|ln® Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
VoUJME
XXII. _ LETO XXII.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) AUGUST 21, 1939.
ŠTEVILKA (NUMBER) 194
|'0*3$ka je natrpana nemškega vojaštva, jnterega je v deželi četrt milijona mož
so natrpane vojaštva, topništva in vozotajstva. —
-*te
^ P0Uih so ogromna skladišča municije in bodeče lcei Mobilizacija slovaške armade, ki bo sodelo-vala z nemško. — Vse šole so določene za bolnišnice.
ZASTRUPLJENI POLICIST?
ŽILINA, Slovaška, 20. avgu-Žarski n O Qtanpp sta. — Ob 250 milj dolgi meji
^	u ftiaiicv med slovaško in Poljsko stoji
V3, nevtralnost danes četrt milijona nemških
Madio i 1 v	1 vojakov. Večji del teh čet je
carske države i koncentriran za štirimi velikimi prelazi v Tatra gorovju, ki
ed
Vegovim govorom v/^ijo v Poljsko cj .amentu so mu poslan-
' ^IVahnrx _ •. • 1.	J"-"1" "'"J ""f	^- I J.\ U oLLrvi je yycuuiyervt uui uuvufv	. .	---- -------J)------Z'1 "J
VzkliUv PrilrJeve.Ii m tajstvom (s truki,, naloženimi z \James McCarthy, ki je nedavno	pokrovitelji ne da- ;:o se je nahajala angleška kra-
. 1ZVall • 41 V!___1 _ n _1 ;	...	____________U?	J	. JI /I- Ol oxromaf O ^IzxVnrTn A o , . ,	____.
Vse ceste so natrpane z vo jaštvom, topništvom in vozo
GROŽNJA 0 PREKLICU PWA DEL
PWA uradniki so zagrozili, da se bo pridržalo denar za gradnjo, ako se ne pokaže več naglice pri delih projektov.
IRSKI REPUBLIKANEC
Na sliki je policijski poročnik
WASHINGTON, 20. avgusta, j ' — PWA uradniki so včeraj za-1 ! grozili, da bodo odpovedali in j I preklicali clevelandski šolsko- i 1 gradbeni program, za katerega se bo izdalo $5,422, 449, ako

PODPIS TRGOVINSKE POGODBE MED NEMČIJO IN RUSIJO
Podpis pogodbe je imel učinek bombe na pogajanja inozemskih vojaških misij.
NEMČIJA BO UVAŽALA RUSKE SIROVINE
BERLIN, 20. avgusta. — *
! Nemčija in Sovjetska Rusija ! BIN AM1T MU JE j sta sklenili važen trgovinski ODNESEL HLAČE
|pakt, ki je odprl Nemčiji dostop Wilmington, Minn. - Henry do neizčrpnih ruskih naravnih	^a danes nov
zakladov.	"body" na svojem avtu in novo
5-odstotnim 'obrestlm „
! aki vodm''	~	dobo sedmih let, Rusija pa seje "Mah odnesla eksplozija dina
ska!"
»«: "Živela	^
Iravske prihaja noč in dan yo- L M	*r „ ^	Kr^.f	raLih produktov.	: :%

| jaštvo. V okupirani zoni so bi- U skoval neko politično korupcijo | pl'av' ,tak" so zagrozili PWA zahteval unijo nT ^ 19. avgusta, le vse šole in druga javna po- v Brooklynu.	| uradniki pokroviteljem b5 dni- \ jrs]^0 državo,
^vdu"-— • - —	• -	--	.....
Ulstrom in
i(iiars,. or Eckhardt, znani vojaških oblastih, ki bodo v til 2aj^ Politični voditelj, iz- njih namestile bolnišnice. Na idža^kCV0' mora ostati poljih med vasmi so velika skla-!)ričtifl\riev''ra^na v slučaju, dišča municije in bodeče žice. Nemčija vojno zara-'
senim vzklikanjem ! siopja zasežena po nemških
Frank Sajovec umrl
sUno
k K" a Telekyja in ce' delavcev, ki popravljajo in pod- j tudi odločen svoj gospodar. Ze-zSlasii ^ jnet' ker ni javno 1 pirajo ceste z bruni, da bodo \ lo rad je prebiral časopise, do-skega ^ Ze^e in zahteve mad-, vzdržale prevoz težkega top- j kler ga ni zadnja leta bolezen ^ Ha(jv laroda.	1 ništva.	potrla. Kot navadnemu pripro-
% 0 r®ka vlada slejkoprej 1 Vojaški šotori so "kamoufla-, stemu delavcu v tako visoki
!ga '0nferencah madžar- žirani'. Moštvo spravlja topove starosti ne bi njemu nikdo pp-
...
:d-
z našimi deli. Vsi naši kontrak-ti so oddani in z delom se nadaljuje na vseh projektih. Siguren sem, da bomq lahko po-
mp z nemškimi in itali- preženo z žicami vojaških tele- jsti za javno življenje. Zelo se je ldal1 administraciji dokaze, da voditelji.	fonov.	zanimal za mestne volitve in za

Mostovi so zastraženi po nemških vojakih z nasajenimi kritiziral bajoneti. Na cestah je tisoče
gih projektov v Ameriki, ki sa- :
mo cincajo in oklevajo, mesto [ |7-t> a OTivr	TTC!D1?TJ
da bi naredili vse potrebne pred- j IXlvAoriiX	UOI tlill priprave za pričetek del.
Odgovorni krogi v Clevelan-
V soboto je umrl mnogim poznani pionir Frank Sajovec, ki je dosegel starost 78 let. Bil je du 80 bili nad to izjavo PWA samec in posebne vrste mož. uradnikov zelo presenečeni. — Bil je zelo zvest pri delu a bil je James Brown, direktor šol, je
'izjavil:
"Niti najmanj pojma nimam.
PRIREDITVE V GORDON PARKU
Včerajšnji koncert v Gordon Parku, ki so ga priredili zdru-zakaj mislijo, da mi oklevamo ženi pevski in mladinski zbori
.	doma zagrmelo ter ga vrglo
! Da4ibo imelta nemsko-rus.	razcefranega iz avta na
:k, trgovinski mkt kak učinek	v svojem
:na angleško - francosko - rus-
|ka pogajanja, se se ne ve^ Iplic dinamita, na katerega je i Brez dvoma je, da bodo na-^	^
j cisti pričeli zdaj uvažati v Nem-1
čijo predvsem važne ruske su-1	-
rovine, kakor manganezo m | (-.E NIMA ČLOVEK VRVI druge rude, les, gasolin in olje KOKI ter druge kemikalije.
Učinek bombe MOSKVA, 20. avgusta.
je jf, anjeSa ministra, ki !v pozicije in vse ozemlje je pre- pisoval toliko živahne zavedno-L el z nomsi,:™;	fplp. sti za. iavno živlienie. Zelo se ie
pod pokroviteljstvom Slovenskih narodnih domov države Ohio, je zelo lepo uspel. Nastop skupnih pevskih zborov je bil veličasten, zlasti ko so ti zbori zape-
to
ostro
lUttV'
j Ceste severne Slovaške so vse narodne naprave. V tovarni, GŽigo- zavite v oblake prahu, ko drvi i kjer je dolgo let delal je bil prida spada p0 stotine kurirjev na svo- ljubljen. Doma je bil iz Šen-
1 smo že pridno na delu."
11:
li "Morje Adrijansko" in "Na-
E1 Paso, Tex. — George Schulte obžaluje, da ni imel vr-Naznanilo o sklepu trgovinske vi v ^ojem avtu, ko sta ga u-
pogodbe med Nemčijo in Rusijo ki je bilo naznanjeno danes po radiu, je padlo kakor bomba v sredo pogajanj vojaških štabov Francije in Anglije. Poga-
fV" v nemški "le-jjih motociklih in poljskih žan- j čurja na Gorenjskem, kjer za-
i1tor, ki V JenSkl Prostor' darjev, ki urejujejo promet. pušča sestro Heleno Kopač v Si Žii.i • potreben Nem- ifr« iina eiMi mrovlličon vasi T.iižah. Ril ie član društva
^ 'je dejai %«elZ0 POdrediti
svo-
L' i1 i
Krajina sliči mravljišču
Povsod je Videti polno težkih
'eincijo. Zato se1	• -
pušča sestro Heleno Kopač v 'vasi Lužah. Bil je član društva "Kranj" Pogreb se bo vršil iz kapele A. Grdina in Sinov v sredo ob 9. uri v cerkev sv. Vi-
Pod Tv!JO'. A&t0 Se tankov, iz česar se sklepa, da da in poten na Calvarijo. Naj *■' v L:, lenimi pogoji ... N • np mnrei-n snr
so
jih Nemci ne morejo spraviti preko strmih gorskih prelazov. Po vsej Slovaški se je priče-
f«ko V V0;in0 "
, f0slanc?GfOvVega govora „	.	- -
y c' "živ ckrat prekinjali la nocoj mobilizacija slovaške a PolicVni"	'armade, ki bo "kooperirala" z
nemškim vojaštvom. V gorovje Tatre bo odšlo 30,000 mož stalne slovaške armade in 300,000 rezervistov.
ai. ,	_ | Prebivalstvu mesta Žiline, je
Plovno VOjnO bilo ukazano po vrhovnem poveljstvu nemške armade, da mora biti pripravljeno na izselitev, čim pride tozadevni ukaz.
0ie rU
Viju govorila ogromna K %u ^fikancev In-
Ix C.;ržanje iav'

1 "f a5


^Poljska!
države v0 ^»tegnjene
Nov grob
Po več tednov hude bolezni je preminil na svojem domu na N. Y., avgusta 14922 Sylvia Ave., mladi Frank ij .^0Ve ^ f^0ji Evropa na i Raik, star šele 31 let. Tukaj Veii)?Jne' ^ zavladal v! zapušča soprogo Albino, rojeno 1 / „0sti, (j.l Pesimizem glede j Moro in tri in pol mesecev sta-1 1 niogla ta dežela rega sinčka Franka, starše
Franka in Antonijo, dva brata, Joseph a in Louisa, dve sestri, Donnie, omož. Moldhauer, in Josephine, omož. Peterson ter veliko sorodnikov. Rojen je bil v Silver Springs, N. Y.
mu bo rahla ameriška gruda!
