1/2 t Jr 43p?x::~ V V KNJIZNICARSKE NOVICE januar -februar 2001 8 1774 Knjiznicarske novice 11(2001) 1-2 ISSN 0353-9237 lzdala in zalozila: Narodna in univerzitetna knjiznica Turjaska 1 1000 Ljubljana telefon (061) 2001 176, 2001 110 http://www. nuk. uni-/j. si/ Za knjiznico: mag. Lenart Setinc Odgovorna urednica: Vilenka Jakac-Bizjak Glavna urednica: Jelka Kastelic Uredniski odbor: dr. Melita Ambrozic, dr. Silva Novljan, dr. Maja iumer Naslovnico oblikoval: Aleksij Koba/ Fotografija na naslovnici: Goran Bertok Naklada: 660 izvodov. Letna narocnina; narocila in odpovedi posiljajte pisno na naslov urednistva. Prejetih tekstov ne • lektoriramo in ne honoriramo. Razmnozevanje ni dovoljeno. Naslov urednistva: NUK, lnformacijski center za bibliotekarstvo, za "Knjiznicarske novice", Turjaska 1, 1000 Ljubljana. Prispevke lahko posiljate tudi na disketah ali po elektronski posti: jelka.kastelic@nuk.uni-lj.si. ZBDS ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUSTEV SLOVENIJE TEMA POSVETOV ANJA 2001 "DIGITALNA KNJIZNICA" Zveza bibliotekarskih drustev Slo­venije razpisuje temo posvetovanja v letu 2001. Na zadnji seji predseds­tva Zveze smo se dogovorili, da bo okvirna tema nasega posvetovanja DIGIT ALNA KNJIZNICA, znotraj te osrednje teme pa bi radi z razlicnih vidikov osvetlili dogajanje v sodobni informacijski druzbi, katere del smo. Ker je doba globalizacije tudi doba sodelovanja in iskanja skupnih tock, iskanje tistega, kar nas zdruzuje, va­bimo k sodelovanju vse strokovnja­ke, ki bi lahko s svojim prispevkom obogatili in razsirili nase znanje s te­ga podrocja. Nas namen je, da bi osrednjo temo predstavili z razlicnih vidikov, ne samo s knjiznicarskega, zato vabimo k sodelovanju tudi arhi­viste, sociologe, pravnike, informa­cijske specialiste, ekonomiste in druge, da bi lahko to tematiko pred­stavili res celovito. S tehnoloskega vidika bi radi opo­zorili na probleme v zvezi z arhiviran­jem sodobnih nosilcev zapisov, pa tudi tehnologije za reproduciranje, saj hiter razvoj na podrocju informa­cijske tehnologije prehiteva zavest o potrebi po njenem hranjenju in vzdr­zevanju v stanju operativnosti. Da­nes verjetno ze malo ljudi ve, kateri je bil prvi uporaben slovenski pro­gram, ki smo ga uporabljali tudi v nasih knjiznicah, nastalo je kar nekaj zanimivih primerov programske op­reme, ki jo nekatere knjiznice in celo posamez­niki se danes morda hranijo, zelo te­zko pa bi nasli strojno opremo, s ka­tero bi jo lahko reproducirali. Ohran­janje in obnavljanje zapisov na so­dobnih nosilcih, pogoji za hranjenje, problemi, ki jih prinasajo konverzije in nave verzije -vsa ta in se mnoga druga vprasanja se pojavljajo v tej zvezi. Naslednji, eticni vidik, s katerega zelimo pogledati na trenutne razme­re, je povezan z vprasanjem, v kolik­sni meri vse te nave tehnologije in oprema zaradi svoje cene in stalnega tekmovanja z novimi verzijami vsem ljudem, ki si ne morejo privosciti stalnega dodatnega izobrazevanja in jim financna sredstva ne dopuscajo ustreznih investicij v opremo in ko­munikacije pravzaprav ze omejujejo dostop do informacij in kako se bo to nadaljevalo v prihodnosti. Ali bo­mo nekega dne ostali zadaj in nam nikoli vec ne bo uspelo uloviti tistih, ki so nam usli naprej? Kje je tukaj demokracija in vse pravice, ki jih ima clovek? Ali to pomeni nova delitev sveta na informacijsko bogate in in­formacijsko revne, kar pravzaprav pomeni na resnicno bogate in resni­cno revne. Ali dovolj poznamo vlogo solskih in drugih knjiznic v procesu informacijskega opismenjevanja? Vprasali se bomo tudi, kaksna je, s socioloskega vidika, vloga knjizni­ce v pogojih sodobne informacijske druzbe. Koliko so se spremenile na­loge knjiznicarjev in knjiznic, kako se to odraza v spremenjeni ponudbi knjiznic? Ali prihaja do novih oblik sodelovanja, ali je potreben nov koncept knjiznicnega informacijske­ga sistema? Danes se med ponudni­ki informacijskih storitev za svoje odjemalce borita tako javni kot tudi privatni sektor. Kaksna je razlika med obema, tako v kvaliteti storitev, obsegu ponudbe, vrsti uporabnikov? Knji!nil:arske novice 11 (2001) 1-2 Se posebej pa nas zanima polozaj uporabnikov v sodobni digitalni knji­znici. Kaj knjiznica pricakuje od njih in kaj oni pricakujejo od take knjizni­ce? Na kaksen nacin bodo komunici­rali s knjiznico in na kaksen nacin bode dostopali do storitev knjiznice? Kdo sploh bodo uporabniki digitalne knjiznice? Terna je torej dovolj siroka in ak­tualna, zato vas vabimo, da se nam pridruzite. Predlog svojega prispevka (naslov prispevka ter izvlecek s pri­blizno 200 besedami) nam na obraz­cu objavljenem v prilogi najkasneje do 1. marca 2001 posljite na na­slov: ZBDS, Organizacijski odbor po­svetovanja, Turjaska 1, 1000 Ljub­ljana. Zelimo vam veliko ustvarjalnih idej pri pisanju . Stanislav Bahar, Predsednik ZBDS OBVESTILO Zavod za odprto druzbo Slovenija je konec decembra 2000 dokoncno zaprl svoja vrata, vendar bo njegov Knjiznicni program v letosnjem letu nadaljeval z delom pod okriljem ZBDS. Z namenom, da bi slovenske knji­znice vsaj se nekaj casa lahko sode­lovale pri uresnicevanju smelih pro­jektov, ki pomenijo zlasti boljso knji­znicno ponudbo in seveda bolj zado­voljne zaposlene, je ZBDS prijazno sprejel ta Sorosev program. Po no­vem se bo take program imenoval Sorosev informacijsko-knjiznicni pro­gram pri ZBDS, njegova koordina­torka pa bo se naprej Karmen Stular Sotosek iz Narodne in univerzitetne knjiznice. ZBDS bo hkrati idejno in strokov­no sodeloval pri uresnicevanju deja­vnosti, ki jih bode ponujali in financno podpirali: Network Library Program, Center for Electronic Publishing in Internet Pro­gram. Ti programi imajo svoj sedez v Budimpesti, v okviru Open Society Institute (http://www.osi.hu). V sodelovanju z njimi bomo v letu 2001 zakljucili z obseznim projek­tom EIFL-Direct in ga nadgradili s podobnimi mednarodnimi projekti. Hkrati borne se naprej promovirali natecaje za sofinanciranje projektov posameznih knjiznic na temo siritev njihovih storitev in natecaje za ude­lezbo knjiznicarjev na mednarodnih konferencah in delavnicah. 0 vseh dejavnostih vas borne sproti obvescali v Knjiznicarskih no­vicah, po elektronski posti in seveda na spletnih straneh ZBDS (http://www.zbds-zveza.s11, ter pov­sod tam, kjer bo ZBDS sodeloval. Zelimo vam uspesno in prijetno leto. SOROSEV INFORMACIJSKO­KNJIZNICNI PROGRAM S/ovenske knjiinice postale clanice e!FL Directa Po napornih, a uspesno sklenjenih pogajanjih, so slovenske knjiznice sredi februarja uradno postale clani­ce konzorcija elFL Direct in lahko uporabljajo vse baze informacijskega servisa EBSCOhost. Tako se Slovenija pridruzuje 39-im drzavam, ki sodelujejo v elFL Directu z namenom omogociti dostop do globalnih informacij slehernemu pre­bivalcu. Glavnino narocnine za leto 2001 je prispevalo Ministrstvo za znanost, solstvo in sport. Za preostali del 2 Knji! nitarske novice 11 (2001) 1-2 narocnine smo zaprosili Ministrstvo za kulturo, ki pa se ni pravnomocni partner. Vzrok je se ne povsem do­koncan proces sprejemanja letosnje­ga proracuna. Kljub temu nam je za­loznik ze odobril dostop za vse slovenske knjiznice. Dostop do servisa EBSCOhost Servis najdete na spletni strani http://search.global.epnet.com, kjer s pomocjo identifikacijske besede eifl in gesla slovenia opravite regis­tracijo, ki bo uporabnikom vase knji­znice omogocala kvaliteten dostop s kateregakoli racunalniskega delov­nega mesta v knjiznici. Uporaba servisa EBSCOhost Servis uporabljajo clani knjiznic. Omejitev v uporabi ni, servis lahko namrec hkrati uporablja neskoncno stevilo uporabnikov. Prav tako je neomejeno tiskanje in shranjevanje besedil. EBSCO belezi mesecno upo­rabo baz za vsako registrirano knjiz­nico posebej. Vsebina servisa EBSCOhost Servis nudi elektronski dostop do priblizno 3.500 periodicnih naslo­vov, s polnimi besedili clankov, s podrocja poslovnih ved, humanisti­ke, druzboslovja in ostalih akadem­skih disciplin kot tudi polna besedila popularnih revij in najpomembnejsih tujih casnikov. Servis prinasa dnev­no sveze poslovne informacije iz ce­lega sveta ter poleg obsezne zbirke medicinskih znanstvenih clankov tu­di zdravstveno-referencne informaci­je, ki so namenjene najsirsi javnosti. Tecaj uporabe servisa EBSCOhost Nacrtujemo vec tecajev v Ljubljani (NUK) in Mariboru (IZUM). 0 posa­meznih terminih tecajev vas bomo obvescali po elektronski posti. Na tecaju baste prejeli promocijsko gra­divo in izvedeli vse o registraciji. Karmen Stular Sotosek Sorosev informacijsko-knjiznicni program pri ZBDS SRECANJE CLANOV DRUSTVA BIBLIOTEKARJEV CELJE V SLOVENSKIH KONJICAH Nekje sredi jeseni, ze davnega leta 2000, smo bili clani DBC povabljeni v Slovenske Konjice. Pa ne brez raz­loga! Ze tradicionalno vsakoletno regijsko srecanje knjiznicarjev se to­krat odvijalo v organizaciji knjizni­cark iz konjiske knjiznice, ki deluje kot enota Zavoda za kulturo Sloven­ske Konjice. Moram priznat_i, da smo bili nad povabilom prijetno presene­ceni, saj prav konjiskih knjiznicarjev doslej nismo dostikrat srecavali pri dejavnostih DBC. Njihovo odsotnost so opravicevale tezave, s katerimi so se knjiznicarji na zalost srecevali v casu, ko so delovali se v okviru Ljudske univerze. Problemi, s kate­rimi se srecujejo skoraj vse knjiznice, so se vedno prisotni, vendar pa ima knjiznica sedaj svoj status. Po bese­dah vodje enote Branke Janzic, ki nas je sprejela v avli Zavoda za kul­turo, je knjiznica danes sicer nesa­mostojna, je pa polnopravna clanica sistema COBISS. Zasluge za izbolj­sanje pogojev ima s svojimi organi­zacijskimi sposobnostmi in razume­vanjem za razvoj dejavnosti tudi di­rektorica Zavoda za kulturo Renata Klancnik, ki je v imenu Zavoda za kulturo pozdravila okrog 50 knjizni­carjev iz vse celjske regije. Knjiznica Slovenske Konjice deluje na priblizno 320 m2 povrsine. Poleg maticnega oddelka pokrivajo tudi oddelke v Locah pri Poljcanah, Vitanju in Zrecah. Skupen fond steje okrog 35.000 enot. V preteklem letu belezijo obisk okrog 28.000 uporab­nikov, ki so si izposodili priblizno 125.000 enot. V kratkem casu bodo v maticnem oddelku v Slovenskih Konjicah pridobili prostor za citalni­co, kar bo vsekakor povecalo kvali teto poslovanja. Gostujoci knjiznicar­ji smo si najprej ogledali knjiznicne prostore, nato pa smo si pod vods­tvom lokalnega vodica ogledali se nekatere znamenitosti mesta, ki je bilo ze petic nagrajeno z zvezdico kot najlepse tranzitno mesto v Slo­veniJ1. Ogledali smo si cerkev sv. Jurija, dvorec Trebnik z zeliscnim vrtom, vinotoc Zlati gricek in muzej Zrno. Namen srecanja pa je bil izpol­njen sele, ko smo ob teh ogledih pri­jateljsko izmenjali izkusnje in tezave v zvezi tekocim delom knjiznicarjev vse od Rogatca do Zgornje Savinjske doline, ter od Konjic do Radec, torej povsod, kamor seze DBC z najoddal­jenejsimi izposojevalisci. Klepet knji­znicark s polno mero idealizma in delovne vneme, pa brez zamere na­sprotnemu spolu, sele da srecanju "tisto", kar se obicajno bere med vrsticami. Naslednji dan v sluzbi go­vorimo samo o tern, kako je "to" tu, kako je "to" tam, kasneje pa najbolj pozitivne stvari dobijo se oprijemljivo obliko. Prijeten vtis ob obisku v Sloven­skih Konjicah je ob zakljucku dopol­nil se predsednik DBC Srecko Ma­cek, ki nas je razveselil z novico, da smo dosegli "magicno" stevilo 150 clanov. Naj bo ta pozen zapis v zahvalo konjiskim knjiznicarkam in spomin na srecanje nekega drustva, ki je s svojimi zvestimi clani ze cisto blizu praznovanja 25. obletnice delovanja. Spomladi v Celju ! Slavica Hrastnik, DB Celje PROJEKTI INFORMACIJSKA PISMENOST -MOJA POT V EVROPO Skupno projekt NUK, KOZ in css lskanje podatkov in informacij je postalo obsesija in vsakdan danas­njega casa, nuja, brez katere ni us­peha in napredka. Kdor zaostaja z informacijami, zaostaja v vsem in ni mu pomoci. Zaostal bo tudi za pos­lednjimi in potonil v pozabo. Tako informacijska druzba pozira svoje otroke, pa tudi tiste, ki so jo sami pomagali ustvariti. Vendar le tiste, ki so spregledali, da gre cas naprej, da pomeni "biti informiran", biti med prezivelimi in uspesnimi. Kdor ima informacije, ima tudi oblast. Druzbena in gospodarska dogajan­ja v svetu, se toliko bolj prizadevanja Slovenije za enakopravno vkljuceva­nje v zdruzeno Evropo, so zaostrila stanje tudi na tern podrocju. Najraz­licnejsa vprasanja o sami biti Evrop­ske unije, njenem nastanku, razvoj­nih in politicnih trendih, pogojih so­delovanja ali celo prikljucitve, potre­bujejo hitre, jasne, natancne in naj­novejse podatke, ce hoce Slovenija postati cenjena partnerka ali celo clanica. Odgovori so vcasih na dlani, vse prepogosto pa skriti v nepregle­dni poplavi prirocnikov, porocil in planov, katalogov, podatkovnih zbirk in spletnih strani na internetu. Prav zato postaja ustrezna pregledna or­ganizacija znanja in informacijskih virov ena od najpomembnejsih nalog sodobne druzbe. Tern prizadevanjem v Sloveniji se pridruzuje tudi projekt "lnformacijska pismenost -moja pot v Evropo", ki ga je v letu 2000 izvedla Narodna in univerzitetna knjiznica v sodelovanju 4 Knjilnitarske novice 11(200111-2 s Knjiznico Otona Zupancica in Cen­ V trorn slepih in slabovidnih v Skofji Loki, sofinanciral pa ga je Urad vlade za inforrniranje v okviru javnega raz­pisa UVI za sofinanciranje informati­vno-kornunikacijskih in izobrazeval­nih dejavnosti nevladnih neprofitnih organizacij v zvezi z obvescanjern javnosti o EU in slovenskirn vkljuce­vanjern v EU. Eden pornernbnejsih rezultatov projekta je publikacija Tatjane Sporar Koliko poznam Evropsko unijo -/z­brani viri, ki jo je pripravila v lnfor­rnacijskern in referalnern centru Na­rodne in univerzitetne knjiznice za najsirsi krog uporabnikov, naj bodo to studentje, visokosolski pedagoski in znanstveni delavci, raziskovalci in druga zainteresirana javnost. Publi­kacija se je osredotocila predvsern na vire Evropske unije in tiste o njej, vendar se pri tern ni ozko ornejila le na to podrocje, saj pogosto navaja tudi rnejna podrocja, ki utegnejo za­nirnati in koristiti tistirn, ki se ukvar­jajo z 11 evropsko problernatiko11 Av­ • rel torica je glede na aktualnost, azur­nost in prevlado elektronskih virov na tern podrocju dala tern virom prednost, vendar s tern ni zanemari­la tradicionalnih tiskanih virov, ki jih v publikaciji navedene institucije se vedno v velikern stevilu nudijo v uporabo. Gre torej za dokaj obsezno opisno bibliografijo, urejeno po te­rnatskih sklopih, ki pogosto zrcalijo ternatsko ureditev predstavljenih vi­rov. Zal dozivlja prirocnik zalostno usodo podobnih del danes -pricako­vati je bilo, da bo ob izidu ze 11 zasta­11 , ponekod netocen in pornanj­kljiv. Ternu se danes ob izredni di­narniki dogajanj, pojavljanju novih virov, predvsern na svetovnern sple­tu, njihovern sprerninjanju, dopolnje­vanju in vcasih tudi ukinjanju, ne rnorerno izogniti. Bralce lahko le opozorirno, da je v prirocniku prika­zan posnetek stanja ob izidu, to je oktobra leta 2000. Ker zelirno sprernljati v prirocniku obravnavano problernatiko tudi nap­rej, bo v kratkern izsla na spletu tudi elektronska verzija prirocnika, ki jo borno skusali rnesecno azurirati. V vsebinsko strukturirani obliki pregle­dno navaja okrog 260 elektronskih naslovov z inforrnativno predstavitvi­jo vsakega vira. Publikacija je izsla v nakladi 350 izvodov. Eden od izrazitih ciljev projekta 11 lnforrnacijska pisrnenost -rnoja pot v Evropo 11 , v okviru katerega je pri­rocnik nastal, je tudi ornogocanje splosne dostopnosti do inforrnacij vsern brez razlik, zato je nastala ob knjizni izdaji tudi elektronska, slepirn in slabovidnirn prilagojena izdaja na opticnern disku. Ob tern gre iskrena zahvala Centru slepih in slabovidnih v Skofji Loki, ki je izvedel prilagodi­tev tiskanega prirocnika v tako obli­ko. Ob izidu obeh izdaj prirocnika se lahko pohvalirno se z enirn uspehorn: kljub vsern financnirn pritiskorn narn je uspelo pripraviti obe, tiskano in elektronsko publikacijo tako, da sta za uporabnike brezplacni. Projekt je potekal v treh fazah: Prva faza Priprava tiskane publikacije Koliko poznam Evropsko unijo -izbrani viri in predstavitev inforrnacijskih virov EU in o EU v obliki predavanja in demonstracijskih prikazov studen­torn 3. letnika Ekonornske fakultete Druga faza lzvedba predavanja in delavnic v Knjiznici Otona Zupancica v dveh delih: - za osnovnosolce v Pionirski knji­ znici na terno okolje - za dijake in studente v Mestni knjiznici na terno izobratevanje in zaposlovanje Knji!nifarske novice 1112001 I 1 ·2 5 Za osnovnosolsko mladino