—   222   —
mestnika na Štajerskem z dne 1, prosinca 1890, o oskrbnini javnih bo'niških zavodov. 5. Razglas c. kr. namestnika na Štajerskem z dne 7. prosinca 1890, o Najvišem potrdilu sklepa deželnega zbora z dne 23. oktobra 1889 o pobiranju 9,5 »/^ne občinske naklade v občini Rettenegg za leto 1889.
(Dalje prih.)
Drobne vesti.
v Ljubljani, dne 15. julija 1890.
— (Iz kronike društva „Pravnika".l Nj. ekscel. gosp pravosodni minister grof Schonbnrn se je v posebnem pismu zahvalil društvenemu odboru za doposlana mu I. in II. zvezek društvene zbirke „ slovenskih zakonov". — Društveni izlet dne I.'), prošlega meseca zV)ral je nad 50 društvenikov v pri-jizni  Zatičini.   Zastopana je bila posebno močno Ljubljana,  potem Novo mesto, Litija, Ribnica, Žužemperk, Kostanjevica, Trebno in Škofja Loka. Prav tjiko raznovrstno se je delila družba po poklicih prnvne službe. Imeli smo med sabo tudi Ljubljanskega župana z večjim številom magistratnih uradnikov,  a potem je imela vsaka stroka pravosodja po več zastopnikov.   Ljubljančani so bili prišli preko Grosuplja in Višnje gore, ostali od raznih stranij Dolenjske. Opoludne je bil eleganten banket v zgodovinsko imenitnem Zatiškem gradu. To je bil začetek najlepši družabnosti, ki je trajala do odhoda v poliimraku. Prvi je Cašo povzdignil g. dr. Papež kot načelnik društva, da je p »zdravil vse navztčne člane. Za njim pa nam je govoril iskreno ,dobrodošlico" Zatiški okrajni sodnik g. Jenčič, izražujoč svoje in svojih kolegov veselje nad tem, da je uprav njih dom odbral si ^Pravnik" za svoj prvi izlet.  Ta pozdrav je segel vsem v srce.   Omenjati nam je treh naslednjih napitnic, katerim je bil vsem namen: poudariti in naglašati v tem lepem zboru složno delovanje slovenskih pravnikov v društvu za uresničenje jednakopravnosti. Dež. sod. svMnik g. Vencajz je sosebno govoril toplo besedo za   nemško-slovensko terminologijo, češ, delajmo in delajmo, da jo dovršimo preje ko preje, ker ona nam odbije zadnje napade na slovenščino v uradih; obvestil n:is je tudi iz dobrega vira,  da pravosodno minsterstvo smatra prireditev terminologije za nujno nalogo slovenskih pravnikov, da je pričakuje in hoče. Notar g. S ve t eo je primerjal polupreteklost s sedanjostjo: ni še trideset let tega, da so uprav njega zaradi predavanja, ki ga je o pnivu, a v slovenščini ponudil, zaradi slovenskega zapisnika premeščali z jednega kraja v drugi; vesel nas torej spominja napredka, a tudi dolžnostij po društvu „PravDiku" in tudi drugače, da se slovensko uradovanje, ki je podloga dobremu pravosodju, vzpne višje in višje.   G. dr. F e r j a n č i č je koj na to razpravljal posamezne strani ,,Pravnikovega" področja in nazdravil ideji in prospehu društva „Prav-nika'". Pritrjevalo se je tem govorom občno in veselo.   Ostale napitnice (gosp. dr. D o 1 e n e C , notar P i r n a t, župan G r a s s e 11 i, pristav dr. Volčič, pristav Kastreutz i. dr.) veljale so izletovemu odboru in posameznim odličnim gostom.   Sosebno simpatična bila je zdravijca Zatiškim gospem in go-
—   223   —
apodom kot mala zahvala za veliki trud, katerega jim je bilo okolo jako sreCnih priprav za goste. Poleg tega se je vse popoludne pletla živahna zabava, katere cvet je bilo umetno petje pravniškega kvarteta Ljubljanskega. „Pravnikov" kronist ni. da bi zabeležil vse prijetnosti in veselosti poletnega izleta in je del tega uže storil tukajšnji dnevnik, pač pa lahko reče jedno; da je prvi ,.Pravnikov" izlet bil veder pojav združenih močij „PravnikoTih", da je popolnil moralne moči za naše smotre in da torej ne ostane le lep spomin vdeležencem, nego tudi društveno delo ,,Pravnikov!" kroniki! — Fotografije ,,Pravnikovcev" na izletu v Zatičini je dobiti po 1 gld. ,50 kr. Društveni blagajnik g. notar Gogola blagovoljno posreduje pri naročanji.
— (Osobne vesti.) Imenovani so: Okr. sod. pristav S. Gandusio v Tržiči okr. sodnikom v Bnzetu; okr. sod. pristav M. Gabrielčič v Tolminu okr. sodnikom v Podgradu; okrož. sod. pristav F. Dukič v Gorici okr. sodnikom v Bolci; pravni praktikant dr. G. D e 1 p i n v Ljubljani avskultantom; zemljeknj. vodja v Mariboru Fr. Galler načelnikom dež. knjige v Ljubljani; zemljeknj. vodja v Kranji Ig. pl. Kleinmayr pristavom dež. knjige v Ljubljani; not. kand. dr. J. Zencovich notarjem v Sežani; — začasni okr. komisarji K. Deperis, V. Parma in Št. Lapajne definitivnimi; vladni koncipisti J. Tekavčič, J. Pollak in E. baron Winkler zač. okr. komisarji; zač. vlad. koncipist V. Haas in vlad. konceptni praktikantje dr. Fr. Hainz, A. Pire in Avg. pl. Fladung defin. vladnimi koncipisti; vlad konc. prakti-kanta O. Detela in H. grof Attems zač. vladnima koncipistoma, — vsi na Kranjskem — Premeščen je: Notar M. Koser iz Idrije v Ptuj. — Med odvetnike je vpisan dr. VaL Krisper v Ljubljani. — Vpokojen je pristav deželne knjige And. Reichl v Ljubljani. — Odpovedala sta se uradu: notar dr. F. Rudesch v Ljubljani in avskultant za Primorsko dr. Ot. Rybaf. — Umrla sta: notar J. Triller v Škofji Loki dne 29. marcija in sod. pristav dr. T. Petritsch v Brežicah dne 28. junija.