Pozdravi iz New Yorka
S svetovne razstave v New Yorku pošiljata pozrave Mr. in Mrs. A. Krasna, ki sta poslala sliko ruskega paviljona, ki je res krasna in impozantna stavba in dostojna predstavnica im-pozantne države, ogromne Rusije. Omenjena pišeta: Slovanske pozdrave iz Sovjetskega paviljona svetovne razstave v New Yorku. — Hvala za pozdrave.
DETROITSK1 ŽUPAN PRIPOROČIL PREISKAVO
Detroit. — Richard W. Reading, župan mesta Detroita, je v svojem pismu na okrajnega pravdnika Duncana C. McCrea slednjemu priporočil, da se uvede preiskava velike porote z o-zirom na govorice, da prejema policija graft od gemblerjev.
Slovan na dan, in Spet ptice po-
jo.
Zelo so ugajali mladinski zbori, ki so med nami, kot zbori naših najmlajših pevcev, zelo priljubljeni.
.... . .	Prav tako je ugajala skupina
Vile rojenice	dramskega društva "Ivan Can-
Vik rojenice so ae oglasile kar", ki je nastopila z mičnimi pn družim Fred Cimperman, ^	o teh ali katerih-
1016 ^ast 76th St., ter pustile koli plesih kot "slovenskih na-čvrstega smcka prvorojencka. ^^ plesih," je največji ne-
ker Slovenci nimajo ni-ti enega narodnega plesa, temveč so tiste "šuštarpolke" in
še gore". — Odrasle zbore je I jan3a med generalnimi štabi ne vodil g. Jack Nagel, mladinske ; napredujejo povsem gladko, zbore pa gg. Zorman in šeme. i kakor bi bilo želeti: tudi v vo-Zbor, ki ga je vodil Mr. Johnp^kem pogledu ne morejo do-Zupanc, je zapel dvoje pesmi:'se" sporazuma glede pozicije
stavila dva roparja ter ga oropala za $48.60 in zapestno uro. "Roparja sta mi rekla, da me bosta morala pobiti, če nimam nobene vrvi, da bi me zvezala," je povedal Schulte policiji, Ker ni imel vrvi, sta ga torej pobila in preteklo je 45 minut, pre-
Finske in Baltiških držav v slu- !den si je toliko opomogel, da je
■čaju vojne.
I mogel poklicati policijo.
Nacisti so zagnali krik o poljskih "grozodejstvih" nad Nemci
ugodnem stanju v Glenville bolnišnici. Mrs. Cimperman je bila dobro poznana slovenska mladenka; njeno dekliško ime je bilo Jennie Anne Simčič. Naše čestitke!
Vojne. Tozadev-
te
S i2r0JOdal Ameriški in-' fosile v ^e^nJene države
'6 M. .v Vojno
h QaSt0tk jno' je prepriča-1 Zadnjih 12 let je bil zaposlen v ■ Se bo '?! vPrašanih lju-! tovarni Fisher Body. Bil je Vojn^1' I>osrečilo o-1član društva Utopians, SSPZ.
U* 0(istotv' ^ mnenje i Pogreb se vrši v sredo zjutraj J	0V ^ud'- fct in j ob 8:15 iz Jos. Žele in Sinovi
%Q Svo1(.rr<0v ^.ludi si ni u- pogrebnega zavoda na 458 E
> ^Af 1 Vil4-2-.-« — — ™ 1 KOm /-1 C?4- 4-z-vvi it nzMilrzxiT "N/TO Y*1 1C
Duhovniki iz južnega Tirola, ne smejo spremljati svojih faranov v Nemčijo
A
l)o> .'Am,
He dr;
odgovorili ljudje

definitivnega 152nd St., ter v cerkev Marije Vnebovzetje ob 9:00 uri in na Calvary pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin. Prizadetim ostalim naše sošalje. Smrtna kosa V nedeljo zjutraj je preminil Louis Strauss, stanujoč na 6525 Schaeffer Ave. V soboto dopoldne ga je zadel mrtvoud in ni več prišel k zavesti ter je u-mrl v Emergency Clinic. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj iz pogrebnega zavoda A. Grdina a vsa demo- lin sinovi. Bodi mu ohranjen blag 'spomin.
ln Francijo in jojajo nacistični
tr "■ Ifss
Nacisti pravijo, da so ti duhovniki "nezaželjeni elementi." — Čehi ne smejo več častiti svojega narodnega patrona sv. Vaclava, češ, da je zdaj Adolf Hitler edini patron Čehov.
jo, do katere meje je mogoče uničiti krščanstvo."
Hitler je "patron" Čehov Iz Češke pa prihaja poročilo, da se je msgr. Janu šrameku, ki je bil minister v Beneševi vladi svobodne Češkoslovaške in dolgoletni voditelj katoliških Čehov, posrečilo pobegniti iz Češke na Poljsko. Iz Poljske bo šel v London obiskat svojega osebnega prijatelja, bivšega predsednika republike dr. Edvarda Beneša.
Takoj po pobegu msgr šram-ka so člani Gestapa uvedli hišno preiskavo pri kardinalu Kas-parju, praškemu nadškofu, kjer so iskali dokumente, tikajoče se msgr. Šramka. Kardinal je protestiral pri oblastvih protekto-rata.
Nemci so prepovedali Čehom češčenje in proslavljanje sv. Vaclava, češkega narodnega patrona, češ, da je zdaj "edini patron Češke — Adolf Hitler."
RIM, 20. avgusta. — Nemška vlada je prepovedala naselitev v Nemčiji mnogim duhovnikom iz južnega Tirolskega, katerim je sv. stolica naročila, naj se s svojimi župljani vred izselijo v Nemčijo. Iz Vatikana se poroča, da jim je nemška vlada prepovedala naselitev v rajhu z motivacijo, da so ti duhovniki nezaželjen element.
"Nacisti so hujši od boljše-vikov"
Sigmund Waitz, nadškof v Salzburgu, je poslal duhovščini svoje nadškofi je okrožnico, katere pa v Avstriji niso priobčili. V tej okrožnici je med drugim rečeno: "Nemčija se nam je približala kakor se približa mati svojemu sinu. Toda danes se je sprostilo proti cerkvi v tej deželi sovraštvo narodnega socializma, ki je hujše od sovraštva boljševizma, Avstrija je postala preizkuševališče, da vidi-
"zibenšriti," ki jih nekateri popolnoma pogrešno smatrajo za narodno blago, čisto navadno izposojilo od Nemcev, ki so nam za časa Avstrije vsiljevali svojo kulturo.
Ta nacijski trik je pa že znan izza češkoslovaške krize in ne vleče več. — Lažem o poljskih "grozodejstvih" nihče več ne verjame.
VARŠAVA, 20. avgusta. —'vso kontrolo nad poljsko drha-Nova evropska kriza, ki je na- 'ljo, zato je Nemčija prisiljena stala pretekli teden, je v vsem z orožjem v roki intervenirati, podobna avstrijski krizi v mar- i (Prav kakor v Češkoslovaški!) cu leta 1938, in sudetski krizi | Poljaki vlačijo Nemce v no-lanskega septembra. Profesor'tranjost Poljske, kjer jih po je-Karl Burckhardt, po Ligi naro- čah neusmiljeno mučijo in pre-dov imenovan komisar Gdan-
Pred programom je nastopil I	Sušnik In
slovenski pesmk m skladatelj nemško č j je	;
g. Ivan Zorman, ki je v kratkih	r j j
tepajo. Poljska "bestijalnost" ska, je obiskal Hitlerja v Berch- 'ne pozna nobenih mej. Poljaki tesgadenu, kakor ga je obiskal j posiljujejo nemške žene in de-svoječasno tam tudi bivši av-
pa jedrnatih besedah govoril o slovenski glasbeni kulturi. Slovenski govori tega pesnika so znani kot višek ritmičnega bla-goslasja slovenske proze, zato se ni bilo čuditi, ker tudi njegova angleška retoretika ni zaostajala za slovensko.
Celotni program je vodil Mr. Frank Opaskar, slovenski odvetnik, in sicer tako vzorno in strokovnjaško, da ima tudi on velik del zaslug, da je celotna pridobitev tako vzorno potekla.
Udeelžba je bila prav lepa, saj je z gotovostjo računati, da je prisostvovalo prireditvi tisoč ali več ljudi.
kleta in drhal je v nekem slučaju vrgla malo nemško dete skozi okno visokega nadstropja sti krik in vik o "grozodejstvih" i na cesto."
Poljakov, kakor ga je zagnalo Seveda ni vredno opombe, da v svojem napadu na Češkoslo- so to nesramne, prozorne laži vaško.	f | nacijskega časopisja, ki hoče
Naravnost neverjetno je, kar j pripraviti nemško ljudstvo v piše nacijsko časopisje o polj- primerno histerijo.
skih "grozodejstvih". Sicer te-1 Poljaki k vsemu temu molče mu pisanju nihče na svetu ne ! in samo izjavljajo, da so pri-verjame, pa je kljub temu zna- [pravljeni, čim pade prvi nemški čilno, ker prikazuje v vsej go-1 strel.
loti nacijsko predrznost in na-
cijsko gangsterstvo,
V Katowicah, kriči nemško časopisje, ' so Poljaki vkovali Nemce v verige, obtežene z železnimi kroglami, in vpitje ne-
Slovenski katoliški dan
Na Špelkovem vrtu se je vršila včeraj prireditev Slovenskega katoliškega dne. Kot glavni govornik je nastopil pater
pet
j srečnih Nemcev se sliši vse noči Kazimir Zakrajšek, znani slo-
ZNIŽANJE STROŠKOV SVETOVNE RAZSTAVE
New York. — S pomočjo novega programa, ki so ga zasnovali, so znižali za $4500 do $5,-000 dnevne izdatke na svetovni razstavi v New Yorku. V različnih departmentih je resigni-ralo nad 50 uslužbencev, večinoma dobro plačanih eksekutiv-nih uradnikov, njihovih asistentov in tajnikov, ker bi bili sicer odpuščeni.
iz jec.
