Štev. 188. Spedteione In abbon&mente postale Poštnina plačana v gotovini Prezzo - Cena Lir 0.50 F Ljubljani, v četrtek, 20. avgusta 1942-XX. Leto VII. Izključna pooblaščenka ta oglaševanje Italijanskega lo tujega izvora: Unione Pubblicitd Italiana S. A_ Milana Urednlitvo In apititi Kopitarjeva 6, Ljubljana Hedazione, Amininistrazione: Kopitarjeva b, Lobiana. Concessionarie esclasiva per la pnbblidti d) provenienza italiana ed estera; Unione PnbblicitA Italiana ti A. Milana Bollettino n. 814: Attivita esplorativa sul fronte d’Egitto II Quartier Generale delle Forze Armate eonmnica: Normale attivita esplorativa sul Ironte del-l*Egitto; sono stati catturati da nostre pattuglie Liljavach«. Pomorski strokovnjaki sodijo, da je bila to sovjetska podmornica. Uvedena je uradna preiskava. Za prostovoljno delo v Nemčiji so je samo iz francoskega okrožja Seine priglasilo 10.000 delavcev. Desettisoči prijavljenec, neki Ernest Pa-kra, oče treh otrok je prejel nagrado 5000 frankov, ki jo je razpisal list »Petit Parisien«, ter še 10.000, ki jih je poklonil nek bralec tega lista 5 križark ali velikih rušilcev ter tudi dve veliki prevozni ladji. Sovražnik je pri tem poskusu za izkrcanje, ki služi zgolj in samo političnim ciljem in Ki nasprotuje sleherni vojaški doslednosti, doživel kričeč poraz, nemška obramba na zahodu pa je dala odgovor, kakor ga ta diletantski nastop zasluži. Nemška obramba med tem pričakuje katerega koli drugega poskusu od tega nasprotnika s hladnokrvnostjo in silo vojske, ki je v stotinah bitk vedno dosegla zmago za svoje zastave. Berlin, 20. avg. s. Včeraj ob zori so Angleži s podporo mogočnih letalskih in pomorskih sil izvedli izkrcanje ob francoski rokavski obali. Angleži so se izkrali s pehoto in oklepnimi vozovi, pa so zadeli na zagrizeno in uspešno obrambo nemških čet. Nekaj angleških oklepnih voz je bilo takoj uničenih po nemškem topništvu. Nemški odpor je potekal načrtno. Berlin, 20. avgusta, s. Angleški poskus za množično izkrcanje ob francoski obali pri Dieppu se je končal s popolnim neuspehom napadajočih sil. Že od popoldneva ni več na evropski celini niti enega angleškega, ameriškega ali kanadskega oboroženega vojaka. Po zadnjih novicah je bilo dobljenih vefi kakor tisoč ujetnikov. Ni še mogoče preceniti hudih izgub v ljudeh in v vojnem blagu, ki so jih napadalci pretrpeli. V nemških vojaških krogih domnevajo, da je Churchill zapovedal ta nastop pod pritiskom Stalina, ki naj hi mu bil to obljubo izvabil ter v nasprotju z mnenjem angleških vojaških strokovnjakov. Grška hvaležnost za Ducejev dar grškim otrokom Atene, 30. avgusta, s. Vsi atenski listi toplo pozdravljajo plemenito darilo večjih količin mleka, katero je poslal Ducc atenskim otrokom. »To darilo,« piše list ,Akropolis‘, »je prišlo takoj za Ducejevim obiskom v grški prestolnici in je dokaz visokih človekoljubnih čustev voditelja fašistične Italije. Časopis .Proia’ zatrjuje, da grško ljudstvo ne bo pozabilo tega plemenitega Duceievega darila. Zanimanje Mussolinija za grške otroke, pravi .Elefteron Vitna\ potrjuje nedavne izjave Colacogluja glede čustev, ki jih Duce ima do Grčije. List .Vieradv-mi‘ pa pripisuje Ducejevemu darilu še poseben moralni pomen, kajti mleko je osnova za otroško hrano. List pravi, da bo to dragoceno darilo mnogo pripomoglo, da bodo prebrodili trenutne prehranjevalne težave. Končno izjavlja .Athimaika Nea‘, da Ducejeva plemenitost ne bo le v obdarjenih družinah vzbudila hvaležnost, pač pa bo grški narod v zahvalo znal še bolj utrditi starodavne zveze med obema narodoma. Vesti 20. avgusta Angleška uradna poročevalska agencija si daje iz Kanade in Združenih držav pošiljati novice o burnem navdušenju zaradi čudnih izkrcevalnih nastopov v Dieppeu. Agencija pa sama vztraja pri trditvi, da nastopi pri Dieppeu niso imeli za cilj vdora na evropsko celino, temveč samo uničenje vojaških ciljev, potem pa naj bi se čete vkrcale in vrnile v Anglijo. Ameriška propaganda trdi, da je šlo za nekako glavno skušnjo. Angleška protiletalska križarka »Cairo«, pofopljena v zadnji bitki na Sredozemskem morju, je imela 4200 ton ter v miru posadko 440 mož. Rušilec »Foresight« pa je imel 1350 ton in 145 mož posadke. V Združenih državah bodo morali omejiti porabo mesa. Sicer ne s tem, da bi uvedli nakaznice, temveč bodo s 1. septembrom uvedli po vsej državi nekaj brezmesnih dni. Odstavitev generala Aurhinlecka, dosedanjega angleškega poveljnika na Srednjem vzhodu, je angleško javnost presenetila, nič manj pa tudi angleške vojaške kroge, piše »Neue Ziiricher Zeitung«, ki pravi, da je bil Aucliinleck odstavljen zaradi tega, ker ni znal izpeljati ofenzive, ki naj bi potisnila osne čet6 od Aleksandrije. Z ukrepom madžarske vlade so razpustili vse judovske športne organizacije. Hrvatska vlada je včeraj izdala odlok o ustanovitvi zveze hrvaških delavcev, ki je kot razredna organizacija postavljena v okvir ustaškega gibanja. Vrhovnemu poveljniku vseh hrvaških vojnih sil, maršalu Kvaterniku, je madžarski državni upravitelj Horthy dal zaradi zaslug pri zbliževanju med Madžari in Hrvati odlikovanje madžarskega velikega križa za zasluge. Sodišču je bil izročen bivši grški minister za finance Apostolis, ker si je na nedovo’jene načine pridobil veliko imetje. Zaradi dobre letine je madžarska vlada z začetkom avgusta zvišala obrok kruha od 150 gramov na 200 gramov dnevno. Egiptsko prebivalstvo mora takoj izročiti vse poštne golobe vojaškim oblastem, ker se angleške vojaške oblasti boje, da bi poštnih golobov ne uporabljali vohuni. Bolgarski finančni minister je naložil 27 bolgarskim Judom, ki so zbežali v tujino, globo milijon levov na glavo. Država bo to kazen izterjala iz njihovega premoženja v Bolgariji. Ameriške žete so prispele v Irak, kjer bodo nadomestile angleške čete, ki so bile prestavljene v Egipt. Italija šteje 45,541.000 prebivalcev, brez priključenih pokrajin, uradno poročajo iz Ritna. Zvezni Tajnik je obiska! Kočevsko Ljubljana, 19. avgusta. Včeraj dopoldne je Zvezni tajnik odšel v Kočevje, kjer je obiskal Okrajni kapitanat, Nad-zorništvo cone, Dom fašija in novi sedež Fašija, kjer so začasno nastanjeni oddelki Vojske. Pri njegovih obiskih ga je spremljal nadzornik cone Sisgoreo in F&šistični tajnik Giacomelli. Nato se je zvezni tajnik v spremstvu Poveljnika divizije podal na obisk ranjencev in bolni- kov, ki so nastanjeni v vojaški bolnišnici v Kočevju, ter jim delil darove, katere je pripravil Urad Bojevnikov. Obiskal je tudi nekatere oddelke Divizije. V nadaljevanju svojih obiskov je Zvezni tajnik obiskal tudi ravnateljstvo gospodarskega zavoda Emona in premogokop Trifail. V popoldnevu se je ponovno podal med vojaške oddelke, ki so razstreseni po vaseh okrog Kočevja. Hi se more sosednja Hrvaška sama prehraniti? Ugotovitve hrvaškega časopisja o tem perečem yprašanju To vprašanje zanima dandanes ne le vsakega Hrvata, ampak tudi tuica, posebna pa gospodarske strokovnjake. Preden se odgovori na to vprašanje, je treba točno vedeti, ali gre pri tem za mirno dobo ali pa za današnjo razburkano, vojno dobo. To je treba razlikovati, kajti oskrbovanje naroda je v teh dveh dobah povsem različno, pa tudi pridelovanje - poljedelskih dobrin je čisto različno. Danes je tudi precejšen del zemlje, katere ni mogoče obdelati, dočim se v mirnem času obdela lahko vsak košček zemlje. Danes se teži za tem. da se čim intenzivneje obdela dani košček zemlje in se čim bolj izrabi delovna sila. Primanjkuje pa nekaterih proizvodnjih sredstev, ki jih sicer dobiva država iz inozemstva, kot so to na primer razne vrste gospodarskih strojev, umetnih gnojil, raznih sredstev za zaščito rastlin pred boleznimi itd Vse to v teh časih odpade. V mirni dobi se vsekakor boljše in laže