u Z63. iteviiKo. g LJUBIM v soDoto n. noventora iez3. Leto lui. izbaj« nak dan popoldno, UvMinAl nadolia la prazaik«. ratl: do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit rot 4 1 D 50 p, večjl Inserat! pe«t vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklnme, prekllci petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženltne ponudbe beseđa 75 p. Popuši le pri naročillh od 11 objav naprej. — InseratnI davek poscbej. Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži znaraka 2a odgovor. IlpravnUtvo „Slo*. Naroda" ia „Narodna tiskara«" Enaflova oUca li 5, priUleno. - Tetefoo tt. 304. ĐrMnlatro »Slov. flarods* Saanova oUoa ft. I, L aadstropi« Telaioa atev. 34. Dopis« »prelama I« podpU*** *• ««dost*o lra«kovaao. ^T" «©*•#*••* ft* na vrsta. 91 laT Posam^zns Stevilks: ~^M v Jitgoslavlfl vse dnl po Din 1-— v inozemstvu navadne dnl Oln t, nadolje Din V2S Poltnlna platana v gotovini. Slovenski Narod* velja: ^ JtJi;»itiTl]l V 1 g ottmttT« v Liubijanl • po poiti 6 . ...... 3....... 1 ....... Pri mofebftnem poviSanfn t Novi naročniki nai pošliejo v pvrv Na »amo nismena naročila hre? Din 144*— . 72-. 36— . 12--(• \mn dalfš.i \č naro!nino \ postatve ilenar Din 144 — . 72-— 36'— . 12--naročnlna Jopl redno $aB~ i* se ne mor< Din ?64-— . 132- -66-po nikitn d Parcelacija in opozicija. Iz Beograda poročajo, da so v no-tranjem ministrstvu izdelali predlog, po katerem naj se v najkrajšem času izvede parcelacija teritorijev zagrebške te ljubljanske pokrajinske oblasti. Po tem nacrtu se v skladu z ustavnimi in samoupravnimi zakoni Hrvatska raz-deli na štirl Slovenija na dve oblasti. Vest postaja politično zanimiva sele po nacrtu, ki namerava pri zagrebški in ljubljanski županski oblasti upeljati ne-kake ministerijalne delegate. Delegati bi samostalno urejevali in odločali o neposrednih zadevah podrejenih teritorijev in sicer naj na zagrebške delegate odpadejo štiri hrvatske oblasti, medtem ko bi se obe slovenski podredili ljubljanski delegaciji. Na ta način namera-vajo vzdržati celino hrvatskih in slovenskih krajev in ustvariti prehodno stanje v notranji poHtiki, ki bi po eni strani zadovoljevalo osnovne državne rakone, po drugi strani pa pomirjevalo sedanjo hrvatsko-slovensko apozicijo bi borbo za Široke samoupravne organizacije. V glavnem pa bi se po tem nacrtu zadostilo tuđi v Beogradu priznavani potrebi administrativne dekoncentracije. Nacrt lahko imenujemo s kratko oznako ministerijalne dekoncentracije. To so glavne poteze novega nacrta, Iraterega treba iz ozirov na naša pereca državna, notranjepolitična in strankar-ska vprašanja premisliti tn primerno presoditi, da spoznamo njegovo realno vrednost. Ne borno se seveda spuščaR v razmatranje državnopravnih problemov ter razlskovali, kakšno ministerijalno dekoncentracijo dovoljujejo sedaj ve-ljavni ustavni in samoupravni zakoni. Lahko se zadovoljimo s trditvijo, da slična vprašanja odviše* samo od političnih in parlamentarnih razlogov. Za take koncesije se vedno najdejo pravne vtemeljitve, ki nišo kontradiktorne-ga značaja z že veljavnimi zakoni. Mar-sikaj je videti kot zmrcvarjen izhod, kar je v resnici po praktičnem poizkusu zaokrožena izpopolnitev, idealni na-stavek. Ore nam za notranjepolitične po-sledice takega nacrta in za njegov po-men pri reševanju današnjega opozi-cijskega problema v naši državi. V tem oziru je treba pomisliti, da tvori jedro tega vprašanja baš neaktivnost, oziroma pasivnost opozidjonalnih poli-tikov, ki vzdrŽujejo v masah stalen od-por proti sodelovanjo z državno upravo in na ta način opasno nasprotje do jugoslovenske državne stavbe v njeni sedanjt sestavi In pravni vtemeljitvi. Oblastna razdelitev bo prisilila prizade-to prebivalstvo. da stopi k oblastni vo-Hlni Skrinjici in da dela v oblastni skup-SČini za svoje politične in državne nazore. KoČLfivo bi pa bilo, če bi Hrvali in slovenski klerikalci zlorabili oblastne skupščinc v deklaracijske in plebiscit-ne namene in bi tamkaj vodili hudo ob-strukcijsko in opozicijsko borbo zoper centralno vlado, oblastne župane in po najnove;šem nacrtu predvidevane mi-nisteriiaJne delegacije. Opozicija, ki je zaenkrat platonična in žumalistična, bi se prenesla na bolj realen teren. Popolnoma drug obraz dobe te mi-nisterijalne delegacije in z njimi izvedene oblastne razdelitve, ako se hrvatski in slovenski opozicijonalci odločijo za realno oblastno politiko in ako samoupravo uporabijo za to, Cemur je na-menjena. Ponovno smo že nagla§ali. da smatramo sedanjo platonično opozicijo za izgrešeno in sicer y prvi vrsti iz stališča mandatarjev, to je prizadetega prebivalstva, kojega dnevni gospodarski, socijalni in kulturni interesi nare-kujejo, da se poleg državnopravnih ciljev ščitijo rudi dnevni interesi, vsak-danje potrebe. Pri oblastnem poizkusu. pri oblastnem samoupravnem življeniu Hrvati in zlasti slov. klerikalci na dol-go ne bodo prenesli neplodne, samokritične opozicije. Prešli bodo preikoslej k pozitivnemu delu in čakali sele na podlagi oblastnih defektov in izkustev ter parlamentarnih situacij na revizijo-nistične realizacije. Za to prehodno do- bo aktivncga preizkuševanja oblastnih samouprav se nam vidijo ministerijalne delegacije srečna misel, ki bo v prvi vrsti dobrodošla naSim gospodarskim krogrom. Zaenkrat moramo *e po-Čakati, da se v ministrskem svetu do-ločijo podrobne kompetence teh mini-sterijalnih delegacij. Na to sele borno v stanu izračunati debrote za našo obrt, Industrijo in celokupno gospodarstvo, ako bo neposredno in na licu gospodar-skega obratovanja imelo pri roki mi-nisterijaine strokovnjake in lokalno poučene posrednike pri centralni vladi. Samoupravno razdelitev z dodatkom ministerijalnih delcRacij je torei z notranjepolitičnega vidika in z stališča hrvatskega in slovenskega gospodarstva in kulture toplo pozdraviti. V ustavnem vprašanju smo že itak izjavili, da ga zaenkrat ne smatramo za ak-rualnega, da pa nikakor ne prejudiciramo ustavnim izpremembam. ki bi jih krajša ali dal^ša, vedro pa istinita samoupravna izkuŠnja izkaza'ta kot neizbež-ne. Mi smo odločno zoper pot. ki liočc direktno revizijo ustade ter rajsrovana-mo izpremembo sele preko resničnih \z-kn^enj samoupravnih teks. Za to pre-izkušnio pa je misel ministcr'nalnih dclc-gacij posebno srečna in dobrodošla. Telefonska fti brzolaun^ norocila Državni proračun. Finančni zakon. — Južna železnica. — Beograd, 16. nov. (Izv.) K vče-rajšnjemu poročilu o dopoldanski seji prve sekcije finančnega odbora pripo-minjamo, da je sekcija odobrila rrnm-strskemu predsedniku 2,500.00 zlatih di-narjev kot dispozicrski fond. Na popol-danski seji se je razvila zelo dolgotrajna in živahna debata o takozvanem '»akordu Jnžne železnice«. Opozicija je zahte-vala od vladnih zastopnikov točna pojasnila o vsebini pogodbe. Pomočnik prometnega ministra je nato v dališem ekspozeju navedel vsebino sporazuma glede prevzema Južne železnice v državno režijo. Med drugim je omenU, da se po tem sporazumu obvezuje naša država takoj pri prevzema Izplačatl zne-sek 75 milfjonov frankoy, nadafie pa vsak mesec znesek 10 mTifionor. Opozicija je ugovarjala proti načina, kakor je vlada sklenila v Rimu sporazum glede Južne železnice. Očitala ic vladi, da se ni pobrigala za uzakon^enje pogodbe v narodni skupščini, vsled če-sar ni pravnega naslova za postavko v finančnemu zakonu. Finančni minister je izjavil, da ukrene popravo v tem smislu, da se zneski ne bodo plačevali iž rednih dohodkov, marveč iz naslova dopomil-nih kreditov. Opozicija je bila tuđi proti temu. Večina sekcije je nato sprejela predlog finančnega ministra na znanje. Tekom nadaline debate o Južni železnici se je ugotovilo. da t sporazumi], ki te predfožen, ni znesek točno doiočen r^o-de valute. Ne ve se, ali )« treba 10 mfll-Jonov plačevati t z'atHi frankih alt v zfatifi d*nar?«h. DaRe je b*1o tud! ugotov-Ijfeno, da odpade od te mesečne kvote znesek 4 m?f1k>noY ▼ fond za povzd'jjo tržaške luke. Sekciia je končno razprav-Ijala §e o nekaterih drugih kreditih ter danes nadaliuje razpravo o finančnem zakonu. Pričakovati je. da bo danes sekcija zaključila razpravo in tako dokončala povedeno ji delo. Medicinska fakulteta v Ljubljani — Beograd, 16. nov. (Tzv.) Druga sekciia finančnega odbora je včeraj. kakor je bilo javlieno, najprej razora vi iala o kreditih gtede univerz. za tem glede bibliotek, arhivov in muzejev. Sekciia je znatno izbolišala kredite beogradski in zagrebŠVi univerzi. Za biblioteke teh dveh univerz so se krediti zvišali na 100.000 dinarjev. dočim je ostal kredit za seminarje, institute in biblioteke ljubljanske univerze skorai isti. Od vlade predloženi proračun izkazuje za razne redne in izredne teoretske in praktične potrebe znanstvenega značaia univerze znesek 895 000 dinariev. Zanimivo je da se nahaja v vladnem nacrtu tuđi postavka za potrebe teološke fakultete pod partijo 309 3 znesek 20.000 in potem med izrednirrri izdatki ravno tako znesek 20.000. Medicinska fakulteta pa je bila v nacrtu popolnoma izpuščena. Na odločno zahtevo in že na pre šnjo intervencijo merodajnih činiteljev je I. sekcija crtala znani § S3. finanČneca zakona in je druga sekcija na včeraišnji seji povišnla kredrt l.iublian^ki univerzi sledeče: za kurjavo in razsvetljavo od 200 na 215.000. tehnični fakulteti v znanstvene svrhe od 250 na 300 000 hi medicinski fakulteti kredit 250.000, dočim je zagrebška medicinska fakulteta prejela za razne nove adaptaclie 500.000 dinarjev. Za takozvane ljudske univerze je določen kredit 2 milijonov dinarjev. Sekcija je dale razpravliala o kniiž-nicah in muzeiih. Za licealni kniižnico ^' Ljubljani je določen kredit 170.000 dinarjev. Za vodstvo ar!ii-a v Ljubi;ani je določen znesek 20.001 dmnrjev. Sled-njič je sekciia sprejela krejite za muzeje z nekaterimi amenderventi. Za muzei v LjuMiani je odobren kredit v smislu proračuna v znesku 42? Vn dinarjev. za etnografski muzej šc posebej **.