CENA 50 SLI
SLOVENIJA, SREDA, 25. MARCA 1992
ST. 12, LETO XXVI
KOMU ZVONIJO
FERALITOVI
ZVONOVj
CELJSKI PREMIER NA LEVI NORI

. v...;	m*.
ZRAVSANI ROGATČANI
KRONA ZA MILOŠEVIČA
DRAVOGRAD:
PREDSEDNIK
PROTI
PREDSEDNIKU
MLINARJEV
JANEZ:
VITEZI VELIKE ŽUCE
trgovsko poojeije p.o. ceue
Dober časopis za slabe čase
N0V/V90BA
\ ^T' -,_
KAKO DOLGO BOMO PRIJATELJI S HRVATI
DAVID PROTI GOLIJATU
Malo smo si že oddahnili od kršitev slovenskega zračnega prostora s strani vojaškega letalstva t. I. Jugoslovanske armade in od polemik, ki so bile izzvane s tem dejanjem. Zavaljeni v udobne fotelje smo po TV spremljali medijski dogodek številka ena: vojno na Hrvaškem. Robantili smo nad temi presnetimi Srbi, ki ne dajo miru ubogim sosedom Hrvatom. Naš navidezni mir je tu pa tam zmotil samo kakšen skupščinski govor tipa Schwarzbartl, pred dnevi pa je bilo mogoče na slovenskem nebu videti in slišati pravega pravcatega miga-21. Razburjenja pa tokrat
Zakaj? t0lik° ^ ^ preletlh iu9oslovanskih migov.
Zavedati se moramo, da je večina informacij, ki jo preko časopisja, in RTV (brez RTV Beograda) prohr-vaško naravnana, s čimer je avtomatsko tudi neobjektivna. Doseganje objektivnosti v novinarstvu je težko opravilo, vendar se je potrebno za doseganje le te stalno boriti.
Slovenskim oblastem je odgovarjalo ob kršitvah JA, zoper katere niso imele (in še vedno nimajo) ustrezne zaščite, razširjanje informacij, ki so kršitelje delale še bolj črne, kot so bili v resnici. Taktika blatenja je bila uporabljena zato, ker kršitev enostavno ni bilo mogoče prikriti, čeprav se je to sprva poskušalo.
Ob kršitvi hrvaškega letala pa je ostala slovenska oblast navidezno neprizadeta in skrajno nežna do Hrvaške. Ker z obzirom na nezmožnost prikritja takšnega dejanja, ni hotela reskirati naknadnega obelo-danjenja in polemik, je izbrala drugo različico - zmanjševanje važnosti dogodka. S tem je kršila važno načelo diplomacije: načelnost, kar se v meddržavnih odnosih kaj rado maščuje. Kdo pa rad sklepa posle z nenačelno fizično ali pravno osebo?
Na strani lahko pustimo vzroke, zaradi katerih je hrvaško letalo letelo tam, kjer pač je. Pilot je mogoče resnično spregledal zemeljske orientirje, kar pa je poznavalce letenja presneto težko prepričati. Težko pa je najbrž tudi opravičiti paradiranje menda edinega izpravnega hrvaškega letečega bojnega aparata nad ozemljem Republike Slovenije. Tokrat ni bilo slišati Iz slovenskega vrha niti besedice o izzivanju, kar nedvomno takšno spreietavanje je, temveč samo oboje ročno sprejemanje hrvaškega uradnega opravičila.
Slovenci se očitno nismo Iz lanskih dogodkov ničesar naučili. Še pred petimi leti smo prisegali na večno prijateljstvo s Srbi, od lani pa naj bi bili naši največji sovražniki. Zdaj smo veliki prijatelji s Hrvati, kaj bo čez pet let? Dejstvo je, da so dolgotrajna prijateljstva redka, posebej še med sosedi, ki imajo skupno mejo na koščku zemlje z imenom Balkan. Brez, da bi se imeli za ne vem kakšne preroke, lahko napovedujemo še velike zaplete, ki ne bodo obšli niti Slovenile.
Hrvaška se dobro zaveda, da ima svoji severni meji pritlikavca, ki ji nič ne more. Z vojaškimi sredstvi je Slovenija za Hrvaško resnično nenevarna, s političnimi sredstvi pa bi, če bi želela marsikaj dosegla tudi v svojo korist. Slovenska zunanja politika do Hrvaške je bila doslej izrazito defenzivna. Začelo se je z mejo na Kolpi, nadaljuje pa se s tisto pri Razkrižju in zdaj že na morju.
Mogoče se bomo Slovenci čez leta spominjali dneva, ko smo razstrelili bunkerje ob slovensko-hrva-ški meji, pa nam bo žal.
Franc Furland
ODKRIJTE NEVERJETNE UGODNOSTI IN VISOKO KVALITETO V PARFUMERIJI IN BIŽUTERIJI
Tiffanv
PROFUMERIA - BIGIOTTERIA
PRIČAKUJEMO VAS S POPUSTI 00100050%
P.TE detla FABRA 1 - TRST (Oboki na trgu GOLDONI) tel.: 040/76-39-08
KIRO GLIGOROV NA OBISKU V SLOVENIJI
GOSPODARSKE VEZI
Minuli petek je bil makedonski predsednik Kiro Gligorov gost 14. celjskega večera na Dobrni. Poudaril je, da so slovensko-makedonski odnosi tradicionalno dobri in odgovarjal na vrsto postavljenih vprašanj.
O makedonskem nacionalnem vprašanju: »Stabilnost Makedonije je odvisna od urejenosti mednacionalnih vprašanj v Makedoniji. Zato smo majšinam ponudili, da ustanovijo svoje stranke in tako so v parlamentu dobile 23 poslanskih mest, imajo podpredsednika vlade in dva ministra. Problemi vendarle še obstajajo, zato se bomo narodnostnih vprašanj v Makedoniji še posebej pozorno lotevali. Želim pa posebej poudariti, da je pariška komisija pri ocenjevanju, ali Makedonija izpolnjuje pogoje za priznanje, ugotovila, da je naša ustava civilna in ne nacionalna ter da posebno pozornost namenja manjšinam.«
O novi Jugoslaviji: »V pogovorih s Slobodanom Miloševičem in Borisavom Jovičem sem jasno povedal, da za Makedonijo ne pride v poštev nikakršno vključevanje v kakšno novo Jugoslavijo. Naš cilj je popolna državna samostojnost in mednarodno priznanje, potem pa lahko tudi s Srbijo navežemo dobrososedske odnose.«
O gospodarskih blokadah: »V naslednjih mesecih se bomo pospešeno lotili privatizacije in snovanja tržnega gospodarstva, da bi postali zanimivi za kapital iz tujine. Trenutne gospodarske razmere v Makedoniji so težke, saj smo blokirani na severu in jugu. Iz grških pristanišč nam ne dostavljajo že plačane nafte, zavrnili so celo izročitev telefonske centrale, ki smo jo kupili od Iskre. S severa Makedonije pa ni žit in krmil za živinorejo, ker je Srbija prepovedala izvoz.«
O socialnih razmerah:
»Socialne razmere v Makedoniji so še naprej slabšajo, vendar bi jih z odpravo blokad na severu in jugu bistveno omilili. Upam, da bo Evropska skupnost že 6. aprila sprejela resolucijo o odpravi trgovskih in transportnih blokad Makedonije.«
O sodelovanju s Slovenijo: »S Slovenijo smo že sprejeli skupen plačilni sporazum in dogovor o gospodarski menjavi v vred n osti420 mi-
lijonov mark. To je po mojem mnenju premalo, vendar so zdaj na vrsti podjetniki obeh držav, da menjavo povečajo. Možnosti so velike, saj se naši gospodarstvi izredno lepo dopolnjujeta. Gospodarskemu sodelovanju med Makedonijo in Slovenijo napovedujemo lepo prihodost. Že
zdaj smo s Slovenijo povezani preko pristanišča v albanskem Draču, od koder je Slovenija do Kopra vzpostavila redno ladijsko zvezo. V prihodnjih dneh pride v Makedonijo tudi direktor Adrie Airways, da bi se dogovorili za zračni tovorni promet med Skopjem in Ljubljano.«
KDO POTREBUJE POLICIJSKO ZAŠČITO
VAROVANI DRNOVŠEK
V Sloveniji imamo posebno zaščitno policijsko enoto, ki varuje pomembnejše državne in policijske stavbe in enega samega samcatega politika - Janeza Drnovška. Pa ne da bi mu grozila kakšna neposredna nevarnost, tako namreč določa zvezni zakon o funkcionarjih, ki še velja tudi v Sloveniji in pravi, da je ena od ugodnosti za bivše visoke zvezne politike fizična zaščita leto dni po prenehanju opravljanja določene funkcije.
Posebni policaji nadzorujejo poslopja predsedstva,
skupščine in vlade ter so pozorni in oboroženi še zlasti med zasedanji slovenskega parlamenta. Ostro motrijo tudi protokolarne objekte, kot so Vila Podrožnik in grad Strmol in Brdo pri Kranju, poslopji italijanskega in avstrijskega veleposlaništva, kakor bodo ravnali tudi v primerih novih veleposlaništev drugih držav.
Naloge opravljajo policisti, ki za šest mesecev pridejo v Ljubljano iz vse Slovenije, delo v enoti za fizično varovanje pa sodi v njihove redne obveznosti in urjenja.
POLICfSTI ODKRILI STORILCE OSEMDESETIH KAZNIVIH DEJANJ
TRINAJST OSUMLJENIH
Kraje, vlomi in druga kazniva dejanja, ki postajajo vse pogostejša, so se mogoče za nekaj časa umirila vsaj na celjskem področju. Uspešno izvedena akcija kriminalistov in policistov je odkrila 13 osumljencev osemdesetih kaznivih dejanj v Celju in širši okolici.
Pričelo se je v noči na sredo, 14. marca, ko sta dva policista iz Konjic v Zrečah zalotila pri vlomu v avtobus Dejana K. iz Celja. Kmalu je bilo ugotovljeno, da ima Dejan K. na vesti še en vlom v avtobus in šest vlomov v druga vozila.
Konjiški policisti so se povezali s celjskimi kriminalisti in pričela se je akcija v odkrivanju osumljencev. Dejan K. ni vlamljal le v avtomobile, ampak je usumljen še najmanj petnajstih kaznivih dejanj. Najbolj uspešen je bil pri kraji avtomobilskih radiokasetofonov.
Mozaik osumljencev se je po teh preiskavah širil. Stan-
ko P., Iztok V. in Jože B. so osumljeni, da so decembra lanskega leta vlomili v skladišče Avtotehnike, od koder so odpeljali šest gorskih koles v vrednosti 100 000 tolarjev. Na vesti imajo tudi vlom v prodajalno ERA v Celju, kjer so nakradli različnih tehničnih predmetov v vrednosti 300 000 tolarjev. Vsi trije osumljenci so Celjani.
Štirih kaznivih dejanj je osumljen tudi Matjaž B., prav tako iz Celja. Vanjo Č. pa je osumljen nekaj tatvin kraje bencina iz avtomobilov.
Vojničani in okoličani bodo te dni mirneje spali. V omenjeni akciji so namreč
celjski kriminalisti osumili Kristijana K., Dina B., Dejana B. in Silva K. petnajstih vlomov v vikende, garaže in trgovine.
Policista iz Celja sta pri poskusu vloma v trgovino Lesnina v Čuprijski ulici zalotila Berina Š., Mateja R. in Janija P. Ti trije so osumljeni, da so v tisti noči vlomili še v dve trgovini in v dva avtomobila.
Postavlja pa se vprašanje ali so vsa kazniva dejanja, ki
jih je storilo teh trinajst osumljencev, res prijavljena. Na celjski UNZ se namreč nahaja še nekaj radioaparatov, ukradenih iz neznanih vozil, za katere lastnikov ne najdejo. Zagovarjali pa se ne bodo le omenjeni osumljenci, ampak tudi nesojeni novi lastniki rabljenih kvalitetnih avto-radijev, ki so jih kupili od takšnih ali njim podobnih neznancev.
J. Š.
|| ■ Ljubečna Celje 1	tel./063/ 33-421
♦
NOVA 100BA
_____iivrK
Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Jana Štrlekar (reportaža), LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Janez Herle (tehnično urejanje), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Trženje: Nives Seničar, Ines Paradižnik, Erika Vidali (podružnica Koper)
Prodaja: Matevž Cene
Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo
-	Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje
-	knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215,441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov.
PRODAJALNA KLINKER LJUBEČNA IKI CEUE
AKCIJSKA PRODAJA ZA GOTOVINSKO PLAČILO DO 31. 2. 1992,
30% POPUSTA ZA:
- OPEČNE IZDELKE P0R0LIT 6/40, 8/40, 12/30 IN POLNILA
7,5% POPUSTA ZA NAKUP NOSILCEV
STOPITE NA TRDNA TLA
'JSr n
3. STRAN
N0V£i90BA
-t?
CELJE: OBČINA TOŽI ZASEBNIKA, PREMIER MU ODPIRA ČRNO GRADNJO
V POSMEH PRAVNEMU REDU
Cvet celjske politike in poslovnosti na čelu s predsednikom celjskega izvršnega sveta Mirkom Emerikom Kranjcem je pred nekaj dnevi Celjanom s slovesno otvoritvijo Vegasa, Caffe bara in pizzerije v Zidanškovi ulici 20, oznanil še en poslovni uspeh. Mesto je dobilo lepo urejen gostinski lokal, v katerem naj bi ob naraščajoči brezposelnosti dobilo delo enajst ljudi, meščani pa še eno družabno mesto z dobro jedačo in pijačo.
A tedaj, ko je premier svečano rezal otvoritveni trak in stresal roko zasebniku Esadu Čehajičiu s Ceste na Ostrožno 114, so bolje obveščeni od njega zmajevali z glavo in se zgražali, pred čim vse si nekateri v občini zatiskajo oči, kako nekateri lahko izigravajo predpise, se ne menijo za zakone, se posmehujejo inšpektorjem in kazijo zaščiteno mestno jedro srednjeveškega Celja, hkrati pa želijo zastraševati tiste, ki jim skušajo oporekati.
VSEMOGOČNOST
CELJSKEGA
PREMIERA
Hiša v Zidanškovi 20 je bila podrtija in za Celje prava sramota. Ko se je pojavil velikodušni investitor in bil pripravljen poslopje obnoviti oziroma postaviti nov objekt, je bilo to hvalevredno dejanje. Šel je po predpisanem postopku, zaprosil in dobil lokacijsko dovoljenje, odmerili so mu komunalni prispevek za spremembo namembnosti, prej je bila to stanovanjska hiša, začetek gradnje legaliziral z gradbenim dovoljenjem in pridobil je soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje.
Urbanistični načrti so bili v skladu z zahtevami za staro mestno jedro. Spredaj poslovni del, vmes cezura, bodisi atrij bodisi terasa, in zadaj gospodarski del. Poslovnež je začel graditi in ugoto-
vil je, da bi lahko gradnjo pocenil in racionaliziral, izpustil je vmesno teraso in postavil enovito zgradbo, pri tem pa zastri tudi pogled stanovalcem z leve in desne.
Gradbeni inšpektor je nepravilnosti opazil, investitorja opozarjal in potlej leta 1989 zaradi prekoračitve urbanistične dokumentacije prepovedal nadaljnjo gradnjo, vendar je njegovo odredbo gostinec, ki bo to pravzaprav postal šele čez pol leta, ko bo opravil gostinski izpit, spravil v predal, ni se menil zanjo in ravnal je naprej po svoje.
Očitno sklepi občinskega inšpektorata ne pomenijo prav dosti. »Kaj pa naj bi napravili;« vprašujejo inšpektorji, »sitnarili, opozarjali, odrejali!« Saj niti ni šlo, trdijo, za črno gradnjo, temveč samo za prekoračitev urbanistične dokumentacije. Toliko nepravilnosti je, celo občine in ministrstva kršijo predpise. Zakonodaja in kaznovalna politika sta ohlapni in neobvezujoči, občinski akti zastareli in neustrezni, pravi vodja celjskega občinskega inšpektorata Damjan Vrečko.
Zasebnik je torej po svoje delal naprej in zapletlo se je šele, ko je želel opraviti tehnični pregled, brez katerega ne more dobiti obratnega in potlej obrtnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti in zaposlitev delavcev. Tehničnega pregleda zaradi urbanističnih nepravilnosti niso opravili, on pa je kljub temu slovesno odprl nov gostinski
lokal. Točneje: črnogradnjo in lokal mu je v posmeh pravnega reda v vsem blišču in pompu odprl sam Mirko Emerik Kranjc, dipl. ing. gradbeništva, predsednik Izvršnega sveta Celjske občine.
Sekretar sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja Jure Sadar, sekretariata, ki je pristojen za tehnične preglede, je povedal, da na začektu pridobljeno lokacijsko in gradbeno dovoljenje zaradi sprememb v gradnji ne velja, zato mora zasebnik znova vložiti zahtevek za spremembe lokacijske in gradbene dokumentacije, pri tem pa vnovič pridobiti soglasje Zavoda za varstvo na-
rave in kulturne dediščine. Tako je tudi napravil in postopek teče, a vprašanje, kako bo prepričal Zavod, ki bdi nad urbanistično zasnovo starega mestnega jedra.
DIKTIRANA SRAMOTA OBČINSKE UPRAVE
Za zdaj so na občini našli elegantno rešitev. Po inšpekcijskem ogledu 13. marca so namreč inšpektorji 16. marca napisali odredbo o prepovedi opravljanja dejavnosti, a mu je niso vročili, ker so na isti občini v sekretariatu za družbenoekonomski razvoj le nekaj ur kasneje Čehajiču izdali začasno obrtno dovoljenje za dobo enega leta,
v katerem ima čas, da napake popravi. To je možno po določilih obrtnega zakona, v kar pa, denimo, direktor Zavoda za planiranje in izgradnjo občine Celje Jože Zimšek odkrito dvomi, ker gre za dejavnost v povsem novem objektu s to specifiko, da se v njem zbira veliko število ljudi.
Jože Zimšek se v imenu svojega sklada stavbnih zemljišč še bolj čudi, kajti ne gre mu v glavo, kako to, da je sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja zasebniku izdal gradbeno dovoljenje, čeprav ta ni pokazal računa o plačanem komunalnem prispevku za spremembo namembnosti. Plačilo je
obvezno za vsakega navadnega smrtnika, omenjeni zasebnik pa je komunalni prispevek dololžan od leta 1988 in sklad stavbnih zemljišč občine Celje ga na sodišču toži zanj. Po revalorizaciji gre za tedaj načrtovani objekt za kakih 400 tisoč tolarjev, za novo, drugače grajeno poslopje, pa se bo dvignil na okoli milijon SLT.
Ob vsej tej kolobociji se človek vpraša, kako lahko občinske službe pod eno streho in le nekaj pisarn narazen tako neusklajeno in povsem nemočno delajo, izgovarjajoč se druga na drugo, opazujejo kršilce pred svojim nosom. Ali gre morebiti za kaj drugega? l
KAJ VSE SSS OČITA VLADI
NA POL POTI
Socialistična stranka Slovenije načelno ni proti vladi ali za njeno rušenje, zato pa ji argumentirano očita vrsto slabosti. V realsocializmu smo v Sloveniji dosegli že 6 tisoč dolarjev narodnega dohodka na prebivalca in držali korak z razvitim svetom, sedanja vlada tega ni znala izrabiti, ker je imela negativistični odnos do preteklosti in je prepričana, da se zgodovina začenja z njo. To je poudaril predsednik SSS mag. Viktor Žakelj na svojem pogovoru v Celju, kjer je ob sicer (pre)skromnem avditoriju (prireditelji očitno niso znali pritegniti več ljudi) zelo kritično razčlenil slovenske gospodarske razmere.
Po njegovem je bilo seveda prav, da smo se odločili za lastno državo, saj smo bili v to prisiljeni tudi zaradi veli-kosrbstva, vendar bi morala evforiji slediti treznost. Če že na začetku ni bilo mogoče, bi morali vsaj pred meseci začeti razmišljati o ceni oziroma stroških samostojne države in jih minimalizirati oziroma spraviti v realne okvire. Predvsem zato, ker standard Slovencev vse bolj pada, saj za hrano porabimo že več ko pol plače. Ob zagledanosti v zgodovino vlada ni bila sposobna obvladati političnih strasti in je zato izgubljala energijo, potrebno za urejanje aktualnih problemov. Ni ji uspelo ohraniti južnih trgov, ki so pomenili do 45 odstotkov slovenske me-
njave, medtem ko naša mednarodna politika ni pridobila enega samega zahodnega trga. Posledice so za 10 do 15 odstotkov izgubljenih južnih trgov, za petino zmanjšana industrijska proizvodnja in za prav toliko povečana brezposelnost, ki se približuje številu 100 tisoč. Značilno je, da je vse ostalo na pol poti in da tržnega gospodarjenja ne priznavamo.
To velja za zakon o denacionalizaciji, po katerem je vračanje premoženja sicer pravilno, čeprav je res, da po pravu, ki velja v tujini, po 30 letih vse zastara, ker se v takem času življenje povsem spremeni. Denacionalizacija bi morala biti v funkciji ohranjanja delovnih mest. Drugo je zakon o zadrugah, ki jih
v resnici nimamo ali so se ukvarjale z vsem drugim kot s kmetijstvom. Na Slovenskem je 88 odstotkov zemlje v zasebnih rokah in le 12 odstotkov v družbeni lasti, toda ta daje od 30 do 40 odstotkov hrane. Stališče SSS je, da ne bi smeli na juriš spreminjati stvari in da mora biti lastninjenje v funkciji ekonomije. To, kot zatrjuje minister R. Pirnat, naj bi bil, a ni politični proces. Viktor Žakelj je ob tem dodal, da je bilo popolnoma narobe, da smo sprejeli zakon o sečnji, ne pa zakona o gozdovih, kajti s tem smo po mnenju gozdarjev v gozdovih naredili škodo, ki je ne bo mogoče popraviti v 50 letih.
Slovenska vlada ni pokazala, da je sposobna voditi tekočo gospodarsko politiko - od prilagajanja tolarja tujim valutam, cen kmetijskih pridelkov do monetarne in investicijske politike (te sploh ni in zato takšna gospodarska stagnacija) itd. Hrana je vsak mesec za 15 do 25 odstotkov dražja, zaradi močnega vpliva kmečke zveze pa jo je uspelo celo zaščititi pred uvozom.
V. Žakelj je opozoril, da v Sloveniji v kadrovanju znova uvajajo ideološka merila kot po vojni (na primer v Elanu, Metalni, Litostroju) in celo sposobne direktorje etiketirajo z rdečimi. Značilno je tudi, da so začeli rušiti za naše razmere velike sisteme, kot so Iskra, lesno predelovalna industrija, čeprav je znano, da se v Evropi taki sistemi povezujejo. Vlada tudi ni pokazala pravega odnosa do slovenskega železarstva. Dalje ni znala izrabiti izredne geografske lege Slovenije in iz tranzita ustvariti dohodek. Ni upoštevala razmeroma visoke izvozne naravnanosti (18 odstotkov proizvodnje) in visoke delovne zavesti. Stopnja integrira-nosti delavcev v družbo v naši državi je dosti manjša kot na zahodu. Če bi se v Sloveniji lotili gradnje cestnega križa, bi lahko zaposlili četrtino gospodarstva. SSS meni, da bi bila rešitev če bi denar za ceste zbirali zunaj proračuna, slabo pa bi seveda bilo, če bi Slovenija postala evropsko križišče, ki bi_ imelo letno na tisoče ton' svinca. Zato je nujna premi-
šljena akcija. Tudi ne bi sme- rov. Obali je nujno nameniti li dovoliti, da bi luka Koper več funkcij, postala luka nevarnih tovo-
PRESTOPNIKE ŽELIMO IMETI ZAPRTE, ZAPOROV PA NIHČE NOČE
ZAKAJ RAVNO V ŠMARJETO
Branko Gartner, upravnik KPD za mladoletnike in celjskih zaporov, je predlagal, da bi zapornike iz Starega piskra premestili v enega izmed izpraznjenih vojaških objektov. Navduševal se je nad prostori na Mariborski cesti. Ker prostore tu že urejujejo za druge namene, ostaja zamisel, da bi lahko zapore prestavili v prazne objekte na Šmarjeti pri Škofji vasi.
Nekdanji vojaški objekti jugoslovanske armade v Šmarjeti ležijo sredi zelene gozdne oaze nedaleč od Celja. Med mogočnimi iglavci in listavci je več kot sedem zida-
nih objektov in nekaj površin za rekreacijo. Prostor sameva obdan z bodečo žico. Za bodečo žico in podporniki je zelena površina pravo nasprotje betonskemu Staremu piskru. Tako kot vsak drug objekt, kamor bi preselili zapore, bi bilo treba tudi tega ustrezno urediti.
Domačine prelepe Šmarje-te smo povprašali ali bi se strinjali, da bi v nekdanje vojaške objekte naselili mladoletne zapornike iz Starega piskra?
Ladislav Madonič: »Kar je ostalo od vojske, je za humano življenje neuporabno.
Predlagam kakšno drugo rešitev, na primer psarnico.
Za življenje ljudi je treba okolje primerno urediti. Nisem proti predlogu, prej je bila tukaj vojska pa nas ni motilo. Okolje lahko spremeni življenje mladih ljudi. Če bo s tem rešeno 50 mladih, sem za to.«
Franc Jazbec: »Mislim, da ne bi bilo priporočljivo. Na uniforme smo bili navajeni. Človek se boji marsičesa. Predlagal bi kakšno drugo dejavnost, na primer lovsko.
Hudo bi bilo za tistega, ki bi bil tam, in za nas. Z vojsko
Izpraznjeni vojaški objekti na Šmarjeti.
nismo imeli nobenih problemov.«
Jože Pintar: »Kaznjenci nam ne bi delali krivice. Vojaki pa so nam včasih po-
kradli veliko vrtnih pridelkov. Če bi bili kaznjenci pod nadzorstvom, se strinjam.«
Breda Szabo: »Saj nas tudi vojaki prej niso nič motili. Jaz ne bi imela nič proti, saj bi bili zastraženi.«
Petra Slamnik: »Mi nismo za to. V bližini zapora ni prijetno stanovati. Bil bi ogrožen občutek varnosti. Zdaj imamo ljubi mir. Najraje bi videla, če bi prostor namenili za kakšno skladišče.«
Klavdij Košak: »Ne strinjam se. Že vojska je bila dovolj. Dogajale so se nevšečnosti zaradi igrišč, določena je bila oddaljenost od mreže. Predstavljali bi stalno nevarnost. Predlagam izgradnjo kakšnega skladišča.«
Sabina Blazinšek: »Jaz osebno nisem za to. Kakšno svobodo bi imeli? Bilo bi me strah. Vsekakor pa vem, da jih nekam morajo nastaniti.
Če bi bilo dobro poskrbljeno za varnost, ne bi bila proti.«
Bojan Bombač: »Ta varianta ni dobra. Tukaj so super pogoji za vse, razen za zapornike. Prostor je velik in zamrežen, tukaj bi lahko bila kakšna bolnišnica. Zame je to najlepši predel Celja.«
,* > ' ' > '

Anton Bombač:	»Jaz
osebno se ne bi strinjal. Bežali bi čez ograjo. Tukaj bo nekoč še ogromno hiš. Za zapore predlagam Ljubečno in Proseniško. Najbolje bi bilo, ko ljudi ne bi več zapirali.«
Jana Štrlekar Foto: Severin
KOMU ZVONIJO FERALITOVI ZVONOVI
BRCNILI DIREKTORJA IN DIREKTORICO
V žalskem Feralitu je delavski svet zaradi domnevnih nepravilnosti pri finančnem poslovanju razrešil direktorja podjetja Antona Korošca ter finančno direktorico Natašo Vidovič Hrastnik.
Delavci v Feralitu že dolgo niso zadovoljni s položajem podjetja, še manj pa s svojimi plačami. Kaplja čez rob je bilo izplačilo naloga za službeno potovanje v Nemčijo direktorici financ Nataši Vidovič Hrastnik. Vsota nekaj več kot 45.000 tolarjev naj bi ji, kot je bilo iz naloga razvidno, pripadala za povračilo potnih stroškov.
Ker so po podjetju vztrajno krožile govorice, da finančna direktorica sploh ni bila na služb*eni poti v Nemčijo, so delegati livarne na izredni seji delavskega sveta zahtevali pojasnila. Direktor podjetja Anton Korošec je na seji delavcem zadevo pojasnil. Priznal je, da Nataša Vidovič Hrastnik res ni bila v Nemčiji, pač pa je v tej obliki dobila plačane svoje nadure. Ravno tako je povedal, da je zaradi razburjenja, ki je zavladalo v podjetju, ta denar že vrnila. Trdil je tudi, da je takšen način izplačevanja nadur za podjetje cenejši, kot če bi jih morali prikazati na plačilni listi in zato odvajati družbene dajatve.
Ogorčeni člani delavskega
sveta so se pričeli spraševati, koliko nadur je morala imeti Hrastnikova, da so ji prinesle kar tri povprečne plače delavca v Feralitu. Preverili so njeno prisotnost v podjetju in ugotovili, da se nikakor ne sklada, saj iz nje ni bilo razvidnih toliko nadur, ki bi opravičevale takšno vsoto.
Besni zaradi »domačega« poslovanja direktorja in finančne direktorice so direktorja Antona Korošca na seji takoj razrešili ter imenovali novega v. d. direktorja Tomaža Uranjeka, in istočasno odvzeli vsa pooblastila finančni direktorici, zahtevali uvedbo postopka za ugotavljanje disciplinske, kakor .tudi kazenske odgovornosti.
Delavska kontrola, ki začu-
da v tem podjetju še vedno funkcionira, se je po nalogu delavskega sveta lotila podrobnejše raziskave finančnega poslovanja in odgovornosti direktorice.
Ugotovili so, da je pet potnih nalogov bivše finančne direktorice sumljivih, ter posumili, da bi bili lahko le pretveza za neupravičeno izplačevanje denarja. Na teh potnih nalogih je bila poleg kilometrine prikazana tudi poraba goriva in na enem celo izdatek za avto pralnico, člani komisije so se vprašali, zakaj se je vozila s svojim avtomobilom, ko pa je na dvorišču dovolj službenih. V podjetju sumijo še druge finančne nepravilnosti. Zato se je za delavsko kontrolo zadeve lotila disciplinska komisija in pred kratkim tudi kriminalisti, a rezultati njihove preiskave še niso znani.
Delavce je najbolj ogorčilo dejstvo, da je nekaj deset delavcev na »čakanju«, vodilni pa si tudi na ta način popravljajo plače.
Adriano Ferrari
RAVNE: ZAKAJ LJUDJE IZ STRAŽIŠČA PONOČI NE SPIJO
HRUPNA ŽELEZARNA
Stražišče niso niti vas, Stražišče je naselje nekaj več deset hiš. Stoji pa na zelo nesrečni legi. Če se v Ravnah pelješ po glavni cesti mimo železniške postaje in se ozreš čez vse tiste tovarniške hale v širini svojega pol kilometra, v daljavi zagledaš hrib in na tem hribu hišice. To je Stražišče. Pravzaprav bi to bila idilična lega, sončna, z lepim razgledom, če... Stražišče je naselje tik za plotom Železarne Ravne. Pa tudi to ni doslej povzročalo nobenih težav vse do novembra lani.
Projekt nosi zveneče ime
»Racionalizacija in ekološka sanacija jeklarne dve« je projekt, ki ga je vodstvo železarne začelo načrtovati že leta 1988. Vseboval je nakup nove peči in odpraševalne naprave. UHP peč ali ultra high power pomeni zelo močno peč, ki pri 1600 stopinjah Celzija tali staro železo, ki gre potlej v nadaljnjo obdelavo. Zamenjala naj bi štirideset let staro iztrošeno peč, ki je bila tudi po moči mnogo šibkejša z močjo prečnega transformatorja
12,5	megavvatov, pri novi peči pa je ta 30 megavvatov. Povrh tega je tudi za dvajset ton težja in tehta šestdeset ton. Odpraševalna naprava pa služi za vsrkavanje prašnih delcev, ki nastajajo v jeklarni in prosto krožijo po tovarni in večkrat v velikih oblakih odplujejo proti Ravnam.
S projektom so hitro začeli, avgusta 1988 so dobili ob občine lokacijsko in nato gradbeno dovoljenje. Načrte
je izdelala Hidromontaža iz Maribora do aprila 1989. V nemški tovarni Fucks so kupili UHP peč, v švedski firmi Flakt odpraševalno napravo. Do junija 1991 so opravili montažo in novembra 1991 je prišel veliki dan: obe napravi so vključili. In od takrat krajani Stražišč ponoči več ne spijo. Bralec je gotovo že nestrpen in vprašuje: Zakaj vendar krajani Stražišč ne spijo? Najprej poglejmo, kako v železarni ocenjujejo UHP peč.
Milan Švagjer, novi doktor znanosti, v pogovoru za tovarniški časopis ali bolje rečeno časopis vodstva Železarne Ravne, v Fužinarju pravi: »UHP peč, ki je prevzela »stari« program jeklarne, se že kaže kot uspešna investicija. To je izjemno fleksibilen agregat, ki se lahko hitro prilagaja eletroenergetskim razmeram. Omogoča zadostno proizvodnjo jekla ob bistveno nižjih stroških in je res kvalitetno nadomestilo za dvajset in več let stare to-pilniške agregate. Smiselnost te investicije bo zagoto-
vo že čez nekaj mesecev moč dokazati tudi s številkami.«
V drugem članku pa lahko preberemo tole: »Čeprav je naprava UHP bistveno močnejša od katerekoli stare peči, se zaradi nje priključna moč železarne ne bo povečala, ampak celo zmanjšala. Zaradi hitrih šarž, čas taljenja se razpolovi, je njena zmogljivost tolikšna, da bo obratovala le v časih, ki za energijo niso kritični. (Ponoči, ob sobotah in nedeljah! opomba pisca). Zato ne bo obremenjevala slovenskega energetskega distribucijskega sistema...«
Skratka, v železarni vse naj o UHP peči in odpraševalni napravi.
Kaj pa krajani Stražišč
Ivan Miklavžina: »To je nekaj najhujšega. V naši okolici še ni bilo kaj takega. Nemogoče je zdržati. To je uničevanje človeka. Ko tiste naprave vključijo, zabuči, kot bi se dvignil avion.«
Frančiška Obretan: »Mislim, da nas bo vse to uničilo. Mi smo šestčlanska družina in sprašujem se, ali bomo res vsi tako trpeli, ali nas bodo res tako hitro spravili s sveta «
Ko namreč vključijo UHP peč, še posebej pa odpraševalno napravo, nastane strašanski hrup, pri hišah v Stražišču so ga namerili 75 deci-
belov. In to ponoči. Kajti zaradi varčevanja z elektriko in ker železarna tudi nima dovoljenja elektrogospodarstva za druge termine, vključijo UHP peč in odpraševalno napravo ob 20.50 in dela ta do 6. ure zjutraj, v soboto in nedeljo pa do 14. ure. Tisti hip, ko ju vključijo, začne zaradi velike porabe elektrike napetost nihati in luči tako migljati, da ob njih ni moč brati. Poleg tega se krajani nenehno bojijo emisij strupenih plinov, predvsem S02 in floro-vodika, ki so v okolici, čeprav nihče ne ve v kakšni koncentraciji, ker jih nočejo zmeriti.
Smo živa trupla
Krajani Stražišč oziroma njihov predstavnik Stanislav Zavodnik je napisal vrsto pritožb in jih poslal v železarno, na občino, na republiško ministrstvo in inšpekcijskim službam. Zapisal je: »Smo živa trupla, ki čakajo na svojo zagotovo smrt. Genocid oziroma zločin nad nami izvaja Železarna Ravne, za svojo zabavo se igrajo z našimi dragocenimi in neprecenljivimi življenji... Prosimo vas, ustavite to novo peč Jeklarne II, ustavite Železarno Ravne in njen genocid...«
Njegov sin Uroš Zavodnik, sicer študent, je že iskal zdravniško pomoč in zdravnika vprašal, ali bo v takšnih razmerah doživel trideset let.
Zdravnik, ki je že bil v Stražišču, mu je odgovoril: »Ne. Nikakor. To ni mogoče. Enega od vas bo infarkt, živčno nikakor ne boste vzdržali.«
Ko smo v železarni obiskali Jožeta Studenčnika, namestnika generalnega direktorja in odgovornega za projekt UHP peč, se je začudil in dejal, da mu ni jasno, zakaj pritožbe. »Pritožbe so bile zaradi odpraševalne naprave in to smo potem izklopili.« Res so jo, toda ostala je UHP peč. »Kaj pa naj sploh naredimo, naj železarno zapremo? Ugotoviti je treba, v kakšnem stanju smo. Trudimo se kolikor moremo, toda najprej moramo zagotoviti ljudem delo, plače in šele potem je na vrsti ekologija.«
Mirko Vošner, vodja biroja za varstvo dela, pa je dejal, da gre le za poskusno obratovanje, v katerem bodo opravili meritve in ustrezne zaščitne ukrepe. Toda če poskus traja pet mesecev in pet mesecev ponoči ne spiš, potem imaš vrh glave tak poskus. Res pa je, da so nekaj le naredili, odpraševalno napravo so obdali z deset centimetrov debelo stekleno volno. Toda hrup peči ni nič manjši.
Republiški sanitarni inšpektor Viktor Koselj je odredil nove meritve hrupa in Zavod za varstvo pri delu iz Ljubljane jih je prejšnji teden res opravil, toda v železarni
so na ta dan zmanjšali hrup na minimum. V UHP peč so vsuli le drobne kose železa, saj takrat mnogo manj ropoče. Kadar so v njej veliki kosi, hrup nekajkrat naraste. Kljub vsemu krajani Stražišč upajo, da bo sanitarni inšpektor prepovedal delovanje obeh naprav.
V ponedeljek so ponovno vključili odpraševalno napravo in v hrupu, ki je nastal, krajanom ni preostalo drugega, kot da pokličejo policijo. Sele na njeno intervencijo so v ravenski železarni napravo izključili.
David proti Goljatu
Čeprav proizvajalec odpraševalne naprave že na začetku pove, da povzroča od 75 do 85 decibelov hrupa, so jo v železarni vseeno projektirali in postavili vsega petdeset metrov stran od hiš, v katerih živijo ljudje. Če bi jo postavili nekje na sredini kompleksa, problemov ne bi bilo.
Jože Studenčnik sicer trdi, da drugje ni prostora, a krajani Stražišč ti izpred svojih hiš pokažejo kar nekaj primernih lokacij. Dejstvo je, da so v železarni ob uvajanju visoke tehnologije pozabili na ljudi. Krajani Stražišč bijejo svoj boj proti železarni. Bodo zmagali, bo zmagali David proti Goljatu?
Slavko Sušeč
REGIONALIZEM V BELI KRAJINI, POSAVJU IN NA DOLENJSKEM
PRAVLJIČNE REGIJE
ti tudi na račun-sevniške občine, po drugi strani imajo podobne želje tudi Dolenjci.
Posavska regija sicer že šest let obstaja, vendar še nimamo vseh funkcij, ki bi jih regija morala imeti. Nekatere institucije države bomo še poizkušali pridobiti, tiste, ki
Tudi v tej številki nadaljujemo z našim vznemirjanjem slovenskih županov. Tokrat smo izbrali dolenjski in posavski del Slovenije.
Kako si župani na Dolenjskem, v Posavju ter v Beli krajini, ki je tudi spadala pod dolenjsko regijo, predstavljajo regionalizem ter medsebojno regionalno povezovanje v bodoče.
Regionalna delitev je neizvedljiva
Župan Novega mesta Marjan Dvornik smatra, da regij kot takšnih nikakor ni možno definirati, saj so po njegovem bolj pravljični ali kulturni pojem kot realnost. »Kakor hitro bi prišlo do medre-gionalne delitve, do postavljanja nekih regionalnih meja, bi se pojavili hudi prepiri, zato je takšna regionalna razdelitev neizvedljiva,« meni Marjan Dvornik.
»Regionalizem vidim predvsem v gospodarskem in upravnem povezovanju. Občina, kot je na primer Novo mesto, s svojimi 60.000 prebivalci, je že danes bolj razvita kot okraj in ne kot klasična občina. Občina bi morala skrbeti predvsem za lokalne potrebe, socialne probleme, komunalo, red in mir, skratka za zadeve, ki neposredno zadevajo ljudi.
Posavske občine si že deset let krčevito prizadevajo za svojo regijo. Jaz to njihovo regijo v šali imenujem spodnje pišeška regija (po neki vasi v Posavju). Ravno tako Bela Krajina. Za Belo Krajino je razumljivo, da si
prizadevajo za svojo pokrajino, saj so tako daleč od centra, da njihov glas ne seže v Ljubljano. Tam so tako specifični problemi, da potrebujejo pokrajinsko organizacijo. Vendar smo mi tisti sosedje, ki Beli Krajini omogočajo ali onemogočajo razvoj.
Sama pokrajinska organizacija jih ne bo rešila, za to so potrebni vsebinski premiki, tak premik bi gotovo bila avtocesta, ki bi jih povezala z Dolenjsko.
Problematike regionalizma si ne predstavljam tako kot to vidijo v Ljubljani, saj je sedaj regionalizem bolj na nivoju populizma. To ni stvar, ki bi jo bilo mogoče rešiti v Ljubljani.
Če bo na koncu o občinski in regionalni delitvi odločal referendum, kot je sedaj predlagano, zna priti do precej neprijetnih situacij, mnogo bo občin, ki ne bodo ostale v okviru sedanjih meja, kljub temu, da bodo občine po novem manjše, se bodo nekateri kraji odločali povsem nepredvidljivo,« je zaključil župan Novega mesta.
Bela Krajina
Metliški župan Branko
Matkovič se, kot že vemo, zavzema za Belo Krajino kot samostojno pokrajino. Takole utemeljuje to zahtevo: »Centralizem nam ni nikoli prinesel nič dobrega. Sedaj pa so nam pobrali tudi vse izvirne občinske pristojnosti, od katerih bi vsaj nekatere morale ostati pod občinsko upravo.
S črnomaljsko občino smo pripravili projekt za samostojno Belo Krajino. Do sedaj smo bili del dolenjske regije, za katero pa lahko rečemo, da nam ni prinesla nič dobrega, pa še to je preblago rečeno. Hočemo imeti svojo regijo, ne glede na to, da niti ne vemo točno, kakšne pristojnosti bodo regije v bodoče imele. Pozorno spremljamo vse kar se na tem področju dogaja, tudi delo skupščinskega odbora za lokalno samoupravo in predloge dr. Vrišerja. Za razliko od nekaterih drugih, lahko delo tega odbora kar pohvalimo.
Res pa bi bil že čas, da odbor končno že pripravi zakon o občinah. Seznanjeni smo tudi s pobudo za vstop v stalno Konferenco lokalnih skupnosti Slovenije, vendar pa naša skupščina ni sprejela te pobude, predvsem zaradi strahu pred finančnimi posledicami, prisoten pa je tudi strah pred prevelikim birokratizmom v tej organizaciji«, razlaga Branko Matkovič.
Črnomaljski župan Martin Janžekovič dodaja, da želi
jih že imamo, pa nikakor ne bomo izpustili iz rok.
biti Bela Krajina samostojna regija, ki pa bo popolnoma odprta na vse strani.
Želijo si tesno sodelovati z dolenjsko, posavsko ter tudi z ljubljansko pokrajino, zato pa so predvsem potrebne dobre cestne povezave. Tud on smatra, da je bila dolenjska regija zgolj umetna tvorba, ki je nastala iz političnih razlogov. Regijo si predstavlja kot podaljšano roko države, vmesno stopnjo med državo in občino in kot takšna se mu zdi tudi potrebna, čeprav mu sam izraz regija ni všeč. V stalni Konferenci lokalnih skupnosti Slovenije vidi možnost pariranja centralizmu, če se ne bo izrodila v nadomestilo bivših skupnosti občin.
Posavje
Županje Sevnice Breda Mi-ovič pravi, da je njihova občina kljub temu, da spada v posavsko regijo, vezana na tri območja. V zdravstvenem varstvu so povezani po eni strani s celjsko bolnišnico, manjši del prebivalstva gravitira na bolnišnico v Novem mestu, večina pa hodi v Brežice. Njihovo področje pokriva javni pravobranilec iz Celja, sodstvo pa spada pod Novo mesto.
»Območje sedanje posavske regije bo verjetno korigirano. Ena krajevna skupnost iz naše občine gravitira bolj na Dolenjsko, drugi tukaj se ne čutimo Dolenjce. Po eni strani obstajajo interesi iz Zasavja, ki se poizkuša raširi-
Res je, da smo danes priče preveliki centralizaciji, čeprav smo bili tudi sami za centralizacijo na področju financiranja, šolstva in zdravstva, ne strinjamo se pa s centralizacijo odločanja«, pravi županja Breda Miovič.
»Smatram, da občine Sevnica, Brežice in Krško že po geografski danosti spadajo v skupen regijski prostor. Ker pa so stvari, kar se regionalizma tiče, še povsem odprte, je tu nemogoče dati kakršenkoli dokončen odgovor. Vsekakor bi regije morale imeti nekaj državnih pristojnosti, vendar tudi to ni nikjer točno opredeljeno,« dodaja Teodor Oršanič, župan Brežic.
DRAVOGRAD: ŽUPAN IN PREMIER V LASEH
DVOBOJ OB BISTREM POTOKU
SO KRAJEVNI ORGANI V KRAJEVNI SKUPNOSTI ROGATEC NELEGALNI
ZRAVSANI ROGAČANI
V Dragi pri Dravograd je precej peska. To je odkril tudi predsednik izvršnega sveta v občini in organiziral, da ga vozijo iz nje. Pooblastil je zasebnik Marjana Slemenška in mu dovolil, da ta dela prevzame. Tako pesek blizu izliva Neže v Dravo izkopavajo in ga naložijo na tovornjake ter odpeljejo na deponijo v Čemeče in drugim. Z uskladiščenim peskom iz Drave potlej vzdržuje gozdne ceste.
Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi tovornjaki s peskom peljali prav mimo okna podjetja Oskrba, kjer ima pisarno direktor Vinko Podržan, ki je med drugim v prostem času tudi predsednik Skupščine občine Dravograd. Županu gre hrup tovornjakov strašansko na živce, povrh vsega pa je na stavbi njegovega podjetja zaradi stresljajev začel odpadati omet.
Mirko Kotnik, predsednik izvršnega sveta dravograjske občine, se je doslej njegovim opozorilom le smejal v brk, zato je župan, sicer odločen in pogumen človek, kar je dokazal tudi med vojno v Dravogradu, podvzel »ustrezne ukrepe«. V torek, 17. marca, je naročil, naj blokirajo dovozno cesto do Meže in delavec njegove Oskrbe je res postavil čez cesto tovornjak.
Župan Podržan je po izpeljanem ukrepu vzel v roke telefonsko slušalko, poklical predsednika svoje vlade Mirka Kotnika in mu velel, naj nemudoma prenehajo iz Meže voziti pesek in naj njegovemu podjetju lepo plačajo odškodnino. Izvršnik se je razjezil in mu zabrusil, da se o tem pesku z njim nima namena pogovarjati in da bo to že uredila policija.
Policaji so res prihiteli na kraj blokade, tam pa sta se soočila tudi župan in njegov izvršnik. Medtem ko je policija skušala napraviti red na cesti, sta se sprta veljaka le nekako pogodila in sklenila kompromis.
Našla sta modro rešitev. Imenovala bosta osebno, ne ve se, ali vladno ali skupščinsko ali mešano, komisijo, ki bo stvar strokovno pregledala in določila morebitno škodo.
Vendar zapletov še ni bilo konec. Razjezil se je namreč tudi avtoprevoznik. Ivan Ari iz Prevalij je namreč, preden je župan svojo grožnjo z blokado uresničil, že naložil poln tovornjak peska, pa ni mogel mimo blokade. To ga je tako razburilo, da je ves pesek sesul na cesto in se po stranski poti odpeljal domov. Tovornjak, ki je blokiral cesto, je bil ukleščen in ni mogel nikamor. Zato so morali delavci najprej z lopatami odmetati pesek.
Na koncu se je vse srečno razrešilo, o tem, kako se bosta v bodoče gledala župan in predsednik dravograjskega izvršnega sveta, pa bomo še poročali. Upajmo, da dvoboj zaradi peska ne bo vplival na skupščinsko uspešnost.
Slavko Sušeč
TAJNI
SPISEK
Zadnje čase ena izmed najbolj vročih tem drobno-gospodarskih kuioarjev so republiška proračunska posojila za razvoj drobnega gospodarstva. Njihova delitev je ena izmed najbolj skrivanih in zato najbolj razburljivih tem. Kdo In koliko je dobil, ostaja skrito v zaprtih republiških in občinskih krogih.
Razpis za delitev republiških proračunskih posojil za razvoj drobnega gospodarstva je bil objavljen koncem lanskega leta. Vse do februarja letos so potrošniki čakali na razdelitev. Nekaj tednov nazaj so tisti, ki so bili izbrani, dobili pogodbe. Seznam vseh, ki so dobili kredite, ni bil nikjer objavljen.
Preveriti, ali so govorice in natolcevanja, ki se pletejo okoli teh sredstev, resnična, zaenkrat ni mogoče. Tako kot marsikateremu drugemu uredništvu tudi nam ni uspelo dobiti podatkov, ki bi bili kakorkoli povezani s krediti.
V tajništvu Ministrstva za drobno gospodarstvo so nam ob prvem klicu spodbudno dejali, da nam bo te informacije posredovala zadolžena referentka Maja Šubic, vendar je bila tega dne nedosegljiva. Ob dogovorjenem času, ko bi lahko kontaktirali z omenjeno gospo, je ni bilo moč dobiti, tudi gospod minister ni bil tega In naslednjega dne nedosegljiv. Po nekajkratnem preizkušanju sreče v navezovanju stikov z obljubljeno referentko so nam iz tajništva sporočili, da bomo dobili seznam po faksu. Žal se je, kot že tolikokrat, izkazalo, da je to preverjena metoda odganjanja nezaželjenih sitnežev. Seznama ni bilo od nikoder.