so pate­kale dejavnosti na osnovni soli Tone Cufar v Ljubljani. Okrog 20 ucencev visjih razredov osnovne sole, clanov ekoloskega krozka in krozka gibanja za zdravo zivljenje, se je razdelilo v tri skupine, ki so v obliki raziskoval­ne naloge obravnavale tri samostoj­ne, vendar povezane sklope v okviru temetike "Vpliv racunalniske tehno­logije na okolje". Uvodno predavanje o problematiki odpadkov in ravnanja z njimi sta pripravila Maja Gunstek in Jernej Fefer iz Komunalnega podjetja Vrhnika, sledilo je delo v skupinah: -priprava, izvedba in analiza anke­ te: kako so dijaki doma oprem­ljeni z racunalnisko opremo, za kaj in kako to opremo uporablja­jo, vpliv te opreme na zdravo ziv­ljenje, kaj in kam z racunalnisko opremo, ko odsluzi -iz cesa je narejena racunalniska oprema in kako ti materiali vpli­vajo na okolje -reklamno gradivo in uporabniska dokumentacija ob nakupu racu­nalniske opreme -ali vsebuje po­datke o skodljivosti in navodila za ravnanje z odsluzeno opremo, recikliranje Vse skupine so pri delu uporabljale vire na internetu, ucenci so obiskali Center Evropa, kjer so se ob preda­vanju pogovarjali o Evropski uniji. Skupine so usmerjali knjiznicarji (Lili Ozim in Vojko Zadravec) ter ucitelji­ce 0.S. Tone Cufar. Ucenci so prip­ravili zakljucna porocila s priporocili, najboljsi skupini sta dobili knjizne nagrade. V Srediscu za mlade Knjiznice Otona Zupancica, enota Mestna knjiznica, je bilo predavanje "Ali po­znate moznosti izobrazevanja v Ev­ropski uniji?", ki sta ga pripravili in izvedli gospe Majda Sirak in Neza Pajnic iz Sluzbe za programe EU Agencije za poklicno izobrazevanje v Ljubljani. Predavanje je nadgradila prakticna predstavitev virov na in­ternetu, ki jo je izvedla gospa Tatja­na Sporar iz Narodne in univerzitet­ne knjiznice. Prisotni so bili tudi predstavniki Urada za mladino in no­vinar Radiotrelevizije Slovenija. Tretja faza Publikacjo Koliko poznam Evrop­sko unijo -izbrani viri smo v elek­tronski obliki in ob sodelovanju Cen­tra slepih in slabovidnih v Skofji Loki (Ales Vilfan in Ivan Mlacnik) prilago­dili slepim. Publikacija na CD-R je izsla v 60 izvodih, njena promocija pa je bila 12. decembra v Centru slepih in slabovidnih skupaj s preda­jo donatorskih sredstev zavarovalni­ce Generali SKB, s katerimi je bila nabavljena posebna racunalniska op­rema za slepe. Prisotni so bili tudi predstavniki obcine Skofja Loka, instituta za rehabilitacijo invalidov in novinarja Dela ter RTV. Vsebinski poudarki projekta so bili v posameznih fazah vsakic prilago­jeni ciljni publiki: - informacijski viri EU in o EU s poudarkom na vkljucevanju v Ev­ ropo -za studente Ekonomske fakultete - kaj lahko sam naredim za okolje - za osnovnosolce - izobrazevanje in zaposlovanje - za srednjesolce in studente - uporaba informacijskih virov ter izobrazevanje in zaposlovanje slepih in slabovidnih -za slepe in slabovidne Poleg zgoraj navedene vsebine so poudarjeni predvsem problemi identi­fikacije ustreznih informacijskih virov in njihove ucinkovite uporabe ucen­cev, dijakov in studentov ob povsem enakopravnem vkljucevanju slepih. Originalna in zato tudi toliko bolj pomembna resitev je predvsem 6 Knji!nil:arske novice 11(2001 J 1-2 pretvorba tako bogate in specificne vsebine v slepim in slabovidnim pri­lagojeno obliko, ki odpravlja neenak polozaj tistih, ki zaradi vidnih okvar pogosto do informacij ne pridejo. Ucenci so ugotovili, da ima velik odstotek med njimi racunalnisko op­remo tudi doma (6. razredi do 70­80%, 8. razredi skoraj 100%), da pa se premalo zavedamo vpliva te op­reme na okolje in ne poznamo opti­malnih postopkov rokovanja z njo, bodisi pri delu, se manj pa ob odme­tavanju odsluzene opreme. Ivan Kanic, NUK INFORMACIJSKA PISMENOST -MOJA POT V EVROPO Kar zgovoren naslov za projekt, za katerega je prisla pobuda z NUK in Urada vlade RS za informiranje, ki je razpisal sofinanciranje informativno­komunikacijskih in izobrazevalnih dejavnosti nevladnih, neprofitnih or­ganizacij v zvezi z obvescanjem jav­nosti o EU in slovenskim vkljuceva­nem v EU. V Pionirski knjiznici smo tako pro­jekt usmerili v smotrno uporabo ra­cunalniskih spretnosti in znanj ter tematiko povezali s spoznavanjem tegob, ki jih cloveku in okolju povz­rocijo odsluzeni racunalniki. Zato smo k sodelovanju povabili tudi "lju­di iz prakse", to je gosta s Komunal­nega podjetja Vrhnika, ki sta vesel­jem pojasnila kam gredo odpadki. Hkrati pa smo menili, da bi bilo prav, da otroci dobijo popotnico o EU, saj je bila v projektu veckrat omenjena kot dobrotnica, ki prispeva denar in tako smo organizirali obisk v Center Evropa, ki je, na otrokom razumljiv nacin, priblizal zgodovino in ideje o EU. V Pionirski knjiznici je primeren vprasalnik za osnovnosolce pripravil Vojko Zadravec. Odgovore na vec sklopov vprasanj, po katerih bi bilo razvidno kaksna je povprecna opre­mljenost z racunalniki, kako otroci in odrasli poznajo zgradbo in kompo­nente racunalnika, se posebej, ce so te zdravju skodljive ter kako jih lah­ko varno odstranimo, ko odsluzijo svojemu namenu, so ucenci iskali s pomocjo ankete, iskanjem informacij po internetu, v knjiznicah, v knjigah, pa tudi pri uvoznikih racunalnikov in prodajalcih ter v pogovoru s starsi, ucitelji, knjiznicarji in sosolci. Delo je potekalo v stirih razisko­valnih skupinah, v vsaki je bilo po pet ucencev, ki so na koncu, na zak­ljucni prireditvi 12. 12. 2000, v Pio­nirski knjiznici, z veseljem porocali o izsledkih svojega raziskovanja ter strnili odgovore v pisni obliki. Razvidno je bilo, da so ucenci z veseljem sodelovali in da so v sora­zmerno kratkem casu, projekt je stekel 4. 12. in bil pod streho do 12. 12. 2000, pridobili kar precej dobrohotnih namigov o iskanju in­formacij in o tern, kako jih v vsak­danjem zivljenju uporabiti sebi prid. Na primer: eden od ucencev je povedal, da je doslej kar eel dan uzi­val ob igricah za racunalnikom, zdaj pa je izvedel, da pri tej zabavi trpijo oci, telo pa je delezno sevanja, zato se je odlocil, da bo omejil sedenje za racunalnikom. Ali pa namig: starejsi kot je monitor bolj seva, zato ni dob­ro podariti ga v dobrodelne namene, saj je menda kar precej odraslih na vprasanje, kaj bi naredilo z racunal­nikom, ki se dela vendar ga ne pot­rebujejo vec, odgovorilo, da bi ga podarili. Knji!nifarske novice 111200111-2 7 K popestritvi dela na projektu, je 7. decembra prispeval obisk v Cen­tru Evropa, na Dalmatinovi, v Ljub­ljani. Predavateljica Romina Besic je z diapozitivi in primerno razlago, ucencem priblizala vedenje o institu­cijah EU, clanicah, pridruzenih clani­cah EU ter o programih, ki jih izvaja­jo, se posebej na podrocju izobraze­vanja, tako da so otroci z veseljem odgovorili na njihov vprasalnik in bili hkrati tudi nagrajeni za svoje sode­lovanje. Mlade raziskovalce sta 8. decem­bra, na njihovi soli, obiskala preda­vatelja z vrhniskega komunalnega podjetja: ga. Mojca Gunstek in Jer­nej Fefer. Z diapozitivi sta podkrepila svoje predavanje o locenem zbiranju odpadkov na vrhniskem obmocju in hkrati odgovarjala na vprasanja ucencev, ki so bila povezana z nalo­go, ki so jo z vestno opravili. Bila sta kot narocena, saj so iz prve roke iz­vedeli kaj se dogaja z odpadnim ma­terialom, ko prispe na deponijo. Ker je vrhniska pravi biser med njimi, ni prav nic cudno, da so izrazili zeljo, da bi jo radi obiskali. Ko smo se na koncu, 12. decem­bra, 2000 sodelujoci zbrali v Pionir­ski knjiznici, smo lahko ugotovili, da je le majhen napor vsakega, prispe­val k uspesnemu zakljucku projekta, pri katerem smo vsi pridobili kaksno izkusnjo, ki nam bo dobrodosla po­potnica v zivljenju. Delo ucencev je bilo nagrajeno z diplomami o sodelo­vanju, solska knjiznica pa je bogatej­sa za knjizno zbirko Cankarjeve zalo­zbe iz Ljubljane: "Sprehodi v naravo" ter knjigo Didakte iz Radovljice: "Ev­ropske rastline". Pismeni izdelek ucencev OS Toneta Cufarja bo svoje mesto nasel v NUK, ki je bila krovna nosilka projekta: lnformacijska pis­menost -moja pot v Evropo . Lili Ozim, KOZ, enota Pionirska knjiznica SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE LOGU POD MANGRTOM NAMESTO NOVOLETNIH CESTITK Lucke, darila, obiski, lepe bese­de... lepo, pa vendar zavajajoce. Prazniki vedno pomenijo dvojen na­por: najprej je treba poskrbeti za vzdusje in prijaznost, hkrati pa se za vsakdanje delo, ki se ne zmeni za praznicne datume. In tudi zivljenje se ne. Na tern razmisleku je temeljila mo­ja pobuda Zvezi SIK, da naj bi knjiz­nice zlozile denar skupaj in preko oglasa v Delu cestitale svojim upo­rabnikom, ustanoviteljem in delov­nim ter poslovnim partnerjem vseh vrst. Vsaka knjiznica naj bi nakazala 20.000 SIT na racun celjske knjizni­ce, mi bi narocili oglas, ostanek sredstev pa nakazali Lozanom na njihov ziro racun. Tako bi si knjizni­carji prihranili vsakoletno praznicno administriranje, hkrati pa se nekaj postorili za tiste, ki jim je sreca tre­nutno obrnila hrbet. Zadeva je ob odobritvi in prijazni pomoci predsed­nice Zveze SIK stekla in financno se je odzvalo 43 splosnih knjiznic. Dve knjiznici sta sredstva v Log poslali ze prej, tako da tokrat sicer nista pris­pevali, v skupno cestitko pa smo ju vendarle zajeli. Dve knjiznici sta za­radi financn­ 8 Knji~nitarske novice 11 (2001) 1 ·2 ih zadreg nakazali po 10.000 SIT. Tako se je na nasem racunu v ta namen zbralo 840.000 SIT. Oglas z dimenzijo 10 x 10 cm je Delo objavi­lo 20. decembra 2000. Cena oglasa je bila 132.090 SIT. Ko smo docakali se zadnja vplacila, odsteli ceno oglasa in davek, smo v zacetku januarja 2001 na racun prizadetih Lozanov nakazali 576. 985, 52 SIT. Nie izvirnega, obcutek je bil pa zelo lep in upam, da tudi koristen. Predlagam, da iz tega preko nase zveze ali tudi v sirsem merilu nare­dimo vsakoletno pravilo. Potrebnih bo vsako leto dovolj in vec. In kdo naj bi temu prisluhnil, ce ne mi, ki hranimo spomin clovestva in bi mo­rali imeti zato odprte oci za njegove zadrege. Hvala vsem, ki ste se odzvali. Upam, da nas bo vsako leto vec. Janka Germadnik, Osrednja knjiznica Celje SELITEV KNJIZNICE MIRANA JARCA NOVO MESTO V NOVI PRIZIDEK Priprave na selitev so potekale vzporedno pri vsem tekocem delu z uporabniki od v knjiznici od konca leta 1999 in zacetka leta 2000, ko so se formirale posebne strokovne ekipe, ki so preverile aktualnost fon­da sledecih oddelkov izposoje: od­delka z mladino, oddelka za odrasle in studijskega oddelka in izvedle ad­pis gradiva, ki je bilo uniceno ali ka­korkoli poskodovano, vsebinsko zas­tarelo glede na informacije, ki ga je prinasalo, neustrezno stevilo izvodov enega naslova, neustrezen jezik gle­de na okolje (skandinavski jeziki) ali pisavo (cirilica, hebrejscina, arabsci­na) in podobno. Knjige previdne za odpis so pregledale se posamezne vodje oddelkov, ki so predlagale: preusme­ritev knjige na drugo lokacijo (mreza ali drugi oddelki), formiranje kolekci­je v dar v Bosno, vojasnico v Novem mestu, odpis in ponudba knjig v bu­kvarni. V letu 1999je bilo odpisanih 2038 kosov knjig, v letu 2000 2809 knjiznega gradiva in cca 5000 kosov neknjiznga gradiva iz posebnih zbirk (drobni tisk gospodarskih propagan­dnih materialov) . Odpis gradiva je postopek, ki je po strokovni zahtevnosti in porabi casa popolnoma enakovreden procesu nabave in obdelave ter oblikovanja gradiva. Zahteva strokovno presojo, razloge za odpis, skrajsan bibliograf­ski opis odpisanih enot, racunalniski odpis oziroma odpis iz klasicne in racunalnisko vodene inventarne knji­ge, racunovodsko ovrednotenje od­pisane vrednosti in zmanjsanje in­ventariziranih osnovnih sredstev. Po izlocanju, ki sicer se vedno ni dokoncano smo se lotili vstavljanja varovalnih magnetnih nitk 3M, ki se v knjiznicah uporabljajo za varovanje pred tatvinami gradiva v prostem pristopu. Opremili smo 100.000 ko­sov gradiva. Opremljanje je potekalo od junija 1 999 oziroma od dobave nitk dalje in se poteka. Pri vstavljan­ju nitk so nam pomagali volonterji izmed stanovskih kolegov clanov Drustva knjiznicarjev Dolenjske. 10 volonterjev je v popoldanskem casu opravljalo prostovoljno delo. Poleg zaposlenih in volonterjev so knjige opremljali z nitkami tudi studentje preko studentskega servisa z nado­mescanjem na izposoji, da so lahko zaposleni delali na selekciji in oprem­ljanju. Oddelek za odrasle je poleg tega opremljal knjige z barvnimi trakovi za zvrst gradiva in simboli za podzvrst romanov. Za dodatne oznacitve smo se odlocili zato, ker bo v prizidku Knjilnifarske novice 1112001)1 -2 9 nekoliko spremenjen prosti pristop, saj gre za neprimerno vecjo kolicino postavljenega leposlovnega gradiva, ki bo sledil abecednoimenskemu ka­talogu, to je po abecedi avtorjev. Barvna oznaka bo zadovoljila tiste, ki zelijo napr. brati poezijo, dramati­ko ali roman ne glede na avtorja, simbol pa bo povedal za kaksen zanr gre: kriminalko, ljubezenski roman, pustolovski, znanstveno fantasticni, potopisni, biografski roman, humor itd. S tern zelimo priblizati oziroma poenostaviti iskanje gradiva za upo­rabnike, da bi cimlazje osvojili samo­stojni samopostrezni nacin in bi v kar najmanjsi mozni meri potrebovali naso pomoc. Vse trakove in simbole smo izdelali prakticno v lastni reziji in izvedli opremljanje 80.000 kosov gradiva. Z 9.11. 2000 se je zaprl oddelek za odrasle in pospeseno de­lal na prej opisanem opremljanju. 2.12.2000 smo s pomocjo dveh kombijev, studentov preko student­skega servisa in zaposlenih izvedli preselitev fonda iz stare enote na Jenkovi ul.1 v prostore prizidka na Rozmanovo ul., na etazo -1. V stari enoti se je gradivo polnilo v zaboje, se preneslo do kombijev, ki so pre­peljali gradivo v garazo prizidka, kjer smo raztovorili zaboje in jih z nakla­dalnim vozickom prepeljali do dviga­la in do nivoja -1. Tam se je gradivo razvrscalo v grobo postavitev po abecedi, po prvi crki avtorja. Selitev s kombiji je bila mozna le za vikend, predvsem zaradi gostega mestnega prometa ob delovnih dneh. V nasle­dnjih dneh se je demontirala vsa ob­stojeca oprema v stari enoti in se 16. 12. 2000 s kombiji prepeljala v zacasno skladiscenje v garazo pri­zidka na nivo -3. Studijski oddelek se je zaprl 18.12.2000, ko je bila izvedena ra­cunalniska konverzija, ki je zajela oddelek za odrasle in studijski oddelek. · Konverzija racunalniskih podatkov je bila izvedena tako, da so knjige, ki so bile prej v racunalni­skem katalogu zavedene pod signa­turo oziroma stevilko v skladiscu zdaj prikazane v prostem pristopu po tematike oziroma univerzalni deci­malni klasifikaciji tako kot so postav­ljene v prizidku. S selitvijo smo zace­li z najstarejsim fondom ze prej se v casu odprtosti in sicer 22., 23., 24.11, 2000, ko so nam pomagali dijaki Gimnazije Novo mesto, ki so si v vrsti podajali knjige, ki so ostale v numerusu na nivoju -2 v pomicnih regalih. 27., 28., 11.2000 so nam pomagali dijaki Solskega centra No­vo mesto in 30. 11 . in 1.12. 2000 ter 25.1.20001 spet dijaki gimnazi­je. Skupaj nam je pomagalo 550 di­jakov. Pri urejanju postavitve gradiva v popolno ali drobno abecedo avtorjev na nivoju -1 , oziroma oddelku za od­rasle so nam pomagali ponovno vo­lonterji DKD predvsem solski knjizni­carji, ki so jim poleg volonerskih ur odobrile tudi sole en delovni dan, ki so ga oddelali pri nas. V casu, ko je bila knjiznica odprta so nam pomagali pokrivati izposojo studentje preko studentskega servi­sa. Prav tako je pri tezjih fizicnih de­lih kot je nosenje gradiva v zabojih poleg zaposlenih. Sarni smo opremili z samolepilnimi trakovi z imeni avtorjev in tematiko 23.000 kosov ploscic, ki bodo oz­nacevale police. 22. 12. 