štev. 47/^ CeiM fS din Letnik Xfl P r O g r £1 m BBOSaiAVE NA DAiN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER — KI BO V SOBOTO, NOVEMBRA 1959, OB 19. URI V KINO DVORANI V TITOVEM DOMU V PTUJU Proslavo je pripravil Občinski 'juli- tičnem, gospodarskem, kul- turnem in ostalih področjih po osvoboditvi so odraz naše odločne politike, za katero smo se odločili v času na- rodnoosvobooteh, in, kakor sem že dejal, prišli so iz vse Jugo- slavije, iz vseh naših pokrajin, lačni, neobriti, neočiščeni, bolni in trudni. Jajce pa je takrat bilo mestece, na katerega so Nemci že koncentrirali zelo močne sile in tiste dni so že prodirali proti njemu od Banja Luke, od Travnika, od Sarajeva. Na vseh straneh pa stoje okrog Jajca tudi naše divizije in bri- gade ter se bijejo na vseh fron- tah, mi pa v Jajcu zborujemo in razpravljamo o zelo velikih in važnih ter pomembnih stva- reh. Vsi seveda oboroženi. Zbo- rovanje — dejal bi oborožene demokracije, zborovanje ljudi, ki morajo biti vsak trenutek pripravljeni, da bodo odšli v vrste brigad in da se bodo bili. Cez dan pa so že tudi prihajala nemška letala in bombardirala, ponoči je bilo treba ugašati vse luči, treba je bilo storiti vse varnostne ukrepe, hkrati pa so morali biti vsi odredi vojske v bojni pripravljenosti. Tedaj se je zgodila težka ne- sreča. Tiste dni bi bil mo- ral odleteti v Kairo Lola Ribar, katerega so na letališču ubili Nemci. Njegovo truplo je bilo prepeljano v Jajce in ne- kega večera pred zasedanjem AVNOJ smo imeli pogreb, na katerem je — kakor se bere samo še v junaških starih grških zgodbah, v helenskih zgodbah — govoril stari Ribar svojemu sinu. Govoril je o tem, kako ga je on, ta sin, njega — očeta, vzgojil za to, da je mogel po- stati borec, da je postal komu- nist in eden izmed ustvarjalcev nove Jugoslavije, ki je tedaj nastajala. Resnično pretresljivo. Bilo je v popolnem mraku, imeli smo samo eno ali dve bakli, da smo sploh lahko mi, zlasti pa tudi tisti, ki so nosili krsto, ho- dili po ulicah in videli za korak pred seboj. Vse drugo je bilo v temi in skrivnostno ter resnično herojsko — veličastno. Naslednjega dne je bilo za- sedanje AVNOJ. 2e čez dan se je moral Vrhovni štab z nekaterimi predstavniki seliti. Preselili smo se z Vrhov- nim štabom in s tovarišem Ti- tom v neko zaklonišče za letal- ske napade pri tovarni kemič- nih izdelkov. Tu je bil v peči- nah dolg rov v polkrogu in tu smo čez dan stanovali. Sele po- noči, mislim, da je bilo okrog desetih, se je zasedanje AVNOJ začelo. To zasedanje je v resnici začetek nove Jugoslavije. Ne bi ga razčlenjeval v podrobnostih, temveč bi vam omenil samo najpomembnejše sklepe. Tu je bil izglasovan odlok, da kra- ljevska jugoslovanska vlada ne more več biti predstavnica na- ših narodov in naše okupirane države in da je lahko edini predstavnik naše države, ki se osvobaja sama, brez svoje vlade, samo AVNOJ in Vrhovni štab. To je bila težka in velika odlo- čitev, pomembna odločitev in do neke mere celo riskantna, ker ni nihče niti od zahodnih niti cd vzhodnih zaveznikov takrat niti pomislil, da bi pri nas lahko državna oblast prešla na ljud- stvo, ki se je borilo, ter da predstavništvo tega ljudstva ne bi bilo tisto predstavništvo, ki je pobegnilo v London. Riskant- na pa je bila ta odločitev tudi v tem smislu: ali bomo imeli moči, da to odločitev v resnici tudi izvedemo pred svetom in da svetu dokažemo ter ga pri- silimo priznati samo to našo domačo, borečo se oblast. Drugi odlok, ki je bil sprejet, je bil odlok, da se kralju Petru za- brani povratek v državo brez dovoljenja ustavodajne skup- ščine, ki bo po vojni odločila o obliki naše države in ki bo iz- delala našo ustavo. Torej, zopet druga težka odločitev, ki je v resnici niso radi sprejeli niti na zahodu niti na vzhodu. Kakor veste, je bil Stalin še v začetku leta 1945 za to, da se kralj vrne v našo državo. Nam pa do tega ni bilo in vztrajali smo pri svoji odločitvi. ^ Kulturni dom v Jajcu, kjer je bflo II. zasedanje AVNOJ Nadaljnji odlok je bil odlok o federativni ureditvi naše bodoče države, in to o federativni ure- ditvi na podlagi nacionalnih re- publik, med katerimi bo obsta- jala tudi republika Bosna in Hercegovina zaradi tega, ker je v Bosni in Hercegovini narod- nostna razmejitev v bistvu ne- mogoča. Mislim, da je bil to zelo pameten sklep, ker kakor veste, v Bosni kasneje nikoli ni prišlo do resnejših narodnostnih nasprotstev, do ljubosumnosti ali česa podobnega. O dokončni državni obliki bo po vojni od- ločalo ljudstvo samo preko svo- jih predstavnikov v ustavodajni skupščini. Tako je tudi bilo. Dobro veste, da je bil v istem času, ko smo mi zborovali v Jajcu, tudi sestanek v Teheranu. Veste, da je prav tam Stalin ponujal Churchillu zelo znači- len dogovor, po katerem naj bi bili interesi Sovjetske zveze in Anglije v Jugoslaviji pol na pol. Mi o tem takrat nismo vedeli, bili smo obveščeni samo o tem. da je treba nekatere sklepe sprejeti, da pa o tem ne smemo vnaprej govoriti nikomur, niti Moskvi. Tako smo te odločbe sprejeli namerno kot gotova dejstva, pred katera bomo po- stavili vzhod kakor zahod. Za- kaj je takrat bilo treba gledati na to, da bi v resnici ukrepali v interesu svojih narodov, ne pa, da bi se pokorili kakršnemu koli diktatu ali da bi poslušali bodisi zahod bodisi vzhod. Niso nam smele biti mar zahteve, ki bi bile morda v interesu teh ali onih velikih sil, ne pa naših narodov. In tako smo morali dovolj konspirativno pripraviti vse naše sklepe. Ko pa so bili izglasovani in ko so bili razgla- šeni kot mnenje vse države -— predstavnikov vseh delov naše države — smo lahko stopili z njimi pred svetovno javr>ost. Jasno je, da so bili ti sklepi v Jajcu zares odločilni za novo državo, ki je bila v bistvu ustvarjena tam. Rad bi pa dejal še naslednje: Ti sklepi zborova- nja v Jajcu niso bili samo od- ločilni in važni, bistveno važni za no^o državo, ki smo jo ustvarjali, temveč so bili do neke mere tudi simbolični za to državo. Navedel sem že, kako smo morali ravnati neodvisno, da smo lahko delali v interesu svojih narodov. Mislim, da je bila ta naloga značilna za vse naše povojno življenje. Ves čas se mora nova Jugoslavija s to- varišem Titom na čelu boriti proti zahodu, a na žalost tudi proti vzhodu. Nočejo nas in ne želijo nas razumeti. Imajo neke svoje koncepcije in želeli bi, da bi mi svoje življenje in vse .svoje najpomembnejše odločitve oblikovali v duhu teh njihovih koncepcij, ne pa v interesu, v resničnem interesu naših naro- dov. Jaz pa mislim, da mora vodstvo države — tovariš Tito je to nekajkrat z velikim rizikom in v veliki nevarnosti dokazoval — vodstvo neke države mora delati samo in popolnoma samo v interesu naroda, ki ga pred- stavlja. Mislim, da lahko reče- mo, da naše vodstvo tako tudi dela. Naše vodstvo je bilo ne- štetokrat bgrožeho z raznih stra- ni. Veste, kaj Je pomenilo, ko je Stalin polival narode Jugo- slavije, naj vržejo svoje vod- stvo, naj to vodstvo izgine in naj ga ne bo več ter da naj pride novo vodstvo, seveda tako, ki ga bo postavljal in mu dik- tiral on. To se ni zgodilo in mnenja sem: kakor smo odlo- čali takrat v duhu naših naro- dov, kakor smo z velikim ju- naštvom izvedli zasedanje v Jajcu, tako moramo izvesti svojo bodočo zgodovino. Prepri- čan sem, da jo bomo uresniče- vali tako, in to vsako leto z večjo samozavestjo, z jasno za- vestjo o tem, da izvajamo zelo važno in veliko nalogo, in to ne samo v interesu naših narodov, temveč tudi v interesu svetov- nega socializma, pravega in res- ničnega socializma, v interesu te ideje, ki je tako pomembna za obstoj sveta, v interesu miru, ki edini lahko reši svet pred uničenjem in kajpada v interesu tudi naših narodov. Mi danes rešujemo socializem pred obra- zom Evrope . .. Naš socializem pa je poln hu- manizma, resničnega evropskega humanizma, poln je obzirnosti do človeka in do skupnosti, v kateri raste in se razvija. Mi- slim, da je to zgodovinska na- loga, ki ima v zborovanju pred leti svoj vzgled. 2e tedaj smo bili samostojna enota, ki je ži- vela pametno in obzirno ter zelo zavestno delala na nekem pro- gramu, ki dobiva danes čedalje konkretnejše in pomembnejše oblike ter čedalje konkretnejšo in pomembnejšo vsebino. Ta vsebina pa se imenuje naš ju- goslovanski socializem in tova- riš Tito je njegov vodilni tvorec. Josip Vidmar Sirisgo v aiiulru možnosti (Nadaljevanje s 1. strani) »Zakaj pa nam ne daste? Vaš živ- Ijenski standard je višji, naš pa nižji.« Tudi to bi bilo napačno. Misliti moramo tudi na to, da se bo v tudi razvitih republikah živ- Ijenski standard postopoma dvigal, ne pa zaostajal. Če bi življenski standard v teh republikah zastal, v nerazvitih republikah pa se dvi- gal, ne bi mogli ničesar napraviti. Tako bi destimulirali proizvodnjo in proizvajalce in ne bi dobili po- trebnih sredstev za hitrejši razvoj nerazvitih republik. Oboje je škodljivo in zato moramo ob tem najti srednjo pot. Vedeti moramo, da je naša smer, smer Zveze ko- munistov, da moramo tudi v pri- hodnje podpirati in omogočiti na- daljni razvoj nerazvitih republik po danih materialnih možnostih, na drugi strani pa — in to naj vedo vsi komunisti, v razvitih in nerazvitih republikah — ne more- mo in ne smemo zaustaviti na- daljnega razvoja in destimulirati proizvajalcev v razvitih republikah, marveč morajo biti tudi v njih po- stopoma, toda konstantno napre- dovati. Toda seveda ne tako, ka- kor bi hoteli, marveč tako, kakor moremo. V tem, tovariši, ne sme- mo nasedati malomeščanskim ele- mentom, ki v razvitih republikah to govore in ki jim je glavni po- sel, da razbijejo našo enotno so- cialistično graditev. Če imamo pred seboj jasno smer in če bomo čvrsto vztrajali v tej smeri, sem prepričan, da bomo tu- di v prihodnjih petih letih napra- vili še večji skok naprej. Tudi tu mora seveda vsak komunist zme- raj imeti pred očmi celoto. Jasno je, da mora videti tudi tisto, kar je neposredno pred njim, tisto svoje, istočasno pa mora kot ko- munist objektivno poznati tudi naše splošne možnosti, mora se boriti zoper težnje fstih, ki govo- re, da jih, v tem ko morajo delati, ta ali ona republika izkorišča. Proti temu se moramo boriti! Od- krito pa moram povedati, da ni- sem, zadovoljen z odporom, ki so ga komunisti kazali proti takšnim težnjam. Dogajalo se je celo na- sprotno, da so komunisti prednja- čili v teh raznih negativnih poja- vih, zlasti iz malomeščanskih in drugih pobud. Naša linija mora biti v tem oziru jasna Štirideset iet od ustanovitve KPJ Spominski dnevi KPJ 2. decembra 1917 — Na pobudo JSDS mirovni shodi tudi ▼ Ljubljani in drugod. 