t
Ljubljana, četrtek, 2.
UBEDNLSTVO IN UPKAVAl LJUBLJANA,
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. I TELEFON 55-22 DO 55-2«
ROKOPISI SE NE VBACAJO
IZHAJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA
* gotovini,
•— Posamezna številka 2 din
INSEBATNl ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON «8-21 «8-»
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA ST. * SKM-1
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA «5 DIN
GLASILO OSVOBODIL NG
FRONTE
SLOVENIJE
Tudi naši rojaki v inozemstvu so proslaviii 29. november
Beograd, 1. dec. Ob Dnevu republike je prejela zvezna vlada vrsto brzojavk Sz inozemstva in držav, v katerih čestita delovno ljudstvo k 5. obletnic] II. zasedanja AVNOJ-a in 3. obletnici razglasitve FLRJ.
Jugoslovanski izseljenci jz Argentine pošiljajo čestitke z zagotovilom, da sporočajo želje absolutne večine pravega jugoslovanskega delovnega ljudstva. Svojo brzojavko končujejo z ge slom: »Smrt fašizmu — svobodo ljudstvu! Živel antiimperialistični tabor! Živela vlada FLRJ! Živel voditelj in zedinitelj maršal Tito!«
Demokratična fronta Slovencev v Italiji je poslala naslednjo brzojavko: »Demokratična fronta Slovencev želi v imenu vseh Slovencev v Italiji, ki so ločeni od svoje domovine, svobodnim jugoslovanskim bratom ob 5. obletnici AVNOJ-a In 3. obletnici razglasitve FLRJ popoln uspeh pri gra dltvi socializma.«
V Češkoslovaški
Praga, 1. dec. Veleposlanik FLRJ v Pragi Marjan Stilinovač je .priredU slovesen sprejem ob prazniku narodov FLRJ 29. novembru! ki so se ga udeležili v imenu češkoslovaške viade podpredsednik vlaide dr. Sevčik in minister za notranjo trgovino Kraj-čir; v imenu vojske načelnik generalnega štaba general Drgač, namestnik načelnika generalnega štaba general Janda in poveljnik mesta Prage general Ejem, načelnik mesta Pi'age dr. Vacek, predstavniki zunanjega ministrstva in kulturnega ter javnega življenja. Izmed predstavnikov, akreditiranih v Pragi, so se sprejema udeležili veleposlanik Poljske republike Olszewski, bolgarski veleposlanik dr. Nejčev, francoski veleposlanik Dejun, poslaniki Švedske, Madžarske, Finske in Švice, predstavnik sovjetskega veleposlaništva, predstavniki veleposlaništev Velike Britanije, ZDA, Kanade in Avstrije, predstavniki Ljudske fronte Jugoslovanov v Pragi, kakor tudi veliko število drugih gosiov.
V	umetniškem delu programa, ki K ga priredili na sprejemu so sodelovali naši znani umetniki Josip Go-stič, Anita Mezetova in Predrag Miloševič. Izvajali so vrsto točk iz opere »Prodana nevesta«, »Ero z onega sveta«, »Morana« in drugih.
V	Brnu je organizirala Zveza prijateljev Titove Jugoslavije prireditev, na kateri je govoril vseučiliški profesor dr. Kral o borbi narodov Jugoslavije in pomenu 29. novembra.
Pozdrav Jugoslovanov v Pragi
Praga, 1. dec. Ob prazniku 29. novembra je poslala Ljudska fronta Jugoslovanov v Pragi predsedniku vlade FLRJ maršalu Titu brzojavko, v kateri je rečeno:
»Iskreno! in dostojanstveno proslavljamo naš državni praznik in vedno in povsod izražamo našo vdanost Vam. maršal, kakor tudi našj domovini Jugoslaviji. Živela Jugoslavija, živel naš učitelj in borec za pravice in svobodo! — Za jugoslovansko Ljudsko fronto predsednik Dimitiijevič.«
V	brzojavki poslani predsedniku Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ribarju, je rečeno:
»Sprejmite od nas, Jugoslovanov, ki živimo v bratski Češkoslovaški, združeni v jugoslovanski Ljudski fronti, na dan našega državnega praznika najiskrenejše čestitke in zelje za dobro in napredek naše domovine.«
Proslava v Bratislavi
Bratislava, 1. dec. Ob 29. novembru je imela Ljudska fronta Jugoslovanov v Bratislavi prireditev, ki se je ie udeležilo okrog 500 gostov. 29. novembra je bil v Jugoslovan» skem konzulatu v Bratislavi slovesen sprejem, ki so se ga udeležili predsednik Slovaškega narodnega sveta Smithe, predsednik sveta poverjenikov dr. Husak, poverjenika Okali in Viktory, v imenu vojske general Sirica, konzul ZSSR v Bratislavi in predstavniki drugih držav, kakor tudi veliko število drugih gostov.
Snoči je bila v Narodnem gledališču na sporedu opera P. Konjovi-ča »Koštana«.
V Sofiji
Sofija, 1. dec. Ob 29. novembru, državnem prazniku FLRJ, je priredil veleposlanik Jugoslavije v Sofiji Josip Djerdja dva slavnostna sprejema v novem poslopju jugoslovanskega veleposlanišva.
Prvega sprejema opoldne so se udeležili med drugimi tajniki Na» rodnega sveta Domovinske fronte Bodu rov, Pasov. Janev, Groze v, Mar-holev in Stojilov, tajnik Prezidija Velikega narodnega sobranja Gobanov, pomočnika zunanjega ministra Ganovski in Kamenov, pooblaščeni ministri Poljske. Romunije, republikanske Španije in drugih držav, predstavniki sovjetskega veleposlaništva, predsednik sofijske občine Bradistilov, predstavniki generalitete, predsednik vrhovnega so» dišča Ložanov, akademik Dončo
Rostov, predsednik zveze književnikov Ljudmil Stojanov in vrsta drugih javnih ter kulturnih delavcev.
Drugi sprejem zvečer za jugoslovanske državljene v Sofiji je potekel med narodnimi in borbenimi jugoslovanskimi pesmimi ter plesi v zelo prisrčnem ozračju. Sprejema se je udeležilo okrog 300 jugoslovanskih državljanov v Sofiji.
Pozdrav Jugoslovanov v Romuniji
Bukarešta, 1. dec. Ob državnem prazniku 29. novembra je poslala Ljudska fronta jugoslovanske kolonije v Romuniji maršalu Titu iz Bukarešte naslednjo brzojavko: »Čestitamo Ti, dragj maršal, k 29. novembru, prazniku naše republike, in Ti obljubljamo, da bomo delali tudi mi, ki smo daleč od domovine, v dobro in korist naše FLRJ. — Ži» vel tovariš maršal- Naj živi in napreduje Federativna ljudske republika Jugoslavija!
V Budimpešti
Budimpešta, L dec. S proslavo obletnice praznika ljudske revolucije 29. novembra je poslala sindikalna podružnica uslužbencev vseh ju» goslovanskih predstavništev v Budimpešti predsedniku vlade maršalu Titu pozdravno brzojavko, v kateri je med drugim rečeno:
»V zvezi z velikim dnem — 29.no vembrom Vam pofeiijamo tople pozdrave in Vam želimo dolgo in srečno življenje v korist naše socialistične domovine, za srečo in boljše življenje ljudstva.«
Proslava na Dunaju
Dunaj, 1. dec. Ob proslavi Dneva republike je priredil politični predstavnik in pooblaščeni predstavnik FLRJ na Dunaju Jaka Avšič slavnosten sprejem, ki so se ga udeležili predstavnik] štirih okupacijskih sil, člani avstrijske vlade ter predstavniki javnega in kulturnega življenja Avstrije.
V nedeljo dopoldne so obiskali pooblaščenega ministra Avšiča državljani FLRJ, ki živijo v Avstriji, in mu čestitali k Dnevu republike. Sindikalna podružnica uslužbencev FLRJ na Dunaju je priredila za Dan republike slavnostno akademijo.
V Rimu
Rim, 1. dec. Pooblaščeni minister FLRJ v Italiji dr. Mladen Ivekovič je priredil 29. novembra zvečer v prostorih poslaništva FLRJ v Rimu ob proslavi Dneva republike slavnostni sprejem. Sprejema so se udeležili predstavniki italijanske vla» de. diplomatskega zbora ter mnoge vidne osebnosti italijanskega po-tV tičnega in kulturnega življenja. Slovesnega sprejema so se udeležili tudi oficirji italijanske partizanske divizije »Italia«, ki se je po kapitulaciji Italije borila v Jugoslaviji v NOV.
V Washingtonu in New Yorku
Washington, L dec. Jugoslovanski veleposlanik v ZDA Kasanovič _ je priredil ob Dnevu republike svečan sprejem, ki so mu poleg predstavnikov' ameriške vlade in ministrstva za zunanje zadeve prisostvovali
skoro ves diplomatski zbor v Washingtonu, kakor tudi številni predstavniki javnega in kulturnega življenja — prijatelji nove Jugoslavije. Skupno je prisostvovalo sprejemu približno 1000 oseb.
New York, 1. dec. Ob jugoslovanskem narodnem prazniku 29. no» vembra je priredil generalni konzul v New Yorku Miodrag Markovič v petek zvečer v dvorani Jugoslovanskega doma sprejem, ki so se ga udeležil] poleg naših predstavnikov veleposlaništva delegacije pri OZN, mnogi Amerikanci jugoslovanskega rodu in prijatelji nove Jugoslavije.
V soboto je priredil generalni konzul drugi sprejem v -poslopju jugoslovanske delegacije pri .OZN. Na srednjemu so bili navzoči predstav» nikl tujih konzulatov v New Yorku, naši predstavniki veleposlaništva in delegacije pri OZN. predsednik društva ameriško-sovjetskega prijatelj» stva dr. Mellis, književnika Louis Adamič in George Seldes , urednik časopisa »Churchmann« Seapler, urednik vojnega magacina ameriške armade Yank Walther Bernoutine, kakor tudi številni umetniki, profesorji, novinarji in drugi javni ter kulturni delavci.
V Londonu
London, 1. dec. V počastitev Dneva republike je priredilo veleposlaništvo FLRJ v Londonu v ponedeljek slavnosten sprejem, ki so mu prisostvovali podpredsednik vlade Herbert Morrison, minister za zunanjo trgovino Batenley. številni poslaniki in -predstavniki tuj-ih diplo» matskih predstavništev v Londonu, med drugimi veleposlaniki Francije, Italije, Poljske, Češkoslovaške, odpravnik poslov sovjetskega veleposlaništva, visoki komisarji Indije, Pakistana, štev-iln; člani britanskega Zgornjega in Spodnjega doma, sindikalni funkcionarji, kakor tudi sterilni predstavniki znanstvenega, umetniškega in gospodarskega življenja v Veliki Britaniji. Sprejema se je udeležil tudi londonski župan.
V Trstu
Trst, 1. dec. Ob narodnem prazniku FLRJ je priredil šef ekonomske delegacije v Trstu dr. Hočevar v ponedeljek zvečer svečan sprejem, ki so se ga udeležile vojaške jo politične osebnosti angloameričke cone Svobodnega tržaškega ozemlja.
Koroški Slovenci so proslavili praznik Jugoslavije s kultur nimi prireditvami
Celovec, 1. dec. (Tanjug) Organizacije slovenske prosvetne zveze so imele v mnogih krajih Slovenske Koroške proslave v zvezi z narodnim praznikom FLRJ. V mnogih krajih, kakor n. pr. pri Sv. Jakobu, v Rožu, Globasnici, Škofičah in drugih večjih krajih Slovenske Koroške so bile prireditve, na katerih so govorili o poonen-u 29 novembra. S proslavami so bili združeni umetniški programL Navzočnost velikega števila koroških Slovencev je znova potrdila ljubezen in odločnost tega prebivalstva za priključitev k domovini FLRJ.
Na predvečer 29. novembra so za-
foreli po hribih Slovenske Koroške resovi, mnogo mest Slovenske Koroške pa je bilo preplavljenih z le» paki v slovenskem jeziku.
Veliki uspehi naših delovnih kolektivov v borbi za nove industrijske proizvode
Naše železnice so v desetih mesecih presegle tekoči plan za 7%
Z boljšim izkoriščanjem prevoznih sredstev na naših železnicah je bil v prvih 10 mesecih t. 1. uresničen teko. či plan s 107%, kar predstavlja 82%, letnega plana.
Planirano število potniko-v je bilo preseženo v tem času za 25%,'letni plan prevoza v netotonskih kilometrih pa je bil Izvršen do 1. novembra že s 87.6%. Plan prevoza v razdobju zadnjih nekaj mesecev ne ustreza dejanskim potrebam, to pa zaradi tega, ker pričakovane količine blaga, pred.
vsem gradbenega materiala ln drv, niso bile prepeljane v poletnem času, kakor je bilo planirano. Izkoriščeni niso bili pravilno vagoni, ker posa. mezna podjetja niso enakomerno sestavljali mesečnih planov, na drugi strani pa so bile objektivne težkoče, zlasti težkoče v zvezi z gradnjo dvojne železniške proge Beograd—Vin. kovci, prav tako pa je gradnja avto. mobilske ceste zadrževala prevoz planiranega gradiva na glavni železniški progi.
ŠE 70 MILIJONOV FRANKOV ZA FRANCOSKE
RUDARJE
Med enomesečno akcijo, ki se je začela po sklepu I. kongresa Enotnih sindikatov Jugoslavije za zbiranje prispevkov kot pomoč stavkajočim francoskim rudarjem, so delavci in uslužbenci v rudnikih, tovarnah, usta. novah in podjetjih po vsej državi izražali svojo borbeno enotnost in so. Udarnost s pravično stavkovno borbo francoskih rudarjev. S svojimi nese. bičnimi prispevki so omogočili, da je lahko Centralni odbor Zveze sindika. tov Jugoslavije poleg poslanih 10 milijonov frankov kot prvo pomoč se. daj ob zaključku zbiralne akcija poslal Zvezi francoskih rudarjev še 70 milijonov frankov. K temu je treba omeniti, da so se pri tej akciji sindL katom pridružili tudi člani ostalih organizacij, kakor na primer Ljudske mladine in drugih.
Na zborovanjih po vsej državi so Izražali gloiboko in soglasno obsodbo reakcionarnih načrtov in postopkov-
ameriškega Imperializma ln kapital L stične reakcije v Franclji. V dneh ve» like borbe francoskih rudarjev je delovni razred Jugoslavije, s Komunistično partijo in njenim Centralnim komitejem na čelu, pokazal, da stoji ob strani francoskih rudarjev ln de» lovnega razreda Franclje.
Petletni plan za razvoj narodnega gospodarstva FLR Jugoslavije ie naložili našim delovnim ljudem v tovarnah, ustanovah ln laboratorijih težko nalogo, pripraviti proizvodnjo novih predmetov, ki smo jih doslej kupovali v inozemstvu. Naše socialist plansko gospodarstvo ie zavrglo prakso stare Jugoslavije, ki je izvažala surovine, uvažala pa gotove industrijske izdelke, ki b] jih lahko doma izdelovalk Ta praksa je pomenila da je imela predvsem tujina koristi od našega prirod-r.ega bogastva, hkrati pa je ta praksa povzročila odvisnost naše države od kapitalističnega inozemstva.
Našim znanstvenikom, tehničnim strokovnjakom in delavcem ni bilo lahko začeij izdelovati nove predmete s starini stroji m z nezadostnimi izkušnjami o zamotanih procesih proizvodnje. V predanosti Partiji in novi ljudski državi so se združili vsi delovni ljudje naše države ob častni nalogi, zgraditi socializem in ustvariti pogoje za napredek našega gospodarstva. Delovni polet in široka pobuda delovnih ■ljudi sta v letih težkih borb na političnem in gospodarskem polju rodila uspehe. Peto obletnico dneva republike smo praznovali s številnimi novimi delovnimi zmagami na poti graditve socializma, z novimi izumi in številnimi novimi proizvodi naše mlade industrije od avtomobilov, turbin in generatorjev, kopnih kladiv za naše slavne rudarje, raznih delovnih strojev, vsakovrstnega jekla in Siemens-Mar-tinoivih peči do novih kemičnih proizvodov kmetijskih strojev in naprav, tekstilnih in drugih proizvodov, ki so potrebni za čim hitrejši dvig življenjske ravni ljudstva.
Domači avtomobili, motorji in pnevmatična kladiva
Ko vidijo naši ljudje na ulicah kolone avtomobilov, ki vozijo na gradišča gradbeni material, pravijo: »To ie naš avtomobil«. Po zunanjosti se ne razlikuje dosti od avtomobilov iz bratske Češkoslovaške in celo ne od tistih iz Amerike, vendar ga naši ljudje poznajo. To je rezultat naraščajočega zanimanja za ustvarjajoče delo po planu, ki je last milijonov delovnih ljudi. In naših avtomobilov je čedalje več. Najprej smo začeli montirati uvožene dele, nato pa postopno izdelovati najdrobnejše dele. Za izpolnitev te naloge so se borili naši delovni ljudje z veliko požrtvovalnostjo, ker so verjeli v zmago. Izdelava prvega avtomobila z lastnimi sredstvi in z lastnimi rokami je dokaz velike ustvarjalne moči planskega gospodarstva, je rezultat kolektivnega dela naše industrije in raznih podjetij pri izpolnjevanju skupnih planskih nalog. Skupaj z Indu strijo motorjev in Tovarno avtomobilov so se borile za naš prvi avtomobil tudi Tovarna emajlirane posode, tovarna »Titan«, kovinsko podjetje »Saturnus«, železarna Guštanj, nova tovarna krogljičnih ležajev, tovarna »Donit« tovarna gumija »Rekord« in tovarne »Novkabel«, »Petar Drapšin in »Iskra«.
Zamisel profesorja visoke tehnične šole Dobrosavljeviča, da bdi izdelali manjši bencinski motor Za pogon gasilskih strojev ln za pogon raznih dru gih delovnih strojev, se je porodila že v stari Jugoslaviji, uresničili pa smo jo šele v novi FLR Jugoslaviji. Danes uporabljamo ta stroj na številnih delovnih mestih za pogon raznih agregatov. Ta stroj ustreza strojem svetovnega tipa.
Tudi strokovnjak glavne direkcije industrije motorjev inž. Karpov je uspešno uresničil svojo zamisel. Njegov vibrator, ki ga danes uporabljamo pri armirano-betonskih konstrukcijah, je med najboljšimi na svetu, * izdelali pa so ga naši delavci, Industrija motorjev je že izvršila obsežne naloge naše petletke. Naši rudniki delajo s pnevmatičnimi kladivi in vrtalnimi stroji, ki so jih Izdelali delavci Industrije motorjev.