Poskušali smo ponovno. Na Ministrstvu za drobno gospodarstvo je bila v tajništvu ženska, ki o obljubi ni ničesar vedela, in ni hotela izdati svojega imena. »Sem pač referentka,« je dejala. Referentka česa ni povedala, vedela pa je, da je gospa Maja Šubic v bolniški.
Končno nam je uspelo govoriti z Ireno Dobravc, pravnico ministrstva. Povedala je, da so se odgovorni odločili, da seznama ne bodo objavljali, dali pa ga bodo v skupščinske klopi. Kdaj, tega ni vedela povedati, dodala pa je, da tega niso dolžni objaviti v javnih
Nekateri krajani Rogatca trdijo, da je vodstvo njihove krajevne skupnosti nelegalno, saj so bile zadnje volitve v krajevni skupnosti 1986. Ravno tako obtožujejo vodstvo, da se obnaša kot bi bila KS v zasebnih rokah in zasebno podjetje. Obtožbe segajo vse do trditev, da si je vodstvo krajevne skupnosti samo, brez vednosti krajanov podaljšalo mandat. Koliko je resnice v tem, smo skušali zvedeti med krajani in od vostva krajevne skupnosti. Obe plati medalje sta močno različni.
Samovoljni mandat
»Na zboru krajanov smo pred enim letom razpravljali o napeljavi plina in telefonskih priključkov v krajevni skupnosti Rogatec. Zbora se je udeležilo kakšnih osemdeset prebivalcev Rogatca. Na njem smo podaljšali mandat odboru za plinifikacijo, dokler projekta ne bi zaključili,« pravi prizadet krajan Pavel Artič. »Sedaj pa smo ugotovili, da v zapisniku o tem zboru piše, da smo krajani podaljšali mandat organom krajevne skupnosti za nedoločen čas, kar nikakor ni res.«
Temu pritrjuje tudi Jelko Pust in dodaja, da organi krajevne skupnosti premalo govorijo o problemih kraja, ki so zaradi njegove obmejne lege še dosti bolj pereči kot drugje.
Zasebno »podjetje«
Marija Lebič ima v Rogatcu pekarno. Tudi ona, kot pravi, ni zadovoljna s »samovoljnim podaljševanjem mandata organov KS«.
»Že dvakrat smo se sestali zavoljo volitev, prvič smo se o tem pogovarjali malo pred poletno vojno, nato pa še enkrat v novembru. Nikoli se nismo uspeli dogovoriti za nove volitve krajevnih organov. Gotovo sedanjim vodilnim v krajevni skupnosti ustreza takšno stanje, kot je in si ne prizadevajo za izvedbo novih volitev. Sedaj naša krajevna skupnost deluje kot pravi privatni sektor, saj so kljub temu, da sta potekla že dva mandata, na stolčkih še vedno eni in isti funkcionarji. Če smo krajani, kot trdita predsednik skupščine KS in predsednik sveta KS, res podaljšali mandat organom krajevne skupnosti, zakaj smo se potem na skupščini KS že dvakrat pogovarjali o novih volitvah?« se sprašuje Marija Lebič.
Vsi, s katerimi smo se pogovarjali, so omenili tudi gla-
sovanje o samoprispevku, ki je propadlo konec lanskega leta. Omenjajo staro šolo, ki je bila v programu samoprispevka, in na kateri naj bi zamenjali okna ter obnovili fasado. Problem naj bi bil, da sta v tej šoli najela prostore za svojo obrt sin sedanjega predsednika sveta krajevne skupnosti Antona Tepeša in Anton Dirnbek, predsednik skupščine krajevne skupnosti. Sprašujejo se, kako je mogoče, da bi iz samoprispevka obnavljali poslopje, ki ga imajo v najemu, poleg drugih najemnikov tudi sedanji funkcionarji KS in njihovi sinovi? Kam gre najemnina, ki jo le ti plačujejo, če bi bil za obnovo poslopja potreben samoprispevek, ki pa je tako ali tako propadel?
Druga plat medalje
Vse te obtožbe nikakor niso nedolžne in ker je pri takšnih sporih potrebno slišati obe strani, smo dali besedo tudi predsedniku skupščine KS Antonu Dirnbeku.
Takole pravi: »Na zboru krajanov ni bilo govora o podaljšanju mandata odboru za plinifikacijo, pač pa o podaljšanju mandata svetu krajevne skupnosti. Še dvakrat po tem zboru sem sklical sejo skupščine krajevne skupnosti. Najprej junija, ker pa takrat nismo bili sklepčni ponovno novembra z istim dnevnim redom - nove volitve. A na žalost tudi takrat nismo bili sklepčni, čeprav sem poslal osebna vabila vsem delegatom skupščine. Res ne vem, kaj lahko še storim. Sam si zelo želim, da bi opravili volitve v naši krajevni skupnosti.
Prosil bi vse tiste, ki imajo največ proti sedanjemu vodstvu KS naj skličejo skupščino. Pri meni lahko dobijo vabila. Potem pa naj skupščina krajevne skupnosti sprejme sklep o razpisu volitev oziroma ukinitvi skupščine.
Nikoli ni na zbor krajanov prišlo dovolj ljudi, če ta ni imel na dnevnem redu konkretna vprašanja. Ponavadi je prišlo kakšnih 30 krajanov.
Zato 180 krajanov, ki so prišli na zbor, na katerem smo razpravljali o plinifikaciji in ki so organom krajevne skupnosti podaljšali mandat, gotovo pomeni, da so sedanji organi KS legalni,« je zaključil Anton Dirnbek.
Kdo bo koga
»Po poteku mandata sem večkrat dal pobudo za nove
nali. Med njimi so tudi takšni, ki poudarjajo, da so obrtniki-podjetniki in bi jih zato morala krajevna skupnost finančno podpirati.«
Precej je slišati o obnovi stare šole, ki je bila v programu lanskega samoprispevka, kjer imata prostore v najemu tudi vaš sin in gospod Dirnbek. Ljudje se sprašujejo, kam gre najemnina, ki jo plačujejo najemniki, če bi bil potreben samoprispevek za obnovo fasade?
»Najemniki plačujejo na-
Anton Tepeš, predsednik sveta KS: »Bil bi zadovoljen, če bi bile obveznosti končane in bi bil lahko razrešen predsedniških dolžnosti, vendar me obljuba in izvedba obvezujeta.«
volitve v KS Rogatec predsedniku skupščine Antonu Dirnbeku, vendar me je prepričeval naj speljem projekt plinifikacije do konca. Takšno obrazložitev je podal tudi na zboru krajanov. Predlagal je, naj bi organom krajevne skupnosti podaljšali mandat za nedoločen čas - do končanja projekta plinifikacije in telefonije,« pravi predsednik sveta KS Anton Tepeš.
»Temu predlogu na zboru od približno 180 krajanov ni nihče nasprotoval.
Najhujši očitki name in na
jemnino krajevni skupnosti, ta pa sredstva uporablja za svoje delovanje. Vsi prilivi in odlivi so evidentirani,« pripominja Anton Tepeš. »Šola je stara 103 leta in je bila že v popolnem razsulu. Slab predsednik bi bil, če ne bi vedel kaj je potrebno storiti.
Objekt je že optimalno saniran, potrebna pa je še obnova fasade in oken. To bi stalo tri milijone tolarjev. Toliko ni mogoče zbrati samo iz najemnine. Kot drugi najemniki v tej zgradbi tudi moj sin plačuje najemnino po normati-
................. vih stanovanjske skupnosti
organe KS letijo iz socialde- Šmarje pri Jelšah. Ker je bil
mokratske stranke. Pod takšnimi pritiski je težko delati, saj občinski predsednik socialdemokratov gospod M. Ke-ne izvaja name političen pritisk. Socialdemokrati očitno mislijo, da bi morali imeti oni vodilno vlogo v KS Rogatec. Bil bi zadovoljen, če bi bilo delo dokončano in bi bil lahko razrešen predsedniških dolžnosti. Prav tisti, ki imajo največ proti meni svojih obveznosti do krajevne skupnosti še niso v celoti porav-
objekt saniran, je v postopku novo točkovanje, ki mu bomo prilagodili najemnino za prostore. Ne vem, zakaj moj sin ne bi smel imeti teh prostorov v najemu, saj je poleg njega v stavbi še veliko drugih najemnikov.
Zastavil bi pa vprašanje prejšnjemu predsedniku SKS Rogatec, zakaj je dal v najem prostore v isti zgradbi steklarni Straža in stanovanja sezonskim delavcem z juga? Kam so šla ta sredstva? Prostori sploh niso bili vzdrževani.
Če obstajajo obtožbe, za katerimi stojijo socialdemokrati z argumenti, in ki so se sami postavili v vlogo sodnika in tožilca, je to zadeva sodišča, ne pa časopisa. Seveda pa sem vedno pripravljen odgovoriti na vprašanja krajanov Rogatca.
Rad bi tudi vedel, s kakšno pravico in s čigavim pooblastilom je lahko predstavnik socialdemokratov od občinskih organov zahteval, da blokira pri SDK plačilni promet za KS Rogatec. Če bi na to občinski organ pristal, posledice ne bi bile majhne,« je zaključil svojo obrambo Anton Tepeš.
J. V.
UROŠ RUPREHT: KDO ŽELI NAJVEČJO ŽAGO V EVROPI
MARLESOVE SONČNE HIŠE
Maribor in njegovo gospodarstvo, ne gre zanemariti, da je to drugo največje industrijsko središče v državi, se le s težavo izzvija iz tehnološke zaostalosti in gospodarskega potopa. Nezadovoljstvo delavcev je strah zbujajoča socialna bomba, ki tli že nekaj zadnjih let. Iz časa, ko so nekdanji velikani, ki bi naj bili stebri bodočega razvoja, drug za drugim klecali, drseli v stečaje. Eden izmed teh, nad katerim se je takratna vladajoča politika sesula je bil — Marles.
Grožnja namesto denarja
Resnici na ljubo moramo priznati, da se v Marles spet nismo odpravili slučajno prav v času delavskih nemirov, ob opozorilni stavki slovenskega delavstva. Nasprotno, Marles smo izbrali prav za to, ker je to v Mariboru in Sloveniji eden redkih primerov, kako se z mukotrpnim delom, z znanjem in voljo da marsikaj rešiti.
»Tudi to je premalo, če za vsem tem ne stoji še - kapital,« nas takoj popravi UROŠ RUPREHT, dipl. oec., direktor Marles Holdinga. Isti UROŠ RUPREHT, ki je v Marles prišel v najkritičnejšem času kot - stečajni upravitelj.
Pričakovali smo, da bodo
delavci Marlesa ob napovedani opozorilni stavki na cesti med najglasnejšimi. V resnici pa so ostali v tovarni...
»Tudi naši delavci so podprli sindikat in se vključili v opozorilno stavko. Tisti dve uri smo porabili za pogovore, kako naprej, kajti samo to danes delavca zanima.«
Ne zamerite, ob stečaju ste odpustili vse delavce, po prvih burnih reakcijah se je vihar polegel, danes o Marlesu ni slišati drugega, kot da spet trdo stopa po tujem trgu.
»Nikakor si ne bi upal omalovaževati težav, ki so delavce in Marlesa doletele. Bilo je hudo tako za nas, ki smo se lotili saniranja, kot za delavce. Tako za one, ki so se v Marlesu znova zaposlili
in še bolj za one, ki so ostali brez dela, morali predčasno v pokoj ali si poiskati delo drugje.
To so bili časi groženj, ne-prečutih noči, snovanj, po-gajan in načrtovanj. Namesto denarja so bile grožnje, psovke, žalitve. K sreči tudi v najtežjih trenutkih naletiš na ljudi, ki ne klonejo. Tudi v Marlesu so bili taki in s temi smo se lotili reševanja.«
Vlaganje v zidovje namesto v stroje
Marles je slovel kot vzorec dobrega gospodarjenja, pametnih naložb, zato je bilo presenečenje ob propadu toliko večje in nerazumljivo.
»Zgodba o Marlesu je na las podobna zgodbam ostalih gigantov socialistične ekonomije: vse veliko, lepa pročelja, vlaganja v zidovje, svečane proslave.
Poglejte, prav zdaj se trudimo najti kupca za drugo največjo žago v Evropi. Verjeli ali ne, žaga je zgrajena tu, nikoli ni obratovala s polno zmogljivostjo, ker je nje-
na zmogljivost večja od vseh količin hlodovine, ki v letu dni pade pod slovenskimi žagami. Omenili smo le žago, hočem pa reči, da v tem istem Marlesu ropotajo stroji, ki so stari nekaj deset let, da delamo v Marlesu še vse »peš«, medtem ko naši sosedi uvajajo že drugo generacijo robotov.. ,r<
Vi ste od vsega začetka trdili, da je največji kriminal izvažati hlodovino kot nacionalno bogastvo, da je perspektiva in edina možnost preživetja slovenskega lesarstva v finalizaciji proizvodnje.
»To trdim in dokazujemo danes. Poglejte, tudi ob stečaju, v najkritičnejših trenutkih v Marlesu nismo prekinili dela v razvoju, seveda s prepolovljenim številom strokovnjakov, ki smo jih uspeli prepričati, da so ostali, in ki jih prejšnje vodstvo že ni nagnalo. To pravim zato, ker se nam je v Nemčiji pripetil vesel dogodek. Na razstavi v Kolnu smo sodelovali tudi z našo kuhinjo. Ta Marlesova kuhinja je vzbudila izjemno pozornost, prodali smo jo, še preden so se dodobra zaprla sejemska vrata...«
čarno. Naša lastnina, ki jo je Marles imel v Srbiji, je prene-šena v naše podjetje na Dunaju in so jo Srbi pustili na miru, poglavje zase pa je izguba trga. Prodaja se je prepolovila, še huje pa je to, da so plačila vprašljiva zaradi valutacije. Ne preostaja nam drugega, kot da namesto denarja sprejemamo plačilo v blagu, iz Bosne vozimo premog, s Hrvaške žarnice. .3.«
venija, ki ima izredne možnosti za razvoj.
Prav tako se ne moremo še pohvaliti, da imamo dobre plače. Imamo pa delo in plače, ki letos dosegajo 80 odstotkov višine s kolektivno pogodbo odmerjene plače.«
Zanimivo je, da je o Marlesu v zadnjem času malo slišati.
»Hvala bogu, da nas pustijo in pustite tudi novinarji na miru, da se lahko ubadamo samo s svojimi težavami. Pogovarjali ste se z delavci, trdo delo je za nami in trdo pred nami. Marles je resda že 99 odstotkov v Evropi, vendar smo z našo miselnostjo in načinom dela dober korak zadaj. Slovenija je še predvsem za Zahod del Balkana, kupec vso reč dvakrat obrne, podvomi in skuša odkriti napako. Zato je naš adut edino v perfekcionizmu, v pedantnem delu, kvaliteti. To doseči na naših starih strojih in ob
»... V Marles sem prišel kot stečajni upravitelj. Povedal sem, da vidim edino pametno rešitev v dogovarjanju z upniki in v odpustu delavcev. Lahko si predstavljate, kako so me sprejeli...«
Novo podjetje v Sanktpetersburgu
Nekje smo prebrati, da je Marles spet eden največjih mariborskih izvoznikov.
»Drži. Soočamo se celo s problemom, kako zadostiti kupcem. Proizvodni program naših hiš je razprodan. 99 odstotkov jih izvozimo in ne zmoremo vseh naročil.
Po istih korakih ubira naša pohištvena industrija. V Mar-
«... Vsi, ki so Marles spravili na kolena, so že prej odšli in predtem seveda nagnali strokovnjake in mene psovali, da sem grobar. Danes je v Marlesu že spet tisoč delavcev...«
Govorite o strokovnjakih, ki so v Marlesu ostali. Prav odpust vseh delavcev je tiste dni osupnil Maribor In Slovenijo.
»Točno, odpustili smo vse in takoj zaposlili najpotrebnejše, zatem pa postopoma znova zaposlovali delavce po obratih, kot smo jih obujali.
Danes Marles Holding d. d. že spet zaposluje tisoč delv-cev. Od nekdanjega Marlesa je ostalo skoraj vse, razen obrata v Radencih, ki je bil že takrat v več kot polovični lasti italijanskega lastnika. Danes stoji le obrat v Vinkovcih, ker je tam vojna. Mimogrede naj povem, da smo za tamkajšnje delavce poskrbeli tako, da smo jih z družinami vred preselili v Slovenijo. Na Pohorju smo najeli počitniški dom Planiko in v njega preselili družine iz Vin-kovcev.«
Vojna pri nas, vojna na Hrvaškem, srbska blokada in zaplembe slovenskega premoženja...
»Gre za velike težave, ven- V nekdanjem Leningradu dar jih postopoma premoš- smo ustanovili podjetje Slo-
lesu trdimo, da bo od naših lesarjev uspel tisti s kvaliteto, sodobno obliko in tisti, ki bo v celoti zadostil želji kupca. Sem poleg navedenega sodi točnost izdobave.
Ko ste me v tistih kritičnih časih spraševali, zakaj se lotevam reševanja tega potopljenega velikana, sem vsem trdil, da zato, ker ima Marles tri pogoje za življenje: ime, trg in dober program. Da je to res, smo dokazali, kajti v tako kratkem času smo že skoraj na zeleni veji. Drži, Slovenija je pomagala s povračili za brezposelnost, s predčasnimi upokojitvami enega dela Marlesovih delavcev, upniki so pozabili na polovico terjatev, vendar je bila že v letu 1990 bilanca rahlo pozitivna in delničarji so dobili že revalorizirane delnice. Žal še ne ustvarjamo dobička, ki bi ga lahko vlagali v posodabljanje proizvodnje. Toda ostali smo na trgu, izvažamo v Avstrijo, Nemčijo, Madžarsko, v Rusijo in Poljsko.
pomanjkanju dobrih strokovnjakov pa zahteva dodatne napore vseh zaposlenih.«
Vsaka hiša je unikat
Osupljivo je, da ste v sorazmerno kratkem času osvojili trg z masivnim pohištvom in dosegli višje cenovne razrede. Se bolj pa je zanimivo, da ste tako uspešni s prodajo vaših hiš...
»Prehod na izdelke iz masivnega lesa je bila nuja, saj v Zahodnem svetu že nekaj časa prevladuje zanimanje za izdelke iz »lesa«, ne iz iveric.
Že prej sem omenil, da so naši strokovnjaki v razvoju delali naprej ne glede na razmere. Tako smo prišli do načrtov naših hiš, ki so tako iskane v tujini. Naši strokovnjaki so uspeli načrte prilagoditi kupcu, tako da je vsaka hiša dejansko unikatna, ker jo kupec po želji sooblikuje.
Največji uspeh, ki smo ga poleg tega v tem času dosegli pa je v vzpostavitvi tesnih vezi in sodelovanja s tehniško fakulteto Univerze v Mariboru in Raziskovalno skupnostjo Slovenije. Gre za skupen projekt takšne nove hiše, ki bo prijazna okolju in obenem energetsko varčna. Gre za načrte, da bi se hiša s pomočjo sonca večidel sama ogrevala. Laično povedano, načrtujemo Marlesovo sončno hišo, katere streha bo sestavljena iz sončnih ko-lektorjev in grajena iz materialov, ki bodo hišo še bolj izolirali. To v celosti gledano ni novost, novost je v tem, da ta Marlesova sončna hiša ne sme biti dražja od klasične.. .«
Božena Balaš Slika LucaS
- vr.
MODRE ČELADE V BIVŠI YU
Drago
podjetje
Nameščanje poveljniških sestavov modrih čelad na Hrvaškem se nadaljuje. Srbi še vedno poskušajo, da bi pridobili kaj več ozemlja ali pa naredili čim več škode. Mnogi na Hrvaškem negodujejo nad takšnim premirjem, zlasti, ker je hrvaška vojska bila pred primirjem v uspešni ofenzivi. Tečejo tudi igrice, kako dobiti boljše pozicije za pregovore na ta način, da vsaka stran povečuje odstotek svojega prebivalstva na kriznih območjih. Znameniti osiješki župan Zlatko Kramarič pri tem greši, ker želi, da bi hrvaške vasi izločil z območja modrih čelad. Ko se bodo preštevali, bodo Hrvati manjkali, Srbov pa bo več.
Zdaj je tudi bolj znano, kako drago bo bivanje modrih čelad na Hrvaškem. Varnostni svet je že potrdil akontacijo 250 milijonov dolarjev, za prvo leto pa 616. Kam bo šel denar?
Modre čelade bodo uporabljale dva potniška in dva tovorna letala, štiri srednje in 22 lahkih helikopterjev. Helikopterji so nasploh največja postavka. Izračun je takle: vsak helikopter naj bi mesečno letel po 60 ur. To znese okoli 46 milijonov dolarjev.
Modre čelade bodo uporabljale okoli 1445 vozil. Za gorivo bo treba odšteti 11 milijonov dolarjev (21 dolarjev in 20 centov dnevno na vozilo). Tudi administracija ne bo poceni. Gre za 74 fotokopirnih aparatov, 185 namiznih računalnikov, 245 tiskalnikov. Komunikacije, oziroma zveze, bodo veljale okoli 4 milijone dolarjev.
Veliko bo šlo seveda za plače: za vojake 162 milijonov, za policijo 28 milijonov, za civilne uslužbence 11 milijonov. Poprečno gre za enega vojaka 988 dolarjev mesečno, za posameznike pa še 291 dolarjev dodatka. Zanimivo je, da ta denar dobijo države, ki pošiljajo vojake. Te pa imajo diskrecijsko pravico, da se odločijo, koliko dejansko plačajo vojake. Na vojaka sicer pride še 65 dolarjev mesečno za oblačila in obutev, pet dolarjev za strelivo, za hrano 7,5 dolarja na dan, za žepnino pa 1,28 dolarja dnevno. Skupaj Je to na leto 200 milijonov dolarjev.
Naj še povemo, da 30 odstotkov proračuna za bivšo YU pokrijejo ZDA. Pomoč pričakujejo tudi od Hrvatov in bivše YU. Videti je, da manjka prostorov za nastanitev In pisarne. Tako bo treba še zagotoviti bivanje za polovico ljudi in okoli 2.100 kv. metrov pisarniških prostorov v montažnih objektih. V vsakem primeru bo UNPROFOR, kakor imenujejo akcijo v bivši Jugoslaviji, drag. V tem pa je tudi upanje za Hrvate, da bi modre čelade ostale čim krajši čas.
Z. Kochanovvski
Mesnica in predelava mesa
PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO!
GS£>
mmš
tel.: (062) 792-261.
GOSTINCI IN ZASEBNIKI! PRI NAS IMAMO NAJBOLJŠE IN NAJCENEJŠE! POSEBNOST TEGA TEDNA!
svinjske polovice brez kože, glave in nog 248 SLT
svinjski milanski rez	320	SLT
svinjski francoski rez	280	SLT
SUPER PONUDBA JUNEČJEGA MESA: NAJBOLJŠA PONUDBA JUNEČJEGA MESA: govedina po domače sekana	188	SLT
junečje stegno s kostmi	296	SLT
junečja prednja četrt	200	SLT
Na razpolago so tudi
kmečka šunka in rol šunka že po	495	SLT
prekajena rebrca	399	SLT
domače klobase za kuhanje	248	SLT
ZAGOTOVO NE BOSTE RAZOČARANI!! PRIDITE! ODPRTO IMAMO VSAK OAN 00 B. 00 12. URE IN 00 M. 00 17. URE. OB NEDELJAH IN PONEDELJKIH JE ZAPRTO.
DRENJ NA SRBSKEM PRESTOLU
KRONA ZA MILOŠEVIČA
V političnem vrelišču v Beogradu in med ljudskimi množicami vse bolj gori želja, da bi Srbija postala monarhija in nič čudnega ni, da v prestolnico prihaja vse več pretendentov, ki bi se želeli povzpeti na oblast. Spisek je vsak dan daljši, na njem pa se je poleg princev modre krvi znašel tudi nihče drug kot Slobodan Miloševič.
Prvi, ki naj bi na kraljevskem prestolu nasledil svojega očeta Petra II., je prav gotovo Aleksander Karador-devič, resen poslovni človek in bivši vojak, ki se je že lotil priprav na svoje kraljevanje. Ustanovil je kronski svet, sestavljen iz najožjih družinskih članov, in kronski posvetovalni organ, v katerem so ugledne srbske osebnosti monarhističnega prepričanja.
Na njegovo nesrečo je dinastija precej razvejana in kraljevsko žezlo želi držati kar pet parov rok. Med najbolj glasnimi so celo trije iz dinastije Karadordevičev. Aleksandrov stric Tomislav se že zdaj obnaša kakor kralj in odet v kraljevsko dostojanstvo obiskuje svoje podanike. Pred nekaj dnevi je prišel v Beograd še tretji Kara-dordevič, princ Vladimir.
Ob njih sta še najmanj dva resna kandidata. Del srbskega tiska daje veliko podporo njegovi carski in kraljevski
visokosti »princu Alexisu II. de Anjou Bourbon Conde Nemanjiču Romanovu Dol-gorukovu«, ki trdi, da so njegove pravice starejše od pravice Karadordevičev, saj sega njegov rod daleč nazaj v srednji vek k nesrečnemu knezu Lazarju. Zanj se, kot je znano, ogreva četniški vojvoda Vojislav Šešelj, ki trdi, da je v Srbiji le Slobodan Miloševič popularnejši od njegovega varovanca. To, da ta prevarant, ki se v resnici imenuje Brimeyer in izhaja iz Luksemburga, nima v sebi niti kaplje modre krvi, ga niti najmanj ne moti.
Drugi, ki bi Karadordevi-čem utegnil izpuliti prestol je predsednik Miloševič, včeraj glasen komunist, danes nič manj zagrizen socialist. Odbor njegove Socialistične partije Srbije v Peči je Slobi ponudil srbsko krono in srbsko žezlo. Če hoče Srbija kralja, naj ga dobi, a kralj lahko postane le Slobodan Miloševič.
Med pretendenti na srbski prestol so kar trije Karadorde-viči. Najmlajši med njimi je princ Vladimir, sin najmlajšega brata Petra II.
SLOVENSKI DELI ZA SRBSKE TANKE
VOJAŠKA INDUSTRIJA
Iz Srbije prihajajo govorice, da se nameravajo dobro oborožiti s sodobnimi tanki in hkrati izpuliti ostalim delom bivše Jugoslavije devize od izvoza jugoslovanske vojaške industrije. Menda postavljajo lastno industrijo oklopnih vozil, ki jo nameščajo v kruševsko tovarno 14. oktober in ji dajejo na razpolago dobre razvejane poslovne vezi bivše Zvezne direkcije.
Tank M-84, vrhunski dosežek vojne industrije v tedanji Jugoslaviji, so včasih iz političnih in strateških razlogov izdelovali po vseh republikah in pokrajinah, največ, blizu štirideset odstotkov v Bosni in Hercegovini, po dvajset odstotkov v Srbiji in na Hrvaškem, štirinajst odstotkov v Sloveniji in nekaj malega v Črni gori in v Makedoniji. Pri zagonu lastne proizvodnje v Srbiji sicer računajo na lastne in na črnogorske kapacitete, a to še vedno ni zadosti za izdelovanje omenjenega izdelka, kaj šele za razvijanje novih vrst oborožitve.
Znano je, da so kupole tankov narejene iz posebnega jekla, ki ga delajo v ravenski železarni in za razvoj tehnologije bi v Srbiji potrebovali najmanj pet let. Tega se nedvomno zavedajo in navezali so stike s Poljaki in Čehi, s firmami, v katerih delajo tank T-72, predhodnika M-84.
Morebiti pa jim ne bo treba tako daleč. V Beogradu namreč oznanjajo, da bo v njihovi proizvodnji tankov sodelovalo več slovenskih podjetij, med njimi ravenska železarna, kranjska Iskra in kamniška kemična tovarna.
Beograjski viri trdijo, da z Raven preko Madžarske in drugih tajnih kanalov redno dobivalo potrebno jeklo, da jim Iskra sproti dobavlja dogovorjene količine zveze za potrebe Jugoslovanske armade in vojne industrije, med drugim tudi laserski merilec za M-45.
Ustanovitev lastne tovarne bi Srbom nadomestila v Makedoniji izpadli remont, hkrati pa bi s prodajo orožja, za tank se zanimajo v Pakistanu, Iranu, na Švedskem, o naročilu razmišljajo v Kuvajtu. Poznavalci orožja pravijo, da M-84 sicer ni najboljši tank na svetu, kot so to v propagandi razglašali jugoslovanski generali, je pa sorazmerno poceni in ne toliko slabši od dražjih, denimo nemškega Leoparda 2 ali ameriškega Abramsa, ki na
trgu staneta po poltretji milijon dolarjev.
Hrvati srbske vojaške industrije in tankovske kraje seveda ne gledajo križem rok. Strokovnjaki Dure Dajoviča poudarjajo, da že pet let pripravljajo montažo in finaliza-cijo tanka, in da jih v Srbiji nikakor ne morejo prehiteti, saj nimajo ne strojev ne strokovnjakov in so se doslej ukvarjali le s tankovskimi menjalniki.
Tudi v drugem delu bivše Jugoslavije razmišljajo, da bi ustanovili mešano meddržavno podjetje, skupni projekt Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine v sodelovanju s proizvajalci iz Poljske in Češkoslovaške federacije. Upajmo le, da bodo cevi teh rušilnih orožij za vselej obrnjene vstran.
K. L.
NOVf»DOBA
W4
DENAR NI VSE - A, ČE GA NI - JE VSE
OB ROBU PEKLA
BALKANSKA KRČMA
Kdaj je bilo Slobodanki K. huje? Takrat, ko je še živela z možem alkoholikom ali morebiti lani, ko je postala trajni tehnološki višek ali tisti dan, ko so ji odklopili elektriko? Je najhuje sedaj, ko živi z 80-odstotno zajamčeno plačo, v Ljubljani na fakulteti pa ima nadpovprečno nadarjenega sina, doma pa hčeri ne more kupovati šolskih potrebščin?
Odklopili so ji elektriko
»Bila je sreda v februarju. Prišla sem. Hči mi je rekla: »Mami, elektriko so nam odklopili.« Prebledela sem, vedela sem, da dolgujem še tri tisoč tolarjev za elektriko; toda kar tako brez obvestila? Kje naj dobim denar, od mojih 6400 tolarjev mi ni ostajalo dovolj.
Šla sem na socialno službo. Jožici Rizmal, socialni delavki sem vse razložila. Telefonirala je na Elektro. Povedali so ji, dokler ne plačam, ne bodo priklopili. Rekli so ji, da sem dolžna devet tisoč tolarjev. Uspelo mi je dokazati, da imam neplačanih računov le za dva meseca v znesku pet tisoč tolarjev. Tisoč tolarjev so mi zaračunati za odklop. Sesedla sem se in zjokala,« pravi Slo-bodanka.
•
Rizmalova jo je razumela, stopila je do direktorja socialne in ji prinesla pet tisoč tolarjev. Takoj je odšla plačat elektriko, kajti Rizmalovi so na Elektru obljubili, če plača, pridejo priklopit ob sedmih zvečer.
»S hčerjo sva čakali. Ležala sem na kavču in se tresla od mraza. Ura je bila sedem, osem, električarjev od nikoder. Ob pol devetih zvečer sem poprosila prijatelja, da je odšel na Elektro. Vrnil se je sam, rekli so, da nisem plačala.
Sama sem odšla tja. Po domofonu sem se pogovarjala z dežurnim, trdil je, da ni plačano, jaz pa sem v rokah držala položnico. Nihče je ni hotel pogledati. Jokala sem in prosila, čistilke v bližini so me opazovale.
Ura je bila že skoraj deset, ko je nekdo rekel, da tako ali tako gre domov in pride pogledat mojo položnico. Pokazala sem mu jo.
Rekel je, da na njej ne vidi poštnega žiga, a je le natančneje pogledal. Za priklop elektrike je porabil le tri minute...«
Slovenija, obljubljena dežela
Slobodanka K. stanuje v 43
kvadratnih metrov velikem stanovanju v Celju z enajstletno hčerjo in sinom, ki med tednom študira v Ljubljani.
Če bi hoteli spoznati vse Slobodankine poti ob robu pekla, bi morali zgodbo začeti tam nekje leta 1968, ko je v svoji rojstni Raški spoznala mladega slovenskega vojaka. Po poroki je zapustila domače.
»Čudoviti so bili občutki ob najinem prihodu v Celju. Bilo je na pustni torek, bil je visok sneg in prvič sem videla pustni karneval.
Stanovanja nisva imela, najprej sva se nastanila pri neki dobri ženici, skupaj z njo v istem stanovanju.
Temnilo se je že, ko sva peš gazila proti Cerkvenjaku, njegovem domu. Pesti sva tako stiskala, da so naju dlani bolele. Ali me bodo vzljubili, sem se spraševala. Prvi večer ni bil najlepši, a kmalu so me sprejeli medse,« pravi Slobodanka.
Vrnila sta se nazaj v majno podstrešno stanovanje brez vode in elektrike, kjer so jima podgane voščile dobro jutro, toliko jih je bilo. Imela sta se rada in ju ni motilo.
Toda že nekaj mesecev po poroki se je začelo. In je vedno pogosteje pil, ona je bila vedno več sama. Nobene službe ni za dolgo obdržal, zato se je ona kmalu zaposlila. Po dveh letih je odšel na delo v Nemčijo. Kmalu po njegovem odhodu je rodila sina. Njegovi so hoteli, da ga krsti.
»Mama me je vedno učila, da moram, moža spoštovati in narediti vse, da ohranim zakon. Če smo hoteli sina krstiti, sva se morala cerkveno poročiti. Zapistila sem svojo vero in storila. Upala sem, da bom s tem moža odvrnila od pijače. Zelo sem bila navezana nanj, čeprav je bil človek nasprotij. Znal je nakaj dni popivati, porabiti ves denar, nato pa se je vrnil domov s šopkom vrtnic.
Po osmih letih sem rodila hčer, on je popival in bil rez redne zaposlitve, me žalil in ustrahoval,« pravi Slobodanka.
Dve leti po otrokovem rojstvu se je od moža ločila, toda ločitev je bila zgolj na papirju, ker je ostal v istem stanovanju.
»To je šele bil pekel. Bila sva ločena in živela skupaj v neki nepojmljivi skupnosti. Službe ni imel, stanovanja ni dobil. Po osmih letih se je končno odselil,« pravi Slobodanka.
Sin skrbel za družino
In nekje tukaj se začne zgodba o njenem sinu. Fant je očeta, ko se je zdravil v Vojniku proti alkoholu, vsak dan obiskoval, igrala sta šah in klepetala. Takrat je bil učenec prvega letnika srednje gradbene šole. Bližal se je konec šolskega leta. Obiskoval je očeta, šolo je opravljal bolj mimogrede. Razreda ni naredil, padel je iz slovenščine.
»Kmalu za tem si je mož našel drugo žensko, kar je otroka zelo prizadelo. Sin, ki je že od dvanajstega leta pomagal skrbeti za družino in redno raznašal časopis, se je zaprl vase. Postal je samotar, ni se družil z vrstniki, zapiral se je v sobo in čital,« pravi.
Ko je bil v tretjem letniku se je sam prijavil na občinsko tekmovanje matematikov, nato pa še na regijsko in nazadnje na republiško.
»Presenečenje je bilo veliko. Šele po radiu sem slišala, da tekmuje. Bil je drugi najboljši matematik v Sloveniji. V šoli sploh niso. vedeli, da tekmuje, bil je brez mentorja. Na tekmovanju ga je opazil dekan fakultete za naravoslovje. Nagovoril ga je, da bi preskočil četrti letnik in se vpisal na matematično fakulteto. Opraviti bi moral le tri diferencialne izpite. To je bilo ravno takrat, ko sem imela le 3600 tolarjev dohodka. Dekan ga je osebno klical domov, uredil je, da je izpite opravljal v Celju. Že naslednji dan je opravil matematiko, dva dni kasneje še fiziko, le za slovenščino je potreboval štirinajst dni,« ponosno pove mati.
Sin je dobil Zoisovo štipendijo. Ko plača sobico v Ljubljani, mu ostane za teden dni življenja le petsto tolarjev.
80-odstotna zajamčena plača
Slobodanka vsako jutro vstane natančno ob isti uri,
kot je šestindvajset let prej hodila v službo, vendar ostaja doma, dan za dnem.
Zaradi psihičnih depresivnih težav je lani morala v bolniško. V prvi polovici leta so jo predlagali za invalidsko komisijo, vendar je med invalide niso uvrstili.
Avgusta, mesec dni po vojni, je izvedela, da je »višek delovne sile«. V bolniški je bila vse do letošnjega februarja, ko je nastopila lanski dopust, takrat so ji izdali odločbo o »trajnem presežku«.
Ostala je s 7000 tolarji dohodka, 1500 tolarji stroškov za stanovanje, z velikim računom za elektriko in ostalimi rednimi stroški. Preživnino za hčer dobiva šele nekaj mesecev, sina pa oče po lastnem preudarku plačuje 500 tolarjev mesečno.
Zvezki iz Karitasa
»Težko je odpreti vrata Karitasa. Tja sva odšli skupaj s hčerko. Ozrli sva se, če naju kdo opazuje. S seboj sva imeli njene stare knjige in nekaj premajhnih oblačil, saj je težko stopiti skozi vrata in reči - prosim.
Sprejela naju je Irena Malgaj. Dobili sva knjige in tri tisoč tolarjev za zvezke in elektriko.
Marsikateri mi včasih reče, poglej jo, saj ji nič ne manjka, debela je, urejena, saj ni revna. Toda ali mora človek res umazan in strgan hoditi okrog, da ljudje sočustvujejo? Obleke imam od prej, kakšno še dobim pri Karitasu. Vode imamo še vedno dovolj. Huje je, ko je treba kaj v lonec dati ali odmakniti denar za šolo,« pravi Slobodanka.
Pol svinjske polovice
Slobodanka potrebuje zdravila. Ona in njena zdravnica sta prepričani, da bi ji pomagala zdravila, ki jih v Sloveniji ni mogoče kupiti, dobijo pa se na Hrvaškem v Reki. Ena steklenička stane 250 hrvaških dinarjev, na mesec bi jih potrebovala osemnajst, jemati bi jih morala najmanj eno leto. Za takšno zdravljenje nima denarja, zato je poprosila nekdanji kolektiv za pomoč, predložila jim je vse svoje dohodke in izdatke. Prejšnji teden so ji v pomoč poslali pol svinjske polovice.
Jana Štrlekar Foto: Severin
Sarajevo: Predstavniki treh vladajočih strank BiH so sprejeli dokument o načelih za novo ustavno ureditev države, ki naj bi jo sestavljale tri konstitutivne enote, zasnovane na nacionalnem ključu in po gospodarskih ter geografskih merilih.
Titograd: Predsednik črnogorske vlade Milo Dukanovič je izjavil, da ni nikakršnih razlogov za to, da njegova država ne bi priznala Slovenije in Makedonije.
Zagreb: Nekaj ur pred prihodom mirovnih sil ZN v vukovarsko občino so Srbi iz Podravske Slatine, Daruvarja, Vočina in Kusonja oropali in pregnali 154 Hrvatov.
Skopje: Predsednik Republike Makedonije Kiro Gligorov in Milan Kučan sta v makedonskem glavnem mestu podpisala sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama.
Beograd: Srbska policija je aretirala Borivoja Rašuo, zunanjega ministra v vladi dr. Milana Babiča. Babičevci se boje, da je to šele začetek obračuna z njimi.
Sarajevo: Muslimani in Hrvati se ne strinjajo s srbsko kantonizacijo BiH. Peti krog pogajanj o politični prihodnosti BiH v Sarajevu je zašel v slepo ulico.
Reka: Hrvaška opozicija meni, da Hrvaška ni dobila vojne, saj je ob 20.000 žrtvah izgubila eno tretjino ozemlja.
Beograd: V srbskem glavnem mestu je nemška marka po 185, ameriški dolar pa 225 in švicarski frank po 195 jugoslovanskih dinarjev.
Beograd: Srbska skupščina je zavrnila pobudo o pomilostitvi kakih 30.000 ljudi, ki niso hoteli sodelovati v vojni s Hrvaško, temveč so pobegnili v tujino. Med njimi je 25.000 Madžarov iz Vojvodine.
Zagreb: Hrvaška vlada je sprejela predlog letošnjega državnega proračuna v višini 269,9 milijard hrvaških dinarjev, ki je skoraj 200 milijard nižji od predvidenega.
Beograd: Podpredsednik gospodarske zbornice Srbije Momir Pavličevih je povedal, da bo Srbija sprejela zakon, ki bo razveljavil odlok o plačevanju posebnih davkov na blago iz secesionističnih republik. Napovedal je tudi skorajšnjo uvedbo letalskih zvez med Beogradom in Ljubljano.
Kraljeviča: V kraljeviški ladjedelnici so splavili raketno topovnjačo Kralj Peter Krešimir IV., ki jo je na začetku lanskega leta naročila še JLA, vendar so v ladjedelnici iz domoljubnih vzgibov zavlačevali z delom. Temu se ima Hrvaška zahvaliti za eno najsodobnejših vojnih ladij.
Dubrovnik: Pripadniki JA so streljali na ladjo Šrot, ki pluje pod zastavo Evropske skupnosti, na kateri so bili častniki za zvezo, opazovalci ES in častniki za zvezo hrvaške vojske iz Dubrovnika. Kot poročajo, ni bil poškodovan nihče od potnikov in članov posadke.
Beograd: Starši so pripeljali pred poslopje srbskega predsedstva dojenčke, da bi jih prepustili Miloševiču v socialno skrbstvo. Akcijo je zaradi visoke obdavčitve otroških izdelkov (ti so obdavčeni kar s 44 odstotki, a alkohol le z dvaindvajsetimi) organizirala svobodnjaška radijska postaja B12.
Beograd: Zdravila iz Slovenije in Hrvaške je ponovno mogoče kupiti v Srbiji. Nekatera so celo dvakrat cenejša kot podobna zdravila iz novih proizvodnih programov srbskih tovarn zdravil.
Skopje: Nedavno srečanje voditelja DSK Ibrahima Rugova s Kirom Gligorovom v Skopju je srbske oblasti in srbsko javnost na Kosovu veliko bolj vznemirilo kot katerikoli prejšni obisk dr. Rugove v tujini. Srbe na Kosovu skrbi, da so se dogovorili v Skopju o stvareh, ki bi lahko škodovale Srbom na Kosovu.
Skopje: Makedonski kmetje so za 23. marec napovedali stavko, ob tem pa so hoteli blokirati tudi vse glavne ceste v vzhodni Makedoniji, ker pa bo makedonska vlada izpolnila vse zahteve poljedelcev, ni razlogov za stavko, je izjavil minister za kmetijstvo Ivan Angelov.
Zagreb: Guverner hrvaške Narodne banke dr. Ante Čičin-Šain je udeležence seje sveta NBH obvestil, da so vspostav-Ijeni stiki z mednarodnimi denarnimi ustanovami. V dogovoru s svetovno banko so dosegli jamstvo Hrvaške za posojila, ki jih imajo na področju te republike, kar bo omogočilo nadaljnje sodelovanje s to pomembno ustanovo.
Beograd: Predstavniki operativnega štaba mirovnih sil združenih narodov so na novinarski konferenci v Beogradu povedali, da bodo čete nacionalnih kontingentov pričele na krizna območja prihajati okoli 5. aprila.

NOVliOOBA
1%£
-	da s priznanjem Slovenije evropska dvanajsterica ni rešila vseh problemov. Za sprejem Republike Slovenije v KEVS kot polnopravne članice bo najbrž potreben še žegen ZDA, saj ji mrtva Jugoslavija dela probleme.
-	da lahko tujci kupijo v Sloveniji vse razen zemlje. Ko je Peterle ob obisku na Bavarskem o tem obvestil ministrskega pre-sednika te dežele Maxa Streibla, se je le ta začudil, vseeno pa je dal prosečemu kon-zorcijski kredit v višini 200 milijonov DEM.
-	da so Pomurci odrinjeni od političnih dogajanj na ravni države. Brezposelni delavci pa ne želijo biti vpleteni niti v politične igrice in špekulacije lendavske vlade, ki ne zna prilagoditi politike zaposlovanja slabim gospodarskim razmeram.
-	da imajo v Mariboru evropsko hišo, v Ljubljani pa ne. Nadobudni Štajerci se bodo najbrž v njej počutili tako kot so se v nekdanjem domu JLA - tuje.
-	da si je zgovorni Jelko Kacin zaslužil izlet v Ameriko, kjer bo turističnim agencijam predstavil našo državo. Ameriške agente opozarjamo, da bodo korektni in naj postavljajo samo po eno vprašanje.
-	da so kape s ščitnikom primerna zaščita pred soncem in dežjem, kljub temu, da spredaj piše Slovenija znotraj pa »made in China«. Kitajci nosijo kape in uniforme brez zunanjih napisov.
#
-	da smo že skoraj pozabili na prelete migov JA nad Slovenijo. Ob kršitvi slovenskega zračnega prostora s strani hrvaškega vojaškega letalstva so slovenski politiki ostali bolj nežni, čeprav hrvaške rakete niso nič manj nevarne kot srbske.
-	da Slovenija v primerjavi z drugimi nekdanjimi socialističnimi državami gospodarsko ne stoji tako slabo. Vendar to ni zasluga Peterletove vlade, kakor misli sam.
-	da šerijatsko pravo velja tudi v Sloveniji, posebno v Domžalah, ki je najbogatejša in tudi'najbolj puritanska slovenska občina. Njihov svetniški župan Schvvarzbartl, ki je bolj svetniški od samega Peterleta, je uredil tako, da so zaprli sporni Sex shop in da so za poljubljanje na javnih mestih uvedli denarno kazen.
-	da ima slovenska vlada večkrat dvojno politiko. Tako podpira zaprtje JE Krško po letu 1995, hkrati pa zagotavlja tudi blizu 1 milijon DEM, da bi JE Krško lahko propagirala svojo nenevarnost in varno odlaganje odpadkov.
-	Eden izmed ustanoviteljev podjetja SUPRA (stanovanjsko) v Celju, ki je sicer namestnik ministra za stanovanjsko-komu-nalne zadeve, bo zdaj le komunalni namestnik. Tako bo seveda lahko še naprej razvijal svojo zasebno stanovanjsko pobudo.
— Skupnost Italijanov na Obali se poteguje za nasledstvo številnih zgradb, katerih lastniki so bili včasih Italijani, pa za zemljišča in še za marsikaj. Hoče na ta način povedati, da je tudi dedič fašizma na Obali?
-	da večina naših državljanov poudarja svojo slovensko pripadnost. Izjeme so v Slovenskih Konjicah, kjer bi radi spremenili ime kraja. Črtali naj bi »Slovenske« in ostali le Konjice. Kaj pa, če bi se imenovali kar Gonobitz. Da se bo vedelo, da niso slovenske.
-	da birokratski mlini »izdelajo« najbolj nenavadne kombinacije. Tako v Celju predlagajo, da bi Kidričevo ulico preimenovali v Kidričevo. Pa ne gre za preimenovanje, le po novem naj bi se ulica imenovala po očetu Borisa Kidriča, ki kot revolucionar po celjski uradni logiki nima kaj več početi na uličnih tablah.
-	da smo bili o preletu hrvaškega miga obveščeni na dva načina: da je in ni kršil slovenski zračni prostor. Nesporno bo, če ga bodo prihodnjič sestrelili. Razen, če Janša nima tako slabih radarjev, da s takšnimi informacijami, da so nekaj zabeležili, kar ni bilo, skuša prepričati poslance, da bi za nove naprave dobil več cvenka.
__________25. marca_________________________STRAN 10____________23. STRAN
MLINARJEV JANEZ: GOSPODA GROFA SLAVNOSTNI MENU
JEZDECI VELIKE ŽLICE
HUMORESKA
PISMO
0
Foto Lucas CMERAH
V petek, na prvi pomladanski dan, so se pri gospodu Ocvirku mlajšem v graščini pri Mlinarjevem Janezu na Teharjih prvič zbrali bodoči člani istoime-nega, vsedržavnega kluba slovenskih podjetnikov, da bi izvolili dr. Andra Ocvirka za predsednika, s statutom zakoličila pravila obnašanja, nad katerim bodo bedeli tile člani častnega razsodišča: Franjo Bartolac (Velenje), Maks Bastl (Celje), Robert Ceglar (Celje), Ladislav Grdina (Šentjur) in Franci Rovere (Celje) in v nadzorni odbor gospoda Mirka Emerika Krajnca. Na Lucasovih posnetkih so še nezapriseženi člani, medtem ko gospa Ocvirkova pripravlja kosilo, podjetniki prebirajo predloženi menu.
Včasih, kot se spominjate, so bila v modi pisma partije, v katerih so najvišji partijski funkcionarji ali vodstva izlila partijcem vsa svoja ideološka čustva. To so bila v resnici tajna pisma, ki jih niso smeli prebirati nepartijci, ker je bilo nevarno, da bi odkrili, v kakšnem razmerju pravzaprav živijo s svojo bazo, kakšni poligamisti so. To so, bila pisma, polna aktivističnih strasti, toliko da se v njih ! ni slišalo, kako od objemanja pokajo kosti ali cmokajo ustnice po licih.
Zdaj prihaja obdobje tako imenovanih pisem o namerah. Kak sodoben funkcionar ima, na primer, dobro namero, pa napiše naslovniku pismo. Zgodilo se je, da je oče funkcionar napisal svojemu sinu pismo o nameri, da bi on kot družinski član spro-jektiral za občino sprehajalno stezo. Kot oče mož je svoji ženi napisal pismo o nameri, a ne, kakršni že mislite, ampak da bi bila naredila kaj za občino in zaslužila nekaj za zasebno podjetje. Ali pa, če vzamemo pismo o dobri nameri, da bi tuja firma prišla s kapitalom, iz katerega bi naredili kaj pametnega.
