SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVI (50) 17 C f \ J T TVT ¥ A ¥ 1 O O C BUENOS AIRES štev. (Ns) 30 Hi i31-1V-J V Jlj 1^1 JL Ll JL 13 Iv Ul 31 de julio - 31. julija 1997 Slovenija toliko * bo .°S52K" vstopili v Evropo, dokler ne bo ^ OBRODILA SADOVE zagotovila demokracije doma jj SE>ž ad]© spodbuda k temu, da se bodo oglasili še drugi kritični glasovi. Dandanes sfno v položaju, ko ljudje aktualne politike načenjajo nacionalno substanco. Za spomenico ne stoji nobena politična stranka ali struktura, temveč samo kritična zavest. Spomenica skuša vplivati tudi na strankarske strukture, da se končno zavejo stanja, v kakršnem se nahajamo. „Stranke morajo naš premislek politično artikulirati. Če seveda mislijo, da je ta premislek zanje relevanten. V evropskem svetu bi po vsem tem vlada padla," opozarja Grafenauer. Zaveda se, da se premiki v mišljenju, kaj šele v realnem dogajanju, ne morejo zgoditi od danes na jutri, nujno pa se je treba spraševati o tem, kako vitalizirati to državo. Proces, ki poteka, je nemogoč: namesto da bi bili Slovenci pod lastno streho, smo nekakšni najemniki. Ni nam še prišlo v zavest, da je to naša streha. Noben serviser nam je ne bo popravil, če si je sami ne bomo znali. Kajti ta streha je naša koža, je poudaril Niko Grafenauer. STA ‘ Op. uredništva Spomenico Ura evropske resnice za Slovenijo bomo zaradi njene aktualnosti in važnosti navzlic dolžini objavili v prihodnji številki našega tednika. „Vse, kar se dogaja danes v gospodarstvu, v medijih, v družbi nasploh, je razvidna dediščina bivšega režima in v tem smislu nikakor nismo Evropa. Mi se moramo najprej sami zgoditi kot Evropa. Obnašamo Pa se tako kot tisti znameniti čakajoči Kafkov človek pred vrati postave; vrata postave so vseskozi odprta. Toda človek ne ®ore vstopiti, ker mu manjka korak. To sffio. Najbolj kafkovska zgodba v Evropi," )e v pogovoru za tednik Mag 23. julija dejal Niko Grafenauer, urednik Nove revije in Podpisnik Ure evropske resnice za Slovenijo, apela, s katerim se je enaintrideset slovenskih razumnikov pred slovensko in tujo javnostjo izreklo o stanju demokracije na Slovenskem. Dejal je: Slovenci nismo zreli za resnično demokracijo. Demokracija je v tem, da pripoz-navaš resničnost in jo znaš tudi vzdržati. Me samo na ravni mišljenja, ampak tudi socialnega stanja tega sveta, opozarja Grafenauer in dodaja, da Slovenija toliko časa ne bo zmogla vstopiti v Evropo, dokler ne bo zagotovila demokracije doma. Spomenica Ura evropske resnice za Slovenijo je nastala iz avtentičnega nagiba. Poskuša se dotipati do resničnega stanja stvari. Ne trdi, da je v to spomenico zajeto Vse, kar nas danes temeljno prizadeva, je pa Socialdemokratska stranka Slovenije ®DS) je 22. julija vložila interpelacijo o delu vlade. Razpravo o interpelaciji pričakujejo Sfedi septembra, šele po opravljeni razpravi pa se bodo v stranki odločili, ali bodo vložili tudi konstruktivno nezaupnico, to je Predlog za imenovanje novega predsednika Vlade, ali pa bodo predlagali le sklep z oceno o delu vlade. Uspeh interpelacije je odvisen od Slovenske ljudske stranke (SLS), je na popoldanski novinarski konferenci poudaril predsednik SDS Janez Janša. Konstruktivna nezaupnica je možna le, če se za podporo 'nterpelaciji odloči SLS. Z interpelacijo vladi belijo spodbuditi pripravo in sprejetje letošnjega proračuna, od Slovenske ljudske stranke pa je odvisno, ali bodo uspeli tudi z imenovanjem novega predsednika vlade. |^a vprašanje, ali se je stranka že dogovarjala z SLS o morebitnem predlogu konstruktivne nezaupnice vladi, je Janša odgo-v°ril, da za zdaj takšnih pogovorov še ni ^ilo. Po Janševi oceni SLS ni zadovoljna s svojim statusom v vladi, kar naj bi bilo raz-v'dno iz dosedanjega delovanja koalicije. SDS je v zahtevi podrobneje obrazložila šest razlogov za interpelacijo. V stranki sodijo, da je vlada neenotna, heterogena ter nesposobna predlagati dolgoročne razvojne rešitve. Stranka tudi očita vladi, da so se ''lada in posamezna ministrstva zadolževa-a rnimo proračuna preko izvajalcev, s če-^er je vlfida v nasprotju z ustavo in zako- ni za naprej določala javno porabo. Vlada tudi še ni predložila zaključnega računa za minulo leto, kar bi v skladu s poslovnikom državnega zbora morala narediti. Reševanja gospodarskih problemov pa se loteva pozno, delno ali neučinkovito, ocenjujejo v SDS in opozarjajo, da naj bi se gospodarski kazalci gibali v negativni smeri, kar po oceni stranke napoveduje resno gospodarsko krizo. Kot šesti razlog za interpelacijo pa SDS navaja pripravljenost Slovenije na vstop v EZ: Slovenija je dobila najslabšo oceno med šestimi kandidatkami za začetek pogajanj o polnopravnem članstvu. Predsednik SDS je na vprašanje, ali je stranka za predčasne volitve, kar naj bi predlagali Slovenski krščanski demokrati (SKD), odgovoril, da bi takšen predlog podprli, „če bi se izkazalo, da sedanji vladi ni možno postaviti programsko enotne alternative". Poslanci Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) bodo glasovali za interpelacijo. Menijo namreč, da je vlado zaradi njene neučinkovitosti potrebno zamenjati. Med glavnimi očitki, ki