3. decembra 1922 — V Ljubljani občinske voJitve, ki prine- se.io večino Zvezi delovnega ljudstva. 3. decembra 1933 — Se na obenem zboru razkle »Ujedinjeni savez želemičara«, ker mu minister za promet ni dovolil nadalj- njega delovanja. 28. novembra 1934 — V Ljubljani zborovanje proti grozeči vojni nevarnosti in fašlOTiu; taka zborovanja tudi drugod po Sloveniji (priredila slovenska sekcija Jugoslovanske ženske zve- ze, udeležila se tudi ZDŽD). 27. novembra 1935 — Razpuščena ZDŽD z vsemi podruž- nicami. 29. novembira 1943 — Drugo zasedanje AVNOJ v Jajcu. PTUJ. dne 27 novembra 1929 PTUJSKI TEDNIK stran s Zo kmetovalce: KOLOBAR IN LUCERNA Ing. Egon Zoreč Nemžka detelja — lucema je odlična detelja. Daje sočno zeleno lozne jeseni. Suha krma je izvrstna krma za molznice. Prav gotovo je, da ima lucerna prednost pred črno deteljo. Kjer je zemlja za njo. tam daje po pet košenj. med tem 'xo kosimo črno deteljo le trikrat. Spomladi lahko lucemo kosimo prej kot pa črno deteljo. Lucema zahteva pogoje. Zemljo ji moramo dobro pripraviti, glo- boko rorati in dobro {Kjgnojiti. V kolobar jo damo za dobro pogno- jenimi okopavinami. Najpamet- nejše je v jeseni njivo zoratl do 25 cm globine. Spomladi potem preorjemo na pol plitvo, da se zemlja dobro zrahlja. Izmed do- datnih gnojil ji damo 600—800 kg tomaževe žlindre ali pa 500 kg superfosfata. Na spomlad, jo se- jemo nekaj pozneje, ko se zemlja neSkoliko ogreje, da je ne imiči pozna spomladanska slana. Seje- mo jo ali čisto ali pa nad žito. Če jo sejemo v oves, je naj'bolje oves pokositi za krmo, ko je še zelen, da dobi lucema več svetlobe in se hitreje razraste. S setvijo lu- cejrne v pšenico pa moramo biti previdni. Pšenica mora biti redko sejana, dobro pognojena s fosfor- jem, da ne poleže, ker sicer v poležani pšenici a)li pa tudi v ječ- menu lucema docela odpove. Se- me luceme nvjra biti doba-o kalivo in seveda brez predenice. Na 1 ha površine je sejemo od 25—30 kg. V koHkor sejemo lucemo v maju na čisto njivo, jo rahlo po- branamo, da seme enakomerno kali. Vse zavisi od vremena, V kolikor v maju in jundju ni dežja, je setev uničena. Sejemo jo rajši z roko, ker pri- de seme prt strojni setvi večkrat pregloboko v zemljo, lucerna pa ne sme biti posejana globlje od 2—3 cm. Po vsjdci košnji lucemo pcittTaiamo s travniško brano, laWco pa tudi z navadno njivsko brano, da zemljo prezraeinK) in tmičimo pUtveje ukoreninjen ple- vel. Prvo leto branMno samo spo- mladi, potem pa vedno po košnji. Vsaj vsako drugo leto pognojimo hicemi z najmanj 300 kg fosfor- nega gnojila. Ta detelja zahteva vrtiko apna, zato jeseni ix> zgod- nji košnji potrosimo na 1 ha po- vršine 1000—2000 kg apnenega praha. Prvo leto kosimo le en- krat, da se lucema do zime olkre- pi in zraste vsaj do 10 cm, da posevek lažje prezimi. Vsa leta naprej pa pustimo, da lucema \'saij enkrat na leto cvete. Kosirrk) jo vedno pred cvetenjem, ker je krma takrat najboljša. Kositi ne smemo prenizko. Nikoli ne suši- mo luceme na njivi, temveč sa- mo na kozolcih. Dobro se obnese- jo tudi žični kozolci švedske ostr- vi. Imenitno je tudi lucemo zad- nje košnje s koruzo silirati. Lu- cema lahko pride na eno in isto njivo vsakih šest let, ne prej. Ona zboljša zemljo, ki postane bolj rahla, a poleg tega jo bogati z dušikom. Kmetovalci, priporočljivo je, da sejete čimveč luceme. Najboljše je, da bi imeli na tratini njiv de- teljo, med njo pa desetino orne zemlje — luoemo. Danes se bo v Ptuju sestal ple- num Občinskega sindikalnega sve- ta Ptuj, na katerem bodo obrav- navali pismo Republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo o bodočih nalogah občin- skih sindikalnih svetov. Na plenu- mu bo tudi sprejet sklep o sklica- nju razširjenega plenuma Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj, ki bo v prvi polovici decembra, na katerega bodo povabljeni predsed- niki vseh sindikalnih podružnic in predstavniki ostalih organizacij. ★ V času priprav na praznovanje Dneva republike 29. novembra je v vseh sindikalnih podružnicah na področju občine zelo živahno. Ta- ko so mnoge sindikalne podružni- ce že izvedle proslave v počasti- tev Dneva republike s slavnostni- mi programi in govori. V govorih je bila orisana zgodovinska pot no- ve socialistične Jugoslavije in go- spodarski uspehi podjetij v tem letu in sadovi nagrajevanja po de- lovnem učinku. V mnogih kolek- tivih so izrekli priznanja najza- služnejšim delavcem. Številne pro- slave bodo še danes zvečer in ju- tri. Marljivo se pripravljajo na praznovanje Dneva republike, tu- di člani Zveze sindikatov na naših vaseh, kjer so glavno skrb za pripravo prevzele sindikalne po- družnice prosvetnih delavcev, skupaj z sindikalnimi grupami kmetijskih zadrug, organizacijami SZIX. in ostalimi. V nedeljo popoldne je imela strelska družina Železničar v go- steh dcipo istoimenske družine iz Ljubljane. V prijateljskem dvoboju so se pomerili s 5 člansko ekipo in zma- gali domačini z 815 krogi. Gostje so nastreljali 5 krogov manj. Za domačine je rezultat povpre- čen, od gostov pa je bilo pričako- vati več, saj je nastopal med nji- mi večkratni Slovenski reprezen- tant Mam, ki je bil s 180 krogi od posameznikov najboljši. Od doma- čih pa Vrtič s 169 krogi. To je bilo zadnje srečanje v le- tošnji sezoni, za katero bo družina Železničar dala svoj obračun na občnem zboru, ki bo v nedeljo, dne 6. decembra t. 1., ob 8. uri v žel. sindikalnem domu na Ormoški ce- sti. Ljubitelji strelskega športa vobljeni. V soboto je delovni kolektiv »LES« Ptuj slavnostno proslavil deseto obletnico obstoja svojega podjetja. Ob tej priložnosti je bil svečano razvit prapor Zveze sin- dikatov Jugoslavije, sindikalne po- družnice »LES« Ptuj. Ob tej prili- ki je predsednik delavskega sveta podjetja podelil osmim delavcem spominske diplome, kot najstarej- šim članom delovnega kolektiva. Pretekli teden se je sestala na prvo sejo komisija prosvetnih in znanstvenih delavcev Občinskega sindikalnega sveta Ptuj. ki je iz- delala svoj program dela. V komi- sijo je še na temelju sklepa pred- sedstva Občinskega sindikalnega sveta izvolila tovariša profesorja Alojza Voršiča iz gimnazije Ptuj, da šteje sedaj 9 članov. FB Začetek graditve zgradbe zadružne hranilnice Na stavbi šču v lackovi ulici nasproti pošte, med Brenčičevo hišo in trgovino »Slavico« je te dni začelo gradbeno podjetje »Drava« Ptuj s postavljanjem profilov za novo zadružno i>oslov- no stanovanjsko večnadstropno stavbo, ki bo gotova v začetku leta 1961. ESPERANTSKA AKTIV- NaST V PTUJU v torek 12. novembra t. 1. je imela esperantska sekcija redni letni občni zbor ob skromni ude- ležbi, ker se je nekaj članov opra- vičilo, nekaj pa jih je izostalo brez opravičila. Za napore in delo sekcije v le- tošnjem letu se je odboru zahvalil ( na zboru predsednik »Svobode«. Razveseljivo je, da se. esperanta uči predvsem mladina. Tečaj espe- rantskega jezika ima mladinska organizacija, je pa tudi v Kidri- čevem. V vseh osemletkah je pouk esperantskega jezika v 4. razredu, 2 krat tedensko po 1 uro. Za 7. december 1959 pripravlja sekcija predavanje v okviru »De- lavske univerze« na 100-letnico rojstva ustvaritelja esperantskega jezika dr. L. Zamenhofa, 15. de- cembra t. 1. bo v Ptuju tozadevna posebna proslava z zanimivim pro- gramom. Rojstva, poroke in smrti na matičnem področju Ruj ROJSTVA: dečke so rodile: Jo- žefa Veselic, Mala vas 1 — Mar- tina; Marija Zoreč, Trniče 34 — Srečka; Terezija Petrič, Svetinci 32 — Ivana; Hilda Šohar. Kidriče- vo 35 — Vojka; Marija Korošec. Pobrežje 97— Stanka; Veronika Kotnik, Ptuj — Emila; Terezija Bratuša. Ptuj — Dušana; Marija Zajšek. Ljubstava 10 — Danila; Terezija Ilec, Mestni vrh 116 — Dušana; Angela Zupan, Ljutomer — Mirana; Marija lozinšek, Pod- lehnik 31 — Franca; Ana Štum- berger, Gajevci 54 — Stanislava. Deklice so rodile: Frančiška Krempl, Janžki vrh 55 — Marijo; Marija Kocen, Središče 118 — Ma- rijo; Marija Toplak, Spuhlja 43 — Silvo; Ana Gajšt. Podlegnik 44 — Dragico; Angela Damiš, Ilovci 33 —Jerico; Alojzija Grlica, Podvinci 104 — Dragico. POROKE: Janez Matjašič, Sp. Hajdina 114 — Marija Serdinšek, Apače 139. SMRTI: Alojzija Ačko, Stranske Makole 18, roj. 1926, umrla 19. novembra 1959; Simon Muršec, Lovrenc 9, roj. 1959, umrl 18. no- vembra 1959. PRAKTIČNI NASVETI Volnene jopice se ne bodo usko- čile, če jih perete v mrzli razto- pini detergenta z dodatkom dveh - žlic amoniaka. Nikoli jih ne su- šite na soncu. Če jih sušite na balkonu, jih vedno pokrijte z be- lo krpo. Ko so skoraj suhe, jih obesite na obešalnik, da se hitre- je posuše do kraja. V omari naj ne visijo na obešalniku, pač pa jih shranite lepo zravnane v pre- dalu. * Za občutljive tkanine je voda, v kateri se je kuha! olupljeni krompir, izvrstno pralno sredstvo Rdeče blago bo obdržalo svoje barvo, če ga bomo prale v mrzli vodi, ki smo ji dodale žlico kisa na vsak liter vode. Drava ponovno osvojHa pokal v počastitev dneva republtke j« bil v nedeljo v Ptuju rokometni turnir, na katerem so nastopila štiri nvjštva, in sicer: nvjžtvo gamizije, gimnazije, Drave in no- va ekipa Udarnika iz Vičav«. Po- samezni rezultati: I>rava—gimna- zija 17:9, Drava—Udarnik 14:5, Drava—JLA 8:8. JLA—Udarnik 6:3, gimnazija—Udarnik 12:10, gimnazija— JLA 8:8. Končni vrst- ni red je sledeč: Drava 5 točk (39:22), JLA 4 točke (22:19). gi- mnazija 3 točke (29:35), Udarnik O točk (18:32). Tako je pvonovno osvojila pre- hodni pokal ekipa Drave. Tekme sta sodila dobro Bedrač in 5ar- man. Ob kancu letošnje sezjone opa- žamo, da je na rokometnih igri- ščih vedno manj discipline in vča- sih se p>osamezni igralci zelo »la»- bo vedejo na športnem {KkIju. Tak primer se je dogcdil tudi pri ne- deljskih tekmah. Rokomet je zek) dinamična igra in daje užitek ti- stemu, ki igra, in vsakemu gle- dalcu, kolikor je igra na dostojni višini. Toda v Ptuju cpažamo. da moški rokomet iz leta v leto opa- da. Kje je treba iskati vzroke? Najprej vidimo, da so posamerm aktivni igralci zelo nedisciplinira- ni, nekateri nimajo nobene volje, borbenosti in p>ožrtvovalnosti na tekmah, kar potem tudi vpliva na rezultat. Nadalje imamo zelo ma- lo delovnih funkcionarjev. V zad- njih srečanjih smo opazili, da po- samezni igralci večkrat dolžijo za neus[>eh sodnika. V nedeljo je prvič nastopilo na p>oka'nem turnirju novo moštvo iz