Srednjeveško mučenje
Poljski ječarji, pravijo nacij-ska trobila, grozijo Nemcem, ki
venski frančiškan, ki je služboval svoječasno na slovenskih župnijah v New Yorku, Cleve-landu in Chicagu. Vodja pro-
j t...
nočejo priznati "zločinov", ka- grama je bil Rev. Anton Bom-terih jih dolže Poljaki, da jih bach, ki je pozval poleg Rev. bodo položili na natezalnice, Zakrajška k besedi še nekaj razčetrtili in štrli na kolesih. drugih govornikov. Nastopilo je Poljaki izvajajo noč in dan ,tudi več slovenskih pevskih nad miroljubnimi nemškimi .zborov, ki so zapeli nekaj lepih jagnjeti nepopisen terorizem, j slovenskih pesmi.
kakršnega so izvajali pred le-	Seja
torn dni Čehi nad sudetskimi Danes se vrši redna seja Nemci.	Workers Alliance Ward 32 v
Konec potrpežljivosti Nemčije Slovenskem domu na 15810 "Poljska vlada je izgubila' Holmes Ave. ob 8. uri zvečer.
ŠTRAN 2
ENAKOPRAVNOST
21. avgusta,


UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"


»ENAKOPRAVNOST«
Owned and Published by THK AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
1*0 raznačalcu v Clevelandu, ea celo leto.................................$5.50
ta 6 mesecev....................13.00; za 3 mesece......................$1.50
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mextel za celo leto.................$6.00
»,1 6 mesecev....................<3.25; za 3 mesece......................$2.00
/ % Zedlnjene države za celo leto ........................................$4.50
i* 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50
Za Evropo, Južno Ameriko In druge Inozemske države:
*a celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00;
> atered as Second Class Matter April 26th, i918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congresa of March 3rd, 1879.
Milijoni se klanjajo otroku
NAJVIŠJE TEMELJNE PRAVICE ČLOVEKA
V letnem poročilu mednarodnega urada dela čitamo odlomek iz odloka papeža, ki se nanaša na socialna vprašanja. Ta odlomek se glasi:
"Ob popolnem varovanju najvišjih temeljnih pravic človeka, kakor pravice lastnine, postavlja vendar javno dobro tem pravicam tupatam meje in opominja večkrat kakor v minulosti k ohranitvi socialne pravičnosti."
Glavna misel, ki je v tem odstavku povedana, je svetost lastnine. Ta misel prvotno ni verska, ampak politična ali gospodarsko politična in po našem mnenju ne spada med nekakšne dogme. Zakaj ne?
Tudi delovna sila je prava lastnina.
Če pa priznavamo to najvišje načelo, to je, da se lastniki smejo zaradi svoje pravice boriti in pehati za ' lastnino," potem velja to načelo tudi še bolj za lastnike delovne sile, katerim jemljejo drugi sredstva za življenje s tem, da jim ne plačujejo njih lastnine dela v taki vrednosti, da bi si nabavljali primerno stanovanje, zadosti hrane in druge življenjske pravice. O teh potrebah lahko trdimo, da so najvišja temeljna naravna yravica in lastnina delovnih ljudi, ker so svojstvena last vsakega človeka in kdor jo odteguje posamezniku, ta pač ne more in ne sme reči, da je to njegova višja pravica, čeprav jo utemeljujejo razni zakoni, ki so napravljeni s tega krivičnega stališča.
Hoteli smo s tem dokazati, da je vprašanje lastnine
politično življenjsko in ne versko vprašanje v jedru in da "lll zePe- To bl!a kakšna od-t	, ,	,	.	i ■ i • •	. j skodnma za njih odgovorno sluz-
ima vsak, komur se v tem oziru godi krivica, pravico, da tcmve, ]e jamstvo da ^ pri
se bori za odpravo te ktivice tudi s stališča citiiane |Obiranju ne bodo dali podkupiti, okrožnice.	j Potovati so smeli samo ponoči,
Z gorenjega napačnega stališča, da je lastnina naj- |Podnevi so se moral1 skrivati, da
. , J.	,1	:bi ne moglo me zunanjega vph-
visji temelj, rohne razna gibanja tudi proti svobodnemu . vati nan;je Ni čudn0j da je tra, delavskemu gibanju, če pa besede papeževega odloka . j^io izbiranje potem celih pet resno pretehtamo, vidimo, da v njih ni razložen pojem let.
lastnine. To je eno. Drugo pa je, da je lastnina pravica in | Lahko si mislimo, kakšno
da se sme zanjo vsak boriti. S tem je rečeno, da je boj za j razburjenje je bilo v vaseh, kjer
pravico odprto vprašanje tudi po papeževih besedah in i se je rodil, otrok, ki je ustrezal
da ravnajo po zmislu teh besed tisti, ki zanikajo in pre-} pogojem. Tu in tam so kakšni
klinjajo delavsko gibanje kot izdajstvo delavskih intere-1 častihlepni starši gotovo posku-m	, . .	. i____i.i sili na umeten način pritisniti
sov, napačno. Tega ne potrjuje samo gorenje besedilo,; ];ak.nemu otroku bo,anske ^
ampak vsak zdrav razum, ki Idgicno misli. Vsak parne-;ke Na zadnje so modrijani dva-
ten človek ve, da, če se eni lahko bore za pravico svoje inajst izbrancev privedli v Lhaso,
lastnine, se drugi tudi smejo.	i kjer so veliki lame opravili nad
Mi smo sicer v tem oziru na jasnem. Zdelo se nam je : njimi še zadnjo preizkušnjo.
potrebno, da to povdarimo, ker nekateri diplomatične i Dolgo se niso mogli zediniti,
odloke Vatikana krivo razlagajo v škodo delavskemu : mali kandidati so si bili XT .	_	...... ..^.v .	I tokrat popolnoma enakovredni.
razredu. Vsi vemo, da so socialni boji politični, gospo-,dvanajstorica se je vedla
darsko-politični in ne verski; življenjski boji so in živ-!(nak0) vsi so si enako izbirali 1 jen je je najvišja temeljna pravica človeka, ki je pa po- svete predmete, ki so jih povsem politična.	Ltavljali pred nje, vsi so nam-
___i eč segli po zvončku, ki je pout z dragulji, in vsak je imel t enako število zagovornikov. Ta-
Pred nekoliko dnevi je šla skozi časnike vest, da je "sed-rnorici modrih iz Tibeta" po petletnem iskanju po vsej deželi uspelo najti novega dalai-lamo. Pet let so romali od kraja do kraja, obiskali so nad 300 hiš v vsej deželi, neprenehoma so vrteli molilne mline in prosili nebo pomoči, da bi čim prej našli živega boga, malega otroka, v katerem se je bila utelesila duša pokojnega dalai-lame. Dvanajst kandidatov so sčasoma privedli v prestolnico Lhaso in izmed njih je svet velikih lam v pravljični palači nad mestom izbral resničnega boga. 5-leten kmečki deček je vzel znake najvišjega dostojanstva, zlati molilni mlin, zlati molek in z dragulji posuti zvonček v svoje roke. Izbrali so sina uboge kmečke rodbine iz dežele Kokonor, vsa moč je v njegovih rokah in milijoni klečijo pred njegovim prestolom.
Ko je umrl zadnji dalai-lama, je sporočilo nič manj nego 300 družin iz vseh delov Tibeta, da se jim je rodil na dan njegove smrti deček. Ker drugih podatkov ni bilo, je bilo treba vseh teh 300 otrok obiskati v njihovih krajih ter privesti v Lhaso tistih dvanajst, ki so najbolje ustrezali določbam. Sedmori-co modrijanov, ki naj bi iskali pravega naslednika pokojnega dalai-lame, so pred njihovim odhodom povedli v kraljevo palačo in tam so si v zakladnici, ki čuva neprecenljive zaklade zlata, srebra in draguljev, napol-
bila odškodnina, da je deželi I rodila novega boga.
Roosevelt udaril opozicijo v kongresu
SPORAZUM S HRVATI JE NUJEN
Ni ga jugoslovanskega državljana, razen morda kakega birokratičnega ali kapitalistične čaršije, ki ne bi
ko je morala odločiti usoda. V rlato žaro so dali listke in vsak , .v ~	.	• „ i izmed dečkov je potegnil žreb.
priznaval prvič, da je rešitev hrvaškega vprašanja nujna j.,^. ^ ^ stegnil kmeč-in drugič pa tudi, da je reševanje takih vpiašanj mogoče gjn jz viSokega gorovja. Tej le ob popolni politični svobodi in pravi demokraciji. j odločitvi usode se je uklonil ves
Obe vprašanji je nova Cvetkovičeva vlada ponovno! Tibet.
priznala in potrdila njiju nujnost.	j Na svečan način so blagoslo-
Vemo sicer, da je prehod iz dosedanjega desetlet-1 vili novega dalai-lamo z vodo iz
nega političnega stanja nemogoč v štiriindvajsetih urah, India' Postavi11 so na prcsto1 toda potrebno bi pa le bilo, da se ta volja izraža v drugih smereh, o katerih doslej nismo opazili nobene izpremem-be. Mislimo s tem namreč na samoupravne pravice social-
nopolitičnih ustanov in na svobodo delavskih organizacij,' svojega otroka, prepovedano ji ki so končno tudi važen kompleks zakonitih pravic in J6- da bi ga smela še kdaj videti,
državljanskih svoboščin.	"o
Hrvaško vprašanje m enostavno, ker se je zaradi Fj0VMll pa je smela z zavezanimi zakrknjenosti čaršije v desetih letih zaostrilo in razpaslo | očmi v zakladnico, kjer si je zaradi storjenih krivic. To je vzrok, da se ne da rešiti z: lahko naložila zlata in dragu-gestami in obljubami, marveč le z dejanji in ob jamstvu j Ijev, kolikor je mogla. To je javnega političnega vpliva naroda, to je, ob jamstvu vseh	——
političnih, ne birokratičnih, vplivov v državi.	j miselno dozorela, popolna politična svoboda, takoj pa Posvetovanja, ki so se že vršila, morajo, če se hočejo ! opustitev politike, ki je proti svobodi udejstvovanja in programatično in pravično uresničiti, imeti namen, da se juveljavljenja delavskega razreda v državi. ----ca iiv, irzvoxrriQ 7.a ' Zakaj tudi delavstvo ima svoje vprašanje, ki se ime-
in lame so šli s sklonjeno glavo mimo njega ter mu oddajali svoje darove. Potem so poklicali mater. Zadnjič je lahko objela
Ko se je predsednik Roosevelt sredi prošlega tedna vrnil iz Washingtona na svoj dom v Hyde Parku, je na prvi konferenci s časnikarji, odkar se je zaključilo 76, kongresno zasedanje krepko udaril po koaliciji republikancev in reakcijonarnih demokratov, ki je porazila njegov program za revizijo nevtral-nostne postave kot tudi njegov posojilni in gradbeni program.