Zadnjič je na neki seji vznikala misel, da bi podrli del ulice, pa je nekdo brž predlagal, naj napišejo pismo o nameri.
»Zakaj pa to ?« so ga vprašali.
»Zato da se bo vedelo, kakšno namero imamo in da jo nameravamo tudi uresničiti.«
»A to pomeni, da bomo zdaj že za vsako namero pisali pisma?« so hoteli vedeti.
»To ne, a četudi bi jih, to vendar ni nič takega. Kaj res ne znamo pisati pisem? To se preprosto napiše: mi podpisani imamo namero, da naredimo tako in tako stvar, pa vam sporočamo, da smo pripravljeni sprejeti vašo ponudbo, če imate seveda tudi vi namero, da sodelujete pod pogoji itd. Kaj je to takega ?« je rekel predsednik.
»To je pa res enostavno,« je rekel predstavnik stranke. »Če imam jaz, na primer, namero, da bi normalno živel od prvega do prvega, enostavno napišem pismo o nameri ...«
»Ja človek božji, tako pa ne!« se je vmešal predsednik. »Kaj boš pa dosegel s takim pismom? In kam pa ga boš sploh poslal? Če imaš namero, da bi tako živel, moraš imeti denar.«
»Kaj pa, če imam namero, da bi s takim pismom pridobil denar, a ?«
»To pa niti ne bi bilo tako slabo,« je pripomnil nekdo. »Napišeš: jaz ta in ta sem se odločil, da napišem pismo o nameri, da bi normalno živel in vas vabim, da prispevate k moji nameri oziroma sem pripravljen sprejeti denarni vložek, če imate tudi vi namero, da sodelujete in zagotovite, da skupaj uresničimo namero.« Itd.
Tako pravzaprav niti ni čudno, če sem še jaz napisal nekaj o namerah in pokazal, da imam tudi kakšno namero.
NOVAiDOBA
„v,Y;__
NI RES...
-	da Slovenci nismo dobri verniki. Zapovedan post med pustom in Veliko nočjo kar dobro spoštujemo. Tokrat se vse več ljudi odreka mastnim mesenim pregreham. Za razliko od tistih pravih vernikov, se ljudje postijo proti svoji volji. Pa naj še kdo reče, da politika nima vpliva na vero.
-	da bo odstavljeni lider nekdanjih socialističnih mladincev, Jožef Školjč, moral končno pričeti delati. Med zgubljenim li-derstvom politične stranke in krampom ter lopato je še veliko vmesnih poti. Pričakujemo, da se metuljčkast ostarel mladinec ne bo oprijel krampa in lopate.
-	da se Slovenska ženska zveza bori za boljši položaj ženske v družbenem življenju. Zveza združuje le ženske, ki sprejemajo programe Slovenskih krščanskih demokratov. Vanjo so avtomatično vključene vse ženske članice SKD in mladih SKD. Vse druge, ki želijo pristopiti, morajo podati posebno pismeno izjavo. Način organizacije diši po neki rdeči organizaciji, kjer si, če si bil član osnovne organizacije, avtomatično član nekaterih njenih sekcij.
-	da je gospa ministrica Jožica Puhar vesela, da bodo njeni še zaposleni Slovenci na dnu revščine dobili višji zajamčeni dohodek. Sama pravi, da se je po vojni osebna poraba zmanjšala, kar je tudi posledica spremenjenega načina razmišljanja ljudi. Res je, da so prej ljudje razmišljali, ali naj kupijo svinjski ali goveji zrezek, sedaj, ko se je končno javna poraba zmanjšala, kar si je želela politika, pa ljudje lahko samo razmišljajo, ali si lahko kupijo zelje ali fižol.
-	da se vsi slovenski politiki zavedajo, da je Slovenija samostojna država, ki jo Lojze Peterle še naprej povezuje z deželami drugih držav.
-	da je seznam političnih strank v Sloveniji zaključen. Pred dnevi je prijokala na svet slovenska gospodarska stranka, ki bi jo lahko poimenovali tudi stranka bogatašev, in ki se bo zavzemala za ustrezen položaj lastnine. Če se bodo vanjo vpisali vsi takšni in drugačni razlaščenci, bo gotovo najštevilnejša.
-	da se je doktor Matjaž Kmecl, član predsedstva, že vključil v volilno kampanjo.»O-stali smo samo tisti, ki smo brez masla na glavi, vsi drugi so odšli drugam,« je izjavil h ostal sam.
—	da je bil Lojze Peterle član partije. Od predsednikovega kabineta, ki je takšna namigovanja zanikal, pričakujemo še demanti, da je bil Lojze v lemenatu.
-	da imajo grizlije in Jelovvstonski park samo Amerikanci. Kopiji obeh v obliki rjavih medvedov in kočevskega pragozda imamo tudi Slovenci. Če bodo v kočevski občini odprli naravni park na območju Kočevske reke in Kolpe, nam manjkajo le še petični turisti.
-	da se je Janez Drnovšek, politični in gospodarski veleum, konkretneje vključil v reševanje gospodarske situacije Slovenije. Zaenkrat se je v svoji nikomur zame-rujoč načelni politiki vključil v Liberalno demokratsko stranko. Dobil je vpisno izkaznico številka 100. Sedaj se postavlja vprašanje, pod katera relativna števila med O in sto je LDS uvrstila svoje množično članstvo.
-	da Slovenska ženska zveza nima prihodnosti. Ivan Kramberger je na shodu svoje Domovinsko narodne stranke v Kopru izjavil, da, če ne bodo zmagali, bo slovenskega naroda konec. Predlagamo jim, da se povežejo z žensko zvezo, Krambergerja pa vprašajmo, kako obdržati slovenski narod. V prejšnji volilni kampanji se je hvalil s številom svojih otrok.
-	da je Adria Airways izplavala iz težav. Nasprotno, stanje v njej je tako slabo, da brez širše državne podpore nikakor ne bo zdržala, saj ima kar 64 milijonov dolarjev izgube. Vladni ministri bodo malo godrnjali, nato pa odvezali mošnjiček. Še vedno boljše, kot da bi morali siromaki zopet potovali s celovškega letališča.
KEVIN COSTNER
je v zadnjem letu postal eden izmed najbolj iskanih moških obrazov, med drugim tudi po zaslugi vroče ljubezenske scene v filmu Brez izhoda, ki ga je lansirala med zvezde in mu nenazadnje omogočila vloge, v katerih je lahko pokazal ves svoj igralski talent. Pred tem je igral v mnogih filmih, še najbolj se ga spominjamo iz Nedotakljivih, gangsterski zgodbi o Eliotu Nessu, pravičnemu detektivu v dobi ameriške prohibicije. Resnično slavo pa je Costner užil s filmom Pleše z volkovi in postal ljubljenček občinstva in kritikov ter seksualni simbol devetdesetih. Zase meni, da ni tako privlačen kot mu pripisujejo in je sploh skromen kot se za najbolj privlačnega moškega na svetu spodobi. Njegov zadnji film, J. F. K., lahko te dni gledamo v naših kinematografih in po številu nominacij za Oskarja sodeč bo Costner ostal še nekaj časa v samem vrhu popularnosti.
TV PROGRAM
GLASBA
LESTVICE
KDITVE PO SLOVENIJI
NAGRADNA
KRIŽANKA
HOROSKOP
SOS IZ POSTELJE
STOPITE
BLIŽE
SLOVENSKI
VOJAKI
TA TEDEN NA TV
ČETRTEK, 26. MAREC
Petek, 27. 3.
TVS 2
KONCERT
»THE
TALLIS
SCHOLARS«
Lansko leto smo na osrednjem koncertu, posvečenemu Gallusovemu jubileju, poslušali tudi slovito pevsko skupino iz Britanije, The Tallis Scho-
še bivša Louisova tolpa, Bobby nekako ne more izgubiti stika z njima. Razplet postaja vsem vse bolj jasen, le Bobbyju ne, ki se bo moral na koncu za naklonjenost privlačne Dennis kar hudo potruditi. Toda na njegovi strani je seveda Louis, ki je že sklenil, da je Bobby kar pravšnji novi oče. Gre skratka za melodramoT ki skuša odstopati od melodramskih klišejev in če ji to uspeva, je to zaradi solidnih igralskih dosežkov.
20.15 TVS 1
KOMU GORI
POD
NOGAMI
Četrta sobota v mesecu je in na sporedu TV Slovenije je znova oddaja Vrtiljak ali Komu gori pod nogami. Če še vedno ne veste, za kaj gre v tej oddaji, si jo oglejte! In če boste pazljivo gledali, se vam utegne zgoditi, da boste ravno vi dobitnik ene čudovitih nagrad, ki jih bodo podelili v oddaji.
17.10 TVS
lars. Skupina, ki jo sestavljajo pevci iz Oxforda in Cambridgea in jo od 1978 dalje vodi njen ustanovitelj Peter Phillips, si je nadela ime po angleškem skladatelju iz 16. stoletja Thomasu Tallisu in tako že tudi zaznamovala glasbeno področje, ki jo zanima. Posveča se namreč redkeje izvajanim delom renesančne duhovne glasbe. Spored, ki ga prinaša tokratni posnetek, je uglašen na velikončno vzdušje. Švicarska mreža TSI je v ambientu romanske cerkvice iz 13. stoletja Sv. Peter v Biasci (Ticino) posnela deli dveh mojstrov polifonije, Orlanda di Lassa (c. 1532-1594) RESPONSORIA PRO TRIUDO SACRO; SAB-BATHO SANTCO in Heinricha Issaca (c. 1450-1517) »MISSO PASHALIS«.
SOBOTA, 28. 3.
SOVA TVS 1
TVEGANJE
ameriški barvni film, 1986, 100 min., (Touch And Go), scenarij: ALAN Ormsby, Bob Sand, Harry Colomby, režija: Robert Mendel
fotografija: Richard H. Kline, glasba: Sylvester Levay, igrajo:	Michael Keaton, Maria
Conchita Alonso, Ajay Naidu, Maria Tucci, Max VVeber.
Izhodišče filma Tveganje je zanimivo in obeta nekoliko drugačen film o športnem zvezdništvu in o razločevanju med javnim in zasebnim. Junak filma je namreč hokejist, glavna zvezda čikaške hokejske ekipe, ki pa hoče potegniti ostro mejo med svojim javnim, bleščeče zvezdniškim javnim življenjem in svojo umaknjeno, hoteno osamljenostjo. Bobby-jev koncept življenja se poruši nekega večera, ko ga napade in skuša oropati mladoletniška tolpa. Bobby se jih spretno, po hokejaško, otrese, izmed prestopnikov pa mu ostane v rokah najmlajši, deček Louis, ki je pravzaprav napad na Bobyja omogočil. Zaradi Louisove starosti se Bobby odloči, da dečke ne bo predal policiji, ampak vrnil njegovi materi. To pa je tisti korak, ki bo Bobyju zapletel njegovo zasebno življenje in ga čustveno vznemiril.
Srečanje z Dennis, dečkovo materjo, bi sicer utegnilo miniti brez hujših posledic, čeprav je prišlo do enonočne ljubezenske avanture. Boby namreč takoj vzpostavi potrebno distanco, čeprav mu je v bistvu Dennis kar všeč, toda ne toliko, da bi spremenil svoje samsko življenje. Toda Bobby se je prikupil Louisu in ker v življenje Dennis in njenega sina s svojim maščevanjem posega
ASTERIK V BRITANIJI,
francoski barvni animirani film, 1986, (ASTERIK CHEZ LES BRETONS), scenarij: Pi-ere Tchernia po albumu Gos-cinnyja in Udenza, režija: Pino van Lamseerde, glasba: Vladimir Cosma.
Vsi francoski otroci poznajo iz stripov slavnega galskega junaka Asterixa, ki ga ga vedno spremljata prebrisani mali Obelix in nenavadno močan in velik Jolitorax. V davnih časih, ko so v Franciji živefi še Galci, o katerih je danes slišati marsikatero šalo, se je to ljudstvo pogumno upiralo invaziji Rimljanov. Tako je nastal tudi strip o Asterixu, ki pa zaradi zanimivih podob in zgodb ne navdušuje le najmlajših bralcev, marveč tudi odrasle.
Prav po teh stripih je nastal tudi film o Asterixu, ki tokrat sliši v svojo galsko vas, da so Rimljani zavladali Britaniji. Brez odlašanja se svojima prijateljema Obelixom in Jolitora-xom odpravi na pomoč. Že spotoma z zvijačo ugonobijo ladjo feničanskih piratov, nato pa se pripravlja na spopad z mnogoštevilčnejšimi Rimljani. Seveda pa ne gre le za merjenje fizične moči - saj je to skorajda nemogoče. Galci morajo najti sod, v katerem se nahaja opojna pijača, ki daje ne-sluteno moč...
Seveda pa je v filmu pazljivemu gledalcu dano opaziti tudi ironične opazke na navade in običaje posameznih narodov, ki so za poznavalce teh še vedno veljavnih karakteristik še posebej zabavne.
Nedelja, 29. 3.
14.35 TVS 1
TAKO KOT KIT,
angleški barvni film, 1979, 82 min. (Very Like A Whale), scenarij: John Osborne, režija: Alan Bridges, fotografija: Mike Reed, glasba: Marc VVilkinson, igrajo: Alan Bates, Gemma Jones, Ann Bell, Leslie Sands, lan Hogg.
Eden najpomembnejših angleških sodobnih dramatikov John Osborne (Ozri se v gne-
vu) se je enako plodovito zapisal tudi filmu in televiziji, za oba medija je napisal nekaj scenarijev in vrsto televizijskih iger. Med drugimi tudi scenarij po slovitem Fieldingovem romanu za z Oskarjem nagrajeni film Tom Jones. Tudi sicer je bilo njegovo sodelovanje z režiserjem Tonyjem Richardsom izredno tesno, saj sta skupaj osnovala filmsko produkcijsko hišo, ki je skrbno gojila vse tisto, iz česar je izšel današnji sodobni angleški film. Tekst za televizijski film je Osborne napisal že leta 1971, toda šele osem let kasneje je film režiral Alan Bridges, eden vidnejših angleških filmskih in televizijskih režiserjev, ki je dobil med drugimi priznanji tudi cannsko Zlato palmo za film Hireling.
Tema Osborne - Bridgeso-vega filma je kriza srednjih let, ki se pokaže še posebej izostreno v obdobju človekove osamljenosti in izpraznjenosti, ki ga ne morejo napolniti niti javni uspehi in na pogled urejeno zasebno življenje. Sir Jock Mellor, uspešen industri-jalec srednjih let, pravkar je bil nagrajen z viteštvom, izgublja stik s svojimi bližnjimi, predvsem z drugo ženo, njegova prva žena z njunim najstniškim sinom živi v Ameriki in tudi z njima je povsem izgubil človeške stike. Sir Mellor v stiski osamljenosti, občutenja bolezni in nemira išče stike, ki bi mu lahko dali oporo, pa ne more premostiti jezov, ki jih je sam postavil med sebe in ljudi. Vzroki za njegovo stanje so neopredeljivi, morda je tu bolezen in slutnja smrti, ali pa gre enostavno za občutenje ne-srečnosti, ki obide človeka tudi v takšnih obdobjih, ko za nesrečnost ni nobenega pravega razloga.
V intimističnem filmu, ki se razpenja od vzdušja zatemnjene melanholičnosti in izgubljajočih se človeških stikov, pa do krčevite euforije javnega nastopanja, ki bi lahko bilo ventil za sprostitev notranje neznosne napetosti, je izvrsten Sir Jock Mellor Alan Bates, ki že zaradi naslovne vloge izstopa iz imenitne igralske ekipe, ki je dodala svoje Osbornovemu scenariju in pretanjeni režiji Alana Bridgesa.
TVS 2
VERONIKA
DESENIŠKA
opera SNG Ljubljana
Skladatelj in dirigent Danilo Švara sodi med tiste slovenske glasbenike 20. stoletja, ki so s svojim ustvarjanjem pokrili vsa področja glasbenih zvrsti: opero, balet, orkestralno, komorno in klavirsko glasbo, samospev, zborovsko glasbo in kantato. Med drugim je napisal tudi pet oper: Kleopatra, Veronika Deseniška, Prešeren (Slovo od mladosti), Ocean in Štirje junaki. Svoje najmočnejše operno delo, je ustvaril z Veroniko Deseniško, opero v štirih dejanjih (1943). Libreto je oblikoval sam po tragediji Otona Župančiča in po delu hrvaškega pesnika Josipa Evgena Tomiča. Skladatelj »stilno niha med tradicionalnim in novim, med novo romantiko in sodobnejšo zvočnostjo«, je zapisal muzikolog dr. A. Rijavec.
Opero so prvič izvedli 29. decembra 1946 v Ljubljanski Operi pod taktirko skladatelja. Obnovili so jo še leta 1951, v sezoni 1982/83 pa so pripravili drugo premiero opere. Leto smo posneli v naslednji izvedbi vlog: Božena Glavak, Ženi Živkova, Franc Javornik, Ivan Sancin, Simeon Gugulov-ski, Alenka Dernač Bunta, Jaka Jeraša, Edvard Sršen, Danijela Hrvatin, Zdenka Gorenc, Milena Morača, Anton Prus in Slavko Štrukelj. Orkestru ljubljanske Opere je dirigirali Igor Švara, na oder pa je opero režijsko postavil Zvone Šedlbauer.
TV realizacija: Majna Sev-nik-Firšt, urednica Danica Dolinar.
SLOVENIJA 1
9.35	Video strani
9.45	Program za otroke, Pe-denjžep
10.15	Stare japonske pravljice: Čudežna čepica
10.30	Videogodba, ponovitev
11.00	Šolska tv, ponovitev, Boj za obstanek: Življenje na robu
11.215 Angleščina - Follow me, 43. lekcija
11.45	Balastne snovi
11.55	Zakaj kopriva peče?
12.00	Poročila
12.05	Video strani
16.05	Video strani
16.15	Napovednik
16.20	Športna sreda: Pred Planico, ponovitev
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Slovenska kronika
17.200.15	Program za otroke, Su-perbabica, angleška nanizanka (11/13)
17.45	Živ žav
18.35	Ep video strani
18.40	Že veste..., Svetovalno izobraževalna oddaja
19.10	Risanka
19.17	Napovednik
19.24	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport
20.00	Epp
20.05	Razrednik, ameriška nanizanka, (18/22)
20.30	Epp
20.35	Bobenčkek, glasbena oddaja
Za marčevski Bobenček so ustvarjalci spet zbrali več zanimivih prispevkov, Sašo bo v studiu gostila Rafka Irgoliča, ki bo skupaj z Milanom Pečov-nikom-Pidžijem povedal vse o svoji nekdanji uspešnici. Ta bo v našem Bobenčku premierno doživela novo izvedbo!
Posneli so kratko reportažo ob nastopu Nadrealistov v klubu Babilon v Ljubljani, pripravili pa so tudi nekaj posnetkov s podelitve glasbenih nagrad Grammy v New Vorku.
21.35	Epp
21.40	Tednik
22.30	Tv dnevnik 3, vreme, šport (VPS 22.30)
22.35	Poslovna borza
23.05	Ep video strani, napovednik
23.10	Sova, Coplan, francoska nanizanka (4/10) (VPS 23.10)
00.00 Šingen, japonska nadaljevanka (2/12)
0.55 Video strani
SLOVENIJA 2
15.25	Video strani
15.35	Sova, ponovitev, Krila, ameriška nanizanka (8/15) Coplan, francoska nanizanka (3/10), Ves svet je oder,
angleška dokumentarna (4/ 13)
17.40	Euroritem, 48., zadnja oddaja
18.00	Regionalni	programi
-	Koper
19.00	Videolestvica
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik RAI
20.00	Epp
20.0510.15	Gospodarska oddaja
20.35	Umetniški večer, Povečava
21.55	F. Čap: Naš avto, slovenski film
23.25	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - saop opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Lepe, plavolase in zagorele
-	francosko-špansko-nem-ška barvna komedija igrajo: Philippe Klebert, Ka-vier Lepetit, režija: Max Pecas
15.30	Arthur, britanski kralj - serijski film
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Don Kihot - risanke, S. O. S. posebna enota
-	serijski film
17.00	Kramljanja - v študiju Tati-ana Juratovec
17.30	Sever vzhod - aktualne oddaje
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Meridiani - aktualna tema
21.10	Juke box - glasbena oddaja v živo (prvi del), vodi: Alex Bini
22.10	Vsedanes - tv dnevnik
22.20	Juke box - glasbena oddaja v živo (drugi del)
23.20	Na Kalifornijskih cestah
-	serijski film
kanal
KANALA
09.45	A-shop
10.00	Ponovitev večernega sporeda, dnevno informativni program
10.30	Male živali
10.45	Tharus, sin Atile, ponovitev zgodovinskega spektakla
11.30	A-shop
19.00	A-shop
19.15	Glasbeni spoti MCM
19.45	A-shop
20.00	Dober večer
20.05	Dnevno informativni program
20.30	Kanalizator show
20.45	V vrtincu - oddaja o filmu na velikih platnih in video kasete
21.05	Ciklus: Slovenske filmske umetnine: Rdeči Boogie
22.50	A-shop Lahko noč
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35TV koledar;
8.45	Glasba; 8.55Horoskop, ponovitev; 9.00 Glasba, risanka; 9.15 Stare obrti: Ko spregovorijo piščali; 9.30 Svetovni festivali: Peru, ponovitev; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola-predmetni pouk: Narovoslov-je; 11.05 Smogovci, serija za otroke, ponovitev (3/23); 11.35 Dragi John, Humoristična serija, ponovitev (21/56); 12.00 Poročila; 12.05 Hiša za počitek, serijski film, ponovitev (2/4); 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10 Spregledali ste-poglejte; 15.30 Iz vašega branja: Antun Matija Reljkovič;
16.00	Poročila; 16.15 Risani film;
16.20	Pregled programa; 16.25 Poročila v angleščini; 16.30 Gremo naprej, družinsko popoldne; 18.00 Poročila; 18.10 Znanstveni pogovori, EPP; 18.40 Santa Barbara, serijski film (49); 19.25 EPP; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05.3-2-1 kviz (8/21); 21.05 Spekter, EPP; 22.05 Dnevnik II; 22.30 Jazz time ; 22.055 EPP; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini;
23.50	Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; O.OOPoročila; 0.05 Odpoved programa.
HTV 2
16.20	Test; 16.35 Napoved programa; 16.40 Video strani; 16.50 TV koledar; 17.00 Malavizija: He Man, risana serija (1/13), Alf, humoristična serija, ponovitev (16), Risanke;
19.20	Male skrivnosti velikih mojstrov kuhinje; 19.25 EPP, Napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.00 EPP; 20.10 Zgodba z naslovne strani: Don Johnson; 20.40 EPP; 20.45 Mala Gloria, serijski film (4/4);
21.35	EPP; 21.40 Življenje brez Georga, humoristična serija (5/6), EPP; 22.10 Umetniški večer-M. Ma-rulič: Judita; 22.55 Metal-mania;
23.55	Odpoved porograma, video strani.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05Roseanne;
9.30	Dežela in ljudje; 10.00 Šolska TV; 10.30 Škotovo zadnje potovanje; 12.50 Klub za seniorje,; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Me žene; 13.35 Čudovita leta; 14.00 High Caparral;
15.00	Jaz in ti; 15.30 Am dam des;
16.05	Supergran; 16.30 Hiti; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Praksa Bulowbogen; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Mix show; 21.30 Pogledi s strani; 21.45 Števen; 23.20 Roadie; 1.00 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 17.10 Umetniški leksikon 17.15 Srečanje z živaljo in človekom; 18.00 Roseanne; 18.30 Povej resnico'19.00 Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Poročila; 21.00 Trailer;
21.30	Kultura; 22.00 Čas v sliki;
22.30	Klub 2, Poročila.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 6.30 Medigra; 8.35 Lajna, madžarska lahka glasba; 9.05 Walt Dis'ney vam predstavlja, ponovitev;
16.00	Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Zlati gala Dšridč, Lajcsi Lagzi in njegovi prijatelji; 16.45 Zemljožerci, poljudnoznanstveni film; 17.15 Liszt: Don Juan, parafraza; 17.30 Obiskovalci, 13. del češke serije; 18.00 Magazin za menedžerje; 18.45 Svet denarja;
19.00	Spomladanski festival; 19.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, tele-šport; 20.35 Dallas, 66. del ameriške serije z naslovom: Konec poti;
21.30	Panorama, svetovna politika;
22.30	Medigra; 22.35 Aktualno;
23.00	Bil je nek vestival, 8. (zadnji) del; 23.50 Dnevnik; 23.55 Dnevnik
MADŽARSKA2
6.00	Sončni tv, za Budimpešto;
16.05	Popoldan; 16.10 Naš ekran, v romunščini; 16.35 Od pet do šest, magazin; 17.35 Za otroke; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.15 Telešport; 18.38 Telefonska igra; 19.00 Z dušo in telesom, 14. del nemške serije; 19.43 Spomladanski festival; 20.00 Program iz regionalnih studiev Budimpešta, Pčcs in Szeged; 21.00 Debatni forum; 22.00 Večerni saldo vreme; 22.50 Filmski klub TV2: Angel smrti N. N., madžarski film
NOVfi90BA
_________
PETEK, 27. MAREC
SOBOTA, 28. MAREC
SLOVENIJA 1
9.10	Video strani
9.20	Program za otroke, Legende sveta, 10. epizoda kanadske nanizanke
9.45	Pravljice iz lutkarjevega vozička, 10., zadnja oddaja
10.10	Jelenček, ponovitev serije HTV (5/13)
10.40	Euroritem, ponovitev 48., zadnje oddaje
11.00	Zelenaura, ponovitev
12.00	Poročila
12.05	Video strani
13.15	Video strani
13.25	Napovednik
13.30	Umetniški večer, ponovitev, Povečava (VPS 13.30)
14.50	F. Čap: Naš avto, slovenski film
16.20	Gospodarska oddaja, ponovitev
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Slovenska kronika
17.20	Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike
19.00	Ep video strani
19.05	Risanka
19.12 Epp
19.17	Napovednik
19.24	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport
19.55	Forum
20.10	Epp
20.15	R. Giordano - E. Monk: Ber-tinijevi, nemška nadaljevanka (4/10)
20.55	Epp
21.00	Oči kritike
21.50	TV dnevnik 3, vreme, šport (VPS 21.50)
22.15	Ep video strani, napovednik
22.20	Sova, Pri Huxtablovih, 35. epizoda ameriške nanizanke (VPS 22.20)
23.45	Coplan, francoska nanizanka (5/10) (VPS 22.45)
23.30	Excalibur,
angleški barvni celovečerni film, 1981, 140 min.; scenarij: John Bo Boorman in Rospo Pallenberg po pripovedi »Arthurjeva smrt« Thomasa Malo-ryja; režija: John Boorman glasba: Trevor Jones, Carl Orff, Richard Wagner; fotografija: Alex Thomson. Igrajo: Ni-gel Terry, Helen Mirren, Nicho-las Clay, Nicol VVilliamson, Cherie Lunghi in drugi.
John Boorman je nedvomno eden najbolj izrazitih in slavnih britanskih režiserjev. Vsi njegovi filmi so samosvoji, vsak med njimi predstavlja nek lasten univerzum, in to nedvomno velja tudi za film Excalibur. Preden je Boormanu uspelo posneti film, je imel precejšnje težave. Scenarij je napisal že na začetku svoje kariere; leta 1969 ga ponudil United Artists, ki ga je zavrnila. Šest let kasneje je scenarij zavrnila tudi VVarner Bros. Scenarij je bil zelo obširen, po njem naj bi nastal kar štiriuren film. Kasneje ga je Boorman zgostil, toda šele uspeh filma Vojna zvezd je prepričal producente družbe Orion, da so investirali v film, da so skratka tvegali. Lucasov film Vojna zvezd je namreč gledljiv kot novoustvarjeni mit, tako zaradi svoje časovne oddaljenosti, pa zaradi večne borbe med dobrim in zlim, kot zaradi vrste motivnih drobcev, ki izven sveta filma oziroma filmskega mita ne obstajajo. Skratka, s filmom Excalibur si je Boorman privoščil mit, in to v svetu in času, ki je mitu radikalno tuj.
V filmu je povzel mit o kralju Arthurju, o čarovniku Merlinu, o vitezih Okrogle mize, o čemu Excaliburju, o svetem Gra-alu... Boorman seveda ni posnel hollywoodskega spektakla, ampak vizualno zanosno podobo, sugestivno in bogato, ki uspešno opravi »nemogočo« nalogo: evocira nekaj, kar je živelo v pripovedi, v govorjeni besedi... Film se začne s temo, ki vlada nad Anglijo, ker le-ta nima kralja. Anglijo bo združil pod eno krono tisti vitez, ki bo imel meč Excalibur.
Neprestane vojne, prošnje vitezov čarovniku Merlinu, naj vendar zagotovi Excaliburja, čarovnikova zvijačnost, s katero se polasti v zaslepljenosti in prevari spočetega Arthurja... vse to so dobro znani drobci iz legende. Tekom celega filma John Boorman ohranja drobce legende, vendar si privošči nekaj, kar je bilo mitu tuje. Ne samo da so njegovi liki zelo človeški, tako Arthur neprestano dvomi, ali ve, kaj je dobro, in zaradi ljubosumja stori nekaj prenagljenih dejanj, ampak z likom čarovnika Merlina Boorman v film vnaša tudi elemente ironije. Tako se pred gledalčevimi očmi razrašča, prikazuje nek mitičen svet, hkrati pa je ta evokacija ironi-zirana.
1,50	Video strani
SLOVENIJA 2
14.50	Video strani
15.00	SP v umetnostnem drsanju, pari prosto, posnetek iz Oaklanda, Reporter: Jolanda Bertole OFF
16.00	Sova, ponovitev, Coplan, francoska nanizanka (4/10), Šingen, japonska nadaljevanka (2/12)
17.40	Euroritem, ponovitev 48., zadnje oddaje
18.00	Regionalni programi - Maribor
19.00	Jazz in blues
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik ZDF
19.55	Epp
20.00	Dobrodošli
21.30	Gore in ljudje
22.30	Koncert Tallis Scholars
23.20	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti -soap opera
14.00	Delo dobi kriminalec - ameriška komedija, igrajo: Mona Freeman, Billy de Wolfe, režija: VVilliam Seiter
15.20	Rapsody of Sweden - dokumentarna oddaja
15.40	Super classic’s Cartoon show - risanke
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Don Kihot - risanke
16.30	Juke box - glasbena oddaja - vodi: Alex Bini
18.30	Studio 2 18.50. Odprta meja
19.00	Vsexdanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap operavv
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Bella tv - razvedrilni program v živo
22.00	Vsedanes - tv dnevnik
22.10	Globus
22.40	Delo dobi kriminalec - ameriška komedija, igrajo: Mona Freeman, Billy de Wolfe, režija: William Seiter
kanal
KANALA
9.45	A-shop
10.00	Ponovitev večernega sporeda, dnevno informativni program
10.30	V vrtincu - oddaja o filmu
10.50	Rdeči Boogie, ponovitev slovenskega filma Karpa Godine
12.30	A-shop
19.00	A-shop
19.15	Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe
19.45	A-shop
20.00	Dober večer
20.05	Dnevno informativni program
20.30	Morilci z gričev, ameriška kriminalka
22.10	A-shop
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar;
8.45	Glasba; 8.55 Horoskop, pono-
vitev; 9.00 Glasba, Risanka; 9.15 Priče preteklosti; Ukročena moč;
9.30	Svetovni festivali: Japonska, ponovitev; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola-predmetni pouk: Družbeno področje, program za učence od V. do Vlil, razreda; 11.05 V zdravem telesu zdrav duh: Rokomet; 11.35 Dragi John, humoristična srija, ponovitev (22/56); 12.00 Poročila;
12.05	Hiša za počitek, serijski film, ponovitev (3/4); 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila;
14.10	Spregledali ste - poglejte;
16.00	Poročila; 16.15 Veni, vidi;
16.20	Pregled programa; 16.25 Poročila v angleščini; 16.30 Gemo naprej, družinsko popoldne; 18.00 Poročila; 18.10 Preteklost v sedanjosti, EPP; 18.40 Santa Barbara, serijski film (50); 19.25 EPP; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 19.55 EPP;
20.00	V velikem planu; 21.30 Kulturna oddaja, EPP; 22.40 Dnevnik II, EPP; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa.
HTV 2
16.20	Test; 16.35 Napoved programa; 16.40 Video strani; 16.50 TV koledar; 17.00 Malavizija: Skrivnosti mesteca U, serija za otroke (4/6), Risanke; 19.15 Meteor-izložba;
19.20	EPP, Napoved programa;
19.30	Dnevnik; 19.55 EPP; 20.10 »Blue lady«, nemški film; 21.35 EPP; 21.40 Roseanne, humoristična serija (5/8), EPP; 22.05 Oakland: SP v drsanju, pari prosto, posnetek; 23.05 EPP; 23.10 Fashion Ta-pe; 23.50 Gardijada; 4.00 Odpoved programa.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki, 9.05 Roseanne,
9.30	Ruščina, 10.00 Šolska TV,
10.30	Zlata kočija, 12.05 To hišo je zgradil Jack. 12.15 Poročila, 13.00 Čas v sliki, 13.35 Čudovita leta,
14.00	Z dušo in telesom, 14.45 Jutrišnji mojstri, 15.00 Jaz in ti, 15.05 Nekoč je bila... Amerika, 15.30 Am dam des, 16.05 Supergran, 16.30 Mini kviz, 17.10 VVurlitzer, 18.00 Čas v sliki, 18.30 Praksa Biilgvvbo-gen, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport,
20.15	Dvojno življenje, 21.15 Pogledi s strani, 21.25 Edvard lomilec src, 23.05 Kratek proces, 0.40 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme, 14.15 Umetniški leksikon, 14.20 Šport, 15.55 Ljubljana Brigita, 17.30 Vaški učitelj, 18.00 Simpsonovi, 18.30 Kolo sreče, 19.0 Zvezna država danes, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kultura, 20.15 Divje živali in mi, 21.00 Znanost, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.30 Šport, 1.00 Poročila.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.30 Medigra; 8.35 Sotrpini, rehabilitacijski magazin; 8.50 Pri-prodno zdravilstvo; 9.00 Dallas, pon. 66. dela; 9.50 Žrebanje lota;
9.55	Sloviti prazniki; 10.20 Serijski film; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Nedokončani portret, Elemčr Ragšlyi;
17.00	Spomladanski festival; 17.10 Obiskovalci, 14. del češke serije;
17.45	Svet denarja; 18.00 Okno, program uslug; 18.55 Vprašanja kristjanov; 19.00 Igra; 19.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, telešport;
20.30	Svetovni dan gledališča; Legenda Čarobne piščali. 23.40 V živo iz gledališča; 0.30 dnevnik; 0.35 Dnevnik Antenne 2.
MADŽARSKA 2
6.00	in 12.00 Regionalni programi; 15.25 Popoldan; 15.30 Filmski program: Panoptikum mesta Prage, 3. del češke serije; 16.30 Com-menius, dokumentarni film; 16.50 Zvonar iz Koronda, portret; 17.30 Za otroke; 18.00 Dnevnik, vreme;
18.15	Pet barvnih krogov, o olimpizmu; 18.43 Telefonska igra; 19.05 Izginuli svetovi, film D. Attenboro-ugha, 1. del: Čudeži v kameninah;
19.45	50 minut o... pisateljih; 20.40 Dempsey in Makepeace, angleška kriminalka; 21.25 Jazz festival 20.8. 1991, 2. del; 22.00 Večerni saldo; vreme; 22.25 Pred koncept dneva;
22.50	Adijo, prijatelj, francoski film; 1975.
SLOVENIJA 1
8.40	Video strani
8.50	Izbor, Angleščina - Follow me, 42. lekcija
9.10	Radovedni Taček: most
9.20	Klub klobuk
11.05	Zgodbe iz školjke
12.00	Poročila
12.05	Tok tok, ponovitev
13.45	Gore in ljudje
14.45	Bobenček, ponovitev glasbene oddaje
15.45	Video strani
15.55	Napovednik
16.00	Tednik, ponovitev
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Asterix v Britaniji, francoski animirani film
18.25	Alf, ponovitev 67. epizode ameriške nanizanke
18.50	Ep video strani
18.55	Risanke
19.08 Napovednik
19.15	Žrebanje 3x3
19.25	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport
19.55	Utrip/VPS 19.55/
20.10	Epp
20.15	Komu gori pod nogami?
21.15	Epp
21.10	Delo na črno, ameriška nanizanka /9/10/
22.10	TV dnevnik 3, vreme, šport
22.35	Ep video strani, napovednik
22.40	Sova, Murphy Brovvn, 17.
epizoda ameriške nanizanke VPS 22.40/
23.05	Coplan, francoska nanizanka /6/10/ /VPS 23.05/
23.50	Tveganje, ameriški film /VPS 23.50/
1.30	Nočne ure, 2. epizoda ameriškega varietejskega programa /VPS 01.30/
1.35	Video.strani
SLOVENIJA 2
8.50	Sova, ponovitev, Pri Huxta-blovih, 35. epizoda ameriške nanizanke
9.25	Planica:	svetovni pokal
v smučarskih skokih, 120 m ekipno, prenos, reporter: Tomaž Lajevec
13.00	Videostrani
13.10	Napovednik
13.15	Videonoč, ponovitev
16.15	Sova, ponovitev, Coplan, francoska nanizanka /5/10/
17.05	Klasika
17.30	Prisluhnimo tišini
17.45	Angleščina v poslovnih stiki
18.00	Poglej in zadeni
18.30	Domači ansambli: Ansambel Trim
18.55	Kremenčkovi, 4. epizoda ameriške risane serije
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik RTV Srbija
20.14 Filmske uspešnice, Škrlatna
barva,
ameriški barvni film, 1985, 145 min. (THE COLOR PURPLE), režija: Števen Spielberg, scenarij: Menno Meyjes po romanu Aliče VValker, fotografija: Allen Daviau, glasba: Quincy Jones, igrajo: Danny Glover, VVhoopi Goldberg, Margaret Avery, Oprah Winfrey, VVillard Pugh, Akosua Busia.
Leta 1985 je film Škrlatna barva vzbudil veliko pozornost občinstva in si prislužil obilico laskavih ocen. Eden od navdušenih kritikov je celo zapisal, da pomeni Škrlatna barva triumf, in da skoraj ni mogoče ostati neprizadet ob filmu, ki ga je posnel režiser Števen Spilberg, znan kot avtor veleu-spešnice E. T. Predloga za film je bil roman pisateljice Aliče VValker, osrednja tema pa je trpljenje črnske ženske in njeno ozaveščanje.
Junakinja Škrlatne barve je mlada Celie, preprosto črnsko dekle, ki mora zgodaj okusiti moško nasilnost in brezsrčnost. Začetek zgodbe je postavljen v leto 1909, prizorišče je majhen podeželski kraj na jugu Amerike. Celie sprejema življenje z naivno preprostostjo in poštenostjo, v katerem je bolečina in odziv nanjo osrednje čustvo. Kot mladoletno dekle jo spolno izrablja očim in ko enega za drugim rodi dečka in deklico, ju da kljub njenemu
upiranju v rejo tujim ljudem. Edino bitje, ki je Celie v oporo, je mlajša sestra Nettie, s katero delita vso zaupno toplino človeških odnosov. Toda kmalu izgubi tudi njo. Vedno znova prenašati udarce in grenkosti, predvsem pa zatajevati svoj lastni jaz, doživljati skrajne točke samopremagovanja, to je življenje, ki je Celie namenjeno tudi potem, ko jo očim ponudi vdovcu s štirimi majhnimi otroki in ko jo brutalni mož s silo loči od ljubljene sestre in ji onemogoči sleherni stik z njo, saj prestreza celo pisma, ki jih Nettie pošilja nesrečni sestri. Notranji preobrat doživi Celie v trenutku, ko mož pripelje domov pevko bluesa Shug Avery, s katero ima razmerje. Tako različni ženski postaneta zaupnici in zaveznici in Celi prične ob samozavestni lepotici odkrivati samo sebe...
Škrlatna barva je film, v katerem kljub moški vladavini in moči dominirajo ženske: ponižane in razžaljene, vendar pogumne in dostojanstvene, pa naj bo to samozavestna Shug, zvesta Nettie ali zatirana Celie.
22.45	Alternativni program 0.15 Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Lady Hamilton - francoska barvna drama, 1968, igrajo: Michele Mercier, Richard Johnson, režija: Christian - Jaque
15.35	Risanke
16.00	Čarobna svetilka - otroški program, Dedkove pripovedke - serijski animirani film, S. O. S. posebna enota - serijski film, Super Classičs Cartoon shovv - risanke
17.00	To je moja glasba - švedski film, igrajo: Eva Henning, Nils Kihlberg, režija: Borie Larsoon
18.30	Globus
19.00	Vse danes - tv dnevnik
19.25	Jutri je nedelja - verska oddaja
19.35	Ryan - soap opera
19.55	Amandoti - soap opera
20.35	Agora - razmišljanje o našem vsakdanjiku
22.15	Vse danes - tv dnevnik
22.25	Caddie - avstralski barvni film, 1976, igrajo: Helen Morse, Taksis Emmanuel, režija: Donald Crombie
kanal
KANAL-A
9.45	A-shop
10.00	Ponovitev večernega sporeda, dnevno informativni program
10.30	Ponovitev celovečernega filma
20.00	Dober večer
20.05	Dnevno informativni program
20.30	Intervju, Ervin Hladnik z gostom
21.00	Vihre vojne, 8/18 ameriška nadaljevanka
22.00	Video grom, glasbena oddaja
23.15	Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe
00.15 Erotična uspavanka, lahko noč
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar;
8.45	Glasba; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Glasba, Risanka; 9.15 Priče preteklosti: Vstajenje stare dame; 9.30 Svetovni festivali: Koreja, ponovitev; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola: Educon; 11.05 Mala »Cro-atia«, oddaja za otroke; 12.00 Poročila; 12.05 Oddaja resne glasbe;
13.05	Slika na sliko, ponovitev;
14.00	Poročila; 14.10 Spregledali ste - poglejte; 16.00 Poročila;
16.15	Glasba; 16.25 Pregled pro-
grama; 16.30 Poročila v angleščini;
16.35	Denver - zadnji dinozaver, risana serija (2/21); 17.00 Istrske teme, oddaja narodne glasbe in običajev (3/6; 17.30 Usode; 18.00 Poročila; 18.10 V registraturi, dramska serija, ponovitev (7/9); 19.05 Dopolnitev; 19.15 V začetku je bila Beseda; 19.25 EPP; 19.28 Nocoj;
19.30	Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 Ali me je kdo iskal?; 20.50 Hrvaške Atene - Dubrovnik, dokumentarna serija (14/14); 21.20 Glasba, RPP;
21.30	Dnevnik II; 21.55 Nogometno
prvenstvo Hrvaške; 22.25 EPP;
23.00	Glasba:	23.40 Poročila
v nemščini; 23.45 Poročila v angleščini; 23.50 Horoskop; 23.55 Poročila; 0.00 Odpoved programa.
HTV 2
8.55	Test; 9.10 Pregled programa;
9.15	TV koledar; 9.25 Planica; Svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos do 12.30/13.00; 14.35 Test;
14.50	Napoved programa; 14.55 Video strani; 15.05 TV koledar; 15.15 Oakland: SP v drsanju, moški prosto, posnetek; 16.25 Nonni in Manni, serijski film (4/6); 17.15 Zlatko in detektivi; 18.00 Turbo-limach;
19.10	Risanka; 19.20 EPP, Napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.00 EPP; 20.10 Klasiki dizajna, tuja dokumentarna serija (4/6); 20.35 Šansoni; 21.05 EPP; 21.10 Cosby sas-how (5); 21.35 EPP; 21.40 Igrani film; 23.15 Klic opolnoči, serijski film (6); 0.05 HIT DEPO; 2.35 Odpoved programa.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Simpsonovi;
9.30	Angleščina za začetnike; 10.00 Francoščina; 10.30 Ruščina; 11.00 Grofica in njen polkovnik; 12.30 Halo Avstrija, halo Dunaj, 13.35 Takšen cepec; 14.55 Komedija Ca-pers; 15.10 Jaz in ti; 15.30 Boule in Bill; 16.00 Otroški Wurlitzer; 17.35 Če me vprašaš; 18.00 Čas v sliki;
18.05	Nogomet; 18.30 Praksa Bulovvbogen; 19.30 Čas v sliki;
20.00	Šport; 20.15 Stavimo da;
22.10	Zlata dekleta; 22.35 Kača v mavrici; 0.10 Čas v sliki; 0.15 C.C. in kompanija; 1.35 Čas v sliki; 1.40 Ex libris.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 11.25 Umetniški leksikon; 11.30 Šport; 13.05 La finta semplice (opera); 15.45 Pisano za televizijo; 16.00 Visoka hiša; 17.00 Draga družina; 17.45 Kdo me hoče;
18.00	Roseanne; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Kavarna Astoria; 21.55 Čas v sliki; 22.10 Šport; 22.40 Rdeči kavč; 23.10 Princ iz Paisley parka;
0.	15 Portret Fattyja Georga; 1.00 Čas v sliki; 1.05 Ex libris.
MADŽARSKA 1
6.15	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 7.30 Za otroke in ne le za njih; 11.00 TV-magister; 12.30 Panorama, svetovna politika, pon.;
13.30	Sezamova ulica, za otroke;
14.30	Rock glasba; 15.00 Barometer, politični shovv; 16.05 Operna loža, Humperdinck; Janko in Metka; 16.50 Kamera variete; Gy6rgy Rosza shovv; 17.55 Otroški kotiček;
18.25	Nova moda; 19.00 Joily Joker, nemška serija; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Hongkonška brezna, ameriški film za odrasle; 22.15 Medigra, D. Kostzolanyi; 22.20 »Bongo«, žrebanje dobitnih številk za marec v okviru zabavnega programa; 23.35 Madame Tallien, francoski film; 0.55 Dnevnik.
MADŽARSKA 2
7.00	Sončni Tv, za Budimpešto;
10.00	Prizma, način življenja; 10.30 Ne le zelenjava; 11.00 Za otroke; Hiša smeha, Čebelica Maja, Otroci svobode; 12.52 Jšnos Balogh, portret; 13.25 Popoldan; 13.35 Čudovite živali; 13.50 Charlie Chaplin, portret; 15.20 Avtomagazin; 15.45 Co-menius, portret; 16.55 Tekmica, otroška serija; 17.01 Za otroke, Smrkci, risanka; 17.30 Knight Ri-der, ameriška serija; 18.30 Telešport; 19.00 Žur, tv-film po noveli Petra Nadasa; 19.35 Kings Singes,
1.	del koncerta v Budimpešti; 20.15 Poezija meseca, februarski izbor;
20.40	Ameriška košarka; 21.40 Plesno srečanje; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva; vreme; 22.25 Parabola, zunanja politika; 23.00 Prevarani, nemški tv-film.
NEDELJA, 29. MAREC
SLOVENIJA 1
8.30	Video strani
8.40	Program za otroke, Živ žav
9.35	Superbabica, angleška nanizanka, 11/11
10.00	Pred zborovskim tekmovanjem: Naša pesem '92
10.00	San Remo '92, ponovitev
11.30	Obzorja duha
12.00	Poročila
12.05	Ep video strani
12.10	Ljudje in zemlja
12.40	Domači ansambli, ansambel Trim, ponovitev
13.05	Video strani
14.25	Video strani
14.35	Tako kot Kit, angleški film
15.55	Napovednik
16.00	P. Veldham: Kapitan James Cook, angleška nadaljevanka (5/8)
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Za Bermudskim trikotnikom,
ameriški barvni film, 1975, 70 min., (BEVOND THE BERMU-DA TRIANGLE), režija: VVilliam A. Graham, scenarij: Charles A. McDaniel, igrajo: Fred Mac-Murray, Sam Groom, Donna Mills, Suzanne Reed, Dana Plato, Dan White.
Desetletja so svet burile novice o izginjanju ladij in letal v skrivnostnem Bermudskem trikotniku jugovzhodno od ameriškega rta Hatterasa. Ugibanja o vzrokih za številne nepojasnjene nesreče ali bolje izginotja, so bila seveda odlična snov za napet televizijski film, v katerem postane prijeten kraj ob obali južne Floride prizorišče ugibanj in strahov.
Osrednji lik zgodbe je upokojeni Harry Ballanger, premožen lastnik luksuzne jahte, človek ki se v poznih letih zaljubi v očarljivo mlado Jill. Sredi prijetnega življenja na ladji vznemiri Harryja in njegovo družbo vest o pilotu v majhnem letalu, ki je brez sledu izginil nad morjem. Kmalu zatem se ponesrečita Harryjev prijatelj in njegova nova žena na poti na medene tedne. Wendy, mala nevestina hčerka iz prvega zakona, se ne more sprijazniti z mislijo, da je izgubila mamo. Od Harryja pričakuje pomoč, saj je prepričana, da mati ni mrtva. Ta si seveda sam na vse kriplje prizadeva, da bi odkril sled, s pomočjo katere bi bilo mogoče pojasniti nesrečo. Toda vsa, kar izve, ga samo še bolj zbega. Ko nazadnje izgine Jill, samo nekaj ur potem, ko je sprejela njegovo ženitno ponudbo in na morju odkrijejo njeno prazno jadrnico, se odloči, da bo za vsako ceno razvozlal skrivnost Bermudskega trikotnika...
18.20	...