jih ima SKD na račun vladne koalicije, je, da vlada še ni predložila proračuna. Velik neuspeh pa je • tudi zavrnitev polnopravnega članstva Slovenije v zvezi NATO. Po mnenju SKD je treba politično nevzdržno in za državo škodljivo stanje spremeniti in zato SKD predlaga predčasne volitve. Po celodnevni razpravi je 24. julija Državni zbor po pričakovanju sprejel okrnjeni moratorij na izvajanje dela zakona o denacionalizaciji. Dogovor vlade z ljubljansko nadškofijo (Drnovšek-Rode), da do konca oktobra zamrznejo vse postopke vračanja premoženja cerkvi, je bil podlaga za amandma, po katerem so moratorij podaljšali samo za tuje veleposestnike in dobrih sto ljudi, ki naj bi bili nezakonito dobili državljanstvo. Združena lista je čez noč preučila dogovor vlade z RKC in kot je dejal Miran Potrč, so rezultati prve pravne'ocene - seveda za komuniste - ne samo skrb zbujajoči, temveč zastrašujoči. Predsednik vlade po njegovem mnenju nima pristojnosti za tak dogovor, pa tudi ni nesporno, da ima nadškof po cerkvenem pravu pravico do samostojnega upravljanja premoženja. Tudi prvak Nacionalne stranke Zmago Jelinčič, ki se kot obsojeni cerkveni tat dobro spozna na cerkveni zakonik, je trdil, da država Slovenija lahko sklene sporazum samo z Vatikanom, kar je le sprenevedanje. Minister za pravosodje Tomaž Marušič * je pojasnil, da degovor s Cerkvijo pomeni zgolj,'da kodo o upravičenosti zahtevkov odločali po 31. oktobru, do tedaj pa bo vlada preučila utemeljenost zahtevkov in skušala doseči poravnavo. Marušič je še dejal, da so sporazum sklenili samo za ljubljansko nadškofijo, skupaj za 28.000 hektarov gozdov. Vse druge cerkvene pravne osebe imajo zahtevke za nekaj manj kot 7.000 hektarov. Predsednik slovenske vlade dr. janez Drnovšek je 25. julija konferenci komentiral dogajanje v državnem zboru ob vprašanju moratorija na vračanje nacionaliziranega premoženja. . Glede dogovora, ki sta ga sklenila pre- Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki ji predseduje naš rojak iz Argentine Marijan Schiffrer, je sprejela tri sklepe, v katerih se je zavzela za boljše obveščanje javnosti v Sloveniji o dogodkih v zvezi s Slovenci po svetu in obratno. Komisija se je tako odločila, da bo na Radio in Televizijo Slovenija naslovila javno pobudo, naj ta stori vse, kar je v njeni moči, za uvedbo satelitskega programa. Komisija se je zavzela, naj RTV v svoje programe čim bolj vključi Slovence po svetu, in sprejela sklep, da se bo v tem okviru zavzela za proračunsko podporo izvedbi teh programov. Iz pogovora članov komisije s predstavniki organizacij, ki skrbijo za stike s Slovenci po svetu, je bilo namreč razvidno, da ti kot enega največjih problemov ocenjujejo prav slabo obveščanje „v obe smeri", tako o dogajanjih v Sloveniji kot o dogodkih v zvezi s Slovenci po svetu. V sklepu je komisija zunanje ministrstvo pozvala, naj mier ter metropolit dr. Franc Rode, je Janez Drnovšek povedal, da je ta dogovor izhodišče, da se poišče organiziran izhod iz nastale situacije, ki traja že nekaj časa. Ob tem pa je poudaril, da je potrebno najti rešitev za vračanje nacionaliziranega premoženja in rešiti vprašanje vračanja cerkvenih gozdov. „To je dogovor o tem, da Cerkev do konca oktobra letos ne bo terjala vračanja premoženja in da bosta vlada in Cerkev poskušali to vprašnje v tem času sporazumno rešiti", je povedal premier. „To je dogovor o tem, da se skušamo mimo, normalno in trezno sporazumeti, za takšen sporazum pa smo si tudi določili okvirni rok", je dejal premier in dodal, da ni še določena njegova vsebina, ker še ni dogovora, kako bodo zahtevki za vračanje gozdov realizirani. „Ker gre za dokaj zapletene pravne in zgodovinske okoliščine, je možno, da bomo na podlagi tega sklenili tudi dogovor, ki bo presekal to vprašanje, V vladi smo pri tem izhajali iz ugotovitve, da je ustavno sodišče že jasno povedalo, da je Cerkev upravičenec iz naslova denacionalizacije", je zatrdil premier in menil, da bi zato bilo vztrajanje pri zakonskem moratoriju, ki bi predvidel, da se podaljša moratorij tudi za Cerkev že vnaprej obsojeno na novo ustavno presojo in ustavno zavrnitev. To so vsi vedeli, tudi tisti, ki so vztrajali pri zakonskem podaljšanju moratorija, je povedal Drnovšek. Predsednik vlade je povedal, da se je v reševanje tega problema vključil zato, ker je menil, da je skrajni čas, da se najde rešitev. Videti je, da je odločni nastop novega metropolita, čeprav so se mediji razpisali žaljivo proti njemu, že obrodil sadove. Po STA priredil TD ji izroči seznam, iz katerega bo razvidno, koliko Slovencev po svetu je zaposlenih na slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Predstavniki organizacij za stike s Slovenci po svetu so namreč opozorili na potrebo po vključevanju slednjih v procese v Sloveniji. Že pred leti je sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj potrdil, da je satelitski prenos televizije ali slovenski radio na kratkih valovih najvažnejše sredstvo za medsebojne stike. Tudi na simpoziju, ki smo ga imeli uredniki slovenskih časopisov po svetu, smo bili mnenja, da je teh stikov odločno premalo. In če si v svetu lahko pomagamo