Industrija precizne mehanike izdeluje nove garniture za avtogensko varjenje, ki ne zaostajajo za enakimi aparati svetovnega slovesa. Kolektiv Industrije predene mehanike proizvaja nadalje razne predene sestavne dele za našo avtomobilsko industrijo, na tisoče varilnih goničev in mnogo drugih predenih instrumentov in meril.
Težki orodni stroji
Ob novih proizvodih, ki v temeljih spreminjajo način dela v številnih naših podjetjih in v vsem gospodarstvu, čutijo naši ljudje pomen tovarne tež-orodnih strojev »Ivo Lola-Ribar«. Njih organizem utripa ? njenim! graditelji v delu za socializem. Ta naša tovarna daje nenehoma našemu go-
K otvoritvi železnice Kučev©-—Brodite: skupina najboljših fromtovcev iz- bebčke udarne brigade
spodarstvu desetine dragocenih strojev, ki jih doslej v naši državi nismo imeli. S pomočjo frikcijsk<h stiskalnic, ki jih je izdelala ta mladinska tovarna, oblikujejo naši delavci razne železne in druge predmete. Težke škarje za rezanje jekla iz iste tovarne so rešile stotine delavcev napornega ročnega dela pri rezanju raznih železnih kosov. Z novimi stroji tovarne »Ivo Lola-Ribgir« oblikujemo granitne kocke za naše ceste.
Velike turbine, stružnice in drugi orodni stroji
Tudi kolektiv »Litostroj« je v naši industrijski- proizvodnji Gradi Kaplanove turbine, od katerih je prva že pognala agregat hidrocentrale. V naši lesni industriji smo dobili polnojarme-nik domače konstrukcije, ki je delo kolektiva »Litostroj«.
V naših tovarnah in večjih podjetjih za kovinsko obdelavo imamo že domače stružnice, rezkalne, vrtalne in brusilne stroje, delo tovarne »Prvomajska«. Iz Tovarne splošnih kovinskih konstrukcij je dobil Mariborski otok popolno hidromehadčno napravo domače konstrukcije. Naše tekstilne tovarne so dobile nov stroj za predelovanje lanu, ki so ga izdelali delavci Vojvodinske -livarne. Na naših gradbenih delovnih mestih imamo tudi nov stroj za mešanje betona.
Doma izdelujemo lokomotive in vagone
Tovarna vagonov v Kraljevu in tovarna »Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu sta bili porušeni in oropani, njune naprave so odpeljali okupatorji v Avstrijo. V prvih dneh po osvoboditvi bi komaj slutili, da -bosta tl dve tovarni dosegi» tako velike delovne zmage. V prvi tovarni poteka proizvodnja vagonov im mostnih konstrukcij že v vsem obsegu. Izdelali so prvo lokomotivo za ozkotirne proge »S 83«. Tako izpolnjujejo v kraljevski tovarni naloge petletnega plana. Izdelali so osnovno obliko tovornega odprtega vagona za normalno-tirne proge in kmalu jih bodo začeli serijsko izdelovati. Kolektiv tovarne vagonov »Ja-semica« je izdelal nov tip potniških vagonov in nov tip poštnih vagonov. Za prvi vagon je značilno razen drugega to, da je izredno odporen, saj je obložen z jekleno pločevino, novi poštni vagon pa je tako udoben, da je v njem mogoče nemoteno opravljati poštno službo. V tej tovarni so začeli izdelovati serijo specialnih vagonov za prevoz rib, kar bo mnogo pripomoglo k izboljšanju preskrbe prebivalstva s svežimi ribami. Tudi tovarna v Kraševcu izdeluje potniške vagone nove vrste.
Veliki generatorji, elektromotorji transformatorji, kinoprojektorji, električni vrtalni stroji in avtomatični telefoni
Naša elektroindustrija je dosegla velik uspeh v izpolnjevanju nalog našega petletnega plana-.. Iz majhne delavnice «inozemskega podjetja, ki se skoraj ni ukvarjala s samostojno proizvodnjo, je nastala velika tovarna električnih strojev »Rade Končar«. Vsega tega, kar danes izdelujemo v tej tovarni, ni poznala stara Siemensova delavnica. To so veliki generatorji; prvi, je že v obratu na Mariborskem otoku, dragega prav takega, pa pripravljajo. Velike motorje (tipe A-120) že uporablja naša težka industrija, naša hidrotehnika itd. Transformatorji raznih napetosti do 35.000 voltov so bRl razstavljeni na zagrebškem velesejmu in bodo omogočili izpoinitev plana elektrifikacije. V tovarni so izdelali tudi prve avtomatične telefone.
Tudi tovarna »Iskra« ie izdelala vrsto novih proizvodov. Izdelala je že na stotine raznih transformatorjev in sodeluje s tovarno Rade Končar pri izdelovanju teh važnih naprav za našo elektrifikacijo. Nadalje proizvaja števce za električni tok, razna električna merila, voJtmetre, ampermetre in električne vrtalne stroje za naše rudnike. Vse to izdeluje namesto delov za letala in ubijajoče bombe, za kar je tovarno uporabljal nemški okupator.
Kinoprojektor tovarne »Iskra« je ena izmed najlepših delovnih zmag. O njem smo začeli razmišljati šele v novih pogojih, ko je bilo treba film približati delovnemu človeku. Zato potrebujemo veliko kinoprojektorjev. To nalogo Častno izpolnjujejo delavci »Iskre«. Razen elektronk in optičnih leč izdeluje ves mehanizem tega kompliciranega stroja naša delovna sila. »Iskra« je doslej izdelovala kinoprojektorje za normalni film, sedaj pa bo začela izdelovati tudi manjše projektorje za ozki film. Te projektorje bodo izdelovali mnogo hitreje, namenjeni pa bodo podeželju, manjšim industrijskim podjetjem in kmečkim delovnim zadrugam. »Iskra« je izdelala tudi na stotine električnih vrtalnih strojev za naše rudarje. Ti stroji so tako dobri, da ne zaostajajo za stroji svetovnega slo-esa.
Električni kabli in žarnice
Tudi druga podjetja naše mlade elektroindustrije, kakor »Elka«, »Novkabel« in tovarna žarnic »Tesla« so _ atija naše gospodarstvo z novimi proizvodi. Tako so začeli izdelovati
kable s svinčenim ovojem, ki so neogibno potrebni za električne instalacije v naših velikih industrijskih podjetjih, nadalje telefonske kable s svinčeno, papirnato in svileno Izolacijo, ki smo jih prej drago kupovali v inozemstvu, cevi za manometre, ki- so postali sestavni del proizvodnje »Nov-kabla«. Kolektiv tovarne »Tesla« se je zavezal, da bo postopno prešel od montiranja k izdelavi žarnic. V izpolnjevanju te težke naloge je že dosegel prvi uspeh. Tovarna stekla v Para-činu je začela izdelovtti steklo za žarnice. Instituti in laboratoriji, ki jih vodijo strokovnjaki naše elektroindustrije, vztrajno proučujejo pogoje za nove proizvode te gospodarske panoge. Tako proučujejo proizvodnjo novih žarnic za kinoprojektorje, žarnic za razsvetljavo vagonov itd.
Doma izdelujemo velike peči za jeklarne in specialne vrste jekla
Velika delovna zmaga kolektivov črne metalurgije, posebno delavcev železarne v Zenici, je prva Siemens-Martinova peč, ki smo jo izdelati z lastnimi sredstvi in z lastnimi rokamL Prva takšna peč že proizvaja jeklo. Izdelava nadaijnih peči bo šla sedaj mnogo hitreje. Samostojna proizvodnja valjev raznih velikosti za potrebe našito valjarn je dragi veliki uspeh naših kovinarjev. Velikanskega pomena je proizvodnja izredno trdih zlitin, kaljenega in kovnega jekla in proizvodnja posebnega jekla za izdelavo najtršega orodja. Naše jeklarne že izdelujejo jeklo, ki vzdrži ogenj in visoko temperaturo, jeklo za kirurške instrumente, nadalje jeklo, ki je odporno proti kislinam, in posebno jeklo, ki ga uporabljamo v elektroindustriji, na primer dinamo pločevino, magnetno jeklo in podobno.
Črna metalurgija se je tudj precej osamosvojila v proizvodnji naprav, M so ji potrebne, kakor raznih agregatov, popolnih plinskih generatorjev za kurjenje industrijskih peči itd. Prednost teh strojev je v tem, da so izdelani za kurjavo z domačim premogom. V zadnjih dveh letih se je posebno izboljšala tudi tehnika v zvezi s Siemens-Martitoovimi in dragimi pečmi za proizvodnjo jekla in kovin. Imamo tudi že težke žerjave domače proizvodnje. S temi novimi napravami je v našito železarnah znatno olajšan in pospešen proizvodni proces. Za to delo nii več treba toliko delavcev, tisti pa, ki so ostali, imajo - znatno lažje delo. Med uspehe črne metalurgije, posebno livarn, štejemo tud] največii odlivek v naši državi, ki tehta 60 ton.
Novi proizvodi lahke industrije
Tudi lahka industrija je častno izpolnila težko nalogo v borbi za nove proizvode. Izdelujemo novo laboratorijsko steklo, razne steklene aparate, retorte, hruške ki žarnice, črno steklo, prešano posodo itd. Industrija porcelana je podprla našo elektrifikacijo s proizvodnjo porcelanskih izolatorjev nizke in visoke napetosti. Nadalje nam daje več tekstilnih pripomočkov In izdelke sanitarnega porcelana.
Kemična industrija je vzporedno z zviševanjem proizvodnje izdelala vrsto novih predmetov in kemičnih spojin. Industrija celuloze, lesovine in papirja je izdelala dva popolnoma nova proizvoda: heliografski in fotografski papir, risalni |n kopirni papir, matrice za rotacijski tisk itd.
Tudi medicinska proizvodnja je zelo napredovala. Proizvajati so začeli nad 20 vrst zdravil in razne instrumente za ambulantno In kirurgično uporabo. Glede teh proizvodov smo zdaj mnogo manj odvisni od inozemstva.
To je kratka bilanca velike borbe naših industrijskih kolektivov za nove proizvode, velik korak k osamosvojitvi naše države od uvoza iz inozemstva. Naša vlada in naše gospodarsko vodstvo podpirata gibanje novatorstva z vrsto ukrepov, z nagradami in priznanji, da bi se še bolj razvila borba za nove proizvode. To ie velika socialistična tekma, to je ena izmed temeljnih nalog, ki jih delovni kolektivi vnašajo v svoje tekmovalne načrte; za -izpolnitev teh nalog pa sprejemajo obveznosti tovarišu Titu, Partiji in. vsemu delovnemu ljudstvu.
Kolektiv tovarne za bombažno industrijo je prihranil 16 milijonov din
Delovni kolektiv Tovarne za bombažno industrijo v Zagrebu je proslavil svojo veliko delovno zmago: izpolnitev letnega proizvodnega plana 33 dni pred rokom in 2 dni pred praznikom republike. Velik uspeh je kolektiv tega podjetja dosegel v izpolnjevanju plana znižanja proizvodnih stroškov, saj je prihranil t 8 odstotnim znižanjem polne lastne cene nad 16 milijonov dinarjev» Svečanost ob izpolnitvi plana je prisostvoval minister za industrijo LR Hrvatske Rado Žigič. Delavci tovarne so med letom dali 500 predlogov zA racionalizacijo obratovanja, od föatejüi se 200 predlogov že izkorišča, 1Ö0 predlogov pa bodo začeti v kräfkexft uporabljati.
Zasedanje Generalne skupščine OZN
Borba proti vetu je borba nad spoštovanjem načel OZN in vsiljevanjem volje reakcije
Je izjavil šef sovjetske delegacije Višinski na seji posebnega političnega komiteja pri razpravljanju o načelih glasovanja v Varnostnem svetu
Pariz, 1. dec. (Tanjug). Razprava v praebnem političnem komiteju o načelih glasovanja v Varnostnem svetu trna vedno ostrejše oblike. Delegacije ZDA, Velike Britanije in Argentine zatrjujejo, da je tako imenovana pravica do veta v Varnostnem svetu oblika diktature petih velikih držav In da zloraba te pravice po Sovjetski zvezi zavira vse delo OZN na področju političnega življenja. Pod krinko borbe proti dozdevni zlorabi pravice do veta izvajajo delegati ZDA, Velike Britanije, Kanade, Argentine, Nizozemske, Sirije, Kube, Čile ja in drugih držav na posebni politični komite pritisk z namenom, da bi razveljavili načelo soglasnosti v vrsti določenih vprašanj in s tem vsilile svoje ukazovanje vsemu sveti.
šef sovjetske delegacije Višinski Je ostro grajal kampanjo zahodnih sil proti Ustanovni listini OZN in opo. eoril na politično naivnost in neutemeljenost dokazov angloameriške večine v klevetanju Sovjetske zveze. Poudaril je, da se je začela nepomirljiva borba proti pravici do veta že v trenutku, ko je bilo to načelo sprejeto v Ustanovno listino in da nasprotuje ameriška delegacija, ki sedaj formalno poziva Generalno skupščino h kršitvi Ustanovne listine OZN, sama sebi. Ravno Američani so bili namreč pobudniki za sprejem tega načela v Ustanovno listino. Višinski je navedel pismo umrlega predsednika ZDA Roosevelta genera, lisimu Stalinu in izjavo ameriške de. legaeije na potsdamski konferenci, v katerih je slovesno razglašeno, da je načelo soglasnosti petih velikih držav nujno potrebno za ohranitev miru na svetu.
Borba proti pravici do veta je de. Janško borba med dvema smerema v mednarodni politiki — med smerjo spoštovanja načel OZN in smerjo ukazovanja, pritiska in vsiljevanja svoje volje v korist reakcije in napadalnosti. Ta borba prihaja do izraza tudi v življenju in delu OZN. Sovražnikom miru in demokracije je samo do tega, da bi uničili OZN.
ZDA in Velika Britanija bi rade do. bile proste roke pri svoji politiki, ki strem? po svetovnem gospostvu. Eno Izmed njihovih orožij je v tem pogledu tudi predlog za tako imenovano liberalizacijo veta, kakor tudi nova spletka z nezakonito »malo skupščL
no«, ki se Je drznila predložiti Generalni skupščini nov postopek za gla. sovanje v Varnostnem svetu — da bi sprejemali važna vprašanja, ki zadevajo vzdrževanje miru in varnosti na srvetu kot vprašanja postopka z navadno večino glasov.
šef sovjetske delegacije je najodločneje protestiral proti tem predlogom in poudaril, da je predložitev teh predlogov samo stopnja v borbi za uničenje veta, njihov sprejem bi pa pomenil nepotrebno spremembo Usta. novne -listine OZN, po čemer teži ve. čina. Predlogi ameriške delegacije in tako Imenovane male skupščine so po svojem bistvu zarota proti Ustanovni listini OZN, ker kršijo osnovno nače. lo Ustanovne listine — načelo soglasnosti, ki Je najvažnejši pogoj ln po. roštvo za ohranitev svetovnega miru in varnosti. Sovjetska delegacija najodločneje zavrača resolucijo ZDA ln predloge tako Imenovane male skup. ščine.
Višinski Je končal svoj govor z Izjavo, da so Združeni narodi dolžni razvijati in utrjevati duha prijateljstva ln sodelovanja v mednarodnih odnosih v korist miru na svetu.
Predstavniki angloameriškega bloka ne priznavajo vprašainja narodnih manjšin
Pariz, 1. dec. (Tanjug) V komiteju št. 3 (za socialna, humanitarna in kulturna vprašanja so razpravljali o dodatnih predlogih Jugoslavije in Sovjetske zveze, da naj bodo v deklaraciji o človečanskih pravicah določbe, ki bi zagotovile vsakemu človeku in nacionalni skupini pravico do neoviranega razvoja nacionalne kulture in uporabe materinščine. Predstavniki angloameriškega bloka so -nastopili proti tema predlogoma in sploh niso priznali problema narodnih manjšin v splošnem. Predstavnik ZDA in predstavniki Latinske Amerike so skušali prikazati narodno zatiranje v svojih državah kot dozdevno prostovoljno prilagoditev. Urugvajska delegacija je predlagala, naj bi sploh ne razpravljali o kulturnem razvoju narodnih manjšin. Predstavnik Haitija je zahteval, naj se celotno vprašanje predloži v proučitev poelkomiteju za zaščito narodnih manjšin.
Predstavnik Jugoslavije Ljuba Radovanovič je obsodil angloameriške
države zaradi pristrauskega ravnanja z milijoni Jjudrai. Podprl je sovjetski dodatni predlog, da je treba zagotoviti šolanje v narodnem jeziku in uporabo materiščine pred sodišči ter na javnih prostorih-
Sovjetski predstavnik Pavlov je opozoril na napore kolonialnih sil, da bi preprečile razpravo o pravici posameznih uarodov do razvoja nacionalnih kultur. Kot primer enakopravnosti vseh narodov je navedel ZSSR in poudaril, da so v Sovjetski zvezi na podlagi načel, razglašenih v prvih dneh Velike oktobrske revolucije odpravili vse privilegije. Samo tako načelo je moglo spremeniti ječo narodov — carsko Rusijo v bratsko skupnost enakopravnih narodov — Sovjetsko zvezo, katere moč in trdnost sta se pokazali v boju s Hitlerjevimi napadalci.
Ameriška večina v komiteju je sprejela resolucijo Haitija in s tem zavrnila dodatna predloga Sovjetske zveze in Jugoslavije.
ZDA in Anglija se upirajo razdelitvi Palestine
Ker so predlagatelji resolucij in dodatnih predlogov glede Palestine predložili Generalni skupščini 14 glavnih točk iz svojih resolucij in dodatnih predlogov, je politični komite obnovil razpravljanje o Palestini. Na dnevni red so sprejeli najprej sovjetski in poljski predlog za- umik tujih čet in tujega vojaškega osebja iz Palestine.
Predstavniki držav ljudske demokracije so sovjetski in poljski dodatni predlog sprejeli in poudarili, da je umiik tujih oboroženih sil z ozemlja Palestine nujno potreben za mirno in dokončno rešitev spopada v tej državi.
Beloruski delegat Kiseljev je poudaril, da je oborožehi nastop Trans-jordanije v Palestini tuje vmešavanje, kajti arabski ligi poveljuje britanski general s štabom britanskih oficirjev.
Da bi onemogočili izvedbo resolucije Generalne skupščine iz meseca nov. 1947 o ustanovitvi neodvisne arabske in židovske države v Palestini, sta se delegaciji ZDA in Velike Britanije ostro uprli sovjetskemu in poljskemu predlogu.