2000 smo zaceli s polnje­njem gradiva na zadnji etazi 0, s po­stavitvijo studijskega gradiva v pros­ti pristop. Gradivo se je v skladiscih zlagalo v zaboje in se prenasalo do dvigala po najblizjih poteh iz starega v novi objekt. Gradivo se je praznilo iz preostalih 1 3 skladisc studijskega oddelka v starem objektu v novi del. Prenesli smo 380.458 kosov knjiz­nega 10 Knjilnitarske novice 11 (2001) 1-2 gradiva, cca 80.000 nesigniranega starega fonda, okoli 800.000 kosov listkov v katalogih. V novem delu je potekalo najprej grobo sortiranje za na police in kasneje drobno sortiran­je po univerzalni decimalni klasifika­ciji. Vmes so se opremljale starejse knjige, ki niso imele se ustreznih eti­ket z UDK oznako, izvrsevala pono­vna selekcija in odpis neustreznega gradiva. Po dokoncni postavitvi je se izvrsilo opremljanje knjig z barvnimi trakovi glede na tematsko razvrsti­tev. Barvne trakove in lepljenje smo prav tako izvrsili zaposleni . Do 31.12.2000 je Knjiznica Mirana Jar­ca pokrila iz lastnih sredstev 1.800.000,00 SIT stroskov za seli­tev. Slavnostno otvoritev prizid ka Knji­znice Mirana Jarca nacrtuje MO No­vo mesto konec meseca februarja oziroma v zacetku marca. Vse kole­ge knjiznicarje bomo povabili na slo­vesnost takoj, ko bo znan datum. Andreja Plenicar, Knjiznica Mirana Jarca Novo mesto SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE IN IUS-INFO (http://ius-info. ius­software.si) IUS-INFO je pravni in poslovni in­formacijski sistem, ki vsebuje doku­mente v polnem besedilu. Obsega deset razlicnih baz, predvsem s po­datki pravne narave. Mozno je dobiti podatke o vseh veljavnih predpisih ter casopise vseh veljavnih zakonov in podzakonskih predpisov, torej tudi podatke iz Uradnih listov RS (!), ki so v knjiznicah velikokrat iskani. Dostop do baz je do nekega nivoja odprt vsem obiskovalcem in je brez­placen, samo za narocnike pa so odprta polna besedila predpisov. Med slednjimi smo tudi vse splosno­izobrazevalne knjiznice (dalje knjizni­ce), saj je Sekciji za SIK pri ZBDS ze pred dvemi leti uspelo pridobiti pre­ko Ministrstva za kulturo narocnino na IUS-INFO. V skladu s sklenjeno pogodbo za uporabo sistema IUS-INFO za vse knjiznice, je vsaka knjiznica dobila obvestilo o vkljucitvi v sistem (upo­rabnisko ime in geslo) in prirocnik za uporabo. Skrbnik gesla z ustreznim geslom lahko dostopa do polnih be­sedil predpisov, judikatov in stroko­vnih clankov. Pogled v uporabo baze IUS-INFO je pokazal, da jo nekatere knjiznice ne uporabljajo, kar seveda ni dobro, saj se lahko zaradi neuporabe opusti placevanje narocnine tistim knjizni­cam, ki ne iscejo po obravnavani bazi. Tega v Sekciji za SIK ne zeli­mo, ker menimo, da so nekatere knjiznice spregledale pomen baze pri strokovnem in predvsem informacij­skem delu. Ce je zadrega v uporabi sistema IUS-INFO so v regijskih knji­znicah pripravljeni predstaviti iskanje po bazi, ce je razlog pozabljeno ges­lo, mora skrbnik gesla pisno prositi za ponoven izpis gesla. Na razlicna vprasanja pa prijazno odgovorijo tudi delavci v IUS SOFTWARE (tel.: (01) 431 2266). Upamo, da bo naslednji pregled uporabe baze IUS-INFO v celoti op­ravicil najemnino in pokazal, da se vedno vec knjiznicarjev odloca za hitrejso pot pri iskanju predpisov, zakonov in drugih pravnih dokumen­tov namenjenim njihovim uporabni­kom. Mateja Locniskar-Fidler, Sekcija za SIK pri ZBDS Knji!nif arske novice 11(2001)1·2 11 Okrogla miza PROMOCIJA BRANJA NA SLOVENS KEM v casu letosnjega 16. knjiznega sejma je Knjiznica Otona Zupancica, Borza branja, organizirala okroglo mizo o promociji branja, ki jo vodila dr. Manca Kosir. Okroglo mizo smo osnovali takole: 1. Veliko nas je, ki v slovenskem prostoru delujemo na podrocju branja in knjig. Funkcionalna ne­pismenost pa vendarle narasca in zanimanje za branje knjig upada. 2. Nujni sta razvita bralna pisme­nost in privzgojena potreba po knjigah, da sploh /ahko beremo in da si ielimo brati (za uiitek)! Predvsem ad tega je odvisna tudi prodaja knjig. Vzgoja za branje je torej k/jucna, da postane clovek bralec za vse iivljenje in kupec knjig. Zato smo k sodelovanju povabili: strokovnjake in predstavnike z Mini­strstva za solstvo in Ministrstva za kulturo, s podrocja poucevanja slo­venskega jezika in knjizevnosti, knji­znicarstva, zaloznistva in knjigotrs­tva, strokovnjake in predstavnike knjigarn, knjiznih klubov, strokovne in mladinske periodike, Bralne znac­ke, Andragoskega centra Slovenije in Bralnega drustva Slovenije, novi­narje in se nekatere posameznike. K aktivnemu sodelovanju na okro­gli mizi so se odzvali skoraj vsi vab­ljeni. Sodelovali so (po abecednem redu): Natasa Bucik, Vasja Cerar, dr. Margareta Bubnic Dolinsek in Janka Dolinsek, dr. Meta Grosman, Dami­jana Hainz, Barbara Hanus, Breda Karun, dr. Livija Knaflic, dr. Miha Kovac, Rok Kvaternik, mag. Milan Matos, Miha Mohar, mag. Ester Mo­zina, Luka Novak, dr. Silva Novljan, Neda Pagon, Tone Partljic, Hedvika Pavlica, Manca Perko, Tanja Poga­car, dr. Igor Saksida, Dar~a Tancer Kajnih, Savina Zwitter. Dr. Manca Kosir je pogovor zacela s poudarkom, da gre pravzaprav za "zgodovinsko" srecanje, saj smo se prvic srecali sodelavci z razlicnih se­gmentov s podrocja branja in knjige. Ravno zato, ker je slo za prvo tovrs­tno srecanje, je najbez potekalo bolj v predstavitvenem tonu in manj kri­ticno, kot smo pricakovali v pripravi okrogle mize. Najbrz je bilo potreb­no, da se najprej predstavimo drug drugemu, konstruktivne pobude pa bodo sledile v nadaljnjem sodelovan­ju. Odzivi na okroglo mizo so bili namrec zelo razlicni: slisali smo mnogo in nic, pricakovali smo bolj kritisko zastavljen pogovor, bilo je zelo informativno, ni bilo destruktiv­no ... mnenja in vtisi so odvisni pac od tega, koliko je kdo razgledan po celotnem podrocju in kaj je od okro­gle mize pricakoval. Dragocenost okrogle mize je bila najbrz res prav v tern, da je bila "prevec obsezno zastavljena ". Brai­n a kultura posameznika in druzbe ter promocija branja je namrec zelo ob­sezno, predvsem pa kompleksno podrocje, odvisno od mnogih dejav­nikov: Prenovljena osnovna sola bo iz­ boljsala pomanjkljivo bralno pis­ menost vsaj med generacijami, ki se zdaj izobrazujejo; otroci se namrec ucI10 razlicnih bralnih strategij pri vseh solskih predme­ tih . Komunikacijski model pouka knjizevnosti bo z ravijanjem per­ cepcijskih sposobnosti naucil ot­ roke branja umetnostnih besedil in jih usposobil za estetsko doziv­ ljanje. 55 % osnovnosolcev na skoraj vseh (99 %) slovenskih osnovnih solah bere tudi za bra/no znacko. Za njo pa berejo tudi slovenski otroci v zamejstvu in po svetu. V zadnjih letih se siri predsolska 12 Knjiinitarske novice 11 !2001) 1-2 bralna znacka, ki spodbuja starse in celo stare starse, da berejo svojim predsolskim otrokom, v tern solskem letu pa se obnavlja bralna znacka v srednjih solah. Mladinska periodika ima pomem­bno vlogo pri razvoju bralnih spretnosti in bralne kulture. Zalo­znistvo revij pri zalozbi Mladinska knjiga poleg Cicidoja in Cicibana dodajajo Prilogo za starse, vzgoji­telje in ucitelje, kjer jih dodatno usmerja in jim pomaga pri uva­janju otrok v svet branja ter jih spodbuja k obisku knjiznic in na­kupu knjig. Podatki kazejo, da ima v Sloveniji vec kot 7 4 % prebivalstva doma dnevne casopise, najmanj 25 knjig ter slovarje in enciklopedije. Toda sama dostopnost ni zados­ten pogoj za razvijanje bralnih in pisnih spretnosti ter bralne kultu­re. Bolj zanesljiv je podatek o obisku knjitnic, ki je pokazatelj dejavnega odnosa do branja. Po­gostost obiskovanja knjitnic se ujema z doseteno ravnijo pisme­nosti. V slovenskih splosnih knjiznicah je vclanjenih okrog 30 % prebi­valcev. Pri tern izstopa razmerje med otroki in odraslimi: ad vseh slovenskih otrok, starih manj kot 1 5 let, jih je 38 % vclanjenih v SIK oz. 32 % vseh clanov so ot­ roci do 15. leta starosti. Sloven­ske SIK pripravljajo promocijsko akcijo, s katero bodo povecale delez vclanjenih prebivalcev in ga poskusale priblizali clanstvu v razvitih dezelah (npr. v Veliki Bri­taniji 60 %, na Finskem 70 %, na Danskem 80 %) . Studentje bibliotekarstva na ljubljanski Filozofski fakulteti ­med njimi so torej tudi bodoci de­lavci v splosnih knjiznicah -so osnovali svoj bralni klub. Zaveda­jo se pomena branja (umetnost­nih besedil) in tudi sami berejo. Splosnoizobrazevalne knjiznice usposabljajo in motivirajo za bra­nje ter omogocajo branje knjig, ki so po interesih, zeljah in okusu bralcev. Zato preseneca mnenje zaloznikov, da jim splosne knjiz­nice odzirajo profit. Vzgoja bra/­cev in pridobivanje kupcev pote­kata namrec vzporedno in sta mocno povezani. Podatki iz razvi­tejsih drtav katejo povezave med visokimi nakladami knjig oziroma bogato zalotnisko dejavnostjo in nivojem bralne pismenosti prebi­valcev. Strokovno zdruzenje zaloznikov in knjigotrzcev Slovenije ugotav­lja upad prodaje knjig , pogresa promocijo branja in je zato usta­novilo odbor za promocijo bralne kulture in avtorske pravice. Sku­pna promocija je namrec po­memben del zalozniskega posla. Zalozbe pa se bodo prej ali slej nujno zdruzile v enotni prodajni mrezi, kar bo omogocilo, da bodo knjige dostopnjese in cenejse. Potrebne so nam knjigarne, dob­ro razvita knjigarniska mreza po vsej Sloveniji, ki bi omogocala nakup knjig v slehernem kraju. Bralno drustvo Slovenije je nasta­lo iz potreb po vecji pismenosti posameznika in druzbe. Sistema­ticno si prizadeva za sirjenje branja in pismenosti. S povezovanjem vseh strok in ustanov, ki se ukvarjajo s poukom in raziskovanjem branja, je izrazito interdisciplinarno in nad institucionalno. Vsaka razvitejsa drzava ima znanstveno ustanovo, ki se pro­fesionalno ukvarja z raziskavami o bralni pismenosti prebivalstva in pripravlja projekte za njen dvig. Tudi pri nas bi bilo treba to­rej ustanoviti nekaksen urad za pismenost. Velika Britanija na primer ustanovila Knjilniearske novice 11 (2001 11 ·2 svet za ucenje, ki ima na voljo 750 milijonov funtov. Slabo pismeni odrasli ne (z)morejo brati in uzivati v branju knjig. lzsledki nacionalne raziska­ve, ki jo je leta 1998 izpeljal An­dragoski center Slovenije skupaj z 22 drugimi drzavami, so poka­zali veliko zaostajanje Slovenije na podrocju pismenosti za razvi­timi drzavami Evrope in Amerike. Vecina odraslega prebivalstva v Sloveniji se je po pisnih dosezkih umestila na najnizje ravni pisme­nosti. Stirje dejavniki pojasnjujejo vec kot 50 % razlik v njihovih pi­snih spretnostih: izobrazba anke­tiranca, starost, izobrazba star­sev in zaposlitveni polozaj. Tisti odrasli, ki izobrazevanje najbolj potrebujejo, se vanj najmanj vkljucujejo; eden od glavnih de­javnikov, ki odrasle odvraca od izobrazevanja, pa je prav neus­trezna pismenost. Spodbujanje bralnega interesa v druzinah izvajajo na ACS s proje­ktom Beremo in pisemo skupaj. Ce smo imeli dobre ucitelje v za­cetnem izobrazevanju in ce smo se bralne kulture ucili v svoji dru­zini, so nas te okoliscine vpeljale v prostranstvo leposlovja. Z dab­rim uciteljem pa se lahko sreca­mo tudi kot odrasli. To je lahko v bralnem studijskem krozku. Be­remo z Manco Kosir je mreza studijskih krozkov za sirjenje bralne kulture po vsej Sloveniji. Pri promociji branja in knjig se zdalec nismo izkoristili vsega. O knjigah sicer porocajo strokovne in specializirane revije oziroma ustrezne rubrike v dnevnikih in revijah. Toda te informacije bi bi­lo smotrno bolj integrirati med in­formacije o drugih potrosnih dob­rinah, take bi dosegle tudi tiste ciljne skupine prebivalstva, ki si­cer menijo, da knjige niso za njih. 0 knjigah namrec pogosto govorimo prevec vzviseno, kot da je branje knjig le za izbran, vi­sje izobrazen sloj prebivalstva. Pomembno je, da o knjigah po­rocajo mnozicni mediji, predvsem pomembno je, da so na televiziji in to spet ne le v specializiranih oddajah. Prav take so se kot dokaj uspes­ne pokazale nekatere akcije, npr. Slovenski dnevi knjige, ceprav se nekateri pri tern zgrazajo, da knjiga s tern izgublja zlahtno me­sto, ki ji gre. Daljse porocilo z nase okrogle mi­ ze je objavljeno v januarski stevilki Revije o knjigi. Tilka Jamnik, Borza branja, KOZ VISOKOSOLSKE KNJIZNICE KUL -KNJIZNICE UNIVERZE V LJUBLJANI NA STUDENTSKIARENl2000 V dneh od 17. do 19. oktobra 2000 je v Cankarjevem domu pote­kala sejemsko-izobrazevalna priredi­tev Studentska arena, ki jo je prvic organizirala Zveza studentskih klu­bov Slovenije (SKIS) v sodelovanju s podjetjem INFOS d.o.o. in Cankarje­vim domom. Ambiciozen projekt je ob zacetku studijskega leta na enem mestu zbral 130 razstavljavcev, ki so s svojo dejavnostjo kakorkoli po­vezani 14 KnjiZnitarske novice 11 (2001) 1-2 s studentsko populacijo: obe univer­zi, okrog deset fakultet, vladne in nevladne organizacije, studentska drustva in klube, jezikovne sole, ... Sejem je obiskalo 1 5 .000 obiskoval­cev, ki so si lahko poleg kulturnega programa ogledali predstavitve us­pesnih studentskih projektov lanske­ga leta. Na pobudo in v organizaciji Cen­tralne tehniske knjiznice se je na skupnem razstavnem prostoru pred­stavilo tudi osem knjiznic Univerze v Ljubljani pod geslom KUL (Knjiznice Univerze v Ljubljani) -postaje na po­ti v informacijsko druzbo. Svojo de­javnost, baze podatkov ter druge informacijske vire so predstavile: Centralna ekonomska knjiznica, Cen­tralna medicinska knjiznica, Central­na tehniska knjiznica, Knjiznice Bio­tehniske fakultete, Knjiznica Fakulte­te za sport, Osrednja druzboslovna knjiznica Jozeta Goricarja, Osrednja humanisticna knjiznica Filozofske fakultete ter Narodna in univerzitet­na knjiznica. Vsako uro je sodelovala druga knjiznica s predstavitvijo in­formacijskih virov za svoje strokov­no podrocje. Peleg obilice promocij­skega gradiva so informatiki studen­tom nudili ustne in pisne informacije s podrocja biomedicine, biotehnike, tehnike, druzboslovja, humanistike, ekonomije in sporta. Nekaj knjiznic je pripravilo obsezne racunalniske predstavitve svoje dejavnosti. Vsak dan smo na glavnem odru zastavili nagradna vprasanja o ljubljanskih visokosolskih knjiznicah in podelili devet nagrad, ki so jih prispevali NUK, CTK, Filozofska fakulteta, Me­dicinska fakulteta in Fakulteta za sport (knjige, letne clanske izkazni­ce, CD-ROM Slovenska bibliografija). Na razstavnem prostoru KUL je potekal tudi spremljevalni program: -mag. Alojz Cindric iz Filozofske fakultete je predstavil izsledke svojih raziskovanj o kranjskih studentih na Dunaju v obdobju 1365-1917, ko se ni bila ustanovljena Univerza v Ljubljani, -Lidija Vodopivec iz Centralne te­hniske knjiznice je predstavila novo storitev na spletni strani Centralne tehniske knjiznice t. i. citalnico elektronskih revij in vmesnik za pregledovanje 1.200 tekoce narocenih serijskih publi­kacij http://www.ctk.uni­lj.si/revije.html, -prof. dr. Alojz Demsar iz Fakulte­te za kemijo in kemijsko tehnolo­gijo je prikazal racunalniski pro­gram EndNote za urejanje biblio­grafij in drugih referenc. Pripo­rocljiv je za vse, ki pogosto isce­jo v razlicnih bibliografskih bazah podatkov, veliko objavljajo in jim preglavice delajo citati in sezna­mi literature. Program EndNote je izdelek informacijskega servisa ISi -Institute of Scientific Infor­mation, ki je tudi lastnik podat­kovnih zbirk z indeksi citiranosti SCI, SSCI, AHCI oz. sistema Web of Science. Ta je od letos­nje jeseni dostopen vsem slo­venskim univerzitetnim in znans­tveno-raziskovalnim ustanovam preko spletne strani IZUM-a http:! /home. izum. si/izum/ ft_baze/ wos.htm. Na najvecji odmev pri obiskovalcih razstavnega prostora KUL pa je nale­telo zbiranje podpisov za enotno knjiznicno izkaznico na Univerzi v Ljubljani. Prizadevanja knjiznic, da bi si lahko studentje na celi univerzi izposojali gradivo s studentsko izka­znico, so stara ze vec let. Avtomat­sko vodenje izposoje v sistemu COBISS izvaja ze polovica knjiznic na ljubljanski univerzi, med njimi vse osrednje knjiznice. Tako postaja vprasanje enotne izkaznice vse bolj aktualno. Na Studentski areni je s svojim podpisom knjiznice podprlo kar 1.250 obiskovalcev razstavnega prostora KUL. Zbrane podpise bomo predali Studentskemu svetu Univerze v Ljubljani. Upamo, da bomo s pomocjo studentov hitre­je zakljucili akcijo, po moznosti do zacetka naslednjega studijskega leta. Letosnja izkusnja knjiznic Biotehnis­ke fakultete ter dolgoletna praksa knjiznic na mariborski univerzi doka­zujeta, da vecjih tehnicnih ovir za uvedbo izkaznice ni. Potrebna je le dobra volja s strani uprave Univerze, da izpelje celotni postopek v skladu z obstojecimi pravilniki o vpisu in varstvu osebnih podatkov. Vse sodelujoce knjiznice so svojo udelezbo na Studentski areni poziti­vno ocenile. Promocijska dejavnost knjiznic je na ljubljanski univerzi premalo razvita. Marsikatera knjizni­ca ne premore niti osnovnega infor­mativnega gradiva o svoji dejavnos­ti. Hkrati pa knjiznice ugotavljajo, da ostaja velik delez knjig, revij in poda­tkovnih zbirk slabo izkoriscen, ter da studentje razen svoje knjiznice ne poznajo ponudbe drugih knjiznic na univerzi in v Ljubljani. Pretezni del knjiznic tudi nima posebnih sredstev za promocijo in so odvisne od razu­mevanja maticne ustanove. Z naje­mom skupnega razstavnega prostora v Cankarjevem domu so si sodelujo­ce knjiznice stroske razdelile tako, da je vsaka prispevala okrog 40.000 SIT. Skupni nastop na Studentski areni je se enkrat potrdil, kako pomembno je sodelovanje knjiznic. Ta trend je v tujini prisoten ze celo desetletje in ga pogojujejo predvsem vse tezji pogoji delovanja knjiznic. Na eni strani narasca stevilo uporabnikov, stevilo izdanih publikacij in cene strokovne literature, na drugi strani se zmanjsuje obseg proracunskih izdatkov za javne zavode. Zaenkrat se neformalno zdruzenje KUL cakajo bodoce zahtevne naloge, med drugim konzorcij za nakup tujih elektronskih revij, enotna knjiznicna izkaznica, poenotenje strokovnih standardov ter ocenjevanje delovan­ja knjiznic, izobrazevanje in informa­cijsko opismenjevanje uporabnikov, gradnja (?) Univerzitetne knjiznice, itd. Zal je trenutno stanje knjiznic na Univerzi v Ljubljani vse prej kot za­dovoljivo, se posebno, ce jih primer­jamo s ponudbo univerzitetnih knjiz­nic v anglo-saksonskem svetu. Se najbolje ga opisujejo besede dekana Pravne fakultete, prof. dr. Janeza Kranjca ob otvoritvi novih prostorov Pravne fakultete: 11 ... Cud no je, da vse zanima, zakaj ni parkirnih mest za studente, nikogar pa ne zanima, koliko knjig bodo imeli studentje v knjiznici in kaksen dostop do inter­neta .. . 