščem. Obtožena bosta najbrže samo zaradi telesne poškodbe, ker sta obtoženca podala na policiji pismeno izjavo, da sta hotela sam^ prirediti demonstracijo, da bi javnost opozorila nase in da bi mogla pred sodiščem podati svoje mnenje proti oficiielni valutni politiki. Dr. Rosen, ki je duševni in-ici-jator atentata, se je pred vojno zelo uspešno ude.istvoval na literarnem polju.
Znižanje obrestne mere v ČSR
Traga, 11. aprila h. Češkoslovaška Narodna banka je z veljavnostjo od 12. aprila znižala diskontno mero za en odstotek na 5 odstotkov in lombardno mero za državne papirje za pol odstotka na 6.5 odstot-ka, za ostale papirje pa na 7 odstotkov.
Beograjsko pristanišče pod vodo
Med Beogradom in Zemunom eno samo jezero - V Južni Srbiji sneži - Tudi Tisa stalno narašča
Beograd, 11. aprila r. V toku pretekle noči je Sava tako zelo narasla, da je ob izlivu v Dunav prestopila bregove in poplavila vso okolico. Vso beograjsko pristanišče je pod vodo, ki sega do krova skladiščnih poslopij in ostalih objektov na savskem kejii. Dohod do blagajne rečne plovbe je sploh nemogoč. Vsi kioski v bližini so izginili pod vodo Voda stoji tako visoko, da je poplavila celo dot železniško proge, ki vodi ob oba.lt. V veliki nevarnosti so tudi skladišča v gornjem višjem dolu pristanišča, ker voda še vedr.o narašča Tndi dol Carinske uVee ie pod' vodo. Na zemnnski strani stol? voHa rep železniškega nasipa, tako da se je napravilo
med Beogradom in Zemunom ogromno jezero.
Najbolj oipasen jo trenutno položaj prt Brodu. Tam so morali pozlati na pomoč vojsko, da pomaga pri gradnji nasipov, ki naj preprečijo izliv vode na Ivan j sko no-Ije. kar bi katastrofo še povečalo. Nasip mačvanske vodne zadruge, ki je bil zgrajen lansko leto. se je dobro obnesel in ie preprečil poprej vsakoletne katastrofalne poni a ve.
Beograd, 11. anrila d. V Reranah in nekaterih drugih pokrajinah Južne Srbije j« začelo snoči zonet mofno snežiti. Sne? 1© nndal vpo no<* in danes vse dopoldne, taso da je zavladala zopet nova zima.
t
Bilanca nemških volitev
Druge predsedniške volitve v Nemči-i so v nedeljo prinesle pričakovano zmago dosedanjemu predsedniku Hin-denburgu. Dobil je sikoro dvajset milijonov glasov in dosegel za nad miiijon več kot absolutno večino vseh oddanih glasov, čeprav je po ustavi on dmgih volitvah zadostna že relativna večina. Stevik) za Hindenburga oddanih glasov je za blizu 6 milijonov ali 45 odstotkov višje od števila Hitlerjevih glasov.
Nedeljske volitve torej niso prinesle nikakega presenečenja. Tudi dejstvo, da je bila volilna udeležba v nedi'jo le za tri odstotke manjša kakor pri prvih volitvah dne 13. marca, ne more začuditi nikogar, kdor sledi razvoju političnih dogodkov v Nemčiji. Res >e b'la Hindenburgova izvolitev že v naprej zagotovljena tako izven vsakega dvoma, da niti siantazlra<ne množice narodnih socialistov niso mogle upati na možnost zmage in so bile torej volitve pretežno man ifest a ci i sk e ga značaja. Toda politična napetost med prebivalstv a n Nemčije je tako silna, da so bile volitve tudi kot manifestacija le dobrodošel » koristen ventil. Ako prištejemo še veliko discipliniranost nemškega volilca in ogromno agitacijo obeh glavnih taborov, nas ne more začuditi, da sta Hindenburg in Hitler dobila ce!o po več glasov kakor pred štirimi tedni.
V tej splošni sliki pa je vendar več momentov, ki zaslužijo poz^rn^st tudi izven Nemčije, da, iz inozemstvu morda še bolj kakor v rajhu samj.u Re>-pekt vzbuja armada voliicev in volil"c, ki se je Midi v nedelio zbrala okrog LLndenburga. Pomisliti moramo, Ja gospodarska in socialna kriza lnum . nikjer drugod ne duši prebivalstva s tako sik) kakor v Nemčiji. Tudi preprost nemški državljan se dobro zaveda. da Nemčija ne more računati na rešitev iz inozemstva, kakor se tolažijo v Avstriji in na Madžarskem, temveč da se mora reški in sanirati sama. Pogled v bodočnost je zato v Nemčiji še posebno tern^n, tla za ekstremni huiskajva tem bolj ugodna. Da je kljub temu tako velika množina voliicev ohranila trezen razum in v nedeljo ponovna manifestirala za nadaljevanje dosedanje politike trdeea dela, bo gotovo naredilo ?lobok vtis na evronsko javnost. Posebei pa še zasluži občudovanje vzorna disciplina nemške socialne J^mok.racije, ki je zopet spravila
Malta med Italijo in Anglijo
Britski imperij ima v zadnji dobi opravka z vrsto problemov, ki posegajo v osnove njegove notranje povezanosti in katerih reševanje bo trda preizkušnja dosedanjih življenjskih oblik te največje skupnosti, kar jih pozna svet. V ospredju stoje Egipt, Indija, irska in južna Afrika, a priključuje se j m še vrsta drugih, manjših problemov, ki pa vendarle delajo londonski vladi hude preglavice. Tu je na primer Ciper, kjer je prišlo pred meseci do po-bune, ki je >brnila na ta mali otok pozornost vsega sveta. Ciprske homatije so se sicer že polegle in se v vrvežu drugih velikih dogodkov že več ali manj oddaljile iz opomina. Njihova važnost pa se zaradi tega ni zmanjšak. Dokaz so, kako mora tudi britski imperij vedno bolj računati z ojače-rrm nacionalizmom v onih svojih pokrajinah. ki na maitico niso vezane tudi po narodni skupnosti.
še manjša deželica od Cipra je Malta, pa ima vendar tudi svoj narodnostni problem, ki je prav sedaj postal aktualen. Na Malti živi domače prebivalstvo zelo starega rodu, celo fenioanski in arabski izvor je udeležen, in govorica je zmes raznih jezikovnih vplivov, med temi 6eveda precej močno tudi italijanščine. Spričo bližine Italije se je na Malti uporabljala književna italijanščina v šolski in uradni rabi, kar je bržkone dalo poglavitni povod, da je italijanski nacijonalizern pričel ta otočič v narodnem pogledu reklamirati zase. Ali zoper to stanje se je pričel odpor, bodisi da ni z njim zadovoljen del prebivalstva ali da stvar ni všeč Angležem, ki si kake italijanske iredente na Malti prav nič ne želijo. In tako se je porodilo spoznanje, da je živa govorica na Malti tako temeljito različna od italijanščine, da jo je treba vpeljati tudi v šolo in urad ter ji na ta način pripomoči do napredovanja od narečja do književnega jezika. Ta preobrat narodnopohtične prakse je pričel izvajati predsednik malteške vlade lord Striekland, toda zaplete! se je pri tem v konflikt s katoliško duhovščino, kar mu je delo silno kotnpliciralo in mu otežilo tudi pozicijo pred londonskim forumom.
Lord Striekland je moral odstopiti.
Kmalu pa se je pokazalo, da Stric ki an-dov padec ne pomeni tudi konca njegove politike. To je London odobril v načelu in praksi, odklonil je le njegove metode, ker so mu dvigale preveč prahu. Politika zamenjave italijanščine z malte-ščino pa se nadaljuje. Domače prebivalstvo na Malti jo deloma odobrava, deloma stoji neodločno ob ©trani, na silno hud odpor pa .je umevno naletela v Italiji. Tam očitajo Angliji. da hoče z uvajanjem malteščine razcepiti enotno narodno fronto, ki more po nazorih fašističnega tiska biti seveda le italijanska. V dokaz, da imajo pra^, navajajo italijanski listi nesporno dejstvo, da jc začel London šele v zadnjem času for-sirati malteščino. čeprav vihra nad otokom britanska zastava že precej dolgo. Zato očitajo v Italiji Angležem, da so se spomnili malteščine le iz bojazni pred italijanskim, po fašizmu prerojenim nacionalizmom in da je nova jezikovna politika naperjena v prvi vrsti proti Italiji.
Polemika med italijanskim in angleškim tiskom se živahno nadaljuje. Italijani se pritožujejo, da se na Malti zatira italijanski živelj, Angleži pa dokazujejo, da Mal-težani sploh niso Italijani in da zato ne gre govoriti o narodni manjšini. Obenem pa se pojavljajo v angleškem tisku že tudi namigovanja na postopanje fašističnega režima z nemško in slovanško manjšino v
na noge vse svoje mase čeprav Hin-denbu.govo im~ med njimi ni najbolj popularno in čeprav so ved-le, da bo Hindenburg izvoljen, tudi če ostane par milijonov volilk in voliicev doma.
Seveda pa so narasli tudi glasovi za Hitlerja, in to absolutno in relativno celo mnogo bol' kakor za Hindenb^ga. Samo na sebi to ni čudno, saj je bilo pričakovati, da se bodo f< aatične in deloma obupane množice kstrc.nne desnice tudi v drugič polno številno odzvale klicu svojega »vodje«, ki si od njegove zmage obetajo nebe~ na zemlji. Vrh . -a je pri nede^kih voMtvah odpadel Dusterbersr. ki ie bil 13. marca drugi desničarski kandidat in je takrat dobil dva in miMiona glasov. Dali so m- jih nredvsem pristaši Hueenber-gove nemškonacionalne stranke in v Stahlhelmu organizirani bnši frontni bojevniki, torej dveh skupin, ki ne moreta odpustiti Hindenburgu, da podpira sedanji kurz v nemški politiki, in sta mu zato neizprosni nasprotnici. Zaradi teza je naravno, da je že iz protesta nroti Hindenburgovi politiki večina Dusterbergovih voliicev šla sedaj za Hitlerjem, čeprav vsa i javno ni bila iz-dar.a niVaka parola. Par sto tisoč glasov je Hitler dobri brez d 'orna tudi iz komunističnega tabora kar dokazuie že deistvo. 1a	i^oniba komunistič-
nega kandidata Thalmanna v primeri v prvimi volitvami več kako-r nazadovanje volilne udeležbe.
Ako moremo po teh okoliščinah sklepati, da se pravi Hitlerjevi glasovi od zadnjih volitev niso pomnožili, pa je trinajst in pol milijona glasov pojav, ki kliče evropsko javnost k največji opreznosti in stalni pripravljenosti. Saj priča, kako veliko je število onih Nemcev, ki so pripravljeni staviti usodo Nemčije in Evrope na eno samo karto in riskirati nov svetovni polom. Tem večjo nevarnost predstavlja deželni zbor. ki je bil do sedaj v rokah demokratičnih elementov in je s tem pomirjevalno vplival na vso nemško politiko. Ako bi se hit-lerjevcem in niihovim zaveznikom sedaj posrečilo, da to ravnotežje prevrnejo in dobiio P rušijo v svoje roke. bi bili s tem Nemčija in Evropa postavljeni pred docela novo situacijo, v kateri bi tudi nedelisika Hindetiburgova zmaga ne pomenila mnogo. Zato ie umevno, da zanimanie evronske javnosti še ni izčrnano z nedel^kimi volitvami, marveč ie še v enaki napetosti naperjeno na bližajoče se pruske volitve.
Italiji. Ravno zaradi te note ima polemika med italijanskim in angleškim tiskom za nas še svojo posebno zanimivost.
Borba se med tem nadaljuje tudi na Malti sami, kjer je italijanski nacionalizem spravil v akcijo tamkajšnje politične, zlasti intelektualne, italijansko vzgojene kroge, ki hočejo ostati v območju italijanske-ga jezika in kulturnega udejstvovan ia Zelo ugodno je za nje. da je lord Striekland razburil tudi katoiiško duhovščino ter 6 svojo ne prav srečno taktiko utrdil zveze med njo in italijanskim nacionalizmom. Vendar pa je zelo dvomljivo, če bodo v Londonu pripravljeni na popuščanje, zakaj Malta je za njihovo pot v Egipt in Indijo tako važna postaja, da bodo hoteli imeti njeno posest na vsak način trajno zagotovljeno.
Organizacija JRKD
Beograd, II. aprila. M V dvorani Narodne skupščine se je vršila dopoldne od 11. do 13. konferenca kluba senatorjev in kluba narodnih poslancev .IRKD, na kateri so razpravljali o organ :zaciji stranke JRKD. Sklenjeno je bilo, da se začasni banovinski odbori v smislu čl. 40. v zvezi s čl. 27. statuta stranke organizirajo najkasneje do konca meseca. Narodni jx>slanci in senatorji bodo takoj osnovali izvršne banovinske odbore za nadaljnjo izvedbo strankin« organizacije ter sklicali čimprej konferenco senatorjev, poslancev, banovinskih svetnikov in drugih uglednih javn h delavcev v svrho priprav za podrobno organizacijsko delo. V dravski banovini je ta organizacija že izvedena.
Odlikovanje
Beograd, 11. aprila A A. Z nka.zom Nj. Vel. kralja, in na predlog finančnega ministra sta odlikovana, z redom ineoslovenske km.no IV. stopnje gg. Mate M a ti <5 in Če do Pešič, svetnika finančnega nn'n;strstva v 4. skupini; z redom sv. Save III. stopnie pa g. Korsta Simič, svetnik finančnega ministrstva v 4. skupini 1. stopnji.
Iz državne službe
Beograd, 11. aprila. A A. Z odlokom ministra za gozdove in rudnike je imenovan za uradniškega pripravnika na rudarski šoli v Celju inž. Ciril Prekoršek, diplomirani inženjer za gozdarstvo.
Beograd. 11. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlos finančnega ministra sta upokojena gg. Mate Matič, svetnik finančnega ministrstva in šef računovodstva pri kmetijskem ministrstvu, v četrti skupini, in Čedo Pešič, svetnik finančnega ministrstva in šef računovodstva pri ministrstvu za gozdove in rudnike.
Nove carinske doklade v ČSR
Beograd. 11. aprila. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine poroča, da je češkoslovaška vlada z naredbo z dne 1. aprila uvedla nove carinske doklade na žitarice in mlevske izdelke. Nove carinske doklade so stopile v veljavo 10. aprila in znašajo- pšenica (soržica) prej 25 Kč, zdaj 25; r?.. prej 20. zdaj 22: ječmen, prej 36, zda] 36 Kč; oves. prej 34. zdaj 34 Kč, moka in mlevski izdelki, prej 54. zdaj 55 Kč. Carinike doklade z dne 10. marca izgube veljavo.
Jueroslovensko-poljsko sodelovanje
Varšava, 11. aprila AA. Poljsko-jugo-slovensko društvo v Lvovu je na letnem občnem zboru izvolilo za predsednika prof. St. Niemezičkega, za tajnika pa prof. Morviča.
Občinske volitve na Koroškem in Slovenci
Dne 24. aprila se bodo vršile po vsej Koroški, izvzemši mesta Celovca, občinske volitve, pri katerih bodo nastopili Slovenci samostojno in se ne bodo nikjer vezali z nobeno stranko. Dosedaj so poleg Slovenske stranke vložili kandidatne liste še socialni demokrati, krščanski socialci, narodni socialisti, Kmečka zveza, Heimatschutz in komunisti. Kakor Slovenci gredo samostojno na volitve tudi narodni socialisti, komunisti in socialni demokrati, dočim so se ostale nemške stranke zvezale v mnogih občinah v takozvane gospodarske stranke (\Virt-schaftsparteien). Volilni boj se je razvil takoj po velikonočnih praznikih in postaja vedno živahnejši.
Samostojni nastop Slovenske stranke je izzval splošno odobravanje slovenskih voliicev, ki pa se obenem tudi zavedajo, da jih čaka težka borba. Nemške stranke, posebno nemško-nacionalne stranke, bodo skušale namreč z vsemi sredstvi okrepiti svoje pozicije v slovenskem delu dežele. Celovški Heimatbund je že naročil vsem učiteljem in uradnikom na slovenskem ozemlju, da morajo aktivno poseči v volilni boj. Nemškim strankam je ^priporočil, naj gredo strnjeno v boj proti Koroški slovenski stranki, in tudi od socialistov pričakuje, da ne bodo podpirali izvolitve slovenskih županov. Plačnnoi Heimatbunda hodijo od občane do občine in agitirajo za strnjeno fronto proti Slovencem, češ, da so edini sovražn ki nedeliene Koroške. Tudi Kmečka zveza se je izrekla proti vsakemu paktiranju s Slovenci.
Koroški Slovenci so še vedno, kadarkoli so nastopT --amostojno, dosegli izredno lepe uspehe. Tako še prav posebno pri občinskih volitvah 1. 1023. ko je bilo izvoljenih 243 slovenskih občinskih odbornikov in so v 18 občinah vod;!i gospodarstvo zavedni slovenski župani. Vrh tega so še vse dosedanje izkušnje pokazale, da Slovenci od kompromisov z nemškimi strankami še nikdar niso imeli niti najmanjše koristi, ker nobena nemška stranka ni izpolnila obljub, danih Slovenski stranki.
Položaj občin je bil že v zadnji periodi zelo težaven, čakajo pa občine še težji časi. Državna in deželna vlada sta namreč kljub visokim bremenom občn skrčili občinske dohodke, obenem pa naložili občjnam prispevke za brezposelno podporo. Veliko število brezposelnih, ki so pristojni ravno v podeželske občine, ima sedaj pravico do nodpore in obč ne ne vedo. odkod naj jemljejo denar. Kljub vsem tem neprilikam pa morejo ravno občine, v katerih gospodarijo zavedni Slovenci, pokazati na vzorno in trezno gospodarstvo. V mnogih sosednih krajih posestniki z zavidanjem gledajo na vzorno urejene slovenske občine, kjer se stori vse, kar je pač mogoče v sedanjih časih za olajšanje težkega gospodarskega stanja. Dočim je moralo mnogo nemšVh občin letos zopet zvišati občinske doklade, pa so bile v nekaterih občmah, kjer je vodstvo v rokah zavednih Slovencev, občinske doklade celo znižane.
Nova strmka. ki se ie poiavHa v slovenskem ozemlju, je bitleriianska. Prevzela fe dedščino vsenemške stranke v mest:h, kakor v Velikovcu, Pl;berku, Železni Kapli, Borovljah ifd., na deželi pa seje razdor med volilci nemških nacionalnih strank, predvsem med prVaši Kmečke zveze in Hei-matschutzom. B>gve kak.šn:h uspehov pa hitlerjevci pri letošnjih volitvah ne bodo imeli.
V gorskih krajih, kakor v Beli, v Selah, Slov. PLjberku itd. kandidirajo tudi komunisti. Pač znak. da je prebivalstvo v teh krajih že tako obupano, da ni več zmožno za trezno presojanje položaja in pričakuje zato rešitve od skrajnega radikalizma.
Konkurzi in prisilne poravnave v marcu
Bcogrr.d, 11. aprila. AA. Splošna državna statistika pri ministrstvu notranjih poslov uradno razglaša, da je bilo meseca marca po vsej državi 78 stečajev in 132 prisilnih poravnav izven stečaja.
Po banov:.nah so stečaji in poravnanja izven stečajev takole porazdeljena: vardar-ska banovina 9 stečajev, 1 poravnava: vrba-ska 0 (8), dravska 10 (23), drimska 6 (15). dunavska 14 (32), zetska 4 (3), moravska 16 (2), primorska 6 (7), savska 6 (34), Beograd 2 (7). V istem mesecu lanskega leta ie bilo 44 stečajev in 6.8 poravnav, in sicer po banovinah takole: vardarska 8 (1). vrbn-ska 0 (2). dravska 6 (8). drinska 4 (6). dunavska 14 (34), zetska 1 (0). moravska 2 (2), primorska 1 (1), savska 4 (12), Beo-r-ad 4 (2).
Znanf^veno odlikovani^
naše kraljice
Tarlz, 11. aprila AA. Včeraj se je v muzeju za prirodne znanosti vršila svečana skupščina v navzočnosti predsednika francoske republike Doumerja, zastopnikov di^omatskee-a zbora, med njimi jugo-slovenskesra poslanika v Parizu dr. M. Spalaikoviča in prosvetnega ter kolonialnega ministra. Na skupščini so cbjavili, da je jugoslovenska kraljica Marija dobila prvo nagrado društva za prirodne znanosti.
Enoleten dopust princa Nikolaja
Bukarešta, 11. anrjla s. Princ Nikolaj je iz zdravstvenih razlogov zaprosil za enoletni dopust, .ki ga t>o prebil v inozemstvu. Kralj mu je dopust dovolil. Princ Nikolaj bo v torek odpotoval iz Bukarešte.
Zagoneten samomor
Sv. Jurij ob južni železnici, 11. aprila.
Od sobote na nedeljo je prenočeval v neki tukajšnji gostilni približno 25-letnl Martin V. iz sosednje Čmot:ce. Okoli 6. ure zjutraj je uslužbenka še govorila z mladeničem, ki se je oblačil in odpravljal baje v Celje. Ko se je uslužbenka od-stranila k vodnjaku, je iz sobe slišala strel, vendar pa ni mislila, da bi se gost ustrelil. Ko pa je potem slišala sumljivo vzdhovanie sobe. je pogledala v sobo in našla mladeniča v mlaki krvi na postelji s samokresom v roki. Ustrelil se ie v desno sence in jc krogla izstopila pri levem sencu.
Poklicani zdravnik ni mogel več pomagati. Nesrečnik je napisal na list, iztrgan iz koledarja, svojo oporoko, češ. naj se denar porabi za sliko na nagrobniku, obleko pa naj dobi brat Lojze. Kaj ga je pognalo k begu iz življeaija, je zamolčal.
Zakon o zaščiti kmeiov pred Narodno

Skupščinski odbor je prvotni osnutek znatno izpremeni!
Beograd, 11. aprila, p. Na današnji seji Narodne skupščine, ki se je pričela šele ob 14.30, je bil po odobritvi zapisnika preči-tan ukaz, s katerim je imenovan minister socialne politike Ivan Pucelj za namestnika ministrskepa predsednika in zunanjega ministra dr. Marinkoviča ,ki je odpotoval v ženevo.
Minister zunanjih zadev in minister za trgovino sta predložila Narodni skupščini načrt zakona o uveljavljenju mednarodnih pogodb in sporazumov ter predlagala nujnost. S tem zakonskim predlogom se pooblašča ministrski svet, da lahko tudi pred odobrenjem Narodnega predstavništva, če smatra to za potrebno, na predlog zunanjega ministra in ministra trgovine s svojim odlokom uveljavi izvajanje pogodb in sporazumov, sklenjenih s tujimi državami v svrho ureditve gospodarskih odnošajev. V tem primeru pa se morajo te pogodbe in sporazumi istočasno predložiti Narodnemu predstavništvu v odobritev. Zakon je na kratko utemeljil zastopnik ministra za trgovino, kmetijski minister g. Bemetrovič, ki je poudarjal, da zahteva gospodarska kriza nujne zunanje trgovinske ukrepe. Ustava predvideva v čl. 63, da se sporazumi in pogodbe gospodarskega značaja lahko uveljavijo tudi pred odobrenjem Narodnega predstavništva, če to zahtevajo državni interesi. Ker imamo že več takih mednarodnih sporazumov z drugimi državami in se vrše pogajanja za sklenitev novih trgovinskih pogodb in sporazumov, je bil predložen ta zakonski načrt, ki pooblašča vlado, da te sporazume v interesu našega narodnega gospodarstva takoj uveljavi. Narodna skimščina je nato sprejela nujnost in določila finančnemu odboru rok, da mora do jutri zvečer proučiti ta zakonski predlog in predložiti Narodni skupščini svoje poročilo.
Narodni poslanec dr. Marko Kožulj je vložil interpelacijo na ministra za trgovino glede ustavitve obrata družbe Dalmatienne v Šibeniku.
Skupščinski odbor, ki je proučil načrt zakona o gradnji društvenih domov, je dokončal svoje delo in predložil svoje poročilo Narodni skupščini.