— (Notarji in kandidatje.) Vseh notarjev bilo je v območji dež. viš. sodišča Graškega, kakor čitamo v ,scheraatizmn" (gl. književna poro-ročila), koncem 1889. leta 139 in sicer: na Štajerskem 77, na Koroškem 31 in na Kranjskem 31. Vseh kandidatov pa je bilo 96 in sicer: na Štajerskem 56, na Koroškem 18 in na Kranjskem 22. Najstarši notar po letih je naš starina (preglednik računov društva „Pravnika") dr. Jarnej Zupane; najdelj notar pa je Neumann Friderik v Stainzu, namreč uže 50 let. Na Kranjskem imamo najmlajše notarje: dva nimata niti po 30 let. Notarski kandidatje Dunajskega dež. višjega sodišča čakajo po 20, tudi 25 let, na službo, na Češkem po 15 do 20 let, nemški Štajerci po 12 let, Korošci po 10. Na Kranjskem je bilo doslej še zelo ugodno, toda če pomislimo, da se je v zadnjih 20 letih povprečno imenoval na Kranjskem po jeden notar na leto, jasno je, da od sedanjih 22 kandidatov polovica nima dosti upanja, še v tem stoletji doseči notarijata, četudi slabega.
— (Nemško-slovenska terminologija.) Zadnjic smo omenili, da odbor društva „Pravnika" razpošilja posebna pisma tistim, ki bodo izpisavali zakonike za našo bodočo terminologijo. Sedaj je rezposlano vse, delo razdeljeno
—   224   —
nad 60 sotrudnikom. Takšen poziv, kateremu bode gotovo vsak izmed častitih adresatov dal odgovor v obliki dovršene naloge, slove:
P. n.
Vsak dan je očitniše, kako živo za slovensko uradovanje pogrešamo nstanovičenih izrazov. Zaradi izredne gibčnosti slovenskega jezika porodila je slovenska praksa toliko različnega izraževanja, da je to naravnost kvarno ura-dovanju, katero povse zahteva stalnosti in zanes Ij i vest i izrazov. Pripraviti naši praksi jednoten jezik, podložiti jej temelj nemško-sloveiiske juridiCno-politižne terminologije, — za to je prišel sedaj zadnji čas, v to se čati zavezano društvo „Pravnik", katero tu pričenja to velevažno delo, stopajoč pred Vas z nastopnim uljudnim pozivom:
Glede na to, da so sedanjemu pravniškemu jeziku v podlogo kolikor toliko slovenski prevodi nemških zakonov, ukazov i. t. d. in da nam ti prevodi z večine podajejo najboljše slovarsko gradivo, treba je gotovo, da natančno izpišemo vse državne in deželne zakonike, to je: da točno primerjamo njih nemško besedilo s slovenskim prevodom, potem pa, da vestno zapišemo, katera slovenska beseda ali fraza se prilega nemški besedi ali frazi.
,Združenimi močmi" dalo se bode to dovršiti.
Izpisavati je vse zakone, ukaze i. t. d. razun tistih, v upravo zasekava-jočih prepisov, ki jih praksa malo pozna In zapisavati je vse tiste besede in fraze, ki jih potrebujemo za pravniški jezik in govor. Imajoč v čislih praktični pomen bodočega pravniškega slovarja, ne bode težko pogodit', kaj li naj se izpiše, oziroma kaj zapiše, — samo da tu velja: bolje več, nego manj. Sosebno je važno in potrebno, da se ne zapisujejo le termini sami na sebi, ampak tudi cele fraze in še bolje celi stavki, v katerih je rabljena slovarski važna beseda.
V formalnem pogledu pa zlasti prosimo:
1.) da se vsak termin, vsaka fraza, oziroma vsak stavek zapiše na poseben listek;
2.) da se fraza zapiše na toliko posebnih listkov, kolikor je v njej slovarski važnih besed in sicer sedaj s to nemško besedo na čelu, sedaj z drugo, a vselej bodi ta beseda podčrtana;
3.) da se zapisuje na sedež-listke (šestnajsterko navadne pisarniške pole) s črnil.m in razločno, zgoraj nemški, v sredi slovenski, spodaj ,locus citatus" slovenskega prevoda in pa opomnja, da se je zapisala fraza še na drug listek pod to in to načelno nemško besedo.
Nadeje se, da bodete, p. n. gospod, radi posvetili Svoj blagi trud tej gotovo prevažni nalogi, prosimo le še, da bi takoj blagovoljno začeli izpisavati, a v treh mesecih doposlali storjeno delo društvenemu tajniku dru. Danilu Majaronu v Ljubljani.
^Slovenski Pravnik" izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva ^Pravnika" brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 4 gl., za pol leta 2 gl.
Uredništvo je v Ljubljani, št. 8 na Bregu; upravništvo pa na Križevniškem trgu št. 7.