PROSVETN
Ljubljana, 8. aprila 1955
ŠTEVILKA 7
Urejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo In oprava Nazorjeva 3/L Telefon številka 21-397. — Letna naročnina din 800, Štev. ček. računa 601-»T«-140. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca«
1 DELAVEC
GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNI H DELAVCEV
Dfiisi kongres
učiteljev in profeso-jei) na strokovnih šolah
Konec aprila tega leta se bo sešel drugi kongres učiteljev in profesorjev strokovnih šol Jugoslavije.
Prvi kongres je bil v Zagrebu 15. in 16. marca 1952 leta. Že tedaj se je to združenje lotilo zapletene problematike strokovnih šol. Prva skrb združenja je bila reševanje glavnih vprašanj iz življenja in dela strokovnih šol, izgradnja teh šol, delo dijaka in predavatelja. Važen pomen strokovne šole, ki se izraža v potrebah po strokovnih kadrih je narekoval Združenju vse večjo delavnost, zlasti še, ker so se ti kadri vzgajali na strokovnih šolah raznoyrstnih tipov in te šole niso imele dovolj izkušenj in opotre v svojem delu. Prvenstvene važnosti je bila borba za kakovost in položaj dijakov, izbira in izpopolnjevanje predavateljev, ki niso bili dovolj pripravljeni za delo v šoli. Vsemu temu je Združenje posvečalo najresnejšo pozornost.
S to zapleteno in težavno problematiko- se je Združenje predavateljev strokovnih šol borilo tri leta im pokazalo največji napor, da bi se naša strokovna šola pravilno usmerila in da bi se čim bolj približala življenju in potrebam našega družbenega reda. Združenje v tej borbi ni varčevalo s trudom in je priteg-r nilo poizoirnost najširših družbenih činiteljev na problematiko strokovne *ole ter opozarjalo na njeno važnost -v sistemu našega šolstva. Triletno delo Združenja je tako zvezano z obsežno dejavnostjo po vseh naših mestih. — v vseh odborih Združenja predavateljev strokovnih pol in vv^eh družbenih organih, kakor tudi v* našem tisku, kjer se je razpravljalo in govorilo skoraj o vseh vprašanjih življenja in dela naše strokovne šole. Pritegnili smo člane našega Združenja in se z njimi lotevali cgle vrste vprašanj s področja strokov:--- y -1 - *—	i;l-
Iz poročila posebne komistge
za moralno in družbeno vzgojo
nega šolstva.

analizirali, proučevali in neke meje tudi reševali.
Strokovna šola je postala tako splošna skrb skupnosti ' Kongres Združenja predavateljev strokovnih šol bo potekal v dneh, ko se zaključuje prvo desetletje pomembnih dogodkov in izprememb v življenju naše družbe od osvoboditve do danes. V zveži z manifestacijo razvoja naše družbe dobiva kongres še pomembnejšo vlogo in smo prepričani, da bo z vsem poletom reševal ’ vprašanja iz življenja in dela naše strokovne šdle.
Na kongresu bo prikazano deset let našega življenja in dela naše strokovne šole v obdobju, ko je naše gospodarstvo zahtevalo toliko strokovnih kadrov, pa tudi triletno delo Združenja.
Za kongres se priravlja tole gradivo:
1.	Referat o triletnem delu Združenja predavateljev na strokovnih šolah in. referat Glavnega odbora.
2.	Referat, ki se bo dataknil
naslednjih vprašanj:	položaj
in sistem šolanja mladine v strokovnih šolah kot smo jih dobili 1. 1954; nastale spre-niembe v nadaljnjem razvoju strokovne šole od osvoboditve do danes in današnje gledanje na te spremembe, značaj strokovne sode, nameravane reforme v strokovnih šolah, možnosti za dosego najvišje izobrazbe, metodologija pri proučevanju problematike strokovnih šol, subjektivni in objektivni čini tel ji v sedanjem in bodočem razvoju strokovnih šol.
3.	V koreferatn bo podano mnenje posebne komisije o šolanju odraslih.
4.	Sprejemanje predlogov za spremembo statuta in sklepov, ti bodo urejali nadaljnje delo naše organizacije.
Priprava za kongres ne bi smela ostati le skrb samih ‘-'lanov Upravnega odbora. K temu delu je treba pritegniti republiške odbore, mestna druženja in tudi člane kot Posameznike, da bi vsi skupaj Pokazali potreben napor za G m boljšo organizacijo in čim skrbnejšo preučitev gradiva, s-1 s® bo obravnavalo na kongresu.
. Posebno mesto v pripravah m sodelovanju pri kongresu Pripada našemu gospodarstvu, ki naj se vključi v celotno de-1o kongresa s predstavniki Podjetij, zbornic, gospodarskih organizacij in strokovnih dru-
_ Upravičeno pripisujemo na-51 strokovni šoli velik parnem
V decembru mesecu 1954 je bila pri SPK LRS imenovana Komisija, ki naj bi proučila vprašanje družbene in moralne vzgoje. Ta komisija je za 9. sejo sveta (15. marca 1955) pripravilo poročilo, iz katerega posnemamo :
Kjub temu, da predmetu nismo posvečali dovolj skrbi, da ne moremo govoriti o karšni-koli načrtni dejavnosti v tej smeri in da so nekateri gledali nanj kot na nekaj nepotrebne-• ga, je kritična analiza pouka pokazala,da je ta predmet koristen in kar je še bolj pomembno, o tem so prepričani ljudje, ki ga . poučujejo, kakor tudi starši učencev. Kolikor je teženj, da bi ta predmet ukinili, izražajo na eni strani odklanjanje naše družbene smeri, na drugi strani pa so le razumljiv protest proti vsem tistim, ki se zavzemajo za pouk tega predmeta, nudijo pa premalo pomoči, da bi pouk normalno stekel.
Člani komisije so svoja poročila sestavili na podlagi opazovanj pri hospitacijah. To zbirno poročilo temelji na ugotovitvah 14 članov komisije, ki so skupno obiskali 73 osnovnih šol (181 ur moralnega pouka) in 59 nižjih gimnazij (179 ur moralnega pouka). Člani so imeli tudi razgovore z učiteljskimi zbori, z otroki in deloma s starši. Sole, ki so jih člani komisije obiskali, so iz vseh okrajev Slovenije, torej iz vseh predelov. Vse to omogoča dokaj objektivno sliko.
Da bi lahko prišli do skupnih rezultatov, so vsi člani komisije dobili enotna vprašanja, na katera so iskali odgovorov. Po svoji preudarnosti So potem formulirali svoje predloge in svoje sklepe.
V zbirnem poročilu ne bi kazalo odgovarjati na vsako vprašanje posebej. Zato bomo v tem poročilu skušali zajeti vso obravnavano problematiko le v šestih točkah.
Odnos do predmeta moralni pouk
Na splošno lahko ponovimo ugotovitev, da je javnost predmet sprejela in da o njegovi potrebi skoraj ni dvomov. Prav pa je, če še posebej odgovorimo, kakšen odnos imajb do tega predmeta učitelji, kakšen je odnos učencev in kakšen staršev.
Učitelji:	Predvsem so med
učiteljstvom še zelo nejasni pojmi o moralnem pouku in moralni vzgoji. Saj jih že sam naziv »pouk« družbene in moralne vzgoje« nujno zavaja. Nedvomno je .možnost neposrednega oblikovanja, vzgajanja pri tem predmetu večja kot pri drugih predmetih. Toda to nam ne sme zamegliti dejstva, da je ta predmet tudi pouk. Moralno vzgajamo učenca pri vseh predmetih in povsod, posredujemo pa pojmovanje moralnih vrenot pri tem predmetu, kjer seveda, tudi vzgajamo. Razmejitev obeh pojmov bo treba pojasniti.
Prav zaradi te nejasnosti so marsikje spremenili ure moralnega pouka v razrednikove ure, kjer poleg navadnih razredni-ških poslov obravnavajo še konkretne primere vedenja učencev in pa najbližje aktualne dogodke. V teh primerih seveda ne posredujemo moralnih kompleksov.
Na vprašanje, ali ta pouk učitelji radi poučujejo, dobimo seveda malo pozitivnih odgovorov. V manjšini so tisti, ki so »srečni«, ker poučujejo ta predmet, in v večini tisti, ki žele, da bi to opravljal kdo drugi.
Odgovori pa nikakor niso negativni, če gre za vprašnje, ali je ta predmet potreben in ali sadijo, da bi bila umestna njegova ukinitev. Velika večina učiteljev je prepričana o potrebnosti ali celo o nujnosti predmeta. Močno se je že umaknilo v začetku splošno razširjeno mnenje, da predmet ni potreben, češ da moralno vzgajamo že pri vseh predmetih. Veči del izjavljajo, da bi pri drugih predmetih ne mogli obseči in posredovati tega, kar posredujejo v teh urah. Ukinitev predmeta bi se veliki večini učiteljev zdela škodljiva in neumestna. Odnos učiteljstva do tega predmeta je torej v jedru pozitiven.
Seveda pa težave, ki spremljajo začetek moralnega pouka, zmanjšujejo pomen in uspeh predmeta.
Različna so še mnenja glede tega, kdo naj predmet poučuje in kakšno mesto naj ima v šoli.
Izraženo mnenje, naj bi se ta predmet spremenil v razrednikove ure s predpisano etično vsebino, zavrača velik del samega učiteljstva s pravilnim občutkom, da bi to pomenilo še večji padec v kvaliteti, ki je že itak šibka. Od 14 članov komisije je brez prigovora sprejel ta predlog le en član.
Ob vprašanju, kdo naj predmet poučuje, so se oblikovala
v socialistični izgradnji naše skupnosti in na njeni nadaljnji poti. Njene naloge so velike in odgovorne. Združenje bo še naprej dajalo pobudo in pritegovalo vse sile. ki jim je pri srcu napredek strokovnih šol in upamo, da bomo s tem kongresom še več prispevali k sodobni in dobri strokovni šoli, ki bo služila naši družbi pri nadaljnji izgradnji in pro-cvitu.
Miladin Mijovič
tri mnenja: a) predmet naj hi posredoval učitelj »strokovnjak«, ki pozna etiko in ki ima za to tudi strokovno, ne le vzgojno veselje; b) poučuje naj ga razrednik, in c) poučuje naj ga strokovnjak ob prisostvovanju razrednika. Razgovori pa so se končno skoraj vselej zaključili takole: razrednik, ki nimr veselja za ta predmet, ki mu posredovanje teh problemov ne leži, naj moralnega pouka ne poučuje; izrazit »strokovnjak« bi prišel v poštev šele v višjih razredih; vsak pa, ki ta predmet poučuje, mora poznati etične principe in sodobno pojmovanje etike; poučujejo naj moralno najboljši vzgojitelji.
Velika večina je tudi za stal-
ne ure tega predmeta, čeprav težijo posamezniki po »premak-Ijivosti« teh ur. Izkazalo se je namreč, da se premakljivost večkrat izrablja za to, da odlo-že te ure na proste dni, »ker je drugih predmetov škoda«. Zopet drugje, toda to v izraziti manjšini, želijo s temi spremembami vzeti uri »vtis« moraliziranja, ki se teh ur ponekod drži. Ponekod poučujejo moralni pouk prav zaradi zadnjega pomisleka celo tako, da otroci niti ne vedo, da je to moralni pouk, ker ga navežejo neposredno na pravkar predelano snov. Vendar so take ure bolj izjema kot pravilo.
So tudi (redki) primeri, da razrednik teži po »premakljivi« uri zato, da bi ob določenem aktualnem primeru ali doživetju takoj lahko reagiral pri moralnem po,uku. Res je, da se mora vsak tak primer v razredu takoj obravnavati. Toda v tem primeril gre za poučitev, ne za pouk. Moralni pouk pa bi moral ta doživetja tudi širše osvetliti in je zato prav, če je med doživetjem in obravnavanjem neka časovna distanca. To omogoča objektivnost in umerjenost.
Vedno znova pa je treba poudariti, da so težave pri predmetu velike. Čimbolj čutijo učitelji potrebnost tega pouka, tembolj se zavedajo svoje odgovornosti in tembolj spoznavajo pomanjkljivosti svojega znanja.
Učenci. Za malokateri predmet so se otroci izrekli v taki večini kot prav za moralni pouk. Prav gotovo vpliva na to tudi dejstvo, da se predmet ne re-duje. Ni pa to bistveno za pozitivni odnos do predmeta in bi bili krivični do mladih ljudi, če bi ne upoštevali globljih vzrokov.
Mapovedcma sta kongresa Združenja učitejev in Združenja profesorjev in predmetnih učiteljev Jugoslavije
i.
Po pooblastilu skupne seje plenuma centralnih odborov Združenja učiteljev in Združenja profesorjev in predmetnih učiteljev Jugoslavije z dne 18. februarja 1955 sklicujeta sekretariata centralnih odborov Združenja učiteljev in Združenja profesorjev in predmetnih učiteljev Jugoslavije kongresa:
Zduženje učiteljev Jugoslavije bo imelo kongres 13., 14. in 15. maja 1955 v Opatiji.
Kongresu bo predložen naslednji dnevni red:
1.	Poročilo o delu od ustanovnega kongresa dalje.
2.	Poročilo o finančnem poslovanju.
3.	Poročilo nadzornega odbora.
4.	Nekateri problemi obveznega osemletnega šolanja (referat).
5.	Predlog za razrešnico centralnemu in nadzornemu odboru.
6.	Spremembe in dopolnitve statuta.
7.	Resolucije.
8.	Izvolitev centralnega in nadzornega odbora.
Kongres bo pričel z delom 13. maja ob 9. uri.
II.
Združenje profesorjev in predmetnih učiteljev srednjih šol Jugoslavije bo imelo kongres 13., 14. in 15. maja 1955 v Opatiji.
Kongresu bo predložen naslednji dnevni red:
1.	Poročilo o delu od ustanovnega kongresa dalje.
2.	Poročilo o finančnem poslovanju.
3.	Poročilo nadzornega odbora.
4.	Nekateri problemi v zvezi s šolsko reformo.
5.	Predlog za razrešnico centralnemu in nadzornemu odbou.
6.	Spremembe in dopolnila statuta.
7.	Sprejem resolucije.
8.	Izvolitev centralnega in nadzornega odbora.
Kongres bo pričel z delom 13. maja ob 9. uri.
III.
Obvestilo delegatom:
Od Beograda do Opatije bo za delegate organiziran poseben vlak z odhodom iz Beograda 12. maja okoli 8.30 ure zjutraj in s postanki zaradi sprejema delegatov v Stari Pazov!, Rumi, Sremski Mitrorvici, Vinkovcih, Slavonskem Brodu, Vrhpolju, Novski, Zagrebu. Zidanem mostu, Ljubljani, Postojni in Pivki.
Vsak delegat naj kupi vozni listek III. razreda od mesta bivanja do riajbližje od gori navedenih postaj, od tam do Opatije bo karte oskrbel »Putnik« in jih pravočasno dostavi! delegatom.
VSAK DELEGAT MORA VZETI S SEBOJ OSEBNO IZKAZNICO IN SINDIKALNO LEGITIMACIJO IN POLNOMOČJE, OVEROVLJENO OD ORGANIZACIJE, KI GA JE IZVOLILA.
Za delegate bo pripravljeno v Opatiji: večerja 12. maja, celodnevna oskrba' pa 13., 14. in 15. maja.
Delegati, izbrani v osnovnih organizacijah, ki so s strani republiških odborov določene, da volijo delegate za kongres, naj do 20. aprila t. 1. dostavijo centralnemu in republiškemu odboru svoje osnovne podatke. Formularje za podatke bodo dobili delegati preko republiških odborov.
Kjer koli je mogoče zbrati skupine 5 članov, naj tl izkoristijo sindikalni popust do postaje, kjer se priključijo na posebni vlak, ta popust naj izkoristijo tudi na povratku.
Potni stroški III. razreda od odhodne postaje do priključne postaje na posebni vlak in dnevnice (računajoč najkrajšo zvezo od kraja bivanja do priključne postaje in na povratku pričenši od Ljubljane do kraja bivanja) v višini 760 din bodo izplačane delegatom v Opatiji.
Anketa mariborskega okraja med dijaki nižjih gimnazij ni sicer povsem zanesljiva in zadostna za osvetlitev odnosa učencev do moralnega pouka, vendar pa nudi 'dokaj zgovoren material, mimo katerega ni mogoče.
Anketiranih je bilo 854 otrok iz vseh štirih razredov gimnazije. Odgovarjali so na vprašanje: Zakaj imam rad moralni pouk, oziroma zakaj ga nimam rad? Pisali so sami brez navodil in brez podpisa.
Od 854 učencev je le 21 učencev izjavilo, da ne mara moralnega pouka. Od teh jih je 12 iz istega razreda. Moralni pouk odklanjajo zato, ker se pri njih v teh urah ponavlja zgodovina in zemljepis; žele si tak moralni pouk, kot so ga imeli prejšnje leto. Torej ne gre za odklanjanje moralnega pouka.
27 dijakov delno odklanja ta pouk. Tu gre predvsem za primere, ko pride učenec v teh urah na zatožno klop, ko sledijo kazni in ko se ure vežejo z izrazito razredniškimi posli. Nekaterim je ura tudi dolgočasna. Zopet umesten odpor proti načinu, ne pa proti predmetu samemu.
Ostali imajo ta predmet radi. Proti pričakovanju pa je malo tistih, ki ga imajo radi zato,
1 ker se ne sprašuje. Velikokrat pa se ponavljajo odgovori: Radi ga imamo, ker lahko vprašamo, kar nas zanima. Cas hitro mine. Zvemo za pravice in dolžnosti dijakov. Lahko se pritožimo, če se nam zgodi krivica. Učimo se, kakšni moramo biti. Ta ura je posvečena nam — mladini. Slišimo to, kar pri drugih urah ne zvemo. Težko čakamo te ure. Zdi se mi, da bomo sedaj bolj ubogljivi. Starši nam povedo premalo itd.