gospodari ter so tudi pridelki znatno večji. Vsi navedeni činilci so v zelo tesni medsebojni zvezi. Iz razloženega se jasno vidi, da je prehrana države v vojni dobi v glavnem odvisna od možnosti obdelovanja zemlje, ki je za pol jedel istvo na razpolago in pa od števila povečane vojske. Lahko se reče. da je ni države, ki ne bi več ali manj občutila teh dveh činilcev, posebno pri prehrani državljanov. V hrvaški državi prihajajo ti činilci še boli do izraza, kajti računati je treba, da vsa hrvaška zemlja ni enako plodovita in da ie razen rodnih polj še precej kamenite in poplavne zemlje, ki ne daje toliko žitaric kot plodne. In zaradi tega velja tudi za hrvaško državo, kot za vse ostale države, načelo: Kadar so razburkani časi, ko je število vojske veliko in ie veliko neobdelane zemlje, je tem manjša možnost prehraniti ljudstvo in obratno. In kako je s prehrambenim vprašanjem na Hrvaškem v mirni in vojni dobi? Po državni statistiki, ki jo je vodilo kmetijsko ministrstvo nekdanje jugoslovanske države, je jasno razvidno, da hrvaška obdelana zemlja more kriti vse domače potrebe prebivalcev. Precej hranil pa še ostane na zalogi. Po statistiki se na ozemlju današnje hrvaške države pridela letno 11,628.955 stotov belih žitaric, koruze 16,218.016 stotov in krompirja 8,656.062 stotov. Ta pridelek se seveda razen za prehrano ljudi porablja tudi za prehrano živine in za semena. Danes ie v hrvaški državi okrog 6 milijonov prebivalcev. Če računamo, da se vsi enako hranijo, odpade na posameznega' državljana 250 kg krušnih žitaric, 1()0 kg krompirja in pa 12 kg stročnic. To vse seveda razen ostale hrane kot so zelen iava. meso, mast itd. Če računamo zdaj porabo živil za prehrano ljudi in živali, potem pa posevke, vidimo, da imamo v mirni dobi, za katero je omenjena tablica izračunana, dosti hrane za ljudi in za živali in da še nekaj ostane. O drugi hrani, kot o mesu in masti, pa tablica sploh ni potrebna, kajti ni potrebno omeniti, da je z maščobo država'dosti založena, saj je njena zemlja izrazito živinorejska. Dozdai odmerjeni prehranjevalni obroki so v hrvaški državi precejšnji in čisto zadostni za prehrano ljudi in živali. Ti obroki pa se morejo s časom še povečati, ker se ne sme pozabiti, da je v državi še dovoli lepih možnosti za večji pridelek poljedelskih pridelkov. Računati je treba, da je v državi še okrog 500.000 ha poplavne zemlje, katera bi dala, če jo samo polovico osuše, več kot 4 milijone stolov koruze. Kar se trgatve in žetve tiče, je Hrvaška precej na koncu tablice, vendar pa bi se donos znatno lahko povečal samo, č% bi bolj intenzivno obdelovali rodovitno zemljo. Treba bo v bodoče bolj gnojiti in uporabiti bolj smotrene poljedelsko stroje. In če bodo to hrvaški kmetje delali, se bo donos naimani podvojil. S povečanim donosom se bo prehrana znatno izboljšala in še precej pridelka bo ostalo za izvoz. Iz vsega navedenega sledi, da se more hrvaška država v mirni dobi savna lepo prehranjevati. Pred nedavnim ie Poglavnik rekel zadru-ganem tole: Skozi desetletja so nam govorili. da sami ne moremo obstojati in da gospodarsko nismo zmožni vzdržati, letošnje leto pa ie pokazalo, da smo za to sposobni in da naša zem-1 ia more dati še več kot pa nam je potrebno. To niso samo besede, ampak jih potrjujejo tudi številke. Če bi vzeli v poštev še razne druge donose, kot so to sadje, drva, rude itd., bi lahko še boli potrdili, da hrvaška država more sama sebe dostojno prehraniti in da more sama obstojati. Kdor drugače misli, posebno med hrvaškimi vrstami, ta naj se spomni besed dr. Starčeviča. ki ie ob neki priliki dejal: »Pripovedka o siromaštvu, o slabosti, o malenkost-nosti Hrvaške je tuja rastlina, ki je zasajena na hrvaškem narodnem telesu samo zaradi tega, da bi narod izgubil samozavest in vero vase 'n da bi se laže vrgel tujcu v naročje.« S Hrvaškega Te dni se bo začelo veliko taborenje delavske mladine iz Zagreba in iz velike župe Prigorje. Na taborenje bo odšlo nad 200 fantov in deklet, mladih vajencev in vajenk, ter mlajših delavcev, ki so počitka najbolj potrebni. Dekleta bodo imela svoje taborišče blizu Samobora, fantje pa bodo taborili v Stubiških toplicah. V četrtek bo odpotovalo na Slovaško nekaj najboljših šahistov ustaške mladine, da se bodo pomerili v slovaških Trenčenskih toplicah z najboljšimi šahisti Hlinkove garde. To je prvo srečanje Ustaške mladine in Hlinkove garde na šahovskem polju. V Rimu je pred dnevi izšel italijanski vodič po Hrvaški državi. Vodič ima žepno obliko in je okusno opremljen. Urejen je tako kot najboljši mednarodni priročniki. Vodič vsebuje vse potrebne podatke o zemlji skozi katero se potuje, priložene so zemljepisne karte in tlorisi nekaterih največjih hrvaških mest. Posebno poglavje je v vodiču posvečeno zgodovini hrvaškega naroda od najstarejših pa do sedanjih dni. Pri tem vodiču so sodelovali italijanski učenjaki in publicisti. Vodič ima 243 strani. Na posebno povabilo GILa je 14. t. m. odpotovalo posebno odposlanstvo Ustaške mladine v Italijo, kjer si bodo ogledali razna taborišča. Prepotovali bodo celo Italijo in bodo proučili ustroj-stvo počitniških kolonij. V odposlanstvu je 10 članov iz vrst vodstva Ustaške mladine, zdravstvenega ministrstva in strokovnjakov za taborenja. Hrvaško dobrodelno društvo »Ban Jelačič« je te dni proslavilo 55 letnico svojega obstoja. V teh dolgih letih obstoja se lahko društvo pohvali z veliko delavnostjo.' Društvo je v teh letih skoraj povsem izpolnilo naloge, ki si jih je zastavilo v začetku obstoja. Posebno je pomagalo svojim članom pa tudi ostalim, ki so bili pomoči potrebni. Ob obletnici so imeli člani slovesno zahvalnico. S štajerskega Nesreče v Celjskem okrožju. V neki celjski tovarni se je nevarno opekel po obrazu delavec Jakob Keršič. Pri padcu si je zlomila nogo Barbara Savšek. V nekem celjskem podjetju je prišel med 6troj delavec Martin Horvat da mu je zlomilo obe nogi. Pri Brežicah je padel z motorja Lojze Zelenko in dobili pri padcu nevarne poškodbe. V Skornem pri Šoštanj u si je zlomil desno nogo Ferdinand Luganič, pravvtako si je zlomil nogo Franc Selišek Nogo v členku si je zflomil pri padcu delavec Ivan Mah iz Raven pri Šoštanju. Mariborski dnevnik posveča daljši dopis o bodočnosti obmejnega nemškega ozemlja v brežiškem okraja. Narod, ki je stoiletja ohranil nemško zavest, bo brez dvom« popolnoma vršil svoje težko poslanstvo. V Rogaški Slatini sta se poročila Horvat Franc in Kristina Kobula. V Ptuju so se poročili jožef Šmigovc in Ljudmila Wamberger, Alojz Meninger in Ana Predikaka, oba iz Hajdine. V Hajdinah je umrl 54 letni Andrej Frank, dalje 66 letna Ivana Rasteiger, oba iz Ptuja. Na feharjih sta se poročila Adalbert Mlekuž in Vida Marnova. Razglas o zaplembi premičnega in nepremičnega premoženja upornikov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI. Armadnega Žbora, glede na svoj razglas z dne 15. julija 1942-XX in na navodila pristojnih višjih oblastev, objavljata: 1. Premična in nepremična imovina upornikov se zapleni in izroči v iast: rodbinam vojakov in drugih državnih uslužbencev pomožnih ustanov, ki so padli v bojih ali postali žrtev napadov v Ljubljanski pokrajini; pohabljencem in invalidom navedenih vrst. 2. Za imovino upornikov se smatra: imovina, ki je last ubitih v bojih, ustreljenih ali po 6odnem postopku usmrčenih; imovina, ki je last za orožje sposobnih moških v starosti od vštetega J8. do vštetega 60, leta. pa 60 brez upravičenega vzroka odsotni iz njihovega rednega bivališča. 3. Zaplemba se razteza tudi na imovino rodbinskih članov upornikov, če bi bil upornik po veljavnih civilnih zakonih zakoniti dedič lastnikov itno-vine, in to v razmerju, v katerem bi bil deležen zakonitega nasledstva. 