Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulico štev. 15.
Z urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi bo no vračajo.
Inserati:
Šeatstopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnom ponavljanji dajo ao popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob £5. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu:
za colo leto 6 gld., za pol lota 3 gld., za čotrt lota 1 gld. 50 kr., na mesec 50 kr., pošiljatov na dom volja mogočno 9 kr. več.
Po pošti velja
začelo loto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četrt lota 2 gld. 50 kr. in za jeden mesec 85 kr.
Štev. 54.
V Ljubljani v soboto 3. maja 1884.
Tečaj I.
Avstrija in Slovani na balkanskem poluotoku.
Mnogo prememb se je vršilo tekom tega stoletja v naši državi, Čestokrat smo iznena-dili svet z nepričakovanimi dogodki, toda komaj se dž. navajati bolj fundamentalen prevrat, nego ga je doživela politika avstrijskega cesarstva nasproti Jugoslovanom na balkanskem poluotoku. V prvi polovici našega veka Turčija ni imela bolj unetega prijatelja, krščanski narodi zdihajoči pod turškim jarmom ne odločnejšega protivnika, nego je bila Avstrija, kateri je vnanjo politiko določeval skoraj 40 let vsegamogoči kancelar knez Met-ternicb. In sedaj potuje najsijajnejši zastopnik avstrijske državne ideje, cesarjevič sam, s presvetlo svojo soprogo v osvobojene slovanske pokrajine, navdušeno ga pozdravljajo narodi in pri slovesnih obedih na čast visokima gostoma se razlegajo govori in napitnice, katere jasno izražajo avstrijske simpatije in hvaležnost balkanskih Slovanov. V istini, kaj bi porekel stari Metternich, ako bi neka višja moč mu omogočila, vstati iz groba ter prisostvati pojedini v Ruščuku ali slavnostnemu dinfiru v Belem Gradu!
In ta blagodejna prememba v odnošajih avstrijske države ni od danes do jutri, ona je trajna, ker izvira iz po vsem spremenjenega položaja avstrijske politike sploh. Danes mora vsak zgodovinsko izobraženi opazevalec priznati , da je umetnost nekdanjih avstrijskih državnikov navzlic svoji nemali prebrisanosti in razboritosti vendar zamotana bila v dveh glavnih pomotah. O prvi, o napačno tolmačenem načelu one legitimnosti, katera je hotela obdržati najbolj strohnele naprave in je svoj poklic videla v tem, da je trmoglavemu svetu hotela usiliti preživele državne oblike in razmere, o tem nam ni treba govoriti. Mnogo se bode še predrugačilo, marsikaj bode obhajalo svoje ustajenje, kar je uže zdavna bilo po-
Listek.
Dunajska pisma.
Kij lepega je popularnost; kdo bi je ne bil vesel? Kdo bi se ne ponašal s6 spoštovanjem in ljubeznijo svojega naroda? Mož narodnjak ne more si želeti lepšega plačila za ves trud, za vse neprijetnosti in bridkosti, katere tako obiloma prizadeva javno življenje. Ali kdor v resnici ljubi svoj narod, mora pripravljen biti tudi ta dragi biser prostovoljno žrtvovati, ako potreba. In kdaj nastane ta potreba? Kader narod veleva in zapovedno sili na levo, on pa je preverjen, da ta pot vodi v pogubo. Ko to vidi, tedaj mu je sveta dolžnost, pogumno stopiti pred zaslepljeno množico ter svariti jo s povzdigne-nim glasom: Ne tod! Ropoče naj in hrumi ljudstvo, katero podpihujejo in ščujejo brezvestni k,,vi proroki in laži-voditčlji; vpije naj in knci: „Kamenjajte ga, križajte ga; podkupljen je, izdajalec je 1“ On pa stoji, kakor siva skala sredi srditega valovja. To je moštvo, to je junaštvo. Kdor nima v sebi te zmožnosti, on je rodoljub samo do neke meje;
kopano pod razvalinami minole dobe — a ona uzorna policijska država, za katero se je navduševal Metternich in njegov spiritus redor, ge-nijalni brezznačajnež Frid. Gent z, se vsaj pri nas ne bode nikdar več dala uresničiti. Druga poglavitna napaka pa je bila zgodovinskega pokolenja. V sosednih državah razodevalo se je uže narodnostno načelo ter, dasi-ravno bolj skrito, vplivalo na njih vnanjo politiko. Naše cesarstvo pa, katero se ni moglo odtezati velikim zgodovinskim tradicijam, zapuščini prejšnjih stoletij, borilo se je vedno še za svojo nadvlado v Italiji in na Nemškem. Svoje težišče iskali smo v Frankobrodu in v Milanu, premalo smo ocenjali življenjske pogoje avstrijske države. In ker smo vso državno silo žrtvovali fantomu nadvlade v nemškem „rajhu“ in na apeninskem poluotoku ter po polnem prezirali zgodovinski in naravni svoj poklic v jugovzhodnih pokrajinah, morali so državniki naši uprav veseli biti turškega soseda, od katerega se jim ni bilo bati nika-koršnih sovražnih napadov. Tedaj je vsak, bodisi še tako opravičen poskus jugoslovanskih narodov, otresti turški jarem, izvabil krčeviti upor v dunajskem kabinetu. Pozabljene so bile državniške ideje princa Evgena in duhovite cesarice Marije Terezije, po vsem pozabljeno je bilo, da je Srbija uže od 1. 1718 do 1739 pripadala avstrijskemu ozemlju. Zastonj je slavnoznani Črni Jurij, bizarna ta zmes junaške hrabrosti in krutega divjaštva, še 1. 1810 dunajskemu dvoru ponujal pokroviteljstvo v Srbiji — Metternichova politika se ni mogla ogrevati za napore, katere je ostro obsojala kot revolucijonarne težnje in kot atentate na celokupnost prijaznega nam turškega cesarstva.