Ne glede na to anketo, ki je izraz le enega okraja, pa poročajo vsi 'člani komisije isto: učencem je predmet v veliki večini ljub, kjer ne, so krivi posredovalci. Včasih se učenci celo upro, če se n. pr. ura izrabi v druge svrhe in ne dovolijo, da bi odpadla. Učenci čutijo, da je to »njihov« predmet.
Ta občutek je bil zelo močan tudi v višji gimnaziji, zato se tudi mladina ne strinja z ukinitvijo tega predmeta, ki je bila izvedena lansko šolsko leto.
Starši. Vsi člani komisije so iz razgovorov povzeli, da so starši odločno za predmet. Na mnogih okrajih so starše na roditeljskih sestankih seznanili z namenom in učnim programom
moralnega pouka. Ponekod starši prihajajo na šole z željami, kaj naj bi obravnavali pri pouku.. Ponekod želijo več ur za ta predmet. Le v krajih, kjer so župniki »mojstri« v posredovanju moralnih vrednot, in kjer je religioznost velika, je čutiti s strani staršev odpor. Starši povsod zatrjujejo, da se njihovim otrokom »pozna« moralni
pouk, da so boljši. Zanimivo je, da starši pouk spremljajo in da jim otroci o tem mnogo več povedo, kot o drugih predmetih. V Velenju so starše celo anketirali in rezultat je bil: zahtevali so po dve tedenski uri moralnega pouka.
Čuti se torej vse bolj potreba po moralnem pouku.
Učni program, učna sredstva, metoda
Učni program za ta predmet je bil izdelan brez prejšnje prakse in brez izkustev. Učni' programi tujih dežel (n. pr. Francije) so nam mogli služiti le kot neka orientacija — po obsegu). Glede na vsebino in glede na postopno posredovanje moralnih vrednot je bil pri sestavi programa glavna opora splošni učni načrt. Snov, predpisana za posamezne predmete v posameznih razredih, je nakazovala pojme in vrednote, ki jih je treba ha določeni stopnji poznati, da bi bila predpisana tema razumljiva. Seveda pa smo pričakovali, da se bodo že prvo leto praktičnega moralnega pouka pokazale pomanjkljivosti učnega načrta, zato so bili učitelji pozvani, da pošljejo dopolnitvene in spremenjevalne predloge. Ker pa smo neko načrtno delo glede moralnega pouka kmalu opustiti, je ostal učni načrt do danes nespremenjen in v marsičem neuporaben.
Ce zberemo ugotovitve članov komisije, lahko ugotovimo, da služi učni hačrt večidel le za orientacijo. So okraji, kjer se ga osnovna šola bolj oklepa kot gimnazija in narobe. Toda šolam je učni načrt potreben.
Poudariti moramo, da bistveni vzrok za večje ali manjše naslanjanje na učni načrt ne izvira iz bolj ali manj kritičnega odnosa do načrta, kot tudi ne iz dejstva, da je učni načrt pomanjkljiv. Glavni vzrok je vsekakor različno pojmovanje moralnega pouka (pouk-vzgoja), kar smo že prej poudarili. Na terenu se že od vsega začetka močno izražata dve težnji: 1. moralna vzgoja naj sloni na priložostnih primerih, 2. moralna vzgoja naj med letom posreduje nekakšen celoten zbir moralnih vrednot, ki jih je na določeni stopnji možno in potrebno posredovati. Medtem ko je posredovanje in izbor moralnih vrednot v prvem primeru odvisen od dogodkov, ki slučajno nastopijo, izraža drugo načelo voljo in željo po urejenosti pri posredovanju moralnih vrednot,
zahteva torej določeni sistema^ tični postopek, ki pa seveda ne izključuje vpletanja aktualnih dogodkov in priložnostne obravnave primerov z moralno problematiko. Da je težnja po priložnostnem pouku skoraj tako močna kot druga, je kriv učni načrt le toliko, kolikor ni btl vsaj za začetek bolj podroben in bolj pojasnjen.
Na splošno lahko trdimo, da je osnovna šola učni načrt bolj osvojila kot gimnazija in da je pouk tu bolj sistematičen. Povsod pa se priložnostne teme bolj ali manj smiselno vključujejo v učni program.
Čeprav so priložnostne teme ponekod lepo obdelane, je vendarle to način, ki v celoti ne more dati zaželenih uspehov. Mnenje, zaradi katerega se oprijemajo priložnostnega obravnavanja moralnih vrednot, mnenje namreč, da je to lažje, ker ne zahteva priprav, je za kvaliteten pouk zgrešeno, ker prav ta neurejenost zahteva večje odgovornosti in močnejših osvetlitev kot postopno poglabljanje in osvetljevanje moralnih vrednot od preprostih k sestavljenim. Priložnostni pouk ne terja pripravljanja samo, če hi odgovornosti za uspeh pouka in za nje-vovo kvaliteto. Zdi se pa lažji, ker narekuje vsebino konkretni dogodek, ki pa zavaja ob površnosti v demoralizšranje.
Večina učiteljstva je za to, da naj bo moralni pouk predmet, čeprav mnoge moti, da bi tako imenovali pouk, ki se ne reduje. Ce pa naj bo predmet, mora imeti svoj določeni učni smoter in svojo določeno vsebino, ki se je ne da zajeti samo priložnostno.
Daši ni glavni vzrok za beg od učnega načrta v njem samem, pa je zanj vendarle treba ugotoviti, da ne ustreza niti učenčevi starostni stopnji. Za učni načrt osnovne šole v glavnem velja, da ni pretežak, vendar pa ga je treba izpopolniti in spremeniti že zaradi spreme-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Šolski obisk na osnovnih šolah
Kljub temu, da še nismo docela zadovoljni z učnimi uspehi, ki jih dosegajo učenci na naših osnovnih šolah, smo spričo dejstva, da je šolsko omrežje zajelo vse šoloobvezne otroke ter da se je zboljšal šolski obisk, prepričani, da so podani pogoji tudi za zboljšanje šolskega dela in uspehov.
Šolski obisk se je po osvoboditvi zboljševal iz leta v leto, presegel je raven in stopnjo predvojnega obiska.
Ce je bil v letih 1936—1940 povprečno 89% šolski obisk, se je takoj po osvoboditvi dvignil na 90°/i>, dokler ni dosegel v prvem polletju 1954/55 93.4°/». Sicer razlika v odstotkih, v primerjavi s šolskim obiskom pred vojno, na prvi pogled ni tako visoka, znaša 4.4°/», moramo pa upoštevati, da so učenci do leta 1941 obiskovali 7. in 8. razred zgolj v zimskem času, torej le' 5 mesecev, med tem ko obiskujejo učenci danes pouk tudi v teh razredih nepretrgoma vse šolsko leto. Kako je porasel šolski obisk, nam bolj nazorno povedo primeri iz posameznih okrajev. Tako je n. pr. na večini šol v celjskem in ptujskem okraju šolski obisk kar za 20IV« višji kot v času' med obema vojnama.
Kako si tolmačimo tako ugoden šolski obisk? Vsekakor je le-ta rezultat visoke zavesti naših ljudi, ki pravilno vrednotijo pomen in vrednost šole. V določeni meri je vplivalo na zboljšanje šolskega obiska ustvarjanje večjih gospodarskih centrov, ki so posledica industrializacije naše zemlje, a prav tako tudi zboljšanje organizacijske struktura in šolskega omrežja.
Šolski obisk v posameznih okrajih v letošnjem letu niha med 89°/» do 96%. V okrajih Radovljica, M. Sobota in Kranj so dosegli 96%, torej boljši šolski obisk kot v mestih Mariboru in Ljubljani, kjer je 95% ozir. 94.5°/». Vsekakor je nižji šolski obisk v teh dveh največjih slovenskih mestih posledica otroških nalezljivih bolezni. Te epidemije povzročajo zvečine slabe higienske razmere, saj imajo malone na vseh osnovnih šolah dopoldanski in popoldanski pouk.
V	ostalih krajih, kjer dosegli manj kot 95% šolski obisk, ne moremo iskati razlogov izostankov zgolj v boleznih, marveč bolj v slabih terenskih in vremenskih razmerah (oddaljenost otrok do šole, slabe poti). To velja predvsem za novomeški in slovenjgraški okraj, kjer so dosegli 89% šolski obisk.
V	vsej republiki je približno 7% otrok, ki imajo nad 4 km do šole. V posameznih okrajih in to v Mariboru okolici, Šoštanju, Celju, Ptuju, Krškem ter Ljubljani okolici je celo 10—15% otrok, ki imajo več kot 4 km .do šole. In vendar je kljub temu šolski obisk v teh okrajih razmeroma dober, le v posameznih primerih (n. pr. v šoštanjskem okraju), je nizek obisk in to le na šolah v Belih vodah 60.5%, Šo-katu 69.4% in Rastkah 73.8%. Šolski obisk je v tesni povezanosti z učnimi uspehi. Prav zaradi izostajanja od pouka imamo v nekaterih okrajih v tem polletju mnogo neocenjenih učencev. Tako je n. pr. v krškem okraju kar 1.9% vseh otrok neocenjenih. Največ izostankov je v 7. in 8. razredu osnovne šole. Starši ali skrb-
niki zadržujejo otroke doma, kjer morajo opravljati celo težja kmečka dela.
Odlok o obveznem šolanju govori o kaznovanju staršev in skrbnikov, ki ne pošiljajo otrok redno v šolo. Vendar je bila učinkovitost tega odloka doslej slaba in to iz dveh razlogov:
1.	Postopek kaznovanja je zelo kompliciran. Kazen izreče sodnik za prekrške pri okrajnem ljudskem odboru na predlog šolskega odbora. Ker pa navadno ne pride takoj do obravnave prekrška, se ves postopek zavleče ter je izrečena kazen neučinkovita;
2.	večina kaznovanih staršev ali skrbnikov kaj rada plača kazen, saj jim otrok ta stroške vrne z delom, ki ga opravlja v času, ko bi moral sedeti v šoli.
Zaradi tega so umestni predlogi učiteljev, naj bi se navodila k odloku o obveznem šolanju spremenila tako, da bi kazen izrekala komisija za prekrške pri občinskem ljudskem odboru. Kazen bi bila v tem primeru izrečena takoj, brez odlašanja. Razen tega tudi načelo decentralicacije terja, da se te funkcije prenesejo neposredno na občinske organe. Vendar je kaznovanje staršev in skrbnikov, ki ne pošiljajo svojih otrok in varovancev v šolo le skrajno sredstvo, in kakor smo ugotovili, ne ravno najbolj učinkovito. Le šolski odbori bodo lahko uspešno rešili vprašanje šolskega obiska v krajih, kjer sedaj še ni zadovoljiv. 15. člen splošnega zakona o vodstvu šol jih posebej opozarja, da je skrb za dober šolski obisk tudi ena njihovih važnih nalog.
M. S.
*
Iz poročila posebne komisije
za moralno In družbeno vzgojo
(Nadaljevanje s 1. strani)
njenega splošnega učnega načrta ^uvedba domoznanstva), ta zahteva boljše vsklajenosti tudi s tem posebnim učnim načrtom, pa tudi izpopolnitve raznih vrzeli glede na celotne moralne komplekse. Z.a nižjo gimnazijo pa so potrebne temeljitejše korekture učnega načrta. Tudi tu je splošni uenl načrt spremenjen in terja vskladitev z učnim načrtom za moralni pouk; poleg tega pa teren, posebno za III. in IV. razred gimnazije ugotavlja, da je preabstrakten in da so pojmi pretežki. V tem smislu bo treba učni načrt popraviti. Vendar pa korektura učnega načrta v tej smeri zahteva tudi korekturo splošnega učnega načrta, kajti če je na določeni stopnji pojem patriotizem ali internacionalizem pre-težak in preabstrakten, potem ga ni mogoče uporabljati pri drugih predmetih. Ce pa zgodovina te pojme že uporablja, potem bi nujno moral tudi moralni pouk dati svojo osvetlitev, kar ne more biti neizvedljivo, kajti tudi drugi predmeti ne smejo uporabljati nepojasnjenih, nerazumljivih in pretežkih pojmovnih oblik. Res pa je, da sl predmetni učitelji ponavadi ne delajo preglavic za pojme Iz svoje stroke, in gredo brez razlage mimo njih — otrok pa sa jih uči na pamet, ne da bi jih razumel. Ob moralnem pouku, kjer je treba moralno vrednoto osvetliti in ji dati polno vsebino, si ne vedo pomagati. Prav to pa opozarja na površnost in verbalizem pri ostalih predmetih. Tako že danes, ko moralni ' pouk še povsod šepa, jfrav ta pouk opozarja na pomanjkljivosti drugje.
Metode- Razumljivo je, da ob negotovosti glede na predmet in na njegovo vsebino tudi metoda posredovanja ni izdelana. V osnovni šoli tega problema vsaj V občutni meri ni. Razredni
pouk v osnovni šoli ne omogoča le smotrnejšega povezovanja celotne moralne problematike, marveč že tudi nakazuje metodo, ki je na osnovni šoli skoraj povsod razgovorna in induktivna. Izredno površne, neenotne in neustrezne pa so po večini metode posredovanja na nižjih gimnazijah. Predmetni učitelji, ki večkrat niti za svojo stroko niso dovolj metodično podkovani, tudi za ta predmet ne najdejo ustreznih metod. Dejstvo je, da je na nižjih gimnazijah pri vseh predmetih prevelik poudarek na dociranju in razumljivo, da je ta način posebno v 3. in 4. razredih gimnazije tudi pri moralnem pouku močno v ospredju. Veliko premalo je razgovora. Prevladuje dedukcija. Jasno je, da tak način posredovanja ne prinese zadostne pojasnitve pojmov in je prav zaradi napačnih metod učencem snov težko dostopna in mnogokrat nerazumljiva. Je pa, kot rečeno, to izredno šibka stran posredovanja skoraj celotne snovi splošnega učnega načrta.
Najbolj pogosto vodi ta dedukcija in predavanje do nizanja in kopičenja moralnih problemov, ki jih stresajo kot ilustracijo med učence brez utrjevanja pojmov in brez nenehnega ■ razjasnjevanja. Taka ura bi se pogosto morala raztegniti na štiri ure, da bi otroci lahko vedeli in spoznali, za kaj gre.
Poleg razgovora z ene strani in predavanja z druge, poleg induktivne in deduktivne P°tl se učitelji močno poslužujejo branja — ponekod pišejo tudi naloge, ponekod, toda redko, se poslužujejo vprašanj z anonimnimi listki, uporabljajo film in problematiko v naprej pripravijo, ali pa jo po filmu iščejo, tudi ustno poročanje o dogodkih z etičnim konfliktom je pogosto.
Ker učitelji čutijo težave tudi po metodični plati, si želijo metodike moralnega pouka.
Pomoč pri poučevanju predmeta
Ob vpeljavi predmeta za splošno-izobraževalne šole smo učiteljstvu z vseh strani zagotavljali, da jim bo postopoma nudena vsa tnožna pomoč. Medtem ko smo učitelje pozivali, naj sproti sporočajo nedostatke v učnem načrtu, naj si zapisujejo učne pripomočke, po katerih segajo in naj pišejo o metodah poučevana in o uspehih, smo jim hkrati zatrjevali, da bomo o teh stvareh pisali, da bomo takoj začeli pripravljati in kmalu izdali metodiko pouka, da bomo strokovno literaturo zbrali in zbrali tudi primere iz literature, zgodovine itd., ki bi prišli za pouk v poštev. Poleg tega naj bi se vsako leto vršili tečaji, k' bi iz izkušenj na eni in iz teorije na dirugi strani osvetljevali moralno problematiko, pouk sam itd.
Prvo leto je v začetku kaza-Jo, da bomo obljube tudi izpolnili. Na okrajih so se vršile konference, diskusije so nakazovale probleme in težave, za predavatelje etike na višji sred-nlj šoli je bil kot najbolj nujen organiziran tečaj, na katerem so bili pojasnjeni osovni principi in pojmovanje etike. Gradivo je bilo objavljeno v posebni številki »Sodobne pedagogike«. Zbiranje gradiva za osnovno šolo in nižjo gimnazijo ter delo za metodiko moralnega
pouka pa je prenehklo spričo dezinteresiranosti, ki so jo povzročile težave ob predmetu in spričo nekako posplošenega mnenja, da bo predmet ukinjen, kar je bilo sklepati že zaradi ukinitve etike na višjih srednjih šolah.
Poiiekod so v letošnjem šolskem letu šole pričele z moralnim poukom šele mesec dni po začetku šole, ker so dotlej mislili, da predmeta ne bo.
Sole so v majhni meri nudile pomoč predavateljem moralnega pouka, ker so bhe v tej smeri same nemočne. Večjo strnjenost v delu in večjo medsebojno pomoč smo oparili na osnovnih šolah, kjer so skupno razpravljali o problemih tega pouka in skupno sestavljali podrobne uč-pe načrte. Tudi inšpektorji osnovnih šol $o v teh naporih in pri iskanju poti učiteljstvo podprli in mu pomagali. Na gimnazijah je te pomoči manjkalo, medsebojna pomoč je prišla do izraza tam, kjer so sestavljali podrobne učne načrte, kar pa je na gimnazijah redko. Ponekod so direktorji posvetili temu predmetu precejšnjo skrb In na gimnazijah, kjer je bilo vsaj nekaj pomoči in medsebojnih diskusij, so rezultati boljši. Medsebojnih hospitacij je bilo zelo mio-
Okraji, ki so v začetku precej podprli delo za predmet in sklicevali konference in diskusijske zbore, so v zadnjem času v tej smeri napravili manj. Vendar je nekaj okrajev v zadnjem času močno oživilo delo na tem področju. Tako je na primer Maribor s posebno komisijo in s pomočjo Pedagoškega društva ■ anketiral otroke, sklicak sestanke, kjer se je razpravljala problematika moralnega pouka. Okraj Maribor-okolica je formiral tudi študijske grupe , za ta predmet. V januarju tega
leta pa so na pedagoškem tečaju imeli tudi seminar o pouku moralne vzgoje. Drugi okraji so dajali pobude bolj z okrožnicami. Postojna-Trbovlje pa sta organizirala predavanja iz metodike moralnega pouka za vse učiteljstvo.
