AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 168 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 20, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Governer Davey v glavnem napada (. 1.0. in Lewisa, da hoče kontrolirati državo Ohio Cincinnati, O. — Governer Davey, ki kandidira za ponovno izvolitev, je obdolžil protikandidata Sawyerja, da ima ta glavno zaslombo v kampanji od John L. Lewisa, načelnika CIO. Kot dokaz je navedel priporočilo CIO, ki se je izrekla za Sawyerja. Ako Lewis ne more izvoliti guvernerja, ki bo pokoren njego-vi volji," je rekel Davey, "potem 3e njegov program prelivanja in nasilstva pri kraju v tej lzavi. Ako pa zamore izvoliti v eJ državi svojo lutko, potem bo °nn Lewjs gospodar države 1110 s svojimi komunističnimi 2avezniki." Governer Davey je poudarjal, da je geslo v kampanji, bo-li Lewis kontroliral državo Ohio, ali jo bo governer. To geslo sta pa vsilila v kampanjo Sawyer in Lewis. Lewis, ki je poplavil državo z denarjem za kampanjo in Sawyer, ki poljublja Lewisu roko in pcklekuje pred Lewisovim prestolom. Governer je rekel, da si Sawyer ne upa zanikati, da ga podpirajo radikalci in komunisti, ker je to edina organizirana grupa, ki ga podpira. Nadalje governer trdi, da vodijo Sawyerje-vo kampanjo v Akronu pl ačani agentje od CIO, ki so nastanjeni v treh krajih. Governer Davey pride v naselbino Zastopniki jeklarske družbe se zagovarjajo Pred senatnim odsekom radi nastopa proti uniji Washington, D.. C. — Charles White, podpredsednik Repute Steel Corp. se je moral zagovarjati pred senatnim odsekom radi zoperstavljanja korpo-racije v priznanju delavske unije- White se je izjavil, da se je Jeklarska družba radi tega branila priznati unioniziranje de-'avcev v jeklarski industriji, ker tti hotel imeti opravka z profesionalno unijo, katera tira s silo clane v pristop. "Ko je prišlo za kolektivno pogaja- zdelo ^ rekel White' "se nam je Pref°' or&anizac^a> ki mora m- i- ^avca> predno je pri-v Je« stopiti v unijo, ne dela Jd 0r'st delavca." "Mi smo bili vedno pripravlje-se P°&ajati se z organizacijo, ki zanima za napredek svojega ^oailStva' ne Pa 2 ljudmi, ki hoče-■ voditi delavsko organizacijo v ?asi tovarni, ki pa niso nikdar ® delali pri nas, ki postavljajo etne straže in ki mečejo ka- menje v delavce, ki so pripravljeni delati," je nadalje izjavil White. "Profesionalna unija končno dovede do zaprte delavnice in znano je, da uradniki v uniji niso izvoljeni, ampak nastavljeni." Nadalje je na zaslišanju govoril Harry Wines, zastopnik Amalgamated unije v Warren, O., ki je izjavil, da so delavci nehali zahajati na seje potem, ko jim je govoril Jack Hughes iz tamkajšne tovarne. Senator La Follette, ki je načelnik preiskovalnega odbora, bo preiskal vse dogodke, ki so se pripetili v Warrenu in okolici za časa lanskega štrajka. Na rokah ima dokaze, da je jeklarska družba kupila municijo in orožje še leta 1934, da je bila pripravljena za slučaj štrajka. To je White opravičil s tem, da je morala biti tovarna pripravljena za slučaj, če bi hoteli delavci zasesti tovarno. Smrtna kosa dolgi in mučni bolezni je ^minila znana Helen Mersek, roJ- Fakult, stara 38 let, stanujoča na 18701 Kildeer Ave. Tu-aJ zapušča žalujočega soproga osepha, znanega kontraktorja 111 stavbenika in tri otroke, Jo-ePh ml., Leo in Raymond, sestro Mary omož. Hrvatin, tri fte, Joseph, Frank in John, ki živijo na Kildeer Ave. Ranj-je bila rojena v vasi Podtu-fara Toplice na Dolenjskem, ^Jer zapušča očeta in več sorodnikov. Tukaj je bivala 36 let ter Je bila članica Slovenske ženske zveze v Euclid, O. Pogreb se vr-S1 iz Jos. žele in sinovi pogrebnega zavoda na 452 E. 152nd St. uan in čas pogreba naznanimo Jutri. Bodi jih ohranjen blag sPomin, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Listnica uredništva Naročnik. — Ko boste dosegli starost 65. let in boste upraviče-n| do federalne starostne pokoj-nine> jo boste dobivali, če ste Plačevali v ta sklad. Minimalna Vsota/bo $15.00 na mesec. Podporo dobivate, tudi če ste pred b5- letom izgubili delo in niste Več plačevali, ampak ste plače-Vali poprej. V Jugoslavijo Mr. in Mrs. Frank Malnar, J213 E. 167th St. gresta s hčerko ,£o na, kratek obisk v Jugosla-'Jo. Odpotujejo jutri zjutraj. imo jim mnogo vesele zabave v stari domovini. -o- TROZVEZA PROTI DAVEYU Columbus, O. — V političnih krogih se govori, da so se zvezali White, kandidat za senatorja proti Bulkleyu, Sawyer, kandidat za governerja proti'Daveyu in Herbert Duffy, kandidat za državnega pravdnika, da skupno nastopijo proti governerju Daveyu, ki kandidira za ponovno izvolitev. Senator Bulkley se do-zdaj ni vtikal v governersko kampanjo, če se je pa Sawyer zvezal z Whitejem, potem bo naj-brže tudi Bulkley napravil kako zvezo za lastno obrambo in bo nastopal v enotni fronti z gover-nerjem Daveyem. --o- AVTO NI JAVNO VOZILO Ako vzame kdo v Londonu prijatelja na svoj avtomobil in ta plača delno za gasolin in olje, je voznik kaznovan s $100 globe za prvi slučaj. Za drugi slučaj plača $250 in še zapor dobi zraven. Tako je neki delavec vozil tri svoje prijatelje na delo. Vsak mu je plačal tri šilinge na teden. Bil je obsojen, ker je rabil svoj avtomobil za javno transportacijo. S kamniških planin Mrs. Albina Novak in gospa županja Adlešič pošiljata najlepše! pozdrave vsem znancem s kamniških planin, kamor sta se zatekli pred poletno vročino. Albina, prinesi nam, če Ti ne bo odveč, nekaj mernikov planinskega zraka. $30 vsak četrtek za stare ljudi Los Angeles, C al. — V tej dt "žavi se je pojavilo novo gibanje, da se pribori starim in onemoglim ljudem pomoč za deževne dni. Dr. Irving Fisher je namreč začel s propagando, da se v Kaliforniji upelje postava, da dobe stari ljudje vsak četrtek od države ček za $30. Za to peticijo, da pridežpred volivce pri novemberskih volitvah, se je podpisalo več kot en milijon oseb, dasi jih postava zahteva le 187,000. -o- Lokalni demokratje bodo odločili, na kateri strani bodo Izvrševalni odbor regularne demokratske stranke bo imel v četrtek sestanek, na katerem bodo definitivno odločili, ali bodo podpirali kandidaturo Davey a ali Sawyerja. Računa se, da bo Cuyahoga okraj odločeval izid primarnih volitev demokratske liste, zato bo tudi precej važno, za katero stran se bo zavzelo vodstvo stranke. Kot znano, so Daveyevi glavni voditelji tukaj oni, ki so na tem, da se vrže načelnika okrajne demokratske stranke, Gorjgwerja s prestola. Zato je" pa Gongwer zagrozil, da bo podpiral Sawyerja, če Daveyevci ne odnehajo s svojim rovarenjem. Zato se pa nagiblje vodstvo stranke bolj na Sawyerjevo stran. Ako governer Davey želi, da se ne bo izrekla okrajna demokratska stranka direktno za Sawyerja in podprla njegovo kandida-j turo, mora Davey odpoklicati svoja dva glavna maršala tukaj, Duffya in Dorringtona. Ta dva sta namreč glavna voditelja upornikov, ki hočejo vzeti politično glavo Gongwer ju. Ako se bo organizacija izrekla odprto za Sawyerja, bo tucli prevzela vse vodstvo kampanje za primarne volitve. Vodstvo stranke bo v četrtek tudi odobrilo listo kandidatov za državno zbornico. --o- Naj pride po uro Na pikniku zbora Slovan je dobila zapestno uro, podarjeno od Frank černeta, številka 244. Druga številka je 454. Ako se lastnik