( <; di-rarjev. EKvSPOZE O imEDTTVI REK IN O MELIORACIJI ZEMLJIŠČ Krediti za osttšenje Cerkniškega jezera. Na včeraišnji seji III. sekcije je bila zakliučena razprava o proračunu polje-delskega ministrstva. Važna in zanimiva debata se je razvila o postavkah generalne direkcije voda. PolieJeiski minister in strokovni referenti so porabHi priliko, da so podali članom sekere zelo obširna po.iasnila o raznih načrtfli, kako namerava vlada izvršiti reffnlactio rek. Izpefjati p'ovne Todr»e zveze med Ja-dratrskrm, Ejreiskhn 1« Crnim morjem, ter kako namerava z dovolienimi mili-jonskimi krediti izvršiti molioraciio ne-rodovitne zrmlje. Poljedelski minister Mibtić je obširno razvil temeljne smer-nice rejT.ilaciiske in melioraciiske politike. Poliedelsko mir.istrstvo potrebuje več miliinnskc kredite v svrho ureditve rek in izvedbe melioraciiskih naortov, UKotavl aioč. da je ▼ naš! državi §e olrro« 1.200.000 ha !?ep1 odo vite zemfi«. Vlada namerava prihr»dnia leta pričeti z osuševaniem takozvanega Pop^veea ool.ia, Hutova in drugnh močvirij v Bosni in Hercegovini in namerava iz^'•esti rcfi^lacijo Neretve. Kakor v Bosni in Herccjjovtni tako tuđi izvr§! melioracijo v Ju?ni Srbiji in OMJŠenje Skaderske-g:a jezera, za kar potrebuic kredit 1 mi-liion 4^000 dinarjev. Palje potrobtije vlada 100 mHiionov kred'ta za izd<*Uvo naČrtov. kako «r>oj»t| J«d**fln?iVo, FireJ-sko !n Crno mor^e poto« plovnih rek In kanitoT. Strokovni referenti %n nato podali sekcili o vseh resrulaciiskih in meliora- djskih vpra§aniih pojasnila. Med drugim ie sekciia vzela na manje p^rn^iio. da so vsf nacrti ra osiiševanje Cerknlške-Ra jezera jjotovi |n da w t: delon priCna že spomladi pr!hodnlej?a leta. 7a renti-lac?|o rek Save. .Mure, Drave, KamnUSr« Bistrico, Savije In Ljti'nljanlce w je ? proračunu dofo^eni kredit od 2 milijonov zvišal na 12 mllPonov d'narjer. V svojem ekspozeju je dalja minister omenial veliki pomen vodnih xa-dru£. Za te zadmjfe naproša kredita v znesku 12 militonov dinarjev. Taka zadruga je ustanovljena v Zzornji SiSkl in v kratkem se ustanovi v DolnjI Len-davi za Prckmurje. Podpora vodnim za-drugam se določi na II milijonov dinarjev. Sekcija je nato odobrila vsc redne in izredne kredite v znesku 200,30-4.563 dinarjev z nekaterimi dopolnili. Obsodha po!kcvn?ka Gojkovića. Pet let težke ječe. — Beograd, 16. nov. (Izv.) Pred vrhovnim voja§k!m sodiS^cm se Je včeraj đo-poldnc. kakor smo žc Javili, pričcl* rtrpn-va proti po!ko\-ntkn OoJkoTK'u. ohtožen«n ra pa i« GofkovSća ra krrvesra pet»e* delikta, da k bf! član organizacije »Ujedf-njonje fT! MnrU. Sodllčo I« obsodllo pol-kovntka na pet let t«2ke Jede. V kazeti t« mu vra^una deset mesecev, Id J!h j« pr»-stal v aaporn v Prfzrcnu. Ra-zprava h bHa, zaključena ob 17.30 popohdne. Vesti iz Bolgarije. Bolgarija izplača naši državi 300 miljonov levov. — Amnestija. — Volilna kampanja. — Sofija, 15. nov. (Izv.) Jugo?lovet>-sko-bolzarska mešana komialhi nadaljul« svoje delo. Jugoslavenska dclecftc!}« )• sporo^ila, da bolzarska rlada M>r«j«m« predio? bolgarske dc?eeaciic flede hrpla«-la 300 mfHjonoY levov kot kompen-Kacfje ■« r^kv^z1ci>c y vojnem Čam. Kraljevina 5HS te sprejeia hnii preem SHS v Sofi.fi nf moicel pr»pr»čVre»ta. ixvzem5! InlcHaforie in voditelje. Ti bodo morali po zakonu odeovartatl ra svoie z!ninsko de-o 5 ttm, d» bo jx>- Claude Farrčre — prevel Miran Jare: Civiliziranci. Roman. 69 Rt so obpluli, zdaj so na prostem morju. Ob km pljuskajo valovi in briz^ajo pene. Tu ni več gozdov, ni več omotičnih vonjev; svež in ncdol-žen vetrič Iz daljav boza Fierceu čelo, suSi mu vlažni senci in mu vetri in pomiruje misli. V dalja vi ničesar ko noč; obzorje le slabo loči nebo In morje. Pa vendar ni tak temno; dež je prenehal, tn pa tam se trgrajo oblaki in skozi razpoke prisi-jejo zvezde in se prikradejo plahi lunini žarki. Vreme je ugodno. Na polunjeni vodni gladlni bodo kaj kmalu našli sovraznika. Najti sovražnika je vedno najtežje. Torpedovke drse tako nizko po vodi, da je njihov obzor zelo ozek. Devet noči od desetih premine v brezplodnem iskanju. K sreči sveti nocoj zaveznica luna, Le naprei, vm bo dobro uspelo. Torpedovke! St 412. ima dve ceri naJveCjen kalibra __ gtiristopetdeset milimetrov. Ncdvomno to ne bo dosti koristilo, kajti anglesTd topovi bodo že vse razčistili, predno bo li. 412. dosegla strelno razdaljo Devet vrstnih oklopnic, okoli stopctdcsct tri paJce debelih topov, povrh« pt šc Maxlm! — Saj res rudi »King Pdward« je zraven. Ficrce se živo spominja nordenfeidtskih topovt sUvja in yp- čerje ... Čudno! — Ne, topovi na torpedovkah ne bodo dosti koristili. Toda dobro bi pa le bilo, vreči se na »Kinga r3dwarda«, predno jfh sotražnik pre-svedra. Torpede so pripravljene, nabite in opremljene z užigalnim smodnikom; treba je le potegniti za vrvico in veliki, jekleni som se požene v valove na svoj plen. Vse je v redu. Fterce opazuje nočno obzorje in išče... i§če sovražnika. Sovražnik. Ćelo v srcu, ki *m je že lrmofjo po-dedovanih dvilizacij pomehkužilo, zveni ta be«:e-da še vedno divje in skrivtiostno ji pripevajo silni in barbarski odmevi SovraŽnfk. Rezek zvok, ki zapira v sebi žrve strahove CloveSke zverskosti od časor živalske^a boja dveh samcev v votlini, kl ju opazuje ponosita in boječa samica te drevesa, na katerem ždi — pa do straSnih vojn držav In konfederacij, ki dru ara proti drugi ščuvajo vse predsodke in pohlepe. So-vražnik. Neznanec, tujec, nasprotnik, ki ga je treba sovrmiit! In bali se. Sovražnik, ki ga moruno pobiti. Flerce iSCe sovrmžfttka. da ga ubije tn že ga je začenjal sovražki. Ootovo se trosijo skozi to vlažno, bojno noč divjl, pradavni mtesmit Zdaj so mu puhni!« v glavo ćelo domovinska čustva. Prejšnjl grofi Flercel to tuđi podili Angleže! Kaj, britanske oklopnice so se drznile liatreliti topove na franeoska tla? Pozor, to peče! Moj Bog, kako ie ta predigra nmčnal Ali se bodo 111 vto boč skri- valnico? Kako se morje pocrni, če jrre mimo lune nblak! Nekdai. že davnn — davno se ;e Fiercea v temi polastfla tesnobna grota. Kako ga je bilo ^trah. Če )e moral iz crne knjižnice v oni stari hiŠ; prinesti zvečer veliko knjigo s podonami. ki jo je rabfl za abecednik. Kako je že bHo ftne oni nem§ki vzsr^UMHci? Njeno Ime se Je crUs'lo na »a«... — Ka;? Osrcnj? Kje? Fh, !mit ni ni^e^ar... Ti krman* nn ^o res vsi enaki: 5e že predoJtro ^trm* v temo. zaraz' r> prav cotovo ktj. tako Vakor oni klasični mornar, ki je prvemu lunfnemu žarku na obzonu zaViical v nezdrav: »Rdeč ogenj. de«no nanrej!« Več «tolet?' so se temn vzkliku smejali. Tn zda« se j«? tuđi Fiercr zaslcdil, da se smeje v tej tesnobni nočl Prav gotovo ni ničesar. 2e trikrat so torpe-dovko opisale pot okrog Sv. Jakoba v vedno več-iih polkrogih. Saj to ni skrivalnioa. to Je sleDomi-§enje. Ta luna fene človeka v obup! Vsakih prt minut se po morj« brzo razprSi nekaj žarkov. da «e latetn tema še podvodi. Ne, saj ni nobene^a Angleža! K vragu! NafbrŽe so se ob solnfnem zahod« oddalMli od obale. Treba jih bo loviti po Si-rokem morju, toda to iskanie po neznanem je ne-vam». Toda, vedno se pač ne bodo izvijali! AI' »e smrt, reSilna smrt res tako najajiva m obotav-Ijajoča se? Kaj? Jntri naj rpet začue znova živet' to prebolestno življ?nje. ali naj spet oku?5a vre bridko*ti in vso s«iciooit izjalovl.enc bitke? Ah, ne, ne. ne!... Zdaj tvorijo torpedovka v rapadtl-nem redu In široko poraz(re«cne. o^rofune srrablje, v katerc se iitejrne snvrafr«!^ nieti. fe 'c ni pro-'aleč zb-??al v to yo5tr nnč Plcrce. ki sja strast '■ar stiska, široko naponja oči In ehupuje. BuM*-Iijvci. ki se boje bitke! Sklonil !^e je naprei. fztejsrnN vr?*t. z rokam! *c Irdo oklcnil rjfra?e in se usriznil v trepetajofi© '?stnice. S!an veter mn piha v abrnt Čudn« ponosne privide Colo civi!;zaeiio ra^lcduje In napada ^ svoo brzo in duhteČo torpedovko. da to mo-rilno civilizacijo, ki mu ?.e dvai^et i?st let poU-eoma trjtu žilico za žilico, živec za živcem s *vo-iim nf H5tn';l enim kolosiem in ki mu bo koi sedai ds!a zadnji udarce z gra^ntn. R^di! Toda, pozor pred poslcdnjim. naisUne;šim z^iblbiem prernajcan-ca. Nad temi oklopnicami. ki se pode nekle pred n;egovo torpedovko, naj temi ^e bo mtščevaV Za njihovimi stenami je zbrana kvinte^enca civi^za-cije, da, kvint-senca civilizac'ie. ki je vredna le dinamita. — Pozor! Pozor udarcu, kl ga bednn umirajoča Človeška zver zamahnt po koleiju! Kot bleda bnjrin'a. ki ie nakMnifna vsem, ki io Žejni maščevania. se je luna iztr^ala Iz objema-jočih k) oblakov in nenadoma razlila po vsem morju srebrne valove. Tierce je zadnš;l v s«M krik divjega veselja: tam, tam. !z blesfc*"1 - - ^-^n i? Vo( noC crne oklopnice. Stran 2. •SLOVENSKI NS ROD«, đne 17 novembra 1923. sev. zxy*. onilostila' pr&tež«© redno arerfranih ko-cmnistov In zemljoradnikov, s* hoče vlada fridcbit! zaupanje nsroda, kt ji je osobito pred valitvaml zelo potrefcno. — Ker do voUtev v sabran:-« preostaja samo ie kra,* Jek čas, so pr prave in aritaclja T rolncm eiLzm-ihii. MiJi!strxkI ?redsednik Csmkor li Ituz\ Člaal i.Jojovejt kablittt neprestano pot-ijejo po deželi, k!er na javnih shodih JiSTitirsjo za demokratski bl»k. Sevtda br«i Sbljnfa kakor povsod tuđi v BolgarJH ne £re. Ministri obotajo lfridstvn T»e raoroč« rodnosti, 6© bo volilo demokratske k«w-flićare. Tako je zimanj! minister Kalfo* redavna na nekem shcda pecano Iziavfl, Sa bo mogla Bcltarija znatno znižat* svo-lc reparacije, če se sedanjl vladi pcsreči ?»tati na krmilu. PravosodnI mfnister Sto-lenčev pa cbctn, da bo reformlral svoj re-tort m sriremenil vse one zakone, kf kvarl-|o pravosodje. Spremati hoȧ civilno ka-žensko postopanje. zakon o administrativnim Prrvosodju, o sodnikiri, advokatih kd. MUSSOLINI O ITALIJANSKI VOJSKI. -— Rim, 15. nov. (Izv.) Danes je bfl Sfcstanek vseh italijanskih vojskovođi i in armijskih poveljnlkov vse Italije. Pod ■vodstvom generala Diaza so generali obiskali ministrskcjra predsednika Mus-soKniia. ki je imel daljsi govor, v kate-jem je med drugim vclel: »Italija ni bila nikdar, kakor sedaj, tako prežeta odnčnega vojaškega duha. V moralnem 'oziru je Italija na svojem mestu. na svojem mostu ie tuđi. kar se tiče materijalne in tehnične strani, za kar mora .skrbeti dobro vodstvo, to je minister •vojne in fašistovska vlada. Po mojem mnenju je glavna naloga naše voiske, da |e pripravljena v vsakem momentu braniti interese iiaHJanskega naroda. Vse ostalo je za me stranska stvar.