O sovjetskem predlogu bodo glasovali po razpravljanju o vseh drugih 13 predlogih.
Hffzeep berlinske mestne uprave
Sovjetska komanda za ohranitev enotnosti Berlina
Pismo maršala Sokolovskega britanskemu vojaškemu guvernerju generalu Robertsonu
Berlin, 1. dec- (Tanjug) Sef sovjetske vojaške uprave maršal Sokolovski je posial britanskemu vojaškemu guvernerju generalu Robertsonu naslednje pismo:
»Sovjetska komanda vas mora opozoriti na nevarno delovanje v zahodnih sektorjih Berlina, ki naj bi povzročilo desorganizacijo in razkol nemških mestnih upravnih organov uprave, izvaja pa se s podporo vojaških komandantov zahodnih sektorjev. Kakor vam je znano, so sovjetske vojaške oblasti v Berlinu opozarjale na necbhodno potrebo po ohranitvi enotnosti Berlina in zahtevale enotne demokratične volitve v vsem Berlinu-Ta predlog pa ni bil upoštevan. Namesto enotnih demokratičnih volitev so bile v vsem Berlinu razpisane za
5.	decembra separatne občinske volitve v zahodnih sektorjih Berlina, ki ne bodo izvedene v demokratični svobodi, ampak s policijskimi preganjanji demokratičnih organizacij in nasilnimi ukrepi.
Separatne volitve v zahodnih sektorjih imajo namen odstraniti enotne organe mestne uprave in ustvariti po. sebno mestno upravo v zahodnih sektorjih mesta, da bi tako lahko zahodne vojaške oblasti neomejeno gospodarile. Razbijaški elementi v berlinski mestni upravi, ki izkoriščajo podporo okupacijskih oblasti, se že dalje časa trudijo, da bi desorganizirali delo mestne uprave kot enotnega organa in da bi izključili iz nje demokratične predstavnike, ki so povezani s širokimi množicami berlinskega prebivalstva. s čimer pa se sovjetska vojaška komanda ne more strinjati.
Sovjetska komanda ne namerava podpirati delovanja protidemokratičnih elementov v berlinski mestni upravi, pač pa bo, kakor prej, utrjevala enotnost Berlina in ustvarjala pogoje, ki varujejo normalno delovanje vseh demokratičnih predstavnikov berlinske samouprave.
Pasmo enake vsebine je bilo poslano tudi ameriškemu In francoscemu komandantu Berlina.
Na poziv namestnika predsednika berlinskega mestnega sveta Otmarja Göschkeja je bilo v poslopju državne opere zasedanje sveta,- ki so se ga udeležili vsi demokratični poslanci, med njimi tudi voditelja enotne socialistične stranke Nemčije Wilhelm Pieck in Otto Grotewohl.
Poslanci so ostro obsodili dosedanje delo mestne berlinske uprave, ki je v rokah desničarskih strank in poudarili, da je protizakonito, protidemokratično in naperjeno proti koristim berlinskega prebivalstva.
Sprejet je bil predlog demokratičnega bloka Berlina o sestavi začasne demokratične mestne uprave, ki naj bi zagotovila izvedbo enotnih demokratičnih in svobodnih volitev ter rešila mesto težkih posledic protinem-ške politike desnih socialdemokratov in njihovih angloameričkih gospodarjev.
Za predsednika mestne uprave je bil izvoljen Friedrich Ebert za nje-ove namestnike pa Arnold Gohr, Imst Göschke in Reinhold Schwarz.
Med zasedanjem je več desettisoč berlinskih delovnih ljudi demonstriralo po mestnih ulicah proti dosedanji reakcionarni mestni upravi in zahtevalo njeno odstranitev.
Odpar proti De Gasperijevi politiki postaja vedno hujši
Zaradi nesrečne politike vlade je Italija izgubila Trst in kolonije, je izjavil Pietro Nenni
Rim, 1. dec. (Tanjug) Italijanski parlament je začel včeraj debato o zunanji politiki De Gasperijeve vlade. Prvi je govoril vodja socialistične stranke Pietro Nenni, ki je v več kot triurnem govoru ostro obsodil vladno vojnohujskaško politiko za priključitev Italije k zahodnemu vojaškemu bloku pod vodstvom ameriških imperialistov.
Nenni je v začetku svojega govora poudaril, da je ta razprava potrebna
zlasti po potovanju predsednika italijanske vlade v Bruselj in Pariz. Medtem ko so v palači Chaillot dolge borbe, od katerih pričakujejo narodi sveta mir. pa pripravljajo hkrati v Londonu, Bruslju in Parizu, kakor tudi v drugih prestolnicah držav ameriških satelitov — v Rimu, Atenah in Madridu, vojne načrte. Hkrati je večina Generalne skupščine OZN zavrnila predlog Sovjetske zveze za splošno razorožitev. Danes smo priče od-
krite kampanje za pripravo januarskega zasedanja ameriškega kongresa, na katerem bodo sprejeli nov zakon, ki je popolnoma vojnohujskaškega značaja V takem splošnem mednarodnem položaju skuša italijanska vlada spraviti Italijo v vojaški tabor zahodnih imperialistov.
Nenni je nato del j časa govoril o konkretnih primerih prevar De Gasperijeve vlade, ko je prepričevala italijansko ljudstvo, da priključitev Italije k Marshallovemu načrtu ne bo pomenila izgubo narodne nedvisnosti in da se država zaradi tega ne bo vpregla v vojaški voz zahodnega bloka. Obsodil je demagogijo predsednika vlade De Gasperija in zunanjega ministra grofa Sforze in razkrinkal stališče vseh predstavnikov vladnih koalicijskih strank ki se zavzemam za »ustanovitev evrop-ke zveze«. Toda evropska zveza, za katero se zavzemata tako goreče poleg Saragata v'
Italiji tudi vojni hujskač Winston Churchill in vodja francoskih desnih socialistov Leon Blum, je dejansko zahodni blok z drugim imenom. To je dejansko ameriški vojaški blok z močno napadalno Nemčijo na čelu.
Nenni je zatem poudaril, da je vlada zlorabila vprašanje Trsta, ki je ostalo nerešeno prav zaradi tega, ker je De Gasperijeva vlada odklonila neposedne razgovore z Jugoslavijo. Italija je zaradi vladne politike izgubila tudi afriške kolonije- Namesto da bi bila pobudnica prijateljskih odnosov z vsemi, tekmujeta zlasti predsednik De Gasperi in zunanji minister Sforza v nesramnem klevetanju Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije in strašita italijansko ljudstvo s tem. da mu baje grozi s te strani nevarnost. Vendar je jasno, da sta prav De Gasperi in Sforza tista, ki povzročata nevarnost
Nenni je nato govoril o posledicah marshallizacije Italije. Vedno smo bili mnenja, je poudaril, da je Marshallov načrt orodje za izvajanje Trumanove doktrine zasužnjevanja evropskih narodov. Truman je priznal v svqjem poročilu kongresu to, kar skrivajo De Gasperi in drugi člani italijanske vlade pred italijanskim ljudstvom. Truman je odkrito dejal, da je brezposelnost večja, kot je bila, da italijanska industrija hitreje propada. kakor prej.
Na koncu je Nenni razčlenil smer sedanje De Gasperijeve vlade in poudaril, da je glavni položaj sedanjih oblastnikov njihova skupna borba proti komunizmu in skupno pripovedovanje o dozdevni komunistični nevarnosti. Tako sta svoječasno govorila v Italiji tudi Mussolini in grof Ciano, samo s to razliko, da je danes ljudski odpor proti taki politiki mnogo večji, kajti italijansko ljudstvo se je obogatilo z dragocenimi izkušnjami težkih posledic talce lažne politike
Iz dela kontrolne komisije v Ptuju
V	Vitomarcih pri Ptuju so vaščani sklenili, da hočejo imeli letos svoj zadružni dom pod streho. Skraja je bilo videti, da bodo svoj sklep ludi izpolnili, saj so v razmeroma kratkem času skopali temelje za dom in jih zabetonirali. Trije delavci pa so se takoj lo'ili priprav :a izdelavo opeke. V približno poldrugem mesecu so izdelali b 1.000 kosov opeke.
Odbor za gradnjo zadružnih domov, ki šteje 18 članov, pa ni po-krenil ničesar, da bi dobili delavci drva in sežgali opeko. Prav tako se odbor tudi ni pobrigal, da bi pokrili barako, ki so jo delavci postavili že 11. oklobra. Zalo so delavci sami preskrbeli nekaj slame <r-zasilno pokril: banih o, kjer so bile skladovnice zložene opeke. Pokriti pa so mogli le polovico skladovnic, ostala opeka pa je od dežja popolnoma uničena. Tako bodo imeli zdaj v Vitomarcih od bi.000 kosov op>eke uporabne samo okrog 22.000. vsa ostala opeka pa je uničena po malomarnosti krajevnega ljudskega od■ bora kakor tudi odbora za gradnjo zadružnih domov.
Okrajni odbor za gradnjo zadružnih domov v Ptuju je večkrat ustno in pismeno opozarjal Vitomarčane, naj že sežgejo opeko in jo spravijo pod streho, vendar tem pozivom tajnik krajevnega ljudskega odbora Vitomarci kakor tudi celoten odbor za gradnjo zadružnih domov nisla pripisovala važnosti.
Te dni so člani okrajne kontrolne komisije pregledali škodo in izdali predlog, da se odbor za gradnjo zadružnih domov v Vitomarcih kaznuje z denarno kaznijo.
* ,
V	ptujskem okraju, zlasti v kula-ških vaseh, najdemo še mnogokje v krajevnih ljudskih odborih vaške mogotce, ki svoj službeni položaj izkoriščajo predvsem v svoje sebične namene, ali pa opravljajo svojo službo skrajno nevestno in malo mamo.
V	Livanjcih je predsednik krajevnega ljudskega odbora Alojz Gregorc, ki poseduje 22 ha zemlje. Da bi pri odmeri dohodnine kot večji posestnik bil čim manj prizadet, se je spretno vrinil v davčno komisijo, kjer se je dal vpisati kot delavec. Njegove nepoštene namene so domačini dovolj hitro opazili in ga izključili iz te komisije.
Ko je nedavno okrajna kontrolna komisija pregledovala potek obračunavanja dohodnine po terenih, je stopila tudi v pisarno krajevnega ljudskega odbora Livanjci. Vrata pisarne (ki jo ima Gregorc v lastni hiši) so bila na široko odprla. Na pisalni mizi so bili razmetani uradni akti, potrdila davkoplačevalcev in pečati. Tudi predali pisalne mize so bili odprti. Ker predsednika krajevnega ljudskega odbora le ni bilo od nikoder, so člani kontrolne komi sije spravili važne uradne akte in pečate ter odšli. Ko so v Gregorčevi hiši povprašali po predsedniku, jim je neka žena odgovorila, da je Gregorc odšel k Sv. Urbanu in se bo vrnil šele zvečer. Člani kontrolne ko misije so predali Gregorca disciplinskemu sodišču v nadaljnji po sto pek.
Kratke vesti
V »vezj z 29. novembrom — obletnico proglasitve FLRJ, »o odprli v Rimu raus-Rtavo fotografij o Jugoslaviji. Na razstavi je prikazana borba narodov Jugoslavije za osvoboditev ter povojnj napori delovnih ljudi Jugoslavije pri izpolnjevanju petletnega plana in graditvi socializma.
Direktor oddelka za tisk poljskega ministrstva za zunanje zadeve minister Viktor Groez je na tiskovni konferenci izjavil, da se Je vrnilo dosloj na Poljsko |z Vestfalije 138.626 repatriirancev in 4745 izseljencev, iz Belgije pa 948 repatrjirancev in 3576 izseljencev, ki so s« izselili iz Poljske že pred vojno.
število delavcev, včlanjenih v češkoslovaških sindikatih, znaša 2.970.770 in sicer v čeških pokrajinah 2.403.140, na Slovaškem pa 486.630. V sindikatih Je organiziranih skupno 757.875 žena in 210.000 ml ar dincev in mlad-ink. Dne 31. oktobra Je bilo 400 tovarniških zveenih organizacij češko®!otaške mladine.
Državni varnostni organi v Ostravi so aretirali člane teroristične skupine, ki Je še v septembru pripravljala atentat na predsednika vlade Zaipotockego. Med aretiranci Je tudi vodja kriminalne policije Jožef Skuta, ki je nabavil kratkovalovno radijsko postajo, s katero so vzdrževali zvezo z inozemstvom.
Vidalijevci so zaman poskušal! motiti proslave Dneva republike v tržaški okolici
Trst, 1. dec. Demokratično prebivalstvo Trsta je proslavilo na svečan način Dan republike. Vidaiijeva frakcija je hotela ta veliki dan jugoslovanskih narodov izkoristiti za nove klevete proti voditeljem nove Jugoslavije m KPJ. Frakeionaši so ooskušali v številnih predelih Trsla, kjer prebivajo Slovenci, prav tako pa tudi v okoliških slovenskih naseljih zavztti prostore v slovenskih prosvetnih društvih, kjer se je zbiralo ljudstvo, im motiti proslavo jugoslovanskega praznika. Zahtevali so, naj demokratično prebivalstvu prisostvuje njihovim provokatorskim zborovanjem. Take poskuse so izvršili posebno v vaseh Lonjer, Prosek, Šempolaj pri Nabrežini in v Plavijo pri Milju. V Lonjerju naj bi govoril sam »vodja« Vittorio Viđali. Preden je sam prišel v Lonjer, je poslal Viđali v vas 200 pretepačev in razbijačev, vaščani pa so se zaprli v Prosvetnem doimi in proslavili svoi narodni praznik. Tolpa vidalijeveev je pod vodstvom znanega pretepača Nella Gricconija vdrla v dom, ki ga
je popolnoma opustošila. Iz opusto-šenega doma so izvlekli člana Centralnega komiteja KP lov. Deziderija Rigonata in mu z železnimi palicami poškodovali glavo, da so ga morali Kasneje prepeljali v tržaško bolnišnico. Pri spopadu je bilo ranjenih več prebivalcev vasi. Civilna policija je posredovala šele, ko so vidali-;evci popolnoma opustošili društvene prostore. Davi je tržaška policija iskala ranjenega Rigonata, ki so.ga obtožili, da je zakrivil ta spopad.
Podoben primer se je dogodil v Proseku pri Trstu kjer pa so vaščani preprečili nakane razbijačev in proslavili sami na svečan način Dan republike v duhu bratstva in prijateljstva z jugoslovanskimi narodi, izražajoč na ta način svojo privrženost sedanjemu vodstvu Jugoslavije in KPJ.
Sploh je v vsej angloameriški coni Svobodnega tržaškega ozemlja prebivalstvo napodilo iz svoje srede izdajalske tolpe vidalijeveev ter na svečan način proslavilo največji praznik jugoslovanskih narodov.
Na Jesenicah so frontovci dali 51.221 prostovoljnih delovnih ur
V ponedeljek popoldne le bila v hotelu »Korotan« na Jesenicah slovesna predaja zlatih, srebrnih, in bronastih značk najbolj zaslužnim delovnim prostovoljcem, brigadni terenski prehodni prapor in centrska prehodna zastavica pa najboljši delovni enoti.
Svečanost je »tvoril tovariš Mirko Klinar, navzoče pa sta pozdravila organizacijski vodja tov. Andrej Zima in predsednica okrajnega odbora AF2 tov. Rezka^Prešernova, nakar je podal kratek gospodarski in politični pregled predsednik MLO tov. Drago Košir.
Tov. Mirko Stebi je poročal o izvršenem prostovoljnem delu pri ureditvi pločnika ob kolodvorski cestj, izkopu temeljev za dijaški in okrajni dom, pri odstranitvi ruševin, ureditvi
letnega gledališča ter o množičnem delu ob »Tednu gozdarstva«, gradnji vodovoda itd. Najbolj zaslužnim delovnim prostovoljcem je izročil 22 zlatih značk z zvezdo na rdečem polju, 27 zlatih značk, 40 srebrnih in 126 bronastih. Prvo mesto in terenski prehodni prapor si je do spomladi priboril teren Podmežaklja z 18.108 prostovoljnimi delovnimi urami. Drugo mesto si je priboril teren Sava s 15.864 urami, tretje mesto pa teren Plavž s 4561 urami. Skupno je bilo opravljenih 51.221 prostovoljnih delovnih uf. Četno centrsko prehodno zastavico si je priboril Center XI. s povprečno 11 urami na prebivalca. Drugo mesto je zasedel center 3—5, tretje mesto center 9, četrto mesto center 10, peto mesto center 1 itd.	Al. S.
Namestu obljubljenih 300 so dali 7480 ur prostovoljnega dela
Delovni kolektivi podjetij in usta» nov v Mariboru so tekmovali razen za izpolnitev plana tudi pri prosto-voljnih delih. Borili so se za izpolnitev obveznosti, ki so jih dali Partiji maršalu Titu in domovini- Te obvez» nosti so bile ponekod dokaj visoke, vendar nikjer takšne, da bi jih ne bilo mogoče doseči.
Delavci železniške kurilnice so na-mesto obljubljenih 300 ur delali prcr stovoljno 7480 ur. Lackova zadruga je obveznost 1000 ur presegla za 3432 ur- Moška konfekcija se le zavezala za 1930 ur. delali pa so za skupnost 3429 ur. Bolnica je svojo obveznost 300 ur presegla za 200 ur. Kolektiv Slov. avtobusnega podjetja se ]e zave» zal za 700 ur. delali pa so 57 ur manj. Mariborska predilnica in tkalnica ni svele visoke obveznosti izpolnila niti napol. Namesto obljubljenih 20 000 so opravili 6240 ur prostovoljnega dela. Tudi kolektiv Tovarne volnenih in vigogna izdelkov ]e namesto obljub-
ljenih 15-500 ur delal 12.253 ur. Kino podjetja so se zavezala za 320 ur, delali pa so 1000 ur. Podjetje Kristal je obveznost 500 ur preseglo z 2601 opravljeno delovno uro. Mestna upra» va cest je obveznost 1800 ur presegla z opravijenimi 11787 urami. Kolektiv Naproze je namesto obljubljenih 4500 ur opravil 9117 ur raznega neplačanega dela.
Za Izpolnitev svoiIh obveznosti sta se borili tudi podjetji »Mleko« in »Obutev«. Kolektiv »Mleka« ie delal prostovljno 6032 uri. kolektiv »Obut» ve« pa 2883 ur. Nad 6000 ur je prispeval pri prostovoljnih delih tudi ko* lektiv Državnega učiteljišča. Toda vsi ti skozi -vse leto niso dajali delovnemu štabu za Maribor rednih in točnih poročil. S tem so ne samo ovirali delo štaba delovnih brigad, temveč so skoraj omenogočilj tudi pravilno na» grajevanje in podeljevanje odlikovani najboljšim prostovoljcem teh brigad.