»Sodobna pedagogika« je sicer reševala nekaj problematike moralnega pouka, toda vse premalo in ne tako, da bi učitelji lahko iz potrebe segali po reviji.
Zadostne in načrtne pomoči vsekakor ni bilo.
Uspehi tega predmeta
Po vsem povedanem je seveda razumljivo, da predmet nima tistih uspehov, kot bi jih moral imeti. Sicer so vsi člani komisije videli tudi po nekaj lepih ur. Vendar je to zelo majhen odstotek. Medtem ko so ure zaradi vseh naštetih težav še nebogljene, pa vendar lahko na splošno trdimo, da so učitelji zelo prizadevni. - Najboljše delo je na šolah, kjer predstavlja moralni pouk nekak koncentracijski učni predmet, ki povezuje vse učivo. Tu in tam so tudi ure, ki vzgojno negativno vplivajo na učenca, posebno v primerih, ko je učenec središče in garjeva ovca moralne ure, ali ko se zaradi napak staršev na uri grobo seka v odnose med učencem in družino. Na take primere, ki jih sicer ni mnogo, je treba še posebej opozoriti učitelje, da bi napak ne ponavljali.
Vse premalo trkajo posredovalci moralnih vrednot na otrokovo inelektualno plat, premalo težijo za tem, da bi razvijali moralno presojo, premalo je teže na vsebini. Spoznavno-inte-lektu-alno gradivo je premajhno in zato se predmet kot pouk še ni uveljavil. Na drugi strani pa se zaradi nepravilnega ali vsaj nejasnega pojmovanja moralnih vrednot s strani učiteljstva prevečkrat izraža etični subjektivizem, ki seveda zavira pravilno dojemanja družbenih odnosov.
Med učiteljstvom pa je toliko prizadevnosti inf volje, da bi otroka uvedli v zdravo življenje, da nihče ne zanika in ne more zanikati določenih vplivov že pri tej situaciji.
Zaradi pomanjkanja intelektualnega gradiva in zaradi preslabe orientacije učiteljstva skušajo učitelji predvsem vplivati na otrokova čustva in manj na njegovo spoznavnost. To v osnovni šoli manj motj kot na gimnaziji. V osnovni šoli je potreba dati večji' poudarek na čustveno komponento otrokovega etičnega osveščanja, toda čim višje gremo, tem bolj izrazita je potreba po intelektualnem spoznanju (posebno v, III. in IV. šoli), ker postajajo učencem na tej stopnji moralna čustva vedno bolj refleks intelektualnih podatkov in spoznanj.
Učitelji in starši trdijo, da so otroci v svojem ravnanju postali boljši, kar se seveda zaenkrat odraža predvsem v zunanjih manifestacijah, kot sp disciplina, vljudnost itd. Vpliv na otrokovo zavest je težko opredeliti, toda ni dvoma, da tudi to vpliva na moralni pouk.
Posebno starši menijo, da skušajo otroci to, česar so se naučili, tudi realizirati. Veliko prime-
K oblikovanju šolskega sistema
šolski sistem mora biti v skladu s proizvodno strukturo
rov je, kjer se otroci trudijo, da bi domače odnose izboljšali in da hi tudi staršem dopovedali, kaj je dobro iri prav in kaj ne.
Prav vpliv tega pouka na učence je vzrok, da starši predmet zahtevajo, da si ga otroci žele in da ga tudi. učitelji žele ohranili na šolah.
Ocene situacijo
Vsi člani komisije po vrsti ugotavljajo nizek nivo tega pouka. Iz poročil skoraj vseh članov komisije veje optimizem In ugotovitev, da so uspehi ob sicer tako nizki strokovni in metodični stopnji ' vendarle tako občutni, da .smo dolžni napraviti vse, da ta pouk dvignemo na dostojno višino, da bo predmet ne samo enakopraven z ostalimi predmeti, marveč da bo v nekem smislu jedro celotnega učnega načrta.
Člani komisije se razen enega pridružujejo mnenju terena,' da bi bila ukinitev predmeta škodljiva, pomenila bi le strah pred delom in napori, na naših šolah pa bi nastala občutna vrzel, ki bi je ne mogli zamašiti z nobenim predmetom In tudi ne z raztednikovimi urami s predpisano etično vsefaino.
2e odnos učencev govori za to. Učenci na vseh stopnjah se zanimajo za etično problematiko, saj je prav član 'komisije, kd govori o zelo slabih urah, videl ure, kjer je zapazil zrele sodbe učencev in naravnost pretresljivo zavzetost za etično problematiko.
Trenutno stanje in stopnja moralnega poučevanja pa odločno terja vso pomoč v tej smeri, in sicer načrtno pomoč.
Po obveznem šolanju dospemo na kritično križišče: poklicno razhajanje mladine. V tem je treba iskati os sistema šolskega izobraževanja mladine.
Kam se usmerjajo, ozirom« kam je treba usmerjati obvezni šoli odraslo mladino?
Usmerjevalec je naša proizvodna struktura. Pretežni del mladine se vključuje neposredno v produkcijo in posredno še v nižje strokovne šole, nadalje še v srednje strokovne šole, znatno manjši del nadaljuje gimnazijsko in visokošolsko izobraževanje. To je kolikor toliko naravno in realno, v kolikor tega realnega ravnovesja ne ruši vse večji dotok mladine na gimnazije in fakultete.
Naša proizvodna struktura potrebuje poleg 'znanstvenega in visokokvalificiranega kadra predvsem srednjekvalifieiran strokovni kader na vseh področjih proizvajalne dejavnosti. Naravno in realno je tedaj, da je treba množice naše mladine usposabljati za napredno proizvodnjo, za delavce, ki bodo s solidno splošno izobrazi bo dobro obvladovali svojo stroko praktično in teoretično, ki bodo s kvalitetnim delom dvigali proizvodnjo.
Šolski sistem je tedaj treba vskladiit! s sedanjimi in perspektivnimi družbenimi potrebami in interesi, ki so tudi interesi posameznika.
Pomen In družbena vloga posameznih vrst šol
Naš šolski sistem utemeljuje in urejuje dve vrsti šolstva: splošnoizobraževalno in strokovno. Splošnoizobraževalno obsega: osemletno obvezno šolanje in štiriletno izbirno gimnazijo; strokovno pa srednje In nižje strokovne šole.
Prvenstveno je splošnolzoobra-ževalno obvezno šolstvo z osnovno šolo kot začetnico šolskega izobraževanja. Obvezna šola je docela ljudsko, množična s ciljem posredovanja osnov vzgoje in izobrazbe najširšim ljudskim množicam, zato se njena vloga uvršča med elementarne potrebe obstoja in razvoja naroda.
Za obvezno šolo stopa, ali bi vsaj moralo stopiti v ospredje strokovno šolstvo. Praksa pa kaže, da naše strokovno šolstvo ni deležno tiste pozornosti, ki mu po njegovem pomeni in družbeni funkciji gre. Odriva ga gimnazijsko (tradicionalno, klasično) šolanje. s katerega favoriziranjem smo hote alt nehote vse bolj usmerjali mladino v gimnazijsko teoretično namesto v strokovno praktično izobraževanje. Od tod nesorazmerno visoko število višjih gimnazij, zahteva po odpiranju nadaljnjih višjih gimnazij v raznih krajih republike, od tod zahteva po pripravljanju mladine le za gimnazijski študij, od tod vse več ljudi, ki so ravno toliko študirali, da so se odvadili manu-alnega dela, sposobni pa niso niti pisarniškega,, dočim nam dobrih manuelnjih delavcev povsod primanjkuje.
Kakor pa smo že prej ugotovili, potrebuje naša družbena in ekonomska stvarnost armade stro-
POZIV PROSVETNIM DELAVCEM!
Založba »Mladinske knjige« želi pritegniti k sodelovanju čim več Izkušenih šolnikov in ljubiteljev lepe knjige. Predvsem si želimo zastopnikov za razširjanje mladinskega tiska in ostalih izdaj naše založbe na šolah med učiteljstvom, v društvih in ustanovah vsakega večjega okrožja.
Vabimo Vas, da nam sporočite, če bi bili pripravljeni sodelovati pri delu naše založbe. Prosimo, navedite okrožje, v katerem bi prevzeli zastopstvo. O vseh ostalih podrobnostih glede Vašega dela in nagrajevanja vas bo obvestil naš zastopnik, ki bo obiskal vse tovariše, ki se bodo prijavili ali bi želeli kakih pojasnil.
Tovariši in tovarišice! Veselila nas bo, ako Va* bomo mogli uvrstiti med svoje sodelavce.
Založba »Mladinska knjiga«
Ljubljana, Tomšičeva ulica 2
kovno izobraženih delavcev, zaradi česar je nujno preusmerjanje mladine z gimnazijskega v strokovno šolanje. Namesto večanja števila gimnazij, bo zatorej treba smotrno izgrajevati omrežje različnih strokovnih šol. Nasprotno, odvečne gimnazije zlasti v večjih mestih (favoriziranje mest) bo treba spreminjati v strokovne šole.
Kakor hitro in če bomo prišli do tega spoznanja, nam rte bo težko lotiti se in tudi najbolj pravilno reformirati šolstva. Reforma pa mora zajeti celotno šolstvo, to je, mora biti kompleksna.
Temeljna načela obveznega Šolanja
NaS sistem obveznega Šolanja sloni na naftelih osemletne obveznosti, splošne izobraževali!osti in enotnosti.
Osemjetna šolska obveznost v Sloveniji ni nova. ampak tma nad polstoletno tradicijo in je dosegla v predvojni slovenski šoli nesporen razmah in tudii uspeh. V novih družbenih pogojih pa se je njen pomen zelo, zelo povečal. Socialistična družba ima,, naj večji interes na čim višji izobrazbi širokih ljudskih množic, Prav tako sta tudi načeli -splošne izobraževal n osti in enotnosti v obvezni šoli življenjski in napredni in zato sprejemljivi, oziroma nepogrešljivi.
Ta temeljna načela bo zatorej moral upoštevati vsak sistem, ako bo hotel biti progresiven.
Podoba je, da ni sporno osemletno obvezno šolanje, pač pa se mnenja razhajajo v pogledu smotra, enotnosti, izobrazbene vsebine, metode dela, organizacijske oblike šole in organizacije pouka.
Kje smo iztirili
Uvedba osemletne šolske obveznosti s spremembo nižje gimnazije v obvezno šolo je bil vsekakor progresiven ukrep'in smel korak na razvojni poti našega šolstva in dobronamernosti pa tudi določenih uspehov ne gre odrekati. Njegov smoter je bil približati ljudstvu tudi višji tip šole in mu tako nuditi višjo izobrazbo ter z enotnostjo izobrazbene vsebine zravnavati razliko med mestom in vasjo. Toda iztirili smo v organizaciji nove obvezne šole 'z vsemi nadaljnjimi posledicami, ki so maličile ves sistem. Namesto, da bi organizirali novo obvezno šolo kot organizacijsko in pedagoško celoto in ji dali sodobno vsebino, smo jo razdelili v dve strogo ločeni polovici.
S tem, da je ostala nižja gimnazija kot višja stopnja obvezne šole v sestavu gimnazije, oziroma se formirala kot samostojna šola in obdržala ime »gimnazija«, je nujno postala edinole pripravljal-
nica za višjo gimnazijo, osnovna šola pa zopet pripravljalnica za nižjo gimnazijo, (Značilna za resničnost te trditve je zahteva po petem razredu kot izrecno prehodno pripravljalnem razredu.)
S tem smo odločno krenili na pot gimnazijskega izobraževanja z zapostavljanjem strokovnega šolstva.
Iz nižje gimnazije smo hoteli ustvariti nov tip množične šole, nova pa je bila le množica povprečnih učencev, po večini otrok delavcev in pa je ostalr
n im učne prenatrpa, skrajno*. Črtom 1 j eni h	• :
pr ena. • novi šoli šolniki.
etov, vse drugo tarem z zgreše-smotrom, s : oetnikom, do n ton učnim na-, z od živ-n v
Silnicah. V ' taki mogli znajti ne manj so jo dojeli
starši in najmanj pr uč nci. Za neuspehe pa nismo 'iskali vzro-■ kov in krivde pri njih izviru, temveč smo nekritično okn 'ill
načela osemletnega obveznega lanja.
Iz tega se je rodila težnja vračanja k stari izbirni nižji gimnaziji, obuditvi meščanske k,-ustanavljanju osemletk itd., tore;, k prehodu k docela diferenciranemu šolstvu in izobraževanju mladine, češ, kaj pa je treba vsem in vsakomur pohajati gimnazijo.
Tako se je dvignil in širil odpor proti obvezni nižji gimnaziji v mesth. Pa tudi na podeželju so ljudje v gimnaziji videli le gimnazijo v klasičnem smislu in to po vsej pravici, kajti obremenili smo jo kakor ono v mestu z nalogo pripravljalnice za višjo gimnazijo, namesto da bi postala ta velika pridobitev našega podeželja v novem družbenem redu prava ljudska gimnazija, ki nima namena producirati le pisarjev in izogibalcev fizičnega dela, marveč izobraženega kmeta in delavca. Nič čudnega potlej, če se je med ljudmi vse pogosteje pojavljalo vprašanje:	čemu kmetu gimna-
zija?
Objektivno pa je treba zopet priznati, da se je razvijala podeželska gimnazija z zboljšanjem delovnih pogojev v nad vse pomembnega kulturnega čdnitelja našega podeželja.
fili je potrebno spremeniti sistem v temeljih?
Sistem osemletnega obveznega šolanja se ni preživel, pač pa ni dobil končnih oblik v procesu oblikovanja. Zaradi #tega ni potreba po spremembah v temeljih z vračanjem na staro direferenclrano izobraževanje, ali z uvajanjem nepreizkušenih kompliciranih novosti. Potrebno pa je sistem izgrajevati z doslednim vsklajevanjem z duhom, načeli in smotri obveznega šolanja tako da: obdržimo vse, kar je preizkušenega in dobrega, izpopolnimo, kar je pomanjkljivega in popravimo, kar je napačnega.	^
OMikovGiife sistema
Sistem obvezne osnovne šole
3. Sol« ima dive a) osnovna 3ola
Obvezna Sola naj ostane, oziroma naj postane poipolna osemletna osemrazrertaa enotna apliošno-izobraževaljna Soia. stremeti moramo za tem, <ia tip Sole Cim bolj poenostavimo. Idealno bo. ko bomo imeli ob popolnih osemletnih-šolah le še štiri razredno osnovno šolo. Zaenkrat pa imamo in bomo še de!j Časa imeli razne organizacijske tipe osnovnih šol in to: a) najvišji tip — popolne osem-razreidne osemletne šole: b naj nižji tip — osem ali manj-razrešne eno, dvo in trloddelCne šole;
C) vmesni tip — osem ali manj-razredme štiri do šestoddeiene *o-le;	i
i) štlriirazredne osnovne šole.
Organizacija popolno osemrazredne šole
1.	Nižja gimnazija se oddvoji od višje, oziroma ukine kot samostojna šola In spoji z osnovno šolo v organsko celoto in pedagoško enoto z enotnim pedagoškim in uipnavnim vodstvom.
2.	šola se imenuje »Osemletna
osnovna šola«.
stopnji:
- I. do XV. r._
zre d,
b) višja osnovna šola V. do vttt.
razred.
Osnovna zato, ker se v vseh razredih s postopnim uvajanjem novih predmetov polagajo osnove te ali one vede, znanosti, spret- • nostj in umetnosti, ker bodo ponekod le štirirazredme osnovne šole.
š tir ir azr c dna. zato, ker so štiriletne stopnje ipri nas ukoreninjene (nižja in višja osemletna šola, nižja in višja gimnazija, štiriletne strokovne šole itd . ■•); utemeljena j-e v starostni stopnji otrok — 7 do m let in 12 do M let (ostati pni obveznosti 5 sedmim letom) in -njihovo fizično In duševno zmogljivostjo; izobrazbena vsebina tvori določeno zaokroža, no celoto, -cmogoča postopen prehod od elementarnega skupnostnega (ikomipleksneiga preko po predmetih ločenega k predmetao-skupinsikgmiu poutou.