4. Prednje določbe se ne uporabijo proti osebam, ki se do 15. septembra t. 1. pred bojem vdajo italijanskim oboroženim silam ala se povrnejo na svoja redna bivališča in se zglasijo pri italijanskih Plavalne tekme GILL-a Ljubljana, 19. avgusta. Danes ob 10.30 so bile plavalne tekme za leto XX. ob prisotnosti Zveznega Poveljnika. Precejšnje število plavalcev se je udeležilo te prve tekme in je s tem dobilo pravico usposob-Ijenja za plavanje, ker je preplavalo določeno dolžino v najkrajšem času. Prinašamo imena in rezultate prvih treh zmagovalcev vsake kategorije, katerim bo poleg pravice do tekmovanja izročen tudi dar od Zveznega Poveljnika. Kategorija A (sestavljajo organizirani, rojeni od 1921 do 1927); proga 50 m — najdaljši čas 55 sekund: I. Miklič Edvard 38.4; II. Skrabar Edo 50.6; III. Kramer Rinaldo 51.6. Kategorija B (organizirane, rojene od 1921 do 1927 Proga 50 m, najdaljši čas 60 sekund): I. Zupančič Vida, 1:03.6; II. Beznik Ljudmila 1:19.2; III. Lutman Flora 1:31.6. Kategorija C (organizirani rojeni od 1928, (dečki). Proga 50 m, najdaljši čas 70 sekund): I Sešek Gunter Srečko 1.01; II. Bone Marjan 1:05.4; III. Nevjerov Fedor 1:07.5. Kategorija C (organizirane, rojene od leta 1928 dalje. Proga 50 m, najdaljši čas 70 sekund): I. Vehovec Sonja 1:07 6; II, Ragusa Sonja 1:15.5; III. Zaviršek Marija 1:23.0. oblastvih. Tem osebam je poleg tega zajamčeno življenje. 5. Proti nasnovateljem, sokrivcem, podpirate-ljem in vobče proti osebam, ki bi kakor koli dajale zavetje ali pomoč storilcem katerega izmed kaznivih dejanj, kakor: a) napad na edinstvo, neodvisnost ali neokrnjenost države; b) napad n? varnost države; c) oborožena vstaja; d) prevratne združbe; e) prevratna propaganda ali hvaljenje prevratnih dejanj; f) zločinstva zoper notranjo državno ureditev; g) napad na telesno varnost ali osebno svobodo ose.b, ki pripadajo oboroženim silam; h) napad na javno varnost ali na javni promet, se uporabijo, čeprav gre za bližnje sorodnike, iste kazni, ki veljajo za dej inske storilce zadevnih zločinstev. Ta razglas stopi takoj v veljavo in se objavi z nabitjem. Ljubljana, dne 18. avgusta 1942-XX. Visoki komisar General Poveljnik za Ljubljansko pokrajino XI. Armadnega Zbora Emilio Grazioli Mario Robotti Mesečne prijave zalog gradbenega lesa — Opomin zamudnikom Ljubljana, dne 17. avg. 1942. Ker niste š'e vložili mesečne prijave zalog gradbenega lesa po stanju zadnjega dne preteklega meseca, dasiravno je rok že 5. t. m. potekel, Vas v Vašem lastnem interesu vabimo, da nemudoma sestavite prijavo v treh izvodih ter jo pošljete na naslov: Združenje industrijcev in obrtnikov za Ljubljansko pokrajino, Ljubljana, Beethovnova ulica 10. Ponovno opozarjamo, da je treba predložiti prijavo tudi v primeru, ako v preteklem mesecu niste imeli nobenega prometa in nimate nobene zaloge gradbenega lesa. V slednjem pij" meru morate istotako predložiti pravilno podpisano prijavo v treh izvodih s pripombo »negativno«. Nepredložitev prijave more imeti za posle-dio poleg kazni tudi zaplembo neprijavljenega blaga. — Pokrajinska zveza delodajalcev Ljubljanske pokrajine. egi O ocq„a <§= Come vi lavate Kakor si dnevno »Utri i giorm, umivate obraz, tako bi morali c o s i I a v a 16 almeno u n a vsaj enkrat te- volfa alla setti- densko prečisti- ma con .cqu., ti svoje črevesje S. S. van Dvne: 17 ZAKONETNA SMRT KRIMINALNI ROMAN (JOSPODA BENS0NA »Je neko sredstvo, s pomočjo katerega je UMg^e cisto zanesljivo ugotoviti krivdo in odgovornost kakega človeka, a dozdaj je policiji to sredstvo še popolnoma neznano. Resnico je mogoče najti z natančnim razčlenjenem psiholoških elementov zločina. Edino zanesljiva znamenja, ki kažejo na pravo sled, so duševnega in ne tvarnega značaja. Pravi poznavalec slikarske umetnosti na primer pri ocenjevanju stik ne presoja del po tem, kakšno je platno ali kakšne so kemične sestavine barv, pač pa naslikano podobo pretehta po tem, kako si jo je umetnik zamislil in ustvaril. -Sam pri sebi se vpraša: Ali predstavlja tale slika kakšno vrednost po svoji obliki, tehnični popolnosti, notranji zamisli, ki so značilne za osebnost njenega stvaritelja. Veroneseja, Tiziana, Tintoretta.« »Bojim se, je priznal Markliam, »da je moja pamet še vedno tako preprosta, da nanjo določna dejstva preveč vplivajo. Na tvojo nesrečo in na nesrečo tvojo nadvse svojevrstne teorije o umetniški logiki ti povem, da je v sedanjem ■rnSem primeru znanih cela vrsta tehtnih Jiniteljev, ki vsi kar tekmujejo med oboj v dokazovanju, da je neka mlada *enska napisala »opus criminale«, ki r.osi naslov »Umor Alvina Bensona«. Vanče je zmajal z rameni. >Ali bi mi hotel povedati, zaupno seveda, katera so tista določna dejstva?« . . j • »O, zelo rad. In primis, dekle je bilo v Bensonovi hiši v trenutku, ko je počil strel.« Vanče je odgovoril, da tega ne ver-jame. . »Gotovo je, da je bila tedaj v hiši,« je vztrajal Markham. »Kakor veš, smo našli njene rokavice in torbico na ka-kaininu v sobi.« »Ek se je dalje upiral Vanče. »Torej ne dekle, pač pa njena torbica in rokavice so bile tedaj navzočne. To je razlika, ki jo policija brez dvoma ne upošteva. Prav tako, kakor če bi dejal: Moje hlače so v čistilnici in zato sem tam tudi jaz.« »Potemtakem li tiste stvari, ki jih je ženska nosila ves večer in smo jih potem naslednji dan našli v umorjen-čevi hiši, ničesar ne povedo? Ne morem si misliti, da bi jih popoldne pustila tu, to pa enostavno iz razloga, ker začasa Bensonove odsotnosti ne bi niti mogla priti v hišo, ne da bi sobarica za to vedela. Povej mi torej, kako so se te stvari naslednje jutro mogle najti tam, če jih ne bi bila zvečer prinesla in pozabila tista tvoja nedolžnica.« »Niti malo si ne morem predstavljali tega. Bolje kot jaz bi ti lahko pojasnila stvar ona sama. Možnih pa je nešteto razlag. Benson je lahko sam prinesel torbico in rokavice v žepu svojega površnika. Zenske imajo vedno navado, da jim moški nosijo njihove drobnarije in jih testo prosijo: »Mi daš tole v svoj žep?..-< Zato je tudi možno, da je torbico in rokavice morilec na kak način vzeJ in jih potem pustu na kaminu samo zato, da bi policijo speljal na napačno pot. Zenske, to si dobro zapomni, nikdar ne odloze svojih stvari tja, kjer smo jih mi našli, na kaminu ali na obešalnik. Navadno ti jih vržejo na naslonjač, kjer najraje sediš, ali pa na mizo.« »Potemtakem bi si morali misliti, da je Benson prinesel tudi cigaretne ogorke v žepu domov?« »Zgodile so se že dosti bolj čudne in nenavadne stvari,« ,ie dejal Vanče Še vedno čisto mirno. »Toda za zdaj še nočem nikogar obdolžiti... Cigaretne ogorke je lahko prej kdo pustil tam.« »Heath, ki je bi tedaj na obhodu, je bil toliko prebrisan, da je vprašal sobarico, če vsako jutro čisti kamin. In rekla mu je, da ga.« »Res ste šli stvari prav do dna!... se je v šali začudil Vanče. »Pa to ne bo morda edini dokaz, ki ga imaš proti gospodični?« »Seveda ne,« je pritrdil Markham. »Toda, čeprav si ti drugačnega mnenja, je tudi tole zelo značilno. Moj policist je predvsem ugotovil, da je Benson večerjal z dekletom v »Marseilleon«. majhni restavraciji na Cesti 40-a. Ugotovil je tudi, da sta ee prepirala, da sta odšla iz restavracije opolnoči in da sta skupaj sedla v avtomobil. Treba je imeti pred očmi, da se je zločin odigral ob pol ene ponoči. In ker gospodična stanuje na Riverside Drvie, se zdi očitno, da je Benson ni pospremil do tja, kar bi bil gotovo storil, če je ne bi pripeljal na svoj dom. V nasprotnem primeru se namreč šg ne bi mogel do tistega časa, ko so slišali strel, vrniti domov. Imamo pa še druge dokaze, da je bila v Bensonovt hiši. Mojemu poizvedovalcu se je posrečilo ugotoviti v »H&tel-u meublč«, kjer ona stanuje, da se je po dogodku vrnila tja brez rokavic in torbice in da se je morala poslužiti skupnega ključa, če je hotela priti v hišo, ker je svojega izgubila. Spomnil se boš, da smo ključ našli v torbici. In spomnil se boš tudi, da cigaretni ogorki, ki smo jih dobili v kaminu, odgovarjajo natančno cigareti, ki smo jo našlj še celo v njeni dozi.