18.50	TV mernik
19.05	Risanka 19.13 Napovednik
19.20	Slovenski loto
19.24	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport
19.55	Zrcalo tedna
20.10	Epp
20.15	Zdrav
21.15	Epp
21.20	Galaktična Odiseja, japonska dokumentarna serija (1/8)
22.10	TV dnevnik 3, vrem, šport
22.30	Ep video strani 22.33 Napovednik
22.35 Sova, Ko se vname star panj, angleška nanizanka, 11/13, Coplan, francoska nanizanka, 7/10
23.45 Video strani
SLOVENIJA 2
9.25	Planica - finale svet. pokala v skokih, prenos in podelitev, Reporter: Tom Lajovec
16.00	Video strani
16.10	Napovednik
16.15	Sova, ponovitev, Murphy Brovvn, 17. epizoda ameriške nanizanke, Coplan, francoska nanizanka, 6/10
17.25	Športno popoldne, Oakland - SP v umet. drsanju, prosto (M) in ples prosti program, Reporter: Jolanda Bertole
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik HTV
20.00	Potovanja, angleška poljudnoznanstvena serija (9/9)
20.50	Dekalog, poljska nanizanka (5/10)
21.50	Športni pregled
22.10	D. Švara: Veronika Dese-niška
23.40	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20 Amandoti - soap opera
14.00	Caddie - avstralski barvni film, 1976, igrajo: Helen Morse, Takis Emmanuel, režija: Donald Crombie
15.40 Risanke
16.00	Čarobna svetilka - otroški program, Opera dei fantoc-cini: Pulcinella - trgovec s sužnji ljubezni (lutke), Dedkove pripovedke - serijski
animirani film
15.40	Agora’ - razmišljanja o našem vsakdanjiku
18.20	Meridianii - aktualna tema
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Julie - ameriška barvna drama, 1978, igrajo: Lesley Ann VVarren, Rip Torn, režija: Paul Wendkos
22.10	Žrebanje loto
22.15	Vsedanes - tv dnevnik
22.25	Na kalifornijskih cestah - serijski film
23.15	Yesterday - zgodovina Pop Musič
Poročila; 14.35 Mikser M; 15.05 Risane serije: »Lisica in Lokviči« (2/ 11); 15.30 Nedeljsko popoldne;
17.00	Poročila v angleščini; 17.05 Mozart na turneji, glasbeno dokumentarna serija (13/13); 18.00 Poročila; 18.10 Dopolnitev; 18.35 Skušnjave življenja, tuja dokumentarna serija (12/12); 19.25 EPP; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 Sedma noč; 21.35 »Eg-zekutor«, drama, EPP; 22.30 Dnevnik II; 22.55 Šport, EPP; 23.10 Glasba; 23.45 Poročila v nemščini;
23.50	Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa
HTV 2
8.55	Test; 9.10 Pregled programa;
9.15	TV koledar; 9.25 Planica; Svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos do 12.30/13.00; 15.35 Test;
15.50	Napoved programa; 15.55 Video strani; 16.05 TV koledar; 16.15 Oakland: SP v drsanju, plesi prosto, posnetek; 17.15 Mala princeza, ameriški film; 18.50 Tom in Jerry kot mulca, risana serija (1/13);
19.15	TV fortuna; 19.20 EPP, Napoved programa; 19.30 Dnevnik;
20.00	EPP; 20.10 Hollywoodski spomini (4); 21.00 EPP; 21.05 »Bagdad Cafe«, humoristična serija (7); 21.30 EPP; 21.35 Pakistan, potopis (1/6), EPP; 22.05 Blue Moon;
22.35	EPP; 22.40 Ljubezen popoldne, francoski film; 0.05 Odpoved programa, Video strani
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Kultura; 9.30 Katoliško bogoslužje; 10.15 Univer-sum; 11.00 Ura za tisk; 12.00 Tedenski pregled; 12.30 Usmeritev;
13.00	Čas v sliki; 13.10 Roseanne;
13.35	Ljubljeni Giorgio; 15.20 Vse ali nič; 15.30 Jaz in ti; 15.55 Sedemkrat jaz in ti; 16.15 En, dva ali tri;
18.00	čas v sliki; 18.05 Roseanne;
18.30	Praksa Bulovvbogen; 19.30Čas v sliki; 20.00 šport; 20.15 Zadnji cesar; 21.10 Dunaj ostane Dunaj; 22.50 Vizija; 22.55 Gledališče; 0.30 Čas v sliki
kanal
KANAL A
9.00	Ponovitev filmskega sporeda prejšnje nedelje
13.05	Video grom, glasbena oddaja
20.00	Celovečerni film
21.40	Ponovitev intervuja Ervina Hladnika z gostom
21.55	Kupček za davek, ponovitev torkove davčne napovedi
22.10	Ponovitev filma po želji gledalcev
HTV 1
8.10 Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar 8.45 Glasba; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.20 Priče preteklosti: Čudodelna moč vode; 9.35 Svetovni festivali: Thailand, ponovitev; 10.00 Poročila; 10.05 Nedeljski živec, oddaja za otroke; 11.05 Risani filmi; 11.30 Govorimo o zdravju; 12.00 Poročila; 12.05 Plodovi zemlje, oddaja za kmetovalce; 13.00 Mir in dobro;
13.30	TV Teden, ponovitev; 14.00
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 9.00 Čas v sliki; 9.05 Nekoč je bila... Amerika; 9.30 Očarljiva Jeanie; 10.00 Pan opti-kum; 12.30 Kultura skupnega življenja, Umetniški leksikon; 13.00 Domovina, tuja domovina; 13.30 Slike iz Avstrije; 15.00 Športno popoldne; 19.30 Čas v siki; 20.15 Co-lumbo; 21.50 Čas v sliki; 21.55 Šport; 22.00 L. A. Law; 22.50 Pikantno darilo; 0.35 FBI; 1.20 Čas v sliki
MADŽARSKA 1
6.45	Vaška tv, magazin; 8.30 Za otroke; 8.30 Nedeljski magazin; ne le za tiste, ki doma sedijo; 10.55 Tungsram-Honved, m. košarka;
12.30	Kčsite pri nasl; 13.25 Financial Times, poslovne novice; 13.50 Za boljši jezik; 14.00 Expo '96, reportaža; 14.30 Arhitektura na razpotju, dokumentarna serija; 15.15 Zaznavanje, poljudnoznanstvena serija;
15.45	Tele video '92; 16.00 Časovni stroj, zgodovinski kviz; 16.40 Verski program za reformate; 17.00 Walt Disney vam predstavlja, risanke, serijski film; 18.45 Gool, nogometni pregled; 19.30 Teden, dnevnik, telešport; 20.35 Mati, »Vse kar je živo, izvira iz matere«, tv film ob 100-letnici rojstva Jčzsefa Minds-zentyja; 21.40 Medigra, D. Koszto-lšnyi; 21.45 Ocarjevi nagrajenci: Pot upanja, švicarski film; 22.35 Srečanja nultega tipa, sci-fi magazin
MADŽARSKA 2
7.00	Sončnica, za Budimpešto;
9.05	Za otroke; 10.12 24-urni tek;
10.35	Iskanje poti, debatni program za najstnike; 11.00 Sv. maša v spomin Jdzsefu Mindszentyju; 12.15 Euroklick, delo in življenje v Evropi; 12.55 Tretji kanal, Dominika, 3. del; 13.25 Nogomet na angleški način; 13.45 Tri želje; 14.35 Popoldne; 14.45 Usode, magazin; 15.45 New York, zgodovina mesta; 16.50 Filmski muzej, v glavni vlogi Toto, ital. film; 18.25 Delta; 18.50 Spomladanski festival; 19.05 Familia DD, madžarska serija; 19.40 Metro-koncert v Športni dvorani; 21.30 Hollywood, »proizvodnja« zvezdnikov; 22.15 Dogodki tedna; 23.10 Telešport
PONEDELJEK, 30. MAREC
SLOVENIJA 1
8.45	Video strani
8.55	Program za otroke, radost Evrope
10.10	R. Giordano: Bertinijevi, ponovitev nemške nadaljevanke (3/10)
11.00	TV mernik, ponovitev
11.15	Forum, ponovitev
11.30	Utrip, ponovitev
11.45	Zrcalo tedna, ponovitev
12.00	Poročila
12.05	Video strani
16.35	Video strani
16.45	Napovednik
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Program za otroke, Radovedni Taček: časopis
17.25	Jelenček, serija HTV (8/13)
17.55	...
18.10	Obzorja duha, ponovitev
18.40	Ep video strani
18.45	Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena oddaja
19.10	Risanka
19.17	Napovednik
19.24	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče
20.24	Epp
20.30	Gospod Bean, angleška nanizanka, 4/4
20.55	Epp
21.00	H. Ibsen: Strahovi, švedska drama (Ghosts - Gengangare), scenarij: M. Garpe in G. Jensen (po H. Ibs-nu), igrajo: Agneta Ekmanner, Gerhard Hoberstorfer, Sten Ljunggren, Gustav Kling, Gu-nilla Rdhr, režija: Margareta Garpe.
--------------
Ob zgodovinskih dramah je norveški dramatik Henrik Ibsen (1828-1906) napisal vrsto modernih dram v prozi, ki so realistične, satirične in simbolične; v njih je napadal zablode tedanje družbe in se zavzemal za moralna načela; obravnaval je predvsem probleme ljubezni, zakona, dednosti in iskrenosti.
»Strahovi« je ena njegovih najpomembnejših družinskih dram; odkriva katastrofalne posledice dogodkov, ki so se zgodili v preteklosti. To je igra o morali in nemorali, o resnici in lažeh, o starših in otrocih.
Švedska režiserka Margareta Garpe je delo okrajšala in aktualizirala, saj meni, da so problemi, ki jih drama obravnava, univerzalni.
22.40 TV dnevnik 3, vreme, šport 23.05 Napovednik 23.10 Ep video strani 23.15 Sova, Coplan, francoska nanizanka, 8/10, Zvezdne steze; 13. epizoda ameriške nanizanka
0.45 Video strani
SLOVENIJA 2
15.45	Video strani
15.55 Oči kritike, ponovitev
16.45	Sova, ponovitev, Ko se vname star panj, angleška nanizanka, 11/13, Coplan, francoska nanizanka, 7/10
18.00	Slovenska kronika
18.30	športni dogodek, ponovitev
19.00	Videošpon 19.25 Napovednik
19.30	TV dnevnik Koper-Capodi-stria
20.00	Kviz
20.30	Gospodarska oddaja
21.00	Sedma steza
22.45	Ciklus filmov A. Hitchcocka, Sabotaža,
arfgleški črno-beli thriller, 1936, 76 min., scenarij: Char-
les Bennet po romanu Tajni agent Josepha Conrada, režija; Alfred Hitchcock, fotografija: Bernard Knovvles, glasba: Louis Levy, igrajo: Oscar Ho-molka, Sylvia Sidney, John Lo-der in drugi.
Film Sabotaža je nastal po romanu Tajni agent Josepha Conrada. Zato so film Sabotaža često zamenjevali s Hitc-hockovim prejšnjim filmom Tajni agent. Toda mojster je povsem upravičeno spremenil naslov - ne zgolj iz banalnega razloga, da pač ne bi imel dveh filmov z enakim naslovom, ampak zato, ker je iz Conradove-ga romana vzel samo del in jii poskušal ufilmiti »celote«. Že to dejstvo, ta nespoštljiv odnos do prvega »pravega« vohunskega romana, je dodobra razburilo literarne puriste. Javnost pa je še mnogo bolj vznemiril tisti del filma, po katerem je nastal naslov: sabotaža. Film Sabotaža je še en Hitchcockov thriller iz tridesetih let, v katerem so posamezni prizori večji kot celoten film, bolj kot film se namreč v spomin vpisujejo posamezne sekvence. Prizor, ki je javnost ogorčil in ki je sočasno mojstrovina, je prizor, v katerem nič hudega sluteči deček nosi paket s peklenskim strojem. Na pot ga je poslal njegov očim Verloc, ki pod krinko lastnika majhnega kina opravlja sabotaže po naročilu tuje tajne službe. Deček se na poti po Londonu obira, njegovo pozornost pritegnejo vedno nove atrakcije, čas pa se neusmiljeno izteka. Gledalec, ki ve, na katero uro je tempirana bomba, je v grozljivem položaju...
22.45	Alternativni program, Kriminal
23.15	Yutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Julie - ameriška barvna drama, 1978, igrajo: LesleyAnn VVarren, Rip Torn, režija: Paul VVendkos
15.35	Dedkove pripovedke - serijski animirani film
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Don Kihot - risanke, S. O. S. posebna enota
-	serijski film
17.00	Na kalifornijskih cestah
-	serijski film
18.00	Yesterday - zgodovina Pop Musič
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Ponedeljkov športni pregled
22.00	Vsedanes - tv dnevnik
22.10	Princ Regent - angleška
barvna	nadaljevanka
v osmih delih (sedmi del) igrajo: Peter Egan, Nigel Davenport. Susannah York, režija: Michael Simpson
23.00	Na kalifornijskih cestah
-	serijski film
8.45 Glasba; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Glasba, Risanka; 9.15 Priče preteklosti: Kitajski Pacifik;
9.30	Svetovni festivali: Maroko, ponovitev; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola-razredni pouk: program za učence l. in II. razreda; 11.05 Jaz, lutkar (2/7); 11.20 Serija za otroke;
11.35	Dragi John, humoristična serija, ponovitev (23/56); 12.00 Poročila; 12.05 Hiša za počitek, serijski film, ponovitev (4/4); 13.00 Spregledali ste-poglejte; 14.00 Poročila; 14.10 Spregledali ste-poglejte;
16.00	Poročila; 16.15 TV izložba, Pregled programa; 16.25 Poročila v angleščini; 16.30 Gremo naprej, družinsko popoldne; 18.00 Poročila; 18.10 Dokumentarna oddaja, EPP; 18.40 Santa Barbara, serijski film (51); 19.25 EPP; 19.28 Nocoj;
19.30	Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 Svet športa; 20.50 Hrvaška v svetu;
21.30	»7/7«, pregled zunanjepolitičnih dogodkov; 21.50 Glasba, EPP; 21.55 Dnevnik II; 22.20 J. Hat-ze: Vrnitev, opera (1/2); 22.55 EPP;
23.00	Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 0.05 odpoved programa.
HTV 2
15.20 Test; 15.35 Napoved programa; 15.40 Video strani, 15.50 TV koledar; 16.00 Malavizija: Daktari, serijski film, ponovitev (18/39), Risanke, Hišni ljubljenci; 18.05 Oakland: SP v drsanju, ženske prosto, posnetek; 19.15 Meteor-izložba;
19.20	EPP, Napoved programa;
19.30	Dnevnik; 20.00 EPP; 20.10 Popolni tujci, serijski film (11/28):,
20.35	EPP, Glasba; 20.50 Oakland: SP v drsanju, revija, posnetek;
22.20	EPP; 22.25 Gabrijelov ogenj, serijski film (5/21); 23.15 Izven tokov; 0.15 Odpoved programa, Video strani.
kanal
KANAL - A
09.45	Ashop
10.00	Ponovitev sobotnega programa; A shop
19.15	Glasbena oddaja
19.45	A shop
20.00	Dober večer
20.05	Informativno dokumentarni program
20.30	Borza
21.00	Celovečerni film; po filmu: Lahko noč
l®.
\
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar;
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki, 9.05 Roseanne,
9.55	Dobro poglej, 10.00 Šolska TV,
10.30	Columbo, 12.00 Visoka hiša,
13.10	Spori, 13.35 Tisoč mojstrskih del, 13.45 Podeželski učitelj, 14.15 Z dušo in telesom, 15.00 Jaz in ti,
15.05	Nils Holgerson, 15.30 Am dam des, 16.05 Supergran, 17.10 VVurlitzer, 18.00 Čas v sliki, 18.30 Praksa Bulovvbogen, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport, 21.15 Pogledi s strani, 21.25 Miami vice, 22.10 Homeboy, 0.00 Not Mozart, 0.30 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme, 15.25 Umetniški leksikon, 15.30 Šport, 16.55 Široke ceste sveta, 17.30 Lindenstrasse,
18.00	Roseanne, 18.30 Show Rudija Carrella, 19.00 Zvezna država danes, 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kultura,
20.15	Podeželski zdravnik, 21.00 Novo v kinu, 21.15 Compass, 22.00 Čas v sliki, 22.30 Skrivnost rib, 0.00 Čas v sliki.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.30 Medigra; 8.35 Lovejoy, angleška serija, pon.; 10.15 Sloviti prazniki 1. april v Brillu; 10.40 Serijski film; 16.00 Popoldanski saldo;
16.10	Kako prenesemo teh 8 ur? 1. del, pon.; 16.35 Rezerviran čas;
16.55	Zajtrk plus, ponovitev; 17.20 Obiskovalci, 15. del češke serije;
17.50	Katoliška kronika; 18.00 Svaki; 18.40 Svet denarja; 18.50 Video-klipi; 19.00 Igra; 19.15 Za otroke;
20.00	Dnevnik, telešport; 20.35 Rezerviran čas; 21.15 Zuriška dvorana oklepov, nemška serija; 22.05 Medigra; 22.35 Imej rad ponedeljek, iz gledališča Arany Jšnos; 23.20 »Sic itur ad astra«, razgovor z 90-letnim prof. Zoltanom Bayjem, ki živi v ZDA, 2. del: 23.40 Dnevnik; 23.45 Dnevnik BBC.
MADŽARSKA 2
6.00	Sončni tv, za Budimpešto;
15.00	Zasedanje Parlamenta, prenos; 17.10 Naš ekran, v hrvaškem in srbskem jeziku; 17.35 Za otroke;
18.00	Dnevnik, vreme; 18.14 Pop-rock; 18.40 Telefonska igra; 19.00 Bčla Varga, portret, 1. del; 19.30 J. S. Bach: Brandenburški koncert;
20.00	Telešport; 21.00 Studio '92, kulturni tednik; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva; vremenska napoved; 22.25 Pred koncem dneva; 22.50 Veliki preval, 1. del francoske serije.
TOREK, 31. MAREC
SLOVENIJA 1
8.50	Video strani
9.00	Program za otroke, zgodbe iz školjke
10.00	Šolska TV, Boj za obstanek: Resnična zgodba o gospodu voluharju
10.25	Angleščina - Follovv me, 44. lekcija
10.45	Mleko in mlečni izdelki
10.55	Zakaj konje podkujejo
11.00	Sedma steza, ponovitev
11.30	Prisluhnimo tišini, ponovitev
11.45	Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev
12.00	Poročila
12.05	Video strani
15.20	Video strani
15.30	Napovednik
15.35	Ciklus filmov A. Hitchcocka, Sabotaža, ponovitev angleškega filma
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik
17.10	Program za otroke, P. Golia: Jurček, posnetek 3. dela gledališke predstave SNG Maribor
17.35	Alf, 68. epizoda ameriške nanizanke
18.00	Prve ljubezni - Lajf je lajf, igrani film
18.35	Ep video strani
18.40	Flamenko Viktorja Papeža
V glasbi sicer zanesenjakov ne manjka, vsak posebej pa ima za seboj svojo posebno zgodbo. Zgodbo o tem, kako ga je glasba začarala. Eno takih zanimivih zgodb pripoveduje Viktor Papež, ki poučuje kitaro na velenjski glasbeni šoli, klasično kitaro seveda, svoje življenje pa je posvetil španskemu flamencu. V skopih minutah smo skušali zarisati skico njegove hoje za zvoki fla-menca in njegovi predstavitvi delčka programa, s katerim sicer nastopa na koncertih doma in v tujini.
19.05	Risanka
19.17	Napovednik
19.24	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče
20.15	Vreme 3, šport 4
20.24	Epp
20.30	Osmi dan
21.20	Novosti založb
21.30	Epp
21.35	J. Mortimer: Počitniška hiša,
angleška nadaljevanka, (Sum-mer's Lease), scenarij: John Mortimer, igrajo: Sir John Gi-elgud, Sušam Fleetvvood, Michael Pennington, Leslie Philips, Rosemary Leach, Annette Crosbie in drugi, režija: Martyn Friend.
Molly Pargeter ugotovi, da mora njena družina nekam na počitnice. V časopisu najde zanimiv oglas: v Toskani odda-
jajo počitniško hišo po zmerni ceni. Molly in njen oče Hevar-ford se takoj navdušita, drugi pa ne preveč.
Končno družina Pargeter pride v Italijo, v vilo »Felicito«. Navdušena Molly takoj ugotovi, da se ni zmotila; odsotni lastnik Buck ji zbudi simpatije, saj je očitno, da je tudi on ljubitelj umetnosti. Medtem ko se drugi zabavajo na svoj način, začne Molly odkrivati Backovo življenje in spozna, da je mož v nevarnosti...
Nadaljevanja v štirih delih skuša zadovoljiti različne okuse. Na prvi pogled gre za humoristično detektivsko zgodbo, vendar bodo mnogi v njej našli še kaj več: analizo življenja v tujini, razmišljanja o umetnosti pa odlično igro velikana angleškega gledališča in filma - Sira Johna Giuel-guda.
22.25	TV dnevnik 3, vreme, šport
22.50	Poslovna borza
23.00	Napovednik
23.05	Ep video strani
23.10	Sova, Chelmsford leta 123, angleška nanizanka, 5/7, Co-plan, francoska nanizanka, 9/10
0.20 Video strani
SLOVENIJA 2
14.00	Oakland - revija, posnetek, reporter: Jolanda Bertole
13.50	Video strani
16.30	Sova, ponovitev, Coplan, francoska nanizanka, 8/10, Zvezdne steze, 13. epizoda ameriške nanizanke
18.00	Regionalni programi - Koper, slovenska kronika
19.00	Sanremo '92
19.30	TV dnevnik Sarajevo
20.00	Kviz
20.30	Tuji show
21.30	Omizje, kontaktna oddaja
23.30	Svet poroča
0.10 Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Ponedeljkov športni pregled (ponovitev)
15.30	Dedkove pripovedke - serijski animirani film
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Opera dei Fantoc-cini: Pulcinella - trgovec s sužnji ljubezni (lutke), Don Kihot - risanke
17.10	Princ Regent - angleška
barvna	nadaljevanka
v osmih delih (sedmi del), igrajo: Peter Egan, Nigel Davenport, Susannah York, režija Michael Simpson
18.00	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Prihodnje poletje - francoska barvna drama, 1985, igrajo: Claudia Cardinale, Philippe Noiret, režija: Nadine Trintignant
22.15	Vsedanes - tv dnevnik
22.25	Dosje o mamilih
23.10	Na kalifornijskih cestah - serijski film
kanal
KANAL - A
10.00	Ponovitev večernega sporeda; A shop
19.00	A shop
19.15	Glasbena oddaja
19.45	A shop
20.00	Dober večer
20.30	Celovečerni film
22.15	Glasbena oddaja; po oddaji: Lahko noč
SREDA, 1. APRIL
HTV 1
8.10	Test: 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar;
8.45	Glasba; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Glasba, Risanka; 9.10 Španska armada, tuja dokumentarna serija, ponovitev (1/3); 10.00 Poročila; 10.05 TV šola-predmetni pouk: Jezikoslovno umetniško področje, program za učence od V. do Vlil. razreda; 11.05 Mali veliki svet; 11.35 Dragi John, humoristična serija, ponovitev (24/56); 12.00 Poročila; 12.05 Slepo zaupanje, serijski film, ponovitev (1/4); 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10 Spregledali ste - poglejte; 16.00 Poročila, Pregled programa; 16.10 Poročila v angleščini;
16.15	Malavizija; 16.45 Gremo naprej, družinsko popoldne; 18.00 Poročila; 18.10 Oddaja za učitelje, RPP; 18.40 Santa Barbara, serijski film (52); EPP; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 Spekter; 21.05 Fluid-rock cafe, EPP;
21.35	Dnevnik II; 22.00 Izseljena Hrvaška; 22.45 Glasba; 22.55 EPP;
23.00	Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 0.05. Odpoved programa.
HTV 2
15.35	Test; 15.50 Napoved programa; 15.55 Video strani; 16.05 TV koledar; 16.15 Malavizija: Kapetan James Cook, serijski film (3/8), Bat-man, serijski film (22/34), Risanka;
19.15	Loto; 19.20 EPP, Napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.00 EPP; 20.10 Trenterjeve zgodbe (2/ 6); 21.30 EPP; 21.05 Kavarna Na zdravje, humoristična serija (19); 21.30) EPP; 21.35 Znanstveni forum; 22.50 Jazz; 23.20 Odpoved programa. Video strani.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki, 9.05 Roseanne,
9.30	Angleščina za začetnike, 10.00 Šolska TV, 10.30 Tak cepec, 12.05 Šport, 13.00 Čas v sliki. 13.35 Čudovita leta, 14.00 Z dušo in telesom, 14.45 Jutrišnji mojstri, 15.00 Jaz in ti, 15.30 Am dam des, 16.05 Supergran, 17.10 Wurlitzer, 18.00 Čas v sliki, 18.30 Praksa Bulovvbo-gen, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport,
21.15	Tovarna oficirjev, 0.10 FBI, 0.55 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme, 18.10 Umetniški leksikon, 16.15 Šolska TV, 16.45 Biblija v slikah, 17.30 Usmeritev, 18.00 Roseanne, 18.30 Gaudimax, 19.00 Zvezna država danes, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kultura, 20.15 Njega dni, 22.00 Čas v sliki, 22.30 Oskar Countdovvn 1992 z Desiree Nos-busch, 0.00 Čas v sliki.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.30 Medigra; 8.35 Angleščina; 9.00 Asklš, film Črne Skrinje;
9.35	Carstvo ptice z lirastim repom, poljudnoznanstveni film; 10.45 Serijski film; 16.00 Popoldanski saldo; 16.10 Drehscheibe Europa, nemški magazin; 16.45 Rezerviran čas; 17.00 Velika selitev, poljudnoznanstveni film; 17.25 Oblikovalci, 16. (zadnji) del češke serije;
17.55	Risanke M. Jankovicsa; 18.40 Svet denarja; 18.50 Videoklipi;
19.00	Igra; 19.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Tvvin Pe-aks, 15. del ameriške serije (za odrasle); 21.25 Medigra; 21.30 Nagrada Oscar '92; 23.00 Calcio, italijanski nogomet; 0.40 Dnevnik; 0.45 Dnevnik BBC.
MADŽARSKA 2
6.00	Sončni tv, za Budimpešto;
10.00	Zasedanje Parlamenta, prenos; 16.10 Popoldne; napoved programa, vreme; 16.15 Naša obrazov-ka, v slovaščini; 16.40 Od pet do šest, zabavni informativni magazin;
17.40	Za otroke, Moj mali poni, risanka; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.38 Telefonska igra; 19.00 Varuj sanje, angleška serija; 20.00 Levji kremp-lii, filmi za izpit visokošolcev; 20.40 Športna pomoč, 1. del; 21.35 Ka-merno gledališče, razgovor o uprizoritvi Othella; 22.00 Večerni saldo; vreme; 22.25 Pred koncem dneva;
22.50	Zadnjih sedem dni Anne Frank, dokumentarni film.
SLOVENIJA 1
9.10	Video strani
9.20	Program za otroke, Geniji in genijalci, igrana serija (4/ 8)
10.10	Retrospektiva slovenske opere, D. Švara: Veronika Dgsgh išRd
11.10	J. Mortimer: Počitniška hiša, ponovitev angleške nadaljevanke (1/4)
12.00	Poročila
12.05	Video strani
15.45	Video strani
15.55	Napovednik
16.00	Potovanja, angleška poljudnoznanstvena serija, ponovitev (8/9)
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
117.10	Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke
19.10	Risanka
19.17	Napovednik
19.24	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče
20.24	Epp
20.30	Film tedna, Ucho,
češkoslovaški črno beli film, 1969, 92 min. (Ucho), scenarij: Jan Prochazka, režija: Karel Kachyna, fotografija: Josef II-lik, glasba: Svatopluk Havelka, igrajo: Jirina Bohdalova in Radoslav Brzobohaty.
Film Uho je doživel svojo svetovno premiero leta 1990, 21 let po svojem nastanku v letu po Praški pomladi, na svetovnem filmskem festivalu v Montrealu. Leta 1990 je bilo leto odpiranja filmskih bunkerjev v dežalah Vzhodne Evrope in na dan so prihajali filmi, ki so jih v realsocialističnih dežalah sicer omogočili posneti, niso pa dovolili njihovega predvajanja. In zanimivo je, da so oblasti vedele, da omogočajo snemanje filmov, ki so bili kritično do te oblasti. Prav tako avtorji teh filmov, med njimi tudi Karel Kachyna, niso bili onemogočeni. Kachyna je, na primer, po prepovedanem filmu Uho, režiral vsako leto po en film. Kako različno od naših oblasti, ki so onemogočile že scenarij, v katerem so našli sebi nevšečne stvari I
Sicer pa je film Uho nastal celih pet let pred slovitim Cop-polinim Prisluškovanjem, ki obravnava zelo podobno temo, vendar na precej drugačen način, v bistvu pa gre za isti problem, za problem ogrožene človekove integritete, zasebnosti in s tem njegove osnovne svobode. Zanimivo, na različnih koncih sveta, v dveh povsem različnih sistemih, nastaneta v približno istem času zelo podobna filma, z zelo podobnim angažmajem in sporočilnostjo.
Uho je film o strahu, film o praškem letu 1950, ko so bile na Češkoslovaškem na obzorju velike partijske in druge čistke, usodni sodni procesi, smrtne obsodbe zaradi skonstruirane, naprtene krivde. V takšnem vzdušju najde zakonski par, Ludvik, visok državni uslužbenec in njegova žena, v svoji hiši prisluškovalne mikrofone. Prišla sta z zabave in našla svojo hišo vlomljeno in brez električnega toka. Zajame ju panika, saj je bil Ludvikov šef pred kratkim aretiran, in pričneta uničevati dokumente in papirje, ki bi ju utegnili kompromitrati. V paniki prihaja tudi do medsebojnih obtoževanj, seciranja medsebojnih odnosov, pregovarjanja o neuspešnosti zakona in koncu njune ljubezni.
V tem zazvoni hišni zvonec in morda so pred vrati ljudje, katerih prihoda se oba panično bojita?
Prisluškovanje in Uho sta filma, ki pričata o tem, da ni noben sistem imun pred skušnjavo, da bi kontroliral človekovo zasebnost, prihajal do korist-
nih ali kompromitirajočih zasebnih podatkov, podatkov o mišljenju in zasebnem delovanju posameznika. Vprašanje pravne države in civilne družbe seveda je, kako obvladuje tovrstne apetite državnega aparata.
22.05	Epp
22.10	TV dnevnik 3, vreme, šport
22.35	Avstralija, prikloni se, avstralska dokumentarna oddaja, 6/7
23.05	Napovednik
23.10	Ep video strani
23.15	Sova, Krila, ameriška nanizanka, 9/15, Coplan, franco-
ska nanizanka, 10/10, Ves svet je oder, angleška dokumentarna, 5/13
1.20	Video strani
SLOVENIJA 2
15.35	Video strani
15.55	Osmi dan, ponovitev
16.45	Sova, ponovitev. Chelmsford leta 123, angleška nanizanka, 5/7, Coplan, francoska nanizanka, 9/10
18.00	Regionalni programi - Maribor, slovenska kronika
19.00	Psiho
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik ORF
20.00	Kviz
20.30	Športna sreda
22.30	Tržaška zrcala
0.30 Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - saop opera
14.00	Prihodnje poletje - francoska barvna drama, 1985, igrajo: Claudia Cardinale, Philippe Noiret, režija: Nadine Trintignant
15.45	Risanke
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Don Kihot - risanke, S. O. S. posebna enota
-	serijski film
17.00	Šakali - južnoafriški barvni pustolovski film., 1968, igrajo: Vincent Priče, Diana Ivar-son, režija: Robert D. Webb
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - saop opera
19.45	Amandoti - saop opera
20.30	Kramljanja - v študiju Tati-ana Juratovec
21.00	Sever vzhod - aktualne oddaje
22.00	Vsedanes - tv dnevnik
22.10	Spoznavanje preteklosti
-	dokumentarna oddaja
22.40	Nogomet: Kranj: Živila Naklo
-	Belvedur Isola
23.10	Na kalifornijskih cestah
-	serijski film
kanal
0.45 A shop
10.00	Ponovitev večernega programa; A shop
19.00	A shop
19.15	Glasbena oddaja
19.45	A shop
20.00	Informativno dokumentarni program
20.30	Oddaja o malih živalih
21.00	Celovečerni film
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila ; 8.35 TV koledar;
8.45	Glasba; 8.55 Horoskop; 9.00 Glasba. Risanka; 9.10 Španska armada, tuja dokumentarna serija, ponovitev (2/3); 10.00 Poročila;
10.05	TV šola - razredni pouk: program za učence III. in IV. razreda;
11.05	Program za otroke; 11.35 Dragi John, humoristična serija, ponovitev (25/56); 12.00 Poročila;
12.05	Slepo zaupanje, serijski film, ponovitev (2/4); 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila;
14.10	Spregledali ste - poglejte;
16.00	Poročila; 16.15 Glasba; 16.20 Pregled programa; 16.25 Poročila v angleščini; 16.30 Gremo naprej, družinsko popoldne; 18.00 Poročila; 18.10 Potopis, EPP; 18.40 Santa Barbara, serijski film (53); 19.25 EPP; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I;
20.00	EPP; 20.05 V velikem planu; EPP; 22.00 Dnevnik II; 22.25 V obnovi Hrvaške; 22.55 EPP; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini;
23.55	Horoskop; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa.
HTV 2
16.20	Test; 16.35 Napoved programa; 16.40 Video strani; 16.50 TV koledar; 17.00 Malavizija: Polna hiša, humoristična serija, ponovitev (14/22), Muppet show. Risanke;
19.15	Meteor-izložba; 19.20 EPP, Napoved programa; 19.30 Dnevnik;
20.00	EPP; »Le charme discret de la bourgeoisie, francoski film; EPP; D J. is so hot; Odpoved programa; Video strani.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Roseanne;
9.30	Francoščina; 10.00 Hans Christian Andersen v Avstriji; 10.30 Edvard lomilec src; 12.10 Poročila;
13.00	Čas v sliki; 13.35 Čudovita leta; 14.00 Z dušo in telesom; 14.45 Visoka moda; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Niklaas iz Flandrije; 16.05 Supergran; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.05 Me žene; 18.30 Praksa Bulovvbogen; 19.30 Čas v sliki;
20.00	Šport; 20.15 Grad na Tirolskem; 21.45 Pogledi s strani; 21.55 Model in vohun; 22.45 Mein Kampf;
1.00	Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 16.55 Umetniški leksikon; 17.00 Foto panorama; 17.30 Zemlja in ljudje; 18.00 Roseanne;
' 18.30 Rjoveči lev; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Drugi ljubimec;
21.50	Novo v kinu; 22.00 Čas v sliki;
22.30	Šport, Čas v sliki.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.30 Medigra; 8.35 Sezamova ulica, za otroke: 9.35 Jonova knjiga, po M. Babitsu in z uporabo odlomkov iz Biblije; 10.25 Za upokojence: 16.00 Popoldanski 'saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Arhitektura na razpotju, dokumentarna serija; 16.55 80-letnik Lajos Sza-lay; 17.35 Draga Celine, francoska serija: 18.00 Koledar 1992, poljudnoznanstveni magazin; 18.40 Svet denarja; 18.50 Videoklipi; 19.00 Igra; 19.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Igre Metropo-lis; 21.15 Medigra; 21.20 Goreča skrivnost, nemški film: 23.05 Bach: Umetnik fuge; 0.05 Najsrečnejši dan; 0.10 Dnevnik; 0.15 Dnevnik ZDF;
MADŽARSKA 2
6.00	Sončni tv, za Budimpešto:
16.00	Popoldne: napoved programa, vreme; 16.05 Naš ekran, v nemščini: 16.30 Od pet do šest, zabavni informativni magazin;
17.30	Za otroke, risanka; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.15 Telešport; 18.38 Telefonska igra: 19.05 Ka-merno gledališče, Shakespeare: Othello, tragedija, posnetek iz gledališča Kapošvar; 22.00 Večerni saldo: vreme; 22.25 Srečanje Demokratične zveze Madžarov iz Romunije ter predstavnikov Svetovne zveze Madžarov.
NOVfiDOBA
,?T^___
BRITANCI HOČEJO REHABILITIRATI ZAPOSTAVLJENE GLODALCE
PODGANE NA RAZSTAVAH
Mi jih preganjamo, zastrupljamo, izganjamo z deratizacijami, v Veliki Britaniji pa se zavzemajo za njihovo zaščito in rehabilitacijo. V britanskem društvu ljubiteljev podgan pravijo, da so one vesele, družabne in predane spremljevalke odraslih in otrok in da je odpor do njih neutemeljen.
Podgane so prave hišne Strah pred podganami je ljubljenke otrok, zatrjuje nekaj instinktivnega in ga in Malcolme Cleroux, učitelj mogoče do kraja razumeti, glasbe in dramatike, član bri- razlaga Cleroux. Ljudje jih lanskega društva ljubiteljev povezujejo z umazanijo, smr-podgan. Ne grizejo in ne pre- dečo kanalizacijo, boleznijo, našajo podganje kuge, trdi. ženske se bojijo, da jim bodo Ljudje se na njih silno nave- skočile pod krilo. Zato je nji-žejo in ob bolečini lastnikov hova rehabilitacija zelo po-ob njihovi smrti, doživijo le memba. Pred kratkim je dru-dva, tri leta pričajo tudi šte- štvo oskrbelo s podganami vilni ganljivi nekrologi za ži- oddelek hišnih ljubljencev valicami v društvenem čašo- v luksuzni londonski modni pišu Pro-Rat.	hiši Harrod s. Ponosni lastni-
ki podganjih razstav, ki jih po vsem Otoku organizira društvo.
Ne mislite, da so podgane enaka druga drugi. Na razstavah jih ocenjujejo zelo stroge komisije in zmagovalke morajo ustrezati vsem postavljenim merilom. Ušeski morajo biti tulipanaste oblike, oči izrazite in bleščeče, rep gladek, krzno čisto in bleščeče, trebušček brez lis.
Najraje imajo podgane v višji angleški družbi, petični ljudje, med ljubitelji zapostavljenih gledalcev pa so tudi člani kraljevske družine.
Foto LucaS
JAPONCI IMAJO KRAJŠE
Japonski svetovni prodor s kondomi ni uspel. V pripravah na gromozanski izvoz teh kontracepcijskih in zaščitnih pripomočkov so naleteli na nepremostljive težave. Japonski standardni model z dolžino 18 centimetrov je za svetovne trge prekratek. Po evropskih in severnoameriških standardih manjkata dva centimetra.
NA DREVESU
Mestna oblast v nigerijskem Panškinu je prenehala prepričevati 45-letnega Michaela Balama, naj spleza z drevesa, na katerem ždi že pet let.
Tja je splezal po zdravljenju neke skrivnostne bolezni in tradicionalni zdravnik »doktor« Kaya trdi, da so ga obsedli zli duhovi in jih bo treba izgnati.
Pod drevesom se je namestilo Balamovih devet otrok, njegovi dve ženi, vaški poglavar in nekaj njegovih prijateljev.
NAJSLABSE PLAZE
V Veliki Britaniji je skupina strokovno usposobljenih potrošnikov sestavila listo najslabših morskih plaž na svetu. Svetujejo, da se izogibajte plažam Patayo na Tajskem, ki je menda ena sam javna hiša, Nabeul v Tuniziji zaradi preobilice odpadkov na vsakem koraku, Sunny Beach v Bolgariji, kjer barake spominjajo na najbolj revna naselja, El Arenal na Majorki zaradi preobljudenosti, plažam Gumbet v Turčiji, Kanoni na Krfu, ki je tik ob zelo hrupnem letališču, La Grande Motte v Franciji, Gzira na Malti in Guarteiro na Portugalskem.
DRUŽINSKI ČLOVEK
Čeprav je George Bush med republikanci nepremagljiv, se demokratski kandidat Bill Clinton predvsem po zaslugi svoje spretne soproge bliskovito vzpenja po lestvici kandidatov za ameriškega predsednika, kar je spričo njegovih mladostnih grehov na ameriški volilni sceni prvovrstno presenečenje. Na poskusnih volitvah je v dveh tednih kar desetkrat zmagal.
Podpirajo ga predvsem delavski, revni krogi, ki so zaradi ameriške recesije še bolj obubožali in pritegnil je kar 75 odstotkov črnskega prebivalstva. Najbolj priljubljen je v južnih predelih Združenih držav Amerike.
Bill Clinton z ženo in hčerko
DISNEVLAND TUDI V TRAKOŠČANU
DVOREC KOT KULISA
■
Pred nekaj tedni smo pisali, da bodo Američani v začetku aprila nedaleč od Pariza odprli velikansko zabaviščno središče Euro-Disney!and. Otrokom in odraslim, ki so se jim pocedile sline in so že kupčkali denarje, kako bi si privoščili dolgo pot v bližino francoske prestolnice, povejmo, da bodo, če še malo potrpijo, podobne užitke verjetno lahko občutili bistveno bližje. Američani nameravajo še letos zgraditi podoben Disneyland le nekaj kilometrov od slo-vensko-hrvaške meje, v Trakoščanu.
Znana ameriška družba, za je pripravljena investirati mi-zdaj hoče ostati anonimna, lijone dolarjev in postaviti za-
baviščni park. Njeni predstavniki so se že oglasili in pooblastili neko švedsko firmo za nadaljnja pogajanja. Potrebujejo deset hektarov zemljišč, predvsem pa jih mika stari grofovski dvorec, ki bi ga uporabljali kot idealno romantično viteško kuliso v naravni velikosti. Postavili bi še vrsto potrebnih objektov, hotelov, restavracij, pro-
ASTRONAVT SE VRAČA NA ZEMLJO
KONČNO ZAMENJAVA
Klaus Dietrich Flade: zamenjava v vesoljski postaji Mir
Sovjetski astronavt Sergej Krikaljov je končno dočakal dan, da bo po skoraj desetmesečnem nepretrganem bivanju na vesoljski postaji Mir spet stopil na površino svojega starega planeta. Kot smo že poročali, je v orbiti moral ostati zaradi pomanjkanja denarja. Sovjetske oblasti niso mogle ponj poslati vesoljske ladje in nadomestne posadke. Sedaj iz baze Bajkonur sporočajo, da so že izstrelili vesoljsko plovilo z nemškim vesoljcem Klausom Dietrichom Fladejem in ruskima astronavtoma Aleksandrom Viktorenkom in Aleksandrom Kalerijem.
Klaus Dietrich Flade je demantiral vse glasnejše govorice, da je Krikaljov zaradi predolgega postanka v vesolju resno obolel. 33-letni mož se dobro počuti, ohranil je primerno kondicijo.
dajaln, bencinskih servisov in projekt začeli uresničevati že čez šest mesecev.
Izračunali so, da bi zabaviščni park vsako leto pritegnil od tri do pet milijonov obiskovalcev in bi bil glavna izletniška točka za staro in mlado iz Avstrije, Madžarske, severne Italije, Slovenije in Hrvaške, gotovo pa bi se v njem ustavili tudi tisti, ki iz kontinentalne Evrope proti morju potujejo po najprimernejši cestni povezavi, Zagorski magistrali.
POLEMIKE O BOJEVITI FRANCOSKI HIMNI
K OROŽJU, FRANCOZI
rtlllsCII.
"f\ I VJ4LJ u, Ul
Prepričanje, da je ena najlepših nacionalnih himn, francoska marsejeza, nedotakljiva francoska svetinja, je v teh dneh spričo vroče polemike nekoliko omajano. Nekateri se sprašujejo, ali si lahko miroljubna država z zadovoljivo demokratično politično ureditvijo, ki živi v slogi in miru celo s svojimi tradicionalnimi sovražniki, v svoji himni privošči rožljanje z orožjem.
Državljanov vendar ne moremo pozivati k orožju, pravijo eni. Toda, ali lahko spremenimo besedilo pesem, ki
je sinonim za Francijo in nekaj, kar je pred dvesto leti pomenilo začetek načel svobode, enakosti, bratstva, lah-
ko predrugačimo verze, ki svetu napovedujejo demokracijo, trdijo drugi.
Razprava v Franciji se je razplamtela, potem ko je desetletna deklica svetovnemu avditoriju zapela marsejezo na razkošni otvoritvi zimskih olimpijskih iger, prireditve miru in povezovanje med narodi, njen zvonki glas pa je
V Franciji ugotavljajo, da le njihova od vseh himn poziva ljudi k nasilju.
Iz uradne glasbene priredbe so že umaknili vojaške trobente in bobne, v tekst Rougeta de Lisleja pa doslej niso upali posegati, saj ob uradnih priložnostih zaigrajo le prvo kitico in refren, ne pa celotne pesmi.
Ne glede na pripombe, da je himna za mirne čase preveč bojevita, ni pričakovati, da bi Francozi besedilo v kratkem in brez zapletov zamenjali. Še vedno jim je preveč pri srcu.
HOLLYWOODSKA LJUBEZEN STOLETJA
GOSPA BEATTV
Najbolj vztrajni samec, sedaj že pošteno v letih, lomilec ženskih src in ljubimec največjih lepotic, se je končno oženil. Vzel je mamico svoje dvomesečne hčerke Kathyln Annette Bening. Mladoporočenca sta stopila pred oltar po končanem snemanju filma Bugsy, filma s številnimi nominacijami na letošnje oskarje, najvišje ameriško filmsko priznanje.
Poznavalci razmer trdijo, da je tudi omenjena poroka premišljena poteza v dirki za filmske nagrade, a če to velja za moža, bi kaj takega težko trdili za nevesto, lepo, talentirano in staromodno Anette Bening. Spletanje strastnih ljubezenskih razmerij med snemanji filmov je v Hollywo-odu sicer nekaj vsakdanjega, domala pravilo, saj s tem pritegujejo naivno občinstvo in učinkoviteje promovirajo nastajajoče filme.
VVarren Beatty je bil s svojim razvpitim ljubezenskim življenjem zelo primerna oseba za takšne igrice in je na lastno pest s pikantnimi dogodivščinami reklamiral filme. V Hollywodskem frizerju je bil, denimo, zapeljivec, ki se predaja užitkom z belimi in črnimi, s plavolaskami ali brinetami, s starimi in mladimi, s pametnimi ali neumnimi in to podkrepil tudi v resničnem življenju. Kas-
neje je izbral drugo taktiko - nov film nova ljubezen.
In igral je v mnogih filmih z Julie Christie, z Diane Ke-aton, z Issabelle Adjani, z Madonno...
Počasi je doumel, da postaja prestar za takšna sprenevedanja in je pred začetkom snemanja filma Bugsy svetovni javnosti sporočil, da je doslej ljubil le dve ženski in to Julie Christie in Diane Keaton.
Nadvse prefrigano in dobro premišljeno je izbral filmsko temo za svoj zadnji film. Temo o znamenitem
Annette Bening Beatty
hollywoodskem zapeljivcu, playboju, lopovu in psihopatu, našel odličnega režiserja Barryja Levinsona in primerno partnerko ter se spretno vrgel na delo. Ob filmski zgodbi se je razvila idealna ljubezen med vedno pripravljenim VVarrnom in prikupno, resno soigralko Annette Bening, ki pa se je v nasprotju z vsemi pričakovanji končala drugače od vseh drugih - pred oltarjem.
VVarren je nameraval šokirati in pritegniti ameriško javnost z dvema potezama. Ljubici je napravil otroka in letos januarja postal oče sladke punčke Kathlyn Bening Beatty. V hollywoodskih krogih so začeli ugibati, ali se namerava najbolj zadrti samec filmskega sveta morebiti odreči svoji svobodi in zvečine so vsi odkimavali z glavami. Čemu? Film je že prinašal ogromne denarce, otrok je zdrav in lepo napreduje, na oskarja mnogi v filmski ekipi več kot resno računajo. S poroko je presenetil na celi črti.
Več kot petdesetletni VVarren Beatty je verjetno utrujen od svojega razburljivega in razuzdanega življenja, v katerem je vse tako skrbno načrtoval. Sedaj se navdušuje nad vlogo očeta, bedi nad dekličinimi prvimi gibi in s prelepo Anette sta že oznanila, da bosta imela več potomcev.

SKREGANI PRESTOL
Po zadnjih vesteh iz Britanije je videti, da so postali tudi kraljevski zakoni hitro pokvarljiva roba. Človek bi dejal, da dobijo kraljevski ženini in neveste po pravljično-slovesnem »I do!« nalepko »rok trajanja: neomejen«. Pa: vendar ni vse tako.
23. julija 1986 sta se v VVestminster Abbeyu pravljično poročila princ Andrevv in Sarah Ferguson-Fergie. Pravljična poroka, pravljični zakon, kar naenkrat pa--bum! Novica o ločitvi je hladne Britance razgrela do te mere, da je zamenjala na prvih straneh časopisov celo novice o britanski volilni kampanji.
Kljub pompu, ki je sledil, Andrevv in Sarah nista osamljen primer zakonoloma v zgodovini britanske kraljevske družine. Leta 1978 se je ločila kraljičina sestra Margareta, enajst let kasneje pa še njena edina hči, princesa Ana, ki je bila poročena
z Marcom Philipsom.
Andrevv in Sarah sta veljala za enega srečnejših parov, dokler javnost ni ugotovila, da se Andrevv preveč posveča konjem, Sarah pa je imela afero s texaškim mogotcem Stevom Wyatom. Slišati je tudi, da so Britanci pričakovali ločitev prestolonasledniške-ga para, ki že nekaj let omaguje pod zakonskim jarmom. Pravijo, da sta ostala princ Charles in princesa Diana skupaj izključno iz lojalnosti do krone.
O primernosti vedenja članov kraljevske družine je opravljivi tisk, prelil že mnogo črnila. Afere se vrstijo in mečejo senco na letošnje praznovanje kraljevskega para, 40-letnico prihoda na prestol.
