147. številka. Ljubljana, v petek 1. julija 1904. XXXVIL leto. izhaja vsak dan zvečer, isiinši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrska dežele za vse leto 85 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem aa dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje [dežele toliko ?ec\ kolikor znaSa poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od petorostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h,4Ca cs trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah St. 5, in sicer uredništvo v 1. nadstropju, upravnistvo pa v pritličju. — UpravniStvu naj bo blagovo ijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod11 telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo n« tovo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da poilljanje ne preneha In da dobe vse številke. SLOVENSKI NAROD 7) velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: se leto. . K 22 — I Četrt leta . K 550 Pol leta . . „ 11"— I En mesec . „ 1-90 Pošiljanje na dom se računa za vse leto 2 K. S pošiljanjem po pošti velja: .-se leto . . K 25*— I Četrt leta . K 650 Pot leta . . „ 13*— I En mesec . „ 2-30 s3t Naroča se lahko z vsakim dnevom a nkratu se mora poslat! tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. List se ustavlja 10. dan po potekli naročilnl brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času. Upravnistvo »Slovenskega Naroda". Ricmanjsko cerkveno vprašanje. VIII. Dober mesec dni po omenjeni skupščini je ces. kr. namestništvo v Trstu po c. kr. okrajnem glavarju v Kopru g. Sch&ffenhauerju zopet ustanavljalo novo župnijo za Ricmanje, in sicer to pot izrecno, rimsko-katoiiško župnijo za »Ricmanjske brezverce« in seveda zopet le v oblakih. Dne 12. janu-varja 1901 je ukazal sklicati c. kr. okrajni glavar v Dolini izredno sejo občinskega sveta. Omeniti je treba, da spadajo pod dolinsko občino ka-listraln« občine: Dolina, Boljunec, Boršt, Ricmanje in tri katastralne občine, spadajoče pod župnijo Osp. Na dnevnem redu te seje je bila še poleg neke druge neznatne točke tudi: ustanovitev rimsko-k a t o 1 i -ške župnije v Ricmanjih. Na to sejo je prišel sam c. kr. okrajni glavar iz Kopra. Navzoč je bil tudi dolinski župnik g. Josip Zupan. Gospod glavar je v imenu vlade izjavil, da privoli ista ustanovitev nove rimsko-katoliske župnije le pod pogojem, ako se Ricmanjci zavežejo, da bodo, ako se v slučaju poviša drugim župnikom kongrua iz verskega zaklada, morali oni sami skrbeti za ta poviša k. Nadalje je izjavil g. okrajni glavar, da se ima sosednja kap lani j a Boršt odcepiti od Doline in pridružiti novoustanovljeni župniji v Ricmanjih. Borštjani bi imeli v bodoče prispevati le k plači svojega kaplana ter bi bili odvisni od riemanjske župnije samo v duhovnem oziru. Na seji navzoča riemanjska občinska svetovalca sta najprej protestirala proti kompetenci občinskega sveta v zadevi ustanovljenja njihove namišljene nove župnije, češ, da v to so kompetentni edinole hišni posestniki ric-manjski, ki bi se morali vezati glede prispevkov k plači župnika za večne čase. Dalje sta protestirala proti temu, da bi se morali Ricmanjci zavezati, da bodo oni sami v bo-doče skrbeli za eventualni po-višek kogrue, češ, da ni to nikjer v zakonu predvideno in bi bila tudi velika krivica, da bi n. p r. vse stare župnije dobivale eventualne poviške kongrue iz verskega zaklada> v novih župnijah bi pa morali za to skrbetisami župljaniin bi to bil vir novim zmešnjavam in nemirom. ObČe je tudi znano, da vlada med vasmi Boršt in Ricmanje že od starih časov neki antagoni-zem, kar se tudi drugod dogaja med soseskami. Vlada je znala, da bodo Borštjani tudi nadalje raje ostali pod Dolino, nego bi pa prišli pod Ricmanje, čeravno bi imeli sem polovico krajšo pot. P vrh tega so tudi Borštjani sami prosili za ustanovitev lastne domače Župnije. Zato sta riemanjska občinska zastopnika na seji izjavila, d a protestirata proti temu, da bi se kaplani j a Boršt pridružila Ricmanjem, kerbi se s tem razmere med obema vasema še poostril e.T o i s t o sta naglašala tudi oba navzoča občinska svetovalca izBoršta- Na tej seji navzoči dolinski župnik Jožef Zupan ni niti ust odprl, ko mu je c. kr. okr. glavar g. S c h af f e n h a u e r pred nosom rezal in kosal dolinsko župnijo in njene dohodke. No, saj je vedel, da je to le gola komedija, da iz te moke nebo kruha, saj j e b i 1 o n i n š t a 1 i r a n na ves obseg stare dolinske župnije. Ada je bilo to ustanovljenje nove župnije le komedija, le pesek v oči, potrjuje tudi dejstvo, da o vsem tem ni pokojni škof Andrej Šierk nič vedel S Ko je bilo temu sporočeno, kako je oes. kr. okrajni glavar koperski delil dolinsko župnijo, odtrgal od nje Boršt, ter ga pridružil novi župnijivRicmanjih, se je temu početju Bilno čudil ter vzkliknil, kako da zamere vlada brez njega kaj takega počenjati. Ukazal je tudi Borštja-nom, naj napravijo proti zaključkom občinske seje v Dolini rekurz, kar so ti tudi storili. Enak rekurz je vložil tudi ric-manjski župan in pooblaščenec. Na omenjeni seji sta riemanjska občinska svetovalca tudi izjavila, da so oni zakonito izstopili iz latinskega obreda ter bili sprejeti v grški obred ter da ne moreta obstojati v Ricmanjih hkrati dve župniji! Torej na taknačin so nam ponujali in ustanavljali novo župnijo! Od tega Ča9a ni ces. kr. vlada stavljala več niti takih ponudb, pač pa je po smrti Sterkovi izjavil kapiteljski vikar proštPetronioi da vlada noče novih župnij, toisto nam je povedal tud* tržaški kanonik Martelanc, ko je prišel neko postno nedeljo 1. 1902. v Ricmanje. V tem pogledu ni nič storil in nič zamogel storiti niti sedanji škof dr. Nagi, ki je pač ljubljenec tržaške c kr. vlade, kakor bodemo videli pozneje. Grof Marenci noče novih slovenskih župnij! Vojna na Daljnem Vztokn. Razni listi priobčujejo o ruski armadi in o ruskih ODeraoijah naj-neverjetnejše vesti, katerim pa javnost ponajveč slepo verjame, dasi nosijo vse te vesti, ako se jih le količkaj pcbližje ogleda, pečat neresnice in lažojivosti na sebi. Seveda se zatrjuje, da morajo biti take in enake vesti kolikor toliko verodostojne, češ, saj jih pošiljajo dotičnih listov poročevalci, ki se sami nahajajo n& bojišču in imajo najboljši vpogled v vojne operacije. Ako je ta sodba o vrednosti vesti, ki jih pošiljajo korespondenti svojim listom z bojišča, upravičena ali ne, ne bodemo raziskavah, navesti hočemo velezanimivo kritiko o delovanju vojnih poročevalcev in v vrednosti njih poročil vojnega korespondenti vratislavskega lista »Schlesi-sche Zeitunga Fanera, ki se je pravkar vrnil iz Mandžurije domov. Fanera piše: Vrnivši se s svojega potovanja po Rusiji, Sibiriji in Mandžuriji, kjer sem razmere najnatančnejše proučil, pri čemer so me ruski častniki in ruske oblasti najizdatneje podpirali, smem trditi, daje vojno poročanje, kakor se sedaj prakticira, ponajveč naravnost absurdno. Ne oziraje se na na- i Čelno ponarejena ali popolnoma iz- \ mišljena »gleska in amerikanska poročila, ki Že a priori nosijo pečat neresnice in ignorance na čelu, govorim tu samo o pošteno mišljenih nemških poročilih. Toda tudi v teh. kakor sploh v vseh poročilih, ki dohajajo z bojišča, morarn trditi, d a so kriva in vredna samo toliko, da širijo napačne nazore o dogodkih na bojišču. Rusi so zelo spretni v tem, da ne razkrijejo ničesar, prav ničesar, kar smatrajo za nevarno. Vsaka brzojavka brez ozira, ali jo pošlje kak civilist, ali kak ruski eficr, mora se predložiti orožniškemu poveljniku. Ako je nedolžna, se odpošlje, drugače pa se pridrži. Na postaji Mandžurija se pridrže vsa pisma, ako so le količkaj