4.	Učiteljski zbor je celota * enotnim vodstvom im z enako odgovornostjo za zavod kot celoto (skupne konference itd.).
5.	Šola se organizira povsod, kjer so za to dani pogoji (dosedanje nižje gimnazije, osemletke
(Nadaljevanje na 3. strani)
i-avle flerbi	Nekaj pripomb
01) razpravi o obvezni osemletni šoli '
Namen šole, se pr*vi: vzgoja tn izobrazba po šoji, so določale vsakokratne življenjske razmere in potrebe, te so terjale sodobno izobrazbeno vsebino, zunanjo in notranjo organizacijo šolstva, metodo za opravljanje mu namenjenih nalog, tn to isto zahtevajo tudii današnje življenjske potrebe, današnje družbene razmere. Jz preteklih oblik, iz tradicij sicer smemo črpati, njih smemo posnemati, v kolikor so — s trudom in s prizadevanji zgrajene — pripravne, da morejo posl užiti tudi danes, napak pa bi bilo, če bi se jih konservativno oklepati; drugi čas je bil pred letom 191*, kamor Še sveže segajo* spomini našega takratnega dela, drug ča* je bil po letu 1618 in druge razmere za graditev življenjskih, pa vzgojnih in izobraževalnih osnov, kakor so danes; zato bi tudi prt šoli in njenemu delu grešil, kdor bi mal-kontentno hotel priznavati le — čeprav še tolikšna — prizadevanja in dobrine iz takratne dob«, ker bi s tem omalovaževal prizadevanje in trud, ki rasteta iz današnjih razmer, iz današnjih potreb-Govoril bi lahko sicer o vsem tem teoretično, to pa bi n« zaleglo kaj prida za potrebno in koristno rešitev vseh že nastalih in la nastajajočih problemov. Zase povem odkrito, da današnja šola, njene organizacija, metod njenega dela ne poznam tako globoko, da bi smel razpravljati o njih. Ce to vseeno storim, se opiram le na površno znanje, kar se tiče želj in predlogov za organizacijo, pa na poročilo dr. Ive Segulove in članka B. Stupanovega v 20, številki lanskega -»Prosvetnega delavca« tar pa članek D. Huma-kove v .Slovenskem poročevalcu. 25. I. J955.
Poročilo dr. Segulove o beograjski konferenci v novembru 1954, jne je povedlo v leta po 1918, ko •mo pripravljali nov zakon o
osnovnem šolstvu. Kakor takrat, se tudi danes rešuj* šolsko vprašanje v državnem merliu. Bojim se, da se vnovič pojavi težnja po nivelizačiji šolstva, ki je takrat z vso težo pritisnila na naše slovensko šolstvo, in po poročilih, ki so Jih na konferenci podali delegati iz drugih republik, je kaz-no, da sa tudi sedaj krene po isti poti. Ker pa Je »razvitost šolstva v državnem merilu toliko različna, da nobeno reformno delo ne bo moglo mimo nje« — kakor ugotavlja Seguiova — tudi sedaj ne bo dovolj ako se lotimo šolske .reforme le z veliko uvidevnostjo "in strpnostjo, marveč moramo — po mojem mnenju — prepustiti posameznim republiškim enotam, da si same urede svoje osnovne šole po lastnih Izkušnjah in potrebah, po lastnih razmerah In interesih, seveda pa z ozirom n« skupno državno družbeno in politično strukturo. Z drugimi besedami: da se postavijo temeljna načela v državnem merilu, orga-nizacijska izvedba teh načel pa se prepusti posameznim republiškim enotam. Se pravi: da se izda za vso državo širok in gibek okvirni zakon, po njegovih smernicah pa ai posamezne republike izdelalo svoj republiški zakon. Pri vsem tem mislim kajpada le na osnovno šolstvo.
Ob takem gledanju na stvar bi bila Komisjjj za reformo osnovnega šolstva za takoj naložena dvojna naloga; l. '»delovati pri temeljnih načelih za osnovno šolstvo v zveznem merilu, 2. delati na vsestranski organizaciji osnovnega šolstva, v okviru LR 31ovenije,
Po tej ugotovitvi še dve, tri na podlagi predlogov obeh slovenskih delegatov na omenjeni konferenci in predlogov tov. Hume-kov« v »Slovenskem poročevalcu«.
Prdloga tov. Stupana in tov. Šiliha sta kazno osebna, predlogi
Humekove so izraz diskusije — ali diskusije v Pedagoškem društvu mariborskem? — zato so tl predlogi precej divergentni. Dočim Šilih načelno poudarja .zahtevo po enotnosti šolske obveznosti in je to načelo deklarativno poudarjeno pri vseh predlogih, k! Jih navaja Humekova, Stupan ni tako kategoričen pri svojem načrtu. Obvezna šola mu »mora biti enotna po svetovnonazornlh osnovah in vzgojnih smotrih, ni pa potrebno, da bi dajala prav vsem Otrokom isto izobrazbeno vsebino ne samo na nižji, temveč tudi na višji stopnji, ko se vse bolj uveljavljajo razlike v nadarjenosti in izobrazbeni usmerjenosti učencev«.
Jasno poudarja zahtevo enotnosti Humekova, kateri »o »načela enotnosti, življenjskosti in splošne izobraževalnosti . . . temelji, na katerih moramo postaviti zgradbo naše osnovne šole, če hočemo, da bo služila ljudstvu in njegovim potrebam ter obenem upoštevala enake pravice vseh naših otrok«. Rekel bi zase, da smemo priznavati res le tako osnovno načelo za osnovno, splošno Izobraževalno šolstvo. Diferenciacija v Izobrazben) vsebini sicer pride, tudi razmere jo bodo zahtevale, zahtevalo jo bo proučevanje in poznanje socialne strukture šolskega okoliša, in zahtevala jo bo različna otroška nadarjenost, a Čim pozneje pride do nje in čim manj- — torej le toliko, kolikor ho nujno potrebna — tem bolje bo z« sološno izobraževalno šolo, za njeno delo in za dosego njenega smotra Iz vzgojnih ozirov pa nai taka diferenciacija ne obsega tudi delavcev v razredu, tl naj ne bodo »predmetni« pač pa »razredni«.
Osemletni šolski obveznosti • pri nas gotovo ni prigovora, prigovora ne bo tudi enotnosti, Ta enotnost oa terta tudi enakost osnovne šole — namreč bistveno enakost v strukturi tako, da se ustvari za vso osnovno šolo en In isti tip za vseh osem let, se pravi' Isti tip za osemoddelčno in dvo-oddelčno splošno osnovno šolo razliko v tem bo terjala le razlika v obsegu Izobrazbene vsebine, ki jo ta ali ona organizacijska er-*tn zmore.
Prav določitev tega tipa pa se ml zdi pri vsem reformiranju naj-
občutljlvejšl problem: saj je od teh organizacijskih pogojev v prvi vrsti odvisen uspeh šolskega dela. Ce smo se torej kar lahko zedinili na osemletno šolsko obveznost in se lahko tudi zedinimo pri načelu enakosti, kaže, da že dela preglavice organizacijska struktura. Zase imam pred seboj za sedaj šest 'tozadevnih predlogov: SUihovega, Stupanovega in štiri predloge ob poročilu Humekove, Ne smatram se upravičenim, da bi se spuščal v njih analizo in njih nadrobno primerjavo, vseeno pa zapišem k njim nekaj svojih pripomb.
Predvsem bi Iz predlogov, navedenih od Humekove, omenil linearno razdelitev osmih let na štiri in štiri, kakršna je tudi uradna razdelitev današnje osemletne osnovne šole. Niže spodaj povem, zakaj je ta razdelitev nenaravna, kakor so Jo 1929 v zakonu ustvarili posebni pogoji, ?,e omenjena zahteva po nivelizaolti osnovnega šolstva v držav; in ozir na razvoj in tradicionalno organizacijo osnovne šole v drugih delih naše države. Je ustvarila to delitev, ki pa smo jo že od takrat težko čutili na rasti naše osnovne šol«
Pedaffoško-didaktični pogoji. — ekstenzivno naraščanje učnih predmetov in njih povezava spričo intenzivnega poglabljanja — priporočajo namreč. In celo terjajo naslednjo razdelitev! prvo šolsko leto bodi samostajno, drugo tn tretje tvorita nižjo, četrto in peto srednjo, leta od šestega dalje višjo učno stopnjo,. Pri vsak-s«bnj'b oddelkih v vseh osmih letih ti pedagoško-dldaktični pogoji ne nastopaj« Izrazito vidno, važ-nelši pa so za organizacijo v manloddelčnlb šolah. To načelo tedaj Izključuje razdelitev 8 <• + 4. zato »o na ta predlog v naslednjem ne oziram; posebej tudi ne bom govoril o ostalih predlogih iz poročila Humekove. ker so več ali manj variante predlogov Šiliha in Stuoana in sc načela dajo pogovoriti na teh dveh.
Stupan delt osnovno šolo na 6-lefno osnovno In 2-letno srednjo. Šilih pa na 5-letno osnovno in 5-letno srednio šolo. Kat bo bolje in kaj našim razmeram primerneje, bo pokazal študij, na kateri se diferenciacija naslanja; za svojo osebo ponavljam, da bi bila di-
ferenciacija tem boljša, kolikor poznejša, hkrati pa, kolikor bo bolj življenjska.
K obema predlogoma bi pripomnil še glede poimenovanja Višje stopnje osnovne šole s »srednjo šolo«.
Po jezikovnem pomenu je »srednje« tisto, kar je v sredini, kar ima torej vsaj dva krajca, Pri tem imenovanju pa imamo opraviti z enim kraicem, z »osnovno šolo«, pri tem, ko bi drugi krajec mogel logično biti le »visoka šola«. Ker ta manjka, Je imenovanje »srednja šola« bolj težko sprejemljivo, posebno pa še zato, ker bi z imenom — in le z imenom! — segalo v srednjo šolo splošne šolske organizacije. Morda se Je s tem zaznamovanjem hotela le nakazati nekaka delovna da se najde ime., Ime pa mora točno povedati, kaj označuje, da ne pridemo zopet v dilemo nekakšnih »nižjih gimnazij«, za katero je priznal todi tov, stupan na konferenci, da bo treba najti kako usteznejšo obliko obvezne šole kakor je dane*, hrvat-akl delegat pa je po poročilu Segulove zastopal tendenco, da se nižje gimnazij* Izločijo iz dosedanjega okvira tn pripojijo osnovnemu šolstvu.
(Tu b! samo mimogrede povedal rad, zakaj sem osebno proti našim nižjim gimnazijam, ki so se vrinile v obvezno šolstvo, prav na kratko zato, ker: 1. Je gimnazija, vzlic želji, da se omogoči njen obisk vsem šoloobveznim otrokom. vendarle izbirna šola, Izbirna z ozirom na intelekt! 2. ker mreža nižjih gimnazij teritorialno ne more zajeti vseh šoloobveznih otrok in tako ne more ustreči svojemu namenu, prej označeni želji; 3. ker pri, oddaljenosti, od koder sprejema svoje učence, le-terti nalaga nepotrebne telesne napore; 4. kader? — Zaključek; uspehi nižjih gimnazij zato v okviru splošne in obvezne izobrazbe ne morejo ustrezati.)
Po teh svojih kratkih pripombah se izrekam tedaj za enotno osemrazredno osnovno šolo, v kateri naj nastopi diferenciacija — v ' kolikor je potrebna — čim kasneje jn nisem proti temu, ako se ta enotna osemrazredna osnov* na šola deklarira tudi za enako,
razlika, mislim pa, za to bolj posrečeno
Seveda kolikor to dovoljujejo Življenjske razmere in potrebe. Potrebno neenakost naj zakon — ati kakor naj se že imenuje ureditev — upošteva na široko tn gibko.
To pedagoško In didaktično ureditev »prikazuje vsakokratni učni načrt. Se k temu nekaj pripomb.
Kadarkoli govoriš s katerim aktivnih osnovnošolskih učiteljev, slišiš pritožbe na obsežnost sedanjega učnega načrta, Čeprav le pasivno, me je stvar zanimala, zato sem vzel v roke ta, načrt in učni načrt za šolske kategorije od ene do osemrazrednic, kakor smo ga imeli v bivši Avstriji na Štajerskem tn ki Je dal osnovno obliko tudi učnemu načrtu po letu 191? do novega učnega načrta po zakonu l* 1929. prvo, kar opaziš pri taki primerjavi, je razlika v sestavi; stari učni načrt je bil vsebinsko bolj nakazovalen, pri tem konclzen, hkrati pa gibljiv; novi je vsebinsko izdelan široko, močno nadroben in opremljen še z raznimi navodili. Vsebinski okvir pa je pri obeh nekako isti, tako da bi se pravzaprav tudi pri novem ne moglo govoriti o pre. obremenjenosti, govori pa se lahko o praktični porabnosti tega alt onega- Da Je za neizkušenega alt le malo Izkušenega učitelja pr&ktičnedši tn uporabnejši načrt v sestavi, kakršno ima stari, je jasno, posebno še, ker prinaša ta snov razdeljeno in določeno po šolskih kategorijah, tedaj posebej za enorazrednlee, ki velja z malimi Izpremembami tudi za popolne osemrazrednice. Pri taki razdelitvi se novinec kaj kmalu razgleda jn če si naredi mesečno vnaprej — kakor je svoj čas bilo obvezno — še podrobni učni na-, črt ter pregleduje njegovo Izrabo in podobno, pa če se poglablja še v — ali že pozabljeni? — Vranc-Dplganov učni načrt, kmalu ne bo tožil o preobremenitvi načrta. Vsekakor naj bi se izdali tudi učni načrti za posamezne šolske kategorije, ' saj so pri nas precej redke osemoddelč-ne šote, ki rabijo lahko kar normalni učni načrt. Tako pa bi tudi učitelj manjoddetčne šole »videl spričo drevja gozd«. Prav tako naj bi oblika načrta bila mani literarna, da bi predpisana snov postala tako preglednejša in izrazitejša. Nesporno sega načrt tu
,in tam precej visoko, na primer v prirodoslovju, pisatelja Kersnik in Tavčar pa bi se bržčas sama zavzela, če bi se jima reklo, da sta pisala »Ciklamen« ali »Visoško kroniko« za trinajstletnike. Teh in takih spisov pa morajo učenci prebrati polletno najmanj tri. Vzlic temu predpisu dvomim, ali imajo učenci na prizadetih šolah možnost da dohe te knjige v roke, ta zato upam, da ostanejo taki predpisu precej papirnati. .. Razen tega je opažati pri mlajšem učiteljstvu na manjoddelčnih šolah, da si s sedanjim učnim načrtom zato ne znajo pomagati, ker nimajo zvedenosti v kombiniranem pouku. Mislim, da bi ne bilo napak, če bi imeli za uvajanje v njih spoznavanje in za izvajanje dela v njih posebne tečaje, vsekakor pa je treba, da čtoprej dobe o njih opis in praktično navodilo (mislim na izdajo in vsestransko razširjanj« A. Sav-lijeve knjižice).
Drugo, česar se bojim pri široko na vse strani segajočem načrtu, je; nenačrtnost pouka, kar je pri šolskem delu najnevarnejše in gotovo ne more dati učnih uspehov. Zato sem zgoraj tudi Zapisal reminiscenco o sestavljanju vsaj mesečnih podrobnih Učnih načrtov vnaprej. Da je tako delo koristno, ni treba posebej dokumentirati, vzemimo na primer kar prirodoslovje, fct sem rekel zanj, da ja snov za njegovo obravnavo vzeta v učnem načrtu precej visoko, AU pa je nedosegljiva? Ob podrobnem premišljenem in preudarjenem načrtu ne, zadenemo pa tukaj na drug problem. Menda ni neupravičen klic po učilih in sodim, da jih je po naših šolah res bore malo. Res pa je tudi, da jih je narava sama prav za pouk v biologiji prepolna — V živalstvu in rastlinstvu. Ali pa imajo naše šole načrtno organizirane poučne — ne šolske — izlete v naravo, ali so učitelji pripravljeni nanje? Alf ima-* Jo šole vsaj košček zemlje za mal terarij, prostor za tnal akvarij, za opazovane poizkuse življenja v naravi? Ali so učitelji naučeni in navajeni na tak nazorni pouk? Upajmo, da se to stanje izboljša po TomSičevi »Metodiki«. — K temu pa še: Ali bi ne bilo prav, če bi gole šolske stene obložili s tablami, kjer »
Psihološke poplsnlce -
važen vzgojni informator!
V	šolski praksi učitelja, ki be želi biti odmaknjen od današnje atTarnosti najsi bo pri internem šolskem delu ali pri izvenšolski dejavnosti, se iz dneva v dan porajajo problemi, ki so v tesni povezavi z njegovim vzgojnim poslanstvom in vsemi tistimi vzgojnimi činitelji, ki bi morali biti zainteresirani pri vzgoji naše mladine.
Trenutno je najaktualnejše Vprašanje pač vzgoja tiste mladine, ki je žrtev fašističnega terorja oz. mladi1'1 H je v času narodno'- -obodilne borbe izgubila enega ali oba roditelja. Znano ie, da se nekatere ’ mtere-vdove premalo kanimajo za duševno rast svo-r-u otrok, da žive v divjih za-■	.	\.«:kubinatih, cla so
P vene atkoho;,'/; itd. Otroška doklada, ki jo prejemajo za otroke, cesto ni porabljena za otroke, ampak v \ ix>vsem druge namene. Otro-Wni prihajajo v šolq neumiti, raztrgani, skratka pozna se, da žive v slabih socialnih razmerah. Posvetiti tem otrokom Večjo skrb, je imperativna naloga vsakega skrbnega učitelja.
V	ta namen bi bilo potrebno Ustanoviti Roditeljske posvetovalnice in skupno s posvetovalnicami za matere, ki naj m jih organizirali krajevni odbori RKS ter s sodelovanjem zdravnika oz. medicinske sestre na njih obravnavati Vse pereče vzgojne probleme.