« ITALIJANSKI VOLDLNI ZAKON sprejet v senatu. ■i— Fim, 15. nov. (Izv.) Senaf ie đa-nes sprejel po kratki debati Mussolinl-jev volifnl zakon s 165 glasovi proti 4 ffasovoRi. ITALIJA PROTI POVRATKU HOHENZOLLERNCEV- — Rim, 15. novembra. (Izv.) »Trf-Jjima« kratko precizira stališče italijan-iske vlade glede povratka Hohenzollern-cev v Nemčijo, Italija se ne želi vme-5avati v vprašanje režima v Nemčiji, o .čemer ima odločatl sam nemški narod. V tem slučaju pa Italija polaga važnost ;na izvrSitev mirovne pogodbe In pa na iobzirc napram zaveznikom In ni mesta -kaki naklonjenosti. Izvršitev mirovne pogodbe je bila vedno temelj ltalijanske ;zunanje politike. Povratek prestokma-slednika oziroma bivšega cesarla bi po-meajal ogroženjo versalllske mirovno pogodbe, k3 označa Hohenzollernco za ikrivce svetovne vojske. Ce bi so Hohenzol!emcl povrnill, Iimjo zavezn!-3tl pravico, zahtevat! njih izročitev, ker so ferjyc? svetovne vejne. ANGLEŠKA IN NEMSKI MONARHIZEAL Angleži ne natneravajo nafttopHl proti Viljemu! .*- Pariz, 15. nov. (K) »ChfcttO Tri-fjtnre« poro ča, da je angleSka vlada ob-vestila svojega pariškega poslanika, da bi se An^leSka ne udeleilla nobenft ■krepoT proti blršcroa nemfkeara pre-stolonAsfednlkn In bi ćelo na protestirala proti povratku VUjema v Nem&iio. Angleška vlada je mnenja. da saveznik! nimajo nikakih učinkovitih represivnih sredstev in da bi ćelo okupacija Hamburga in Frankfurta ne mogla prisiliti nemške vlade, da izŽene prestolonasled-nika. Mussolini se noče udeležltl nobo-ne voiaške ali pomorske akcije proti Nemčiji in Belgija je zavzela po amc-riškem komunikeju rezervirano stališče. Đrusel:ski kabinet izjavlja, da nima potrebnih čet za novo okupacijo. Ukaz o aretaciji Stiennesa- — Pariz, 15. nov. (Izv.) Kakor pa, da bo mn^go kcmservattvcev prešlo v njegov taboT. Dalje se je 40 krmservattv-cev Izreklo proti splošnemu carlnskemn tarifu. Nekateri koTisen'-attvnf poslatici so rodi sklenili več ne kandidirati, ker ne sts-glaSajo s vtadpJrrrf prohfbitfvntml cmrioAmt. VREMENSPA NAPOVED. — Dunal, 15. nov. (uradna vremetiskm nai>oved za 16. nov.) Bolj živahno gfcanjt oblakov, veSinoma oblačno, jnesloma de-ževrvo, bolj hladno In močni zapadni ve-trovl. Upati pa je, da se bo vreme polago-ma zbolj§alo. Politične vesti P Socijalni vestnik Radićeva prenaganda v Vojvodini. .^c.*:*-. Zajrrcb, 16. nov. (Tzv.) V tađrtjem .^isif Je Radičcva stranka razvila med Bu- j njevci v Vojvodini živahno proj>aeando ter i je dosegla tak uspeh, da ie sklican za 18. j tm. kongres bunjevške stranke v Suboti- ; co. Ta kongrres ima med drugim sklcnitl I Tesolticijo s katero se pozivlje posl. župnik \ BlaSko Roiič: ^a se s svoiimn dvema tova- ! rlšima-poslancema pridruži l^a'j'ćevi stran- S Id. Razmere dobro roznavaioči krogl zatr-Jujejo, da se bodo bunjevški poslancl od-'zvali temu pozivu in da bodo prfstopni k Radiću. j Med madžarsko manjino Je bilo tudl j .opažati živahno propagando za Radića, i "Madžari so sklenili, da skličejo v Veliko j K-kindo v krntkem kongres mndžarske :!nan:š!nske stranke, kl naj bi razpravljala, •kakšno stališče ima zaA'zcti naprnm Radi-ćevi stranki in nje programu. Razjvolože-■b?c med Madžari za Kadića je bflo zeto vclfico. Madžar! so b?H -pripravljen! Irda-jail »Slcbodn! dom« v madžarskem jeziku. ! V novejšem času pa se je med Madžari j pojavila zelo odiočna agitacija proti Radiću, kakor sploh proti Ysakermi pokretu j stnrnk, kl zasledujejo revizijonostično pro-pacrndo. Nekateri polltičn! kroff! za+rjuje-jo, da je to vpliv mndžarskeea minlstTske-!ga predsedf\!ka s:rofa Bethlena, katerctntl ie mnoga ležeče na tem, da pridobl našeza zimanicza minis+ra za madžarsko pos^iilo. IZtmanji minister je Krofu Bethlenu obljubll poć^oro v akciji poso-jila, ako se rmdžar-;gkn marti-§!ra v naši kraljevini odtegne ivsakemu revizijoniitJčnetnu oz, republikanskomu gibanju. Afera o dvlgnjent« sehestra nad fioscsfvorn Tbum Taxisa. __ TTooprart, 16. nov. (Tzv.) V parlamentarnih krosih ie včeraj Povrročtla irr.o-Ko hrtit^a vest, da namerava minister pravd* dviirnltf sekve^ter nad veleposest-Tom nemške^a državljana kneza Thura Taxis?M nahajajočem se na Hrvatskem. Pose-stvo rrKri 85.000 ha. Sklep o dvtenjenju sekvestra je bU v sekvestrsld komisiji mtnl-strsH-a pravde s^ejet z cnim glasom večl-ne. Proti dvisnjenju sekvestra je bll za-Stopnik državnih interesov. V parlamentarnih krojih nameravajo na prihodnji plenarni sei! skiipSčrn© vloilti obJinio inter^ pelacijo o tej aferi. — Beograd, 16. nov. (Ttv.) Na htter^ vencijo parlamentarnih in politHinni Ictorot je iziavll minister pravde dr. Perlć, da }« zade^^i sklep kotnis?}e razvtUavn 1" da §e nadalie obstoia sckvc*tcr na4 y«IepoM-ctvora Timrn-Ta^fco ' — -*%- — . •■p r-> i, :.". • -■— '-- - * - Gospodarstvo. —Z Zasreblka blagovna bont 1S. IMV ▼embra. Na preduktni borzl notiralo: p5e-nica bačka, 79-80 kg, denar 295, roba 300, koruza stara franko Indjija, denar 240. roba 2-45, oves slavonski pariteta Zagreb, roba 245, moka baza »0«, Ada Szekelv. denat 5C5, roba 525. —2 Novosadska hU^orna borza 18. novembre. Na produktni berzi notlrajo: pScnice bačka, 79-80 kg. 2%, 2 vagona 296 300, 79-80 kff, 2%, duplikat kasa, 12 vat-300, ječmen bžčki, 68-C9 k^, pomladnl, duplikat kasa 250, oves bački, Subotica, povT>ra$evan:e 215, bačka, žlep Kanal, duplikat kasa, 20 vag. 215, sremtki Bcoin'ad, 2 vag. 220, koruza bačka 5 vag. 210, za september, duplikat kasa, 2 vag. 205, za februar* duplikat kasa, 5 vae. 223, za mare april, 2 vag. 210, za apnl-ma$, duplikat kasa^ 20 vag. 245, za aveust, 2 vagona 200, moka baza *Cs«, ponudba 490, »5«, duplikat kasa. ponudba 420t»7«, duplikat kasa, p->-neudba 275. Tendenca miaChia. —g Nova Industrijska podjetja. Mfni-rtrstvo trgovine in industrije je odobrilo osnovanje sledečih podjetij: »Continental-kavčuk€ z osnovnim kapitalom 750.000 Din. In »Fabriko tehrric in utež« z osnovnim ka-pftalom 750,000 Din, Sedef Imata v Zagrebu. —z • Bo!f:ar»ko cospodarttro. SoUrn! «ta producirali letos vsaka okoll 1000 va-2OTK3V soli. Sladkome repe se je prMclalo 35.000 va^onov In tvornice bodo producirale sladkorja okoH 40 mUijonov kilocra-mov t. J. 15 mJHionov reč nego treba za domači konzum. Na acronomskl fakulteti v Sofiji se uredi visolra Sola za *adru2niitvo. —s RerlriJi koncesli za htlljinuka đnigtva v DalmtcHl Zunanje mlnfstrstvo j« odločilo na temelju točke 7. rapallsk« popodbe, da se pregledalo vse koncesije izdane ital. društvom v Dalmaciji po 12. novembru 1920, kajtl naša država se hma orJrati v smis'ii pogodbe samo na koncesije, izdane pred tem rokom, drug« pa M podvržejo revizi}i. —g Obrtni dan na Hnraislreni. 2Tve*a hrvatskih obrtnlkov je proelasTla 8. »decembra ti. za obrtni dan. Zvezne organizacije bodo Imele tt dan skupne sestank« In podučna predavanja o raznovrstnfli obrt-nfli vpraSanjih. —z 2clern!5ka T««tt Deficit madžarskih državnih Želernic rt»Ia 173 mllllard kron. Zato pa «o se tarife s 1. nov. sflno povišale. — Izdeluie se nacrt oskotiro« proge od Beograda preko Šenačke «*^te Vtsii o d»c*0tf*tt*»c9i Mtnd Tfjem Času Tedno bolj Sirija. Po poro-Cilih beocradskesa »Vremena« lmm vlada slede decentralizacijo ta-le nacrt: V Zagrebu te postavilo delesatl vseh ml* nlstrstev tn njih delokroc bi obsesal ves teritoiii danaSnje Hrvatske in Slavonije. Predsednika te delegacije bi imcnoval mlnUtrski predsednik. Vsl veliki žur>anl Hrvatske In Slavoniie bi or> čevali s centralno vlado v Beogradu preko te delegacije, ki bi bila pravza-prtv poknjinska upravi samo pod dru-dm imenom in v drug i formi. Za Slove-nijo bi bila takšna deleraciia nepotrebna ustanova. Zato bi se za Slovcnijo moral najti nek drug način, da bi se prišlo do lstega cilja. UresnlSenje te kombinacije bi se Iahko spravilo v sklad z ustavnimi doloČbamU tako misluo cni. ki so zasnovali ta nacrt o decentralizaciji. — Po naših informacijah iz Beograda bi dobila Slovenija v Ljubljani samo enega delegata centralne vlado, preko katerega bi občevala oba velika župana z Beogradom. Ta delegat bi v bistvu oprav-Ijal funkcije pokrajinskega namestnika, vendar pa bi bila njegova kompetenca veliko več ja. »s Razdelitev Slov€nije v oblasti. Zabcležili smo vest, da Je ropet postalo aktualno vprašanje razdclitvc Slovenije ▼ dve oblasti. Proti tej razdelitvi sta Tložila, kakor smo že poročali, protest klerikalna poslane* dr. Hohnjec in dr. ^'^•▼ec. Beogradski listi so poročali, da }e ▼ isti sadevi posredoval pri mini« •tni notranjih del Vujičiću tuđi bivši pokrajinski narnestnik Ivan Hribar. Ka# kor nam nas dopisnik javlja iz Beo# grada, zadnja vest ni resnična, ker fi. Hribar sploh ni bil v miniatrsr/ru zuna« njih dc! in s« tuđi ni razgovarjal r mini* strom Vujičićem, pač pa je imel dolgo* trajne konfcr«nco % ministrom notra* njih del pokr«jin«ki namestnlk za. Hr» ▼atako dr. Čimić*. = Protestni sbodl v Dahnae9 9f^- perredanL V nedeljo in ponedeljek so se imeli vršiti po Dalmaciji protestni shodl proti italijanskemu nasilstvu. Glavni shod js imel biti v Splitu. AH vlada je zabranila te shode. Splitsko »Novo Doba« piše k temu: >Naša vlada je zabranila te shode v imenu višjih državnih interesov in z ozirom na tre-notno politično situacijo. Vsl iskreni domoljubi so še enkrat zatrli v sebi ču-stvt In bol radi trpljenja naših bratov. Pokazali so se na visini zrelosti, zave-dajoč se dolžnosti do države. Ali iz tega siedi Se večia dolžnost za našo vlado, da se pokaže vredno ta*:ega zaupa-nja in samozatajevanja. Dolžnost vlade fe, da v pogaianjih z Italijo ne pozabi na usodo naSih bratov, ki imajo nara\rno pravico za nemoteni kulturni in gospodarski razvroi, kakor ga imajo tuđi druge narodnosti v vseh civiliziranih dr-žavah.