Njegovi nasprotniki v kongresu so s svojim postopanjem faktično naredili stavo, je rekel Roosevelt, da pred zopetnim snidenjem kongresa ne bo izbruhnila vojna, in da bo privurtna industrija zaposlila ljudi, ki bodo po novi postavi izgubili delo pri WPA. Z drugimi besedami, opozicija v kongresu se igra z usodo narodov sveta in usodo ameriškega ljudstva, je rekel predsednik.
Svarilo za staro gardo v dem. stranki
Roosevelt je te dni rezko posvaril reakcijonarne demokrate, da naj nikar ne pričakujejo pomoči od njegove strani, ako bi stranka prihodnje leto nomini-rala predsedniškim kandidatom kakega nazadnjaka ali koga, ki se le z jezikom ogreva za napredne ideje. Svoje stališče je predsednik podal v poslanici, katero je poslal na konvencijo "mladih demokratov," ki se je vršila v Pittsburghu.
Demokratska stranka bo gotovo tepena na volišču, je sporočil predsednik konvenciji, ako postavi kakega konservativnega kandidata, ali če jo bodo vodili ljudje, ki mislijo, da je dovolj, če ljudstvu servirajo lepodo-neče fraze. Medtem ko ni Roosevelt niti z besedo dal razumeti, kaj misli glede "tretjega termina," pa je definitivno zagrozil, da bo pretrgal vse stike s stranko, ako se vrže v naročje reakciji, rekoč, da to bi pomenila, da hoče na vsak način izvršiti samomor.
Iz predsednikove izjave bi se dalo sklepati, da utegne voditi boj za tretji termin, ako bi obstojala nevarnost, da stara garda dobi kontrolo nad stranko, da pa se bo umaknil in pomagal v kampanji, ako bo izbran liberalen kandidat. Konvencija "mladih demokratov" je med velikim navdušenjem sprejela resolucijo, ki poziva Roosevelta, da ponovno kandidiri.
"Napredek
Uniforma Franca Ferdinanda
OLJSKA GORA V NEVARNOSTI
Britsko kolonialno ministrstvo sporoča, da je Oljska gora v nevarnosti, da je pokrijejo stavbe. Slavni hrib je popolnoma v zasebni lasti, tako da oblasti spričo nezadržnega gradbenega gibanja v Jeruzalemu nimajo možnosti, da bi trajno zavirale gradnjo novih hiš na Oljski gori. Kolonialno ministrstvo predlaga, naj bi se osnoval trust, ki bi Oljsko goro kupil in jo proglasil za narodno last. Ce se bo to zgodilo, bodo znova nasadili oljke na njej in ostala bo za vedno romarski kraj krščanstva. Ta čas imajo oljke na Oljski gori samo na vrtu Getzemanu, ki pripada že 250 let frančiškanom. Ti iso tam zgradili tudi novo, veliko cerkev.
"Easier Nachrichten" priob-čujejo zanimiv dopis nekega svojega bralca, ki je bil obiskal vojni muzej na Dunaju, kjer hranijo tudi razne spominke na atentat v Sarajevu. Dopis pravi med drugim:
I
i V temotni vhodni dvorani mu-izeja se nam pogled usmeri na | ozko stekleno omaro. Stopiš bli-! žje in imaš pred seboj sledove strelov, ki So 1. 1914. zapalili v j Sarajevu grmado, za katero so I bili vsi narodi prinesli polena, j V tej omari hranijo namreč pa-1 radno uniformo, ki jo je nosil prestolonaslednik Franc Ferdi-nan v Sarajevu. V primeri z morjem krvi, ko jo je človeštvo prebredlo od tistih julijskih dni 1914. do danes, so krvavi sledovi na prestolonaslednikov! slavnostni uniformi naravnost neznatni. Čudiš se temu in se poglobiš v pojasnila na majhnem listu papirja zraven uni-lorme. Iz njega zveš približno sledeče:
Ko je Franca Ferdinanda zadela ena izmed Principovih krogel, se mu je vlila kri iz ust. Njegovo spremstvo se je trudilo okrog njega in je menilo, da je krogla nadvojvodo zavoljo krvi krvi iz ust zadela v pljuča. Ce bi bilo tako, bi bilo treba na l prsih nt^rme videti sled. Toda sledu ni bilo. Spravili so presto-lo naslednika v uradno poslopje in so hoteli odpeti uniformo, da bi končno zvedeli, kam je zadela Principova krogla. Tedaj so doživeli drugo presenečenje. Uniforme niso mogli odpeti, ker nadvojvoda je bil vanjo všit! Prav všit, da bi imel še strum-nejšo postavo nego običajno! Lahko si predstavljamo zmešnjavo: prestolonaslednik je počasi izkrvavel, uniforma pa se na normalni in po etiketi predpisani način ni dala odpreti! Končno so uniformo na hrbtu prerezali in sedaj so lahko videli, kam je zadela krogla. Prestreljena je bila vratna odvodnica in zato je kri tekla iz ust. Dotlej, ko so to odkrili, je bil prestolonaslednik že izkrvavel za rano, ki bi zavoljo nje normalno moral prav tako malo umreti, kakor bi ne mogla biti vzrok smrti rana, zavoljo katere je Barthou v Marseilleu izkrvavel v splošni zmešnjavi.
Zakaj pa na uniformi niso mogli takoj odkriti sledu krogle? Zato ker je krogla pretrgala šiv natanko na mestu, kjer je bil rdeči, trdi generalski o-vratnik prišit na mehko blago, tako da sta se mogla oba dela nad pretrganim šivom spet zapreti, kakor da se ni bilo nič zgodilo. Pogledati moraš natančneje, če hočeš najti to mesto in začudiš se čudovitim potem, po katerih gredo zgodovinski dogodki, ko se hočejo pojaviti na tem mestu.
Islandija - dežela vinske trte
Že dalj časa so govorili o tem, da bodo za Reykjavik, prestolnico Islandije, izkoriščali vročo vodo, ki vre iz tamkajšnjih og-njeniških tal. Uporabili bi jo za centralno kurjavo vsemu mestu. Po mnogoletnih poskusih so začeli sedaj graditi devet ogromnih vodnjakov, v katerih bodo zbirali kemično zelo čisto vodo rejkiardalenskih izvirov. Z jarki bodo to vodo razširili po vsem mestu in njegovi okolici. Strokovnjaki nameravajo z vročo vodo, ki je je v Islandiji zastonj več nego preveč na razpolago, segrevati celo tla pod njivami.
Lahko si mislimo, da bodo imela ta dela za Islandijo ogromen gospodarski pomen. Premoga ne bo več treba uvažati, vsaj ne v takšnih množinah kakor doslej, in Reykjavik danes najbolj vlažno in najhladnejše mesto v Evropi, se bo izpremenil v nekakšen rastlinjak. Dima ne bo več, na poljih, ki jih bo kurila voda, bo bohotno uspevalo rastlinje, kakršno uspeva drugače samo v južnih krajih. Islandci se vdajajo celo upanju, da bo v njihovi domovini mogoče gojiti lvoljca vinsko trto. Tla sama na sebi1
ŠKRAT
Na tridesetem	'o
newyoškega nebotičnika govarjata dva zidarska P )gt nika, ki obmetavata ste"6, "Končno sva izven ^ sti", pravi Levi. "Rad ^ del, kaj je z našim prij8' Abrahamom."
"Z Abrahamom?" ^ Jakob. "Kaj ne veš, ^ stal cow-boy v Far* kjer ves božji dan kroti konje?"
"Krasno! Toda naš Ruben, kaj, je z njim
"Ta potuje z nekim F , njegovo opravilo je, l6*^ zavezanih oči seveda." "To me veseli. A Fink "Pravkar mi je pisal iti, sina. Priglasil se je za
fui
( is i"! id,
rra
o 1
pri'
9"
Vo
eri »j
ru;
ov,
Si
v mednarodni
Ji.
bi bila za to najboljša in če bi "tembolje zanj. Imaš
jih mogli ogrevati na veliko, potem ni nobenega razloga, da bi ne mogli na njih pridelovati vino.
vic od Samuela?"
'Zli tjt i'
CELO SKLADIŠČE V ŽELODCU
"O tale!" je vztifll lin potisnil ogrodje, na | sta stala, da enainto1
I nadstropja — ta, je bil j j malo vagabunda. prodaja kolačke "kasW'
Ud
'at 'Ps
MATI JE VDAHNI^ LJENJE SVOJEC OTROKU
WAYNESBURG, Pa' J
'bi
V tržaško mestno bolnišnico so pred kratkim oddali moža, ki j bi mu morali operirati želodec.
! Rentgenska preiskava je sicer I že prej pokazala, da je v želodcu celo število različnih predme-	. ^ tov, uspeh operacije pa je bil gusta. — Neka c*va-|ise. ^ i celo za zdravnike presenetljiv, jra ma^ j® danes v a Iz želodca so namreč potegnili svoji štiri me naslednje predmete; 24 svinčni- hčerki. .'j ^ ' kov, tri polnilne peresnike, vili-' J6 včeraj M1"8, j ce, žlico, osemnajst ključev raz-, McCullouh vstopila v S i j ličnih velikosti, vijak, nekoliko J6 spala, njena štiri j ^
starih kovancev, odpirač za sar- ra hčerka, je v svojo
dinske škatle, tn toke za ciga- i gotovila, da je njena n j rete, dva žepna noža, dve igli^^rže mrtva, zadušena j| štiri kovance po dve liri, kova- ho iz kavčuga, ki je e (Ko| nec za 50 centesimov in verižico otrokovega obraZ'1^, ^ I za ključe. Možak je operacijo deteta, je bil že ves vlS Ps], | dobro prnesel in je pozneje samo zaripljen.	J|
vprašal, dali so našli lire in cen- Ne da bi se za treflU
-iXi-i-i-	, i-	'
tesime, ki jih je bil požrl pred dalj časa. Sedaj preiskujejo stanje njegovih možganov.
NOVE REŠILNE NAPRAVE ZA PODMORNICE Vrhovni poveljnik plymouth-skega pristanišča je izjavil v zvezi s preiskavo zavoljo katastrofe angleške podmo mice "Thetis," da je poseben odbor, ki mu sam predseduje, že izdelal nove smernice za reševanje
mišljala, je mlada m* bila dete ter pričela ^ . zi otrokova usta v njCo" ča, dokler se ni dete ^ zopet oživelo. Dete je „ pet normalno in ne W nih znakov, da je že bi'0 gu smrti.