sumljiva Vsled tega temelje vsi podatki o gibanju in številnosti armai na prostih domnevanjih in ker so vojni poročevalci ponajveč strokovno neizobraženi ljudje, ki nimajo niti pjjma o vojevanju, še manj pa o azijskih razmerah, dohajajo med svet z bojišča poročila, ki vzbujajo v krogu izvedencev nele začudenje, ampak: ponajveč pomilovalen posmeh. Jaz sem v Mandžuriji spoznal, da se tamkaj skoro ničesar ne more poizvedtt.. in dobro mi je znano, da izvirajo vesti, ki se tamkaj dobe, iz starih ruskih listov ali iz brzojavk ruskih časopisov v Irkutskujin Čiti. Tudi pripovedovanja raznih ranjencev o svojih doživljajih imajo le malo vrednosti. Velike važnosti bi seveda bilo, ako bi kak višji oficir, ki je poveljeval v bitki, kak adjutant ali ordinanČni častnik h .tel korespon-dentu orisati razvoj vojnih dogodkov. Toda to se pa ne zgedi, z a -kajruski častniki se preveč zavedajo svoje dolžnosti in ljubijo preveč svojo domovino, da bi storili kaj takšnjega. Oni molče kakor grob. Vsak starejši, pri generalnem štabu se nahajajoči vojni poročevalec sme videti samo to, kar LISTEK. Slabost. Spisal J. S. B r e n o v. (Daije.j V. Dr. Stružec je bil v silni denarni zadregi. Rad bi bil pil in zapravljal, ali ni mogel stakniti krajcarja. Znancev je zmerom manj pohajalo in naposled je ostal sam v kislem položaju. Ni se bal, kaj mu poreče Košir, bil je samo v skrbeh, kako bi mogel spet k sebi zvabiti Ano. 0 tem je mislil noč in dan in komaj čakal, da se povrne. V silni stiski ga je naposled rešilo pohištvo v Koširjevih prostorih. Odposlal ga je v Ljubljano, prodal za mal denar in še to zapil in zakvartal. V tem času so se popotniki vrnili. Nobeden ni bil zadovoljen; Italija ni pomagala. Ana je bila ves Čas kisla in večkrat je imel Košir muke, da jo je zadržal pri sebi. Tudi Vijoleta je bila nezadovoljna, ker je slutila, da se kmalu spremeni položaj. A največje muke je imel Košir. Videl je, da mu je Italija požrla skoraj večino imetja in to Sa je grizlo. A ni ga grizlo, ker je zapravil toliko, ampak ga je mučilo, kje bo odslej jemal denarjev, in trpel je tudi od sumnje, če bo hotela ostati Ana pri njem, ko bo videla, Kako stoji. Ni se je naveličal, ampak še bolj se zaljubil v njo, čeravno mu je ona naravnost pokazovala, da ji je on lanski sneg. A začudil se je šele, ko ni pravzaprav nikjer ničesar več videl; vse je bilo opustošeno in mesto preoranih njiv je našel puščavo. Pa še bolj se je začudil, ko je prišel v soho. Vse prazno. Tekel je k Stružcu. Vrata so bila zaprta, ali ko je dolgo ropotal, so se odprla in pokazal se je zaspani obraz. „Kakšnega hudiča si pa počenjal?" ga je vprašal tresoč se jeze. Stružec se mu je globoko poklonil in odgovoril: „Vse zapili, monsieur Košir." Jeza ga je zgrabila nad takšno Hegmatično8tjo, zgrabil ga je za vrat in začel daviti. „A sem te, hudič, zato pustil tukaj, da zapijaš?" je vpil, ali ne dolgo, ker v roki Stružcovi se je zasvetil nož in oei so mu divje sijale. — Košir je odskočil, da se umakne nožu. — „ Bedak, a si nisi mogel misliti, da ti bom zapil !u se je zarezal Stružec in zaloputnil vrata. Košir je ostal okamenjen. Ni vedel, kam bi se namestil in kaj bi začel. Mislil je že, da si da v svoje prostore soprogino pohištvo; že je bil sklenil, ali nekaj ga je bilo odvrnilo in spomnilo, da sta še dve sobi na desnem kritu. Odšel je, da vidi, Če sta tudi prazni. Sobi sta bili zaklenjeni, a ker jih je hotel videti, je moral pra-I sati soprogo za ključe. Ni šel rad, ali se je vendar odvažil. Gospa je sedela poleg okna in brala. Ko so se odprla vrata in notri stopil Košir, jo je nekaj zbodlo v srce. Rada bi bila zavpila iu sploh nekaj rekla, ali beseda ji je zastala. On se še ogledal ni na njo, samo s snhim in zapovedujočim glasom zahteval ključe. Pokazala mu je z glavo na mizo, kjer so ležali. Sobi sta bili v redu in sem je dal zanesti Košir vse stvari. Vsedel se je nazadnje na fotelj in glava mu je pala na prsi. Žalosten je bil, ker ni mogel Ane nikakor zadovoljiti. Največje žrtve, katere je storil za njo, so ji bile ničla. Najdražje darove je prezirno vrgla v kot, kot malovredno reč. Čudno in sumljivo se mn je zdelo njeno obnašanje in bal se je, da je naenkrat ne bo . . . Medtem je bila Ana pri Stružcu, kateremu so se oči čudno zasvetile, ko jo je zagledal pred sabo. Ona se je vsedla na oguljeni kanape in začela: „Prišla sem, da te malo podražim, ker mi je strašno dolgčas. Rada bi se malo kregala, pretepala, ali kaj takšnega, samo da bi minil čas.a „Ti se še norčuješ, ali jaz mislim čisto resno", je začel s surovim tonom in nož se mu je spet zasvetil v roki. Ona se je nasmehnila, a on je zarjovel: „Torej ali misliš iti z mano?" „Hoho! Kaj te je spet prijelo danes?" se je norčevala, a on je stal pred njo in jo srpo gledal. ..Kaj si mutast. ali imaš tako silne občutke?" „Z mano pojdi, če ne te ubijem," je zadonelo. „Hoho! Občutkov imaš ! — Da mi se ljubi, bi te Še dražila malo, ali z nožem se ne morem pretepati." ..Ana !" jo je prosil. „Misliš, da sem neumna! Kaj bi pa imela pri tebi; poln žep lakote; rajša sem še zmerom pri Koširju, Čeravno je še bolj dolgočasen kot ti." „Ana! Jaz bi kradel, jaz bi ubijal, samo da bi bilo za te.u Te besede je izgovoril z groznim tonom. „0 revež, kako te drži! Potem bi pa prišel v luknjo, in še jaz zaradi tebe. — Sicer pa prišel boš vseeno v tisto dolgočasje, kjer ne boš dobil za vse Kristusove rane kapljice Žganja . . . Prišel boš v tisto dolgočasje in tja pridemo mi vsi, ker zato smo rojeni . . . Tam je izvoljeno mesto za nas. Vrata se nam na široko odprejo, ob kateri uri čemo . . . Pazniki z zarjavelimi sabljami nas sprejmejo s šalo, vrata težko okovana nas pozdravijo s čudnim škripanjem, smrad in tema nas obja-meta prijazno . . . Tam se vržemo na blato, gnijemo in imamo spomin, da smo nekdaj živeli . . ." Ana se je zamislila, a Stružec je nadaljeval Še z groznejšim tonom: „Ana> z mano greš !" „Ne bodi neumen!" „Torej se ti je Košir toliko vcepil v srce?*4 „A ! Še bolj neumno! Košir in ti sta oba enaka in nobenega ne maram.* Molčala sta oba. Ana se je sanja vo zagledala in vzdihnila. aČudne volje sem in uekaj Čudnega se v meni dogaja*4, je izrekla, vstala in odšla. Kmalu za njo je odšel tudi Stružec s hitrimi koraki iz grada in mrmraj e nekaj stiskal v pesti. (Konec prih,) se mu dovoli videti, in poročati samo to, kar se mu ne zabrani. Da so Rusi v tem oziru tako Strogi, je popolnoma upravičeno in pametno. Saj imajo že itak s kitajskimi vohuni dovolj posla. Ko sem v Mandžuriji uvidel, da je popolnoma nemogoče točno poročati v vojnih dogodkih, sem se vrnil v domovino. Doma si lahko vsakdo iz uradnih poročil ustvari veliko jasnejšo sliko, kakor tam zunaj v megli prikritij in •v temi nedostajanja vsakih vesti. Pri Japoncih pa se brezdvoma •vojnim poročevalcem godi še slabše. Zakaj noben drugi narod na svetu ne razume tako spretno eebe in druge na-lagatiin varati, kakor Japonci. Prepričan sem, da se vsakdo z gotovostjo sme zanašati edino le na urad na poročila, ki jihruski generali pošiljajo carju. Zavzetje Kajpinga in bitka pri Hajčengu. Angleški listi poročajo, da je bil 25. pret. meseca ljut boj pri Kaj-pingu, v katerem so Rusi podlegli in se morali umakniti proti severu. Drugega dne so na to Japonci brez posebnega odpora zasedli to mesto. Istočasno pa je bila tudi velika bitka pri Hajčengu, v kateri so bili baje zopet Rusi poraženi. Te vesti se nam ne zde posebno verjetne. Ako bi se bili ti važni dogodki res že prigodili 25. in 26. rožnika, bi jih bil že zdavna japonski brzojav razglasil svetu in bi ne čakal, da bi jih priobSili strmeči javnosti šele angleški poročevalci. A tudi druge okolnosti kažejo, da utegnejo biti te vesti o padcu Kajpinga in o bitki pri Hajčengu prosto izmišljene, kakor jih je bilo že na stotine v tej vojni. Poročilo torej trdi, da so Japonci zavzeli Kajping ali Kajčov 26. rožnika. A od kodi bi naj prišli ti Japonci ? 