« Vest o prepovedi shodov v Dalmacijo vpliva pri nas Slovencih raz-burljivo. Bojimo se, da Italija ni pripravljena za pravo pojmovanje jugo-glovenskega vpoštermnia sedanje situacije! ViJfl ©žiri 80 priporočljlvi pred vsem Italiji, ki išče pri nas ogromno gospodarsko korist. a=a Nezadovoljstvo t#J\ kubika. Kakor poročajo iz Beograda, je nastalo v Srbiji veliko nezodovoljsrro radi uvedbe kuluka. Vlada je izdelala pra« vilnik k eakonn o ku!uku. katereijA izvedba je sedaj naletela na velike težkoc«. Proti kuluku nastopajo tuđi kmetje*vo!ilci radikalne stranke. Poja« vile to se tuđi afere, ker so se znali imoTitejii aloji izogniti kuluku. Od 18.—18. novembra Grsfa Hollmartm SUkarfov model D'u finska drama ▼ 6. de]znjik SIRO MATICA Glasbeni vesfntk. — Koncert t Kr««Ja. Tambur«Ik! zbor leet)raSeva]. 4mStva »Brrtsrvoe v Ljubljani priredi v ntdeljo 18. rm. ob 20. zvečer koncert v dvorani Narodne cltalnice v Kran5n. Cfstl debiček je nsmrnjen za zgrad-bo »Narodneta dotna« v Kra nju. — Na slafon'čnem koncertu, katerega prired! Muzika Drarske DivizrjsVe oblasti v ponedelfck, đne 19. trn. ie stavljena kct druga točka bogatega sporeda Schumanno-va srnfcmtja v C-dtrni. Sch'jmatm. za Bee-ttiovnoMi brerdvoma eden najbolj nadarje-nf>i »emllcln kotnponJstov, je ž!vel v Nem-m ter je bfl lzredno p'odovit skladatelj. Samo v let« 1840. Je fratra! 138 najmzlte-neffih peirrH (u veS drugih del. Slnfcmfja v Cntoru Ie Ma izvrSeita sporniad! leta 1840. ter te Ie prrtS IzvaJaJa 5. novembra 1846. leta v Ltokem. pod takttrko slavne za Mendeisiohita. 5ploino se smatra kot naj-đevrieneJSe Sctrtrmirmovo delo m Schn-ffnaim eain ae teraia o nje! sledeee: »Veliko trnda me Je stalo, marsfkitero ftoč sem H irtwfa1t ve« odtankov B do 6 krat prede-teU t tedai •em s b)o popolnoma »nfovo-Vm.« V wm mm predstavlja skladatelj _ tentta nmd tetwii1fnl atrrr«S«inrf mo6-tHf. SMovila fen* *frf tf«tof hi dcer 1.) So-alvmiro *m*l l) Scherto. t.) Adanto «9-^retthr©, 4.) ANetro molio vivtce. Po te-•Hvt aMtHb obola ta kMcert toviafijt*- ZA REFORMO SOCIALNEGA ZAVAROVANJA IN ZNI2A-NJE U?RAVNIH STROSKOV. V gospodarskih korporadjah so radnje čaše na dnevnem redu razpra-ve o nedostatkih pri socijalnem zavaro-vanju. Tudl Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo se je v svojih zadnjih posvetovanjih temeljem poročila gospoda drja Plessa pecala s tem važnim vprašanjem. Skler.ilo se je po živahni debati Qpozoritl v posebni spomenici mlnistrstvo za socijalno politiko na škodljive posledice, ki jih ima zakon o ravarovanju delavcev na razvoj našega gospodarstva, Bolniško-zavarovalni prispevki SO se od januarja 1923 v ćeli kraljevini povišali od 5% na 6%. dočim se je z naredbo ministra za socijalno politiko od 20. novembra 1922. znižalo prinos-no tarifo za zavarovanje proti nczgcxii od 8% na 6% za nevarnostni odstotek 100. Prispevki v navedenih odstotkih pomenijo cgromno obremenitev naŠesa gospodarstva. Vz^ledoma bodi navedeno, da se podražijo zgradbe zbog socijalnih dajatev d^ 6% vrednosti zsraje-nega objekta. V mizarskl stroki se po-draže izdelki ćelo za 7 cd sto. Cujejo se iz vseh poslovnih krogov neprestano zahteve po reviziji zakona o zavaro-vanju delavcev, predvscm pa po takoj-šnjem znižanju zavarovalnili prispev-kov. Prvi poeoj, da se morejo znižati prispevki, je zniža-nje upravnih stroSkov na§ih socijalno - zavaro valnih i n -s t i t u c 1 j. Med tem pa, ko stremijo vsi za tem, da se uprava poenostavl in se njeni režijski stroški znižajo, je na podlagl proračuna upra\Tiih streškov za leto 1923 pri OkroŽnem uradu v Ljubljani utemeljena boiazen, da se upravni stroški ćelo 5e povcčaio. Predmetni proračun predvideva 178 urad-ni§kih in 45 dnevničarskih mest, katerih letni prejemki so določeni na Din 3,917.189. Da s© more pridobiti vsa] približno sliko n neprimernosti upravnih stro-ikov, poskusimo ugotoviti razmerje streškov iz proračuna napram predvid-nim, na podlagi dosedanje prakse iz-računanim celokirpnini dohodkom okrožnega urada. Ako računamo po-vprečnvO števiio članov s 60.000, ki so zavaravani povprečno v XIII. mezd-nem razredu, bi znašala letna zavaro-vana mezda 360,000.000 dinarjev. kar bi pri 6% bolniško-zavarovalnth prispev-kih znašalo 2i milijonov letnih prejem-kov ekrožnega urada. Kalkulacija slonl na zelo optimističnih premisah. Verjet-neje je ćelo, da bodo prejemki manjš«, kajtl v naibolj ugodnih mesecih, to je za čas stavbene sezons, je bilo najvišje število članov 75.000. Ako upoštevamo, da je v tem Stevilu mnogo poljedelskih delavcev pri veleposestih, rodbinskih članov i. d., ki zavarovanju pravzaprav r.Iso podvrženi in akr od celokupnvh dohodkov odbijemo še procent neiz-ttrlivih prejemkov, ki znašajo po iz-kuinjah dosedanje prakse do 10%% do-bimo samo v naiugodncj5em prlmeru približen iznos prejemkov, kateri slu-žijo kot baza pri gorn?! kalkulaciji. Eliminirani :z te kalkulacije so nezKodno-zavarovalni prispevki, ker so to dohod-ki centrale in ne okrožnega urada. Upravni streški v celotr znaSajo po prcdložsriem proračunu 5,597.193 Din 20 para, ki pa se morc:*o 5e zviSati. Po tem računu zna-sjo pri dohod-kfh okroglo ?1 miliionov dinarje v upravni stroški 5,597.498 d inarjev. Daše doseže znižanje vseh stro-škov, se mora uradništvo reducirati na ncobhodno potrebni minimum. Sedanja razdelitcv urada na 12 od-dclkov ne odsovar.a potrebam urada, r>ač pa zavlačuje rešitve in otežuje nad-zorstvo. Birokratizem ie vzrok, da se zavarovalni prispevki ne morejo pred-pisovati takoj ob zapadlosti. ampak, da se s predpisi zavlačuje po 4 ali še već mesecev. tako da dobivalo podjetja pla-čilne naloge za več nicscccv skupaj. Urad sam trpi, ker postanejo mnogi prispevki neizterljivL Dcsti bi bilo 5 od-delkov. Potem bi odpadlo več načelni-kov, ki so v proračunu predviđeni za vsaki oddelek posebej. Cclo za ekono-mat, ki šteje samo enesa uradnika in enega dnevnlčarja, Je predviđen pose-ben načelnik. Reorganizacija pa na] ne obsega samo okrožni urad, ampak tuđi pošlo valnice. V Sloveniji Stejemo 19 poslovalnic ki ima-3o po dva do tn uradnike. Poslovalnic© so samo v Sloveniji, v Dalmaciji in Bosni. V drugih pokrajlnah poslovalnic ne poznaio. Prispevki se predpisujejo za ćelo Slovenijo centralno v okrož-nem uradu, ravnotako se plačujejo pod-pore neposredno od okrožnega urada, kakor se tuđi vse druge bistvene funkcijo tavarovanja izvrSujcjo centralno, tako da opravičenest obstoia poslovalnic v dosedanjl obliki nikakor ni podana. Kamesto dosedanjih poslovalnic na] bi te ustanovili posebni posveto- v a 1 n J o r g a n i, kl naj sestoje iz en&- j^fftiivcll uradnikov a^^ečilm itevi- lom izvoljenih zastopnikov delodajalcev in deloiemalcev. Njih okrožje naj obsega tri do štiri okrožja dosedanjih poslovalnic. Pri socijalno-zavarovalnih lnstitucijah je potrebno, da sodelujejo z absolutno samoodločbo neposredno interesenti. V upravo socijalno-zavarovalnih instirucij naj se pritegne čira ve£-je Stevilo interesentov. Upravi socijalno-zavarovalnih institucij bi bilo priznati široko avtonomiio. Zakon o ravarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 :e odvzel, kar se tiče so-cijalnega zavarovanja, popolnoma vsa-ko avtonomiio. Socijalno-zavarovalne institucije so postale skoro državne ustanove z neokretnim aparatom. Ne« obhodno potrebno ie, da se v svrho uspešnesa razvoja so cijalnega zavarovanja uprava decentralizira. Pokrajinske zavarovalnice naj bodo vrhovni centralni instanci podrejene samo v stva-reh čiste finančne kontrole in v stva-reh statistike. Slovenija nudi po svojem t e r i t o r i j al n e m ob-šegu in svojih gospodarskih prilikah podlago. na kateri je mogoče us t variti zavaro-valnico s pnpolno stvarno in teritorijalno avtonomijo. Prosveta. Reperloir Narodnega gledališča v LiubljanL OPERA. Zcčetek ob pol 8. ivečer. Pctck, 16. nov. Afda Red f Sobota. 17. nov. Mignon, Gostule ga. Wcscl- Polla Red E NcdelJa, 18. nov. SevilskI brivec. Gostuje ga. Wc3el - Polla. Izvtm DRAMA. Začetek ob 8. nrt rrečer. Petek, 16. nov. Osma žena Ređ A Sobota, 17. nov. Kar hočete. Red D. Ncdclja, 1S. nov. ob 3. popoldne Krojafiok — junaček. Tzven. — Ob 8. zvečer Da-rns borno tlCi. Izvcn ^ * * grZNTJAKOBSKl GLEDALIŠKT ODEK. V soboto, 17. novembra: Zakonske zmel- nlave. V nedclio 1S. novembra: Oostovtrrle *t VICu. (2cnitcv.) * * * SLOV. MAR1JONTTNO G!,ETUU5ČC Ncdclia, 18. nov.: Ob 15. In 18.: »Prolog«. — »Skrivnostao zrcalo«, • • • — Šolska predstava »PorodnJ mož« te w|i v torck 20. trn. ob K na 17. popoldne. Prijavljene Sole dobe vstor>n!cc v soboto 17. tm. od 10. do 12. v Hceiskem poslopfrl v pritHčju pri R. GroSijevl, ostale vstoprice se dobe v nedeljo pri dnevni blagajni oper-nega eledatiSča. — Ga. Vika Četefa v »OnJeftinu*. Vloff« Tatjane rahteva globoko prcmišljcno itjro ter silen dramatičen pevski izraz. G. Vikt Caleta je v obeh ozirih včernj dosegla lep u^peh. Tako v pisemski. Se bolj pa v zadnji sliki mora pevka Tatianine vloge pokarati ▼se svoje rnanje. Cutil sem, da ga. Čalcti Tatjano doživlja, rato je bila prepričevatnt. Pcvsko je zlasti v visoki lctji ob?udovani» vredna. dočim je srednia le??a dokaj šib« kejSa, četudi topla, prijerna. Deklamactia jo ^'zorna. kar ka5e na prvovrstno pevsko solo. V splošrcm je bil »Onjcgin« odpct kot obi* čajno. G. Betetto in g. Popov polrU fic. Ča* letove ▼ sredini Taniinanja. G. Knvafi p« dijašVemu parterju ni vscČ. Temperamentno sodelovanje mladinr, bod i si v pozitivnem ali nccitivncm smislu, mi ie sicer po 0odi, toda očividno {?re tu jra osehne račune, kajti g. Kovač ni bil včeraj ni3 s!ahejši. kot dm* gikrat, ko mu ravno tišti ploskaio. ki so včeraj žvižgali. Mcrodajen ra usneh ali no« uspeh opere je danes v resnici dijaški par« ter. Trezen. ra^soden oparovalec pn vidi, da je tako odobravanja kot odVlanjanja vCt* sih preveč. Zato naj pcvec ne bo čezmcrTso ponosen na drsetkratno klicanie prud ra« stor. n.