Nekaj desetletij je minulo in koliko se je predrugačilo v kratki tej dobi! L. 1859 in 1R66 bile so premagane po hudem boji avstrijske armade, a usodni udarci na italijanskih in čeških bojiščih izučili so našo državo, da ji ne ugaja niti velikonemška niti itali-
potem pa, ravno tam, kjer naj bi se pokazalo njegovo junaštvo, razodene se, da je straho-petnik, če ne kaj* hujšega še. Ti hočeš biti narodu voditelj, ki kreneš na desno, na levo, kamor vidiš ali tudi samo slutiš da sjli? Kraljem se očita, da ne čujejo radi resnice; ali jo ljubijo, če jim ni prijetna, narodi? Nekdaj so kamenjali svoje proroke, ki so jih neustrašeni svarili ter v lice jim pravili resnice, katere jim niso bile po volji. Ali sedaj narodi ravnajo drugače? Samo da kamenje, s katerim pobijajo nepovoljne jim svaritelje, ni pravo kamenje, kakoršno se pobira po cesti! Po pravici se slavi mož, kateri se krepko ustavlja vladarju, ki kaj napačnega, ljudstvu pogubnega zahteva od njega. Ali ne manjše slave je vreden, kdor se, kader treba, moško upre najoblastnejšemu gospodu, ljudstvu. Zaničuje se podli knezov hlapec, zakaj bi se čislal hlapec okoslužnik narodov? Hlapčevanje znižuje moža to in 6no!
Rekel sem, da je ljudstvo tako grdo nehvaležno svojim pravim prijateljem, pravim dobrotnikom svojim, ali ta sodba ni morebiti preostra, morebiti celo krivična? Je-li res ljudstvo vselej v svojej celoti tako, ali niso marveč samo posamezni, kateri ga, iz kakorš-
janska politika, temveč da treba omejiti se na specifično avstrijske koristi. Sedaj pa je bilo tudi mogoče, z večjo objektivnostjo se ozirati na dogodbe, katere so se razvijale na balkanskem poluotoku.
Uže 1. 1867 je baš Avstrija posredovala, da so turške posadke morale zapustiti bel-gradsko citadelo in trdnjavi Šabac in Sme-derovo; s tem je bila odpravljena največja zapreka, ki se je v bran stavila razcvitanju srbske kneževine. Istina je sicer, da naše cesarstvo ni prekoračilo svoje nevtralitete v viharni dobi, katera je balkanskim pokrajinam napočila z letom 1876. Razširjanje junaške črnogorske državice, ustanova po vsem nezavisnega srbskega kraljestva in osvobojenje nesrečnih Bulgarov, vse te imenitne premembe so se sicer vršile brez direktne podpore od avstrijske strani, ali nikdo ne more tajiti, da bi naša monarhija, ako bi za njeno vnanjo politiko še merodajna bila nekdanja načela, lehko vsaj za nekoliko časa preprečila zgodovinsko pre snovo ter podaljšala agonijo osmanske vlade v Evropi. To se ni zgodilo in pohod našega cesarjeviča na vladarskih dvorih jugoslovanskih nam je veselo znamenje, da habsburška monarhija, v minolih stoletjih zaščit in ozidje krščanske omike proti osmanskemu fanatizmu, tudi sedaj simpatično pozdravlja napredujoče države na slovanskem jugu.
Pomenljive besede so se spregovorilo v Ruščuku in Belem Gradu, navdušeno je bul-garski in srbski narod pozdravljal avstrijskega prestolonaslednika, nobeno razglasje ne moti lepe harmonije — to so prikazni, katerih se smejo odkrito radovati i slovanski rodoljubi v Avstriji!
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V	včerajšnji seji državnega zbora razpravljalo se je o predlogu zadevajočem pogoje, pod katerimi se ima društvu severne
nega koli namena, v svoji kratkovidnosti, ali samopridnosti dražijo in vznemirjajo kakor vetrovi samo ob sebi mirno in pokojno morjč ?
Ali se mi poreče, da ne poznam naših razm6r, če pravim, da se tako zdaj godi v moji domovini? Jaz upam, da ne. Bolelo bi me, ko bi moral misliti, da je ljudstvo pri nas samo iz sebe začelo ta nesrečni boj; da res po svoji večini misli tako, kakor pravijo da misli, ti čudni novi proroki njegovi. Lepa prilika bila bi tu ropotati in grmeti proti možem, kateri se mi zdi da so pravi začetniki tega skoraj — vsaj od daleč se tako vidi — otročjega nasprotovanja in kljubovanja. Lahko bilo bi pitati jih z različnimi prijaznimi priimki, kakoršnih nahajam na izbiro po naših bojevitih časopisih; težko bi tudi ne bilo, smešiti jih, ostre pušice zabavljice prožiti vanje, kar bi bilo morebiti temu in onemu srčno veselje. Jaz tega ne bodem; neka potreba mi je misliti, da so le zaslepljeni, ne hudobni; da iz nevednosti delajo tako, ne iz samopašnosti. Če se pa motim, če jih ne vodijo blagi nameni, sodi jih naj drugi, ne jaz. In ker jim ne podtikam slabih namenov, ker rad verujem, da res ljubijo svoj narod, da si mu služijo po čudnem potu, govoriti hočem prostodušno z njimi resno
železnice podeliti nova koncesija. Debate vdeležili so se poslanci dr. M en g er in vitez Schonerer. Predlog odstopil se je naposled v razpravo železničnemu odseku.