27. rožnika je bil še ljut boj med sovražnimi predstražami pri Kanci, 50 km vzhodno od Kajpinga. Torej od vzhodne strani Japonci, ki so že baje 26 rožnika zavzeli Kajping, niso mogli priti. Toda tudi z juga ni mogla prodreti ta japonska armada, ker so se še 27. rožnika nahajali ruski sprednji voji pri San-kantaju, 15 km južno od Kajpinga. Takisto pa je tudi dokazano, da je bila 28. rožnika japonska konjenica 2500 mož med Kajpingom in Sjunečenom, katero mesto leži južno od Kajčova, poražena od Rusov in se morala umakniti na jug. Vse to dokazuje, da Japonci Kajpinga niso zavzeli ne 28. in ne 27., še manj pa 26. rožnika. \ko pa Kajpinga še niso imeli v tem čaBU v svojih rokah, potem je tudi izključeno, da bi bila istočasno že tudi bitka pri Hajčengu, ki leži severno od Kajpinga. Japonci prodirajo proti Liaojangu ? „Daily Expressa poroča: Japonska armada, obstoječa iz treh divizij, prodira z veliko hitrostjo od vzhodne strani proti Liaojangu. V torek je dospela že v Landjansan, ki je samo 13 milj oddaljen od Liaojanga. General Keller se je s svojo armado umaknil neposredno do Liaojanga, zavzel tam močne pozicije in čaka tam na bitko, ki bo najbrže imela odločilen značaj. Sprednji voji so se že opetovano spopadli. „Morning Post" pa javlja iz Tokija: Japonska druga armada prodira v smeri železniške proge in vznemirja Ruse pri Dačičavu. Ta armada se je že združila s Kurokijem in ti združeni armadi zavzemata pozicije, ki se razprostirajo 120 km na okrog. Ruska brigada, ki se je morala umakniti z gorskega prelaza Fenšuilin, je imela nalogo ščititi levo krilo liao-janske armade. Zavzetje tega prelaza po Japoncih torej vpliva na obrambo ruskih kril pri Liaojangu in Hajčengu. Po drugih londonskih poročilih pa so Japonci po ljutem boju prekoračili prelaz Motien in se pomičejo po cesti proti Liaojangu. Ruska armada pod poveljstvom generala Kellerja pa se nahaja v močnih pozicijah na obeh straneh te ceste. Japonci nameravajo pretrgati zvezo ruske armade severno od Liaojanga, kar se jim bode tem ložje posrečilo, ker operira general Kuropatkin z glavno armado pri Hajčengu. — Vse te vesti, da se Japonci že nahajajo v neposredni bližini Liaojanga, bodo nemara prav tako resnične, kakor je bila pred tednom vest, da je Liaojang Že v japonskih rokah. Izpred Port Arturja. Iz Čira se brzojavlja: 50 Evropejcev, ki so 25. rožnika zapustili Port Artur, je včeraj došlo iz zaliva Pigeon, kjer so se vkrcali na neko kitajsko džunko, v Čira. Ti zatrjujejo, da je bila v pomorski bitki dne 2 3. rožnika lahko poškodovana samo oklopnica „Sebast o po 1", katera pa bo najkasneje v 14 dneh že zopet popravljena. Edino parnik „Amuru, ki je odstranjeval mine, je bil težko poškodovan. Evropejci zatrjujejo z vso gotovostjo, da sploh ni bilo onega boja, v katerem bi bili Japonci potopili neko rusko oklopnico, kakor so razglasili. Vedno jasneje se torej kaže, da je bilo Togovo poročilo o potop-ljenju oklopnice „Poltava" in o težki poškodbi dveh drugih ladij — neresnično! „Daily Expressu javlja, da je japonsko brodovje v nedeljo od jutra do večera neprestano bombardiralo Port Artur. Kako se je ta napad završil, se ne ve, znano je le toliko, da je bila težko poškodovana neka velika japonska vojna ladja, katero so potem torpedovke vlekle v ladjedelnico v Nagasaki. Berolinski „Lokalanzeigeru pa pri-občuje brzojavko iz Tokija, da so Japonci zavzeli Sikvan, nadaljno železniško postajo v smeri proti Port Arturju. Vladivostoško brodovje zopet na pohodu. Iz Londona se poroča: Po danes semkaj došlih brzojavkah se je vladivostoško brodovje zopet odpravilo na smel morski pohod in povzročilo Japoncem veliko škode. „Daily Telegraphu" se brzojavlja iz Tokija: Tri vojne ladje, o katerih se misli, da so ruske križarke, in več torpedovk se je pojavilo na raznih mestih japonskega obrežja. Radi ne-predorne megle jih ni bilo mogoče zasledovati. Najbrže spadajo te ladje k vladivostoški eskadri in imajo namen, loviti japonske transportne parnike. Poročilo o ekspediciji teh ladij sicer nasprotuje uradnemu ruskemu zatrdilu, da vladivostoŠke križarke v kratkem ne zapuste pristanišča, vendar je v Tokijo razširjeno mnenje, da so Rusi namenoma spravili v javnost krivo poročilo, da bi Japonce prevarili. „Berliner Tagblattu" pa s brzojavlja iz Šangaja: Rusko vladivostoško brodovje je porabilo ugodno priliko, da se veČina japonskega brodovja nahaja v raznih ladjedelnicah, v nov pohod na Okišimo. Križarke so tam naletele na dve japonski transportni ladji in jih napadle. „Narodni Listyu pa priobčujejo brzojavko iz Cifua, v kateri so zatrjuje, da so ruske križarke pri Okišimi potopile 3 ali celo 4 japonske transportne ladje. Ruske ladje iz Port Arturja v Inkovu. Reuterjev urad poroča iz Niuč-vanga: V sredo popoldne je priplula semkaj torpedovka »Poročnik Burjakov« iz Port Arturja. Na obzorju se je pojavila ob 3. uri popoldne in uro pozneje je že priplula v luko. Prihod ruske ladje v Inkov je Kitajce silno vznemiril. Čehi za Hrvate in Slovence. Praga, 30. junija. Tu se je vršil včeraj shod čeških dijakov pravnikov v zadevi veljave pravniških študij na zagrebškem vseučilišču za Avstrijo. Na shod sta prišla tudi rektor češkega vseučilišča in dekan fakultete. Rektor je tudi govoril. V resoluciji, ki je bila z navdušenjem sprejeta, se zahteva popolna reciprociteta za zagrebško vseučilišče, ustanovitev češkega vseučilišča na Moravakem in slo venskega vseučilišča v Ljubljani. Nadalje resolucija protestuje proti nastopanju dunajskih profesorjev v tej zadevi in Drot i neprestanemu poudarjanju nemškega značaja dunajskega v se u čiiišča. Ogrski državni zbor. Budapešta, 30 junija. Zbornica je najprej odklonila dopis ministrskega predsednika, ki je hotel naznaniti cesarjevo odločbo glede enoletne kvote. Sklenilo se je, da se dopis natisne ter svoječasno spravi na dnevni red. — Potem se je nadaljevala debata o proračunu. Posl. P in ter (narodna stranka) je utemeljeval svojo nezaupnico Tiszovi vladi. — Ministrski predsednik grof T i s z a je izrekel najprvo svoje veselje nad tem, da so prišle dosedaj v razpravo že zelo važne zadeve za deželo. Odgovarjal je potem raznim poslancem tako n. pr. tudi glede narodnostnega vprašanja na Gorenjem Ogrskem. Obžaloval je, da na Gor. Ogrskem nastavljeni organi obeh cerkev s stališča patriotizma ne store vedno svoje dolžnosti. Država se v tem oziru ne more zdatno direktno vmešavati. Izpolnjevanje patrijotičnih nalog pristoja tukaj v prvi vrsti cerkvam, rimskokatoliški in evangeljski. Državna oblast bo podpirala z vso močjo prizadevanje obeh cerkev, da izruje vsak repa-trijotičen element z neizprosno strogostjo. (V mislih je imel seveda Slovake. Op. ured) V tem leži ključ naše naloge, da uničimo tega skupnega sovražnika ogrske države in drugojezičnih sodržavljanov. Vedno se mora kazati resničnost deJBtva, da je za vse male narode, ki žive v tem delu Evrope, edini temeljni pogoj blagostanja, razvoja in ohranitve svojega individualno-etnografičneg* značaja edino le v obstoju in jačenju ogrske države (?). Toda pozabiti ne smemo, da se vsa naša politika, vba naša strogost ne sme obračati proti veliki masi narodnosti, temveč le proti ščuvajočim elementom (?) To državo je ustanovil madjarski (?) narod; ta država tedaj ne more biti drugačna kot država z , narodnim značajem in kulturno (?) politiko. To pa se ne pravi, da bi naj madjarska država s svojo močjo zadušila tuje-jezične državljane in njihova kultu-relna stremljenja. Ne pomeni, da bi jih oropali pravic glede njihovega jezika, katere pravice jim je slovesno zajamčil (?) ogrski ljudski zakon. Kar se tiče revizije narodnostnega zakona se ista ministrskemu predsedniku ne zdi potrebna, ker se lahko s celo vrsto vladnih odredeb doseže cilj, da se namreč zatro nepatrijotiČne in državi sovražne hujskarije. V tem oziru opozarja na novi ljudskošolski zakon, ki pomeni v tem oziru zelo važen (?) korak naprej. Druga naloga bi bila revizija dotičnega k a ženskega paragrafa. Dandanes je kazenski zakon tak, da je država proti vsakemu napadu in vsakemu ščuvanju skoraj brez orožja (?) — Končno je govoril o gospodarskih in finančnih zadevah. Za ogrski dvor, Budapešta, 30. junija. Sedaj preživi kralj vsako leto le par tednov v Budapešti. Radikalni madjarski politiki pa zahtevajo, da naj vladar biva v njihovi prestolnici pol leta ter naj se obda s popolnim dvorom, kakor ga ima na Dunaju. Prvi korak je storil sedaj mestni zastop v Budapešti. Isti je namreč sprejel peticijo na državni zbor, naj se ustanovi samostojni ogrski dvor. Na predlog mestnega odbornika in drž. posl. Eotvosa se je sprejel k peticiji še dodatek, ki določa, ako dvor ne sprejme te narodove želje, s e n e odreče samo povišanje civilne liste, temučse sploh ne dovoli civilna lista, in se kralju dovolijo le tisti stroški, ki jih neobhodno potrebuje za svojo osebo. Ta peticija se natisne ter kot okrožnica razpošlje vsem mestnim zasto-pom po deželi, da ukrenejo isto v tej zadevi. Francija v Maroku,. London, 30. junija. Kakor vse kaže, si je ropar Raisuli zaslužil hvaležnost Francozov, ker je s svojim nasiljem dal Franciji priliko, da se meša v notranje zadeve države Maroko ter si jo končno podvrže. Nekaj časa se je Francija bala ameriške konkurence, toda sedaj je ameriško brodovje od-plulo vsled francoskega zagotovila, da bo sama zdrževala red. Marokance je vest, da namerava Francija njihovo deželo okupirati, skrajno razburila ter so sklenili, da ne pripuste, da bi se francosko vojaštvo izkrcalo. Angleži v Tibetu. London, 30. junija. Angleška ekspedicija je trčila ob večje četo Tibetanoev. Vnel se je boj, v katerem so imeli Tibetanci velike izgube. Angleži so zgubili le enega častnika in pet moi. Tibetanska vlada je prosila za premirje, da se začnejo pogajanja. Dopisi. Iz pisečke doline. Kdor je hotel videti, kako Japonci slave svojo zmago, kadar Ruse naklestijo, moral bi bil priti dne 26 p m. v Pišece. Tukaj se je namreč volitev vršila, sli bolje povedano, le podobno je bilo, da lovijo nove može v posojil nico, katera bi se pa mogla vse kaj drugega prej imenovati kakor posojilnica. Kako se s tem ubogim zavodom dela, to je žalostno. Komur j<> kaj na srcu ležeč napredek slovenskega naroda, mora ga pač srce boleti, ko to vidi. Kako je prejšnja leta rastla pcsojilnica in Ž njo seve tudi njen ugled in dobiček. A sedaj, kakor se govori, bodejo rezervnemu fondu skoraj zapeli »miserere«. Vse boljše so pometali iz odbora, sicer da govorimo resnico, pometal jih je en sam, da on sedaj ložje dela. On je sam predsednik, tajnik in blagajnica r. In to je ravno tako, kakor da je eden za župnika, kaplana in cerkovnika. Neki mož je rekel: pišečka posojilnica je tako kakor kakšna občinska krava, do katere imajo vsi pravico, a en sam jo molze, dok je ne bo zmolzel do slednje kaplje. Pa kako zna ta mož! Res častitati mu moramo na njegovi zviti betic. Par veder vina da pripeljati — saj ima posojilnica denar — da ljudje po njegovem kopitu volijo. Kar reče on, naš g. Jura, to je prav, če bi tudi rekel, bedaki ste, ki mi greste tako na roko. Tako tudi ta dan. Ko so videli, da je g. Jura vesel, so ga pih na življenje in smrt. Smešno )e najbolj to, da sosedni Bizeljanci, ki se štejejo, da imajo več vina kot mi vode, pa vendar pridejo k nam Pi-šečanom teh kozarcev iskat Pa kaj! G. Jura nam da piti, mi ga pa vo-limo, mi za njega tudi plačamo, če nam kaj zapravi, tako so govorili. Najbolj smešno je bilo neko suho človeče, napol krojač, napol neveni kaj. Ta je bil eden prvih agitatorjev. Svoje suhe nožice je moško postavil: pa kaj nam kdo hoče, dlesk, dlesk? Dva helerja vsaki damo, pa imamo plačano posojilnico; dlesk, dlesk. Drugi tako strasten agitator je bil tudi po svojem razumu njemu podoben, samo da ja debel kot dekan. Torej takšne agitatorje ima ta naš Jura. Oh, Vi slepi Pišečan*, ali ne vidite, da ima posojilnica sušico in ji ]e treba zdravnika. Ali Vas ni sram, da Vam ta mož z metlo brunda pod nos. Stopite že vendar enkrat na noge! Pokažite, da Vam je blagor slov. naroda na srcu, ne pa v vinu, kakor onim vclilcem. Ne več tako naprej, akoravno so oni zmagovalci peli: »le tako naprej, dokler je še vinca kej; naš g. Jura je naš ate.« Dober ate to, ki Vam da toliko piti, da se potem po grapah preme-tujete. Ali veste, za Čigavo pijete? Dovolj za enkrat! Ce bi se kateri mogoče preveč jezil, mu svetujem, naj še počaka, Ce se ga to veliku tiče, ker še nismo gotovi. V kratkem pogledamo za blagajno. Do tedaj zdravi! Franjo Nimaga. Kako hudobni so klerikalci. Kdor ima kaj opraviti s klerikalci, ta ve prav dobro, da je klerikalec prekanjena in hinavska duša. Zato je treba biti vedno oprezen, kadar imaš kaj opravila s klerikalcem. Pa ne samo, če imaš kaj opraviti z njim, tudi sicer ti bode klerikalec skušal napraviti kako škodo ali sramoto. Kako hudoben more biti klerikalec, navedemo slučaj, ki se je zgodil pred 14. dnevi. V »Slov Narodu« je bila notica: Iz Selc se nam piše: Dne 4. t. m. je moral biti naš goap. župnik Rožnik BUbe volje, da B pri Rajneku je štetje oskrboval t> kratni tamošnji učitelj Spang Pripovedoval mi je neki Šentlipšan, da je ta ljudski odgojitelj pred štet vijo oblazil vse hiše in povsodi nagovarjal gospodarje, da naj na dan števe vsakdo reče, da je njegov ob-Čevalni jezik nemški. Ker se ljudstvo tam svoje narodnosti skoro nič ne zaveda, zato se mu je njegov nsi posrečil. Skoro ves ta kraj ie tako na papirju postal nemški. Župnij* Št. Lipš sama šteje 410 prebivalcev, med katerimi je k večjemu kakih S Nemcev, nadalje spadao k Šentv skemu okrajnemu glavarstvu še sledeče slovenske vasi; Du5inje, št Pr ter, Logaves, Zavhavas in in št. Gre* gor. V vseh teh vaseh je pribhžn ' tudi kakih 400 prebivalcev, Ne t ' bi lahko naštel na prste ene roke In sedaj reci, koliko Slovencev »o našteli v vseh omenjenih krajih? Cehh 60, vse druge so prebarval* za Nemce! Omenjeni kraji spadajo pod sodnijski okraj Svinec; v ostalem šentvidskem okrajnem glavarstvu so jih po milosti našteli še 30-Torej samo v tem okraju so nam snedli dober pol tisoč Slovencev! potemtakem je umevno, da smo Slovenci nazadovali od 1. 