z raznimi agencijami ali internetom, časopisi v Sloveniji tega ne uporabljajo, kaj šele, da bi skrbeli za RTV ali radio. Samo včasih Slovenec in sedaj Demokracija sta imela redno rubriko o Slovencih po svetu, drugi časopisi o njih objavljajo samo občasno. Upajmo, da se bo to nesorazmerje končno uravnovesilo. Priredil TD Bomo lahko gledali RTV Slovenija? Zgodilo se je v Sloveniji VLADA SPREJELA PRORAČUN Slovenska vlada je sprejela usklajen predlog proračuna za letošnje leto, ki ga bo državni zbor obravnaval predvidoma septembra. V predlogu državne blagajne za letošnje leto so odhodki v višini 737,9 milijarde tolarjev, predviden proračunski primanjkljaj pa je v višini 27,3 milijarde tolarjev. Podpredsednik vlade Marjan Podobnik pa je izrazil zadovoljstvo, ker je vlada po dolgotrajnih usklajevanjih potrdila proračun znotraj okvira, v katerem bo proračunski primanjkljaj znašal manj kot en odstotek bruto domačega proizvoda. Dodal je tudi, da so v okviru možnosti upoštevane programske prioritete, navedene v koalicijski pogodbi med SLS in LDS. ZADOVOLJIVI REZULTATI Evropska komisija v Bruslju je objavila poročilo o gospodarski reformi v Srednji Evropi, v katerem pričakuje trajen gospodarski razvoj tega območja. Poročilo Sloveniji namenja posebno poglavje, v katerem slovenske gospodarske rezultate v letu 1996 ocenjuje kot zadovoljive na več pomembnih področjih: rast bruto domačega proizvoda je dosegla približno 3%, povprečna letna stopnja inflacije je bila prvič po razglasitvi neodvisnosti nižja od 10%, vladni proračun je imel manjši presežek, tekoči račun je bil uravnotežen, zadolžitev v tujini pa majhna. PODOBNIK O KOČEVSKEM ROGU Podpredsednik vlade Marjan Podobnik je sprejel predstavnike komisije za razreševanje vprašanj, povezanih z ureditvijo grobišč v Kočevskem Rogu in drugih tovrstnih grobišč v Sloveniji, ki jo vodi Viktor Blažič. Člani komisije so ga seznanili s težavami, s katerimi se soočajo pri svojem delu. Podobnik jim je zagotovil osebno podporo pri raziskavah in zaščiti območij množičnih povojnih grobišč ter pri izdaji mrliških listov. Poudaril je, da gre za civilizacijsko normo, ki zahteva spoštljiv odnos do mrtvih in izrazil upanje, da bo reševanje teh vprašanj doživelo enotno podporo. RATIFIKACIJA Avstrijski parlament je v petek, 11. julija 1997, ratificiral Evropski sporazum o pridružitvi s Slovenijo. Za Dansko, Finsko, Irsko, Nemčijo, Španijo in Švedsko je Avstrija sedma država članica Evropske unije, ki je ratificirala Evropski sporazum o pridružitvi s Slovenijo. PODPREDSEDNICA DEMYC Članica vodstva Mladih krščanskih demokratov Nataša Kavaš je na ciprskem kongresu 13. julija postala podpredsednica DEMYC, ki je ena od krovnih vseevropskih mladinskih internacional, hkrati pa je tudi podmladek EDU (Evropske demokratične zveze), katere članice so vse velike desnosredinske evropske nacionalne stranke. Nataša Kavaš je študentka četrtega letnika slavistike in filozofije na filozofski fakulteti, ukvarja pa se tudi s prevajanjem sodobne poljske literature v slovenščino. DRNOVŠEK PRI KOHLU Obisk predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška pri nemškem kanclerju Helmutu Kohlu v Bonnu je bil tolažilni obliž za Slovenijo in njena prizadevanja, da se vključi v evropske integracije. V nemških časopisih so se v zadnjih dneh pojavili članki s trditvami, da bo skupina držav, ki bo v naslednjem krogu sprejeta v EZ, v bistvu identična s skupino držav, ki so jo v Madridu povabili na pogajanja za članstvo v Natu (Poljska, Češka in Madžarska). Drnovšek in Kohl sta se očitno pogovarjala tudi o tem, kajPi slovenski premier je izrecno poudaril zagotovilo nemškega kanclerja, da bo Slovenija v EZ sprejeta med prvimi - ali bo morda celo prva. Seveda pa Drnovšek ob tem ni pozabil povedati, da bo nadaljnje vključevanje Slovenije v evropske integracije v prvi vrsti odvisno od Slovenije same, od tega, kako bo reševala probleme in prevzemala evropske demokratične norme in standarde. V ta kontekst sodi nedvomno reševanje odprtih vprašanj s Hrvaško, kajti Evropska zveza v svoje članstvo ne bo sprejela države, ki ima nerešene spore s sosedami. BO THALER ODSTOPIL? Na vprašanje, ali je zunanji minister Zoran Thaler seznanil Drnovška, da namerava s te funkcije odstopiti, je ministrski predsednik na časnikarski konferenci 25. julija povedal, da se je o njegovem odstopu s Thalerjem že pogovarjal in da se bosta o tem pogovarjala še prihodnji teden. Thaler pravi, da težko prenaša neutemeljene napade" nanj in na njegovo politiko. Ne omenja pa, kako je pogorel pri vstopu v Nato in s svojim „španskim sporazumom" za vstop v Evropsko zvezo, ki „ ga je po Peterletovem padcu nesrečno in nepotrebno sprejel v veliko škodo slovenskega naroda. X Tone Mizerit IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI NEKAJ O ANEKSU V pogajanjih glede aneksa h koalicijski pogodbi LDS - SLS so že izoblikovali ključne prednostne teme. Partnerici sta se že uskladili in dogovorili za vzpostavitev pogojev za uspešnejši razvoj slovenskega gospodarstva, ustanovitev servisa za javna naročila in s tem tudi zagotavljanje prednosti slovenskemu gospodarstvu