Dober pedagog bi moral biti tudi dober psiholog! Na sestankih roditeljske posvetovalnice bi moral znati več ali manj odgovarjati na vsa vprašanja staršev oz. skrbnikov, zlasti bi moral biti za dosego Vzgojnih ciljev tesno povezan z materami, ki so še vedno prve in najvažnejše vzgojitelj	- -	•	-
no delo bodo v praksi v bodoče pozitivno opravičili lahko le tisti zagovorniki — pedagogi, ki izžarevajo tolikšno mero humanosti, da bodo psihično uglašeni tudi za napake v otrokovem značaju, izkrivljenem zaradi napačnih vzgojnih metod, katerim je otrok podlegel v razvojni duševni rasti. Z dobroto in resničnim humanim odnosom do otroka bo potrebno 'storiti vse, da takšne »ptičke brez gnezda«, ki zaidejo na stranpota, vključimo v njihov interesni svet in jih s pravilno usmerjenim poukom družbeno moralne , vzgoje tudi delovno pravilno doslej, ko smo vsako najmanj-
sodiščem. Otrok, ki laže v sili, še ni lažnik. Učenec, ki je v šoli enkrat ukradel součoncu pero, jabolko, svinčnik, še ni tat! Otrok, ki je doma vzgajan pretrdo, da postane nezaupljiv, vase zaprt in išče samoto, še ni potuhnjenec itd. Skratka, hibe v otrokovem značaju moramo' razumeti kot posledico nepravilnih vzgojnih činiteljev; redigirati iste in jih usmeriti v pravilno in normalno duševno življenje, pa je prav naloga vzgojiteljev. Za dosego tega smotra pa bo potrebno otroka intenzivneje opazovati kakor smo tt> delali
niča in • katere je razrednik zbiral vse leto, bo ob zaključku šolskega, leta izvršil vpis v Matični list, prej pa se bo moral o težjih slučajih učenčevega prekrška posvetovati še s starši, ostalimi učitelji na šoli in dobro premisliti, če naj otroka z vpisom oceni negativno z ugotovitvijo, ki ga lahko bremeni vse poznejše življenje. Psihološke popisnice bodo torej vsebovale vpise o otrokovem duševnem in telesnem razvoju, o njegovih
zaposlimo.
Vsako površno obravnavanje učno vzgojnega problema in šarlatanski pristop k reševanju delikatnega psihološkega vprašanja, pa bi stvari več škodovalo kot koristilo. Koordinacija med petiegagogi — praktiki in Psihološkim inštitutom je torej nujno potrebna. Zanimanje psihološkega imšituta v Ljubljani za učno vzgojne probleme osnovnošolskih otrok, torej za
šo zablodo in vsak prekršek preuranjeno zapisovali v Matični list ali Vpisnicokot otrokovo karakterološko značilnost.
Oglejmo siVpisnioo za gimnazijske učence. Kaj in katere rubrike vsebuje? Pri letnem šolanju je potrebno ob opazovanju dijaka odgovoriti na sledeča vprašanja:	Kako se
uči? Kakšno je njegovo vedenje? V kratkih, konciznili in lapidarnih odgovorih osli-
Ijace svojih otrok. Le tako bo dobro usmerjena domača Tzgoja našla ugoden odmev ^'jdi pri šolskem oblikovanju mrpLove ' duše in značaja.
Milani so nam tudi primeri mladinske kriminalitete. Vse-.fjf Pa otrok le ni kriv, če za-ide v kriminal. Anomalije v Porokovem zmačaju značaju so Cesto posledica izkrivljene VzSojesdoma ali šole, Prepoz-So. je, če takšen mladostnik Zaide pred sodišče, kjer je po Drtvi črki kazenskega zakona tudi kaznovan, dasi Vsi, ki imamo opravka z vzgojo, dobro vemo, da kazen otroka he
pobol jša, nasprotno, da ga de-
'■toaraUzira. Mladi »grešnik« zakrkne in otopi, ker ne čuti topline vzgoje niti doma niti v šoli. Kazen ga je izobčila iz otroškega kolektiva, ki se razvija v normalnih razmerah, pe-Pe ga, jezi ga, pa zaradi duševnega neravnovesja kaj rad delikt ponovi ali ga še celo poveča.
.. Pedagoško društvo v Ljub-Uani se na pobudo psiholo-skega inštituta v zadnjem ča-su močno zavzema za nove ■ttieiode pri uveljavljanju kazenskih sankcij nasproti mladostnikom. Pri vsakem sodi-®eu naj bi Društvo prijateljev tiladine delegiralo svojega tastopnika — pedagoškega Praktika in psihologa, ki naj otroka pred sodiščem ne *amo zagovarjal ex offo‘, am-Pak ga pred razpravo tudi 8lPoznal, se z njim pogovoril £ vzrokih, ki so ga privedli do kazenskega dejanja ter ga končno s prepričanjem nava-Dl na pot poboljšanja. Takš-
njn živali, samooskrumba itd., je treba pozdraviti. To zanimanje pa ne sme ostati osamljeno, ne sme biti dirigirano od zgoraj navzdol, saj je sleherni vzgojitelj poklican, da s svojim opazovanjem in zapiski o otrokovi duševni rasti prispeva svoj delež za pravilen potek tovrstnega dela. Ako izvzamemo nekaj skromnih poskusov testiranja šolske mladeži, kipa niso rešili vprašanja, zakaj se socialno zapostavljena mladina oz. otroci alkoholikov v preteklosti niso mogli brez močnih vzgojnih vplivov in čvrste vzgoje za pravilno duševno rast vključiti v vrsto otrok, ki so progresivno z učnimi uspehi dosegli zadovoljivo psihično rast, tedaj šele lahko ugotovimo, koliko smo v tem pogledu še dolžni storiti za zmago pravilnih metodičnih učno-vzgojnih principov pri našem vsakdanjem delu. Tej nalogi pa naj v bodoče služijo »Psihološke popisnice« kot eden najvažnejših vzgojnih informatorjev.
Nastaja vprašanje, kako
priložen tudi Matični list, ki vsebuje karatkterološke vpise za vsa leta, ko je učenec obiskoval osnovno šolo. Vpisi v Matičnih listih nam vendar prikazujejo otrokov duševni obraz.
Vendar sem mnenja, da bi morale biti Vpisnice kot razredni dokument odpravljene v nižjih gimnazijah in zamenjane z Matičnimi listi, ki spremljajo otrokovo šolanje skoz vseh osem šolskih let. Pri prešolanju iz osnovne šole na nižjo gamnazijo naj bi se Matični listi vseh učencev, ki se vpišejo v gimnazijo, odstopili kot razredni dokumenti in arhivna administrativna roba pač nižji gimnaziji, saj bo dijak, ki ne namerava po osemletni šolski obveznosti nadaljevati študija v višjih razredih gimnazije ali strokovne šole, v poznejših Ičiih vselej prihajal po potrdilo- o končnem šolanju na zavod, kjeir ie redno šolanje
zaključil. Vpisnice naj hi bile vpeljane šele v višjih razredih gimnazije in na strokovnih šolah, a še tu naj bi jim bil priključen Mat. list.
pristopiti k temu delu. Oglej- Matični listi obr. 1.27 dejansko
mo si samo, katere rubrike vsebujeta Matični list oziroma Vpisnica, tiskovini, ki ju izpolnjuje razredni učitelj na podlagi opazovanja učenčeve duševne rasti. Matični list in Vpisnica sta konec koncev le
važna dokumenta, ki posluži- otrokove,ga šolanja), dejansko ta lahko v informacijo sodi- tudi prava slika otrokovih do-šču v poznejših letih, ko je hrih in slabih lastnosti, tako-otrok že zapustil šolske klo- rekoč ogledalo njegove duše. pi in se zaradi kateregakoli Preden pa se bo razrednik delikta znašel pred sodiščem, odločil za dokončni vpis pri-
Koliko pa se sodišče lahko zanese na skope ali celo nepravilne vpise v teh listinah, je pokazala praksa. Preuraojeni vpisi, nepreverjeni, napačne psihološke karakteristike in
»5'telji in učenci trošili dosti do-kiede in ta-ko deiail tn delali stf, ?e s samostojnim in samo-1-j.H'm delom učili? Učili tudi tor? drugih »učil«. — Da pa uči-njJL ta druga učila kaj radi ?a-v zaklenjene omare, jih
tam
Prav
varujejo itd., je znano in na gotovo tudi še danes nekaj , avadnega. Ih — morda imajo ce-lih Prav ... Koliko je učil, ki si j J1, učenci iahko napravijo sami » ki bi zanje ne bila taka škoda, tis 1 Pokvarijo — pa se ne bodo: r»., ;astni izdelek bo otrok bolj Voli ko? na kupljeni in — no, do-boii sa'] *padaio take pripombe
Piske.
v te, le nesistematične za*
Učenčevem delu; to
&&&»&% jss.
Prodmetorn, ki Jih vse-etio ,u^ni PPčrt, bi pa ponovil le *z svojih starih zapiskov.
Vse	važn°, da razvija
^duševne sile vzgojno jn lz-i,ifat.evalno do samostojnosti pri i; to delo ne bodi pač pa ' upniki t«____________________
Za'"L ročno delo kot stroko. Nisem jj. to in ročnega dela kot takega Pro2e sprejemal med šolske učne dal pa bi mu mesto za v 'Oda čno načelo, izobraževanje flohum pa' kolikor zahteva pri-hačni ročnosti; kot metodično skn10 P® naj vodi do vsestran-tičer-x samostojnega kvalitetnega ^čevega dela.
priložnosti se spominjam lde3 ki jih je izrekel učitelj-st pred 50 leti na nekem zborovanju. Dejal je: - Sloveniji toliko šol,
^Rskem^
bi bilo
Vtml v.Je cerkva, bi bilo za Slo-datn b®-« Komentar tem bese-Voh ™ potreben, saj so same do-sitih ^^ne. Pri pomnožitvt šol-»aimLPoslopij pa se smemo in mo-PosW;Vf>ražati: kakšna naj bodo tev* h a’ kakšna njihova uredi-ha’ da bo	-
temenu.
,Ta
vse ustrezalo svojemu
dagoškega. Zakaj od nekdaj in še danes govorimo, naj bo šola otroku drugi dom. Kaj pa dom na-reja? Domačnost, ki je v njem, domačnost tudi, ki jo kaže dom po svojem videzu; kar seveda ne pomeni, naj bi bilo šolsko poslopje kakšna bajta ali koča — ne; poslopje bodi tako, da estetsko dviga, vseeno pa naj diha domačnost. To naj bi bilo idejno navodilo za arhitekta. Nedavno sem imel priložnost videti novo šolsko poslopje, Ni kaj reči: arhitektonsko dobro uspela stavba, alt v njej čutiš, da kdor jo je postavil, hi prav domač s pedagoškimi potrebami šole. Ne bom navajal podrobnosti, občutiti pa je, da je taka šola otroku tuja in se v njej težko znajde v pravi sproščenosti, po kateri otroci šolo tudi vzljubijo. V njej po občutku pogrešam zunanje pogoje, ki naj otroka v šoli postavijo nekako v okolje domačnosti — ne mislim na kako konservativno, zapečkarsko domačnost, pač pa
se
razvije kaj kmalu občutje skupnosti in medsebojne navezanosti z učiteljem in s sošolci, kakor jo ima dom s starši, brati In sestrami, občutje, ki se skoraj izrazi v organiziranosti razredne, morda celo šolske skupnosti.
Morda se motim in tudi reči ne bi mogel, kaj pravzaprav je, za kar čutim, da ni, kakor naj bi bilo. Vsekakor pa bi rekel, da Je treba, naj bodo pri duhu osnov stavbnih načrtov za šole imel! pedagoški strokovnjaki isto besedo kakor arhitekti pri oblikovanju. Posebno bo treba upoštevati tudi vse potrebe, ki naj jim poslopje služi, ne le za danes, pač pa za vrsto let. Zato bo treba gledati tudi na to, da bo učilnic toliko, kolikor jih bo še treba, in da dš poslopje streho vsem osebam, ki so na šoli potrebne* Taka bi bila moja želja — ne
^toblem101-"13 -16 prav talco težal5 osebna, pač pa zaradi stvari same. treh. VI* m hi rekel, da ga Je In še eno, kar naj zaradi orga-JkMzii,;- evatl z več —	- ■	■
«ai	° tem spr
vidikov.
, t»«ort ,° tem »Pregovoriti mism Pokazati o tem
ne-
svo-
^hiiisu.
^bčno m si ogledoval, razstavo, Jb^Povano »stara in nova £a hiora,1^3?! SeT ogledoval, b-i zadrt,™, vedno reči, da me Preveč je bilo
arhu 1 . vrevec je bilo v aa dooo pogo. arhitektonskega, premalo pe- prej priznani.
...................... organizacije poudarjajo že šolske stavbe same. Ne zidajmo poslopij za enoodelčne šole! Le-te imejmo za zasilne, ki imajo pravico do vegetiranja le toliko časa, dokler niso dani pogoj}, da se jim doda vsaj se en oddelek; tn še prt tem naj se ne gleda preformafistično, da bodo pogoji za to lahko čim-
Kadar pa govorimo o šolskem poslopju, ,naj bi vedno govorili tudi o šolski opremi, kar je sicer poglavje zase, vendar povezano s prvim, Zato bi- opozoril kar na to, kar sem rekel o domačnosti poslopij, ■ kajti to bi morala oprema še bolj poudariti, Mislim, da bi mogla to še posebno tako, ako se šolske klopi — pa naj bodo še tako higiensko In ne vem kako izdelane — zamenjajo z mizami in stoli. Za šolske stene sem že rekel, naj ne ostajajo gole, okna naj ne bodo prazna, med njimi bi našlo prostora marsikaj, kar bi vsaj spominjalo lahko na terarij ali akvarij, pripravno bi bilo pa tudi za primer samostojnega dela v šoli In tudi estetska stran bi ne trpela.
To bi bilo, kar bi v glavnem mogel pripomniti k ureditvi osnovne obvezne šolske izobrazbe. Ali pa naj bo s to obvezno šolanje končano? Na to odgovarjam z besedami, ki sem jih zapisal že pred 35 leti v svojih »Pripombah k šolskemu zakonskemu načrtu« in za katere sem prepričan, da morejo veljati še danes. Tako sem zapisal:	»Da ostane
uspeh pridržan vzgojnemu vplivu še po izpotajenju šolske obveznosti v osnovni šoli ter se obenem lahko razvija praktična, strokovna stran pouka, je za vsakogar, ki je dovršil obvezno narodno šolo, še obvezen obisk v najmanj enoletni nadal.ievalnici s strokovnim značajem.«
Kolikor mi je .znano, se ta zamisel danes pravzaprav že uresničuje, zato bi priporočil, naj se uresriiči docela in dobi svojo obvezno osnovo že tudi v zakonu, ki bo urejeval obvezno osnovno šolstvo.
Misli, ki sem jih tu zapisal, niso v splošnem prav nič nove, dostikrat so bile že povedane, zdi Pa se mi, da ni odveč, ako jih povemo še in še ter razpravljamo o vseh problemih z vsemi podrobnostmi, z upoštevanjem vseh razmer in pogojev in da prenašamo razpravljanja o njih široko med delavce v naših šolah ter jih navajamo, da se tudi sami poglabljajo vanje in doprinašajo" k izboljšanju in reformiranju v šoli in v sebi samih za uspešno šolsko delo.
nega mišljenja, o raisvifosti njegovega čustvovanja Ih njegove volje tei končno tudi o tem, kakšen je odnos staršev oz. skrbnikov do šole in koliko skrbijo za otrokovo vzgojo in izobrazbo, kako dom otroka vzgaja, ali vpliva nanj domoljubno itd.
Za vse te ugotovitve pa se bo moral učitelj prej podrobno seznaniti z razmerami, v katerih žive otrokovi starši. Psihološka popisnica bo veren prikaz otrokove duševnosti le tedaj, kadar bo objektivno prikazan v zapiskih tudi socialni obraz otrokovega doma, staršev in okolja, ki otroka vzgaja v izvenšolskem času.
Nova zgradba v Trbovljah, ki je namenjena za stanovanja prosvetnih delavcev
tazredna kartoteka ali zvezek, v katerem je vsaj en list odmerjen za tovrstne vpise za vsakega učenca, bo vsekakor razvadah, hibah in mravstve- učitelju odličen vzgojni in-nosti in značaju, o otrokovih formator. Izčrpni vpisi v za-dobrih lastnostih in njegovem piskih Matičnega lista pa bo-odnosu do součencev, o odno- do postali najvernejša slika su do dela, stairšev, vzgojite- učiteljevega prizadevanja po Ijev in družbe, o umskih temeljitem spoznanju sleher-zmoigljivostih za opazovanje, nega otroka, ki mu je prepu-pozornost, fantazijo,' o zmož- ščen v uk in vzgojo, nostih sklepanja in pojmov-	Lozje Zupanc
Za večjo načrtnost pri proučevanja šolske problematike
Mnogo smo že brali, kako tov. Klanjška, ki je v Zagorju občine razumejo potrebe pro- že nekaj let, pa še vedno niso
svetnih delavcev. Ponekod jim nudijo, kar je pač mogoče, drugod pa imajo za njihove upravičene zahteve gluha ušesa.
V trboveljskem okraju je pet gimnazij, učencev,/ veliko, učnih moči pa primanjkuje,
našli stanovanja, čeprav je zelo delaven, saj je v šoli poučeval preko obveznosti (pouk je kljub obremenjenosti kvaliteten) in- je aktivno delal v: mnogih organizacijah. Z ženo in otrokom (žena je učiteljica) Stanuje v podstrešni sobici.
tako da, je mnogo profesorjev. Ker je stanovanje neprimerno in predmetnih učiteljev zapo- za delo in za otroka, je živela
psihično najsnbtilnejše ugla- kati razmere, v katerih se je šene ljudi, pri katerih se vsa- šolal. Vpisati ©v. telesne hibe ka vzgojna napaka izza rane in končno še kazni, ki jih je mladosti kruto maščuje v zre- kil dijak med šolskim letom lih letih, ko se karakterno deležen zaradi prestopkov. — uveljavijo psihične anomalije To je vse. Odgovoriti na ta kot: rahločutnost, trma, uža- vprašanja ni težko, če bi bil Ijenost, nestrpnost surovost, Vpisnici zn vsakega ' dijaka histerija, nagnenje k trpinče- "1~*	1“J:
Na sestanlju stalnih in zunanjih članov Komisije za proučevanje šolstva pri SPK LRS je bilo govora tudi o delovnem programu Komisije in o mobilizaciji čim širšega kroga ljudi pri izvedbi tega programa. Obveljal je dogovor, naj se Komisija obrača po pomoč do zunanjih članov in sploh do sodelavcev kar z določenimi nalogami.