prve številke ne zglasi v teku 30 dni pri predsedniku zbora, Leo Lausin, 16201 Park-grove Ave., pride v poštev1 druga številka. Pridite v četrtek na politični shod v S. N. Domu V četrtek 21. julija se vrši ob osmih zvečer ogromen demokratski shod v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Navada je bila, da so se vršili politični shodi v slovenski naselbini zadnji večer pred volitvami. Letos je pa to nekoliko drugače in se bo shod vršil par tednov pred volitvami. Vardni vodja 23. varde, Mr. John Mihelich ,ki je aranžiral ta shod, je rekel, da je letos taka zmešnjava vsepovsod na političnem polju, da je dobro, da državljani slišijo vse plati zvona in potem sami premislijo, kako in kaj ter volijo po svoji preudarnosti. Na ta shod v četrtek pride kot glavni govornik ohijski governer Martin L. Davey. Governer vam bo veliko povedal in razčistil situacijo. Podal vam bo pravo sliko političnega položaja, ki je danes v naši državi. Governer Davey je dober govornik in užitek ga je poslušati. Zato so prijazno vabljeni naši rojaki ne samo iz 23. varde, ampak iz vsega Clevelanda. Ta shod je namenjen vsem Slovencem v prvi vrsti in kdor drugi hoče priti, je tudi dobrodošel. V časopisih se bere to in ono, napadanje sem in tje, namigovanja, natolcevanje in opravljanje, kakor je to vedno pred vsako kampanjo. Državljan stori pametno, če se sam prepriča o resnici. To pa more storiti le, če posluša obe strani in si potem sam napravi sodbo. Volivna pravica je največje orožje, ki ga imamo v tej deželi. S svojo glasovnico v, roki kontroliramo vodstvo v deželi, državi, v okraju in v mestu. Državljanski papir ni samo zato, da se ga obesi v okvir, ampak pred vsem za to, da se gre ž njim ob vsakih volitvah na volišče. Zato pa, državljani in državljanke, 23. varde in vseh drugih vard v mestu, pojdite v četrtek večer na politični shod v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. Predsednik shoda bo Mr. John L. Mihelich. Glavni slovenski govornik bo državni inženir Mr. Louis Drašler. Kot rečeno, govoril bo governer Davey in več drugih spretnih govornikov. Pred začetkom shoda bo igrala State Highway godba. Vlada Zedinjenih držav namerava preskrbeti zdravniško odpomoč potrebnim ljudem. To bi stalo vlado letno $850,000,000 Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je imenoval odbor, ki naj prouči način, kako bi se najboljše izpeljalo vladni načrt za odpomoč zdravniške oskrbe potrebnim ljudem v deželi. Proračun za to brezplačno odpomoč znaša $850,000,000 letno. Ta vladna odpomoč bi se nanašala na brezplačno zdravniško pomoč, za bolnišnice, zdravila in za zobozdravilstvo. Ta vladni odbor se je sestal na konferenci z delegati organizacije ameriških zdravnikov. Dr. Irvin Abeli, predsednik zdravniške organizacije, je pobijal to vladno namero češ, da je neizpe-ljiva. Rekel je, da se nameravana zdravniška odpomoč ne more centralizirati, ker so v raznih okrajih povsod drugačne potrebščine. Na konferenci je bila brana poslanica predsednika Roose-velta, ki je naglašal, da je v deželi na milijone ljudi, ki nimajo svojih sredstev, da bi plačali za potrebno zdravniško pomoč. Vsled tega je pa nujno potrebno, da se upelje vladna pomoč, s ka- tero bo omogočeno tudi ljudem brez denarnih sredstev, dobiti in plačati zdravnika in "zdravila. Dr. Hugh Cabot, član organizacije zdravnikov, se je pa izjavil, da se popolnoma strinja z vladnim načrtom, ker edino s pomočjo deželne vlade in državnih oblasti se lahko da zdravniška pomoč vsem ljudem v deželi. V glavnem je predsednikov načrt ta, da bi krila vlada polovico vseh nastalih stroškov, ako se načrt izvede, polovico bi pa krile državne, okrajne in mestne oblasti. Nekaj denarja bi šlo za splošne zdravniške naprave, od katerih bi imel ves narod koristi. Nekaj denarja bi šlo pa za direktno pomoč potrebnim. Ustanovilo bi se deželne porodnišnice ter otroške bolnice in s tem denarjem bi se najelo za potrebne posebne specialiste, za katere zdaj nimajo denarja. Ustanovilo bi se zavode za pobijanje je-tike, spolnih bolezni, malarije, kontrolo smrti vsled pljučnice in raka ter ustanovilo klinike za zebe. Od tega denarja bi se zidalo bolnice, kjer bi dobili potrebni brezplačno zdravniško oskrbo. PODALJŠAN LOV Washington, D, C. — Poljedelski oddelek zvezne vlade je dodal še 15 dni za lov na race, gosi in drugo pernato divjačino. Tako traja ta sezona zdaj polnih 45 dni, namreč od 1. oktobra do 14. novembra v severnih krajih, od 15. oktobra do 28. novembra srednjem pasu (ki vključuje Ohio) in od 15. novembra do 29. decembra v južnem pasu. Lovec ne sme imeti v repetirki več kot 3 naboje. -o-- Pokojni pionir Turk O pokojnem pionirju Louis Turku, se nam sporoča še naslednje. Bil je star 80 let, v Clevelandu je bival 45 let; bil je še samec. Dolgo let je delal v American Steel & Wire Co. Stanoval je v svoji hiši na 14804 Thames Ave. V pondeljek dopoldne je bil odpeljan v Glen-ville bolnico ter je še isti dan, zvečer ob 9:30 preminil. Bližnjih sorodnikov nima, pač pa ima bolj oddaljene in sicer Mrs. Mohar in Mrs. Pristov. Doma je bil iz Ravnika pri Loškem potoku. Pogreb se bo vršil jutri ob devetih zjutraj v cerkev sv. Vida iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek, 6016 St. Clair Ave. Naj ta naš pionir počiva v miru. V MESTNI ZBORNICI BO ZOPET BOJ ZA NADVLADO Councilman iz 9. varde, republikanec Ray C. Miller, je bil imenovan v šolski odbor in radi tega je izstopil iz mestne zbornice. Zbornica mu mora imenovati namestnika. Za to mesto se poganjata republikanca Joseph Eberling in Carl W. Fisher. Fisherja je porazil Miller pri zadnjih volitvah, torej bi se sodilo, da bo zbornica imenovala njega. Toda Eberling je pa vardni vodja 9. varde ter ima veliko zaslombo pri republikanski mestni administraciji. Torej se bodo česali, predno se bo imenovalo enega ali drugega. Ob istem času pa tudi demo- kratski blok v mestni zbornici ne bo držal svojih rok križem. Vendar se na kandidatu za izpraznjeno mesto še niso zedinili. Z izstopom Millerja so razdeljeni demokratski in republikanski glasovi na polovico. Ako se posreči demokratom nominirati svojega pristaša na Millerjevo mesto, bodo dobili večino v zbornici. In če jo dobe, bodo prevzeli kontrolo, ki jo imajo sedaj republikanci, ki imajo svojega pristaša za predsednika zbornice, že se govori o demokratskem predsedniku zbornice. Topogled-no se je imenovalo ime John M. Novaka, councilmana 23. varde in John M. Sulzmana. Lov samo na srne Kot nam sporoča naš prijatelj Josip Skerl iz James City, Pa. ,bo letos v Pennsylvaniji odprt lov samo na srne in sicer od 28. novembra do S. decembra. Mr. Skerl pravi, da je tako poročalo tamkajšno časopisje. Torej naši fantje letos ne bodo streljali rogačev. Srn je pa toliko, pravi Mr. Skerl, da je vse živo ž njimi. Torej, pripravite se! -o- . FINA OBLEKA Marion, O.