Vtčave. Ta ekipa se je na tur- nirju vedla zelo nedisciplinirano. Takšnim ekipam ne bi smeli do- voliti na.stopanja na tekmah, ker kažejo ptujski š{>ort v slabi luči Uspelo pionirsko prven- stvo v moiem rokometu v cMrganizacili rokometnega klu- be Drave j« bik> v Ptuju občin- .sko pionirsko prvenstvo v roko- metu. Ker je bilo to prvenstvo prv«o, so se lahiko prijavile vse pionirske ekipe na šolah. Število prijav je bilo nekoliko majhno, s»j «no pogrešali še ostale šoJe iz bližnje okolice, ki bi gotovo lahko resno pcsegiJe v borbo za najviSji naslov — prvaka cbčine. Tako je sodelovalo na tem turnir- ju šest pionirskih ekip. Najbolj- ša ekipe je bila nedvomno osem- letka Ptuj, čeprav je izgubila sre- čanje 2 zadnjo plasirano ekipo Breg. V ostalih srečanjih so bile ekipe izenačen«. V celoti je bila prikazana zadovoljiva kvaliteta. Končna le5tvica jesenskega deda je naslednte: 1. Ptuj I 6 5 0 1 22:7 10 2. Gorišnica 6 5 O 1 34:17 10 3. Drava 6 3 0 3 35:24 6 4. Ptuj H 6 2 0 4 28:31 4 5. Cirkulane 6 2 0 4 19:31 4 6. Ptuj m 6 2 0 4 17:24 4 7. EHuj rV 6 1 0 5 16:37 2 Najboljši strelci so bili: Ivartnik (Ptuj IT) 19, Petek (Gorišnica) 18 itd. Organizacija tekmovanja je hila prav dobra. Pa. V ponedeljek, 30. novembra t. 1., ob 14. uri bo na stadionu »Drave« v Ptuju prijateljska nogometna tekma med »Aluminijem« Kidriče- vo in »Dravo« Ptuj. Za tekmo je v Kidričevem in Ptuju precejšnje zanimanje, saj sta si kluba v jesenskem tekmo- vanju pridobila, in sicer »Drava« 1. jn »Aluminij« 2. mesto. Nfkše seciravte NE BOJTE SE UMETNIH ZOB No. kaj takega: zdaj naj pa te- kam naokoli z umetnimi zobmi! Vsak zdravnik je že slišal vzklik, če je pacientki povedal, da bo mo- rala v bodoče nositi protezo. Ka- že, da je malo stvari, k' bi samo- zavesti zadale tak.šen udarec, kot spoznanje, da bo treba nositi »po- narejene« zobe. Pri tem pa ne gre za »pona- rejene« zobe. Imamo le naravne ali umetne zobe. Tudi umetni zobje so pravi zobje, le s to razliko, da jih ni naredila narava, marveč ljudje. Umetni zob.ie imajo pač to nalogo, da nam spet omogočijo pravilno žvečenje in spravijo v red iznakažen obraz, ki ga je povzro- čila izguba zob. Izdelovanje umet- nih zob je danes tehnično že to- liko napredovalo, da more zado- stiti obema nalogama. Umetni zobje sr iz porcelana in umetnega materiala, ki ga stro- kovnjak imenuje metilmetakrilat, kar ni nič drugega kot steklo pleksi. Porcelanski zob ima to prednost, da se po dolgoletni noš- nji v ustih njegova barva ne spre- meni, česar pri zobeh iz umetne- ga materiala za zdaj še ne morejo doseči. Da pri umetnih zobeh dosežejo za7-<»'eno naravno barvo, jih izde- lujejo v petih razl'cnih plasteh. S tem dosežejo, da ima zob pri »ko- renini« — kot pri naravnem zo- bu — temnejšo barvo in pri vrhu naraven blesk zoba F*ri tem vi- soko razvitem umetnem zobu celo poskušajo doseči kot las tanke za- reze ali pikice v emajlu — ap- nenčeve madeže '>< celo vložke. »Le kaj je tega treba?« bo mar- sikdo vprašal. »Če že morajo biti umetni zobje, potem se hočem znebiti starih pomanjkljivosti v zobovju!« Da pa bo umetno zo- bovje res lepo in z videzom na- ravnih zob, ne sme biti prav majhno in belo. Zakaj tudi narav- ni zob se z leti postara. Ne kaže vstavljati zob. ki so videti mladi, možu ali ženi srednjih let (in teh je največ, ki potrebujejo umetne zobe). Današnja med znanost že izdeluje proteze brez gumijastih sesalk za spodnjo in zgornjo če- ljust. Gumijaste sesalke niti niso priporočljive. Da bi se pri kaš- Ijanju ali kihanju takšno zobovje izgubilo, je povsem izključeno. Po- žreti pa bi mogli le majhne na- domestne dele, ki pa jih prav za- radi te nevarnosti ne izdelujejo več. Da bi nam umetno zobovje slu- žilo vse življenje, pa čeprav še tako skrbno izdelant), je prazno upanje. Čeljusti in dlesni se v te- ku let spreminjajo, zato je pripo- ročljivo, da zdravnik zobovje kdaj pa kdaj pregleda Z medicinskega vidika bo treba po nekaj letih umeriti novo protezo Praktično pa večkrat ne pride do tega. ker se je pacient že tako navadi! umetnega zobovja, da pomanjklji- vega delovanja zob sploh ne opa- zi. In še nekaj: tudi umetno zo- bovje moramo redno či.stiti in to najbolje po jedi Čez noč ga po- ložimo v vodo, potem ko ga prav previdno očistimo z mehko krta- čico. Če se je zobovja oprijel zob- ni kamen, ga sme odstraniti le zobozdravnik. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ Obvestilo o poslovanju trgovin in prodajaln ob državnih praznikih 29. no- vembra 1959. Prebivalstvo obveščamo, da bodo ob državnih praznikih za DAN REPUBLIKE poslovale trgovine in prodajalne takole: 2. V soboto, dne 28. nov. 1959: so vse trgovine in proda- jalne odprte ves dan, t- j. od pol osme do 12. ure in od 14. do 17 .ure. 2. V nedeljo, dne 29. nov. 1959: so yse trgovine in proda- jalne zaprte. 3. V ponedeljek, dne 30. nov. 1959 so odprte: a) mesnice: v Ptuju v Lackovi ulici od 7 do 10 ure v Ptuju v Murkovi ulici od 7 do 10 ure v Kidričevem od 7 do 10 ure v Gorišnici od 7 do 10 ure na Borlu od 7 do 10 ure b) mlekarna v Ptuju, Prešernova ulica od 7 do 10 ure 4. V torek, dne 1. dec. 1959 so odprte: a) mesnica v I*tuju v Miklošičevi u. od 7 do 10 ure b) prodajalne kruha v Ptuju od 7 do 12 ure c) trgovine z živili v Ptuju na trgu Mladinskih brigad od 7 do 12 ur? č) mlekarna v Ptuju, Miklošičeva ulica od 7 do 10 ure Oddelek za gospodarstvo in kom. zade^T OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ Štev.: 04/2-12731/2-59 Datum: 23/11-1959 RAZGLAS Obveščamo prizadete, da je Oddelek za finance Občinskega ljudskega odbora Ptuj izdal odločbo štev. 04/2-12731/1-59 z dne 19/11-1959, s katero so določena gradbena zemljišča v Ptuju, ki so nacionalizirana z zakonom o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, štev. 52/58). Ožji gradbeni okoliš v katerem so nacionalizirana vsa grad- bena zemljišča, omejujejo: Reka Drava do zapadne meje paro. štev. 512, zapadne rneje pare. štev. 457/2, stavb. pare. štev. 180, 458/1 in 458/2, Vičavska pot pare. štev. 992/8, cesta Ptuj—Vurberg, pare štev. 994 1, 998/2. severna meja pare. štev. 500/2, 503/3, 743. 146, 142. 145, zapadna meja pare. štev. 188. 190, severna meja pare. štev. 190, 182, zapadna meja pare. štev. 277, 276/2, 225/3, 229. severna meja pare. štev. 230/1. 231'2, 232/10, meja k. o. Rogoznica, vzhodna meja pare. štev. 262, ponovno meja katastrske občine Rogoznica, vzhodna meja železniške proge pare. štev. 510, se- verna meja pare. štev. 332 1, 3o6''l, 356/2, vzhodna meja slednje parcele in pare. štev. 358. 359 in 360, Ormoška cesta in cesta na Trate (pare. štev. 494/1) do reke Drave. Prizadeti, na katere se nanaša ta odločba, jo lahko pre- gledajo vsak delavnik od 8 do 12 ure pri občinskem ljudskem odboru — oddelku za finance v Ptuju, Srbski trg štev. 1, soba štev. 36'n. Vsak prizadeti se lahko pritoži zoper odločbo na Okrajni ljudski odbor — Tajništvo za finance v Mariboru, v tridesetih- dneh od dneva, ko je bil razglas nabit na desko. Pritožbo je treba izročiti občinskemu ljudskemu odboru — oddelku za finance v Ptuju. Za pritožbo se ne plača taksa. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Ta oglas je nabit na desko občinskega ljudskega odbora, dne 27. novembra 1959. Načelnik >ddelka za finance Anton EHjrg KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA IZBIRA PTUJ čestita vsem delovnim ljudem k DNEVU REPUBLIKE ter jim 2e'i prijetno praznovanje. Istočasno obveščamo cenjene stranke, da imamo v vseh svojih prodajalnah kvalitetno in ceneno prchrambno ter tekstilno blapo in obutev. Dosedanjim in novim strankam se priporočamo za cenjen obisk naših posloralnic. STRAN i PTUJSKI T£DMIK PTUJ, dne 27. novembra 1929 Pired ocenim zborom »Svobode" Delavsko prosvetno društvo ^Svoboda« v Ptuju bo dalo svoj letni obračun na svojem red- nem občnem zboru 5. decem- bra 1.1. in so zato morale vse sekcije predhodno opraviti svo- je zbore. Tako je pred kratkim imela občni zbor tudi dramska sek- cija z objektivnimi in samo- kritičnimi poročili ter diskusijo o delu te sekcije v prejšnji se- zoni. Zbor je sprejel sklepe, ki bodo za sekcijo velikega po- mena, zlasti je pomembno po- večanje ansambla, kar je ob- enem predpogoj uspešnejšega dela sekcije v primerjavi s prejšnjo sezono. Prevzeto je v upravljanje tudi gledališče, kar se dolgo ni moglo rešiti in je ti»di to vplivalo na dejavnost sekcije v prejšnji sezoni. Novoizvoljeni odbor sekcije je prevzel več odgovornih na- log. Predvsem bo potrebno v Ptuju odpraviti kulturno mrtvi- lo in nadaljevati s tradicijo ptujskega- gledališča. To bo mogoče doseči edino s pomočjo močnejšega ansambla in dobro l)ripravljenega repertoarja. Ta je za novo sezono že sestavljen v sledečem: Sekcija vadi sedaj komedijo S. Camasio-N. Oksilis >Mlado&t ne pride veČ nazaj«. Komedija prikazuje veselo življenje štu- dentov. V tej komediji bodo sodelovali trije bivši igralci ptujskega poklicnega gledali- šča. Režijo je prevzel poklicni režiser Svetel, ki je sedaj stal- no nastavljen v Ptuju. Pre- miera komedije bo predvidoma 5. decembra 1959. "V sekciji je že precejšnje število mladine, ki se tudi pri- pravlja pod vodstvom režiserja Svetela na mladinsko predstavo A. Dulovčeve - M. Šubašičeve >Pehte«, ob kateri se bodo radi nasmejali rnlrasli in mladina, posebno pa tisti, ki več vedo o našem Kekcu in Mojci. Pre- miera te mladinske igre ho okrog 26. decembra 1959. Nada- lje ima sekcija v programu predstavo M. Remčeve »Klopi«, za katero je bil M. Remec na- grajen. V Ptuju bo torej krstna predstava njegovega dela. Sledila bo še J. Nestrova komedija »Utopljenec« ter še ena mladinska sodobna igra L. Franka »Jezusovi apostoli«. Ko- likor ne bo nepredvidenih ovir, bodo igrali še dramo A. Miil- lerja >Vsi moji sinovi«. Prednje kaže na obsežno na- logo sekcije, ki jo bo, upajmo, izpolnila ob razširjenem an- samblu. Dramska sekcija vabi v svoje vrste mladino, zlasti prosvetne delavce, učiteljice in učitelje, ki bodo lahko v veliki meri pripomogli k vidnim uspehom. Vabljeni so vsi mladi ljudje, ki jih veseli delo v gledališču. Vrata dramske sekcije so vedno odprta za agilen naraščaj. Če- prav je Ptuj sedaj brez poklic- nega gledališča, bo lahko »Svo- boda« Ptuj s svojimi sekcijami v veliki meri nadomestila kul- turno vrzel ,ki jo čutijo obisko- valci gledaliških predstav. Poleg vsega navedenega na- merava sekcija gledališče teh- nično preurediti; električno osvetlitev namerava speljati sko- zi nov transformator, da ne bo več nevarnosti požara. Trans- formator je sekcija nabavila s pomočjo občine Ptuj. Razvese- ljivo je, da oblastni forumi z razumevanjem gledajo na delo sekcije, da ji pomagajo z na- sveti in tudi finančno, kolikor so za to na razpolago sredstva. Na občnem zboru sekcije se je izkazalo, da je mogoče na kultu rnoprosvetnem področju marsikaj storiti, če se dela lo- tijo ljudje, ki imajo za to ve- selje in sposobnosti in če je sekcija v rokah dobrega vod- stva. NEDELJA, 29. NOVE.MBER 1959 6.00-7.00 Vihrajte zastave! (!;la«beni »porrd v pozdrav 29. novembru) — vmc«; ob 6.05—6.10 Poročila, vremen- !ika napoved in dnevri koledar. 