^j se pa tuđi ne razb'jrja. če mu pril<*ti na uho žvi?j?. To kaVor ono je naj« večkrat pretirano. Mladina pač 5e ne mor» brzdati svojega ži^rahnesa temperament*. kar ji t^idi ne smemo ^tefi v rio. —č. — Gostovanje Vesel-Polle ▼ na§J opcH. Te dni gostuje zopet ea TInka Vcscl-Pnlit Iz Zatreba In sicer poje Jutri v s^bto uIoro FIHne v operi Mijjnofl *e do^eglt do sedaj brezdvomno nnjvečii «f!»eh. Predstava se vrši Izven abonmaja. V operi MI-gnon. poje dines uloro Lothartja go*:pod Zup?.nt oatals uloge so pa v istih rokah, kakor pri ptvI predstavi te opere. V nedc-l?o poje ulogo brivca z. Popov, ostale ulo-fe znama IzvTstni zasedba. Književnost. — Anđers*nore prlpovedke. Za 9)0* vttisko mladino priredili U rva. 5p'olma knjižnica §t. 7. V Ljubljani 1923. Natlsr'lm In založfla Zvnm ttskama In knjtzirnt. Strani 112. Cena broS. Din 12, vez. Din 17. Deset Andersenovih pripovedk, deset bise-rov, kl bodo gotavv ncpTavili m-iftdim člta-teUern mnoro veselja. »MltlavZekc, »Svinjski pastir«, »LeteCI kervčej« itd., cU Imenujemo samo nekatero, ki ostancio Clo-veku v spomi-nu, ko Xc dtvno ne sptda med mla-dino! Prtznana na5a pisateljica J« spretno odbrala deset nsjbolj slikovitih prlpovedk m jlh v lepem jlidkem Jeziku, mestoma tud! r dinom naJera kolorita presadila ni nftla tla. Tistl, ki bi rodf nudili svoji decl leno 6 v tem ozlru primanje. And»r»enov© pr*pov#dke se dob« po vseh knjl&arnah tn pr( zalofnTItvu Zven« knji* SMQ«» Ljubliasu, MarUln tri 4tey. i. stev. 263 ►SI OVPNSKI NAkHli. dn^ 17 novembra li^S. Stran 3 Dnevne vesti. V Lftibi/ant. dne 16. novtmbra 1923. Narodni ponos, kjc si? SvojeČasno smo poročali, da je italijanska vlada dovolila kredit 200.000 Iir, katera svota se naj porabi za stipendije onim inozemskim dijakom, ki bi hoteli studirati na italijanskih visokih Šolah. Italijansko ministrstvo zuna-njih del je o tem obvestilo tuđi našo vlado s pripombo, da lahko te stipendije dobe tuđi dijaki iz naše kraljevine. Ko smo zabeležili to vest, smo izrazili prepričanjc, da ne bo v naši državi nobenega akademika, ki bi vspričo sovražnega stališča, ki ga zavzema Ita-Bia nasproti našim narodnim težnjarn, sprcjel Judc2eve srebrnike iz itaMjan-skih rok ter šel študirat na visoke sole v Italijo, saj je več kakor jasno, da imajo te italijanske Stipendije, ki bi jih dobili naši dijaki, samo ta namen, da se dotičniki vzgojc v ita'ijanskcm duhu ter postanejo potem pri nas pijonirji in razsadniki — italijanske kulture in civilizacije. A kakšna je ta kultura in civilizacija, to čutijo naši rojaki, Slovenci in Hrvati na Goriškem, v Trstu in Istri na svoji koži. Menili smo, da je v naši slovenski, hrvatski in srbski akademski mladini toliko narodne^a ponosa in sa-mozavesti, da bo z Indignacijo zavrnila vsak poskus italijanske vlade vpreČi ju-goslovenske dijake v voz italijanskih. proti našemu narodu in naši državi na-perjenih naklepov. Toda varali smo se! Listi namreč poročajo. da je italijansko ministrstvo sprejclo večje šte\To hrvatskih akademikov na Jtalijanske univerze In jim naklonilo državne stipendije v svrho. da končajo svoje studije na italijanskih visokih šolah. Nišo nam znana imona teh hrvatskih Studentov, ki so pogazili svojo narodno čast in tako postali Stipendisti naših narodnih sovražnikov, to pa ve-mo, da so se dotičniki s tem svojim de-janjem izključili za vselej iz naše srede, iz naše narodne zajednice! Znano nam Je sicer, da žal vladao v gotovih krnjih na Hrvatskem. hvala Bopru ne v vsch, jako zmedeni pojmi o narodni časti in o narodnem ponosu, nismo pa misli1!, da bi bilo to pojmovanje, zfastl med akademsko mladino, tako Iaksno, da bi se dala brez vsakih skruplov kupiti ćelo od najHutejšesa sovraga. To Je žnlosten pojav, ki. dokazuje, da je dober del naše mlađe generacije bolan, hudo bolan. Treba bo skrbeti zn ueš-no zdravilo. A kđo najde lek proti kugi narodne mlačnosti in nezavednosti? • • • — rzzgledcn dokaz sokolske požrt* vovalnosti. Na »obudo gosp. Valent. Gregorca, stavbnika in posestnika, pred* sednika kraj. organizacije JDS v Meng« šu, so zbrali naprednjaki in Sokoli v Mengšu 30 voz stavbnega materijala za sokolski dom na Taboru, ki ga pripe* ljejo prihodnjo ncdcljo med pol 14. in 14. v Ljubljane Okrašeni vozovi bodo s*Ii po Dunajski cesti mimo glavne po* Ste, po Prešernovi ulici in Št. Pcterski cesti na Tabor. Zastopniki »Društva za zgradboa pričakujejo vrle Menpšane pri železniškem prelazu na Dunajski cesti, odbor Sokola I. in gospodarski funkci* jonarji pozdravijo slavnostni povoz na Taboru. — Za enakc odločitve v prid sokoJskcmu domu na Taboru, ki bo v bodoenosti krepka trdniava borbene misli za napredek in svobodo v Ljub* Ijsni, se pripravljajo sokolska in vsa druga kulturna in politična napredna društva v širši ljubljanski okolici in razne oddaljcnc organizacije ob želez* niskih progah. — V potrebi vidimo moč in solidarnost napredne misli, v potrebi dokazujejo napredne organiza* čije neizčrpno ljubezcn in udanost so* kolski misli! — Odlikovanje. Odlikovana sta: z redom be!cga orla V. stopnje vele* industrijalce v Ljubljani g. Fran B o* n a č in z redom sv. Save. II stopnje predsednik Trgovske zbornice v Zagre* bu g. Vladimir Arko. — Mcstne stanovan.iske hiše In ttrađniki. Mestna občina ie dala, kakor znano, zgraditi na Prulah dve urad-niski, — za Bežigradom pa dve d e -lavski stanovanjskj hiši .Zgradba teh h-fl je bila že na del. programu prej-Srjejra obč. sveta r>od županom dr. Iv. Tavčarjem in se je prva hiša na Prulah tuđi pod njegovim žunanovaniem pri-čela graditi. Zda? so že vse štiri hi§e dosrrnjene in uporabne in pričela so se tuđi že odda'-ati stanovana. Pa kako? Mesto da bi dal stanovanjski odsek stanovanja potrebnim uradnikom, natepli so klerikalci in komunisti n. pr. v 2. uradniško stanovanisko hišo več svojih elementov, ki nimajo pri obČini nič iskati in z uradniško službo nič opraviti! Prav tako postopajo tuđi s stanovanji v hišah za Bežigradom! In zdai se vprašamo: Kdo oddaja stanovanja v teh hišah? Ce se obrneš na župana dr. Peiiča radi stanovanja, se nervozno zvija in otresa, rekoč: »Jaz nisem tu merodajen.« Če ga vprašaš": >Kdo drug vendar.« ti odgovori: »Stanovanjski (akcijski) odsekc. Ce hočeš od tega kaj doseči« moraš klcčeplazitl od prvega do zadnjega, pa, če si naprednjak, si že zgubljen; nasprotno pa, če si klerikalec ali komunist, dobiš odgovor: »Se vam bo ustreglo, kolikor mogoče.« Ce torej u r a d n i k potrebu-je stanovanje radi kake upravičene od-povedi ali iz kakršnega vzroka koli. kje naj ga išče kot pri občini, svoji službo-dajalki! Sicer se klerikalno-komunistič-ni gospodarji z najemšcino Se ne upajo na dan, toda oddajanje stanovanj elementom, ki nimajo v občinskih poslop-jih nič opraviti in ko.ih eksistenca je tuđi taka. da je sploh veliko vprašanje, če bo občina do naicmnine sploh prišla, izziva javno kritiko in odločen od-por. In zato pravimo: ProČ s stran-karsko politiko in korupcijo iz občin-skega gospodarstva, predno ne uniči Ljubljane! — Vrhovni kontrolni urttd nad občin* steo upravo. Odsck za reorganizacijo občin* | ske uprave izdeluje nacrt, za hitrejše pošlo* | vanje mcstne uprave. Ustanovi se poseben i »kontrolni urad«. V tem odseku so izmed j klerikaleev in komunistov polcg župana in ! podžupana zastopani seveda vsi praktično ' izvežbani občinski možje, in sicer — če smo prav poučeni — te*le kapacitete: dr. Lcmcž, Pire, Moškerc, Mihevc itd. Kontrolni urad bo predvscm skrbel za to, da bo n. pr. ma* \ gisfrat smel — menda že po novem lefM — j rtnročafi razne svoje pofrcbsčfne ra občino in urade samo pri pristaših klerikalne in f komunist:čne stranke, ifd. Kdo bo pa na* j čelnik novela kontrolnecfa urada, Se ni dolo* j čeno. Gotovo je tuđi to, da priđe mestna ' pristava na Kod-Mcvrrn r. v-cm aparatom ■ pod kontrolo novejja urada, kjer se bo \z* vršila seveda prej stroga revizija. — Boj za Kmetfisko družbo. Kleri-kalci so sedaj napeli vse sile, da bi v odboru Kmetijske družbe pridobili veči-v.o in tako zagospodovali nad to va?no gospodarsko-kmeti'sko institucijo. Prof. Jare se je včeraj dopoldne pritozil na pokrajinski upravi, deputacia odbomi-Icov SKS pa je obenem dopnldne v!o-žila pri vladi pismeno spomenico o raz-merah v odboru in o nasilnem postona-nju T. podpredsednika prof. Jarca. Na-mestnik velikega župana vlad. svet. i Kremenšek je pozval II. podpred-sednika Pipana, družbine odbornike, kmet. svet. Rohrmanna in dipl. agr. Jamnika na knnferenco. kf se je vršila včeraj od 17.30 do 18.30. Na konfe-renci so se zelo obšimo- razpravliale razmere pri družbi in posamniH so oštro kritizirali samolastno postonanie seda-n.iega poslevodečega T. podnrcd<;ednika. Konferenca ie ugotovila, da je bilo to postopanje proti pravilom družbe, da vlada za sedaj ne uvideva potrebe intervencije, ker je to interen društveni spor, vendar je umestno. pe bodo to razmere zaMevale, da se postavi dru^ht, kakor že svoječasno. vladni kom'sar, ki bi prevzel zncasr»r> vodstvo po«lov in izvedel za dne 16. decembra t. 1. dolo-čene volitve odbora »KmetijsVe družbe«. — Včerai ekspedirani »Kmetiiski list« objavlja v smislu pravil sklicanie občnejrn zbora KmetijsVe družba za 16. decembra ob 11. dopoldne v Mestnem domu. — Unffortne za sodnHce ?n advokate. V odboru za organizacijo sodišč se razpravlia o zakonskem nacrtu, ki ga je predložil odboru pravosodni minister dr. Ninko Perić. S tem zakonom se na-merava uvesti novost — posebne uniforme za sodnike in advokate, ki bi jih morali nositi pri vseh sodnih razpravah. Proti uvedbi takšnih uniform sta nasto-pila demokrata Pečić in musliman Bch-men. — ProšnJ-kom za brezp!ačno poši-Ijanjc lista. V zadnjem času smo dobili nebroj prošenj od raznih korporacij, društev in privatnikov za brezp!n3no pošiljanje lista. Prav radi bi vsem ustre-gli, ako bi imeli na razpolago milijone. Ker pa se danes borć vsa novinarska podjetja z velikimi materijatnimi nepri-likami. ker je papir in tisk tako drag, da podjetje jedva zmaguje ogromne stro-ške, in ker so tuđi izdatki za poštne pristojbine silno visoki, ne moremo, žal, ugoditi nobenj prošnji, ako nočemo spraviti iz ravnotežna svojih lastnih fi-nanc. To naj prošn^iki vzamejo na znanje. — Sprememba pri »Mestni hranH-nici«. Oddclek ministrstva za trgovino in industrijo je dne 15. t. m. razrešil vladnega svetnika g. Todoria Sporna poslov gerentstva pri »Mestni hranilni-ci« ljubljanski. Na njegovo mesto je bil imenovan obče spoštovani veletržec g. Robert K o 11 m a n, ki uživa v vseh liubljanskih krogih splošen ugled in spo-štovanje in je na glasu kot veSčak v gospodarskih stvareh. G. Spom ie bil v zadnjem času v zelo prijateljskih odno-Sajih s klerikalci in jim bil često na uslu-go, kar ni bilo v interesu zavoda. Da bi mogel njihovim pretiranim željam ne-ovirano ustrezati in bi od vlade izvolje-ni upravni sosvet ne dobival jasne sli-ke o dejanskem položaju hranilnice in o njenih tekočih zadevah. Je Šporn v zadnjem času izključil od sej upravnega so-sveta vse uradnike-referente. Niti hra-nilničnima ravnateljema ni bilo več do-voljeno prisostvovati tem sejam. Tako samolastno upravljanje posamne, v de- ! narstvu docela nevešče osebe bi ne mo- I glo ostati brez dalekosežnih zlih posle- ' dic za zavodf stranke in mestno občino. * To je končno uvidela tuđi pokrajinska vlada in poverila gerentstvo g. KoUma-nu, ki je svoje posle že prevzel. — / državne ?"