1890 do 1900 za okroglo 10.000 duš. — Imenovanja pri posti. Poštni ofioijali so postali asistentje: Fr. Š e m r o v in Fr. Zupan v Ljubljani, lvanGabršček v Gorici, Rudolf Verblač v Radgoni in Fr. Berne v Celovcu. Poštni oficijal J. Legat v Banjaluki je postal višji poštni oficijal v Koflaohu na Sta jerskem. — Odbop ,,Slov- plan. društva" opozarja svoje člane na nedeljsko veselico šentpeterskih Ciril Metodovih podružnic na Hafnerjevem -rtu in jih pczivlje k mnogobrojni ud^icžbi- — Klub planinski Janez ima jutri, v soboto zvečer v gostilni g. A. Dežmana »Pri deteljici« v Flo-rijanskife ulicah štev. 24. svoj ustanovni shod § 3. društvenih pravil določa, da je Čisti dobiček tega kluba določen za Prešernov spomenik v Ljubljani. — Nagrobni spomenik pokojnemu Črnologtirju, c. kr. konservatorju in učitelju v Šmarjah, B»? odkrije dne 7. julija ob 9. uri dopoldne v Šmarja pod Ljubljano z mašo in nagrobnim govorom. Zaradi neugodne zveze vlakov bo že ob 11 uri skupno skromno kosilo, za katero se jo zglasiti pri g. naduči-teiju Simonu Punč^nu v Šmarju vsaj do 6. julija in bo stalo 55 kr. — Gasilno društvo v Bizoviku priredi dne 3 julija veliko ; vvno veselico na Fužinah pri Antonu Kalidku po domače »pn Šta jtrcu«. — Prve in najstarejše Ijublj. podružnice družbe sv. Cirila in Metoda občni zbor vrši se je v soboto, dne 28. junija v društvenih prostorih v »Narodnem i'omu« v Ljubljani. Ta podružnica bo prihodnje ieto praznovala 201etnico svojega obstanka. Po poročilu načel-stva se je vršii* volitev m so bili izvoljeni: za prvom stoik** g, dr. Fran Stcr, odvetnik, za t t»n.ka gimn. profesor g. Fran Novak, ca njegovega namestnik* gimn. pn f^sor g. Anton Bartei, za blagajnika k* i m n. prof. g. dr. Ivan Svetina, za njegovega namestnika odvetniški kandidat in kazenski ra^ovornis g. dr. Ivan Milan Hribar, za ^dposiaoc* k 18. glavni skupščini v Ž>*;cu: g. Anton Bartei in Fran S v e t i n a. Podružnici šteje sedaj 35 pokroviteljev, fei so vplačali vđ.r»k po iOO gld., tedaj 3500 gid. ali 7000 K. 33 ustanovnikov, ki so plačali 660 K, 150 letnikov, Li plačujejo na leto po 2 K in nekoliko podpornikov, ki plačajo na leto najmanj po 40 vin. Ta podružn ca je tedaj nele najstarejša, ampak tudi najmočnejša in si vsak šteje v čast h ti njen član. Podružnica sprejemala invoodoče po sklepu obSnega zbora tudi zunanje rodoljube kot člane, bodisi kot pokrovitelje, ustanovnike, let-mse ali podpornike, posebno taiste, ki bivajo v tujini ali v takih mestih, k j r*r ni dovoljeno ustanavljati posebnih podružnic. Želeti je, da bi se rojaki izven slovenske domovine pridno priglašali kot Člani prve najstarejše podrusnice prepotrebne družoe sv Cirila in Metoda. Telovadno društvo „Sokol" v Postojni priredi dne 10. juiiia t. L pešiztat v Hrašče, h kateremu bo vsi člani zavoljo vaj za II vsesokolski izlet nujno vabijo. — Orožniska postaja v Novem mestu se je radi mnogih i tvin, Ki so 8e z^dmi čas izvršile, pomncžii? *a ct, prišel je v soboto popoldne, a bilo je prepozno, ker je naborna komisija avoje delo že ob 12. uri dokončala. Ker se pa njegov prvi dopust iz listin natančno posneti ni dal, preloži se obravnava za toliko Časa, da pride pojasnilo od ameriškega konzula. — Napaden policaj. Kakor poročajo nemški listi, so sredo zvečer kmečki fantje zunaj mesta Celj % napadli znano surovega celjskega policaja ZinUuerju ter ga je eden fintov pošteno n*klestil s planko. Da je policaj fante izzival, kaže že to, da so se ga lotili šele na okoliških tleb, tako daleč jih je policaj zasledoval. Isti policaj se je že opetovano pokazal strastnega izzivača Slovencev pri raznih slavnostih, uo-Bebno pri vojaških naborih. Pred leti mu je pri podobnem spopadu neki fant a lomil nogo. — 72letni birmanec. V Ljubnem na G »renjem Štajerskem je bil pretečeno nedeljo med bir-manci tudi 72letni rudar Boštjan Iglauer. Istega je namreč leta 1832. našel neki kmet kot par mesecev starega otroka v svojem svinjskem hlevu. V šoli mu je kaplan dal ime Iglauer, a krstil ga ni. Pozneje so ga vtaknili v vojake ter je bil v bitki pri Solferinu nevarno ranjen. Ko je bil 50 let star je prejel »pre-potrebni zakrament sv. krstaa, sedaj kot 72letni veteran pa se je šele seznanil s sv. Duhom. — Samomor. 24letna Cecilija Vidmar iz Rifenberga je služiU v Trstu pri neki rodovini v ulici Cro ciera št. 10 Gospodinji je bil izginil bankovec za 500 frankoy. Gospodinja je dolžila S70jo deklo, da ji je bankovec ukradla. Ta dolžitev je Cecilijo Vidmar tako bolela, da se je zr jtrupila. — Zbirališče Slovencev na Dunaju je v kavarni »H&ber-stroh«. IX 2, Severingasse 19 — Mednarodno panoramo je obiskala ainoČi blg. soproga deželnega predsednika baronica Hein, rojena grofica Apr&ksin. Z velikim zanimanjem si je osrledala celo razstavljeno serijo ter se o njej zelo pohvalno izrazila. Panorama je odprta le Se danes in iutri. — V mestni klavnici je bilo cd 20 do 25 t. m. zaklanih 85 volov, 1 krava, 1 konj, 112 prašičev, 163 telet, 73 koštrunov in kozlov ter 6 kozličev. Zaklanih je bilo vpeljanih 4 teleta in 2 prašiča, poleg teh pa le 214 kilop;r. mesa. Brzoparnik ,,La Cham-pagne", francoske prefcmors&e družbe, (zastop potovalna pisarna Ei. Šmarda v Ljubljani), je odplul ii Mavra 18. junija in srečno dospel v Ne\v York 26. junija. Vozil je 7 dni 20 ur. V Boboto 9 julija odpiove brzoparnik »La Sovoie«. — Tatvini. Včeraj se je kopal potnik Viktor Gillich v Malem grabnu in pustil svojo obleko ležati na bregu kar je opazil alaboglasni 131etni deček Fran Briski in porabil priliko medi tem, ko je bil Giilich v vodi, da je šel poiskat obleko, iz katere mu je uk-'udel 5 K vredno denarnico in 1 K 60 vin denarja. Policija je uzmo viča aretovala in ker še ni 14 let star, v I&Btnem delokrogu kaznovala. — Predvčerajšnjim je neznan tat ukradel delavcu Gregorju Groiniku iz hleva v Kon)ušnih uhcah srebrno cilinder-uro, vredno 14 K in Častniško verižico, vredno 4 K. — Pobalinstvo. V noči od 29. na 30. p»\ m. ao neznani zlikovci s črnilom polili hišo na Sv Petra cesti štev. 30. — Delavsko gibanje. Včeraj seje z južnega kolodvora odpeljalo v Amenko 20 Slovencev, nazaj je pa prišlo 19 Hrvatov. — 35 kranjskih teaačev se je prip&ljalo domov iz šum iz Feldkirchna.3 — Izgubljen je bil na Kon presnem trgu bankovec za 10 K. — Fran Stoppocher, častniški sluga, je izgubil dne 29. pr. m. v tivolskem gozdu denarniao, v kateri je bilo 68 kron denaria. — Našel je L. Kozina na Mestnem trgu uro z verižico. — Nadel se je pes (pasme foksterier) h-»l« barve z rumenima lisama nad levim očesom in nad repom. Dobi se pri hišniku »Slovenske Matice«. — Hrvaške novice. Šola za odrasle analfabete. Učitelj na zagrebški pripravnici Franjo A n-deriić je izumil posobno metodo za poučevanje odraslih ▼ čitanju in p sanju Vojno poveljstvo mu je dovolilo, da je začel poučevati tudi vojake analfabete ondotne dt-ielne hrambe po svoji metodi, /je v par dneh bo se vsi vojaki priučili Čitanju in pisanju. — Veliki lupan zagrebški pl. Budisavljevič je prosil baje za upokojitev ter je prošnja tudi sprejeta. Na njegovo mesto pride osečki veliki iupan pl Chavrack. — Belovarski vel. iupan je postal upokoieni podžupan Toša Georgijević. — Slovenci v Ameriki. »SlavjansF* beseda« v N*w Yorku, ki združuje vse ameriške Slovane, je svečano sprejela ruskega kneza Uhtomskega, ureduika in laBtmka petrom rajskega dnevnika »Peterbur-skija Vjedomosti«. Knez je bil na potovanju na svetovno razstavo v St. Louis. O tem sprejemu piše »Glas Naroda« (urednik Fr. Sakser) med drugim: Knez Uchtomski je imel za vsakogar ne le iskrene ali prijazne besede, temveč občeval je z vsakim prav bratski, kakor je to le med Slovani mogoče. Dasiravno zastopnik najvišje ruske aristokracije, opazili smo v njem človeka liberalnih in demokratičnih nazorov, a kraj tega navdušenega slavjanskega narodnjaka, kateri je že danes prepričan, da bodo napočili dnovi, ko se bodemo Čutili Slavjani, pa bili kateregakoli roda, enim narodom, kar je tudi njegova (Uhtomskega) najiskrenejša želja. Po ofioijelnem sprejemu občevali smo v knezovem parlorju uprav obiteljski medsebojno in s knezom nad dve uri. Za vsa kega pojedmega zastopnika slavjan skin narodnosti imel je knez dovolj vprašanj in tako je imel tuli naš urednik priliko z njim skoraj pol ure govorit«. Njega Visokost, knez Uhtomski) se je v razgovoru z našim urednikom naravno pred vsem zanimal za Slovence, tako za ameriške, kakor i za one, kateri so še v stari domovini v »jarmu ptuj-čeve