« Markham je utihnil, da si nažge cigareto, potem pa je nadaljeval: »Kar sem zdaj povedal, se nanaša na tisti sloviti večer. Danes zjutraj pa, čim je bilo ugotovljeno, kdo je tista ženska, sem dal drugima dvema poizvedo-valcema nalogo, naj doženeta kaj o tem, kakšno je bilo njeno posebno življenje. Že sta zvedela, da je zaročena z nekim mladim Leacockom, bivšim stotnikom, ki bi utegnil imeti kakšno orožje tistega vzorca, s kakršnim je bil ustreljen Benson. Ugotovljeno je poleg tega tudi, da je tisti Leacock na dan umora zajtrkoval skupaj z gospodično in da je bil naslednje jutro spet pri njej. Kakor vi- diš, smo že ugotovili vzročno zvezo, verjetnost in sredstvo. Ti, moj predobri Vanče, mi boš morda dejal, da neizpodbitnega dokaza le še ni.« »Rečem samo to, da nisi ugotovil ničesar posebnega. Tudi otrok bi si lahko poiskal kakšno neškodljivo razlago vsemu temu, kar si ti spravil skupaj. Slaba stran pa je, da se s takšnimi dokazili jemlje ljudem svoboda, če ne celo življenje!« Markhamu je vse to postalo nadležno in je pripomnil: »Ali hi mi hotel povedati, ko si že tako moder, v Čem je moja zmota?« »Kolikor morem presoditi,« mu je odgovoril Vanče, »manjka vsem tem potankostim, ki si jih zbral proti tistemu dekletu, predvsem logične zveze. Preudaril si enostavno samo posamezna neraziskana dejstva in prišel do čislo napačnega zaključka. Vsi psihološki znaki zločina to dokazujejo, dočim prava sumljiva znamenja kažejo v nasprotno smer. Če daš zapreti kakšno žensko, češ, da je umorila Alvina Bensona, boš storil nov zločin Dosti bolj obsodb® vredno se mi zdi, vzeti dobro ime i>| življenje kaki ženski kot pa umoriti zlobnega človeka, ^kakršen je bil Benson.« Videti je bilo. da so te besede Mark' hama zadele v živo, toda užaljen ni bil-Bila sla z Vancejem prijatelja in s'a se razumela ter drug drugega spoštovala. Njuna prostodušnost, ki je bil® včasih precej zbadljiva, Veste, luna ima svojo moč in mlade rastlinice kar vleče iz zemlje« y moderni dobi, ko vse delo opravljajo se j® tudi vrtnarska veda močno spopol-aila. kemična industrija je izdelala nešteto preparatov za zatiranje rastlinskih škodljivcev in bolezni. Z raznimi umetnimi gnojili pomagamo zemlji, da niam stotero povrne delo in denar s svojimi lepimi rastlinami. Včasih pa vsega tega ni bilo. Ljudje so si pomagali na različne aačine in padali v vraže in nesmiselnosti. Star možakar iz Trnovskega pristana mi je pripovedoval, kako je še njegov oče vrtnaril in kmetoval v ljubljanski okolici. »Ja, veste, setev je prvo. Če je seme pravilno vrženo in ob pravem luninem času posejano, potem vse drugače klije. Moj oče niso nikdar sejali ob drugem času, ampak vedno le, ko je mesec .gor jemal*. Veste, luna ima svojo moč in mlade rastlinice kar vleče iz zemlje. Posebno fižol, bob in grah so občutljivi za lunine spremembe. Ako je ta zelenjava v nepravem času posejana, nikdar tako dobro ne obrodi, dostikrat pa niti ne vzklije. Tudi petršilj in korenje se težko pridela. Večkrat posejete seme kake lepe vrste, no, ko ga pa rujete, imate mesto debele korenike same vrvi. Oče so vedno pustili sejati korenje .in petršilj materi, ker če ga ženska poseje, lepše in hitreje vzklije. Pravijo, čim bolj se ženska pri sejanju laže, tem debelejše je korenje.« Še več mi je dobri mož povedal, vendar se je vse vrtelo okoli meseca, vremena in vetra. Spomnil pa sem se še nekaj drugih vraž, ki so gotovo zanimive in je škoda, da bi se pozabile. Dr. Stockmayer piše, da je leta 1884 napravil botanično ekskurzijo po Koroškem in Štajerskem. V neki vasi blizu Celovca je ta botanik srečal nekega kmeta, ki / je nesel celo naročje arnike (arnica montana). Na vprašanje, cemu mu bo in zakaj jo je skopal s koreninami vred, mu pojasni, da je arnika dobra za Al bar, al risforanfe, alla sta-zionc, dovunque si possono acq listare biglietti della Lot-teria di Merano. Ascolta il consiglio dcll'amica invisib le che ti e vic na: la Fortuna, Acquista qualche biglietto. 12 lire possono farti felice e contento per tutta la vita. V kavarni, restavraciji, na postaji, povscd lahko kupiš srečke Loterije di Merano. Poslušaj svet nevidne prijateljice Sreče, ki ti je tako blizu. Kupi kako srečko. 12 lir te lahko napravi srečnega in zadovoljnega za vse življenje, REGALA MILIONI a c h i acquista un biglietto per L. 12'— i/DARUJE MILIJONE tistemu, ki kupi srečko za Lir 12’—• uničevanje sneti, rje in mrčesa na žitu. V arnič« nih cvetovih je polno »črnih jajčec« in ko se iz njih razvijejo muhe (Trypeta arnice), uničijo vso rjo, snet in drugi škodljivi mrčes na žitu. Isto vedo tudi po nekaterih krajih na Gorenjskem, kjer sade ob njivah arniko, ki varuje žito pred boleznijo in tudi pred vremenskimi neprilikami. Brezove vejice od mlajev, ki so stali pri procesiji sv. Rešrijega Telesa, imajo to čudovito moč, da preženo gosenice kapusovega belina od zelja. Na kakšen način se to zgodi, naj nam pove sledeča vraža, ki je tudi v okolici Ljubljane dobro znana. Ko zapazi gospodar, da gosenice objedajo zelje, naj vzame 3 šibe od breze, ki je bila na Telovo posvečena. Šibe naj nekoliko osmodi na ognju in naj gre z njimi trikrat okoli zelj-nika. Med potom je treba zmoliti tri očenaše, nazadnje pa naj zamahuje s šibami proti oni strani, za katero želi, da bi gosenice odšle, ter govori: »Gosenice, bežite in zelje pustite, bojte se breze in njenega žegna.« Vse to pa mora narediti skrivaj in še preden vzide sonce. Fižolovo rjo preženeš, če pustiš, da ti mesec tri noči obseva seme preden si ga posadil. Bramorje preženeš z vrta, če jih dobro zagovoriš z besedami »omi, arabi, coči«. Pri tem Prodaja mesa na odrezek G V soboto dne 22. avgusta bodo mesarji prodajali meso svojim odjemalcem kot običajno na knjižice; poteg knjižice pa mora vsaka stranka prinesti s sajtoj živilske nakaznice za mesec avgust, in sicer za vse člane družine. Mesarji morajo od živilskih nakaznic odstriči odrezek — G —. Odrezke morajo mesarji nalepiti na papir ter jih nato izročiti najkasneje do torka 25. avgusta t. 1. v pisarni Sindikata mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani, Poljanska 42, od 16 do 18 popoldne. Mesarje opozarjamo, da bodo v bodoče smeli prodajati meso samo onim odjemalcem, ki bodo v soboto dne 22. t. m. prinesli živilske nakaznice za mesec avgust in oddali odrezek — G —. Zato naj mesarji označijo število odjemalcev na knjižicah in v knjigi odjemalcev mesa. — »Prevod« Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino. Mednarodni velesejem v Budimpešti V soboto se je pričel v Budimpešti mednarodni vojni velesejem, na katerem sodelujejo tudi Nemčija, Italija, Japonska, Mandžuko, Bolgarija, Slovaška, Nezavisna Hrvatska, Švica in Belgija. Vse države imajo svoje paviljone. Velesejem je sicer v znamenju vojne, vendar so se madžarski krogi potrudili, da je tudi letošnji vojni velesejem, kakor ga sami imenujejo, slika gospodarskega prizadevanja na Madžarskem in pokazal trdno voljo napredka madžarskega gospodarstva. Posebno je zastopana na velesejmu Nemčija s tekstilno industrijo, saj razstavlja tu okoli sto nemških tvrdk, i Zastopana je tudi nemška kovinska in kemična industrija. Velesejem bo trajal do 24. avgusta i in je zanj veliko zanimanje. pa moraš že prej ujetemu bramorju odtrgati glavo in ga zakopati. Ko drugi to vidijo, izginejo za vedno z vrta. Mlade bezgove vejice branijo mišim dostop na vrt. Z bezgom, ki je zasejan v sadovnjaku, pa se rešiš tudi različnih sadnih