Ogerska gosposka zbornica sprejela je včeraj osnovo zakona o špiritnem davku z modifikacijo, nasvetovano od finančnega ministra, da zakon stopi v veljavo 1. oktobra mesto 1. septembra tekočega leta. — V zbornici poslancev razpravljalo se je precej burno o zakonski osnovi gledč zidanja novega par-lamentnega poslopja. Združena opozicija sklicevala se je na neugodni finančni položaj države in poslanec Orban, pristaš stranke neodvisnjakov, trdil je celo, da so rodbinski in prijateljski oziri bili merodajni, kje da se ima graditi nova plača. To obdolženje pro-vzročilo je v zbornici toliko nevoljo, da seje posvetovanje moralo odložiti. — Ministerski predsednik Tisza prevzel je zopet kandidaturo v okraju velikovaradinskem.
Kakor znano, obdržavali so Srbi dežel ogerske krone na velikonočni ponedeljek v Veliki Kikindi deželno konferenco ter se posvetovali o pripravah za bližnje volitve za ogerski državni zbor. Ker se zaradi ekscesiv-nega postopanja nekaterih prisotnih radikalcev niso mogli stvoriti konečni sklepi, sklicala se je nova konferenca v Veliko Kikindo
Tuje dežele.
Nemški državni zbor obravnaval je v poslednji svoji seji predlog o odškodovanju po nedolžnem obsojenih. Vse stranke bile so složne v tem, da se v tej zadevi mora nekaj storiti. Predlog izročil se je odboru 14 udov v posvetovanje.
Prijateljske razmere med Rusijo in Nemčijo postajajo od dne do dne ugodneje. Naj-noveji nedvojbeni uspehi ruske vlade v finančnem oziru, posebno pa izredno vdeleženje pri zadnjih državnih posojilih prouzročili so v vseh slojevih ruskega društva poleg najbolje nade v prihodnjost tudi neko čuvstvo hvaležnosti nasproti Nemčiji, kajti merodajna vdeležba pruskega društva „Jcdnigl. Seehandlung“ pri re-aliziranju ruskega državnega posojila ne d& se niti misliti brez dovoljenja ali pa celo ukaza kneza Bismarcka. Okolnost, da nemški vladi prav blizu stoječi krogi zalagajo svoj kapital v ruskih državnih papirjih, smatra se za garancijo, da se bode mir še prav dolgo ohranil.
Posvetovanje med posameznimi kabineti o urejenju egiptovskega vprašanja so izvršena; kakor se„Pol. Corr.“ javlja iz Petrograda, zaključile so velesile, da se pri konferenci ne bode razpravljalo o egiptovskem vprašanji v celem obsegu njegovem, ampak da se za sedaj uredi samo financijalno stanje egiptovsko.
besedo. Prej pa naj se mi še dovoli kratka osebna opomnja. Iz gori rečenega vidi se, da znam ceniti popularnost. Tudi jaz sem imel nekoliko tč dragocenosti, nekaj malega je morebiti še imam. In še to, kar mi je ostalo tega nestanovitnega blaga, stavim v nevarnost sč svojimi »dunajskimi pismi", sosebno pa s tem, kar še reči nameravam. Ime moje bode se pač grdilo po časnikih, čitalnicah in gostilnah ; morebiti me zadene tudi nesreča, da me viharna »Slovenija" slovesno izbriše iz imenika svojih častnih udov, tako da izgubim edino častno „udstvo“, katero sem si do sedaj s trudom priboril; morebiti — tod& možno je tudi, da me čaka samo rojakov mojih »tiho zaničevanje. “ Ali, gospOda, mene ne straši ni eno, ni drugo. Jaz bodem ravnal po svojem prepričanji, vi pa, kar vam drago! Samo to vam še rečem: Mnoge stvari učila so me leta
—	kakor se ume samo ob sebi — videti drugače nego sem jih videl v mladosti svoji; rodo-ljubje moje mi je ostalo neizpremenjeno od mladih n6g, reči smem, do današnjega dnč. Z vso odločnostjo zavračam že zdaj vsakega, kdor bi se predrznil ziniti samo dvoumno besedo o tem mojem rodoljubji, ki pojde čisto, neoskrunjeno v jamo z menoj. To in pa poštenje moje mi pustite, vse drugo vam pre-
Iz Rima se brzojavlja, da so sedaj mnogi avstrijski škofi zbrani pri sv. Očetu. Med temi odlikuje se posebno škof Strossmayer kot eden najsijajnejših zastopnikov avstrijskega epi skopata.
»Pol. Corr.“ poroča se iz Londona, da je angleška vlada nameravala poslati ekspedicijo v Berber, no da se je to vsled resnega položaja v zadnjem trenotku opustilo. Nasprotno pa se delajo priprave, da se pošlje angleška vojska v Sudan. Predlog, da se v to svrho upotrebijo indijski vojaki, ni obveljal, ker se Indijci obotavljajo bojevati se izven dežele. Angleži pak bodo mnogo trpeli od silne vročine, ki vlada sedaj v onih pokrajinah.
Vesti iz Berolina in Londona javljajo, da je Kartam pal sovražniku v roke. Poročilo sicer še ni potrjeno, no vsakako verjetno. Hrabri general Gordon, kateremu nikdo ni prišel na pomoč, je, kakor trdijo, umorjen.
Dopisi.