7.00 .Vapoved časa, poročila, vremenska napoved, objava dnevnega sporeda in obvestila. 7.15 Delovni kolektivi vam čestitajo. S.00 Minilo je 15 let . . . 8.05 Vsa domovina praznuje (ljudske pesmi in ple«i). 9.00 Slavnostni zvoki. 9.50 Lepo je biti mlad (literarno-gls^bena oddaja). 10.00 Marjan Kozina; Simfo- rija (llova pora. Padlim, Bc-la krajina. Proti morjiil — orkester S!oven«ke fil- harmonije diripira Samo Hubad. 11.00 Dobro srečo, domo\ina (spored parti- zanskih, umetnih in narodnih pesmi). 11.50 Slo je za našo prihodnjost. 12.00 Glasba opoldne. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in ob- java dnevnega sporeda. 15.15 Obvestila in zabavna (rlasba. 15.50 Čestitke jn pozdravi na.ših kolektivov. 14.15 Lahka plasba. 14.50 RTV Zapreb in Radio Sarajevo slovenskim poslušalcem 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved. 15.15 Melodije za zabavo. 15."O Novi posnetki godbe Ljudske milice. 16.00 »Ura za optimiste< (prva izvedba). 17.10 P. I. Čajkovski: Go- dalni kvartet v l)-durn (prvi nastop godfilnega kvartet RTV Ljubljana). 17.42 \edri zvoki. 18.00 Slovenski po- slanci po. Tiigoslaviji — I. 18.50 »V do- mačem krogu« (spored slovenske na- rodne glasbe). 19.00 Obvestila in za- bavna glasba. 1'>.50 Radijski dnevnik in športna poročila. 20.00 .Matija Brav- ničar: Fllapec Jernej. 21.15 S treh ra- dijskih valov. 22.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Za- bavna zvočna revija. 2".00 Poročila iii pr.-gled tiska. 25.10 Biserna ogrlica (vr^nček lepih melodij). 25.45 Za za- ključek prazničnega dne. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. PONEDELJEK, 50. NOVEMBRA 1959 6.00—6.50 Budniea — vmes ob 6.05 do 6.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar. 6.50 Napcvi za dobro voljo. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, objava dnevnega sporeda in obvestila. 7.15 Reklame. 7.50 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.55 Pihala v vedrem ritmu. 8.00 ?>Ielodije in popevke za praznično iutro. 8.50 Mladinska radijska igra — Debreczeni: Tomijeve dogodivščine (prva izvedba). 9.15 Predsta\ Ijamo vam mariborski komorni kvartet . . . 10.00 Silvo Matelič: Večer jekla in ljudi. 10.50 jIz domače skrinje« (posnetki javne oddaje z dne 22. nov. 1959). 11.40 Naj žive vsi narodi. 12.00 Po sledovih na-ših boreev. 12.20 Melodije za raz- vedrilo. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnev- nega sporeda. n.1"> Obvestila in za- bavna gln^^ba. 15."iO Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.00 Napo- ved časa. poročila in vremenska na- Coved. 15.n Reklame in zabavna glas- a. 15.40 Naši popotniki na tujem — dr. Iva Seguln: Srečanje dveh dežel (Norveška). 16.00 >Podajmo, bratje, si roke'« 16.V) Petdesetič >Pokaži, kaj znaš« (posnetki z jubilejne oddaje 25 junija (959). {fm Po strnnah in tipkah. is.V) Športni tednik. 19.00 Ob- vestila. rnkiKme in zabavna glasba. lO.-V) Radijski dnevnik. 20.00 >Na ljub- ljanski (romenadi«. 20.50 »Car opere«. 21.50 jVeliki mojstri — drobne sklad- be«. 22.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Ludwig van Beethoven: Deveta simfonija. 25.25 Po- ročila in pregled tiska. 25.55 Plesni zvoki. 24.00 Zadnja poročila in za- ključek oddaje. TOREK, 1. DECEMBRA 1959 5.00—5.25 Pojoča budilka - vmes ob 5.05—5.10 Poročila. Tremen--ka napo- ved in dnevni koledar. 5.25 Naše pe- smi. '^.45 A' koračnem ritmu. 6.00 Na- poved časa, poročila, vremenska na- poved in objava dnevnega sporeda. 6.15 S.00 Pisan spored za dobro jutro \mes ob 7.00—7.15 Napoved časa, poročila in vremenska napoved ".15— 7.50 Reklame. 7.50—7.55 Radijski ko- ledar in prireditve dneva. S.00 »Stoji tam v gori partizan . . .< (poje pi-mno- ženi /bor Rl V Ljubljana). 8.20 Gla^^ba za vsakogar. 9 00 (.ospodinjst\o na no- vih poteh. 9.'H) Od melodije do melo- dije. 10.00 V svetu opernih melodij (posnetki z javne radijske oddaje 7. nov. 1959». 11.50 Za naše male - \ enčeslav \\ inkler: . Srečanje s pio nirji na osvobojenem ozemlju. 12.00 Poskočna harmonika. 12.15 Kmetijski nasveti -» Jože Kregar: Vrt v decem- bru. 12.25 Komorni zbor RTV Ljub- ljana p. v. Milka škoberneta. 12.40 Se- stanek v studiu 1'^. l^i.OO Napoved ča«a. poročila, vremenska napoved in ob- java dnevnega sporeda. 13.15 Obve stila in zabavna glasba. 15.50 Lahko orkestralno glasbo igra Mariborski instrumentalni ansambel p. v. Vlada (Joloba. 0.50 Z majhnimi zabavnimi ansambli. 14.15 Priljnbljene operne melodije. 14,40 Na^i posni.šalei česti- tajo in pozdravljajo. 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 15.15 Reklame in zabavna glasba. 15.40 Slovenski poslanci po Jugoslaviji — II. 16.10 Orkestralni intermezzo. 16.20 »Po- potovanje » popevkami« (prva izved- ba). 17.00 Napoved časa in poročila. i".10 Tri prve izvedbe — Lucijan Ma- rija Škerjane: Slavnostna uvertura; Krsto Odak: Suita za godala; Bruno Bjelinski: Mediteranska "timfonietta. 18.00 Iz zbornika spominov — a) Ivan Kreft: Tri srečanja z Lackom pred 20 leti; b) Marcel Kroneggcr; Tovariš. 18.20 Janko Gregorc: Odlomki iz ope- rete »Melodije srca«, 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. 19.00 Ob- .•estila. leklame in zabavna glasba. 19.^0 Radijski dnevnik. 20.00 Zborov- ska pesem slovenske nove romantike. 20.50 Radijska igra — Oskar Davičo: /renianin (premiera). 21.50 Jugoslo- vanski narodni plesi za klavir. 21.45 Orkester Tomv Leulwiller: Igriva har- fa — Ples metuljčkov — Pegasus. 22.00 Napoved časa, noročila, vremenska napoved in pregled sporeda za na- slednji dan. 22.15 Za ljubitelje za- bavne glasbe. 2"^.00 Poročila in pre- gled tiska. 2'^.10 .Ansambli in solisti Radia Novi Sad. 2'^.40 Pavel Sivic: Rdeči oblaki, ciklus pesmi za sopran, bas in orkester. 24.00 Zadnja poročila - ia zaključek oddaje. Markovci Sestanki z roditelli v letošnjem oktobru je izvedlo učiteljstvo osnovne šole Markovci vaške roditeljske sestanke. Namen sestankov je bii, zbližati šolo z domom in dvigniti učno-vzgojne uspehe mladine. Vaški roditeljski sestanki so omogočili razgovor z učitelji tudi tistim staršem ki na roditeljske sestanke v Markovce težje prihajajo. Sestankov se je udeležilo povprečno 78,4 odst. staršev. Udeležba staršev na se- stankih je pokazala sodelovanje, prizadevanje in zanimanje staršev za učno-vzgojne uspehe svojih otrok. Lahko pa trdimo, da je v tem pogledu dosežen velik na- predek, saj je pred leti prihajalo na roditeljski sestanek le nekaj staršev in še to samo lxljših učencev. Sestanki pa niso imeli samo na- mena razgovora med starši m učiteljstvom, ampak tudi to, da je učiteljstvo izvedlo vzgojna pre- davanja: VZGOJA VOLJE (Kola- rič Silvestra), TEŽAVE OTROKA OB VSTOPU V ŠOLO (Miško Bar- bara), DELO IN UČENJE KMEČ- KEGA MLADINCA (Strelec Zofi- ja), NEKAJ SPLOŠNIH PROBLE- MOV UČENJA IN VZGOJE PRI ŠOLOOBVEZNEM OTROKU NAŠE ŠOLE (Skender Oton), NEKAJ BESED O SPOLNI VZGOJI (Vugri- nec Štefan) in KAKO LAHKO PO- MAGA DOM OTROKU PRI UČE- NJU. (Žlahtič Pavla). Na vsakem sestanku je bilo mnogo razgovora o vsebini novega ZAKONA O OSNOVNIH ŠOLAH, ki ga je tolmačil ravnatelj šole Žlah- tič Franc. Pri napredovanju učen- cev so starši, predvsem tisti iz vasi Sobetinci in Bukovci jasno iz- razili svoje mnenje, da je za pre- stop učenca v višji razred nujno potrebno realno in kvalitetno zna- nje, ne pa samo možnost po sa- mem zakonu. Večina staršev že uvidi danes, da ni dovolj da uče- nec razred izdela, ampak da je ze- lo važno s kakšnim uspehom ga izdela. Skoraj v vseh vaseh so starši izrazili željo, da bi se že naj en- krat uredilo vprašanje učbenikov, da bi imeli stalnejšo obliko in vrednost. S tem se bo prihranilo mnogo materialnih sredstev pred- vsem staršem, ki imajo več šolo- obveznih otrok. Ljudstvo v vseh vaseh je po- zdravilo načrt Prosvetnega dru- štva in Socialistične zveze delov- nih ljudi Markovci, da bo v zim- skem času priredilo v šoli različ- na predavanja. Vodstvo šole bo tudi zbralo pošolsko mladino in organiziralo izobraževanje v obli- ki kmetijsko gospodarskih šol. V vasi Stojnci so izrazili željo in potrebo po zidanju šole, ali pa vsaj kake dvorane, kjer bi se lahko zbirali in izobraževali. Gradnja šole v Stojncih se že ob- Ijubuje od Marije Terezije. Bivši OLO Ptuj je že imei odobren pro- računska sredstva (600.000 din) za lokacijo in izdelavo načrtov. Vodstvo šole Markovci je že izde- lalo idejni investicijski program, vendar pa je vse to ostalo le na papirju in nadaljnja želja vašča- nov. Da bi se postavila v Stojncih šola, ni samo želja vaščanov, am- pak je tudi nujna življenjska po- treba. Bodoča dolžnost vseh upravnih, političnih in množičnih organizacij bo ta, da ne bo v Stojncih sestanka, na katerem bi ne bilo govora o gradnji šole. Ljudstvo samo pa je že priprav- ljeno nuditi ne samo pomoč v de- lu, vožnjah, ampak tudi v mate- rialu, saj se dobro zaveda, da bo šola osnova kulturnega dviga ce- lotne vasi. 2f OBISK m NASTOP SLEPIH iz Ljubljene in Maribora v počastitev 40. obletnice KPJ in 40. obletnice ustanovitve 1. šo- le za slepe v Ljubljani ter 150. obletnice rojstva izumitelja pisa- ve za slepe Luisa Braila so nasto- pili v soboto, 21. nov. t. 1., v ptujskem gledališču slepi iz Ljub- ljane in Maribora. Njihov program je bil zelo ob- širen. Nastopajoči so bili za vsa- ko točko posebej deležni toplega priznanja občinstva, ki je napol- nilo dvorano. Za začetek je eden izmed slepih gostov čital svoj referat, napisan z Brailovo abecedo. Sledile so pevske točke moškega in mešane- ga zbora ter solopetje ob sprem- ljavi harmonike. Nastopili so tudi harmonikarji, ki so z lepim izva- janjem partizanskih in narodnih pesmi navdušili občinstvo. Za toč- ko instrumentalnega tria iz Ljub- ljane sta bili še 2 recitaciji. Po- sebno je navdušila slednja recita- cija o partizanu, ki je žrtvoval svoje oči. da