Predkongresna konferenca AFZ okraja Dravograd je dala nove smernice za delo žena
V okrašeni klno-dvoran! v Dravogradu se je zbralo v nedeljo nad 170 žena okraja Dravograd, da premotre svoje dosedanje delo in si zastavijo v zvezi s III. kongresom AFŽ nove naloge. Konferenco ie pozdravil v imenu okrajnega komiteja KPS tov. Simončič Vojko. V klenem govoru je nanizal pred delegatke najvažnejše naloge, ki lih je postavil V. kongres KPJ pred orgarrizaoijo žena. Govor je prekinjalo vzklikanje maršalu Titu in Komunistični partiji.
Tovarišica Klobučar Marta, sekretarka okrajnega odbora, je podala organizacijsko poročilo, ki je zrcalo neprestanega dela po našem težavnem terenu, pa tudi važen dokument o razvoju organizacije AFŽ med okupacijo. Žene svobodne Koroške in ostalih predelov okraja so lahko ponosne na te tradicije, saj so pravilno razumele poziv KP. Že v letu 1941 in vse dalje so kljub množičnemu preganjanju, streljanju talcev, požiganju gospodarstev in vsemu nasilju sodelovale v narodnoosvobodilni borbi bodisi kot terenke, obveščevalke raznašalke partizanske literature itd.
Pri ljudski oblasti se udejstvuje 12% žena odbornic, v odborih OF je 96 žena. Od leta 1945 do danes je dosežen v miselni prevzgoji žena velik napredek sai beleži samo OF v tem času prirastek 4280 žena.
Značilna napaka nekaterih vaških odborov AFŽ je bila še vse do nedavno, da so kot svojo nalogo smatrale samo zadeve iz socialnega skrbstva, a reševanju gospodarskih problemov in družbene kontrole so posvetile premalo pozornosti:. Sedaj je že večina odborov izbrala pravo pot in usmerja svoje delo tako, da nj le kampanjsko, ampak sistematično, da sestavlja svoj plan dela in v njem upošteva plane krajevnih ljudskih in OF odborov.
70 % vseh žena sodeluje v organizaciji hodi na sestanke, razna predavanja, prostovoljno delo, nabiralne akcije itd. Po osvoboditvi so priredile skupno 498 predavanj in 130 kulturno-prosvetniih prireditev. Razen tega so sodelovale pri vseh proslavah. V obdobju volitev v AFŽ odbore ie bilo organiziranih 42 aktivov za gospodarska, kulturna, socialno - skrbstvena, družbeno-kontrolna in druga vprašanja. V okraju deluje sedaj pet domov igre in dela: v Dravogradu, Guštanju, Mežici, Prevaljah in Slovenjgradcu, 4 posve tovaltiice za mater in otroke ter krpalnica v Lešah.
Številke opravljenih prostovoljnih ur naših žena gredo v vsakem letu v de-settisoče. v stotisoče pa tudi material-
na pomoč raznim ustanovam, mladinskim brigadam. Internatom Itd.
Tov. sekretarka je v referatu nakazala še vrsto organizacijskih prijemov, ki bodo zaktivizirale za vsa vprašanja doslej manj aktivne žene. Vse premalo sodelujejo žene v kmečkih zadrugah, medtem ko predstavljajo v kmetijsko-obdelovainih zadrugah marsikje v okraju vodilno silo. Število zaposlenih žena v okraiu znaša nad 1000, 400 jih je vključeno v proizvodnjo; med temi je 49 udarnic. Legat Rozina v Slovenjgradcu je že štirikratna udarnica. Te številke kažejo, da bi cb urejenih otroških jaslih in domovih Igre in dela, mnogo več žena prijelo za delo Izven svojih domov.
Tov. sekretarka ie v svojem obšr-nem referatu tudi ostro začrtala naloge organizacije v borbi za socializacijo naše vasi.Poudarfla le važnost II. kongresa mednarodne demokratične iederacije žena in obrazložila njen program. Omenila je tudi napade na našo Partijo od strani Informbiroja 'm v imenu vseh žena, ki so ji navdušeno pritrjevale, izrazila našo predanost Partij:! in maršalu Titu. Kot odgovor na vse krivične obtožbe bodo žene odgovorile s povečanim delom na vseh sektorjih. Med referatom tov. Klobučarjeve so pozdravili konferenco pionirji zavoda tako prisrčno, da v dvorani ni bilo žene, ki ne bi bila ginjena. Sledila je razprava, ki je pokazala kako zna naša žena ocenjevati položaj okrog sebe, pokazala ie tudi velik ideološki napredek. »Ženo na pcti_ v socializem« je pokazala tov. Winkler-ieva, o organizaciji AFŽ kot žarišču dela na vasi je govorila tov. Feletova, o .ideološkem dvigu žene tov. Simončičeva, o vzgoji otrok pa tov. Ruža Prahova — ena najboljših vzogiiteljic. Temo »Pomoč delovni ženi« je obdelovala tovarišica Hvalec Olga, množično kontrolo pa ie poudarila tov. Klampfer Stana. Tov. Umekova je preprosto pripovedovala, kako se godi ženi - zadružnioi obdelovalne zadruge Jasko in priporočala ženam, da se pobliže seznanijo o tem načinu gospodarstva.
Volitve so dale dober rezultat: V okrajni plenum so prišle dobre, predane žene poleg takih, ki se doslej v okrajni organizaciji še niso uvajale in bodo gotovo postale ob njih dobre aktivistke. Obdaritev aktivov in posameznih žena, ki je bila po razpravi, bo v vzpodbudo tudi ostalim. Poslane so bile tudi resolucije Centralnemu komiteju KPS, II. kongresu mednarodne demokratične federacije žena. Centralnemu odboru AFŽ in Glavnemu odboru AFŽ Slovenije.
Obnova velikega elekftromlina v Pulju
Vsem je še v spominu borba delavskega razreda Pulja z okupatorjem, ki je 3. januarja 1947 zaman skušal odpeljati mlinske stroje z velikega elektromlina v Pulju. V tej borbi so 3. januarja 1947 padli trije delavci, več pa je bilo ranjenih. Sele ko so angloameriške zasedbene oblasti pripeljale tanke in strojnice, jim je uspelo odpeljati iz mlina stroje in naprave, tako da so ostali samo zidovi.
Ljudska oblast je lani sklenila obnoviti ta mlin. Prispeli so novi stroji, boljši od starih, montirane so bile tudi druge sodobne naprave. Mlin je danes najmoderneje urejen in ko je začel obratovati, so podjetju dali ime «3. januar« v spornim na zgodovinski dan, ko je delavski razred Pulja v borbi za stroje pokazal svojo visoko razredno zavest. Obnovljeni mlin je začel obratovati v dneh II. kongresa KP Hrvatske,
»Jeni bajata
»Jeni hajat« (Novo življenje), tako se imenuje prva turška kmetijska obdelovalna zadruga v Džumajllji v Makedoniji Ta zadruga, ki je bila ustanovljena 15. avgusta t. 1. in jo vodi star partizan Sabridin Anitevski, je načrtno začela obdelovati svojih 3Ö0 ha zemlje. Eno tretjino zadružne zemlje, to je 100 ha so zadružniki določil: za pridobivanje bombaža, na ostali zemlji Pa bodo gojili žito in mak. — Letos v jeseni so v tej vasi na zadružni zemlji prvikrat zaorali traktorji. V zadrugi je včlanjenih 22 družin.
Tri obnovljene rečne ladje
Rečna ladjedelnica v Beogradu
V prihodnjih dneh bodo Iz rečtK ladjedelnice v Beogradu odplule tri obnovl jene lad je, ki so jih po osvo-Ivoditvi dvignili iz Save iu Dunava.
^ ^	^	“O.	— -% -fc -% -%
širite tisk OF
Nove delovne zmage naših industrijskih in rudarskih koietivov
Zvezna kemična industrija je izpolnila letni proizvodni plan
Letožnji proizvodni plan zvezne kemične industrije je bil za 58% večji od lanskega. Navzlic temu je zvezna kemična industrija kot celota izpolnila ta plan že 20. novembra po količini in vrednosti s 104%. Podjetja zvezne kemične industrije že po večini pre. segajo letne planske naloge. Kolektivi kemične industrije so pokazali velike uspehe v izkoriščanju domačih surovin in v pridobivanju novih surovin. Začeli so izdelovati številne nove proizvode, tako barijev sulfat za filmsko industrijo, elektrokorund za izdelavo brusov, razne kemikalije za tekstilno industrijo, medicinsko proizvodnjo ln za znanstvena raziskovanja, nadalje čisti natrijev hidroksid za laboratorije in tovarne mila, čisto solno kislino ter kalcijev karbonat za usnjarsko Industrijo.
Železarna v Smederevu je v celoti izvršila svojo proizvodno nalogo
Na praznik republike je delovni kolektiv železarne v Smederevu izpolnil svoj letni plan tudi v jeklorni in s tem svojo celotno proizvodno nalogo. Izpolnitev plana je delovnemu kolektivu sporočil ravnatelj v trenutku, ko so bili odliti poslednji bloki žarečega jekla in je martlnarka začela proizvajati jeklo preko plana. Po kratkem zborovanju je delovni kolektiv železarne poslal pozdravne brzojavke maršalu Titu, Centralnemu komiteju KPJ ln Centralnemu odboru Zveze sindikatov Jugoslavije, nadalje ministru tov. Leskošku in generalne, mu direktorju črne metalurgije Viktorju Kotniku.
Nova delovna zmaga
zeniške železarne
Kolektiv zeniške železarne je dosegel danes novo pomembno delovno zmago. Eno izmed Siemens-Marti-novih peči je bilo treba generalno popraviti. Včasih je tako popravilo trajalo 20 do 25 dni. Zidarji v ognja vzdržnih peči so se zavedali velike obveznosti kolektiva za predčasno izpolnitev plana in so sklenili v dogo-
voru s sindikalno podružnico ter z upravo podjetja, da bodo popravilo v 7 namesto v 20 dneh-nepretrgoma podnevi in
izvršili že Delali so ponoči. Z brezpniinerno požrtvovalnostjo so svojo obveznost uresničili dva dni pred rokom. Peč pa obnovili v rekordnem času petih dni. Pri tem delu se je zlasti odlikoval poslovodja Derhig skupaj s svojimi delavci. Pie-uovljena peč je na praznik republike začela obratovati, la velika zmaga kolektiva, ki skupaj z livarji, topilci in drugimi delavci daje vse svoje sile za uresničitev plana, je najboljše poroštvo, da bo ves kolektiv zeniške železarne pravočasno in uspešno uresničil svojo veliko obveznost in letni plan izpolnil 20 dni pred rokom.
Ibarski premogovni bazen je izpolnil plan
Prvi delovni kolektiv naših zveznih 'premogovnikov, ki je izpolnil letno proizvodno nalogo, je rudnik rjavega premoga Breza v Bosni, ki si je že v prvem polletju priboril častni naslov najboljšega delovnega kolektiva zvezne industrije premoga. Zgledu rudarjev Breze pa so kaj kmalu sledili rudarji ibarskega premogovnega ba. zena. Dan pred praznikom republike so ibarski rudniki črnega premoga v celoti izpolnili svoj letni proizvodni plan. K temu uspehu je mnogo pripomogla prostovoljna brigada komunistov skupaj s prostovoljnimi fronu tovskimi brigadami.
Industrija sukna v Zapužah
Tri in trideset dni pred rokom je delovni kolektiv Invalidskega podjetja »industrija sukua<, Zapuže pri Lescah na Gorenjskem, izpolnil svoj letni proizvodni plan. Na slovesnosti ob izpolnitvi plana so bili najpožrtvo-valnejši delavci nagrajeni. Ves delovni kolektiv se je zavezal, da bo vložil vse sile za boljšo organizacijo dela v tovarni in za znižanje polne lastne cene.
Podjetja, ki so izpolnila plan
Velikim varaždinskim delovnim kolektivom, ki so že izpolnili plan, se je v soboto pridružil tudi kolektiv varaždinske Industrije svile, ki je izpolnil svojo letno proizvodno nalogo, kakor tudi finančni plan in plan asortimenta. Med letom se je proizvodnja
dvignila, ko so uvedli brigadni sistem dela ln reorganizirali delovni postopek. Z znatnim povečanjem produktivnosti dela so v celoti izpolnili plan znižanja polne lastne cene.
Med velikimi beograjskimi podjetji je izpolnil svojo proizvodno nalogo tudi Zavod za izdelavo oblačil za voj. sko, In sicer dva dni pred praznikom republike. Ob izpolnitvi plana so razglasili 88 udarnikov ter pohvalili in nagradili 212 delavcev.
Meti republiškimi premogovniki na llrvatskem je dosegel, kolektiv Iva-nečkih premogovnikov veliko delovno zmago. V dneh II. kongresa KP Hrvatske so izkopali poslednje tone premoga po planu za letošnje leto.
Med zagrebškimi velikimi podjetji je 2 dni pred praznikom republike izpolnila plan tudi velika tovarna za cementne izdelke »Jugobeton«. Proizvodnost dela se je v tej tovarni samo v lanskem letu povečala za 60 tdstotkov, predvsem z mehanizacijo pri izdelovanju posameznih izdelkov. Podjetje je znižalo polno lastno ceno za 14 % namesto planiranih 6.3 %.
Delovni kolektiv kovinske Industrije »Proleter« v Beogradu je 28. novembra izpolnil svojo letno proizvodnjo nalogo tudi po vrednosti, medtem ko io je po količini že presegel za 30%, pri nekaterih predmetih pa tudi za 200%. Kolektiv tega podjetja se je zlasti zavzel zato, da poveča proizvodnjo vagonetov za rudarsko in gradbeno stroko. V proizvodnji rudarskih vagionetov je izpolnil svoj proizvodni plan z 285%, v proizvodnji drugih vagonetov pa z 226%. K temu uspehu ie mnogo pripomogla mladina, ki se je usposobila za kvalificirano dela
V Hrvatski prehrambeni Industriji je v ponedeljek izpolnil letni plan tudi delovni kolektiv tovarne peciva »Josip Kraš«, ki je finančni plan izpolnil že
13.	novembra. Kolektiv je dosegel tudi znatno znižanje proizvodnih stroškov.
Kot prva tovarna obutve v Srbiji je tovarna »Prva petletka« v Subotici izpolnila svoj letni proizvodni plan. Predčasno izpolnitev plana je omogočila predvsem uvedba brigaduega sistema dela, kajti po uvedbi brigad je kolektiv planske naloge presegel za 33«/«.
Navadila za organiziranje izobraževalnih tečajev na vasi
Za splošen dvig ljudske izobrazbe predvsem za izpopolnitev osnovnošolskega znanja mladine, za njeno spoznavanje socialističnega gospodarstva. zlasti kmetijstva in zadružništva je Ljudska prosveta Slovenije dala iniciativo za ustanovitev izobraževalnih tečajev po vaseh v vsej Sloveniji. V sodelovanju med Izvršnim odborom Osvobodilne fronte, Glavnim odborom Ljudske mladine Slovenije, ministrstvom za prosveto, ministrstvom za kmetijstvo in Komitejem za zadružništvo sta bila izdelana organizacijski načrt in učni program za te tečaje.
Pozivamo vse okrajne ljndske-pro-rvetne svete in okrajna poverjeništva za prosveto, naj se lotijo org a niziranja izobraževalnih tečajev.
Tečaji so namenjeni vsem vaščanom, a še posebej mladini, ki ji bodo pomagali, da se pravilno vključi v javno politično-gospodarsko življenje.
Tečaji naj se organizirajo v vsaki vasi, v primernih prostorih na osnovnih šolah v zadružnih domovih itd.
Vpis v tečaje je prostovoljen, za one pa, ki se prijavijo, je reden obisk obvezen. Odbori Osvobodilne
fronte, predvsem pa mladinske organizacije naj skrbe za reden obisk tečaja, za učne uspehe, za delovno disciplino itd.
Pouk v tečajih bo preko zime trikrat na teden in sicer: dvakrat po 3 ure, enkrat po 2 uri.
Program izobraževalnih tečajev obsega poleg kmetijstva in zadružništva še slovenski jezik, računstvo, zgodovino narodno-osvobodilne borbe in gospodarski razvoj FLRJ v prvi petletki. Učne programe bodo prejeli poverjeniki za prosveto.
V tečajih naj predavajo predavatelji Ljudskih univerz, dobri aktivisti, učiteljstvo, kmetijski in zadružni strokovnjaki. To delo bo honorirano.
Vodstvo tečajev določijo, okrajni l judsko - prosvetni sveti skupno z okrajnim prosvetnim poverjeništvom, katerim bodo vodstva tečajev pošiljala mesečna poročila o poteku dela in uspehih v tečajih ter o vseh problemih, ki se pojavljajo pri tem delu. Prav tako bodo morala okrajna poverjeništva za prosveto kontrolirati n pomagati tečajem na mestu.
Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije
Uprave za družbeno prehrano morajo skrbeti za pravilno poslovanje delavsko-nslažbenskih restavracij
Hkrati z ustanovitvijo delavsko-uslužbenskih restavracij so bile ustanovljene tudi uprave za družbeno prehrano, in sicer pri zveznem ministrstvu za trgovino in preskrbo, pri republiških ministrstvih za trgovino in preskrbo in pri tistih okrajnih oziroma mestnih ljudskih odborih, ki imajo svoje delavsko-uslužbenske restavracije-
Naloge uprav za družbeno prehrano kot organov poverjeništev za trgovino in preskrbo pri okrajnih oziroma mestnih ljudskih odborih so: skrb za ustanovitev in pravilno poslovanje delavsko - uslužbenskih restavracij im vodstvo zadev množične prehrane, sestave operativnih planov za te restavracije, nadzorstvo nad delom teh restavracij in ureditev pravočasne preskrbe restavracij z določenimi kontingenti živiL
Kljub temu, da so okrajni oziroma mestni ljudski odbori pravočasno prejeli navodila o ustanovitvi uprav za družbeno preskrbo, je bilo opaziti, da te uprave pri posameznih ljudskih odborih niso poslovale zadovoljivo. Zaradi tega so odposlanci ministrstva za trgovino in preskrbo LR Slovenije ob koncu oktobra pregledali poslovanje uprav za družbeno prehrano v posameznih okrajih Predvsem se je ta pregled tikal tistih okrajev, kjer so delav-sko-uslužbanske restavracije malomarno pošiljale svoja poročila in s tem onemogočale pravilno planiranje živilskih potrebščin za potrebe delavsko-uslužbensk-ih restavracij.