POLICAJEV K1
0^
Konj nawyorskega * ^ Philipa Fitzpatrick ^ y policijskemu konju i potopljenih podmornic. Izdelani j Fitzpatrick je na lovU ^ so bili novi predpisi za podmor-1 lopovom skočil s niške vaje, podmornice pa dobe možakarjem v rjeko poS '
ugotovi naspvotstva in najde način, da se jih izravna. Za
dosego tega namena pa je potrebna, sedaj ko je rešitev i nuje delavska državljanska enakopravnost
— "D. P.
ŠTORKLJE IZ VALILNICE
V Griebenu v Nemčiji se je zadela neka štorklja ob vod visoke napetosti in jo je elektrika usmrtila. Več dni je čepel potem samec na gnezdu in čakal da se samica vrne, čeprav je bil od gladu že skoraj brez moči. Na zadnje so se zaroda usmilili vaščani. Navzlic temu, da se je samec branil na vso moč, so pobrali jajca iz gnezda in jih položili v valilni stroj neke perutninske farme, kjer so se mlade štorklje izvalile skupaj z račkami. Eksperiment, prvi svoje vrste je uspel popolnoma in sedaj pita "rednik" male živali namesto s črvi s koščki surovega govejega mesa.
posebne telefone in posebno razsvetljavo. Prav tako so ukrenili j vse potrebno, da bi mogla po-i sadka, zapustiti potopljeni brod in si obnavljati zračne zaloge, j če bi ne mogla takoj na površje.
Oglašajte v — 'Enakopravnosti"1
i®SX8®©(^®®®SXi)®®
zemeljske železnice. V1'j se je postavil počez P do postaje in ni četrt1 nikogar ne noter ne vellvf
se ni njegov zločincem.
gospoc
CUTS-BURNS^
A
should be quickly treated 10 cITccts as well as relieve pain, v*? mI; Li Wonderful too for sore, .t'r . w druggist's—money back if n.()t0fic9' free sa mple write Moeao Labor3 | LeavUt Street, Chicago. ^#1 i
QUICK RELIEF FO^
v
'at %
ret
iW1 ltli
H
«
jflk; !W :br
'da
t«
fa
3Ž1 X
in
ŽENE IN DEKLETA
Sedaj jc fas, da si izberete I na Will call) fine in najnovci^ r zimske "Sterling" suknje od $14.50 naprej; ali FUR COAT> ^ naprej, direktno iz tovarne in to po veliko nižjih cenah, kateri drugi razprodaji.	st>l
Samo pokličite me ali mi pošljite vaš naslov, neglede	l«
da pridem po vas In vas peljem v tovarno, če kupite ali nCi dan kakor tudi ob nedeljah dopldan. Vam se priporočam
BENNO B. LEUSTIG
1034 ADDISON ROAD
Vaš kandidat za councilmana 23. vafd6
o1'
21 avgusta, 1939.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
m\ V JUŽNI AME-
®i nespremenjen
ln»^rafn'^ ameriškega držav-i ^ departmenta, ki napeto o-.u^0 položaj v državah Juž-8n!f en''ra^ne Amerike, so pri-
Inan 0!a^^u^a' se izgledi za rPredovanje Nemčije in Itali-
Uzno od Rio Grande vsled
DELAVSKA CERKEV
V Clevelandu se je formiral odbor, sestoječ iz delavskih voditeljev in dveh liberalnih pro-testantovskih duhovnikov, ki bo skušal ustanoviti delavsko cerkev po vzorcu delavskega tem-pla v New Yorku. Pri akciji sta aktivna Rev. John C. Sommer-latte, pastor prve reformirane cerkve in znan socialist, in Rev. Howard M. Wells, pastor prve presbiterijanske cerkve v East Clevelandu. Prva konferenca za ustanovitev "delavske cerkve" se je vrišla uradu A. F. Whit-ney-a, predsednika Bratovščine žetoMh Mnmanov.
;ov -Iv, ^^avah, da bo Fran-: Spodaj podpisana se zahva-.S".81«'kot lijak za na-i	ljujet.
|]e
I zmage
Ptii niso
- generala Franca v špa-
Popolnoma nič izbolj-
je mnogo ljudi v
f Lani
|ga	mislilo, da bo zma-
siznia v Španiji služila kot
|italij?-Pir0^'ranje nemškega in
FJsko
lri fašistično politično in
[kovinsko
Propagando, in da 1 Dne 15- juIija 80 naju Prija-
Zedinjenih držav v ^ji presenetili za najno pet in
pV^eriki vsled tega'resno | dvajset-letnico-
Od i
Na to soboto so nas naši so-
• tfosTiJiaSa' J6 Franco postal Isedje, Mr. in Mrs. Joseph Pe-je minilo že
deti s' 0^a vsaj za enkrat ni m n,.e ri0':)ene spremembe v ,d/nikjer južno od Rio merivi ako v Evropi kot v ŠpaniT J'e slišal0 izjave, da Itali' S Pomočjo Nemčije oje „J® skušala upostaviti erij j anji Prekomorski im-"j ° skušala dobiti na-
a
T-1 iti
trich povabili, da se % njimi peljemo na farmo v Ravenna, Ohio. Prišli so po nas ob dveh popoldne. Ko smo šli od doma je bilo vse kakor po navadi. Ko smo prišli nazaj iz farme sta nas Mr. in Mrs. Petrich povabila na kozarec vina. Ob deseti uri sva se odpravljala domu, Mr. in Mrs. Petrich sta se ponudila da gresta z nama, ker sta vedela j kaj se napravlja za nas. Ko smo
nil 11« ride ill
[al tie*1
llAj
E#
Nrnih kr	—"""• ' VV1" I Kaj se na.pra.vija za nas. jxu »mu
fc ar jehial^1 ^ izjav ni | prišli pred dom, je čakal Mr. Nenih (j^ 0 1 esnim, ne v Ze-j Walter Powell in nama povedal, f'6sko.amJXI! kot tu.di ne v|da se je v kleti vodna pipa po-Vte. S 1 krogih. i kvarila. Precej smo tekli v klet WaZVfZi.Se °Pozarja, da je I pogledat kaj da je. Ko smo pri-Pgnala cistična revolucije šli doli, so pa zavpili "Surprise" retjjjtisoče lojalistov v in prižgali luč in naša hčerka, pkropj •Je dober del teh sedaj i Rose nama je pripela lepe cvet-juž)^ ^ P0 raznih srednje lice in nas peljala k mizi oblože-
^ko • arrieriških republikah.ini z vsemi dobrotami, kar so 1 Je ni'
[biiVslej ko
|udje	da bodo ti se mogli zmislit. Kar gledala
Prof PreJ svoj vpliv kva povsod, da kako je blo mo-F^co utg nakanam, ki bi jih igoče našo klet tako krasno de-Panjg	imeti za izpod- korirat v tako kratkem času, je
folik, rnostojnosti teh re- zgledalo kakor, da bi bila dvorana, zato ko so napravili eno stran za plesat in barroom in drugo stran za kuhinjo ter postavili mize in stole.
ZA ŠPANIJO
etV'ada bo s posre jL,n„yn,.H. NNN...
^iSke 1S)rtne in eksport- tin"Frank Sr.^ 651 E. 99th St., sec6 TOGO 2avn?ancirala prodajo Mr in MrR .Tnhn Mahne. 12529 a Za šn.j , surovega bom-[ ^0t se 6 ^^kstilne tovar-soWf^akciia Je zvedelo, bo cela ^Nclarj Znašala 10 milijo-0	j ln 0(i te vsote bo
iče^r^Vala ^ eksportna banka ' j v vlada ■ ods^0tkov. Ame-
oviiele Potem! ko^e dobila Miss Antoinette Skok, Miss Emi-ajiiji 0'da Prancov režim v!1^ Kolodze' Miss Vera Slosar' ^ ^ ^^aprotoval last-1 ^ ^an Petrick, Miss Albina iti l5 vici do srebra v vred lVehar' Miss Mary Frank in Miss Z^'^^ov dolarjev, ki'Rose Skok ko so nosile na •> nJeiie države kupile imize- ^nako se zahvaliva Mr.
1 leŽ
53.
viš"!
Zahvaliva se Mr. in Mrs. Mar-
h St.,
Mr. in Mrs. John Mahne, 12529 Vashti Ave., Mrs. John Simcic, Sr., 1017 E. 72nd PL, Mr. in Mrs. Martin Frank Jr., 2927 E. 33rd St., Frank Filipcic, 1053 E. 71 St. in naši hčerki Rose, ko so vse napravili in pripeljali za to slavnost. Zahvalimo se
Mr. in Mrs. Anton Gombach, Mr. in Mrs. Steve Trebeč Sr., E. 200 St., Mr. in Mrs. Joseph Trebec, Mr. in Mrs. Steve Trebeč Jr., Mr. in Mrs. Joseph Po-nikvar, Mr. in Mrs. Thomas Ka-ticos, Mr. in Mrs. Joseph Pollak, Mrs. Jennie Gustincic, Mr. in Mrs. Gustincic-Jenc, Mr. in Mrs. Joseph Chandek, Mr. in Mrs. Anton Leopold, Mr. in Mrs. Anton Ribaric, Mr. in Mrs. Louis Stavapje, Mr. in Mrs. Joseph Frank, Dearborn Ave., Mrs. Jennie Zadnik, Mr. in Mrs. Joseph Petrich, Mr. in Mrs. Frank Drobnic, Mr. in Mrs. Joseph Blatnik, Mr. in Mrs. Anton Legat, Mr. in Mrs. Anton Vehar, Mr. in Mrs. Charles Wick, Mr Mezgec, Mr. in Mrs. John Slosar, Mr. in Mrs. Walter Powell, Mr. in Mrs. Joseph Powell, Mr. in Mrs. Filips in Family, Mr. in Mrs. Anton Hace, Mr. in Mrs. John Mahne, Mr. in Mrs. Joseph Ahlin, Mr. in Mrs. J. Trebec, E. 174th St., Mr. in Mrs. L. Millavec, Mrs. Butkovic, Mrs. Mary Stoper, Mrs. Rose Frank, Mr. in Mrs. Martin Frank, West 65th St., Mr. in Mrs. Frank An-driancic, Mr. in Mrs. Ivancic, Mr. in Mrs. Rusjan, Mrs. Josephine Lodiha, Mr. in Mrs. Joseph Globokar, Mr. in Mrs. Frank lie, Mr. in Mrs. Stanley Frank, Mr. in Mrs. Martin Frank, E. 99th St., Mr. in Mrs. Martin Frank Jr., E. 33rd St.,
Mr. in Mrs. Anton Zala, Mr. in Mrs. Juro Poje, Mrs. Mary Rozance, Mr. in Mrs. Paul Go-lob, Mr. in Mrs. Anton Skok, Mr. in Mrs. Karl Dekleva, Mr. John Kremzer, Mr. in Mrs. Anton Race, Mr. Frank Perry, Mr. in Mrs. Anton Rakovec, Mr. in Mrs. Krejcic, Miss Mary Shel-lew, Mr. in Mrs. John Petrich, Mr. in Mrs. Figursky, Miss Eleanor Schwonek, Miss Gertrude Schwonek, Mr. John Schwonek, Miss Rose Rogwski, Mr. Anton Rafalski, Mr. Frank Filipic,
Toraj dragi prijatelji in prijateljice, nikdar ne bova pozabila najne pet in dvajset-letnice dokler bova živa. Toraj lepa hvala vsem skupaj.