Do konkretnejših oblik dela vodi v prvi vrati vnašanje večje načrtnosti pri proučevanju šolske problematike. Zato daje Imenovana Komisija v diskusijo predlog začasnega delovnega načrta, ki bi lahko povezal v delu najširši krog sodelavcev. Ne bi hoteli določata vseh možnih oljlik dela od posameznih predlogov, elaboratov, objavljenih člankov, anketiranja pa do zbiranja gradiva, obdelave že zbranega gradiva, preverjanja in posredovanja metod in oblik dela v učni In vzgojni praksi itd., pač pa bi radi nakazali n,katera delovna področja ali konkretne naloge, ki bi se jih lahko lotili (zaradi koordinacije dela seveda dogovorno s Komisijo) vsi tisti, ki bi radi sodelovali.
Med mnogimi drugimi so delovna področja in naloge, h katerim vabimo sodelavce, naslednje:
A) Naloge v zvezi z reformo obvezne šole:
1.	Pojem enotnosti obvezne šole.
2.	Pojem splošne izobrazbe. (Komisija bo ti dve vprašanji obravnavala ločeno na dveh sestankih.)
3.	Vsebina splošne izobrazbe. (V teku je anketa o tem vprašanju.)
4.	Obvezna šola, njena zunanja struktura, organizacija in njeno mesto v šolskem sistemu.
5.	Problem enotnosti obveznega šolanja v zvozi s šolsko mrežo.
6.	Družbeno upravljanje obvezne šole.
7.	Vprašanj e prehodov v obvezni šoli.
8 Obdelava gradiva o reformi obvezne šole, ki ga je Komisija že zbrala in ki ga bo še zbrala,
9.	Teze za predmetnik in učni načrt za reformirano obvezno šolo.
10.	Problematika obvezne šole v našem tisku v letih 1945—1955.
11.	Pregled in kritika dosedanjih slovenskih učnih načrtov za obvezno šolo.
12.	Problem učbenikov za obvezno šolo.
13.	Zmogljivost obvezne šole glede na njeno razvitost (sestavo oddelkov).
14.	Terminologija obvezne šole glede na pouk In . ureditev.
15.	Šolanje učiteljstva za obvezno šolo.
16.	Delo Pedagoško-izobraževal-nega centra.
17.	Eksperimentalne in hospita-cijske šole.
B)	Splošne naloge:
18.	Učni in šolski prostori; šolska oprema.
19.	Učila.
20.	Vprašanje poklicnega usmerjanja mladine.
21.	Notranje strujanje prebivalstva v Sloveniji in problem splošne izobrazbe.
22.	Vprašanje analfabetizma v LRS.
23.	Izvenšolsko izobraževanje mladine in odraslih v LRS.
C)	Teoretično - znanstveno in
praktično-znanstveno delo:
24.	Sodelovanje pri delu eksperimentalnih šol In oddelkov.
25.	Preverjanje in populariziranje izsledkov s področja psihologije, pedagogike m didaktike,
Psihološki inštitut se bo pod vodstvom univ .prof. dr. M, Rostoharja zavzel za daljše znanstveno proučevanje zmogljivosti učenca obvezne šole glede na učni načrt in bo računal na širši krog sodelayeev.
Komisija za proučevanje šolstva pri SPK LRS.
slenih preko obveznih ur. Velik procent, (na občnem zboru so omenili 60%,) jih dela še po svojem delovnem času v raznih organizacijah, knjižnicah in društvih. V Trbovljah je popolna gimnazija. Leto za letom raste število vpisanih učencev in tudi učnih .moči
žena nekaj časa pri starših, čeprav je osnovna šola nujno potrebovala učno moč.
G. S. 5
Na Krvatskem so že • | uredili šolski koledar
Po sklepu Sveta za prosve-potrebujemo vedno več. Pred to LR Hrvatske, ki je bil ob-
letom je manjkalo stanovanj za prosvetne delavce, vendar so se nekako stisnili po raznih sobah, primernih in neprimernih. Pred dvema letoma je cltrajni odbor začel zidati blizu gimnazije dvonadstropno stavbo. Želeli smo, da bi bilo v njej tudi kaj prostora za »prosveto«. Ko so stavbo končali, so določili za prosvetne delavce tri družinska stanovanja. Pravijo, da bo ta stavba sčasoma samo za učne moči, ki poučujejo na gimnaziji. Tako je v Trbovljah.
Če pa poizvemo, kako živijo naši tovariši preko hriba v Zagorju, lahko ugotovimo, da so tam odnosi nekaterih do pro-
javljen v 3. številki »Prosvjet-nog vjesnika«, je stopil tam v veljavo naslednji šolski koledar:
Šolsko leto traja od 1. septembra do 31. avgusta.
Deli se na dve polletji. Prvo konča 15. januarja, drugo prične 1. februarja.
V drugem polletju končujejo pouk: 25. maja vsi razredi z završnim izpitom (maturo); 15. junija vsi ostali razredi na šolah, kjer se opravljajo za-vršni izpiti; 20. junija vse ostale šole.
Popravni in razredni izpiti se morajo opraviti med 25. in. 31. avgustom.
Završni izpiti (mature) se iz-vrše v juniju oziroma med 1.
svetnih delavcev drugačni. Ali niso pokazali čudnega odnosa • j« °15 * seDtembrbm^ do prosvetnih delavcev lani,	'	p
ko je pevski zbor iz Zagorja odšel v Francijo in so pevce-prosvetne delavce odklonili, češ da bi mogli ostati v tujini? za stanovanja se tu bije že dolga pravda. Pred kratkim so sezidali veliko stanovanjsko hišo, potem so se hudo prepirali, ali bi določili kaj prostora tudi za pr. delavce ali ne. Zaradi nujnosti ter zaradi intervencij Sveta za prosveto in odbora Društva so investitorji popustili in le odstopili dve- družinski stanovanji. Za
Vpis (razen v 1. raz. osn. šole) se izvrši 29. do 31. avgusta, na strokovnih šolah pa od 1. do 5. sept. Učenci, ki niso bili sprejeti v strokovne šole, se morejo do 10. septembra vpisati izjemoma še v obče-izobraževalno šolo.
Pričetek rednega pouka je na vseh osnovnih šolah in osemletkah 1. septembra, na gimnazijah, učiteljiščih, na vzgojiteljskih šolah in vseh strokovnih šolah, pa 6. septembra.
tudi vsebujejo rubrike za zapiske.. Kar li rubrik bo lahko izpplnil razrednik vsako lato. Ti zapiski bodo, (če so zares vestno vpisani in objektivno ilustrirajo otrokov duševni obraz, pisani skozi osem let
K oblikovanju šolskega
sistema
pomb v Matični list, ki morajo biti opremljene z datumom vpisa in podpisom ocenjevalca, ho potrebno med šolskim letom otroka dobro opazovati . _ v . .	in spremljati njegovo dušev-
zapiski so bili že cesto povod no rast. In prav tej nalogi naj za preuranjeno ali napačno služijo Psihološke popisnice. izrečeno sodbo nasproti mla- Na podlagi beležk, ki jih vse-dostniku, ki se je znašel pred huje vsaka Psihološka popis-
(Nadaljevanje z 2. strani)
itd.), aziloma ipostopoma z ustvarja njem pogojev.
6. šola ima svoj okoliš, ki ga je treta natančneje aoioati v skladu z geografsko strukturo terena in .prometnimi zvezami in sredstvi.
Organizacijo pouka
Pouk obdrži dosedanje preizkušene in usta lene oblike 'z metodičnim izpopolnjevanjem, seveda), to je koncentracije v prvih dveh razredih, čez postopno diferenciacijo (domoznanstvo, prirodosiov-je) v UL razredu in samostojnih predmetov vendar v tesni povezavi realij v IV. razredu k pred-Ujetnp-skupanskemu pouku v višjih razredih.
Na nižji stopnji poučujejo razredni, na višji pa predmetni učitelji skupino sorodnih predmetov, tehnične in umetnostne predmete pa vsekakor učitelji s posebno usposobljenostjo za te predmete.
Prehod od razrednega k predme tno skupinskemu pouku je postopen. Zaradi tega lahko poučujejo risanje in petje že v IV. razredu predmetni učitelji, v V. razredu poučujejo ti še ostale tehnične j,n umetnostne predmete, dočitn sil ostale predmete delita dva učitelja, k predmetnoskuipin-skemu, oziroma predmetnemu pouku bi prebajali v nadaljnjih razredih. Pri tem pa je potrebna prožnosti In prilagodljivosti.
Smotrnost pouku
Pouk naj bo življenjski in zaradi tega izhajati ter se naslanjati na sodobna dogajanja. Šola naj bo praktična delovna šola kjer ves razredni kolektiv dejansko aktivno sodeluje pri duševnem in fizičnem učnem procesu, za katero bomo našli nekaj koristnih izkušenj pri predvojni delovni šoli. Zaradi tega se ne bomo držaii toge sistematičnosti pri nobenem predmetu. Strogi sistematiki je mesto v višaj gimnaziji in na srednjih strokovnih šolah, v osnovni Soli pa naj dobe učenci splošen in zgoščen pregled zlasti v realizaciji po načelu: manj In bistveno, to pa dobro tn koristno.
Za strokovne predmete (gospodinjstvo, strojepisje, obdelava lesa, kovin itd.) je mesto v tej alt oni strokovni in strokovno nadaljevalni šoli, ki jo ho pohajala mladina (tudi ona, ki ni dospela do VIII, razreda) ,po dovršeni šolski obveznosti.
Gimnazija (višja) Je strogo izbirna šola s strogim kriterijem. Vanjo lahko vstopijo učenci, ki so dovršili vili. razred osemletne osnovne šole z odličnim ali prav dobrim uspehom in uspešno prestali sprejemni izlpit. Taki učenci bodo s svojim znanjem uspevali v nekoliko tudi reformirani višji gimnaziji. Prav tako so izbirne tudi srednje strokovne
šole z nekoliko zmernejšim kriterijem.
Tako bi prihajal na Univerzo res le dober in za teoretski študij nadarjen naraščaj.
Vsebina splošne izobrazbe
1.	Smoter osnovne šole je:
a) dviganje splošne kulturne ravni naroda; b) s polaganjem temeljev vzgoje in izobrazbe vzgojiti mladino v dobre državljane, ji dati potrebno materialno znanje in jo tako usposobiti za materialno življenje in kulturno izživljanje; c) usposobiti jo za nadaljnje šolsko in samoizo« braževanje. .
2.	Osnovna šola
Izobrazbena vsebina ostane v glavnem ista, ker se je sedanji učni načrt s približanjem preizkušenim pedagoško-didaktičnim načelom izkazal kot ustrezen.
Težišče pouka je na materinščini, ki jo naj otroci obvladajo v besedi in pismu. Zaradi tega je vse temeljiteje gojiti v vseh razredih govorne vaje in pismeno izražanje, dosti čitanja z besedno in stvarno razlago, obnovo, pripovedovanjem, opisovanjem itd. Učenec naj vzljubi knjigo in jo Ume uporabljati.
V računstvu Je treba mnogo več pozornosti posvečati uporabnim nalogam iz različnih gospodarskih področij zaradi vaje v analiziranju, umevanju, logičnem mišljenju in sklepanju,
3.	Višja osnovna šola.
Jeziki:
Srbski ali hrvatski Jezik se poučuje od V. azreda dalje po 1 tedensko uro. Učenci naj se navadijo čitanja tn pisanja v latinici in cirilici jn umevanja izvirnih tekstov ter umevanja pa govorjenja ljudskega jezika. Ves pouk se odvija v jeziku ■'arnem. Slovnice le toliko, kolikor je res nujno potrebno za neposredno umevanje pogovornega jezika in teksta s primerjanjem slovnice slov, jezika brez guljenja sklanjatev In spregatev In slovničnih pravil In izjem.
Tuji Jezik naj ho enoten. Le v krajih, kjer je več osemletnih šol, ali je na šoli ve* vzporednic istega razreda se lahko uvede po želji staršev, in izbiri učencev kak drug jezik. Uvede se v VI. razredu tedensko 1 uro, v VII, in Vin, razredu pa z " tedenskima Urama, Metoda je konverzaeijska z usposabljanjem čitanja tn pisanja in pridobivanja posluha za jezik ter polaganje temeljev za sistematičen pouk v višji šoli, oz. obiskovanje jezikovnega tečaja in samoučenja. Pouk slovnice ni sam sebi namen, zato ipouk ne bo slonel na guljenju slovničnih pravi! temveč na konverzacij skih lekcijah.
Materinščina Je še vedno v središču pouka, kajti dobro obvladanje materinščine omogoča uspešno uporabljanje (umevanje
vsebine) učbenika, oziroma knji-' ge sploh in je najmočnejše orožje za pridobivanje znanja.
Prečistiti je treba slovnično gra, dvo in izpustiti vse, kar bo morda kdaj potrebno bodočemu filologu, ne pa delavcu v produkcidi in ob rž a ti vse, kar je za spretno uporabljanje jezika v besedi in pismu potrebno. Zatorej bomo izpustiti, ali pa vsaj ne pretiravali z glagolskimi vrstami In razredi, vidu, prehodnosti, korenskimi, imenskimi, glagolskima glagoli, glasoslovjem, preglasom, premeno itd. jtd. (Sedaj je mnogo slovnice, matunnanti jaa ne cbvaladajo knjižnega jezika v govoru, njih pismeni izdelki pa so zlogovno, vsebinsko in ipravopisno revni.)
Prav tako je treba znatno skrčiti gradivo literature, in krajšati zlasti starejše dobe. Učenci naj spoznajo najvidnejše predstavnike slovenske kulture in njih dostopnejša dela, dober zgoščen pregled književnosti, zlasti pa naj vzljubijo knjigo in jo čitajo.
Več pozornosti pa bomo posvečali čitanju, govoniim vajam ih pismenim izdelkom. Gojili bomo živ jezik Z njegovo lepoto in bogastvom s črtanjem leposlovnega, znanstvenega in aktualnega čtiva (časopisi, revije, razprave z vseh področij gospodarstva in proizvodnje, političnih in drugih dogajanj; statistika, adminsitracija, uredbe, zakoni — zgoščeni, lapi-darni teksti, terminologija itd.), z govornimi vajami ( pripovedovanje, predavanje, govorni nastopi, deklamacije, dramatizacija, igranje itd.), s pismenim izražanjem (spisi, opisi, potopisi, Članki, reportažo itd.).
Zemljepis In zgodovina se poučujeta v tesni povezavi v vseh štirih razredih pc dve tedenski uri. ttoisv zgodovine se naslanja na --mljepisni pouk. Zaradi tega je kri-ha pouk obeh predmetov vr.noreditl. Tako je ir-ba v V. razredu obravnavati Bv.-eno. (Od FLRJ v IV. razredu Lom«, prešli na Balkan, druge sosedu? iržave, nato oddaljenejše in GS-to celoto.
Pri zemljepisu bomo dajali prednost ekonomsko politični geografiji lastne domovine to ostalega sveta, manj pa je treba podrobnosti Iz oddaljeiih predelov, ki so za splošno orientiranost po zemljepisu In praktično uporabnost brez vsakega pomena.
Odločno je treba prečistiti in za dobro tretjino skrčiti zgodovinsko gradivo zlasti ono Iz grške jn rimske zgodovine, pa tudi Iz drugih naslednjih starejših in mlajših razdobij in izbrati le bistveno, kar je za umevanje zgodovinskega razvoja in današnjice nujno potrebno.
Prirodoslovni predmeti seveda ostanejo, treba pa jih Je povezovati med seboj in z zemljepisom (biologija, mineralogijajs Iz gra-
diva je izbrati najbistvenejše, kar je za umevanje prirode in njenih zakonitosti potrebne. Več poudarka je treba dati (praktični upo-raljlijivosti gradiva in znanja v vakdanjera življenju. Zaradi tega bomo naslanjali pouk na vsakdanje življenje v proizvodnem in predelovalnem procesu, v kupoprodaji, zamenjavi in prometu (v tovarni, delavnici, rudniku, na polju, gradbišču itd.). Tu je pravzaprav mesto za blago-znanstvo in njega pomenu za ekonomijo, .ki je osnova in gibalo družbenega nehanja. (Praktičnost pouka bi se izkazala n. pr, z obravnavo procesa, kako pridemo do čevlja, srajce, kruha, električne svetilke, kuhalnika, traktorja, cementa, knjige, dalje motorni parni, električni, vodni pogon itd. Na podlagi praktičnega vsakdanjega procesa bi nato prehajali k zaključkom in zakonitostim.)
Najtežje bo glede matematiko in geometrije z ozirom na praktično vrednost obeh predmetov za kmetijskega to industrijskega delavca in pa dijaka višje gimnazije, oz. akademika. Vendar _;a Je treba tudi ta dva predmeta vskladjtt s cilj} osemletne šole, z njeno življenjskostjo in praktičnostjo, ki zahteva pač obravnavo in reševanje praktičnih uporabnih nalog.