škodljivcev. Pri nas imamo še vse polno vraž, ki kažejo, kako so se tudi naši predniki trudili, da bi obvarovali dom, vrt in polje pred nesrečami. Zemun - hrvatsko mesto ob Donavi Več stoletij je Zemun važno strateško, trgovsko, upravno, kulturno in prosvetno hrvatsko mesto. Četudi je bilo pod tujcem in je počasi napredovalo, zavzema danes vidno mesto med drugimi hrvatsimi mesti. Ko je skozi Zemun, tako piše »Graničar« v zadnji številki — in ves Srem preletela beseda velikega Poglavnika, se je narod prebudil iz dremavice in vse je odmevalo, da se je treslo nebo: Nezavisna Država Hrvatska! Te besede so navdušile vse prebivalstvo, zajele so društvene sloje in zbudile uspavano mesto. Zemun je postal vesel, zadovoljen, živahen, ves v življenju in delu, poln pesmi in sreče. Zemun — mesto ob Donavi, šiban po močni košavi, žgan od pripekajočega 6e sonca, ustvarjen pod pritiskom dveh svetov — vzhoda in za-pada — vse se je zmešalo: razmere, izgledi, ritem življenja, ali ostalo je nedotaknjeno: njegovo herojsko lice hrvatsko. Zemun zre vsak dan v boljšo bodočnost. Napredek je hiter in že viden. Ta napredek požira vsak dan staro upravo, površnost, neobjektivnost, stare metode. S plodnih sremskih njiv pa se razlega kmečka pesem, večnih motivov, polna hr-vatske tradicije. Kot mesto ima Zemun posebnosti, a Zemun-ci se odlikujejo po posebni mentaliteti, ki je danes prav primerna in ugodna. To se delovni ljudje, ki obožujejo družinsko življenje. V vsej Srednji Evropi in na Balkanu je bil Zemun važno trgovsko me/sto, njegovo pristanišče pa je privabilo mnogo tujih ladij in brodov. Zemunski trgovci, izvozniki, brodarji so uživali že nekdaj sloves v tujem trgovskem svetu. Zemunska okolica je v Hrvatski • po pridelku žita med prvimi. Zemunski trg slovi po sadju, zelenjavi in cvetju. Pridelki so na tem trgu radi množine mnogo cenejši, kakor na drugih hrvat-skih tržiščih. Duhovno, kulturno, prosvetno in društveno življenje se v Zemunu razvija z drugim življenjem. Vsak dan napreduje in mnogo obeta. Stvarno duhovno središče v Zemunu je Hrvatska knjižnica. Poleg nje so tu mnoga društva in organizacije, kjer se zbira mladina. Srednješolci in ostala mladina čuva tradicije kot njihovi starši, pa četudi imajo nov okus. Duša zemunske mladine je ustaška. Kulturni Zemun se razvija v diuhu nove Evrope, z ustaškim pokretom in z značilno ostrino in jasnostjo nemške^ dobe. Zemun čaka lepa bodočnost, tako zaključuje »Hrvatski narode. šport Švedi so odpovedali že sklenjeno teniško meddržavno tekmo med Švedsko in Italijo. Romunska teniška zveza pa je pristala na nastop svojih igralcev v Torinu, ki bo od 25. do 27. septembra. Tudi dvoboj med Italijo in Švico je natančno določen. Igrali bodo od 4. do 6. septembra v Curihu. 15. in 16. t. m. bo nastopila v Hohlenlinburgn pri drugem delu nemškega boksarskega tekmovanja 53 boksarjv iz vseh delov Nemčije, kjer se bodo pomerili v lahki, welter in poltežki kategoriji. Y nadaljevanju teniškega srečanja med Hrvaško in Italijo v Viareggiu so Italijani odnesli vsa ostala prva mesta, tako da se je to meddržavno srečanje, ki je veljalo za rimsko trofejo končalo ?.. “ Italijo- Hrvaški igralci niso bili kos ita- lijanskim. V hrvaških vrstah se zelo pozna odsotnost Punčeca, ki je bil steber hrvaške reprezentance, pa zdaj nastopa za madžarske barve. . .N«n,ški. 'n madžarski športniki so tudi za boj-n' aktivni. Pred nekaj dnevi ta na- stopili vojaški enajstorici Nemčije in Madžarske. V prv1 so igrali pretežno dunajski igralci in so zmago z 6:5 odločili v svojo korist, revanžno srečanje pa se je končalo z 2:2. V nemški vrsti je igral tudi nemški državni reprezentativec Gelesch od Schal-keja, pri Madžarih so pa igrali nogometaši budim-peštanskih klubov. Odkar se nahajajo nemški vojald y Parizu se je športno življenje v francoski prestolnici znatno poživilo. Izbrana enajstorica je zadnjič igrala v Rennesu in je izbrano domače moštvo porazila t 9:2. To je bil 20. nastop vojaškega moštva. Od teh iger jih je 16 dobilo, ostale pa so izgubili. Da morejo vojaki zabeležiti tako lepo število zmag, je pripisati dejstvu, da igra v nemških vrstah nekaj odličnih nogometašev vodečih nemških klubov. Moštvo »Venenje« je v preteklem nogometnem državnem prvenstvu imelo veliko besedo in se je posebno od začetka držalo stalno na čelu ta- bele. Veliko se ima zahvaliti za tako dobro igro obema spojkama Mazzoli in Loichu. Zdaj sta ta dva igralca zapustila venezianske vrste in sta prestopila v torinski nogometni klub. Klub »Torino« je moral za oba omenjena igralca plačati »Vene-ziji« okrog 1,000.000 lir. Torino si bo z novima igralcema gotovo precej opomogel. Znani tekač Mario Lanzi je imel preteklo nedeljo, ko so bile v Schiu izbirne tekme za izbor državne lahkoatletske reprezentance, ki bo nastopila proti Švicarjem, spet velik dan. V teku na 1000 m je postavil nov državni rekord s časom 2:23,2. Nemški telovadci so zadnjo nedeljo izvoje-vali lepo zmago nad slovaškimi telovadci. Končno stanje točk je bilo 550.5 : 489 točk. Znani dunajski dirkač Valenta je vozil zadnjič na samo 4 km dolgi progi blizu Dunaja. Dosegel je čas 9:11,4. Berlinska Herta je za jubilejni pokal premagala lokalnega rivala Blau-Weiss z 2:0. Tekmo je gledalo več kot 20.000 gledalcev. V več kot 900 km etapni kolesarski vožnji po Slovaški je zmagal Nemec Mullner s časom 34:40:12,5. Drugi, ki je prišel na cilj, je bil Krampi, tretji Blišnak. Izbirne tekme za pokal Scarioni na Iliriji Zastopnik CONI-ja poroča: V soboto, dne 22. avgusta ob 17 bodo na kopališču »Ilirije« izbirne tekme za pokal Scarioni. Tekem se lahko udeležijo vsi dečki, ki niso starejši od 16 let. Za udeležbo na tekmah ni potrebno, da so člani športnih društev in tudi ne, da imajo športne licence. Tekma bo obsegala plavanje 100 m prosto. Če bo potrebno, se bodo vršile izbirne tekme po skupinah po pravilih Plavalne zveze. Vstopnine ni, zglasitev pa je potrebna vsaj pol ure pred začetkom prireditve. Tekmovalci morajo prinesti s seboj dokument z roj- Ljubljana K ot vd ar Danes, četrtek 20. avgusta: Bernard. Petek, 21. avgusta: Ivana Fr. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec ded.. Cesta 29. oktobra 81. Hranite papirnate vrečic? ali škmfclje, ker moramo varčevati s papirjem po strogih odredbah. Trgovci več vrst blaga sploh ne smejo več zavijati, prav tako pa nekatere vrste blaga ne smejo več dajati v papirnate vrečice. Zato naj torej gospodinje in hišne pomočnice pazijo, da se vrečice ne raztrgajo, a kadar gredo v trgovino ali na trg nakupovat, na| vzamejo dobro osnažene stare vrečice s s^boj ter jih tako lahko rabijo po večkrat. Skrajno nespametno in negospodinjsko je pa zameta-vanje papirnatih vrečic, saj lahko podkurimo s papirjem, ki je za druge stvari neraben. Pazimo torej na papirnate vrečice, da jih izkoristimo popolnoma, dokler so sploh še za kakšno rabo. r BRANKO HEAVATY Zagreb n ELIZABETA WANTZI„ pl. HAINHOFEN, Haihenburg poročena ___________Zagreo, 8. avguata 1042. •J Cvetlice ob trimosfju so pač najprikup-nejša dopolnitev bogate arhitekture trimostja in živahnosti ter plemenite lepote novih tržnic od trimostja pa doli do Zmajskega mostu. Zato smo te dni z začudenjem brali željo, naj bi prodajalke cvetlic premestili od trimostovja nekam na živilski trg, češ da so sedaj ob tri-mostovju onstran tramvajske proge že odrezane oa glavnega vrvenja. Še preden so stale sedanje tržnice, so bile prodajalke cvetlic na sedanjem prostoru, saj se vendar naš živilski trg že mnogo let razteza od trimostovja do Zmajskega mostu, za nekatere predmete pa tudi navzgor na Cankarjevo nabrežje, navzdol na Poljanski nasip ter celo na ono stran Ljubljanico na Šeinpetrski uasip. Vsi Ljubljančani pa tudi vedo, da je ob trimostovju vedno največje vrvenje, saj ogromna večina ljubljanskih gospodinj prihaja na živilski trg mimo prodajalk cvetlic ob trimostovju. Zato bo mestni tržni urad gotovo ustregel prijateljem lepe Ljubljane in občudovalcem krasote cvetlic, da bo novi cvetlični paviljon in trimostje vedno obdano s pisanim cvetjem. Če pa morda vendar kaka gospodinja ne utegne na to stran po cvetlice, jih lahko kupi tudi na Vodnikovem trgu in po neštetih cvetličarnah našega mesta. Ljubljansko gledališče Drama: Četrtek, 20. avgusta: Zaprto. Petek, 21. avgusta: Zaprto. Sobota, 22. avgusta ob 17.30: »Poročno darilo«. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Nedelja, 23. avgusta ob 14: »Konto X.« Izven. Znižane cene od 12.lir navzdol. Ob 17.30: »Vdova Rošlinka«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek. 24. avgusta: Zaprto. Gioacchino Forzano: »Poročno darilo«. Lju-bezjiiva zgodba o mladem paru zaljubljencev. Dejanje se godi v italijanskem letoviščarskem mestecu. Igrajo: Lucijo — Simčičeva, Carla — Jan, Ersilijo — Nablocka, Arini bala — Plut, učitelja — Gale, oficijala — Brezigar, Castellija — Košič, župnika — Bratina, hišno — Rekarjeva, zdravnika — Peček, letoviščarko — J. Boltarje-va, vaščana — Vertin, delavca — Raztresen. Režija: prof. šest. Predstava v soboto ob 17.30 po zelo znižanih cenah od 10 lir navzdol. stnimi podatki, katerega morajo predložiti raz-sorišču pri prijavi Prvi trije bodo prejel ina-grade. V. Zdravnik gre Vendar pa polja niso bila tako močno zelena, kakor sem jih poznal v drugih vročih krajih. Vsekakor presenetljivo je bilo, da je poleg banane uspevala tudi jablana, pa da si n« istem kraju nobil sadove, ki uspevajo samo v vročem podnebju, ter take, ki so doma v smernih zemeljskih pasovih. Na -siromašnih zemljiščih pa si našel velikanska mravljišča, ki so jih imenovali »magnetna«, ker so bik vsa zmeraj Usmerjena proti severu. Te ogromne Jajčaste kope so včasih presegale višino Jezdeca. Tropska pokrajina, kjer de-*Vci nosijo čevlje, je pač izredna, in P® tc'in je tudi možno pojasniti dej .°> da so v Avstraliji s črevesnimi ZaJedalci bolj temeljito opravili, kakoi v *at©ri koli drug: državi. , . ,Dr. Elkington, moj stari prijatelj, Je bil karantenski nadzornik v Bris-|>anu, mi je nekoč pravil, da on in nje-Kovi tovariši upajo da bo prišlo do se do ustanovitve zveznega zdrav' stvenega ministrstva. Odkrito pa sem mu dejal, da je po moiih mislili ‘tvar prav malo verjetna, dokler si ne bodo pridobili javnega mnenja, ki bo bia-nilo načrt, in dokler ne bodo pokrajinske vlade opustile svojih otročjih križem svet 6porov ter se posvetile narodni polit tiki. V petih letih ki so potekla preden sem se leta 1921 spet vrnil v Avstralijo, se je ljudem misel glede zdravstvenega ministrstva že močno prikupila. Čete so se vračale z bojišč in so deželo ogražale z malarijo, legarjem, grižo in spolnimi boleznimi. Mnog prebivalci so postali žrtve vnetja možganske mrene in huda bolezen se ni nič kaj posebno menila za dobro zastražene meje med posameznimi državicami. Ko pa je še nastopila huda kuga influence, ki je zajela prav vse kotičke avstralske celine, je nastopila siplošna zmeda in vsem je bilo jasno, da se posamezne državice ne morejo uspešno boriti proti bolezni, kar pa je življenjskega pomena za vise. Napravili so poseben načrt za zdravstveno delo, ki je bil pod nadzorstvom zvezne vlade, a je državam prepustil možnost, da so glede podrobnosti delali po svojih odločitvah S tem bi se navadili na sodelovanja, namesto da bi stalno zabavljali. Karantenska zdravstvena služba je že bila pod zveznim nadzorstvom in ta bi lahko tvorila jedro za pravo zdravstveno ustanovo. Največja ovira pa, ki je preprečevala ustanovitev takega važnega ministrstva za ljudsko zdravje, je bilo jasno nasprotovanje ministrskega predsednika W. M. Hughesa. Ta avstralski voditelj, ki je svojo dežeflo tako sijajno vodil v vojnih letih, je bil hudo vpliven mož. Večkrat so ga klicali na posvete v London, kar je še povečalo njegov sloves, ki ga je po svojih sposobnostih že imel. L. 1921 niso na zastopnika Rockefellerjeve ustanove več gledali ko na kakega hudičevega pomočnika, marveč so ga povsod radi sprejemali kot koristnega svetovalca. Kot nevtralca, ki nima nobenih osebnih namenov, so me torej naprosili, naj se približam državniku, ki se ga je vse balo, in naj ga skušam prepričati glede potrebe po zdravstvenem ministrstvu. Dr. Cump-ston, ravnatelj karantenske službe, je posredoval, da mi je Mr. Hughes dovolil kratek razgovor. Nihče me ni poprej opozoril, da se utegne razgovor prav čudno zasukati. Najprej me je precej razočaralo to. da Je bil ministrski predsednik toliko frluh, da sem moral svoje, glede pou-dairka in besednega izraza dobro pripravljene dokaze izkričati. Gluhi ljudje so navadno dvoje vrste: ali tako rahlo šepetajo, da njihovih besedi nihče ne more razumeti, ali pa mislijo, da so tudi vsi ostali ljudje na svetu gtluhi. Ministrski predsednik Hughes je sodil mod zadnje. Ko sem razvijal 6voje dokaze v prid novega zdravstvenega ministrstva, je komaj zadrževal svojo nepotrpežljivost. Brž ko sem končal, je zatulil: »Ne verujem v vaše ministrstvo. Smešno je! Nesmiselno in napačnol Ne maram nobenih drugih ministrstev!« »Kaj p« vi mislite .da je treba ukreniti?« sem zakričal. »Nobenih novih ministrstev! Imam jih že dovolj! Saj zdravniki ne vedo, kako je treba voditi ministrstvo! Ustanovile si poseben odsek, pa začnite z jetiko!« »To je nesmiselno!« sem kričal. »Nespameten načrt je, ki nima nobene prave osnove!« Gledal me je začudeno. »Da,« je priznal, »slab je.« Jaz se nisem nič mani začudil kakor on: veliki mož, ki se je vsak plazil red njim. kadar se mu je bližal, je il na mah čisto krotak. Preden pa bi mogel svoje besede preklicati, sem že nadaljeval^ s svojim kričanjem, da bi tako obdržal delni uspeh, ki sem si ga že osvojiti: »Vi niste drugea ko pravnik, pa vendar hočete govoriti z menoj o stvari, ki sem ji posvetil vse svoje življenje!« »Kaj torej mislite da bi bilo treba ukreniti?« me je čisto pobito vprašal. »Slišali ste o načrtu! Ni treba drugega, ko da ga uveljavite! To je velika prilika, ki se vam nudil če je ne boste sprejeli, zaslužite, da vas lahko imenujejo nazadnjaka.« »Dobro, a zakaj tega načrta ne bi mogli uresničiti mi sami? Mož nam vendar ne primanjkuje.« »Nimate moža, ki bi bil izvežban v moderni zdravstveni tehniki!« sem mu še kar naprej tulil z vso silo svojih pljuč. »Kako pa naj potem ravnamo?« »Mi vam bomo posodili naše može, vaše pa bomo poslali v Evropo in Ameriko, kjer se bodo teh stvari navadili in naše veščake potem brž ko mogoče zamenjali. Vse to bi se storilo edinole v korist Avstralije same. Anglija ima že 6voje zdravstveno ministrstvo in tudi vi bi ga morali imeti!« »Nemara imate prav,« je priznal. Nisem mu dal, da bi mogel zbrati svoje razkropljene sile; zato sem spet kričal: »Jasno da imam prav. Vi bi to mo-ali storiti že davno davno poprej!« »Mar lahko računamo na vašo pomoč?« je skoraj boječe vprašal. »Prav gotovo, dia lahko računate. Saj bi drugače niti ne šlo, ko 6e pač ne razumete na zdravstvene stvari.« »V redu, torej bomo tako ravnali, kaikor vi predlagate.