Splošen vtis tega pregleda je bil, da uprave za družbeno prehrano po okrajih še niso dovolj vpeljane v svoje delo in da ne delajo tako kakor bi morale. Pokazalo se je tudi,
da še celo niso povsem formirane in da so jim po večini načelovali novi upravniki, ki se s temi posli še niso ukvarjali Ugotovljeno je tudi bilo, da posamezni poverjeniki za trgovino in preskrbo po okrajih razen nekaj izjem niso. nudili zadostne pomoča upravnikom družbene prehrane in so se zadovoljili le s tem, da so imenovali upravnike na nova mesta. Povsem pa so opustili izvajanje prepotrebne stalne kontrole.
Ker število novih delavsko-usluž-benskili restavracij stalno narašča, prav tako pa tudi število abonentov v teh restavracijah, morajo uprave za družbeno prehrano izvrševati svojo nalogo gibčno in odgovorno.
Zaradi važnosti nalog uprav za družbeno prehrano je ministrstvo za trgovino in preskrbo po svojem zastopniku pretekli teden ponovno pregle-gledalo poslovanje nekaterih uprav po posameznih okrajih. Pregledu je prisostvoval tudi odposlanec zvezne uprave za množično prehrano in zastopnik glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije tov. Curk. Pregledane so Me uprave za družbeno prehrano odnosno poslovanje delavsko-uslužben-skih restavracij v naslednjih krajih: Maribor, Dravograd. Guštanj, Mežica, Velenje, Šoštanj, štore, Celje, Laško, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Idrija, Jesenice, Žirovnica im Kranj. Pregled ie ugotovili številne pomanjkljivosti v poslovanju 1 uprav i delavsko-usluž-benskih restavracij. Dasi so bile ugotovljene tudi pozitivne strani poslovanja, so vendar prevladovale negativne, vendar pa ne tako negativne, da bi se ne dale popraviti.
Da bj se odpravile vse te pomanjkljivost! in čim bolj povezale uprave družbene prehrane po okrajih z vod-
stvom uprave pri ministrstvu za trgovino in preskrbo v Ljubljani, je to ministrstvo za torek 30. novembra sklicalo konferenco upravnikov družbene prehrane okrajnih otziroma mestnih Ljudskih odborov v Ljubljano. Udeležba na konferenci je bila polnoštevilna. Prisostvoval ji je tudi pomočnik ministra za trgovino in preskrbo LRS tov. Škerlavaj, zastopnik zvezne uprave za družbeno prehrano tov. Vidakovič, zastopnik ministrstva za delo. zastopnik oddelka za koordinacijo pri predsedstvu vlade LRS in zastopnik glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije. Konferenca je trajala ves dan in ie v prvi vrsti obravnavala vse ugotovljene pomanjkljivosti, potem pa si je začrtala najnujnejše delovne naloge za bližnjo prihodnost. O vsem tem bomo Še poročali.
LJUDSKA TEHNIKA
Kratek pregled letošnjega dela
V	začetku neznatna organizacija v okviru Fizkulturne zveze Juguslavlje z majhnim številom članov ter zelo skromnim materialom in sredstvi se ]e Ljudska teh. nika med letom naglo razvila. Medtem ko je bilo koncem leta 1947. v držuvj vsega skupaj 15.000 članov, se Je to Število zvišalo na 45.000 članov.
V	okviru avtomobilske motociklistične zveze Jugoslavije je v vsej držav; 58 društev ln 79 skupin ter 168 avtomobilskih motociklističnih krožkov v mestu in na vasi. Letalska zveza Je ustanovila doslej 11 društev, 16 skupin ln 59 krožkov. Zvezni odbor za fotoamaterstvo Ima 14 amaterskih društev, 24 skupin ln 78 krožkov. Poleg tega deluje v raznih krajih države 15 društev za športno brodarstvo, 17 skupin, 48 krožkov. Posebno veliki uspehi pri ustanavljanju klubov tehnike so bili doseženi pr) podjetjih in ustanovah ter šolah v vaej državi.
V	posameznih republikah so organizirali središča z raznimi tečaji, skoro pri vseh društvih v državi pa prirejajo tečaje, v katerih pridobivajo člani strokovno znanje. V organizacijah Ljudske tehnike so izdelal) člani z malim in pomanjkljivim gradivom in sredstvi v panogah avlomo-bllsko-motoristične stroke, letalstva, športnega brodarstva, fotoamaterstva in radioamaterstva nove tipe ln konstrukcije ter zboljšali razne modele, aparate ln instrumente.
Tako so ni. pr. član] avtomobilskomoto-ctkljstlčnega društva v Mariboru konstruirali prvi domači motocikel, ki je pokazal vse vrline sodobnega vozila. To motorno kolo je bilo {zdelano iz delov, ki so Izdelek naših tovarn. Pri avtomobilsko-motoclkli-stičnem društvu v Lubljani je bila Izdelana originalna karoserija za potniški avtomobil, pr; klubu tehnike v Rakovici
pa so dovršili konstrukcijo cega malolltražnega avtomob
i prvega doma-iblla.
Clan društva »Petar Drapšin« v Beogradu, Nedeljko Lukič, je predelal star motocikel, ki dosega sedaj veliko večjo brzino. Motor tega vozila ima vodno hlajenje ln magnetno vžlganje.
Dva člana letalskega društva v Ljubljani sta konsrulraln nov tih planinskega dvosedežnega jadralnega letala »Triglav«. Clan beograjskega letalskega društva Dragan Urlstič jj Izdelal telal. modi helikopterja.
V	Apatlnu so Izgotovili v športno-bro-darskem društvu nov tip šolskega kajaka In novo konstrukcijo za motom j čoln. V zvezni brodarski delavnici v Beogradu so izdelal] nove konstrukcije šolskih jadrnic »Sava« ter majhnih jadrnic »Pionir«, člani športno-brodarskega društva »Beograd« pa so izdelal; nov tip hitrega motornega čolna.
Clan fotografskega društva na Jesenicah Lojze Vrečko je lzjdelal popolnoma nov fotografski aparat. V celi vrgt; drugih foto-amaterskih društev so Izdelali originalne aparate za povečanje fotografij.
Veliko število radioamaterskih društev Je izdelalo originalne deteKtorje, v društvu radioamaterjev v Beogradu pa so konstruirali nov galvanometer.
Plan dela ln razvoja za leto 1948. so organizacije Ljudske tehnike izpolnile do 1. novembra 88.1%. Letalska zveza Jugoslavije je izpolnila v tem času letni plan s 73.3 %, Avtomobilsko-motocikllstlčna zveza 73,2 %, športno-brodarska' organizacija z 71 %, Zveza radioamaterjev z 68.7 %, fotoamaterske organlzacijie pa s 54.2 %.
V	zadnjem času dosegajo zaradi tekmovanja na čast prvega kongresa Ljudske tehnike odlične rezultati pri lzpolnjevanlju letnega plana ter bodo do konca leta izvršile vse organizacije svoje naloge.
Celjski kajakaši so prebrodili začetne težave
Marsikdo se zdrzne že samo ob misli a mrzlo vodo v takem letn6m času.
Pravega kajakaša pa mrzla voda in hladno vreme ne sme uplašiti. Vedno mora biti pripravljen, da se vsede v svoj vitki čoln ln se spusti v borbo z divjimi valovi.
Istih misli so bili tudi mladi brodarji v Celju, ki so kljub mrzlim jesenskim meglam organizirali začetniški kaja-ški tečaj. K prvim vajam je prišla od prijavljenih 15 članov le trojica. Dva tovariša iz Solkana ln eden iz Celja. Ostali so se zbali hladne vode. Tečaj se je kljub temu začel. Inštruktor lz Ljubljane je prinesel s seboj tri kajake. Tečaj je bil teoretičen, večji del pa praktičen.
Takoj v začetku je prestal mokri krst tovariš iz Solkana, pa tudi ostala dva sta mu sledila. Vsi so se od kraja počutili zelo nezanesljive v lahkih čolničkih, pozneje pa so se nanje navadili ln ob koncu so zelo spretno krmarili po valovih. Gledalcev, zlasti mladine, je bilo pri vajah kajakašev vedno dovolj. Najhrabrejšl med njimi so se kmalu sami pomerili z valovi. Število tečajnikov je naraslo na 11. Vsak dan dopoldne ln popoldne so ve-
slali na mirni vodi, Izboljševali slog veslanja in odpravljali začetniške napake. Drug drugega so učili In bodrili, na bregu pa je vsak dan dežurni kuril ogenj, kjer so se ponesrečenci lahko posušili. Ob ognju so tudi ponavljali snov predavanj, katero so poslušali vsak večer po praktičnem pouku na vodi. Spoznavanje naših rek, gradnja kajakov, spoznavanje organizacije ljudske tehnike, vse to je spadalo v učni program tečajnikov.
Končni Izpit Je pokazal, da so se mladi kajakaši seznanili z osnovami kajakaštva, doslej pri nas skoraj nepoznanega športa. Devet tečajnikov je položilo Izpit z odličnim uspehom, štirje s prav dobrim ln dva z dobrim. Iz teh tečajnikov bo rasel nov kader mladih športnikov, ki ljubijo nevarne podvige v soteskah neukročenih voda. Lepote naših gorskih rek ne bodo več poznali santo tujci, po njih bodo krmarili naši kajakaši s kajaki, katere bodo sami Izdelali. Iniciativni odbor celjskega brodarskega društva, ki Je že prebrodil začetne težave, bo na občnem zboru 10. decembra položil športnemu brodarstvu nove, močne temelje ln omogočil udejstvoval j e vsakomur, ki ima za to veselje ln pogum.
W FIZKULTURA.N s p ort
PO SLOVENIJI
AJDOVŠČINA. Po mnogih vaseh Slo-venskega Primorja J© delo na gradiščih zadružnih domov zelo živahno. Z veliko požrtvovalnost jo sl primorsko ljudstvo gradi svoje zadružno domove, nova gospodarska In kulturna sr&dišča. Tudi v Ajdovščini grade požrtvovalno svoj zadružni dom. Več frontovcov se Je pri graditvi častno izkazalo. Najaktivnejša je tov. Angela Hladnik, ki je opravila že preko sto prostovoljnih ur. Sleherni rinn je na gradišču, meda beton, vozi samokolnico, sklada opeko in kamenje. Za njo ne zaostajajo Anton Slapneov in Ciril Ergaver in še več ostalih zavednih Ajdovščanov.
DOLENJSKE TOPLICE. V nedeljo 28. novembra so se sestali na konferenci odbori Osvobodilne fronte v območju krajevnega ljudskega odbora Dolenjske Toplice. Ustanovili ko krajevni odbor s sedežem v Dolenjskih Toplicah tef vaške odbore OF v Dolenjih SuSicah in Gornjem polju — Soteski. Vaški odbori imajo svoje zastopnike v krajevnem odboru OF. S to organizacijo Je delo OF odborov bolje povezano in utrjeni so medsebojni stiki, s čirfier bo delo v od* borili poživljeno. Naloge, ki stoje pred OF organizacijami, so važne in velikega pomena za dosego in izpolnitev plaua, zato je povezava med vaškimi ln krajevnim odborom nujno potrebna.
Pri tej priliki se je osnoval tudi kmečki svet ter Izvoljena uprava, ki bo skrbela za dvig naše vasi in za kmečko-gospodarski napredek po petletnem planu.	O. D-
NOVA GORICA Delovno ljudstvo gorl-škega okraja je slovesno praznovalo peto obletnico ustanovitve nove Jugoslavije. Na predvečer so povsod goreli kresovi, priredili so slavnostne akademije, igrale so godbe, imeli so slavnostne obhode in baklade. V Ajdovščini Je bila slavnostna akademija
zgodovinski dvorani, kjer je bila izvoljena prva slovenska vlada. Ljudstvo, ki se Je preteklo nedeljo udeležilo prostovoljnega dela na gradiščih zadružnih domov, je praznovalo ta dan res kot svoj največji praznik »n okrasilo hiše in delovne obrate« Na Gradišču so ustanovili vinogradniško obdelovalno zadrugo višjega tipa, kateri so dali v spomin na ta zgodovinski dan naslov »Vinogradniška obdelovalna zadruga 29 november«. S tem je gori Skl okraj presegel obveznost ustanavljanja kmetljsko-obdelovalnih zadrug za 30 %. V enem Izmed največjih industrijskih središč, v Anhovem, so priredili akademijo In bak-lado, katere se je udeležilo tudi številno prebivalstvo iz okolice. Ob tej priliki sta nastopila tudi sindikalni pevski zbor in gledališka družina s štiridejanko »Uroki«. V znanem partizanskem središču Lokvah, ki Je bilo v času NOV žarišče partizanstva, so odprl; zadružni dom, ki so ga v spomin »a partizanske borbe imenovali »Zadružni dom IX. korpusa«. Ob tei priliki sta nastopila mladinski pevski zbor in gledališka družina Najboljšim frontovcem so ob tej priliki razdelili tri zlate, 6 srebrnih in 8 bronastih značk. V Rjhemborku, Prva-čini In drugod so nastopale vaške godbe,
Erdih je zagorelo nad 100 kresov, samo št. Lovrencu so jfh zakurili šest. V Novi Gorici, na gradišču, so imel? proslavo združeno z ljudskim rajanjem. Ob tel priliki so sprejeli nove obveznosti. Delovne brigade na Korenu so se zavezale, da bodo do 4 decembra dva dneva pred rokom dogradile prvi obok dvokrllnega mostu, ki veže Soško dolino z Vipavsko In Krasom. Na magistrali bodo do 15. decembra izvozili 1500 m* izkopa pri zemeljskih delih, zidarske jn fesaške brigade pa bndo Izvršile nad 300 m kanalizacije in 15 revi zljskjh jarkov,	J. P.
Zmaga Mitiča in Paiade v Kodanju
Prejšnji teJon je bil v Kodanju koh-
au teniški turnir za prvenstvo Skandinavije. Sodelovali so poleg danskih, švedskih in norveških teniških igralcev tudi Jugoslovani, po en Francoz. Nizozemec in Avstralec. V igrah posameznikov je Branovič že v drugem kolu Izgubil s Paulsenom (Danska), z rezultatom 0:6, 6:2. 4:6, medtem ko sta Mitič in Palada 'zpadla šele v četrtfinalu. In sicer je Palada Izgubil s Formsteriora (Švedska) 4:6. 1:6, Mitič pa proti Han nesu (Norveška) s 4:6. 4:6. Uspešneje sta nastopala Mitič in Palada v tekmovanju parov. Najprej sta premagala para Rasmusen-Weiss in Ipsen-Thielsen, nato par Fornsted-Nielsen« v finalu pa še po izvrstni igri par Joh&nsson-Ca valil z rezultatom 6:4. 6:4.
Prvo mesto v konkurenci posameznikov je osvojil znan! švedski Davis Cup Igralec Torsten Johanson, ki je v finalni igri premagal Kurta Nil sena (Danska) e 6:4. 12-14. 6:4. 8:6.
Na Veliki planini bodo zgradili nov dom
Kako veliko zanimanje za planinstvo Je pri našem delovnem človeku, se vidi jz tega. da so v Domžalah prejšnji mesec ustanovili novo planinsko društvo, v katerega so množično pristopili poleg mladine zlasti delavci iz domžalskih tovarn.
Društvo ima namen zainteresirati slehernega človeka na svojem področju za to plemenito ln človeku potrebno razvedrilo.
Odlbor, ki je bjl Izvoljen na ustanovnem občnem zboru, jo prevzel velike naloge. Poleg že obstoječe postojanke v Kamniških planinah bo Planinsko društvo v Domžalah prevzelo graditev novega doma na Veliki planini. To delo je tako vehko, da ga bo zmoglo društvo le ob tesuem sodelovanju vseh planinskih ln zlasti množičnih organizacij. Ljudska oblast je podprla akcijo in odobrila prvi kredit, s katerim naj bi so spomladi začelo delo. Zato je grad-
beni odsek že začel s prvimi pripravami za gradnjo doma na Veliki planini-
Prepričani smo. da bo Planinsko društvo Domžale, ki je s tako plemenito nalogo »topilo v ži/vljemje, uresmčfelo postavljeni načrt.
Za Bežigradom ustanavljajo športno društvo
Športno življenje za Bežigradom bo
dobilo no v zagon. V petek 3. decembra ob 19.30 bo v prostorih bivše kavarne Majcen ustanovni občni zbor novega športnega društva. Ki je pred velikimi nalogami, katere bo lahko izvršilo le ob pravilni ih smotrni pomoči vseh. Zato je dolžnost vsakega pravega športnika udeležit! se ustanovnega občnega zbora in s tem začeti novo obdobje v razvoju športov za Bežigra»djom.
KOŠARKA
Gostovanje
Železničarjev v Pulju
V	ponedeljek tl. novembra Je ljubljanski Želeanižsr gostoval v Pulju ln odigraj prijateljsko tekmo a SSD Istro. Na novem stadionu sa košarko, kj je eno Izmed najlepših Igrlšš v Jugoslaviji, ata ae najprej pomerili ženski ekipi.
SSD Istra : SSD Železničar |:| (S:t)
Kljub temn, da Ljubljančanke niso nastopile v kompletni postavi, so vseeno prlSle v vodstvo. Sele proti koncu prvega polčasa se je domačinkam posrečilo Izemačltl. Mirna Igra v prvem polčasu se je po odmoru spremenila v hitro ln borbeno igro. v kateri so prevladovale domačinke.
SSD Železničar : SSD Istra 29:21 (13:8)
V	drngl tekmi sta se pomerili moštvi Železničarja ln Istre, Ljubljančani so v menjajočih se naDadlh prišli v vodstvo, ki so ga obdržali do konca tekme. V drugem polčasu je Železničar z uspehom uveljavi novi «Istem llgre, kakor ga predvidevajo pravila za prihodnje leto. Tekmo sta zelo dobro sodila Mirtič ln Kotnik.
ODBOJKA
Zmaga Enotnosti nad Železničarjem
Napovedani turnir v odbojki, na katerem naj bi poleg ljubljanskih moštev Enotnosti In Železničarja sodelovali tudi odbojkarji Jugoslovanske armade lz Ilirske Bistrice, Je odpadel, k er gostov ni bilo v Ljubljano. Odigrana jo bila le tekma med Enotnostjo in Železničarjem, ki se je po rekordnem številu setov končalo i zmago Enotnosti.
Drobne zanimivosti
Dinamo : Naša krila C:2 (5:1). Predigra fiuaLne tekme za pokal maršala Tita med Dinamom in. Našimi kriU j6 končala z zmago Dinama 6:2. V našem včerajšnjem poročjlu je bil po pomoti zabeležen Is rezultat prvega polčasa 5:1.