Tehnični in umetnostni predmeti so v osemletni šoli zelo važni za politehnično, umetnostno in estetsko vzgojo in s tern za materialno proizvodnjo, kulturno izživljanje in zdravje čleveka-delavea. Zaradi tega jim je dati dostojno mesto. Za uspešno in praktično vrednost pouka pa je bistveno, da jih poučujejo za to usposobljeni učitelji, n olivne v?.exrimihwyii(nhlwymlhwy
Pri risanju je treba upoštevati geometrično risanje.
Petje se intenzivno goji v vseh razredih in to poleg umetne zlasti ljudska pesem in ljudsko petje. Vsakg šola naj bi imeja pevski zbor. Učencem je treba nuditi možnost učenja kakega glasbila kot neobveznega predmeta.
Samostojen predmet ostane moralni ipouk.
Kot poseben predmet se uvede
poslovno sposje s knjigo vodstvom
v obsegu, v kolikor se človek v vsakdanjem življenju s tem srečuje In v proizvodnji uporablja.
Delovni pogoji
Osemletna osnovna šola bo dosegala željene uspehe in izpolnjevala pričakovanja ob nekaterih
osnovnih delovnih pogojih, kakor so:
1.	materialno-flnančnl (učilnice, telovadnice, delavnice, učila in druga učna sredstva in pripomočki, stanovanjski prostori itd.):
2.	dovolj razpoložljivega usposobljenega učnega kadra — (Usposabljanje učnega kadra zahteva reformo učiteljskega izobraževanja);
3.	predmetnik in učni načrt (še pred oživljenietn šoje);
4.	učbeniki in priročniki v skladu z učnim načrtom;
5.	metodična navodila, oz. me-
toda pouka posameznih predtrm*« tov,	Horvat Izidor
Knjižna akcija
Knjižna akcija, ki sta jo sprožila Ljudska prosveta Slovenije in Zveza Svobod, je imela v prvih treh mesecih precejšen uspeh. Ker pa je vprašanje^ šolskih knjižnic poleg vprašanja učil najkritič-nejše materialno, vprašanje našega šolstva, želimo, da bi podaljšanje kjnižne akcije do konca aprila doseglo še boljše rezultate.
V zvezi s tem pozdravljamo uvidevnost naših založb, ki so jo pokazale pri odplačevanju naročil. Ljudska prosveta bo še nadalje sprejemala naroči-
la, ki jih bodo šolska npravi- nakazali tudi izredne dodatke teljstva poravnala iz rednega v ta namen.
letnega proračuna. Ker letos v prvih treh mesecih še nismo imeli odobrenih rednih prora-
Drugi vir sredstev za obogatitev šolskih knjižnic so podpore podjetij, saj podjetja	_	.	.
čunskih sredstev, je bilo naro- lahko dajejo take podpore iz tudi iz letošnjega sklada za Čanje otežkočeno, saj so šole sredstev za samostojno razpo- pospeševanje kmetijstva, razpolagale z majhnimi zneski lagnje in s temi podporami ne ^
nicam zadružna podjetja in zveze. Podpore naj dajo zadružne organizacije knjižnicam takoj, da bodo lahko pravočasno naročile knjige, dokler veljajo popusti. Prispevek, ki ga da zadruga za knjižnico, lahko gre v breme obstoječega kulturno - prosvetnega sklada, če tega ni, pa
((leCi&iko učitei)bike dtulivo in boC&ika te§etma
za knjige in učila in še ta sredstva so se določala iz meseca v mesec. Po sprejemu proračuna bo naročanje knjig nekoliko lažje. Moramo pa poskrbeti, da bodcf okrajni sveti za prosveto in kulturo dodelili za knjige čim večjo vsoto v rednem proračunu in da bodo
Ob desetletnici osvoboditve
bodo nagrajeni najboljši učitelji
Republiški odbor Združenja učiteljev LRS je na svoji seji dne 10. februarja 1955 sklenil, da bo podelil za desetletnico Osvoboditve nagrade prosvetnim delavcem v znesku 200.000 dinarjev. Istočasno je Republiški odbor imenoval komisijo, ki je izdelala za podelitev nagrad naslednji pravilnik:
I. Združenje učiteljev LRS bo podelilo v počastitev 10-letni.ce Osvoboditve 10 nagrad v skupnem znesku 200 tisoč dinarjev za sledeče dejavnosti prosvetnih delavcev — članov Združenja učiteljev LRS:
a)	Za učitelja, ki je pod posebno težkimi pogoji dosegal izredne uspehe v šoli in ki je svoje šolsko delo tesno povezoval z izvenšolskim delom, tako da je njegova izvenšolska dejavnost dopolnjevala in izboljševala delo v šoli.
b)	Za učitelja, najboljšega praktičnega pedagoškega delavca, brez ozira na pogoje dela, ki je dosegal v šoli izredne uspehe in s svojim znanjem pomagal usposabljati ostale učne moči v bližnji in daljnji okolici.
c)	Za učitelja, ki se je v teh letih posebno odlikoval v teoretično pedagoškem udejstvovanju in so ta njegova dela bila v veliki meri opora pri praktičnem vzgojnem delu učiteljstva. (Navesti dela, članke, predavanja itd.)
č) Za učitelja, najboljšega sindikalnega društvenega delavca v Društvu učiteljev, odnosno v prejšnjem Sindikatu prosvetnih delavcev. Predlogi naj konkretno označijo njegovo organizacijsko delo in uspehe.
II. Nagrade se podelijo za dejavnost v času od 1945—1955.
III.	Za vsako dejavnost sta dve nagradi: Prva nagrada 30.000 din, druga nagrada V znesku 20.000 din.
IV.	Društveni odbori predlagajo iz vrst svojega članstva lahko za vsako našteto dejavnost največ dva kandidata.
V. Vsak predlog mora biti podprt s konkretnimi podatki, res obširno utemeljen, vsebuje pa naj tudi predlog ali za I. ali II. nagrado.
VI. RO bo določil na predlog komisije za sestavo Pravilnika sedemčlansko oceftjevalno komisijo. Ta mora izmed predlaganih kandidatov izbrati za vsako skupino dejavnosti po enega kandidata za prvo in po enega za drugo nagrado najtesneje do 21. maja.
VII. Predlogi društev morajo biti na RO do 1. maja. Poznejših predlogov komisija ne bo upoštevala.
VIII. O predlogu ocenjevalne komisije dokončno sklepa plenum Združenja učiteljev LRS. .
IX. Nagrado izroči koncem šolskega leta RO preko Okrajnega odbora društva, katerega član je nagrajenec.
X. Za primer, da ni predjoga društev za eno ali drugo skupino, se nagrada ne podeli.
XI. V primeru, da je za eno izmed zgoraj navedenih dejavnosti samo en. predlog društev, se podeli odgovarjajoča prva ali druga nagrada. ...
Našim odborom sporočamo še tele sklepe, ki jih je sprejela komisija za sestavo Pravilnika.
I.	Društveni odbori smejo sami odločati, kako bodo prišli do predlogov. (Lahko jih pripravi odbor, lahko se to zgodi tudi na društvenem zborovanju.)
II.	V ocenjevalno komisijo bo predlagal RO enega člana, ostali pa bodo iz vrst Članstva.'
III.	Termini v nobenem primeru ne bodo podaljšani.
Zoključek kmetijsko-gospodarske šole v Svečini
V soboto, 26. marca, je zaključila z delom kmetidsko-gospodarska šola v Svečini. Ako hočemo govoriti o uspehih te šole, je najbolje, da si ogledamo vzorno pripravljeno razstavo, ki je bila odprta vso soboto in nedeljo v prostorih nižje gimnazije v Svečini. Razstavo je svečano odprl republiški poslanec tov. Z*^znik Framc-Leon, ki je pozdravil vse prisotne. Ni se mogel načuditi, da se lahko v štirih kratkih zimskih mesecih ustvarijo takšna dela, kot jih je videl na razstavi. Član sveta SFK je v svojem prisrčnem govoru dal vse priznanje predavateljem te šole posebno pa še učencem in učenkam, ki so kljub veliki oddaljenosti od Šole (do dve uri hoda), redno obiskovali tečaje. Naj več je občudovanje pri obiskovalcih je vzbujalo žensko ročno delo, pa tudi od kuharskih umetnosti se naše mamice kar niso mogle ločiti. Zahvala za vse to pa gre predavateljici tov. Ku-lovčevi, ki je neumorno delala ter ves svoj prosti čas posvetila dekletom, da bi se čim več naučile ter ponesle to v življenje.
Kmetijska razstava v drugi sobi, ki je bila pod vodstvom predava-, teljev tov. Brumna in Dolinška, je zelo vzorno prikazovala naj-
modernejši način vzgajanja vinske trte, cepljenja, prikazovala vse vrste sadnega drevja od semena do drevesa, škropiva, škodljivce, zanemarjeno drevje in sadne proizvode.
Prepričan sem, da bodo dekleta in fantje svoje bogato znanje širila po kmečkih domovih ter tudi pri tistih, ki se iz tega ali onega vzroka te šole niso udeležili. Skoda je le to. da med obiskovalei te šole ni bilo več moške mladine, saj je od 16 absolventov bil le en mladinec, ki je vztrajal do konca.
Zvečer so imela dekleta kulturni program, na katerem so zapeli nekaj lepih partizanskih in narodnih pesmi, zaplesali narodne plese in deklamirali.
Za prijetno razvedrilo je skrbel pred kratkim ustanovljeni pionirski orkester.
Ob koncu bi želel, da bi prihodnje leto lahko pisal o še lepši razstavi, posebno pa še o številnejši udeležbi kmečke mladine v tej šoli. Le na ta način bo naše kmetijstvo dobilo sodobne gospodarje in gospodinje, vemo pa tudi, da bomo le z naprednim kmetijstvom lahko poskrbeli za lepše in boljše življenje našega kmečkega prebivalstva
R. K.
Zakaj še čakamo z ustanovitvijo bibliotečnega centra
Po podatkih, ki jih je zbralo Društvo bibliotekarjev Slovenije, imamo v Sloveniji po stanju dne 31. decembra 1954 vseh ljudskih knjižnic 657. V teh dela 622 ljudi, iz česar izhaja, da se za nekatere knjižnice sploh nfihče ne zanima! Poklic-nb izobrazbo ima med njimi samo 34 knjižničarjev oz. bibliotekarjev; kar je poleg teh že rednih namežčencev, so raz-
IZ PISARNE ZVEZE PEDAGOŠKIH DRUŠTEV JUGOSLAVIJE
V 1. 1954 je v založbi Zveze pedagoskiih družrev Jugoslavije izšla »Velika didaktika« A. J. Komenskega. Naročiti io morete po ceni:
ipoiplaitino 400 din, platno 45D din, ipritporočnim 35 din.
Denar nakažite na tek. račun 1031-T-378 — Savez pedagoških dirustva Jugoslavije, Beograd, K. Jtfiljjmtiiina 66.	_
vrščeni v nazivih administrativne stroke- Zanje predstavlja velik problem vprašanje strokovnega izpita. Vprašujemo se, zakaj se ob toliki potrebi ni ustanovila vsaj občasna enoletna knjžničarska šola, za katero so bili menda že vši načrti izdelani. S samimi volan-terji (med njrrii je 45% učiteljev) knjižnic ne bomo mogli dvigniti, saj je ta kader v stalni fluktuaciji. Organizacija ljudskega knjižničarstva je tudi sicer zelo pomankljiva in brez koordinacije. Večje okrajne knjižnice ne morejo nuditi pomoč; manjšim podeželskim knjižnicam, ker nimajb niti primernega strokovnega kadra nifd sredstev- Strokovna pomoč bi se morala osredotočiti pri republiškem biblio-tečnem centru, ki naj bi se osnoval čim preje. V Srbiji se je tak center že zelo dobro uveljavil.
_____ Dobro vemo, da se vsi člani
obremenjujejo plačnega fon- združenj prosvetnih delavcev da. O tem izrecno govori na- zavedajo pomembnosti dobro vodilo k uredbi o zaključnih -’-v	1	!-
računih gospodarskih organizacij (Zvezni Ur. L, št. 5-1955):
Kot stroški v smislu čl. 11. so mišljeni izdatki, ki se ne morejo šteti za redne in običajne poslovne stroške Komisija za pregled zaključnih računov mora natančno obrazložiti vsak posamezen primer takih izdatkov iz sredstev za samostojno razpolaganje podjetja. Za stroške se v smislu tega čl. štejejo tudi podpore, ki jih dajo podjetja šolam za nabavo učil, šolskega inventarja, učbenikov za učence, knjig za šolsko knjižnico in podobno.
Odbor glavne zadružne zveze in konferenca predsednikov sta sprejela sklep, naj zadružne organizacije učinkovito podpro knjižno akcijo. Ker je bil odziv zadružnih organizacij še slab, je Zadružna zveza poslala svojim članicam dopis, ki pravi: Smatramo za potrebno, naj bodo podpore primerne dohodkom zadružnih organizacij in naj ne bodo manjše od 2 do 3 odstotke od dobička zadruge v letošnjem letu. Prav tako naj dajo podporo knjiž-
Razprave o šolski reformi so razgibale domala že vse učiteljstvo v Sloveniji. Da pri tem gibanju sodeluje tudi celjsko učiteljsko društvo, je razumljivo. Koga pa naj ne zanima, kakšna bo nova reformirana osemletna založenih ‘šolskih knjižnic, za- . obvezna šola, kaj bo prinesla to jih vabimo, da ob letošnji njenim učencem in kaj bo neknjižni akciji pokažejo vso ložila učiteljstvu, da bo šola res prizadevnost .	reformirana? Čeprav približno
Zvezni zavod za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj razpisuje
NATEČAJ
■za učitelje, predmetne učitelje, . profesorje in inženirje, ki bi želeli delati v Zavodu ipri prouče-vanjiu vprašanj predšolskih ustanov, osemletnih šol, srednjih in strokovnih šol in pni izobraževanju odirastlih.
Natečaja se morejo udeležiti osebe, k; so že uspešno delale v navedenih ustanovah, v prosvetnih organih ljudske oblasti ali v družbenih organizacijah.
Kandidat mora predložiti osebne podatke, dokumente o šolski in strokovni izobrazbi, kakor tudi podatke o objavljenem delu.
Plača po osnovni uredbi o zva-njilh in plačah uslužbencev državnih organov, dopolnilna plača po sporazumu.
Prijave za konkurz je tfeba poslati do 30. aprila 1955 na naslov:
Sekretarijat za prosvetu Savez-nog izvršnog veča — za Savezni zavod za proučevanje školskih i prosvetnih pitanja — Nemanijina ul. br. 11. Poštamski fah 566.
Potovanja prosvetnih delavcev v inozemstvo
Poleg potovanj v Inozemstvo, ki smo Jih že objavili v Prosvetnem delavcu 25. marca, nam je poslala komisija združenj prosvetnih delavcev Jugoslavije za zveze z inozemstvom še razpise naslednjih potovanj:
1. GRČIJA — ATENE
Komisija združenj prosvetnih delavcev Jugoslavije za zveze Z Inozemstvom organizira bivanje 8 skupin prosvetnih delavcev v Atenah. V vsaki skupini bo 32 udeležencev.
Cilj tega potovanja Je seznanjenje z zgodovinskimi in kulturnimi pridobitvami Aten in bližnje okolice. Možno je tudi, da se iz Aten (po želji udeležencev) organizirajo krajši izleti v okolico In daljši do Korinta.
Skupine bodo potovale iz Beograda In bodo bivale v Atenah po naslednjem načrtu:
Štev.	Odhod			Odhod	
skupine	te Beograda			iz	Aten
T.	3. 7.	ob	14,50	11. 7.	ob 12,15
II.	10. 7.	ob	14,50	18. 7.	ob 12,15
HI.	17. 7.	ob	14,50	25. 7.	ob 12,15
IV.	24. 7.	ob	14.50	1. 8.	ob 12,15
V.	31. 7.	ob	14,50	8. 8.	ob 12,15
VI.	7. 8.	ob	14,50	15. 8.	ob 12,15
VII.	14. 8.	ob	14,50	22. 8.	ob 12,15
vm.	21. 8.	ob	14,50	29. 8.	ob 12,15
Udeleženci, ki bodo na konkurzu Izbrani, se bodo priključili vlaku, ki gre ob označenem času iz Beograda, na postaji, ki jim najbolj odgovarja.
Cena bivanja znaša: 12.000 din.	,
V ceno je vračunano: stanovanje m prehrana v Atenah (soba s 4 posteljami), vozna karta III. razreda brzovlaka Djevdjelija— Atene In nazaj, 250 drahem za manjše izdatke In vidiranje potnega lista v grškem predstavništvu.
I. FRANCIJA — PARIZ
Komisija organizira odhod' 5 skupin prosvetnih delavcev Iz Jugoslavije v Pariz. V vsaki skupini bo 35 udeležencev.
Cilj bivanja je seznanjanje, s kulturnimi pridobitvami In prosvetnimi razmerami tega mesta. Stanovanje In prehrana bo v spalnicah Internata Lycče Saint Louis. Udeleženci si bodo pod vodstvom ogledali znamenitosti tega mesta. Bivanje v Parizu bo trajalo 14 dni.
Grupe potujejo iz Beograda v Pariz po naslednjem redu:
Štev.	Odhod	Odhod
skupine	iz Beograda	iz Pariza
I.	13. 7. Oh 23,15	29.' 7. ob 19,57
n.	20. 7. ob 23,15	5. 8. ob 19,57
ni.	27. 7. Ob 23,15	12. 8. Ob 19,57
IV.	3. 8. ob 23.15	19. 8. Ob 13,57
v.	10. 8. ob 23,15	26. 8. ob 19,57
Cena bivanja: 31.000 din.
V to vsoto je vračunano: stanovanje in prehrana za 14 dni, vozna karta III. razreda brzovlaka Sežana—Pariz in nazaj (pr^o Italije in Švice), vidiranje potnih listov v tujih predstavništvih in 8.000 frankov za male Izdatke.