Po rešitvi raznih manjših zadev Je Narodna skupščina prešla nato na dnevni red in pričela razpravo o načrtu zakona o zaščiti kmetov. V imenu odbora je podal poročilo narodni poslanec Ljubiša Trifunovič, ki je naglašal, da je bil prvotni načrt zakona popolnoma izpremenjen ter se je odbor naposled odločil v sporazumu s finančnim ministrom, ministrom pravde in kmetijskim ministrom, da predloži Narodni skupščini načrt novega začasnega zakona o zaščiti kmetov, ki obsega tudi najvažnejše določbe predlaganega zakona o maksi-miraniu obrestne mere in s katerim se uveljavi iajo tudi nekatere določbe zakona o izvršbi. Med tem, ko je odbor že predložil svoje poročilo Narodni skupščini, je predložila vlada še dva amandmana, ki ju je odbor sprejel na svoji današnji seji, tako da se definitivni načrt zakona, o katerem mora sedaj razpravljati Narodna skupščina, glasi takole:
Vsebina zakona
čl. 1. Od dneva, ko stopi ta zakon v veljavo ,se odgode vse javne prisilne dražbe (rubežne prodaje) premičnega in nepremičnega imetja kmetov, ki so v teku, a nove dražbe se ne morejo dovoliti. To velja vse dotlej, dokler ne izide zakon o konverziji kmečkih dolgov, najdalje pa 6 mesecev od dneva, ko dobi ta zakon obvezno moč. Za isti čas se ustavijo tudi vse prisilne uprave (sekvestracije), kakor tudi odvzem premičnin (transferacije), izvedbe v svrho izvršbe odnosno zavarovanja.
Določbe tega člena veljajo tudi za vse osebe, ki so kot žiranti aii kot solidarni dolžniki prevzeli obveznosti za kmečke dolgove.
cl. 2. 1) Prisilne javne prodaje f izvršne dražbe) premičnin ali nepremičnin kmetov, izvršene po dnevu, ko je bil zakon o zaščiti kmetov predložen Narodnemu predstavništvu (t. j. 19. marca 1S32), se razveljavljajo.
2)	Kupec je dolžan vrniti kupljene premičnine ali nepremičnine kmetu, ki so mu bile prodane, če mu vrne kupnino s 6-od-stotnimi letnimi obrestmi od dneva, ko ie kupec te predmete plačal. Ce kupcu ni več mogoče vrniti teh stvari, ker so že prešle v tretje roke ali iz kakega drugega razloga, mora nadomestiti kmetu pravo vrednost, ki so jo imele te stvari na dan izvršene javne prodaje, kmet pa mu mora v tem primeru istočasno vrniti kupno ceno s 6-odstotnimi letnimi obrestmi, ki se računajo od dneva, ko je kupec blago plačal. To povračilo se lahko zahteva najdalje v roku šestih mesecev od dneva, ko stoni zakon v veljavo.
3)	če so bile prodane premičnine ali nepremičnine med tem časom obremenjene, se vsa ta bremena razveljavijo.
41 Za povračilo nepremičnin v ponovno
■ "-o kmeta ni treba plačati prenosne takse.
. 3. 1) Kmet je dolžan plačati za dolgove, kojih prisilno plačilo je po določbah čl. 1. tega zakona odloženo. 6-odstotne obresti. in sicer od dneva tožbe, razen če s sodno poravnavo ali na kak drug način ni določena nižja obrestna mera.
2)	če upnik prostovoljno odobri kmetu-dolžniku odsroditev plačila svojih terjatev, ki so zapadle, in to pred vložitvijo tožbe, ali če umakne že vloženo tožbo brez zahteve povračila pravdnih stroškov, se lahko dogovori obrestna mera do največ 10 odstotkov letno, brez ozira na višino po-prel dogovorjene obrestne mere.
3)	V maksimalni iznos letnih obresti se morajo vračunati tudi vsa postranska plačila ali dajatve, na katere se je obvezal dolžnik poleg obresti, kakor so provizije, kovencionalne kazni, stroški in slično.
4)	Dogovor o obrestni meri ie neveljaven. v kolikor bi dogovorjene obresti presedale višino s tem členom dopustne najvišje obrestne mere. Obresti preko dopustne višine po tem členu se ne smejo niti prisoditi niti zasigurati aH prisilno izterjati. ne glede na to. ali so bile določene s pravomočno razsodbo ali na kaki drugi osnovi.
čl. 4. 1) Za vso drSav« se trvellavliaio predpisi členov 69 119 133 134. 148 165 točka 5. 209 in 230 izvršnega zakona z dne 9. julija 1930, 2a področje vrhovneara sodi-šča v Sarajevu, banskega stola v Zagrebu 1
in apelacijskega sodišča v Novem Sadu pa tudi predpisi čl. 113. istega zakona. S tem ni tangirana veljavnost določb čl 1. in 2. tega zakona.
2)	Kjer se v določbah, navedenih v prvem odstavku tega člena, omenja sodišče, je razumeti na področju kasacijskega sodišča v Beogradu in velikega sodišča v Podgorici izvršno oblast, a v kolikor se predpisi sklicujejo na predpise zakona o izvršbi, ki niso uveljavljeni s tem zakonom, je razumeti odnosne predpise civilnopravnega postopka, odnosno izvršnega zakona, ki je sedaj v veljavi v posameznih pokrajinah naše države.
3)	Določbe členov 486. in 4S7. zakona o sodnem postopku v civilnih pravdah za Srbijo, se bodo izvajale tudi nadalje, v kolikor niso v nasprotju z določbami prvega odstavka tega člena.
4)	Določbe prednjih odstavkov se bodo izvajale tudi za izvršbe, ki so na dan uveljavi jen ja tega zakona v teku, v kolikor prisilna javna predaja še ni pravomočno izvedena.
čl 5. Če v dobi trajanja določb iz čl. 1. tega zakona kak denarni zavod zaide v plačilne težave, vsled omajanja kreditni!) odnešajev, bodisi da je to izzvano vsled splošne kreditne krize ali j>a zaradi neobičajnega in prekomernega dviganja vlog in če so po b'Ianci v tem času aktiva večja od pasive, lahko ministrski svet na zahtevo dotičnega denarnega zavoda na predlog ministra za trgovino in industrijo izda za vsak tak slučaj uredbo z zakonsko močjo, ki bo določila rok za izplačilo vlog in drugih terjatev, kakor tudi vse druge ukrepe, če treba tudi reorganizacijo zavoda. ki bi se smatrali potrebni za redno poslovanje dotičnega zavoda in za zaščito vlagateljev in ostalih upnikov. V tem cilju lahko minister za trgovino in industrijo postavi tak denarni zavod in vse njegovo poslovanje pod stalno nadzorstvo svojega komisarja.
čl. 6. 1. Za kmeta v smislu tega zakona se smatra vsaka oseba, ki obdeluje zemljo sama ali s člani svoje rodbine in čegar obdavčeni dohodek izvira pretežno od kmetij* stva, če njegovo posestvo ne presega 75 ha obdelane zemlje (nj-?, .sador. osni kov, vinogradov, travnikov, razen pašnikov) odnosno pri rodbinskih zadrugah 150 ha obdelane zemlje.
2)	Za kmeta v smislu določil prvega od. stavka se smatrajo tudi osebe, ki moraja zaradi bolezni, pomanjkanja rodbinskih delovnih moči ali drugih neodvrnljivih ovil obdelovati svojo zemljo z najetimi ljudmi, nadalje mladoletni otroci kmetov za doba njihove mladoletnosti, kakor glede zapuščine po kmetih.
3)	Potrdila o tem, kdo Je kmet v smislu določb tega zakona, bodo izdajale občinske oblasti na zahtevo dolžnika ali na zahtevo izvršne oblasti, potrditi pa jih mora sresko načelstvo, razen v primerih, kada< izdajo taka potrdila mestna načelstva kot prvostopna, upravna oblast.
Čl. 7. Odlok o odložitvi plačil v smislu določb čl. 1. izda sodišče po službeni dolž. nosti potrdilo v smislu čl. 6. tega zakona. Do izdaje pravomočnega odloka o odgodit-vi plačil se ustavi izvršno postopanje.
čl. 8. Določbe tega zakona ne veljajo z-} terjatve Narodne banke, državne Hipote* karne banke, Privilegirane agrarne banke, a z izjemo čl. 4 tudi ne za terjatve države, samoupravnih korporacij in njihovih hranilnic, zadružnih organizacij, ki so osnovane in poslujejo po obstoječih zakonih o zadrugah, dalje ne glede na alimente in dolgove, ki izvirajo iz kazenskih dejanj, kakor tudi ne glede na terjatve, ki bi nastala po uveljavljenju tega zakona. Kot take sa ne smatrajo terjatve, omenjene v čl. 3-, odstavek 2.
čl. 9. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, z izjemo člena 4, z objavo v >Siužbenih Novi-nah«. Minister pravde se pooblašča, da izda uredbe in navodila za izvršitev tega zakona v sporazumu z ministri, v katerih pristojnost posegajo posamezni predpisi ter bo predpisal, kdo se ima smatrati za kmeta v smislu določb čl. 6. in kaj se smatra za rodbinsko zadrugo.
Na predlog predsednika Narodne skupščine dr. Kumanudija je bila seja nato zaključena. Prihodnja se bo vršila jutri dopoldne ob 9. Jutri se bo nadaljevala razprava o tem zakonu.
-Ar
Beograd, 11. aprila, p. Sfcupma poslancev iz dravske banovine z g. Ivanom Ure>-kom «ia čelu jc poslala ministroma pravde in kmetijstva pismo, v katerem opozarja na posebne kreditne razmere v Sloveniji, kjer so kmetje zadolženi po ogTom-ni večini pri zadružnih denarnih zavodih. Zaradi tega bi slovenski kmetje re bili v polni meri deležni koristi zakona o zaščiti kmeta, ako bo ostalo pri sedanji določbi, po kateri se zakon ne nanaša na zadruge. Pismo zato prosi, naj se ta določba spremeni na tak način, da bo polletni odlog plačil za kmečke dolgove veljal za vse denarne zavode.
Proti temu predlogu sc je pojavil tako med večino poslancev kakor zlasti tudi med gospodarskimi krogi zelo močen odpor, čaš da je treba dolgove pri zadrugah obravnavati na docela drugačen nač:n kakor druge dolgove. Zadružne organizacije so same dovolj uvidevne, da ščitijo kmeta do skrajne možnosti, tako da razširjenje novega zakona na nje ni potrebno in bi moglo ravno kmečkemu prebivalstvu samemu več škodovati kakor koristiti. Iz teh razlogov je tudi skupščinski odbor, ko je sestavljal novo besedilo zakona, vztrajal na prvotni določbi, da so zadruge izvzete iz zakona.
Smrtna ko^
V ljubljanski bolnici je po daljši bolezni umrla ga. Ivanka M e r k u n. tašča našega novinarskega tovariša g Radimirja Rot-terja. urednika »Večernje Pošte« v Sarajevu. Pogreb bo danes ob pol 3. popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice. Bodi pokojni ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje!
Vremenska nanovec
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Oblačnost zelo spremenljiva, vetrovno.
Dunajska vremenska naooved za torek: Izpremenljivo mrzlo aprilsko vreme, padavine, zapadni ln severozapadnil vetrovi.
,„	> JUTRO« St, 84 __ r	=
Maši kraji
in ljudje
Geografsko društvo ^ in njegovo delo
r"1 t	Ljubljana, 11. aprila.
V petek, 8. t. m. »e je vršil v prostorih Geografskega instituta na univerzi redni občni zbor Geografskega društva pod predsedstvom prof. dr. Antona Mehka. Iz poročil predsednika in ostalih odbornikov o delovanju društva v preteklem letu je bilo razvidno, da je obsegal program društvenega dela iste oilje ko doslej in da se je moral boriti z istimi težavami. Kot svojo glavno nalogo je smatral odbor tudi v tem poslovnem letu izdajo svojega glasila »Geografskega Vestnika«. V zadoščenje si šteje društvo, da prejema od vseh strani iz tu-in inozemstva izraze priznanja, kar se tiče vsebine in oblike te svoje znanstvene revije. Zanimivo je, da je baš te dni poteklo 10 let, odkar se je ustanov lo na ljubljanski univerzi Geografsko društvo, sprva kot skromna študentska organizacija, ki pa se je s svojim delom, zlasti pa z izdajanjem »Geografskega Vestnika« od 1. 1925 dalje, razvila v povsod vpoštevano znanstveno
društvo. Treba je seveda poudariti, da »e mora društvo kakor vse naše slične organizacije, boriti z neprestanima finančnimi težkočami vkljub temu, da vživa blagohotno pomoč prosvetnega ministrstva, banske uprave, mestne občine ljubljanske. Zbornice za TOI itd., ki jim gre predvsem tudi zahvala, da leži danes pred nami že sedem letnikov »Geografskega Vestnika«. Veliko vrednost predstavlja tudi društvena knjižnica, ki se izpopolnjuje zlasti potom zamenjave »Vestnika« s 125 znanstvenimi publikacijami iz vseh krajev sveta.
Poleg dela za »Vestnik« se je društvo ba-vilo tudi s popravki krajevnega imenoslovja na novih specialnih kartah v merilu 1:100.000. ki jih izdaja Vojni geografski institut v Beogradu, in od katerih so sedaj izšle za dravsko banovino sekcije Celje, Cerknica. Ljubljana in Bled.
Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor gg.: prof. dr. Anton Melik. predsednik; prof. dr. Valter Boh:nec. podpredsednik: dr. Ivan Rakovec, Rajnik; dr. Roman Savnik. blagajnik: Franjo Pengov. knjižničar; Rudolf Badjura, prof. Silvo Kranjec in Svetozar llešič. odborniki: notar Matej Hafner, nrof. Jos. Breznik in dr. Jože Rus, revizorji.
Od samouka-izumitelja do vlomilca
Iz Ptuja so pripeljan v ljubljanske zapore nevarnega vlomilca I -——- — —
Ljubljana, 11. aprila. v zaporih še nadalje zanimal za svoj izum.	IVTVaVl taniOVSkl IZgreOI
zaradi poplav vež milijonov. Od Bosanske
Gradiške do naselja Svinjair je prodrla narasla Sava 10 do 25 lcm v notranjost pokrajine. Te poplave so v mnogih vaseh napravile veliko škodo. Po nekaterih naselbinah stoji še sedaj voda do tri metre visoko, da se vidijo iz nje samo strehe. V mitroviškem okraju je pod vodo 16.000 oralov. Velike jezove pri krajih Rača, Novi grad. Brezovo polje in Borinovac so silni savski valovi porušili že pri prvem navalu.
Tudi v južnem Banatu so hude poplave. Najhujše je prizadeta okolica Palanke, kjer je voda dosegla višino od 1 do 2 metrov. Vas samo okroža valovje od treh strani. Cesta Bračev gaj - Palanka je poplavljena v dolžini 15 km in je voda visoka en meter in mestoma tudi več. Okolica Palanke bo ostala letos brez žetve.
V poplavljenih krajih je poginilo mnogo živine. Rešeni živini pa preti pogin zaradi pomanjkanja krme, kajti v vaseh, v katere so pripeljali živino iz poplavljenih krajev, je vladalo že poprej veliko pomanjkanje hrane. Voda je razdrla razne mostove, poplavila kolovoze.ter tako poplavljene kraje in širšo okolico popolnoma izolirala.
Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker
poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči, pokre-pi presnavljanje in posveži kri. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Pride!
Velika komedija smeha
NEZNANI GOST
Ljubljana, 11. aprila
Poročali smo ie, da je bil v ptujski okolici prijet pred dnevi nenavadno prebrisan vlomilec Gašper Pepevnik. po poklicu natakar in elektromehanik. Glede na to vest, se je pričela zanimati za Pepevnika tudi ljubljanska policija, ki je na podlagi poizvedb po svojih organih dognala, da se Pepevnik ni udejstvoval samo zunaj na deželi. marveč je dolgo časa rogovilil tudi po Ljubljani in oškodoval številne Ljubljančane.
Je čudna zgodba, k? fo Je pisal v življenju Gašper Pepevnik. Roien je bil nekje v okolici Judenburga na Zgornjem Štajerskem. Bil je sin slovenskih starševski so se preselili pred desetletji v omenjeni kraj. potem pa, ko je nastal prevrat, so odšli z družino zopet nazaj v svoje kraje v okolico Slovenjgradca. Mladi dečko se je učil nata-karstva v restavracijah v Mariboru, po svoji končani učni dobi pa se je podal v Zagreb. Zajela ga je vojna in moral je k vojakom. Kot dozorel mladenič se je izredno zanimal za elektrotehniško vedo in je postal na tem polju naenkrat izumitelj. Za svoj izum — indukcijski motor potom zračnih valov — je znal navdušiti razne premožne l judi, ki so mu da tali večje vsote denarja. Ves ta denar na je Gašper navadno zapravil v veseli družbi po raznih mestih. Njegov rztrm ni pomenil dosti in ker nI našel mecenov, se je moral ozirati tudi za drugimi posli. Ti njegovi posli pa so bili tudi nepošteni m je moral večkrat v zapor. Postal je vlomilec in tat, vendar pa se je
v zaporih še nadalje zanimal za svoj izum.
Predno so ga prijeli zadnjič na Štajerskem, je presedel v Mariboru šest let ječe v tamošnii kaznilnici. Prišedši na svobodo, se je podal v Zagreb, kjer je zopet zainteresiral nekaj ljudi za svoj izum in dobil od nekega industrijca celo lepo vsoto denarja. Potem je prišel v Ljubljano, kjer le izvršil več vlomov. Marca meseca je udri v stanovanje mehanika Franceta V. v Ger-bičevi ulici, kier ie izropal železno blagajno, odnesel 4200 D n in si prilastil tudi žepno uro in pa dragocenosti. Izropano ročno železno blagajno, ki jo je odnesel s seboj, je potem odvrgel v neki veži v Kolodvorski ulici, kjer je bila pozneje najdena. Se istega dne je poskušal vlomiti tudi v stanovanje trafikantke Leopoldine Kolarjeve na Starem trgu. Pozneje se je vtihotapil v stanovanje Karla Kristana v Knafljevi ulici 15. Iz stanovanja je odnesel uro budilko ter nekaj obleke. Dne 24. marca je vdrl v stanovanje natakaria Franceta Zalokarja na Dunajski cesti 37. kateremu je tudi odnesel uro in več toaletnih potrebščin. Pozneje je vlomil v sobo poročnika Knmoslava Do-gana ter odnesel zlat prstan, srebrno uro, službeni revolver in več drugih predmetov v vrednosti Okrog 60TI0 Din.
Plen, ki ga je nabral pri svojih vVmvh v Ljubljani, je odnašal na deželo in tam raz-prodajal vse za smešno ceno. Usoda ga Je zalotila v okolici Velike Nedelje, kjer so ga prijeli orožniki, ki so ga odvedli v zapor v Ptuj, od tam pa je bil pripeljan v Ljubljano, kjer bo sedaj pred sodniki zopet dajal odgovor za svoje številne grehe.
Velika nesreča s signalno patrono
Tržič. 11. aprila.
Bogve kako je bilo, da je ležala v bližini tržiške lokalne železnice v delavski naselbini Trajbahu signalna železniška pa-trona. Pa so jo našli trije otročički v starosti 6 do 8 let in jo radovedno ogledovali od vseh strani. Mali Liborček Pire jo je vzel v roke in izkušal prodreti v njeno osrčje. Ker ni šlo zlepa, jo je položil na tla Ln na njo udaril s kamnom. Patrona se je razletela z močnim pokom, ki so ga slišali nedeljski izprehajald gor v Ročevenco. Niso pa mogli slišati obupnega krika malih radovednežev, ki so se v strahu razbe-žali na vse strani, le Liborček je ostal- na mestu in se ni mogel ganiti. Patrona mu je raztrgala desno lice, ožgala mu obe roki, ranila spodnji život in mu poškodovala tudi obe nogi.
Takoj se je zbralo na mestu nesreče polno ljudi, ki so hoteli pomagati. Sreča je baš takrat hotela, da je prišel naokrog tudi g. Glanzmann, lastnik tržiške predilnice, kjer je ponesrečencev očka za uradnika, in takoj odredil, da odpeljejo mladega ponesrečenca v ljubljansko bolnico. Prej so poiskali še tržiškega zdravnika g. dr. Pavla Panceta. ki je nudil hudo ranjenemu dečku prvo pomoč, nakar se je izvršil prevoz v Ljubljano.
Bliskovito Je brzel avtomobil proti Ljubljani, vozeč ogroženo mlado življenje, ki naj mu pomaga ljubljanska bolnica. Kako je prišla patrona na tir, bo seveda zadeva preiskave. Gotovo pa je vmes nekaj neprevidnosti tistih, ki rabijo patrone in morda premalo pazijo na nje. Sedaj že dalje časa popravljajo škarpo ob železniškem mostu črez Bistrico, ki se stalno posipa in pomika z vrhnjo plastjo proti progi. Odvišen materijal prevažajo železniški delavci na drugo stran mostu, kjer ga odlagajo v grapo ob Bistrici, železniški promet na tržiški progi gotovo ni tako živahen, da bi morali uslužbenci operirati s patronaml aH pa jih celo puščati kar na tiru. Očividci pravijo, da se je patrona valjala že kakih štirinajst dni po nasipu in da je ni nihče smatral za eksplozije zmožno. Staršem pa naj bo ta primer nesreče opomin, naj pazijo na svoje otroke.
Milijonska škoda zaradi poplav
Novi Sad, ll.aprila.
Pri upravi dunavske banovine 'je bil ustanovljen posebni odsek, ki bo vodil obrambno akcijo proti poplavam ter nadzoroval obrambno delo. Po dosedanjih ugotovitvah znaša že v sami dunavski banovini škoda
Novo mesto, 11. aprila.
Ker se po naših vaseh mnogo pije, se silno množijo fantovski pretepi, po katerih pa navadno še žrtve same ne vedo, kako je prav za prav prišlo do njih. Ene popolnoma zmeša alkohol, druge pa naključje zanese v kak pretepaški vrtinec in ko se jim kaj pripeti, navadno tudi storilci sami ne vedo več, zakaj so se znosili nad človekom, ki se je znašel naenkrat med njimi.
V to poglavje spada krvava zgodba, ki se je te dni pripetila na Tolstem vrhu v hiši nekega posestnika. Tu je bila zbrana večja družba domačih fantov, ki so pili^ in prepevali. Mimo je prišel tudi 37-letni pesest-niški sin Jože Bobič s svojo ženo in nekimi fanti iz Dolnjega Suhodola. Tudi ta družba je zavila v hišo, kjer je bila zbrana vesela družba, in kar naenkrat je nastal prepir. Novodošlega Jožeta Bobiča je mladi posestniški sin Janez Gorjanc hotel brez vsakega pravega povoda potisniti na tla in ko se je ta branil, mu je nanadalec zasadil nož v desno prsno stran. Bobiča so težko ranjenega odpremili v kandijsko bolnišnico.
Sin posestnika Skrinjarja, 18-Ietni Anton, io je tudi popolnoma po nedolžnem izlca-pil, ko je šel iz svoje domače vasi Črešnji-ce v neko trafiko po cigarete. Blizu trafike je srečal nekega stareišega fanta ter £a še vl judno pozdravil z »Dober večer!« Namesto, da bi mu odzdravil, je fant zaklical: »Kdo je,« ter nameril proti njemu — puško. Antonu se je sprva zdelo, da ima v rokan palico, ko pa je zagledal puško, je začel bežati na vso moč. Naekrat pa ie odjeknil strel ter pogodil fanta v nogo. Ranjenec je komaj prispel do prve hiše. kjer so mu rano obvezali in ga odpremili na dom. Stori-
V glavni vlogi
Szoke Szakall
lec je gotovo čakal na kakega svojega sprotolika, pa je potem v svoji strasti streljal kar na slepo na prvega, ki mu je prišel blizu.
Uboj v Šikolah
Pitaj, IL aprila.
Snoči ob 10. je v Šikolah pri Ctrkovcih na Dravskem polju ustrelil posestnikov sin Fran Habjančič posestnikovega sin«, Konrada Lavrenčiča, ki je obležal na mest« mrtev. Vzrok umora >e bilo staro sovraštvo med obema fantoma. Habjančič je napadel Lavrenčiča na cesti v Šikolah jn je znan samo konec tega usodnega srečanja. Truplo so prepeljali na cirkovško pokopališče, kjer je izvršila danes obdukcijo komisija okrajnega sodišča v Ptuju. Habjatv čiča so orožniki aretirali in odvedli v pujske sodne zapore.
Najstarejši podčastnik nase vojske
Beograd. 11. *pr&*.
Težko, da b! Imela kaka dandanašnja armada tako starega podčastnika, kakor J« narednik-vodnik Velimir Višič, ki je prido-Ijem sedaj na službovanje v kraljevskem dvora v Beogradu. Ta najstarejši podčastotfk naše vojske bo proslavil v kratkem 604e*-nico svoje aktivne vojaške službe. Spomladi L 1871. je bil uvrščen v nekdanji dragi bataljon, sedanji IL pešpolk Kneza MihajTa. Prvi njegov četni predstojnik je bil teda-nji kapetan I. ki. Svetozar Hadžič, oče pokojnega airmijskega generala in bivšega, vojnega ministra. Stevana Hadžiča.
Velimir Višič se je udeležil vseb	od
leta 1S-76. do 1918. Septembra 1928. je proslavi 50-letnioo svojega službovanja v narednika. Visoki jubilej starosti naših podčastnikov bo proslavljen na dan kwtoe slave polka, pri katerem je začel svoje jaško službovanje.