11 (Delo, 21. 11. 2000). lskre­no upamo, da pozitivne izkusnje z letosnje Studentske arene ne bodo prehitro pozabljene, in da se bo stu­dentska zagnanost, ki smo se je na­lezli v dnevih sejma, nadaljevala. Ze­limo si, da bi sejemsko-izobrazevalna prireditev Studentska arena postala tradicionalna in vsako jesen spomni­la Ljubljana, da se je oklicala za uni­verzitetno -studentom prijazno mes­to. Mojca Dolgan-Petric, CTK MEDNARODNA SRECANJA BIBLIOTEKARSKI TERMINOLOSKI SLOVARJI ­SELEKCIJA, UREDITEV IN PREZENTACIJA LEKSIKOGRAFSKEGA GRADIVA Mednarodna konferenca, Ljubljana, 28. in 29. sep­tember 2000 Mednarodni sestanek "Bibliotekar­ski terminoloski slovarji -selekcija, ureditev in prezentacija leksikograf­skega gradiva" je organizirala Naro­dna in univerzitetna knjiznica ob so­financiranju Ministrstva za znanost in tehnologijo in stevilnih sponzor­jev. Potekal je v racunalniski ucilnici Narodne in univerzitetne knjiznice, vsebinsko pa je bil usmerjen v obra­vnavo teoreticnih in prakticnih izho­disc oblikovanja in standardiziranja bibliotekarske strokovne terminologi­je, priprave enojezicnih razlagalnih in vecjezicnih prevajalnih terminoloskih slovarjev in njihove objave v tiskani in/ali elektronski obliki. Sestanka se je udelezilo 39 stro­kovnjakov, od tega 24 domacih in 15 iz tujine. Udelezba strokovnjakov iz tujine je bila manjsa od pricakova­ne, kar je posledica nezadostnih sredstev, ki niso dovoljevala pokri­vanja stroskov vabljenih predavatel­jev -9 vabljenih predavateljev je za­radi tega udelezbo odpovedalo. Jed­ro udelezencev so predstavljali sode­lavci mednarod-nega projekta "Multi­lingual Dictionary of Library Terminology", ki ga vodi Narodna in univerzitetna knjiznica (http://www2.arnes.si/ ~ ljnuk4/multi /multi.html). Delovni jezik sestanka je bil angle­ski. Referati so obravnavali nasled­nje tematske sklope: - Bibliotekarska terminologija - Priprava in izdelava slovarjev - Mednarodni projekt "Multilingual Dictionary of Library Termino­ logy" Gerhard J.A. Riesthuis (Nizozemska) -Predpisati ali razloziti, to je vpra­sanje. Vloga in oblika specialnih slovarjev David Bawden (Velika Britanija) -"lnformacija" in "knjiznica"; pre­nos sredisca terminologije Guorun Karlsd6ttir (lslandija) -lslandska perspektiva bibliote­karske terminologije -Nekaj misli o tern, kako majhen jezik prezivi v danasnji globalni vasi Ivan Kanic in Zvonka Leder (Sloveni­ja) -Podatkovni model za realizacijo zahtev slovenskega Bibliotekar­skega terminoloskega slovarja -zajemanje, obdelava in namizno zaloznistvo leksikografskih poda­tkov Primoi Jakopin (Slovenija) -Spletni vmesnik Odzadnega slo­varja slovenskega jezika Marjeta Humar (Slovenija) -Vpliv angleskega izrazja na slo­vensko bibliotekarsko terminolo­gijo Polona Vilar (Slovenija) -Vpliv angleskih izrazov na slo­vensko bibliotekarsko terminolo­gijo Joie Kokole (Slovenija) -Predstavitev ustreznic v dvojezi­cnih in vecjezicnih slovarjih Urska Fabjan in Veronika Potocnik (Slovemja) -Pomen bibliotekarskega termino­loskega slovarja za studente bib­liotekarstva 17 Jarmila Majerova (Slovaska) -Bibliotekarska terminologija in njen vpliv na vsakodnevno prak-so Ivan Kanic (Slovenija) -Slovenski prevodi ISBD z vidika bibliotekarske terminologije Anna Mauli(la (Latvija) -Nave razseznosti bibliotekarske terminologije Monika Miinnich (Nemcija) -IFLA -novi vecjezicni slovar izra­zov v katalogizaciji Agnes Feimer (Madiarska) -Predstavitev madzarskega kon­troliranega slovarja bibliotekarske terminologije : tezaver Knjiznice za bibliotekarstvo Ivan Kanit (Slovenija) -Porocilo o mednarodnem projek­tu " Multilingual Dictionary of Library Terminology" Augustin Merta (Ceska) Nase izkusnje in problemi pri us­tvarjanju anglesko-ceske verzije Vecjezicnega slovarja bibliote­karske terminologije Ilona Hegyk6zi (Madiarska) -Vecjezicni bibliotekarski termino­loski slovar -madzarsko porocilo o pripravljalnih in vzporednih de­javnostih Abstrakti v angleskem in sloven­skem jeziku so bili objavljeni v knjigi abstraktov (elektronska verzija je izsla na laserskem disku CD-R, dos­topna pa je skupaj s fotografijami slavnostnih govornikov, vseh refe­rentov in posnetkov s sestanka ter zakljucne ekskurzije v Kropo, Vrba in na Bled tudi na naslovu http://www2.ames.si/ ~ ljnuk4/confe rence/gallery) . Predviden je tudi izid zbornika referatov v tiskani in v elektronski obliki, ki bo poleg pred­stavljenih referatov vseboval tudi prispevke kolegov iz tujine, ki se konference niso mogli udeleziti. Sestanek je po oceni organizator­jev vsebinsko v celoti 18 uspel, saj sta tako izbor predstavlje­nih tern kot tudi kvaliteta prispevkov povsem ustrezala zadanim ciljem in merilom za izbor prispevkov. Odzi.v udelezencev iz tujine v casu sestan­ka in tudi po njem kaze, da tudi oni zelo visoko ocenjujejo kvaliteto vse­bine in same izvedbe sestanka. Ne­formalni sklep udelezencev sestanka je bil, da bi kazalo podobno konfe­renco na podrocju bibliotekarske terminologije cez dve leti ponoviti. Poleg splosnih tern leksikografije in tereminologije na podrocju bibliote­karstva naj bi sestanek obravnaval tudi vprasanja prevodne strokovne literature, ki v novejsem casu vnasa mnozico povsem novih izrazov tudi v angleski jezik, ter probleme evi­dentiranja in normiranja. Ivan Kanic, NUK RAZVOJNI PROGRAMI EVROPSKE UNIJE ZA KNJIZNICE, MUZEJE IN ARHIVE delavnica EXPLOIT, Budim­pesta, 3. november 2000 V petek, 3. novembra 2000 je v prostorih Nacionalnega tehniskega informacijskega centra in knjiznice OMIKK (Orszagos MOszaki lnforma­ci6s Kozpont es Konyvtar) v Budim­pesti potekala delavnica z naslovom EXPLOIT. Delavnice se je udelezilo okrog 40 knjiznicnih delavcev iz Ce­ske, Slovaske, Madzarske, Romuni­je, Bolgarije in Slovenije, ki jim je pot in bivanje omogocil Britanski svet (The British Council). lz Slovenije se je poleg podpisane delavnice udelezil se dr. Knji!nitarske novice 11(2001)1-2 Luka Sustersic, vodja Znanstveno informativnega centra lnstituta Jozef Stefan. V svojem referatu je predstavil delovanje centra in Virtualne knjiznice Slovenije. Cilj delavnice je bil seznaniti bibliotekarje iz srednje in vzhodne Evrope s projekti, ki so v devetdesetih letih nastali v okviru 3. in 4. okvirnega programa EU "Telematics for Libraries Programme" ter predstavitev projektov za knjiznice, ki jih bo EU financirala v 5. okvirnem programu "IST -Information Society Technologies" . Projekt "EXPLOIT -Pan-European Exploitation of the Results of the Libraries Programme" je bil v letih 1998­2000 zasnovan z namenom, da bi evropske knjiznice cimbolj celovito obvescal o rezultatih raziskovalnih projektov pri EU. V obdobju 1990-1998 je EU financirala preko 100 projektov namenjenih uvajanju sodobnih informacijskih tehnologij v knjiznice, v skupni vrednosti 52 milijonov eurov. Nekaj jih iz razlicnih porocil poznamo tudi v Sloveniji npr. DECOMATE, PubliCA, Co BRA, LIBECON2000, BAMBI, EQUINOX, DEDICATE, itd. Glavni koordinator projekta EXPLOIT je bil dr. Klaus Reinhardt iz nekdanjega DBI (Deutsches Bibliotheksinstitut iz Berlina), v njem pa je sodelovalo se devet partnerjev iz zahodne Evrope (med drugim The British Council, NORDINFO, UK Office for Library and Information Networking) in dva iz pridruzenih clanic EU (OMIKK iz Budimpeste in 6srodek Przetwarzania lnformacji iz Varsave). Poleg delavnic, ki jih organizirajo v srednji in vzhodni Evropi so za promocijo projektov pripravili se dodatno ponudbo na spletnih straneh DBI: portal, na katerem so zbrane temeljne informacije o vseh projektih EU za knjiznice http://www.dbi­ berlin.de/projektel einzproj/exploitl dbl homepage.htm diskusijska lista in elektronska revija EXPLOIT Interactive, ki objavlja clanke, porocila in ocene projektov http://www.exp/oit-/ib.oig, devet razlicnih predstavitev v programu Power Point, ki jih lahko bibliotekarji in drugi prosto uporabljajo pri seznanjanju svojih kolegov z rezultati projektov http://www. dbi-berlin. de/projekte/ einzproj/exploit/presen t. htm. Poleg nemskih kolegov so na delavnici svoje izkusnje pri projektih EU predstavili tudi madzarski bibliotekarji iz narodne knjiznice National Szechenyi Library (projekt ONE Opac Network in Europe), iz univerzitetne knjiznice v Veszpremu (projekt DEDICATE Distance Education Information Courses with Access Through Network) in iz podjetja 10 Soft (projekt PRIDE -People & Resources Identification for a Distributed Envirnoment). Vsi predavatelji so pozitivno ocenili svoje izkusnje, saj je sodelovanje poleg neposrednih koristi v tehnoloskih izboljsavah in programski opremi imelo tudi druge ucinke kot so povezovanje s sorodnimi evropskimi knjiznicami, poznavanje principov projektnega dela in delovanja sluzb EU. V zadnjem delu je dr. Klaus Reinhardt udelezencem predstavil 5. okvirni program EU, ki je trenutno v teku. Knjiznicni projekti so uvrsceni v program "1ST Information Society Technologies", kjer je eden od projektov tudi "CULTIVATE-EU -Cultural Heritage Applications Network". Trajal bo tri leta in stal okrog 460.000 eurov. Njegov cilj je povezati med seboj knjiznice, muzeje, galerije in arhive, jih spodbujati k digitalizaciji in vizualizaciji gradiva in tako splesti evropsko mrezo kulturne dediscine pod geslom Ustvarjanje kulturnih krajin Evrope. Velik poudarek je na razvoju novih programskih orodij (digitalizacija, animacija in interakti­vna predstavitev zbirk), ustvarjanju metapodatkovnih baz in portalov, postavitvi streznikov za cim lazji do­stop do skupnih podatkovnih baz in podobno. V vsaki od sodelujocih dr­zav je ena knjiznica ali informacijski center imenovan za nacionalnega koordinatorja. Zaenkrat v projektu sodelujejo le stalne clanice EU in lz­rael. Dodatne informacije lahko inte­resenti dobijo na spletni strani CULTIVATE-EU http://www.cultivate-eu.org. V okvi­ru projekta nastaja tudi elektronski casopis CULTIVATE Interactive http://www. cultivate-int. org in dis­kusijska lista, kjer lahko najdete veli­ko gradiva o izzivih, s katerimi se ukvarjajo kolegi bibliotekarji v evrop­skih knjiznicah. Uradnemu delu je sledil se obisk Nacionalnega tehniskega informacij­skega centra OMIKK . Center s knjiz­nico je v samem srediscu Budimpes­te v preko 1 00 let stari mescanski palaci. Ima 200 redno zaposlenih delavcev ter 2.000 zunanjih eksper­tov, od tega preko 100 prevajalcev. Knjiznica obsega 500.000 enot gra­diva, ki ga skladiscijo 1 5 km dalec v predmestju. Dejavnost centra je zelo razvejana, saj poleg referalnega cen­tra za tehniko zbira in objavlja izvle­cke o madzarski raziskovalno­razvojni dejavnosti (R&D Hungarian Abstracts), izdaja monografije in CO­RO Me o zgodovini madzarske zna­nosti, s svojim mocnim oddelkom za mednarodno sodelovanje deluje kot nacionalni koordinator za projekte pri EU ter povezuje raziskovalne organi­zacije z industrijo. Z letnim proracu­nom 4 milijone USD razvija celo pa­leto informacijskih dejavnosti, med drugim nudi dostop do 6.000 elek­tronskih revij (EBSCO, Elsevier, SpringerLink, EIFL Direct) ter organi­zira delo knjiznicnih konzorcijev. Pravkar je v teku pre­nova velike citalnice, v kateri bo prostora za okrog 100 racunalnisko opremljenih studijskih mest. OMIKK je edina madzarska knjiznica, ki se ponasa s certifikatom kakovosti ISO 9002. Naslov spletne strani knjizni­ce OMIKK je http://www.omikk.hu. Predvidevamo lahko, da bo vklju­cevanje Slovenije v Evropsko unijo vzpodbudilo tudi aktivnejse medna­rodno povezovanje slovenskih knjiz­nic z evropskimi. Tako bi lahko s pridom izkoristili znanje ("know­how") pridobljeno v projektih 3., 4. in 5. okvirnega programa EU, kar je posebej smiselno tudi zaradi kronic­nega pomanjkanja ustrezno uspo­sobljenih informacijskih strokovnja­kov v slovenskih knjiznicah. Z zma­njsevanjem javne porabe bodo knjiz­nice vse bolj odvisne od iznajdljivosti pri pridobivanju financnih sredstev na "prostem trgu" kot so sponzors­tva, donacije in sofinanciranje proje­ktov. Nekatere knjiznice so si v pre­teklosti ze pridobile dragocene izku­snje pri razpisih Zavoda za odprto druzbo. S postopnim zapiranjem te­ga zavoda v Sloveniji pa lahko prica­kujemo, da se bo vec knjiznic usme­rilo k evropskim razvojnim progra­mom. Slovenija sodeluje v 5. okvir­nem programu kot polnopravna cla­nica od leta 1999. Vecino potrebnih informacij o razpisih dobite na splet­ni strani Ministrstva za znanost in tehnologijo http://www. mzt. si/mzt/med/5okvp/i ndex.htm, koristne napotke za cim­bolj ucinkovito izpolnjevanje razpisne dokumentacije pa na straneh lnova­cijsko relejnega centra Slovenije h ttp://femirc. ijs. si/Dogajanja. htm. Mojca Dolgan-Petric, CTK 20 Knjifnitarske novice 11(200111· 2 PREDST A VLJAMO VAM STROKOVNO SPOPOLNJEVANJE ZAMEJSKIH KNJIZNICARJEV V BEKESCSABI NA MADZARSKEM Septembra sem se kot knjiznicarka prijavila na razpis Nacionalnega kul­turnega programa Republike Mad­zarske, zato sem se med 11. in 16. decembrom 2000 udelezila strokov­nega spopolnjevanja v knjiznici :Zu­panije Bekes v mestu Bekescsaba na Madzarskem. Na izobrazevanju smo spoznali strukturo in organizacijsko ureditev te knjiznice ter imeli pet dni vpogled v njeno delovanje in servisno dejav­nost. Spoznala sem knjiznicni racu­nalniski program Textlib in tudi sama aktivno sodelovala pri evidentiranju in informiranju obiskovalcev, obdela­la gradivo in spoznala njihovo bazo podatkov. Spoznala sem tudi nae in raziskovanja in ohranjanja domoz­ nanskih in krajevnih dokumentov. Dobila sem tudi vpogled v delo z obiskovalci knjiznice, spoznala sem streznike sistema, ki je v pomoc obi­skovalcem, seznanila sem se s stru­kturo in pogostnostjo obiskovalcev, npr. z izposojo zvocnih knjig, dosta­vo gradiva na dom, organizacijo raz­nih predstav itd. Spoznala sem tudi programe in dejavnosti otroskega oddelka in tudi sama delala na tern oddelku. Dobila sem informacije o zalozniski dejavnosti in o literarno­propagandni dejavnosti knjiznice. Hkrati sem spoznala literarno, umetnisko in dru­ zbeno-znanstveno revijo Barko . Razen tega sem se seznanila se z vlogo knjiznice na kulturnem podroc­ju, ki se zrcali skozi literarne, likov­no-umetnostne in gledaliske priredit­ve, ki jih organizira regionalna knjiz­nica v Bekescsabi. V naselju Kotegyam sem se udelezila konfe­rence, ki je obravnavala pomen tele­hise na podezelju . V Kotegyamu je telehisa dobila prostore v knjiznici, zaradi cesar je optimalno obiskana. Nato sem obiskala se mestno osno­vno solo in gimnazijo ter njeno knjiz­nico. Ogledali smo si knjizriicni fond in se seznanili z vlogo omenjene knjiznice v vzgojno-izobrazevalnem procesu. :Zupanijska knjiznica Bekescsaba ze dolga leta gosti zamejske mad­zarske knjiznicarje na strokovnem spopolnjevanju . Kot predstavnica manjsine pozitivno ocenjujem njiho-· va prizadevanja, moznost strokov­nega vpogleda in delo v knjiznici ter odprtost in pomoc direktorja knjizni­ce, gospoda dr. Zoltana Ambrusa, namestnice direktorja Gyorgyne Litauszky in vseh zaposlenih. Zado­voljno sem se vrnila s strokovnega spopolnjevanja in srecanja knjiznicar­jev, za kar se organizatorjem zahval­jujem. Judit Zagorec-Csuka, knjiznica Dvojezicne OS I. Lendava Knjifoitarske novice 111 200111 -2 21 DAN ODPRTIH VRAT V KNJIZNICAH TRZASKE IN GORISKE POKRAJINE V zadnjem obdobju se je na ob­mocju trzaske in goriske pokrajine razvilo omrezje javnih knjiznic, ki hranijo in izposojajo gradivo v slo­venscini. Na Trzaskem se je osrednji Narodni in studijski knjiznici v mest­nem srediscu pred dvajsetimi leti pridruzila Knjiznica Pinko Tomazic in tovarisi openskega Kulturnega drus­tva Tabor, pred letom dni pa so openskemu zgledu sledili Skedenjci in odprli vrata svoje drustvene knjiz­nice. Posluh za