—Oni dan je nek uzmovič ukradel Floyd Seatonu hlače. Najbrže se mu je blago tako dopadlo in hlače so mu tako pristojale, da se je vrnil naslednjo noč in ukradel še telovnik in suknjič. -o-- DIPLOMA ZA ŽENSKE V Nemčiji so uvedli novost, ki se posebno ženskam dopade. ženska, ki se izkaže na vse strani dobro gospodinjo, dobi od vlade diplomo kot "meisterhaus-frau' (mojsterska hišna gospodinja). Ako hoče pa ženska dobiti tako diplomo in se ž njo po-bahati ,mora napraviti tozadevno izkušnjo pri eni izmed na-zijskih ženskih organizacij. -o- Delegacija društva sv. Ane Društvo sv. Ane št. 4 SDZ je izvolilo sledeče delegatinje: Frances Novak, Genovefa Su-pan, Mary Skuly, Frances žust, Ivana Gornik, Paulina žigman, Anna Erbežnik, Katarina Per-me, Mary Bradač, Ivana Lube. Namestnice so: Mary Pristov, Jennie Stanonik, Jennie Ober-star, Jennie Pawali, Rose Bizjak, Eleanore Suhadolnik, Mary Schmidt, Frances Okorn, Mary Tekavc, Rose L. Erste. Glavni stan 23. varde Demokratska organizacija 23. varde je odprla svoj glavni stan na 7214 St. Clair Ave. Odprto je vsak večer od šestih' naprej. Kdor želi kakršnihkoli informacij glede volitev, naj se oglasi tam in bo postrežen. Pokojni Albin Jane Kakor smo že včeraj poročali, je po kratki bolezni preminil v mestni bolnici Albin Jane, star 16 let. Bil je rojen v Clevelandu, kjer zapušča žalujoče starše, očeta Johna, ki je doma iz Mo-šenj pri Radovljici in mater Emo, roj. Zupančič, doma iz Bleda ter »sestro Emo. Družina je stanovala dolgo let na Arcade Ave. Leta 1932 so začeli mlekarno, Mayflower Dairy na 68. cesti, katero so vodili tri leta. Potem so se naselili na 18217 East Park Drive, kjer še danes stanujejo. Pokojni Albin je bil član odraslega oddelka društva Modern Crusaders št. 45 SDZ. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152nd St. v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. in na Calvary pokopališče. Naj se veseli Albin v rajskih višavah, preostali družini pa izrekamo naše iskreno sožalje. Vlak ubil dva Včeraj zjutraj je v težki megli vlak N. Y. C. povozil dva neznana fanta, ki sta hodila po progi blizu 49. ceste mostu v Cuyahoga Heights. Ta del proge ondot-ni stanovalci rabijo za bližnjico, kadar gredo na delo. Trupli mladcev so pozneje spoznali enega kot Harry Kru-pa, 3874 E. 54th St., drugega pa kot James Prucha, 3875 E. 54th St. Udarec rebelom Uporniki v demokratski stranki, ki so hoteli vreči Gongwer j a s prestola, so dobili hud udarec od sodnika Frank B. Daya, ki jim je prepovedal, da bi smeli rabiti ime "Democratic Executive Committee." Uporniki so namreč trdili, da smejo edino oni rabiti to ime, regularni demokratje pa trdijo, da ne. Sodnik Day je razsodil proti uporniškim demokratom. ZOPET NA DELO Toledo, O. — Libbey Owens Ford Glass Co. je zopet odprla tri peči in vzela na delo 393 delavcev. Ti delavci so bili doma od 1. aprila letos. Irska zaplenila aeroplan ameriškemu letalcu Dublin, Irska. — Douglas Cor-rigan, drzni ameriški letalec, ki je brez dovoljenja ameriške vlade poletel čez Atlantik, je danes brez letala. Aeroplan, ki je sicer vreden komaj $900, je zaplenila irska vlada, da tako prepreči drznemu letalcu, da jo ne bi zopet tako na vsem lepem udaril nazaj v Ameriko po zračni poti. Corrigan pa prosi, da naj se mu da letalo nazaj, ker bi rad poletel ž njim v London in da pod nobenim pogojem ne namerava leteti nazaj v Zed. države, ampak da bo peljal letalo domov na par-niku. Med tem se pa ves svet čudi drznemu fantu, ki je tako kapitalno potegnil Amerikance, rekoč, da leti iz New Yorka v Kalifornijo, pa je pomotoma in po zavrteh pristal na Irskem. No, s svojo drznostjo si' je nenadoma dobil sloves in ime. To pa šteje dandanes. Fanta gotovo čaka lepa bodočnost in bogastvo, če ne pride sreča sama k tebi, ji pojdi nasproti, je njegovo geslo. Pozneje je irska vlada ukazala eolninskim oblastem, da vrnejo Corriganu zaplenjeno letalo, pa naj napravi ž njim kar hoče. Pregledali so mu tudi to, da je priletel na Irsko brez potnega lista fn brez drugih formalnosti, ki jih morajo izpolniti potniki, zlasti pa prekooceanski letalci. -o- Vozniki za pijance Denver, Colo. — Denverska policija je one noči ustavila avto, v katerem je bila očividno precej vesela, če ne pijana družba. Vsi pasažirji so priznali, da ga imajo pod kapo, le voznik je trdil, da je čisto trezen. Razložil je pbliciji tako, da on nikdar ne pije in da ga ta družba vselej najame za voznika, kadar gre na kak party. Voznik je povedal, da. ima več dijakov višjih šol lep zaslužek s tem, da vozijo vesele družbe, a morajo sami garantirati, da ne bodo pili. To je zlasti ob sobotah večer. Tako policija ne more napraviti nič, ker ' je voznik trezen. AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 20, 1938 v r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Ohio 8117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 168, Wed., July 20, 1938 Koncentracija bogastva V svoji poslanici predsednik Roosevelt ni samo omenil namen take preiskave glede koncentracije bogastva, pač pa je podal tudi celo listo obtožb, tako da bo komisija takoj lahko šla na delo. Roosevelt je dejal, da se danes zbira narodno premoženje v rokah maloštevilnih in ki je brez primere v zgodovini. Za dokaz je ponudil uradne številke davčnega urada, ki kažejo kako daleč sega ta koncentracija. Samo en dokaz: 52 odstotkov premoženja vseh korporacij, ki prijavljajo svoja poročila vladi, je lastovanih po eni desetinki enega odstotka teh korporacij. Manj kot 5 odstotkov korporacij lastuje 87 odstotkov vsega premoženja vseh korporacij. Manj kot štirje odstotki vseh ameriških korporacij je vzelo 84 odstotkov vsega profita, ki so ga naredile skupne ameriške korporacije. Posledica tega je, trdi predsednik Roosevelt, da je krivična razdelitev narodnega premoženja v Ameriki. 47 odstotkov vseh ameriških družin in posameznikov, je imelo v letu 1936, ki je tipično leto, zaslužek, ki je znašal manj kot $1,000.00 na leto, na drugem koncu smo pa imeli en odstotek in pol družin v Ameriki, ki so zaslužile skupno toliko kot omenjenih 47 odstotkov. Tak položaj, pravi predsednik, ne dovoljuje kapitalu, da pride na površje, izpodrinja privatno konkurenco in obenem grozi politični demokraciji in svobodni trgovini in industriji. "Fiksne industrijske cene, kontrolirane od maloštevilnih," je nadaljeval predsednik Roosevelt, "pomenijo' manj dela za ljudi, Fiksne cene n. pr. prevladujejo v cementni in jeklarski industriji, in tu so z delom najbolj nazadovali. V industrijah pa, kjer je dovolj tekmovanja, niso samo cene ostale nižje, pač pa so tudi delavci bolj stalno zaposljeni kot njih tovariši v industrijah, ki so dirigirane po monopolih." Diktiranje cen, je nadalje izjavil Roosevelt,preprečuje razvoj zlasti v stavbinski industriji in na mnogih drugih poljih. Na primer, Zedinjene države naročujejo vsako leto za stotine milijone dolarjev vrednosti blaga. Industrije, ki so monopolizirane, stavijo skoro vse identične cene. Razlika je le v par dolarjih "radi- lepšega." To znači, da so te industrije vse pod enim vodstvom, ki ne pripusti, da bi bil kdo cenejši. To je nasprotno ameriškim idejam o industriji in busi-nessu, in povprečni ameriški državljan, trgovec in delavec trpita radi tega. Senator Borah, ki je član komisije, ki bo preiskovala monopol, se je že zaporedoma izjavil še bolj trpko kot predsednik. "Kako more," je dejal senator Borah, "zvezna vlada pomagati brezposelnim, ko monopolistične industrije takoj' pograbijo sleherni dolar, ki ga izplač^ vlada brezposelnim. Temu se mora narediti konec in zato sem jaz bolj kot kdaj prej, da privedemo krivce pred javnost in jim