Usodna dedščina ponarejevalca Potočnika
Rirpmk In tovariši obsojeni
Maribor, 11. aprila.
Danes se je pred malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča vršila kazenska razprava proti znanim ponarejevalcem bankovcev Francetu Rupniku in njegovim tovarišem. Na zatožni klopi je sedelo 16 obtožencev, ki jih je branilo 8 odvetnikov. Že lansko jesen so zvedele varnostne ob.a-6ti, da zbira Marija Potočnikova, sorodnica pokojnega Potočnika, ki je bil nevaren ponarejevalec denarja, njegovo zapuščino: razne stroje in priprave, ki jih je uporabljal za ponarejevanje denarja. Vse te predmete je mariborska policija zaplenila v mariborski okolici in na podlagi zasliševanja obtožila vse prizadete zaradi ponarejanja denarja. Stvar pa najbrže ni bila tako huda, ker se s temi pripravami pač ni mogel ponarejati denar, toda sodišče je sodilo strogo po zakonu. Glavni cilj, kakor je posneti iz obtožnice, je bil, da 60 si hoteli nekateri obtoženci na brezvesten način pridobiti denar na račun lahkovernosti drugih ljudi, katerim so obetali, da jim bodo kasneje napravili denar. Glavna oseba je bila pri tej stvari Marija Potočnikova, ki se je seznanila z obtožencem Orgoličem, s
od 3 mesecev do 6
katerim je tudi nekaj časa skupno Bmlfc Pri tej priliki mu je Potočnikova raajkrfla viso skrivnost in je bil Orgolič prepričan, da se bo iz tega res kaj izcimik>. Govorila mu je večkrat o nekih zakladih, ki so baj« zakopani blizu St Eja, ^toda vse skupaj se je izkazalo kot neresnično.
Obsojeni so bili Fran Rwpn& na 6 le* težke ječe, 1800 Din globe in trajno izgo-bo državljanskih nravic, Gašper Potočnik na poldrugo leto težke ječe, 1500 Dh. g^obte in 3 leta izgube državljanskih pravic. Marija Potočnik na leto dni težke ječe, 600 Din globe in izgubo častnih pravic za dobo treh let, Anton Orgolič na 6 mesecev strogega zapora in 300 Din globe, Fran Potočnik na 6 mesecev -trogega zapora m 600 Din globe, Josip Kos na 3 mesece strogega zapora in 300 Din globe, Jernej Berdnik na 4 mesece zapora, pogojno na štiri leta m 600 Din globe, nadalje so bili pogojno obsojeni za dobo 4 let na zaporno kazen od 1 do 4 mesecev Matija Klanjšek Valentin Žitnik, Viljem Babič, Leopold Ferlič, Fran Pihler in Josip Škof. Obtoženec Alojzij Bračič je bfil oproščen.
Multurni pregled
Kongres slovanskih pravnikov v Bratislavi
Predsedstvo pripravljalnega odbora Je ekiicalo za dan 17. t. m, sejo odbornikov, da jim poroča o dosedanjem delu in jim da novih navodil za nadaljnje priprave. Svojo udeležt>o na kongresu je doslej prijavilo 53 pravniških organizacij, ki bodo zastopane po odposlancih. Med inozemskimi prijavniki so v obilnem številu zastopani Poljaki, od jugoslovenskih pravniških društev sta doslej prijavljeni Jugoslovensko društvo za mednarodno pravo v Beogradu in Društvo »Pravnik« v Ljubljani.
Pripravljalni odbor se je bil obrnil na slovanske pravniške kroge z vprašanjem glede sestave programa za razprave in ie na temelju odgovorov že sestavil dnevni red kongresa. Kakor poroča tajništvo pripravljalnega odbora, bo še pred kongresom izšel primerjalni pravniški slovar, ki obsega okoli 4000 besed in ga strokovnjaki pripravljajo za tisk. Pravniška terminologija bo izšla v vseh slovanskih jezikih in v francoščini. Kakor V9e kaže, se bo dal uresničiti tudi načrt za izdajanje plašila slovanskih pravnikov. Sodelovanje zanj so obljubili že mnogi odlični pravni strokovnjaki slovanskih držav.
Zborovanje učiteljev iz štirih okrajev
Celje. 11. aprila.
rJčiteljstvo celjskega okraja je v soboto zborovalo v Celju ter mnogo razpravljalo o položaju po 1. aprilu. Rezultat teh razprav je bil poziv na glavni odbor in sekcijo JUU. da posveti vso skrb materijalnim interesom članstva ter da delujeta v tej smeri, da se učiteljem-pripravnikom ne bo ničesar odtegovalo in da bi se z znižanjem nlač sorazmerno znižale vse dajatve za življenjske potrebščine, ne izvzemši pri tem tudi društvenih članarin. Razpravljalo se je tudi o tem, koliko bi se koristilo šolskemu in izvenšolskemu delu, če bi se poenostavila šolska administracija. Predsednik društva g. Gosak je poročal o kmetskih in gospodinjskih nadaljevalnih šolah, upravitelj g. Planer o Učiteljskem domu v Mariboru in o učiteljski gospodarski posvetovalnici, upraviteljica ga. Schreinerjeva pa o občnem zboru pedagoške centrale v Mariboru. Učitelj g. Volavšek je priporočal vpis otrok v Samopomoč za otroke. Sprejeto je V>:!o poročilo nadzornega odbora o reviziji blagajniških knjig in predlog o pobiranju gn plačevanju članarine.
Državni tožilec g. dr. Juh a rt je predaval 'n ciljih mladinske zakonodaje in sodstva v naši državi ter zelo ustregel zborovalcem a
svojimi važnimi in zanimivimi izvajanji. *
Brežice, 11. aprila.
N'a pobudo predsednika brežiškega učiteljskega društva g. Knapiča. je bito 9.' t. jn. prirejeno zborovanje treh učiteljskih društev v Trbovljah, hlani brežiškega, laškega in litijskega učiteljskega društva so si zaTadi tega zbrali Trbovlje za kraj svojega sestanka, ker so želeli slišati tamošnjt mladinski pevski zbor pod vodstvom gosp Suligoja, ki si je pridobil že velik sloves po vsej domovini.
Zborovanju, ki se je vršilo v veliki dvorani Sokolskega doma, je predsedoval predsednik laškega učiteljskega društva g Ple-skovč, ki je ob otvoritvi posebno pozdravi! učiteljskega veterana in sedanjega trboveljskega župana g. Gustava Voduška, predsednika ljubljanske sekcije JUU g. Dimnika in navzoče nadzornike. Zupan g. Vo-dušek se je s kratkim govorom zahvalil za pozdrav ter poudarjal, da velja posebna čast učiteljstvu, ki v oddaljenih, zapuščenih krajih neumorno vrši svojo prosvetno nalogo. Izrazil je tudi željo, naj bi banovin-ska sekcija priredila svoje zborovanje enkrat tudi v Trbovljah. Predsednik ljubljanske sekc-je JUU je podal temeljito situacij-sko poročilo, bodreč tovariše, naj vztrajno v organizaciji. O delu organizacije je podal naitočnejšo sliko.
Pod vodstvom g. Šuligoja je nastopil mladinski pevski zbor ter presenetil vse zborovalce s svojim lepim petjem. Po nastopu zbora je zborovodja podal tovarišem zanimive podatke o razvoju zbora. Uspešno zborovanje, ki je bilo zaključeno ob pol 14., je dalo zborovalcem marsikaj važnega in novega ter je vse podkrepilo v stanovski zavednosti in slogi.
Koncept mariborskih
srednješolcev
Ppvski zbor podružnice Ferijalnega saveza v Mariboru združuje okrog 100 pevk in pevcev z raznih mariborskih srednjih šol in je menda edini te vrste v naši državi. Goji predvsem narodno glasbo. Spričo propagandne naloge bi bilo pričakovati, da bodo koncert posetili vsi. ki iim je narodna zavednost naših obrneinih krajev pri srcu. Izkazalo pa se je na žalost, da je takih ob bolj službenih priložnostih več kot p>a tedaj. ko je treba pokazati svoje prepričanje na skromnejši in manj pompozen način, zato pa morda boli iskreno. Taka prilika se je nudila v soboto, ko je pevski zbor mariborskega Ferijalnega saveza nastopil v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Kiti narodna pesem, ki jo sicer tolikanj priporočajo koncertnim prireditvam pri nas, češ da bi privabila širšo publiko, ni mogla napraviti zadosti mamefe reklame, in dvorana je zpvala na prazninah. Nenadno ni bilo nikogar, ki bi se zadostno zanimal za kulturno življenje naše obmejne mladine, ki bi s svojim posetom dal podjetni mladini nekaj spodbude in nacijonalnega zadoščenja. Pogrešali smo najbolj zgovornih zagovornikov mariborskega slovenstva in pobom ikov narodne reči na severni meji. Pa dovolj o tem. Kakšna manj vredna, a bolj kričavo napovedana prilika bo znova združila vse. kar misli in čuti n2cijonalno, od priprostega obrtnika pa do narodnih dam. ki so topot smatrale svojo navzočnost odveč, in zopet bo vse prav in narodno vprašanje rešeno. Zanje.
, Mladostni zbor je naštudiral ogromen
spored 28 pesmi v mešanem, ženskem in moškem zboru, vewnoma a caperta, delno s spremljavo klavirja in harmonike. Vse točke je vodil prof. Viktor Schweiger s posebno vnemo in zbor mu je sledil vdano, navdušeno. Pri klavirju je spremljala nekaj točk prof. Minka Zaeherl, harmoniko pa je igral pri dr. Schwabovem aranžmaju prle-ških narodnih pesmi osmošolec Rihard VVagner (ime obeta mnogo, odnosno je že mnogo izpolnilo!). Disciplina zbora je vzorna in tudi pevski materijal je dokaj iz-vežban. Upoštevaje ogromno delo, ki ga je dovršil ne samo zbor, temveč predvsem seveda njegov pevovodja, je treba občudovati energijo in dobro voljo prof. Schweigerja. ki se ni strašil težavnega in nehvaležnega prirejanja koncertov s šolsko mladino. Priznati je treba, da se je njegov trud moralno obilo poplačal, kajti zbor je žel od sicer maloštevilne, zato pa tem bolj navdušene publike ogromen aplavz, ki je bil odkritosrčen. Ako je Mariborčanom ta moralni uspeh zadoščal, potem so s svojim obiskom v Ljubljani lahko zadovoljni. Jaz bi Jim privoščil tudi gmotnega.
Uvodoma je prof. Josip Potokar nekoliko obrazložil pomen in sestiavo zbora ter nato pozdravil navzočo ljubljansko mladino, ki je v velikem številu posetila koncert. Izmed zastopnikov oblasti in kulturnih ustanov smo opazili prosvetnega šefa dr. Mazi-ja, ravnatelja konservatorija Mateja Hubada, predsednika ZKD ravnatelja Juga, predsednika Ferijalnega saveza prof. Pavliča in dr.	U M-
251etnica umetniškega delovanja Josipa Rrižaja. Dne 5. marca t. L je minilo četrt stoletja, kar je današnji operni pevec Josip
Križaj prvič nastopil kot igralec na gledaliških deskah in tako začel svojo umetniško pot, ki ga ie privedla k sedanji slavi. Bilo je to L 1907. v Ljubljani. Križaj je pravkar dovršil realko in se vdajal skušnjavi, da bi postal igralec. Njegov nastop v »rami »Roza Berudt« je odločil: takrami upravnik prof. Juvančič ga je angažiral za dramo. Ze v naslednji sezoni je Križaj pričel nastopati tudi v operi, dokler se ni popolnoma posvetil glasbeni panogi. V najnovejšem zvezku zagrebškega časopisa »15 dana« je izšel daljši interview z g. Križa-jem, ki je poročevalcu lista pripovedoval svoje spomine. Tu je med drugim povedal, da je v 25 letih imel 1323 opernih in 111 koncertnih nastopov; mimo tega je prvih pet let nastopal tudi v drami. Njegov operni repertoar iznaša 99 vlog. Kecala v »Prodani nevesti« je pel baš 99 krat in sedaj čaka stotega nastopa. Letos ^bo slavil 451 et-nico življenja in obenem 251etnico umetniškega dela. Proslava bo na jesen v Zagrebu; ob tej priliki bomo tudi mi posvetili večjo pozornost odličnemu rojaku, ki je stalni gost ljubljanske opere in ljubljenec našega gledališkega občinstva.
Uspeh kmeta - pisatelja. Zagrebška >B'-noza< je napovedala hrvaški prevod romana »Ljudje«, ki ga je spisal madžarski kmet Pavel Szabo. Pisec je star okrog 38 let in roman »Emberek« (Ljudje) je njegov prvi spis. Izdal ga je lani v Budimpešti. Knjiga izpočetka ni vzbudila pozornosti. Ko pa je kritika opozorila nanjo, je v nekolikih mesecih doživela več izdaj in danes se ljudje baje kar pulijo zanjo. Roman »Ljudje« je že preveden v angleški, finski in švedski iezik, kmalu pa izide tudi francoski prevod. Spis ima avtobiografski značaj. Madžarski kritiki so zanj zelo navdušeni. Szabo je siromašen kmet in še zdaj obdeluje svoje polje.
Miroslav Krleža se pravkar mudi na Polj-
skem. Kakor izvemo, je njegove drame sprejelo v svoj repertoar gledališče v Vil-nem, ki bo ž njimi gostovalo po vsej Poljski. — Zagrebško založništvo »Minerva« je napovedalo Krležine zbrane spise, ki bodo obsegali osemnajst knjig.
Otvoritev Shakespeancjevega gledališča v Strattfordn. Dne 23. t m. se bo v Strattfor-du nad Avono slovesno otvorilo novo gledališče, v katerem se bo vsako leto vršil Shakespearejev festival, ki je že doslej zvabljal v rojstni kraj avtorja »Hamleta« številne tujce.
Praške mestne knjižnic®, ki so doslej Izposojale knjige zaston j, bodo v bo Joče zahtevale izposoinino. Tako je te dni sklenil praški mestni svet, ki daje 4 milijone Kč na leto za knjižnice v Pragi.
Za proslavo lOOletnice slavnega norv*-škeea pisatelja Bj. Bjornsona. ki bo letos v decembru, so Slovaki pravkar sestavili poseben odbor. Bjornson je nekoč pred vso Evropo nastopil zoper zatiranje malega slovaškega naroda na Ogrskem.
Praški kvartet, ki je pravkar dovršil turnejo po Jugoslaviji, se je vrnil v Prago. Za prihodnjo sezono je že sprejel večji angaz-man. Nastopal bo v Bolgariji, Grčiji in Tur-č»ji.
Mussolini piše Čeprav Mussolini s svojo zadnio dramo »Villafranca« ni imel nikjer v tujini posebnega uspeha, pripravlja sedaj novo odrsko delo, v katerem bo glavna oseba nemški državnik Bismarck.
Težkoče praških založnišfev. Kakor niše »Narodni Večernikc. je položaj na češkem knjižnem trgu čedalie slabši Cela vrsta praških založništev je zaradi tega zašla v slab položaj, ki ga močno občutijo tudi avtorji. Varčevanje, ki ga trdi časi vsiljujejo češkemu konsumentu. očitno škoduje knji-gotrštvu. slabo pa je vplivalo tudi to, da so praški založniki razbremenili svoja skladišča tako, da so vrgli na trg knjige po silno
znižanih cenah. To, da sd lahko dobil novo knjigo po 10—15 Kč, dočim je ob izidu stala 40—50 Kč, je nekoliko demoraliziralo kupujoče občinstvo, ker je pokazalo, da d<>-nar za knjigo ni baš najboljša investicija. Zato »Narodni Večernik« svari založništva pre« takim postopanjem.
Nova knjiga Henrija Bergsona. V idejni književnosti zadnjega časa je dogodek spis »Le deux sources de la Morala et de la Religion«, ki ga je pravkar objavil eden največjih modroslovcev sedsu-njosti, Henri Bergson. Sivolasi mislec razvija v tej knjigi svoje nazore o etiki. Pri tem posega globoko h koreninam spoznanja, razpravlja o razumu in podzavestnih silah, o moči iluzij, o dveh protislovnih, v človeški notranjosti delujočih inteligencah, ki prihajata iz dveh različnih virov: o statični in dinamični inteligenci. Dalje se Bergson bavi v tej knjigi z vprašanji religije, svobodne volje, individualne in socijalne sitnosti, z mirom in vojno in z drugimi osnovnimi problemi, ki kažejo silno razdvojenost današnjega človeka in utemeljujejo njegovo težko krizo. Bergsonovo presojanje sedanjosti je, prav kakor Freudovo, dokaj črnogledno. Veliki mislec, ki je dal evropskem mišljenju toliko dragocenih pobud, ga osvobodil banalnega materijaliz-ma, uveljavil v filozofiji biološke poglede, v umetnosti intuicijo, v vsem pa »elan vital«, je z najnovejšo knjigo nekako zaključil svoj sistem. Zato Bergsonov spis upravičeno vzbuja v vsem kulturnem svetu zanimanje in pozornost. Bolj kot kdaj preje človek baš danes išče takih dokumentov.
Postani in ostani - član Vodnikove družbe!
Domače vesti
♦	izročitev odlikovanja p. Sattnerja. Zaslužnemu slovenskemu skladatelju p. Hi>-golinu S a 11 n e r j u, ki ga je, kakor smo že poročali, Nj. Vel. kralj odlikoval z redom sv. Save 3. razreda, je preteklo soboto župan g. dr. Puc izročil odlikovanje ob prisotnosti župnika dr. Komama Tominca in zastopnikov naših pevskih društev. V svojem nagovoru je g. župan odlikovancu čestital in poudarjal njegove zasluge za slovensko glasbo. P. Sattner je izrazil svojo zahvalo za najv.šje odlikovanje in prosil župana, da sporoči njegovo zahvalo na najvišjem mestu. Za Hubadovo župo JPS je odlikovancu čestital župni pevo-vodja g. Zorko Prelovec.
♦	Promoviral je na medicinski fakulteti Tmiverze v Zagrebu g. Perko Slavko iz Novega mesta za doktorja vsega zdravilstva Promov,iranec je bil ves čas svojega študija agilen član in dolgoletna odbornik Jugo-slavenskega akademskega društva »Triglav a< v Zagrebu. — Na zagrebški univerzi je diplomiral z odličnim uspehom za magistra farmacije g. Toni Hočevar iz Ljubljane. Čestitamo!
♦	Upokojitev v državni službi. Načelnik oddelka za gozdarstvo v ministrstvu za gozdove in rudnike inženjer Vojko Kopriv-nik je na lastno prošnjo upokojen.
♦	Udeležencem natečaja za idejno skico Turističnega ck»ma na Iriškem Vencu javlja društvo »Fruška gora.< iz Novega Sada, da zaradi veLlkega števila prispelih načrtov razsodišče ni moglo dovršiti dela v določenem roku. Rezultat bo jav.Jjen v najkrajšem času.
♦	Kongres gradbenih podjetnikov. V Beogradu se je vršil v nedeljo kongres Zveze udruženih jugoslovenskih gradbenih podjetnikov v zvezi s proslavo dvajsetletnice Udruženja beograjskih gradbenikov. Pri volitvah je bil za načelnika izvoljen Ranko Živkovič.
♦	člani SPD dobe v hotelu g. Franca Paara na Jesenicah 20 odstotni popust na cenah prenočnin, ta.ko da stane člane SPD soba v ■!. nadstropju 40 Din (2 postelji ali 20 Din (1 postelja), v II. nadstr. 32, odnosno 16 Din. Trav tako imajo člani SPD 20 odstotnu popust za vožnjo z aivtotaksi-jem g Paara na Jesenicah, tako da jih stane vožnja 4 Din za 1 km. Članom se ■priporoča uporabljanje teh ugodnosti.
♦	Občni zbor Slovenskega planinskega društva, osrednjega društva v Ljubljani, bo 29. t. m. ob 20. v dvorani Mestnega doma v Ljubljani z običajnem dnevnim redom.
♦	Telefonski promet med Ljubljano In Warns6orfom na češkoslovaškem j« uveden. Taksa znaša za navaden razgovor 5.40 zlatega franka
♦	Izprememba uradnih ur na poštah. Poštna direkcija dravske banovine razglaša: Različne drage izpremembe so povzročile tudi izpremembo uradnih ur za stranke pri teh-le pogodbenih državnih poštah: Artiče ima uradne ure za stranke ob delavnikih od 8—12 in 14—18; Bi zel j-sko od 8—12 ta 14—16; Bogojina v Prekmurju 8—12, in od 14—16; Boštanj od 8—
12, 16_IS; Brezovica pri Ljubljani 8—12,
15—17; Crmošnjice 8—10, 14—18; Dol pni Hrastniku 9—12, 14—17, Dole pri Litiji 9—13; Dolenja Hrušica 8—12, 16—18; Dvor pri Žužemberku 8—12, 14—18; Fala 9—12, 14—15; Griže 8—12, 14—16; Jurklo-šter 8—14; Juršinci 8—12, 14—16; Kokra
S__12, 14—18; Koprivnica pni Rajhenbur-
jna 8—12, 14—16; Kotlje 9—13; laporje
8—12,	15—17; Mala Nedelja 8—10, 14—18; Marija Snežna 8—11, 14—17; PAlštanj 8—
10, 14—18; Planina pri Sevnici 9—12, 14—17; Pod sred a 8—12, 14—16; Ponikva S_12, 14—16; Prečna pni Novem mestu 8—o, 13—16; Radomlje 8—14; Slivnica pri Celju 9—12, 15—18; Smlednik 8—12, 13—15; Srednja vas v Bohincu 8—12, 14— 16; Stari trg pri Kočevju 8—12, 14—16; Sv. Barbara v Halozah 7—11, 14—16; Sv. •Križ pri Litiji 8—12, 16—18; Sv. Lovrenc na Dravskem polju 8—12, 14—18; Šmartno v Tuhinju 8—12, 13—15; Trzin
9—11,	16—18; Velika Loka 9—12, 15— 18; Vodice nad Ljubljano 8—12, 13—15; Zagradec na Dol. 9—12, 15—18 iln Zgornja Polskava 8—12, 14—16.
♦	Rektorat beograjske univerze raziglar še, da so z odlokom univerzitetnega senata predavanja na beograjski univerzi! ustavljena do 20. t. m.
♦	Petdesetletnica cetinjske gimnazije. Na Cetinju se je te dni proslavila petdesetletnica obstoja tamRajšnje gimnazije. Pri tej priliki je kraljev delegat general Maksimov:č izročil ravnatelju gimnazije »nesek 25.000 dinarjev kot dar Nj. Vel. za sklad STomašnih dijakov.
♦	Narodna knjižnica In čitalnica v Zagrebu naznanja, da bo predaval na red-
Samo še danes ob 4., pol 8. in 9-
zvečer
Ken Maynard
^Brni safeal
Velesemzacija!	Pustolovno!
ZVOČNI KINO IDEAL
J
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: L Cas opazovanja, 2. »tanje barometra. S. smer ln brzina vetra. 6 oblačnost 1—10 8. temperatura. 4. relativna vlaga v 7. vrsta padavin, 8 padavine v mm — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo. dru^e najnižjo temperaturo.
11. aprila
LJubljana 7, 763.6, 8.2, 70, WSW3, V*, —, — Ljubljana 14, 763 9, 12.0, 56, WNW2, 10, —, Maribor 7, 760.1, 4.0, 80. mirno jasno. —; Zagreb 7, 763.0, 9.0, 60, SW3, jasno, —, —; Beograd 7, 765.0, 10.0, 50. ESE2, jasno, —, —; Sarajevo 7, 765.5, 6.0 60, mirno, jasno, —, —; Skop.Ije 7, 769.6, 5.0, 90, SW2, jasno, —, _; Kumbor 7.
766.4,	9.0, 80, mirno, jasno, —, —; Split 7,
766.5,	110, 70, SE3, jasno, —; Rab 7, 765.1. 8.0. 50. SE4. jasno —, —
Temperatura: Ljubljana 14.4, 7.6; Maribor 13 0, 3.0; Zagreb 15.0. 7.0, Beograd 13.0 5.0; Sarajevo 16.0, 2.0; Skoplje 18.0, 5.0; Kumbor —, 7.0; SspK.t — 8.0; Rab —, 7.0. Sonce vzhaja ob 5.26, zahaja ob 18.39. Luna vzhaja ob 7-23, zahaja ob 23.50.
nem tedenskem sestanku to sredo 13. t m. vseučiliškii profesor g. dr. Fran Kogoj o gobavosti ali leprl ( s projekcijami.)
♦	Nova grobova. V MaLih Braslovčah je t petek preminila v 52 letu starosti ga. Marija Muhovčeva, soproga gostilničarja in posestnika g. Avgusta Muhovca. Zjutraj ie še zdrava vstala in opravila vsa dela, nenadno pa jd je postalo slabo. Malo trenotkov nato se je že presehlla v večno življenje zadeta od srčne kapi. Zapušča tii sinove in eno hčerko, ki jih je kot skrbna mati dobro vzgojila Bila je skrbna gospodinja, in dobra tovarišica svojemu možu. — Po dolgil bolezni je v 81. letu starosti umrla ga Frančiška Re.it-zova v St. Jerneju. Blaga pokojnica je bila vzorna mati ,in velika dobrotnica siromakov. — Pokojnicama blag spomin, žalujočim naše sožalje!