pete«. Vrlo drago je bilo kneiu, ko je pogovor z našim urednikom n^oe^ei ravno na »ruske kružeke« na Slovenskem, o katerih je on temeljito poučen in o katerih se je izrazil vrlo pohvalno, kot o »predstraži najzapadneje in najiztočneje slavjan sfce vzajemnosti.a — Slučajno ]e na-nesel tudi razgovor med knezom in našim urednikom na Poljake, o katerih je knez zatrdil da je baš njim takorekoč posvetil svoje življenje in da je uverjen, da bodo i oni (Poljaki) prejkoslej pristopili v »vsesl^vjansko kolca, dasiravno za sedaj še ne morejo preboleti svoje rane, delitve poljske kraljevine, katere pa nikakor nista provzroČili Rusija in 4vstrija. Knez Uotomskii se je v ostalem zelo zanimal za Jugoslovane, kateri imajo v biižnji bodočnosti najlepši politični razvoj. Koncem razgovora, podaril je našemu uredniku tudi svojo sliko v »spomenar«, katero objavimo v »Glasu Naroda« čim bode klifie getov. — Povozil je vlafc v Clevelandu Slovenca Andreja Buška. — Utonil je v Sberoni 24 letni Jos. R u p e r t, doma iz Iš^e vasi pri Ljubljani. • Najnovejše novice. Grozovit vihar s točo je razsajal 29. pr. m. po Moskvi in okolici. Podiral je dimnike is zvonike. V Moskvi je ubilo tri osebe, v okolici pa bajo 150 oseb. — Santos Dumont je napovedal b svojim zrakoplovom na krmilo prirediti na razstavi v St. Louisu tekmovalno letanje. Nedavno pa so našli njegov zrakoplov razrezan. Policijski komisar trdi, da je Dumont s-:rt razrezal zrakoplov, da bi se pri tekmovanju ne osmešil. — Bikoborbe vBudimpešti prepovedane. Onlasti so vendar prepovedale nadaljevanje bikoborb. Vedeti pa je treba, da je bila včeraj sploh po programu zadnja borba — Nova torpedovka se je potopila v baltiški ladjedel niči Torpedovka se je imenovala »Delfin« ter so jo ravno preizkušali. Pri tem s^ je razpočil zračni nabiralnik in torpedovka je izginila pod vodo Utonili bo trije Častniki in 23 mornarjev. — Trpinčenje vojakov. V Požunu je nadporočnik Barto!y 19. lovskega bataljona vkljub hudi vro čini in vkljub naročilu stotnikovemu, naj pusti vojake kmalu d'.;mov, za-povedal podčastniku, da je podil ne-k-g-) vojaka tako dolgo po vežbališČu, da se je vojak zgrudil ter mu je udrla kri skozi usta in nos. Za ta slučaj je izvedel poveljnik ondotnega voja, nadvojvoda Friderik, ter odredil strogo preiskavo. — Dame brez gospodov ne dobe nič. Povodom ženskega kongresa v Berolinu sta prišli dve dami v neki glavni restavrant, kjer so jima povedali, da dame brez moškega spremstva ničesar ne dobe. Dami se nista mogli prečuditi. da je Nemčija tako »napredna« in emancipirana. Ena omenjenih dam je bila lena nor veškega ministra Blebra, druga pa žena višjega švedskega Častnika Kem-peja. — Dinamitno patrono so našli pred policijskim komisarijatom v Korminu. — Nesreča v gimnaziji. V inaloruski gimnaziji v Tarnopolu se je zrušil zid ter ubil dva dijaka. * Mohamedani reformirajo avstrijsko justico. Da, tako je brez šale! Dočim si naši di-plomatje ubijajo glave, kako to reformirali in civilizirali turške podanike, opozorila sta dva mobamedan-*ka potepuha iz Soluna avstrijsko justično upravo na staroveški surovi < bičaj, ki bi bil moral že davno izginiti. V Olomucu so prijeli dva Mo hamedana, ki -ta sleparila ljudstvo. Obsojena sta bila vsak na 6 mesecev ječe. K-d',voljno sta sprejela kazen in jetniško obleko. Toda ko so jima hoteli obriti brke, sta se z vso odločnostjo uprla ter izjavila, da se da*ta rajši tepsti in tudi umoriti, kakor bi prenesla tako sramoto. Vsied neke staroveske navade v Avstriji vsakega jetnika obrijejo, ako mora sedeti nad tri meseoe v ječi. Kaznil nidna uprava se je končno vdala ter pustila Mohamedancema brke. Morda pa bo justična uprava sedaj vendar začela misliti, kako neumen in barbarski je ta ab:£aj. Ako ima jetnik po prestani kazni tudi dobro voljo se poboljšati ter začeti pošteno življenje v kraju, kjer ne vedo za njegovo preteklost, ga noče nihče sprejeti ter s prstom kažejo na obri tega. Na ta način uvidi, da je zanj kraj le v kaznilnici, kamor se ponavadi zopet vrne. * Pri pojedinah na Japonskem dobi vsak trost posebno — lakirano mizo s 4 — 12 majhnimi po sodicami z jedili. Čeden in ročen način, s katerim nosijo jedila na mizo, je ravno tako občudovanj* vreden, kakor japonssa varčnost v kubanju. Vsaka posodica je posebne lepote ta vrednosti. V mnogih kuhinjah se najdejo posebno stvari iz brona in želez>, ki so vredne več, kaker cela šara kake jokohamske prodaialae za posodo. Posebno železni in bronasti kotli so navadno starega in umetnega dela. * Izreki pesimista. Znani pisatelj Henry Becque |e zapisal mnego izrekov, ki se odlikujejo po velikem pesimizmu. Nekateri ceh aforizmov se glase: Za človeka je zelo pomirjevalno, ako živi vedno z istimi ljudmi skupaj; tako ve zanesljivo, da ga proktinjajo in zaničujejo«. — V pisateljevem življenju sta dve dobi; prva doba, ko se o njem go vori, druga ko am o sebi govori«. — »Polovica tetra, kar pijemo, je škodljivo, druga polovica je za nič«. — Ženske bi ne mogle živeti, ako bi ne mogle govoriti«. — »Kadarkoli odpremo vrata, pride sovraž nik v hiše«. — »Žena in mož hodita skupaj kakor veriga in krogla«. — »Velika premoženja so nastala iz ii>f*mije, mala p* iz umazanosiia. * Tragičen samomor« v Ondujaru (Andaluzija) je šel kotlar Fran-cisco Toledo na pokopališče, odvzdig-nil ploščo z grobnice svoje nedavno mu umrle žene, odprl pokrov krste ter nekaj časa ogledoval mrtvo ljubljenko. Nato se je vlegel zraven krste ter si pognal dve krogli iz revolverja v glavo. Tako ga je našel poleg mrtve žene ležati ustreljenega grobar, ki je prihitel na strel. * V neki šoli v New Torku. katero obiskujejo skoro spmi irski Otroci, vpraša učitelj nekega dne: »Kateri izmed vas ve, kdo je bil največji prijatelj in dobrotnik irske dežele?« Dolgo časa se ni nikdo Oglasil. Slednjič vstane eden dečkov v prvi klopi in boječe odgovori: »Imena ne vem, toda bil je mož, ki je našel Ameriška. Ćetudi odgovor ni bil popolnoma pravi, vendar bi bolj primerno ne mogel odgovoriti. * Logika hišnega gospodarja« Najemnife: »Stanovanje se mi dopsde — toda kuhinja mi je preterana! Bođete pač morali najem nino še nekoliko znižati!« — Hišni gospodar: »Kaj vam le pride na misel! Mislite, da bo kuhinja svetlejša, ako manj plačate?« Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 1 julija. Cesar se je danes odpeljal v Ischl, kjer ostane čez poletni čas. Dunaj 1. julija. Z ozirom na predlog dr. Mattuša, naj opuste Čehi obstrukcijo in ustanove desničarsko večino, prijavlja dr. Stransky v svojem listu zanimiva razkritja. Stransky pravi, da so Čehi vedno pripravljeni, pristopiti taki večini, ali ustanovitev je nemogočavsledodpora krone. To se je pokazalo, ko je padlo Thun-Kaizlovo ministrstvo. Tedaj je bil poklican k cesarju princ Alfred Liechtenstein. Ta je bil pripravljen, sestaviti novo vlado; nasvetoval je cesarju, naj se prekličejo Badenijeve jezikovna naredbe, obenem pa je tudi predlagal ustanovitev desničarske večine. Cesar je bil pač zadovoljen, da se prekličejo jezi kovne naredbe, bil je pa proti ustanovitvi večine Tako je prišlo do gospodstva nemške manjšine Danes je pa še manj upanja, da se ustanovi desničarska večina, ko se pripravlja Korber na pot v Galicijo in je lahko mogoče, da se Poljaki posebno tesno združijo z Nemci proti Slovanom Ce se Korberju to posreči, bo pač imel nedesničarsko večino ali vsled češke obstrukcije onemogel parlament. Carigrad 1. julija. Avstrijski stotnik pri turških orožnikih v Macedoniji, Schindler, je v Skoplju umrl. Rusko-japonska vojna. Berolin 1. julija. „Loc. Anz." javlja, da je Kuropatkin sklenil umakniti se naHajceng. Močno deževje ovira in zadržuje vse operacije. London 1. julija. Japonsko brodovje, ki je hitelo poiskat vladivostoško brodovje, katero je bombardiralo Gensan, se je vrnilo v svoj pristan, ker Rusov ni moglo najti. London 1. julija. Bitka pri Fenčujlinu se je, kakor se je sedaj izkazalo, končala z zmago Japoncev. Udeležila se je ta bitke pri Takušanu izkrcana tretja japonska armada pod po veljstvom generala Nodzu. Japonci so šele po tridnevnem boju zamogli zavzeti ta gorski prelaz. Japonci so začeli boj v nedeljo in so šele v torek dobili prelaz v oblast. Rusi so bili ta prelaz močno utrdili. Koliko so Rusi in koliko so Japonci izgubili, še ni dognano. Japonci poročajo, da so našli 90 mrtvih Rusov, sami pa da so i2gubili le 170 mož; vjeli so 6 oficirjev io 82 vojakov. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca juniia 1904 vložilo je v Mestno hranilnico ljubljan sko 889 strank 384.336 K 62 h, 766 strank pa dvignil"; 384.095 K 29 h. V II. čotrti^tju 1904 dovolilo »o |e 135 prosilcem posojil na zem?|išca v skupnerr znesku 636 220 K, 7 prošenj p* se j« odklonilo raiii nezadostnega pokritju. — Kmetsku posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani, reg. »hdruflr« z neomei zavezo. Bilanca z dnem 30 turni* 1904 Aktiva: Gotovina 66 928 K 39 h, na loien deuar 1 980 572 K 11 h posojila 4 042 385 K 86 h, prehodni zneeki 1475 K 20 h, inventar 4114 K 77 h, vrednostne listine 223 100 K. zadružni dom 185.761 K 79 h, zaoatal«-obresti 31. decembra 1903 80.777 K 38 h. Pasiva: DeVii 24 798 K. rezervni zaklad 98392 K 41 h, hranilne vloge 6376.983 K 73 h, pokojninski zaklad 9899 K 75 h. ii*ft4«*4a 1280 K poprej nlaoane obresti 31. de cembra 1903 14427 K 46 h. — Mestna hranilnica % Kamniku. V meseou iuuiju 1904, ie 177 strank vložilo 47 248 K 07 b, 108 strank vzdignilo 20 503 K 38 h, 12 strankam izplačalo se je posojil 13 900 K, stanje hranilnih vlojr I, 025 924 K 63 b, stanje hipotečnih posojil 765.516 K 58 h, denarni promet 107370 K 13 b. — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu juniju 1904 je 337 strank vložilo 86.144 K 32 b 282 strank dvignilo 74.685 K 28 h, 8 strankam se je izplačalo posojil II. 740 K, stanje hranilnih vlog 3,342 925 K 37 h, stanje posojil 1,964.153 K 76 h, denarni promet 352125 K 73 h. — Mestna hranilnica v Novem mestu« V mesecu juniju 1904 je 209 strank vložilo 132 877 K 01 h, 220 strank vzdignilo 104.567 K 57 h, torej več vložilo 28 309 K 44 h. 12strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 42 700 K, 152 menie se |e eskomptovalo za 48.735 K, stanje vlog 2,520.219 K 88 h, denarni promet 497.672 K 51 h. Vseh strank je bilo 869. ivafte vsekdar že> iod^uo tinkturo (tudi odvajalno) lekarnarja Pleeoli|tt v X^jut>ijami n*t X>n na* |s*T« i costi in zavračajte pona-redbe, ki obsegajo druMtl^iie zdravju škodljivd snovi. — Zunanja naročila po 1 povzetju. 1264 -7 Umrli so v Ljubljani: Dne 27. junija: Josip Šivic. posestnikov sin, 3 me8., Črna vas St. 14, Ecclampsie. — Ana Tavčar, krojačeva žena 59 let, Reber št. lb, Paraljsis cordis. — Ivana Se-liSkar, zasebnega uradnika hči, 2'/9 mes., Na milki St. 8, driska. Dne 28. junija: Cecilija Mihler, razna-Salčeva hči, 1 mes., Hrenove Uiice 6t. 7, črevesni katar. — Milan Velkavrh, zasebnega uradnika sin, 15 let, je utonil. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Oradni kurzi dunaj. borze 30. junija 1904. Naložbeni papirji. 4 2° o majeva renta . . £2% srebrna renta . . 4° L avstr. kronska renta LO „ zlata „ 4°/o ogrska kronska „ 1% „ zlata „ posojilo dežele Kranjske /o - tt,!/d0,0 posojilo mesta Spljet 4i;o/0 u „ Zader *V/t bos.-herc. Zel. pos. 1902 t* c češka dež. banka k. o. n it, 2-?- « °/0 zst. pisma gal. d. hip. b. 41 i° o peSt. kom. k. o. z 10% pr. .... 41 ,° c za8t. pisma Innerst. hr. „ ., ogrske cen. dež. hr. .... V/o z- Pis* °ST- hip. ban. 41/a°;0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... 4ViVo obl. čeSke ind. banke 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 prior. dol. žel. 0 „ juž. žel. kup. 1 4% 4V/» ti; o, 3° c „ juž. žel. kup. Vi Vi 411° n avst.pos.zažel.p. o. . Srečke od 1. 1854 . . . . n 1860»/8 , . . „ 1864 . tizske zero. kred. I. emisije „ „ n. „ ogr. hip. banke . . srbske a trs. 100 — turške . .... srečke Basilika Kreditne „ Inomoške „ . . . Krakovske „ . . Ljubljanske „ . . . Avst. rud. križa „ . . , Ogr. „ „ . . . Rudolfove Salcburške ,, ■ . . Dunajske kom. „ . . . Delnice. Južne železnice ... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avatr. kreditne banke . . Ogrske „ „ . . Živnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praške žel. indr. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trbovljskc prem. družbe , Avstr. orožne tovr. družbe ČeSke sladkorne družbe . . Valute. C. kr. cekin...... 20 franki ....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laski bankovci..... Rublji....... . Dolarji........ Deutkr Blagu 9925 9945 i*9 lo 9930 99*30 99-50 11785 11805 97 15 9735 11810 ! 118*30 | 100-— , 100-76 ! 10025 101-25 I ioo-~ 10V - 100-40 101*35 F9 60 100 — 99 60 99 90 10170 102*20 106 40 107-40 101'- 102.— I 100-50 100-75 100- ior— 100 - 101- 9975 100 — 99- 100 - 298 40 30040 U 0-50 101-50 186- 196- 18165 183 65 257- 261 — 160- 16220 296 — 306 - 290- 296 50 268 — 273 — 90 - 93 80 127 25 128 25 21- 22- 462 — 473- 73*- 82 — 78 — 8180 66- 70 — 53 60 55 60 29- 30 — 68- 70- 75 — 79 50 510-- 5.9 50 79 25 80 25 633- 634 - 1605- 1616- 639 76 640 75 747- — 748-— 24960 250 50 587'- 593 - 417— 418 — 2110- 2130 — 488- 490- m — 308 - 475 — 479 — 152 — 153- 1132 11*36 18 99 19-02 23-45 23.52 2398 117-32 117-6^ 95 05 95 25 253- 254 — 484 5 - Žitne cene v Budimpešti. Dne 1. julija 1904 Termin. PSenica za oktober ti 50 kg K 8-70 Rž it oktober 1904 . it 50 „ „ 654 Koruza ii julij 1904 , . it 50 „ „ 518 n avgust . . . u 50 „ 531 M i« maj .... it 50 „ „ 563 Oves u oktober . . . n 50 „ „ 6— Efektiv. nespremenjeno. Neteorologično poročilo. Vfiina n*d morjem £03*«. Sredajt sraoni tlak 789*0 tam. :=51 Čas | lopazo-•-a i vanja Stanje barometra v mm. &JJ ! Vetrovi U ! 30 9. zv. 1. 7. zj. n 2. POP. 733 4 734 0 7334 19 8 j brezvetr. j jasno 15 3 al j vzhod! jasno 26 4 jsr. vzhod jdel. oblač. Srodnia včeraj&nia temperatura: 19 6°, r.nrmale- 19*1° Mofcrina v 94 urah : 0 0 mm. C. kr. okrajni glavar Kremen-šek in njegova soproga Irena naznanjata potrtega srca prežalostno vest, da je njuni predragi sinček in edini otrok v nežni starosti treh mesecev po dolgi bolezni dne 30. junija 1901 na večno zaspal. 1852 Pogreb preljubega nama deteta bode v soboto, dne 2. julija 1904, ob :j. uri popoldne iz logaškega gradu na pokopališče pri sv. Janezu. Logatec, 30. junija 1904. (Mesto kakega posebnega naznanila. S 1. avgustom se odda v hiši št. 20 na Bregu: stanovanje s 4 sobami, kuhinjo in pripadki; = gostilniški prostori = v pritličju, pripravni tudi za kako drugo obrt. 1838 Odda se tudi takoj prodajalniški lokal. Pojasnila daje gdč. Lesjak, rav-notam, III. nadstropje. Muhe so zopet sitne! Onesnažijo stanovanja in jedila, prenašajo bolezni od bolnikov m mrličev, od izmetkov in mrhovine , trpinčijo Človeka in žival. Nastavite povsod amerikansko nastavo za lov muh Janglefoot". Eden list 10 vin. (za 2000 muh). Dobi se povsod. 5—147 Glavna zaloga za Kranjsko: Kdmund Kavčič = v Ljubljani. == Heduarudiie panorama. Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoplastična razstava I. vrste. V soboto, 2. julija 1904: Zadnja razstava in konec sezone. Movoi Veleinteresantno! No»og Severna Amerika. Filadelfija, Baltimore, Washington. Zahvala. Pri koncu sezone si ne moremo kaj, da ne bi izrekli slavnemu p. n. občinstvu Ljubljane in okolice kakor tudi slavni posadki svojo naj-prisrčnejšo zahvalo na mnogobroj-nem obiska in živahnem priznanju, ki se je naklanjalo nafiemu podjetju. Zlasti se Čutimo zavezane, zahvaliti se visokim oblastim na njih naklonjenosti in spoštovanim članom časnikarstva na njih podpori. Zopatna otvoritev sredi septembra. Vstopnice v abouementu ostanejo veljav M i iiaihilje za prihodnjo sezono. Z odličnim spoštovanjem 1834 ra.Trnaiteljst-^0. SJar. občinstva vljudno naznanjam, da bom otvoril v soboto, dne 2. julija 1904 v Vodmatu sst. T T novo gostilno z godbo in plesom. Začetek plesa ob pol 8. uri zvečer. Točil bodem dolenjska, štajerska in istrijanska vina ter vedno sveže puntigamsko pivo. Za dobra in okusna gorka in mrzla jedila se bode vedno skrbelo. Pri gostilni je lep, senčnat vrt in prostor za balincanje. Priporočam se častitemu občinstvu za prijazen obisk, zagotavljajoč točno in pošteno postrežbo. z odliCnim spoštovanjem 1811-3 jLnton Pečai*9 gostilničar. Godba in ples bo tudi v nedeljo, dne 3. julija 1904. Naznanilo. Nasproti razširjaj očim se vestem, da prodajam platno, namizno blago, pavolnato blago in švicarske vezenine zato tako ceno, ker nameravam svojo specialno trgovino z belim blagom opustiti in se vrniti v Gradec, prosim naj se vljudno vzame v znanje, da tega namena nimam, ampak da sem še celo svojo zalogo povečal z damskim perilom kot srajcami, hlačami, korzeti, nočnimi srajcami itd. nanovo pa uvedel moško perilo n. pr. srajce. Ovratnike in manšete. Skrbel bom, da bom dobro pošteno blago in preskrbno izdelano perilo prodajal po prav nizkih cenah, da si obranim naklonjeno mi zaupanje. y.a Institutsko perilo priporočilni posebne vrste. Z odličnim spoštovanjem Anton Šare v Ljubljani 1835-1 specialna trgovina z belim blagom Sv. Fetra cesta št. 8. Važno za potujoče« 3(ola-*)iastasm preizvrstno služi pri vsakršnih telesnih in duševnih naporih. ------ 0 lekarnah -in drogerijah. 1819 TvorniSarja: JCauser m Sobolka Stadlau....... Učenca I 14 let starega, z dovršeno ljudsko šolo se sprejme v trgovini z meš. blagom. Naslov pove uprav. „Slov. Naroda" 2 stanovanji eno z 2 sobama in eno s 3 sobami in pripadki se odda za avgust-termin na stranke brez otrok. Več se izve na Ambroževem tr^n »t. «4. 1832-1 Istotam se da vrtna trava v košnjo. Po vseh kulturnih državah registrirana za Na drubzio ne i prodajava srajce ovratnike in manšete M. Joss & Lbwensteiri c. in kr. dvorna dobavitelja t=i;f;T»ri Za bodoče šolsko leto se išče za učenca II. gimn. razreda boljša hrana pri kaki boljši rodovini. Ponudbe do G. julija pod „2" upravnistvu „Slov. Naroda". 1837 i SprejmcLeoo se pod jako ugodnimi pogoji solidni in spretni Hrti Ponudbe naj se pošiljajo po< Mzavarovalni potovalci" na uprav aištvo „Slov. Naroda ■*. 921 j Išee se spreten strojevodja proti mesečnemu plačilu 120 krou in prostemu stanovanju. Ponudbe naravnost na ,,Triaška izvozna pivovarna in sladnica v Senožečah". V nedeljo, 3. julija. vrtna Velika ica na vrtu bratov REININGHAUS v Šiški. = Svira društvena godba. = Začetek ob 4. uri popoldne. Vstop prost. Za dobro jed in pijačo je vestno poskrbljeno. Cene najnižje. ————-———^« K tej veselici vljudno vabi z vsem spoštovanjem Ana Iiorenz omož. Filipovič Kostilničarka. 1849—1 Denar zaslužiš 1839 1 brez težave! privedi mi resnega kandidata za zivljensko zavarovanje in dobiš Štiri krone od vsakih tisoS kron zavarovane glavnice. (Ponudbe na uprav, lista pod „1839'*.' Ces. Kr. avstrijske ^ državne železnice C. kr. ravnateljstvo dr?, železnice v Beljaku. veijaven od dne junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PrtOGA CEZ TRBLZ. Ob 12. uri 21 m ponoči mm viafe v Tibi2, Beljak, Celovec, Franzer^f.ste, Inomost, Monakuvo, Ljubno. Ce/. Se!z: Aussee, Solnograd, čez KMin-Reirlm^ v Steyr, v Lmc, na Dunaj via Amstetten. -5 uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak. Celovec, Franz« feste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reitling v Lin« dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare Pragu, Lipsk Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trfcifci Pontabel. L Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podi Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2 junija naprej. — Ob 3 ari 56 m popoldne O; vlaK v Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franzeusiesie, Monakovo, Ljubno, čez Sel. v Solnograd, Lond-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pari. čez Klein-Reitling v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare Heb, Frmni o ve vare Karlove vare, Prago (Ljubljana-Linc-Praga direktni vuz I. in n. razr.), Lipsku, na Duna čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž. iKSijak, Franzensleste. Inomi t Monako so iLjubljana-Monakovo direktni voz 1. in II. razreda). — PROGA V NOVO Mi IN V K0ĆEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo. T* \ Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne: istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni v Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeliah in praznikih. - Ob 7. ari 8 m čer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, \Monakovo-Ljubijanu rektni vez I. in II. razr.« Inomost. Franzensleste, Solnograd, Line, Steyr, Aussee, Lju Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ub li. jr I dopoldne osobni viak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine vare. Prago vPraga-Linc Ljubljana direktni voz I in U. razr.), Plzen, Budejevice, Soinogru. Line, SteyT, Pariz, Genevo. Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, L; Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4-uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja. L i Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzenstesta, Pontabla. - Ob S 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Oh 8. uri 44 m zvečer osobn: vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensleste, Karluvib i Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Čez Selzthal z 1-^' mosta in Solnograda. — Ob 10. uri 40 m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2. iu 18. septembra ob nedeljah in praznikih. -- PROGA IZ NOVEG A.MESTA IN KOČI Osobni vlaki: Ob 8. nn 44 m zjutraj iz Novega mesta in Koč-vja, ob 2. uri 32 m V* poldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako Ob 9. uri 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra ob ne deljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer - Ob 10 uri ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNI M MeSani vlaki: Ob b*. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri f>9 m dopoludne, ob 6. uri 1J m m 9. uri 56 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Cas prihoda in odhoda je om po srednjeevrcpej8kem času ki je za 2 min. pred krajevnim časom v trublja Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in Bmrt z zmanjsujočimi se vplačili. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. ttzsl j€3itlxx a za varovalna "fc> a, n. le ai tt Pragfi, Rez. fondi: 29,217.694-46 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 78,324.623*17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z iNe*rkozi mIo«ititNlio-narodno upravo. 3-74 Vtt poJMnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, Čegar pisarne so v lastnej banontj hiši Zavaruje poslopja in premičnine | požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder poslu it* Dovoljuje iz čistega dobička izdate^ podpore v narodne in občnokoriatne namene. tfl Izdajatelj in odgovorni urednik Dr. Ivan Tavlar. Lastnina in tisk „Narodu« tiHkarne