preprečimo nadaljno poslovanje." "Mi nikakor ne moremo pomnožiti nakupovalno moč ameriškega naroda, ako je med narodom in med monopolom sila, ki določa cene, ki jih morajo ljudje plačevati. Ozrimo se samo na jeklarsko industrijo. Leta 1929, ko je bil sleherni zaposlen, je bila cena toni jekla za $7.00 manjša kot je danes. Kdo bo torej dane> gradil in kupoval, ako monopol na umeten način drži cene kvišku. Jeklarski monopol se izgovarja. da plačuje danes višje cene delavcem! Toda komu jih pa plačuje? Dejstvo jo, da je danes 300,000 delavcev manj zaposlenih v jeklarski industriji kot v letu 1929. In če je v letu 1929 jeklarska industrija imela do 20 odstotkov čistega dobička, kako ga ne bi imela danes 50 odstotkov, ko toliko več računa za jeklo in ima toliko manj delavcev radi modernih strojev, ki so izključili tisoče delavcev?! Enako je z drugimi industrijami, ki poslujejo na debelo in ki so si sorodne v proizvodnji blaga. Kompanije računajo visoke cene, toda zaslužka pa ne privoščijo delavcem. Dogovorjene so medsebojne, da so opustile tekmovanje in skupno nastopajo, da obdržijo toliko večje profite. Ta položaj je Roosevelt opazoval več let, dokler končno ni prišel do prepričanja, da je treba uvesti preiskavo, ki naj dožene fakta, nakar je od kongresa odvisno, da naredi gotove postave, ki bodo znale v bodočnosti preprečiti enako zlorabo ljudskega zaupanja. Preiskava bo imela na vsak način velik vpliv na bodoče politične in ekonomske dogodke v Zedinjenih državah. Pok. Andrej Žagarju v spomin Cleveland (Newburg), O. — Dragi prijatelj in sobrat Andrej ! 2e dve leti je minilo, odkar si se poslovil od nas. Tvoji prijatelji Te imajo še vedno v mislih, ker si bil zvest in priljubljen. Vedno si rad kaj povedal, zares in za špas. Vedno si bil dobre volje in rad si zapel. Kako bi mogel to človek pozabiti. Tvoji prijatelji, ki pridejo v SND, se ozirajo vse-naokrog, pa Andrejca ni več tam. Da, tudi Dom Te močno pogreša. Saj si vedno zanj delal, od zore do mraka in cele noči. Bil si mu najboljši oskrbnik. Društvu Zvon si bil oče. Zvesto si ga vodil in vnet si bil zanj. Nove člane si nabiral in peti si jih učil. Tudi pri igrah in prireditvah si bil vedno zraven, ž njimi delal in jih bodril. Dragi in nepozabni Andreje! Vsi Te močno pogrešamo. Dve leti sta minili, a spomin na Te je še vedno svež. Saj si bil vsakemu prijazen. Težko je človeku, ki izgubi dobrega prijatelja, kot si Ti, Andreje, vedno bil. Vselej, kadar odprem mašno knjigo, vidim Tvojo sliko, spominček s Tvojo sliko, se mi obudi žalost v srcu za Teboj, prerano umrlim. Na eni strani stoji zapisano: V spomin prerano umrlega Andreja Žagarja, 20. julija 1936. Na drugi strani pa je slika Križanega, ki je za nas umrl, da nas reši večne smrti. To je upanje za nas vseh. Kateri veruje, ne bo umrl ampak bo živeč, četudi umrje. To je za nas tolažba in upanje, da se še vidimo. Potem ne bo več ločitve, ampak veselo snidenje, ki traja večno. Vsi vemo, da si bil deloven povsod, kje^je bilo treba. Vedno si kaj poročal v časopisih in vabil. Tvojemu vabilu smo se pa tudi radi odzvali in bil je vedno uspeh. Naj pristavim še to. Samo kratki dnevi so nam še odločeni. Danes meni, jutri tebi. Tako poje zvon. Pride gotovo čas, ko se bomo morali ločiti od tega sveta in bomo šli v večnost. Spomnimo se pokojnega večkrat v molitvi. To je naša dolžnost. Saj je bil on naš prijatelj in prijatelj vseh. Njegov spomin naj ostane med nami za vedno. A. Meljač. more. Članstvo je določilo 30 centov mesečnine. Apelira se na rojake, da pristopajo, da blagajno nekoliko podpremo in da bo več korajže. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Predsednik Anton Rud-man, 719 E. 157th St., podpredsednik Anton Koren, 15912 Saranac Rd., tajnik Chas. Be-nevol, 16007 Holmes Ave., blagajnik Frank Pire, 16102 Holmes Ave., zapisnikar Martin Valetic, 16100 Saranac Rd. Nadzorni odbor: Joseph Maj-ce, Andrew Yankovich, Andrew Bradach. Seje se vršijo vsak četrti petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Prihodnja seja se vrši 26. avgusta, na kateri se pričakuje, da se članstvo podvoji. Asesment bom pobiral 24. in 25. v mesecu od 6 do 8 zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. Pozdrav vsem članom, Chas. Benevol. Tebi, dragi Andrej Žagar ob 2. obletnici smrti Nova podružnica Slovenske moške zveze .Največji in menda edini greh, ki sc ga naprtili governerju Daveyu, je, da pobira od državnih uslužbencev doneske za volivno kampanjo. Ampak ta sistem je upeljal politikar, ki je prvi kandidiral v deželi, bogzna kdaj. Najbolj čudno pri tam pa je, da ne vpijejo tisti, ki dajejo, ampak tisti, ki nimajo nič pri tem, ki samo mešajc otrobe. K ij ne bi ti in pa jaz, ki sva brez dela, prav rada dala nekaj desetič vsaki dve leti za kampanjo, če bi dobila rm»nn»8»in»»»n»i»»»tw:m:m»»n:;»s:»» novo vodo, poper in drugo. Sol potegne vodo iz mesa in ga prepoji. Tako usoljeno meso se dolgo drži. Iz razsola obesijo meso za nekaj dni v dim. In dim da svinjskemu mesu tisti sočni, vabljivi in okusni vonj, ki ti je tako zelo všeč. Koliko pa si že snedel?" "Gnjat sem pospravil, klobase pa še nisem pokusil. Ako "Gospod," je pravil, "ne ke-sam se, da sem milostno vihtel bič! Ni slab dečko, tale vaški bekdži, in žal bi mi bilo, če sem nežna čuvstva njegovega sedala preveč razburil. V tej prelepi deželi je vsak človek junak, pa le tako dolgo, da ne okusi biča." VI. Medvedova sled. Dobro uro smo se zamudili v gostoljubnem Glogoviku. dovoliš, jo bom pa načel." Solnce se je že nagibalo k zatonu. Pokoren naročilu svojih zaveznikov nas je konakdžija peljal k Junaku. Pri njem bi naj Prenočili. ^ Naredil sem se, kot da ničesar ne vem, in vprašal vodnika : "Pozno bo —! Kje bomo prenočili?" "Pri Junaku. Bolje bodete sPali ko v Glogoviku." "Kdo je Junak?" Oglar je. Lepo hišo ima v gorah in oglje vozi naprodaj v ttesta in vasi." le bil Šarkov pomočnik. Vse bliže smo prihajali nevar-ne»u Šarki, ki je bil "dlakast ^o opica in je imel zobe ko Panter," kakor je pravil delo-vodj a, čobanov sin. "Kako daleč je še do Junaka?" "Še pred večerom bomo prispeli." "Pa nas bo vzel pod streho?" "O, zelo dobrodošli mu bodete!" Več nisem smel vprašati. •Moral si je misliti, da mu popolnoma zaupamo.- Jezdili smo po gorski plahti, pred nami pa so se že kopičili mogočni gorski masi-v\ Tkanine. Bližali smo se njenemu jugozapadnemu delu, ga oblivajo mrzli valovi Cr-ne5a ^ina. Z njim se združi VlSe gori Beli Drin in združe-111 Drin krene po tesnih doli-lah na zapad k Jadranskemu ^0tju, našemu cilju. V treh dlleh smo lahko bili v Skadru. bomo prispeli —? Vse više smo stopali, nebo-"čni vrhovi so nas obdali. Vili sm° se po soteskah, konji so Plezali črez skale, se vzpenja-. črez mogočna, debla, ki jih Je vihar vrgel s strmine. Po-easi smo potovali in mestoma Se je soteska tako stisnila, da smo morali jezditi v nizu. Ko-nakdžija je bil prvi, kazal nam Pot, zadnji pa je bil Halef. J11 lahko sem si mislil zakaj. ZaPoslen je bil s tistim prepovedanim zavojem in nihče ni smel opazovati. Predzadnji sem bil. Obzirno pustil nekaj poti med se-b°j in Halefom, ogledoval str-me stene, za njim pa se nisem obrnil. Sam je prijezdil k meni. "Gospod, si kaj opazil?" je vPrašal. "Kaj pa?" "Da sem pojedel prepoveda-110 svinjsko meso?" "Nič nisem opazil." "Tudi oni spredaj ne?" "Nobeden se ni zmenil tebe." "Hvala Allahu! Sicer bi bili pohujšali! Ampak povem ti, prerok je nudo grešil nad svojimi verniki- ker jim je prepovedal svinjsko meso. Prekajena svinji-na je višek vseh užitkov! Niti Pečeni piščanci je ne dosežejo .Kako je to, da povojena svinja lepše in okusne je diši ko živa?" v "Radi tega, ker je meso legalo v razsolu in viselo v di-ttiu." 