♦	Smrt zagrebškega vseučiliškega profesorja, Po dolgi bolezni je umrl v Zagrebu g. dr. Vinko Marochino, docent na veterinarski fakulteti zagrebške univerze. Njegovo znanstveno delovanje je našlo splošno priznanje v znanstvenih krogih.
♦	Smrt zaslužnega Karlovčana. V Kar-lovcu je umrl Ivan Legat, poveljnik tamkajšnjega gasilnega društva in bivši mestni zastopnik. Pokojnik si je pridobil velike zasluge za razvoj karlovškega gasilstva
♦	Mrtva žena v vlaku. V nedeljo je zagorski vlak pripeljal v Zagreb mrtvo ženo, 62 letno kmetico Oliko Cigulovo od Sv. Križa-Začretja v hrvatskem Zagorju. Kmetico sta vodila v zagrebško boLnioo njen sin in hčerka, pa - jima je nevarno bolna mati med vožnjo umrla
♦	Neke češkoslovaške zavarovalnico, ki so sklenile zavarovalne pogodbe na življenje, glaseče se na zlate brone avstro-ogr&ae veljave, so mnenja, da so sedaj dolžne plačati zavarovane vsote v razmerju za 4 slabe povojne krone 1 Din. Vabim vse osebe, ki bu bile po taki nemogoči razlagi zavarovalnih pogodb oškodovane, naj mi naznanijo svoj naslov in podatke dotičn.ih pogodb, da podvzamemo skupno akcijo proti takemu postopanju. Odgovore prosim nasloviti na odvetniško pisarno dr. Gvidon Sernec, Celje, Kralja Petra cesta 16
♦	Odlična kvaliteta naših cigaret. Uprava državni!h monopolov je prejela od uprave velesejma v Solunu nagrado >Grand prix« z diplomo, s katero je nagrajena za razstavljene cigarete na velesejmu, ki s<i si s svojo odlično kvaliteto pridobile splošno pozornost.
♦	Zavodi za »mobolne prenapolnjeni. Uprava obče državne bolnilce v Ljnbljani nam je poslala: »Ker »o val zarvodi za oddajo umobolnih zopet prenapolnjeni, je vsak sprejem brez predhodnega vpoklica na podlagi .pismene prošnje, opremljene z zdravniškim izpričevalom, nemogoč. Na to se opozarjajo v lastnem interesu vel prizadeti.«
Pn t»ot»ai|eue4» il preobremeni sera ieiodcu. zgagi, pri poietnea - &ru v želodcu vam pomora
Dobiva a« v vttb lekarnah
Odobren t£ M«, m. plffika ta ar. tdrarta 1 SL 2009 8. 0. 1932.
♦	Požar v Stari Oselici. Dne 6. t. m. ponoči je v Stari Oseliai do tal pogorela lesena hišica, last Marjane Peterneljeve. Lastnica trpi precejšnjo škodo, ki pa je k sreči vsaj delno krita z zavarovalnino. Vzroki požara n/lso znani.
♦	Starši, ne dajajte otrokom alkoholnih pijač. Pišejo nam: žalosten dogodek se je pripetil te dni v vasi Sv. Vidu pri Ptuju kjer so orožniki na svojem službenem obhodu naleteli na zakonca Antona to Marijo B. Iz Pobrežja, Ki sta hodila Iz gostilne v gostilno in popivala. Pni tem pa sta opijanila tudi svojo 5 letno hčerko tako, da se n-i mogla držati po koncu. V takem stanju sta roditelja vodila dekletce po vasi, da so se številni vaščani zgražali nad njima Ko ju je stavila orožniška patrulja na odgovor, sta Izjavila, da ne moreta nič za to, če se dekletce upijani
♦	Pokora za vsiljevano ljubezen. Pred kazenskim sodnikom v Ptuju se }e zagovarjal Franc Gomilšek, posestnikov sin iz Dragoviča, ki ga je obtožnica dolži.la, da je lam; oktobra pri .posestniku Lajhu v Gaberniku, kamor je prišla Ana Slatinško-va na obisk, to nadlegoval in ji silil ljubezen. Ana pa ga je zavrnila zaradi česar se je začel razburjati. Potegnil je Ano iz hiše na dvorišče ter jil ukazal, naj gre tri korake pred njega, da jo ustreli. Sla/tta-škova te grožnje ni smatrala za resno in se ni hotela oddaljiti. Tedaj pa je Gomilšek izvlekel samokres in ga sprožil. Strel je zadel Slatinškovo v levo stran prsi ln jo lah ko poškodoval. Izgovarjal se je, da je v kritičnem momentu zaslišal neko fantovsko kričanje. Ker so ga fantje nekoč že napadli, je hotel v svojo obrambo nabasati samokres, ki pa se je sprožil in zadel Slatinškovo. Ta njegov zagovor je bil malo verjeten in je bil Gomillšek obsojen na tri mesece strogega zapora in na povračilo stroškov.
♦	Huda poškodba z ročico. Nedavno je bilo v Antoničevi gostilni na Hajdinn več gostov, med njimi tudi brata Stanko in Iv. Ogrizek H Hajdine. Zvečer pa sta prišla v gostilno tudri Strižič Jožef, mesarski pomočnik iz Hajdine, in Sagadin Josip, zidar iz Apač. Ko je gostilničar napovedal zaključno uro, so se podali! gostje iz gostilne. Ko je prišel Strižič s Sagadlnom iz gostilne, je dobi4 naenkrat hud udarec z nekim težkim predmetom po giaivi. Tudri Sagadin je bil napaden. Strižič se je privlekel še do Maruška Mihaela, ki je njegov sorodnik in prt katerem stanuje. Tu se je zgrudil nezavesten na tla in ga je v takem stanju našel g. Marušek, ki ga je dal prenesti v hišo, kjer so mu rano 5z-mili. Strižič še danes ne more iz postelje. Orožniki so dognali,, da ga je napadel Iv. Ogrizek, kii je čin tudi priznal.
♦	Ubil brata zaradi krompirja. V čttln-ku pri Mostarju je Mate Ramljak z nožem razparal trebuh svojemu b-atu Franu, ker mu je ta, prisiljen od lakote vzel Iz kleti nekaj kilogramov krompirja. Fran Je bil prepeljan r bolnico, kjer je naslednjega dne umrl.
♦	Prepoved zahajanja v krčme. Okrožno sodišče v Mariboru je prepovedalo Dimniku Adolfu, pekovskemu mojstru, stanulo čemu pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, zahajati v krčme za dobo 1 leta (do 23. februarja 1983). — Drnovšku Antonu, rudarju v Zagorju, je prepovedano zahajanje v krčme za dve leti (do 26. marca 1934.)
_ Okrožno sodišče v Celju je prepovedalo
CokVn Jožefu, etanujočemja kot vuničarju v
Sladki gori, zahajati v krčme za dobo 2
let (do 1. aprila 1934.)
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
♦	Bakrene, medene in aluminijaste predmete izdeluje Josip Otorepec, Ljubljana, Za Gradom 9.
Iz Ljubljane
a— Trboveljski mladinski zbor koncer-tira drugič v letošnji sezoni v Ljubljani v nedeljo 17. t m. ob 11. dop. v veliki unl-onski dvorani. Trboveljski mladinski zbor je v resn.ca izvrsten, ima sveže mlade glasove, ki so prav izvrstno naštudirani. Zadnji koncert je napolnil unionsko dvorano. Prepričani smo, da bo Imel obilen poset tudi v nedeljo 17. t. m. Sedeži po zelo nizkih cenah so v predprodaji v Matični knjigarni.
u— Narodna čitalnica v Spodnji Siškl bo imeia redni občni zbor 17. t. m. ob 9. dopoldne z običajnjm dnevnim redom. V primeru, da občni zbor ob napovedani uri ne bi bii sklepčen, se bo vršili pol ure kasneje nov zbor ob vsaki udeležbi.
u— Jadranaši! Drevi ob 20. bo predaval na članskem sestanku g dr. C. Oblak »Goethe in njegov odnos do pri.rode< Vsa kulturna Evropa se spominja velikega pesnika ob stoletnici njegove smrti s spo minskimi svečanostmi in predavani i. Ude ležite se polnoštevlino izrednega predavanja.
u_ »Svoboda< fo >ZarJa< prlrecTIta v
sredo 13. 1 m. ob 20. v dvorani Delavske zbormice 10. delavski prosvetni večer, Sodelovala bo delavska godba »Zarja«. Ciril štrukelj bo predaval o človeku in o knjigi, Ferdo Delak in Boris Božič bosta recitirala dve pesmi, Milena Verbičerva jn kon-servatorist Drago Burger zapojeta več lepih solospevov, Jože Brdnik zaigra na rog skladbo »Podoknlco« napisano za ta večer od domačega skladatelja Josipa škorpdka, umetniška plesalka Katja Delakova bo zaplesala dva zanimiva .plesa >Vihar< ta »Odlomek Iz cirkusa, Stanko Bitežnik pa bo poročal nekaj veselega Vstopnice po 4, 3 in 2 Din.
u— Pevsko društvo Slavec v Ljubljani
bo imelo v .ponedeljek 18. t m. svoj vokalni koncert V zadnjem časa se je zbor Slavca zelo visoko povzpel in ga moramo prištevati k zborom, ki imajo veliko ambicijo in požrtvovalnost. Njegov letošnji koncertna spored je izredno zanimiv ta bo izvajaj pod vodstvom svojega pevovodje g. Krista Perka skladbe, ki se v našem me stu ,prvič izvajajo. Vstopnice se že dobe v Matični knjigarni. Koncert bo v Filharmo nijl.
u_ šlškarjl. Sadjarska &i vrtnarska podružnica vabd k 13. strokovnemu predavanju, ki bo danes točno ob pol 8. zvečer v deški osnovni šoli.
u— Drevi ob 21. bosta nastopila ▼ restavraciji »Zvezdi« g. Zotovdč ta njegova soproga s šaljivimi govori ia. kupletiL Vstop prost
u_ Tenis odsek Atene vaM vse prijatelje tenisa k vpisovanju, fel se bo vršilo odslej vsak torek od 16. do 17, <r damski sobi kavarne Emona
u— Društvo »Bela Krajina« v Ljubljani vabi Beiokrajince, ki žive t Ljubljani, na sestanek v sredo 13. t m. oto 20. v restavraciji hotela »Slona«. Na programu bo poleg drugih vprašanj tudd razpravljanje o propagand: za Belo Krajino. Pridite!
u_ Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Ljubljani bo krnelo redni letni občini zbor v sredo 27. t m. ob pod 20. v predavalnici Delavske zbornice na Miklošičevi cesti, ogelmi vhod, pritličje, levo.
u— Akcija za pocenitev kruha. Z uki-njenjem žitnega režima eo cene moki padle. Ker ljubljanski peki! prodajajo kruh še po starih cenah je tržno nadzorstvo pozvalo peke na sestanek, da se določijo nove cene kruhu. Dosedanje cene kruhu so: beli 4.50 Din, polbeti 4, črni in rž eni 3.40 Din za kilogram.
u— Poostrena kontrola mleka. Sporazumno z mestnim dohodarstvenim uradom je tržno nadzorstvo odredilo najstrožjo kontrolo v mesto uvoženega mleka. Na vseh mitnicah na periferiji mesta bodo kontrolni organi dnevno pregledovali mleko, jemali vzorce, pazili pa bodo tudi na snažnost posode. Za vsako mlekarico bo uvedena posebna kartoteka, kamor se bodo beležile vse ugotovitve o kvaliteti mleka kakor tudi eventualne kazni.
Mhaaaat
i b<
B m i
iN 1
no_ ■
KOBERT LOUIS STEVENSON
ie eden največjih angleških roma nopiscev, čigar obsežno delo
tigraGCjen
je pravkar izšlo v založbi TISKOVNE ZADRUGE.
L

u— Davčne ugodnosti za delavske hiše.
Ob koncu marca so prejeli stanovalo! kolonij na Galjevici, v Gramozni jami in na Cesti dveh cesarjev od mestne davčne uprave poziv, da morajo predložit! do 30. t m. gradbeno ta rabno dovoljenje, za kar je treba plačati takso po 320 Din, ker sicer davčna uprava zavrne njilh prošnje za ugoditev davčnih ugodnosti v pogledu zgradaraae. Na prošnjo mestnega načeistva in po intervencij.! maglstratnega nad-svetnika g. Jančigaja je finančna direkcija odločila, da je smatrat! vse tri kolonije kot poseben tip delavskih hiš, za katere bo plačati razmerno nizko takso, nakar bo davčna uprava za Ljubljano dovolila davčne olajšave za zgradarino. Davčni upravi najpravlja prav težko stališče okolnost, da so nekateri lastniki teh hr.šic. zgrajenih s pomočjo mestne občine, potem oddali stanovanje najemnikom sicer proti nizki najemnini
u— življenje m umiranje v marcti. Po
izkazu fizikata je bilo v marcu rojenih 193 otrok, od teh 99 moških tal 85 žensk, mrtvorojenih pa je bilo 9. Umrlo je 108 oseb, od teh 58 moških ta 50 žensk. Domačinov je umrlo 58, tujcev 50. V zavodih je umrlo 78 oseb. Vzroki bolezni so bili: ošpice 7, davica 2, Influenca 2, druge na-lezljilve bolezni 1. jetlka 14, drw?e oblike jetike 1, rak 15. vnetje možganske mrene
1, bolezen na srcu 10, akutna brone hit Is 1. kronična bronchltis 9, dru«e bolezni na sopilih 2, vnetje slepiča 1. krčenje Jeter 1. prirojena slabost 13. starost 11. nezgode 2. samomor 1 in druge bolezni 13. Jetlka je pobrala največ ljudi, kajt! marc je za le tične najhujši mesec, a tudi število raka Je bilo nenavadno. V sedanjem nestalnem vremenu razsaja v Ljubljani ln okoMd nalezljiva tafluenca. k! nt stična hriipl. Po njej napadene osebe bolehajo največ 3 dni
nakar se Jim stanje izboljša. Influenca je
zlasti razširjena na Barju. Mestnem fiLzl-katu so bile v marcu prijavljene te-le nalezljive boiezml: škriaunka 6, davica 4, šen 3 ta influenca 10.
u_ Huda nesreča dijaka. Dijak srednje
tehniške šole 21 letm, Leopold Bauer, stanujoč v Mencingerjevi ulica, 15, se je včeraj popoldne udeležil šolskega ogleda no vih cai iaarniških poslopij za glavno postajo. Mea tem ko so se tovariši porazgubili po drugi,h delih stavbe, se je Bauer povzpel oa visok oder, kjer je nameraval prestop.ti nekaj desk. Nenadno pa je iz gubil ravnotežje in padel iz drugega nadstropja na tla med zidarsko navlako. Pri padcu da je nesrečni dijak poškodoval obe roki in nobil tudi notranje poškodbe. Ponesrečenca so prepeljali nemudno z reševalnim avtom v splošno bolnico.
u_ Vprašanje policijskih zaporov. Med
mestno občino, ki ima po zakonu vzdrževati policijsko poslopje in policijske, zapore, in pravosodno upravo so se vršila pogajanja za nastanitev policijskih zaporov. Pravosodna uprava je namreč odpo-veda.la policijske zapore v justični palači nepreklicno še do 1. septembra, nakar se morajo izprazniti.
Danes nepreklicno zadnjikrat sijajna opereta
§a>pcdičnaf napačen &poj
Krasna vsebina, petje, šlagerjL Življenje v baru z lepimi plesalkami, humor in smeh!
Magda Schneider
Najnovejši Foxov zvočni tednik. Ob 4., 148 in 914 zvečer.
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
u— Zastrupljenje s plinom. V stanovanju inž. E. H. na Aleksandrovi cesti 15 Ke je pripetila v noči na včeraj usodna nesreča. Pri imenovani stranki zaposlena služkinja 34-letna Antonija Galova se je podala predsinoenjim v svojo sobo in je pustila odprto plinsko pipo, zaradi česar je uhajal plin iz kuhinje tudi v njeno, poleg kuhinje se nahajajočo sobico. Galova se je vlegla v svojo posteljo, v teku noči pa jo je plin popolnoma omamil. Domači so našli zjutraj Galovo nezavestno. Nesrečno služkinjo so takoj prepeljali z reševalnim avtom v bolnico, kjer so zdravniki poizkušali rešiti ji življenje. Vsi poizkusi pa so ostali zaman iti je Galova zastruipljenju podlegla. Nesrečna služkinja je bila doma u Kostanjevice na Dolenjskem.
u— Poškodovan v pretepu. V splošno bolnico so pripeljal 32-letnega delavca Mihaela Sojerja, stanujočega v Notranjih Goricah. Sojer 6e je nahajal pTedsinočnjim v fantovski družbi v neki gostilni v Borovnici. Med njegovo družbo in pa nekimi drugimi mla-dimi ljudmi je nastal pozneje prepir, iz katerega se je razvil hud pretep. V splošni zmešnjavi se je več fantov lotilo Sojerja, ki so ga ranili z nožem in ga obdelali tudi s steklenicami. Sojer je naposled obležal ves krvav v gostilniški sobi. Imel je prerezan obraiz in več poškodb na hrbtu. Njegove rane niso nevarne za življenje.
u— Prijet žepar. V Kovačevi gostilni v Kolodvorski ulici je bilo predsinoenjim izredno živahno. V gostilni, kjer točijo dalmatinsko vino, se je nagnetlo že v teku popoldneva obilo gostov, med katerimi so bili tudi tatinski tipi. Eden njih, in sicer 34-letni Štefan Skerlj, doma iz Primerja, se je lotil natakarice Podlesnikove teT ji v gneči izmaknil precej rejeno listnico. Škerlj je hotel s svojim plenom že oditi i.a ulico, a ga je pri njegovem početju opazoval eden gostov, ki ga je zajel v veži ter ga izročil na cesti stražniku. Seveda je moral tat vrniti listnico natakarici. Aretirani Štefan Škerlj je bil že dalje časa zasledovan od naših varnostnih oblastev zaradi najrazličnejših prestopkov.
u— Lopate je kradel. V nedeljo ponoči je bil v nekern lokalu v mestu aretiran 27-letni Alojzij Mlinaric, brezposelni delavec, ki se pa tudi v boljših časih ni nikoli zanimal za resno in pošteno delo. Potepal 6e je okroig po Ljubljani in tako rekoč na vsak korak našel sekiro, lopato ali kai 6ličnega. Tako je pač pripovedoval po aretaciji na policiji, a mu tega seveda niso mogli verjeti. Ker je nakradene lopate in slično orodje prodajal v okolico mesta, je prišel zaradi nizkih cen, ki jih je nastavljal, preveč na glas ;n je tako zašel zaradi tega tudi v roke možem postave. Pri zaslišanju na policiji pa je naposled vendarle priznal, da je lopate in drugo orodje nakradel v gramozni jami Stavbne družbe na Ljubljanskem polju.
Iz Maribora
a— Imenovanje. Profesor mariborskega državnega ženskega učiteljišča g. Franjo Baš je imenovan za ravnatelja pokrajinskega arhiva v Mariboru in bo razrešen dosedanje profesorske službe. K imenovanju naše iskrene čestitke!
a— Tinka Wesel-PoIlova bo gostovala v mariborskem Narodnem gledališču v naslovni vlogi opere >Traviata« samo še dvakrat.
a— Seja mestnega občinskega sveta bo
drevi ob 18. v mestni posvetovalnici.
a— Pevsko društvo Jadran je imelo ▼ nedeljo občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število članov in prijateljev društva Po zadovoljivih poročilih predsednika dr. Bergoča. tajnika Bratuša. blagaimka Krištofa. zborovodje Laha in dr. Fomazariča kot vodie pomožne akcije so sledile volitve in je bil izvoljen dosedanji odbor z zaslužnim in agilnim predsednikom dr. Bergočero na čelu.
a_ Nad 300.000 Din bolniških podpor fn pogrebnin je razdelilo v teku 10 let svojega obstoja osrednie društvo nižjih poštnih in brzoiavnih uslužbencev skupine Maribor svojim članom in njihovim družinam. Ta vsota se je zbrala samo z dobrodelnimi prireditvami in prispevki. Na tem mestu «e društvo prav toplo zahvaljuje vodstvom denarnih zavodov vsem tovarišem, obrtnikom. trgovcem m občinstvu, ki so društvu pripomogli, da ie moglo podeliti tako znatne podpore svojim potrebnim članom ter prosi še nadaljnje naklonjenosti, da bo ko6 vHikeimi socialnemu debi. _______
a_ Tečaj za šivan Je. Slovensko leoatoe
društvo v ManJx>ru priredi od 15. t m. dalje dva tečaja za šivanje, ki bosta trajala po 6 do 8 tednov. Prvi se bo vršil ob
nedeljah popoldne, drugi ob delavnikih zvečer dvakrat ali trikrat na teden. Prijave do srede 13. t m. v trgovini ge. Zlate Brišaikove, kjer se dobe tudi! vsa nar tančnejša pojasnila
a— Nočno lekarniško službo tma ta teden Vidmarjeva lekarna pri »Arehu« na. Glavnem trgu.
a— Nove žrtve noža so pripeljali v nedeljo v mariborsko splošno bolnišnico. Postal je to že običaj, da sprejema mariborska bolnica vsako nedeljo žrtve divjaških pretepov na deželi, brez katerih do milne skoro nobena nedelja. V soboto pozno zvečer je prišlo do hudega pretepa v Do branju. Francu Eferlu je zadal težko rano nek: fant z nožem v pleča V Zgornjem Du.pleku pa je sunil z nož^m neki fant 20 ietnega delavca Rudolfa Črnka zelo močno v levo roko in mu prerezal žile. Na Ranči je tudi prišlo do krvavega pretepa. Neki posestnik je z nožem nevarno obdelal vinlčarja Josipa Finžgarja.
Iz Celja
e— Lep poklicni Jubilej. Te dni Je praznoval v Celju faktor tukajšnje tiskarne »Celeje« g. Alojz Peyerl 40-letnico svojega udejstvovanja v črni umetnosti. Številnim čestitkam se pridružujemo tudi mi!
e— Za brezposelne v okoliški občini je daroval vodja celjske glavne zaloge piva »Uniona« g. Drago Naprudnik znesek 80 Din, ki mu je pripadal kot honorar za sestavo statistike o porabi piva v celjski okoliški občini. Hvala!
e— Priljubljeni slovenski vokalni kytn-tet., obstoječ iz gg. štibernika. Juga, bratov Petrovčičev in šulca, bo koncertirscJ v soboto 16. t m. ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. Na sporedu bodo 3 skladbe Rista S a vina, 1 dr. Ipavca, 2 La javi ca. 1 Fibicha, 1 Suka. 1 Deva, 1 škerjanca, 3 Adamiča, 1 Osterca, 1 dr. Schwaba, 2 Zorka Prelovca ta 2 Cirila Preglja. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek na Kralja Petra cesti Zanimanje za ta koncert najboljšega našega vokalnega kvinteta je izredno vali ko.	___
e—■ Plesni in gimna*tlčn4 večer, Id ga. Je priredila znana plesalka gdč. Erna Kovačeva v soboto zvečer v celjskem gledališču, je uspel pri srednje velikem obisku, razmeroma zadovoljivo. Občinstvo je bilo umetnici ta njenim sodelavkam hvaležno za Itak redko priliko, ko je moglo po daljšem odmoru zopet gledati nekaj čedndii plesnih točk.
e— Opozarjamo na noco^njo upiiamV tev Frankove drame »Vzrok«, v kateri nastopi poleg domačih igralcev, članov celjskega Dramskega društva, v glavni vlogi kot gost g. Kralj, član ljubljanskega gledališča. Pohitite z nabavo vstopnic če* dan v knjigarni Goričar & Leskovšek. Cene so znatno znižane.
e— Otvoritev letošnje kolesarske seron« Je bila v nedeljo s tekmo celjskega Kluba, slovenskih kolesarjev na 22 km dolgi progi Celje—Sv. Peter v Savinjski dolini— Žalec. Doseženi so bffl naslednji rezultati: 1. Zupane Albin 46.58, 2. Kjatner Frana 48.18 in 3. Zeme Jožko 49.06. Izrven konkurence so pa vozili: L Abulnar Frano (Motokolesarski klub Iliri ja iz Ljubljane) 43.49, 2. Kesič Drago (Hermes iz Ljubljane) 47.15 in 3. Kesič Franc (isti klub) 49.05. V zvezi z dirko se je vršil ob obttnl udeležbi kolesarjev prijateljski Izlet v Žalec.
e— Rame nesreče. Med delom se Je
vžagal 17-letrd mizarski vajenec pri mojstru Žagarju v Gotovljah pri Žalcu Jakob Piki v sredinec leve roke tako močno, da je moral poiskati pomoč v celjski bolnicL Pred dnevi je napadel neki moški 48-letno dninarico Marijo Zabukovškovo iz Jazbin® pri Dramljah in jo obdelal s kolom tako, da je dobila večjo rano na glavi tn ima zlomljeno levo podlehtnico. Pri padcu rt je zlomila le-oo koželjnico 36-letna dntaa-rica Leopoldina Mrazova s Kalobja. S klopi je padla 2-letna hčerka tovarniškega delavca Marija Zagoženova iz Latkove vasi pri Sv. Pavlu pri Preboldu ln si zlomila desno nadlehtnico. 37-letnemu dninarju Jožetu Zlausu iz Brezove pri Šmartnem v Rožni dolini je zdivjal vol in ga pri-tisnS tako močno ob zid. da je dobil Zlaus oK-čutne poškodbe v gležnju desne noge in n» desni roki. Tudi vsi ti poškodovanci m zdravijo v celiški bolnici.
e— V poročilu o mladem beguncu Francu Korošcu iz Gaberja se mora glastti njegovo ime pravilno: Jožef Koroša.
e— Mestni kino bo predvajal drevi znano opereto »Mamzelle Nitouche«. V glasni vlogi dražestna Annv Ondr»
e— V celjski mestni klavnici je Mk> v preteklem tednu zaklanih 39 svinj, S4 telet, 12 volov, 9 krav. 2 telici in 1 bik. Uvožene pa je bilo 519 kg teletine. 281 kg svinjine ta 70 kg sveže slanine. Na ogl ednini 1e bilo vplačanih 435 Din, na klavninl pa 2329 Din.