pri proračunsko financiranih investicijah. Hkrati so se dogovorili tudi za oblikovanje posebne skupine pri vladi za preprečevanje oškodovanja družbenega premoženja ter za ustanovitev urada za denacionalizacijo. Po Podobnikovih besedah je SLS proti vračanju premoženja tujim grofom in veleposestnikom in za spoštoyanje sklepov ustavnega sodišča. Pripravljajo nove zakonske rešitve v zvezi z denacionalizacijo, zavzemajo pa se, da bi cerkev del premoženja dobila v naravi, za drugi del bi dobila odškodnino, en del pa bi šel v korist države oz. hribovskih višinskih kmetij. Aneks govori nekoliko jasneje tudi o ne- katerih potrebnih zakonskih spremembah in podzakonskih rešitvah, ki bodo omogočile, da bo zaščitna ureditev dejansko tudi učinkovita. Gre za vprašanje sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki mora dobiti možnost za dejansko izvajanje svoje politike, torej tudi predkupne pravice, ki je predvidena kot del zaščitne ureditve na tem področju, ter za ustanovitev kmetijsko-gozdarske zbornice. Aneks med drugim vsebuje tudi zahtevo za podaljšanje porodniškega dopusta za tri mesece in predlog, da naj bi ob reformi pokojninskega sistema v pokojninski dobi za ženske upoštevali tudi število otrok (za vsakega otroka eno leto). Na področju šolstva je Marjan Podobnik izpostavil predlog za uvedbo državljanske in domovinske vzgoje. Poseben sklop v aneksu zadeva vprašanja ohranjevanja poseljenosti slovenskega podeželja in pridobivanja vzvodov za zaustavitev zaraščanja in praznjenja podeželja. Čas neverjetno hitro teče in preden se bomo dobro zavedali, bodo že tu oktobrske volitve. Jasno je, da bomo še prej prestali marsikateri politični potres. Zlasti ker položaj ni rožnat ne za vladno stranko niti za opozicijo. Vlada se mora boriti z zapletenim socialnim položajem, opozicija pa s svojimi lastnimi protislovji in s svojo neenotnostjo. Eni in drugi pa skušajo vsak še tako majhen pripetljaj uporabiti v svoje politične namene. ŽE ŠTEJEMO Ni brez smisla trditev, da so se volitve dejansko že začele. Razne ankete so že v polnem teku in z rezultati v roki politične stranke načrtujejo svojo predvolilno stratre-gijo. V peronizmu sicer trdijo, da bodo imeli le „kratko in jedrnato" kampanjo, ki naj' bi ne trajala več kot 45 dni. A dejansko po marsikateri provinci volilne „tovame" delajo s polno paro. Kaj naj bi sicer bilo drugega kot del volilne kampanje nenehno prizadevanje Hilde Duhal-de, žene buenosaireškega guvernerja, da bi pokazala najbolj pristen „peronistični" obraz. Kaj sicer nenehno obregovanje njenega moža ob gospodarskega ministra, za katerega trdi, da je „le tehnik", nima pa politične vizije in „ni peronist". Tako nastopanje je v provinci Buenos Aires bistveno potrebno, ker se v vladni stranki sami pojavljajo vedno pogostejši in močnejši glasovi, češ, opozicija nam je „po-brala zastave". Sredi hude krize se največje argentinsko volilno okrožje, tradicionalna trdnjava peronizma, znova sprašuje po smislu in bistvu te tako globoko argentinske politične in socialne struje. Ni čudno, da se „Chiche" Duhalde kar naprej nanaša na Evito, se suče in obnaša po njenem vzoru (in vzorcu) in skuša na ta način ohraniti prednost, ki ji jo nakazujejo ankete. Precej drugačen je položaj v prestolnici. Ta je bila peronizmu vedno nenaklonjena. A priznati je treba, da je vladna stranka vedno bistveno pripomogla, da se je ta nenaklonjenost še večala. In sem je treba pripisati tudi nekaj smole ali pa precej spretnosti opozicije, da vedno najde kako kost, da jo divje zveri potem lahko glodajo, in peronizmu odglodajo še tiste majhne izgle-de, ki bi jih lahko imel. Danes je ta kost sodnijski postopek proti doslej prveiriU kandidatu za mestno skupščino: Jose Manuel Pico je nelegalno obogatel in protizakonito v svoj žep napeljal tok javnih denarcev. Sedaj ga preganja sodišče, on se skriva, peronizem pa trpi. Prvi kandidat na njihovih listah, Daniel Scioli, je zahteval, da ga nemudoma odstranijo s kandidatne liste, kar se je tudi zgodilo. Na njegovo mesto je stopil mladi ekonomist Redrado, ki je svoj čas vodil hudo polemiko s tedanjim ministrom Cavallom. Redrado sicer ni hotel sprejeti kandidature in ga je moral osebno „prepričati" sam predsednik Menem. Scioli je potem zahteval, naj Pica tudi vržejo iz stranke. A do tega zaenkrat ni prišlo; še več, razni krogi skušajo, da bi sodnik spremenil obtožitev, tako da bi sodni postopek sicer šel naprej, a Piču ne bi bilo treba takoj v ječo. Kot se vidi, stvari še vedno tečejo po starem. A kar je bistven pojav za volilno kampanjo, ki se začenja, je to, da ni zaznati v njej nič novega in nič bistvenega. Dejansko ni volilne platforme, ni programov, ni pre-dlogov. Nihče jasno ne pove, kaj bo konkretno storil z vrsto problemov, ki tarejo in skrbe prebivalstvo. Vse ostaja le na'4 ravni medsebojnih obtožb, napadov na enega ali drugega zaradi stvari, ki so mnogokrat že del preteklosti ali pa nimajo s sedanjim položajem nič opraviti. Nič zato: cilj je onemogočiti nasprotnika in vse, kar lahko k temu dopomore, je dobrodošlo. Da pa je politika „krovski posel", kot je trdil naš Korošec, pa kot da nikogar ne