sirjenje tiskane be­sede in branja so pokazale tudi oko­liske obcine: v zgoniski obcini deluje od leta 1989 knjiznica v Salezu, de­vinsko-nabrezinska obcina, ki ima na podrocju javnih knjiznic bogato tra­dicijo, je septembra 1 999 ponovno odprla za javnost knjiznico v prenov­ljenih prostorih na nabrezinskem va­skem trgu, dolinska obcinska uprava pa je leta 1995 izbrala za sedez svo­je knjiznice Gledalisce F. Preseren v Boljuncu. Prav tako razvejana je mreza knjiznic na _Goriskem, kjer po­leg Knjiznice D. Feigla v mestnem srediscu Gorice, delujejo se obcinske knjiznice okoliskih obcin, in sicer v Doberdobu, Sovodnjah in Steverja­nu. Lahko recemo, da so knjiznice teritorialno enakomerno porazdelje­ne, ceprav se seveda razlikujejo po bogastvu svojega fonda ter po stevi­lu ur tedenskega odprtja. Med knjiz­nicarkami, ki skrbijo za te knjiznice, se je pokazala potreba po vecjem sodelovanju in na sestanku se je po­rodila zamisel, da bi skupno izpeljali prireditev, ki bi pomagala seznanjati sirso javnost o obstoju in delovanju knjiznic s slovenskim gradivom na Goriskem in Trzaskem. Ker smo v februarju, me­secu, ko Slovenci praznujemo dan nase kulture, so knjiznicarke sklenile odpreti vrata knjiznic, ko so ta obi­cajno zaprta, in sicer na nedeljo. Pri­reditev so zgovorno poimenovale Dan odprtih vrat, ki je v glavnem potekala v nedeljo 11 . februarja, ne­katere od knjiznic pa so se odlocile za 8. ali 18. februar. Poleg obicajne izposoje so se tega dne v vsaki knji­znici zvrstile tudi razne kulturne pri­reditev, obiskovalci pa so si lahko ogledali vse prostore. Tako so v Narodni in studijski knjiznici predstavili knjizno novost trzaske pisateljice Eveline Umek in ilustratorke Zive Pahor "Sprehod z baronom in drugimi znamenitimi Slovenci". Zivahno pripovedovanje avtorice je s svojimi ilustracijami po­pestrila se Ziva Pahor, ki je za prilo­znost v knjiznici razstavila tudi risbe objavljene v omenjeni knjigi. Poleg tega so si obiskovalci lahko ogledali tudi skladisce, ki bralcem navadno ostaja zaprto, ter ob prigrizku in ca­ju poklepetali s knjiznicarkami. Openska Knjiznica Pinka Tomazi­ca in tovarisev je najmlajsim obisko­valcem predvajala film Pika Nogavi­cka. lstocasno so si omislili razstavo Presernovih del, ki jih hrani Knjizni­ca. V jutranjih urah so lahko obiskali svoji knjiznici obcani devinsko­nabrezinske in zgoniske obcine. Ucenci oz. dijaki osnovnih in srednjih sol teh okoliskih obcin so sestavili lestvico najbolj priljubljenih Preser­novih pesmi. Najvisje uvrscene pes­mi so potem podali na prireditvi. Knjiznicarka nabrezinske knjiznice je s Presernovim delom seznanila ucence italijanske osnovne sole G. Carducci iz Nabrezine, ki se v soli ucijo slovenscino. Pri KD Ivan Grbec iz Skednja, ki upravlja drustveno knjiznico, so se odlocili odpreti knjiznico uro pred 22 Knji!nit:arske novice 1112001)1-2 proslavo in jo zapreti uro po njej. Na Goriskem so v glavnem odprli vrata svojih knjiznic prav 8. februar­ja z izjemo Feiglove knjiznice, ki je bila odprta v nedeljo 11 . V knjizni­cah so bralce seznanili s knjiznimi novostmi in so posvetili posebno pozornost najmlajsim obiskovalcem. Tako so v Gorici v popoldanskih urah vrteli risanke v slovenscini, medtem ko so si starejsi obiskovalci ogledovali vse prostore in si izposo­jali knjige. Doziveli smo torej neobicajno ne­deljo v knjiznicah, ki so jo seveda dodatno razgibali obiski starih in no­vih uporabnikov, ceprav bi bil lahko obisk stevilnejsi. Je pa res: treba je zaceti, prihodnjic bo gotovo boljse! Ksenija Majovski, Narodna in studijska knjiznica Trst PRISPEVKI KNJIZNICARJEV 12 DRUGIH DRZAV S pomocjo Andreja Pinterja s Fakul­tete za druzbene vede smo iz Sved­ske dobili zanImIvo predstavitev knjiznice na Univerzi v 0rebru, ki jo objavljamo v nadaljevanju. OREBRO UNIVERSITY LIBRARY1 nova univerzitetna knjiznica na Svedskem Univerza Orebro2 Januarja 1 999 so se tri visoke so­le na Svedskem spremenile v univer­zitetne. Ena od njih je tudi Univerza v 0rebru, kjer je visokosolski studij potekal ze vec kot 30 let. Studenti lahko izbirajo med 50 razlicnimi stu­dijskimi programi in med 400 razlic­nimi tecaji s podrocja druzboslovja, humanistike, ekonomije, zdravstva, tehnike in naravoslovja. Na 0rebru poteka tudi program za kuharje in natakarje, poleg tega pa je 0rebro ena redkih univerz za glasbeni studij na Svedskem. Na univerzi je okoli 11.000 studentov in okoli 700 za­poslenih. Na univerzi deluje 10 od­delkov in 7 multidisciplinarnih razis­kovalnih skupin. Univerza ima zelo razvite medna­rodne stike in tudi knjiznico obiscejo stevilni obiskovalci iz tujine. Sedaj pa smo prvic povabljeni, da napise­mo clanek za tujo publikacijo in smo na to priloznost zelo ponosni. Knjiinica na Univerzi Orebro Univerza 0rebro je leta 1996 od­prla nova knjiznico. V novi stavbi so se zdruzile tri knjiznice, ki so prej delovale v okviru visoke sole. Organizacija Z zdruzitvijo treh knjiznic je bilo potrebno izvesti tudi spremembe v organizac1J1. Predstojnik knjiznice, Elisabet Andersson, je zaposlenim omogocila, da so izoblikovali vec skupin, ki so sodelovale pri nacrto­vanju sprememb. Te skupine so po­dale predlog, ki je danes skoraj v celoti zazivel v praksi. 1 http://www.oru.se/english/Library .htm 2 http://www.oru.se/english/index.html Knjii nitarske novice 11 (2001 I 1-2 23 Glavna knjiznica je razdeljena v pet enot: izposoja in informacije, nabava in katalogizacija, oddelek za sodelovanje, racunalnistvo, adminis­ tracija. V knjiznici je zaposlenih 44 ljudi, 19 moskih in 25 zensk. Oddelek izposoje in informacij je odgovoren za vso izposojo, tudi za medbibliotecno izposojo, ter za vo­·denje in razpored na izposoji in na informacijah. Tudi nasI tehnicni strokovnjaki spadajo v to enoto. Na oddelku informacij je vedno prisoten vsaj en asistent in posebej usposob­ljeni studenti, ki omogocajo, da je izposoja odprta dolgo v noc in ob koncu tedna. Na oddelku informacij je prisoten tudi en ali vec bibliotekar­jev 57 ur na teden. Skoraj vsi od 18 zaposlenih bibliotekarjev delajo del delovnega casa tudi na oddelku in­formacij. Kot dopolnilo informacij­skemu oddelku imamo tudi tkim. "Workshop". To je majhna sobica s 6 racunalniki, od katerih lahko upo­rabniki 4 rezervirajo. Eden od biblio­tekarjev je vsak dan 3 ure na razpo­lago studentom za pomoc pri iskanju informacij. Tu poteka individualno svetovanje uporabnikom o tern, ka­ko in kje iskati, saj imamo kar 50 narocenih podatkovnih baz. Taka pomoc uporabnikom pri iskanju in­formacij je zelo dobro ocenjena tako pri uporabnikih kot pri bibliotekarjih . Tudi nekaj drugih knjiznic je zacelo uporabljati to naso idejo. Oddelek za nabavo in kata!ogizaci­jo gradiva je nastal pred kratkim, ko sta se zdruzila prej dva samostojna oddelka. Ta oddelek skrbi za vse na­kupe, darila, vezave, katalogizacijo in klasifikacijo. To je najvecji odde­lek. V oddelku za sodelovanje dela osem bibliotekarjev. Eden je odgovo­ren za oddelek, ostali pa so odgo­vorni za sodelovanje z oddelki na univerzi. Med njihovo delo spada tudi planiranje in vodenje izobraze­vanja studentov, profesorjev in razi­skovalcev, izbira ustrzenih knjig, re­vij in podatkovnih baz, ter iskanje informacij, vse v sodelovanju s predstavniki oddelkov na univerzi. lmamo dve sobi za izobrazevanje uporabnikov, v vsaki je 12 racunal­nikov. Za stevilnejso publiko pa imamo predavanja v dvorani univer­ze. Knjiznica ima tudi lasten racunal­niski oddelek, ki skrbi za strojno in programsko opremo, za mrezo in za knjiznicno domaco stran na webu. Administrativni oddelek skrbi predvsem za finance. H knjiznici spadata tudi dva manj­sa oddelka: urednik serijskih publi­kacij ki jih izdaja univerza in nadzor­nik za zunanje kulturne aktivnosti univerze. Sedaj delujeta se dve po­druznicni knjiznici: knjiznica Glasbe­ne sole in knjiznica Oddelka za kuli­nariko. Knjiznica je tudi imenovana za Evropski dokumentacijski center in dobiva stevilne dokumente, tiska­ne in racunalniske, ki jih izdajajo raz­licne institucije Evropske skupnosti. Nova zgradba Nova zgradba knjiznice je tipicna predstavnica knjiznicne arhitekture na Svedskem v 90-ih letih, ceprav sta arhitekto Julianna Farago delno navdihnili stavbi stare British Library v Londonu in stavba Univerzitetne knjiznice v Budimpesti. Glavni fasadi sta obrnjeni na sever in jug, kjer se odpira razgled na po­kopalisce iz casa Vikingov. Knjiznica stoji sredi kampusa, po obliki in bar­vi pa se razlikuje od ostalih stavb. Je temno roza barve z rdecimi opekami, nepravilne oblike, severna in juzna fasada pa sta skoraj v celoti stekle­ni. Ob zimskih vecerih se "Lanterna" z velikimi okni blesci 24 Knji!nifarske novice 11(2001)1-2 kot kristal. Zgradba zbuja precej po­zornosti. Celotna povrsina knjiznice je 5.400 m2 • V njej je tudi kavarna in dvorana s 400 sedezi. Visina v glavnem prostoru je im­presivna in odprtost med dvema nadstropjema vzbuja razlicne ko­mentarje "Zgleda kot hangar", "Me­ne pa spominja na staro zeleznisko postajo" ali "Spominja na francoske knjiznice 19. stoletja". Konstrukcija in notranja oprema sta cudoviti, cep­rav stevilni menijo, da akustika ni prilagojena dogajanju in mnozici ljudi v prostoru. Vecina knjig je v prostem pristo­pu, imamo pa tudi tri podzemna skladisca. Za uporabnike je na raz­polago 800 sedezev, vkljucno s tis­timi V tihih studijskih podrocjih in V sobah za manjse skupine. Uporabni­ki imajo na razpolago 60 racunalni­kov. Dejavnosti V decembru 1 999 je fond stel 230.000 enot, 6.000 naslovov revij (4.000 jih je dostopnih v elektronski obliki), 16.000 mikrooblik. lzposoja je v letu 1999 dosegla 178.000. Studentje si lahko ucbenike izposo­dijo za 7 dni, ostalo literaturo pa za 4 tedne; profesorji in raziskovalci imajo daljsi rok izposoje. Tudi odrasli clani, ki niso z univerze, si lahko sposojajo knjige iz knjiznice, kar ne dovolijo vse univerzitetne knjiznice. Knjiznica je odprta 75 ur na teden. V zadnjih nekaj let so vse aktivno­sti knjiznice narasle, padlo je le ste­vilo obiskovalcev s 3.100 na 2.600 na dan v letu 1 999 in stevilo zahte­vkov nasih uporabnikov za medknji­znicno izposojo. Menimo, da je raz­log za to tudi moznost elektronskega dostopa do informacij in napori knji­znice, da bi uporabnike naucili, da se znajdejo sami. Klasifikacijski sistem Kot vecina knjiznic na Svedskem tudi mi uporabljamo klasifikacijski sistem SAB, ki je hierarhicen sistem temeljec na crkah. Ta sistem se upo­rablja tudi pri postavljanju knjig na police. Racunalniski knjiznicni sistem Orebro je ena od petih svedskih univerzitetnih knjiznic, ki sodelujejo v povezanem racunalniskem siste­mu. Vse so ga nabavile ob istem ca­su in njegovo vzdrzevanje in razvoj je rezultat naporov vseh petih knjiz­nic. Ta sistem se imenuje Voyager1, ki je delo ameriskega proizvajalca Endeavor Information Systems. Se­daj uporabljamo vse stiri module: OPAC, izposojo, katalogizacijo in nabavo. Temelji na Windows, neka­tere funkcije pa ima tudi na webu. Uporabniki lahko posiljajo zahtevke za izposojo in si sami podaljsujejo izposojeno gradivo online. V knjiznici imamo tudi dva nova terminala za samoizposojo. Tako kot vecina sistemov ima tudi ta svoje prednosti in pomanjkljivosti. Za nas je pripravno, da ga uporablja­jo stevilne knjiznice po svetu, lazje iscemo po katalogu Library of Con­gress v Washingtonu ali po katalogu Knjiznice UN v Zenevi, ki imata po­doben OPAC. Najvecja pomanjklji­vost je to, da je sistem zelo neflek­sibilen in nam ne omogoca uporabo vseh lokalnih orodij, ki bi jih zeleli. Vzajemni racunalniski katalog Na Svedskem ze vec kot 20 let deluje vzajemni racunalniski katalog za literaturo, Libris2 , ki je sedaj dos­topen tudi na webu. Servis ponuja Oddelek Libris v Royal 1 Lokalni katalog Voyager http://www.oru .ldc.lu .se 2 Libris http ://libris. kb. se/english/home. html 25 1 . . Library of Sweden . Online vzaJemnt racunalniski katalog je nase najpo­membnejse orodje, saj je v njem vec kot 4.000.000 zapisov o naslovih, ki jih ima okoli 200 svedskih knjiz­nic, predvsem raziskovalnih. To po­datkovno bazo uporabljamo za med­knjiznicno izposojo v nasi drzavi in kot pomoc pri narocanju gradiva. Prihodnost Nasa knjiznica se je iz knjiznice, ki je bila namenjena predvsem visoko­solskim studentom, razvila v univer­zitetno raziskovalno knjiznico. V letu 2000 smo zaceli ustanavljati nove arhive, v katerih so predvsem mi­krooblike in digitalni dokumenti. Tri nove svedske univerzitetne knjiznice smo podale skupno zahte­vo, da bi lahko zastonj narocale na­cionalno literaturo pri tiskarjih (kot na Norveskem) namesto celotnega obveznega izvoda, ki ga dobivajo stare univerzitetne knjiznice. Sedaj moramo vecino literature kupovati. Vlada in prorektor povdarjata, da je prenova visokega solstva nujna in stevilna porocila povdarjajo, da mo­rajo knjiznice pri tern imeti pomem­bno vlogo. Prepricana sem, da bo situacija v nasi knjiznici cez nekaj let precej drugacna kot danes. Monica Norr, Orebro University Library prevedla Jelka Kastelic, NUK 1 Royal Library of Sweden http://www. kb . se/ENG/kbstart. htm ODMEVI PO SLOVENSKEM PRESERNEM LETU PA V ZAMEJSTVU VSE MANJ PRESERNO dnevniski zapis o Narodni in studijski knjiznici v Trstu Petek, 19. januar: Kosovelova knjit­nica v Setani V odboru Drustva bibliotekarjev Primorske je ena izmed tock dnev­nega reda Problematika Narodne in studijske knjiznice v Trstu. Prisluh­nemo bibliotekarki Gabrijeli Caharija, ki si prizadeva pojasniti sedanji polo­zaj slovenske ustanove v Trstu. Kaj se dogaja? Medtem ko poslusam, predelujem v sebi vesti, ki sem jih bila delezna zadnje case pogosteje kot sicer: o globalnem zascitnem zakonu so res porocali, v preletu zaznam Tenceja in Muzenicevo ... Toda knjiznice, ne spomnem se, da bi jo kdo posebej izpostavljal v tisku ali na televiziji, le pod slovenske ustanove. V cem je torej problem drugacen od dosedan­jega, ponavljajocega? Doslej je bila pravna podlaga financiranja po de­zelnem zakonu oz. zakonu za ob­mejna obmocja, ki je zagotavljal ob­navljanje sredstev na tri leta, danes pa so prepuscene na nemilost pro­ceduri sprejemanja globalnega zasci­tnega zakona za Slovence v zamejs­tvu . Pomeni, da so v Narodni in stu­dijski knjiznici v Trstu prakticno os­tali brez prezivetvenih sredstev, s premalo kadra, knjig, prostora -tipi­cni zacarani krog in znacilen pojav v zgodovini slovenskega knjiznicarstva v taki obliki nekaj desetletij nazaj tudi v maticni domovini. Danes prej izjema . 