-.žbe. Imenovan je za profesorja na gimnaziji v Vclikcm Đcčkereku Anton Kovač, do sedaj profesor na gimnaziji v Somboru. — Nimajo 8T0III1 sposobnih IJuđl. Ved-no In povsod je dobil pri polit!čn?h uradih konceptni uradnfk, ki je moral fti k vladi v PTakso In potem napraviti politični Izpit, za dobo prakse potrebni SestmeseČnl dopust: sedanji očetje v črnordeči koaliciji na magistratu so pa iz drugega kova. Ko je namreč pred kratkim prosil neki magistr. konceptni uradn"k v svrho prakse pri pokr. upravi za 6 mesečni dopust, so mu dali lc 4 mesece dopusta, češ da je »to dovolj!« Med to prakso ga pa. — čujte! — rekviriralo za vsako cbčinsko sejo še kot zapis-nfkaria zato ker nfmajo med svojim! novo-importirantmi ursdniki Človeka, ki bi bil za ta posei sposoben. — Razolsana sliižn«. Rafpf^ano me*to Sefa računsketra oddelka (kri?covodic-bi-lancista) pri mestnem elcktrfškem pod'ciiu v Mariboru. Tozađevno opremljene pro5-nje z navedbo plače ie vložitf n^jkasneje do 2fi. novembra ti. pri mestnem magistratu niaribor^kem. — Slovenski favnostl! Nrvoustannv-Ijena Akademska podružnica Jusrosla\ren-ske Matice v Liub'jani nujno potrebuje eno ali dve sobi za svo.te društvene pm^tore. Obračamo se tem potom na nnrr^dno Cirte?e javnest, da priskoči društvu na pom^č. Ceniene poniidbe naj se blagovoHjo nasloviti na Jucroslnvensko Matico v Ljubljani, Pred Šknfi.io 21. — Affilen član Jujoslovenske Matice je Že mesece dolg;o brez službe. Ape-iramo zato na rodr?*ubno javnost, da se pr! od-daji služb ozira nanj. Prosilec je vešč slo-venske^a, nemškegra In Italij-'nsTceKa je?i-k v govoru in piša vi, je bivši podpregled-nik fin. straže, ter priporočljiv za vsako poduradn'ško mesto. Prosi tud; za službo sluge. Ponudbe je pos.atf na Jusrosinv-jn-sko Matico v Ljubljani, Pred Škofijo 21. — Posnemafte! Strojne tovarne in W-varne v Ljubljani so darovale Jujjosloven-ski Matici Din 2000. Naj bi ns$n narodna podjetja posnemala strojne tovarne m H* varne ter podprle Jugoslovensko Matico s primcrnfm darom. Največ korist! od naredne misli imajo naSa gospodarska podjetja, Naj store zato tuđi svojo dolžnost do naroda. — Sneg po gordijskih ia dolenfsfclh hribih je padel te dni in pokril precei nizko vrhove. — Ukradeni bTscrL V Celju je bio Kaj! Turkovičevi iz bisernejsa nakiia ukradeno 93 biscrov v vredno-:ti 25.003 dinarjev. — Mariborske vesti. P o r o t n I k I. Za četrte redno zasedanie v letu 1923 so izžrebani sledeči porotnik!: 1. Poglavitni: Habjanič Jakcb. Klopče (Šentovec), Kosta-nievec Pavel, Borovec 31 Ptuj, rlemjiz Amirej, Ptuj, Cankarjeva ul. 16, Frešcr Faustin, KaI5e Maribor. Vrabl Alojz, Križevci, okraj Ljutomer. Falež Fran, Polana (RanČe), Fluchcr Rupcrt, CerSak, Žolsrcr Karei. Devina (Sentovec), Scnekovlč Karei, Pernica (Sv. Marieta ob Pes.), Linsjelj Drago, Ru5c, Vaupotič Fran. Ptuj, Zunko Fran, Vrtičc, Postrak Fran, Budina (o-krai Ptuj), Ćep« Anton, Jelovec, Cirzl Fran, Mezgovci (okraj Ptuj), Sver Aloiz, Sv. Le-nart (Zsr. Gastcraj), Posačnik Hinko, RuSe, Potre Ivin, Lormanje, Ccbe Silvestcr. Do-geše, Jacrič Fran, Scvnfca ob Dravi. Sande Jakob, Malečnica, Bezjak Jakcb. Sturmo-vec (Pobrežje) Ptuj. JurjaSevič Mate. Sre-dišce, Neuhold Konmd, Slovcn. Bistrica, Stern Fran, Planica, Smeh Ivan, Slov. Bistrica, Iiso Alojz, Ruta obč. Čfnžat. Bab:č Jožef, Ljutomer, Arten'ak Fran. Zz. BreR, Jurše Josip, Smolnik. Čep Fran, Knprivnik Zupr.nič Fran, Slovenjavas, okr. Ptuj, To-mažič Ferdo. Zs- Hoće. Pandič Srećko, Lknbuš, Maribor. Hauriman Jožcf. Dolič 39. okr. Ptuj. Dopolnilni: Hrastnik Josip. instalater, GnHiSek Alojz, trcovec, Petar Josip, kovač, Kronvocel Boštian. hiŠ. pos., Glaser Julij, stavb. mojster. Kokol Anrrvn, žganjetoč. Smodej Ivan, strojev. v p., Ku-knvi-3, h!Š. pos^ Oset Miloš, trc vsi v Mariboru. — Žena đržavnesja u«lu2benea ima 4 majline otroke. ki jim ne more preskrbeti potrebne nblcke. V veliki stiski apelira na usmiljena srca, naj ji pornagajo z obleko ali denarno podporo. Naslov se poizve v uredništvu našega lista. — Predavanje Roko conte Dianovtća. Jutri ob 20. zvečer bo predaval v prostorih hotela »Lloydc znani sverovni pmovalec Roko conte Dlanović o svojih vtisih s po-tovan;a po Indiji, Afriki, Kltajski, Japonski. Sibiriji In drugih krajih, ki jih je prepoto-val od svoje mladosti do danes. DlanovIĆ je odScl na potovanje že kot 16 letni mla-denič. Njegovo življenie je polno zani.irv?h dogodkov. kar je razvidno Iz francuskih, španskih in anffleškfh In drugih llstov, ker je opisoval svoje burno življenje. Vs: >pif-na je prosta in predavatelj sprejema samo dobrovoljne prtspevke, ki bi mu olajš ili nadaljnje življenje. — Na pomoč niski Intetiseitcl, ki bfva v Rftnu In v Italiji, poztva »talijansko javnost znani publicist Avrello Palmferl. Po inicijativi zavoda za vzhodno Cvropo v Rimu prirede ruski učenjaki vrsto predavani o sedanji Rusiji. V Italiji vlada veliko zanimanje za te konference, na katere vabi jo dobra Imena ruskih ntenjakov kakor Berdjalo. Novlkov, Otorghi, VUesIavCcv Čuprov tn dragi. — Roparil v Slaroatn. PdroCall tmo o strahovftcm zločinu, kl se Je dogodi! pri Vukovaru v Slavoniji. SHčen roparski napad je bfl Izveden pri Virovitici, kler so trlje maskrran! roparil napadi! tamošnjeg mlinarja, zahtevaioč od njega denarja. Ko jirn je povedaU da nlma đenarja, to školali preiskatl ves mlin. V tem hipu pa so go-spodarju na pomoč prihiteli domači hlap-cl. Roparji so pobegnlll, streljajoč na svoje zasledovalce. MTfnar m en hlapec sta bfla težko ranjena. Roparjem Je uspelo pobeg- — Zakonska tragedija. V Subotici se Je te dni dogodi! žalosten slučaj. Zakonska Kalman m Teresa Perpeć. ki sta dosedaj vedno žfvela v složnosti. sta se radi neke malenkosti sj>rla in je med prepirom Kalman udari! soprogo močno po glavi. Raz-žaljena žena je v divji iezi pograbila na mi-zl ležeč nož tn sunila moža v prsa. TežV.o ranjen se ie Kaiman zgrudil na tla. Sele tedaj se je žena zavedla svojega dejanja. V obupu je hotela izvršiti samomor, kar so ii pa sosedje l>reprcčili — Smrt stoletne starke. V Beogradu je te dni umrla ga. Anka Antonovie, mati grmnazijskega ravnatelja Save Antonovića. Dosegla je starost K5 let. Bila je ena naj-starejšlh Beogradčank. Rodom je bila iz Kragujevca. — Razni vloml In tat vino. Dn? 10. t. m. je bilo vlomljenn pri Jak^b i Piiko v Planini. Ukradeno Je bilo za 500 Din cbl:ke, — Iz pisarne ekrajnesa glavarstva v L;tiii je bil kanelistu F. PIcničarju cd:icSen dnlino-cled, vreden 500 Din. — !z mlina Frana TrŠarja je bil ukraden contlni jermen ćo\z 8 metrov, v vrednostl sif) Din. — FrančiSki Kuhar Iz ZaborSta. obč na Do!, je bila ukrndeno več komadav pcril.i. — V Ptuiu Je bilo Fran Zorčlču ukrndenn 1501 Din vrrdno kolo. — Mariji Bevec Iz S^'d 'ie §i?ke Je brln Iz pr0 Din vredm 1i>ičia bia. — Na Aleksandrovi cesti je b'ln trgovcu E. Ma^crju Irnrcd stanovanja ukradena 3^0 D vređna ri^cva nreproca. — Mc^nrju Antonu Bizilju je bil odpeljan 400 Din vreden koStrun. — NovorolenČek v Savin". \z Savlnfe so pri Sv. Marjeti poteenili trup!^ novoro-jenčka. Truplo Je !ež?lo že naimanj 24 ur v vođi. OMasti so uvedle preiskavo za brez-srčno materjo. — Vandailzem na Gradu. Na Gradi so neznani zlikovci vlomlli v kap:l:co v Rega-Hjevem gaju. Odtrsrali so obe ključavnici in pobrali iz nabiralnika ves denar. Snlnh v zadnjem času ni na Gradu pred zlikovci vama nobena stvar. Pustolovka - Iz Monte Carla - od 15.