briga. Isto je v opoziciji. Tam se itak radikali in Fronta tako nespametno vedejo, da bi človek večkrat dejansko mislil na kako sabotažo. Pretekli teden je bivši predsednik države in sedaj prvi kandidat za poslanca pri radikalih v provinci Buenos Aires Radi Alfonsin znova namignil, da naj bi opozicija nastopila združeno z eno samo volilno listo.V ta namen bi bil celo pripravljen umakniti svojo kandidaturo. Upanje opozicije in vlade strah, ki je ob tem nastal, je trajal le par trenutkov. Takoj je bilo razvidno, da ponudba ni resna, in tudi s strani Fronte je bila reakcija tako negativna, da o kaki povezavi sploh ni govora. V Fronti tudi še ne morejo pozabiti, da je dejansko Alfonsin zadal smrtni udarec združitvi opozicije, ko je bila ta možnost resno upoštevana na eni in na drugi strani in bi bil za nek skupen resen nastop še čas. Očivid-no je šlo sedaj le za bistro predvolilno gesto, ki ni imela nikake resne podlage. RASTEMO, A HUJŠAMO Vladna strategija je, da v zadnjih predvolilnih tednih poplavi državo s propagando o dosežkih in opravljenem delu. Politični namen ni napačen, ker je precej stvari lahko pokazati. Seveda, vsaka stvar ima dvojno lice, odvisno s katerega zornega kota jo gledamo. Pozitivno je na primer res, da je država kaj mirno preživela zadnji finančni sunek, ki je pretresel svet, ko se je zrušila borza v Tajlandiji (ali na Tajskem, kot pač kdo piše). Nekateri so se bali, da bo posledica podobna tisti, ko se je zrušila mehiška borza in za sabo potegnila skoraj vso latinsko Ameriko. To pot ni bilo hujših posledic in na dolgo roko je efekt lahko celo pozitiven. Prav tako so pozitivne zadnje statistike o industrijskem delovanju. Prvi semester letošnjega leta, če ga primerjamo z istim obdobjem lanskega, predstavlja porast domala 8 odstotkov, kar je izredna številka^ Seveda nekateri smatrajo, da je to nekaj normalnega v sklopu mednarodnega položaja, za druge je upanja vzbujajoče dejstvo. Seveda tudi ta porast ni bil za vse enak-Prednjači agrokemična industrija, ki je narasla kar za 42 %; to seveda pomeni, da se je najbolj razmahnilo polje in s tem ostajamo pri starem konceptu poljedelske dežele. Na drugem mestu je avtomobilska im dustrija (+ 40 %), kar tudi nima prevelikega socialnega pomena. Enako na tretjem mestu industrija avtomobilskih gum. Nekoliko važnejše je četrto mesto cementa.(+ %), nato sintetična tkiva, petrolej, kovinsko mehanična industrija, itd. A nekateri sektorji so celo padli kot bazična kemičn3 proizvodnja (-12 %), razna mila (-8 %), mate (-7 %), papir in kartonaža (-3 %) pa tudi kruh in testenine (-3 %), vse socialno zas-krbljivi činitelji. Da ni vse v redu dokazujejo tudi statistike, ki govore, da danes normalna delaVS' ka plača ne dosega niti 650 pesov (ali dolarjev, kakor je komu všeč), kar z raznim1 odtegljaji pomeni, da delavec dejansko pr6)' me komaj 540 pesov. In seveda to,ne vsi-Kak milijon delavcev prejema plače, ki s6 sučejo od 300 do 500 pesov; pol milijona se jih mora zadovoljiti s plačami, ki ne dosm gajo niti 300 pesov. Najhujše je seveda d e)' stvo, da je vedno še kakih dva milij°na brezposelnih in enako število polzaposl6' nih, ki nič ali kaj malo prejemajo. Zunanji dolg je medtem presegel me)° 100.000 milijonov dolarjev. Samo v trimeS' tru april - junij se je povečal za 1.371 mil1' jone dolarjev. To pomeni, da rastemo, 3 bomo še stiskali pasove. ZGODILO SE JE V SLOVENIJI USPEŠNI NA MEDNARODNI FIZIKALNI OLIMPIADI Z 28. mednarodne fizikalne olimpiade, ki je potekala od 13. do 21. julija v majhnem kanadskem mestu Sudbury v Ontariu, se je slovenska ekipa vrnila z bronasto medaljo ter tremi pohvalami. Na olimpiadi je sodelovalo 266 srednješolcev iz 62 /držav z vseh kontinentov, razen Afrike. Zmagovalec olimpiade je bil član irske ekipe, med slovenskimi predstavniki pa je bil najboljši Gašper Tkačik, ki je dobil bronasto medaljo. Igor Verstovšek, Matej Horvat in Matej Marinč pa so prejeli pohvale. NOVI LJUBLJANSKI ŽUPAN Glavna tajnica SKD Hilda Tovšak je dejala, da ljubljanski mestni odbor SKD resno razmišlja o kanidatih za župana iz svojih vrst. „V igri je več imen, odločitev še ni sprejeta, drži pa, da je med njimi tudi ime nekdanjega župana Jožeta Strgarja", je še dejala. GASILCI NA OLIMPIJADI Minister za obrambo Republike Slovenije Tit Turnšek je v Ljubljani priredil sprejem za člane gasilske enote PGD Hajdoše, Poklicne enote Maribor, gasilske enote PGD Sinkov Turn in gasilske enote PGD Šmartno na Pohorju. Te gasilske enote so na nedavni gasilski olimpiadi dosegle prvo, drugo, tretje in peto mesto. Sprejema so se Pz Svečine pri Mariboru, ki so predstavile sl°venske ljudske pesmi. Folklorna skupi-na Tine Rožanc je ob slovenskih ljudskih Plesih predstavila tudi slovenske običaje z ribniškega območja. LJUBLJANA - Na okrogli mizi z naslo-v°m Begunci: včeraj, danes, so v Kultur-nem domu Španski borci o problematiki Vračanja beguncev iz Slovenije v Bosno in Hercegovino spregovorili razni predstavniki vlade ter Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR). Predstavnica vladnega urada za priseljevanje in begunce Dominika Marok se je osredotočila na predstavitev pravnih