26 Knji;tni~arske novice 11 (2001 J 1-2 Sprejmemo sklep, da kot strokov­no drustvo naslovimo pismo, v kate­rem bo razlozena problematika ob­stoja trzaske knjiznice s prosnjo predsednikoma drzave in vlade, zu­nanjemu in kulturnemu ministru ter se nekaterim, naj ze kaj ukrenejo, da se zadeva premakne, saj poslanstvo te kulturne institucije presega drzav­ne meje. Kot strokovno zdruzenje le seznanimo z nase plati in opozorimo. Ali morda kaj vec, cesar ne vemo? Ce nicesar nismo storili, smo to dolzni storiti. Zahvalim se Lucki Cehovin za pri­jaznost in jo sedaj vidim drugace: spostujem jo, kajti veliko delo ima za seboj -zivljenjsko delo je postaviti knjiznico in razvita bralna kultura kaze na dolgoletno skupno prizade­vanje zaposlenih in jasno vizijo. Gabrijeli napovem obisk. Sreda, 24. januar: Knjigarna Dom knjige v Kopru Grafenauerja v Librisu lahko spus­tim, z akademsko zamudo priletim, da slisim Jozeta Pirjevca, Milico Wohinz in Nevenko Troha. V drzav­nih arhivih odpirajo nave dokumente in zgodovinarji posredujejo vsebine javnosti. Mimogrede vprasam novinarko TV Koper -Capodistria, zakaj se Knjiz­nice posebej ne omenja, tako kot druge institucije, v zvezi s problema­tiko sprejemanja zascitnega zakona. Cetrtek, 25. januar Slisiva se z Anica Bozic, predsed­nico Drustva bibliotekarjev Primor­ske. Da, pismo --prosnja mora cimprej naprej, pred slovenskim kul­turnim praznikom. Ce se do tedaj ne premakne, bo potrebno postoriti se kaj. Cetrtek, 1. februar S Spelo se voziva proti drzavni meji na Skofijah. Ugotoviva in se zaveva pomena in veljavnosti nave osebne izkaznice. Posledica tega, da se pravocasno ne drenjas pred urad­nim i okenci. Vrneva se in telefonsko sporocim, da prideva na prijateljski obisk jutri. Petek, 2. februar: Narodna in studij­ska knjiznica v Trstu Soncno jutro v Trstu. Spomnim se na Pahorjevo Mesta v zalivu. Ko sem ga pred leti prebrala sem si de­jala, da tistega casa bolje kot tako ne mores napisati. Po obvoznici sva se nekoliko izognili prometu. Zaradi mraza zacutim prste in usesa. Od parkirisca ob morju poskusava ujeti diagonalo do Oberdankovega trga, kolikor le mogoce po soncni strani mesta. Se krizisce naprej in prehod. Sva v Ulici svetega Franciska. Skoraj bi zgresili: Trzaska knjigarna je ze takoj zraven. Stevilka 20: steklena, zamrezena, crna kovinska vrata. Le­vo in desno table z imeni slovenskih organizacij oziroma ustanov. Med gumbi izbereva Narodna in studijska knjiznica Trst, po stopniscu navzgor, v nadstropje. Sprejmeta naju knjizni­carki Gabrijela in Neda, pozdraviva se oporecnika. Ravnatelj je odsoten, Ksenija pride popoldne. Le se gospa, ki skrbno cisti, najbrz celotno hiso. Osrednja slovenska knjiznica v lta­liji, ki po podatku lnstituta za narod­nostna vprasanja sluzi priblizno 70.000 Slovencem. V tej stavbi je knjiznica od 1977. leta (nastala 1947. I eta in bi la odprta za javnost stiri I eta kasneje), na 450 m2 skoraj 100.000 enot knjiznicnega gradiva, brez prostega pristopa, ki bi bil glede na splosnoizobrazevalni znacaj knjiz­nice, nujen. Pomislim na lazjo dos­topnost skoraj sleherne trgovine, tako za invalide kot matere z malimi otroki, starejse ... Tri knjiznicarke, 50-urna odprtost v tednu. Po Knji!nifarske novice 11(2001)1·2 27 zaslugi zaposlenih prostori delujejo urejeno, kako sele za nepoznavalca! Se najbolj studentje, ki redno upora­bljajo citalnico, pa tudi otroci ze ve­do, da je prostora premalo. Za sled­nje je njim ustrezna zbirka mladinske literature na borih nekaj kvadratnih metrih povrsine. Kljub arhivski nalogi pisno kulturno dediscino odpisujejo in tu je zelo tezko ubrati kriterij, s posledicami katerega ne bi prizadeli posameznega cloveka, bralca, us­tvarjalca in raziskovalca. V prenapolnjenem skladiscu so kartonske skatle z obveznimi izvodi iz lanskega leta. Tudi, ce bi jih uspeli obdelati, mimogrede so vkljuceni v sistem Cobiss, ni vec mesta na skladiscnih policah, skladiscni pros­tori na drugih lokacijah pa ne bi bili smiselni. Z mojim razumevanjem si nihce ne more pomagati, toda v tern trenutku vem, da jim razen tega, da jih razu­mem, drugega ne zmorem dati. Med vracanjem v Izola s sodelavko raz­misljava, sklenem seznaniti knjizni­carje in knjiznicarke v Sloveniji. Nedelja, 11. februar: dan odprtih vrat v Narodni in studijski knjiznici v Trstu Dolocene zivljenjske razmere izzo­vejo ustvarjalnost in tako se uresnicijo v na videz preprostih zamislih vrhunska dela. Knjiznicarka Ksenija Majovska ter avtorici Evelina Umek in Ziva Pahor predstavijo slikanico "Sp re hod z baronom in drugimi imenitnimi Slovenci". Vracanje v cas barona Zoisa. Pod ilustratorkinimi prsti ozivita baron in baronica. Otroci barvajo, odrasle pomirja razlaga avtoric in glasbena kulisa. Poklepetamo. Kako mocni so taksni trenutki, se zavem, ko skupaj z mojo tretjerojenko Brina zapustiva Ulico sv. Franciska in se ze voziva ob morju, proti Krasu. Vsaj sedem let je ze tega, ko je takratna predsednica DBP Alenka Sauperl pripravila posvet o zamejskih knjiz­nicah na Opcinah. Tedaj smo se s tramvajem odpeljali do Trsta, kjer nas je na Oberdanekovem trgu pri­cakal Samo Pahor in nas popeljal po mestu, od ustanove do ustanove, vse povezane s kulturnim zivljenjem Slovencev. Ustavim ob morju. V objektiv pos­kusam ujeti Miramar in tako kot mnozica ljudi tudi sonce vase. Vsi skupaj ga potrebujemo, kajti politic­no zarezana meja ne more geograf­sko razdeliti prostora in ljudi. Torek, 13. februar: "Allegro, ma ne prevec " V koprskem gledaliscu je na vecer Kobalova predstava. Danes jo izpus­tim, saj so vstopnice ze zdavnaj raz­prodane. Na tretjih TV-porocilih nic o globalnem zakonu. Pomislim, da si skupaj delimo 1st1 cas in vem, da je v njem dovolj pros­tora za prezivetje vseh. Ljudje s kul­turo v srcu so tega vredni. Nadja Mislej-Bozic, Maticna knjiznica Izola - Knji!nitarske novice 11 (2001) 1-2 28 a NOVE PUBLIKACIJE IVO ZUPANIC 1890 -1986 Uspesno nadaljujemo izdajanje publikacij iz zbirke Osebnosti, v ka­ teri zelimo predstaviti znane Mari­ borcane, popestriti otvoritev razsta­ ve ali dopolniti simpozij, kar se je dogajalo z drugim zvezkom zbirke z naslovom lvo Zupanic 1890 -1986, slovenski vinogradniski in vinarski strokovnjak. Avtorica knjige Sandra Kurnik Zu­panic iz Enote za domoznanstvo Univerzitetne knjiznice Maribor se je odlocila za prikaz Zupaniceve bio­grafije v prvem delu publikacije. V drugem delu je predstavljena avtor­jeva bibliografija, ki vsebuje stroko­vne prispevke in knjige ter clanke o njem. V zadnjem delu knjige so ob­javljeni spomini Iva Zupanica na domacijo v Vajgnu. Vkljucene foto­grafije so iz druzinskega albuma in prikazujejo Iva Zupanica, starosto slovenskih vinogradnikov in vinar­jev, v druzinskem krogu in med ko­legi, seznanijo nas tudi z vinograd­niskimi kraji in obicaji, znacilnimi za zivljenje na velikem in trdnem sta­jerskem posestvu. lzid drugega zvezka iz zbirke Ose­bnosti je pospremila razstava v Uni­verzitetni knjiznici, posvet Laski riz­ling, pones vinorodne dezele Podra­vje v Jarenini, (kjer so sodelovali slovenski kmetijski strokovnjaki), odkritje spominske plosce v Jarenini in izid zbornika ob 110. obletnici rojstva Iva Zupanica. Domoznansko poslanstvo edicije je kolegica Sandra Kurnik Zupanic izpolnila z novimi informacijami o zivljenju in delu ucitelja in vinarskega strokovnjaka, znanega Mariborcana Iva Zupanica, prispeva­ la je k ugledu raziskovalnega dela v knjiznici in ponudila zanimivo polju­ dno branje somescanom. Knjigo lahko narocite in kupite v Enoti za domoznanstvo UKM. Varja Praznik, UKM FRANCIS BOTTO: DICTIONARY OF MULTIMEDIA AND INTERNET APPLICATIONS1 Nekateri knjiznicarji vse tezje sle­dimo novim medijem, opticnim zapi­som, ki prinasajo pomembne infor­macije nam in nasim uporabnikom. Tezave se pojavijo ze pri razumevan­ju oznak zapisov, kot je na primer novejsa oznaka DVD, zapis po kate­rem obiskovalci v knjiznicah ze nekaj casa sprasujejo. Ko kratice razresi­mo, premisljujemo kaksna tehnologi­ja je to, kaksne vrste zapise prinasa, koliko podatkov je zapisanih, kaksne oblike je medij in nenazadnje zelo pomembno, kaj vse potrebujemo za predvajanje. Seveda je cela vrsta racunalniskih revij v slovenskem in drugih jezikih, ki opisujejo tehniloski razvoj medijev. Sistematicno sprem­ljati to podrocje pa je za marsikate­rega knjiznicarja ze prava mora. Med drugimi prirocniki na tern po­drocju je lahko knjiznicarju in upora­bniku v pomoc zanimiv slovar, ki je izsel leta 1 999 pri zalozbi John Wiley & Sons z naslovom Dicitonray of multimedia and internet applicati­ons in s podnaslovom A 1 Ceprav knjiga ni najnovejsa, je pa zanimiva, smo njeno predstavitev uvrstili v rubriko Nave publika­cije. guide for developers and users av­torja Francisa Botta. V slovarju so po abecednem redu obdelana imena, izrazi, fraze, pomembni podatki in kratice s podrocja racunalnistva, multimedije in interneta. Za boljse razumevanje dolocenih podrocij so dodane slikovne preglednice. lz zanimivega dela so na kratko predstavljene dolocene kratice, kot tipicne oznake, ki se najveckrat po­javljajo v zvezi z elektronskimi medi­ji, med njimi so tudi tiste, ki so ali bodo slej ko prej del knjiznicnih gra­div vsake knjiznice. -CD-ROM (Compact Disc-Read Only Memory) je univerzalni me­dij na osnovi kompaktne plosce. Bil je prva zares uporabna oblika multimedijskega medija. Stan­dardni disk s premerom 12 cm, ki se prvic pojavi leta 1983, podpira do 660 MGb kapacitete. En disk ustreza 400-tim diske­tam. Nanj lahko shranimo do 250.000 strani A4 besedila ozi­roma 100.000.000 besed. Tako kot avdio disk je tudi video disk narejen iz kovinske prevleke na polikarbonatu in prevlecene s prozornim zascitnim lakom. Spi­ralna sled od sredine navzven je dolga 5 km. -CD-ROM drive je naprava za bra­nje CD-ROM-av. Lahko je preno­sen, zunanji ali notranji, vgrajen v racunalniku ali multimedijski napravi. Pomembni podatki pri pogonu so: pristopni cas (malo vec kot 1 00 ms), hitrost pretoka podatkov (pri enojni hitrosti je to priblizno 1 50 Kb/s), nacin priklo­pa na racunalnik (lahko je IDE, SCSI, USB, paralelni kot tiskal­nik); najboljsi je na SCSl-2 vme­sniku, zdruzljivost z obstojecimi formati, fizicna lastnost (vgradni, zunanji, prenosni). -CD-DA (Compact Disc-Digital Audio) je ahronim za avdio CD, ki sta ga patentirala !eta 1 982 Philips in Sony. Pio sea CD pre­mera 12 cm omogoca: visok di­namicen obseg, nic sumov ozadju, neobcutljiv za motnje iz okolja. -CD disc master je master disc, izrisan v steklu in je namenjen izdelavi matrike za tiskanje vecjih kolicin diskov. V steklu se z la­serskim zarkom izzge podatke, ki naj jih disk vsebuje. -CD graphics je standardna meto­da pri kateri besedilo, grafiko in animacijo snemamo z uporabo "podkanalov", locenih za avdio (8) in grafiko (6). Za branje takih diskov so potrebne naprave, ki znajo dekodirati CD-avdio in gra­fiko. -CD-/ (Compact Dis-Interactive) je multimedijski format, ki ga je razvil Philips. Je zelo specificen in zahteva posebno programsko opremo. -CD-R drive (CD-Recordable) je pagan, ki je sposoben na prazne CD-R diske zapisati podatke, obicajno v razlicnih formatih (vi­deo CD, foto CD, CD-ROM, CO­i). Po zadnjih spoznanjih predvi­devamo, da so podatki na pravil­no vzdrzevanem in shranjenem disku uporabni vsaj 25 let. Jasno jih lahko vmes presnamemo in jim s tern podaljsujemo zivljenj­sko dobo . Obstajajo se specialni stekleni CD-R diski, ki omogoca­jo varno hrambo podatkov za vec sto let. Pomembne lastnosti, ki jih mora imeti CD-R pagan so: podpirati mora cim vecjo kapaci­teto, znati mora brati pri razlicnih hitrostih, znati mora zapisovati pri razlicnih hitrostih (prihranek casa) , podpirati mora razlicne, ze nastete formate, pomemben je nae in priklopa (SCSI ali paralel), Knji1nitarske novice 11 (2001) 1 · 2 30 programska oprema za delo s pogonom mora biti uporabniku prijazna. -DVD je tehnologija opticnih dis­kov, ki zagotavlja dovolj prostora za zapis celovecerenega filma v MPEG-2 video zapisu. DVD je akronim za Digital Video Disc in Digital Versatile Disc. Omogoca shranjevanje oziroma zapis poda­tkov v velikostih 4, 7 Gb, 8,5Gb in 1 7 Gb ter obstaja v stirih obli­kah: 1 . DVD namenjen trgu kot na­domestilo za video CD in VHS video. 2. DVD-ROM, ki deluje na enakih principih kot CD-ROM le z mnogo vecjo kapaciteto. 3. DVD-RAM omogoca zapis v velikosti 2,6 Gb. 4. DVD+ RW omogoca ponoven zapis (rewritable) v velikosti 3 Gb. Tehnicni podatki: debelina 1,2 mm, premer 120 mm, zapis -4, 7 Gb enoslojno enostransko, sirina sledi zapisa 0,74 mikormetra, 650/ 635 nanometer laser cita­lec. -DVD-ROM je navzdol zdruzljiv s CD-ROM kar pomeni, da CD­ROM-e lahko "gledamo" na DVD pogonu. Slovar Francisa Botta bi bil dobro­dosel tudi v slovenskem jeziku. Na voljo je v NUK, UKM, CTK, na Viso­ki soli za management v .Kopru in v Knjiznici Bezigrad v Ljubljani. Mateja Locniskar-Fidler, Knjiznica Bezigrad CESTITKE Na predlog Univerze v Ljubljani Fakultete za kemijo in kemijsko teh­nologijo, je predsednik Republike Slovenije podelil Centralni tehniski knjiznici Univerze v Ljubljani za njen prispevek k razvoju knjiznicne in in­formacijske dejavnosti, posebej za njeno zasluzno vlogo pri uresniceva­nju univerzitetnega studija in razis­kovalnega dela Castni znak svobode Republike Slovenije. Na predlog Sveta CTK-ja je pred­sednik Republike Slovenije podelil ga. Nadi Cucnik-Majcen za njeno organizacijsko in strokovno delo pri uveljavljanju sodobnega knjiznicars­tva in arhivstva v Sloveniji Castni znak svobode Republike Slovenije. Ob 8 . februarju, kulturnemu praz­niku je Mestna obcina Novo mesto podelila priznanja in nagrade za leto , 2000. Ponosni smo, da je med pre­jemniki plakete Novega mesta tudi nasa sodelovka Alojzija Kristan, za­poslena v Knjiznici Mirana Jarca No­vo mesto kot vodja oddelka za mla­dino. Plaketo je prejela za dolgoletno sirjenje bralne kulture, za kar ji sode­lovci iskreno cestitamo. Andreja Plenicar, Knjiznica Mirana Jarca Novo mesto Vsem kolegom za priznanja cestita­mo in telimo se naprej uspesno de/of 31 BORZA DELA Potrebujete nekoga, ki bo obdelal osebne bibliografije raziskovalcev? Ali pa bi radi cim vec knjiznicnega fonda vnesli v vzajemno bazo poda­tkov COBIB? Morda pa potrebujete kaksno drugo pomoc v knjiznici za polovicni delovni cas (4 ure)? Ponujam vam svoje znanje in izku­snje. Poklicite me. Nevenka Kocijan­cic (tel.: 041 45021 5) Knjiznica Prirodoslovnega muzeja Slovenije isce bibliotekarja za dolo­cen cas zaradi nadomescanja sode­lavke v casu porodniskega dopusta. Zazelena je visokosolska izobrazba bibliotekarske ali naravoslovne smeri in obvladovanje sistema COBISS. Nastop dela bo mogoc predvidoma 1. maja 2001 . Prijave posljite na na­slov: Knjiinica, Prirodoslovni muzej S/ovenije (Slovenian Museum of Na­tural History), Presernova 20, p.p.290, 1000 Ljubljana. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu: 01 / 241 09 44 ali po el. posti: alenka.jamnik@guest.arnes.si. OBVESTILA lz Goriske knjiznice Franceta Bev­ka so nam sporocili, da Rajko Slokar ni vec ravnatelj Goriske knjiznice, ker se je 31 . 1 2. 2000 upokojil. Vrsi­lec dolznosti ravnatelja je za dobo do enega leta Boris Jukit, visji bibli­otekar. Kolegu Rajku S/okarju, ki je bi/ ra­vnatelj Goriske knjiinice ad /eta 1988 ielimo v pokoju veliko prijetnih trenutkov, kolegu Jukitu pa veliko uspehov pri opravljanju nave dolino­sti! LIBRARIES IN THE DIGITAL AGE Drugi mednarodni seminar Librari­es in the Digital Age bo potekal od 23. do 28. maja 2001 v lnter­univerzitetnem centru, Dubrovnik. Direktorja seminarja sta prof. Tefko Saracevic in prof. Tatjana Aparac­Jelusic, organizacijski odbor pa vodi Radovan Vrana. Glavni temi seminarja sta: eticna in pravna vprasanja in Internet, ki jo vodi prof. Rafael Capurro, ter infor­macijske us/uge: teorija in praksa, ki jo vodi prof. Tefko Saracevic. Deset vabljenih uglednih tujih strokovnja­kov s podrocja knjiznicne in infor­macijske znanosti, ter tuji in hrvaski predavatelji bodo predstavili svoja dela, vodili bodo 8 delavnic in dva tutorial a. Stevilo udelezencev seminara ni omejeno, je pa omejeno stevilo ude­lezencev na dvajset za posamezno delavnico ali tutorial. Prijave spreje Knji!nitarske novice 11(200111-2 32 mama do 1. aprila 2001, kotizacijo pa je potebno vplacati do 15. aprila 2001. Kotizacija vkljucuje delovne mate­rijale, svecano vecerjo, kulturni pro­gram in skupni izlet z gosti iz tujine na Korculo. Pri rezervaciji hotela morate pou­dariti, da ste udelezenec seminarja LIDA 2001 pri IUC-u. Podrobnejsa obvestila dobite na web strani: http://www.ffzg.hr/infoz/lida ali na e-mail naslovu lida@ffzg.hr ter po telefonu O 1 /600 23 21 . ISCEMO KNJIGE Objavljamo seznam knjig, ki jih Narodna in univerzitetna knjiznica potrebuje za svoj fond, ker jih kljub reklamacijam ni prejela kot obvezni izvod in jih ni vec v prodaji. Upamo, da nam bo z vaso pomocjo uspel_o najti katero od nastetih knjig: SUHODOLCAN, Leopold I dodici elefanti / Leopold Suho­dolcan ; illustrazioni di Jelka Reich­man. -Firenze : Guinti Marzocco, 1987 (LJubljana : Mladinska knjiga). -<31 str.>: ilustr.; 26 cm FERCEJ, Joze Govedoreja / Joze Fercej, Franc Skusek. -< 2., dopolnjen natis >. Ljubljana : Drzavna zalozba Sloveni­je, 1990 (Ljubljana : Ljudska pravi­ca). -164 str. : ilustr. ; 24 cm. ­(Srednje izobrazevanje. Vzgojnoizob­razevalni program: kmetijec) (Speci­alna zivinoreja) CIBEJ, Joze Andrej Poslovna matematika 3 I Joze Andrej Cibej. -6. izd. -Ljubljana : Drzavna zalozba Slovenije, 1992 (Ljubljana : Kresija). -147, 33 str. : graf. prikazi ; 24 cm. -(Srednje izob razevanje . Vzgojnoizobrazevalni pro­gram: poslovno financna dejavnost) MONTIGNAC, Michel Jem, torej hujsam : Montignaco­va metoda / Michel Montignac ; pre­vedla Marjeta Novak-Kajzer. -2. na­tis. -Ljubljana : Vale-Novak, 1998 ( : Hren Grafika). -305 str. : graf. prikazi, tabele ; 25 cm ISBN 961-6221-05-1 OBERBEIL, Klaus Zdravilna moc sadja in zelenjave : ucinkovita uporaba zdravilnih lastno­sti hrane / Klaus Oberbeil, Christiane Lentz ; < prevod Ernest Jeler in Bo­ris Turk>. -4. izd. -Ljubljana : Pre­sernova druzba, 1999 (Ljubljana : Mladinska knjiga). -272 str. : barv­ne ilustr. ; 25 cm ISBN 961-6261-15-0 Vse, ki imate katero od nastetih knjig in ste jih pripravljeni podariti, zamenjati ali prodati NUK, prosimo, da posljete knjige na naslov: Narodna in univerzitetna knjitnica Turjaska 1 1000 Ljubljana za ga. Terezo Policnik-Cermelj ali poklicete na tel. 01 5862300 interna 344, e-mail: tereza. policnik-cermelj@nuk. uni-lj .si Tereza Policnik-Cermelj, NUK Knji!nic!arske novice 11(200111-2 PRILOGE 1. V prvi prilogi objavljamo obrazec za prijavo referata na temo Digi­talna knjiznica za letosnje posve­tovanje ZBDS. Prijavnica za refe­rat je objavljena v prilogi, oddati pa jo morate do 6. aprila2001. 