Iz Trbovelf
f— Sah. Danes bo igral ▼ poduradmSM sobi rudniške restavracije g. Ciril Vidim a* iz Ljubljane simultanko proti igralcem šahovskega kluba. Igralci, ki imajo šahe. naj jih prinesejo s seboj. Prijatelji šaha kot gosti dobro došli!
t— Srečke državne razredne loterije se dobijo tudi v naši podružnici na Vodah. Žrebanje bo 27. in 28. t. m. Segajte pridno po njih!
Iz Krškega
kr— Opereta -»Kakor stari, tako mladi* na krškem odru. Dne 0. m 10. t. m. je vpri-zorila vrla gledališka družina krškega Sokola Dietrich-Špicarjevo opereto v 3 dejanjih »Kakor stari, tako mladi« Režija ie bila v rokah ge. Varlove. pevske in orkestralne točke pa je naštudiral ravnatelj Vutko-vič. Čuditi se moramo ge. Vari o vi, da je zmogla poleg uspele režije še kreacijo glavne vloge Hele. ki jo je podala dovršeno ▼ pevskem in igralskem oziru. Njen partner g. Rak je vzorno podal vlogo zaljubljenega kmečkega fanta. Sijajno sta igrala župan in Ernestina. ki sta iu podala g. Vanič in ga. Slugova. Oba sta zlasti v 3. deianju s svojo reprisilieno komiko ueaiala m vzbujala salve smeha. Emiliia in Sigismund. ki sta ju igrala gdč. Valantova in g Aparnik. sta b;la v petju, zlasti pa ▼ igri zelo dobra in prisrčna Dekliški kakor tudi fantovski zbor sta bila živahna in v petiu dovršena Vso pevske točke in orkester so bili skrbno naštudirani Scenerija g. 2-abkarja izvrstna. Režiserki ge. Varlovi m dirigentu ravnatelju g. Vutkoviču na uspehu čestitamo' i
©ospo<laF$
Finančni rezultati naših železnic
Generalna direkcija državnih železnic je nedavno izdala statistiko o naših železnicah za L 1930., ki vsebuje tudi zanimive podatke a finančnih rezultatih te državne gospodarske ustanove. Po teh podatkih so se dohodki in izdatki naših državnih železnic zadnja leta gibali tako-le (v milijonih Din): 1927 1923 1929 1930 skupni dohodki 2391 2466 2680 2655 ■skupni izdatki 2733 2585 2688 27.52 deficit	342 129 8 77
Kakor je iz gornjih številk razvidno se je deficit železnic v 1. 1929 zmanjšal na 8 mi-liicnov dinarje-v in je tudi 1. 1930 znašal le 77 milijonov nasproti 342 v 1. 1927. Pri tem je treba upoštevati, da se je v 1. 1930 promet že precej skrčil. Blagovni promet (privatno blago) ie namreč padel na 16,475.000 ton nasproti 19.223.000 tonam v 1. 1929. število prevoženih potnikov pa je padlo od 4$.16 na 46.16 milijona. Ce so navzlic temu doh/idki le razmeroma malo nazadovali, je to prinisati povišanim blagovnim tarifom, kar je razvidno tudi, če primerjamo dohodke od prometa tovornega blaga. Leta 1929. :*o znašali dohodki od tovornega prometa 1827.4 milijona Din, leta 1930. pa 1824.5 milijona Din. Dohodki od tovornega prometa so se torej zmanjšali le za 2.9 milijona Din ali za 1.6 odstotkov, dočim se je količina prevoženega privatnega blaga zmanjšala za 2.748.000 ton ali za V4.3 odst.
Naš Indeks cen se je zaenkrat ustalil
Odsek za gospodarske studijo pri Narodni banfoi je pravkar objavil podatke o gibanju cen v marcu t. 1. Za ta mesec znaša totalni indeks 67.8 nasproti 67.3 v februarju, 67.R v Januarju. 67.2 v decembru in 686 v nowmJjru. Od lanskega decembra je torej nas ipdeks cen precej stabilen in se giblje r mejah med 67.2 in 67.8. Zadnji večji pade^ je b:1 zabeležen od novembra na december (od 68.6 na 67.2). Seveda je pričakovati, da bo indeks za tekoči mesec zopet nazadoval, in sicer zaradi ukinjenja žitnega režima, ki je povzročilo padec cen pšenica in moki.
Pri posameznih delnih indeksih opažamo v februarju naslednje spremembe. Indeks cen rastlinskih proizvodov se je dvign i za 5.7 točke na 76.0. in sricer v zvezi z dvigom cesn koruzi in fižolu. Cene živini in živinskih proizvodov o r nadaljnjem padanju in se je indeks ponovno skrčil za 2.6 točke -na 55.0. Indeks cen mineralnih proizvodov se je dvignil za 1 točko na 76.7. indeks cen industrijskih izdelkov pa je nazadoval za 0.5 točke na 68.3. Indeksne številke za letošnji marc kažejo v primeri z odgovarjajoči-številkami za prejšnja leta naslednje
gibanje:	_ _ _ _
INDEKS marca	rasti. živ. indust. totalni
1PP9	137.6 109.0 96.2 106.6
1930	95.9 1025 83.6 91.1
3031*	73_3 77.4 72.6 76.6
jO\2	76.0 55.0 68.3 67.8
V gornji tabeli je najbolj značilen padec indeksa cen živine in živinskih proizvocov. Ta indeks je v zadnjih 2 letih padel na polovico.	_	^ Indeksa cen gkvnfc izvoznih ta uvoznih predmetov sta se v letošnjem marcu dvignila, in sicer oba za 1.4 točke, tako da se napetost med obema indeksoma ni spremenila. Indeks cen glavnih izvoznih predmetov znaša 66.7, indeks cen glavnih uvoznih predmetov pa 65.8.
Občni zbor Hmeljarskega
društva za Slovenijo
Celje, 11. aprila Včeraj dopoldne se je vršil v Roblekovi dvorani v Žalcu 52. občni zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo. Udeležba je bila srednje velika. Zaradi obolelosti predsednika g. Rob loka je vodil občni zbor podpredsednik g. Mihelčič iz Celja, ki je po pozdravu navzočih podal v svojem predsed-stvenem poročilu sliko težke krize, ki je zadela vse svetovno gospodarstvo, zlasti pa hmeljarstvo. Izčrpno poročilo o delovanju društvenega odbora v preteklem letu je podal nato tajnik in blagajnik g. Petnček, ki je tudi predložil obračun za 1. 1931. Vse poslovanje je bilo v popolnem redu in je bil blagajniku soglasno podeljen absoluto-rij. Pojasnjena je bila nato trudi zadeva, ki je povzročila nedavno precej razburjenja med našimi hmeljarji. Na hmeljski konferenci v Ženevi je namreč zastopal vse jugo-
J. Locher:
Nočna južina
On in ona, razmeroma še malo časa poročena dvojica, sta se pozno vlegla
k počitku. Tedaj se je on oglasil: »Inge...«
»Tiho! Zdaj bomo spali.« »Nu da, saj sem tudi jaz zaspan, ampak stvar je taka, da me je nocojš-nie dolgo bdenje zlačnilo.«
»Kai? ... Lačen si? Po tej obilni večerji, ki sem ti jo biJa pripravila?« j.Kaj pa smo prav za prav jedli?« »Ali si že pozabil?« »Želodec se ne spominja ničesar
VC>Nu to se vidi, kako ti zaleže jed.«
»Mar nismo jedli sardin z redkvi-C3. m i9«
»Kako pa si se tega domislM?« »Nu. pač zato, ker je to jed, ki jo ti
najboljše pripraviš.«
»Kaj, ali ti ne diši, kar ti kuham?« »Pač. diši mi že, toda kaj morem za to. če hitro pozabim!«
»In zdaj menda ne misliš Se enkrat
večerjati?«	. .
»Ne, tolikanj potratna pa m moia domišljija. Ampak takole poldrugi košček z maslom namazanega kruha bi le snedel.«
»Vedno lepše —«
slovensko hmeljarstvo (pri tem seveda budi savinjsko) zastopnik hmeljarjev iz Bač-Ke Slovenski hmeljarji so sicer želeli poslati na to važno konferenco lastnega zastopnika v osebi g. inž. Dolinama iz Celja, vendar jim to ni uspelo, ker država v interesu štednje ni mogla prispevati ničesar v ta namen. Hmeljarsko društvo pa tudi ai votiralo za predmetno potovanje nobenega zne-ka. Zastopnik hmeljarjev iz Vojvodine je bil poslan na lastne stroške tamkajšn.1 h hmeljarjev v Ženevo, kjer je pač na svoj način zastopal tudi interese našega hmeljarstva. Vršila se je nato volitev dveh pre-gledovalcev računov in sta bila ponovno izvoljena gg. Jo i t in Naraks. Društvena članarina za prihodnie leto je ostala nespremenjena v višini 10 Din. Posamezne hmeljarske podružnice so predlagale več važnih predlogov, tako glede letošnje pravočasne preskrbe železniških legitimacij za hmelj-ske obiralce, glede čimprejšnje uzakonitve enotnega hmeijskega provenijenčnega zakona za vso državo, glede obveznega signira-nja savinjskega hmelja v hmeljskem okolišu od Celja do Vranskega z označbo »Spod-nieštaijerski hmelj. Savinjska dolina« in glede preskrbitve dolgoročnih posojil hmeljarjem itd.
= Valutno vprašanje Srednje Evrope. V
zvezi z nedavnimi pogajanji francoskih in angleških državmkov v Londonu zaradi srednje - evropskega vprašanja, so inozemski listi prinesli vesti, po katerih naj bi podunavske države opustile zlati standard. Razni listi so ventilirali vprašanje ali ne bi kazalo srednje-evropskih valut prilagoditi današnjim razmeram. Glede na te vesti je češkoslovaška vlada izdala uradno pojasnilo, v katerem pravi, da prihaja za srednje - evropske države v poštev edino vprašanje ugodne konsolidacije dolgov, nikakor pa kakršnikoli način valutni eksperimentov. V Londonu niso bili v pogledu ukinjenja zlatega standarda stavljeni nikaki konkretni predlogi in so he v teku konverza-cije prišle v razpravo teoretske eventual-nosti. Kakor poroča »Echo de Pariš«, je bilo dejansko od angleške strani pri razgovorih državnikov v Londonu priporočeno (od predstojnika angleškega zakladnega urada sira Leyth-Rossa), da bi vse podunavske države opustile zlati standard, kar bi povzročilo, da bi se notranji dolgovi v teh državah znižali in bi se cene uredile na novi bazi. Francoska delegacija je za to even-tualnost stavila pogoj, da bi se moral takoj zlati standard vseh valut določiti na novi bazi in takoi uveliaviti. ker podunavske valute niso tako močne, da bi se same morle obdržati brez zlate relaciie kakor angleški funt. Angleški predlog, ki je v Londonu baje prišel v diskusijo, ni nov. V finančnem odboru Društva narodov so araleškj člani že prej ponovno postavili to tezo. Vsa di skusija pa se ie glede na delikatnost tega vprašanja vršila tajno. Po vesteh praških listov je za Češkoslovaško izkliučeno, da bi pristala na kakršnekoli -"»membe v valut nem pogledu; ker hoče Češkoslovaška brezpogojno držati sedamo zakonsko relacijo med krono in zlatom. Tudi ostale srednjeevropske države so v stanu z razmeroma majhnimi sredstvi držati z'ato pariteto navzlic finančnim težkočam. Nadalje je bilo od češkoslovaške strani zlasti poudarjeno, da nihče ni v stanu z absolutno sigurnostjo določiti in obdržati nov nivo valute po uki-njenju dosedaniega standarda, kajti le države. ki imaio dovoljene rezerve bi lahko z intervencijami na deviznem trgu zopet ustalile valuto na novi podlagi. Enakega nazi-ranja so tudi odločilni krogi v ostalih srednip-evropskih d-^vah.
= Turčija se ie za svoje predvojne dolgove poravnala na 35 •/«. Kakor znano, je Turčija že pred leti (1928.) uredila vprašanje predvojnih dolgov v zlatu, in sicer tako. da bi anuitete po gotovi vrsti let (L 1952.) dosegle normalno višino 3.4 milijona angleških funtov letno. Za leto 1932. je bila določena anuiteta v višini 2 milijonov funtov. Kmalu po obnovi anuitetnih plačil, pa je Turčija zaradi finančnih tezkoč zopet ustavila ta plačila. Prišlo je do novih dolgotrajnih pogajanj med turško vlado in organizacijami lastnikov predvojnih turških obligacij. Pogajanja so po vesteh iz Ankare dovedla do načelnega sporazuma, ki pomeni poravnavo na podlagi 35 °/o, odnosno po pust za 6o0/o. Normalna anuiteta se zniza od sedanjih 3.400.000 zlatih funtov na 830 tisoč zlatih funtov. Plačila se bodo pričela
»Kras.no, pravim, krasno! In še malo klobasice in sira zraven. Prosim!
»Kaj. jaz naj vstanem? Brezsrčnež! Zdaj, ko tako lepo ležim v topli postelji. naj se dvignem z ležišča in grem v mrzlo kuhinjo, da ti obložim kruhke. Ne boš!«
»Nu, po pravici rečeno, tako sem si res mislil. Saj si vendar moja žena in gospodinja.«	. .
»Hvala za takšen poklon. Služkinje bi si gotovo ne upal buditi ponoči za takšno kaprico.«
»Prav gotovo imaš prav.«
»In zdai me pusti na miru!«
»Inge! Poslušaj!...«
»Ce si želiš obloženih kruhkov, izvoli vstati sam. Tako se- spodobi za takšne reči.«
»V tem mrazu se vendar lahko pre-hladim.«
»Mar misliš, da se jaz ne bom?«
»Seveda se boš, ampak pred oltarjem si mi obljubila pokorščino.«
»Oprosti, o obloženih kruhkih v tako pozni uri ni bilo ne vprašanja ne obljube.«
»Inge, saj me vendar ne misliš iz-s tx 3 ri 3. ti €
»Če tako imenuješ to reč, pa bodi!«
»Ih če ti obljubim dva kovača?«
»Menda si ne domišljaš, da me boš kupil?« »Pet kovačev!«
i anuiteto 530.000 funtov, ki se bo ▼ 7 letih povspela na normalno višino 438.000 funtov. Ta sporazum te v gotovem pogledu pomemben tudi za našo državo, na katero bi odpadlo od skupnega predvojnega turškega dolga 5.3 °'o. Naša država razdelitev tega dolga ni priznala in tudi ni pristopila k prvotnemu sporazumu o ureditvi starih turikih dolgov. Na ta sporazum so pristale le Sirija (na katero odpade 8.2°/« dolga), Irak (5.1 %>), Palestina (2.5 °/o) in Italija (0''3%) Neurejeni so nadalie ostali deleži Grčije (10.6 %). Bolgarije (1.6 "M Albanije (1.6°/«) in arabskih držav (2.8%). Ce bo načelni sporazum o zmzanju anuitet Turčije (na katero odpade 62°'o vsega starega do!ga) potrjen, tedaj gotovo tudi ostale nasledstvene države Turčije ne bodo pristale na težje pogoje in v toliko je ta sporazum važen tudi za nas.
= Udeležba Jugoslavije na mednarodni
konferenci lesnih ekspertov pri Društvu narodov. Gospodarska sekcija Društva narodov je nedavno sklicala za 25. t. m. v ženevo mednarodno konferenco lesnih eksoertov. Te konference so bo udeleži,ia tudi naša država. Naše trgovinsko ministrstvo je že določilo 3 čla.nsko delegao.jo, ki jo tvorijo: generalni direktor »Šiipa^a« dr. Milan Ulmanskv. industrije« g. Milan Lenarčič iz Ljubljane in generalni', tajnik S a voza lesnih industrljcev in trgovcev gv Maut.ner lž Zagreba.
= Ustanovitev Društva jugoslovenskih obrtnikov »a dravsko banovino t Ljuhljant. V četrtek 7. t. m. se je vršil v Ljubljani ustanovni občni zbor Društva jugoslovenskih obrtnikov za dravsko banovino, /.a predsednika novega društva ie bil izvoljen a Lovro Pičman. za podpredsednika g. Ivan Mihelčič, za tajnika pa dipL tehn. Albin Kunstler.	.
= Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. t m ponudbe glede dobave 3 brusnih kamnov. (Pog.»'i so na vpogled pri istem oddelku) — D;rekciia državnega rudnika Kakani sprejema do 14. t. m. ponudbe glede J oba ve 20 000 kg cvsa. Direkcija državnega rud n "ka Kreka sprejema do 28. te<H meseLfe ponudbe glede dobave 5000 komadov vžigalnikov. Direkcija državnega rud lika Zei-ica sprejema do 12. maja ponudbe glede dobave 10.000 kg karbida. Dne 16. t. m. se bo vršila pri komandi osješke divizijske oblasti v Osijeku licitacija glede dobave pisarniškega materi-jala. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Dne 26. t. m. se bo vršila pri komandi mornarice v Zemunu licitacija glede dobave 80.000 m platna, 4. maja glede dobave 16 ton ri-cinovega olja; 18. maja pa glede dobave stavbnega materi iala. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI. pogoji pa pri inženjersko-tehnič-nem oddelku te komande.)
Borze
11. aprila.
Na ljubljanski borzi so tečaji deviz oetali danes v glavnem nespremenjeni, edino de-viza Trst je popustila, dočim sta se devizi London in Berlin nekoliko okrepili.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda ostala pri nižjem tečaju 217 _ 220 brez prometa. Od dolarskih papirjev se je 70/o Seligmannovo posojilo nekoliko okrepilo in ie bilo zakliučeno jx> 51. 7°/o Blairovo posojilo je v teku prometa nekoliko nazadovalo in se je trgovalo po 50, 47.75 :n 48, 8°/o Blairovo posojilo pa je bilo zaključeno po 53 in 52.50. Do prometa je prišlo le še v begluškib obveznicah po 36.
Devize.	_
Ljubljana. Amsterdam 2076.28 — 3087.64, Berlin 1330.86—1341.66, Bruselj 787.39 do 794.33, Curih 1094.35—1099.85, London 213.68— 215.28, Newyork ček 6594.73 do 5622.99, Pariz 221.87—222.99, Praga 16S.S2 do 167.18, Trst 288.43—290.83.
Zagreb. Amsterdam 2076.28 — 2087.64, Berlin 1330.86 — 1341.66, Bruseli 787.39 do 79133 London 213.68—215.28. Milan 288.43 rio 290 83, Newyork kabel 5616.73-5644.99, Newvork ček 5495.73 - 5622.99, Pariz ooi78 — 222.99, Praga 166.32 — 167.18,
Curih 1094.35 - 1099.85. __
Curih. Beograd 8.95, Pari* 20.2725, London 19.52, Newvork 513.37, Bruselj 71.95, Milan 26.40, Madrid 39, Amsterdam 208, Berlin 121.80, Stockholm 100.25, Oslo 101, Kobenhavn 106.50, Sofija 3.72, Praga 15.20, Varšava 57.55. Bukarešta 3.07.
Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda
217 — 220, za april, maj 215 — 220, 7®/. investicijsko 61 bi., 4«/o agrarne 27 — 30, 6n/o begiuške 36 — 37, 8°/« Blair 52—52.50, 7°/o Blair 47.75 — 48.25, 7% Drž. hipotek.
banka 50—51.	_
Beograd. Vojna škoda 221.50, 221 raki]. 7*/o investicijsko 61 bi, 4°/o agrarne 28.30 zaklj., 6°/o begluške 38 zaklj., 7°/o Blair 48 zaklj., Narodna banka 4730 zaklj., Privilegirana agrarna banka 229.75. 229 zaklj.
Dunaj! Bankverein 11, EsfeomptegeselL 106, Dunav-Sava-Jadran 14.25, Staatseisen-bahngesell. 13.35, Trboveljska 24.60, Alpi-ne - Montan. 9.
»Hvala, odklanjam.« »Petnajst kovačev.« »Misliš zares?« »Da. Dvajset kovačev.« »Za par obloženih kruhkov...« »Da. Petindvajset kovačev...« »Saj se ti vendar meša v glavi... To je vendar toliko, kolikor stane nov ženski klobuk.«
»Prosim, odloči se hitro, če ne, znižam ponudbe na dvajset kovačev...«
»Dobro. Sprejmem petindvajset kovačev.«
»Prosim hitro, hrtro! Dva kruhka z maslom in z narezanim mesom, enega pa s sirom ...«
»Torej drži beseda? Petindvajset kovačev dobim?« »Dobiš jih. Častna beseda!« »Dobro. Pa bodi. Za pet in dvajset kovačev trije obloženi kruhki...«
»Tvoja restavracija, draga Inge; je najdražja na svetu... Triie obloženi kruhki za petindvajset kovačev je pač najvišia cena. ki jo je kdaj kdo plačal za takšen skromen prigrizek...«
»Tukaj imaš, požeruh. Zdaj se lahko naješ!«
»Hvala, lepa hvala, srčna hvala. Ah, kako so vabi ii vi ti kruhki!«
»Huš... Vsa sem mrzla. Ta kuhinja ...»
»Dobro se pokrij in zaspi, srček. * Lahko noč.«
Blagovna tržišča
LES
Ljubljanska borza (11. t m.) Tendenca za les slaba, zaključkov ni bilo. Kakor v nobeni panogi izvozne trgovine, tako tudi izvoz lesa ni letos v početku pomladanske sezone dosegel zaželjenega upeha. Zaradi slabih finančnih razmer je letos pri nas kakor v inozemstvu stavbna delavnost precej popustila m je v zvezi s tem poraba stavbnega lesa minimalna. Povpraševanje je za mehki les (III.) ter za trame v gotovih dimenzijah, pa tudi v
tem pogledu gre le za povpraševanja v manjših kofičinah. V trdem lesu je nekaj zanimanja za suho blago, cene pa so še vedno nizke. V testonih niso bile letos zaključene večje količine, v hrastovini pa se tu in tam proda kak vagon podnic in ne-obrabljenih plohov. Nadalje je mlačna tendenca v drvih in v oglju.
21 TO
+ Chicago, 11. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 56.75, za julij 59.375, za september 62; koruza: za maj 34, za julij 37.50, za september 39.625.
+ Winnipeg. 11. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 62.50, za juLij 64.50, za oktober 66.625.
-t- Ljubljanska borza (11. t. m.) Tendenca za žito živahna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, po mlevski voznini, plačljivo 30 dni): slavonska, 78 kg po 177.50 — 180; baška, okolica Sombor, 79 kg po 182.50 — 185; potiska 80 kg po 187.50 do 190; moka: baška >0«, franko Ljubljana, plačljivo 30 d tri po 325 — 330, banat-ska po 335 — 340; koruza (slovenska postaja, plačljivo 30 dni): baška pri mlevski voznini po 142.50 — 145, pri navadni voznim po 147.50 — 150.
-I- Novosadska blagovna borza (1L t m.) Tendenca nespremenjena. Prometa je bilo 107 vagonov. — Pšenica; baška, 79 kg 130 — 132.50; baška, okolica Sombor, 78 k" 127.50—130; sremska, 79 kg 130 do 132.50; gornjebaška, 79/80 kg 130—132.50; banaška, pariteta Vršac 78 kg 127.50—130. Koru7a: baška 90—91; sremska in banat-eka 80—91; baška, okoL Sombor 90—91; sremska, okol Šid 92—93. O ves: baški. sremski, slavonski 130—135; Ječmen: baški, sremski, 63/64 kg 127.50—132.50. Moka: baška. banatska >0« 245—250; >2< 225—23o; >5< 205-215; >6« 180-195; >7« 150-160; >8C 92.50_97. Otrobi: baški, banatski, sremski 85—87.50. Fižol: baški, sremski beli 240
do 250- • . t. /*« + Budimpeštanska termmsba borza (ll.