Anton in Rozi Chandek,
1053 E. 71 St.
Cleveland, Ohio
Društveni
AUGUST
26.	avgusta, sobota. — Lake Shore Post, 273 American Legion priredi večedni izlet na Pintarjevi farmi.
27.	avgusta, nedelja. — Piknik Workmen's Sick and Benefit na Stuškovi farmi.
27: avgusta. — Olimpijada Slovenske dobrodelne zveze na Jack Pintarjevi farmi.
SEPTEMBER
2. septembra, sobota. — Društvo Srca Jezusovega, Proslava 40 letnice, ples v S. N. Domu na St. Clair Ave.
8.	septembra, petek. — Zabava in ples, Vatro Grill for Council, v prizidku S. N. Doma.
9.	septembra, sobota. — Plesna j veselica. Lucky Stars, SDZ, v avditoriju Slovenskega Narodnega doma, na St. Clair Avenue.
9. septembra, sobota — ^Ples .Eddie Kovacic for Council v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
16. septembra, sobota. — Ples društva "Comrades", št. 566, SNPJ v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
/Z3. septembra, sobota. — Ples društva Martha Washington, št. 38, SDZ v Slov. nar. domu, na St. Clair Ave.
23. septembra, sobota. — Gay
15. oktobra, nedelja. — Cleve-landska federacija SNPJ proslavlja 35 letnico SNPJ v o-beh dvoranah SDD na Waterloo Rd. Popoldan program.
21. oktobra, sobota. — Dr. Lun-der-Adamič, št. 20, SSPZ obhaja 30 letnico s programom
v SND na St, Clair Ave.
21. oktobra., sobota — Društvo Betsy Ross, ples v Slovenskem delavskem dmu, Waterloo Rd.
21.	oktobra, sobota — Ples Bun co Girls Club v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
22.	oktobra, nedelja — Koncert in ples zbora "Sloga" v SND, na St. Clair Ave.
26.	oktobra, četrtek. — Ples dr. Clairwoods, št. 40, SDZ v S. N. D. na St. Clair Ave.
27.	oktobra, petek. — Ples dr. "Carniola Tent", ša. 1288, The Macabees v SND na St. Clair Avenue.
28.	oktobra, sobota. — Ples dr. Clevelandski Slovenci, št. Ib, SDZ v S. N. Domu na St. Clair Ave.
28. oktobra sobota — Local No. 1228, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road
28. oktobra, sobota — Zadružna plesna veselica z večerjo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
Debs Club, ples v Slovenskem ,28. oktobra, sobota. — Ples A-
te*
nu iati di^1
je ^
0d gn - ""-»ve Kupne i------- ------
?režirn ea republikan- i" Mrs. Frank Mervar ko so Je poa" ?Panska narodna | brezplačno posodili in pripeljal5 . or^,0 ^ raneovi zmagi v
vložila tožbo za. to'tin Frank Sr., in Mrs. John
Yo^ b raneovi zmagi v: mize in stole in tudi Mrs. Mar ifi	tožbo za to tin Frank Sr., in Mrs. John
^ l6'a ga republikanska1 Mahne ko 80 posodile vso po-
tij(v 110 ^astovala in da sodo.
tovZVe2nal Prodati ni mogla, i Zahvaljujeva se vsem tistim, - ^esgp Sodnija je tožbo ki so se te slavnosti udeležili in "—^avrgla.	,tudi darila dali in to sledečim:
HIGHWAY ENEMY
N°l 1
THE STOP SIGN PASSER
delavskem domu na Waterloo Road.
23.	septembra, sobota. — Ples S. D. Z. št. 37 v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
24.	septembra, nedelja. — Slov. dom na Holmes Ave obhaja 20-letmco obstoja z prav pestrim programom popoldne, zvečer pa banket in ples v o-
beh dvoranah.
30. septembra, sobota — Young Men's Democratic Club, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
30. septembra, sobota. — Ples dr. Spartans, št. 198. SSPZ v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave.
OCTOBER

t*
0Rf
l

%
(Ti #
Lično delo i I
Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312
m	M
i	iB
«	2
I	ffl
.	I
i	i
s	s
i	i
#	$
i	$
e	S
$	i
1. oktobra, nedelja. — Statuettes Club, prireditev v Slovenskem dalevskem domu, Waterloo Rd.
T. oktobra, v nedeljo. — Igra prredi Dram. društvo "Anton Verovšek" v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
7. oktobra, sobota — Ples društva Marije Magdalene v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
7. oktobra., sobota. — Rana Club, ples v Slovenskem de-vavskem domu, na Waterloo I Road.
oktobra sobota. — Društvo "Delavec" št. 257 SNPJ priredi Vinsko trgatev v Jugoslovanskem narodnem domu v West Parku.
• ilii o hra, v soboto — P V-s f-. V. o. Cadets v Twilight Ballroom na St. Clair Ave.
j 8. oktobra, nedelja, — Koncert j in ples Skupnih Mladinskih pevskih zborov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
}8. oktobra, nedelja, — Koncert Združenih mladinskih pev-* skih zborov v SND na St. Clair Ave.
14. oktobra, sobota. — Ples dr. Slov. Sokolice št. 442, SNPJ v S. N. D. na St. Clair Ave.
14. oktobra, sobota. — Friendship Grove, W. C., ples v Slovenskem delavskem Domu na Waterloo Rd.
14.	oktobra sobota — Ples 2um-berak HBZ v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
15.	oktobra, nedelja — Koncert in ples Industrialne Rad. Organizacije v SND na St .Clair Avenue.
cacia Club v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
29. oktobra, nedelja. — Waterloo Grove, WC., ples v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd.
29. oktobra, nedelja. — Proslava 25-letnice dr. sv. Cirila in Metoda, št. 18, SDZ v S. N. Domu na St. Clair Ave.
29.	oktobra, nedelja — Koncertna proslava 25-letnice društva "Zvon" v SND na E. 80th St.
30.	oktobra, torek — Outdoors-men Club, ples v SND, na St. Clair Ave.
NOVEMBER
4. novembra, sobota. — Združene Slovenke, SDZ., ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
4.	novembra, sobota. — Ples Buckeye Stars v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
5.	novembra, nedelja. — Slov. Ženska/Zveza, št. 41, prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
5. novembra, nedelja. — Koncert Blaue Donau, v S. N. D., na St. Clair Ave.
5. novembra nedelja — Koncert mladinskega pevskega zbora "Kanarčki" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
11. novembra, sobota — Plesno veselico priredi dr. Vipavski Raj, št. 312 SNPJ v Slov. Domu na Holmes Ave.	/
11. novembra, sobota. — Ples društva "Slovenec" št. 1, SDZ v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
11. novembra, sobota — Collin-wood Hive, TM, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
11. novembra, sobota. — Ples "Cvet Hrvatske Sestare v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
11.	novembra, v soboto — Društvo Sv. Križ, št. 214 KSKJ priredi plesno veselico v Slovenskem zapadnem domu na 6818 Denisbn Ave.
12.	novembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran", koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
12. novembra, nedelja. — Opera Samostojnega pevskega
zbora "Zarja" v S. N. D. na St. Clair Ave.
18. novembra, sobota. — Modern Crusaders, SDZ, ples v
na Waterloo Road.
18.	novembra, sobota. — Ples Young Ladies Sodality SVS v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
19.	novembra, nedelja. — Društvo "V Boj", št. 53, SNPJ, prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
19. novembra sobota. — Ples Royal Hi Hats v SND, na St. Clair Ave.
19. novembra, nedelja. — Ples dr. Sv. Ane, št. 4, SDZ v S. N. Domu na St. Clair Ave. 19. novembra v nedeljo — Koncert in ples, priredi pevski zbor "Adria" v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
25. novembra, sobota — Ples dr. "Comrades", št. 566, SNPJ v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave.
25. novembra, sobota. — Društvo "Svoboda", SNPJ, prireditev v S. D. D. na Waterloo Rd.
25.	novembra, sobota. — Dru.št. Velebit, št. 544 SNPJ proslava 35 letnice v Domu Zapad-
, nih Slovencev na 6818 Deni-'scn Ave.
26.	novembra, nedelja. — Pred-dinski pevski zbor, koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
26. novembra, nedelja. — Hlastava in ples dr. "Abraševic", v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 36. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road, priredi koncert v avditoriju Slovenskega delavskega doma.
29. novembra, sreda — Ples In-ter-Lodge League v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
29.	novembra, sreda. — Plesno vese;ico priredi Dramsko društvo "Anton Verovšek" v S. D. Ddmu na Waterloo Rd.
30.	novembra. (Zahvalni dan), Koncert Soc. Zarje v avditoriju SND.
30. novembra, četrtek. — Slov. Dobrodelna Zveza, prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
DECEMBER
2. decembra, sobota. — Ples, Variety Club v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
2.	decembra, sobota. — Ples društva "Lira", v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
3.	decembra, nedelja. — Obletnica in ples dr. Pioneers, H. B. Z. v SND na St. Clair Ave.
3. decembra nedelja — Koncert Slovana v Društvenem Domu na Recher Ave.