O vtisih z olimplade bo dane« ob 20. predaval v p ros tor-h gospodarske fakultete predsednik Komiteja za fizkulturo pr? vladi LRS dr. Danilo Dougan. SD Enotnoet vabi vse svoje člane in ostale športnike, da «e udeleže zanimivega predavanja.
Planinsko društvo Ljubljana itma nocoj ob 20. url v Mladinski dvoranj v Frančiškanski u'Uei občni zbor.
Redni občni zbor Planinskega društva v Kamniku bo v Npetek 3. decembra ob 19. v kino-dvorani v Kamniku.
Odbor za namizni tenis pri FZS poziva v6a društva z namizno teniškimi sekoijami« da 6e' udeleže ustanovne skupščine namizno-ten iške zveze Slovenije, ki bo v nedeljo 5. decembra oh 8 v prostorih na Taboru. Vsako društvo naj pošlje po enega delegata. Ligaško tekmovanje za 5. december odpade in se preloži na kasnejši termin.
K WmV:
Po XII. kolu sovjetskega prvenstva
Šahovsko prvenstvo Sovjetske (Veze st bliža zadnji tretjini. Doslej so znani nepopoln; podatki 12 kol. Na čela udeležen, cev Je Se vedno Kotov z 8 In pol točke ln eno nedokončano partijo. Rezultate prvih dveh kol smo objavili že pred časom. Naknadno sta znana le Izida partij Lillental : Bondarevsk! jz prvega kola, ki se Je končala remi. jn Kotov : Aronln iz drugega kola, v kateri Je zmagal Kotov. Ostali doslej znanj rezultati odigranih kol so naslednji :
III. kolo:	Kotov Je premagal Ljs|-
cina, Aronln LevenfISa. Lillental Tajma-nova !n Furman Holmova. Remizirali so Konstanflnopolskl : Bronstein. Bondarevsk) Toluš, Hivjckj : Panov In Keres : Averbah.
TV. kolo: Bronstein Je premagal fli-vlckega. Kotov f.llietala. ToluS Furmana. Neodločeno so igrali Fl«r : Keres, Ra-g»z!n : Konstantlnouolskl. Aronin : Alator. cev. Holmov : Tajmanov In Averbah : Bondarevsk!
V.	kolo: Levenflä Je premagal Lilien-tala. Furman Averbaha, Lisičin Alatorceva, Bronstein Panova. Kotov Holmova, In Ili-Vickj Ragozina. Remi sta se končali par-liji: Bondarevskl : Flor In Tajmanov : Tulus.
VI.	kolo: Flor je premagal Furmana, ToluS Kotova jn Holmov LevenfISa. Neodločeno so se končale partije: Aronln : lil vleki, Lillental : Alatorcev. Keres :
Bondarevsi.
VII.	kolo:	Konstantinopelski Je pre-
magal Lillentala, LevenfiS ToluSa, Furman Keresa, Averbah Kotova. Illvlcki Lisičina. Remizirali so: Tajmanov : Flor |n Ragozln : Bronstein.
VIII kolo: Lillental Je premagal III-vlckega. Konsfant'nopolski Holmova. Neodločene so ostale partije: Bondarevskj : Furman. Averbah : Levenflä, Kotov : Flor, Toluä : Alatorcev, Keres : Tajmanov.
IX. kolo: Kotov Je premagal Keresa. Alatorcev Averbaha, ToluS Konstanti nopol “kega. Tllvickj Holmova, Lillental Panova, Ragozln Ar,mina In Flor LevenfjSa. Tajmn-nov : Bfmd.-trevgkl in Bronstein : Lisičin so remlzlralj
X.	kolo:	Keres Je premagal Leven-
flša, Lisičin Ragozina, Kotov Bondarevske-ga, Furman Tajmanova. Remizirali so: Illvicki : ToluS in Flor : Alatorcev.
XI.	kolo: Toluš je premagal Panova, Levenflä pa Boudarevskega. Remiziral) so: Keres : Alatorcev, Bronstein : Holmov, Liliental : Ragozln ln Konstantinopolski : Flor.
XII.	kolo: BronSteln Je premagal ToluSa. Furman LevenfISa. Lillental Aronina, Holmov : Ragozina ln Kotov Tajmanova.
Drobne šahovske vesti
Prvi šahovski turnir kolhoznlkov. Komite za fizkulturo ln šport pri 8vetu ministrov RSFSR organizira prvi vseruski šahovski turnir kolhoznlkov. Od 1. do 31. decembra bodo množični turnirji po kolhozih, 1. januarja pa se bo začelo tekmovanje zmagovalcev po okrožnih, oblastnih, pokrajinskih in republiških prvenstvih kolhoznlkov. Zmagovalci republiških prvenstev bodo igrali v polfinalnih skup-Dah. 27. februarja pa se ho začel v Moskvi finale tega množičnega tekmovanja šahlstbv — *kol-hoznikov.
Dvokrožni šahovski dvoboj med Beogradom In Novim Sadom, na katerem so sodelovali najboljši šahisti, se je v prvem krogu končal z rezultatom 7:3 za Beograd, medtem ko se je drugi krog končal v korist Novega Sada z rezultatom 5 ln pol:4 ln pol. Končni rezultat dvoboja je 11 in pol : 8 in pol za Beograd.
Na brzoturnlrjn v Beogradu, katerega «e je udeležilo 16 Šahistov, je zmagal mladinski prvak Jugoslavije Aleksander Matanovič. ki je dosegel 11 ln pol točke od 15 dosegljivih. Njemu «lede mojstri Milič in Janošev|č s po 10 in pol točk, mojstrski kandidat Andric 10 točk. mojstrski kandidat Srečko Nedelj-kovlč 9 in pol. mojster, kapetan Marko v|č in član I. kategorije Karakiajič po 9 točk itd.
Mojster Djala je na simultanki v Smederevu dobil 12 partij. J je remizi ral, 8 pa izgubil,
KOLEDAR
Četrtek, 2. decembra: Bibljana. Nataša.
Petek, 3. decembra: Frančišek Keaverij, Branko.
SPOMINSKI DNEVI
2. XII. 1941. — Partizanski odredi os v o-bode Poljane nad Škofjo Loko in dobe velik vojni plen.
DEŽURNA LEKARNA
Centralna lekarna. Tromostje. Marijin trg št. š.
SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI IN MARIBORU DRAMA V LJUBLJANI
Četrtek, 2- decembra, ob 20.:	Kreft:
Krajnski komedijanti. Zaključena predstava za sindikate.
Petek. S. decembra, ob 20.:	Sberlran:
Sola za oorekovanje. Zaključena predstava za LMS.
Sobota, 4. decembra, ob 20.:	Moiiere:
Tartnffe. Zaključena predstava za sin-“J i-katc
Nedelja,' 5. decembra, ob 14.30: Moiiere: Tartulfe. Izven. — Ob 20.:	Kreft:
Krajnski komedijanti. Zaključena predstava za Univerzo.
Po-nedoljek, 6. decembra, ob 20.:	Gow-
D'Usseau:	Globoko so korenine. Pre-
miera. Izven.
V	PONEDELJEK, dne 8. t. m., bo premiera drame »Globoko so korenine«» ki sta jo napisala Amerikanca Govr in D’Usseau. Delo obravnava sodobni problem brezpravnosti črnskega prebivalstva v USA. Režiser je dr. Branko Ga-vella.
OPERA V LJUBLJANI
Četrtek, 2- decembra, ob 20-:	Dvofak-
Mlakar: Cekin aii gosli. Kozina-Mla-kar: D-iptihon. Red B.
Sobota, 4. decembra, ob 20-:	Massenet:
Manon. Izven.
Nedelja. 5. decembra, ob 20-:	Puccini:
Tosca. Izvem.
Opozarjamo na spremembo predstav v Operi in Drami za soboto in nedeljo
4.	in 5. t. m. Kot zaključena predstava za sindikate bo v soboto zvečer v Drami uprizorjen Molierov »Tartuffe«, v Operi leti večer izven abonmaja prvikrat v tej sezoni Massenetova »Manom«.
V	nedeljo bo v Drami ob 14-30 ponavljan »Tartuffe« laven abonmaja, zvečer ob 20. uri bo zaključena predstava »Krajns-k.h komedijantov« za Univerzo«
V	Operi bo v nedeljo zvečer ponavljana Puccinijeva »Tosca« izven abonmaja. Dramska premiera »Globoko so korenine«, prvotno določena za nedeljo zvečer, le prelložena na ponedeljek 6. t. m- in bo izven abonmaja. Pri zaključenih predstavah so ob'čajno v prodaji vsa stoji&ča tn popoldne pred predstavo tudi še sedeži, ki jih eventualno vrnejo siniMkalme pod ružni: ce ali organ \zadje, za katere je zaključena predstava uprizorjena.
V MARIBORU
Četrtek. 2. decembra, ob 20-: Čajkovski: »Evgenij Onjegin«. Red Sind-C.
Petek. 3. decembra ob 19.:	Simfonični
koncert. Red LMS-S.
Sobota, 4. decembra, ob 20.:	Moiiere:
»Učen« ženske«. Izven.
Nedelja, 5. decembra, ob 15.:	Goldoni;
»Krčmarica Mirandolina«. Izven. — Ob 20.: Čajkovski: »Evgenij Onjegin«. Izven.
MESTNO GLEDALIŠČE MESTNI DOM
Sobota 4. decembra, ob 20.: A. Tomaž Linhart:» Veseli dan ali Mat-ček se ženi«. Premiera, otvoritvena predstava. Nedelja, 5. decembra, ob 20.: A. Tomaž Linhart:	»Veseli dan ali MatX-ek se
ženi«.
V	soboto 4. decembra ob 20. bodo od-
prli novo mestno gledališče v Ljubljani. Uprizorili bodo komedijo v pet aktih od Antona Tomaža Linhart^:	»Veseli
dan aid Matiček se ženi«. Za predstavo je uprava gledališča oskrbela povsem novo scenerijo in kostume. Igral! bolo: Gorjupova, Grumova, Petrovčičeva« Štrukljeva, Lavrih, Lombar, Kastrin, Kovačič. Moser, Prus. Sadar, Ser jak, .Vidic, Zakrajšek. Pri predstavi sodeluje mešan! pevski zbor in orkester. Režijo ima Miran Petrovčič, sceno je pripravil Rom. Predprodaja vstopnic od danes dalje pri Državni založbi, oddelek za muzikalije. Kongresni trg 11.
POZIV
R. L. O. Center poziva vse lastnike
psov» da pripeljejo svoje pse danes na cepljenje proti pasji steklini. Cepljenje bo na Rimski cest! št. 19 (bivša gostilna Novak). Vsi necepljeni psi bodo odvzeti in pokončani.
*
Pozor! Plaarna gospodinjskih pomočnic ae je preselila iz Starega trga 11 a v Križevniško ulico št. 2.	2276-n
Strojniki! V petek. 3. t. m. bo ob 19.45 sestanek vseh letnikov na Grabnu- Na dnevnem redu spojitev SKOJ-a in LSM-a ter volitev delegatov. Vabljeni vsi!
Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi vse tovariše zdravnike in medicine« na predavanje tovariša profesorja dr. Branimira Guš*ča iz Zagreba o važnosti endoskopije za diagnostiko bron-hogenih tumorjev, ki bo v petek 3. t m. ob 19. uri v predavalnici Interne klinike. Predvajali bomo tudi barvni film.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje dne 1. decembra: Visok zračni pritisk nad srednjo *n južno Evropo in de-presljsko stanje v ostali Evropi traja dalje. V zaledju ene od depresij, k| jma danes središče nad severno Rusijo, se je sprožil silen mrzli val s »severnega Lede-nega morja. Hladna fronta tega zračnega toka se vleče od Islanda« preko severnega Atlantika vse do Skandinavije.
V Jugoslaviji traTa dalje suho vreme z močnim mrazom do —15’ C v juž. predelili >n z razmeroma visokimi temperaturami na severu države. Na Madžarskem sneži.
Vremenska napov(>d za četrtek 2. decembra: Po večini oblačno, možnost manjših snežnih padavin zlaatj na vzhodnem šta-Jersk*pv

SOPRANISTKA IVICA CANKAR-BINIER. JEVA bo dala na. eviojem koncertu Jutri v petek ob 20. v Filhannoniji pogled v ustvarjanje naših samosipevor tekom zad, njih 30 let. Zastopani so najrazličnejši naši avtoidi s svojimi značilnimi deli. Pevka ima lep, dobro šolan sopran, bogat spored predvsem iz domače literature. Na klavirju Jo spremlja Bojan Adamič. Vstopnice Knjigama muzikali].	2274-m
V torek 7. t. m. bo koncertiral v Filharmoniji ob 20. odlični čelist Miroslav Ddr-ner iz Beograda, čelist Doraer je absolviral lepo število koncertom tudi v inozemstvu in ima sijajne ocene iz švjce. To bo m. abonma koncert, predprodaja v Knjigarni muzikalij.	2275_n
LJUBLJANA UNION:	prvi slovenski
umetniški Ulm »Na svoji zemlj,«. tednik. Zaradi izredne dolžine filma predstave ob 16. 18.15 in 20*30. — MOSKVA, sovjetski f.lm »Rusko vprašanje«, tednik. — SLOGA: sovjetska filma »Ka-spiska vrata« in »Koncert mladih talentov«, tednik. Predstave v obeh_ kinematografih ob 16.15, 18*15 in 20.15. SISKA: sovjetska filmska pravljica »Čarobno zrno«, tednik. Predstava ob 20. M A TtTBOR ESPLANADE: sovjetski film »Sin polka«, tednik.,— GRAJSKI: sovjetski film »Rdeča ruta«, tednik. Pred stave ob 16-30. 18.30 in 20.30.
CELJE METROPOL: sovjetska glasbena komedija »Pravljica o sibirski zemlji«. — DOM: sovjetski film »Pot v bodoč nost«. tednik.	,	.	,
KAMNIK: češki film »Veseli študente tednik.	, , .	„
KRANJ MESTNI:	sovjetski film »Za
srečo tistih, ki so na morju«, tednik PTUJ:	ameriški film »Pozabljena vas«
tednik.
SPORED ZA ČETRTEK
6.00	Slovenske narodne pesmi. 6.10 Napoved časa in poročila. 6.20 Jutranja telovadba in objava dnevnega sporeda.
6.30	Ples in balet- 7.00 Napoved časa, radijski koledar, poročila in objave-
7.10	Lahka glasba. 12.30 Napoved časa in poročila. 12.40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 13.00 Pisan spored orkestralne in solistične glasbe. 14.00 Kulturni pregled- 14-10 IgTa Veseli trio-
14.30	Napoved časa, poročila in objava večernega sporeda. 14.45 Križem po svetu v plesu. 18-00 Igra Mali orkester Ra-dfa Ljubljana pod vodstvom Alberta Dermelja. (Prenos v Trst). 18.30 Poje Fjodor šaljapin. 19-00 Radijski dnevnik.
19.10	Lahka sovjetska glasba. 19-30 Na-
poved časa, poročila in objava jutrišnjega sporeda. 19-40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 20.00 Zdravstveno predavanje (Dr. Zdenka Ivančič-Sziia-gvi: Nahod). 20-15 Iz čeških operet-20.45 Literarna ura Župančič:	»Duma«.
21.15 Slovenska simfonična, zborska in solistična glasba. (Prenos v Zagreb). 22-00 Prenos poročil Zvezne postaje Beograd. 22.30 Pesmi in plesi slovanskih narodov. 23-00 Melodije za lahko noč-
23.30	Zaključek oddaje.
Šola materinstva
šola materinstva v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok razpisuje 3 tedenski tečaj o negi in higijeni zdravega di:j enčka. Tečaj bo obsegal 12 ur, dvakrat tedensko po 2 uri, in je namenjen predvsem mladim materam, katerim bo nudil vse potrebno teoretično in praktično znanje na področju higijene dojenčka. Tečaj se prične 8. decembra 1943. ob 16. urj v Zavodu za zdavstiveno zaščito mater in otrok v Ljubljani. Lipičeva 3 za Sv. Petra cerkvijo. Sprejemajo se osebne in telefo-niftne prijave št- 29-71.	2277_n
Kupimo dve kompletni SPALKI SOBI
V ponudbi naj bo navedeno, če so žimnice vzmetne ali napolnjene in s-čim so napolnjene.
Ponudbe na naslov:
Ministrstvo težke industrije FLRJ,
ekonomija in počitniški dom,
ŠTATENBERG3IAKOLE.
ŽREBANJE SREČK in. RAZREDA
Državne razredne loterije FLRJ
bo od 6. do 31. decembra 1948.
izžrebane bodo 3 premije:	600.000.
300.000	in 200.000 din ter 40.000 dobitkov v skupni vrednosti 34,000.000 din. SREČKO ŠE VEDNO LAHKO KUPIŠ pri Jugoreklam, Ljubljana. Tyrševa 11 In njegovih podružnicah v Mariboru in Celju ali pri maloprodajalcih tobaka. — Cetrttnka stane v III. razredu 150 din. ker je treba doplačati po 50 din za prvi in drugi razred.
INDUSTRIJSKI SERVIS - CELJE
obvešča vsa podjetja, da se je PRODAJNI ODDELEK preselil
na MARIBORSKO CESTO ŠT. 13,
Telefon št. 112.
Stranke se sprejemajo le od 8. do 12. v skladišču in pisarni.
POZIV
UPNIKOM IN DOLŽNIKOM
Z odločbo MLO, Poverjeništvo za trgovino in preskrbo z dne IS. nov 1948,. št TP 6214 je prešla tvrdka
B?n■Bon
FLORJANC JOSIP.
trgovina in zastopstva z bonboni, čokolado, deserti, alkoholnimi pijačami Itd. Ljubljana, Miklošičeva cesta 30. v likvidacijo. Pozivajo se vsi upniki in dolžniki, da prijavijo svoje terjatve oziroma obveznosti proti imenovanemu podjetju do 20. decembra t. 1. na naslov
»PREHRANA«, Ljubljana, Tyrseva 15
(likvidacija Bon-Bon).
OBJAVA
Glasom odločbe Mestnega ljudskega odbora za glavno mesto Ljubljana z dne 1. oktobra 1948 Tajn št 3318/48 se naslov pri tvrdki:
»ZIDAK« - opekarna
spremeni tako, da se firma glasi pravilno:
»MESTNE OPEKARNE« v Ljubljani,
Cesta dveh cesarjev št. 393.
Pozivamo vse naše poslovne zveze ter urade, da naslovljajo pošto za nas’ samo na gornji naslov.