Iz Kranja, 2. maja. (Izv. dop.) Lansko leto čula se je iz zanesljivega vira vest, da se bode na predlog načelnika tukajšnje železniške postaje ter na vloženo prošnjo mestnega zastopa — kolodvorsko, s prva zares premajhno poslopje razširilo in da se bode tudi podstrešje (veranda), kakeršno ima postaja v Lescah, napravilo.
Ta vest vsprejela se je od občinstva zares z velikim veseljem, kajti kdor tukajšnje razmere pozna ter ve, kako težavno je čakanje v poletnem času v tako ozki sobici kakor je tu čakalnica II. razreda in kako grozno pripeka po leti solnce, ako se na prosti »per-ron“ stopi, bode moral priznati, da je nujna potreba v okom priti tem zaprekam.
Mislilo se je sploh, da se bode delo takoj v letošnji pomladi pričelo in naglo dovršilo. Ker pa danes uže 2. maja pišemo, od razširjenja kolodvorskega poslopja pa sluha ne duha ni, uriva se nam misel, da morebiti vendar le dobro poučeni nismo bili. če je to istina, bilo bi nasvetovati, da se tako važne reči nikakor v nemar ne pustč, temveč da se z nova napravi peticija, kar se je nadejati, da se je v prihodnje več preziralo ne bo, kajti naša postaja je gledd prevažanja ljudij in blaga med Ljubljano in Trbižem pač prva in občna želja je opravičena, da se primerno razširi.
Iz Sv. Križa pri Kamniku, 24. aprila. (Izv. dopis.) Mnogo se govori sedaj o povzdigi kmetijstva; dovolite, g. urednik, da tudi jaz povem nekoliko o tej prevažni stvari, čuje se, da priporočajo merodajni krogi postavo, ki bi določevala, da mali posestniki ne smejo razkosati svojih zemljišč. Jaz mislim, da tak zakon ne bi koristil našemu kmetu toliko, kakor se pričakuje. Uže leta in leta opazujem
puščam: igrača vam bodi, kakor »svinji meh.“
—	Tako, to so clara pada, in zdaj začnimo!
Kolikorkrat mi pride zopet kdo iz domovine moje, prvo stereotipno je moje vprašanje vselej: kako doma ? Isto tako stereotipen je vselej odgovor: Slabo, žalostno! In na to se vsujejo kakor toča tožbe, prave žalostne pesmi Jeremije proroka. Stiskaj in zvijaj moža, kakor hočeš, kaplje veselega poročila ni dobiti iz njega. Kmet gre pod nič, pijančevanje, zapravljivost, surovost, kamor pogledaš. In družabno ter narodno življenje po mestih — ne, o tem ne zinem besede. Vzemi slovenske časnike v roko, beri poročila z dežele, — žalostno, žalostno! Nemarnost, rogoviljenje, pretep, poboj, vse vprek! In žganje, žganje, ta nesrečni demon, dobil je že, kakor kaže, vso deželo v svojo strahovito oblast! In potem naše porotne sodbe in dražbe, groza človeka obhaja! Kdor živi toliko časa kolikor jaz v velikem mestu, kakoršen je Dunaj, kjer je toliko sodruge skupaj, vajen je vendar že precej vsega, kar človeku živce pretresa. Sosebno v zadnjem času imeli smo prilike dovolj sprijaz-njevati se z grozo in strahom. Ali, jaz ne vem, kako je to, vse kar tu vidim in slišim in berem žalostnega, hudega in groznega, ne gre mi tako do živega, kakor to žalostno stanje
kmetijski stan na Kranjskem in zdi se mi, da ta pot ne bi bila prava. Uzrokov o propadu našega kmeta treba iskati tudi drugod, ne le v razkosanji zemljišč. Star sem uže postal, vedno bivajoč v svoji domovini in opazujoč njen prospeh in propad in spoznal sem, da so uzroki revščine in siromaštva kranjskih kmetov posebno naslednji:
1.) Draga, ošabna obleka, posebno ženskega spola;
2.) splošno premala varčnost v denarnih zadevah;
3.) slabo gospodarstvo;
4.) pomanjkanje pridnosti pri delu;
5.) premestno in nekmetsko obnašanje in vedenje;
6.) pijača strupenega žganja in tabak.
V	starih dneh so kmetje svojo obleko doma napravljali. Po zimi so natkali potrebnega platna in mezljana; ko je gospodar prodal živinico, izgovoril si je kožo, iz katere je družina potem imela čevlje. Skoraj nobenega krajcarja ni bilo treba dati za obleko. Krojač in čevljar delala sta mu na domu, ne provzročevaje mu skoraj nobenih stroškov. Kmeta je bilo sploh sram, drugačno nego domačo obleko nositi; stari možje so smatrali za veliko pregreho in nečimernost, če se je kedo drugače nosil, nego cel stan. Domače platno, bodi si pobeljeno ali črno, domač mezljan in raševna je bilo jedino znano blago. Iz domačega pražnjega platna so bile peče — in ko so prišle v navado bolj olepšane peče s Čipkami in rožički, kazale so stare ženice za nečimernimi ženskami in menile, da jih ima uže škrat v pesteh. Svilena obleka je bila le grajščakom dovoljena in zdi se mi, da bi še dandanes taka prepoved ne škodovala. Sedaj kmet nosi drago obleko; nedeljska ga velja 25 gl. in še več, in ako prištejemo še mestni klobuk, svileno ruto in žepno uro s težkimi verižicami, vidimo, da nosi časih čez 100 gold. vrednosti na sebi. Dekleta hodijo v nedeljah vse v svili in baržunu, vse v lišpu in gizdavosti. Ubogi oče, ki ima več odraščenih otrok! V malih letih bi si lahko stotake prihranil, ko bi jih oblačil po d o -mače, po stari šegi. Ko bi one svote, katere izdž za otroško obleko, nalagal na obresti, lahko bi dal uže lepo doto hčeri in sinu, ko jih pošlje od doma. Za izplačevanje deležev bi si lahko prihranil lepe denarce in ne bilo bi treba pridnemu gospodarju razkosavati zemljišča, da poplača brate in sestre.