bi naše ljudstvo lah- ko spregledalo. Zadnja točka je bila telovadna. Z njo so se vsi nastopajoči izkazali z drogom, na katerega je sp'ezal najspretnejši, vzel iz žepa zastavico in z njo po- mahal množici. Ovacijam ni bilo ne konca ne kraja. Nastop slepih v Ptuju je segel navzočim globlje kot podobne pri- reditve. Nastopajoči so bili na- smejanih obrazov, med množico pa je marsikatero oko zableščalo v solzi. Stik med nastopajočimi in občinstvom je bil res prisrčen. Za ko^ec se je gostom zahvalila tov. Anica Langusova v imenu Občin- skega komiteja ZKS Ptui in jim izroča šopek. DELAVSKA UNIVERZA v Ptuju bo odprla šolo za starše Povsod v Sloveniji imajo že tu- di te vrste šol. Pri nas v Ptuju snvi tudi že imeli skromne za- četke in poizkuse za tako šolo, samo da nismo tista — v to pod- ročje — spadajoča predavanja organizirano okvirih kot šolo in jih izvedli kot določen načrt za šolanje mladih mater in očetov. Odkar pa imamo v Ptuju Delav- sko univerzo, bo tudi to potrebno in koristno izobraževanje odraslih načrtno in kvalitetno mogoče iz- vesti. Delavska univerza v Ptuju je zato že vse pripravljalne orga- nizacijske programske naloge iz- vršila in še sedaj objavlja RAZWS ZA PRIJAVO V ŠOLO ZA STARŠE Ta šola je ciklus vzgojnih in zdravstvenih predavanj, ki bo v mesecih: decembru, januarju, fe- bruarju in marcu sez. 1959/60, in sicer po eno vzgojno in eno zdravstveno predavanje v tednu ob pozneje skupno dogovorjenem dnevnem času. Delavska univerza Ptuj sprejema prijave do 15. de- cembra 1959 Prijavite se pismeno ali ustno. Delavska univerza ima svoje začasne poslovne prostore v pisarni Občinskega sindikalnega sveta Ptuj — Trg mladinskih bri- gad (magi.strat — II. nadstropje desno poleg stanovanjskega urada oziroma tajništva za delovne od- nose). Poslovni čas Delavske univerze Ptuj je ob ponedeljkih, sredah in pebkih od 15.30 do 19. ure, ko lahko dobite tudi eventualno in- formacije, sicer pa bo ob dopol- dnevih prejemala prijave tudi pisarna občinskega sindikalnega sveta. Edini pogoj za vpis v šolo za starše je, da prijavljenci redno obiskujejo predavanja in vztraja- jo do konca. Redni obiskovalci- siušateljj bodo prejeli ob zaključ- ku šole tiskane diplome. »Slovo od mladostP Sandro Gamasio m Nino Oxilia, absolventa univerze v Torinu, sta eno aU dve leti pred prvo sve- tovno vojno napisala prikupno ko- medijo »Mladost ne pride več nazaj« (Addio giovinezza). Kakor imajo Nemci svoj Hei- delberg, Rusi svojo študentovsko dramo v »Dnevih življenja« Leo- nida Andrejeva in v njegovem Gaudeamusu: »Nagli kot vali so dnevi življenja, z dnem vsakim nam kraj:ša do groba je pot«, al: Škoti svoj »Dež in vihar« Angleža Hodgea, tako predstavlja delo Camasia in Oxilie študentovsko igro v italijanski literaturi, Vnanja značilnost vseh teh iger je njihova zvezanost s pe- smijo, naravno — mladost in pe- sem se radi družita in pesem je stvar mladosti. Italijanska je za- bavna in ginljiva, tako v svoji Iju- bavni snovi, kakor v poslavljanju tistih, ki jih oseka vseučiliškega morja odplavlja v življenje. Kako beži lepota! Kako mladosti zamre smehljaj! In dni, ki poteko brez ljubezni, ne bo nazaj, ne bo naizaj! Ti dve čustvi — ljubezen in slovo od mladosti — sta središče italijanske študentovs'ke drame. Pesem in mladost, brezskrbnost, smeh, vročekrvnost, vse to napo- sled izzveni v melanholijo in v težko bojazen pred življenjem in njegovo trezno vsakdanjostjo. Snov je aktualna, nam je blizu, čas sedanji, dogaja se v Torinu, v »mestu zaljubljencev, paradižu, kjer ima mladost svoje bele dvo- re«. .. Mario, Lecsie, Carlo so ognje- viti, simpatični, nep>osredni mla- deniči, ki trgajo, jemljejo vse, kar jim življenje daje. 2^vedajo se: čas beži, beži. .. In dekleta? Prave romanske frklje z vsem čarom svojega tem- peramenta! Dorina je lepa, dobra, a Elena je šarmantna in demo- nična, toda Emma je koketna — boke ima visoko postavljene in črne oči. In ko si ob koncu sežejo v roko, jim je hudo ob slovesu. Mario in Leone sta potrta, zato bomo igrico nekoliko podaljšali! Prišel bo Carlo-optimist, prinesel vino, odprl okno in s ceste se bo ogla.sila vesela pesem. Naša draga avtorja sta tragično končala. Eden od njiju je kmalu po nastanku njunega dela umrl za jetiko, drugi padel na fronti. To delo naj bo obenem spomenik mladosti, ki daje življenje za svo- jo domovino. Tantijeme od upri- zoritev pa so bile prisojene de- kletu, ki v tem izrezu iz študen- tovskega življenja tako ginljivo daje svojo ljubezen. S. B. Mestni kino Ptuj predvaja 27., 29. in 30. nov. t. 1. francosko-jugo- slovanski barvni film »Mihael Strogov«; od 1. do 3. dec. t. 1. italijansko-francoski barvni film »Pustolovščine Casanove« in od 4. do 6. dec. t. 1. ameriški barvni film »Jezdili so na zahod«. Kino Kidričevo predvaja 28. in 29. nov. t. 1. jugoslovanski film »4 km na uro« 2. in 3. dec. t. I, ameriški barvni fihn »Avanture Don Juana«. 5. in 6. dec. t. 1. ameriški barvni film »Princ igralcev«. Kino Muretinci predvaja 28. in 29. nov. t. 1. francoski film »Očka, mamica, moja žena in jaz«. 5. in 6. dec. t. 1. pa ameriški barv- ni film »Rihard Levjesrčni«. Kino Vedrost, Miklavž pri Ormožu predvaja 29. nov. t. 1. jugoslo- vanski film »VII. kongres ZKJ« in 6. dec. t. 1. angleški film»Pla- volasa rapeljivica«. Zedružno iioovsko pod.ele »SLOVENSKE GORICE' Piu Naš kolektiv in uprava želita delovnim ljudem naše domo- vine prijetno praznovanje DNEVA REPUBLIKE, svojim dobaviteljem in odjemalcem pa tudi v bodoče mnogo vse- stranskih uspehov. Obenem obveščamo vse po- trošnike prvovrstnih haloških in ljutomerskih vin iz naših kleti, da dobavljamo gosti- ščem vina v dvolitrskih ste- klenicah namesto v sodih, kar olajšuje delo gostišč in zado- voljuje potrošnike. Pisiiio o ©^cBnoiiisicih nafemninah O novih ekonomskih najemni- nah se danes povsod mnogo govo- ri in piše. Naj ne bo odveč, če opišem par »razgovorov«, ki sem jih slišal zadnjo nedeljo, pa tudi nekaj svojih misli. O novih najemninaji za stano- vanja govorijo v mestih in v de- lavskih naseljih. Tudi na vasi se širijo govorice, da bodo morali kmetje prav tako plačevati najem- nino ali prispevek od svojih hiš. Nekateri celo govore, da bodo kmečke hiše »nacionalizirane«; kako bi sicer bilo treba plačevati najemnino. Take zlomerne parole in podobne neumnosti v svojem okolju po stari navadi odločno za- vračam. Kako bo s prispevkom od kmečkih hiš mi še ni povsem jas- no, čeprav sem prelistal vse časo- pise, ki jih lahko dobim na vasi v roke. O tem sem že sam tuhtal in prišel do zaključka, da bi bil tak prispevek od kmečkih, oziroma privatnih hiš za kmeta dejansko neke vrste družbeno koristno var- čevanje. Obvezno plačuješ letno od svoje hiše prispevek, ko pa je bajta potrebna popravila, lahko za to koristiš tudi tisti znesek, ki si ga vplačal v stanovanjski fond. Po drugi strani pa bi s temi obvezni- mi prispevki dobili sredstva za graditev stanovanj tudi na vasi, ki so prav tako potrebna kot v me- stu. Naša kmetijska zadruga bi na primer nujno potrebovala kmetij- skega strokovnjaka, pa ga ne dobi, ker mu ne more dati stanovanja. Prav tako bi želeli veterinarja, zdravnika itd. Za vse te ljudi bomo morali zgraditi primerna stanovanja. Če bo ta prispevek res za te svrhe, njegovo uvedbo samo pozdravljamo. V tem smislu sem zadevo tolmačil tudi so- sedom .Eden me je zabil, da sem ob uvedbi taks na vozove in vprežno živino tudi govoril, da se bo taksa uporabila za popravila cest, sedaj pa že par let plačuiem.o to takso, vaškim cestam pa se to še vedno ne pozna . .. Toda dovolj o tem. Preidem raje na »razgovo- re«, ki sem jih obljubil uvodoma. NEZADOVOLJNI »PROLETAREC« V nedeljo sem stopil v na.šo go- stilno. Ne toliko iz potrebe po pi- jači kot iz radovednosti, kakšen je vglas naroda«. Oh podobni.h prili- kah se v javnih prostorih precej razpravlja. V naši gosti'ni poslu- jejo na napol samopostrežnem principu Kar pri točilni mizi sem naročil običajne tri deci, plačal in se s kozarcem v roki napotil k prostemu sedežu pri najbližji mi- zi. Tam sta bila poleg drugih tudi Jaka in Rudi, delavca iz naše vasi in moja sošolca. Pred leti med njima ni bilo razlike. Oba sta ime- la hišici z nekaj zemlje in sta se dnevno vozila z dvokolesom v bližnjo tovarno. Zadnja leta je med njima precejšnja razlika. Ru- di ni spremenil načina življenja. Jaka ga šteje med »polproletar- ce«, sebe pa, kakor se je sam iz- razil, med »proletarce«. Bajto s pripadajočimi parcelami je prodal, za izkupiček pa kupil motorno kolo, pohištvo in še nekaj malen- kosti. Skupnost je k temu pri- maknila 3 milijončke s tem, da mu je dodelila komfortno stano- vanje. Najemnino je sicer plačeval, vendar mu jo je skupnost dvojno vračala v obliki otroškega dodat- ka, ki ga prej ni prejemal. Povrh tega ga je ženina »žlahta« redno oskrbovala z ozimnico. Na vse to je Jaka menda pozabil. Ko sem prisedel, je udaril po mizi in ro- bantil: »Hudič pa tak socializem.« Iz Jakovega in Rudijevega nadal- njega razgovora sem razbral, da Jaka zato zabavlja čez socializem, ker bo baje moral po novem letu odšteti polovico zaslužka za sta- novanje. Rudi mu je dopovedoval, da stvar ne bo tako huda, da je bil ta ukrep potreben in nekaj po- dobnega. To je Jaka še bolj pod- žgalo. Začela sta se prepirati in morda bi še fizično obračunala, pa smo ju pomirili. Končno je Jaka pognal prazen kozarec po mizi in naročil še dva »štuca«. Z Rudijem sta ju spila za spravo, nato pa sta odmajala iz lokala. T0VAR8Š S SOCIALNIM ČUTOM Na Rudijev in Jakov račun smo se pri našem omizju po njunem odhodu še malo pošalili, nazadnje pa prešli v resno razpravo o eko- nomskih najemninah. »Ekonomske najemnine, to je lepo in prav; k temu so potrebne tudi ekonomske plače. Teh pa ne bo in zato vidi- te, da se bo standard našemu de- lavcu občutno zmanjšal« — je na- vrgel gost od sosednje mize, ki se je prej ustavil s svojim »fičkom« pred gostilno. Še druge stvari je govoril o težkem življenju deiav- ca in njegovem nizkem življenj- skem standardu. Večina navzočih mu je začela pritrjevati. Še sam bi mu morda dal prav, če mi ne bi sosed gost delavec, pošepnil na uho: »Ga poznaš?