« Skoraj niseun mogel verjeti svojim ušesom. Ves hrup in kričanje je ponehalo. Dejal sem mu, da bom Rockefellerjevi ustanovi takoj poslal načrt za ustanovitev zdravstvenega uinistr-stva m da mu bom brž sporočil, ko bom dobil odgovor, Zgodovinska bitka za Rostov in Majkop V poslednjih 25 letih sem bil že v neštetih bitkah, od vseh pa je bila najhujša ta, ko je šlo za Majkop« dim so bojevnikom čisto spremenili lica. Polkovnik dr. Walter Kuhn, poveljnik j oklepnega topniškega polka na južnem odseka vzhodnega bojišča, je predvčerajšnjim govoril zastopnikom tujegi tiska in jim popisal zmagovite bitke, po katerih je njegova oklepna divizija iz Rostova prišla v Majkop. Najprej je pripovedoval o strahotnem obrambnem sestavu Rostova, o grozni ihti bitk in o zagrizenem odporu, ki so ga kazali boljševiški zaščitni oddelki, ko se je sovjetska armada umikala proti jugu, kakor hitro se je Nemcem posrečilo, da so prekoračili spodnji Don. Polkovnik je nato popisoval poljedelsko bogastvo obširne pokrajine ob Kubanju, ki jo je označil kot pravi raj na zemlji Ko so nemški oddelki dospeli do Armavira, so dobili povelje za pohod na Majkop. Tedaj se je začel eden najtežjih pohodov, ki je bil po hudih in z največjo muko izvojevanih uspehih naravnost bajen. Sovjetski vojaki so se postavljali po robu z vso srditostjo, stalno so metali v boje močne oddelke oklepnih voz, med katerimi so bili tudi sloviti oklepniki T 34, s katerimi so skušali ustavljati napredovanje nemške oklepne divizije. Ta pa je napredovala v zgoščenem redu, ob boku pa sta jo ščitila dva polka motorizirane pehote, ki sta na značilnih »ljudskih avtomobilih«, po Hitlerjevem povelju začasno preurejenih v uspešna vojna prometna vozila, dirjala prav pred boljševiške postojanke ter se krepko in junaško spoprijela s sovjetskimi silami. Boj je bil trd in zelo krvav ter je divjal celih pet dni, tako da vojaki niso imeli niti trenutka počitka. Vročina, prah in uu ajviajuuau, jc uuoiuth, j v, *■* — “-o izvojevana zmaga samo po vroči vnemi prav vseh ter vsakega vojaka posebej. Junaški poveljnik, ki se je v poslednjih 25 letih bil v marsikateri bitki, je še povedal, da je bila od vseh najbolj vroča ta, ko je šlo za zasedbo Majkopa Tudi nemško letalstvo je prav marljivo prispevalo. Oddelki neštetih letal vseh vrst in za razne naloge so brez odmora rohneli pod nebom nad bojiščem ter sipali bombe vseh mer, granate in krogle na sovjetske sile. General, ki je poveljeval oklepni diviziji, je po zmagoviti zasedbi ob treh ponoči iz Hitlerjevega glavnega stana prejel brzojavko, ki mu je sporočila, da mu je bil podeljen vojni križec s hrastovo vejico. Polkovnik je ob zaključku še povedal, da je oklepna divizija po zasedbi Majkopa dobila še nalogo, naj preseka dolgo železniško zvezo med Kaspiškim morjem in Črnim morjem, medtem ko so gorske čete začele preganjati sovjetske oddelke, ki so bežali ob kavkaški obali. Govoril je tudi o vročih in iskrenih pozdravih naklonjenega in navdušenega ljudstva, ki se je rešilo boljševiškega jarma. Posebno ženske v Majkopu, ki so bolj kozaškega plemena kakor ruskega ali ukrajinskega ter visokega in vitkega stasa, so vojakom oklepne divizije pritekle naproti ter jim darovale mleka, sadja, sveže zelenjave in kruha v znak ljubeznive naklonjenosti. Nova Romunija na vzhodu Ko so romunske čete vkorakale v besarabsko prestolnico Kišinev, so bili napori za osvoboditev vzhodnih romunskih krajin izpod boljševiškega jarma v bistvu zaključeni. S severno Bukovino in nekaterimi moldavskimi pokrajinami je bilo po bitkah med Prutom in Dnje-strom romunski domovini spet vrnjenih kakih 50.135 kv. km dragocene zemlje. Romunske meje so bile trikrat popravljene in državno ozemlje se je zaradi tega skrčilo na 195.000 kv. km. Osvobodilni boji na vzhodu pa so ga znova razširili na 245.394 kv. kilometrov s približno 16 milijoni prebivalcev. Po osvojitvi Odese je bilo ozemlje med Dnjestrom in Bugom izročeno romunski upravi. To novo ozemlje obsega okrog 50.000 kv. kilometrov ter šteje 2 milij. prebivalcev. Današnjo Romunijo zato lahko cenimo 300.000 kv. km z 18 milij. prebivalcev Po velikosti zavzema s tem šesto mesto med evropskimi državami. S ponovno osvojitvijo Besarabije in Trans-nistrije se je težišče romunske države po prostoru močno premaknilo proti vzhodu. Več ko polovica vsega ozemlja se razteza danes v prostoru med vzhodnim robom Karpatov in med Bugom. V tem prostoru bo morala romunska uprava reševati ogromne naloge. Moldavske pokrajine, Besarabija in Transnistrija so predvsem poljedelska ozemlja. Večjih mest je le malo. Pomembna so prav za prav samo Jasy s 100.000 prebivalci, Černovic s 120.000, Kišinev s 115.000 in Odesa s 600.000 stanovalci. V tem širnem in razmeroma redko obljudenem prostoru bi lahko prišlo do znatne naselitve, kar bo nedvomno za vso bodočnost prva naloga romunske države: kmetijsko vprašanje. Državni vodja Antonescu in njegova vlada sta že večkrat ponovila, da “hočeta te možnosti za vsako ceno izkoristiti. Najbolj kočljivo pa je, da je romunska prestolnica Bukarešta prostorno in prometno odmaknjena od popisanega »vzhodnega ozemlja«. Maloštevilne večje železnice, ki se vijejo skozi naštete krajine, ne Zadostujejo za živahnejši spoj med prestolnico in vzhodnim ozemljem. To težavo pa vendarle olajšuje dejstvo, da se vsi večji vodni tokovi, kakor Seret, Prut, Dnjestr in Bug izlivajo ali neposredno ali po Donavi v Črno morje in so na daleč plovne ali se vsaj dajo urediti za plovbo. Verjetna posledica tega pa I bo, da bodo romunska pristanišča Konstanca, | Braila, Galac, Akkerman in Odesa v bodočnosti imela veliko vlogo za blagovni in osebni Pr°t met. Priključitev vzhodnega prostora k ostali Romuniji je zaradi tega tako pomembna, ker je to poljedelsko ozemlje tako zelo bogato, da se z njim lahko opomorejo ostali deli državnega ozemlja, vrh tega pa pride še v poštev za splošno evropsko preskrbo. Vzorni jetnik Na Danskem so celo med jetniki dobri, vestni, pošteni in vse časti vredni možje. To je nedavno potrdil dogodek, ki ga je bila priča pokrajina Seeland. Neki stražnik je moral spremljati jetnika iz enega mesta v drugo. Ko sta bila na vlaku, se je paznika lotila dremavica, tako da je naposled krepko zaspaj. Zbudil pa se je nenadoma v hipu, ko se ie vlak jel zopet premikati, potem ko se ie za nekal minut ustavil na neki postaji. Paznik ie bil prepričan, da sta prišla že do končne postaje, da pa tega ni prej opazil, ter je takoj zaklical jetniku, naj stopi z vlaka. V naglici je kar sam kot prvi skočil na pločnik. Jetnik pa se niti premaknil ni, da bi šel za njim. Malo nato je paznik prestrašen gledal, kako se je vlak izgubil v daljavi. Ker je bil prepričan, da skuša jetnik ubežati, je takoj najel lokomotivo in ga začel zasledovati. A mislite si njegovo presenečenje in uteho, ko je dospel do prave postaje in so mu pripovedovali, da je jetnik prišel in da je v svoji celici. Poštenjak ie sam nadaljeval vožnjo, se. predstavil jetniškim paznikom in dejal: »Jaz sem številka X.; prosim, pospremite me v mojo celico!« Zemlja se manjša! Po nekem novem nauku se naša zemlja krči po prostornini, čim starejša ie. Počasno ohlajevanje notranjosti naše zemeljske oble pomeni letno izgubo 6.68 kilogramskih kalorij letno. Ta izguba je dovoli velika, da se kake 3 milimetre debel sloj žareče in tekoče kamenine strdi v trdo obliko. Ker pa vsako telo, ki se strdi, izgubi na prostornini, ie umljivo, da se zaradi takega ohlajevanja krči tudi vsa naša zemeljska obla. Zdaj so veščaki preračunali, da se zemeljski premer skrči za šest centimetrov v tisoč letih! Torej se nam ne bo treba ravno beliti glavi C6L4RJEV SIN m POGORSKA PRAVLJICA SPISAL JOŽE TOMAŽIČ HISAt JOŽE BERANEK 43. Oglarjev sin je pograbil vedrico ter vrgel mrzle planinske studenčnice po hostnikovi glavi. Šele tedaj se je iz zmočenosti toliko sčajmal in prišel k sebi, da jima je povedal: »Tudi meni se je ravno tako pripetilo kot včeraj kamnarju. Prišla je stara babenca, pogrela se je, pojedla srnjo juho in me udarila po glavi!« »Ze vidim, da si tudi ti, hostnik, za nič. Jutri pa ostanem jaz doma, vidva pa pojdeta lovit!