vidikov glede (ne)podaljšanja začasnega zatočišča državljanom iz BiH. Slovenska vlada je namreč na začetku aprila letos sklenila, da po 31. juliju 1997 bo-sansko-hercegovskim državljanom, ki prihajajo z območij, v katerih večino prebivalcev predstavlja narod, katerega pripadniki so in pripadniki drugih narodov oz. narodnosti iz Federacije BiH, ne bo več podaljšala 2ačasnega zatočišča. Jz tega vladnega sklepa pa so izvzeti tisti bosansko-hercegovski begunci, ki jim je začasno zatočišče že podaljšano do 31. decembra 1997. Po podatkih tega vladnega urada je v Sloveniji še 6.800 beguncev iz BiH. Od tega števila bo 5000 osebam podaljšanp bivanje tudi po 31. juliju, 2002 osebam pa ne bo priznan status začasnega zatočišča. V BiH se iz Slovenije trenutno dnevno vrača po 30 oseb, vrnilo pa še jih je že nekaj več kot 400. LJUBLJANA - Ravnatelj Slovenskega narodnega gledališča Janez Pipan in direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik sta podpisala pogodbo o sodelovanju pri projektu Macbeth, ki ga bosta omenjeni hiši premierno uprizorili na odru Gallusove dvorane 28. oktobra letos. Dramo po Shakespearovi predlogi bo režiral sam Pipan, v vlogi Lady Macbeth bo nastopila Nataša Barbara Gračner, v vlogi Macbetha pa Igor Samobor. Scenograf bo Andrej Stražišar, dramsko predlogo pa je prevedel Milan Jesih. SLOVENJ GRADEC - Pod košato lipi-co je naslov pesmarice, v katero je upokojena učiteljica Anica Meh zbrala ljudske pesmi Mislinjske doline. Med obiski po raznih krajih je zbirala pesmi, ki so jih peli ob košnji, žetvi, ličkanju koruze, raznih praznovanjih in dogodkih, ki so jih doživljali ljudje iz te doline. Notne zapise je prispeval Jože Leskovar. LJUBLJANA - Na izjavo ljubljanskega župana Dimitrija Rupla, da je delniška družba Impakta z nabavo indonezijskega premoga Ljubljančane oropala za 10 milijonov dolarjev, so predstavniki Impakte odgovorili. Predsednik uprave Arne Mislej je v nasprotju z županovo trditvijo zagotovil, da je podjetje z oskrbo z indonezijskim premogom prihranilo Ljubljančanom najmanj 75 milijonov dolarjev. V delniški družbi Impakta pa razmišljajo tudi o tožbi župana. Predsednik uprave in častni konzul Indonezije Mislej namreč navaja, da so analize javnega podjetja Energetika in Ter-moelektrame-Toplarne Ljubljana pokazale, da so z dobavo indonezijskega premoga, primerjano z domačim premogom, v zadnjih štirih letih prihranili 75 milijonov dolarjev. Ob tem so opozorili tudi, da je potrebno upoštevati še ekološko prednost indonezijskega premoga in dejstvo, da jim uspeva cene še zniževati. SUDBURY, Kanada - Z 28. mednarodne fizikalne olimpiade, ki je potekala od 13. do 21. julija v majhnem kanadskem mestu Sudbury v Ontariu, se je slovenska ekipa vrnila z bronasto medaljo ter tremi pohvalami. Slovensko ekipo, izbrano na Državnem fizikalnem tekmovanju srednješolcev Slovenije in posebnem izbirnem tekmovanju za olimpiado, so sestavljali štirje Ljubljančani in en študent iz Maribora. Na olim-piadi je sodelovalo 266 srednješolcev iz 62 držav z vseh kontinentov razen Afrike. Zmagovalec olimpiade je bil član irske ekipe, med slovenskimi predstavniki pa je bil najboljši Gašper Tkačik, ki je dobil bronasto medaljo. Igor Verstovšek, Matej Horvat in Matej Marinč pa so prejeli pohvale. SLOVENCI V ARGENTINI Naš Dom - San Justo OČETOVSKI DAN Očetovski dan smo tudi letos praznovali v Našem domu. Ne samo mater, tudi očetov so se spomnili naši najmlajši in tudi ne tako mladi. Po maši, med katero so peli otroci, in po zelo lepo priprav^enem zajtrku so se pojavili na odru otroci od vrtca do osmega razreda. S prepevanjem in recitacijami ter otroškimi domislicami so se spominjali svojih očetov in tudi starih očetov. Pridružil se jim je tudi moški pevski zbor. V imenu organizacij. Našega doma so pozdravili Mici Cassullo in Monika Zupanc, v imenu glavnega odbora pa je zaradi odsotnosti predsednika in tajnika čestital član nadzornega odbora Jože Miklič. Končno pa se je pridružil čestitkam tudi naš dušni pastir Tone Bidovec. DAN PRIJATELJEV Ena nedelja v letu je tukaj posvečena dnevu prijateljev v. Članice Zveze žena in mater so se domislile, da bi bilo primemo posvetiti večer temu namenu. Naprosile so priznanega mostra v kuhi Klarreicha in ob prijetni večerji preživeli lep večer ob živahnem kramljanju. Ob zaključku so z vsem zadovoljstvom ugotovile, da so taki večeri zelo potrebni za oddih in razvedrilo. Gotovo ta ne bo zadnji. Z intenzivnim delom pa se pripravljajo v Našem domu prihodnje prireditve kot so: družinska nedelja, mladinski dan in obletnica Doma. Res zelo agilna in številna je naša mladina - up bodočnosti Našega doma. -c -e Alojzijeva proslava slovenskih osnovnih šol Sv. maša za rajne učitelje in katehete je bila darovana 29. junija v Slovenski cerkvi in je sovpadala z godom sv. Petra in Pavla. Ker je bil sv. Peter prvi papež, je po njem imenovana tudi kot papeška nedelja. Prav na to nedeljo so v Sloveniji posvečenja novih duhovnikov - novomašnikov nam je v pridigi razložil prelat Jože Skerberc. Priporočal nam je družinsko molitev za nove duhovniške in redovniške poklice. Mar-' sikoga Bog kliče in vabi, treba