« Res ga ni« sem poznal. Delavec mi je zaupal, da je to ugleden uslužbenec ene- ga mestnih podjetij. Od sodelav- cev je v kolektivu zvedel, da se je prav ta tovariš zelo »toikel« za čimnižje tarifne postavke delav- cev, za uslužbence pa prav obratni smeri: čim višji je kateri uslužbenec, tembolj se je zanj za- vzemal. Tudi stanovanjsko politiko je baje pomagal tako usmerjati, da so nova stanovanja, ki jih je kupilo podjetje dobivali le usluž- benci. Delavec, po njegovem, niti ni dovolj vzgojen za novo stano- vanje. Čudno, Sedaj pa je nena- doma tako socialno čuteč. Kaj menite, kaj ga je tako spremeni- lo? Ta delavec mi je nato omenil še primer nekega samostojnega obrtnika iz mesta, ki ne spadi pod »ekonomske najemnine«, tem- več pod »financiranje stanovanj- ske graditve«. Je lastnik novej- šega avtomobila »Record«. Občina mu dela težko krivico. Kljub proš- njam, urgencam in podobnemu mu noče dodeliti primernega sta- novanja niti garaže ... Čim ga bom osebno spoznal, mu bom dal pameten nasvet, kako bo prlSel čimprej do stanovanja. Pozdravlja Vas Franc NOVI KRVODAJALCI Dne 19. novembra so darovali kri prebivalci iz Cirkovc. Krvoda- jalcem in organizatorjema Francu E>običu in Nežiki Lah se v imenu bolniko\' iskreno zahvaljujemo. Krvodajalci so: Marija Graber, Marija Korošec, Roza Godec, Al- bina Zafošnik, Marija Dolenc, Ne- ža Premzl, Jaka Solatnik. Jera Korošec, Genovefa Osterc, Neža Frangež, Marija Veg, Liza Brglez, Vinko Potočnik, Ljudmila Mesa- ric, Marija Hergan, JuHjana Per- nat, Elizabeta Medved, Roza Ko- rošec, Rozalija Lah, Marija Dre- venšek, Ivanka Lah, Terezija Med^ ved, Jožefa Medved, Jožica Lah, Marija Brglez, .Angela Vidonja, Marija Trčko, Martin Korošec, Adolf Brglez, Janez Medved, Vik- tor Kmetec, Anten Matevčič. Ma- rtja Kramberger, Albin Vuk ter Ivana Šegula. Splošna b^-rlnišnica Ptuj Postaja za te-ansfuzijo krvi PTUJ, etan I. klase in Stojan Indjič, upokoje- ni kai>etan I. ki. JLA. V imenu in^enovanih se je zahvalil major Franjo Bauk. Predsednik Mestne organizacije ZB NOV Andrej Mršek je v poro- čilu pri'k.aizal letošnjo aktivnost mestne organizacije ZB NOV, ki šteje 561 članov in članic. Med letošnje uspehe si šteje organi- zacija skrb za borce in otroke borcev, uspešno pa^oslavo 1. ob- činskega praznika v Mostju z odkritjem spomenika Lackovi četi ob lepi udeležbi ljudstva, pomoč borcem pri urejanju njihovih osebnih zadev in skrb organiza- cije za komemoracije na dan mrtvih ter drugo, med nedovrše- nimi nalogami pa je ostalo zbi- ranje zgodovinskega materiala iz NOV za odelek NOV ptujskega muzeja. V bodoče bo organizacija nadaljevala s tem delom, poleg tega pa bo posegala v negativne pojave, ki jemljejo organizaciji NOB ugled in ki zavirajo razvoj socializma pri nas. Pomagala bo članstvu, da bo lažje izvaijalo svoje naloge in da ga pri tem ne bo ničesar oviralo. V diskusiji je Vida Rojičeva zopet apelirala na članstvo, naj bi porriajgalo zbirati zgodovinski material iz NOB, pri čemer smo že itak pozni in smo mnogo za- mudili in izgubili in še ni niti vseh življenjepisov padlih bor- cev. Ostali diskutanti pa so se zadržali bolj pri osebnih kot orga- nizacijskih vprašanjih. Končno je še bil izvoljen 15- članski upravni odbor, 3-članski nadzorni odbor in 39 delegatov za občinski občni zbor. Kot vedno je bil tudi tokrat občni zbor ZB NOV dobro obiskan, na zboru pa izražena želja, da bi se članstvo večkrat skupno se- stalo in predebatiralo važnejša pereča vprašanja. To je tudi eden izmed skiep>ov zbora poleg osta- lih, ki jih bo organizacija ZB NOV v Ptuju ob sodelovanju članstva tudi izvedla.. Dobitke po 5000 Uln so (Jcbile cbveznl- ce s številko 783 v vseh parnjh serijah. Dobitke po 2003 dJn so dobile obvezni- ce vseh serij, ki Imsjo eno iimed na- slednjih št&vilk: 322, 538. 652, 723 in 740. Amcrtiziranjm obveinlcam pripada no- minalna vredno« in 5 '^r letnih olirsetl od 1. januarja 1951 do 31. decembra 1959, ki maša 450 dinarjev za obvezni- ce z vrednostjo lOOO din, 225 din za obveznice z vrednostjo 500 din In 90 tijn za obveznice z vrednostjo 200 din in 45 dinarjev za otiveznice z vrednostjo 100 din. BRECI BO PROSLAVUAL dem republike Organizacija SZDL Breg je pri- pravila za delovne ljudi svojega obmcčja proslavo" dneva republi- ke, ki bo v soboto, 28. novembra, ob 19. UTi v kulturni dvorani na 2!;adružnem trgu. V pestrem kulturnem sp>oredu pr€\s]a)ve bo sodel-cvala m'adtna in članstvo organizacije. Po govoru predsednika organizacije tov. Iva- na Rudolfa bodo recitacije mla- dine in pevski zbor z Brega bo zaped več narodnih in partizan- skih pesmi. Po sjporedu proslave bo v dvo- rani kulturna zabava s srečolo- vcm, godbo in plešem. V &ORCI JE 60REL0 v petek, 20. novembra t. 1., do- poldne je požar uničil gospodar- sko posloipje malega posestnika Andreja Satlerja iz Gorce 8. Ži- vino in orodje so rešili domači in bližnji ljudje, ki so prihiteli takoj na kraj požara, ko je go- spodinja odkrila, da je plamen zaijel zadnji del poslolpja. Na sre- čo je bilo vreme mirno, sicer bi požar zajel še Satlerjevo s slamo krito stanovanjsko hišo in so- sedno s slamo krito hišo. Zelo hitro so prihiteli z dvema cister- nama v Gorco ptujski gasilci, ki so požar v glavnem zadušili. Ob tej nesreči je bil posebno znajd- Ijiv mladi Vinko Hren, ki je sple- zal na slamnato streho hiše Sven- šek Štefan in jo polival z vodo, ki so mu jo dodajali ljudje s čebri. V veliko pomoč so bili tudi drugi, ki so pomagali pri zaščiti blžnjih hiš z vodo iz Satlerjeve cisterne v verigi. Satlerjevi so utrpeli precejšnjo škodo, ki bo le deloma krita z zavarovalnino. ' V sredo, 25. oktobra t. 1., je bil v Ptuju Katarinin sejem kot vsako leto ob tem tednu. Letoš- nji je bil v nasprotju z lanskim deževnim glede na lep sončni dan in svojo živahnost ne'xaj F>oseb- nega. Začel je okrog 7. ure, ne- hal pa šele popoldne po 13. uri. Letošnji Katarinin sejem se je odvijal na treh straneh, na sejmi- šču, na Titovem trgu in v Miklo- šičevi ulici ter ob Dravi v parku. Na vseh treh straneh je bilo ogromno ljudi iz vseh predelov bivšega ptujskega okraja in čez njegove meje. Na sejmišču je bilo mnogo živine, konj, goveda in svinj. Na Titovem trgu so bile stojnice za oblačila, obutev, ga- lanterijo, lončarstvo in drugo. Ob Dravi je bila »starinama« na pro- stem. Povsod je bil živahen pro- met. Po ljudeh bi lahko ocenili ta sejem v glavnem kot slovensko hrvaški, saj je bilo na njem naj- več iz teh predelov Slovenije in sosedne Hrvaške. Posebno pozor- nost so vzbujale tudi 4 žene iz Prištine z belimi volnenimi pulo- verji in jopicami, ki so bili pravo nasprotje jopicam vseh barv slo- vensGcih in hrvaških znanih in neznanih izdelovalcev. Po proda- jalcih blaga, različno govorečih iz raznih delov Jugoslavije lahko rečemo, da prištevajo Ptuj z oko- lico daleč po Jugoslaviji med dobre kupce b}aga. Po blagu, ki je bilo na sejmu na pi^odaj. bi morali reči, da so prevladovali izdelki manjših obrt- nih obratov in zasebnikov, k te- mu pa je treba priišteti še indu- strijsko blago, ki so ga na svojih stojnicah prodaijala ptujska tr- govska podjetja. Poleg večine oblačil in obutve, je bilo mnogo lesnih izdelkov, rsizne galanterije, slaščic itd., 'kar pač rabijo pred- vsem ljudje s podeželja pa tudi iz mesta. Cene so bile primerne, dalo pa se je tudi tu in tam kaj znižati. Mnogo je bilo obutve. Čevliarji, predvsem iz sosedne , Hrvaške, so prinesli na prodaj težjo obutev, od katere so šli v prodajo predvsem škomji in otro- ška obutev. Sodarji iz Maclja in iz drugih krajev Hrvats-ke so pri- 1 peljali kadi in čebre iz smrekovi- ne in hrastovine, ki so šli precej v promet. Tudi lončarski izdelki, '.<[ so navadno na prodaj na Srb- skem trou. so imeli precej kup- cev. »Delta« Ptuj je prodala pre- cej perila na svoji stojnici izpred trgovine, nekaj blaga pa so pro- dne tudi ptujske trgovine in nji- hove stojnice. Glede »starinarne« je treba ugo- toviti, da je v glavnem razoča- rala, čeravno je bila bolj obiska- Katarinisi sslem v Pty|y na s strani prodajalcev in več opazovalcev kot kupcev kot kdaj- koli prej. Zakasneli glas, da se da v Ptuju na sejmu prodati vse, kar je še količkaj za rabo, je spravil v Ptuj ljudi, ki ga sicer gotovo ne bi obiskali. Večina jih je prišla z vlakom in avtobusi in je prinesla s seboj vsaj 1 velik kovček. Trije prodajalci starine so prispeli celo z osebnimi avto- mobili in so kar iz teh predajali. Fiček S 15905 je bil poln stare robe; tudi 01ympia S 11411 je pripeljala obnošene stvari. Nekaj žen iz Maribora, Varaždina, Celja in celo Ljubljane je v družbi Ptuj- čank po.skusila na tem sejmu sre- čo in z njimi vred ugotovila, da so prebivalci iz okolice Ptuja in bližnje Hrvatske zbirčnejši kot bi kdo mislil. V prodajo so šle le skoraj nove stvari in to po zelo nizkih cenah, za vso obrabljeno šaro pa ni bilo kupcev. Največji denarni promet je bil na živinskem sejmu z odkupom plemenske in plemene živine. manj prometa pa je bilo na Tito- vem trgu. Ljudje so prišli v me- sto, na sejem bolj kot opazovalci sejma kot pa kupci v velilldar9kem uspehu sejma kot celote je menila večina, da je bil dobro obiskan, dobro založen z živino in ostalim blagom, da pa povpraševanje ni bilo zadovoljivo, kot je bilo pričakovati. Največ prometa je dal živinski sejem, manj nakup novih oblačil in obu- tve, najmanj pa starinama. Zado- voljiv promet je imela »Železni- na« in nekaj manufaktumih trgo- vin in trgovina perila. Tako si je ob lepem Katarmi- nem dnevu ogledalo Ptuj mnogo ljudi, ki jih najbrž ne bo prej v Ptuj kot šele ob prihodnjem Jur- jevem sejmu. S prvega plenoma sindikalne podružnice l(meti|skih zadrug v soboto je bil v Ptuju prvi ple- mim sindikalne podružnice kme- tijskih 2«drug občine Ptuj, ki se ga je udeležil tudi predsednik Re- publiškega odbora sindikata kme- tijskih, živilskih in tobačnih de- lavcev Jugoslavije za Slovenijo, Franc Martine iz Ljubljane. Na plenumu je govoril o aktual- nfti problemih našega kmetijstva in bodočih nalogah kmetijskih za- drug, Branko Gorjup iz KPPZ Ptuj. Po referatu je bila živeJina razprava o problemih in kmetij- skih zadrug, v kateri je sodek)val tudi predsednik Republiškega od- bora sindikata kmetijskih delavcev. Poudaril je važnost nadaljnega gospodarskega razvoja kmetijskih zadrug, ki morajo postati močne gospodarske organizacije. Važno je tudi, da se zagotovijo kmetijs'kim zadrugam dobri strokovnjaki, prav tako pa, da bodo opremljene z vso potrebno mehanizacijo za obdela- vo zemlje. V nadaljni razpravi so člani po- udarili važnost uveljavljanja za- družnih svetov v upravljanju kmetijskih zadrug. So še primeri, da člani zadružnih svetov še ne razumejo i>ravilno svoje vloge, ter še marsikje zavirajo gospodarski razvoj zadruge, nasprotujejo me- hanizaciji, nabavi