3. decembra, nedelja. — Društva "Združeni bratje", št. 26, SSPZ, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
9. decembra, sobota. — Društvo "Strugglers", SNPJ, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
9.	decembra, sobota. — Ples dr. Janeza Krsttiika, št. 37, JSKJ v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
10.	decembra, nedelja. — Predstava dramskega društva "I-van Cankar" v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
10. decembra, nedelja. — Klub "Oreški", prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
16.	decembra, sobota. — Božič-niča v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma — National Screw Mfg. Co.
17.	decembra, nedelja. — Božič-nica in ples Slov. Mlad. šole v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave.
23. decembra, sobota. — Ples Svob. Slovenk, št. 2, S. D. Z. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 25. decembra, ponedeljek — So- j citlistični klub št. 49, ples v Slovenskem delavskem domu,
31. decembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran", ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
31. decembra, nedelja. — Silvestrov večer, S. N. Doma in Klub dr. SND v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
31. decembra. — Silvestrovska zabava pevskega zbora "Slovan" v Društvenem Domu, na Recher Ave.
194 0
20. januarja sobota — Ples društva "Lira" v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
3. februarja, sobota. — Ples dr. "Kranj" v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
18. februarja nedelja — Dram. društvo "Anton Verovšek" priredi igro v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
30. marca, sobota. — Ples društva "Lira" v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
7. aprila, nedelja. — Dramsko društvo "Anton Verovšek, priredi igro v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI"
TOOK OFF 17 LBS. OF UGLY FAT
HEEDED DOCTOR'S ADVICE
Mrs. Robert Hictoe^i Roseville, Calif., writes: "My doctor prescribed Kruschen Salts for me—he said they wouldn't hurt me in the least. I've lost 17 lbs. in 6 weeks. Kruschen is worth its weight in gold."
Mrs. Hickey paid no attention to gossipers who said there was no safe way to reduce. She wisely followed her doctor's advice. Why don't YOU?
Get a Jar of Kruschen to-day (lasts 4 weeks and costs but a trifle). Simply take half teaspoonful in cup of hot water every morning. All druggists.
EFFICIENT
Use only one level tea-spoonful to a cup of sifted flour for most recipes.
If#* BAKING i raw POWDER j
Same price today as 48 years ago
25 ounces for 254
Manufactured by baiting powder specialists who make nothing but i baking powder—under supervision 1 l of expert chemists el national J reputation._
MILLIONS OF POUNDS HAVE BEEN USED BY OUR GOVERNMENT
Kraft pimento
The 7 Kraft Cheese Spreads
now in new-design Swankyswig glasses!
O Sparkling glasses strewn with bright stars... the new Swanky-swigs. You'll want to collect a whole set. And while you're doing it, get acquainted with all seven of the delicious Kraft Cheese Spreads. They're > marvelous for sandwiches, salads and appetizers.

• Try the m
DANDRUFF TREATMENT
that WORKS!
Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Lttlerine Antiseptic kills Pityros-porum ovale, the dandruff germ
Research has proved Listerine Antiseptic, famous for 25 years as a germicidal moutb wash and gargle, reaches and kills the germ which causes dandruff.
In one dandruff clinic alone, 76% ol patients showed either a complete disappearance of. or marked improvement in, symptoms of dandruff within a month, following the twice-a-day treatment with Listerine Antiseptic and massage.
Start today with Listerine Antiseptic which kills the dandruff germ. Douse it on the scalp and follow with vigorous and persistent massage.
Lambert Pharmacal Co., St. Louis, Mo.
LISTERINE
THE PROVED TREATMENT FOR
• DANDRUFF ® _
BTrvAiN 5
EHA'KOPKAVNOST
2i. avE:vs.ei,;5
ŠLI
— Vladimir Levstik:
IL

PRAVICA KLADIVA
POVEST
Jezik mu je stekel kakor ciganu. Kakor je nekdaj kričal za. Avstrijo, tako je zdaj namigoval na njen končni poraz in agitiral za Jugoslavijo, kakršno si je on predstavljal. Dokazi in razlogi so mu leteli iz obeh rokavov. Le časih, kadar je nehote izrekel besedo, ki jo je čul iz ust Andreja Možine, je mahoma stresel glavo in začudeno dvignil obrvi . . .
Dobri ljudje, Veseli takih vesti, so mu tehtno pritrjevali.
"Če bi kovač še živel!" je vzdihnil nekdo. "Zdaj prihaja tisto, kar je napovedoval"
"Če bi še živel!" je ponovil drugi. "Tamle je sedel, ko je bil zadnjič med nami. Prav tamle, kjer je danes Blagaj ..."
Vsi so kimali mlinarju, samo plešec, ki se je tistikrat pričkal z Andrejem, je mrko gledal in nejevoljno majal z glavo.
"Kako, stari?" ga je ogovoril Aleš. "Ali mar ne verjameš?"
"Vse verjamem in vsem verjamem," je rekel starec, "samo tebi ne verjamem ničesar. Poslušam te, ko govoriš tako, in pomnim tvoje besede, ko si govoril drugače. Ti nisi pravi človek in ne misliš tega, kar govoriš."
"Kaj pa mislim, mahedralo?" se je zadri Aleš. "Kako pa misliš, da Inislim?"
"Vem kar vem," je strogo odvrnil starec in žile na dolgem, velem vratu so mu nabreknile.
"Kaj veš?"
Plešec je svečano pokazal navzgor.
"On ti bo povedal! ..." To rekši je vzel klobuk in je šel.
Tisti dan je zakljuval v mlinar jevi glavi nov okruten črv. Ali je bilo ime ravenskega Iš-karijota res dovolj skrito, da ga ni mogel noben dogodek spraviti na beli dan?
Kaj je vedel sivec v krčmi, da mu je zagrozil z božjo osveto? Ali je vedel, ali je slutil?
In kaj bi storili v Jugoslaviji s človekom, ki bi mu dokazali, da je izdal Andreja, krvnikom?
Kamenjali bi ga kakor steklega psa!
Alešu se je zdelo, da sliši glas, ki obeta: ti ali jaz! Iztezal je roke v temo svoje spalnice in grabil okoli sebe, da bi zadavil sovražnika; toda ni ga mogel najti, kdo je in odkod mu grozi...
XXXV.
Vsa znamenja so kazala, da je odločeno. Blazni napuh, s katerim sta Avstrija in Nemčija razvili bojne prapore, je klavrno padal vase. Poizkus, obnoviti v dvajsetem veku strahote preseljevanje narodov, je bil izjalovljen. '
Zaman so bili zločini in razdejanja, zaman 'milijoni mrtvih in pohabljenih, zaman je stotisoče podavil glad. Do cilja je bilo delj nego prvi dan, a moči so bile potrošene. Nestajalo je ljudi, nestajalo je denarja, nestajalo je poslednjih živil. — Bitja, ustvarjena po božji podobi, so žrla to, kar so svinje prezirale. Učenjaki so resno iskali v prsti redilnih snovi. O-
llliiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi:
Ibupano ljudstvo je izgubljalo strah in pamet, sestradane čete so se branile umirati . . .
Pošast, ki se je leta 1914 tuleč zagnala na podjarmljenje sveta, je poginila. Njene strupene glave so še sikale, toda udje so bili trudni in niso mo-gli več. Konec je trkal na vrata.
Nič ni pomagalo, da je pala izmučena Rusija v oblast bolj-! ševikov. Zavezniška fronta na zapadu je kljubovala vsem navalom. Avstrijsko vojsko v Italiji je glodal razkroj. In Balkan je bil prepasan z jekleno verigo, !ki je tiščala na sever.
Srednji člen te verige je žarel. Gorel je z ognjem, ki ni ugasnil ne v brezdnih albanskega pekla, ne v pripeki afriškega soln-ca, ne v mrazu ruskih zim, ne v močvarah Dobrudže; z ognjem hrepenenja, ki so ga mogli ute-šiti samo hladni valovi Duna-va, Save in Drave in slana si-njina jadranskih globin. Ta člen je bila neumrla srbska vojska, ojačena z jugoslovenskimi do-brovoljci . . .
Tak je bil položaj, ko se je Nemčija _ odločila za poslednji, obupni napor. O miru, ki zanjo ne bi pomenil kazni in ponižanja, se ni hotel nihče razgovar-jati; zato je zbrala vse svoje sile in jih je vrgla proti Franciji, da bi se s čudežno, nemogočo zmago odkupila sodnjega dne.
Od marca do julija so butali nemški valovi v zavezniški jez. Že so ga upognili kakor povo-denj železno zatvornico, potiska je branitelje korak za korakom proti glavnemu mestu. Pariz je trepetal, a francoski vojskovodje so se smehljali. Sredi julija so udarili sovražniku v bok, sredi avgusta je bil poražen. Nemška vojska se je umikala. Moč, ki je grozila Evropi z zasužnjen jem, je bila strta!
Med tem, ko so v Franciji armade Viljema II. ostavljale svoje silne postojanke, se je tu-ni na Balkanu nagnila tehtnica vojnih usod.
Dne 15. septembra, so Srbi in dobrovoljci na čelu zavezniških čet v osvetnem zaletu prebili
li odrešenja . . .
Toda velika ura se je obotavljala. Avstrijska vojska na Plavi, sestradana in razkrojena, je stala že mesec dni. Vsa Av-1 strija je vedela, da se čete ne bodo več bile, in vendar se niso zganile s svojih mest. Vsi, polki na fronti in narodi v zaledju, so napeto prisluškovali utripu mrzlice, ki je glodala poslednjo moč umirajočega cesarstva. Bilo je, kakor da drug ne zaupa drugemu. Nemške in madžarske čete, čeprav naveličane borbe s sovražnikom, so bile vendar še zmožne streljati na dru-gorodce in prelivati kri neobo-roženih množic . . .
Ob tem čakanju je Italija končno zbrala pogum za napad, j iz katerega so njeni zgodovinar-1 ji kasneje napravili veliko zma-jgo. In komaj je počil prvi top, že se je zgodilo čudo. Strašne divizije, ki so razbile toliko laških armad na krvave pene, so se brez boja obračale in drle nazaj proti meji. Prvikrat v svoji vojni povestnici je videla Italija nasprotnikov hrbet!
Avstrijske vojske ni bilo več. Razpala je na bedne človeške trume, ki so čutile samo še eno strast, hrepenenje po domačiji .. .
Prva vest o razsulu na Piavi je bila znamenje za prevrat. V Pragi, v Ljubljani, v Zagrebu, povsod so slovesno proglasili neodvisnost od Avstrije. Črno-žolte zastave so padale z drogov, cesarski orli so plavali po naraslih jesenskih vodah in spomeniki nasilja so se rušili s svojih podstavkov.