-19 III. del V glavni vlogi ELLEN RICHTER KINO TIVOLI SLIKARJEV MODEL. Zadnji film pred zatvoritvljo! Kino Matica predvaja do nedclje izvanredno zanimiv film »Sl.karjev model«. V prlavni vlogi je dražestna krasotica Grete H o 1 a n d c r, ki je imela tuđi naslovni vlogi v filrnih »Borba za prcstol in ljubczen* in »Oko mrt veća«. RAZSODBA V PROCESU STANLEV je naslov tretjega, najlepšega in najzanimi-vcišejra dela grand.ioznega filma »Pustolovka iz Monte Carla*. Dočim stoji glavni Junak pTed strogim! porotniki, obtožen umora, in govori vse proti njemu, morajo njegovi zvesti tovariš! premagati šc mnrsika-tero oviro in nevarnost, dokler se jim ne posrečt v zadnjem momentu prispeti v Pariz in v porotni dvorani pokazati pravega krivca in Ka izročiti v rcke pravice. Divot-ni so pogledi na svetovnoznano morsko ko-pali^če San Sebastiano, na mesto Granado z vcl;častno mavrsko stavbo Alhnmbro, na pariške buljvare Itd. Tuđi za zrbavo je prcskrbljcno. DobroiirSni sluTa Ali ki je cbčin"tvo zabava! v Drvcm dclu kot debe-lufiasti §ah. ni utoni! tcmvcč se v tretjem dclu prcJticirn kot pravcati strašni Ijudo-žerec. ki izvablja srize smeha. Samo še do nedclje v Kino T i v o li. — Od danes naprej nova Portugalka, Uutomcrski mošt. — Gostilna »pri Mraku«* Rimska cesta 5t. 4. — Koncert v kavarni »Emona« se vr§i danes v petek ob 8. zvečer. Igra I. ljubi]. salonski orkester. Turisfika in snort. — S. K. »flermes« priredi v soboto dne 17. tm cb 20. »čajanko« v prostorih hotela Bellevue v šiški. S^ored; godba, solopetje, komični nastop! ples itd. Vstop prost, dovoljen Ie vabljenim, in po njih vpe-Ijanim gostom. Kdor bi vabila pomotoma ne prcjel dobi istega pri klubovem tajniku. — Telesna vzsoja In Sokolstvo. Preteklo sredo je predaval v akademiji »Bratstva« na državni realki g. Stane Vidmar o predmetu: »Telesna vzgoja in Sokolstvo« Predavanje je bilo kljub slabemu vremenu zelo dobro obiskano. G. predavatclj je uvo-doma naglasal veliki pomen telesne vzgoje kajt! vsa znanost nič ne pcmaga, ako telo ni zdravo, da bi lahko vzdržalo. Nato je podaj pregled današnjega stanja glede na nenormalni razvoj človeSkega telesa in utemelji! potrebo telesne vzgoje, ki je obenem največje važnosti tuđi za moralno vzgojo ter je dal točna navodila, kako ie postopati z mladino od rojstva naprej, ako )o hočemo chranitl normalno, telesno in đuSevno zdravo, kar pomen! boljSo bodoč-nosi naroda in države. Končno je fosp. predavatelj razpravljal o Sokolstvu In njegovi orcanlzaclii hi je povedal nekaj lepih prlmerov Iz tekem v Parizu !n Turlnu, ki se jih je sam udeležfl. Dokazal je, kako sokolska misel vpllva na voljo človeka. na dlsciplmo, vztrajnost, odporno silo, hrabrost Itd. in da pod vpllvom te misli postane ttale tnifljetije zmožno nepopisnega navdu-Sonja. G. predavatelj je s svojim predavanjem vzbudil velik smlsel za telesno vzgojo m Sokolstvo In je žel za svoja Izvaianja obilo pohvale. — Prihodnjo sredo preda va prfmarfj đr Pefranceschi o higijeni, ozlro-jda kako naj iivUao? ini poročlla. NACRTI MADŽARSKIH ! FAŠISTOV PROTI ENOT-NOSTI JUGOSLAVIJE. — Beog-ad, 16. nov. (Izv.) Iz Soflj« prlhaja danes zaupno in zanesljivo poročl-lo, da so tja prispcli voditelji madtarskfli f;-š;stov in zloglasni stotnik Pronay ter so stopili v st:ke z makedonskim komitejem. Imeli so dnljše konference, na katerih bo razrravljal! o skupni akciji proti enotni naši državi. Pronay je naprosil tuđi ra sc- j s:anek s S^f^m makcdonsKc^a odbora To-derjem Aleksandrovom, a je ta tak seatm-nek odkloni! Iz političnotaktičnih raz'osov. Prcnav se ie posebno zan:mal za bojno t?ktiko makedonskeca komiteja ter je bilo sklenieno, da tuđi m:d/2rskl fašisti osvoja | knm'tsko taktiko :n prlčno po Istih meto-I dah napaće na na?l scvernl mejl. Na kon-; ferenci se je rnzpravija! v podrobno*db dalic nrčrt o rarkosanjlti naše enotne drža. re. Po tem nacrtu se ima obnoviti Velika Madžarska, kl JI pr'padelo vse dežele kro-ne sv. S'clann. Co'j^rskl pa imate pripasti o^ Makedonci, to Je Ofcn^I'e pod JurosIo-j vensko in nod grško suvereniteto. SPOPAD S ČRNOGORSKIMI ODMETNIKI. Voditelj Nikšević ubit. — Beograd, 16. novembra. CTzv.) Ij NtN^ića v Crni gori prihnia noročilo, da j« hil v Ij'itcm spopad i z orožniki i:bit inte* leVti'alni vodia o<.!mctni! in oriMfi« nostjo. Dobe naaradc od 3 do 10.000 Din. Nntranie ministrsr\'r> objavtia, da so slovcn* ski orožniki ▼ ju?nih kraiih v svoji službi nad vse požrtvovalni in vztrajni. Borzna poročila. — Zagrebške bone danes nismo pro-JelL — Beograd. 16. novembra. Amsterdam 3333, Drnaj 0.1242, 2encva 1550, London 3*4.50, Milan 37^.50, Newvork 87.75, ParU 478, Praga 275.75. Sofija 77. INOZEMSKE BORZE: — Curiti, 16. nov. (Izv.) DanaSnja pred-borza: Beograd 6.55. Amsterdam 213.90, Ne\vyork 573.12, London 24.84, Pariz 30.63 iMiten 24.35, Prajra 16.5375, Rudlmpeštt 0.03^2 Bukarešta 3.~. Sofija 4.S5. Duna^ 0.0083»'., avstr. žig. krone 0.00803',. — Trst, 16. nov. Predborza: Beograd 26.45—26.55, Dunai 0.(\325—0.0330, Pract 67.75—68.25. Pariz 125.50—125.75. London 102 50—102.75, Ncwyork 23.60—23.70, Cn* Tih 411—414. Društvene vesti. — Poriv! Vsi člatii d ruj rva se resno opomfnjajo, da Čimpreje poravnajo zaostalo članarino. Vse šc ne v dništvu vpisaae tovariše pa vabimo, naj se čimpreje v društvo vpišejo. 1. dec. od 7. dalje so labko vplačuje članarina v gostilni pri tov. Plev-niku na Brejru. Društvo državnih uslužbea« cev za Slovcnijo v Ljubljani. — J. A. D. »Triglav«, podružnica r Ljubljani, priredi dne 17. t m. o') 20. zvečer novodošlim članom pozdravni večer pri Novem svetu (Gosposvetska cesta) v Prešernovi sobi. Starcšine in prijatelji društva uljudno vabljcnt — Odbor. — V soboto 17. t. m. predava v »Soči« £. dr. Zalokar o podedovanju. medicini in poliiikf. Vnb^jeni vsi Clani In prijatelji druStva. Vstop prost. — Po rredavanju prosta zabava, za katero se pripravlja posebno presenečenje. Začctek ob pol 9. zvečer. — Predavanja v društvu »Soča«. Minulo soboto je otvorilo društvo »Soča« svojo tretjo predavateljsko sezono. V nanovo prircjcnl, ckusno ozalj^ani dvorani pri Le-vu je pozdravi! navzoče društveni predsednik dr. Dinko P u c, se v krasnih besedah spominjal obletnlce rapallske pojjedbe ter ocrta! naloge osvebnjenejia naroda. Nato ]• dob'l besedo z. prof. Z z r a b 1 i č. ki je r svojem govoru poročal o narodnih razme-rah v Tstri ter o divjanju fašizma proti našemu narodu. Njegova izvajanja so bila Iz-redno znn'miva, zlasti fe veliko przornostf vzbndil oni del njesovega predavanja, W se je bavil z z^odovlno razvoja narodne zavedn^sti In dela PTed vojno in pa njegovo nazirnnje o postanku in bodočnosti fašizma. Kljub temu, da je K. predavatelj to-voril skoro dve uri, jra Je občlnstvo, ki Je dvorano naiprlnilo do zadnjega, p^shišalo ■ v^o pazno^tjn ter mu živahno aplavd'ralo. V imenu Foslu^alcev se je znlivalil v lepih besedah dr. Marn?ič. Po predavani:! se I© razvila prosta zabava pri katerl je sodelo-val pevskf zbor Zveze Jtiroslov. želernl-čarjev. ki je žel obilo rohvale. Z eno bese» do — bil Ie prav lep večer. — Napredno gospodarsko fn prr>svetn# društvo za Krakovo In Trnovo vab! svoje člane in njih prratelje na zanimlvo predavanje o z*iprščinskiri zadevah, v soboto dne 17. novembra 1923. ob 8. rvečer t prostorih g. SoklIČa v Trnovem. — Odbor. — Zveza šoferjev Slovenije pozNlJt svoje člane, da se zanesljivo ude!e?e se-stanka, ki se vrši v sostilni g. Kodela n* RiTnski cesU v soboto 17. tm. ob 7. zvttcr. Odbor. Poizvedbe. — Nekaj denarja se ie naSto. Irgubitelj naj se oglasi pri Franji Bilina, Židovska uli« ca št. 1. I. TMdstropje, kjer ga dobi proti povrnitvi stroškov zn objavo v Hstu. — Našet se |e danes ijutraj majhen Werthelm-kliuč in sicer pred poslo'jem »L Hrvatske ^tedinnhe«. Z^ubitclj ca dobi v uredništvu »Slov. Naroda«. stran. 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 17. novembra 1923. 3TCV /Dn Izjred sodisfci — Vređnt — m/r/. Pred nflfcr? &som K> prijeti v Ljubijani Antoniio Kreftovo kot ■omljivo pfoetittitko in jo odd*H, ker je bfl* res bolna, v bolnico. Dekletu pa je bilo t bolnici nerodno in je pobegnik. Priftel p» Je aeki Kuri, ki jo je dobro poznal, ovadfl Jo je in zopet » jo prijeli, ko je knriU žrtre p« Aleksandrovi cesti v Mariboru. Pa zopet fm vala. in tretjič so jo zalotiH ▼ ljuaski krarm Frenkel v Mariboru. Tako je prifl* kortčno pred »odnika, obložena, da je že 13» krat predkflznorana radi goijufije in vlaču* garstva, nkradla svoji gospodinji Lenardi* Čcri v Kranju 400 Din denarja. Stanovala pa je ▼ Kranju pri svoji znanki Mariji Smi« govčeri, ki je gospodinjila v koratnem za* kom že omeiijcnemu Lud. Kuriju. Nare* Miala pa se je Kurija in sklcnflc ste s Ton* tko, kl je imela denar, da pustita Kurija in Kranj in gresta nazaj na Štajersko. Seveda rte we4i s seboj. kar ste pač mogli. Obso* jom ste bili vsaka na osem mesecev težke ječe. m tJdbČtk pod potHifo, PriM Je fanf avjc .iofi odalorĐI. PrM pa je dotraj «vf* — so ga odakrrfl. Prlfel pa je akriraj nacaj In saril se je pod posteljo. Toda ttxH tam so g* dobiH in prirUkli apet na plan. To pa je ae*eda f aata razjeaflo* pa malo •e je sraBioval. Sprl se je s svakon rrojefia dakkta in ga udaril s ■taftom taka, da mu je zlomil — palec na rokl — Obsojea je bfl sa. to nerodnost na dva mr*r*r-i težke ječe. ______________________________ Uradniške plače t ATstrij. Dunajaki listi priobčujejo podatke o piacah poeameznih uredničkih akapin. Po* možni sluga je zadnja dva mesca pred vojno prejemal po dveletni službi 96 kroti. Ako valoriziramo to plačo ni današnje krooe, to se pravi, ako določimo danadnjo svoto, s katero more nakupiti vse to, kar je pred vojno storil s 96 kronami, najdemo pia&o, kl odgovarja 1,073.000 kron. Danes pa pre* jeraa ta pomožni sluga 1,103.000 kron, toroj 103 % predvojne plače. Po najnovejši refor* mi bo znašala njegova, plača ćelo 1,115.000 kron, to je 109% predvojne plače. JIMb/ je projeaai pred vojno po dre« laftat atuSbi meaeeno 114 kron, to je 1,275.000 danaJnjiK kron, njegova »edanja plača znaša pa 1429.000 kron. torej 89 % predvojne pla* če. ki se po novi uredbi zviia na 1,196.000 knm, to je 94 % pndvojne plače. Računski uradnfk je pred vojno po dveletni aftuibi prejemal mesečnih 193 kron, kar snaći valorizirano 2,132.000 kron. Dane« zna« ša njegova piača 1,229.000, torej 58 %t ki se poviša na 1,359.000 — 64% predvojne piače. Dvornt švetnlk je prejemal pred vojno po 28 službenih letih mesečno 1017 kron, valorizirano pomeni to 11,211-000 kron. Da* nes prejema 3,748.000, torej 33 % pred vojne plače, ki se poviša na 4,930.000 — 44 % pred* vojne plače. Sekcijuki Sef je prejemal na koncu rvo* jih službenih let mesečno 1667 kron, kar znaša v današnjem novcu 18,378.000 kron, Dane« pa prejema 4,603.000 kron, torej Ie 25 %, ki se bodo zvisali na 6,508.000 kron, na 35 %. Kratico in pregledno: v Avstriji bo v bodoeih mesecih prejemal pomožni sluga 109 % predvojne plače, kanelist 94 %, fa* eunski u radnik 64 %, dvora! svetrrik 44 % in •ekcijakl šef 35 %. Evo socijalnega reda v številkah! Razne vesti. * Praga veliko zračno pristanišče sve/»» »Pres6»Hirald« z dne 13. septembra, ki Lzhaja v mestu Portlandu v severnoameTiikih Zcdi*» njenih državah, prinaše poroćilo svojega do* pisnika Gannetta, ki se mudi zadnji čas v Evropi. V svojem poročilu omenja Prago in ji napov*edujc, da postane eno irmed velikih zračnih pristanov sveta, ker kži sredi Ev* rope. — * Kdo je bil Nobel. Vsako leto s« čuje ▼ečkrat, da je ta a!i oni glasovitih m za* služnih mož prejel Noblovo nagrado. Vendar pa velika većina ljudi ne ve, kdo je bil Nobel in kakšna je njegova nagrada? Alfrcd NobeU kemik, je bil rojen dne 21. oktobra 1833. leta v Stockholmu. Študiral je v Stock* holmu in je kasne je deloval skupno s svojim očetom na polju kemije ter se je zlasti bavil z razstrcljcvalnimi snovmi. Let* 1862. je iz* naSei nftroglycorin. Leta 1866. )e I«na$e! dl. namit. Irnaaet je se nebroj drugih kemičnlh snovi in je uftanovil v Evropi in Amertki 15 tovtrn. med njimi rajrečjo za razstrelilne snovi v Kriimmli oh Labi (Elbe). l'mrl je 10. decembra 1896. 