Sarah se bo iz pravljice vrnila v kruto sedanjost. Da bo mera polna, bo čisto zagotovo izgubila svoji hčerkici, triletno Beatrice in enoletno Eugenie.
DOMAČI ZDRAVNIK
POMLAD NEVARNA ZA ZDRAVJE
Prehod iz zimskih mesecev v pomladne mesece je zdravstveno v mnogih primerih zelo neprijeten. Vremenske spremembe vplivajo na človeški organizem zelo slabo in zdravje je izpostavljeno mnogim nevarnostim.
Spremembe se pokažejo najprej na živcih. Človek postane hitro razdražljiv in zelo počasi reagira na nevarnosti. Zato bi morali biti previdni zlasti v prometu, pri čiščenju stanovanj itd.
Najboljše sredstvo zoper takšno »utrujenost« je jutranja vroča prha (temperatura vode od 39 do 41 stopinj), vendar tako, da snamemo razpršilec in se oblivamo s cevjo od nog prek desne in leve strani po trebuhu, rokah in prsih in na koncu po hrbtu. Prhanje končamo z mrzlo vodo.
Temperaturne spremembe bolj kot zimski meseci obremenijo srce in krvni obtok. Posebej nevarne so ohladitve, zato moramo biti dovolj toplo oblečeni. Vroče-mrzlo prhanje krvni obtok varuje pred stresi. A začetek naj bo postopen, povezan s kratkimi sprehodi.
Pomladi je lahko prizadeto zlasti črevesje in koža. Infekcije preprečuje dnevno uživanje korenja, jogurta, čebule in česna.
Posebej aktivni postanejo virusi herpesa. Najboljše sredstvo je krepitev obrambne sposobnosti organizma z dovolj spanja in vitaminsko hrano. Tudi pri prehladih velja: šibkejše kot so obrambne sposobnosti telesa, večje so možnosti prehladov. Jejte veliko C vitamina, svežega sadja in zelenjave. Pijte tri dni po tri do štiri skodelice kamiličnega čaja.
ZAČETEK LEPOTE PRI PREHRANI
Vitamini so čudežno orožje proti gubam. Kdor uživa dovolj vitaminov, mineralov, beljakovin in balastnih snovi, bo najkasneje v štirih tednih opazil spremembe na svoji koži in laseh. Toliko časa je namreč potrebnega za obnovo celic.
Vitamin A je zaščitni vitamin za kožo in sluznico. Vzdržuje vlažnost kože in krepi odpornost proti infekcijam. Največ ga je v marelici, korenju, jetrih, zeleni in rumeni zelenjavi.
Vitamin B. Robata koža potrebuje zlasti vitamine B skupine, posebej B2 in B6. Tudi elastičnost las in trdnost nohtov je odvisna od tega. Ti vitamini so v polnozrnatem kruhu, mleku, siru in stročnicah.
Vitamin C je zaščitnik kože in skrbi, da je napeta na licih, vratu in dekolteju. Vsebuje ga solata, sadje, zelenjava, zlasti paprika, črni ribez, kislo zelje, kivi.
Vitamin E imenujejo tudi lepotni vitamin. Skrbi za obnavljanje celic, zboljšuje krvni obtok na koži. Pospešuje delovanje vitamina A. Veliko ga je v hladno stisnjenem rastlinskem olju.
Železo skrbi za kislost kožnih celic. Veliko ga je v polnozrnatih produktih.
Cink. Za zdravo kožo je nepogrešljiv. Vsebujejo ga zlasti pšenični kalčki in orehi.
Balastne snovi. Skrbijo za prebavo, ki je prav tako pomembna za kožo. Jejte veliko polnozrnatih produktov in svežega sadja. Vsebuje jih kruh, krompir, sadje in stročnice.
Da omenjena hrana ne bi izgubila vrednosti, pri pripravi ne pozabite: uporabiti jo je treba v dveh, treh dneh po nakupu, jo hraniti na mrzlem. Listnata in stebličasta zelenjava je občutljivejša za izgubo vitaminov kot koreninska in gomolja-sta. Pri umivanju ne smemo pretiravati z vodo. Kolikor krajše jo kuhamo in kolikor manj vode porabimo, toliko bolje.
BOLEČINE V KRIŽU
Kdor ima bolečine v križu, naj po možnosti spi na strani. Če spi raje na hrbtu, naj si kolena podloži z blazino, da bi tako zmanjšal pritisk na hrbtenico, svetujejo zdravniki z univerze v Berkeleyu (ZDA).
DIABETIKI, POZOR!
NADOMESTNI
RAZPRŠILEC
Po številnih neuspešnih poizkusih pri obravnavi sladkorne bolezni, kako zamenjati insulinsko injekcijo s tabletami ali razpršilci, ki vsebujejo hormon, so dosegli danski in britanski raziskovalci osupljiv rezultat: insulinski razpršilec za v nos nadomesti injekcijo, pa tudi učinkuje veliko boljše.
Pri testiranju se je namreč izkazalo, da pri izpuščenem insulinu ob obroku ne pride do tako močnih stranskih učinkov kot pri injekciji. To pomeni, da krvni sladkor na niha tako močno pod ali nad mejo.
Pri poizkusih v Oxfordu je v »razpršilni grupi« prišlo le pri enem bolniku do hipoglikemije (znižanja krvnega sladkorja). Ugotovili so, da se je to zgodilo zaradi prevelike doze insu-lina, tako da ne moremo govoriti o stranskem učinku terapije. V takoimenovani »injekcijski grupi« pa je prišlo do močnega znižanja krvnega sladkorja kar pri petih bolnikih.
Vendar pa kljub vsemu injekcije ne bo mogoče popolnoma opustiti. Osnovna injekcija počasi delujočega insulina mora ostati, le čez dan injekcijo zamenja razpršilec.
Posebnost razpršilca je kombiniranje insulina z lecitinom, zaradi česar je učinek hormona bolj uravnan.
SELEN
Mnogi ljudje uživajo premalo selena, ki je pomemben zaščitni element celic in imunskega sistema. Veliko selena je v ribah, polnozrnatem kruhu, pšeničnih kalčkih, rižu, orehih in soji.
SOL ZA BOLJŠE SPANJE________________________
Že skoraj vse so poskusili proti nespečnosti, a brez uspeha. Zdaj je na vidiku rešitev v obliki nove medicinske soli za kopanje iz Rdečega morja. Poleg magnezija in drugih mineralov vsebuje veliko broma. Sol deluje pomirjujoče in odstranjuje motnje v spanju. Dokaz je test, ki so ga naredili na kliniki Uni v Heidelbergu v Nemčiji. Tri tople kopeli tedensko in večina je po treh mesecih zopet odlično spala. Pri nas žal te soli še ni v lekarnah.
N0V4V90BA
____rZ',___
MUZIKA JE BIZNIS
Med najbolj razveseljivimi znanilci pomladi so to leto nedvomno vse bolj pogosti koncerti in gostovanja tujih skupin pri nas. Očitno je Slovenija počasi otresla kužnega znamenja, ki se mu reče high-risk zone. Vendar je namen tega pisanja vse kaj drugega kot hvaliti modrost in zvitost naših vrhunskih politikov pri mednarodnem priznanju Slovenije. Gre za denar, ki ga kulturni minister namenja razvoju in ohranjanju naše sodobne /sub/ kulture. Torej: niente, ze-ro, nulto diengi.
Kot povsem relevanten primer lahko navedemo Francijo, ki ima na kulturnem ministrstvu zaposlene pametne in fleksibilne ljudi. V starem nacionalnem strahu pred amerikanizacijo francoske mladine so se že pred leti domislili najbolj praktične in učinkovite rešitve. Gospodje so sklenili, da bodo začeli finančno podpirati pop in rock bende ter tako na najmanj boleč način omejili anglo-ameriški vpliv v Franciji. Lep primer je bend, oziroma duo Niagara. Še kot relativno neznan bend jim je kulturno ministrstvo odobrilo sredstva, snemanje demo posnetkov, izposojo opreme in najemnino prostorov. Rezultat smo lahko pred letom dni vsak dan gledali na MTV: zelo popularna pesem v francoščini. Smiselno? Seveda. Teorije o uvozu in izvozu ne veljajo le za gospodarstvo, temveč tudi za kulturo. Morda je na tem področju premajhna lastna produkcija še toliko bolj tragična. Mentalna kratkovidnost Capudra in njegovih pajdašev nas bo pripeljala natanko tja, kamor sodimo: v kulturni kolonializem. Imeli bomo nekaj pevskih zborov in Tomaža Pandurja. Dokler si bodo gospodje z mošnjami, v katerih je naš denar zatiskali oči pred pop in rock kulturo, nas bo počasi in zanesljivo žrla satelitska kanonada, ne da bi imeli eno samo zrno pri skupni pogači. Morda bomo res imeli evropsko
elitno produkcijo, to pa bo tudi vse, kar bo na kulturnem področju evropskega. Kljub temu da pop in rock kulturi delujeta na komercialnem principu
-	morda prav zaradi tega
-	jih ne gre zanemarjati. Vsekakor je njun vpliv večji, kot si naši vrli kulturniki mislijo. Če bodo nove volitve pravočasno opravljene, se utegne pripetiti, da bo kdo razmišljal tudi na malce bolj sodoben način. Čeprav se ni bi bilo močno za čuditi, če bi Capudra zamenjal kakšen modrijan, ki bi bil še bolj capudrijanski od njega.
KONCERTI
V	sredo, 25. 3. bo v klubu K4 koncert znanega odšte-kanca RAMBO AMADEUSA s skupino.
Dan kasneje bo v istem klubu nastopil TOMAŽ PENGOV.
V	ponedeljek, 30. 3. bodo zopet v K4 nastopili mladi in obetavni metalci OBSCURI-TY iz Ljubljane.
V	sredo, 1. 4. bo v K4 nastopil brazilski gaucho LUIZ CARLOS BORGES.
Trbovlje, leta 1982 se je na odru prireditve NOVI ROCK pojavila skupina LAIBACH iz Trbovelj, ki je že s samim imenom dvignila ogromno prahu. Takrat je bil to predvsem eden najradikalnejših glasbenih eksperimentov, ki se je v dobi novega vala pojavil pri nas. Takratni njihov emblem je bil začetek svojevrstnega kulta črni enakostranični križ in okrogli zob-čenik. Laibachovska vojska se nato preobleče v lovske uniforme. Kreacijo povzema-
PIL: Lydon je spet Rotten.
jo po rudarski uniformi in s tem od nje uporabijo poudarjeno militantni videz razločno policijskega karakterja. Vsa ta leta so kot del črne etike in slutnje želi uspehe v Evropi, pri nas pa so bili ena od najpopularnejših preganjanih dejavnosti v kulturi. Mnogim so bili trn v peti, saj si jih marsikdo ni znal razlagati, razumeti ali kontaktirati z njimi.
Te dni sem se srečal, pravzaprav naletel na njih kot lovec, ki ne upa na lov po dolgotrajnem čakanju v zasedi. Kot mnogim drugim je tudi meni za trenutek zmanjkalo moči, a sem se vseeno uspel z njimi zaplesti v kratek po-govorček. Povedali so mi, da sredi aprila izide njihov kar 90 minutni zvočni zapis, prvi večji projekt po njihovi obdelavi - zvočno slikovni She-akspearjevega MACHBETA. Naslov novega projekta pomeni nekaj neposredno svetovnega in evropskega - KAPITAL. Predstavitev naj bi se začela sredi maja in to po celi Evropi.
Trenutno pa se nahajajo na Dobovcu pod Kumom, kjer, kakor sami pravijo, nabirajo moči za tako naporno delo na turneji, ki jih čaka. O zavrnitvi Prešernove nagrade Novemu kolektivizmu pa so dejali, da se javno niso odrekli svoji retrogardni metodi in odnosu do oblasti in umetnosti, saj je že sama nagrada priznanje in so tovrstne nagrade davki na kulturno »samozavest« Slovencev.
Rudi Špan
VIDENO
TEKTON, TAM Maribor
Že več mesecev načrtovan in pričakovan projekt skupine Tekton z naslovom We Tučrn the Wheel On VVhich You Turn ali Vžig motorjev za doseganje maksimalne hitrosti, ki naj bi bil prvotno izveden v Ljubljani na ploščadi pred Cankarjevim domom, a je padel v vodo, je ugledal luč, oziroma bolje rečeno temo dneva v tovarni TAM v Mariboru. Nastop ni bil predviden za širšo javnost in je zanj izvedela le peščica povabljenih, v glavnem novinarjev. Očitno se je avtorjem zdelo vredno predstavitev svojega projekta zaviti v tančico skrivnostnosti in s tem pridobiti na pomembnosti.
Okolje nekdanjega realsocialističnega giganta je pod pokroviteljstvom podjetja TAM-motorji nudilo štiričlanskemu ansamblu, ki smo ga prvič videli in slišali na lanskem Novem Rocku, tudi opremo - dvanajst bleščeče novih motorjev tovornjakov, ki so z dvema rdečima zastavama, na katerih sta bila
v srebrni barvi naslikana simbola skupine - rotorja, ustvarili monumentalno scensko podlago. Vse je spominjalo na laibachovske nastope. To ni nič čudnega, saj je duša Tektoncev Darko Mirt izšel iz Abbildungen Varietea in sodeloval tudi z NSK-jem.
Po skoraj poldrugo uro dolgi zamudi, ki je nekatere povabljene odgnala, druge pa premrazila do kosti, se je začelo z vžigom treh motorjev, ki so jih trije zamaskiran-ci v dirkaških kombinezonih zažigali do skrajnih zmožnosti in pri tem preko ozvočenja dosegali oglušujoč hrup ter sprožali kubike smrdljivega izpušnega dima. Nato pa je vsekal ritmičen playback, ki so ga nadgradili z bobni, basom, kitaro in glasom. In po nekaj minutah je bilo na dlani, da se fantje grejo čisto enostavno zvrst elektro body glasbe, ki bi brez bogate scenografije izgledala skrajno dolgočasno in je bolj primerna za diskoteke. Še huje je bilo, da so padli na izvedbenem izpitu, saj so imeli osnovnošolske težave s svojimi instrumenti. Celo bobnar ni znal ujeti nasnete podlage in je padal iz ritma.
Tako nam je bilo po končani polurni dirki v stilu formule 1 ali Dromološke opere, kot so jo sami imenovali, čeprav z opero nima nobene zveze, jasno le, da bo TAM-motorji dobil iz nastopa Tektoncev zanimivo reklamo, ki jo bo lahko uporabil za promoviranje svojih izdelkov, medtem ko bo demo video posnetek performancea skupine, ki se spravlja k podpisu pogodbe z eno od vej angleške založbe Mute, bolj dvomljiva in nereprezentančna zadeva. Napak je bilo pač preveč. A fantom ostane, da jih v studiu zakrijejo, na naslednjem nastopu pa več pozornosti posvetijo glasbi, oziroma izvedbi. Seveda za tiste, ki jih body glasba, ovita v plašč na začetku osemdesetih tako popularnega indu-strializma, sploh zanima.
DINO DVORNIK + O-BASS, ŠTUK MARIBOR
deseto kar sam Dino odprl koncert s prvim delom svojega nastopa. Sam, brez skupine, se je dobro znašel, ko je s palico in polepšan z obveznim klobukom, ki ga je snel samo, ko si je za navdušene oboževalke v prvih vrstah popravil frizuro, skušal nadomeščati celo ekipo. Brez dvoma je mojster nastopa, saj mu je uspelo premakniti zamrznjeno publiko, naveličano čakanja, v ritem svojih komadov; od Zašto praviš slona od mene do Jače mani-jače.
Ko se je prvi del končal, je napovedal Q-Bass, ki so vmesili nekaj svojih komadov in umirili naraščajoče navdušenje. Čeprav simpatični, jim za dober nastop manjka prepričljivosti, moči in predvsem boljših komadov. Njihov trio rap ne seže na kakšna nova polja in se ustaljuje v bledem vsesplošnem popu (nastavki za kaj optimističnejšega sicer obstajajo), mogoče primerljivem z De-la-soul in New Kid On The Block. V glavnem so jim prisotni vzeli kot premor, da so se za šankom oskrbeli s pijačo, ki jih je podkrepila za drugi del Dvornikovega nastopa.
Sprva umiritev v baladah, nato pa novi šus, ki več ni pustil na miru skoraj nikogar od 250 prisotnih. Niti CD, ki je nekajkrat preskočil in vrgel Dinovo petje iz playbac-ka, ni zmotil veselice in presenetil shovva. Koncert bi ta nastop stežka imenovali, saj ni šel dlje od običajnih turnej po diskotekah, a vseeno je zadovoljil in spotil Mariborčanke in Mariborčane, ki so svojega ljubljenca sprejeli odprtih rok in ga več kot zadovoljni sprejeli v napol živi varianti. To je čutil tudi Dinči lično, ki je večkrat obljubil, da bo vrnil udarec in prišel na revanš s kompletno zasedbo. Zaenkrat je to težko, saj so nekateri od članov v Splitu, drugi v Zadru in tretji v Zagrebu. Kako pa priti v tem času čez Hrvaško, ni potrebno razlagati. In za konec - repriza Jače manijače, ki je postavila piko na i sim-
patičnemu in dokaj poštenemu izvedenemu nastopu. Tudi brez bisa nismo mogli pričakovati.
Peter Tomaž Dobrita
LEATHERFACE, NON FINIRE MAI,
Gerbičeva, Ljubljana
Ob vsej obilici koncertov, ki se dogajajo, oziroma so se dogodili te dni, je pravzaprav težko ocenjevati, kateri je človeku najbolj pri srcu. Se najbližje moji osebni oceni je bil petkov koncert angleških šopačev in štajerske pred-skupine.
Oboji so pokazali zavidljivo mero energije in uspeli navdušiti občinstvo. Non Fi-nire Mai so končno lahko zaigrali na solidni opremi in pokazali, kaj sploh hočejo povedati. Dober nastop, zares.
Leatherface so svoj šus odigrali profesionalno, a vendar s srcem. Njihov Mo-torhead drive je pribil kakšnih tristo prisotnih duš in mirne duše lahko trdim, da bi težko našli koga, ki je obžaloval obisk koncerta. Da gre za zavedajoč se bend, je verjetno potrdil tudi skoraj sinhroni demonstrativni odhod z odra. Za daljši bis nas je prikrajšal nek slaboumen skin, ki je bendu skandiral Sieg Heil« in zadevo podkrepil z ustrezno kretnjo. Zanima me, če si je mentalno zaostala afna upala početi kaj takega v časih, ko so te policaji razstavili na sestavne dele že zaradi bedža in kratko postriženih las. Kakorkoli že, bend je odšel z odra in pevec je izjavil, da ne namerava več igrati bedaku, ki ga jebe z zi-ganjem. Očitno imajo v Angliji veliko več problemov s skindeadi, kot pri nas. Kljub vsemu pa se ne bojte. Tudi te morone bomo še dobili v evrpskem paketu. To bo še smeha.
TREND
Biti pomladno zaljubljen.
Delovanje mlade mariborske rock agencije Mare, ki smo jo ustanovili pri radiu Marš in ima za sabo že pestro zgodovino, ki je dodobra pretresla rock publiko, je v iztekajočem se tednu po Top listi nadrealista organizirala še en koncert. Tokrat v rap vzdušju, za katerega so poskrbeli zvezda hrvaške estrade Dino Dvornik in celjski trio Q-Bass.
Obvezna, več kot enourna transportna zamuda Dina Dvornika je porušila načrtovano shemo, v kateri bi mladi Celjani odigrali vlogo pred-skupine. Tako je nekaj čez
CZD: Še vedno na prvem mestu Vibratorjeve lestvice.
LESTVE
Velika Britanja (NME)
-	singli
1.	SHAKESPEARE’S Sl-STER - Stay
2.	WET WET WET - Good-night Girl
3.	MICHAEL JACKSON
-	Remember the Time
4.	THE PASADENAS - I m doing fine now
5.	THE TEMPTATIONS
-	My Girl
6.	CURTIS STIGERS
-	I vvonder why
7.	SHANICE - I love your Smile
8.	2 UNLIMITED - Tvvilight Zone
9.	SIMPLY RED - Foryour Babies
10.	OPUS III - lt’s, afine day
Velika Britanija (NME)
- albumi
1.	SIMPLY RED - Starš
2.	JAMES - Seven
3.	SHAKESPERE S SISTER
-	Horminally Yours
4.	WET WET WET - High on the happy Side
5.	GENESIS - We cant'
6.	ELVIS PRESLEY - From the Heart
7.	CURTIS	STIGERS
-	Curtis Stigers
8.	MICHAEL	JACKSON
-	Dangerous
9.	SEAL - Seal
10.	USA STANSFIELD - Real Love
ZDA (Billboard) - albumi
1.	GARTH BROOKS - Ro-pin' the Wind
2.	MICHAEL JACKSON - Dangerous
3.	NIRVANA - Nevermind
4.	GARTH BROOKS - No
5.	MICHAEL BOLTON - Time, Love and Tender-ness
6.	COLOR ME BADD - C. M. B.
7.	GENESIS - We can't dance
8.	U2 - Achtung Baby
9.	BOYZ II MEN - Coole-yhigharmony
10.	HAMMER - Too legit to quit
ZDA (Billboard) - singli
1.	Mr BIG - To be with you
2.	RIGHT S Al D FRED - Trn too sexy
3.	SHANICE - I love your smile
4.	MICHAEL JACKSON
-	Remember the Time
5.	PRINCE & THE N.P.G.
-	Diamonds and Pearls
6.	TEVIN CAMPBELL
-	Tell me what you want to do
7.	GEORGE MICHAEL
-	ELTON JOHN - Don t let the Sun go down
8.	ATLANTIC STAR - Ma-sterpiece
9.	NIRVANA - Smells like Teen Špirit
10.	COLOR ME BADd - Ali 4 Love
Slovenija - Vibratorjeva lestvica Koroškega radia
1.	CZD - Hanging Para-dise
2.	SEX GUNFIGHTERS
-	Groznica
3.	PSIHOMODO POP
-	Frida
4.	SOKOLI - Še je čas
5.	LET 3 - El Desperado
6.	1xBAND - Prva zapoved
7.	U REDU - Le en dan
8.	STROGO ZAUPNO - Veze in poznanstva
9.	DON MENTONY BAND
-	Mrtve rože
10.	MIZAR - Svjat Dreams
Slovenija - Lestvica ultrazvočni erozij radia MARŠ
1.	URBAN DANCE SOUAD
-	Routine
2.	SOUNDGARDEN
-	Outshined
3.	SUGARCUBES - Hit
4.	EKATARINA VELIKA
-	Dum dum
5.	VVALKABOUTS - Stir the Ashes
6.	MUDHONEY - Good Enough
7.	VOIVOD - Panorama
8.	TAD - Jack Pepsi
9.	PIL - Cruel
10.	CURVE - die like a dog

DP REKLAMA, opravljanje storitev s področja ekonomske propagande in trgovine. CEI JE, Ul. XIV divizije 6
PRIREDITVE OD ČETRTKA 26. 3. DO SREDE 1. 4. 1992
Četrtek, 26. marca
Ljubljansko
Ljubljana: 21.00 otvoritev razstave slik Maje Ravnik, KUD France Prešeren; 16.30 J. Strauss ml. Netopir, opereta, mladinska, Opera SNG; 19.30 W. Shakespeare limon Atenski, abonma četrtek in izven, drama SNG; 20.00 večer šansonov Jacguesa Brela, v izvedbi Katje Levstik, za izven, Mala drama SNG; 19.30 koncert orkestra slovenske filharmonije, modri abonma I. in II., Gallusova dvorana, CD; 19.30 Plečnikova transferzala, Marjan Trček tenor, Boris Šinigoj lutnja, kitara, ustavno sodišče Republike Slovenije; 20.00 Svvans, rock koncert, festivalna dvorana;
19.30	Čehov - Becket - Brecht Tri sestre, premiera, Mladinsko gledališče; 17.00,19.30 I. Szabo Mefisto, Madžarska, Kinoteka; 10.00 totalka odštekan dan, musical, CD
Štajerska
Celje: 19.30 R. Vitrac Viktor ali otroci na oblasti, režija Franci Križaj, predpremiera za abonma četrtek in izven, SLG; 19.00 koncert prvonagrajencev, I. državno tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov, glasbena šola; 16.30, 18.30, 20.30 Skodrana Suzi, am. komedija, Union; 19.00 Pleše z volkovi, am. VVestern drama, Mali Union; 16.30,18.30 Najboljši strelec, am. vvestern, Metropol.
Rogaška Slatina: 17.00, 19.00 Vrnitev Navaho Groma II., ital. avanturistični, kino Zdravilišče.
Trbovlje: 17.00 Orel smrti, am. akcijski, delavski dom.
Maribor: 20.00 P. I. Čajkovski Hrestač, balet, za red univerza in izven, SNG; 20.00 kabaret XX. stoletja F. M. Ježek Ne smejte se, umrl je klovn, izvaja Vita Mavrič - Ruič, za petek II. in izven, Mali oder SNG.
Gorenjska
Jesenice: 19.30 G. Feydeau Poskrbi za Amelijo, PDG, Kulturni dom.	.
Kranj: 19.30 M. Zupančič Slastni mrlič, za abonma četrtek in izven, Prešernovo gledališče; 16.00, 18.00 Na tuj račun, am. komedija, center; 20.00 filmsko gledališče; Pot upanja, švicarska drama, Center; 18.00, 20.00 Ruleta poželenja, am. trda erotika, Storžič; 17.30, 20.00 Terminator II. - Sodni dan, am. fantastični film, Železar; 20.00 Nikita, franc, thriller, Duplica.
Koroška
Sloveni Gradec: 9.00 retrospektivna razstava; Franjo Golob in Lojze Sušmelj, galerija likovnih umetnosti.
Petek, 27. marca
Ljubljansko
Ljubljana: 19.30 koncert orkestra slovenske filharmonije,
modri abonma I. in II., Gallusova dvorana, CD. 19.30 C. Goldoni Počitniška trilogija, za izven, Drama SNG. 20.00 A. Nicolaj Prva klasa, za izven, Mala drama, SNG. 11.00 W. A. Mozart Lažna vrtnarica, opera, za izven, mladinska, Opera in balet SNG. 19.00 G. Verdi Traviata, opera, za izven, Opera in balet SNG. 20.00 Sex and Violence, študentje anglistike, KUF France Prešeren. 16.00, 18.15, 20.30 R. Clement Neznanec je prišel z dežjem, Francija - Italija, Kinoteka. Literarni večer ob 70-letnici pesnika Rudija Miškota, Vodnikova domačija.
Štajerska
Celje: 18.30 R. Vitrac Viktor ali otroci na oblasti, režija Franci Križaj, abonma premiera, SLG. 19.00 koncert prvonagrajencev, I. državno tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov glasbena šola. 16.30, 18.30, 20.30 J. F. K., am. drama, Union. 19.00 Pleše z volkovi, am. vvestern drama, Mali Union. 16.30, 18.30 Hladen kot kamen, am. akcijski, Metropol. 19.30 redni letni koncert, celjski oktet Celje, Narodni dom.
Rogaška Slatina: 17.00 Vrnitev v Piavo laguno, am. pustolovski, kino Zdravilišče, 19.00 Vrnitev Navaho Groma II., ital. avanturistični, kino Zdravilišče, 20.00 razstava in koncert učenci glasbene šole Šmarje pri Jelšah, Razstavni salon.
Velenje: 19.30 Pogovori z Maršalom, Ivo Godnič in Liljana Spasojevič, dom kulture.
Trbovlje: 17.00,19.00 Crkni Fredi, am. komedija, delavski dom. Dobrna: 19.00 večer komedije, musical Zagreb, člani Komedije Zagreb, dvorana zdraviliškega doma Dobrna.
Laško: 18.00 otvoritev razstave gobelinov, prof. Miroslav Adle-šič, MPZ Laško, Peter Simoniti, Laško dvorec.
Maribor: 20.00 kabaret XX. stoletja, F. M. Ježek Ne smejte se, umrl je klovn, izvaja Vita Mavrič Ruič, za petek II. in izven, Mali oder SNG. 19.00 glasbeni večer druge gimnazije, za izven, Kazinska dvorana, SNG.
PRAVA
Čuprijska 9, Celje, tel. (063) 24-025, 24-303
TRGOVINA ZA VAŠ AVTO
POSTANITE ČLAN AVTOPLUS KARTICE. PRI NAKUPU VAM PRIZNAMO 5% POPUST.
Cena kartice je 100,00 SLT.
Gorenjska
Radovljica: 19.30 Stihije in oblike sveta, Boris A. Novak, knjižnica A. T. Linharta.
Škofja Loka: 19.30 S. Becket, O, krasni dnevi, PDG, dom kulture.
Kamnik: 20.00 G. Feydeau Barillonova poroka, gledališka skupina Pod mostom, velika dvorana kina Dom.
Gorenjska
Tržič: 10.00 razstava olj, M. Pančur, Kurnikova hiša.
Kranj: 18.00 tekma, slovenska vlada — kranjski direktorji, nogomet, športna dvorana Planina .
Primorska
Ajdovščina: 20.00 S. Shepard Pokopani otrok, PDG, kulturni dom.
Sobota, 28. marca
Ljubljansko
Ljubljana: 19.30 W. Shakespeara Timon Atenski, za izven, Drama SNG. 19.00 J. Offenbach Hoffmannove pripovedke, opera, za izven, opera in balet SNG. 19.00 premiera filma J. F. K., am. drama, gostje Studio Ljubljana, predsedniki slovenskega javnega in političnega življenja, slovenskih varnostnih služb in vidni filmski delavci, Ljubljanski kinematografi. 20.00 Sex and Violence, študentje anglistike, KUD France Prešeren. 16.00, 18.15, 20.30 R. Clement Neznanec je prišel z dežjem, Francija - Italija, Kinoteka. 11.00,17.00 M. Kubatova - M. Lobodova Oh, te princese, Lutkovno gledališče. 17.00 Štirje muzikantje, lutkovna skupina Čenča, KUD France Prešeren. 19.30 Državno prvenstvo v latinsko ameriških plesih, Festivalna dvorana.
16.00	Sobotno popoldne za otroke, KD Španski borci.
Štajerska
Celje: 19.30 R. Vitrac Viktor ali otroci na oblasti, režija Franci Križaj, za abonma sobota večerni in izven, SLG. 19.00 zaključni koncert, L državno tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov, glasbena šola. 16.30, 18.30, 20.30 J. F. K., am. drama, Union. 16.30,18.30 Hladen kot kamen, am. akcijski, Metropol.
19.00	tekma, Celje — Elektra, I. moška SKL/ III. krog, hala Golovec.
Rogaška Slatina: 17.00 Remo - neoborožen in nevaren, am.
avanturistični, kino Zdravilišče. 19.00 Vrnitev v plavo laguno, am. pustolovski, kino Zdravilišče.
Rogaška Slatina: 19.00 tekma, Rogaška D. Mg. — Unicom Lj.,
I.	moški SKL/ II. krog, športna dvorana.
Maribor: 19.30 Carmen, režija Tomaž Pandur, za red repriza, drama, SNG. 20.00 kabaret XX. stoletja, F. M. Ježek Ne smejte se, umrl je klovn, izvaja Vita Mavrič-Ruič, red petek II. in izven, Mali oder SNG. 20.00 dobrodelni kpneert, Arsen Dedič in Gabi Novak, za izven, Kazinska dvorana SNG.
Ponikva pri Grobelnem: 19.00 Moliere Skopuh, KD Simon •Gregorčič, kulturni dom.
Gorenjska
Škofja Loka: 10.00 L. Suhodolčan Plašček za Barbaro, za
VVE Pedenjped, Loški oder.
Kranj: 19.30 M. Zupančič Slastni mrlič, za abonma sobota II. in izven, Prešernovo gledališče. 20.00 tekma, Triglav - M. M. Koper, I. moška /skl/ II. krog, športna dvorana.
Tržič: 18.00 koncert za harfo in flavto, Diana Grubišič in Andreja Praprotnik, Vila Bistrica.
Nedelja, 29. marca
Ponedeljek, 30. marca
Ljubljansko
Ljubljana: 16.30 J. Strauss ml. Netopir, opereta, za izven, Opera in balet SNG; 20.00 B. Slade Ob letu osorej, režija Boris Kobal, Štihova dvorana, CD; 19.30 Koncert, Jure Jenko klarinet, Vladimir Mlinarič, klavir, atelje Društva slovenskih skladateljev; 16.00,18.00, 20.00 J. Mannel Vikend na deželi, ČSR, Kinoteka.
Štajerska
Celje: 16.30, 18.30, 20.30 J. F. K., am. dvorana, Union; 19.00 Pleše z volkovi, am. vvestern drama, Mali Union; 16.30, 18.30, Hladen kot kamen, am. akcijski, Metropol.
Laško: 19.000 glasbeni večer starogradskih pesmi, balad, romanc in narodnih pesmi, duet Križanič, Zdravilišče.
Trbovlje: 17.000 Crkni Fredi, am. komedija, delavski dom.
Gorenjska
Tržič: 19.00 filmsko gledališče Življenje je sladko, angl. komedija, kino Tržič.
Torek, 31. marca
Ljubljansko
Ljubljana: 20.000 Trio Lorenz, program Schumann (in memo-riam), Martinu, Turina, Slovenska filharmonija; 19.00 J. Offenbach Hoffmannove pripovedke, opera, za red D in izven, Opera in balet SNG; 16.00, 18.00, 20.00 C. Chabrol Krvni sorodniki, Kanada - Francija, Kinoteka; 19.00 Prehod krščanstva na Slovenskem iz drugega v tretje tisočletje, predava dr. Alojzij Šuštar, CD; 10.00 mesec ribjih jedi, Unionska klet, Miklošičeva 1.
Štajerska
Celje: 19.30 R. Vitrac Viktor ali otroci na oblasti, režija Franci Križaj, za abonma torek in izven, SLG; 16.30,18.30, 20.30 J. F. K., am. drama, Union; 19.00 Rojen 4. julija, am. drama, Mali Union; 16.30, 18.30 Črni dež, am. akcijski, Metropol.
Velenje: 9.00 medobčinsko srečanje lutkovnih skupin celjske regije, za VVZ, dom kulture.
Maribor: 19.00 E. Kalman Kneginja čardaša, opera in balet, dirigent Stane Jurgec, za red Beli, SNG.
Trbovlje: 17.00,19.00 Bitka za bogastvo, am. akcijski, delavski dom.
Gorenjska
♦
Radovljica: 18.00 srečanje z Marinko Fritz-Kunc, knjižnica A. T. Linharta.
Sreda, 1. aprila
Štajerska
Celje: 16.30, 18.30, 20.30 J. F. K., am. drama, Union; 19.00 Rojen 4. julija, am. drama, Mali Union; 16.30,18.30 Črni dež, am. akcijski, Metropol.
Trbovlje: 17.00 Bitka za bogastvo, am. akcijski, delavski dom. Gornja Radgona: 9.00 Spomladanski prodajni sejem, sejmišče v Gornji Radgoni.
Ljubljansko
Ljubljana: 22.00 Juliette, Justine, erotično - politični ritual, Markis de Sade teater, Roza disko K 4. 16.00, 18.15, 20.30 R. Clement Neznanec je prišel z dežjem, Francija - Italija, Kinoteka. 11.00 M. Kubatova - M. Loboda Oh, te princese, lutkovno gledališče. 14.30 tekma, SCT Olimpija - Steklar, nogomet, centralni stadion.
Motnik: 16.00 J. Šket - F. Žižek Miklova Zala, v izvedbi kulturnega društva Motnik, kulturni dom.
Štajerska
Celje: 16.30, 18.30, 20.30 J. F. K., am. drama, Union, 19.00 Pleše z volkovi, am. vvestern drama, Mali Union. 16.30, 18.30 Hladen kot kamen, am. akcijski, Metropol.
Frankolovo: 16.00 srečanje harmonikarjev in narodnozabavnih ansamblov ob materinskem dnevu, MPZ Anton Bezenšek, telovadnica osnovne šole.
Slovenske Konjice: 16.00 koncert ob materinskem dnevu, cerkveni pevski zbor, kulturni dom.
Rogaška Slatina: 17.00,19.00 Remo — neoborožen in nevaren, am. avanturistični, kino Zdravilišče.
Trbovlje: 17.00, 19.00 Crkni Fredi, am. komedija, delavski dom.
Laško: 19.00 glasbeni večer za razvedrilo In ples, Zdravilišče.
Žalec: 17.30, 19.30 Železni orel, II. del, am. akcijski, kino Žalec.
Maribor: 18.00 Carmen, režija Tomaž Pandur, za red upokojenci, Drama SNG. 20.00 kabaret XX. stoletje, F. M. Ježek Ne smejte se, umrl je klovn, izvaja Vita Mavrič-Ruič, za red petek II in izven, Mali oder SNG.
ž
Grafična priprava & grafični marketing & oblikovanje
Simona Vovk
, Cefta na Ostrožno tl), 6J000 Celje, telefon & fot'
Izdelujemo filme za offset ■ sito tisk in štampiljke.
Na vašo željo vam naredimo tudi desian ■ zaščitni znak m oblikujemo celostno poaobo: vizitke, dopise, račune, naročilnice, dobavnice, nalepke, \ plakate, vabila, reklame za časopise, brošure in ^ reklamne letake na barvni papir. 4
Storitve izvojamo na "fotostovku* in računalniški opremi ‘'Macintosh" 1 laserskim izpisom (DeskTop Publishing ali "Namizno založništvo" z izhodom 2400 dpi).
Javna zahteva
»slovenski«
PTT
•	To zahtevo bom podkrepil z vprašanjem »KAKO DOLGO NAM BO ŠE PTT PRODAJALA JUGOSLOVANSKE ZNAMKE ZA POSLOVANJE NA SLOVENSKEM PROSTORU?«
•	Še vedno se namreč dogaja, da se PTT želi rešiti jugoslovanskih znamk, tako da nam jih prodaja, medtem ko so vse trafike odvisne od monopolistične »slovenske« PTT, tako da v trafikah absolutno ne moreš kupiti slovenskih znamk.
•	To je ponižujoče. Dejstvo je, da je PTT monopol, cene lahko navija kadar hoče in kolikor hoče. To pomeni, da imajo dosti denarja, tudi proračunskega. Zavedajmo se, da so znamke malenkostni simbolni doprinos k samostojni državi in so veliko bolj poceni kot BMW-ji, vodometi in drug razkošnosti, ki krasijo suvereno državo.
•	Pričakujem v imenu mnogih Slovencev, da PTT takoj ukine prodajo jugoslovanskih znamk. Le-te sodijo v filatelistični program. Za to je že čas.
GREGOR URANIČ, Celje
Optimizem na trhlih nogah
Spoštovani Peter Tomaž DOBRI LA!
Po vsem kar si napisal v članku OPTIMIZEM NA TRHLIH NOGAH, 18. marca, na strani 6, spominja vse tiste, ki nam spomin seže vsaj nekaj let nazaj v pretekle čase milo rečeno na »brezplodno modrovanje«. Vem, da si po stroki tehnik, zato Ti še bolj zamerim vsesplošno zmešnjavo.
Kaj si lahko resen bralec postavi kot vprašanje? Da je Maribor edino gnilo mesto ali pa je delo novinarja na »trhlih nogah«.
Prosim, če mi lahko pojasniš kateri so moji kolegi s katerimi moram pomesti na domačem dvorišču. Nekoč si se boril proti takim, ki so pometali, danes pa siliš ponovno druge v pometanje.
Gotovo potrebuješ novi naslov: »Pometanje v Mariboru!«
Dragi Peco stori nekaj, da bo optimizem na TRDNIH nogah.
Lep pozdrav!
Dr. FRANCI ČUŠ, Maribor
Dva odstopa
Sporočam Vam, da sem 18/ 3-1992 zaradi organizacijskih in vsebinskih neskladij z republiškim vodstvom Socialdemokratske stranke Slovenije iz stranke izstopil. S tem sem odstopil tudi s tunkcije predsednika Občinskega odbora SDSS Maribor in predsednika Kongresnega odbora SDSS, ter člana Mednarodne komisije SDSS. Hkrati Vam sporočam, da je iz SDSS in SDM izstopil tudi predsednik Socialdemokratske mladine 00 Maribor g. Igor Fornezzi.
S spoštovanjem in pozdravi! TEODOR LORENČIČ, prof psih.
in soc., Maribor
Delavci vemo in občutimo
V časopisju smo prebrali, da je gospod predsednik mozirske vlade Alfred Božič tudi svetovalec Elkroja, za kar ima sklenjeno pogodbo o delu.
To mi delavci v enoti v Šoštanju.že dolgo vemo in občutimo. Že dalj časa namreč bijemo boj za delitev podjetja
s tem, da bi mi v Šoštanju lahko delali naprej kot samostojno podjetje. Ker gospoda Alfred Božič dobro ve, da bi s tem izgubil bogato molzno kravo, za katero sicer trdi on, da so drugi napravili štalco, se sedaj kot honorarni sodelavec nekaterih vodilnih v nazar-skem Elkroju, na vse kriplje brani in uporablja vse svoje strankarske zveze, da bi nas oviral. Vse to razumemo, a ne razumemo, da tudi sodišče precej dana take zveze in poznanstva. Ob dejstvu, da vemo, kako po polževo potekajo registracije na sodišču v Celju, namreč sploh ne moremo razumeti, kako se je v primeru Elkroja lahko zgodilo, da je El-kroj p. o. na seji delavskega sveta dne 7. 10. 1991 ustanovil delniško družbo Elkroj in že po treh dneh, to je 10. 10. 1991 je registrsko sodišče to novo firmo, brez našega soglasja, registriralo. Vsa čast taki ekspe-ditivnosti sodišča, a žalostni smo, ko čujemo, da je gospod Božič bil pri nekaj osebi na sodišču, ki je takoj zaukazala hitri postopek, vsem pa zabičala, da morajo o tej hitrosti molčati. Mi smo res začudeni, kako je v tej novi demokraciji mogoče tudi s pravico manipulirati. Res se nam pišejo črni dnevi, a še bo kdaj pomlad!
Če bo vašem uredništvo o tem sploh kaj uspelo izbrskati, bomo vsaj vedeli, da v deželi Danski ni nekaj gnilega, gnili so nekateri posamezniki v naši lepi, svobodni in neodvisni domovini Sloveniji. RAZOČARANE DELAVKE IN DELAVCI ELKROJ PE, Šoštanj
Proračun
—	javni denar
Ob obravnavi in predlogu sprejema zaključnega računa Skupščine občine Celje po hitrem postopku sledeče:
1.	Občinska proračunska sredstva so javni denar. Zbrana so od davkoplačevalcev
-	občank in občanov Celja. Ti so ga v težkih socialnih in gospodarskih razmerah zaslužili z napornim delom. Pri gospodarjenju s temi sredstvi se od nas, poslancev celjske skupščine pričakuje kvalitetno in pošteno gospodarjenje. Mi smo za to odgovorni. To od nas zahtevajo volilke in volilci, ki so nam dali mandat.
2.	Če nas obrazložitev zaključnega računa opozarja, da smo na naši zadnji seji sprejeli odlok, po katerem smo edino poslanci pristojni pri odločanju o nakupu vrednostnih papirjev, da to torej ni pristojnost izvršnega sveta, danes za nazaj legitimiramo odločitev Izvršnega sveta Celje, ki jo je sprejel brez nas in brez naše vednosti. Na to smo poslanci v Celju že večkrat brezuspešno in ne da bi dobili odgovor, opozarjali.
Republiško ministrstvo za zakonodajo je v zvezi s takšnim primerom izjavilo, da lahko Izvršni svet odloča le o kratkoročnih zadolžitvah, ne sme pa odločati o vlaganju sredstev v dolgoročne naložbe oz. o nakupu dolgoročnih vrednostnih papirjev. Delnice Štajerske banke pa so prav to. Izvršni svet je torej po tolmačenju Ministrstva za zakonodajo prekoračil svoje pristojnosti. Pa naj nas vodilni iz Štajerske banke, to je predsednik njenega upravnega odbora, hkrati pa finančni minister v Celju Žare Mrovlje oz. predsednik Nadzornega odbora banke Mirko Krajnc, še jako prepričujeta o nasprotnem.
3.	Ta dvojnost položaja bo po sprejemu Zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitniško dejavnostjo, kamor se po zakonu šteje tudi članstvo v Upravnem
odboru banke, ki je glavni organ odločanja v njej, postavila pod vprašanje tudi položaj omenjenih članov celjskega Izvršnega sveta.
4.	Glede izpostavljene rentabilnosti naložbe, ki naj bi pomenila močno oplemenitenje denarja, celo bistveno bolj kot če bi bil vezan v banki, bi poudaril, da je to le delno res. Če bi se namreč danes Skupščina odločila za prodajo delnic, ker v Celju rabimo denar za socialne namene oz. šolstvo, bi morali delnice prodati na borzi oz. trgu. Tu pa se postavi veliko vprašanje ali bi za njih sploh dobili toliko, kot je Izvršni svet brez mnenja Skupščine vanje vložil.
5.	Dalje bi opozoril, da občina kot lastnik večjega dela delnic Štajerske banke v njen zbor še ni imenovala nobenega svojega poslanca. Kdo bo torej v skupščinskem imenu letos odločal o dividendah od dobička. Te nam pripadajo! Kdaj jih bo občina prejela? Prosim za odgovor.
6.	Pričakujem, da bo o tej problematiki dala svoje mnenje posebna skupščinska komisija, ki naj prouči dvojno funkcionarstvo nekaterih članov celjskega Izvšnega sveta, ki so hkrati podjetniki.
7.	' Da zaključim: poslanci Skupščine Celje s sprejemom zaključnega računa, kljub mnogim večkrat odprtim, toda še vedno nepojasnjenim vprašanjem, danes za nazaj dajemo legitimnost tistemu delu Izvršnega sveta, ko je ta prekoračil svojo pristojnost. Zato v imenu poslancev SDP predlagam, da se zaključni račun sprejme, toda pogojno z dodatnim sklepom, da bo Skupščina občine Celje na eno od svojih prihodnjih sej, uvrstila obravnavano problematiko, da se Skupščina zato zavezuje, pri tem pa bo ob svojem delu uporabila zapisnik Službe družbenega knjigovodstva, ki je naredil revizijo poslovanja Štajerske banke oz. poslovanja v zvezi z nakupom njenih delnic in ko bo razčiščena zadeva v zvezi z ovadbo zoper nekatere člane Izvršnega sveta, tudi glede Štajerske banke, za katero smo poslanci in javnost izvedeli iz časopisov. POSLANSKI KLUB SDP, Celje
»Žametni« s Hrvati
V naši novi demokraciji v Sloveniji (še vedno) nimamo možnosti brati časopis, ki bi odstopal od kliširanih črno-be-lih šablon po katerih so na eni strani samo angeli, na drugi pa samo hudiči, eni lepi in drugi grdi, eni brezhibno čisti, drugi pa strašno umazani in zločinski... Prav zaradi tega me je razveselil uvodnik v Novi dobi (št. 10 od 11. 3. 1992) g. Z. K. »Zakaj ste »žametni« s Hrvati?«, na katerega so me opozorili prijatelji in ki je globoko human, pošten, nepristranski.
Vsaka vojna je razdiralna, grozna, posebno ta z »balkansko varianto« nasilja, šovinizma in primitivizma z obeh strani, ki divja na Hrvaškem in Bog ne daj, da bi se razširila tudi na Bosno. Ta vojna, kot je bilo že mnogokrat rečeno, je zares umazana. Smešno je trditi kdo je zmagovalec in kdo poraženec - poraženci so namreč vsi. In vsi so rušili, ubijali in ropali. Na žalost do sedaj se je v tisku in preko TV govorilo samo o eni od umazanih strani v tem sporu - ve se o kateri - druga pa je bila vedno prikazana kot čista, humana, nedolžna. Tako nas je namreč obilno zasipala (in nas še naprej) s svojim primitivnimi čr-no-belimi kič informacijami HTV, podprta s tiskom, razen redkih izjem. Vsej tej propagandi smo v Sloveniji na široko odprli dostop na naše ekrane in v ostale medije, medtem ko se je glas druge »plati zvona« le počasi prebijal, tako da pravzaprav nismo mogli imeti nikakršnega izbora, iz katere-
ga bi si lahko ustvarili lastno sodbo. Šele pred nedavnim je Slovenija odprla vrata tisku z druge strani, tako da lahko sledimo tudi tem, čeprav je slovenski tisk še vedno zelo zaprt, enostranski, prav tako TV Slovenija, z izjemo nekaterih listov, ki so vedno težili k neodvisnosti in objektivnosti in obsojali zlo, ne glede s katere strani je to prihajalo (kot n. pr. Mladina, Naši razgledi in glej, tudi Nova doba, mogoče pa še kateri, ki ga nisem bral). Tako sedaj prvič pritekajo vesti
0	200.000 srbskih beguncih iz Hrvaške, o 140 porušenih pravoslavnih cerkvah na Hrvaškem, o masovnem spreobr-njevanju otrok v katoliško vero, o spreminjanju (iz strahu) srbskih imen, ki asociirajo na nacionalno poreklo, o miniranju srbskih družinskih hiš, ugrabljanju popolnoma nedolžnih ljudi iz njihovih stanovanj in mučenju le-teh, o ubojih in končno tudi o grožnjah celo lojalnim Srbom, ki so vsled strahu pobegnili in pustili vse za sabo, da v kolikor bi se vrnili, niso dobrodošli. Na to med drugim vsakodnevno hujskajo mnogi hrvaški časopisi in dovoljujem si priložiti fotokopijo karakterističnega dela teksta iz »Vjesnika«, kjer se celotna etnična skupnost proglaša (t. j. Srbi) kot nezaželene. Lahko si mislite kako bodo sprejti ti ubogi begunci in kakšna maltretiranja jih čakajo. Zanimivo, da se še ni slišal glas obsodbe iz vrha na tako provokativno pisanje, ki je v nasprotju z Ustavo republike Hrvatske, ki jim je, zdi se, samo za okras. Bilo bi mi ljubo, če bi to posredovali vašemu novinarju Z. K. kot informacijo. Kam bi to še peljalo, da na srečo, o vsem tem nedavno ni spregovoril Helsinki Watch, vse več pa se oglaša tudi zagrebški »Danas«, ki je sicer pri hrvaških oblasteh močno nepriljubljen.