dovoljnih koli- čin umetnih gnojil in podobno. Člani zadružnih svetov bi morali biti ravno najaktivnejši borci za organizirano napredno kmetijsko proizvodnjo, za mehanizacijo in za čim uspešnejši gospodarski razvoj zadruge. V drugem delu zasedanja jo plenum sprejel program dela sin- dikalne podružnice. V programu se postavlja, kot najvažnejša na- loga, proučitev referata Edvarda Kardelja, ter na tem temelju izde- lava akcijskega programa za pri- hodnje leto pri vsaki KZ. V za- četku leta 1960 bo sindikalna po- družnica organizirala skupaj z Ob- činskim sindikalnim svetom in Kmetijsko proizvajalno poslovno zvezo Ptuj, preko Delavske uni- verze dvodnevni seminar za vse predsednike sindikalnih grup in člane izvršnega odbora sindikal- ne podružnice. Plenum pa je tudi predlagal, naj bi se istočasno or- ganiziral seminar za predsednike zadružnih svetov in upravnih od- borov. V zvezi z aktivi mladih za- družnikov je plenum sprejel v;ž- no nalogo, da je potrebno vse aktive mladih zadružnikov dobro utrditi, tiste KZ, pri katerih pa ti še ne obstajajo, pa jih naj sku- paj z organizacijami LMS in SZDL ustanovijo ter nudijo vse stransko pomoč. Po.sebno pozornost posve- ča program Izobraževalnim cen- trom na vasi, ter je naloga sindi- kalnih grup kmetijskih zadrug, da nudijo formiranju istih vse stran- sko {MDmoč. TERENSKA SLUŽBA ZDRAVNIKOV Dežurstvo splošnih zdravnikov se vrši od 14. do 7. ure jJo sle- dečem razporedu: 26. nov. dr. Ladislav Pire; 27. nov. dr. Franc Rakuš; 28. nov. dr. Nada Pavličev; 29. nov. dr. Nada Pavličev; 30. nov. dr. Ladislav Pire; 1. dec. dr. Emil Blagovič; 2. dec. dr. Franc Rakuš; 3. dec. dr. Ladislav Pire. Pomožni dežurni zdravniki vr- šijo dežurno službo samo po po- trebi, in sicer od 16. do 20. ure po sledečem razporedu: 26. nov. dr. Emil Blagovič; 27. nov. dr. Nada Pavličev; 28. nov. dr. Franc Rakuš; 29. nov. dr. Franc Rakuš; 30. nov. dr. Emil Blagovič; 1. dec. dr. Ladislav Pire; 2. dec. dr. Nada Pavličev; 3. dec. dr. Emil Blagovič. Ambulanta v Juršincih posluje vsako sredo od 14. ure dalje; Ambulanta Podlehnik posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure dalje. Dežurstvo otroških zdravnikov traja od 14. do 19 ure po slede- čem razporedu: 26. nov. dr. Ljuban Cenčič; 27. nov. dr. Aleksander Poznik; 28. nov. dr. t-juba Neudauer; 29. nov. dr. Ljuba Neudauer: 30. nov. dr. Ljuba Neudauer; 2. dec. dr. Ljuba Neudauer: 3. dec. dr. Ljuban Cenčič; OTROŠKE POSVETOVALNICE 26. nov. 1959 v Vitomarcih in Trnovski vasi od 14.30 ure dalje in 27. nov. 1959 v Ptuju od 14. ure dalje. Vse informacije in naročila hišnih obiskov sprejema dežurni center Zdravstvenega doma Ptuj, številka telefona 70 in 80. Hišne obiske naroča.jte v dopol- danskih urah. pozneje naročeni hišni obiski se bodo izvršili samo v nujnih primerih. Protituberkulozni dispanzer Zdravstvenega doma Ptuj posluje vsak dan razen torka od 7. do 13 ure. Zdravnik special-ist dela samo v torek od 13. do 18. ure in v soboto od 7. do 12. ure. Poslovanje nočne splošne ambulante: Z 2. dec. 1959 bo začel ordini- rati vsak dan v prostorih Zdravst- venega doma Ptu.i zdravnik sploš- ne prakse dr. Žakula Slobodan od 14. do 16. ure. Uprava ZD Ptuj Na^ de^ovn? tolettiv in uprava, organi delav.sTccga upravljan.ja in odbori organi- zacij ter društev želijo vsem delovnim ljudem v FLRJ prijetno praznovanje DNEVA REPUBLIKE, svojim dobaviteljem in odjemalcem pa želimo tudi v bo- doče mnogo delovnih uspehov in vsestranskega, napredka. STRAN S PTUJSKI TEDNIK PTUJ, dne 27 novembra 1929 PREIH>R MED AMERIKO IN AZIJO Beringov preUv loči Ameriko od Azije s samo ckcJi 75 do 100 kikmetrov šircikim pasom morja. Ta preMv msd Čukotskim pctoto- kctm na skrajnem koncu Sibirije in med Aljasko, najsevernejšim de'om zahodnoamenake celine, je bil odiknt z?!o pozno Kot vemo, so vs; raziskovalci iskali pot v Amenko po oceanih, potovali te- dne in tedne, da so obale »no- vega sveta« tudi d-csegli. Kako to, da pred Beringcm ni svet vedel za tatko ozek pas morja ? Zato, ker sta oba polctoka Čukotski in Alja- ska zelo redko naseljena in so naseljenci v te pokrajine prišli šele v preteklem stcietju. Seveda je potovanje f>o morskih poteh bi- lo laižje, saj sta obe deželi težko prehodni. Zdaj pa, ko je nastopr;] čas mo- dernih prometnih zvez, ko človek prebiva v nekcč nedostopnih si- birskih tundrah in ko je Aljaska postala razmeroma gosto naselje- na pokrajina, je bližina msd obe- ma kontinentoma pKJStaia velfko bolj interesantna. Na bruseljski razstavi . obstaja načrt ruskerja mženirja Arkadija Markina, tcda na voo^led je bil razstavljen v ameriškem paviljo- nu. Inženir predla^ga zgraditev pcdvcdnega predora (o-dobno kot predvideva zveza med Francijo in Anglijo ped Kanai^-om La Menche), ki bi bil dolg najvsč 100 kilome- trov. Nsčrt je izvedljiv, saj glo- bina Beringovega preliva ni večja od 60 metrov. Rusi predlagajo, da bi to ogrc^ mno komunikacijo zgradili Rusi tn Američani v scde-'!ovanju. Zami- slimo si ta grandiozni načrt! Če bi bil o=.tvarjsn, bi imeli pred pre- livom železnice in ceste. Lahko bi lizbcnski pctnik v Portugalski se- del v vlaik in bi se brez preseda- nja prepeljal če?; vse evrooske države, skozi Moskvo, čez Sibirijo in pod prelivom na Aljasko, od tu na narpivnotst čez kanadske gozdove v New Vcrk. Elektronski prevajalec v neki znanstveni ustanovi v Wash'n)gtanu so te dni začeili upo- rabljati pri prevajanju znanstve- nih del najsodobnejši elektronski stroj, ki lahko preved'e*''v četrt ure 30.000 besed. Prevajalec-rcbct prevaja iz ruščine v angleščino. Ker gre izkliučno za prevajanje znanstvenih del, se silišijo tudi glasovi, da je bfl takšen stroj Američanom prav hudo potreben, če scdvmo po porazu, ki so ga doživeli na tehiničnem polju v zadnjem čaLSU. Stroj, ki naredi to- liko v eni un kot izkušen preva- jalec v mesecu dni, bo morda po- magal ameriškina znanstvenikom dohiteti Ruse .. Tudi Vatikan se oborožuje Voieki papeževe osebne straže so bik vse do letos oboroženi s starcda^ATiimi he"ebardami, zaradi katerih ro bili znani po vsem sve- tu. Te dni pa so svoje rogovile zamenjali z najmodernejšimi pu- škami in pištolam:. Kaj je pripra- vilo vrhovnega cerkvenega pogla- vacja, da se je odločil za moder- nizacijo svoje vojske, ni znano. Zvok, ki ubija Neka ameriška tvrdka je našla način proizvodnje tako močnega zvoka, da lahko ta ubije človeka. Vendar tega zvoka ni možno upo- rabiti kot »žarek smrti«, ker zvoč- ni valovi oslabe v premem soraz- merju z oddaljenostjo od svojega vira. ......5 ' Napravo za proizvodnjo tega zvoka uporabljajo za preizkušanje elektronskih delov vesoljskih iz- strelkov in v njej reproducirajo strahovito močne tresljaje, do ka- terih pride med popotovanjem v vesolje. Poceni limonada Ob m.ej' med južnoameriškima državama Čile in Argentino teče čudna reka. Njena voda je nam- reč po okusu podobna pravi limo- nadi, treba jo je le malce raz- redčiti in osladkati, pa dobimo cdlično osvežilno pijačo. Zanimivo je, da je voda ob izviru popolno- ma čista Okus po limonadi dobi šele potem zaradi razkrajanja neke vrste lesa. ZANIMIVOSTI KITAJSKE PISAVE Za slabo poučenega Evropejca se zdijo dokaj čudni znaki kitaj- ske pisave nekaj tajinstvenega, morda celo nemogočega. Toda vse drugo pomenijo ti znaki za dobre- ga poznavalca vzhodnih jezikov, ki vam bo takoj razložil, da so ta- ki znaki pravzaprav v zelo ele- mentarni obliki. Najprej je treba omeniti, da v tej pisavi ne sme- mo videti zlogov al- črk, kajti ki- tajska pisava je naslonjena edino- le na ideografski sistem, se pravi, vsako izraženo misel pišejo s po- sebnim znakom, ne glede kako ta zveni v resnici v pogovoru, pa bo- disi da je izražena mi.sel predmet ali kaj abstraktnega. Omenimo naj še, da ima kitaj- ska pisava po novi reformi ki so jo uvedli v LR Kitajski 217 osnov- nih znakov, medtem ko jih je bilo prej več tisoč. Iz teh osnovnih znakov potem izvedejo vse druge bolj komplicirane. Nekateri so mnenja, da predstavljajo ti znaki tisto osnovno govorico, ki jo je imel človek v prvih obdobjih svo- jega razvoja. Poznavalci teh os- novnih znakov ne bo težko »pre- brati« drugih bolj kompliciranih izrazov, ker mu je osnova znana. Tako imajo vse rastline za osnovo znaka »trava« ali pa kovine znak »železo« itd. Iz tega sledi, da je vsaka beseda sestavljena iz dveh poševnih črtic, kar naj bi pred- stavljalo človeka v hoji, medtem Če bi temu dodali še lok, bi to po- menilo besedo »jaz«, kar je izraz osebnosti. Če bi napisali križ z dvema vejama na osnovi, bi to pomenilo drevo, več tistih znakov skupaj pa gozd. Isto bi lahko rekh za japonsko pisavo, kajti v bistvu se ne razli- kuje od kitajske Japonec in Ki- tajec se v pisavi vedno razumeta, medtem ko je med njima velika razlika v govoru. Pri tem naj še omenimo, da je v sami Kitajski več stotin jezikov in narečij, spo- razumevanje med Kitajci Lz raz- ličnih pokrajin je prav v pisavi, ker vsi uporabljajo iste ideograf- ske znake. Nedvomno je kitajska pisava zelo slikovita. Pri branju knjige, bodisi da bere poezijo ali prozo ima belec pred sabo sliko predme- ta ali pojma. Porast kapitala v Zah. Nemčiji Na kongresu zahodnonemških sindikatov je bilo pojasnjeno, kdo v tej državi pravzaprav uživa sa- dove takoimenovanega »nemškega čudeža«. Po štirinajstih letih po zaključ- ku vojne ima Zahodna Nemčija mnogo več milijonarjev kot kdaj prej. Osemdeset odstotkov potres- nih dobrin kontrolira majhna skupina industrialcev. 82 "/o del. kapitala je bilo 1. 1957 koncentri- rano v 345 družban z 200 milijar- dami mat k kapitala. Tako velikanska akumulacija de- narja je bila mogoča zahvaljujoč se nepopisnim dobičkom, ki se ustvarjajo na račun delovnih mno- žic. Dobički kapitalistov-industrial- cev v Zahodni Nemčiji so porastli v razdobju 1950 do 1957 leta za 102 "/o, medtem ko so se plače de- lavcev povišale za 6i 14. Tako zahodnonemški sindikati ocenjujejo ekonomski razvoj v svoji državi, ki odkriva pravo luč nemškega življenjskega standar- da. Vokulja hranila dečka v neki državi v Indiji so lovci našli dečka-volka. Zgodilo se je, da so starši baje pred sedmimi le- ti izgubili dečka. Vsaka sled za otrokom je izginila. Ko so šli lov- ci na volkove, so med čredo opa- zili tudi malo človeško bitje. Z nekaj streli so razpršili čredo volkov, nakar se jim je posrečilo ujeti dečka, ki je hotel slediti volkulji, svoji drugi materi. Otrok ne zna ne jesti in ne govoriti in je po svojih navadah popolnoma podoben volku. Ni še dolgo tega, ko so v podobnih okoliščinah našli dečka v bližini Agre. To je zdaj po Ramiju, volčjemu dečku, ki so ga našli pred štirimi leti v Indiji v bližini Agre že tretji »volčji« otrok. Po Petru Skuhalu Kako so omošl 11 Ainčiko »No, Ami, bosta prišla, kakor sva se v nedeljo zgučala?