Razun zapravljivosti pa raste v obče spačenost in spridenost ljudstva. Namesto da bi na pr. zvečer sedeli pri domačih pogovorih, kakor nekdaj, gredo fantje in možje v gostilno, žganje pit, norčije uganjat in razgrajat. Druzega dne pa ne morejo delati in zanemarjajo delo. Uže po zvunanje se pozna kmetski dom, kjer gospodar ljubi žgano pi-
moje domovine. In vendar, pred kakimi tremi desetletji to ni bilo še tako. Dovolj sem občeval z ljudstvom v svojih mladih letih, poznal sem njegovo življenje, njegove razmere, zlasti v našem okraji. Ljudstvo se je ubijalo in delalo »kakor črna živina", živelo se je trdo, a živelo se je vendar, V nedeljo je pač ta in oni pozno ponoči kolovratil iz krčme domčv, a pravega žganjarja jaz vsaj nisem poznal. Tudi se ne spominjam, da bi se bilo komu v našem okraji prodalo zemljišče. »Nezakonska mati" bila mi je znana v našem obližji samo ena, še ta se je pokorila kakor prava Magdalena. Zdaj pa slišim, da je tudi pri nas, kakor drugod. Dobro mi je znano, da je tč žalostne prikazni nekoliko vsaj kriv tisti „časa duh", ki razodeva dandanes povsod svojo žalostno moč in oblast. Ali meni se zdi, da se ni nikjer drugje tako nagloma obrnilo na hudo, kakor pri nas; gotovo pa je to, da nas tuja nesreča ne skrbi in boli tako kakor domača. GospOda moja! — ne, recimo raji: Rojaki moji, vi, ki res ljubite svoj narod ter imate voljo, priliko in zmožnost delati zanj, glejte: polje se tu razprostira pred vami, ki čaka delavcev umnih, krepkih in neutrudnih. Tu se pokaži in izkaži vaše rodoljubje!
J os. Stritar.
jačo: Raztrgana streha moli proti nebu in zemljišča so zanemarjena, gozdi posekani in podivjani. — S pitjem pridejo druge nepotrebne stvari v hišo. • Včasih ni pri nas nikdo vedel, kaj je sladkor in kava, danes ga ima uže vsaka stara babnica. Smodke so kadili le gospoda, sedaj ni noben kmet brez njih. Koliko izdajo zanje fantje, postavljaje se nepotrebno s smodko v ustih!
Kdor danes dobro gospodari in umno obdeluje svojo zemljo, ta še vedno lahko shaja, ložej celo kakor minole dni; sedaj lahko vse v denar spravi, davki niso tako presilni, da bi jih priden gospodar ne zmagal, in v revščino pade samo oni, ki ne dela, ki zapravlja in ne živi tako, kot se kmetu spodobi. Kdor pa je marljiv, tak dobiva dovelj pridelka; s časom si prikupi še malo zemljišča in s pridnostjo in poštenostjo postane trden mož. Krivica bi pa bila, ko bi mu nasprotno v sili branili prodati kos zemlje, da se reši sitnega upnika; malega kosa bi ne smel prodati, zato bi pa bil včasih primoran, za mal denar proč vreči svojo domačijo in korist bi imeli le bogataši, ki bi spravljali take nesrečne dome v svojo last. Malemu kmetu pa bi jako malo, ftli bolje rečeno, nič ue koristili s takim zakonom. Umorili bi mu veselje do nove pridobitve, uzeli kredit in ga primorali, da bi včasih zaradi malega dolga moral zgubiti ves dom. Sedaj je prodal njivo, da se je otresel upnika; v prihodnje bi bilo drugače in menim, da ne v korist kmeta našega! Star kmet.
Razne vesti.
—	(Konkurenca za najlopšo žensko glavo.) Dunajska „Neue Illustr. Zeitg." razpisala je meseca januvarija 1. 1. konkurenco za risarijo najlepšo ženske glave. Umetniki so poslali uredništvu 223 risarij in slik, o katerih so sodili Angeli, Canon, Makart, V. Tilgner i. dr. Prvo darilo 100 zlato v je dobil slikar Albert Bitzberger na Dunaji. Obdarovani sto bili še dve drugi glavi, jodua s 50, druga s 25 zlati. List bode v kratkem prinesel lesoreze zanimivih teh odlikovanih del.