'Kako se to naredi?" "Meso dene j o za nekaj ted-n°v v raztopino soli, ki ji pričajo nekatere dišave, čes- za se Vzel je klobaso iz torbe in nož izza pasu. "Seveda boš tudi ti kos, ef-fendi? Kajne?" "Hvala lepa!" Mislil sem na "moževo sraij-co," ki jo je ženska v Glogoviku poiskala med staro ropotijo, mislil na žensko samo, ki je najbrž lastnoročno izdelovala klobase, — in minil me je tek in glad. Halef pa se je lotil klobase z navdušenjem. Nastavil je nož in rezal, rezal in se napenjal, pa zaman. Z nožem ni mogel skozi. Z zanimanjem sem ga gledal. "Kaj pa je?" "O — sila krepka je." "Klobasa — ? Krepka — ? Misliš reči, da je trda?" "Trda ni, krepka je." "Morebiti pa tiči kost v njej. Poskusi na drugem mestu!" Poskusil je in res je šlo. Prerezal je klobaso, povohal, po obrazu se mu je razlila blaženost. Zmagoslavno mi je po-kimal in zasadil zobe Pa grizel je in grizel, trgal in vlekel z obema rokama, — zaman. Nevoljen je godel s polni mi usti: ' "Allah ilia 'llah —! Ampak žilava je tale klobasa —! Ko bikova koža!" "Pa jo pusti!" "Ne morem —! Tale vonj, tale okus —! Moram skozi —! In bom prišel skozi!" Grizel je, trgal in vlekel, da so se mu nabreknile žile na sencih — in pretrgal. Kos klobase mu je ostal med zobmi, drugi kos pa v rokah. In spet je grizel in žvečil in grizel in se davil in mrščil obrvi — zaman. Ni pregrizel uporne klobase. "Kaj pa žvečiš?" "Klobaso vendar! "Ni užitna?" "Strašno okusna je klobasa kar sline mi zalivajo usta." "No, pa pojej!" "Ne morem, pravim! Klobasa se ne da pregrizniti." "Kako da ne?" "Žilava je, sila žilava. Res prav ko bikova koža." "Svinjsko meso, ki ga dene-jo v klobase, vendar ni žilavo —. Poglej! Morebiti pa je kaj druga v klobasi." Vzel je grižljaj iz ust, ga ogledoval, ga stiskal, vlačil narazen, mečkal, ščipal, ga iz-nova natančno ogledoval, pa pomajal z glavo: "Ne vem, kaj bi bilo —. Poglej ti, gospod!" Pogledal sem grižljaj. Meso že samo po sebi ni imelo podobe, da bi bilo posebno okusno. Beduinu Halefu, ki je prvič v življenju okušal pre kaj eno meso, je bilo seveda rajski užitek. Razgrebel sem meso na dlani in koj našel kaj je bilo, da grižljaja ni mogel pregrizniti. Bi mu povedal —? Da! Jedel je prepovedano svinjsko meso, grešil je zoper pre-rokove postave in grehu je bila kazen že za petami —. (Dalje prihodnjič) --o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE JOŽ*; GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU Njegovo slavno ime in pa via- ve: kaj bi rekli nekdanji res darski naslov so si potem privzeli tudi drugi vladarji ter se imenovali cezar in imperator. Ko sem gledal na nekdanji trg Cezarja, ter gledal na osam-jeno stebrovje, ki še stoji kot ostanek od slavnega poganskega templja, ki nemo oznanjuje nekdanjo slavo, sem pri tem mislil na slavnega Rimljana Cezarja in njegovo tragično smrt. Koliko je on storil za svojo državo! Vse, kar je pač mogel, v miru in vojni. A plačilo? Nož v srce! Tako plačuje svet. Zato ni čudno, če so mnogi, premnogi obrnili svetu hrbet, ko so videli črno nehvaležnost in pa minljivost sveta, ter so rajši služili Bogu, ki edini plača z bogatimi obrestmi vred do zadnjega vinarja. Poleg Cezarjevega trga je trg cesarja Avgusta, nekdaj slavnega vladarja rimske države, za čigar vlade je bil rojen Jezus Kristus. Tudi ta trg je v razvalinah in se še vidijo mogočni ostanki Marsovega templja, ki je bil bog vojne, in vidijo se še drugi kameniti ostanki nekdaj slavnega trga. Z zanimanjem sem ogledoval ostanke, ki spominjajo na slavo rimskih cesarjev, ter krenil naprej po cesti Via Impera, katero so ravno tedaj pripravljali za slavnostni triumf, ko bodo Italijani z veliko parado slavili zmago nad Abesinci. V ta namen so postavljali ob cesti velike odre z sedeži, ki so se raztezali vse od Cezarjevega trga pa tja do Koloseja. Raz teh odrov naj bi potem ljudje gledali slavnostni triumpf Mussolini j a in njegove vojske. Kako se je ta parada vršila ne vem. Ako pa bi hotel počakati še par dni v Rimu, bi jo bil gotovo lahko videl, ampak meni ni bilo za tisto triumfalno parado in bi radi nje ne ostal niti pol ure dalj v Rimu. Mislil pa sem si, ko sem gledal te pripra- ki je bil tretji papež za sv. Petrom. Mučeniško smrt je pretrpel za časa cesarja Trajana, .ki je dal sv. Klementa pregnati na nek oddaljeni otok, kjer je moral z drugimi jetniki vred delati v rudniku. Tam je prenašal vse gorje ter bodril on-dotne kristjane k stanovitnosti v veri, končno so ga obsodili na smrt, mu privezali na vrat sidro ter ga utopili v morju. Njegove, svetniške ostanke je potem našel po velikem trudu sv. Ciril v Hersonu v današnji vzhodni Rusiji. Od tam sta jih potem z bratom sv. Metodom nesla v Rim, kamor ju je poklical papež sv. Nikolaj v zadevi slovanskega bogoslužja. Sveta brata sta prispela v Rim leta 867. Ker je med tem, ko sta bila na potu, papež sv. Nikolaj umrl, ju je sprejel novi papež Hadrian II., ki je sprejel slovanska apostola zelo slovesno. Ko je papež zvedel, da ne-seta s seboj svetinje sv. Klementa, jima je šel naproti a vso duhovščino in ljudstvom, ter ju častno pozdravil. V spodnji cerkvi sv. Klementa kažejo sliko, ki je iz 11. stoletja ter pred-očuje ta slavnostni sprevod s svetinjami sv. Klementa, katere neseta sv. Ciril in Metod, poleg njiju pa stopa papež Hadrian II. To sliko sem si tudi ogledal, ki nazorno predočuje ta dogodek. Telesne ostanke sv. Klementa so položili v tej cerkvi, ki je bila njemu posvečena, ter se ondi nahajajo pod glavnim oltarjem še dandanes. . S tem, da sta prinesla svetinje sv. Klementa, sta dobila v Rimu velik ugled, tako pri ljudstvu kot pri duhovščini, zlasti pa pri papežu. Toda sv. Cirilu, ki se je za to toliko trudil, ni bilo usojeno, da se kaj dolgo veseli sadov svojega truda; dozorel je za nebesa in Bog je odločil, da pokliče svojega zvestega služabnika k sebi, a telo pa naj'počiva v papežkem Rimu, kateremu je on dal biser: ostanke mučenca sv. Klementa. Sv. Ciril je zbolel in kmalu potem umrl. Pred smrtjo je objel slavni rimski cesarji in vojskovodje, kot so bili: Julij Cezar, Avgust, Vespazijan, Tit, Trajan, Avrelij, Sever, Dioklecijan, Konštantin in drugi. Prav gotovo bi si od sramu zakrili obraz nad takimi triumfi Mussolini ja in njegovih vojakov, ki so si podjarmili bose in po večini še s sulicami«in drugim primitivnim orožjem oborožene Abesince, nad katere so šli z vsem najmodernejšim vojnim mehanizmom in orožjem, z jeklenimi tanki, težkimi modernimi topovi in cele jate zrakoplovov, iz katerih so metali bombe. Take zmage res niso prav nič v skladu z nekdanjimi rimskimi zmagami, katerim bi se nekdaj zmagovite rimske ko-horte na vse grlo smejale. S takimi triumfi se le onečašča kraj, po katerem so nekdaj korakali v triumfu veliki rimski vojskovodje in njih armade. In kar je zbujalo mojo pozornost so