Vsled tega čestitam vaši smelosti, poštenosti in uredniški politiki. Dejstvo, da se v Novi dobi lahko prebere tudi drugačno stališče in mišljenje je vsekakor doprinos slovenski demokraciji. V tem se je posebno izkazal vaš novinar Z. K., kar je lahko vašemu listu samo v čast.
S spoštovanjem,
Miroslav Močnik, Ljubljana
1
»Dogovora z lojalnimi Srbi ni«
(Vjesnik, 2. 3. 1992)
Bo odhod vojaške podpore urazumii tudi domače Srbe, se v Sisku sploh ne vprašajo, ker oni, trdijo, vedo, da z njimi mirnih dogovorov ni. To uporno poročajo vojni zločinci kot Slobodan Tarbuk, Dragan Sa-nader in Predrag Orlovič, trojica vodilnih na rang-listi najtežjih zločinov. V imenu službenih 209 mrtvih in 1300 ranjenih policajev in gardistov, številka je seveda veliko večja, policija iz Siska soživljenju ne verjame. Tistim Srbom pa, ki se v teh dneh v mesto vračajo kot lojalni, z različnimi prepričanji in idejo o soživljenju, sporočajo prebivalci Siska, da niso dobrodošli, policijski organi pa bodo njihovo lojalnost, pravijo, z lahkoto preverili.
Razpad
možganov
Nedavno tega je umrl znanec v nekem kraju ali mestu. Diagnoza njegove bolezni je bila: razpad možganov.
Denimo, da so posmrtne ostanke raztlesili in lobanjo prežagali, kar je v današnjem hitrem tempu bržčas mogoče, zainteresiranost do bližnjega pa je samo tolikšna, da gre zadevi verjeti. Razpad možganov pa je za povprečnega laika
vendarle malce nevsakdanja diagnoza.
Pa pustimo pokojnika in se raje preselimo v našo današnjo vsakdanjost. Presadimo kritično našo zanimivo družbo iz njenega zornega kota, njenega razpada oziroma razpada duhovnih vrednot.
Že vrsto let nas časniki zabavajo z različnimi zgodbicami, kako je temu ali onemu uspelo 45 let voditi našo politiko, čeprav so se pokazali simptomi fašistoidne preteklosti. Povsem nerazumljivo je tudi to, kako je mogoče, da so ostali takšni primeri do danes nekaznovani.
Kdo so ti ljudje, pa se še danes spretno zakriva za cenenimi kriminalkami, ki so postale del časopisne celote. Naša povojna stvarnost je prava slika kot se temu reče. Gospodarsko politični pokazatelji so iz trte zviti, časopisne stolpce pa zapolnjujejo mamljive zgodbice o športnih spretnostih ali bolje rečeno športnih goljufijah. Na takšen način so jo poceni odnesli vsi tisti, ki bi morali že leta 45 na zatožno klop.
Danes so namesto reportaž o Golem otoku in podobnih jugoslovanskih genocidnih taboriščih, zopet na voljo zgodbe o medjugorski Mariji pomagaj, koga bi morali postaviti pred sodišče pa zamenjujejo reportaže o papeževem obisku v tej ali oni državi ali svetopisemske legende o Kristusovem trpljenju.
Kdo je bolj trpel, ali Kristus v svoji dobi ali naši sodobniki je seveda poglavje zase, vendar sodi prvo v cerkveno zgodovino, medtem ko vojni zločini v zatožnico.
Vojni zločini ne morejo v zgodovino, dokler zločinci ne bodo kaznovani po mednarodnih merilih, tako kot so to storili naši premagani sovražniki že takoj po vojni.
P. S.: Časovna odmaknjenost in današnja splošna zmeda sta tudi naredili svoje, zato prihaja do absurda, denimo do zahtev po pogajanjih kdo v tej državi ima prav. V tem primeru gre za dva različna tabora. Na eni strani so ljudje, ki so se v 45-letni dobi zgrešene politike okoriščali, na drugi strani je izkoriščani sloj prebivalstva.
Nepodpisani
Titov
spomenik
Sporočite prosim Velenjčanom, naj bodo ponosni, da še imajo v svoji sredini spomenik. Kje so borci, da lahko vse to gledajo, da se to dogaja pri nas, da vse stvari, ki so v zvezi s tov. Titom, spravljajo stran. On je bil taka osebnost, tako po postavi kot po govoru, da ga je bilo veselje gledati in poslušati. Kakšne sprejeme je imel, kamorkoli je prišel, po celem svetu. Tudi otroci borcev to ne bi smeli dopustiti. Nobeden pa ni za vse. General Maister ni toliko naredil, pa so mu po 70-ih letih postavili nov spomenik. Ta spomenik pa je komaj 12 let po Titovi smrti, pa je že nekaterim na poti.
Še dobro, da ga ne morejo vzeti ven iz naših src!
JUVAN ANGELA, Trbovlje
Nasilje
nad svobodo?
Domžalski odbor Liberalnodemokratske stranke se v svoji izjavi za javnost zgraža nad tem, da je Skupščina občine Domžale sprejela odlok o javnem redu in miru v občini, ki med drugim prepoveduje: »opravljati storitve, ponujati usluge in prodajati stvari na način, ki ogroža ali žali javno moralo ter kvarno vpliva na vzgojo mladine«. Prepričani smo namreč, »da je sprejeta odločitev grob poseg v elementarno pravico posameznika, to je pravico do svobodnega življenja, ki ga želi živeti po
svoji veri in prepričanju...«. Liberalne demokrate najbolj moti to, da ni nikjer v odloku zapisano, »kaj to javna morala je«. Svoj strah zaradi naraščajočega »nasilja nad svobodo« zabelijo z demagoškimi vprašanji »ali je kršenje javne morale, če se dekleta sončijo zgoraj brez, če v gostilni kdo izgovori kletev, ali če se mlad par poljublja v parku...«. Da jih potolažimo, zagotavljamo, da po naših pojmovanjih javne morale gornja dejanja ne bi predstavljala prekrška.
To pa še ne pomeni, da pojem javne morale ne obstaja! Bistvo moralnih pravil je ravno v tem, da niso nikjer definitivno zapisana, saj predstavljajo kompleksen sistem družbenih norm in splošno priznanih vrednot, ki pa se nenehno spreminjajo. Kljub temu pa so lahko pravno sankcionirana, če se določena skupnost preko svojega demokratično iz-voljnega organa tako odloči. Konkretno presojo, ali gre pri določenem dejanju za kršitev sankcionirane norme, pa opravijo pristojni državni organi in sodnik za prekrške, v zakonsko predpisanem (večstopenjskem) postopku.
Ko liberalni demokrati predlagajo »pluralizem javne morale«, upamo da s tem ne mislijo, da bi lahko nekdo svojo »pravico do svobodnega življenja« izvajal tako, da bi npr. pred osnovnošolsko dvorišče pripeljal monitor in na njem otrokom vrtel .trdo pornografijo. S tem bi namreč ne samo ogrožal javno moralo, ampak tudi posegal v pravice drugih. Starši imajo namreč ustavno pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom moralno vzgojo (41. člen Ustave Republike Slovenije). Mimogrede: tudi Ustava - logično - prav nič ne definira, kaj morala je.
Čudi nas, da v Liberalno-de-mokratski stranki ne vedo, da je pojem morala vsebovan že v mnogih zakonih in drugih predpisih in da je predvsem v kazenskem pravu teoretično in praktično zelo obdelan. V slovenskem kazenskem zakonu obstaja celo poglavje »Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost in moralo.«
Še bolj pa nas čudi in zaskrbljuje, da so celo vodilni delavci uprave, na čelu s predsednikom Izvršnega sveta (ki je hkrab tudi vodja liberalnih demokratov) po sprejmu odloka tarnali o tem, da ga ne bodo mogli izvajati, ker ni nikjer definiran pojem javne morale. Sprašujemo jih, kako lahko vodijo upravne postopke, če ne vedo, kaj je javna morala ? Zakon o splošnem upravnem postopku namreč v svojem 266. člen določa, da se izvršiljiva odločba lahko razveljavi, če je potrebno, da se odvrne neposredna nevarnost za »javno varnost, javni red in mir ali JAVNO MORALO...«. 134. člen pa določa, da mora uradna oseba, ki vodi postopek »paziti na to po uradni dolžnosti«! Ali lahko vodi občinsko upravo oseba, ki se javno na televiziji zgraža nad tem, kar zahteva zakon ?
»Noč se plazi nad svobod-njaštvo,« so zapisali Liberalni demokrati, iz njihovih »argumentov« pa izhaja, da se je njim nekaj »zamračilo«. Prepričani smo, da bodo tudi s tem odlokom Domžale še naprej poznane kot odprto, svetovljansko, podjetniško in svobodomiselno mesto. Pa tudi evropsko, civilizirano! Domžale, 9. marec 1992 Občinski odbori strank, povezanih v koalicijo Demos Domžale:
Narodni demokrati Slovenski krščanski demokrati SKZ - Ljudska stranka Socialnodemokratska stranka
Odgovor na pismo
g. Gregorja Uraniča!
Glede na vaš položaj v Slovenski nacionalni stranki
- predsednik iniciativnega odbora - se s pismom spuščate na raven, ki vam ni primerna. Mislim, da je vaša sramota večja, kot pa tista, ki jo vi očitate naši vladi. Vaša trditev, da sprejetje Zakona o tujcih dovoli nakup slovenskega državljanstva za borih 500,00 SLT, privlečna za lase.
Retorično vprašanje, ki ste ga postavili na začetku vašega pisma, nima nobenega smisla, sploh se retorična vprašanja, kot učijo v šoli, postavljajo na koncu teksta.
Rekli ste, citiram:"... NAJ-
PREJ JE POTREBNO NAREDITI TO DEŽELO ZOPET SLOVENSKO!« Hitler pa je rekel:«... NAPRAVITE Ml TO DEŽELO ZOPET NEMŠKO!« Mislim, da ni dvoma o podobnosti teh dveh izjav.
Spustila se bom na vašo raven, da me boste lažje razumeli. Močno me zanima, od kod pa potem izvirajo vaše korenine, vaš priimek, ki se končuje na -ič. Morda pa ste tudi vi med temi ne-Slovenci, kakor jih vi imenujete ali bi se vam zdelo lepše: beri »južnjake«, kot ste vi zapisali.
Ne vem čigava posledica je vaša zavest, in kaj je vam danes sveto, mislim pa, da je vsem normalnim ljudem najbolj sveto preživetje v teh težkih kriznih časih.
KRAJNC MATEJA, Celje
tovni vojni, ko ni bilo ne kruha ne soli. Kot otrok star 8 let, sem že doživel strahote fašizma. Leta 1942 so me Italijani in domači pomagači zajeli na poti v šolo in me uporabili kot ščit na poti skozi gozd, da jih ne bi napadli partizani.
Spomenik in zemljišče nista bila plačana iz občinskega proračuna - ampak so dali vsi Velenjčani po dva (šihta) dneva.
Sem mnenja, da Tito ni naredil takšne napake za Velenje, da bi ga morali odstraniti iz javnega mesta (glavnega trga Velenja).
19. avgusta 1958 je prišel prvič v Velenje in je pred Kulturnim domom dal priznanje za naše uspehe. Citiram njegove besede:
Presenečen sem nad vsemi uspehi naših delovnih ljudi. Na tolikšne uspehe so lahko ponosni ne le rudarji in inženirji, temveč tudi vsi naši narodi... (Konec citata).
Smatram, da je delo vlade reševanje propadajočega gospodariva, ne pa rušenje spomenikov svetovno znanih avtorjev.
KRIŠTOF FRANC, Velenje
Neenakovredne
matere
Kdo bo rušil Tita
V' časopisu Delo sem dne 4. 3. 1992 prebral članek avtorja Silva Grmovška o početju velenjskih arhitektov, ki ju nedvomno podpira velenjska vlada.
Avtorja sta napravila načrt za odstranitev (prestavitev) Titovega spomenika iz Titovega trga.
Ta dva arhitekta sta Nande Koprnik in Edo Vučina, do sedaj še malo znana javnosti.
Vse to je po mojem mnenju naročila velenjska vlada, kdo je na čelu vlade, se pa ve. Ko sem začel brati članek, sploh nisem dojel, kaj mislita ta dva mlada arhitekta. Ali jima je zmanjkalo dela, ali gre za odkriti vandalizem, ki ga še ne pozna svetovna zgodovina.
Zmeraj sem obsojal ljudi, ki pri izvrševanju posameznih del niso poslušali lastne pameti. Vsi izgovori in razna prepričevanja so odveč. Prestavitev ima politično ozadje.
Preden se je določila postavitev spomenika, je prišel v Velenje svetovno znani strokovnjak, kipar Augustinčič iz Zagreba in je sam izbral lokacijo za postavitev skulpture maršala Tita.
A zdaj bi ga pa radi eni porušili, čeprav se mu je ob smrti poklonil ves svet. To so načrtovali Izvršni svet Občine Velenje in arhitekta Nande Korpnik in Edo Vučina.
Sprašujem se zdaj, ko smo si izbojevali demokracijo, pa si eni veljaki mislijo, da lahko porušijo vse, kar smo gradili 45 let. Pozivam l/se Velenjčane, da se upremo z vsemi silami, da preprečimo tako početje. Če tega ne storimo, bo prava sramota za vse tiste, ki smo to dopustili.
Pozivam vse rudarje, borce, upokojence, vse šole, društva, KS, da protestiramo proti takšnemu dejanju, ki ga načrtujeta tadva mladeniča na čelu z občinsko vlado.
Predlagam, če nimata drugega dela, da se zaposlita na Zavodu za zaposlovanje, da ne bosta delala škode, ki je bila tako težko pridobljena.
Sprašujem se, kje sta tadva mladeniča študirala, da sta prišla do take izobrazbe. Ali niso bila to tudi naša sredstva, ki smo jih plačevali vsi zaposleni in tudi za vaju dva, da sta se lahko izšolala.
Sem eden tistih, ki nisem bil obremenjen s preteklo, niti sedanjo politiko, sem pa tudi eden itistih, ki sem odraščal v natježjih časih, v drugi sve-
G. Schivarbartlu!
Z gospodom Ervinom A. Schvvarzbartlom in njegovim kategoriziranjem žensk, se seveda ne morem strinjati. Menim celo, da njegov način boja za ohranitev naroda sploh ni vredno objave v časopisu, ker je »fašistoiden, diskriminacijski, žaljiv...« Ker pa je njegovo besedičenje že prišlo v javnost, bi mu v imenu določene kategorije »neenakovrednih žensk« postavila nekaj vprašanj:
-	Kam sodijo ženske, v katero kategorijo, ki so rodile dvakrat ali celo večkrat, ampak svoje otroke odvrgle, oddale, uničile jim začeto življenje, ne skrbijo za njih, ali je ta ženska enakovredna tisti, katera je s težavo in muko dala luč življenja samo »enemu otroku«?
-	V katero kategorijo se po njegovem uvrščajo ženske, katerim je mati narava obrnita hrbet za materinstvo, za katero hrepeni vsaka ženska?
-	Kje imajo mesto ženske, katere so otroka (ali več) posvojile, ali ni ta ženska enakovredna tisti, katera jih je sama rodila dva ali več?
-	Zakaj naj bi se kaznovale ženske »nematere«, ki jim je že tako otežkočena pot do materinstva, ali že ni dovolj kaznovana?
-	Ali se sploh zavedate, koliko nedolžnih otrok - sirot bi bilo, če jih ne bi vzele pod svojo srčno streho, za vas »neenakopravne matere«?
Predno se je lotil take diskusije, bi se g. Schvvarzbartl moral vprašati, kaj se je naredilo, za ohranitev slovenskega naroda - pomladka, koliko je danes žensk, ki iščejo kakršnokoli medicinsko pomoč, potrošijo svoj zadnji dinar, odpirajo razna vrata s prošnjo, da se jim pomaga priti do naravnega materinstva. Koliko let, muk, trpljenja, psihične napetosti mora prebroditi, da »morda« pride do cilja »enakovrednih žensk«.
Ali se kdaj vpraša in pomisli tudi na »očetovstvo«, ali je res vedno ženska tista »krivdono-slika«, za izumrtje slovenskega naroda ? Ali niso tudi moški tisti, kateri imajo tudi glavno vlogo pri ohranitvi naroda? Kakšna kategorija se bo pa uvedla za očetovstvo ?
Vsakdo si želi in mu je cilj nadaljevati s pomladkom naroda, vendar se vpraša, kako bo preživljal veliko družino, kako naj gre brez finančnih skrbi v trgovino in kupi otroku najnujnejše, da ne bo prikrajšan za stvari, ki jih drugi otroci zlahka dobijo, kako mu žaga-rantirati zaposlitev in sredstva za dokaj normalno življenje in odločitev za nasledstvo ?
Trdim, (kakor tudi ostale prizadete podpisnice), da je treba reševati večkratno materinstvo na drugačen način. Zakaj naj ne bi imela vsaka mati za vsakega otroka procentni dodatek pri upokojitvi. Čisto jasno je, da tista mati, katera je imela po več porodniških staležev, bo prikrajšana pri pokojnini, kot pa tista, ki je bila samo enkrat ali pa nikoli na porodniški, kar pa seveda sigurno ne zaradi neželje po več otrocih, temveč zaradi finančnih in ostalih preprek in nenazadnje, iz zdravstvenih razlogov. Zato se takih žensk nikakor ne sme razvrednotiti in jim zagreniti še preostali del življenja, ki je že tako kratko.
G. Schvvarzbartl, ali se zavedate, koliko nesrečnih žensk ste užalili, ponižali, kako jim še lahko pogledate v oči in to vi, kot »zavedni krščanski demokrat«, vi, ki nam bi morali biti vzgled v sedanjem času, ko se trdno borimo, najti si pot v Evropo?
Sem ena izmed prizadetih mater-podpisnic in si zato ne dovoljujem, da nas kdo žali, poniža, ker pač ne moremo s svojim telesom prispevati po naravni poti, da slovenski narod ne bo izumrl, saj nas je že mati narava hudo kaznovala.
Spodaj podpisane zahtevamo, da se javno opravičite vsem »neenakovrednim ženskam - materam«.
ROMIH MILENA, Celje
Gladovna
stavka
Zadeva: Odprto pismo za javnost
Gladuje zaradi sodstva, policije in tožilstva 19 dni brez hrane in vode, ker mi je bila odvzeta prostost in zaradi zdravljenja, ki je bilo razvidno dr. Petrišičeve. So me klub temu priprli.
Spoštovani g. Janez Sever!
Kar nekaj časa je minilo odkar sva na kratko govorila v Aškerčevi ulici ob srečanju na pločniku. Moja prošnja je bila oddobrena z vaše strani za objavo novega feljtona, ki se imenuje »Večna lovišča«.
Zaradi nekaterih razlogov (odvzem svobode) niste mogli začeti s to posebno vejo podatkov (rokopisov). Mislim, da je poteklo dovolj časa vendar nisem mogel priti v stik z vami. To željo sem posredoval soc. del. P. V. O. K. P. D. - Celje vendar me še do danes ni obiskal noben vaš novinar. Še v času, ko sem 19 dni gladovno stavkal in ko sem bil v bolnici niti nisem mogel priti v stik z novinarko Jano Štrlekar niti foto Severin čeprav so me vaši sodelavci videli. Prva objava moje gladovne stavke je bila v letu 91, meseca avgusta, stran 22.
Situacija - odvzem prostosti po sklepu T. J. T. Celje. Jože Manfreda in priprtega 15. 01. 1992 me je pripeljalo v to situacijo, da sem prisiljen pisati vsaj zame enega najbolj žalostnih pisem. Predvsem ga pišem zase za javnost predvsem pa za tiste, ki se bodo kdaj znašli v podobni situaciji. Predvsem me boli srce. Sem brez topline in osebnega zanimanja. Zato ker znajo P. U. O. javnosti veliko tega prikriti celo upravnik zaporov ni dovolil razgovor z vami. »Cenjeno uredništvo« nahajam se zopet tam, kjer mi svetloba deli na kvadrate. Sodišče pravi, da sem specialni goljuf. Res je, da sem privatnik in zastopnik ameriške firme. Veste nisem bogat tako reven pa tudi ne, da bi moral to početi namenoma kot to misli T. J. T. in sodstvo Celje. Družba me je s selekcijo svojih utenkov priklela na verigo, ki pa jo ne morem nikakor razbiti. Sklep sodišča o odvzemu prostosti me je nadvse razveselil. Predvsem me veseli njihova neposrednost in natančnost sodstva in celjske policije. In njihovo delo, ki ga tako konkretno opravljajo. Vso to početje z njihove strani ni realnost, temveč dejstvo, ki se jih
(bivši oporečniki) v današnjih atomskih časih ne moremo izogniti.
»Izpoved obsojenca«.
Mati država, ti si moja mama, pa vendar si moja mačeha do mene? Zakaj? Mar nisem svojih 43 let dovolj hudega in žalostnega preživel. Kaj si res ne želiš, da bi svojega otroka videla srečnega in zadovoljnega in veselega? Zakaj si tako sebična. Povej, kaj te ne gane, da tvoj človek brez doma, da si ga prisilila, da je ostal brez stanovanja in da mu ga danes dodeljuje ne z odločbo ampak s sklepom pripora, da je sin izgubil družino hčer in vse kar mi je pomenilo ljubezen in smisel v življenju. Ali ti je bilo kaj do mene ali do ljudi, ki so te obdajali, ali si hlinila vso to žalost, ko si videla kaj je klo-šarstvo. Nemogoče. Ne morem verjeti, da znaš tako igrati. Pa vendar živiš v igri, ki jo igraš in vedi, da sem te že zdavnaj, spoznal, ter spregledal, zato si' tudi takšna do mene. Nisem ti nudil usmiljenja, nisem te tolažil, kadar si imela svoje izbruhe. Usmiljenje - smilijo se mi le otroci v večnih loviščih, klošarji ker jim ne nudiš osnovne eksistence za življenje. Smilijo se mi zaprti fantje v umazanih samicah. Smilijo se mi otroci in živali, pa ljudje ki so odvisni od drugih, a ne zdravi in vsega naveličani ljudje. Mar si ne znaš poiskati koristen posel, da bi se nekako pravilno zaposlila. Morda? Jočem ker nimam ničesar povedati. Srečni tisti, ki jočejo in kdo zelo slabo razume te besede, kadar vidi v njih samo spodbujanje k joku.
Mati država, ko vse bolj premišljujem o besedi »obsodba«, ki je uporabljena pri meni in jo danes pretehtavam, sem prisiljen ugotoviti, da je skorajda brez prave vsebine; in prav zato jo lahko danes uporabljam s tako zlahka - kontradiktorno rečeno težavno.
To je posoda brez oblike z neskončno raztegnjenimi stenami, (mislim predvsem na tožilstvo, sodstvo in policijo) (predvsem pa »klic v sili« psihiatriji). Ki vsebuje tisto, kar se komurkoli zahoče dati vanjo, ki pa vsebuje le tisto, kar je dal vanjo vsak od nas. Če pa nalijem v to posodo vsemogočnost, kako se ne bi te posode bal; in kako ne bi občutil ljubezni, če jo napolnim s pozornostjo do samega sebe in z dobrotljivostjo vsakega od nas? V vsakem človeku so nenavad-
Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke:
SPAK, NAPA, EROT, GATE, DED, DRAP, BLOKE, RELE, RAKAR, APEN-DIKS, VUK, UGO, OBSEDENOST, GLIVA, IGOR, RINA, IZOLA, AKA, USENIK, DAC, KAMIN
Nagrajenci nagradne križanke iz prejšnje številke
1.	nagrada: Ura ŽITO
-	Nataša Vovšek, Tomšičeva 50, 62310 Slovenska Bistrica
2.	nagrada: Knjiga Dober kruh - Vida Remenih, Zalog 1/b, 63222 Dramlje^
3.	nagrada: majica ŽITO
-	Milan Založnik, Osterče-va 5, 62000 Maribor
Nagrajencem čestitamo! Nagrade boste prejeli po pošti.
nr
naši razgledi
ne možnosti. Sedanjost, ki je bila polna vseh prihodnosti, če ne bi preteklost že začrtala vanjo zgodovine. Ampak žal edina preteklost ponuja edino prihodnost •- jo začrtuje pred nas kakor točko v neskončnost prostora. Ni gotovo, da bomo zmeraj delali le tisto česar nismo zmožni razumeti. Razumeti pomeni čutiti, morda se zmožnega da nekaj storiš. »Mati država« prava formula bodi človečna kolikor je le mogoče.
Nadaljevanje prihodnjič!
Nepreklicno bom nadaljeval gladovno stavko pod nadzorom dr. Šegula - sem v To-polščici - prosim za takojšen obisk!
DUŠAN GREGL, Celje
Početja na Hrvaškem
Pozdravljam vaš apel gospodu Ruplu, Peterletu in Kučanu, da naj se že vendar opredelijo do početij na Hrvaškem. Pretvarjati se, da se nas to ne tiče, odnosno molčati, pomeni biti sokriv, ali ne? Verjamem, da bi se vsako vpletanje notranje zadeve na Hrvaškem v Slovenijo vrnilo kot bumerang in prepričana sem, da je tu prisoten velik strah pred našimi dragimi zavezniki. Vse vemo o zločinih storjenih nad Hrvati, (ki jih obsojamo) nič pa o pogromu nad Srbi. Zgodbe, ki prihajajo po ustnem izročilu so strahotne.
Kakorkoli, če je potrebno, da je vlada žametna do početij na
Hrvaškem vsled strahu, da bomo imeli z R Hrvaško težave z mejami naj se nikar nič ne slepi. Imeli jih bomo v vsakem primeru in ne bodo nam odstopili niti pedelj hrvatskog mora. Ne vidim razloga zakaj bi morala imeti težave Slovenija s Hrvaško in ne obratno, zakaj ne Hrvaška s Slovenijo? Spoštovanje, ki ga uživamo pri sosedih nazorno veje iz raznih člankov odnosno naslovov v hrvaškem tisku kot Alpski kretenizem, Danas, nekaj številk nazaj.
Ohrabreni od cele Evrope si pač upajo že zdaj marsikaj, ko pa bo enkrat vojne konec bomo njihova večna tarča. Nikoli nas niso kaj prida cenili in na koncu koncev si tega tudi ne zaslužimo. Spoštovanja si pač ni pridobil še nihče, ki je drugemu lezel v...
Nič ne vemo o tem kaj vsebuje meddržavni sporazum o sodelovanju med državama. To lahko le slutimo iz splošne orientacije slovenske politike. Mogoče pa bomo zanj le izvedeli, ko bodo Hrvati spet kaj izdali, tako kot lani po tajnem podpisanem sporazumu o vojaškem sodelovanju. Naša vlada hvaški ne seže do peta in lahko le pričakujemo nadaljevanje »častne« naslove s katerimi se bodo pustili poceni kupiti. Tak naslov častnega člana MUP-a nosi že g. Bavčar, kot smo bili obveščeni, primerno spektakularno, od HTV.
Želim vam mnogo uspeha pri delu in vas lepo pozdravljam.
SIMONA KLINAR, Jesenice
slovenj gradeč .
UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO

PRODAJALNA
BAZAR
CELJE, ŠTABA CESTA 9
OSTROŽNO
TEL.: (063) 36-784
-	električne, klasične, akustične, dvanajststrunske in elektroaku-stične kitare EKO, FENIX, KRAMER
-	synthesizerje HOHNER, CASIO, KAWAI, FUJIHA
-	klavirje in pianine ASTOR, PETROF, BELARUS
-	bobne STYX
-	stojala QUIK LOK za klaviature, kitare, zvočnike, mikrofone, saksofone...
-	strune ROTOSOUND, FENDER za kitare in bas kitare
-	ojačevalce EKO, ROLER
-	orglice in blokflavte HOHNER
-	konektorje in kable
in še mnogo drugega.
Delovni čas: od 10. do 14. ure in od 16. do 18. ure.
S.O.S. IZ POSTELJE
A/4 VPRAŠANJA BRALCEV ODGOVARJA SEKSOLOG AMATER, g. ANTON KORITNIK
Spoštovani kolega!
Morda te utegne začuditi, ker se ti sploh oglašam, toda potrebovala bi tvoj nasvet. Tudi sama namreč urejujem svetovalno rubriko v časniku in moram ti priznati, da Imam nekaj strokovnih problemov. Prvi je ta, da se mi ne zdi najbolj pošteno, ker si moram od kdaj do kdaj vprašanja izmisliti sama, vendar včasih res ne gre drugače. Zanima me, kaj o tem meniš ti. Druga stvar, ki me zanima pa je, ali si pri svetovanju pomagaš s parapsihologijo. Meni so nekatere tehnike v veliko pomoč. Kakšno je tvoje stališče do tega? Prijateljski pozdrav ti pošilja
VERA
Pardon, kolegica, pardon!
Vaše pismo me je resnično presenetilo. Zdi se mi, da nekako namigujete, da si tudi jaz pomagam z izmišljenimi vprašanjji. Prav zato bi rad na začetku podal tri najpomembnejše etične principe, od katerih nikdar ne odstopam. Prvič: nikdar si ne izmišljam vprašanj. Drugič: ne odgovarjam na nepodpisana pisma. Tretjič: sem kronični lažnivec. Upam, da to zadostuje in da do podobnih nesporazumov ne bo več prihajalo. Vprašanja naj potvarjajo drugi; mene to ne zanima.
Vaše drugo vprašanje, draga kolegica, je zelo zanimivo. Seveda vam dajem vso podporo pri prakticiranju parapsiholoških tehnik. To revolucionarno in nadvse praktično področje znanosti je vse prevečkrat odrinjeno na margino. Prav zato sem se tudi jaz v svoji mladosti posvetil intenzivnemu preučevanju parapsiholoških fenomenov in možnostim njihove uporabe. Zaključki, do katerih sem prišel, so presenetljivi: bioenergija, telepatija, psihokineza - vse to dejansko obstaja in ljudem lahko močno pomaga. Prav zato sem se odločil, da bom z vami poskušal tudi telepatsko kontaktirati. Ko bo Mars začel izstopati iz ovna, bom zanihal mojo zvesto plajbo nad vašo sliko (zelo simpatična fotografija!). Nato bom pogledal i/ jetra mladega teleta in jih spražil na čebuli. V tistem trenutku bom vzpostavil kontakt z vašo tretjo čakro in najina kozmosa bosta postala eno. Tako bova lahko neposredno spregovorila o nekaterih problemih naše stroke, predvsem o skorajšnjem štrajku psihoseksoloških svetovalcev in zamenjavi podpredsednika našega sindikata. Torej, ob polni luni se dobiva na tretji čakri ali pa v Maksiju. Napgčil je čas, ko moramo naši stroki zagotoviti spoštovanje in dostojanstvo, to pa bo mogoče le, če bomo držali skupaj.
HOROSKOP
m
Oven 21. 3.-20. 4.
Ponovno vam grozi stres. Pre-Imagali ga boste, če boste pomembno ločili od nepomembnega in opustili, kar lahko počaka. Razmišljajte tudi o počitku ali krajšem dopustu in posebej pazite na prehrano.
Srečne številke 3, 5, 14, 17, 40, 43.
Bik 21. 4.-20. 5.
Imeli boste veliko dobrih zami-
_____|sli, ki pa jih bo težko uresničiti.
Presenetite svojega partnerja z bogastvom svojih čustev. Razumevanje vam bo olajšalo napore. V poklicnem delu vas ne bo nič presenetilo.
Srečne številke 7, 13, 22, 31, 39, 40.
BIKZJl
£3,
Presene
Dvojčki
esa,
Dvojčka 21. 5.-21. 6.
H koncu gre čas spremenljivih j razpoloženj. Če nočete zaiti v težave, morate pokazati, da poznate tudi kompromise. To velja enako za odnose v družinskem krogu. V soboto računajte s presenečenjem.
Srečne številke 2, 9, 14, 21 39, 42.
Rak 22. 6.-22. 7.
Razprave, ki so vas obremenje-______|vale, so mimo. Morali boste popuščati, a ne popuščajte v svojo škodo. Trmoglavost vas ne bi pripeljala daleč. Dobro bi bilo nekaj več gibanja v naravi
ali Uqk i7|pt
Srečne številke 7, 11, 17, 26, 27, 31. Lev 23. 7.-23. 8.
jT I J Moči boste imeli za dva. Izrabite •■■■■ijih, predvsem pa razjasnite, kar je bilo doslej nejasno in vas vznemirja že dlje časa. Če boste našli pravi ton v važnem pogovoru, lahko računate na presenetljiv obrat. Srečne številke 6, 8, 18, 39, 40, 41.
Devica 24. 8.-23. 9.
9* ^J Nagnjeni ste k živčnosti, zato bi bilo važno in koristno, da bi si večkrat vzeli nekaj počitka. Če ne bo šlo vse, kot si zamišljate, povzdignite svoj glas, a mirno in stvarno, tako bo največ uspeha.
Srečne številke 4, 17, 24, 39, 40, 41.
Tehtnica 24. 9.-23. 10.
Vaši načrti še niso zreli, da bi jih I uresničili, zato jih še raje pustite. Več upanja je v ljubezenski zvezi, toda od partnerja ne pričakujte preveč. Pazite na zdravje in ob koncu tedna na denarnico. Srečne številke 2, 5, 11, 24, 32, 41.
Škorpijon 24. 10.-22. 11.
BI**® Fortuna se vam smeje. Poskusi-■UllB te že enkrat z igro na srečo. Možen je zadetek na lotu. Počutite se svobodnega in neobremenjenega, kar lepša stike z ljudmi. Sklenili boste zelo pomembno novo poznanstvo.
Srečne številke 4, 5, 10, 14, 23, 43.
Strelec 23. 11.—21. 12.
Nekoliko ste prenapeti svoje kTlM sposobnosti, zato bo potrebno nekaj počitka, da si boste pridobili novih moči. Potrebovali jih boste za velik podvig. Pazite, eden od prijateljev igra na dvojno karto.
Srečne številke 1, 9, 15, 28, 36, 42.
Kozorog 22. 12.-20. 1.
Kar se vam je zdelo nepremost-Bllfl Ijivo, boste z lahkoto premagali. S tem boste zelo okrepili svojo samozavest. Ob koncu tedna se vam obetajo razburljivi trenutki. Nekdo bi vam za vsako ceno rad zmešal račune.
Srečne številke 2, 3, 4, 21, 22, 45.
Vodnar 21. 1,—19. 2.

Dobro prisluhnite svojemu part-I nerju, to je zaslužil in bo tudi vam zelo koristilo. Dobrodošlo bo skupno potovanje. Humor vam bo pomagal premagati marsikakšno neprijetnost. Bodite previdni pri športu. Srečne številke 17, 19, 24, 29, 34, 44.
Ribi 20. 2.-20. 3.
Namesto dosedanje pasivnosti pokažite partnerju več pobude, ociziv bo presenetljiv. Čas je, da uresničite staro obljubo. V službi vam bo nekdo naredil težave, toda s svojim šarmom jih boste premagali.
Srečne številke 4, 8, 9, 15, 21, 39.
NOVf 190BA
__________
BESEDE MISLECA
MIŠE PASCAL
(...) Kaj je navsezadnje človek v naravi? Niče v primeri z neskončnostjo, in vse v primeru z ničem, nekaj srednjega med ničem in vsem. Brezmejno daleč od tega, da zaobjame skrajnosti, cilj stvari in njihov izvor sta zanj nezmagljivo zavita v nepredirno skrivnost. Enako nemočen je, da bi dojel nič, iz katerega je iztrgan, in brezmejnost, v katero tone (...).
(...) Človek, na primer, je v razmerju do vsega, kar pozna. Potrebuje prostor, da v njem stoji, čas, da lahko živi, gibanje, da se obdrži, prvine, ki iz njih sestoji, toploto in živež, da se hrani, zrak, da ga vdihava...
Če naj torej poznamo človeka, moramo vedeti, od kod to, da potrebuje zraka, da obstane; in če hočemo poznati zrak, vedeti, kako to, da je v zvezi s človekovim življenjem. Plamena ni brez zraka; če torej hočemo poznati eno, moramo poznati tudi drugo(...). Le boj nam je všeč, ne zmaga. Ljudje radi gledajo, kako se spopadeta živali, ne, kako se je zmagovalec spravil nad premaganca. ... Tako je tudi pri igri, pa pri iskanju resnice. Pri učenih prepiranjih uživajo, ko se krešejo mnenja; a da bi premišljevali o prikazani resnici, do tega jim ni. Če naj zbudimo zanimanje zanjo, jo je treba prikazovati, kako se rojeva iz kresanja mnenj. Isto je tudi pri strasteh: z zanimanjem opazujemo, kako se dve nasprotni udarita; ko pa ena zagospoduje, gre le še za nasilnost. Nikdar ne iščemo stvari samih, temveč se predajamo iskanju stvari. Zato v gledališču veseli prizori brez strahu ne veljajo nič, niti skrajna nesreča brez upanja, ne brezobzirna ljubezen ne stroga zapetostf...). Ne recite, da nisem povedal nič novega: na nov način sem razvrstil snov. Pri igri z žogo igrata dva z isto žogo, a jo eden bolje usmerja. Isto bi bilo, če mi kdo reče, da sem uporabljal stare besede. Kakor da bi iste misli z različno razporeditvijo ne ustvarile tudi druge vsebine razpravljanja in iste besede druge misli, brž ko jih drugače razvrstimo!
(■ ■ ■)	izbral: Slavko G a bere
ŠEHEREZADA ZA KOLUMBA
Letos potuje Slovensko mladinsko gledališče na dva velika gledališka festivala v Latinsko Ameriko, kjer bodo občinstvu predstavili Šeherezado Iva Svetine v režiji Tomaža Pandurja. Najprej bo v začetku aprila petkrat nastopilo na festivalu v Bogoti, nato pa nadaljevalo turnejo s petimi ponovitvami na festivalu v Caracasu, ki bo letos osrednji kulturni dogodek ob počastitvi petstoletnice Kolumbovega odkritja Amerike in pričetka novega veka.
Spisek nastopajočih na veliki gledališki prireditvi je imeniten. Občinstvo bo videlo posebnega gosta Lindsaya Kempa s predstavo Onnagata, London Ballet Theatre s predstavo Alexandra Roya, Roberta Ciullija s kar tremi predstavami Theatra a. d. Ruhr, Sydney Dance Co, Co Royal de Luxe in skupino Mano Negra iz Francije, Ko Murobushi Company s predstavo Ephemera iz Japonske, Ballet Lirico National iz Španije, Pekinško opero Vantai iz Kitajske, Blue Heron Theatre iz Združenih držav Amerike, Theater Poging iz Nizozemske in še mnogo drugih sijajnih gledaliških postavitev.
MEDNARODNI BIENALE MALE PLASTIKE
RAZLIČNA ISKANJA
v razstavnih prostorih Cankarjevega doma so predstavili že tradicionalni, deseti bienale male plastike, ki prikazuje izbrane dosežke umetnikov iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije, Madžarske, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Črne gore in Srbije.
Strmljenja v sodobni skulpturi kažejo na razgibano mnogoterost stilov, zgodovinsko utemeljenih ali na novo vzpostavljenih, ki se med sabo dopolnjujejo, prepletajo in ustvarjajo umetnostno prakso značilno za postmoderno kulturo. Pričujoči bienale prikazuje te tendence, kot jih razumejo kiparji v našem ožjem okolju in tistih, ki so nam blizu.
ke Matič-Mandič izražajo bo lahkega cementa in nje-razmerje med ostrimi in govih specifik. Franc Purg
Tome Adzievski gradi v lesu, v katerem poudarja geometrično strukturo vzorca. Plasticizem in strukturiranje materiala izražajo jekleni izdelki Las-zla Horvatha. Sinteza različnih snovi, kombinacija kamna in stekla so dela Milivoja Baboviča. Vlasta Ža-nič formira simbolične oblike z uporabo kovinskih in steklenih delov. Plastike VVernerja Hofmeisterja kažejo postavitev naravnih, spontanih oblik v geometrijski okvir. Peter Agnes vzpostavlja vertikale, ki dominirajo z višinskim vzgonom na zastavljeni površini. Kazmir Hraste reducira oblike na najnujnejše in se zavzema za minimalističen pristop.
Kiparstvo Emmannuela Giannettija bazira na lesu, kamnu in kovini, med katerimi išče skladnost in simbolično vsebino, ki izhaja iz tradicionalnih predstav. Izdelki Thomasa Kerstena spominjajo na uporabne predmete, katerih estetska funkcija je sekundarnega pomena. Mirta Carroli formira like v mavcu, ki jim s kovinsko konstrukcijo daje oporo in dodatno prostorsko opredelitev:
Eksponati Lidije Topič interpretirajo govorico arhaičnih modelov in izražajo zanimivo osebno vizijo. Ljubo Ivančič se odziva na tehnološki razvoj časa in po svoje preoblikuje značilne atribute sodobnosti. Kiparstvo Dragana Jelenkovi-ča izraža abstrahirane forme v izčiščeni izpeljavi in z uporabo različnih materialnih predlog. Tomaž Kola-
rič deluje v posameznih
mehkimi oblikami in njihovim medsebojnim učinkovanjem. Ljubo Perčinlič raziskuje osnovne poenostavljene oblike, ki jim dodaja oziroma odvzema detajle. Sestavljeni, naturalizirani leseni liki predstavljajo umetniški izraz Jožeta Laši-ča. Tabu je naslov plastike Zorana Panteliča, ki kaže
enotah nekoliko glamuroz- tendence k geometrizaciji no, a estetsko jasno in in reduciranju v najosnov-učinkovito. Mirko Bratuša nejše. Krščanski element, je postavil skupaj dva moti- vsebovan v liku Adama in va, žensko figuro in vetrni- Eve, kaže na zanimivo so-co na dekoratiyno podlago, dobno interpretacijo biblij-V plastikah Žarka Toma- skih figur, kot ju vidi Bran-zetiča so združeni različni ko Ružič.
uporabni predmeti, ki jih veže v novo obliko s specifično vsebino. Kornelius Kolig je razstavil masko svojega starega očeta in majhno instalacijo iz vrste kinetične umetnosti. Religija je služila kot izhodiščen motiv za cikel plastik Kena-na Solakoviča, s katerim je prikazal samosvojo interpretacijo tega pomembnega civilizacijskega pojma: Razstavljeni deli Dubrav-
Kiparstvo Draga Rozmana vsebuje tudi slikarski pristop z nanosom barve na površino. Matko Mijič se z razstavljenima objektoma S1 in M3 uvršča v tradicijo nadrealistične umetnosti. Ivan Lesiak se na izviren način približuje k religiozni motiviki in standardni upodobitvi križanja. Nenavadne forme je predstavila Barbara Visentini s polno izra-
homogenizira steklo, kamen in sliko v celostno umetnino. Izraz Božice Ra-denovič temelji na izvirni, ljudsko pojmovani shemi in iz nje izhajajoči pojmovani stvarnosti. Veliko dinamike v obliki in tudi koloritu kaže Tornay Endre Andras, kateremu pa ni tuja tudi dekora-tivnost. Iz marmorja in svinca gradi Boštjan Potokar ter prikazuje razkrajanje in izginevanje fizičnega v prostoru. Jože Vrščaj ustvarja v žici forme, ki kažejo na bližino mediteranskega ambienta.
Razstavljena so tudi dela s prvega in drugega delovnega srečanja umetnikov Peruška Bogdaniča, Zdravka Joksimoviča, Ferenca Kiralya, Jadranke Fatur, Ratka Petriča in Mojce Smerdu. V okviru spominske razstave so predstavljeni ženski akti Hinka Juhna, poseben prostor pa so dobile plastike Janeza Boljke.
Boris Gorupič
j Hia
šSpilSflss



J K" ■
Mirko Bratuša, Mala plastika, les, baker, loščeno železo, samolepilna tapeta, 1991
DESETI SVETOVNI FESTIVAL ANIMIRANEGA FILMA V ZAGREBU
RISANKE VABIJO
MLADI GLASBENI TALENTI V CELJU
DRŽAVNO
TEKMOVANJE
Od 23. do 28. marca bo v Celju 21. slovensko tekmovanje mladih glasbenikov slovenskih šolskih glasbenih inštitucij, vključno z visoko šolo, Akademijo za glasbo v Ljubljani. Tokrat tekmujejo pianisti, godalci in kitaristi in skupaj se ie prijavilo 323 tekmovalcev.
Tekmovanje pripravljajo Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije in Skupnost glasbenih šol Slovenije ob izdatni podpori neposrednemu organizatorju Glasbene šole Celje, v katere prostorih bodo vsa tekmovanja.
Mladi bodo pokazali, kaj znajo na nastopih, ki bodo dnevno od 9. do 12. ure in popoldne od 14.30 do 17.30, ob 19.- uri pa se bodo zvrstili koncerti najboljših, ki jih bo ocenjevalo sedem strokovnih komisij.
Priprave na deseti jubilejni bienalni Svetovni festival animiranega filma, ki bo v Zagrebu od 22. do 26. junija so v polnem teku in precej dinamike je vanje vnesel novi umetniški direktor, domiselni in dinamični Joško Marušič, arhitekt in pronicljivi animator, ki se je v vrh animacije prebil kot avtor animiranega filma Ribje oko leta 1980. Junija namerava v Zagreb privabiti najvidnejša imena svetovne animacije in občinstvo razveseljevati s tako priljubljenimi risankami.
Prvi svetovni festival so v Zagrebu pripravili leta 1972, ko je prav temu mestu pripadla ta čast po zaslugi svetovno znane Zagrebške šole animiranega filma. Desetletni jubilej je priložnost
za ocenjevanje in vrednotenje prehojene poti, za odgovor na vprašanje, kje je danes hrvaška animacija in kje je naša slovenska v primerjavi z njo in s svetovno risarsko produkcijo.
Joško Marušič, umetniški direktor 10. svetovnega festivala animiranega filma, Zagreb 92
Najboljši hrvaški časi očitno še niso pozabljeni, saj je svetovno združenje animatorjev ASIVA do zadnjega trenutka čakalo na zagrebško kandidaturo, četudi so bili organizacijo pripravljeni sprejeti mnogo bogatejši festivali.
Letošnji festival bo delovna in reprezentativna prire-ditv, saj ga bodo skušali sosedi izkoristiti za promocijo svoje mlade države, pri tem pa iskreno upajo, da se bodo razmere do junija vsaj kolikor toliko normalizirale.
Ker gre za leto velikih obletnic in pomembnih mednarodnih dogodkov, za petstoletnico odkritja Amerike, in ker se bo festival pričel vsega mesec dni pred poletno olimpijado v Barceloni,
nameravajo Zagrebčani tudi svoj festival obarvati z diskretno evropsko identiteto in hkrati posebej predstaviti španske animacijske dosežke. Ob rednem programu napovedujejo veliko retrospektivo Boba Godfreya in program pod naslovom Zagreb pozdravlja Annecy, kjer bodo zavrteli dve z Oskarjem nagrajeni risanki.
Organizatorji pričakujejo, da bo svojo vlogo v popularizaciji desetega jubilejnega Svetovnega festivala animiranega filma odigrala tudi hrvaška televizija, ki ji ponujajo celodnevni program Anima-vizije in štiri neposredne prenose show programov.
E. Š.
ŽIDJE V TRAGEDIJI HOLOKAVSTA
LJUDJE SO POMAGALI
KAJ JE V DOSLEJ NEDOSTOPNIH DEPOJIH SANKTPETERBURŠKEGA ERMITAŽA
RUSKI VOJNI PLEN
RETROSPEKTIVI
Po domala pol stoletja prihaja na dan še ena resnica o zmagovalcih druge svetovne vojne, nasilnikih, ki so se izživljali nad ženskami in civilnim prebivalstvom, se prelevili v popolne gospodarje in si med umikanjem domov nagrabili premoženje. Vojni plen so Sovjeti uskladiščili v tajne galerijske depoje, nič nedolžnejši pa tudi niso Američani, ki za razliko od Rusov še vedno zanikajo obstoj uplenjenih evropskih umetnin.
Z mr*- - w
Fotograf Gay Block in pisateljica Malka Drucker sta prepotovala po dolgem in počez Evropo, Severno Ameriko in Izrael in iskala tiste številne anonimne ljudi, ki so nesebično in za ceno lastne kože pomagali preganjanemu in pod fašizmom na iztrebljenje obsojenemu židovskemu življu. V svoji knjigi, ki jo bosta v teh dneh promovirala v New Vorku, sta objavila 49 razgovorov in bogat fotografski material, naslovila pa sta jo Rešitelji: Prikaz moralne hrabrosti v času holokavsta.	.	„
Mnogi posamezniki so v letih, ko je bilo v Evropi ubitih šest milijonov nedolžnih žrtev, nesebično pomagali, ne da bi za to pričakovali hvaležnost in Žide spreminjali v svoje dolžnike, skromni so in nihče v sebi ne vidi junaka. Avtorja v knjigi nanizata pretresljive izpovedi ljudi, ki niso zatiskali oči pred kruto stvarnostjo, ampak so se ji ne glede na lastno varnost po svojih močeh zoperstavili pa če je šlo za prijatelja, znanca ali popolnega tujca.
POTVARJANJE ZGODOVINE
GENOCID NAD SRRI
Minuli torek so v Beogradu promovirali knjigo Genocid v Jugoslaviji avtorice dr. Smilje Avramov, profesorice mednarodnega prava na Pravni fakulteti v Beogradu in edine ženske v srbski Akademiji znanosti in umetnosti. Delo meče čudno luč na njene znanstvene reference in je nedvomno v službi dnevne politike. Knjigo je, kar je zelo zgovorno, izdala časopisno založniška hiša Politika.