Prijave sprejemajo republiški odbori združenj do konca aprila. Interesenti dobijo podrobnejše informacije pri svojem društvu,.obrazec za prijavo pa naj zahtevajo o'd svojega republiškega odbora.
KonkUrz za gornja potovanja traja do 10. maja. Tedaj bo Komisija izvršila izbiro udeležencev in izbrane obvestila, da si priskrbe potne liste. (Konkurz za potovanja, ki so bila objavljena I v našem listu šv, v z dne 25. marca 1055 traja do 20. aprila).
Komisija združenj prosvetnih delavcev za zveze z inozemstvom.
In še enkrat o učiteljici Jelki
Tovariši učitelji Iz Šaleške doline!
Tista »Učiteljica Jelka« je res hotela biti »nekakšna reportaža«, ne pa dokument. Mislim celo, da bi ta reportaža pri nikomur ne vzbudila ogorčenja, če ne bi bil naveden kraj.
V	svojem dopisu sami navajate, da »Bele vode res niso zabavne«, da je tudi »Tatjana orala ledino v nemogočih razmerah«, »kako trda je bila ledina v prvih povojnih časih«, da so tudi druge učiteljice morale »sprejeti zasilni stanovanjski izhod«. Ljubi tovariši, saj to je prav isto, kar sem jaz povedal v reportaži! Le be. sede so druge.
V	vseh teh točkah se torej strinjamo, ni res? Razlika je le v »dolinskih Ferjanih«, ki jih vaše društvo načelno ne pozna in v volkovih, ki so v celoti plod moje.reporterske fantazije, kar javno priznam.
Kot pisec reportaže niti ne obžalujem preveč, da se »nisem prej pozanimal za geografske, gospodarske in kulturne razmere, kraja«, ker namreč nisem nameraval pisati študije o Belih vodah, ampak zgolj reportažo o neki iks učiteljici v nekem iks kraju.
Z »učiteljico Jelko« sem se srečal le enkrat v življenju, samo takrat, ko mi je pripovedovala svojo zgodbo. Tedaj nisem čutil nobenega razloga, da bi njene podatke preverjal kot nekak izpra-ševalni sodnik. V njeno obrambo pa moram dostaviti, da sem dobil iz njenega pripovedovanja zelo določen vtis, naravnost prepričanje, da je ona opravljala učiteljsko službo s prav takim veseljem in zanosom kot mnogi drugi, kot Tatjana in sedanji dve učiteljici. Iz vseh njenih besed je dihala prava ljubezen do šolskega dela in tudi do tistih krajev^ Zlasti pa moram podčrtati njene besede: »Ce boste kaj pisali, nikar ne pišite samo o meni! Pišite le o učiteljici In učiteljicah, ki morajo delati v težkih razmerah. Gre za položaj teh učiteljev, ne pa za osebe«.
Zbodla vas Je Izjava učiteljice Jelke, da bi dala ostavko na prosvetno službo, če bi morala še enkrat v tiste hribe. Pomirite se, ljubi ljudje! Koliko prenagljenih izjav ste že vi dali, in jaz in mnogi drugi, izrečenih v trenutku prekipelega čustva In kmalu nato pozabljenih? Kaj bi bilo z nami vsemi, če bi se uresničile vse besede, grožnje In obljube, ki Jih nepremišljeno izrečemo!
. Ali poznate tisti pregovor, ki celo trdi, da ima »nikoli« v politiki prav tako vrednost kot »vedno« v ljubezni?
Slovesno In pošteno izjavljam, da je bila Učiteljica Jelka napisana le zato, in zgolj zato, da bi opozorila na težek položaj nekaterih prosvetnih delavcev v neurejenih razmerah niže organiziranih šol in z željo, da se nudi tem požrtvovalnim učiteljem potrebno priznanje in pomoč. Prepričan sem z vami vred, da bodo gospodarski uspehi naše družbene graditve vedno bolj premagovali zaostalosti in pomanjkljivosti ta-
sed: »Glejmo dialektično! Predvsem pa ne pretiravajmo!«
Ne pretiravajmo v osebrfi prizadetosti in užaljenosti. Letos bo zasijala elektrika v Bele vode; naj bi zasijala tudi v odnose med ljudi.
Prav rad priznam, da so mi vaši argumenti v marsičem dopolnili vtise o Belih vodah. Vzbudili so mi celo toplo željo, da si jih kdaj na lastne oči ogledam, kajti opozorili ste me na mnoge zanimivosti, ki jih nisem niti slutil.
In končno: človek se lahko moti, če je premalo poučen, ali pa če gleda na svet skozi očala takih ali drugačnih čustev. Resnice ne moremo najti niti v konveksnem, niti v konkavnem zrcalu osebnega gledanja.
Kljub vsemu upam, da bo vse naše razpravljanje okoli »Učiteljice Jelke« moralo roditi tudi svoj dober sad, zlasti če bomb v takih primerih gledali bolj na stvar kot na osebo.	Mirko Hrovat
Poletni tečaji za učitelje angleškega jezika v Ang ti ji
Na prošnjo Britanskega sveta v Beogradu opozarja inšpektorat za tuje jezike na SPK interesente na poletne tečaje za učitelje angleškega jezika, ki se bodo vršili v raznih mestih Anglije.
I. BRITANSKI SVET prireja letos poletne tečaje z naslednjo vsebino:
1.	Jezik in liter,atura v sodobni Britaniji, 2.—Ž3. julij, Dundee.
2.	Shakespeare (I) od 2. do 23. julija, Shakespeare (II) od 23. julija do 23. avgusta, Stratford-upon-Avon.
3.	Angleški jezik in sodobno življenje, od 11. do 25. julija. Bristol.
4.	Angleščina 20. stoletja, od 12. Julija do 2. avgusta, Southampton.
5.	Angleško življenje in jezik, od 4. do 19. avgusta, Cheltnsford.
6.	Angleščina kot tuj Jezik od 30. julija do 18. avgusta, Oxford.
7.	Moderna angleška literatura in jezikovna 'praksa, od 3. do 24. avgusta. Cambridge.
8. Poletni tečaj za anglistiko, od 4. do 25. avgusta, Liverpool.
8. Angleški jezik in literatura v sodobnosti, od 8. do 29. avg., Cardiff.
10. Moderna angleška literatura, od 20. avgusta do 10. septembra, Oxfoid.
H. THE CITY OF LONDON COLLEGE prireja poletni tečaj angleškega jezika za tujce od 18. julija do 12. avgusta.
HI. LONDONSKA UNIVERZA prireja poletni tečaj angleškega jezika za tuje visokošolce v času od 15. julija do 11. avgusta. Kdor želi podrobnejše podatke, naj se obrne na honorarnega korespon-denta tega tečaja (tov. M. Romih, Tržič na Gorenjskem. Glavni trg št. 5).
IV. UNIVERZA V CAMBRIDGEU prireja počitniški tečaj za tuje visokošolce od 13. Julija do 10. avgusta.
Vpogled v publ. literaturo s podrobnejšimi podatki je možen na Sekretariatu republiškega Sveta za prosveto in kulturo, Zupančičeva 3/IV. soba 80,
Mr. W. S« Men zapušča Jugoslavijo
Kdor izmed naših tovarišev je imel priliko spoznati W. S. AH ena, mednarodno, priznanega strokovnjaka za živi angleški jezik (njegovi najbolj znani knjigi sta: Living Eng-lish Structure ter Living Eng-lish Speech; prva je od 1947. leta doslej doživela že osem ponovnih izdaj, druga pa je izšla 1954, obe pri svetovno-znani založbi Longmans, Green and Co.), ga je moral vzljubiti zaradi živahnosti, prijaznosti, domiselnosti in duhovitosti njegovega značaja. ' i S 1. aprilom nastopa novo službeno mesto na Britanskem svetu v Istanbulu, Gotovo si bo marsikdo mislil, da smo predavatelji angleškega jezika ki Pošbdim se viji be- z njim izgubili iskrenega pri-
že vemo, kakšna bi naj bila nova šola, vendar konkretnih prijemov le še nimamo. Vsi čakamo, da nam jih bo nekdo pokazal in sankcioniral. Toda kdo? Ali oni od zgoraj ali mi od spodaj?
Mimo vseh obširnih in učenih razprav se je reforma pravzaprav že začela. Društvo učiteljev celjskega okraja se je razdelilo na 10 delovnih enot, tako zvanih pododborov, ki predstavljajo že mala društva s svojimi sekretarji, blagajniki in tajniki. Na svojih sestankih proučujejo splošno šolsko problematiko, poglabljajo strokovno izobrazbo svojih članov v obliki predavanj in hospitacij, ukvarjajo pa se tudi z ljudsko prosveto in z vsem, kar je v zvezi z vzgojo mladine in njihovim poklicnim delom.
Tak sestanek je bil pred kratkim v Žalcu, kjer se zbira učiteljstvo Savinjske komune. Njihov delovni program je bil usmerjen v praktično delo učitelja v šoli, ki naj pokaže, kakšen bodi sodoben pouk, ki ga terja šolska reforma, čeprav tega niso izrecno poudarili.
Hospitacija v IV. razredu nižje gimnazije v Žalcu.
Tovariš Drago Predan je zborovalce povabil v IV. razred. Na urniku je zemljepis. Učenci in gostje gledajo in poslušajo. Na osnovi že predelane in učencem znane učne snovi se razvije pred njimi naša zvezna ljudska skupščina, zbor ljudskih poslancev in zbor proizvajalcev. Za njima slede razni sveti in sekretariati. V barvanih grafikonih nastaja pred učenci in poslušalci naša vrhovna ljudska oblast. Pozornost, . napetost, metodičen potek in lepo izražanje so bili odlika te užitka polne učne ure. Le žal, da kazalci na uri ne mirujejo.
Druga slika. Po tej hospita-ciji je sledilo predavanje tovariša Franceta Kolarja z naslovom Kmetijstvo pri nas in v Ameriki. Da bi naše kmetijstvo bolje in hitreje napredovalo, je treba ' pogledati, kako delajo . drugod, tokrat v Ameriki. Tam čuvajo zemljo kot zaklad in ji strežejo na vse načine, da bi čim več rodila. Tam skrbela odličen humus, poln organskih snovi: železa, magnezija, bora, kalcija i. dr. V naši zemlji je vsega tega premalo, odtod tako slab hektarski donos. Na krta gledajo tam drugače kakor mi. Tam z avionom uničujejo razne škodljivce, pri nas pa niti škropimo ne proti njim. Pri nas jemljemo samo plodove, ne da bi zemlji vračali hranilne snovi s pravilnim in poštenim gnojenjem. Dušik trosimo na vlažno namesto na suho zemljo ter s tem uničimo še tisto, kar smo vsej ali. Rodnost sadnega drevja pospešujejo tam z obročka-njem in upogibanjem vej. Pri nas prevladuje konservativnost, ki ovira še tiste napredne kmetovalce, ki bi radi obdelovali zemljo po solidnih načelih in izkušnjah naprednega kmetijstva.
Tretji del delovnega sestanka je izpolnila učiteljica z dolgoletno prakso tov. Marija Kolarjeva iz Braslovč. V svojem poučnem,in zanimivem referatu Moj drugi razred je prikazala vse tiste vrline in prednosti sodobnega pouka, ki jih hočemo doseči s šolsko reformo. Govorne, spisne in računske vaje z učenci drugega razreda je naslonila na stvarni pouk. Na poučnem izletu na hrib Lam-
berg pri Polzeli je razgrnila pred učenci naraven zemljevid lepega dela Savinjske doline ter razložila osnovne zemljepisne pojme, pomen sonca in raznovrstnosti življenja na zemlji:	rastlin, živali in končno
človeka, ki vse to obrača v svojo korist. Po neštetih govornih vajah sledi otroški spis: Lim-berg nas sprejema. Iz njihovih zvezkov je prebrala izvirne primere, kako učenci sami tvorijo lepe stavke in kako se jim širi besedni zaklad. Spotoma so opazovali rastline in živali. Iz opazovanja nastajajo novi razgovori, opisi in pismene vaje.
V	drugi učni enoti so si učenci ogledali železniške postajo na Polzeli. Tu ima besedo sam postaj enačelniik, ki otrokom razlaga delo prometnika in železniške naprave. Nato pričakajo vlak iz Celja, spoznajo sprevodnika,, strojevodjo in kurjača ter se z njimi razgo-varjajo. Sledi spis: Strojevodja nam sega v roke.
Po ogledu domačega šolskega poslopja z njegovo najbližjo okolico se podajo učenci na pošto, kjer jim upravnica razkazuje poštne naprave: blagajna, brzojav, telefon, tiskovine, znamke itd. Nato sledi spisna vaja o tem, kar' so videli in slišali.
V	gasilskem domu spoznajo gasilno orodje in človekoljubno delo gasilca. Učenci obiščejo tudi urad občinskega ljudskega odbora (občino). Na živem primeru vidijo in slišijo delo občinskega tajnika in ga opazujejo, kako se razgovarja po telefonu.
V	občinski gostilni opazujejo red in snago, gredo v klet ter spoznavajo * -posode in mere. Litre in decilitre merijo z vodo. Računstvo sledi v razredu. Pri tem uporabljajo paličice, orehe, fižol i. p. V bujni fantaziji spreminjajo kamenčke v limone in oranže. O vsaki učni enoti napravijo spis.
To je samo nekaj odlomkov Iz bogatega referata, za katerega je tovarišica žela obilo priznanja. 'Pokazala jim je tudi svoje priprave in originalne izdelke učencev, slabe in odlične. Naj še omenim, da je pri njenem , pouku zelo močan poudarek na kolektivnem sodelovanju učencev v razredu. Spretnejši pomagajo šibkejšim, da bi vsi izdelali razred z dobrim uspehom.
Iz tega pouka diha smotrna in neprisiljena vzgoja estetskih in etičnih čustev, gospodarsko vrednotenje, domovinska ljubezen in vzgoja socialističnega človeka.
V	razpravi je njena tovarišica, učiteljica JU. razreda, povedala, kako prijetno je delati z učenci predavateljice, ker snov dobro obvladajo in so pri šolskem delu 'razgibani in aktivni. Okrajni šolski inšpektor tov. Mirko, Koželj je pripomnil, da so v referatu dragoceni biseri šolskega dela in da je tov. Kolarjeva ena izmed najboljših pedagogov v okraju.
Minila je že peta ura zborovanja jn še bi poslušali in razpravljali. Okrog 80 udeležencev je odneslo s seboj mnogo poučnih in zanimivih vtisov in če prenesejo tak vzoren način pouka na vseh osem razredov obveznega šolanja, smo šolsko reformo takorekoč že dosegli. Kdo neki bo obdelal peti, sedmi, osmi razred? TucR Sodobna pedagogika bi s takimi referati obogatila svojo vsebino.
Kaj dela komisija za proučevanje šolstva
jatelja in dragocenega svetovalca ne le v znanstvenih, ampak tudi metodskih vprašanjih pouka angleškega jezika.
Naj navedemo iz njegovega poslovilnega pisma sklepne besede:
»V Jugoslaviji sem preživel zelo srečno in nadvse zanimivo dobo in imam močan občutek, kot bi zapuščal drugo domovino. Sleherni povod za vrnitev me bo osrečil.
Izročite, prosim, moje iskrene pozdrave vsem Vašim tovarišem.«
Na novem službenem mestu mu želimo mnogo uspeha in' mu kličemo: Na skorajšnje svidenjel
Slovenski anglisti
Komisija za proučevanje šolstva^ piri SPK LRS hoče zbrati čim več predlogov, kako naj bi rešili vprašanje učiteljske izobrazbe, zato vabi vsakogar, ki bi želel pri tem sodelovati, da se oglasi s svojimi ' predlogi ali v tisku ali pa jih pošlje na njen spodaj navedeni naslov.
Okvirno anketno vprašanje se glasi:
Kako bi moral po Vašem mnenju biti urejen študij učiteljstva za obvezno šolo, kakršno želimo s šolsko reformo.
Iz uprave „Savremene škole“
Naše naročnike obveščamo, da bo za letošnje leto dotiskana prva dvojna številka »Savremene Školč« v začetku meseca maja.
Naročnina za leto 1955 je za šole in ustanove. 600 din, za učitelje, predmetne učitelje in profesorje 500 din.
Časopis dostavljamo samo na podlagi poprejšnjega nakazila.
Naročnino je treba nakazati na ček. račun 1031-T-260 »Savre-• mena škola, organ Saveza pedagoških društava Jugoslavije, Beograd, K. Milutima 66.
in kaj bi moral ta študij učitelju dati?
Podrobna razdelitev vprašanja je lahko prosta ali pa tudi naslednja:
1.	Katere šole in koliko čfl' sa naj usposabljajo kandidata za učiteljski poklic? Doslej sp bile nakazane naslednje pota učiteljskega študija:
a)	reformirano učiteljišče:
b)	popolna gimnazija in pc' dagoška akademija:
c)	posebna (učiteljska) sre.^* nja šola in pedagoška akademija;
d)	učiteljski študij na fakulteti.	t
Ali so s tem nakazane vse poti in katera je naju' streznujša?
2.	Učiteljeva izobrazba gbde na splošne družbene potreb > glede, na potrebe reformirau obvezne šole. Na potrebe °'. vezne šole gledati zlasti z v dika razrednega in predme' nega pouka, kakor tun’ <ra personalno - organizacijske^^ vidika, t. j z vidika razu1. , š&anja učiteljstva na razu vrstah šol, ki jih pozna šolsh mreža.
Komisija za proučevanj0 šolstva pri SPK LRS „ Ljubljana. Župančičeva J/l