« »Bova, pa saj bo vaša tudi šla, ali ne. Balaž?« »Rajši bi bil, če bi doma osta- la, ker naša Minka pač ne more jezika za zobmi držati; pa lepše je le. če baba nese culico kakor pa moški.« »Le paščita se! V gorico je pre- cej daleč, dnevi so kratki, pono- či pa ne bi radi hodili. Arni, pa flakšo ne pozabi!« Balaž E»učel pa Ami Kupec sta bila premožna kmeta, vsak v dru- gi vesi. Balaž je imel sina, Arni pa hčer Ajnčiko. Oba sta bila že godna za ženitev. Kupec je imel edino hčer, Pučel pa šest dece. Najstarejši je bil Franček, tega bi rad spravil h Kupčevim za zeta. Že večkrat je Balaž Kupcu po- nujal svojega sina, pa Arni tega ni rad čul; mislil si je: Guči se lahko, kaj pa mu češ s seboj da- ti, ko imaš polno dece? Danes pa je hotel Balaž temu do konca pri- ti, zato ju je v gorico pozval, rek- ši, pri sladkoj kapljici bo stari že mehek postal. »No, sta kredi?« zazove Arni, »midva sva že tu.« »EX>bro, dobro, le hodita v hi- šo pa malo sedita; naša bo včasi nekaj v culo vteknila.« »Balaž, krznato kapo na ušesa, zunaj sever piše!« »Si si prinesel flakšo. Arni?« »Nisem pozabil na flakšo, pa te- ga ravno ne bi trebaio, saj mi tu- di še nekaj pijače gleštamo.« »Nič ne škodi, drugič si bom pa jaz pri vas natočil. Zaj pa ali bo- limo!« Vso pot so imeli toliko guča, da niti vedeli niso, kdaj so prišli v gorice. »Minka pa Neža. vidve idita gor v hišo pa v žezno peč zakurita, midva, Ami, pa stopiva v pivnico! Tu, na ta klin obesi svojo flakšo! Zdaj pa bova kušala letošnjega. Pij, Arni, saj se letošnji da piti! Takšnega že dolgo nismo napreša- li. Eno še, Ami; tako, zdaj pa po- glejva, kaj so babe v culah skri- vale!« »Polna miza mesovja pa dve puranovi bedri. he. to pač. to! Neža, kdaj ste mu glavo odseka- h?« »Na Treh kraljev dan smo ga spekli.« »Kako je deno tečen! Ti. Neža. ti. lepo si ga spekla. Mi pa smo si za svetke nekšno kruče zaklali; pri purah nismo imeli sreče, ko- maj da nam je ostala ena za ple- me.« »No. Arni pa Neža, vzemiti si proletino, glejta, kako se midva z vašim puranom paščiva! Kaj se bomo tako držali, kakor bi po ogenj prišli! Neža, trčiva midva najprle, viš, kako nama lepo re- če! Arni. midva še! Stara, kako se bo pa nama navdalo? Minka, tako je lepo, zdaj pa nam natoči!« »Arni, kaj premišljuješ? Še veš, kaj sva se v tej hiši pred tride- setimi leti pogovarjala?« ' »Kaj boš to, Blaž, pusti, pusti! Sva bila pač mlada!« »Le povej, Blaž, le povej, saj smo pri vinu,« sta hkrati zinili obe ženi. »Gučala sva si pač, kam bo ka- teri v oglede šel. ker sva bila še samska.« »Ja. ja, bog ve, kod sta vidva vogledarila, sta že prava tiča,« pravi Minka. »Saj pa veš, da se pri vas naj- prle potrka; zakaj pa si se tako gizdavo držala? Potem sem pa moral k Špeplovoj Oršiki, da bi te malo podražil, potlej si mi pa ra- da glase pošiljala.« »Ti Balaž pač moraš vse pofr- frati.« »No. no, kaj se bosta to bobič- kala! L,iudje so se ženili in se bo- do, dokler bo svet stal; to pa brez vogledije ne gre.« »Dobro si povedal. Arni. Kako pa je kaj z vašoj Ajnčiko j? Pa tr- čimo! Saj smo zato prišli, da bi ga malo gutnili, pa da bi se kaj pogučali.« »Balaž. le pomalem, z letošnjim se ne da šaliti!" »E kaj! Jaz sem star petdeset let, ti si star mesec dni, metal me ne boš, juhe! I-pijmo enkrat do dna! Kaj ne, Neža pa ti. Min- ka, kaj ga ne boš? Tako je lepo! Zdaj pa nam natoči krožice, pa ne do polovice, tijan do roba nalij! »Le ne prepolno,- škoda je za vsako kapljico!« »Tako. tako, moja Nežika, zdaj si pametno povedala,« jo pohvali njen mož. »Saj Neža zmeraj pametno po- ve, tako kakor vaša Ajnčika. za- to pa se mi med vsemi deklina- mi najbolj dopadne. Ta bi bila za našega Frančeka, kaj misliš, Ne- ža?« »To si pogučita z Amejem, to bo že on odločil.« ».No, Arni, pa nam ti povej, kaj misliš!« »Koliko pa nameniš Frančeku s seboj dati? Če si že gučimo, pa si zagučimo do kraja.« »Eno jezero rajnški v penezih, eno žrebico, eno kravo, svinj pa imate tako sami preveč. Pa kak- šen fin pajbar je naš Franček! Ra- ven je kot sveča, ide kot «*o!dat, pa kakšen delavec je! Kako on samo lepo orje! Ogon za njegovim plu- gom je, kakor bi ga zlil. kosi pa. kakor bi bič plel! Ko že nobenemu drugemu več kosa ne reže, si jo on nabrusi, zavriskh in kosi. ka- kor bi po Muri plaval. Pa kako lepega zadržanja je ta čeh! Po krčmah ne hodi in ponoči se ne potepa po vesi, kakor to delajo drugi potepuhi. Vstane vsekdar prvi pa si lepo fučka in popeva okoli kobil, ko jim polaga in jih češe. Para našemu Čehu ne najdeš po celem Murskem polju! Arni. veruj mi, takega zeta ne dobiš ni- kdar več!« »Vse je prav, pa premalo si mu obečal. Naše Ajnčike ne bom hva- lil, saj jo poznate pač pa to pre- misli, Balaž. koliko je naš grunt vreden, pa še brez dolga — pa samo eno jezero! Kai pa misliš!« »No, mati. kaj rečeš, ali nama je moči še kaj pritekniti?« »Šest dece imava, Balaž, na vse morava gledati, ne samo na Fran- čeka.« »Arni. saj vaju nihče ne guti, kaj bosta z večjimi penezi, ne de- lajta Ajnčiki žalosti. Če se imata rada, pa naj se vzameta. Bo že Franček z rokam, to notri spravil, česar ima v mošnji premalo.« »Minka. jaz o tem nič ne vem, kai si zdaj povedala.« »Arni. Arni. mati opazi več ka- kor oče. ženska več kakor moški. Neža, ali gučim resnico ali ne?« »Ne vem kaj bi ti na to rekla.« »No, no, ne delaj se. kakor da ne bi oči imela.« »V mojih ustih je že suša. saj se tudi vam ne godi drugače, za- to Pa nagnimo! Na dobro srečo!« »Balaž. zadosti bo, ne hodi po več!« »Kaj pa ga ne bi. saj si še ni- smo zgučali, pa janževca še tudi moramo piti. Le jejte in pijte, za- popevljite si eno in dobre volje bodite! Jaz pa se bom že paščil, da se vam tačas gutovje ne posu- šijo.« fDalje orihodnj^lf) Kolektiv^ živinorejsko-veter^narskega zavoda v Ptuju ČISTITA OB DNEVU R EPUBLIKE VSEM KMETIJ SKIM PROIZVAJALNIM ORGANIZACIJAM IN ŽIVINOREJCEM, KI SE BORIJO ZA IZPOLNITEV ŽI- VINOREJSKEGA PLANA STOJEČO URO, kompletno spalni- co, 2 črna ženska plašča in čr- ne obleke za srednjo postavo predam. Tomšič. Maribor. Sme- tanova 47/11. 3 GRADBENE PARCELE ob glavni cesti Podvinci—Pacinje proda- mo. Naslov v upravi lista. »MEINL-HEROLD« HARMONIKO, 120-basno, z registrom, dobro ohranjeno, ugodno prc-dam. — Spuhilja št. 73 ori Ptuju. ENOSTANOVANJSKO HIŠO z vr- tom v Ptuju ali bližnji okolici kupim. Naslov v upravi lista. TAKOJ VSELJIVO HIŠO z gospo- darskim poslopjem in 80 arov zemlje v Brezulah 3 pri Racah prodam. HIŠO TAKOJ VSELJIVO z gospo- darskim, poslopjem in okrog 4 ha zemlje ter čevljarsika stro- ja (Singer cilinder in levoročni) prodam. Pajnkiher. čebelar. Po- povci 5. Zg. Pristava. ZAMENJAM lopo. sončno in suho dvosobno stanovanje v bližini parka za enako ali večje v blo- ku. Stroške selitve plačam! Na- slov v upravi lista. ZA OSKRBO dam del posestva. Žmavc. Tomaž pri Ormožu. OPOZORILO Opozarjam vsakogar, da nisem plačnica dolgov, ki bi jih na moje ali svoje ime napravil Anton Feguš, Brstje 33. Feguš Terezija. OBVESTILO podjetja »Pekarne in mlini, Vinko Reš, I»tuj« Obveščamo naše cenjene stran- ke, da bodo nsše prodajalne kru- ha v torek, 1. decembra 1959, odprte. OBJAVA Zavod za komunalno dejavnost Ptuj a;>c;roča, da je ob sobotah kopanje v kopališču le za odrasle, tudi za otroke pa ob četrtkih in petkih. RAZPIS OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA, PODODBOR PTUJ, raz- pisuje mesto samostojnega administratorja Pogoj: nižja srednja izobrazba s petletno prakso. Plača po pravilniku uslužbencev obrtnih zbornic. Nastop službe s 1. 1. 1960. Pismene prošnje naj bedo n^^slovljene na zbomiičm pododbor Ptuj, Prešenv^va 27, 1. nadstr. DOSEDANJI POSLOVNI USPEHI IN PERSPEKTIVA NADALJNJEGA RAZVOJA PODJETJA Gostinsko podjetje »Zupančič in bife« Ptuj ima dve poslovni enoti, eno ob Ljutomerski cesti, drugo pa na železniški postaji v E*tuju. Podjetje nima lastnih gostinskih lokalov, ampak poslujeta gostišči v tujih poslovnih prostorih, za katere plačuje letno 375.000 din najemnne Obraitovanje v tujih {>oslovnih prostorih je bilo v prejišnjih letih pogostokrat vezano s težavami, ki so ovirale tehnični napredek in hitrejši ra.zvoj podjetja. Plačana najemnina se ni rdaga4a v vzdr- ževanje in izboljšanje pcKlovnft prostorov, ampak le za vzdrževa- nje stanovanjskega prcstora, go- stinsko oodjetje oa tudi ni n>oglo obračunavati amortlzaaje. ki bi naj služila vzdrževanju in nado- miestitvi iztrošenih objektov. Zato je podjetje lahko pričelo z obno- vo gostinskih obratov šele v letu 1957 in 1958, ko se je tudi na teh pce'ovnev-stanovanjskih objektih uvedlo družbeno upravljanje. V letu 1958 je podjetje zapo- slovalo 10 dela-vcev m uslužben- cev, od teh 3 natakarice, 2 kuha- rici, 1 kuhinjsko p>omočnico, 1 priučenega kletarja, 1 vajenko in dva uslužbenca v upravi. Celotni dohodek oziroma obseg gostinskih storitev se je poveča! na 15,3 mi- lijona dinarjev aili za 14 odst. v primerjavi z letom 1957. Poveča- nje je bilo doseženo na podlagi boljšega izikoriščanja obstoječih kapacitet (150 sedežev), na kar so zelo ugcndo vplivale m-vesticijske naložbe v znesku 1,700.000 din, ki jih je podjetje uporabilo za ure- ditev gostinskih sob, nabavo nove gostinske opreme ter za nakup hladilnih naprav in televizijskega aparata. Navedene investicije so znatno dvignile tehni'čni nivo po- slovanja in odIoči'no vpTtvale na spremembo strukture gostinskih storitev. V letu 1958 je bcila do- sežena sedeča struktura gostin- skih storitev: topla in mrzla jedila 29,7 alkoholne pijače 60,7 brezalkoholne pijače 8.2 ostalo 1,4 josttfUrlie stcffjitve &kupaj 100 Pazmerj? med jedih in alkohoil- nimi pijačam se v letu 1959 še bolj povečuje v korist jedil, tako da p-djetje iz leta v leto odočil- neje vpliva na crganizac.jo druž- bene prehi^ane in razvoj turizma v mestu Ptuju. Ker je bodoči razvoj in po- membnost gostinskega obrata v •^=sn; zvezi s stanjem sanitarnih nao-^v, T^^mvf^ pcviiatio že v začetku leta 1960 zgraditi nove sanitanje. V ta namen so že iz^ delani gradben načrt; in druga tehnična dcikumentacija. Gradbe- ni stroški bodo znašali 2 milijona dinarjev, kn jih bo podjetje krilo deloma iz lastnih sredstev, delo- ma oa s kreditom iz občinskega mvestici>rf