—	(Novice o dr. Holubu), znanem potniku po Afriki. Y Kapstadtu izhajajoči „Cape Argus" piše o namerah našega rojaka: „I)r. Holub namerava koncem aprila odriniti v neznane krajo, a ni se Se odločil, bode li Sel črez Kimberloy ali pa skozi Transvvaal in Limpapo v notranje deželo. Posebno bode nabiral živali in rastline in manjše zbirke takoj pošiljal učenim društvom v Evropi. Med tem časom, ko je vsled denarnega primanjkljeja bival Holub v Kapstadtu, delal je zanimive izlete v okolico in nabral obilo, posebno ornitologičnega gradiva. Njegova mlada soproga ga pri tem krepko podpira. Na stotine krasnih preparatov sta uže poslala v Evropo. — Z velikim zanimanjem pri-^akujomo izid Holubovega potovanja v središče kon-ttenta. Darežljivost, s katero je avstrijska
v at*a podpirala učenjaka, zasluži največje priznanje.«
(Samoumor šolarčeka.) V Piacenzi usmrtil se je dvanajstletni šolarček. — Učitelj ga v šoli karal zaradi lonobe in fant je prišel do-n°v, ne da bi se kazal kaj razburjenoga. Položil Ant	na . stran in rekel sestri, da naj	ga ne
^	fosilom, — Ob jedni uri zapazil	je že-
* ki-U^ nePoznanega dečka na tiru, ko se je ravno bližal brzovlak iz Turina. Odgnal je fanta raz tir, a v onem tronutku, ko je pribučal vlak, s ocil je dečko zopet na šine — in vozovi so dr-d*ali Crezonj! Iruplo jo bilo strahovito raztrgano. Nepoznan samomorilec je bil omenjeni — šolarček! pač žalostna doba, ki rodi take prikazni.
.	(Ljubosumnost.) V RhodeIsland	poljal
i	°.	J0	v	Hokom omnibusu gospod z mlado	svojo
polovico- Kar zapazi, da nasprotni go-a :	*}° vauJo gloda; na to vstane in založi
. '	1 ? zau&nico. Omnibus se pelje dalje in
urimo + n.ocom kraju vstavi, priskoči majhen dečko,
 	.®osPoda	za	roko	tor	ga	polje	iz	voza,
napravi *	* ^	'	Ka-*	vse&a	ljubosumnost	ne
Domače stvari.
— (Taglia.) Ker je Janez Plemelj z Bleda 27. februvarija t. 1. otroka, ki je bil v vodo padel, no oziraje se na lastno smrtno nevarnost, pogina rešil, mu je c. kr. deželna vlada priznala postavno darilo za rešitev v znesku 26 gld. 25 kr.
— (Mestnega odbora) dnovni rod seji, katera bode v ponedeljek ob 6. uri popoludne v mestni dvorani: I. Naznanila prvosedstva; II. personalnega in pravnega odseka poročilo o izvršenih letošnjih dopolnilnih volitvah za mestni odbor; II. stavbenega odseka poročilo o določitvi stavbene črte na Emonski cesti; IV. poročilo odseka za olepšavo mesta o gradnji slaščičarskega paviljona v Latermannovom drevoredu. Naposled tajna seja.
— (Občni zbor naših veterancev.) Občno kranjsko veteransko društvo pod pokroviteljstvom Nj. veličanstva ima jutri ob 9. uri dopo-ludno v magistratni dvorani svoj rodni občni zbor. Ob 8. uri gre društvo v paradi s zastavo in godbo v cerkev sv. Jakoba, kjor se bode služila ob polu 9. uri sv. maša. Potem jo občni zbor, v katerem se bode polagal račun lanskega leta in se volil predsednik, njemu namestnik in novi odborniki.
— (Kričanje sladoledcev) po naših ulicah postalo je jako neznosno in v obče mestno prebivalstvo misli, če se je uže preglasno vpitje prepovedalo prodajalcem potrebnega premoga, kar po polnem uvažamo, bi mostni magistrat istotako lahko prepovedal prodajalcem nepotrebnega sladoloda, ki naši mladini le zdravje kvari. Saj sladoled itak lohko dobi vsak v kavarnah in pri slaščičarjih.
— (Ostrupil) so je v samomorilnem namenu trgovec Jakob Vrečar ter vsled pohabljenosti notranjih telesnih organov umrl včeraj v tukajšnji b6lnici. Vrečar je bil še le 25 let star. — Poročevalec naš nam pa to-le poroča: „Včeraj dopoludne pripeljali so iz Kamnika trgovca gosp. Jakoba Vrečar-ja, koji je použil strupa in si prerezal žile na rokah, v tukajšnjo deželno bolnico, da bi inu zdravniki oteli še življenje. A zaman je bila vsa zdravniška umeteljnost; ob polu jednaj-stih dopoludne je Vrečar umrl. Vzrok samoumoru je baje nesrečna ljubezen.“
— (Ponarejene dvajsetice) izdajejo se često po ljubljanskih gostilnicah. Imeli smo priliko iste videti, in reči moramo, da so izvrstno iz bakra vlito; avstrijske dvajsetice imajo letnico 1868, ogerske pak letnico 1872. Treba je torej paziti, da se kdo ne opeče pri sprejemanji dvajsetič.
— (Dobra kupčija.) V Ljubljani se no manjka zavarovalnih agentov, ki posebno radi zavarujejo na življenje, ker to nese dosti provizije, a ne manjka se pa tudi špekulantov, ki radi zavarujejo take ljudi, o katerih mislijo, da bodo kmalu umrli, in za take veljajo, češ, da so po polnem zdravi, isti, ki radi kukajo v kozarec. Tako se nahaja v našem mestu neki dobrovoljček, ki se ne brani zavarovanja po drugih ljudeh, a zato si zagotovi od vsacega, katerega veseli tega dobrovoljčka zavarovati, n.pr. od zavarovanih 1000 gld. desetak in to še preje, nego dotično ponudbo podpiše. Zavaroval ga je nekdo za 1000 gld., drugi zopet za 3000 gld., in sedaj ga hoče tretji zavarovati cel6 za 10000 gld. Tedaj 140 gld. zaslužka brez vsacega truda; da ga le zdravniki preglodajo, podpiše ponudbo, pa je vse v redu. Pač dobra kupčija!
— (Lov v naj o m) se odda za občini Do-brunje in Černdvčo v dan 17. maja ob 11. uri dopoludnč v pisarni ljubljanskega okrajnega glavarstva. Licitacijski pogoji so ondu na ogled.