UPRAVA.

ZASLUŽEK
PERFEKTNA ženska pisarniška- moč želi predvsem popoldansko zaposlitev v znanstveni ali umetniški ustanovi. Ponudbe pod 15. december na oglasni oddelek.	36180-4
ŠIVILJO iščem za pokrpanje perila.
Naslov v oglasnem oddelku. 36860-4 UPRAVITELJA za dvanadstropno sta. novanjsko hišo v Ljubljani iščem. Ponudbe pod 40 strank na oglasni oddelek.	,	36862-4
FRIZERKA, prvovrstna moč, išče službo samo za dopoldne. Ponudbe pod Dopoldne na ogl. odd.	36733-4
BRIVSKEGA POMOČNIKA za nekaj dni tedensko, ostalo po dogovoru sprejme salon »Frank — Ljubljana, Prešernova ulica.	36899-4
BRIVSKEGA POMOĆNIKA za nekaj ur dnevno rabim takoj. Gjud Aleksander, Kongresni trg 6.	36790-4
POSTRE2NICO srednjih let, ki zna likati» Sprejmem takoj za nekaj ur dnevno. Pranja ni. Naslov v ogl. odd. 36786-4 NITKE pri nogavicah pobiram. Naročila sprejemam v ponedeljek, sredo in petek od 15. do 16. ure. Naslov v oglasnem oddelku.	•	36844-4
IŠČEM UČITELJA ki "oi poučeval klavir. Pismene po-n-udbe pod Poučeval na oglasni oddelek.	36821-4
TOVARIŠICO, dobrosrčno, sprejmem za nekaj ur dnevno k mladi bolni toTOriši-ci. Bivša bolniška sestra zaželena. Pogoji po dogovoru. Ponudbe pod Mlada na ogl. odd.	36728 4
PRIKROJEVATI vso žensko in otroško garderobo naučim posamezno učenko. Uspeh zajamčen. — Specializirana učiteljica kroja Jožica Rus. Ljubljana. Ja-drauska ul. 22. Vič.	36777-4
PRODAM
IGRAČKE naprodaj. Puharjeva ulica 14, priti. Ogled od 2. ure naprej. 36691-5 1 kg LUŽNEGA KAMNA in mal električni kuhalnik prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	36767-5
KRZNEN PLAŠČ in predpečico prodam. Mestni trg 12-11.	36768-5
PREDPRAŽNIK, lep kokos velur 83-53 debel 5 cm In medeninasto posteljo z mrežo prodam. Interesent naj sporoči svoj naslov pod Izvrstno ohranjen na oglasni oddelek. 36736-5 DINAMO in svetilko za kolo, novo — prodam. Ponudbe pod Nov Dinamo na oglasni oddelek.	36746-5
SREBRN PRIBOR, desertni, za 12 oseb, zastor, ročno delo, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku. 36742-5 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno in lep jedilni servis ugodno prodam. Tyrše-va cesta 47.	36770-5
VE C OKENSKEGA OKOVJA in pan-tov prodam. Naslov pod Novo v ogl. oddelku.	36772-5
DARILA: srebrna cigaretna doza in manšetni gumbi, biserna ogrlica, vaza, jiardinjera, parfum, drsalke In igrače proda — Jerala, Gajeva ulica št. 3-V. Ogled popoldne. 36776-5 ELEKTRIČNO SVETILKO, namizno, pokromano, premakljivo, primerno zlasti za tehnično risanje, lep črnilnik za pisalno mizo ter moderno stropno svetilko prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	36863-5
IGRAČKO, lepega psička, volnene nogavice dokolenke za 8 let ter dva krasna servisa za črno kavo, srebrn ln porcelanast, prodam. — Naslov v oglasnnm’ oddelku.	36864-5
PEC NA ŽAGANJE (večjo), dobro ohranjeno, prodam. — Vprašati prt ključavničarju, šmarttnska cesta 22, Ljubljana.	36865-5
NAPRODAJ: omara, stoječi obešalnik, divan, fotelji. Ogled: Tyräeva cesta št. 23-11.	36867-5
IGRALNI OTROŠKI VOZIČEK in še več drugih igrač za deklico prodam. Naslov: Kolezljska ulica štev. 15, pritličje.	36866-5
KUHINJSKO OPRAVO, kompletno — prodam. Ogled od 10 do 12 Gajeva ulica 10, stanovanje 4.	36S69-5
OTROŠKO KOŠARO na kolesih in igrače za punčko (kuhinja, omarica, voziček, zibelka, dve posteljici) — prodam. Naslov v oglasnem oddelku Slov poročevalca.	36868-5
ELEKTRIČNO PEC prodam. Postojnska 5, zgornji zvonec.	36760-5
ŠTEDILNIK, velik, masiven, prodam. Ogled od 8 do 12. Naslov v oglasnem oddelku.	36765-5
TIGER-OZELOT PLAŠČ prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 36763-5 ŽELEZNO POSTELJO z mrežo prodam. Štrekljeva ulica št.8, Ljubljana.	36762-5
PLAŠČ, dobro ohranjen, za 13 do 14 let starega, prodam. — Andlovec. Rimska cesta 5-1.	36854-5
PRODAM lepo ohranjeno celuloidno punčko, bolniški stol, smučarske čevlje št. 42, črni krom, karnise, slike, servis »Rosenthal«, angora jopo. — Naslov v oglasnem oddelku. 36857-5 ELEKTRIČNO PEČKO, novo. na tri grelce, prodam. Naslov v oglasnem oddelku	36856-5
POZIVAMO
VSE DOLŽNIKE IN UPNIKE
nacionalizirane elektrarne Dol Beriče-vo pri Ljubljani, da poravnajo svoje obveznosti, odnosno, da prijavijo svoje terjatve
najkasneje do 11. decembra t. L
na naslov:
Državne ELEKTRARNE SLOVENIJE
Direkcija LJUBLJANSKO OKROŽJE
LJUBLJANA, Vodovodna c 36.
SAP LJUBLJANA
javlja vozni red za, dopolnilne vožnje na avtobusni progi
KRANJ — JEZERSKO
OB DELAVNIKIH
lem	6.80	16.00	odhod	Kranj« kolodvor	prihod	7.25	15.55
			prihod		odhod	7.20	15.50
1				Kranj, mesto			
	6.35	15.05	odhod		prihod		
2	6.37	15.07		Primskovo		7J.8	15.48
4	6.42	15.12		Britof		7.13	15.43
6	6.46	15.16		Visoko		7.09	15.39
8	6.50	15.20		Hotemaža		7.05	15.35
9	6.53	15.23		Tupaliče		7.02	15.32
10	6.55	15.25	prihod	Predvor *	odhod	7.00	15.30
OTROŠKI VOZIČEK, globok, prodam.
Tyrševa 37 a, IV. nadstr. 36882-6 DVE ENOKRILNI OMARI, 1 nizko omaro s predali, 1 posteljo z žimnico prodam. Ogled dnevno od 14 do
16.	Groharjeva 23.	36884-5
KOPALNA PEC, 13 col, bakren kotel,
mešalna baterija, prha, skoraj nova, se zamenja za živila ali vino. Ponudbe pod Udobnost na oglasni oddelek.	36886-5
ZELO UGODNO PRODAM krznen plašč in siv zimski plašč, oba za manjšo postavo. Naslov v ogl. odid.	36841-5
DEKLIŠKI PLAŠČ za do 121etno, skoraj nov, jn plišasto Jopo. prodam. Vodmat-ška 1-1. desno, Satler.	36840-5
PRODAM malo rabljene drsalke — moške. Naslov v ogl. odd.	36843-5
ZRCALNE ŠIPE 81X16, 89X16, v debelini 3—4 mm; navadne šipe 39X24, 40x24, 51X24,	55X24, 77X8y2,	82X24, 88X24.
92X24, 79X15, v debelimi 3—8mm, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 36823-5 DECIMALNO TEHTNICO, 200 kg, radi za prevažanje vreč in zabojev, stojal» za kolesa, prodam. Nasi. v ogl. odd. 36825-5 KOTEL za prašičjo krmo, 50 1, ogrodje za štedilnik, vodovodno školjko, prodam ali zamenjam za živež. Naslov v oglasnem Oddelku.	36824-5
TRICIKELJ, še dobro ohranjen, prodam.
Grum, mehanik. Celovška c. 36820-5 BRUŠENO OGLEDALO in moške gojzerice prodam. Naslov v ogl odd.	36804-5
UGODNO PRODAM krasnega gugalnega konjička in siv© športne čevlje št. 38-39. Ogled usak dam od 13. do 18. ure. Jakin, Bleiweisova 5. m. nadstr.	36805-5
SMUČARSKE ČEVLJE št. 45, rabljene, in pulover, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	36799-5
LEPE PUNČKE prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	36801-S
KOPALNO KAD, emajlirano, prodam. Naslov v ogl. oddelku. Ogled od 16. do
17.	ure.	36802-5
PRODAM luč za obsevanje (original »Hanau«, daljnogled in garnituro Merklin za sestavljanje (krasna igrača). Naslov v ogl. odd.	36800-5
MOTORNO KOLO znamke »Horeks« naprodaj. Ponudbe pod št. 36859 na oglasni oddelek.	36859-5
UGODNO PRODAM nizke rjave športne čevlje. Ogled samo ta teden dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	36S58-5
ZELEN PLAŠČ za 16 letno deklico., predvojno blago, ugodno prodam, — Zglasite se od 13. do 14. ure Kastelic Magda, Tumograjska štev. 4 pri Črnivec.	36756-5
ŠKORNJE št. 39, dobro ohranjene — prodam. Cerkvena 1.	36758-5
JEDILNICO Iz hrastovega lesa, ki sestoji iz 2 omar (kredence) mize in stolov, roza pleskano posteljo z žimnico na vzmeti, otroško šolsko klop ln mize skupaj, prodam. Naslov v ogl. odd.	36739-5
1 kg NEPREDENE ANGORA VOLNE tudi na dekagrame prodam. Naslov v olas. oddelku.	36740-5
DIVAN, ležalni, skoro nov, prodam. Ogled od 13 do 15. Ilirska ulica 28-1, levo, Petrič.	36831-5
OTROŠKI VOZIČEK za igračo, in ženske nove čevlje št 39. prodam. Vprašati od 10. do 12. Naslov v oglasnem oddelku.	36750-5
BLAGO za kostim, temno rjavo, čevlje salonarje in snežkn št. 35, dobro ohranjene, prodam. Müller, Dvorža-kova št. 3, dvorišče.	36749-5
SKORAJ NOVE moške gojzarje št. 42, široko posteljo z dvojno mrežo In 3 nadposteljne lepe slike v okvirjih — prodam. Ogled od 16. dalje. Naslov v ogl. odd	36829-5
PUNČKO z zibelko prodam Naslov v ogl. odd.	36745-5
ROCKE ZA DVIGANJE (težka atletika s 50 kosi dodatnih železnih okroglih plošč ter torpedo za kolo prodam. Tobačna 6.	36851-5
PRODAM: težka hlevska vrata, več kompletnih oken s polkni, tovorne ročne sani, brus na nogo, nekaj smrekovih in borovih desk, otroško košaro, tehtnico do 5 kg, točilno mizo, velike petrolejke — Ljubljana, Gasilska cesta 3.	36852-5
NOVE BARVASTE KOCKE, kamenite in električni kuhalnik prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 36874-5 PRVOVRSTEN pisalni stroj Continental z dolgim valjem prodam. Ogled od 13 do 14.30 Naslov v oglasnem oddelku.	36855-5
ZIMSKI VOLNEN moder in črn plašč in volneno obleko, skoraj novo, prodam. Naslov v ogl. odd.	36779-5
MOŠKO SUKNJO, črno, predvojno blago, skoraj novo, za srednjo postanro, zamenjam za pol prašiča, debelega. Ponudbe pod Suknja na ogl odd.	36783-5
PRODAM ALI ZAMENJAM za kravo mlekarico lep. dobro ohranjen koleselj. Naslov v podružnici SP Celje.	36793-5
OTROŠKI TRICIKELJ v dobrem ©tanju, prodam. Naslov- v ogl. od,ä.	36782 5
OTROŠKO POSTELJO, dobco ohranjeno, in 7 kg vate za odeje, prodiam. Ribniška št. 24, .klet.	36811-5
KRASNEGA gugalnega konja, predvojni material, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	36812-5
ŠIVALNI STROJ »Singer«, z dolgim čolničkom, prodam. Jezerska cesta št. 11 Kranj.	36807-5
GUGALNI KONJ naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	36828-5
ELEKTRIČNI MOTOR 5.5 ka prodam.
Naslov v ogl. oddelku.	36877-5
KONJA, 1 Vi leta starega, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku. 36878-5 ŠKORNJE št .42, nove, prodam. Ogled od 16 do 18. Naslov v oglasnem oddelku.	36849-5
KRZNEN PLAŠČ, popolnoma nov, zelo lep, s fino podlogo, ugodno prodam Naslov v oglasnem odd. 36895-5 PISALNA MIZA, otomana, lestenci, čajni servis in drugo naproda. Beethovnova 6, priti., levo.	36894-5
GUGALNEGA KONJA, petelinčka in voeiček za punčko ugodno prodam. Ogled med 16 in 17. Sv. Petra cesta št. 79 a, I. nadstr., desno. 36896-5 DEŠKI PLAŠČEK za 7—8 let prodam.
Tavčarjeva 1-1, desno.	36898-5
NEKAJ NOVEGA POHIŠTVA divan, mizo, stol zaradi selitve prodam. — Naslov v oglasnem oddelku. 36897-5 PUPA iz celuloida, predvojna, 65 cm, oblečena, naprodaj. Križevnlška ulica 5-1, desno od 10 dalje. „6900-5 OPAL AMPEL, rjaiv muf in električno kožico, prodam. Mlekarna Pražakova ulica št. 15.	36816-5
OJAČEVALNA ZVOČNA DESKA ;n slušalke naprodaj. Naslov v ogl. odd. 36817-5 MOŠKE ŠKORNJE št. 42, prodam. Na Jami 6, I. madstr., desno.	36818-5
NAPRODAJ 8 filmov 6X9. žibertova 23.