L m.) Tendenca slabša, za koruzo stalna;
promet miren. Pšenica: za maj 12.75—12.76,
za junij 13.10 — 13.12; rž: za maj 15.50 do
15.54; koruza: za maj 15.10 — 15.15.
Iz življenja na deželi
VIC. V nedeljo se je ponavljala mladinska igra »Zaklad«, v kateri je nasto<pil naš dramski naraščaj. Režiser br. Wil'len-part je imel pač dovolj trdega dela, da je »ugnal« neugnano mladino v dobro formo. Igralci so se dobro odrezali, zlasti pa dobrodušni Duško, ki je nastopil v igri kot strašni ljudoirc — strah rn trepet dece. Dvorana je bila dobro zasedena navzlic temu, da je bila istega dne še druga prireditev na Viču. Vse kaže, da bo postal nas sokolski oder stalna privlačnost za Vič in tudi za mesto. Mladim igralcem želimo še nadaljnjih uspehov in naj še nastopijo kaj kmalu.
ZAiLOG. Dramski od»ek ®oko!sJce čete nas je preteklo nedeljo, zopet prijetno iz-nenadiL Pridne igralke in neumorni igralci so nas seznanili s petdejanko »Otok in struga«. Igrali so vsi prav dobro. Številno občinstvo je bilo z igro zadovoljno. Igralska družina, le tako naprej!
POLJANSKA DOLINA. Dne 1. t m. se }e ustanovil v Gorenji vasi nov oddelek finančno kontrole, ki je že začel redno poslovanje. Oddelka finančne kontrole v Sa-vodnjeim in v Leskovcu sta se pa izpreme-nila v pododdelke z zmanjšanim številom finančnih uslužbencev. — V Lučinah pri gostilničarju Martinčiču Martinu se je nedavno zgodil vse obsodbe vreden primer. Neznan zlikovec je namreč Martinčiču po-
P««
»Kaiko pa! Lahko noč! Zdaj se spodobi, da tudi jaz nekaj prigriznem!«
»Kdo? Ti?«
»Vendar ne misltš sam pospraviti
vsega?«
»Saj sem tudi sam plačal!«
»Plačal si že, to je res, ampak tudi jaz sem lačna. Prosim!«
»Zal ne morem pomagati.«
»Tak daj mi no košček kruha z narezkom!«
»Oprosti, tak košček me stane nad osem kovačev...«
»Če pa te prosim!«
»Za takšne prošnje imam gluha ušesa. Tudi jaz sem poprej prosil, pa nisem bid uslišan, dokler nisem plačal.
»Huš. potem se nikoli več ne ogre-}em. Sram te bodi!«
»Inge, veš, prav za prav ne ^ razumem. kako moreš biti tudi ti lačna po siiajni večerji.. •«
»Ah, obloženi kruhki so tako mikavni. Daj, da vsaj malo prigriznem!«
»Samo pod pogojem, če mi plačaš.«
»Kai. kruhek, ki sem ti ga namazala z maslom in ti ga prinesla na posteljo, nai Se plačam? Fej te bodi!«
»Vidiš, tudi jaz ga nisem dobil zastonj ...«
»Kaj pa zahtevaš za prigrizek?«
»Za pol kruhka osem kovačev...«
»Osem kovačev!...«
»Odloči se takoj, sicer snem še diru-
noffi Mstropfl »rin je, od katerih je e«i« poginila. Lastnik trpi pri te>m precejšnjo Sco-do. Vso zadevo pridno zasledujejo orožniki iz Poljan.
GLEDALIŠČE
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20 Torek, 12.: Zaprto.
Sreda. 13.: Kvadratura kroga. Premijera,
Izven. Četrtek, 14.: Zaprto
LJUBLJANSKA OPERA
Začetek ob 20. Torek, 12.: Židinja C. Sreda. 13.: Robinzonada. A. Četrtek, 14.: Čardaška kneginja. Opereta. Igrali bodo Jeseničani na korist pomožne akcije na Jesenicah. Izven. Znižane cene.
★
V	ljubljanski drami bo premijera Kata-
jeve komedije »Kvadratura krogac v sredo. Duhovita komedija je vzeta iz sodobnega življenja v Rusiji. Glavne uloge: Vida Ju-vanova, Gabrijelčičeva, Gregorin, Sancin. Lipah. Plut, Potokar in Jerman. P-žijo vod' prof. Sest.
V	ljubljanski operi bodo v četrtek gosto vali čiani gledališkega odra z Jesenic. Uprizorili bodo opereto »Cardaško kneginjo«. Jeseničani pripeljejo prav vse s seboj tn bodo izvajali vse z lastnimi močmi. Ker je čisti dohodek predstave namenjen za jes.* niško pomožno akcijo, smo prepričani, da se bo ljubljansko občinstvo v polnem številu odzvalo. Znižane operne cen«.
8KNTJAKOBSKI GLED ALIŠKI ODER.
Začetek ob 20.15. Sobota, 16.: Ljubezen sedemnajstletnega.
Nedelja, 17.: Ljubezen sedemnajstletnega. ★
Šentjakobski gledališki oder ponovi v «o-
boto 16. ki v nedeljo 17. t m. ob 20.15 prekrasno Dreverjevo dramo v 4 dejanjih >Lp>-bezen sedemnajstletnega«, ki je doživela že štiri popolnoma razprodane hiše. V glavnih ulogah nastopajo prvovrstne moči. Glavni ženski ulogi igrata gdč. Wrifr.her-jeva in ga. Metka Bučarjeva, glavne moške uloge pa so v rokah gg. Karusa, Petrovčira i in Škerlja. V ostalih ulogah nastopa oelrv kupen ansambel odra. Režijo drame vodi g. Petrovčič. Ker 90 bile vse dosedanj« predstave popolnoma razprodane, opozarjamo cenjeno občinstvo, da si kupi vstopnico že v predprodaji v trgovini Karničnik na Starem trgu. Vstopnico se bodo dobile od četrtka dalje. Vse rezervirane vstopnice se morajo dvigniti najkasneje do SM-, ker ao bodo sicer pozneje brezpogojno prodale.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20. Torek, 12.: Traviata. A. Gostovanj« g«. Tinke Wesel - PoDa.
Ukan jeni prekanjena
Avtomobilsko vožnje niso na Francoskem navzlic Idealnim cestam čestokrat nobene pretirane zabave. Starinska zakonodaja dovoljuje namreč občinam, da izdajajo odredbe, ki ovirajo promet in nalagajo denarne globe.
Marsikatera občina, M je v denarnih stiskah, si pomaga na račun teh glob tn posebno virtuoznost si je v tem pogledu pridobilo mestece Besangon, ki je preprosto dekretiralo, da vožnja skozi mesto ne sme preseči 20 km na uro, razen tega pa j« organiziralo budno policijsko službo, ki naj bi lovila in globila prestopnike. Svarilno tablo na kakšnem križišču je zaradi njene neznatnosti opazila seveda le malo-katera žrtev. Občini Je posel dobro cve-tel, njena blagajna si je prav lepo opomogla — dokler ni začel ta vir dohodkov nekega dne prav občutno pešati in ni končno opešal popolnoma. Besangonski župan je divjal, policisti mn niso mogli razložiti, zakaj vozijo vsi avtomobili skozi mesto mahoma s predpisano brzino. Začeli pa so stvar natančno preiskovati — in so jo našit
Bistroumen dečko, ki Je Imel v sebi do več poslovnega duha nego občina, si Je omislil rdečo zastavico in ž njo Je na mestni periferiji ustavljal avtomobile, ki so drveli v mesto. Za primerno napitnino je potem vozačem razodeval taktiko be-sangonskih občinskih oblasti in organizacijo prežečih policistov. Dečko je postal na ta način cel mali bogatin.
Kaj je hotela občina proti njem«? Bila Je res tako nespametna tn ga tožila, da škoduje njenim dohodkom. Toda sodniki so imeli več humorja in so obtoženca sedaj dokončno oprostili, razen tega so ga še javno pohvalili, da ima velike zasluge za mirni razvoj prometa v svojem kraju. Ali ga bo Besangon za te zasluge napravil za častnega meščana, pa še ni gotovo.
go polovico sam.«
»Stoj! Tega vendar ne boš trpel, da bi jaz gledala, kako boš vse sam sne-del!«
»Aii plačaš osem kovačev?«
»Nu... Pa bodi!«
»Hvala. Prosim, izvoli In zdaj lahko noč!«
»Od ostaKh dveh kruhkov mi ne ponudiš niti grižljaja?«
»Ta bi res bila lepa!«
»Verjameš, da šele zdaj čutim fla-koto?«
»Vidiš, s tem sem računal!«
»Nesramnež!«
»Kupčija je kupčija. Ali želiš tudi drugo polovico drugega kruhka? Za osem kovačev ti je na razpolago.«
»Oderuh! Daj sem!«
»To ti diši! Želiš še drugo polovico tretiega kruhka?«
»Prosim! Daj!«
»Za devet kovačev, seveda.«
»Izmeček! Naj bo.«
»Vidiš, draga ženičica, treba je plašč obračati po vetru, pravilo vremeno-slcvci. Petindvajset kovačev, ki si jih bila ti izsilila od mene. sem zdaj dob?l nazaj. Osem in osem in devet — točno petindvajset' 7dai pa lahko zaspi-va. In oovrhu dobiš še poljubček^ od mene. Bila si res Jiubezniva in prijazna, da si mi preskrbela poldrugi kruhek.«-«
Iz življenja
In
Častniki, podčastniki tn vojaki francoske vojske morajo ravnati z g. v. Goethejem, odličnim možem, v vsakem pogledu ohzirno in skrbeti za njegovo blaginjo.
V Weimaru, 16. oktobra 1806.
Augčreau, maršal, poveljnik 7. zbora Velike vojske.
sveta
Stavka v Budimpešti
Hindenburg spet državni predsednik
Goethe v francoskem vojnem povelja
V	francoskem državnem vojaškem arhivu so našli zanimivo listino, ki se nanaša na Goetheja in je datirana 1. 1806. Vsem dosedanjim raziskovalcem Goethejevega življenja je dokument ušel. Glasi se:
Velika vojska, 5. zbor, generalmajor štaba.
V	Imenu NJ. VeL cesarja tn kralja!
Vsakemu častniku ln vojaku Velike vojske je prepovedano nadlegovati g. v. Goetheja, odličnega znanstvenika. Nasprotno se vsem in vsakomur priporoča ščititi njega in njegovo družino.
Glavni stan v Weimaru, 16. okt. 1806. *
Maršal Hindenbnrg in njegov protikandidat Hitler
Umetna nesmrtnost
fte pred kratkim smo lahko z nekakšno
upravičenostjo trdili. da mora znanost pred pojmom življenja obstati. Umetnega življenja ne more ustvarjati ali ga za trajno obvarovati smrti. Toda najnovejši poskusi prof. Maxa Hartmanna z zavoda za biologijo v Berlinu segajo že odločilno tudi v to smer.
Vsak organizem sestoji lz stanic in organizem umre. ker stauice ne žive večno, stanice pa ne morejo večno živeti, ker organizem umre. Ta medsebojna odvisnost stanice in organizma bi se dala odpraviti s tem. da bi posamezne stanice ločili od organizma in jih gojili zase, kar znanost že dols"o izvaja. V reagenčnih cevkah gojijo tkivo iz živih stanic v določenih temperaturnih in hranitvenih okoliščinah, ki so lahko celo ugodnejše nego v naravi.
Na ta način pa se dado stanice ohraniti neomejeno dolgo. Tako so živele stanice iz srca kokoši dvajset let brez najmanjšega sledu staranja, dočim so kokoši same živele sedem do kvečjemu deset let. Stanice se v teh okoliščinah tudi množijo, dočim se v organizmu vse življenje množijo samo v izjemnih okoliščinah. In umetna ohranitev staničnega življenja je mogoča
celo pri zelo komplicirano zgrajenih slanicah, n. pr. iz očesne šarenice.
To pomeni z drugimi besedami, da smrt za stanico nikakor ni nujen pojav in da umre v organizmu le zavoljo neugodnih okoliščin, pred vsem zaradi tega, ker so v organizmu trajno druga drugi v oviro in v škodo.
Ta misel se nam vsiljuje tudi z druge plati: Življenje, ki je na videz tako tesno združeno s smrtjo, ie v resnici samo na sebi nesmrtno. Iz klicnih stanic se n. pr. ne rodijo samo novi individui, temveč tudi nove klicne stanice in to neprenehoma. Kakor s klicnimi stanicami pa je z eno-staničnimi bitji, ki se množijo nespolno, to je z de'itvijo. Telo takšnega enostanič-nega bitja preide popolnoma v telesi obeh potomcev, ki nastaneta iz njega, o smrti tu ni govora. Toda nekaj podobnega je uspelo prof. Hartmannu tudi z enostanič-nimi bitji iz rodu flagelatov, ki se v življenju množijo spolno, v eksoerimentu pa so se množili nespolno. ženski rod je živel tako 17 let, 6000 pokolenj, moški pa 7 let.
Iz vsega tega izvira, da življenje in smrt nikakor nista tako nujno zvezana drug z drugim, kakor smo mislili do danes, in da sta odvisna samo od okoliščin.
Rodbinski trust Bourbonov
Vojvoda Gulški, zadnji pretendent na francoski kraljevi prestol, je bil na kongresu članov ogromne bourbonske rodbine izvoljen za predsednika novega rodbinskega trusta, ki poseduje milijonsko imetje vseh članov in ki ga bo odslej upravljal poseben finančni konzorcij
Žvečilni gumi v Ameriki
1 milijon 200 tisoč trgovin za nadrobno prodajo imajo Zedinjene države. Nedavno so jih dobavitelji vprašali, katerega predmeta. ne bi mogle pogrešati. 937.000 detaj-listov je na to vprašanje odgovorilo, da ne bi mogli izhajati brez — žvečilnega gumija.
Radio mu je pomagal
Radio ni samo razvedrilni pripomoček za Široko maso, temveč važen objavni organ različnih podjetij in oblasti, kriminalne policije itd. Da rabi lahko tudi v prid malega človeka, vemo vsi in zlasti na Angleškem ga uporabljajo čestokrat v to svrho.
V neki londonski bolnišnici je ležal S© dalj časa beden veteran po imenu Dodds, ki so mu oblasti hotele odvzeti malenkostno podporo, od katere je živel in ki jo je prejemal za težko poškodbo iz svetovne vojne. V aktih so našli, da ni zabeleženo, kako in kje si je to poškodbo pridobil tn njegovim besedam niso hoteli verjeti. Pripovedoval je, da ie kot vojni ujetnik ube-žal z nekim tovarišem iz nemškega vojnega taborišča ob reki Aisni, Nemci so ga zasledovali in so ga zadeli s strelom v hrbet. Njegov tovariš ga je rešil s tem, da ga je na lastnem hrbtu ponesel do prijateljske linije. Ta tovariš bi bil lahko priča, da se je vse to tako izvršilo, toda poznal ga je samo po krstnem imenu »Bili« in ni vedel, kje prebiva. V svoji stiski se je tedaj obrnil na vodstvo angleškega radia, da bi skušali po tej poti najti B:lla. In radio se je rad odzval prošnji nesrečnega moža. Sest večerov so posvetili trenutek med ostalim programom, da so pozivali Rilla, naj se oglasi in izpriča resničnost nesrečnikovega pripovedovanja. In BiH je ta klic na pomoč slišal ter se odzval! Radio je pomagal in Dodds bo prejemal svojo podporo.
Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din.
Konec prohibicije na Finskem
Na Finskem je zopet dovoljeno piti vino in žganje — tako je odločila ljudska volja pri decemberskem glasovanju o prohibiciji. Ko so prvič po letih odprli točilnice in gostilne, so ljudje v takšnem številu navalili nanje, da so v treh dneh razprodali vse zaloge alkoholnih pijač, ki so podvržene državnemu monopolu. Pivnice in restavracije so odprli prvič ob 10. dopoldne, toda že ob 5. uri zjutraj so stale pred njimi cele procesije ljudi, ki so si hoteli privoščiti piva in konjaka, whiskyja in estonske yodke. Slika prikazuje takšno »četo« v pričakovanju, da se odpro vrata gostilne
))Chacocc še zmerom prevaža zločince
V karantenskem pristanišču pri Llvornu se Je zasidrala argentinska ladja »Chaco«, ki napravlja vtis popolne zapuščenosti. Samo njen poveljnik in prvi častnik smeta zdaj pa zdaj na kopno. Med dimniki ladje se vije argentinska zastava, po nabrežju pred ladjo pa patrulirajo močni oddelki policije in carinskih stražnikov.
Ta ladja namreč prevaža zločince. Argentinska vlada je zbrala 33 mož ki bi se jih rada iznebila in je velela kapitanu, naj jih odloži v nji-h domovini. Po poreklu so zločinci iz najrazličnejših držav, ki pa se zločincev branijo, ker nimajo listin. Vedeti pa je treba, da ne gre za navadne, ampak za politične zločince. Argentinska vlada si je dovolj belila glavo z njimi, zdaj se jih je naveličala in jih poslala domov. Toda kapitan ima nehvaležno nalogo: izročiti vsakogar njegovi domovini. Domovina se jih ne brani nič manj kakor Argentina in doslej so povsod, kjer ie kapitan skušal odložiti svoj tovor, hermetično zaorli obalo, da ne bi prišli zločinci na kopno, že dva meseca križari kanitan s človeškim tovorom. V Španiji in Franciji, pa tudi v baltiških državah so ga odslovili. Tudi Italija g;a noče sprejeti prijaznejše. Zato se je kapitan odločil, da poskusi svojo srečo še v londonskem pristanišči]. Ce mu ne bo sreča mila niti tam bo moral pač polagoma kreniti nazaj v domovino, da ne bo prevelikih stroškov. Med drugimi je na »Chacu« tudi angleški prekueuh Oohn. ki je organiziral upor r iVilen^ki mornarici ln je povzročil republiki 130 milijonov lir škode.
Policijsko zastražen Oktogon, trg v središču madžarske prestolnice
V Budimpešti so se vršile v protest proti prepovedi glavnega organa socialnih demokratov številne demonstracije in stavke. Policija je aretirala 800 oseb
V umobolnici ameriškega mesta TIMnorsa je umrl mož, ki je bil pred dvajsetimi leti strah in trepet Chicaga. Američani so ga imenovali »nevidnega zločinca«.
27. januarja 1913 ob pol o^mfh zvečer je sporočil neki stražnik svoji postaji, da je našel knjigovodjo \V'olffeja, njegovo ženo in dva otroka mrtve v stanovanju. \Volffe je stanoval v južnem delu mesta in je bil prišel usodnega večera, kakor so pripovedovali sosedje, par minut pred razkritjem zločina domov. Ljudje so ga slišali, kako je odklenil vrata in kako ga je pozdravila žena. ki je stala pri oknu. Par minut zatem je prišel mimo hiše stražnik in videl v svitu brleče svetilke truplo moškega v veži. Misleč, da se je mož onesvestil, je stopil k njemu. Ugotovil je, da je mrtev. Blizu njegovega trup'a jc našel še truplo žene in dveh otrok. Sklical je naglo sosede in obvestil policijsko stražnico.
Preiskava je bila zelo težka, ker ni bilo mogoče najti vzroka za dejanje. Tem zago-netnejši je postal dogodek, ko so preiskali NVolffejevo stanovanje in našli v njem vse na svojem mestu. Ne denarja, ne draguljev se ni dotaknil zločinec, ki je presenetljivo maglo izginil. Službujoči stražnik ni videl v kritičnem času nikogar na ulici in narednik Cormick, ki jc prišel iz nasprotne smeri, i« izjavil, da ni rudi on nikogar srečal. In vendar je bilo jasno, da je moral zloci-
Vojno stanje v Santiagu de Cftile
Po ukinitvi zlatega standarda so sprejemali trgovci le še srebrni denar, kar Je povzročilo težke nemire, nakar je vlada proglasila vojno stanje nad prestolnico. Pogled na glavno cesto v Santiagu. Spodaj levo: Don Juan Esteban, Montero, drž. predsednik
Skrivnosten umor v Kelmo-rajnu
V Ehrenfeldn pri Kelmorajnu so našli zadavljenega 70-letnega zdravnika za ženske bolezni dr. Huga Rubensohna. Mož je imel navzlic vnanjosti, ki se je kaj malo skladala z zdravniškim poklicem, precej obsežno prakso. Bil je pa na slabem glasu, zato ga niso zdravniki sprejeli niti v svoje društvo. Zapisoval je namreč zelo rad mamila in se je tudi sicer rad bavil s postranskimi posli, predvsem z oderuštvom.
Dr. Rubensohn je imel zadnje čase pri sebi neko 25-letno žensko, ki mu je gospodinjila. Baje je bila morfinistka. Ker se je govorilo, da jo hoče zdravnik imeti za ženo, je hotela njena mati večkrat govoriti z dr. Rubensohnom. Ko so ""ga našli mrtvega, je zato padel prvi sum na mater zdravnikove gospodinje. Dokazala pa je svoj alibi, nakar se je preiskava obrnila v drugo smer.
Oblasti so osumile zločina zdravnikovega sina. ki je živel z očetom v sovraštvu in sporu. Toda tudi "jemu ne morejo dokazati zločina, zaradi česar dobiva dogodek posebno skrivnostno obeležje. Pravijo pa, da je kljub temu verjetno, da je storilec sin, kajti ljudje so ga večkrat slišali zabavljati na očeta, o katerem je želel, da bi ga bilo čimprej konec.
Usoda Piccardove gondole
Prof. Piccard je, kakor znano, lani pristal s svojo gondolo blizu tirolske vasice Gurgl. Zdaj hočejo gondolo spraviti v Bruselj, ker jo zahteva ondotna akademija za svoj muzej Piccard je poveril svo-jegra asistenta Kipferja. naj poskrbi za prenos gondole do postaje. Kipfer se ie lotil dela in posrečilo se mu je premagati začetne težave ter spraviti srondolo precej nižje. Med tem ko so nie^ovi delavci spali. pa ie gondola padla v 10 m globok prepad. Ce so tia spravili gondolo viharji ali zlobne človeške roke, zaenkrat še ni pojasnjeno.
nee slediti WoTffeju tik ra hrbtom, kajti
sicer bi bilo to dejanje nemogoče, popolnoma nemogoče pa še, ker se je zločin izvršil v tako naglem tempu. Izginiti je moral tudi z največjo naglico, kajti hiše so v tisti ulici zgrajene v strnjenem sistemu brez najmanjšega prehoda. Tudi odtisov nog in prstov ni bilo mogoče ugotoviti. Morilec je svoje žrtve zadavil. To je bilo vse, kar je mogla ugotoviti policija.
Prebivalci se še niso bili otresli panike, ko se je štiri dni pozneje razvedelo za nov umor. V istem okraju, komaj dober lučaj od NVolffejeve hiše je odšla zvečer z doma šeistdesetletna gospa Hvmon, žena pohabljenega moža. Namenjena je bila na neko dobrodelno prireditev. Malo pred sedmo uro zvečer se je poslovila od moža, par trenutkov pozneje se ie že čul klic na pomoč. Neki moški je odkril truplo mrtve žene, ki je bilo prislmjeno k drevesu. Cormick je bil od nrvega zločina noč m dan na nogah in delci z mrzTično naglico, da bi odkril zločinca, žvižgi so švigali sem in tja, nastal je velik alarm, oblasti so odredi'e preiskavo. Rezultat? Ničev. Tudi tukaj niso mogli najti vzroka, ki bi mogel pojasniti čin. Policija je stala pred novo uganko. A jasno je bilo da je moral zločinec zadaviti svojo žrtev trenutek preden se je našlo žensko truplo, ki je bilo. ko ga je odkril mimoidoči moški, še toplo. Cormick. ki je patruljiral v tem okolišu, ni videl nikogar, tudi stražnik na nasnrotni strani ceste ni vedel ničesar pojasniti.
Policija ie zaslišala več sto oseb in je vse spet izpustila. Ccmick pa je gonil svoje detektive in stražnike noč in dan po tem revirju. Tri dni pozneje se je primeril nov podoben zločin.