« je ukazal oglarjev sin. 44. Tretji dan je torej bil medve-šček za kuharja. Na ognjišču je zakuril velik ogenj, nad njim je obesil kotel z vodo ter pristavil mlado srnino. Ze je v kotlu vrelo in lepo zadišalo po bajti, ko je vstopila stara baba in poprosila: »Huš, huš, kako me zebe! Ali se lahko malo pogrejem?« »Le pogrej se, babšče, če te zebe!« ji dovoli oglarjev sin in jo skrivaj dobro opazuje in ogleduje. »Bom videl, če ji bom kos ali ne!« si misli. 0 čem so se v Moskvi pogovarjali S klavrnimi poročili ne marajo v svet, zato rajši molčijo Mnogo so ugibali o pomenku med Stalinom in Churchillom. Zdaj pa je novinarska agencija »United Press« razširila po svetu poročilo iz Moskve, ki ima neko značilno veljavo. Pravi namreč: »Tuji opazovalci so zaman skušali kaj natančnejšega poizvedeti o razgovorih med Stalinom ter Churchillom glede odnošaiev med Anglijo in Rusijo.« To ie ves slavni popis dogodka, ki ga nekateri poveličujejo kot »dogodek svetovnega pomena,« ki pa preprosto samo to pove.^ da »so bila v Moskvi pogajanja in da sta državnika prišla glede vojne do več odločilnih sklepov.« Beseda »pogajanja« ie prav značilna spričo kočljivega vojnega položaja, ker ie treba vendar upoštevati, da so vsi računali s tem, da je med obema soglasje glede vojne vladalo že davno poprej. Prava vsebina razgovorov in sklepi so kajpada zaviti v tajnost. Naj bodo uspehi tega posveta taki gotovo je. da uradno poročilo m vzbuf*‘ . Londonu in Washingtonu tolikšnega šenja. kakor uradno poročilo dne 13. iunna, o katerem je sleherni sovjetski državljan vedel, da gre le za to, da bi Anglija čimprei začela s svojim drugim bojiščem. Vojaški položaj pa se ie poslej temeljito spremenil, tako da so Rusi prišli do prepričanja, da bodo morali sami nadaljevati vojno in se tolažiti z upanjem. da bodo zavezniki tvegali napad na Evropo šele tedaj, ko bo že vse prepozno. Ko so še traiali razgovori in nekaj dni po Churchillovem odhodu ie _ sovjetski tisk zmagoslavno objavljal poročila iz Londona in Washingtona, češ da množice zahtevajo drugo bojišče. To je torej še edina stvar, ki se zanjo zanima »Človek s ceste«. širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« SELUA LAGERLOEF: 76 NA RAZPOTJIH SRCA ROMAN Zadnja leta sta živela v Stockholmu. Tam sta kupila veliko hišo, jo nad vse sijajno opremila in prirejala neptretrgane gostije. Zopet ee je to dogajalo na varuhov nasvet. Schagerstroem je^ postal sedaj velikaš. Prihajal je v stik z najvišjiim osebnostmi dežele in si je moral pridobiti zato svetovljanske navade, moral je sklepati poznanstva z vplivnimi osebnostmi in priboriti si zaupanje vladajočih krogov. Tako se bo že dalo razumeti, da je bil gospodar na Krons-baeckenu prevaran in nezadovoljen, čeprav mu Shagerstroemove zadeve prav za prav niso bile več mar. Nak, mor n 1 bo na vsak način sam govoriti s Schagerstroemom, ker bi rad čul, kaj mu manjka in kaj bi ga moglo pripraviti do tega, da bi se zopet lotil svojega dela. Nekega lepega dne je poklical enega svojih knjigovodij, mladeniča, ki je bil skoro istočasno s Schagerstroemom prišel na Kromsbaeken ter je bil njegov poseben prijatelj in tovariš'. »Čujte, dobri mož! je začel, »s Shagerstroemom nekaj ne more biti v redu. Zatorej .morate takoj v Stockholm in ga privesti s seboj. Lahko vzamete moj osebni potovalni voz. Če pa boste prišli nazaj brez Shcagerstroema vam bom odpovedal tukajšnje vaše mesto.« Knjigovodja Nyman je čisto brez uma obstal pred svojim gospodarjem. Za nobeno ceno ne bi rad izgubil svojega položaja tukaj na Kronsbaeckenu. Bil je zares psrebrisan mož, toda že po naravi se mu je, da se je naredil pri damah jo spremljati na ježo in biti njen zaupni in poslušni kavalir. Dobri Nyman je moral biti vsepovsod zraven, kjer je šlo za zabavo katerekoli vrste. Bil je s svojo okolico vsekakor silno zadovoljen in si ni želel prav nobene spremembe. Upravitelj Nyman se je torej odpeljal v Stockholm, da bi rešil tako sebe kakor tudi Schagerstroema. Potoval je en dan in eno noč in dospel v Stockholm nekega jutra ob osmih, izstopil v g06tilni, naročil takoj sveže konje za povratek, se malce okrepčal in se takoj odpravil proti Schagerstroemovemu stanovanju. Pozvonil je in pojasnil slugu, ki je prišel odpreti, da mora govoriti z gospodom Schagerstroemom. Toda strežaj mu je takoj odgovoril, da z gospodom ne bo mogoče govoriti, ker je odšel ven. Knjigovodja je povedal strežaju svoje ime in pristavil, da prihaja po nalogu gospoda Froeberga zaradi važne stvari in se bo čez uro zopet vrnil na razgovor. In res, po preteku ene ure je bil zopet tam. Pripeljal se je s Froebergovo kočijo, v kateri sta bila vprežena sveža konja. Potrebna potovalna prtljaga je bila tudi zraven in tako je bilo prav vse pripravljeno za potovanje v pokrajino. Ko pa je stopil v preddvorje, je strežaj obstal ob vratih in mu po Schagerstroemovem naročilu javil, naj gospod knjigiovodja pride malo kasneje čez dan. Gospod mora na sejo, katere ni mogoče odložiti. Knjigovodju se je zazdelo, kakor da se v glasu strežaja skriva neka negotovst in prisiljenost in se je bal, da se mu mož laže. Zavoljo tega ga je pobaral, kje da 6e seja vrši. »Gospodje so zbrani v velikem salonu,< je odgovoril strežaj in gospod Nyman je videl, da je v Schagerstroemovem preddurju visela cela množiva klobukov in površnikov. Tedaj se je Nyman naglo znebil svojega dežnega plašča in klobuka in oboje izročil strežaju. Saj boste menda imeli sobo, kjer bi ga lahko počakal«, je dejal. »Ni mi Z4 to, da bi se kiatil po cestah, kajti vso dolgo noč sem se vozaril, da bi bil o pravem času tukaj.« Zdelo se mu je, kakor da strežaj ne kaže posebnega veselja malce leni v, posrečilo pa . v tolikšni meri nenadomestljivega, da mu ni bilo treba v pisarni t" sr is? 5 *H* .*-». ** ^ -p-**". ^ - ni pustil v malo sobico, ki je ležala tik pred velikim salonom. Čez dober čas sta vstopila dva gospoda, ki sta brez dvoma imela namen udeležiti se seje. Spremljajoči strežaj jima je na ste-žaj odprl vrata v dvorano, knjigovodja Nyman pa je porabil priložnost in vrgel kratek pogled v sobano. Videl je kopico odličnih 6tarih gospodov, ki so sedeli okrog mize, obložene z nekimi listinami. In zdelo se mu je, da je dognal, da so bile listine napisane na kolkovanem papirju. »Strela božja!« si je mislil. »Vse skupaj diši po kupnih pogodbah in posojilnih listinah. Schagerstroem se mora ukvarjati z neko zares veliko rečjo.« Takoj nato mu je šinilo v glavo, da sredi tistih, ki so sedeli krog velike mize, Schagerstroema samega sploh ni videl. Kaj naj potem to pomeni? Schagerstroem še ne sodeluje pri seji, potem bi pač lahko govoril z njim, Nymanom. Tedaj je znova vstopil v predsobo eden od gospodov, ki so se udeleževali seje. Bil je kraljevski tajnik, ki ga je bil knjigo,- vodja svoj čas videl tudi že na Kronbaeckenu, ko je ravno ta taj- nik- kakor že marsikateri drugi, prišel tja kot snubec. Stopil je k Nymanu, da bi ga pozdravil z nekaj besedami. »Glej ga, glej... dobri... mislim, knjigovodja Nyman<, je dejal kraljevi tajnik. »Veseli me, da vas vidim v Stockholmu. Kako pa je na Kronbaeckenu?« »Ali ne bi mogli urediti tako, da bi lahko govorili z gospodom Schagerstroemom, gospod tajnik?« je odvrnil knjigovodja Nyman. »Zavoljo važne stvari sem potoval dan in noč in sedaj ga sploh ne morem dobiti.« Kraljevski tajnik je pogledal na svojo uro. »Bojim se, da boste morali počakati še nekaj ur, gospod Ny-man. Poprej seje pač še ne bo konec.« »Kaj pa se tam notri sploh dogaja?« »Ne vem, če sem upravičen že sedaj govoriti o tem.« Knjigovodja se je spomnil na prijetno mesto, ki ga je kot tak imel pri milostni gospej in gospodičnah hčerkah in zato se je drznil začeti s silno tveganim nagovorom. 7» , tndsko tiskarno * UaMJant, foie Kramartt - Izdajatelj, tat Sodja - Urednik, Wir»c Javornik - Rokoptao* ae rrafcuno - »Slovenski dom« tzhaja ob deta«mMI> »6 tl - Me-