Žrtve genocida so v vseh pogledih seveda Srbi, dežurni krivci Hrvati. Po dokazovanju dr. Avramove se je na tleh bivše Jugoslavije desetletje vodila načrtna politika zoper Srbe, kar sega tja do Anteja Starčeviča, ki je po trditvah avtorice idejni tvorec protisrbskega razpoloženja. Srbe so sovražili vsi po vrsti, katoliška cerkev na čelu z Vatikanom, kominterna in Moskva, Nemčija, Bolgarija in celo Velika Britanija.
Posebno poglavje v knjigi zajema drugo svetovno vojno m v njem je zapisano, da so Srbi umirali tudi zaradi naveze hrvaškega partizanskega gibanja z ustaši, drugo poglavje pa se podrobno ukvarja s sedanjimi razmerami, videnimi s srbskimi očmi, saj doktorica mednarodnega prava niti ne omeni Vukovarja, Osijeka ali Vinkovcev.
Z razpadom Sovjetske zveze izginja skrivnost za skrivnostjo, zato so pred kratkim odprli tudi vrata strogo čuvanih in le izbranim dostopnih depojev v eni največjih svetovnih galerij v sanktpeter-burškem ali po starem leningrajskem Ermitažu. Svet bo končno ugledal ukradene zaklade, ki so jih pripeljali zvečine iz Nemčije, deloma pa tudi drugih držav.
Dolgo let zatajevan in dobro prikrit del galerijske zbirke je sedaj seveda v ospredju pozornosti. Nekatere eksponate, tiste iz bremenske Kunsthalle, bodo v galerijskih prostorih Ermitaža verjetno pokazali še to pomlad, ko pa bodo pregledali vse bogastvo in opravili inventuro umetnin, se bodo pričeli pogovarjati o njihovi vrnitvi ali drugih oblikah kompenzacije, v Ermitažu pa menijo, da bi jih nekaj morali obdržati kot povračilo vojne škode, nastale med fašističnim divjanjem v njihovi državi.
Ob vsaki skrivnosti se spletajo farne in ljudje pričakujejo več in boljše, kot potlej ob razkritju v resnici najdejo. To po mnenju galerijskega vodstva velja tudi za uplenjena umetniška dela, ki še zdaleč niso takšni biseri svetovne umetnosti, kot hočejo neka-
teri prišepniti. Glavnino zbirke predstavljajo impresionisti in zasebna kolekcija Adolfa Hitlerja. Le malo je tako dragocenih primerkov, kot je na primer Degasova mojstrovina Grofica Lepigue s hčerama, zvečine gre za tretjerazredne in četrtorazredne primerke.
Ob razkritju depojev v Ermitažu Rusi pričakujejo, da bodo tudi Američani odkrili svoje karte, kajti dejstvo je, da so tudi oni plenili v Nemčiji zbirke ' nacionalsocialistov, eksponati so romali v zasebne kolekcije ali pa so varno spravljeni v depojih
Metropolitanskega muzeja v New Vorku, kjer bi gotovo naleteli tudi na ruske mojstre.
Kot povsod, se v razpadajoči Sovjetski zvezi tudi na področju kulture kažejo zahtevki o razdelitvi nacionalne kulturne dediščine, republike terjajo nazaj umetniška dela svojih nacij in pritiskajo na galeriste in politiko. Jelcin je na zahtevo Ukrajine že podpisal dokument o vračanju umetnin okoljem, kjer so nastala, potlej pa je to njegovo odločitev ruski parlament razveljavil.
S tem pa gotovo stvar še ni končana. Nedvomno se bo Ermitaž moral odreči delu svojih zbirk in bo s tem izgubil nekaj svojega dovčerajš-njega sijaja. Velika zlata posoda je že odšla v Turkistan, Kazahstanu so vrnili svetinje stepskih narodov, ki so si jih
nekoč davno začasno izposodili, v Ukrajini, kjer so najbolj glasni, so se za zdaj zadovoljili le s kopijami numizmatične zbirke Nišin. Načeloma pa so galeristi proti razbijanju zbrane in obdelane ter primerno prezentirane kulturne dediščine in kljub finančni stiski so tudi odločno proti prodaji za trdne valute.
Pomanjkanje denarja Ermitaž hudo stiska za vrat, imajo blokiran račun, leta 1984 začeta obnova poslopja je v celoti zastala, pokvarjene vodovodne inštalacije v Malem Ermitažu vlažijo stene galerijskih sob in celo za uvoz posebnih žarnic, s katerimi osetljujejo Leonardove slike, več tednov ni bilo denarja. Novopečeni domači bogataši galeriji niso naklonjeni in za zdaj so neuspešni tudi v iskanju kakšnega bogatega tujega sponzorja.
Peter Paul Rubens (1577-1640), Perzej in Andromeda, olje na platno. V eni največjih svetovnih galerij Ermitažu vidijo ljubitelji umetnosti galerijo svetovnih mojstrov, nekatere dragocene podobe, uplenjene po nemških muzejih po koncu druge svetovne vojne, pa so do nedavnega skrbno skrivali v zaklenjenih depojih muzeja.
OROPANI MUZEJI, SAMOSTAN, CERKVE V VZHODNI EVROPI
TIHOTAPCI SLUZIJO DOLARJE
V vzhodni Evropi, v deželah padlega komunizma, po zlomu katerega so na široko odprli meje in v dirki za zelenimi bankovci in drugimi trdnimi valutami velikodušno omogočili svoboden pretok blaga in ljudi, so podjetni tatovi odkrili zlati rudnik. Posebne tatinske skupine praznijo cerkve, samostane in muzeje in dragoceni eksponati nacionalnih kulturnih dediščin siromašnega vzhoda romajo v zbirke premožnih zahodnih kolekcionarjev.
Takšna trgovina zaradi v Bolgariji so lani oropali bližnje avstrijske in nemške več kot sto cerkva, sedem sa-
Minuli petek so v Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu odprli retrospektivni razstavi dveh med vojno preminulih umetnikov Franja Goloba (1913-1941) in Lojzeta-Šušmelja (1913-1942). Njuna dela bodo na ogled do 17. maja.
meje še zlasti cvete na Češkem in Slovaškem. In tujci se zanje močno zanimajo, saj dobijo imenitne kose za pest drobiža. Samo v minulem letu so iz čeških in slovaških cerkva in muzejev pokradli na stotine umetniških del in jih ilegalno izvozili. Njihovo vrednost ocenjujejo nad milijardo kron ali 33 milijonov ameriških dolarjev. Ministrstvo za kulturo Češkoslovaške federacije je sporočilo, da so uspeli priti na sled le osmim odstotkom od trideset tisoč ukradenih umetniških eksponatov po letu 1989.
mostanov in osem muzejev, izginilo je nad pet tisoč ikon, sto in sto razpel in drugih cerkvenih umetelno izdelanih relikvij, pravijo v bolgarskem notranjem ministrstvu. Tatovi ilegalno vozijo preko Srbije na zahod numizmatične primerke in originalne pečate bolgarskih kraljev in nekateri so v tej tekmi za plenom z vrtalnimi stroji uničili preko 150 tisoč južnobolgar-skih grobov. Starinski nakit potlej pretapljajo v zlato.
V Romuniji se s tihotapstvom umetnin in starin ukvarjajo predvsem amaterji, trgovanje omejujejo na iko-
ne, dostikrat sumljive vrednosti in izvora, ki jih potlej tujcem prodajajo po od sto do tisoč dolarjev. Številni romunski trgovci vozijo blago preko srednje Evrope in prav dobro tržijo v Avstriji in v Nemčiji. V Avstriji deluje še posebna avstrijska mreža pod imenom »češka zveza« s sedežem med VVelsom, Lin-zom in Armstettnom, od koder razpošiljajo cerkvene dragotine po vsem svetu.
Razmere na Madžarskem so le za spoznanje boljše. Madžarski cariniki ocenjujejo, da so lani po državi pokradli blizu trideset umetniških del, katerih vrednost znaša nekaj deset milijonov forintov. Samo v enem primeru, ko so cariniki zasačili preprodajalce ikon, so imeli ti pri sebi plen, težak poldrugi milijon forintov ali okoli 200 tisoč dolarjev.
Na Poljskem imajo preprodajalci umetnin največ izku-
šenj, kajti pri njih to trgovanje sega v začetek sedemdesetih let, ko so jim oblasti dovolile svobodno in neovirano potovanje v tujino. Podjetni Poljaki so na tisoč zvitih načinov oblikovali svoje kanale in ob vsej drugi navlaki za plitve žepe ponudili tistim z nabasanimi denarnicami tudi zares dragocene predmete mogočne poljske zgodovine.
Ruske ure, starinsko pohištvo, ročna tkanja, dragoceni kosi nakita in številni drugi predmeti carske Rusije iz bivših republik Sovjetske zveze potujejo preko Madžarske in Avstrije. Lani so predstavniki nekdanjih sovjetskih oblasti ugotavljali, da so po letu 1980 pokradli osemdeset odstotkov vseh 30 tisoč ruskih ikon in da z njimi cvetoče trguje v Franciji, Avstriji, Italiji in v Nemčiji nad štirideset trgovskih skupin.
NOVfi90BA
____, VJ?"'_
lil. S. H. A. 0
Za nizko in srednje radioaktivne odpadke gre (NSRAO). V javnost je prišla izbira možnih lokacij za njihovo skladiščenje. Gre za drugo fazo. Zdaj je v igri še 36 lokacij, zvečine na območju Haloz. Seveda tudi zdaj ne manjka protestov iz krajev, ki jih omenjajo kot možne lokacije. Ob tem v vladi Slovenije zagotavljajo, da ne bo nobene odločitve brez soglasja prizadetih občanov.
Naj spomnimo, da gre tokrat že za drugi postopek izbiranja lokacij. V prvem je prišlo tako daleč, da so omenjali že ožji izbor petih. Takrat so predlagali vse na Celjskem. In v tem je najbrž ključno vprašanje. Očitno je namreč, da pri zahtevnem delu, kako najti odlagališče, sodelujejo ves čas v bistvu isti strokovnjaki in iste inštitucije. Značilno za stroko je, da vsakič na ves glas zatrdi, kako je vse v redu, kako so pošteno delali, kako so upoštevali le stroko. Prav bi bilo, da bi objavili vsa imena obeh skupin, ki sta v prejšnjem in zdajšnjem režimu opravljali delo. Zanimivo je namreč, da tistih pet lokacij, ki so bile prvič predlagane, zdaj ni več niti v širšem izboru.
Dodatno vzbuja pomisleke še ugotovitev slovenske parlamentarne komisije, ki je raziskala, kako so JE Krško, odkoder je seveda velika večina NSRAO, gradili. Šlo je vse po balkansko, uporabno dovoljenje so na primer dobili pred tremi leti, še danes pa niso izpolnili vseh pogojev za obratovanje. Odprto ostane vprašanje, kako je s potresnimi razmerami v Krškem. Denarja, da bi napravili novo študijo, najbrž ne bo.
Nobenega dvoma sicer ni, da je treba problem NSRAO rešiti. Ne gre samo za tiste iz JE Krško, marveč tudi iz zdravstvenih ustanov, inštitutov, industrije. Ni še povsem jasno, kaj bo naredila Hrvaška, saj je v bistvu solastnica JE Krško. Kolikor je moč ugotoviti, se strinja, da poskrbi za polovico odpadkov. To je sicer vprašljiva rešitev, ki navaja na misel, da naj bi gradili v vsaki državi po eno odlagališče. Menda bo Slovenija tokrat malo zaropotala in postavila Hrvate pred dejstvo, da morajo za odpadke poskrbeti oni, sicer ne dobijo več elektrike iz JE Krško. Pri tem je treba vedeti, da se Slovenija kar sama ubada z Žirovskim vrhom, kjer so kopali uranovo rudo. Včasih je imela bivša Jugoslavija velike načrte, o številnih JE in o ladjah na jedrski pogon.
Vrnimo se k izbiri lokacije. V primeru Laškega je na primer sporno, da so jo predvideli na območju, kjer je pred kratkim, le pred nekaj leti, neurje odneslo vse, kar se je dalo. Zlasti je bila rušilna seveda voda. Strokovnjaki pravijo za to območje, da je vodnogospodarsko povsem primerno. Glede potresnih razmer, se je treba vprašati, če je 50 km zračne razdalje stran od epicentra potresa pred leti na Kozjanskem, res vse varno. Povedati je tudi treba, če je mogoče Imeti evropska zdravilišča in turizem nasploh v krajih, ki so kakšnih 30 km oddaljeni od morebitnega skladišča... O slednjem pravijo nekateri »strokovnjaki«, da je nepomembno. Če za primerjavo povemo, da je za Nemce Slovenija še danes nevarna za turiste — zaradi vojnih razmer, je zagotovo jasno, da je odlagališče lahko velika negativna reklama za turizem.
Kot je moč sklepati, se bo zdaj oblast lotila predvsem prepričevanja tistih, ki naj bi sprejeli odlagališče na svoje območje. Prej bo treba še najti denar za tretjo fazo izbire. So pa že precej denarja izločili, da bodo javnost informirali, kakor poudarjajo, čeprav je jasno, da bo šlo za propagiranje, kako je pravzaprav JE nenevarna, kako so nenevarni tudi odpadki, če so varno spravljeni...
Zbignevv Kochanovvski
BREZ DLAKE NA JEZIKU
Mimmhmi Iam« imuniUKVstereo
95,9MHz •
TRAGEDIJA NA LOKAH PRI PLANINI
ZA VEDNO ODŠEL
Osnovnošolec M. K. iz Lok pri Planini je v sredo, 18. marca, odšel od doma. Nikomur ni povedal, kam je namenjen, ne kdaj se vrne. Odšel je ob četrti uri popoldan in se ni več
vrnil.
Starši, ki niso bili vajeni nedogovorjenih odhodov svojega sina od doma, so ga kmalu pričeli iskati. Temniti se je že začelo, ko so ga s sosedi iskali v bližnji okolici in pri prijateljih. Nekaj pred deseto uro zvečer so vedeli, da sin ni odšel zgolj na obisk k prijatelju ali na potep, ob tej uri je bil vedno doma. O izginotju so obvestili šentjurske policiste. Ti so takoj pričeli z akcijo iskanja. Vso noč so ga iskali, organizirali so široko akcijo.
Ker je v bližini Planine pri Šentjurju nekaj kraških jam, so na pomoč pri iskanju poklicali jamarje iz Topolšice, Prebolda in jamarsko reševalno službo iz Ljubljane.
Pregledali so vse okoliške jame, fantiča niso našli. Iskali so ga tudi s helikopterjem ob pomoči specialnih enot policije.
Naslednji dan, v četrtek, šele pozno popoldan, ob 17.50 so zagledali truplo. Bilo je v bližini fantičeve domačije, v hladni senci. Kriminalisti na truplu niso našli znakov nasilja. Starši pa so občutili tisto nepojmljivo bolečino, ki jo lahko razume le, kdor jo sam doživi. V sedmem razredu osnovne šole na Planini bo še dolgo ostalo boleče odprto prezgodaj prekinjeno prijateljstvo.
J. š.
KRŠKO: USTAVNO SODIŠČE RAZVELJAVILO ODLOK O KOMUNALNI CENI
ZA NUKLEARKO CENEJE
V krški občini so jedrski elektrarn z odlokom predpisali, da mora za uporabo stavbnega zemljišča, na katerem stoji, plačati petnajstkrat višje nadomestilo kot drugi uporabniki. Nato je Slovensko elektrogospodarstvo reagiralo tako, da je konec lanskega julija pričelo postopek pred Ustavnim sodiščem Slovenije, s pomočjo katerega je skušalo dokazati nezakonitost sprejetega občinskega odloka. Ustavno sodišče je dalo električarjem prav, Krčani, ki jim je nuklearka trn v peti, pa so gotovo nejevoljni.
V spornem odloku stoji do- zato uvajajo poseben režim ločilo, po katerem delovnim in ukrepe varovanja ter tako organizacijam, ki uporablja- vplivajo na življenje in vedejo radioaktivne elemente in nje bližnjih in daljših sose-
dov, lahko v občini za nado- ga, namembnost, dodatne mestilo za uporabo stavbne- ugodnosti, nikjer pa v zako-ga zemljišča petnajstkrat po- nu ni predvidena možnost, večajo ceno. V nuklearki so da bi zaradi motenj v okolju protestirali in se sklicevali na povečali znesek. Po mnenju Zakon o stavbnih zemljiščih, ustavnega sodišča je upora-ki kaj takega ne predvideva, ba takšnega kriterija nezakonita. Rento lahko v občini V občinski pristojnosti si- povečajo le s povečano vred-cer je^ da določa vrednost nostjo zemljišča, lokacijski-območja in višino nadome- mj jn cjrUgjmj ugodnostmi, stila, vendar so merila in kri- ekologija pa tu ne sodi teriji za to praviloma oprem- zraven.	„
Ijenost zemljišča, njegova le-	K. L.
CIUDAD MEXICO: NAJBOLJ ZASVINJANO MESTO
KO ZRAK URIJA
Nad mehiškim glavnim mestom že desetletja lebdi smrtonosni strupeni oblak in od opozarjanja na nevarnost so prebivalci najbolj umazanega mesta na svetu že močno utrujeni. Pred nekaj dnevi so v opozorilo demonstrirali po ulicah z zaščitnimi maskami na obrazu.
Prva resna opozorila je bi- vnetja dihalnih poti in zastru-lo slišati že v sedemdesetih pitve s svincem, letih, a niso prav nič zalegla.
Zgodilo se je tisto, kar se je Smog ni več strašljiva vizi-moralo zgoditi - katastrofa, ja prihodnosti, temveč vsa-Na velemesto so začele plo- kodnevna izkušnja. V megli-sko padati zaradj nesnage cah nad mestom se z ogljiko-umirajoče ptice. Življenje je vim monoksidom, žveplenim tudi za ljudi, ki so se gibali na dioksidom, dušikovim oksi-prostem, postalo smrtno ne- dom in ozonom industrijskih varno, vse več jih je iskalo onesnaževalcev mešajo iz-zdravniško pomoč zaradi pušni plini okoli tri milijone
osebnih avtomobilov, 15 tisoč dotrajanih avtobusov in čez 40 tisoč taksijev.
Problem onesnaževanja, s katerim so se dolga leta ubadali le jezni prebivalci prestolnice, je postal tačas osrednje politično vprašanje. Zaprli so orjaško rafinerijo Azcapotzalco, prepovedali stara vozila, uvedli dan brez avtomobila in pričeli iskati možnosti za ekološko sanacijo 16 tisoč mestnih tovarn. Vlada je za petletni načrt dekontaminacije mesta name-
nila štiri in pol milijarde dolarjev, vendar se celo najbolj optimistični strokovnjaki bojijo, da razultatov ne bo še kakšnih pet, šest let.
■ La
Foto Lucas
ITALIJA:
STRUP
V
VINU
V Italiji, predvsem njenih severnih delih, miličniki uprizarjajo te dni pravo hajko in iščejo vina, v katerih so škodljive kemikalije. V okolici Milana so pred kratkim zaplenili ogromne količine vin, v bližini Udin pa so v barih in restavracijah zajeli sedem tisoč steklenih nekvalitetnih vin, sicer kvalitetnih blagovnih znamk tokaj, rizling, ro-sota, prošek.
Vse zaplenjene steklenice s sumljivim vinom izvirajo iz dveh vinskih kleti iz okolice Trevisa. Vrata obeh so že zapahnili.
KER NI HOTELA PODKUPNIN, SO JO VRGLI IZ SLUŽBE
PROFESORICA - TREBUŠNA PLESALKA
Carla Scortlchini, 35-letna profesorica angleščine v neki rimski šoli, je marljivo delala in bila priljubljena med učenci. Ko je pred sedmimi leti odkrila nepravilnosti v delu in prevare glede maturitetnih izpitov, so ji odpovedali službo. Tedaj se je začela njena odisejada po sodiščih, kjer išče pravico in se skuša vrniti na svoje delovno mesto. Med tem se preživlja s trebušnim plesom.
Pred sedmimi leti se je profesoričino ime pojavilo v vseh dnevnih časopisih v Rimu. Carla Scortichini je bila obtožena podkupovanja, s katerim je menda učencem zagotavljala uspešne maturantske izpite. Zadeva se je končala na sodišču, kjer so Carlo oprostili, vendar ni več dobila službe.,
Od tedaj išče možnosti, kako bi se vrnila v šolo. Da bi prenesla dolg in težak boj, pošilja protestna pisma državnemu ministru za izobraževanje, išče pomoč pri sindikatu in se je zatekla k predsedniku Republike. Vendar neuspešno. Zato je pred kratkim zasedla profesorsko zbornico v šoli, kjer sedaj začasno dela in začela gladovno stavko.
»Odpovedali so mi zaradi mojega poštenja. V tej šoli je bilo dovoljeno vse, prepovedana pa zakonitost. Posledice še vedno plačujem. Zaradi odpovedi sem zbolela in vse to me je izčrpalo. Vzdržala sem zahvaljujoč svoji strasti do plesa. Bilo je tako: »Zjutraj sem odhajala na sodišče, popoldne v telovadnico ali gledališče...«, pravi Carla. Nepredvidljiva profesorica,
ki ima enako rada delo v šoli in na odru, je zelo kritična do šole, v kateri je bila zaposlena kot učiteljica angleščine in leta 1984 celo izbrana za namestnico ravnatelja.
»V tej šoli so bile nepravilnosti vsakdanji pojav. Zahtevali so, na primer, da ponaredim sezname učencev in vpišem tiste, ki so bili odsotni, in za to sprejemam podkupnine od njihovih staršev. Jaz nisem tega nikoli naredila. Učencem sem pomagala na vsak način, nekoč sem se spustila v boj, da bi neki fant prenehal uživati mamilo.«
Na zahtevo učencev so profesorico Scortichini izbrali za članico komisije za maturitetne izpite. Tedaj je skušala uvrstiti tudi nesrečnega fanta - narkomana, da ne bi izgubil šolskega leta. Ravnatelj je temu nasprotoval, izbruhnil je škandal. Profesorica je vse povedala poverjeniku za izpite in za nagrado dobila odpoved. Po kratkem času so jo poklicali na sodišče. Štirje učenci so jo obtoževali sprejemanja podkupnine in izsiljevanja. Skratka, obljubljala naj bi izpite v zameno za denar.
»V resnici je ravnatelj izsi-
ljeval učence in jih prisilil, da podpišejo prijave, sicer ne bodo opravili zrelostnega izpita. Najbolj žalostno je bilo, da se je kot priča pojavil fant, ki sem mu pomagala. Ravnatelj pa mu je, potem ko je padel na izpitu, »podaril« novo možnost.«
Zaradi pomanjkanja dokazov je bila profesorica oproščena tožb, vendar ji ni uspelo, da bi preklicali suspenz. Obrnila se je na prizivno sodišče, toda zadeva teče počasi, zato je »zasedla« profesorsko zbornico v šoli, kjer začasno dela in začela gladovno stavko.
Ko je iz kabineta podtajnika ministrstva za izobraževanje prišlo obvestilo, da bodo poskrbeli za njeno zadevo, je prenehala s stavko. Čeprav je imela veliko težav, se ni vdala.
S skupino znanega ameriškega koreografa Lindsaya Kempa je plesala v Euripido-vi predstavi	Razuzdani.
V prostem času se je zaposlila v Italijansko-arabskem združenju, kjer je celo nadaljevala tečaj	trebušnega
plesa.
Nazadnje je trebušni ples zanjo postal silovita strast, ki jo je pripeljala na oder in celo na televizijo. Čeprav je doživela uspeh na odru, profesorica ostaja zvesta svoji prvotni ljubezni in še vedno upa, da se bo vrnila v šolo.
Vukica Vlajič Carla Scortichini: od profesure k trebušnemu plesu.
KAGEBEJEVCI V VATIKANU
BREZ VOHUNOV NE GRE
V italijanski in svetovni javnosti je silovito odjeknila izjava Borisa Aleksandroviča Solomatina, pred desetimi leti svetovalca sovjetske ambasade v Rimu in šefa rimske izpostave KGB, ki trdi, da je v njegovem času imel sovjetski Odbor državne varnosti svoje vohune tudi v Vatikanu. Ker jih doslej še niso razkrili, je prav verjetno, da še vedno špičijo ušesa po cerkveni državici, ki je kljub svoji majhnosti izredno pomembna.
Sovjetska zveza je nujno potrebovala informacije izza vatikanskih vrat in uspelo ji je najti potrebne ljudi tudi v vrstah duhovščine. KGB je razpredla svoje mreže po vsej Italiji in čeprav ni imela dosti svojih agentov, informacij ni zmanjkalo. Odličen vir je bila Komunistična partija Italije in ta ni presahnij niti potem, ko je generalni
sekretar Berlinguer prekinil prisrčne stike z Moskvo.
V Italiji je pred kratkim izbruhnil pravi škandal, kajti izvedeli so, da imajo v Moskvi dokumente o finančni pomoči italijanskim komunistom, ki prihaja v Italijo preko senatorja Čossutte, vodje tako imenovanega afganistanskega krila, hrbtenice nove stranke komunistične
prenove.
Solomatin ne govori o imenih, pač pa pravi, da so Sovjeti svoje informatorje dobro plačevali in to na njihovo željo v dolarjih in ne v lirah. Prejemali so denar v kovčkih ali v vrečkah in v zameno prinašalcu dali potrdilo. Vse je potekalo po povsem legalni poti.
V italijanski javnosti so se pričeli spraševati, v kolikšni meri so se sovjetski vohuni vpletali v različne teroristične akcije in v priprave atentatov. Bivši sovjetski diplomat in špijon zatrjuje, da niso imeli prstov zraven niti pri atentatu Alija Agca na papeža, niti niso sodelovali z Rde-
čimi brigadami, levičarskim terorističnim gibanjem, ker se jim je to zdelo pretvegano. Načrtov za ugrabitev in umor bivšega predsednika in takratnega vodjo krščanskih demokratov Alda Mora niso poznali in bi jih bili prej pripravljeni preprečiti. Alda Mora so potrebovali živega, medtem ko je bil v zelo napetih odnosih z Američani.
Zgovorni sovjetski diplomat pa ni voljan govoriti o sodelovanju z italijansko obveščevalno službo, pravi le, da jih italijanski obveščevalci niso niti najmanj motili, saj so bile njihove službe preveč spolitizirane in premalo strokovne.
V EVROPI NA VELIKO KRADEJO OTROKE
ŽALOSTNI ŠPANSKI REKORD
V mednarodni organizaciji za iskanje otrok se morajo bolj kot z iskanjem ukradenih malčkov ukvarjati s papirnimi predpisi in neučinkovito mednarodno zakonodajo ali pa z državami, ki se zanjo ne menijo. Na mednarodnih skupih se za te probleme, ki se bodo z ukinitvijo evropskih meja še bolj razbohotili, preprosto ne zanimajo kaj dosti.
Večino otrok na silo odpelje v tujino eden od staršev, največkrat oče, kar zadeve zaradi sorodstvenih razmerij še bistveno bolj zaplete.
Žalosten rekord v ugrabljanju otrok ima Španija, kjer dnevno ugrabijo v povprečju štiri otroke. Obenem pa je prav iz te države najtežje spraviti tuje otroke in vračanje je še dosti bolj zamudno in komplicirano kot, denimo, v zloglasnih Braziliji ali Pakistanu.
Španija je med tistimi državami, ki niso podpisale Haaške konvencije in sodi v isto kategorijo kot Italija, Grčija ali Belgija, kjer starši v enem letu ugrabijo tudi po petsto mladoletnikov.	,
K. L.
ARGENTINA: MASAKER NAD DUŠEVNIMI BOLNIKI
TRGOVINA S TELESI
Argentinski preiskovalci so na sledi še eni nepojmljivi grozovitosti. Zdravniki klinike za duševno bolne v bližini Buenos Airesa so več kot desetletja trgovali z novorojenčki, prodajali človeške ude, organe, kri in predvsem roženice in kot »material« uporabili telesa mentalno prizadetih. V neznano je izginilo več kot tisoč bolnikov.
Po uradnih podatkih pred :aključkom preiskave je v kli-liki med 1976 in 1991 umrlo 1320 ljudi, blizu 1400 pa jih jogrešajo. Pacienti so povrh rsega živeli v nemogočih raz-nerah, zvečine goli, brez pri-nerne hrane, dobivali so le
malo obiskov, pustili so jih pariti se v bližnjem parku, novorojenčke pa so uslužbenci sproti prodajali.
Bivši direktor klinike Floren-cio Sanchez je ob vsem tem veljal za ugledno osebnost in nekdanji minister za zdravstvo
je javno hvalil njegovo uspešno vodenje in delo na kliniki. Novi minister je bolnišnico po- • gledal bolj od blizu in se zgrozil.
Klinika je prišla prvič v dnev- ’ no časopisje leta 1985, ko je skrivnostno izginila ena od zdravnic, sedaj pa vsak raziskovalni dan razkriva strašnej-ša dejstva. Ugotavljajo, da je še zlasti cvetela trgovina z ro-ženicami in našli so truplo enega od hromih pacientov, ki so mu roženico izrezali pri živem telesu.
Neprostovoljne darovalce so izbirali po dveh merilih. Takšne brez svojcev in obiskovalcev in po možnosti s svetlimi očmi. Kri in organe so prodajali zasebni kliniki direktorja Sancheza.
V pričakovanju novih šokantnih odkritij se je policija odločila, da bo izpraznila dvajset hektarov veliko jezero, ki pa je po izjavah preiskovalcev tako onesanženo, da voda v njem lahko v pičlih treh mesecih popolnoma razgradi človeško truplo.
NE DOGAJA SE SAMO PRI NAS
NAPOTNICA ZA POKOJNIKA
V italijanskem mestu Chiavari so iz Zdravstvenega doma poslali napotnico za zdravniški pregled upokojencu, ki je že dve leti pod rušo. Njegova vdova jim je odpisala, da je naslov moža sedaj grob v Lavagni na parceli A, kjer od marca 1990 zaradi naglice zdravstvene ustanove počiva v miru.
Kmalu po tistem, ko je zaprosil za pregled, je upokojenec umrl. V Zdravstvenem domu se opravičujejo, da morajo po svoji dolžnosti spoštovati vrstni red in če jim sorodniki ne sporočijo, da je pacient umrl, oni tega ne morejo vedeti.
Čudni zdravniki, ki jih zanima vrstni red prijavljenih in ne njihove bolezni.
Prihaja tednikova petica
Tednikova petica - tako smo naslovili povsem nov časopis, ki ga Novi tednik namenja svojim zvestim bralcem. Ob dejstvu, da nam kljub rednim 32 ali 40 stranem Novega tednika vsak četrtek zmanjkuje prostora v časopisu za teme in področja, ki bralce še kako zanimajo, smo se odločili, da vam v branje ponudimo peto mesečno izdajo Novega tednika. Petica smo jo naslovili in njeno geslo je - l/se za dom, družino in prosti čas.
Petica bo presenečenje in darilo za najzvestejše bralce — naročnike. Prejemali jo bodo enkrat na mesec in to zastonj. Petico pa bodo lahko kupili tudi vsi drugi, ki jih bo branje v njej zanimalo. In kaj bo ponudila v branje? Kot pove že geslo časopisa, bo naravnana predvsem v družinske in prostočasne teme. V petici boste našli vsakič potrošniški barometer, ki vam bo varčeval čas in denar, saj bomo namesto vas brskali po trgovinah in cenah. Prinašala bo, nadalje, portrete in intervjuje z znanimi Slovenci iz
sveta show bussinessa. V športni rubriki bo prinašala intervju meseca s športnikom po vaši izbiri, polna pa bo tudi akcij. Med prvimi naj naštejemo akcije ocenjevanja gostišč, turističnih postojank, namige za izlete v planine. Bogat bo svetovalni del - v njem boste našli koristne nasvete o negi domačih ljubljenčkov (psov, mačk, rib, ptičev...), o vzgoji sobnih rastlin, modi in še o čem. Tudi mesečni bio koledar ne bo manjkal. Avto je dandanes predrag, da bi se do njega obnašali površno. V avtotestu vam bomo povedali vse o ponudbi zanimivih avtov na tržišču, o možnostih nakupa rezervnih delov, negi avta in še čem. Tudi lovci in ribiči bodo v petici našli kotiček zase. In zanesljivo ne bo manjkal humor.
S petico bomo torej naročnikom ponudili številko več - in to zastonj, ostalim bralcem pa kup zanimivega branja za skromnih 50 tolarjev.^ Petica prihaja. Če ne bo zapletov, in ne bi jih smelo biti, povprašajte (če niste naročnik NT, ker če ste, bo petica prišla po pošti) po prvi številki petice v torek 31. marca.
Petica bo izhajala v formatu B-3, enkrat mesečno, v barvni tehniki. Prva številka izide 31. marca.	___________________
NOVfi90BA
_W'___
PRAVDE NI VEČ
V Moskvi je prenehal izhajati visokotiražni partijski časopis, ki je imel v svojih najboljših časih kar štirinajst milijonov naklade. Po razpadu Sovjetske zveze in komunistične partije, so presahnile subvencije, brez katerih to partijsko glasilo ni moglo več preživeti.
Nazadnje je izhajala Pravda le še trikrat na teden, nato so, morali ustaviti tiskanje.
POUTIK KRADEL ČASOPIS
Zaradi kraje dveh časopisov iz nekega kioska januarja lani se je politična kariera voditelja avstrijske liberalne stranke - praktično končala.
Martina Strutza, 30-letnega predsednika parlamentarne skupine (frakcija Heiderjeve ljudske stranke) v koroškem parlamentu, je celovško sodišče spoznalo za krivega in ga pogojno obsodila na plačilo kazni v višini 18.000 šilingov.

TRGOVINA PRI LIPI
C. NA OSTRŽNO 82 63000 CELJE
ZNOVA ODPRTA!
VSAK DAN OD PONEDELJKA DO NEDELJE OD 7.00 do 20.00 URE NON-STOP, NEDELJA OD 7.00 DO 13.00 URE,
S PRVIM APRILOM 92 PA OD 5.30 URE ZJUTRAJ DO 23.00 URE ZVEČER, SOBOTE-NEDELJE-PRAZNIKI NON-STOP NUDIMO VAM:
JEDILNO OLJE	ZA SAMO 99,00 SLT
1 KG RIŽA	ZA SAMO 68,70 SLT
41 MEHČALEC IZ UVOZA	ZA SAMO 321,00 SLT
AVTOKOŠARA	ZA SAMO 306,00 SLT
MOŽNOST PLAČILA NAD 2.000,00 SLT NA 2 OBROKA ALI 10 DNEVNI ZAMIK, BREZ OBRESTI.
PRI GOTOVINSKEM PLAČILU NAD 3.000,00 SLT - DARILO.
NAŠE GESLO JE: PRIJAZEN NASMEH IN DOBRA POSTREŽBA OLEPŠA VAM ŠE TAKO KRUT DAN.
MALI OGLASI
NOVI TEDNIK RADIO CELJE
rac
POSEST
VRHUNEC POMLADANSKE DRAŽBE V NEW VORKU
S CARIČINEGA KROŽNIKA
Na veliki pomladanski dražbi konec maja letos v New Vorku bodo med dragocenostmi tudi štirje srebrni servisi, ki so bili nekoč v lasti ruske carice Katarine Velike iz 18. stoletja. Najpomembnejši med njimi je sestavljen iz tri tisoč komadov in je bil caričino darilo njenemu ljubimcu grofu Gregorju Orlovvu. Samo jušnik s pokrovom naj bi na dražbi prinesel dva milijona dolarjev. V avkcijski hiši Sotheby pravijo, da gre za najlepšo in najbolj zaključeno zbirko, kar jih je kdajkoli prišlo na trg.
Sedanji lastnik tega ogromnega premoženja je 62-letni Ortiz-Patino, vnuk bolivijskega rudarskega milijarderja, ki ga je bolivijska vlada imenovala za svetovalca za evropske zadeve v Londonu, zapustiti je moral rezidenco v Ženevi, v Londonu pa za dragocenosti ni dovolj prostora.
STOP THE WAR IN CROATIA
SVETOVNI HIT
Verjetno bi si zagrebški estradni umetnik nikoli ne domišljal, da bi se s kakšno od svojih skladb lahko uvrstil na sam vrh nekaterih glasbenih lestvic in da bi njegovo ime zasijalo nad pesmijo Black or VVhite Michaela Jacksona. In vendar se je zgodilo prav to, skladba Tomislava Ivčiča Stop the War in Croatia je postala svetovni hit.
ae??
V OBRTNI coni občine Sevnica ugodno prodam starejšo, delno adaptirano hišo (vodovod, elektrika, telefon), možne razne obrtne in poslovne dejavnosti in 20 arov zemlje, okoli hiše vrt, travnik, sadovnjak. Tel. 061/431-606 Novi vikend nad Libojami v zemljiški izmeri 1200 mJ, prodam, tel. 411-642.
POLOVICA hiše z velikim vrtom ob Savinji na Otoku, prodam. Tel.: 29-340, popoldan ali zvečer KOMUNALNO urejeno parcelo, Ostrožno prodam. Inf. 27-318, po 19. uri
ZEMLJIŠČE in hišo, prodam. Teharska cesta 124, Celje MONTAŽNO stanovanjsko hišo na Kozjanskem, prodam. Tel. 776-483, od 19.-21. ure NOVO hišo še v gradnji, lepa lega, v Novi vasi - Cesta na Dobrovo, ugodno prodam. Tel. 063/21-455 ali 38-123
POLOVICO stare hiše v Novi vasi, prodam. Hiša je primerna tudi za podjetje, ker ima telefon. Cena
42.000	DEM. Tel. 063/21-455 ali 38-123
HIŠO V IV. fazi gradnje na Ljubečni, prodam ali zamenjam za stanovanje z doplačilom. Tel. 24-255 VIKEND parcelo v Pletovanjih (Dramlje) prodam ali zamenjam za avto. Tel. 25-986
HIŠO v Celju, prodam. Tel. 063/ 32-730, Hudinja
PARCELO na Ostrožnem prodam ali menjam za avto. Tel. 063/21-086 HIŠO v Šentjurju prodam, primerno tudi za poslovne prostore, telefon, centralna, v račun vzamem vikend. Tel. 063/31-136 NOVO manjšo hišo z vinogradom v Primožu pri Sevnici, prodam za
30.000	DEM ali zamenjam za staro hišo ali stanovanje v okolici Celja. Tel. 063/851-169
STANOVANJA
TRISOBNO stanovanje s centralno kurjavo, prodam. Tel. 063/27-192
LASTNIŠKO stanovanje 43 m2 s telefonom in lastnim ogrevanjem za 28.000 DEM prodam ali menjam za manjše (lastniško) z vašim doplačilom 10.000 DEM. Tel. 31-663
PRAZNO stanovanje 85 m2 v centru Celja, primerno tudi za poslovne prostore, prodam. Tel. 066/72-611
LASTNIŠKO dvo in pol sobno stanovanje, 54 m2, na Zelenici, cena 48.000 DEM, prodam. Tel. 063/ 26-226
DVOSOBNO stanovanje v bloku, prodam za 18.000 DEM. Tel. 37-379, zvečer
TRISOBNO stanovanje na Hudinji, prodam ali menjam za manjše. Telo. 063/28-907
TRISOBNO stanovanje na Hudinji, plin centralna, telefon, 80 m2, v tretjem nadstropju, leto 1985, prodam. Tel. 35-948
ODDAM sobe dvema dekletoma. Tel. 29-058
ODDAM enosobno stanovanje z uporabo kopalnice. Inf. na tel. 063/33-653
ODDAM novo dvosobno stanovanje v Štorah. Tel. 21-873
Kemična grafična in papirna industrija Celje, d. o. o.
V CELJU oddam trisobno, opremljeno stanovanje za daljši čas, najboljšemu ponudniku. Inf.
na tel. 32-038 ali 26-179	___________
ODDAM enosobno stanovanje £en, dobro ohranjen
prodam ali zamenjam za večji kavč. Tel. 25-472
OTROŠKO sobo, ugodno prodam. Inf. Šepec, Kajuhova 11, tel. 24-724
PRALNI stroj gorenje, zelo malo rabljen, cena 8000 ŠLT prodam. Slapnik, Nušičeva 5, Celje, tel 35-369
SAMOSTOJEČI hladilnik gorenje, prodam. Tel. 711-447 ELEKTRIČNI hladilnik gorenje, prodam. Tel. 711-447 ELEKTRIČNI štedilnik, za 3000 SLT prodam. Uranič, Dečkova 25 a, Celje
ZAMRZOVALNO skrinjo gorenje 310 I, novo, ugodno prodam. Tel. 21-560
OTROŠKO posteljico z jogijem, prodam. Tel. 25-986 NOVO centralno peč emocentral 23.00(Tkw za 40.000 SLT, prodam. Tel. 855-231, int. 307, dopoldan, Zdravko Pungartnik, Kašova 1, Vojnik
ŠTEDILNIK AEG, starejši elektri--	-•--■— prodam za
v Celju. Inf. 712-892 ali 711-364	6000 SLT. Tel. 21-780
ZAMENJAM trisobno stanovanje SPALNICO z jogi posteljo, vel. za hišo v Celju ali bližnji okolici. 200x180 cm, dobro ohranjeno, Doplačilo po dogovru. Tel. 38-525 prodam. Cena 25.000 SLT. Inf. na STANOVANJE 100 m v Celju, te| 21-866, od 15. ure dalje Trubarjeva ul., oddam, primerno pgč na trdo gorivo kiperbusch, tudi za poslovni prostor. Šifra: ma|0 rabljen, prodam. Tel. 731-166
STANOVANJE OPREMLJENO sobo oddam fantu. Ana Fartel, Dobojska 36, Celje
ZAPOSLITEV
VABIM k sodelovanju šivilije in strojne pletilje za opravljanje del na domu. Inf. dobite na tel. 063/38-711 ali 063/38-656, od 7. do 15. ure TRGOVSKEGA potnika honorarno zaposlim za prodajo zanimivega programa elektro in splošno tehnične stroke, za področje celjskega območja in večjih mest v Sloveniji. Tel. 411-520, fax 411-521 VABIMO k sodelovanju dekleta in fante, ki jih zanima menekensko delo. Inf. tel. 063/38-656, od 7. do 15. ure
KOMUNIKATIVNA, 19-letna ekonom,- komercialna tehnica, išče honorarno delo v prodajalni s konfekcijo, boutigu, drogeriji ali slaščičarni na relaciji Celje-Slov. Bistrica. Zavarovanje imam urejeno. Tel. 760-273
ZAPOSLIMO pošteno, prijazno in prikupno mlajše dekle za strežbo v novem gostinskem lokalu. Tel. 723-268, popoldan KVALIFICIRANEGA mizarja, samostojnega, zaposlim takoj. Pismene ponudbe na naslov. Silvo Vidmar, Polzela 189 PRODAJALKO ZA prodajo tekstila na stojnici v Celju, zaposlim. Starost 20-30 let. Pogoj: avto in telefon. Tel. 061/442-630, 061/104-198 HONORARNO zaposlim prijazno dekle za strežbo v bifeju. Tel. 776-391
HONORARNO zaposlim šivilijo. Inf. na tel. 712-294
KOMPLET pohištvo dvosobnega stanovanja, zaradi smrti staršev, prodam. Tel. 066/22-733
KUPIM
CERADO za TAM T 75, dolžine 3,2 m, kupim. Tel. 721-552, Toni, zvečer
RABLJEN traktor IMT 539 ali 533, kupim. Tel. 063/742-185
HLODOVINO, hrast, odkupujemo. Tel. 27-528, od 8.-15. ure
LOKAL v centru Celja, kupim. Tel. 33-751
R 4, R 5, uno 45, viso 11 RE, od let. 1986, dalje, za ceno do 5000 DEM, kupim. Tel. v službi: 28-746, Jože
TRAKTOR štore 504 ali univerzal s pogonom na vsa štiri kolesa, lahko v okvari, kupim. Tel. 776-696, zvečer
OBVEZNICE PTT Celje, kupim. Tel. 771-065, od 7. do 14. ure, Brane
TELEFONSKO številko kupim ali si izposodim, na Ponikvi. Inf. na tel. 741-747
GARSONJERO v centru mesta ali blizu Celja, kupim. Ponudbe pod: Center
KMETIJO, lahko zapuščeno, ob glavni prometnici v bližini Celja, kupim. Tei. 061/841-174
dolini in brako prikolico ter čoln maistral 9, prodam. Tel. 063/36-107 GARAŽO na Otoku, prodam. Tel. 25-972
SENO in otavo, prodam. Prekorje 14, Škofja vas. Tel. 38-125, zvečer APARAT za točenje piva, prodam. Tel. 776-391 SEMENSKI krompir kifeljček - dezire, traktor torno vinkovič, birmansko obleko, računalnik atari, prodam. Tel. 741-347 CTV 552, ekran 56 gorenje barvni televizor in moško kolo, prodam. Inf. na tel. 776-206 PLUG za TV 732, enobrazdni in brejo, vozno kravo, prodam. Franc Recko, Gorica/Slivnici, Javorje 39 JARKICE prodajamo vsak dan. VVinter, Lopata 55. Tel. 33-751 KOSILNICO na nitko tonsered GT 32, moped tomos A3L in skobelno mizo (hobelpank), prodam. Tel. 778-089
GARAŽO prodam. Tel. 37-614, Ul. frank, žrtev, Celje CISTERNO in gorilno olje (2,500 litersko), nov, oljni gorilec, večjo pisalno mizo ter trifazni elektromotor, ugodno prodam. Inf. na tel. 063/827-058, v dopoldanskem času LADIJSKI pod, navadne iverice 2, klase in gliser elan GT 402, ugodno prodam. Tel. 063/835-680 TOMOS avtomatik in dirkalno kolo rog na 10 prestav, prodam. Tel. 732-536
GARAŽO pod bencinsko črpalko ob Trubarjevi, prodam ali dam v najem. Tel. 25-986
PREPROGO 3x4 m, novo, prodam 30% ceneje. Tel. 0602/55-362, po 16. uri
PARCELO na Ostrožnem, 340 m2 in avto crysler ES turbo, prodam. Inf. na tel. 36-604 STAREJŠI italijanski kombiniran otroški voziček, ugodno prodam. Tel. 31-052
RAZNO PRODAM
GRADBENO barako, prodam. Tel. 32-995, dop. in 28-227, pop.
VRTNO uto (2,70x4,10), ki je lahko tudi počitniška hišica ali gradbena baraka, ugodno prodam. Tel. 714-673
©©IMiSSS^ISIIGLAS
V CENTRU Šentjurja v računalni- tel. 731-377
RAZNO
LADO rivo 1300, letnik 89, prevoženih 22.000 km in harmoniko BS As, prodam. Tel. 731-890 PRIKOLICO za osebni avto in lažjo prikolico za traktor, prodam. Ivan Kovač, Cesta v Debro 1, Laško,
ško opremljeni pisarni, zaposlimo samostojnega komercialista z večletno prakso za tranzitno prodajo. Tel. 741-253 ali 741-976. Telefax: 741-741, Cementninarstvo Alojz Lah
AKUSTIČNI APARATI - GLASBILA
Be klarinet, prodam. Marica Frece, Turno 18, Gorica pri Slivnici DIATONIČNO harmoniko CFB, prodam. Tel. 783-213 BOBNE tarna swing star, prodam. Tel. 713-026 SINTISAIZER fujiha - 5 oktavne, prodam. Inf. na tel. 772-220, popoldan
BTV setronic in videorekorder Samsung, ugodno prodam. Inf. na tel. 25-473
S-VHS video kamero Panasonic MS-1, prodam. Tel. 37-094 VIDEORECORDER, 18, mesecev, fisher FHV-P410S, cena 600 DEM prodam. Inf. tel. 712-784, po 15. uri
ŽIVALI
PUJSKE stare 7 tednov, prodam. Jože Maruša, Črnolica 32 b, te. 745-232
PUJSKE stare 8 do 12 tednov, porodam. Ivan Gobec, Zavše 11 a, Grobelno tel. 744-296 KOZO molznico, sedem-teden-ske kozličke, prodam. Božič, Polu-le 70, popoldan, tel. 35-260, zvečer OVCE breje, mlade, po izbiri, ugodno prodam. Tel. 747-118 NEMŠKE ovčarje, stare 8 tednov, cepljeni, prodam. Tel. 701-034, Silvo, služba 701-220 int. 8 ČISTOKRVNE nemške ovčarje, brez rodovnika, stare 2 meseca, prodam. Drago Jug, Ipavčeva 18 (pri cerkvi) Šentjur NEMŠKEGA ovčarja, 10/89, z rodovnikom, nešolanega, prodam. Inf. na tel. 732-616, od 16.-18. ure.
VSE svetovne pasme psov, lahko naročite pri nas. Tel. 38-989
OPREMA
TROSED, dva fotelja, klubsko mizo, ugodno prodam. Cena 15.000 SLT. Ana Kozar, Vrbje 95 a, Žalec ZAKONSKO posteljo 2 jogija,
AVTO radio ABA z zvočniki, otroško posteljo z jogi vložkom ter otroški voziček, prodam. Cena po dogovoru. Drobne, Zabukovica 84 SLADKO seno in otavo, prodam. Franc Deželak, Planina 5, Planina pri Sevnici
REZERVNE dele za moskviča, razdelilno kapo, rotor, jermen in razne nove dele, ugodno prodam. Ogled možen vsak dan po 14. uri. Julijana Založnik, Arclin 16, Škofja vas
ŠTIRI čebelje družine za AŽ satju, prodam. Tel. 776-559 HLEVSKI gnoj z dostavo, prodam. Zdravko Kožel, Škofja vas 22 SENO, prodam. Tel. 776-265 ŽAROMETE znamke yugo, preprogo 2x3 m in otroški konjiček, prodam. Tel. 39-236 CITRE viner stimung, prodam ali zamenjam za overlok enterlico - po dogovoru in šivalni stroj ba-gat, novi, 20% ceneje. Tel. 772-586 RABLJENO kopalno kad 160 cm in električni bojler 50 I, prodam. Tel. 33-731, Celje SENO, prodam. Jakob Bolf, Zaloška gorica 3, Petrovče, tel. 776-888 DAKA diano avto, zamrzovalno skrinjo in pralni stroj, prodam. Klicati na tel. 37-698, po 17. uri HLEVSKI gnoj ter diatonično in klavirsko harmoniko, ugodno prodam. Tel. 34-702 VEČ sort trsnih sadik, laški rizling, jurko, šmarnico, prodam. Tel. 063/885-803, Avgust Kovačič, Mali vrh, Šmartno ob Paki BREZŽIČNI telefon jaguar, domet 35 km, prodam za 800 DEM. Tel. 36-537.