— (Letina v kranjski okolici.) Kakor se nam iz kranjske okolice poroča, so ozimina in tudi pomladanska žita posebno lepa in obetajo bogato žetev, ako ne pride kaka huda ura.
— (Difteritična bolezen) razsaja uže delj časa v Dražgošah nad Selcem in se je tudi v vasi pri Sv. Katarini nad Tržičem pokazala.
— (Novo cigareto.) S 1. majom se prodajajo po vseh trafikah nove cigarete, takozvane „Avstrija“- in „Štambul“-cigareto. „Avstrija“-cigarete se prodajejo po 3 kr., a „Štambulke“ po 2 V, kr.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Dunaj, 3. maja. Odsek za žgane pijače pritrdil je dotičnim sklepom gosposke zbornice. Železnični odsek je odložil posvetovanje za-
kona o lokalnih železnicah, ker pripravljata dunajski mestni zbor in gališki deželni odbor peticije v tej zadevi; potem je odsek dokončal predlog Albrehtove železnice ter določil Javorškega za referenta. Sprejel je nadalje glede Severne železnice Herbstov predlog, da naj se vlada pozivlje, predložiti odseku pravni izrek ministerijalne komisije 1. 1881 o vprašanji Severne železnice.
Dunaj, 3. maja. Te dni izžreban glavni dobitek državnih srečk 1. 1860 v znesku 300000 gld. zadel je „sirotišnični prosti zaklad". Dotično oskrbništvo zamore vsled tega napraviti v obeh cesarskih sirotišnicah v Judenau najmanj petdeset novih ustanovnih m^st.
Praga, 3. maja. Sinočno zdravniško poročilo javlja, da so v teku dopoldneva moči bolne cesarice Marije Ane vidno pešale; zato se dvomi o srečnem izidu bolezni. Danes vršile so se po vseh cerkvah molitve za bolnico. Davi se pa naznanja, da je noč bila mirna, a moči se niso okrepile.
Dunaj, 2. maja. (Tr. Ztg.) Konferenca za določbo vožnih cčn na Arlberški železnici se je po polnem zjedinila gledč skupnega prometa med Avstrijo in Južno Nemčijo. Vse južnonemške in večje avstrijske železnice so bile zastopane.
Praga, 2. maja. Včeraj je cesarica Marija Ana nagloma zbolela, a danes se uže bolje počuti. Noč je bila mirna, mrzlica je ponehala. Upati je da se visoka gospa ozdravi, ako moči ne oslabč.
Praga, 2. maja. „Presse“ poroča, da se otvori gališki deležni zbor meseca junija.
Kotor, 2. maja. Načelnik generalnega štaba Beck podal se je včeraj na Cetinje, od koder se danes povrne. Jutri odpotuje v Kri-voščijo.
Amsterdam, 2. maja. Avstrijska cesarica Elizabeta je dospela sem s kurilnim vlakom ob 7. uri 30 minut zjutraj.
London, 2. maja. Konferenca se snide koncem maja. Velesile bodo zastopali dotični poslanci v Londonu. Turška vlada je konferenci pritrdila pod pogojem, da ji ostane egiptovski tribut.
London, 2. maja. Spodnja zbornica je sprejela predlog, da se prične posamezno posvetovanje zakona o reformi volilnega prava; potem pa je prenehala seja. Chaplin se je izrazil med debato, da ne predlaga posebnih določeb za Irsko, ker zna, da bode ogromna večina glasovala zoper njega. — Izišla je „modra knjiga" o zadevah sudanskih. V njej se nahaja brzojav lorda Granville-a na Eger-tona z dnš 23. aprila. V njem ukazuje Gran-ville Egertonu, da naj prosi Gordon pašo za redna poročila angleški vladi, ako jame Kartumu nevarnost žugati, in za nasvet, koliko vojakov bi trebalo za pomoč. — Drugače obsega knjiga brzojave o znanih dogodkih.
Birkenhead, 1. maja. Daly-a, katerega so 11. aprila priprli zarad imetka dina-mitnih bomb, postavilo je redarstvo pred asise. Oberst Majendie je izjavil, da je skušal najdene bombe in se prepričal, da so silno nevarne lastnosti.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 3. maja.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih..................80 • 25
»	»	>	»	srebru...........................81-35
Zlata renta.........................................101‘10
5°/o avstr, renta......................................96-	—
Delnice narodne banke................................. 855-	—
Kreditne delnice.......................................317	'19
London 10 lir sterling..................................121-40
20 frankovec........................................... 9	■ 645
Cekini c. kr........................................ 5'71
100 drž. mark.......................................59'45
Meteorologično poročilo.
	9 o	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
	Rt	7. zjutraj	735-41	+ 6-4	brzv.	m.	0-6
	e	2, pop.	733-65	+16-3	szpd. sl.	obl.	dež
	M	9. zvečer	734-46	-1-12 6	vzh. sl.	»	
Uradni glasnik
z dne 3. maja.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri okr. mestni deleg. sodniji ljubljanski za katastersko občino Sela (pri Šmarji); poizvedbe dne 14. maja ob 9. uri dopol.
Razpisane službe: Pri politični logarski upravi v Primorji oddad6 se tri provizorične službe logarskih pomagačev; letna plača 300 gold. , pisalni pavšal 10 gold. in hodarina za službene opravke. Molbenice, podprte s dotičnimi dokazi sposobnosti, znanje nemščine, italijanščine, slovenščine ali hrvaščine, v treh tednih c. kr. dež. namestništvu v Trstu.