2. V drugi prilogi objavljamo vabilo za referat na sedmi mednarodni konferenci lnterlending & Docu­ment Supply, ki jo organizirata NUK in IFLA Office for Internati­onal Lending. Konferenca bo po­tekala od 1. -5. oktobra 2001 v Ljubljani. 3. V tretji prilogi objavljamo obves­tilo o 4. strokovnem posvetovan­ju Bralnega drustva Slovenije, ki bo 19. in 20. aprila 2001 v Ljub­ljani. Terna posvetovanja je "Raz­licne vrste branja terjajo razvijan­ je razlicnih bralnih strategij". Ob­javljamo tudi p,rijavnico za refe­rat. 34 Knjiinitarske novice 11 (2001 I 1-2 DEZURNI KNJIZNICAR NEKAJ POMEMBNEJSIH OBLETNIC IN PRIREDITEV V LETU 2001 Mednaradna /eta prastava!jstva -proglasila GS ZN Evrapska !eta jezikav -projekt Sveta Evrope in Evropske unije Evrapa v sali 2001: lepse akalje, lepsa Evrapa -natecaj 20 let Knjiinice Otana Zupancica v Ljubljani 40 let Bralne znacke S/avenije Giuseppe Verdi, italijanski skladatelj -27. januar 1901 -100-/etnica smrti Jasip Jurcic, pripovednik, dramatik in casnikar -3. maj 1881 -120-letnica smrti Jasip Mum Aleksandrav, pesnik -18. junij 1901 -100-/etnica smrti Ivan Tavcar, pisatelj -28. avgust 1851 -150-/etnica rajstva Kajetan Kavic, pesnik -21. oktober 1931 -70-/etnica rajstva Kristina Brenkava, pisateljica -22. oktober 1911 -90-letnica rojstva Walt Disney, ustvarjalec modernega risanega filma, filmski producent, scenarist in reziser -5. december 1901 -100-/etnica rajstva Januar 2001 1. januar Novo leto, svetovni dan miru 10. januar strokovno srecanje: -Uvajanje mladih bralcev v uporabo racunalnika v knjiznicah. Pionirska knjiznica v Ljubljani 26. januar seminar Evropa v soli 2001. Ljubljana, Cankarjev dom Februar 2001 8. februar Presernov dan, slovenski kulturni praznik 14. februar strokovno srecanje: Pregled novejse knjizne produkcije za otroke in mladino. Pionirska knjiznica v Ljubljani 22. februar mednarodni praznik maternega jezika 27. februar pust Maree 2001 8. marec mednarodni dan zena 9., 10. marec simpozij (Skrivni) dnevniki ustvarjalnega branja ali kako povecati priljubljenost branja v osnovni soli. Radenci. 14. marec strokovno srecanje: zacetek akcije: Slovenski knjizni kviz 2001: Josip Jurcic in Dolenjska. Pionirska knjiznica v Ljubljani 15. marec oddaja literarnih in likovnih del za natecaj Evropa v soli 35 Knji! nil:arske novice 11 (2001 l 1-2 20. marec 21. marec 22. -25. marec 2. april 4., 5. april 4. -7. april 11. april 18. april 19., 20. april 23. april 2. pol. aprila 1. maj 3. maj 8. maj 9. maj 15. maj 19. maj 5. junij 21. junij 23. junij 25. junij 1. -4. Juli/ 12. avgust zacetek pomladi svetovni dan poezije, boja proti rasni diskriminaciji knjizni sejem v Leipzigu April 2001 mednarodni dan knjig za otroke, rojstni dan Hansa Christiana Andersena razstava: "Promocija knjiznic in branja" v Pionirski knji­znici v Ljubljani proglasitev "Maje najljubse knjige 2001 " v Pionirski kniznici v Ljubljani pravljicni maraton v Cankarjevem domu v Ljubljani knjizni sejem v Bologni strokovovno srecanje: Promocija knjiznic in branja. Pio­nirska knjiznica v Ljubljani zakljucek ocenjevanja del za natecaj Evropa v soli posvetovanje Bralnega drustva Slovenije: Razlicne vrste branja terjajo razvijanje razlicnih bralnih strategij svetovni dan knjige in avtorskih pravic posvetovanje Hrvaskega centra za mladinsko literaturo v Zagrebu: Tabu teme v knjizevnosti za otroke in mla­dino Maj 2001 praznik dela svetovni dan svobode tiska mednarodni dan Rdecega kriza dan Evrope zakljucna prireditev Evropa v soli obisk mladinskih in solskih knjiznicarjev v Pokrajinski in studijski knjiznici v Murski Soboti svetovni dan druzine praznovanje 40. obletnice Bralne znacke Slovenije na Prevaljah Junij 2001 svetovni dan okolja zacetek poletja olimpijski dan -kresni vecer dan drzavnosti Julij 2001 12. evropska konferenca o branju, Dublin, lrska: "Other Ways of Seeing: Diversity in Language and Literacy" Avgust 2001 mednarodni dan mladosti 36 Knji.tnitarske novice 11 (2001) 1-2 September 2001 7. september -31 . oktober BIB (Bienale ilustracij v Bratislavi) 8. september mednarodni dan pismenosti 17. september dan zlatih knjig zakljucki slovenskega knjiznega kviza po osrednjih SIK 23. september zacetek jeseni Oktober 2001 oktober praznovanje 20. obletnice Knjiznice Otona :Z:upancica v Ljubljani 1. oktober mednarodni dan otroka 5. oktober svetovni dan uciteljev zakljucek slovenskega knjiznega kviza 2001 , osrednja drzavna prireditev 10. do 15. oktober knjizni sejem v Frankfurtu 15. oktober mednarodni dan solskih knjiznic (progl. IASL -The In­ ternational Association of School Librarianship leta 1999) 24. oktober dan OZN posvetovanje ZBDS:Digitalna knjiznica November 2001 november slovenski knjizni sejem December 2001 5. december mednarodni dan prostovoljstva 10. december dan clovekovih pravic 21 . december zacetek zime 26. december dan samostojnosti Tanja Pogacar Knjiznica Otona Zupancica Enota Pionirska knjiznica Knji!nifarske novice 11 (200111 ·2 37 /ZOBRAZEVALNI PROGRAM NUK (januar-marec 2001 ) JANUAR Tecaj, seminar, delavnica ... Datum 21. Knjiznice za pismenost odraslih (seminar/delavnica) 17. -18. 1. 10. -11. 1. 22. Otroci, povabljeni v knjiznico (seminar/delavnica) 17. lzobrazevanje uporabnikov knjiznic za iskanje informacij s pomocjo COBISS/OPAC (9.00-12.00) 18. lzobrazevanje uporabnikov knjiznic za iskanje po elektronskih informacijskih virih (12.00-15.00) 22.1. 22.1. 27. Knjiznicna statistika: splosnoizobrazevalne knjiznice 26. 1. FEBRUAR Datum Tecaj, seminar, delavnica ... 1.2 27. Knjiznicna statistika: visokosolske knjiznice 6.2. 27. Knjiznicna statistika: specialne knjiznice 12.2. 27. Knjiznicna statistika: solske knjiznice 12. -16.2. 1. Knjiga, knjiznice in knjiznicarstvo 22.2. 17. lzobrazevanje uporabnikov knjiznic za iskanje informacij s pomocjo COBISS/OPAC (9.00-12.00) 22.2. 18. lzobrazevanje uporabnikov knjiznic za iskanje po elektronskih informacijskih virih (12.00-15.00) MAREC Datum Tecaj, seminar, delavnica ... 5. -7.3. 6. Katalogizacija serijskih publikacij v sistemu COBISS 8. -9.3. 23. Human resource management in libraries and information centres (delavnica v angleskem jeziku) 12. -16.3. 2. lzgradnja in upravljanje knjiznicnih zbirk 19.3. 31. Predstavitev magistrskih in doktorskih del ter publikacij 20.3. 19. Uporaba in dostop podatkov na CD-ROM 21.3. 17. lzobrazevanje uporabnikov knjiznic za iskanje informacij s pomocjo COBISS/OPAC (9.00-12.00) 21.3. 18. lzobrazevanje uporabnikov knjiznic za iskanje po elektronskih informacijskih virih ( 12.00-15 .00) 22. -23.3. 14. Internet za zacetnike 26. -28.3. 5. Tecaj za bodoce aktivne udelezence sistema COBISS 29.3. 7. Obdelava kartografskega in slikovnega gradiva v sistemu CO BISS Letni program izobrazevanja, ki ga organizira lzobrazevalni center NUK, je nati­snjen v posebni publikaciji, ki jo prejmejo vsi narocniki Knjiznicarskih novic, ostali pa jo lahko narocijo v vloziscu NUK. Program bo dostopen tudi na spletni strani NUK. V Knjiznicarskih novicah bomo objavljali tromesecne preglede izobrazevalnih oblik, obvescali vas bomo o spremembah v programu, prav tako o novostih. V letosnjem letu zeli lzobrazevalni center dati se vecji poudarek kot dosedaj -per 38 Knji!nitarske novice 11 (2001) 1-2 manentnemu izobrazevanju knjiznicarjev in uporabnikov, zato bo poskusal med letom ta del izobrazevalnega programa se popestriti. Vabimo vas, da s svojimi predlogi pomagate oblikovati nas program. Melita Ambrozic, NUK NOVICE IZ CTK ELEKTRONSKE REVIJE CTK na spletnem naslovu http://www.ctk.uni-lj.si/revije.html · CTK je ena redkih slovenskih knjiznic, ki v bazi COBIB katalogizira tudi elek­tronske revije. Doslej so bile obdelane revije, ki so narocene pri zalozbah Wiley in Springer ter tiste, ki so Univerzi v Ljubljani dostopne preko servisa OCLC Fir­stSearch -Electronic Collections Online (ECO) . Od sredine oktobra lahko obis­kovalci spletne strani CTK uporabljajo za iskanje serijskih publikacij nov vmesnik, ki omogoca iskanje po osmih osnovnih strokovnih podrocjih in 35-ih ozjih stro­kovnih skupinah. Na voljo je abecedni seznam vseh revij, ki jih hrani CTK (4. 744 naslovov), abecedni seznam tekoce narocenih revij ( 1 . 304 naslovi) in seznam elektronskih revij ( 1 20 naslovov v polnem tekstu). lz zapisa je razvidno od kdaj, v kaksni obliki (tiskana ali online verzija) in kako je dolocena revija dostopna (ja­vno dostopna, samo iz prostorov CTK, za Univerzo v Ljubljani). Vsi podatki izvi­rajo iz zapisa za serijsko publikacijo v lokalnem katalogu COBISSCTK in se vne­sejo ob katalogizaciji. Dodatne informacije: Lidija Vodopivec, dr. Uros Kunaver, Centralna tehniska knjiznica Univerze v Ljubljani. 3. 12. 2000 -DAN ODRTIH VRAT V okviru akcije Ministrstva za kulturo Presernovo leto 2000 smo v CTK-ju pri­pravili dan odprtih vrat s spremljevalnim sporedom. Vodja INDOK oddelka Mira Lebez je pripravila bogato razstavo novejsih knjig , revij in CD-ROMov s podrocja astronomije, ki jih hrani CTK. lnformator Miro Pusnik je izvedel delavnico o izde­lavi spletnih strani. Njegov online prirocnik Naucite se izdelati spletno stran je dosegljiv na naslovu http://www.ctk.uni-lj.si/Publikacije/2000/HTML-online/. Sledilo je krajse predavanje Milosa Krmelja o najnovejsih izsledkih pri raziskovan­ju Marsa. Program so zakljucili studenti Fakultete za racunalnistvo in informatiko Bostjan Pate, Rok Tome, Kristjan Rovsek in Boris Simoncic, ki so predstavili svoj projekt Clovek proti Marsu. Zanj so kot prvi Neamericani leta 1999 prejeli priz­nanje na natecaju NASA Student lnvolvment Program. Naloga, ki je temeljila pre­tezno na virih zbranih s pomocjo interneta, je dokaz o pomenu tega medija v izobrazevanju. Knjiznico je to nedeljo obiskalo okrog petdeset ljudi. 14. 12. 2000 -DRZAVNO ODLIKOVANJE CASTNI ZNAK SVOBODE REPUBLIKE SLOVENIJE Predsednik Republike Slovenije Milan Kucan je Centralno tehnisko knjiznico Uni­verze v Ljubljani ob njeni 50-letnici odlikoval s castnim znakom svobode RS za prispevek k razvoju knjiznicne in informacijske dejavnosti, posebej za njeno zas­luzno vlogo pri uresnicevanju univerzitetnega studija in raziskovalnega dela. Ena­ko odlikovanje je prejela tudi Nada Cucnik Majcen, ravnateljica CTK-ja v letih 1983-1 990 . Mojca Dolgan-Petric, CTK NOVICE IZ KNJIZNICE PREZ/HOV VORANC, LJUBLJANA SLIKARSKA RAZSTAVA 11 lz slikarske mape v senci Triglava 11 Akademski slikar Veljko Toman se je rodil leta 1944 v Splitu. Studij slikarstva je koncal I eta 1971 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Mak­simu Sedeju. Leta 1975 je zakljucil specialko na restavratorstvu in konzervators­tvu pri prof. Mirku Subicu. Razplet med restavratorstvom in likovnim ustvarjan­jem Veljko Toman izzareva izrazit temperament slikarja kolorista, ki aktivno po­sega v vedno nova slikarska spoznanja v katerih podozivlja harmonijo barvnih iger narave. Njegov slikarski opus je zaznamovan z ljubeznijo do krajine kot os­novnega motiva ter pozitivnim odnosom do narave iz katerih umetnik crpa nav­dih za svoje impresije. Lahko recemo, da umetnikova dela zaznamuje izrazit kolo­rizem, ki izzareva podozivelo harmonijo barv v naravnem okolju in energija, ki jo clovek lahko crpa samo v svojem sozvocju s svetom, ki ga obdaja. Veljko Toman je imel do sedaj ze 1 04 samostojne razstave, s svojimi deli pa je sodeloval pri vec kot 150 skupinskih razstavah. Na tokratni samostojni razstavi se Veljko To­man v galeriji Knjiznice Prezihov Voranc predstavlja s ciklusom del, ki so nastala v letu 2000 v mednarodni slikarski koloniji posveceni lepotam Julijskih Alp . Odprtje razstave bo glasbeno obogatil duet flavt Jerce Novak in Maje Sendi pod mentorstvom prof. A. Blazeke. Spremne besede k razstavi bo imel France Zupan. Odprtje slikarske razstave Veljka Tomana bo v ponedeljek 15.1.2000 ob 18. uri v galerijskem prostoru Knjiznice na Trzaski 4 7 /a. Razstava bo odprta od 15.1. do 2.2. 2001. Ogled je mozen vsak dan od 8. do 19. ure (ob sobotah do 13. ure). Vstop je prost! Vljudno vabljeni! 40 Knjiinit;arske novice 11(2001 I 1-2 POTOPISNO PREDAVNJE Z DIAPOZITIVI PETRA ERZENA IN KAT JE KERIN "Afrika -Zimbabve, Botcvana in Namibija" 22. januar 2001 ob 18.00 Potopisno predavanje bo imelo poudarek na stevilnih naravnih znamenitostih tega sorazmerno nedotaknjenega podrocja jugozahodne Afrike. Na tern podrocju se je zaradi ustanovitve stevilnih narodnih parkov in mednarodne pomoci ohrani­lo prvobitno naravno okolje in stevilne zivalske in rastlinske vrste, ki so na drugih podrocjih Afrike ze skoraj izginile. Med te znamenitosti sodijo nedotaknjena delta reke Okavango v Botcvani, Viktorijini slapovi, reka Zambezi, puscava Namib, Fish River Canyon in narodni park Etosha. Predavanje bo govorili tudi o puscavi Kalahari in njenem edinstvenem zivalskem svetu. Poleg samih naravnih znamenitosti bo poudarek predavanja tudi na predstavit­vi zadnjih ostankov prvobitnih plemenskih skupnosti in izginjajocem tradicional­nem nacinu nomadskega zivljenja, ki se je se ohranilo v severni Namibiji pri pie­menu Himb in nomadskih Busmanih. Plemena Busmanov in Hotentotov kot zadb­jih ostankov prastare rase prvobitnih afriskih staroselcev, so svoj tradicionalni nacin nomadskega zivljenja in plemenske organiziranosti uspela ohraniti predv­sem zaradi geografske izoliranosti tega podrocja, vendar danes s prodorom turi­zma in seveda politicnih dejavnikov tudi ta podrocja dozivljajo korenite spre­membe. Namibijo je pretresla dolgoletna drzavljanska vojna, vsa ostala omenjena podrocja pa so v zadnjem casu zelo prizadeta zaradi prave epidemije AIDSA, ki predstavlja ravno na obmocju srednje in juzne Afrike eno najvecjih demografsko -druzbenih tragedij tega kontinenta. Potopisno predavnje bo spremljala avtenticna afriska glasba. Potopisno preda­vanje Petra Erzena in Katje Kerin bo v ponedeljek 22.1.2000 ob 18. uri v galerij­skem prostoru Knjiznice na Trzaski 4 7 /a. Vstop je prost! Vljudno vabljeni! NOVICE IZ KNJIZNICE A. T. LINHARTA RADOVLJICA Najbolj brane knjige -odrasli -december 2000 1 . Clark Mary Higgins Naj ti recem ljubica 2. Coelho Paulo Alkimist 3. Sheldon Sidney Nie ni vecno 4. Steel Danielle Pet dni v Parizu 5. Clark Mary Higgins Ne joci, ljubljena moja 6. Clark Mary Higgins V mesecini si lepa 7. Grisham John Druzabnik 8. Cornwell Patricia D. Dokaz 9. Sheldon Sidney Nebo, polno zvezd 10. Walters Minette Odmev 11 . Andrews V. C. Ugrabljena 12. Clark Mary Higgins Tujec opazuje 1 3. Leonard Elmore Rumov punc 14. Marr John S. Enajsta nadloga 1 5. Walters Minette Ki parka 41 Najbolj brane knjige -mladina -december 2000 1 . Ro w/ing J. K. Harry Potter. Jetnik iz Azkabana 2. Rowling J. K. Harry Potter. Dvorana skrivnosti Postanimo nevidni 3. Stine R. L. Ne hodite v klet 4. Stine R. L. 5. Stine R. L. Noc, ko je lutka ozivela 6. Novak B. Bela past 7. Stine R. L. Dobrodosli v mrtvi hisi 8. Stine R. L. Prekletstvo mumijine grobnice 9. Vidmar Janja Debeluska 10. Pecjak Vid Drejcek in trije marsovcki 1 1 . Stine R. L. Demonska kri 1 2. Muck Desa Lazniva Suzi 13. Pregl S. Geniji v kratkih hlacah 14. Clark Margaret Na novi poti 1 5. Suhodolcan Primoi Ranta vraca udarec! Najbolj poslusane zgoscenke -december 2000 1. Corrs In Blue (V2050) 2. Oreiro Natalia Natalia Oreiro (V2045) 3. Corrs Unplugged (2031) 4. Angels of the Sea (V2090) 5. Rocky Mountain Suite (V2084) 6. Boney M. The Most Beautiful Christmas Songs of the World 7. Friends Again 8. Power Mix 9. Raindance (V2093) 10. Bon Jovi Crush (V2041) 11 . Foxi Teens Naj pada zdaj dez (V1789) 1 2. Guano Apes Don't Give Me Names (V2056) 13. Him Razorblade Romance (V2029) 14. Houston Whitney The Greatest Hits (V2052) 15. Jones Tom Reload (V2048) Prireditve v februarju 2001 TORKOVI VECERI vedno ob 19. 30 6. 2. "Preseren prevajalec in Preseren, preveden v anglescino" Vecer v izvedbi Unhartovega odra, ki predstavlja Franceta Preserna kot mojstrskega prevajalca Burgerjeve Lenore in velikega pesnika Sonetnega venca, tokrat izvedenega v slovenscini in anglescini . Gostujeta radijski in televizijski voditelj Janez Dolinar. Rezija Alenka Bole Vrabec. 13. 2. "Cez gorati Atlas po maroski Sahari" Bogata marosko zgodovino in raznoliko pokrajino od alpskih podob go­ratega Atlasa do neskoncnih sipin Sahare bo ob diapozitivih predstavil Mare Ogris. 20. 2. "Bolezen, moj ucitelj" 0 Breussovi dieti proti raku in drugacnem pogledu na tezave, s katerimi se srecamo v zivljenju, bo predavala Miroslava Novak. KnjiiniCarske novice 11 (2001) 1-2 42 27. 