bili veliki, od daleč vidni zemljevidi, na katerih so Italijani kazali zgodovino Italije v raznih dobah. Pa ko bi to kazali od zedinjenja Italije, pač pa so jo kazali vse od ustanovitve Rima, od Romula, potem veliko rimsko cesarstvo v raznih dobah in tako naprej, vse do današnjega časa. Pač brezmejna baharija z nekdanjo rimsko državo. Z ogledovanjem teh priprav se nisem mudil, le kar sem jih videl mimogrede. Svoje korake sem nameril proti Koloseju, od tam pa k cerkvi sv. Klementa, ki se nahaja ne daleč od Koloseja. Ondi sem hotel ogledati kraj, kjer so pokopali velikega slovanskega apostola sv. Cirila ter druge znamenitosti te cerkve. Cerkev sv. Klementa ali Klemena je zelo stara ter častitljiva stavba in je ohranila značaj prvotnih krščanskih cerkva. Tu svojega brata Metoda ter ga v tej cerkvi počiva sv. Klement, prosil, naj nikar ne zapusti Slo- Bonnevillo jez na reki Columbia, je danes največji na svetu. Pšica kaže parnik Charles /., ki je plul od Vancouver, Wash., do Dalles, Oregon, po novo izkopanem kanalu in skozi zatvorrrice tega jezu. Prizor iz konjske uprežne dirke v Goshen, N. Y. MM drugimi sta tekmovala Padi Roland Harriman in njegov.nečak T. Gerry. Nečak je premagal,svojega strica. . vanov, prosil, naj Metod ne gre v samoto kakor je želel, ampak naj gre k Slovanom in jih poučuje in vodi k Bogu. Tako je prosil veliki učitelj Slovanov svojega brata Metoda! Zelo so mu bili pri srcu ti ubogi preziram Slovani, za katere se je on tako trudil ter jim oskrbel slovanske bogoslužne knjige, poskrbel jim slovanske črke, vse je skušal napraviti za Slovane. S težkim srcem jih je zapuščal, in ko je ugaševalo njegovo oko, je prosil in molil zanje v večnem Rimu. In sv. Metod je umirajočemu bratu obljubil in tudi držal to svojo obljubo. Papež Hadrian II. je določil za sv. Cirila prav papežki pogreb, toda Metod pa gre in poprosi papeža, da mu dovoli, da vzame bratovo truplo s seboj v domovino, čemur se je papež končno vdal ter mu dovolil vzeti bratovo truplo s seboj in naročil napraviti tozadevno krsto. Tu so se pa zbrali škofje in ljudstvo ter prosili, da se dragega pokojnika pokoplje v Rimu. Papež Hadrian II. je dolo čil, da se ga pokoplje v cerkvi sv. Petra v papežkem grobu. Tu je pa prosil Metod, da če se ga pokoplje v Rimu, naj se ga potem pokoplje v cerkvi sv. Klementa, za čigar ostanke se je tako trudil. Tej želji je papež ustregel. Pogreb sv. Cirila ni "bil kakor žalni sprevod, pač pa kot zmagoslavni sprevod svetnika, ter so ga kot takega pričeli častiti takoj po smrti. Iz tega stališča je mene predvsem zanimala častitljiva cerkev sv. Klementa, ki je posvečena s stopinjami naših slovanskih apostolov in kjer je počival tudi sv. Ciril. Kje so danes zemeljski ostanki sv. Cirila, ne ve nihče. Kakor se sodi so izginili leta 1798, ko so bili tam francoski vojaki, ki so se nastanili po raznih rimskih cerkvah, katere so tedaj plenili in takrat so najbrž vzeli tudi ostanke trupla sv. Cirila. Nekateri pa še vedno domnevajo, da se bo še morda dobilo kje njegove ostanke. V 11. stoletju so bili njegovi ostanki prenešeni iz spodnje cerkve, kjer je bil njegov grob, v zgornjo cerkev in tam jih je zmanjkalo. Nekaj manjših svetinj, katere so vzeli iz njegovega groba v 16. stoletju, hranijo na Velehradu, v Brnu in Pragi in pa v cerkvi sv. Jeronima v Rimu. Papež Leon XIII. je dal v gornji cerkvi sv. Klementa napraviti prav lepo kapelo v čast sv. Cirilu in Metodu, katero sem tudi ogledal. Velika oltarna slika predstavlja Leona XIII., ki izroča Kristusu sv. Cerkev, ob strani pa stojita sv. Ciril in Metod v škofovskem ornatu. Zgoraj je Sv. Duh ter nebeški Oče, obdan od trume angeljev. Na desni kapele je naslikan prizor, ko sveta brata pred papežem Hadrianom in pa zborom škofov zagovarjata slovansko bogoslužje, na levi strani je pa naslikan pogreb sv. Cirila. Ta kapela je prav lepa in naši katoliški Slovani, ki prihajajo v Rim, bi si jo morali ogledati, ter se priporočiti tema dvema zagovornikoma slovanske besede za kako boljšo slogo med Slovani, kar bi ona dva brez-dvomno posredovala pri Bogu, ko sta se toliko žrtvovala za Slovane. Tudi v spodnjo cerkev, kjer je bil grob sv. Cirila, sem stopil, tam sem si ogledal, kje je počival ta veliki slovanski filozof, ki je tako spretno zagovarjal in branil 'čast in veljavo slovanskega jezika. Grobna slika predočuje Kristusa, sedečega na sodnem stolu, pred Njim pa stoji sv. Ciril v mašni obleki, nad njim stoji angelj Gabrijel, ki ga z desnico stiska k sebi, ob strani pa stoji sv. Klement. Na drugi strani od teh stoji sv. Metod, poleg njega pa apostol sv. Andrej. Pod sliko je še na- pis iz tedanje dobe, ki je pa vsled starosti že tako poškodovan, da ga ni mogoče prav razbrati. Ogledal sem si še nekatere druge slike in napise, ki spominjajo na sv. Cirila in Metoda. Tako je ta cerkev prav lep spomin na apostola Slovanov. V tej cerkvi počivajo tudi telesni ostanki antiohskega škofa sv. Ignacija, katerega so levi raztrgali v Koloseju. Gori na svodu je pa naslikano njegovo mučeništvo, ko ga trgajo levi. (Dalje prihodnjič) ANDREJ GABRŠČEK NA ZADNJI POTI (Nadaljevanje z 2. strani) m rodnega življenja. Izdal je svojo obširno zbirko "Narodne pripovedke v Soških planinah" ki so se razširile po vsem goriškem ozemlju. Zbiral je iz naše domače govorice vse izredne besede in obogatil z njimi Erjavčevo zbirko, Pleteršnikov slovar, besedni zaklad naše materne govorice. Kot brezkompromisnega nacionalnega politika so Gabr-ščka mnogi nasprotniki osovra-žili in ga preganjali do besno-sti, a on ni nikdar klonil. Bil je pač borben človek in trdno prepričan, da se ideje, za katere se je boril, morajo uresničiti. Ob mobilizaciji so ga z mnogimi njegovimi zvestimi somišljenosti zaprli v kazema-te goriškega gradu, pač najboljši dokaz, da je bil Gabr-šček mož najčistejšega jugo-slovenskega rodoljublja. Vedno je čuvalo nad njim oko postave, je ustavilo vse njegovo časopisje, vojna pa je uničila vsa njegova podjetja. Internirali so ga na Wagni pozneje v Woellensdorfu in slednjič na Dunaju. Tu je sodeloval potem v mnogih pomožnih ustanovah za goriške begunce in je napravil mnogo dobrega vsem, ki so se obrnili na njegov naslov. Po prevratu je živel Andrej Gabršček več let na Dunaju in se naposled preselil v Ljubljano, kjer je tudi izdal svoje veliko delo "Goriški Slovenci," s katerim je postavil ob 70 letnici rojstva (1934) svojemu 50 letnemu javnemu delovanju najlepši spomenik. Še do zadnjega so ga šteli med svoje sodelavce mnogi slovenski časopisi ter je spadal v tem ozi-ru med najstarejše slovenske novinarje. Kot človek je bil po značaju jasen in odkritosrčen, šaljiv in vedno dobro razpoložen ter v družbi vedno zelo dobrodošel. Najraje je občeval z mladino in je, čeprav je stal s svojim glavnim delom daleč, časovno gledano, zadaj je pa jasno in točno ocen j aval dana-šnij položaj in razmere, da je bilo mlajšim z njim lahko in so se čutili, kakor bi bili v družbi s sebi enakim. Gabrščku, kot enemu izmed najvažnejših buditeljev narodne zavesti in borca za pravice goriških Slovencev bomo ohranili trajen spomin. MALI OGLASI Odda se stanovanje obstoječe iz 4 sob, kopališče. Vprašajte na 965 Addison Rd. (168) Avtomobil naprodaj Naprodaj je Oldsmobile, 2 door sedan, dobro ohranjen, malo vožen. Se proda samo za $40.00. Vprašajte na 1116 E. 72nd St. (1^0) Delo dobi mož na farmah, ki je sposoben in mora znati ravnati s konji. Ali pa se sprejme zakonski par, ker potrebuje se oba. Zglasi naj se pri Joe Kovach, R. F. D. 2, Chardon, O. Ali pa naj piše in pridem sam ponj. (170) I AMERIŠKA DOMOVINA, JU^Y 20, 1938 Skrivnosti ruskega carskega dvora — Kaj hočeš od mene? — sikne on. Denarja? Kot da ne bi bil svojega premoženja že davno zapravil! Tu, glej, evo tvoje pobotnice! Sam si podpisal! Lopov gre k svoji pisalni mizi in mi od daleč pokaže neki papir. Na njem je bil moj podpis, seveda ponarejen. — Lopov! — zakričim in mu zagrozim s stisnjeno pestjo.