Prostovoljne dražbe: Iz dr. Brolichove zapuščine zakoniki, državni zakoniki 1. 1852 do 1883, leposlovne knjige, hišna oprava in kuhinjsko orodje dn6 8. maja pri Tavčarji (hotel Evropa) v II. nadstropji.
Eks. javne dražbe: V Logatcu posestvo Jan. Petkovška iz Medvedjega Brda (1866 gold.) 21. junija (3. prenos); zemljišča Ant. Facje iz Jakovice dnž 21. jun.
—	V Kamniku zemljišče Fr. Peterlina iz Suhega Dola (240 gold.) 30. maja, 28. jun. in 30. jul.; posestvo Andr. Plahute iz Markovega (1461 gold.) 30. maja, 28. junija in 30. jul. — V Idriji zemljišče B'r. Slabeta iz Goveka (958 gold.) 26. maja, 30. jun. in 28. jul. — V Radovljici posestvo Tom. Sidovena iz Zlatne 23. maja (3. narok). — V Škofji Loki posestvo Jan. Jeramovo iz Podjelovega Brda (3065 gold.) 6. jun., 8. jul. in 8. avgusta. — V Vel. Lašičah zemljišča Jan. Zgonca iz Laz 5. junija (3. prenos). — V Kočevji posestvo Ant. Žlindre iz Novih Laz (600 gold.) 4. jun.
Državni lozi 1860. leta. Vsled izžrebanja v dan 1. inaja pripade glavni dobitek v znesku 300000 gld. seriji 13943 št. 8, drugi dobitek 50000 gold. ser. 2547 št. 1, tretji dobitek v znesku 25000 gold. ser. 5115 št. 14; po 10000 gold. ste zadeli seriji 8476 št. 17 in ser. 14301 št. 17; po 5000 zadele so ser. 884 št. 13, ser. 1122 št. 12, ser. 5376 št. 12, ser. 9188 št. 6, ser. 9263 št. 20, ser. 9383 št. 7, ser. 10240 št. 17, ser. 11651 št. 15, ser. 15652 št. 2, ser. 16165 št. 7, ser. 16931 št« 6, ser. 17238 št. 15, ser. 17666 št. 5, ser. 17966 št. 17 in ser. 18580 št. 13.
Lozi rudečega križa. Pri izžrebanji v dan 1. maja lozov avstr, rudečega križa zadela je glavni dobitek 100 000 gold. serija 59 št. 27, drugi dobitek v znesku 1000 gold. serija 3100 št. 38; dalje so dobile po 500 gold. ser. 893 št. 1, ser. 2320 št. 48, ser. 11462 št. 50.
za gospode
posebno pa: suknene klobuke (Lodenhute) v raznih barvah, kakor svetlo- ali temnorjave, svetlo-ali temnosive, svetlo- ali temnozelene itd., po
2	gld. 20 kr.; trde klobuke, najnovejši izdelek, rjavo ali črne, dobro blago, po 1 gld. 80 kr., najboljše po 2 gld. 20 kr.; svilnate cilindre, najfinejša roba in najlepši izdelek, po 4 gld. 60 kr.; klobuke za dedke po 1 gld. do 1 gld. 60 kr.; dalje
srajce za gospode, spodnje hlače, vratnike, kravate
itd. itd.	(4)	12
Naročbe z dežele izvršujejo se točno in vestno poštnim povzetjem.
Odličnim spoštovanjem
stanuje v
Židovskih ulicah štev. 5 v I. nadstropji.
Doma je — kakor doslej — od 9. do 10. ure dop61udne in od 3. do 4. ure po-poludne. (38) 3—1
Vdano podpisani usoja se p. n. občinstvu najudljudneje naznaniti, da je s 1. majem vzel v najem
po clr. H^EsuliČJia.
13 aflli je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revma-tlzem, trganje po udih, bolečine v križu ter žlvolh, Iiv\ Ul oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se /ll Vil rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. / Ll Ul Zahteva naj se samo „ovetu zoper trganje po dr. Ma-ll6u“ s zraven atoječlm znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
Zahvala.	(6)	12-10
Gospodu pl. Trnk6ozy-ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protlnskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čimdalje hujša prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski ovet po 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res imel je čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinski ovet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. Vašej blagorodnosti pa izrekam naj-prlsrčnejio zahvalo, z vsem spoštovanjem udani
Pran Jug1, posestnik v Šmariji pri Celji.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Poinuliljevo (Dorsch)
in se bo vedno potrudil, p. n. občinstvu v vsacem oziru zadovoljiti.
Točil bo dobro znano
razen teh tudi kozlovo pivo v steklenicah in Izborna vina. Posebno skrb bo obračal vedno dobri in ceni kuhinji in promptni postrežbi.
Konečno smatra še za prijetno svojo dolžnost za njemu v Koslerjevi pivnici vedno izkazano zaupanje izrekati svojo najiskrenejšo zahvalo ter prosi i v prihodnje mnogo-brojnega pohojevanja.
S odličnim spoštovanjem
restavratSr.
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez- j gavne otekline. 1 steklenica 60 kr.
Salicilna nstna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo j sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr.	)
Kri čistilne kroglice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat ! sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih; i udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah h 21 kr. j jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj. ;
Naročila iz dežele izvrše se tekoj v lekarni pri »Samorogu"
Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani. i
trgovina
piva ? st.ek.Mai.
T7- Lj-aTsljani
priporoča
v zabojcekih po 25 ali 50 steklenic
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Ped. Bamberg v Ljubljani.
Odgovorni urednik prof. Fr. Šukljo.