Stražnik Blow je ob enajstih ponoči vzel slovo od svoiega tovariša Henribsa. ki mu je izročil v straženje blok hiš. Ko sta izmenjala par besed se je napotil Henriks po prazni ulici domov, iz nasprotne smeri pa je prišel Cormick. ki nagovoril Blo-wa. Ta je javil predstojniku, da ni nič novega. Cormick je šel naprej in čez par minut se je oglasila piščalka. Blow je stekel
tja. odkoder jc prihaja! glas. Našel je Oor-micka sklonjenega nad Henriksovim truplom. Cormick je vzdihnil: »Zadavili so ga. Hitite po pomoč!« V7 nekaj nvnutah je bilo 200 stražnikov in vohunov na mestu zločina. Cormick je zapovedal, naj zap-ro četrt in preiščejo vse sumljive tipe. Bre-z uspeha! B!ow ni videl nikogar. Cormick tudi ne. Najnenavadnejše pa je bilo to. da je bil Henriks močan mož, ki ga ni bilo mogoče lahko zadaviti.
Prebivalci Chicaga »o žrveM t mrzllčr.l razburjenosti. V kratkih presledkih nekaj dni sc je primerilo šest omotov. Polici ia je vršila poostreno službo. Cim je nastopi mrak, se ni upal živ krst več na ulico. Na viseh vogalih so prežali stražniki in prisluškovali detektivi, ti so z očmi spremljali vsakega zapoznelega človeka, ki se je ponoči vračal domov. Straižniki so si iziocall mimoidoče s pokliki. Niti miška ni neopazen o smukniti skozi n jihove vrste. Ca je zavekal dojenček ponoči, če je zalajal pes ali zacvilila mačka, takoj je staknilo glave tucat stražnikov, da bi izsledili »nevidnega* zločinca.
Na koncu je rvrflše! na pozormeo novinar Tom NVilikins. ki ga je bil poslal niegov dnevni naravnost v »ilervie žrelo«. Mož >e bil pravkar javil uredništvu, da ni nič novega v zadevi »nevidnega« morilca. S tem je bilo njegovo poganstvo končano. Kreril je proti domu. Pred nekim mostom ie srečal Corrnika, ki se je pogovarjal s stražnikom. Vprašal ga je, če je kaj novega. 7, vzdihom je odvrnil Cormick, da ie vse pri starem, nakar sta odšla naprej oba. Tom NVirkins in Cormick. V trenutku, ko sta stopila ofca v teimo. pa ie uda-ril stražniku na uho človeški krik. Hipoma je bil stražnik na mesta in tudi z nasprotne smeri je pri-hitel stražnik. Med obema je ležal n>rtev reporter Wilkin«; Cormick se ie sklanjal nad njim. Tedajci sta se srtrajžnika. spogle-dala in Obema se je istočasno porodila -r glavi misel, kdo je storilec. Vrgla sta se z združenimi močmi na Corroicka in po budi borbi »e jima je posrečilo, da sta ga ukrotila m zvezala.
Cormick je priše" pred	m prtrosl
rvoje zločine. Mož, ki je deset ki desetletja vzorno skrbel za varnost prebivalstva f poverjenem mu revirju, je čez noč postal zavratni morilec. Psihiatri pa so pri rsrzrpra-vi izjavili, da ni odgovoren za svoja deja-nia, zato so ga oddali v bOaznico, kjer je zdaj umrL
Rešilno sidro
AngteSki humor je težji od južnega.
dar pa ima včasi zdrave domisleke. V Londonu kroži zdaj tale zgodba o mornariškem častniku pri izpitu.
Admiral sprašuje, kandidat odgovarja spretno in v obojestransko zadovoljstvo.
—	Vzemimo, da ste poveljnik ladje, ki plove po reki Gangu. Brezzicno ste prejeli vest, da se bliža z morja hud ciklon. Kaj boste storili?
—	Dal bom vreči sidro.
—	Vzemimo, da vam javlja naslednja brzojavka iz Kalkute, da se bliža drug še hujši ciklon.
—	Dal bom vreči drugo sidro.
—	Vzemimo, da bi bil ciklon desetkrat jačji kot ste izvedeli brezžično.
—	Tedaj — tegaj — bi dal vreči tretfe sidro.
—	In vraga! Povejte mi, odkod boste pa jemali sidra?
—	In vi, gospod admiral? Odkod pa vi te številne in vedno močnejše ciklone.
Vsak dan ena
»Fantič se obnaša tako čudno. Menda vendar ni požrl kakšnega kamna?«
»Tega pač ne morem vedeti. Kakor se zdi, ne manjka notumejga na tleli!*
Mlchel Z6vaco:
Pardaillanov sin
Takrat še rri-
Zgodovlnskl roman.
»Bo? ne daj! Zdelo bi se, da sem pobegnil! Jaz!...«
Pardaillan je kar moči prostodušno odvrnil:
»Ko ste dali kralju to besedo, ste hoteli umreti. ste vedeli, kar veste zdaj.«
»Nikar, gospod,« je ošabno rekel Jehan. »Obljuba sem ta obljubo hočem izpolniti, ne glede na to, kaj pride.«
Nato je s prijaznejšim glasom dodal;
>Bodite prepričani, da me ni tako lahko spravffi na oni svet, kakor morda mislite ... In razen tega kaj sem obljubil? Da spremim kralja, kamorkoli me povede; nič drugega. In tega se bom držal.-
Cudna reč: Pardaillan, ki je pravkar še prigovarjal mlademu človeku, naj se izneveri dani besedi, je bil kar vesel, ko ga je vide) ^ako trdovratnega.
»A vi, gospod,« je nadaljeval Jehan, »ali ne mislite, da bi bilo bolje, če bi pobrali šila in kopita?«
»Zakaj neki?« je na vso moč neprisiljeno vprašal Pardaillan.
»I, tako! Po vsem, kar ste zabrusili kralju v brk. bi sodil, da ie bolj koristno, če ne čakate njegovega odgovora.«
Pardaillan se je namuznil.
»Eh,c je rekel, »s kraljem sva stara znanca. Njegovo veličanstvo dobro ve, da nič ne pridobi, ako si nakoplje moje sovraštvo ... In verjemite mi, premislil se bo, preden se resno razkači name. Dvakrat se bo premislil, preden ukrene zoper mene kak korak, ki ne bi bil po mojem okusu.«
Jehan Hrabri je ostro pog;ledal mola, ki se fe upal tako nepri
Olimpijski drobiž
13 siljeno govoriti o najmogočnejšem vladarju vsega krščanstva. A v njegovih posmehljivih očeh ni bilo videti niti se<nčice baharije. Vse, kar so izražale te črte, je bila samo popolna, vedra zavest svoje vrednosti in moči.«
»A vendar,« je nadaljeval Pardaillan s svojim mirnim, jedkim glasom, »-nekoliko živahen sem bU res, n mogoče mi je kralj zameril ... Zato sem sklenil, da ga tudi jaz počakam in spremim do Louvra«. »Cemu?«
»Da vidim, kaj bo.«
Jehan, ves osupel, čeprav se je delal, kakor da mu ta razlog ne gre do živega, je pomislil sam pri sebi:
»Bogme čuden ptič! Hraber je kakor ne kmalu kdo. Močan je bolj od mene. Ln vendar bi dejal, da je tistih let, ko človeka počasi zapuščajo moči... Koliko mu utegne biti? iVLorda jih nima več ko petdeset, morda je pa tudi že šesti križ za njim. Ce bi ne imel sivka-stih brkov in las, bi mu jih po vitki rasti in neprisiljenem gibanju še štirideset komaj prisodil... In kdo neki je? Knez, če vržem na tehtnico ta gospodski obraz in način, kako je govoril s kraljem . Obleka, ki je tako preprosta in celo nekam ponošena, seveda ne kaže na kneza, razen če se je preoblekel... Sam ne vem, kaj bi dal, da bi imel to malomarno neprisiljenost in čudno mirnost, ki ga odlikuje! Tak besnež sem, togota me hitro premaga, in preden se zavem,
ima že rapir besedo.«
Med tem, ko je mladi človek tako premišljeval, Je Pardaillan iztikal okoli sebe, kakor da bi bil izgubil nekaj dragocenega, »Česa pa iščete?« je vprašal Jehan. »Ali ni imel kralj nekoga s seboj?« ie rekel Pardaillan. »Varaima mislite?« A, Varenne je bil! Nu, prav njega ©čem...«
»Res,« je dejal Jehan, »tamle neifie v cestnem garku bi moral
ležati ^	t	^ *
Pardaillan je z roko pokazal okoTi sebe. VaTetme je bil izginil!
»Popihal jo je, lopov,« Je neskrtmo rekel mladi človek. »Vrag naj
ga vzame!«
»Daleč ne more biti,« je mirno detfal Pardaillan. »Najbrže jo je mahnil naravnost v Louvre, saj je blizu. Vsak trenutek se utegne vrniti z oddelkom vojakov, da vas prime in spravi na varno.«
»Mislite?«
»Ne le, da mislim: vem... Poglejte!«
Tako govoreč je Pardaillan pokazal četo, ki je tisti mah zavila izza spodnjega vogala ulice im krenila naravnost proti njima.
Varenne se je bil zavedel v tistem trenutku, ko je stopil Henrik IV. v sobo Bertille Saugiške. Na prvi mah ie spoznal sovražnika, ki ga ie bil tako strahovito udaril. Pardaillana, katerega prej ni bil opazil, je imel za tovariša tega malopridnika.
Vareninu ni prišlo na um, da bi se bil ganil in izdal svojo navzočnost. Prihulil se je in jel vleči na uho. Toliko da ni od veselja zarjovel, ko je slišal, da hoče ta, katerega je smrtno sovražil, počakati kralja pred vrati. Čemu neki? Gotovo zato, da mu stori kaj žaiega!
Še tisti mah je bil njegov sklep storjen. Ponujala se mu je prilika, da se maščuje nad sovražnikom, ki mu je bil prizadejal toli krvavo žalitev, obenem pa stori kralju veliko uslugo. V temi se je splazil s pozorišča in tekel vso pot do Louvra, ne da bi se ustavil.
Službujoči kapittan kraljeve garde, do katerega se je obrnil, je bil gospod de P raslim. 2e po prvih besedah kraljevega zaupnika je de Praslin uganil, da mu morda naključje ponuja priliko, storiti kralju eno tistih uslug, s kakršnimi je sreča pridvornega človeka za zmerom utrjena. Hitro je zbral kakih deset mož kn se, spremljan po Varennu, v teku spustil proti ulici Arbre-Sec. To ie bila četa, ki jo je Pardaillan pokazal Jehanu Hrabremu. Kradoma ga opazujoč, je dodal:
»Ne vem, ali bosite mogli izpolniti besedo, ki ste jo daB njegovemu veličanstvu.«
»Zakaj je ne bi izpolnil?« fe z odkritim začudenjem vprašal mlatil
človek.
Glavna skupščina Koturaškega saveza
Koturaški Savez kraljevine Jugoslavije fe. mel nedavno v Ljubljani svojo XI. redno letno glavno skupščino pod predsedstvom podpolkovnika g. Josipa Jakliča.
Predsednik g. Jaklič je otvoril skupščino ob prisotnosti delegatov zagrebškega, mariborskega, ljubljanskega in triglavskega •t od odbore ter pred pričetkom dnevnega •eda predlagal odposlati v da nos tn o brzojavke Nj. Vei. kralju, po-zdravne brzojavke g. ministrskemu predsedniku, g. ministru vojske in mornarice, g. ministru za telesno vzgojo in narodno zdravje in predsedniku Saveza športnih savezov, kar je bilo sprejeto z odobravanjem. Nato je obširno poročal o delovanju Saveza v preteklem letu.
I' red pričetkom novih volitev se je raz-v 'o. med delegati obširna in burna debata, po kateri je bila naslednja lista. soglasno Siprejeta: predsednik podp. Jaklič, L taj-rrk Dianič. Zgb.: II. tajnik Pele, Ljuib.; I. h rajnik Bencekovič, Zgb.; II. blagajnik Jli-bs. Maribor: I. teh. referent Sovič, Zgb.; IL teh. referent Hvala, Ljulb.; savezni delegat Kepe-c, Ljub.; njegov namestnik Smre-kar, Ljublj.
Nova i prava, nam je zagotovila, da bo i ljubeznijo in polno paro delala v procvit ir napredek kolesarskega športa, da se bo dv n I i na svojo stopnjo, katera mu pripada Dalje je glavna skupščina sklenila, da se t?o prvenstvo države vršilo na stari tradicionalni progi Ljubljana—Zagreb ali Zagreb—Ljubljana. Letos pripada, oziroma se vo -i Ljubljana—Zagreb, dalje 100 km za jugoslovensko rekordno prvenstvo, ter gorsko državno prvenstvo, ki se bo letos vršilo v Sloveniji.
vx enjena je tudi bila izprememba naziva pododbor v podsavez.
- izb eno glasilo Koturaškega Saveza kraljevine Jugoslavije je »Moto«, dalje za Z :4reb »Jutranji list«, za Maribor »Večer-nik« in »Mariborer Zeitung«, za Ljubljano
»Jutro«.	-
Službene objave ljubljanskega hazenske-ga podsaveza. Upravni odbor podsaveza opozarja ponovno vse interesente za bazenske sodnike, da bo priredil v primeru zadostnih prijav enomesečni sodniški kurzi. V kurz se prijavijo lahko dame in gospodje. Prijave, katere morajo vsebovati točen naslov prijavljenca. se pošiljajo na naslov Rupel Milica, Poljanski nasip 14. Izpitne takse za te sodniške kandidate bo kril deloma podsavez. Klubi in sodniki se opo-yr.ri.ajo, da znaša sodniška taksa za prijateljske in prvenstvene tekme odslej Din 20. Sodniki morajo vso takso priložiti sodniškemu poročilu, katerega morajo poslati rn .kasneje v roku 48 ur po odigrani tekmi podsevezu. Prihodnja seja upravnega od-Ko-a Ho jutri ob 18.30 v damskeim salonu kavarne Emona.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Danes točno ob pol 10. trening na igrišču za vse cross-coumtry tekače.
SK Svoboda. Ljubljana. Redni !etn: občni or bo 14. t m. ob 20. v klubskih prostorih v Delavski zbornici. Na dnevnem redu bo poročilo dosedanjega odbora in razreS-nic-a, volitev novega odbora in sekcijskih odborov, samostojni predlogi. <*llani naj še pred občnim zborom poravnajo članarino in se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
SSK Šparta. Danes ob 19. seja ožjega odbora, ob 20. sestanek vsega članstva v kavarn Vosnernik.
Motokole^arski klub Tli
nja. Drevi ofb
20. v restavraciji »Fritz«, Tavčarjeva ulica 4 članski sestanek. Nadaljevanje čitanja !
Jirav:1 za izredni občni zbor, ki bo v nede-jo 17. t. m. v restavraciji »Novi svet«.
Redni občni zbor TK Skale, podružnica Jesenice bo v sredo 13. t. m. ob pol 20. v salonu restavracije Mesar. Članstvo naj se občnega zbora polnoštevilno udeleži.
Madžari nimajo ravno največ sredstev, pa bodo vendar spravili v Kalifornijo 18 plavačev, in sicer 11 waterpolistov, 6 pla-vačev in eno zastopnico nežnega spola v isti panogi. Za uspehe bo trda, toda propaganda je tudi dragocena!
Finci so »e odločili za ekspedicijo 41 tekmovalcev, in sicer 22 atletov, 10 sabljačev, 5 telovadcev, dva boksača ter po enega kolesarja in plavača. Nurma ima v teh šte-vilkah rezervirano še prvo mesto!
Španija je v hudi denarni stiski in vojaško zastopstvo, ki bi bilo sodelovalo na konjskih dirkah, se je že odreklo. Ker vlada tudi za udeležbo zastopnikov ostalih panog ne bo dala podpore, je zelo verjetno, da Špancev sploh ne bo v Los Angeles.
Angleži bodo potovali v Kalifornijo v dveh "odpravah. 13. julija pojdejo z »Em-press of Bfltain« lahkoatieti, kolesarji, sabljači, težki atleti in veslači. Manjša skupina boksačev, plavačev i,n telovadcev bo odpotovala 10 dni pozneje z »Mauretanio« do Nevvvorka in odtod kar v Kalifornijo zaradi treninga. Angleži so svoje vrste dolgo zbirali in zdaj je tako, da bo mogel čez lužo le oni, ki je doma dosegel vsa] uspeh šestega na zadnji _>limpijadi.

IZVLEČEK IZ PROGRAMOV
Torek, 12. aprila
LJUBLJANA 11.30: šolska ura: V tovarni železa. —- 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: čas, plošče in borza.
—	17.30: Otroški kotiček. — 18: Salonski kvintet. — 19: Nemščina. — 19.30: Glavne razrvojne faze v umetnostni zgodovini. -— 20: Elektromagnetnem. — 20.30: Prenos instrumentalnega koncerta in koncerta pevskega zbora >Švobode< iz Zagreba. — 22.30: Napoved časa in poročila.
Sreda, 13. aprila.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Jugoslo-venski izumitelj Mihajlo Pupin. — 19: Ruščina. — 19.30: Literarna ura. — 20: Prenos iz Prage. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 12.06: Radio - orkester. — 17: Popoldanski koncert. — 19.30: Narodne pesmi. — 20: Prenos iz Prage. — Poročila. — Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: jPlošče. — 20: Prenos iz Prage. — 22: Prenos zvočnega filma. — 22.40: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 19.20: Mandoline ;in kitare. — 20.05: Koncert češke filharmonije: Jirakova glasba. — BRNO 19.20: Pro«rram iz Prasre. _ VARŠAVA 17.35: Operne fantazije. — 21.15: Pevski koncert. — 20.45: Klavir. — 21.45: Violinske skladbe. — 23: Plesna srlasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 12.40: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Gomedian llarmonists. — 20.15: Bruckner-jeva VII. simfonija. — 21.40: Koncert na dveh klavirjih. — 22.20: Lahka godba. — BERLIN 20: Delni prenosi oper iz posameznih cledališč. — 22.40: Godba za ples.
—	KONIGSBERG 10.30: Popoldanski koncert. _ 19: Lahka clasba. — 20: Prenos iz
Berlina. — 20.45: Proslava W. Buscha. — Plesna glasba. — MOIILACKER 17.17: Popoldanski koncert. — 20: Orkestralen koncert. _ 21.30: Študijski koncert. — BUDIMPEŠTA 17.20: Lahka glasba. — 20.20: Humor v glasbi. — 21.20: Haydnove komorne glasbe. — 22.25: Klavirski koncert.
—	Plesna glasba. _ RIM 17.30: Lahka elnpba. — 20.45: Prenos opere iz gledališča.
Kdor je pameten, uporablja
OLLA"
M
dokazano kriljiva.
nenad-249 V
pobešen želodec, napačno ležeče ledvice, razširjenje žil pri otrocih, moških in ženskah. Gospod KLEBER, dipl. specijalist, glavni ravnatelj zavoda za kilavost, Lyon (Francija), se bo v spremstvu gospoda Boroviča, lekarnarja v Beogradu, nahajal v Mariboru v hotelu »Meranu« dne 13., 14. t. m.; v Celju v hotelu »Unionu« dne 15. t. m.; v Ljubljani v hotelu »Unionu« dne 16. t. m.; v Zagrebu v hotelu »Tri ga vrana« dne 17. in 18. t. m. — Uspeh zajamčen za vedno in poskus brezplačen. — Za informacije drogerija »Sanitas«, Beograd, Knez Mihajlova uL br. 6.	4872

Javna dražba.
13. aprila ob 2. url bo v Ljubljani, Vodmatski trg 4, prisilna dražba 2 osebnih avtomobilov, enega dvo-vprežnega voza, enega šivalnega stroja, 1 otomane, na kar se občin' stvo opozarja.
4676
¥ložaio knjižico
Ljubljanske kreditne banke od
cca. pol milijona in več realiziram. Ponudbe na Jugomosse, Zagreb, Jelačicev trg 5, pod »Vložne knjižice«.	4596


•'/*" t ■ i«'-H
Po hudem trpljenju je Vsemogočni poklical k sebi mojo nad vse ljubljeno ženo odnosno sestro in teto, gospo
upokojenko tobačne tovarne
▼ nedeljo, dne 11. aprila ob 5. url popoldne, v starosti 52 let, ki je, previdena s tolažili sv. vere, za vedno zaprla svoje trudne očL
Pogreb blage pokojniee bo v torek, 12. aprila ob 4. ur! popoldne iz hiše žalosti v Krakovski ulici 19 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 10. aprila 1932.
4«71
Globoko žalujoči so?rog<
oddam.
Ponudbe pod Šifro »SkladiSče« na oglasni oddelek »Jutra«.	4575
v centru mesta, v neposredni bližini glavnega kolodvora, v velikosti 1000 do 1200 m*
prodam
4671
Naslov
v oglasnem oddelku »Jutra«.
Ne potrebujemo dragega inozemskega
blaga.
Naša avtomatsko - električna
omara za hlajenje
sistem »LINDE«, brez vode in amonijaka, je nenad-kriljiva. Amortizacija v 2—3 letih, ker rabi minimalno količino toka. V pogonu je v vseh krajih države. Poceni jih izdelujejo in dobavljajo	4652
BRAČA GOLDNER, SUBOTICA,
tovarna omar za led, lesene opreme in kovinskega blaga.
Kod Opčinske Elektrane Čakovec ima se popuniti mjesto upravitelja elektrane. Elektrana sastoji se iz glavne transformatorske Staniče 2X500 kVA, 35.000/6000 volti, razvodne mreže visokog napona i trafostanica 6000/380/220 volti i razvodne mreže niskog napona a struju povlači od Elektrarne Fale.
Natjecatelj treba da je jugoslavenski državljanin, da je regulisao vojnu obavezu, da je zdrav in neporočan i da po zakonu o radnjama imade propisanu stručnu spremu ovl. elektro-ma.šinskog inženjera, osim toga mora biti upučen u samostalno tehničko, administrativno i blagajničko poslovanje centra'ama i sastavljanju bilance a osim toga treba da je representativna osoba sa dobrim nastupom.
Namještenje vezano je uz stalnu mjesečnu placu od 4000.— dinara uz pravo na zakonski otkaz službe. Nastup službe po mogučnosti odmah.
Reflektanti, osim gore navedenih dokazala imaju vlasto-račnim svojim pisanim ponudama priložiti Curriculum vitae, prepise svjedodžbi ter sve priposlati najkasnije do 25. aprila 1932. Upravi Opčinske Elektrane Čakovec (Medjimurje).
Eventualne potanje upute mogu se dobiti iz naklonosti kod Dipl. Ing. I. B. Izakovič, Zagreb, Ratkajev prolaz 1. n. — Telef.: 83-56.	4666
U Čakoveu, 9. aprila 1932.
Uprava Opčinske Elektrane čakovec
„Jutrovi" mali oglasi imajo siguren uspeh!
4t>73
Po mladi se odeva vse v nove barve
(tbafee tudf (SJa&im tttssstn rs o® o prazno lice
obnavlja trajno, solidno, po izred-
no nizkih cenah
LIUBLIANA 2IB2RTOVA7
GRADBENO PODi
Najugodnejši nakup raznega POHIŠTVA
za spalnice, jedilnice, gosposke sobe L t i pri tvrdki
L REPšEf tvornica in zaloga pohištva
LJUBLJANA, Dvorni trg štev. L Za solidno izdelavo se jamči!

Cene malim oglasom
ženitve Im dopisovanja: vsaka beseda Din 2.—• ter enkratna pristojbina za iifro ali zs dajanje naslova Din 5.—^, Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Dm l.—. Po Din l.— za besedo se zaračunajo nadalje vs) oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto*, »Kapital*, »V najem*, »Posest*. »Lokali*, »Sta novanja odda*, »Stroji*, »V rednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslužek*, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te tiče potnika Kdor si pa pod tema rubrikama iiče zaslužka ali službe. plača za
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.—
za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro aH za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek prt oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je \rposlah v pismu obenem z naročilom.
Kdor išče mesto pot-oii, plača za vsako bi-sixio 5<> par; za dajanje na«!ova ali za šifro 3 Din. — Kdf>r sprejema potnike, p! a-besed« po 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (5)
Potnike
M dravsko in savsko banovino iščem za res dobro idoče predmete. V poštev pridejo le pošteni m agil-ni potniki. Zglasiti se je osebno pri A. F >11 ril. Ljubljana, Sv. Petra cesta 53. pritličje levo.	10346-5
tT.Y MS
Vsaka beseda 50 par: dajanje naslova aii za šifro pa 3 Din. (1)
Perfektno kuharico
iščem za takoj, ki bi tndi opravljala vsa hišna dela. k trem osebam, v tros^bno stanovanje. Plača 800 Din. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 10.872-1
Pridno žensko
boljšo, dobro kuharic-o, fei'im ko*, pomoč v gospodinjstvu. Težja dela opravlja postreanica. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. "	108684
Miz. vajenca
sprejme Vinko Omrzel. Zelena j.ima, Zirezna ulica 9.