STEBRE za vinograd, kostanjeve ali za brajde, dolžina 2,8 m, prodam. Avgust Slemenšek, Razgor 16, Vojnik
KROJAŠKE lutke, prikrojevalno mizo, raztegljivo 1 -3 delno ogledalo, šivalni stroj strobel za robljenje in pikiranje, prodam. Vinko Pristovnik, Zidanškova 32, Celje TRSNE sadike, grobance šmarnice, prodam. Košir, Gorčica 25, Šentjur
TOMOS avtomatik star 3 leta in enofazni dvotarifni števec, ugodno prodam. Tel. 39-168 VIKEND v okolici Šmartna v Rož.
POSESTI
Prodam zazidljivo PARCELO, v okolici Kranja. Tel. 212-091 HIŠO, polovico dvojčka, v okolici Žirovnice, prodam. Tel. 73-473 Prodam gozdno parcelo v Mojstrani v izmeri 7735 m2. Tel. 872-531, zvečer
Prodam starejšo HIŠO v Kranju s telefonom. Cena po dogovoru. Tel. 328-601
Prodam GARAŽO v Vrečkovi ulici. Tel. 327-710, zvečer Prodam zazidljivo vikend parcelo 490 m2. Tel. 213-826 Prodam PARCELO z njivo na Blejski Dobravi št. 85, Beguš Iščete primerno LOKACIJO za gradnjo stanovanjske HIŠE? Pokličite 43-306, vsak dan od 20. - 22.
STANOVANJA
Za čas od aprila do oktobra iščemo 2 do 3-sobno opremljeno STANOVANJE na Jesenicah ali Žirovnici. Tel. 061/101-240 interna 04 Prodam mansardno stanovanje 69 m2 v Kranju, delno opremljeno. Tel. 213-564, po 20. uri 2-sobno STANOVANJE na Bledu, 50 m2 opremljeno, prodam najboljšemu ponudniku. Tel. 78-991 Menjam GARSONJERO na Planini za večje stanovanje dvo ali tro-sobno v Kranju - Planina, (garsonjera še ni odkupljena. Ostalo po dogovoru na tel. 061/813-464 dopoldan od 9.30, ali popoldan od 19. do 22. ure
Ugodno prodam v Kranju večje enosobno stanovanje z centralno in vrtom. Tel. 218-639 Proti nagradi odkupim stanovanjsko pravico za 2 ali 2 + 1 sobno stanovanje v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku Tričlanska slovenska družina najame 2-sobno STANOVANJE v Kranju. Plačilo vnaprej. Tel. 242-901 Oddam sobo z uporabo kuhinje in kopalnice. Tel. 222-538 Zamenjam 3-sobno stanovanje v Radovljici za manjšo s centralnim ogrevanjem. Tel. 75-020 2-sobno opremljeno STANOVANJE. primerno tudi za pisarno, v mirni hiši z vrtom, v bližini centra Kranja in sodišča oddam v najem. Tel. 50-138
Parom brez otrok ali samcem oddamo v najem opremljeno 1-sobno STANOVANJE. Šifra: PREDPLAČILO
STANOVANJE nudim ženski 50 - 60 let, za pomoč v gospodinjstvu, starejši ženski. Tel. 802-581 Oddam APARTMA, v najem. Tel. 78-730
Oddam SOBO mlajši ženski na Bledu. Tel. 78-319
Izredno ugodno prodam novejšo SPALNICO, KUHINJSKE ELEMENTE, električni ŠTEDILNIK, HLADILNIK, novejšo MIZO s stoli in pred-sobno OMARO. Tel. 325-609.
Prodam kuhinjski KOT, z mizo in dvema STOLOMA, ter 220 litrsko zamrzovalno SKRINJO. Tel. 633-114 podnevi, 620-211 zvečer Prodam komplet KUHINJO Marles. Cena po dogovoru. Bertoncelj, Dašnica 57, tel. 67-053 Prodam hrastovo dnevno SOBO, SPALNICO in kuhinjsko MIZO, z šestimi STOLI. Tel. 68-641 Ugodno prodam rabljeno kuhinjo. Tel. 061/611-051 Prodam dobro ohranjeno sedežno garnituro. Tel. 241-176, popoldan
ZAPOSLITEV
Zaposlim, KV MIZARJA, Mizarstvo Sitar Šenčur. Tel. 41-532 Honorarno zaposlimo KUHARICO. Informacije v Okrepčevalnica CARNIUM, Kidričeva 47, Kranj Nudim zaposlitev VARILCEM ce-varjem, razgovor: Hribar - Blesk, Planina 3, Kranj, vsak dan do 8. ure dopoldan
Iščemo zastopnike, ki bi z obiski na šolah podaljšali pogodbe, za že naročene pripomočke za učenje tujih jezikov, za leto 1992/83. Tel. (064) 50-702 dopoldan Zaposlim NATAKARICO, nudim stanovanje. Tel. 621-436 Na Bledu, iščem žensko, za POMOČ v gospodinjstvu. Tel. 78-309 Nudim odlično plačano DELO za Diamond co. Tel. 82-217 Če želite dobro ZASLUŽITI in imate lastni prevoz, pokličitel Tel. (064) 48-741 od 8. od 9. ure in od 16. od 17. ure
Iščem kakršnokoli ZAPOSLITEV. Star sem 28 let. Informacije: petek od 16. ure, sobota - dopoldan. Tel. 633-273
Iščem DELO v ZIDARSTVU. Tel. 328-263
V restavraciji camp Zaka na Bledu zaposlimo 2 KUHARJA-ci s KV, 2 NATAKARICI s KV, 2 kuharski pomočnici. Informacije v gostilni Mangart. Tel. 77-132 Nudim honorarno DELO. Kličite po 15. uri. Tel. 70-735 Taverna Matevž v Tržiču honorarno ZAPOSLI simpatično dekle, za strežbo. Delo samo v večernih urah. Tel. 50-555 Iščem prijetno mlado dekle, za DELO v dnevnem baru, na Bledu, z lastnim prevozom. Tel. 50-172 Iščem kakršnokoli DELO! Akvizi-terstvo odpade. Telefen 329-982
ŽIVALI
PURANE stare 6 tednov bomo prodajali od 2. aprila dalje. Tel. 241-189
Prodam KRAVE in TELETA. Adergas 27, Cerklje Prodam PRAŠIČA, težkega 35 kilogramov, tel. 74-085 Prodam 2 tedna stara črno belo BIKCA. Krč, Jezerska c. 92 Kranj Prodam KRAVO, brejo 8 mesecev. Zgoša 4a, Begunje Prodam delovno KOBILO Haflin-ger, staro 8 let z žrebičkom. Tel. 66-510
Prodam črno belo teličko. Voglje, Krakovska 5, Šenčur Prodam ZAJCE, za rejo, nemški sec., francoski ovnač, mladiči. Tel. 631-409
KOLESA
Prodam VESPO PK 50 XXL, prevoženih 300 km, za 2.000 DEM. Tel.
217-	883 po 17. uri
Prodam moško KOLO Junior, 5 prestav, šteblaj, C. Staneta Žagarja 26, Kranj Prodam APN 6. tel. 213-493 Ugodno prodam BT 50 S, letnik 9/1988. Tel. 51-314 Prodam MOTORNO KOLO BMW 60/5, letnik 1970, motor Z 101. Tel.
218-	612
Prodam BT 50, registriran, letnik 1987. Tel. 57-026 Prodam MOTORNO KOLO SUZUKI RM 125, letnik 1985 in BT 50, letnik 1987. Kunšič, Zg. Lipnica 28/ b, Kamna Gorica Prodam motor APN 6, Strahinj 22, Naklo
RAZNO
Prodam 2 leti staro bas KITARO, s kovčkom. Cena 700 DEM. Tel. 57-584
OPAŽ 250 SLT, z dostavo. Smrekov, I. in II. klasa, neposušen. Tel. 063/33-343
Ugodno prodam gradbeno DVIGALO in 60 m2 gradbenih ELEMENTOV. Tel. 50-547
Prodam betonsko strešno OPEKO in PUHALNIK Tajfun. Šifrer, Žabnica 19
R 4, letnik 1981, registriran do oktobra 1992, obnovljen, prevoženih 120.000 km in BRUNARICO, 4 x 25 m, s kritino, ugodno prodam. Tel. 064/721-289
Prodam nov BOBROVEC, 400 kom. Tel. 312-259 Ugodno prodam PUNTE in BANKINE. Tel. 215-142 Prodam rabljeno strešno KRITINO Folc in nov 300 litrski BOJLER, za sončno in centralno ogrevanje SAT 302. Škofjeloška 33, Kranj Prodam suhe smrekove, macesnove in borove OBLOGE (OPAŽ), raznih širin in dolžin, ter istovrstni LADIJSKI POD. Tel. 64-103 Prodam 4 m3 suhih PLOHOV. Tel. 631-537
Kanadska TEGOLA, 36 m2, črna, prodam. Tel. 214-427 Prodam okrogel LES za ostrešje. Tel. 323-904
Oddam v najem najemniški LOKAL, za slaščičarno. Najemnino za dve leti naprej, vse opremljeno. Šifra: GORENJSKA
Ugodno prodam 80'fitrstkj BOJLER - ležeči. Tel 213-197 Prodam REGAL - Una, sedežno garnituro (fotelje), električni RADIATOR, pralni STROJ, električni ŠTEDILNIK, zamrzovalno SKRINJO 210 litrov in HLADILNIK, vse Gorenje. Arsenič, Tomšičeva 18, Kranj Prodam električni štedilnik na 4 plošče. Tel 217-934 Prodam rotacijsko KOSILNICO SIP 165, ter slamoreznico. Jakovec, Sr. Bela, Preddvor Prodam AGREGAT 2 KW in ČRPALKO Tomos. Tel. 329-145 Prodam avtomatski SADILEC za krompir, znamke schtol. Burgar, Trboje 113
Šivalni stroj Višnja, ugodno prodam. Tel. 324-797 Prodam traktorski trosilec Scherk, 3 tone. Tel. 421-870 Prodam 2-brazdni PLUG IMT, 12 col in KRAVO simentalko, pred teli-tvijo. Telefon 802-240 Prodam PEČ z BOJLERJEM, na drva za kopalnico. Tel. 65-127 Poceni prodam PEČ Emo central 20, za etažno ogrevanje. Tel. 48-107 Multipraktik MUTA s priključki (kosilnico, plugom in frezerjem), zelo malo rabljeno, prodam 30 odstotkov ceneje od novega. Prodam tudi gradbeno DVIGALO. Tel. 83-732
Prodam lovsko Hamerles dvocevko CZ kal. 12/12 in pletilni stroj SINGER MEMO MATIK s priborom. Kličite dopoldan na tel. 81-142 RAČUNALNIK C 64 z dodatki prodam za 300 DEM. tel. 328-626 Prodam šivalni stroj Bagat Slavica. Kolar, Kidričeva 25, Kranj Prodam KOMPRESOR, trofaznl, REZERVOAR 50 I. Ul. 4. oktobra 29, Cerklje
BUTIK oddam oziroma prodam v centru Kranja. Tel. 061/611-390 in 064/82-311
V	najem oddam SKLADIŠČE, v Naklem pri Kranju, tel. 50-852
LOKAL - v centru Kranja, oddam v najem. 40 m2 - popolnoma opremljen in 25 m2 - prazen, urejen. Tel. 064/312-277 od 7. do 14. ure
Na relaciji Bled-Gorje najamem poslovni prostor za mirno obrt. Šifra: MIRNA OBRT Iščem suh prostor za skladiščenje tekstila v Čerkljah ali neposredni bližini v izmeri 30 m2 višina najmanj 3 m. Mihail Boris, Zg. Brnik 151, tel. 422-506
GARAŽO, za novo pošto, dam v najem. Tel. 064/212-942
V	najem dam nov PROSTOR, 24 m2 višine 3,5, s parkirnim prostorom in telefonom. Tel. 422-718
Oddamo več LOKALOV, v Zoisovem gradu, v Bohinjski Bistrici. Trgovska dejavnost. Tel. 064/721-686 Športna dvorana Poden ODDAJA V NAJEM, štiri TENIŠKA IGRIŠČA, z bifejem, najprimernejšemu ponudniku. Dodatne informacije dobite na telefon 622-460. Prijave sprejemamo do 27. marca 1992 Starejšo HIŠO z BIFEJEM, blizu Kranja, prodam. Tel. 46-263 Prodam KAVBOJKE, na veliko po 1.300 SLT. Tel. 52-174, zvečer Prodam ali po dogovoru izposodim belo, dolgo POROČNO OBLEKO iz uvoza. št. 46 in dekliško OBHAJILNO OBLEKO, z dodatki. Cena ugodna
Prodam črno, žensko usnjeno JAKNO in belo poročno obleko. Tel. 48-700
Ugodno prodam dolgo belo poročno obleko, št. 38 -40. Burgar, Trboje 113
Prodam hrastove POSODE (škafe), za rože in zimska jabolka bobovce. Olševek 3, Preddvor Prodam 4 m3 brezovih drv, za kamine in 4 m3 mešanih. Tel. 75-885 Prodam depilacijsko SMOLO, slovensko ČUPKO. Tel. 213-716
Prodam ročni VOZIČEK - kore-to, kovinsko, z gumijastimi kolesi. Tel. 73-217
Ugodno prodam poslikane kmečke SKRINJE. Tel. 45-372 Ugodno prodam PEČ Lokaterm, nerabljeno. Tel. 73-810 Prodam SENO. Rihtaršič, Lajše 16, tel. 66-259 Prodam DRVA. Tel. 217-791 PROSTOR, za parkiranje počitniške prikolice, za celo leto iščem. Tel. 327-949
Prodam PRIKOLICO 140x180 cm, nosilnosti 800 kg. Ul. 4. oktobra 29, Cerklje
Ugodno prodam 250 in 15 kg TEHTNICO. Tel. 403-235
Prodam suha mešana DRVA. Tel. 064/325-554
Prodam CIPRESE v kontejnerjih, za ograje in srebrne smreke. Tel. 323-141
Prodajamo SADIKE jagod humo-vite (rodnost od maja do oktobra), maline, ribez (rdeč in črn) in robide, vsak dan od 8. -19. ure. Cesta 1. maja 4, Kranj, tel. 324-979
Prodam SENO. Dragočajna 11, Smlednik
Prodam SENO. Tel. 68-444 sobota in nedelja
Prodam SENO. Velesovo 10, Cerklje
Prodam semenski krompir Dezi-re. Poljščica4, Podnart. Tel. 70-164
VESTNIK
POSEST
HIŠO z gospodarskim poslopjem /elektrika, voda/ z nekaj zemlje, na lepi sončni legi, pri Ljutomeru, prodam. Tel. 062/796-343 8 AROV VINOGRADA IN 50 AROV TRAVNIKA damo v najem. Aleksander Kerčmar, Šalovci 34 ENOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI, St. Rozmana 12, ugodno prodam. Tel. 55-029 PARCELO za vinograd in motor Jawa, 350 m3, in gabrova drva 11 m3, prodam. Bojan Vukanič, Bokra-či 27, Puconci
MANJŠO NJIVO v Rakičanu ob cesti Rakičan - Beltinci, ugodno prodam. Tel. 23-471, po 15. uri GRADBENO PARCELO, 8 arov, v Dobrovniku, možna nadomestna gradnja, prodam. Helena Ritlop, Crenšovci, tel. 70-798 VINOGRAD, 8,5 ara, star 6 let, 420 trsov, šipon, v Dolini, prodam. Štefan Nemec, Lendava, tel. 75-437 VINOGRAD, 300 arov, v okolici G. Radgone, prodam. Tel. 61-159, služba, ali 61-771, zvečer STANOVANJSKO HIŠO z vso zemljo v Poznanovcih 51 prodam. Informacije po tel. 48-458 GOSTINSKI LOKAL na Hotizi št. 164 prodajamo. Drugo po dogovoru. Tel. 76-041
VINOGRAD IN SADOVNJAK, 58 arov, lepa lega, laški rizling, 1600 trt, v Ljutomerskih goricah, in stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem v Ljutomeru prodam. Vrazova 14, Bratuša NJIVO, 34 arov, 63 m2, na območju Rakičan - Bratonci, prek železniškega tira, prodam. Tel. 76-631
VINOGRDA, v Dolgovaških goricah, 21 arov, s kletjo, mlad nasad, 500 trsov, prodam. Tel. 75-798 NJIVO IN TRAVNIK v Veliki Polani na Gosposkem po ugodni ceni prodam. Tel. 25-044 VINOGRAD, 360 trsov belega burgundca, starega 5 let, prodam v Panovcih. Nasad je ograjen. Tel. 26-409 ali 23-402 ali Temlinova 9a 18 AROV VINOGRADA s kletjo in 2 ara sadovnjaka prodam. Gente-rovci 83, tel. 79-272 GOZD v Andrejcih in gozd ter njivo v Tešanovcih prodam. V plačilo vzamem tudi gradbeni material. Informacije: Kukeč 52 PARCELO, primerno za počitniško hišico, dolžine 24 arov, prodam. Tišina 61
STANOVANJE v Murski Soboti ali okolici vzamem v najem. Tel. 23-825
IŠČEM SOSTANOVALKI V DVOSOBNEM STANOVANJU V LJUBLJANI, telefon in centralno ogrevanje. Informacije po tel. 26-144 HIŠO z možnostjo poslovnih prostorov, 10-arska parcela, v Murski Soboti, Trstenjakova 32, prodamo. Podjetje Lend, Lendava, Mohorjeva 2, tel. 75-427, popoldan 72-140 VINOGRAD, 18,5 ara, s kletjo v Lendavskih goricah, prodam. Hotiza 44,
57 arov njive v Rakičanu prodam ali dam v najem. Tel. 23-956 IŠČEM STANOVANJE in pomagam starejšim ljudem ali pazim na otroke. Okolica Murske Sobote. Naslov v upravi lista VPEUANO KNJIGARNO IN PAPIRNICO V ČRENŠOVCIH prodam. Tel. 70-601
ŽIVALI
STAREJŠEGA KONJA kupim. Lončarovci 39
MLADE KRAŠKE OVČARKE in belo vino, šmarnica, ugodno pro-,dam. Tel. 24-665
KRAVO, staro 3 leta, in telico, obe breji v 9. mesecu, prodam. Ernest Hari, Ivanovci 60 DVE MLADI KRAVI, breji 4 mesece, po izbiri med 8 kravami, prodam. Franc Mlinarič, Ob Črncu 14, Odranci, tel. 70-510 TELICO, brejo 6 mesecev prodam. Odranci, Panonska 10 KRAVO, staro 3 leta, in telico obe breji 9 mesecev, prodam. Ernest Hari, Ivanovci 60
STANOVANJE
MLAD FANT išče sobo v Novem mestu ali okolici. Tel. 21-806, po 16. uri
MLADA DRUŽINA nudi pomoč starejšim ljudem. Možnost dedovanja. Šifra POLETJE STANOVANJE /53 m2/, 9 km iz Novega mesta, prodam. Tel. 068/ 86-140, po 14. uri STANOVANJE /60 m2/, 20 km iz Novega mesta, prodam. Tel. 26-288, po 19. uri
PRODAM dvosobno stanovanje v Bršljinu /56 m2/ s centralno kurjavo, telefonom in vrtom. Tel. 068/28-956, 28-870
ZAMENJAM trisobno stanovanje na Mirni za enako ali dvosobno v Trebnjem. Tel. 47-247 DVOSOBNO STANOVANJE s telefonom ugodno prodam. Tel. 061/ 451-435, od 17. do 22. ure.
RAZNO
KOMBAJN NEPTUN ža sladkorno peso prodam. Tel. 062/721-473.
TRAKTORSKO KOSO IMT, na zadnji priklop, malo rabljeno, ugodno prodam. Karel Miholič, Sp. Jurij 36, Rogašovci CISTERNO 2200 I, prodam. Tel. 47-198
CIStERNO ZA GNOJ', 3200 I, prodam za 80.000,00 SLT. Stanko Heric, Radoslavci 36, tel. 86-044 KOMBAJN ZMAJ, z adapterjem, 4-redno frezo in trgalnik koruze Zmaj, 2-redni, prodam. Murski Črnci 8, tel. 46-360
NAKLADALEC VOLMER, 1/2 m3, s Tamovim motorjem 1100 in dvo-osno prikolico, neprekucno, dolžine 5 metrov, prodam. Ivan Gelt, Hotiča 167, tel. 76-563 PRIKOLICO ZA MOTOKULTIVA-TOR - KOSOR GORENJE MUTA, originalno, prodam, Tešanovci 111 a, tel. 48-266
TELICO, brejo 8 mesecev, kontrola A, ali kravo, z drugim teletom 8 mesecev brejo, kontrola A, prodam. Franc Šarkanj, Serdica 33, p. Rogašovci
ŽENSKO KOLO ugodno prodam. Tel. 81-367
OZVOČENJE ALTEC 2x300 W, ojačevalec in mikser, zelo ugodno prodam. Tel. 23-887 ŽIČNO VRV, 100 m, 0,8 mm, prodam. Tel. 53-018, po 18. uri PRALNI STROJ GORENJE in elektromotor za pralni stroj prodam. Tel. 22-991, M. Sobota, Partizanska 31
SENO, nebalirano, In koruzo na storžih, prodam. Tel. 22-012 KROŽNE BRANE in 10-colni plug prodam. Krajna 30 RAZNO POHIŠTVO in frizerske sušilne kape prodam. Naslov v upravi lista
COMODORE 128 z disketnikom ugodno prodam. Tel. 25-110 KROMPIR, rdeč, jedilni v vrečah, tisoč kg, naprodaj. Tel. 70-816 40 AŽ PANJEV, 10-SATNE, S ČEBELAMI, IN VSO ČEBELARSKO OPREMO, dirkalno kolo in večjo količino domačega žganja prodam. Tel. 45-336
800 I MEŠANEGA BELEGA VINA z analizo prodam. Trstenjakova 30, M. Sobota
SEMENSKI KROMPIR DEZIRE, prva množitev, prodam. Lipovci 92, tel. 42-426
ŽENSKO ZA POMOČ v gospodinjstvu iščem. Franc Sukič, Mošanci 8 GOSTIŠČE PIRAMIRA IZ BRATO-NEC zaposli samostojnega kuharja za nedoločen čas. OD dober, tel. 41-556 ali 42-073 IŠČEM VARSTVO NA DOMU ZA DVELETNO HČERKICO, M. Sobota, tel. 22-409
UGODNO PRODAM zelo ohranjen, kombiniran otroški voziček. Tel. 28-284
SENO prodam. Tel. 43-851 PRODAM seno in otavo, dobre kvalitete, in kravo, brejo s tretjim teletom. Tel. 42-925 ZARADI SMRTI, prodam 10 panjev čebel Zora Dragan, Simoniče-va 1, Trebnje, tel. 44-272 V BLIŽINI Novega mesta prodam starejšo vseljivo hišo in vino rože. Tel. 068/73-663
NJIVO na Žvabovem (43 a), pri Šentjerneju, prodam. Tel. 42-439 ZAZIDUIVO PARCELO z izkopom v Črnomlju, prodam. Telefon 27-573
PRODAM parcelo v Semiški gori. Parcela je primerna za vikend ali zidanico. Mirko Poljanec, Semič 18 a, Semič
RAZNO
IM
068
POSEST
PRODAM štedilnik Kupperbusch, jawo 350 ccm in 6 arov vinograda v Lubancu. Tel. 068/65-635, popoldan
PRODAM hrastov lamelni parket (38 m2), cena 1000 SLT za m2, in
oljni gorilec Klekner. Tel. 27-646 PRODAM videorekorder TECH-NICS HO, VHS, VPS, avtoreverse nov (570 DEM). Tel. 068/25-909 KROŽNO ŽAGO za razrez hlodovine prodam. Bojan Grum, Pleševi-ca 9, Grosuplje.
LESNOOBDELOVALNI STROJ kombinirka MIO STANDARD, tudi debelinka prodam. Tel. 068/44-932 KRAVE prodam. Alojz Zupančič, Strelec 5, Šmarješke Toplice ŠIVALNI STROJ z verižnim šivom, prodam. Cena 1000 DEM v tolarski protivrednosti. Informacije
na tel. 068/24-946
TELICO prodam. Gričar, telefon 78-221
DRVA prodam. Tel. 22-831, zvečer
BARVNI TV ISKRA, ekran 52 cm, ugodno prodam. Tel. 24-255
MLADO KRAVO za zakol prodam. Kastelic, Jablan, Mirna peč
CIRKULAR za obrezovanje lesa - tramov, cirkular za žaganje drv (trofazni) in 70 m2 brestovega parketa prodam. Cidmar, Šalka vas 127, Kočevje
SEMENSKI KROMPIR DESIRE prodam. Virmaše 33, Škofja Loka, tel. 064/632-861
NJIVO v k. o. Bršljin, 16 a, prodam. Tel. 23-097
C02 VARILNI APARAT Iskra 300 A prodam. Jože Počrvina, Jurka vas 24, Straža
DOBRO SENO, hrastove in smrekove deske prodam. Tel. 73-708 PRODAMO 5000 kosov rabljene betonske strešne opeke - dvojni zareznik, informacije v OŠ Šentjernej, tel. 42-024
PRODAM novo italijansko dirkalno kolo, novo kolo Maraton in nov kanu. Tel. 26-098 PRODAM kozi in navadno harmoniko. Cena po dogovoru. Štefan Erjavec, Gaberje pod Gorjanci ŠIVALNI STROJ BAGAT (kovinski) skoraj nov, prodam. Tel. 28-940 UPOKOJENCI(KE),	študentje,
brezposelni, vsi, ki imate proste vikende in osebni avto pozor! Prodaja na terenu, zaslužek stimulativen. Kličite na tel. 068/84-791 OKREPČEVALNICA C-BAR, Smednik 1, Raka, zaposli dekle za pomoč v strežbi. Informacije osebno ali na tel. 0608/75-545 DOBER ZASLUŽEK NUDIM. Lasten prevoz. Informacije v petek na Kristanovi 34/18, Novo mesto PRODAJA NA TERENU, za pridno delo veliko zaslužka. Za uspešne prodajalce možna redna zaposlitev, izplačilo provizije tedensko. Dobimo se v petek, 19. 3. 1992 v Ločni 8 a
ŠIVILJE, ki so zainteresirane za šivanje manjših serij (lahke konfekcije) na domu, naj se oglasijo na tel. 43-503 ali 22-410, interna 229 ZA DELO NA TERENU nudimo dober zaslužek na območju Zagorja in Zasavja. Informacije vsak dan od 16. do 18. ure na tel. 064/217-200.
ČE STE BREZ zaposlitve in želite dober zaslužek (pod 20.000 do 100.000 mesečno), se je javite na tel. 0608/75-553
DELO DOBI dekle v okrepčevalnici na Otočcu. Tel. 85-150 int. 23
OBJAVA PROSTIH DEL IN NALOG OZD	dela in naloge	poklic	zaposlitev dol. ali ned. čas			
OBČINA CELJE			
AUREA, Kersnikova 17	vodja kadr. sploš. poslov	dipl. pravnik	nedol. čas
KORFEM d. o. o„ Pod kostanji 18	tajnica-računovodja	ekonomist	nedol. čas
VIRGO d. o. o., Teharska 100	prodajalec (pripravnik) (izpit b kat. drž. SLO)	prodajalec	nedol. čas
KLEP Jože, Kasaze 81	parketar (3 mesece)	parketar	dol. čas
SAVINJA d. o. o., Celje	brusilec	brusilec	dol. čas
LESK, Aškerčeva 15	snažilka	del. brez poki.	dol. čas
AUREA, Kersnikova 15	čistilec	čistilec	nedol. čas
ŽALEC			
FERALIT	modelni mizar	mizar	nedol. čas
TIME AUTO DESIGN, Polzela	pomožni delavec (delo s smolo)	pom. delavec	nedol. čas
ROGAŠKA SLATINA			
ROGAŠKI VRELCI	pomoč pri polnil, delih	pom. delavec	dol. čas
BISTRO VRTNICA Celjska 7, Rog. Sl.	natakar	natakar	nedol. čas
ZBIK BRANKO zidarska dela Rog. Sl.	zidar	zidar	nedol. čas
OBČINA KRŠKO			
POING OPREMA prom.-teh. inženiring	projektantska opravila	dipl. ing. geodezije	nedol. čas
OŠ JURIJ DALMATIN	pedagog-psiholog	dipl. pedagog	nedol. čas
SAVA PROJEKT	pripravnik za projektiranje	dipl. ing. arhitekture	nedol. čas.
OBČINA SEVNICA			
METALNA TOVARNA KONSTRUKCIJ, Krmelj	direktor družbe	ekonomist	nedol. čas
OŠ BOŠTANJ	poučevanje glasbe in vodja pev. zbora	PU za gl. vzg.	nedol. čas
KOMUNALA	direktor	dipl. ing. gradbeništva	nedol. čas
OBČINA BREŽICE			
TERME, Čatež	strojna košnja zelenic (tri delavke)	kmetijski del.	dol. čas. (6 mes.)
SODIŠČE NOVO MESTO enota Brežice	čiščenje prostorov	čistilka	nedol. čas
DRŽ. ZALOŽBA	prodaja papirnih	prodajalec-	dol. čas
SLOVENIJE	in knjižnih artiklov	proip.	(6 mes.)
ZC BREŽICE, Zdravstveni dom	voznik reševalnega vozila	voznik C in D kat.	ned. čas.
'S/SSSSSSSS/SSSSSS/SSSSSSSSSSSSSSSS/SSS/SSSSS/S/SS/SSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSt
X
Trgovsko podjetje d.o.o.
Dobojska 16 (Hudija, Celje tel.: (063) 38-011 tel.-fax.: (063) 31-193
Delovni čas od 7. do 15. ob sobotah - zaprto
Se priporočamo!
'//////////////////////////////////////s////////}?},>}}}////////////////////7Tr 5
primorske
novice
POSEST
GRADBENO parcelo na območju Slovenske obale kupim. Telefon 9949-89537575
STAREJŠI par išče hišo do 120 m2 (lahko tudi stara) ali bungalov, s pogledom na morje, za več let v najem. Predplačilo lahko do 1 leta. Tel. 066/72-557, po 18. uri
V KOBARIDU prodam njivo, 916 m2. Tel. 061/446-485
ZAZIDLJIVO parcelo, 13.00 m2 v Kortah, prodam. Tel. 066/64-362
HIŠO, nedokončano, v okolici Postojne, stanovanjske površine 190 m2, z vrtom 8.000 m2, prodam. Tel. 067/23-291
KMETIJSKO zemljišče, travnik z njivami, velikosti 15.700 m2,ob glavni cesti Kal-Neverke, prodam. Zemljišče je primerno za kmetijsko obdelavo ali za gradnjo vikenda. Tel. 067/73-167
ZEMLJIŠČE 538 m2, v Luciji, Li-mlnjanska cesta, prodam. Informacije po tel. 066/75-605, ob sobotah in nedeljah od 19.-21. ure
ZAZIDALNO parcelo ali hišo na Miljskem hribu kupim. Telefon 066/ 52-313
CCA 12 ha zemljišča, travnik, gozd, z razpadajočo hišo v Tolminskih Rutah prodam. Inf. po telefonu 065/22-318
GRADBENO parcelo 1000 m2, v Šempetru prodam. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: vozila
HIŠO z dvoriščem v Kozani v Brdih prodam. Tel. 065/45-126 STAREJŠO hišo, lahko tudi nekaj zemlje in gozda v Kanalu - Gorenja vas prodam. Tel. 065/61-207, po 17. uri
PARCELO, 2659 m2 na Doblarju - možnost gradnje, prodam. Ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro Doblar PROSTOR, 44 m2 v novem poslovnem centru Ajdovščine oddam. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: možnost sodelovanja KMETIJSKO zemljišče na Voger-skem v izmeri 3.493 m2 prodam.
STANOVANJA
ENOSOBNO, lastniško stanovanje, Prisoje-Koper, prodam ali zamenjam za večje v Kopru ali Izoli. Tel. 066/38-114
DOVOSOBNO stanovanje v Sežani najamem. Tel. 066/23-317 POČITNIŠKO hišico ali staro hišo na slovenski obali kupim. Zaželen pogled na morje. Tel. 061/773-312 SOBO blizu Kopra oddam nekadilcu. Tel. 066/31-952 PODARIM konfortno garsonjero v novi gradnji Izola, plinska napeljava, svetlo za družbeno trisobno stanovanje (z možnostjo odkupa). Lahko kjerkoli na obali. Tel. 066/74-076
GARSONJERO v Žusterni oddam. Tel. 066/36-688 TRISOBNO stanovanje v Izoli zamenjam za starejšo hišo izven Izole. tel. 066/62-866 DVE SOBI s skupno kopalnico v Izoli, Prečna 1, prodam GARSONJERO, manjšo, v stanovanjskem bloku, najamem za dalj časa. Tel. 066/65-301 DVOSOBNO stanovanje, družbeno, novo, v centru Kopra zamenjam za trisobno ali večsobno stanovanje. Tel. 066/22-461
PETROL
| z vami na poti ]
I
i
I
i
i
STANOVANJSKO pravico za enosobno stanovanje, 44 m2, spodnja Semedela, Koper, prodam. Tel. 066/71-423 po 18. uri GARSONJERA na relaciji Koper-Žusterna, iščem. Tel. 066/36-626, zvečer
STANOVANJSKO pravico za dvosobno stanovanje v Luciji, odkupim. Nagrada 30.000 DEM. Pisne ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro: Gotovina DVOSOBNO stanovanje, 55 m2 in garažo, 12 m2, prodam za 70.000 DEM, Zusterna III. Tel. 066/22-262 SOBO s souporabo kuhinje in WC-a, v Semedeli oddam. Tel. 066/ 25-721
ENO in dva lastniška stanovanja na Markovcu, 50 in 60 m2, zamenjamo za večje stanovanje ali hišo na obali, lahko tudi družbeno. Tel. 066/25-784, zvečer PODARIM enosobno stanovanje v Semedeli, 40 m2, tistemu, ki mi omogoči odkup novejšega, dvosobnega ali večjega v Izoli. Tel. 066/ 25-526
ZAMENJAM družbeno trisobno konfortno stanovanje v Žusterni III. za starejšo vseljivo hišo v okolici Kopra. Tel. 066/21-988 GARSONJERO, 43 m2, v Solkanu zamenjam za večje družbeno stanovanje. Černe, Vojkova 8/c, Solkan
DVOSOBNO stanovanje v Novi Gorici najamem. Ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: Maj
KUPIM manjše stanovanje (do 50 m2) po možnosti v Novi Gorici. Plačilo takoj v devizah. Vselitev lahko čez eno leto dni. Ponudbe pod šifro: Iz podeželja v mesto, pošljite na novogoriško uredništvo STANOVANJE ali garsonjero v Vipavi ali Ajdovščini najamem. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: takoj TRISOBNO stanovanje v centru Nove Gorice zamenjam za 1 do 1,5-sobno ali kupim. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: Priložnost STANOVANJSKO pravico v Ljubljani ali na Primorskem odkupim. Tel. 061/328-200
RAZNO
PRITLIKAVEGA sivega pudla z rodovnikom, prodam. Telefon 066/76-763
BELE PIŠČANCE za meso in rjave jarkice, prodam. Zafred, Nova Sušica 27, tel. 067/55-682 ČISTOKRVNE LESIJE, brez rodovnika, prodam. Cena za mladiča 200 DEM. Tel. 066/35-184, po 15.30 KOKOŠI NESNICE za nadaljno rejo ali zakol ugodno prodajam vsak dan od 14. do 17. ure razen nedelje. Colja, Bilje 28 KOKOŠI NESNICE za nadaljno rejo ali zakol ugodno prodam. Colja, Bilje 28, vsak dan od 14. do 17. ure
BIKA, 380 kg, težkega prodam. Tel. 065/69-634
KRAVO, dobro mlekarico, 2 meseca brejo, 7 let staro, prodamo. Rafael Kofol, Čepovan 28, tel. 065/ 49-436, popoldne GRAHASTE JARKICE in petelinčke bomo prodajali konec marca. Koren, tel. 065/65-411 BELE PIŠČANCE za meso bomo prodajali aprila. Koren, telefon 065/
MALI OGLAS ZASTONJ Kupom
MOJ NASLOV:
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
65-411.
KRAVO, 5 mesecev brejo, prodam. Tel. 065/68-615
RESTAVRACIJA na obali sprejme na delo 4 kuharje ali kuharice, stanovanje preskrbljeno. Telefon 066/ 73-619
ŽENSKO za čiščenje stanovanja, 2 tedensko, po dogovoru, iščemo. Tel. 066/56-212, od 17. do 19. ure
NATAKARJE, z znanjem angleškega jezika, za potniške ladje, iščem. Klicati na tel. 066/75-153, po 20. uri
IŠČEM varstvo za 16 mesečnega fantka, na našem ali vašem domu. Prednost imajo italijansko govoreče osebe. Tel. 066/61-957
ZA FANTKA, starega dve leti, iščemo zanesljivo varuško, v Livadah ali Izoli, ki bi ga pazila od ponedeljka do petka, v delovnem času. Tel. 066/65-478, popoldan
KAVA BAR BARIERA, Izola, zaposli točajko. Informacije osebno od 12. do 14. ure
DEKLE ali študentko, honorarno zaposlim. Informacije osebno, Kava bar Maja, Izola . NATAKARICO in kuharico sprejme Okrepčevalnica Park, Tržnica Koper. Oglasite se osebno ali na tel. 066/21-442
DVE ženski iščeta delo v Trstu ali okolici. Naslov v ogl. oddelku Koper
DELAVKO, z ekonomsko izobrazbo, za delo v pisarni, začasno zaposlim. Tel. 066/63-693
POMEMBNA industrijska firma v Cormonsu za takojšnjo zaposlitev išče delavce, ki že imajo dovoljenje za bivanje, delovno vizo. Tel. (0481) 61-301
IŠČEMO prodajalce posteljnine. Kličite po tel. 065/32-028, od 15. do 20. ure
UJEMITE DENAR, v hitrem sistemu, ki veliko daje. Kličite v petek, od 16. in soboto od 9. ure dalje na tel. 067/23-249
100 VRTNIH STOLOV z mizami in opremo za drogerijsko trgovino, prodam. Tel. 067/79-101 OPAŽ 250 SLT z dostavo. Smrekov les I. in II. klasa, neposušen, prodam. Tel. 063/33-343 DRVA za kurjavo z dostavo na -dom, ugodno prodam. Tel. 066/87-107
CIPRESE, prodam po ugodni ceni, tel. 066/35-158 popoldan IŠČEM sovlagatelja za gostinsko dejavnost. Tel. 066/24-141 V SLOVENSKEM PRIMORJU, vzamemo za daljši čas v najem 1000 m2 zemlje, za postavitev ste-klenikov. Lastnik Ima možnost zaposlitve. Pogoj: ob cesti, sončna lega, potok ali voda in elektrika. Pisne ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro: TRI-EX KOMPLET iz mešanice merinos + kašmir (francoski in enoposteljni), popolnoma nov, prodam, za 40% ceneje. Tel. 066/73-957 Stroji
TRAKTOR štajer 28 KS, enoosno prikolico za 4900 DEM, prodam. Drago Cvrtnjak, Orla vas 4 a, Braslovče
TRAKTOR TV 732, motor APN 6 in prikolico za prevoz avtomobilov, prodam. Tel. 741-039, dopoldan
TRAKTOR univerzal 550, nov, prodam. Marjan Žmahar, Prožinska vas 29, Štore
TRAKTOR ursus C 360, letnik 86, s kabino, odlično ohranjen, prodam. Konrad Jurkošek, Žigon 20, Laško
KOSILNICO tomos Batuje, novo, prodam. Tel. 741-786, samo popoldan
TRAKTORSKE vile za nošenje sena in stroj WV 1300 s podvozjem, prodam. Karl Jakop, Pristava 2, Dobrna
MIZARSKO poravnalko os 600 mm, ugodno prodam. Peter Mihelčič, Proseniško 28, Šentjur KOSILNICO bucher SIP, prodam. Bojan Žmahar, Babna gora 33, Vinski vrh
TRAKTOR ursus 335, I. 81, dobro ohranjen, prodam. Recko, Hrastje 31, Loka pri Žusmu DVOREDNI pletilni stroj toyota, ugodno prodam. Tel. 25-445, zvečer
OREHOV HLOD, za razrez v plohe, dolžine 2 m in premera 45 cm, prodam. Cena 7.500,00 SLT. Tel. (066) 54-495
KAMEN zg oblaganje hiš - za cokel, prodam. Tel. 066/74-539, od 16. ure dalje
20 členov radiatorjev aklimat tipa K 500, bele barve, prodam. Tel. 066/ 25-754
GRADBENI MATERIAL - modu-lar, strešniki mediteran, polnila, travete, ceneje prodam. Tel. 066/ 81-340, od 6. do 14. ure RADIATORJI členi, aluminijasti, višine 690, prodamo. Tel. 065/32-316
OKROGEL LES, za ostrešje, prodam. Tel. 064/695-068 STREŠNA POLNILA, staro strešno opeko in opeko za travete, prodam. Tel. 065/48-730, Rijavec, Vitovlje 70
OTROŠKO stajico, ugodno prodam. Tel. 066/21-961 ŠPORTNI, otroški voziček Peg, star eno leto, prodam. Tel. 066/65-481, po 13. uri
KOMBINIRAN otroški voziček chicco in stajico prodam. Tel. 065/ 57-372
GLISER ELAN GT 402, komande, sedeži, volan, cerade in motor Tomos 18 elektronik, prodam za 3.500 DEM. Tel. 066/72-564 UPOKOJENKA išče prijatelja, nežnega, dobrega srca, vitalnega, nealkoholika od 65-70 let. Zaželen telefon, avto. Ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro: Samota ubija
FANT, 34 let, 184 cm, s poklicom, redno zaposlen, s svojo hišo in avtom, želi spoznati slovensko dekle brez obveznosti, višje postave, od 24 -30 let, za skupno življenje, ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro: Marec
AVTOMOBILI
FIAT 850 Special in WART-BURG, 1. 1975, oba vozna, zelo ugodno prodam. Tel.: (063) 714-418, od 19. do 20. ure TALBOT TAGORA 2,2 GL, letnik 1982, odlično ohranjen, ugodno prodam. Tel.: (063) 714-418, od 18. do 19. ure Z 101 GTL 55, letnik 1986, rdeče barve, avto je lažje poškodovan, poceni prodam. Tel.: (063) 38-862 GOLF JX DIESEL, 1,6 3 V, metalno modre barve, letnik 1991, prodam ali menjam za cenejše vozilo. Tel.: (063) 34-428, zvečer
R 4 GTL, letnik '84, registracija potekla, prodam, cena 2.400 DEM. Tel.: (063) 31-711 int. 206 - Vipotnik 126 BIS, letnik 1990, prevoženih 10.000 km, rdeče barve, poraba 4.700 DEM. Tel.: (063) 411-421
FIAT 850 Zastava, prva registracija 1984, registriran do 10/ 92, prodam. Tel.: (063) 33-358
OSTALO
KOPAČ RIKO s tremi priključki in traktorjem IMT 558 prodam. Tel. (063) 39-830 ali 37-576 GARSONJERA, opremljena v Preboldu, kot bivalni ali pisarniški prostor bo čez nekaj mesecev na voljo. Marjeta Cencen, 63312 Prebold, p. p. 43
POMORSKO ENCIKLOPEDIJO
JLZ Zagreb A-Ž, 8 knjig, prodam, čedna 350 DEM, tolarska protivrednost. Tel.: (063) 776-882 PAR PAPIG, roza barve, prodam. Tel.: (063) 850-015 KLAVIRSKO HARMONIKO 120 basno in prenosno mini komponento Philips 1778, prodam. Tel.: (063) 881-109
TRISOBNO STANOVANJE
s centralno, telefonom, na Hudinji, prodam ali menjam za enoinpolsobno, ali dve garsonjeri z doplačilom. Tel.: (063) 28-907 VEČ PARCEL primernih za vikende in terase, na sončni legi, prodam. Kovač-Kramar Iredna, Hramše 4, Žalec
HIŠO v Trnovljah 171, prodam, primerno za obrt, komunalno urejeno, 10 m2 površine, podkleteno, z velikim vrtom, etažno centralno gretje. Tel.: (063) 34-296 DRUŽBENO ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za večje, kjerkoli v Sloveniji (nagrada, prodam manjšo kmetijo.) Tel.: (063) 34-872
BOJLER 300 1 SAT 302 SK, nov, možnost gretja z elektriko, s kotlom (centralna) in kolektorji, ugodno prodam. Tel.: (061) 812-123 ETAŽNE POLICE za gojenje gob, šampinjonov, 4 kom, ugodno prodam. Tel.: (063) 32-122 KORUZO v zrnju, prodam. Tel.: (063) 742-248
PARCELO 22 a, Šentvid pri Gro-belnem, voda, elektrika, gospodarsko poslopje, vingrad (300 trsov), njiva, sadovnjak, prodam. Cena 20.000 DEM, možna zamenjava za osebni avtomobil do dveh let starosti. Tel.: (063) 712-463 20-letna PRODAJLKA, nekadilka, išče redno ali honorarno zaposlitev v Celju ali bližnji okolici. Tel.: (063) 32-095
MOŠKEGA ZA POMOČ pri delu na kmetiji in v gozdu, nujno potrebujem. Ostalo po dogovoru. Jese-
nek Karel, Nizka 12, 63332 Rečica pri Savinji
DOMAČE VINO, Izabela, Jurka, prodam, 60 SLT/1, nad 101, dostava na dom. Jesenek Ivanka, Bovše št. 6, Vojnik
PRALNE STROJE (PS 405
NEW LINE) in zamrzovalne skrinje 310 I, vse novo in še v garanciji, prodam 20% ceneje. Tel.: (063) 38-862 FOTOKOPIRNA STROJA, potrebna manjšega popravila, prodam. Tel.: (063) 38-862 KUPIM NEMŠKO-SLOVEN-SKI slovar. Tel.: (063) 748-037, po 16. uri
KRMO, prodam ter dam v najem gospodarsko poslopje in košnjo. Jesenek Ivanka. Bovše 6, 63212 Vojnik KOLO MONT BAIK, ugodno prodam, cena 250 DEM ter novo lasuljo - rjavo, kratka frizura, uvoz, ugodno prodam. Tel.: (063) 33-192
MOTOR KAWASAKI, letnik ’89, 500 S, prodam ali menjam za avto, prodam tudi šotor s spalno vrečo za 2 osebi. Tel.: (063) 35-859
HIŠO v Celju prodam po zelo ugodni ceni, tudi na kredit. Tel.: (063) 852-142, po 20. uri NOVE SPREDNJE LUČI za novejše letnike Lade, 2104-2107 ter Riva, prodam, cena 150 DEM/kom. Tel.: (063) 29-517
DISCOTEKA išče prikupna dekleta za strežbo in D. J. Inf. na tel.: (063) 34-912, Tomaž
2 KOZI (ena breja, stara 3 leta, druga je stara 8 mesecev). Tel.: (063) 39-635 PARNI ČISTILEC, prodam. Tel.: (063) 36-353 OTROŠKO PISALNO MIZO, klubsko mizico ter en fotelj, prodam. Tel.: (063) 36-353 BELO OBLEKO za birmo. št. 36 z bolerom barve breskve. Tel. (063) 35-691, popoldan BELO BIRMANSKO OBLEKO, ugodno prodam. Tel.: (063) 741-875
SLADKO SENO ugodno prodam ter sprejemam naročila za domače (bio) piščance (broj-lerje) stare dva meseca-očišče-ne. Tel.: (063) 732-149 POSESTVO 1 ha, s staro hišo in hlevom ter novim vikendom, 3 km iz Laškega, prodam ali zamenjam za hišo v okolici Celja. Tel.: (063) 32-325, popoldan
PARCELO 595 m2, prodam v Celju na Ostrožnem, z vsemi plačanimi prispevki in izdanim gradbenim dovoljenjem. Tel.: (063) 713-103, do 15. ure ali 732-650, zvečer LASTNIŠKO 3-sobno stanovanje (82 m2) v Velenju, zamenjam za dva manjša v Velenju. Tel.: (063) 855-902, zvečer
V	VELENJU ODDAM opremljeno, ogrevano sobo, z možnostjo kuhanja in telefona, samski ženski. Cena 70 DEM/ SLT. Tel.: (063) 853-432 popoldan in zvečer
V	VELENJU ODDAM opremljeno in ogrevano sobo z možnostjo kuhanja in telefona paru brez otrok. Cena 120 DEM/ SLT. Tel.: (063) 853-432
HI-FI Philips, 4 stezni magnetofon s traki, par zvočnikov in stereo mikrofon, ugodno prodam (malo rabljeno). Tel.: (063 754-867
—H0W,30Bfl
NAROČILNICA
Ime..............................: • priimek
naslov......................................
naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov
Na gornji naslov mi pošljite.................izvodov.
(število)
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
LJUBLJANA: SVOBODA GIBANJA
KRUH, VINO IN IGRA