se je odzvati božjemu klicu in prostovoljno reči: Da, Gospod, hočem ti služiti!, kakor je to pred kratkim storila med nami živeča Tončka Beltram, ki je vstopila v red karmeličank. Na isto nedeljo so v Sloveniji z veliko slovesnostjo praznovali 200 letnico rojstva našega svetniškega kandidata Friderik Baraga. Ta se je med študijem prava srečal z misijonarjem Dvoržakom, ki ga je navdušil za misijonski poklic, da je kasneje odšel med Indijance v Severno Ameriko. Čeprav je živel tako daleč od domovine, ni nikoli pozabil svojih rojakov in je tudi zanje pisal. Predvsem je znano njegovo geslo "Le eno je potrebno" za življenje - da si zagotovimo zveličanje. Po sveti maši so se šolarji s starši in učiteljstvom ustavili pred spomenikom domobrancev in vseh žrtev vojne in revolucije. Deček in deklica v slovenski narodni noši sta prinesla slovenski šopek, svečke pa so dan preje položili otroci tečaja ABC po slovensko. Sledila je molitev za pokojne in recitacija učencev višjih razredov Prešernove šole. Nadica Grohar je za to priliko izbrala odlomek iz Črne maše Jeremija Kalina. Pretreslivo je bilo slišati iz otroških ust: S hisopom jih pokropi te slovenske bataljone te mrtvaške križevpotce... povezane kot na povodce na blede žice, zasramovane, zapljuva-ne v lice... razčetverjene in razrezane in v srce zaklane... vržene v podzemske rove... Ponavljam, pretresljivo in pietetno so recitirali otroci! Hvala, ga. Nadica! Šolski referent France Vitrih pa je pojasnil, zakaj se vsako leto spominjamo teh naših junakov, z besedami: Leto 1945 - konec vojne! Mnogim narodom je zasijala zar- ja svobode. Slovenija pa je bila izdana in prodana v komunistično sužnost. Tisoči Slovencev in Slovenk so zapustili drago domovino Slovenijo in se skupno z domobranci umaknili na Koroško. Tam jih je čakala nova bolečina. 12.000 domobrancev in civilistov je bilo vrnjenih komunistom. Umrli so brez sodbe mučeniškse smrti v kočevskih jamah, teharskih gozdovih in pod Blegošem počivajo njihova izmučena trupla. Ti, med vojno in po njej, po komunistih in njihovi krivdi pobiti Slovenci in Slovenke so naši mučenci in junaki. In preživeli se jih vsako leto v mesecu juniju spominjamo. Vi otroci, ste potomci in dediči teh mučencev, bodite vredni njihovega trpljenja in mučeništva. Ostanite zvesti idealom za katere so dali svoja življenja in jeziku v katerem so molili in prepevali. Nikdar jih ne pozabite! Še pesem Oče, mati... in šli smo v dvorano. Po pozdravnih besedah šolskega referenta je Baragova šola z muziko pričela odrski prikaz Čarovni klobuk, pri katerem so nastopali: Ariel Rozina (ravnatelj), Veronika Rot (Marjetica - ravnateljeva hči), Veronika Grbec (teta Ana), Sonja Rozina (župan), Žamila Grbec (policaj), Luka Rome (Pavliha), Silvija Rozina (Torkljež), Marta Zupančič (žaba), Gabi Burja (miška) in Valentin Grbec (krokodil). Igra je bila prirejena po lutkovni igri. Kot taka nima dosti motivacij za igranje in tudi scena navadno ni preveč zahtevna. Vse odvisi od zamisli režiserja, *da da igri živ-ljene in potrebni dinamizem. Voditeljica Baragove šole Mirjam Goljevšček je z dobro voljo in vztrajnostjo dosegla, da so mladi igralci svoje vloge lepo odigrali. Ob čarovnijah smo se zabavali, ko pa Marjetica, začarana v metulja, spet postane Marjetica, smo se vsi oddahnili. Mirjam Goljevšček za režijo in Damjanu Berčiču za pripravo odra ter vsem nastopajočim hvala lepa. Z veseljem in korajžo naprej in naše šole bodo še dolgo živele. ŠPORT IN SLOVENIJA STUTTGART, Nemčija - Na mednarodnem atletskem mitingu je Brigita Bukovec zasedla tretje mestu v teku na 100 m z ovirami. Enako mesto je osvojila Alenka Bikar v teku na 200 metrov. Krst: V soboto, 26. julija , je bila krščena v cerkvi Marije Pomagaj Marija Heller Podboj, hčerka inž. Arturja Hellerja in lic. Lučke roj. Podboj. Botra sta dr. Carlos For-lenza in ga. Ernestina Podboj. Krstil pa je delegat Jože Škerbec. Čestitamo! Umrla je v Ramos Mejia ga. Leopolda Leban roj. Volčič (96). Naj počiva v miru! Pagina 6 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 31 de julio de 1997 — N2 30 OGLASI Lepo sobo v Ljubljani oddajam za julij in avgust -Tel. (Bs. As.) 658-0154 in (Ljubljana) (061) 316-542 ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni av- to-mobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bu-fano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo -Tel.: 651-2500 / 651-2335 TURIZEM Tel. 441-1264 /1265 ■ Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12" - Tel: 784-2290 ADVOkATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucumžn 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2“ B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 ARHITEKT Arh. Jure Vombergar - občinski načrti, vodstvo gradbenih del - A v. Gaona 2776, Haedo - Tel: 443-7385 ZA DOM Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Mor6n - Tel.: 489-3319. FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bmč. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - C6rdoba 129 - Tel: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. Ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). SDO SFZ 10. avgusta MLADINSKI DAN V SLOMŠKOVEM DOMU ob 8,45 uri dviganje zastav 9,00 uri sv. maša 10,30 uri začetek tekmovanj 19,00 uri kulturni program nato prosta zabava Sodeluje: Rock & Polka Slovenska kulturna akcija V soboto, 9. avgusta, ob 20. uri bo v mali dvorani Slovenske hišo odprtje razstave: BARA REMEC akvareli Razstava bo odprta tudi v soboto, 16. avgusta. DRUŠTVO ZEDINJENA SLOVENIJA Iščemo sodelavca/sodelnako za administrativna in tajniška opravila v pisarni ZEDINJENE' SLOVENIJE za polni delovni urnik Pogoji: • Obvladanje slovenščine in španiščine (pogovorno in pismeno). • Obvladanje knjigovodstva in administracije. • Poznanje dela na računalniku in strojepisja. • Zaželeno je znanje angleščine. Pismene prijave z navedbo zaželene plače in delovnega urnika poslati do 21. avgusta na: ZEDINJENA SLOVENIJA (predsednik Marjan Loboda) Ramon L. Falcon 4158 - 1407 Capital Federal II. ORIENTACIJSKI TEČAJ Mladinski odsek Zedinjene Slovenije lepo vabi vse slovenske dijake, ki letos končujejo srednjo šolo, da se udeležijo srečanj, kjer bodo preko različnih testov, posvetovanj ter zaključnim osebnim pogovorom, odkrili ali potrdili svoje poklicne sposobnosti. Ta srečanja pod strokovnim vodstvom gospe lic. Metke Praprotnik Luna, se bodo vršile v mesecu avgustu (takoj po vrnitvi srednješolske skupine s potovanja v Slovenijo). Točen datum bo še objavljen. Za podrobnejše informacije in vpis kličite na TE.: 627-4242 (Vivod) ali 651-5354 (Hribar). ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Correo Argentino Sue. 7 FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775 TARIFA REDUCIDA Concesion NL’ 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N'-’ 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. C Čeke na ime „Eslovenia Libre' D Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires - Argentina OBVESTILA PETEK, 1. avgusta Pri SKA razstava akvarelov Bare Remec, ob 20. SREDA, 6. avgusta: Ob 15. uri seja ZSMŽ, ob 16,30 uri razgovor z gospo Rezi Marinšek. SOBOTA, 9. avgusta: Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri. NEDELJA, 10. avgusta Mladinski dan v Slomškovem domu Na Pristavi Otroški dan slovenske šole Zegnanje v San Martinu. SOBOTA, 23. avgusta: Redni pouk Srednješol. tečaja ob 15. uri. SOCIALNE PODPORE SLOGE SLOGA daje svojim članom sedem socialnih podpor: za rojstvo, ob poroki, ob končani uradni srednji šoli (po $ 1.000.-). Prav tako ob končani višji šoli za ekonomske ali druge gospodarske stroke. Podpora ob uradno priznani nesposobnosti za delo znaša $ 2.000.-; prav tako ob smrti. Starostna podpora pripada članom, ki so izpolnili 75 let (nato vsakih pet let). Pravico do posmrtnine in invalidnine ima samo član, ki si je pridobil KARTO SLOGA pred izpolnjenim 65. letom. Za izplačila podpor je potrebno, da se predloži uradno potrdilo v roku 6 mesecev. Izpolnimo pogoje! Vse informacije: 656-6565 SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOC 1 Slovenska šola „Dr. France Prešeren" iz Castelarja vas vljudno vabi na „Otroški dan" 10. avgusta 1997 ob 9,30 uri šolska sv. maša ob 12,30 uri skupno družinsko kosilo ob 14,00 uri otroška tombola glavni dobitek : KOLO Vabi učiteljstvo in odbor staršev! ]az sem vstajenje in življenje, kdor v me veruje, bo živel tudi če umrje. Užaloščeni sporočamo, da je v nedeljo, 20. julija odšel k svojemu Stvarniku naš ljubljeni Rajmund Kinkel Zahvaljujemo se prelatu Jožetu škerbcu in prof. Francetu Bergantu za pogrebno sv. mašo, prof. dr. Francu Gnidovcu za molitve ob krsti ter vsem, ki so se prišli osebno poslovit. Srčna hvala dr. Rudiju Vidmarju za nesebično skrb v njegovi bolezni. Žalujoči: Ivanka, žena Jernej in Narte, sinova Marija in Patricija, snahi Lučka, Andreja, Monika in Tomaž, vnuki brat Drago z družino sestra Pija in ostali sorodniki Buenos Aires, Ljubljana, Ajdovec t V globoki žalosti sporočamo, da nas je po težki bolezni 16. julija zapustila naša predobra ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in svakinja gospa. Francka Grebenc vdova Zupančič Priporočamo jo v molitev in ljubezniv spomin Sestra Ivanka vd. Rome v imenu vsega sorodstva Ljubljana, Kanada, Buenos Aires t „Naši v nas so pokopani, mi smo njih nagrobni križ“ SLOGA se bo spomnila svojih članov, ki so umrli v pretekli poslovni dobi, s sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši, Ramon L. Falcčn 4158, v nedeljo 10. avgusta ob 9, 30 uri pred občnim zborom Mutuala SLOGA. Članice in člani, za katere bomo molili, so: Jan Marija roj. Balantič, dr. Peter Rant, Jakob Hrastnik, Ernest Podboj, Anton Ogar, Štefka Žitnik roj. Majeršič, Martin Berlot, Franc Jager, Kamila Kovačič roj. Vanier, Julka Lazar, Danijel Zakrajšek, Valentina Lavrič, Metoda Korelec, Franc Gerkman, Angela Klemen roj. Koprivec, Barbara Faldutto roj. Gregorin, Franc Holosan, Marija Majhen roj. Zabukovec, Helena Malovrh roj. Župan, Valentin Barle, Frido Beznik, Terezija Hrastnik roj. Aškerc, Stane Marinček, Ivan Smole, Franc Šenk, Ana Belič roj. Groznik, Danica Rakovec roj. Uranič, Rudi Hirschegger, Blaž Frontini, Franc Hribovšek, Rajmund Kinkel. Vse priporočamo v molitev in blag spomin! ZADRUGA IN MUTUAL SLOGA