2. "Otroci dveh domovin" Predavatelj dr. Zvone Zigon nam bo ob diapozitivih priblizal zgodo­vino, sedanjost in morda prihodnost slovenstva v izseljenstvu. Avtor bo predstavil svoje delo z izseljenci in knjigo 0troci dveh do­ movin, posveceno predvsem potomcem slovenskih izseljencev. cetrtek, 15. 2. POGOVOR O KNJIGAH ob 10.30 Vsak tretji cetrtek se srecujemo in pogovarjamo o zanimivih novih in malo manj novih knjigah. Vabljeni! OTROSKE PRIREDITVE cetrtki ob 17. 00 1. 2. "Rdeca kapica" (J . in W. Grimm); lutkovna igrica za otroke, stare vsaj 3 leta. Gostuje lutkar Bostjan Sever iz Kranja. 15. 2. "Zgodba o Turjaski Rozamundi" (F. Preseren). Ustvarjalna delav­nica za najmlajse z Alenko Bole Vrabec in Anamarijo Nuso Mulej. 22. 2. "Trump!" (N. Butterworth). Pravljicno uro za otroke, stare vsaj 4 leta, bo pripravila Majda Vojvoda. ves mesec Otroska ilustracija meseca V sodelovanju z Galerijo Sivceva hisa smo pripravili razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorja Lucijana Rescica. 5. -28. 2. Preseren v otroski risbi Razstava likovnih izdelkov ucencev iz oddelkov podaljsane­ga bivanja OS A. T. Linharta iz Radovljice. Enota Knjiinica 8/aia Kumerdeja Bled Najbolj brane knjige -odrasli -december 2000 1 . Clark Mary Higgins Se se bova srecala 2. Quick Amanda Ljubica 3. Steel Daniele Pet dni v Parizu 4. Walters Minette Odmev 5. Quick Amanda Zapeljevanje 6. Stine R. L. Nasmehni se in umri 7. Clark Mary Higgins Kje sta otroka 8. Morgan Marlo lmenovali so jo dvoje src 9. Clark Mary Higgins Razdrta zibelka 10. Coelho Paulo Alkimist 11 . Evans Nicholas Sepetati konjem · 1 2. Garland Alex Obala 1 3. Grisham John Odvetnik ulice 14. Koontz Dean R. Ne boj se 1 5. Sheldon Sidney Nebo, polno zvezd Najbolj brane knjige-mladina -december 2000 1 . Stine R. L. Prekletstvo mumijine grobnice 2. Stine R. L. Dobrodosli v mrtvi hisi 3. Rowling J . K. Harry Potter. Kamen modrosti 4. Stine R.L Demonska kri Knji2nifarske novice 11 (2001) 1 ·2 43 Ne hodite v klet Postanimo nevidni 5. Stine R. L. 6. Stine R. L. 7. Cankar I. Maje zivljenje 8. lngolic Anton Decek z dvema imenoma 9. Rowling J. K. Harry Potter. Jetnik iz Azkabana 10. Stine R.L. Noc, ko je lutka ozivela 11 . Jurcic J. Darnen 1 2. Vidmar Janja Debeluska 13. Mate Miha Babica v supergah 1 4. Scheffler Urse/ Poljubcek za sestrico 1 5. Suhodolcan Leopold Skriti dnevnik Najbo/j gledane videokasete -december 2000 1. Krtkova dobra de/a 3 2. Sloncek Benjamin 3. Noetova barka 4. ---a je to! 4 5. Pocahontas 6. Krtkova dobra de/a 2 7. Pingvin Pingo 8. Titanic 9. Austin Powers 10. Heidi 11 . Home alone 1 = Sam doma 1 12. Passport to Paris = Avantura v Parizu 13. Patriot 14. Pippi Longstocking = Pika Nogavicka 1 5. Sloncek Benjamin : Srecanje z Boiickom Prireditve v februarju 2001 PRAVLJICA ZA 0TROKE vsak 3. petek v mesecu ob 17. 00 16. 2. "Trump!" (Nick Butterworth) . Pravljicno uro za otroke, stare vsaj 4 leta, bo pripravila Majda Vojvoda. BLEJSKI VECER vsak 3. petek v mesecu ob 19. 30 16. 2. "Sahara Raid 2000" Pustolovsko voznjo s terenskimi vozili prek saharske puscave nam bo ob diapozitivih predstavila Alenka Simnic z Bleda. Za pokusino ponujamo odlomek iz njenega dnevnika: " ... menjamo gumo in spet naprej. Trese nas vedno bo/j. Bodo jeepi zdriali take obremenitve? Zdi se mi, da sem vec pod stropom, kot na sedeiu. Dobro cutim iulje na dlaneh, ko se skusam kar najbolje driati. Nenadoma kratko sporocilo Misota, ki vozi na celu ko/o­ne: »Stoj, ni vec ceste!« Ustavimo se na robu, kjer je odneslo cesto ... " ves mesec 0troska ilustracija meseca V sodelovanju z Galerijo Sivceva hisa smo pripravili razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorke Jelke Reichman. - 44 Knjifni?:arske novice 11 (2001 J 1 ·2 -ci4 ves mesece "Moie roke pismu" Razstavo o Presernih in Radovljici od 15. do 19. stoletja sta prip ravila Stane Adam in Jure Sinobad. ENOTA KNJIZNICA BOHINJSKA BISTRICA Najbolj brane knjige -odrasli -november 2000 1. Walters Minette Valolom 2. Quick Amanda Ljubica 3. MORGAN MARLO lmenovali so jo dvoje src 4. Simmel Johannes M. Sanjaj nemogoce sanje 5. Steel Danielle Pet dni v Parizu 6. Follett Ken Moz iz Sankt Petersburga 7. Sheldon Sidney Prekrizani nacrti 8. Beishir Norma Pies bogov 9. Clark Mary Higgins Moja si 10. Clark Mary Higgins Tujec opazuje 11 . Harris Thomas Hannibal 1 2. Marinina Aleksandra Posmrtna podoba 1 3. Modic Mas a Pecina smrti 14. Quick Amanda Zapeljevanje 1 5. Steel Danielle lzginil je Najbolj brane knjige -mladina -november 2000 1 . Stine R. L. Postanimo nevidni 2 .Bacha ran Nicole Kako sva svojim otrokom razlozila ljubezen 3. Stine R. L. Demonska kri 4. Ullrich Hortense Ne poljubljaj carovnic 5. Rowling J. K. Harry Potter. Jetnik iz Azkabana 6. Stine R. L. Ne hodite v klet 7. Duhovi na delu 8. Disney Walt Nenavadna potovanja 9. Goscinny Rene Asterix legionar 10. Knister Mala carovnica lili postane detektivka 11 . Kovic Kajetan Maj prijatelj Piki Jakob 12. Pavcek Tone Majnice 1 3. Pennac Daniel Pasje zivljenje 14. Rowling J. K. Harry Potter. Dvorana skrivnosti 15. Stine R. L. Dobrodosli v mrtvi hisi Prireditve v februarju 2001 OTROSKE PRIREDITVE vsako 1. in 2. sredo v mesecu ob 17.00 7. 2. "Rdeca kapica" (J. In W. Grimm); lutkovna Igrica za otroke, stare vsaj 3 leta. Gostuje lutkar Bostjan Sever iz Kranja. 14. 2. "Trump!" (Nick Butterworth). Pravljicno uro za otroke, stare vsaj 4 leta, bo pripravila Majda Vojvoda. 45 Knjifni(:arske novice 11 (2001 I 1-2 "Harry Potter" Privrzenke in privrzenci Harryja Potterja se 21. 2. bodo lahko pomerili v kvizu, ki ga bosta pripravili Silva Kos in Barbara Vrecko. ves mesec Otroska ilustracija meseca V sodelovanju z Galerijo Sivceva hisa smo pripravili razstavo origi­ nalne ilustracije in knjig ilustratorja Rudija Skocirja. ves mesec "Moie roke pismu" Razstavo o Presernih in Radovljici od 1 5. do 1 9. stoletja sta pri­ pravila Stane Adam in Jure Sinobad . NOVICE IZ KNJIZNICE TONETA SELISKARJA TRBOVLJE februar 2001 PRIREDITVE NA ODDELKU ZA ODRASLE 5.-16. Razstava: Portret dr. Franceta Preserna 22. Literarni vecer z gospo Jofo Ocepek ob 19. 00 Gospa Joza Ocepek bo predstavila svojo pesnisko zbirko z naslovom Jabolcne in soncne pesmi za vsak dan . Pogovor z njo bo vodila Ivana Laharnar. 19.2.-2.3. Razstava: Pust med nami Otroci iz Osnovne sole Alojza Hohkrauta bodo pripravili raz­stavo na temo beneskih pustnih mask. PRIREDITVE NA ODDELKU ZA MLADINO srede ob 17. 00 Pravljicne ure 7. Mali skrat plenicata (B. Spathelf) Pravljicna ura za otroke, stare od 3 do 5 let. Pripravila jo je knjiznicarka Simona Solina. 14. Predrzni tat (U. Weigelt) Pravljicna ura za otroke, stare od 6 do 1 0 let. Pripravila jo je knjiznicarka Simona Solina. 28. Pticje strasilo (Bernadette) Pravljicna ura za otroke, stare od 6 do 10 let. Pripravila jo je knjiznicarka Vida Vozel. Kreativna delavnica 21. Pustne maske Zabavna kreativna delavnica za otroke, stare od 5 do 10 let. Skupaj z otroki bosta ustvarjali knjiznicarki Vida Vozel in Simona Solina. Knjifnil::arske novice 11 (2001 l 1 ·2 46 5. NOVICE IZ MA TICNE KNJIZNICE KAMNIK februar 2001 Kamniski vecer ob 19. 00 Ob slovenskem kulturnem prazniku Maticna knjiznica Kamnik in Hal interactivevabita na Kamniski vecer s predstavitvijo interaktiv­ne knjige Veronika z Malega gradu. Svobodna umetnica -pous­tvarjalka ljudskega izrocila Ljoba Jenee vas bo s psemijo in besedo popeljala v svet ljudskega izrocila. lnteraktivno knjigo si baste lah­ko tudi sami ogledali na racunalnikih v avli knjiznice. Priloga Knjiznicarskih novic 11(2001) 1-2 Strokovno posvetovanje ZBDS "DIGITALNA KNJIZNICA" Naslov referata: Avtor: Naslov delovne organizacije: Tel., fax: E -ma i I: KI ju c n e besede: lzvlecek (do 200 besed): Prijavnico posljite najkasneje do 6. aprila 2001 na naslov: ZBDS, organizacijski odbor posvetovanja, Turjaska 1, 1000 Ljubljana. Inter/ending Priloga Knjizni~arskih novic 11 (2001 )1-2 & Document Supply An International Conference 1-5 October 2001 Conference Centre Ljubljana, Slovenia Organised jointly by the National and University Library, Ljubljana and the /FLA Office for International Lending Call for Papers 7th The Interlending and Document Supply International Conference continues the tradition started in 1988. Each of the previous conferences have attracted almost 200 delegates from 40 different countries. Co-operation with other players has always been crucial to effective interlibrary loan and document supply. Traditional partners in resource sharing have always been other libraries, and more recently, commercial document suppliers. Increasingly, however, the boundaries between traditional interlibrary loan and commercial electronic access are becoming less defined, and the work of the ILL department brings it into contact with a range of other players: publishers, of course, but also rights organisations, library consortia, and developers of technical systems and services. In other areas, the services offered by the ILL department may overlap with those offered by archives, book distributors or repository libraries. As well as providing an update on emerging ILL trends and challenges and taking a look at current practice, this conference aims to look beyond traditional document suppliers to include services offered by other resource providers. Theme: Providing access through co-operation The Programme Committee invites papers from all those engaged in the field of interlibrary loan, document supply or related activities. Possible topics may include: • Publisher licences & general co-operation with publishers • ILL provision via licensed access to electronic journals • Managing authors' rights and related copyright issues • Consortia! resource sharing • Reference linking • Balancing ILL services from print and electronic sources All enquiries to IFLA Office for International Lending, Office for 11111 c/o The British Library International Boston Spa, Wetherby, West Yorkshire LS23 7BQ, United Kingdom Lending Tel: -t44 (0) 1937 546254 Fax: +44 (0) 1937 546478 E-mail: ifla@bl.uk 0[1111.1 11111 • Links with archives and repository libraries • Book distributors and redistribution agents • Accessing documents published in developing countries • Narrowing the information divide • Standards and guidelines • Statistics gathering -what is collected, to what purpose • Performance measurement • Unmediated document delivery • Challenges to accessing material from specific countries This list is not exhaustive and papers received on other related subjects will be considered. HOW TO SUBMIT A PROPOSAL The deadline for the receipt of abstracts is 16 February 2001 Abstracts may be submitted by fax, email or hard copy. Abstracts and final papers must be written in English. Proposals should include: • Proposed title • Abstract of 400 -500 words • Name of author/presenter • Position or title of author/presenter • Employer or affiliated institution • Mailing address • Telephone/fax numbers • Email address Acceptance of proposals will be notified by 31 March 2001 The conference papers will be published approximately 12 weeks after the conference and all speakers will be asked to provide a full written paper at the time of the conference. The published version of a paper may be longer or more detailed than the version presented at the conference and may include references and illustrations not used at the conference. The final version will be edited from a linguistic and grammatical viewpoint but not for content. Proposals should be submitted to Pauline Connolly at pauline.connolly@bl.uk or to the address shown overleaf. We regret that we are not able to provide financial support for paper presenters to attend the conference. WORKSHOPS We are exploring the possibility of running one or more half-day hands-on workshops at the National and University Library IT Training Suite. The Programme Committee will be pleased to consider proposals to run practical sessions relating to document delivery services, ILL management systems etc. EXHIBITION An exhibition will be held at the Conference Centre. Potential exhibitors are invited to contact Pauline Connolly for further details. • - Priloga Knjiznicarskih novic 11(2001) 1-2 BRALNO DRUSTVO SLOVENIJE Poljanska 28 1 000 LJUBLJANA Tel.:01 3005137/01 3005179 Faks: 01 3005 199 4. STROKOVNO POSVETOVANJE BRALNEGA DRUSTVA SLOVENIJE Ljubljana, 19. in 20. april 2001 Svoje 4. strokovno posvetovanje se je Upravni odbor BDS odlocil nameniti razlicnim vrstam/oblikam branja. RAZLICNE VRSTE BRANJA TERJAJO RAZVIJANJE RAZLICNIH BRALNIH STRA TEGIJ Beremo lahko na razlicne nacine in v tern smislu lahko recemo, da je mogoce razlocevati razlicne vrste/oblike branja. Ker gre pri tern vedno za posameznikovo branje dolocenega besedila, lahko govorimo o razlicnih vrstah branja glede na razne zvrsti besedil in o razlicnih stopnjah bralnega razumevanja glede na bralcevo razvojno stopnjo oz. starost in/ali posebno zanimanje. Upostevanje vseh dejavnikov, ki vplivajo na branje, in dejstva, da je tudi isto besedilo mogoce brati na razlicne nacine (bodisi namerno zaradi posebnega zanimanja bodisi nakljucno zaradi nepoznavanja zvrsti besedila), bi narekovalo domala nepregledno kategorizacijo moznih in razlocljivih vrst branja. Zato bomo za potrebe nasega posvetovanja le-to poenostavili tako, da bomo nekatere vrste branja okvirno opredelili glede na tiste zvrsti besedil, ki jih najpogosteje srecujemo v soli in po njej. Vse udelezence, ki zelijo predstaviti svoje delo in ali raziskave na podrocju poucevanja branja in usvajanja ali dograjevanja bralne sposobnosti za posamezne zvrsti besedil, prosimo, da v naslovu ali podnaslovu prijave oznacijo se solsko ali drugacno raven pouka in druge oblike dela glede na ucence oz. udelezence v procesu izobrazevanja. Glede na besedila se zdi smiselno razlocevati med naslednjimi vrstami branja: branje pravljic branje leposlovja branje solskih besedil, ucbenikov in studijskih gradiv branje poljudnoznanstvenih in znanstvenih besedil branje casopisov in dnevnega tiska, porocil in drugih informativnih besedil razbiranje vizualno podprte pripovedi TV in filma razbiranje hiperteksta/nadbesedila in medmrezja branje v tujem jeziku hitra branja (preskakovanje, preletavanje oz. scanning in skimming) ... Razlocevanje med posebnostmi pri branju, ki jih spodbujajo nastete vrste besedil, je smiselno, ker nam omogoca boljse usmerjanje razvoja celostne bralne zmoznosti, razmislek o ustreznosti posameznih bralnih tehnik in strategij, premislek in primerjavo pomena posameznih sestavin prebranega, uporabo in nadgradnjo ze usvojene bralne strategije pri drugih vrstah branja. S stalisca posameznega bralca je poznavanje raznih vrst branja funkcionalno, ker mu pomaga uravnavati branje glede na zvrst besedila in lastne potrebe v dolocenih okoliscinah in s tern boljse razumevanje in prihranek casa. S Priloga Knjiznicarskih novic 11 (2001) 1-2 stalisca pouka branja pa je poznavanje vseh moznosti branja potrebno za usmerjanje razvoja celostne bralne zmoznosti, ki omogoca uspesno branje razlicnih vrst besedil. Poleg obravnav posameznih vrst branja so dobrodosle tudi predstavitve razlik med njimi, porocila o akcijskem raziskovanju, o delu z ucenci ter o njihovih bralnih odzivih, opisi posameznih sestavin branja pri razlicnih vrstah branja in na razlicnih ravneh pouka. Zelimo, da bi udelezenci posvetovanja s svojimi prispevki omogocili pogovor o cim vec moznostih branja in z izmenjavo izkusenj in znanj prispevali k cim bolj ucinkovitemu sirjenju in razvijanju mnogostranske bralne zmoznosti pri nas. Vabimo vas, da se predstavite z referatom (plenarno predavanje, okrogla miza) ali s posterjem, spregovorite o svojih strokovnih izkusnjah ter razmisljanju o branju in razvijanju bralnih zmoznosti. Vasa prijavo (obrazec je v prilogi) pricakujemo do 10. marca 2001 na naslov Bralno drustvo Slovenije, Poljanska 28, Ljubljana. Referat posljite na isti naslo v do 10 aprila 2001. Predsednica BDS dr. META GROSMAN Priloga Knjiznicarskih novic 11 (2001) 1-2 STROKOVNO POSVETOVANJE BRALNEGA DRUSTVA SLOVENIJE RAZLICNE VRSTE BRANJA TERJAJO RAZVIJANJE RAZLICNJH BRALNIH STRA TEGIJ Ljubljana, 19./20. april 2001 (Prijavnico posljite do 10. marca na naslov Bra/no drustvo S/ovenije, Poljanska 28, Ljubljana.) Naslov referata Avtor ___________________________ _ Domaci naslov Telefon Sluzbeni naslov Telefon Fa ks Vsebinska predstavitev (do 200 besed)