— Videla se bova pred sodnijo. Ne boš mi ukradel, kar mi je mati zapustila. — Toda vendar mi je denar ukradel. Tožil sem ga. On prinese kot dokaz moje potrdilo. Podpis je bil tako dobro ponarejen, da niti strokovnjaki niso potrdili nasprotnega. Sodnik zahteva od brata prisego. On priseže, da mu je izplačal moj denar — a jaz sem postal berač. Od onega časa sem padal vedno globlje. Zaročenka me ni marala več, toda ker je bila v drugem stanju, sva se poročila. Živela sva samo kratko časa skupno. Rodila se nama je hčerka. J3edaj mora biti lepa, kakor tudi mati. Dala sva ji ime Fedora. — A ne veste, kaj je in kje je vaša hčer? — ga vpraša Hugo. — Ne vem! — odvrne Ja-godkin. — Čim se je dete rodilo, sem se ločil s svojo po-rodico. Nato sem zapustil umetnost in odšel v Petrograd. Kakšen posel ste si izbrali? — ga vpraša Hugo. — Postal sem človek, ki gre na delo, ko se spusti mrak. To- V SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA MOŽA IN OČETA Joseph Zabukovec kateri nas je za vedno zapustil dne 19. julija 1936. Let je dvoje že minilo, kar med nami več Te ni, truplo sniva pod gomilo, duh pa Tvoj še zdaj živi. V srcih naših še ljubeče nosimo spomin še Tvoj, dokler nit življenja steče, ko spet združimo se s Teboj. Žalujoči: Antonija, soproga Joseph In Antonija, otroka Cleveland. Ohio, 19. julija 1938. LOUIS OBLAK TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom. 66X2 ST. CLAIR AVE. HKnderson 2978 VLOGE v tej posojilnic »varovane do " '»5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washing -" ton, D. C. Sprejemamo osebne ln društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HBnd. 8670 da sedaj vas bodem odvedel v neko čudno društvo. Ti ljudje me imenujejo "komedijanta." Če ste pametni boste tudi vi kmalu z njimi služili denar. Hočete li? Hugo se je obotavljal. Vedel je, da stoji sedaj na razpotju. — Spomni se, da si baron Palen, — mu je govoril neki notranji glas. Izberi raje smrt. Toda Hugo se je bal smrti. — Grem z vami, gospod Ja-godkin! — reče on. Za svet sem itak izgubljen. Sedaj mi je cilj: Denarja! Še nekaj sto korakov in ona vstopita v neko temno hišo v predmestju. Komedijant pove-de Huga na dvorišče, ki je bilo polno vsakovrstnih zabojev in sodov. Morala sta se preriniti skozi vse te predmete. — Ljudje, ki se tu sestajajo, se boje policije. Zato je namenoma vse to tu tako razmetano. Končno prime komedijant Huga za roko in ga povede skozi ozka vrata po strmih stop-njicah o temni podrum. Pri-spevši do nekih železnih vrat, potrka Jagodkin sedemkrat. V majhnem oknu se pojavi bradato lice. — Kdo je prijatelj tihotapcev? — vpraša zamolkel glas. — Noč, — odvrne Jagodkin, — noč in zvezde. — Koliko zvezd sije sedaj nad Rusijo? Komedijant pove neko število, ki je bilo po vsej priliki njihovo geslo. Vrata se takoj odpro in ona vstopita. Hugo se najde v elegantni, sijajno razsvetljeni dvorani. Za mizami so sedeli ljudje, dobro in slabo oblečeni, kakorkoli. Zdelo se je, da tu ni razlike med siromaki in bogata ši.' Pri nekaterih mizah so jedli, pri drugih kvartali. Pred mno gimi igralci so ležali kupi bankovcev in zlata. — Sedaj, mladenič, sedaj boš zvedel, kje se nahajaš, — reče Jagodkin začudenemu Hu gu. — To je tihotapska petro-gradska borza. Da, čudi se! V tej dvorani se sklepajo miljon-ske kupčije. — Večina od njih se bavi z nevarnim poslom: tihotapstvom robe preko meje. Toda ni so tu samo tihotapci. Sem prihajajo tudi obmejni stražniki in častniki, trgovci i. t. d. — A kaj ste vi? — vpraša ga Hugo. — Tihotapec ali tr govec ? — Jaz sem posredovalec. Jaz peljem tihotapca k onemu, ki ga potrebuje. — He, komejdijant! — se sliši neki glas. — Imaš li časa, da ti nekaj povem? Jagodkin se obrne in reče visokemu, plavolasemu človeku, ki ga je klical: — Vi veste, gospod, da sem vam vedno na razpolago. — Ne, mojega spremljevalca ni treba nezaupno gledati. Porok sem za njega. _ Dobro. Potem bova hitro končala svoj posel, — reče tujec. — Moram spraviti za veliko petrogradsko trgovino tristo zabojev blaga v Šlezijo. Toda ne bi se rad spustil z malimi tihotapci. Je kdo od večjih tu? Komedijant trenotek pomisli. — Ralinov, krvi žejen pes, e ravno prost. — Zakaj se imenuje tako? Je v resnici tako krvi žejen? —ga vpraša tujec. — Ne, — reče Jagodkin. Toda vsaki njegov tihotapec vodi s sabo psa. To radi tega, ker so dobri v borbi, a razen tega lahko nosijo tovore. — Torej, dobro! Blago mora biti brezpogojno koncem meseca v Šleziji. Kalinov lahko sprejme blago od Margolin-skega. Samo še rabim osebo, ki bi spremljala vlak in uredila na meji stvar s cariniki. — Ta človek stoji pred vami, reče komedijant. — Moj prijatelj je človek, ki zna govoriti s cariniki. Hugo je hotel protestirati, toda Jagodkin mu vpade v besedo. — Hočete li stvar prevzeti? — vpraša neznanec Huga. — Seveda, on sprejme, — odgovori mesto njega Jagodkin. — Vi boste, torej, v treh dneh prišli sem, — reče neznanec. Tu imate aro. Neznanec da začudenemu Hugu trideset rubljev in odide. — Naj to sprejmem? — vpraša Hugo svojega novega prijatelja. — Ako nočeš, vrni denar, — reče Jagodkin. Toda to je najboljša pot, da odideš iz Petrograda. Ko predaš blago v Šležiji, se ti ni treba več vrniti v Rusijo. — Dobro, torej, reče Hugo in hoče spraviti denar. — Stoj, prijatelj! — reče Jagodkin. — Polovica pripada meni. _ Ha, ha! kaj se čudiš mladenič? — Zastonj ni nič. To je moja taksa za posredovanje. Njegovo pozornost odvrne scena, ki se je sedaj odigrala. Štirje možje, tihotapci, so prinesli človeka, zvezanega na rokah in nogah. — Sep, tovariši! — zakli-če eden izmed njih. — Sodimo tega izdajalca! V dvorani zavlada grobna tišina. — Izdajalec, — se zaslišijo klici. — Kje je in katerega tovariša je spravil v nesrečo? — Poslušajte, prijatelji, — pravi neki ogromni tihotapec. _ Vi vsi ste poznali našega tovariša, ki smo ga radi njegove hitrosti imenovali "jelen"? — Poznamo! — zavpijejo tihotapci. — Kaj je z njim? —-• Nikdar več ga ne bomo videli, — nadaljuje orjak. — Našel je smrt in to radi črne sramotne izdaje. Od vseh strani se zaslišijo divji kriki. — Vzdignite tega psa, ki leži tu! — Evo ga, poglejte ta izdajalski obraz! — nadaljuje tožitelj. Trideset rok dvigne stepeno telo izdajalca. — To je Stanislav Jankovič, — reče tožitelj. Izdal je našega tovariša obmejnim stražnikom in dobil zato nagrado. Divji krik nastane po teh besedah. Tihotapci se vržejo na Jankoviča. toda tožitelj zavpije: — Pustite ga, ne bomo ga ubili! Sodili ga bomo, kakor je naš stari običaj. Razvežite ga! Naj se brani! Bil je v resnici pijanec