1. v San Remu. V svoji oporoki je zapustil naJTečji del svojih do« hodkov, približno 35 mili tono* mark ra ra?* drlitev na pet vsakoktnih nagrad po ca 150 ti»oč mart p»o sledeSem nacrtu: 1. Za naj-važnejio iznajdbo na polju fizike, 2. kemije, 3. medicine in firijologijc. 4. za dotično v poljubnem jeziku špikano delo, ki se nnib l\ odlikuje po vi*r>ki, idealni tendenH. 5 za najrasluimejše in naju»peinejie strem1 enje ic po«*r*eševaiiju ipirvinega bratstva, uV:.ijcnja in znižanjc stoiečih armad in vr.pr itavitev razsodniških tribunalov med rarn?ni dr-/a» vami. Prve «rriri nagmd- razdeljuje Šved^k* akademija, peto norvelka. CHarni artđnik: RASTO PUSTOSLF 1$EK Odtovornt urednik: VALENTIN KOPITAR. 1000 do 2000 m1 iz enega aK več prostorov skupaj v mesto ali na deželi se išče takoj v najem ali nakup. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod „Dalavnica-12049*. IM"""""' i jnnmmnDaiPDizoio^ Keksi prepečene! čajno pecivo oblafi vsi izdelkl iz Rogaške Slatine Direktna detajlna prodaja v parni pekarni I Viljem Bizjak, Ljubljana, Gosposvćtska cesta. Hrastov les 60 komadav hrastovik dreves v dimenziji do 1 metra v premeru vsebine črez 200 kubičnih metrov proda tvrdka F. STIOER Dl 8IM9 Slovenska BfarMoa. ^koda se vse skupaj ali pa tuđi v manjših mno-finah od postaje Slovenska Bistrica. Zahvala. Povodom smrti nepozabnega sina, nečaka itd. Antona Škerlavaja izrekamo vsem sorodatkom, pritsteljem in znancem, ld so ga spremiti k večneflm počitka, najiskrenejSo zabvalo. Posebna zahvala za venec, častno stražo, sprem-stvo iB na grobni govor Or. Ja. Na., ravnateljstvu In uredništvu Jadranske banke za vence lfl spremstvo, pevskenm drultvn .Zvon* za pretresujoče žalostinke, gosp. Škerlavajn, tiradoflm na glavnem kolodvora za ginljhri govor ob grobu; dalje gg. zdravnikom za po-žrtvovalno letenje, čč. sestratn v bolnici za človeko-ljubiio po«trežbo Ja preč. dtfhovščinl za toližik). Hvala vsem ostalim darovaleem vencev in cvetja in za Izražena sožalja. Opanc-L^oMJatia, Woffovaa. 12, dne 14./11.1923» talaloil »stali. Industrijalci in obrtniki, pozor! Razprodaja. Radi reorganizacije in preureditve podjetja se bo dne 16^ 17. In 18. novembra ugodno prodalo več raznih mizarci in Mih strolev kakor razne stružrricc, žage (Bandsagc), vrtalni strofi, ,Ajax" kladiva, „Beche* kladivo, „Topham" jermen, kopirni stroji, raznovrstno orodje za kovače, ključavničarje, mizarje itd. Predmeti se lahko ogledajo že pred prodajo pri Tnnka lola i Muftija imi nk i. i Maribor (Tezno). Izšolani pevci. Had 1OO komadov pr^rlh hariEklh kanarUio« (Edel-roll«rp »••■■ S«H«r^ j« niproriaj. ED. SEVER, Lj"iili«««ftf Krakovmkl nasip 10. Og£>o2«" S o g o e — © O G M § w e A ~ *" °" S « S B « jw .«, g « -f|3fHJ '-.-' »pV^a *v V- Tm odgovor« uprav« aaj aa pHloil 1 dfctar. Cen8 oglasom do 20 besed Din 5'—; vsaka nadaljna beie^a 90 para, i davlćino vred Trgovskega pomoćnika sprejme tvrdka A. Sara* lxm v Ljubljani 12.127 Gospodična želi mesta v kako trgo* vino ali kaj sličnega, da bi pomagaU staršem iz slabih razmer. — Dopisi pod Hitra pomoč/12.158 na upravo »Slov. Nar.«. Strojepisko, izvežbano, zmožno slov. »tenografije, »prejme vc^ letrgovina v Ljubljani. — Ponudbe pod Strojcpiska 12.129« na upravo »Slov. Naroda«. Isčem frizerko, solidno, za onduliranje in manikiranje za takoj ali s 1. decembrom, proti dobri plači. — Gizelfl Jakobi, Vinkovci, Fran* kopanska. 12.136 Prodajalka. Sprejme se samostojna prodajalka, starejša, za* nesljiva moč, na deželo. Plača po dogovoru. — Ponudbe na: Ivan Vese= lič, Ormož. 12.092 Štiri črkoslikar-ske pomoćnike sprejme v trajno delo proti dobri placi večje podjetje te strokc v Ljubljani. — Samo pi= stnene ponudbo na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Stalno delo 8R88/12.157«. Praktičen jurist išče primernega posla za nokaj ur dnevno pri od* vetniku ali notar ju, v banki ali večjem trgovs skem podjetju Prevza* me rudi upravo hiš, gra* ščin ali trgovskih podje* tij. — Ponudbe na upra* vo »Slov. Narodac pod »Praktičen jurist /11.889« Lovsko ptičarko, re«asto, čistokrvno, pro* dam. — Novi Vodmat št. 62. 12.067 5 letna. kobila (za vožnjo in tek), razni vozovi kočije, sedla itd. naprodaj. — Janez Zor* maru Spodnja Siska, Ce* lovška cesta 91. 12.126 Kratek klavir, dobro ohranjen, se pro* da po zelo ugodni ceni. Event. tuđi v obrokih. — Naslov pare uprava »SI. Naroda«. 12.133 Poceni naprodaj: dira na peresih, Lindauer, konjske prsne opreme, navaden voz, železna peč in razni zaboji. — Mest* ni trg št. 3 (v trgovini). 12.105 Umivalnik z ogledalom m mannor* nato ploSČo se proda. — Naslov pove oprava »SI. Naroda«, 12.140 Tračnice in vagončki (Kippwagen) naprodaj po prav ugodni ceni, 100 do 150 tračnic po 6m dolgih 0.06 visokih, 3 do 15 va* gončkov, V3c najboljšega materijala iz predvojne dobe. Na ogled od 1. do 3. popoldne. — Naslov pove uprava »Slovenske* 2a Naroda«. 12.137 Večja registrima blagajna se kupi. Ponudbe pod »Blagajna 12.130« na upravo »Slov. Naroda«. u fSdor Se ©e pozna 3^51 ^z MJi*anM-0ai lzMlttaM jnhe, ta ne ve, kal Je nepreliosllivo dobra Jtlllfi- VzorcS brsssUčno od Slevne prodafe: Linblfana, Oradlaće 13. I jriifffPBffMTfllPl Ženitna ponudba- 231ctni sirapatičen mla* denič, začetni trgovec, se želi poročiti z gospodi^ no ali mlajeo vdovo z malim premoženjem ali brez. — Le resne ponud* be s sliko pod »Resnost 12.125« na upravo »Slov. Naroda«. ■■■■. ^^^^Ljvr^^^k^^^^Tr^^^^B * Dijakinja se sprejme na stanova« nje in hrano po zmcrnl ceni v blizini učiteljišča. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 12.134 Meblovano sobo z dvema posteljama do» bita takoj dva gospoda ali dva dijaka. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 12.141 Meblovano sobo s posebnim vhodom i sredini mesta blizu glav* nega kolodvora Ufe go* •pod. ki je komaj 20 dni v letu doma. — Ccnj. po« nudbe z naredbo najem^ nine se prosi do 20. t. m. pod »Potnikyi2.119« na upravo »Slov. Naroda«. Nagrado dobi dotični, ki odda me* sečno sobo, meblovano ali prazno, v sredini mesti zakonskemu paru z cnim otrokom, starim dve leti za takoj ali » 1. decem^ brom. — Ponudbe pod: »Mirna 9tranka/12.153« na upravo »Slov. Naroda«. Stanovanje dobi takoj, kdor kupi a!i vzame v najem enonad* stropno hifio; v njej )e trgovina, sobe za pi*ar* no, akladišče, konjski hlev m drugo. Vse tako^ na razpolago. — Nailov povo uprava »Sloven»ke» ga Naroda«. 12.135 Jfeorcmifriine Proda se pritfična hiSa podklctenn in s podstreS* ntm stanoranjem ob okrajni cesti in na naj« bolj Tirometnem prostoru v Trbovljah. Pripravna je 2a vsakega obrtnika ali msnjžo trgovino. — Cena l,100.0CX) kron. — Takoj plaćati Je polovi* co, na drugo te počaka. — NatančncjSa pojaanila se dobijo pri Jastniku Jurij FerencTL, zidarskem mojstra v Trbovljah. 12.120 IRaznoi Ažuriranje, tuđi v barvah, in pliii* ranje 90 sprejme v delo. — Breg It. 2^1. 12.033 Ia trapistovski šupo Din 27.50 kilogram nudi — Mlekarna v Lt:-kacu, Slavonija. 11.7t>0 Lepo brinje (italijan»ko) §e dobi po ugodni ceni pri tvrdki A. Sarabon v Ljubljani. 12.123 Otroški vozički, dvokolesa, mali motorji, iivalni strojU pneumati* ka po znlžani ceni. »Tribuna« F B. L-, Karlov« tka cesta št- 4, Ljubljan.1. 11.720 Dežne plašče »Waterproofc (nepremoč* lj!v«), gumi«pelerine ra dame, prevlečeno s svilo m utnjene fuknjiče pri* poroča Drago Schwab, Ljublj«n4, Dvornl trg 3. 11.983 Cenj* občinstvu si ueojam naznaniti, da poočujem moderne pleše Boston, Tango, Jara, Ono Sfep, kakor tuđi ritinilco za ottoke m odrasle. —« Aleks Trobiš, baletni mojrter, Član mednarod« nega udni^cnja plesnih tjfilteljev. Narodno gledai UiČA, drama, Ljubljana. 12.0&I Priporočilo. Z veseljem sporoČano, (H Je patentirani aparat »Toplodar«, katereija wm naroćfl za mojo r©st«Trfli cijo nad vse pričakova« nje dober, prihrani mno« go kuriva ?n neanatfc in grejc popolnoma lokal, tako da aem ž niim zelo zadovoljen in ^a vsaka« mur najtopleje pripnro« 6am. — Adolf Spatzel^ restavratrr pri »Ornrduc — NaroĆa se: »Jucomei talija«, Ljubljana, Kolo. dvortka 18 alt R. Niptl In dru^. Mtribor. 11.89? MALI OGLAS lahko Izračunite sami lr\ poiljite izno« v gotovim sli v znamkah v pitmu, a be»eđHom vred. IHfeDICIHAL.COGHflC Zahtevajte samoi „M6dicinal - Cognac" z modrim krilcem „Jamaica-pum" z modrim križeem „Cognac-pum" z modrim križeem „CHrone-pum" z modrim križeem „Medicinal-pelinkovac" z modrim križeem „Naffinejše crem - liker je" z modrim križeem „Slivovko" in „brinjevec" z modrim križeem „ALKO" LJUBLJANA. NI ĆDICINAL-COGNAC IfflEDiCiNAL.COGliflC TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA POPRUZUICEi ■i ari bor Novo mesto Rakek SI o vo« jf| rado© Slovofftoko Motrio« KAPITAL In REZERVE Din 17,500.000-- :-: Izvršuja wse ban&ie posle oajtočnaie ki najkulairtneje x Talafoni: 1S9, 148, 4B8 EKSPOZITURE i Konjloo Mazo - Drovograd Ljubljana (monjalni-oo v Kolodvorski ul.) LMlalM iQ tUk. »Narodne fiskame«. Proda se ugodno eleganten, skoro nov osebni avtomobll Pnch VIII/1923 s 6 sedeži v najboljicm stanju lit 1 tovornl "auto Fiat Torino 18 PI 2 tonski s polno gumijastlmi obroci. Oba avtomoblla se eventuelno zamenjata za en 3 do 4 tonski auto s prlmcrnlm dopUČilom. Vpnšatl na poStni predal 129, Ljubljana. 12111 Crepp da Chlno, Taff«t9 Molro Velour ChIHon Itd. čipke, modni nakit z Hl popustom pri A. Sinkovic nasl. K. Soss Ljubljanaf Mestnl trg 19. MfeOICINAL-COGHAC BpKofavli Trfevtkt —---------- -------——^-^^™1