10866-1
Pošten dela\x~
samski
ki si doti.ro razume na *plr»šix> vrtnarstvo, sadje-reio ter je prir-nč^n 7.a vsa domala in po možnosti tu-d: mila tesarska dela. dobi takoj stalno službo pri dobri o-bitelji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	10881-1
Šiviljo
za -trgovino sprejmeon. Na-s'ov t og.T^nnm oddelku »Jutra«.	1C8S4-1
Starejša zakonca
brez otrok dobita mesto oskrbnika v graščino. Mož mo-a razumeti sadjarstvo in vrtnarstvo,	kuha-
nje in pospravljanje sob. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10888-1
Služkinjo
r» vsa Irš-ia dela sprejmem. Nastop takoj. Go-svilna Valjavec. Sp. Šiška. Alešovfeva c. 14. 10828-1
Hamsko frizerko
T>erfek*.no v ondulaciji te<r vodni ondulaciji, sprejmem č m preje ali po docrovo^u. Oferfe 7. navedbo zadnjih službenih nv st na naslov: H-id A eksander, Ljubljana, Kongresni t.-g. 10063-1
Trg. pomočnika in učenca
spr^mem v večii špecerijski in galanterijski trgovini v Sloveniji pod ugodnimi pocoji. — Ponudbe na cgl. oddelek >Jutrn< pod -^Pomočnik ln učenec 100«. 10655-1
.Vesar. vajenca
dobrih in poštenih staršev, s hrano in stanovanjem v h:5i sprejme takoj Joahim Šolar. Loški potok. 10653-1
Postrežnico
▼ajeno p**»pravli«nja boli š h sob in nekoliko kuha nj» sprejmem takoj. Na t »t pove »Jutra «.
og'a?ni oddelek 10632-1
Plačilni natakar
službo v boljšem lokali. P^nud.S« na ogla.sni oddelek >Juc>.«« pod »Pla-£iln:«.	ioof;9-i
$pecijalista
f perfektnim znanjem z* kov r;a - livarno, snrejmem takoj t dravski banovini. Pen j. pnnndbe na oglasni •ddelek »Jutra« v Ljub! jati- ml »Kovina«. jfiOSt-t
Dekle
polteno, pridno ia ■♦»g Iji-vo, ki zna knbati in opravljati vsa druga dela.
sprejme takoj trgovska niša na deželi. Ponudbe 9 sliko, navedbo dosedanjih služb ter mesečne plače na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ubogljivo dekle 70«.	10587-1
Šivilj, pomočnico
~nretno. sprejmem takoj. Sv. Petra ' cesta št. 38/1.
10896-1
Šiviljo - pomočnico
sprejmem takoj za stalno.
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10918-1
Starejšo prodajalko
preprosto, mešane stroke, s kavcijo ali garancijo, za podružnico blizu Ljubljane, iščem. Ponudbe pnd šifro »Priljudna« na oarlasni oddelek »Jutra«. 10697-1
Slaščičarskega
vajenca
sprejmem. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 10927-.1
Dobro službo
ln eksistenco dobi takoj, kdor zamore vložiti 15 do 30 tisoč Din v speeielno obrt im trgovino v Celju. Denar sisruren in se vrne že po treh mesecih nazaj. Pozneje se prevzame podružnica. Ponndbe na podružnico »Jutra« v Celju p«i značko »Eksistenca«.
10929 -I
;	Kdor Išč«. zaslužka,
j	oiača za vsako besedo
j	50 par; za naslov ali
j	šifro 3 Din. — Kdor
.	nudi zaslužek, pa za
j	vsako besedo 1 Din.
j	za daianje na«lov^ ali
j	za šifro r« 5 Din. (3)
Prevažanje
»tavbne-ga materijala pre-vzame^n. Ponudbe prosim pod značko »Prevoz« na oglasni oddelek »Jutra«.
10891-3
IBosoda 1 Din; za dajanje naslova ali za
i	šifro 5 Din. Dijaki, ki
j	iščejo in str uk c-ije, pla-
j	eajo vsako besedo 50
j	j>ar; za šifro ali za da-I janje naslova 3 Din. (4;
CAMERNIKOVA šoferska šola
Ljubljana, Dunajska e. 36.
Prva oblastveno koncesijo-niraaa. Prospekt 15 zastonj — pišite ponj! Učence ;prejema vsak ča«. 251
V treh mesecih
srovori vsakdo nemško ali francosko. Moderna metoda. Hrenova št. <17/1, levo. 3 vra ia.	10S00-4
gwm
ssa ''
Vsaka beseda 50 par: za dajanje nas'ova ali za š:fro rn 3 Din. (2)
200 Din zasluži
tisti, ki mi preskrbi službo za preddelavca ali za zidarja, za dalje časa. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Predde-lavec«.	u0874-2
Samostojna
gospodinja
:zve®ban» kuharica, srednjih let, išče službo pri kakem samostojnem gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10879-2
Pekovski pomočnik
želi službe, je dobro izurjen v vseh poslih pekovskega dela, gre za mešali'*. (mišarjn) ali »». pred-pe<;nika. Sliržbo nastopim takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelkn ».Jutra«.	10S76-3
Brivski pomočnik
dober in hiter delavec, išče s'užbe. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«.
10877-2
ta3ar RiCc BurroughSj
Tmman, kralj džunslr
Ste*
189.
Ko jo Je Imel zunaj, je mahoma izpustil
rep in skečil levinji na hrbet. Njegove silne mlsde roke so počasi nagibale njeno glavo niže in niže. Mišice Tarzanovih pleč Jn laktj so se krčile v debele vozle — še en nadčloveški napor — in Saborina hrbtenica se je zlomila!
Kot sluga
aH v kakšnem AkladiSčn, trgovini ali kaj slišnega, iščem mesta. Sem nekadilec in vešč več jezikov. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vojaščine prost«.	10617 2
Vrtnar
išče stalno nameščen}« na kaki graščini, vili ali zavodu. s prehra.no in sta novanjem. — Ponudbe na naslov: Ferlan Franc, Beograd. Čukarica. Ičkova ul. št. 16.	10426-2
Bivši knjigovodja
bančni in trgovski, sprejme primerno službo za 500 do 1000 Din. Zmožen je slovenščine, srbohrvaščine in nemščine. Naslov pove cfglasni oddelek »Jutra«.
10901-2
Prodajalka
pridna in poštena, ieti mesta najraje kje na Gorenjskem, tudi druga me-=ta niso izvzeta. Pomagala bi lahko tudi pri gospodinjstvu. Je iz poštene k-šča.n=ke hiše ter vajena vsake-ea dela. Naslov v 0<rla.snem oddelku »Jutra«.
10911-2
Dekle
srednje starosti.	k!u<-
be za vse. lfari'a K'inc. Vače.	10945-2
^lii^ho sluge
išče mladenič, pri	podjetju ali v kakem	hotelu. Zmožen je tudi	kavcije 5000 Din. Cenjene	ponudbe je ooslati na	podružnico >.Tutra« v Celju r>od značko: »Kavcija«.	10931-2
Trgovski pomočnik
vojaščine prost.. Tznrje<n v mamufakturi, speceriji, že-1 ednini ter rezanju šip, vajen tudi potovanja, želi 7-aposlitve. Ponndbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Marljiv«.
10933-2
Marljivega s!uj_
dobi lahko takoj trgovsko podjetje, urad a-li hotel, ki sprejme v službo spretnega .zdravega, brzega, mladega moža, ki govori slovensko, nemško, madžarsko in češko. Cenj. ponudbe prosi pod šifro: »Simpatičen sluara« na oglasni oddelek »Jutra«. 109212-2
l^upiiitt
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajani« naslov« aii za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 pa-r; za dajanj« naslova ali za ■šifro pa 3 Din. (7)
Briljantne uhane
kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Briljanti« 10908-7
Vsaka beseda 1 Din; za lajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (16)
Družabnika
sprejmem v tovarno trikotaže ln pletilne robe v večjem mestu Slovenije. Ista je opremljena z modernimi stroji. Ima mojstra ln vso potrebno osobje; kapital zasigu-ran. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Redka prilika 100«.
10654-16
50.000 Din Nudim kavcijo
ter prevzamem zastopstvo tovarne mesnih izdelkov, katera želi ustanoviti podružnico v Ljubljani ali večjem kraju države. Resne ponudbe pod »Podjeten« na oglasni oddelek »Jutrac.	10907-16
Apjtoiim&fbi
Vsaka beseda 1 Din; z« dajanj« naslov« ali za šifro pa 5 Din. (10)
Avtomobile
in motocikle
ra,bljen«, raznih znamk, v
najboljšem stanju po nizkih cenah pnoda 0. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11.
10899-10
Avtodražba!
dveJi dobro ohranjenih osebnih avtomobilov, voza itd., bo dne 13. aprila oh 14. uri v Ljubljani, Vod-matski trg št. 4. 10921-10
Ugoden nakup
Fiat tipo 501 linvusina, 6 — 7 sedežni. Oakland limuzina, 4 — 5 sedežni. Lučič. Florijanska ul. 4. pri Kajfežu.	10933-10
. »v ^-j:-
Prodam
Oglas« trg. mačaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; ia dajanje naslova aii za šifro p« 3 Din. (6)
20 šivalnih strojev
modnih, na elektr pogon, elektromotor 2.2 UP, pulti, stelaže, mize, stolčki, železna blagajna, moško kolo iu razni drugi predmeti radi preureditve obrata ugodno naprodaj. Natančna pojasnila daje g. Franc Kelhič, mehanik v Mariboru, Vetrinjska ulica 10539-6
Kuhinjske
potrebščine
steklenice (Gurkengla-ser), električni likalnik itd. prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
10852-6
Vrtno garnituro
pleteno, prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
10825-6
Krojaške mize
za prikrojevanje. likanje. šivanje, krojaški stolčki, manjši pult z nastavkom, večji obešalnik za obleke, kartotečna skrin.ica, več vzircnih kovčegov !Mu-sterkofer) za trg. potnike itd. zelo ugodno naprodaj. Pojasnila pri tvrdkl D-.ago Schwab v Ljubljani.	10741-6
Mlatilni pod
(skedenj) v izmeri 6.50 X 5.30 m, primeren za vsako porabo, dobro ohranjen, ra di povečanja gospodarskega poslopja poceni proda Jože Ambro-žič, Ljubno — pošta Pod na rt.	10726-6
Puhasto perje
čisto, čohano, kg po 48 Din druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja do poštnem povzetju L. B r o z o v i c. Zagreb. Ilica 82.	22-6
VrfcLnote
im beseda 1 Din. >A dajanje naslova aH 'a š'fro t*a 5 Din. (35)
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
CERNE — juvelir
Ljubljana, VVolfova ulica 3
77
Kdor nudi prehrano plača za vsako besedo 1 Din; kdor išče prebrano pa za besedo 50 par; za dajanje naslova aH šifro 3 Din, oziroma 5 Din. fi4)


Gojenčka
iz boljše rodbine sprejmem v zelo dobro oskrbo na deželo. Ponudbe pod »Go-jenček» na oglasni oddelek »Jutra«.	10875-14
Vsaka beseda 1 Din; a« dajanj« naslov« ali
za šifro pa 6 Din. (19)
Ti sovino na Bledu
z meš. blagom, ob glavni cesti, zaradi bolezni, tudi brez zaloge, oddam s 1. junijem. Lokal prikladen v vse svrhe. — Cenj. vprašanja na X. Pretnar, Bled I. 10787-19
Večjo delavnico
iščemo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Delavnica«.	1067-1-19
Velik svetel lokal
na dvorišču v centrumu mesta, oddam s 1. majem. Sv. Petra e. 33. 10943-19
Restavracijo
staroznano, prodam takoj pod ugodnimi pogoji. Pismene ponudbe na podru»-nico »Jutra« v Mariboru pod značko: »Restavra cija«.	10937-19
j n aj e ms
Vsaka beseda 1 Din; o dajanje	aH
ia šifro pa 5 Din. (17)
Trgovino
z mešanim blagom, debro renomira.no firmo, v zeio prometnem kraju med Ljub-ljano in Zidanim mostom, radi družinskih razmer oddam ugodno v najem. Lep lokal in skladišča, centralna lega, krasno prosto stanovanje v hiši. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovina v najem«.	10398-17
Vsaka beseda 1 Din: x« da.j3iuje naslova ali za šifro pa 5 Din. (20)
Posestvo
obstoječe iz gospodarskega poslopja, lepega sadnega vrta, njiv, travnikov ter dobro zaraščenih gozdov. 87 .iohov veliko, na katerem se redi 15 glav ž'vine prodam. Cena pri lastniku: Josip Voizelj. Stanga.	10484-20
Kupimo v Ljubljani
sledeče objekte:
1.	hišo s treovskim loka lom na prometnem kraju:
2.	veliko stanovanjsko hišo;
3.	enonadstropno hišo na periferiji Ljubljane ali večjo stanovanjsko hišo v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Realitete«.
Posredovalci izključeni.
10871-20
Stavbno parcelo
2200 m2, prodam v Tacnu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10S85-20
Malo posestvo
krasno, prodam. Sp. Rad-vanje št. 48 pri Mariboru.
10935-20
Vilo
5 6 »eJvimi, kuhinjo, vsemi pritiklina.mi in vrtom oddam po nizki ceni v najem. Poizve se v Rihar-jevi ulici 6/1. 10S20-20
Trinadstropno hišo
v sredini Ljubljane v dobrem stanju za 2.,fl.'MW) I>iu naprodaj. Vprašanja na Turk. Dolenjska cesta 62.	10623-20
Parcelo
VJ) m! vcl:ko. tik obrtne šole na Mirju prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10408-20
Parcelo
9^0 m® vel:ko, ob Dunajski cesti nasproti sv. Krištofa prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
9904-20
Moderno hišo
iščem v sredini m«t« z odgovarjajočimi najemninami za kupno ceno do Din 1,000.000. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Z št. 2ft5«.	10894-20
Pritlično hišo
4 sobe, kuhinja, prit.lkli-ne. kleti. 50(1 m2 vrta, v Šiški, za '180.000 Din proda »Posest«, Miklošičeva cesta 4.	10944-20
T.-?'trrncvanjsk-
novo hišo. proda za 70.000 Din, Prevolnik Ludovik, Nova vas št. 41, p. Celje.
10932-20
Stanovanj, hišico
ali malo posestvo v bližini Maribora v ceni od 40 do 60.090 Din, kupim. — Naslov pove o<glasni oddelek »Jutra«.	10936-20
Vsaka beseda 1 Di.n: za lajanje naslova ali za šifro p« 5 Din. (15)
Brusnega lesa
(Scliluifholz) kupim večjo koliciino. Pismene ponudbe pod »Brusni les« na oglasni oddelek »Jutra«.
10386-13
125 Din
1 m* žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepič, Sv. Jerneja cesta 23. Telefon 2708. 10826-13
Stanovanje
Vsaka beseda 1 Dta; za dajanj« naslova ah za šifro pa 5 Din. (2il)
Stanovanje
dvosobno in enosobne t balkonom, solnPno v bližini kolodvo-a oddaim. Cer-nuče št. 1.	10S73-2
Stanovanje
2 »ob, kuhinje in pritiklin oddam. Naslov v osrlas-nc-ai odd. »Jutra«. 108t>9-21
Stanovanje
s 4 sobami in 4 pritikl! nami, solnčno, v krasni in mirni legi blizu opere, r souporabo vrta oddam -
1	avgustom. Naslov pov<-oglasni oddelek »Jutra«.
11X524-2:
Štirisob. stanovanje
komfortno, s telefonom takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
10461-211
Stanovanje
2	sob. kabineta (kopalni-co). oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 10942-21
Stanova*tja
Vsaka beseda S) par; s« dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (21-a)
Stanovanje
enosobno ozir. dvosobno. solnčno. v Rožni dolini ali v bližini centra Išče maločlanska družina. Ponudbe s ceno pod ^Rožna dolina« na ogl. odd. »Jutra«.
10791-21 a
Stanovanje
1 ali 2 sob se iSčc za junij v sredini mesta.' — Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod »Točen in dober plačnik z. lC800-21a
Stanovanje
dvosobno ali enosobnn v mestu, išče državni uradnik brez otrok. Ponudbe z navedbo cene na oglasni od-delek »Jutra« pnd »Maj ali avgust«.	10895-2ia
Vsc?k* beseda 5tl par: sa dajanj« naslov« ali ra šifro 3 Din. (23)
Opremljeno sobo
z uporabo kopalnice z 1 ali 2 posteljama oddam s hrano ali brez. Naslov v aglasnem oddelku »fiutra«.
10889-23
Prazno sobo
ulično, s posebnim vhodom na Mestnem trgu oddam. — Vprašati v parfumeriji Uran.	10832-23
Sobo
i vhodom s stopnic od dam v centru boljšemu irospodu. Naslov v ogla?, nem odd. »Jutra« 10940-23
Opremljeno sobo
lepo in veliko, s sei>arira nim vhodom, v solnčni legi oddam staremu gospodu s 15. aprilom v Knafljevi ulici 13/11.	10323-23
Sostanovalko
z vso oskrbo sprejmem v lepo s"bo na Taboru. Na a]nv pov« oglasni oddelek »Jutra«.	10303-23
Sobo
f ruwet>nim vhodom, event. z d"bro domačn hrano oddam takoj. Naslov v od. oddelku »Jutra«. 10460-23
Opremljeno sobo
vhod s stopnic, oddam na lepem kraju za 2*10 Din mesečno. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 10698-23
2 krasni c~bi
v»z.ani, sončni. peparirani oddam, eventuelno souporaba kuhinje. Resljeva cesta 9. visoko pritliA:e. IT. vrata levo.	10903-23
Opremljeno sobo
strogo separirano, z vhodom s stopnjišča, ne vezano, ifče samski gospod. Ponudl>e na oglas, oddelek »Jutra« pod »Suažnost«.
10303-23/a
Prazno sobo
majhno (podstrešno), iš?em v bližini mesta eventualno v Šiški. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10893-23»
Prazno sobo
skromno, vhod iz veže. išče gospodična. Ponudbe pnd »Skromno« na og'asni ffddelek »Jutra«. 10919-23a
Opremljeno sobo
s posebnim nhodom in celo o«krbo, v sredi me«ta oddam dvem osebam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10914-23
Lepo sobo
<--ddam enemu ali dvema «ro=podoma z dnhrn domačo hrano. Gradišče 17. pritličje levo. l(W16-23
Sostanovalca
sprejmem po zmerni ceni v zračno, svetlo, sončno sobo z ali brez hrane. Cesta v Rožno dolino 4". visoko pritličje desno.
10904-23
Opremljeno sobo
«^nčno, s posebnim vhodom. elektrika, parket, v vili pod Tivolijem, takoj oddam. Pojasnila daje Mrak. 0»«ta v Rožno dolino (paviljon). 10905-23
Onremlleno sobo
r dvema Tv*«+el vima. oddam na Sv. Petra e. 81.
10911-23
Zračno sobo
v sredini snesta, z dvema ali eno posteljo takoj oddam. Nas'ov v oerlasnem oddelku »Jutra«. 10925-23
Sobeisče
Vsaka besed« 50 par: i« dajanj« naslov« aii za šifre S Din. (2S-a)
Opremljeno sobo
strogo separirano, z vhodom ia stopnišča, ne vezano, išče samski gospod. Ponudbe pnd šifro »Snaž-nost« na oglasni oddelek »Jutra«.	103<»5-2oa
Sobico
^naJŽno, strogo separirano.
oddaljeno do 8 minut od »Zvezde« iščem. Plačam do 300 Din z zajtrkom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »On^j.od«.
10S9.'-2.3a
Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (28)
Svilena ruta
damska,	se je našla v Knafljevi	ulici. Dobi se v Knafljevi	ulici 10 v Ljubljani.	10870-Ž8
Listnica
z denarjem in dokumenti je bila izgubljena. Najditelj se naproša, da jo odda. v oglasnem oddelku >.Tutra« proti dobri nagradi.	10924-28
Vsaka beseda 50 par: sa dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (291
Filatelija
Schaubek Album, prazen, ves svet (3 knjige), poceni oddam. Naslov v ogl. oddelku i Jutra«. 1W»-39
■0E3EHI Telefon 2059
V sa Ka b»*t>-da 1 Din : za dajMij« naslov« ali za šifro p» 5 Din. (27)
P^a
dobrega čuvaja kupim. ponudt>e na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zvest«.
10S4.1-27
-S
volčjak
i; 3
ičje barve, 19 mesec-ev star, poceni na prodaj. Naslov pove oglasni oddelek »iiutra«.__109' 10-27
Nemško dogo
črao-belo, psa, oddam ceno v dobre roke. Ponudbe pod »Reks« na oglasni oddelek »Jutra«. 1093»t-27
Mlad pes
zelo visok, sličen nemški dogi, črn s pristriženimi ušesi, se je zatekel na Tržaško c. 24.	10928-27
Vsaka beseda 1 Din_: ta dajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din. (3!)
Svarilo!
Nisem plačnik za nikogar, kdor bi nakupoval ali sklepal kakršnekoli kupčije brez mojega lastnoročnega podpisa. — Ivan Magdalene, trgovec. Rače pri Mariboru. 10908-31
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (371
Vsaka besed« 2 Din
z« u^janje naslov« ab šifre pa 5 Din. (26)
Vdova s kapitalom
želi poročiti osamljenega, boljše situiranega gospoda od 53 — 60 let. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena vdova«.
10869-35
Glasbila
Vsaka besed* 1 Din: z« daMtnj« naslov« ali
za šifro pa 5 Din. (26)
Kratek klavir
dobro ohranjen poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10739-36

Vsaka beseda 1 Di.n; za dajanj« naslova alt za šifro pa 5 Din. (29)
Pisalni stroj
tvrdke A. E. G.. 7,elo malo rabljen, proda-m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10789-29
Najnoveša »lulinska pa-tetna železna zelo praktična sloiljiva postelja s tapeciranim madracom — praktična za vsaka hižn, hotele, za putujuče oso-be in nočne službe. Stane Din 390___ Razpošiljam poštom in železni-com po povzetju.'
Engleski složivi patent |	atolci.
' Stoji Din 148-
spaljnu
pelenl
fotelj
stane
c!B 1300
Liejesluhl pr»Vtič»B ta letanic-in sedeni«. St»-
■ <\ o« Din 130 .
po tem imam čist čohano perje kg Din 48—, čisi
belo gosje Uj; Din 130__,
čisti puh ki Dia 250__.
raodroci punjeni z volnora Din 750.—, žične mreže zi. postelje Din 150.—, oto-mani Din 650.—.
L. BR070VTC, ZAGREB ILICA 82.
nuBimA
ALEKSANDRO V A8 MARIBOR.^ GREGORČIČEVA 20

PREMOG suha drva
POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5
Drva
Trgovina 9 kurivom
Iv. Schairi!
Dolenjska c., tel. 2951.
Premog
ica-LE-FLUID
Fiziološki ekstrakt iz žive žleze krepke tn zdrave živaLi »KALEFLUIL>« se pripoča vselej, kadar je delovanje teh žlez oslabljeno in zaradi stanja, ki zaradi tega nastane. Po\'ečava sekretarno delo vseh žlez. Rabi se pri oslabelosti, pri opešanju živcev, pri polini nevrastoni j i, pri oslabljenem polnem delovanju, jači živčni sistem in krepi organizem. — Brezplačno pošiljamo podrobno literaturo: Beograd, Kralja M lana 15, Miloš Markovič.
sKaleflnida: se prodaja po lekarnah in dro gerijah
Odobrilo ministrstvo socialne politike m narodnega zdravja, S. br. 3500, od 28. mnre-a leta 1932.	4x26
©CARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih in tranzitna* pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvk o va cesta, štev. 9 (nasproti carinarnici). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacija brezplačno.	86
Zobje bolj beli za
tri nijansš t
JTuSee««- b*j<j zooroog« kot Se « zofcje grdi, rumenkasti, pokvarjeni. To »tanje povzroča-o mikrobi v raBt?h, i»per katere so brez moči aa/vadjie paste za zobe. »Kolj-nos« wgooab!je vse mikrobe in beli zobe za 3 nijanse v 3 dn-ih. En oeTit™^-ier Koivnosa na »nhi ščetkic-j za »obe. V fcreno^ku f»e pasta pretvori v antš<*efpi,ič.no peno im zavr^J-o, ki popolnoma čisti isn ukine vz^oik bolezni. Uporabite ta postope-k: Vas nasmeh bo odkril Vaše veličan-etv-eoe zobe..
K K K K A	JEOBE
mmios

Hranilnica Dravske banovine
Ljubljana
Prej
Kranjska hranilnica, Ljubljana
Račun pošt. hran. št. 10.680. -»•
Telefon št. 2483.
Hranilnica Dravske banovine
Maribor
Kačun pošt. hran. št. 12.363
s podružnico v Gelju
Račun pošt. hran. št. 10.727
Telefon št. 2281.
Telefon št 93
Za obveznosti in vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in s svojo
davčno močjo.
Najvarnejša in najboljša naložba prihrankov.
4589
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra* Adolt Ribnika!, Za Narodno tiskarno A. <L tnt tairarnaria Frann lez-xšek. Za inseratm del je odgovoren Alcoa Novak* Vsi s U
liubtiani.