Jankovič. On sklene roke in za-kliče: — Poslušajte me! Ni res, kar pravijo. Naj mi dokažejo, da sem izdajalec. — Dokazali ti bodemo, lopov! — zavpije tihotapec, ki je stal pri njem. — Poglej tja in povej, da ni resnica! — To je žena onega, ki ga je lopov izdal! — zakliče tožitelj. — Pridi bližje, žena, pa nam pripoveduj, kako se je to zgodilo! Jankovič se preplaši, ko jo ugleda. — Ona bode lagala! — zakliče on. — Ona me sovraži! — Molči! — zavpije toži- telj. — Želitno slišati to ženo, a ne tebe! — Toda ona ne bo govorila resnice! — vzklikne Jankovič. Toda tihotapčeva žena zavpije, da se je razlegalo po dvorani: — Hočeš li reči, da lažem, lopov! Mar hočeš tajiti, da si nekega večera prišel k nam in pozval mojega moža, da prenese pošiljko kavijara iz Aleksandrova čez mejo? Moj mož je pristal, ker smo ravno dobili dete, pa smo rabili denarja. Ko se je podal na pot, je že slutil nesrečo.. On me objame ter reče: — Meni je, žena, kot da se ne bova nikdar več videla! Jaz ga objamem in zaprosim: dovoli tedaj, da grem s teboj. Končno on pristane. Odpeljala sva se v Aleksandrovo, odkoder bi morala prenesti pošiljko na nemško mejo in tam sva srečala tega lopova". On nama preda blago, a ko sva ga zaprosila, da nama izplača nagrado za najin nevaren posel, nama odgovori, da bova dobila denar šele tedaj, ko bova prinesla potrdilo od nemškega trgovca, da je blago v redu sprejel. Šla sva torej na pot ob oba- li Visle. Noč je bila temna, tako da nisva videla niti prsta pred očmi. Naenkrat naju napadejo obmejni stražniki in istočasno poči pet strelov. Ena krogla zažvižga mimo moje glave. Tedaj slišim poleg sebe ječanje inz ačujem, kako mi s težko muko reče moj mož: — Jaz sem ranjen! —Hitro! Podpri me, da prideva zopet do reke. Mogoče se nama posreči tam skriti! Objela sem ga s svojimi rokami ter ga ponesla. Kri, ki je tekla iz njegove rane, mi je kapala po roki. Prispevši do reke, ga skrijem pod vrbe. Pogrnila sem ga s svojo obleko, da se ogreje, toda on je postajal od tre-notka do trenotka vse hladnejši. Ko tako ležim s trepetajočim srcem, slišim naenkrat, da se približevajo stražniki, ki so naju iskali. Niso naju našli in so najbrže mislili, da sva našla smrt v valovih Visle. Tedaj zaslišim, da mi pravi moj mož: — Jankovič naju je izdal! Proklet naj bo! — To so bile zadnje besede mojega nesrečnega moža. i1 Cleveland ploska tej MILIJ0N-D0LARSKI izboljšavi scoj im o Lish cm Greater Cleveland je z veseljem sprejel nove motorne buse! Veseli smo števila čestitk, ki smo jih dobili pismeno in po telefonu. Toda naklonjenost je aplavz, ki se izplača. In publika aplavdira zelo radodarno z naklonjenostjo na teh 125 finih stream-črtanih, zračnih vozilih. Tisoče ljudi se jih poslužuje vsak dan, ker so opozorjeni vsled njih luksuz-nosti, gladkosti, njih udobnosti in razkošnosti. Ako še niste poskusili teh novih vozil, stopite v enega danes. Tudi vaša naklonjenost je potrebna, da pomaga vršiti nadaljno izboljšavo, nadaljno modernizacijo vaše javne transpor-tacije. THE CLEVELAND RAILWAY COMPANY WOLFF HEATING CO. ' I Telefon: J GLenvillt, 9218 AMERICAN RADIATOR PRODUCTS največji clevclandski razpečevale! Vroč zrak, para, gretje z vročo vodo in ventilacijski sistem inštaliran. F.II.A. odplačila—3 leta za plačati Nobenega plačila takoj. Proračun zastonj. — Sprejemamo naročila izven mesta. Popravila ln razni delt znižani v ceni. Vpraiajte za na&ega slov. zastopnika. CLEVELAND, OHIO 715 EAST 103rd STREET UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠRO-SLOVENSREGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O. NAZNANILO IN ZAHVALA V bridki žaJosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da smo za vedno izgubili našo preljubljeno in nikdar pozabljeno mater, hčer in sestra .. 1 , i: ,:il Mary Brass ROJENA ZAMAN ki je preminula dne 16. junija 1938 v starosti 44 let, rojena v Clevelandu, O. K večnemu počitku je bila položena dne 20. junija, 1938, iz Frank Zakrajšek pogrebne kapele v cerkev sv. Vida in po opravljeni zadušnici na Calvary pokopališče. V globoki hvaležnosti si štejemo v dolžnost, da se najprisrčneje zahvalimo Rev. Max Sodji za opravljene cerkvene pogrebne cbrede. Prisrčna hvala vsem, ki so nam bili v tolažbo ter nam kaj dobrega storili ob času žalosti, kakor tudi vsem, ki ste jo prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili pogreba. Obenem tudi lepa hvala članicam društva Danica št. 11 SDZ in podružnice št. 10 S2Z, ki so se udeležile skupne molitve cb krsti in jo spremile k večnemu počitku. Iskrena hvala naj velja vsem, ki so podarili krasne vence v blag spomin pokojni in sicer: Mr. in Mrs. Frank Levar and family, Mr. in Mrs. Joseph Okicki, Mr. in Mrs. Frank Karr, Mr. in Mrs. James Jakse, družina Anton Bruss, Mr. Joseph Grbec, dr. and Mrs. A. L. Garbas, Mrs. Frank Marinčič, družina Frank Grebene, E. 55th St., Mrs. Marie Skck, Mr. in Mrs. Nick Bohar, Mr. in Mrs. Joe Baraga, Miss Anna Ban, Mr. in Mrs. Joseph Vidmar, St. Clair Ave., Miss Elsie Klinek, Mr. in Mrs. Joseph Kuhar, Mr. in Mrs. Andy Stupak, Miss Margaret Stefanko, Mr. Pete Srnovršnik, družina Frank Cebul, Mr. in Mrs. A. D. Thiel, Mr. in Mrs. H. J. DeWyer, Mr. in Mrs. John To-mažič in družina. Mr. in Mrs. Emil Bukovec, Mr. In Mrs. Charles Kchler, Mr. in Mrs. Louis Slapnik, Mr. in Mrs. Louis Oblak, Mrs. Kotarski, Mrs. Anna Blatnik in družina, družina Mr. in Mrs. J. Tekaučič, Mi-, in Mrs. Frank Kutnar, Mr. in Mrs. Florijan Kočevar, Mr. in Mrs. Gla-van Jr., Mr. in Mrs. Jos. Stampfel in Bobby, Goldhamer Inc., Slovenska ženska zveza podr. št. 10, Northeast Amateur Radio Club. Prisrčna hvala tudi sledečim za darove za svete maše: Mr. in Mrs. O. E. Kallman, Mrs. Anton Dolgan, Mrs. Theresa Frank, Mrs. John Rusnov, Miss Valeria Romei, Miss Florence Mikshe, Mr. in Mrs. Joseph Janes, Mr. in Mrs. Joseph Bizjak, Mrs. V. Grdalnik, Miss Josephine Marinčič, Mr. in Mrs. Martin Jerič Jr., Louiza Smolich, Dominic Iafclice, Mrs. J. Berzin, Mrs. John Kausek, Mrs. Frances Mihelčič, društvo Danica št. 11 SDZ. Prav lepa hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu in sicer: Mrs. J. Kuhar, Mr. Joseph Vidmar, Mr. John Dolenc, Joe Stra-žišar. Frank Strnad, Jos. Kmett, Miss Krants, Nick Bohar, Frank čebul, Mrs. Florence Peterson, Alton D. Thiel, Joseph Grbec, Mr. in Mrs. A. Dolgan, Mrs. Frank Marinčič, John Rusnov, Mr. in Mrs. John Kordic, Joe Tekaucic Jr., Dominik Krašovec, Frank Karr, Mrs. Fred Bomen, John TomažiČ. Ravno tako tudi lepa hvala Mr. Jim Sepic, Mr. John Dolenc, Mr. Anton Bavec, Mr. Frank Jeric, Mr. Christ Mandel, Mr. Jos. Zabukovec, ki so nosili krsto In položili pokojno mater k večnemu počitku. Enako tudi lepa hvala vsem za poslano pismeno so-Ealje. Iskrena hvala Frank Zakrajšek pogrebnemu zavodu za izvrstno vodstvo pogreba in za vso prijazno naklonjenost. Tebi, preljubljena in nikdar pozabljena mati, hčer in sestra, pa v globoki žalosti nad Tvojo bridko Izgubo želimo, da počivaš v miru po prestanem zemeljskem trpljenju. Večna luč naj Ti sveti ter lahka naj Ti bo rodna zemlja. Žalujoči ostali: Albert, Edward, sinova Dorothy, hči Lillian, Mary, sinahi Frank Zaman, oče Anna Okicki, Amelia Levar, Alice Karr, Veronica Jakse, Caroline Kallman, sestre Cleveland, Ohio, 20. julija, 1938.