pritličje, desno.	36819-5
NOVO, temno moško suknjo, predvojno blago, in iflave moške čevlje, prodam. Naslov v ogl. odd.	36813-5
MORNARSKI PLAŠČ za 10—121etnegft, igračke, kompletno kopalnico, parkelj-na, posteljico za punčko 45 cm, fina :z-dietama. rprodam. Rimska 20-H., levo. od
4.	do 6. ure.	36784-5
OPERNO KUKALO in ženske semiš čevlje št. 38. prodam. Nasi. v ogl. odd. 36792-5 PUNČKO-IGRAČO, veliko, krasno darilo, prodam. Poizve se v oglasnem oddelku.	36883-5
RADIJSKI APARAT in likalnik prodam. Ogled med 16 ln 18. Naslov v oglasnem oddelku.	36880-5
OTROŠKI AVTO, dobro ohranjen za vožnjo od 2 do 6 let se proda. — Medvedova 26-1, levo.	36832-5
ELEKTRIČNI KABEL, štiri fazni — proda Lovrenčič, Dobrunje. 36754-5 KRASNO MODRO LISICO prodam. — Naslov v ogl. odd.	36730-5
SPALNICA bela z mehkega lesa In žimnico naprodaj. Ogled Mestni trg 18-1, samo od 14. do 16. ure. 36726-5 OTROŠKO POSTELJO s žimnico prodam. Naslov v ogl. odd. 36725-5 OTROŠKA VOZIČKA in pletena po-steljca (Igračke) prodam. Tyrševa c. 77-1, desno.	36732-5
PLINSKO PEČKO z odvajalnimi cevmi prodam. Sporočite naslov na ogl. odd. pod Auer«.	36735-5
2 POSTELJI, 2 posteljni omarici prodam za 3200 din. Korotanska ulica I8a, za remizo.	36734-5
DOBRO OHRANJEN globok otroški voziček, prodam. Tyrševa cesta številka 92-1.	3 6738-5
OTROŠKA KOLESA, eden za 5 do 7 let, eden deški od 7 do 12 let. ednn dekliški od .7 do 12 let — prodam. — Ljubljana, Mestni trg štev. 17-11, vrata 4.	3 6870-5
PLINSKI ŠTEDILNIK, emajliran, na štiri pramene in pečico prodam. — Ljubljana, Mestni trg štev. 17-11, vrata 4.	36871-5
PARNI STROJ za študij ali igračo na električno ali špirltno ogrevanje ln večjo jadrnlco-igračo prodam. — Ljubljana, Mestni trg štev. 17-11 — vrata 4.	36873-5
SPALNICO, krem, lepo ohranjeno z mrežami in eno hrastovo omaro, visoko za perilo ali pisarno prodam. Ljubljana, Mestni trg štev. 17. II. nadstropje, vrata 4.	36872-5
KRZNEN PLAŠČEK, bel, zelo lep, za 3- do 5 let starega otroka, ugodno prodam. Karu, Stari trg številka 2, II. nadstropje.	36876-5
PRIMERNO DARILO — usnjen plašč, ženski, dolg ln eno blberet jopico — ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	36875-5
KUPIM
ELEKTROMOTOR s 12 KS do 15 KS kupimo. Resne ponudbe na oglasni oddelek.	36704-6
PISALNE STROJE, dobro ohranjene, kupi Okrajni ljudski odbor Črnomelj,	•	36747-6
3—5 dkg ANGORA ali navadne volne, rumeno zeleno, sivo kupim. Ponudbe pod Dam prejico na oglasni oddelek Slov. poročevalca.	36771-6
RADIO, manjši, brezhiben, Kupim. — Lahko plačam z živili. Ponudbe pod Naturalije na ogl. oddelek. 36766-6 SMUČI, kompletne, dobro ohranjene za odraslo dekle kupim. Ponudbe pod: Smuči na oglasni oddelek. 3 6850-6 ŠPORTNE ŽENSKE ČEVLJE štev. 40. dobro ohranjene, in krznen plašč za 2—4 letnega otroka ugodno kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 36345-6 GUMIJASTO ŽOGO (igračo) in zrnati poper kupim ali zamenjam. Ponudbe pod št. 36830 na oglasni oddelek Sl. poročevalca.	36830-6
LOVSKO PUŠKO dvocevko (Biksflin-te), v dobrem stanju, novejšega tipa kupim ali zamenjam za krznen plašč. Naslov v oglasem oddelku. 36S48-6
5—8 kb. m HRASTOVEGA LESA, suhe deske 3 cm. kupim. Burgar Miha, mizarstvo, Vlžmarje 204.	36748-6
TOPLOMER kupim. Ponudbe na ogl odd. pod Toplomer.	36744-6
ŠTEDILNIK na dve plošči, rabljen, za vzidati, kupi Lavrenčič, Dobrunje številka 41.	36751-6
1 m ČRNEGA ŽAMETA kupim. Ponudbe na Novak, Costova 3. 36753-6 TAKOJ KUPIM večjo količino gostilniških miz In stolov In drugega raznega gostilniškega jedilnega pribo ra. Takojšnje ponudbe na oglasni oddelek pod Travnik.	36724-6
PISALNI STROJ, tudi malo rabljen, kupi Kmetijska zadruga Radohova vas. Ponudbe pod K. Z., Radohova vas, p. št Vid pri Stični. 36879-6 ŽABE za 7 letnega otroka kupim ali dam protivrednost. Naslov v oglas nem oddelku.	36846-6
KLAVIRJE in planine kupimo. MLO, Poverjeništvo za kulturo ln umetnost, Ljubljana, Gosposka ulica številka 15-1.	36892-6
PREDPEČNIK kuspim. Naslov v oglasnem odJdolku.	36785-6
SLABŠE MOŠKE ŠKORNJE z dobrimi golenicami, kupim. Simonič, Rabičeva ulica 10.	36787-6
PISALNO MIZO, tri stole, pernico, električno peč. štedilnik, kupim. Ponudbe pod Pisalna miza na ogl. odd. 36788-6 MOŠKI FRANCOSKI BERET, nov ali skoraj nov, kupim. Galetova ulica št. 33-1.	36835-6
KLAVIRSKO HARMONIKO od 60 basov dalje z registri, kupim. Ponudbe pod Harmonika na oglasni oddelek Slov. poročevalca.	’.6881-6
ZAJČJO STAJICO, higienično, toplo, kupim. Zamenjam krasnega angora samca za enako samico. Ponudbe pod Angora na oglasni odd. 36885-6 KUPIM dobro ohranjen gašprček, za okrog 3 m cevi, dam živež. Naslov v oglasnem oddelku.	36827-6
RADIJSKI APARAT, 4—5 cevni, dobro ohranjen, kupim. Reja, Zatišje št. 6, Šiška.	36803-6
ŽENSKO KOLO v izvrstnem stanju, kupim. Ponudbe pod Demon na oglasni oddelek.	36798-6
10 kg LOJA za milo kupim ln dobro plačam. Ponudbe Kajfež. Florjanska ulica št. 4-n.	36764-6
KUPIMO dve dobro ohranjeni knjižni omari iz mehkega ali trdega lesa. šahovski dom, Ljubi].. Hotel Union. 36780-6 MIZARSKI KLEJ kupim ali zamenjam za brušeno ogledalo 60X90, lep siv plašč za 121etmega dečka, ali pravo kavo. Naslov v podružnici SP Kranj.	36808-6
ZAMENJAM
STENSKO URO» dobro ohranjeno, kupim ali dam protivrednost. Poljanec. Studenec 25, Polje. 36635-7 KOLINE dam za žganje, liker, rum, kavo, mlevske Izdelke, zrnje, kumino. Ponudbe pod Prazniki na na ogl. oddelek	36775-7
PLOŠČICE za štedilnik zamenjam za hrano ali eventuelno prodam. Naslov pod Kvalitetno v oglasnem oddelku.	36773-7
HRASTOV LES: suh, za kompletno spalnico, zamenjam za dober radijski aparat. Zupančič Franc, Hudo 21, p. Stična, tel. 7» Stična. 36741-7 DROBEN KROMPIR, koruzne izdelke in enotno moko zamenjam za maščobo. Naslov v ogl. odd.	36743-7
ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom ali z okroglim, kupim ali delno zamenjam za živila in drugo. Ponudbe s ceno je poslati. Lavrenčič, Dobrunje 41.	36752-7
ZAMENJAM do 200 kg težkega prašiča za dobro ohranjen šivalni stroj, pogrezljiv z okroglim čolničkom. Hajdinjak, — šalovei, — Prekmurje.	36833-7
IGRAČKO, lepo, za deklico od štirih do 10 let prodam. Ogled samo dopoldne. Naslov v ogl. odd. 36890-7 150 kg TEŽKEGA PRAŠIČA zamenjam za dobro ohranjen ženski šivalni stroj. Drugo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku.	36890-7
ZA RJAV BOKS dam denar, živila ali drugo protivrednost- Ponudbe pod 3 kvadrate ali več na ogl. odd-	36842-7
ZAMENJAM prašiča za zakol za dobro ohranjen šivalni stroj z okroglim čolničkom Vprašati v trgovini Gosposvetska c. 4.	36845-7
KRZNEN KOŽUŠČEK, bel, za starost 2—3 let, zamenjam za živež. Naslov v oglasnem oddelku.	36826-7
TEŽKEGA PRAŠIČA zamenjam za dobro moško k-o-lo. Naslov v podružnici SP Kranj.	36806-7
AVTOGUME 5.25X18, 14X45. 15X45. zamenjamo za gume in zračnice 400X15. — Blasu ikora tiskarna, Breg 10.	36796-7
NEPREMIČNINE
MANJŠO HIŠO, enonadstropno, sredi Ljubljane, zamenjam' za enostano vanjsko z vrtom. Ponudbe pod Prosto na oglasni oddelek.	36761-8
MAJHNO HIŠICO v okolici Ljubljane ali na Gorenjskem, kupim. Ponudbe pod Enodružinska - takoj na ogl. odd. 363278 SADNI VRT 3000 m= in nekaj gradbenega materiala v bližini Kranja prodam. Naslov v podružnici SP Kranj. 36809-8
V «NAJEM
KOVAČNICO na vodni pogon za vsa kmečka orodja, oddam v najem. Naslov v ogl. odd.	36658-9
RADIJSKI APARAT vzamem v najem. Ponudbe s ceno na mesec pod 1948 na oglasni oddelek.	36727-9
SOBE — STANOVANJA * 5
ZA HČERKO VISOKOŠOLKO in sina
5.	gimnazije iščem za takoj skupno stanovanje bolj v središču mesta. «Plačam delno v naravi in denarju. Vrabič Rudolf, šolski Upravitelj. Livold štev. 69, Kočevje.	36714-10
Metod Mikuž:
9
Dunaj
Spočetka sem se čudil, potem pa ne več, kako ljudje zjutraj oblegajo zaboje za smeti, ki čakajo na smetarja. Nevoščljivi so tistemu, če najde le še kaj vrednega. Ta vrednost je seveda kar se da majhna, ker vsak Dunajčan desetkrat premisli. preden vrže kaj med smeti. Ob tem sem se večkrat spomnil prav na Ljubljano in na tisto naše, prepričan sem, da po večini nenamerno godrnjanje, da sedaj ni tega in onega in podobno. Kolikor vem. ni
Eri nas še nihče umrl od lakote, na •unaju pa že veliko.
V kolikor te na Dunaju ne ustavi neznanec in ne vpraša za pot ali koliko je ura, te bo verjetno prosil česa drugega. Ce poslušaš zgodbe teh ljudi, imajo vse le dve vsebini, bedo ali mržnjo do pravega dela. Kot uči pravljica o raju, je tem ljudem delo zlo, ker rodi le trnje in osat. Zakaj bi tak človek prijel za kramp in lopato, če verjame, da bo namesto boljšega zraslo še slabše? Zaradi najrazličnejših ljudi je tudi dunajska ulica tako pestra. Poleg velikega bogastva vidiš najnižjo revščino, poleg bankirja jetičnega brezposelnega in poleg lepo napravlje-
ne dame, ki je »poštena«, dekle, kani »pošteno«.
Na Dunaju je težko potegniti mejo, kje se konča beračenje in kje začenja že Geschäft Denar vzame rad vsak, treba pa je biti previden, kako ga daješ. Brez potrebnih »zvez« ne dosežeš na Dunaju ničesar, zato jih je treba pač kupiti. Napačno bi včasih storil, če bi takemu človeku ponudil denar v kuverti, ker si ga ne upa vzeti, vzame pa lahko škatljo cigaret. Tako dosežeš cenejše in si-
furnejše, kar si hotel. Če ne gre rugače, kupi njegovi ženi nek dar in kar dopoldne nikakor ni šlo, bo šlo sigurno popoldne in celo sam te bo na to opozoril po telefonu, s pristavkom, da je sicer težko, a »so se našle še’ neke možnosti«. To, sicer vsakdanjo dunajsko stvar opisujem samo zaradi tega, ker ta daje šele ključ za spoznavanje svetovno raz-upite dunajske »dobrodušnosti«. Dunajčani se sicer res da silno radi smejejo, po povedanem ti tudi narede uslugo, znajo pa in morejo oblečeni v uniformo SS divizije Princ Evgen delati take zločine, da se ti ježe lasje.
Od vsakega pogovora na Dunaju sem imel gotovo korist, poleg koristi pa sem postajal iz dneva v dan ponosnejši, da sem Slovenec in Jugoslovan. Velikokrat sem se spomnil
na Cankarja, ki je prav na Dunaju sanjal o srečni domovini in tudi prvi poskušal pokazati pravo pot, na vodstva proletariata. Danes je pri nas uresničenega že neprimerno več, danes pri nas ni več nobena propaganda, če zapišemo, da je naš današnji dan že lep in poln sonca, da pa bo jutrišnji še veliko lepši. Kdor tega ne uvidi, mu pač ni pomoči.
5. Cesarska grobnica in še kaj.
Cesarska grobnica pri kapucinih, kjer leže v mogočnih pa tudi preprostih rakvah nekdanji Habsburžani, ima vsak dan dosti obiskovalcev. Nekateri hodijo tiho, skoraj po prstih med mnogimi mrliči. (Sto tri in štirideset manj eden, Napoleonov sin, ki ga je Hitler poklonil Francozom). Nekatere zanima bolj zunanjščina rakev. od katerih so nekatere prave umetnine in se bleste v bogatem razkošju. druge pa so zelo preproste. Najpreprostejša je rakev Jožefa II„ o katerem dunajski kapucini še danes ne pišejo povoljno in še danes ne morejo pozabiti, da jih je z ukazom o takojšnji zazidavi grobnice skoraj spravil ob zaslužek.
Prvič sem si cesarsko grobnico ogledal le z nekaj šilingi, to je s skupinskim izletom. Vodja teleta, kapucin, mi je bil takoj všeč in samo zaradi njega sem lezel v klet še enkrat. Bil je majhen, z brado,
plešast Že leta in leta vrši svojo službo, S pojočim glasom pripoveduje in razlaga obiskovalcem skrivnosti svojih prostorov. Ima sicer nek določen koncept — kajti, kar je, pač je — a tega časovnim prilikam in razmeram primerno prikroji, tako da Dunajčanov ne bega in da jim samo dopolnjuje to, kar slišijo v cerkvah in na političnih zborovanjih. Kapucin govori času primerno in ker so na Dunaju »žalostni in brezizgledni« časi, zavije na »žalostno« tudi on. Zato so glavna vsebina njegovih razlaganj v glavnem le trije »tragični« objekti, propadli poizkus avstrijskega imperializma v Mehiki, Maksimilijan (brat Franca Jožefa), Elizabeta, žena Franca Jožefa in njen sin Rudolf. S tem zad-‘ njim zadene premeteni kapucin dve muhi na en udarec: zadosti »tragični« politični liniji sedanje Avstrije in ljudski radovednosti, kajti afera Rudolfa in Večere je znova razgibala Dunaj, ko so »napredni« časopisi začeli »z najnovejšimi znanstvenimi dokazi« begati Dunajčane in jih siliti, da bi verjeli, da je bil Rudolf v resnici velik demokrat in ljubitelj avstrijskih narodov, da pa ga je strla prevelika ljubezen do mladega dekleta. Večera seveda ne leži poleg Rudolfa, ker se za njo, za samomorilko in nečlanico cesarske hiše ne spodobi.
SOSTANOVALKO sprejmem proti pomoči v gospodinjstvu. Ponudbe pod Šiška na ogl. oddelek.	36861-10
VISOKOSOLEC išče opremljeno sobo. Posteljnina lastna. Instruira. Ponudbe pod »Visokošolec« na ogl. oddelek.	36757-10
ENOSOBNO STANOVANJE v Trnovem zamenjam za dvosobno kjerkoli. Naslov v oglasnem odd. 36834-10 ŠTUDENT Išče opremljeno sobo po možnosti v centru mesta. Ima lastno posteljnino. Ponudbe pod študent na ogl. odd	36731-10
DVOSOBNO STANOVANJE za Bežigradom zamenjam za trisobno. Tyr-ševa 92-1.	36737-10
KABINET v centru mesta oddam dekletu, kt bi ml malo pomagala v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku.	36847-10
DIJAK, miren, pošten In soliden, Išče opremljeno sobico pri mirni In preprosti družini, najraje v okolici št Petra. Pismenn ponudbe poslati pod Sobica na oglasni oddelek. 36759-10 SOBO s pregrado kuhinje v centru Ljubljane zamenjam za manjše enosobno stanovanje kjer koli na deželi, najraje v okolici Celja. Tratnik, Poljanska cesta 33.	36889-10
LEPO OPREMLJENO SOBO oddam za Instrukcijo učenca prvega razreda gimnazije. Naslov v oglasnem oddelku SP.	  36893-10
VTSOKOŠOLCA ARHITEKTA Iščeta svetlo sobo- Imata lastno posteljnino. Ponudbe pod Arhitekt na ogl. odd. 36815-10 STUDENT TEHNIKE, višji letnik, nujno išče sobo Ponudbo pod Nujno na oglasni oddelek.	36814-10
MIRNA DIJAKINJA išče sobico v mestu Ljubljani ali gre za sostanovalko. Po možnosti b: pomagala v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd.	36838-10
STANOVANJE eno- ali dvosobno pod Rožnikom zamenjam takoj v centru ali v bližini tramvaja. Informacije: Hramilni-ška 3-1., desno, od 15. dalje. 36778-10 ŠIVILJA išče opremljeno sobo. Po možnosti šiška ali Center. Naslov v oglasnem oddelku.	36781-10
RAZNO
IZGINILA mi je denarnica; naj mi se vime vsa.j legitimacija z drugimi dokumenti. Poštenemu najditlju nagrada! Kristančič Prane, Ljubljana, Jesenkova št. 6.	36677-14
DNE 30. NOVEMBRA sem Izgubil uro znamke Omega; od kolodvora do Aleševčeve št. 29. Najditelja lepo prosim, da jo vrne. Plačam, kar zahteva. Uro naj vrne na naslov Ale-ševčeva 29 pritličje.	36755-14
ŽEPNO URO znamke Schafhausen s krom-verižtco sem izgubil. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi. Ogrinčeva ul. 15. 36887-14 KARTO za noseče na ime Volk s-m pozabila v trgovini Prehrana — Slon. žena, ki jo je pomotoma vzela, naj Jo Tme istot-am.	36791-14
NAGRADO dobi, kdor izsledi voznika, ki me je 14. oktobra 1948 povozil na Klancu pri Komendi in potem pobegnil proti Cerkljam. — Omejc Vinko, Mengeš št. 56.	36839-14
PROSIM TOVARIŠA, ki mi je 29. novembra pomagal nositi kovčeg na glavnem kolodvoru, da ga proti nagradi odda na oglasni oddelek.	36797-14
LEPO NAGRADO tistemu, ki pove, kdo je vzel dne 27. novembra peč na žaganje iz kleti v Pokopališki 3 (bivša Rahne-tova hiša). Samuda. Pokop. 3T. 36729-14 ZAPUSTILA je mene in 131etno hčerko Marija Martinc, roj. 30. 3. 1912. Prosim vsakega, kdiotr ve. kje se imenovana nahaja, da javi NM.	36794-14
NAŠEL SEM 13. novembra zavitek s podlogo rokavino piri kolodvoru Kranj (avtobusu). Dobi se pri Logar, skladišče. Oskrba. Kranj.	36810-14
★ Sporočam, da smo prepeljali zemske ostanke za svobodo in boljše življenje narodov Juooslavije darovanega življenja mojega sina ln brata
MILETA PIRCA
polit, del eg. NOV
ln položili poleg očeta ln sestre dne
21.	novembra k večnemu počitku.
Zahvaljujem se vsem množičnim organizacijam za krasne vence In darovalcem cvetja, tov. Alojzu Smrke za v srce segajoči govor in pevcem ter vsem. ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žužemberk, 22. novembra 1948.
Mati Ljudmila, brata Zoran In Bogdan.
Umrla je
S. ANA SERAFIJA SIMONIČ
usmiljenka Križevniškega reda
Pogreb pokojnice bo v četrtek, 2. decembra ob pol treh popoldne iz kapelice sv. Marije na Žalah na pokopališče. N. v m. p.
Križanskl priorat v Ljubljani.
h Preminul je naš mož, oče, sin,, brat, stric in svak
JANEZ ŽITKO
gostilničar in bivši trgovec Pokopali smo ga v torek, 30. novembra na domačem pokopališču. Matenja vas, 30. novembra 1948.
Za njim žalujejo: žena Bariča, sinova Marjan in Božo ter družine Žitko, Kenič in Gorup.
ZAHVALA. — Vsem, ki ste z nami sočustvovali in spremili našo nepozabno sestro, svakinjo in teto
MARIJO GORIČAR
na njeni zadnji poti ter darovali vence ln cvetje, se prisrčno zahvaljujemo.
Mozirje, 22. novembra 1948.
Družine Goričar In Turnšek.
ZAHVALA. — Ob težki nesreči, ki je zadela našega dragega
BORISA ARKA
člana KPS, referenta za dijaška domove v okraju Koper
se toplo zahvaljujemo Okrož. komitetu KP STO, Okraj, komitetu KP STO Koper, Izvršilnemu odboru istrskega LO, Zvezi ES za Istro, Okrožnemu odboru ES za Istro, Pomorski akademiji v Piranu, slovenskim pomorščakom, kulturno prosvetnim delavcem Istre, Dijaški matici, osebju In gojencem dijaškega doma v Kopru, AFZ Stari trg, prebivalstvu Kopra ln Loža, govornikom In vsem, ki so nudili Borisu pomoč ob nesreči, organizirali pogrebni sprevod v Kopru in prevoz Iz Trsta v Lož, poklonili prekrasne vence ln cvetje ter ga spremili k zadnjemu počitku.
Stari trg pri Rakeku, 29. nov. 1948.
ŽALUJOČI OSTALI.
Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica öt 6/H — Telefon uredništva In uprave St 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske naročnike St S8-23
urednik Cene Kranjc
Tlakama »Slovenskega poročevalca« — Odgovorni