Svoboda! Samorazpolaganje naroda v neodvisni državi! . . . Vzlic verovanju in trdnemu pričakovanju se je zdelo, da prihaja vse to preveč nenadoma, da je prelepo in ne more biti res ... Ko so v Ljubljani dne 29. oktobra množice po slavnostnem obhodu napolnile Kongresni trg in so narodni oficirji vpričo vsega ljudstva izdrli sablje ter prisegli, da hočejo odslej služiti samo še Jugoslaviji, je marsikoga skrivaj pre-šinjal strah, da ne bi zdajci udarile v ta praznik svinčenke strojnih pušk in predramile navdušenja v strašno resničnost.
A strah je bil prazen. Zora svobode je vstajala končno tudi nam. Vest o ljubljanskem prevratu je letela na vse strani kakor ogenj.
bolgarsko fronto. Nekaj dni bo-
I.
ja je izpremenilo ta slavni čin v odločitev. Vsa bolgarsko - nemško - avstrijska vojska je v brezglavem begu zapuščala srbska tla. Vnovič osvobojeno Kosovo je pozdravljalo svojo de-co, mučeniška Šumadija je s solzami radosti blagoslavljala zmago svojih sinov. Pot na Du-nav, na Savo in na Drino je bila odprta. Vihar epopeje je bu-čal tolažbo bratom, ki so čaka-
V Ravne je prišla še tisti dan. Prvi jo je prinesel oča Medved, ki jo je slišal v Bukovi-ci. Vse se je zbralo okoli njega. Ali je bilo mogoče ? Vašča-ni so napol veselo, napol začudeno majali z glavami in niso hoteli verjeti.
»Cesarja so odstavili, praviš?" je očitajoče ponavljal plesati starec z dolgim vratom. "Po vsej deželi punt? Kako bi bil cesar odstavljen in kako bi bil punt, ko sem še davi srečal žandarja!"
Toda starec še ni utihnil, ko je izpregovorila druga priča. Kakor bi ga nosila burja, je pri-drevil po cesti jezdec na črnem žrebcu, vojnik s kokardo na kapi, s karabinko preko hrbta in s trobojno zastavo v desnici. Sredi vasi je ustrelil v zrak in pridržal penečega se konja.
"Svoboda!" je kriknil, vzpe-njaje se v stremenih in mahaje z zastavo, da mu je šla kakor plamen okoli glave. "Vstanite, ljudje! Zvonite z zvonovi, za-žgite kres! Cesarja ni več nad nami! Jugoslavija zdaj in na vekomaj! ..."
In je udaril žrebca z ostrogami v bok in zdirjal naprej, no-| seč veliko vest od kraja do kralja.
Tedaj je bila. vendarje res! Vaščanom se je vrtelo v glavah. Slovenci brez gospodarja nad seboj, brez tujega biča nad j hrbtom ? Nikoli več bede, gorja in umiranja za tujo korist? Svoboda,, spet, po Bog zna koliko sto lepih ? Nihče je ni pom-
nil, nobena knjiga ni več pisala
0	njej, in zdaj je bila tu, vse o-koli njih, po vsej domovini! Ta misel je bila kakor morje, preširoka in pregloboka za človeške možgane. Katera beseda bi jo mogla izraziti, katera povedati, kar je čutilo srce? V prvem trenutku so vsi obnemeli. Nato se je začul prvi vzklik. Majhen deček, ki je gledal izza očetovega hrbta, je zdajci plos-nil z ročicami in zavrisnil:
"Jugoslavija! Svoboda!1. .
Ta otroški klic je razvezal vse. Ravne so zahrumele kakor čebelji panj, kadar mu po dolgi zimi prvič odpahneš vratca, ki vodijo na solnce ... Tu so uka-: li, tam pripovedovali na ves glas mahaja z rokami okoli sebe. Videl si bleščanje oči, polnih še j nedoumljene radosti, slišal si j ihtenje žensk, ki so jokale, same 'ne vedoč zakaj. Še tistih nekaj , kisavcev, ki so menili, da je vse
1	to zelo odveč in da ne bi bilo nič zato, če bi ostalo po starem — še tistih nekaj zakrknjencev se ni upalo godrnjati v takem
trenutku . . .
In bilo je, kakor da vstaja od nekod velika, svečana senca. Priplavalo je po dolini, razgrnilo se je nad Ravnami kakor dobra, močna in vroča duša, vračajoča se v milo zavetje. Ali mar ni mahoma zadišalo po sajasti bradi? Ali ni zaškripalo kakor korak lesene noge? Ali ni zazvenelo preko streh kakor zmagoslavna molitev kladiva? Vse oči so se uprle v belo hišo nad vasjo. Glej, zdaj se odpro zaprte duri. Velikan stopi na prag in se napoti po klancu nizdoli, da pride mednje in jim izpregovori svojo modro besedo .. .
Tudi možje, ki so stali pred ; županstvom, so se zdajci spom-jnili Andreja Možine.
j "Nu, kaj nam je prerokoval kovač?" je vzkliknil Muhovec, čudno mrdaje z brki. "Da bo cesar izgubil dežele in krono z glave! Da bo Srbija vstala od mrtvih! Da bo vse eno, Slovenec j Hrvat ali Srb: en narod in ena Jugoslavija! ..."
"Slišim ga, kakor da je včeraj," je žalostno potrdil ved.
"Zakaj so ga potem usi" li?" je škrtnil nekdo in "Zakaj, prokleti, ko je gou resnico!"
(Dalje pnhodrijil)
Crešnje naproda
Čez 30 ton črešenj na ^ j sih, ki so tako nizka, da P j ko obirate stoje na zen# si jih sami naberete, vas s1, jo samo 2c funt ali 90c l"; Prijetna vožnja ven na ^ sveži zrak, 40 milj vzhod'1 Clevelanda na route No- ^ North Madison. H. A. Madison, Ohio.
U
Farma napro*
Farma 42 akrov, dobrac' elektrika, 2 akra grozd]3, proda poceni ali pa se za' za hišo v Clevelandu. •" 'l Dewey, R. D. No. 2 Rock H Ohio.
UTS EXPLORE OHIO
I V
Isce se
Išče se poštenega človeka za delati stalno na farmi. Piše naj na Mr. Frank Gusich, R. D. 1, Conneaut, Ohio.
Proda se
Proda se hiša za eno družino, 8 sob, velik lot — na lepem kralju. — Cena zelo nizka. — Vprašajte na 18227 La Salle Rd.
KO. 2
ov
ill] yi

ALI VAŠ RADIO DOBRO M DELUJE?
Strokovnjaško poyprav-1 j an je radio aparatov. Pokličite ENdicott 3880 za približni račun. Vse delo garantirano.
ACME HARDWARE 7002 St. Clair Ave.
Nov Frigidaire (električna ledenica), velikost za družino, vse porcelan, običajna dena $206.00, se dobi sedaj za samo 139.00. Vprašajte na 819 East 185th St.
L. R. Miller Coal Co.
L. R. MILLER COAL CO. 1007 East 61st St.
ENdicott 1032 COAL WOOD
Summer prices now
1 (1)
TA KUPON
z ostalimi za tekoči teden, s 49 centi, opravičijo osebo do pokrova a veliko skledo in male skledi-ce za sadje. Zamenjate lahko te kupone v našem uradu. Nobenih naročil ne sprejemamo po pošti.
ime_________________l__________________:
Naslov-----------------------------------
Mesto -----------------------------------
Kampanja za "Cankarjev glasnik" sedaj v teku...
CANKARJEV GLASNIK
mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike!
AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES!
NAROČNINA JE;
za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1
Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev.
CANKARJEV GLASNIK
6411 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio
"King's Palace" and Garden at Zoar.
GERMANS IN OHIO
German pioneers crossed the Appalacian Mountains at the earliest opportunity.
The first Germans to penetrate the Ohio country were noted for exceptional services in Indian affairs, Conrad Wei-ser and Christian Frederick Post. They were concerned not with settling the country but almost entirely with missionary work among the Indians.
The first German settlement was at Columbia, now part of Cincinnati. It was founded (1788) by Major Benjamin Steitz, an officer of the Revolution. By 1792 the settlement had 1100 inhabitants.
Another early German colony was established on the banks of the Little Miami by Christian Waldschmidt in 1795, near the present postal station of Mil-ford.
On the Upper Muskingum, the Pennsylvania German, Ebenezer Zane (Zahn) founded Zanesville. To pay for his lands he contracted to cut a pack horse trail from Wheeling to Chili-cothe to Maysville, Ky. Mail was first carried over the Zane Trail in 1797. The same year Zane laid out New Lancaster (now Lancaster).
The first German newspaper west of the Alleghenies, printed
COURTESY-THE STANDARD OIL CO. (OHIO)
in Pennsylvania Dutch, appeared in New Lancaster in 1807.
Ste«benville, named for General Steuben, and New Philadelphia were established in 1797.
Real German colonization followed the successful Indian campaigns of General "Mad" Anthony Wayne. Today a German township appears in almost every. Ohio county. Towns with scriptual names — Bethlehem, Salem, Nazareth, Goshen, and Canaan were chiefly settled by German Moravians, Dunkers and Amish. Germans settled in Cleveland when the Ohio Canal was opened. Canton, Massillon, Alliance and Minerva were developed by Germans. Their industrious hand transformed the countryside from wilderness to rich farm lands. Their skill and enterprise quickened the development of industries.
One of the most notable of all the Ohio German settlements was Zoar, foitnded by 225 German Separatists in 1817 under the leadership of Joseph Bineler.
The group purchased 5500 acres of land in Tuscarawas county. All property was owned in common.
The society remained intact until 1898 when it disbanded i ants.
jcr
and some $2,500,000 property was divided a® > -members. The "King'8 Binder's home, is now
O1
seum out of the jurist
the Ohio State Hist#'
ciety and is open to
The Zoar flower also notable.
the 1,! 2
arm
f(
%
Th first mayor of ^ David Ziegler, was a p His exploit^ against the i made him particularly ^ by early settlers. On6 i state's merchant P^11^ tin Baum, was a 6#% 1810 he brought the f J foundry to the west, ^ first Ohio sugar refiD6 i#
I
%
%
lat
bv,
established textile other factories.
He also aided in sailboats on the Ohio-ing flats and keel boa
The Methodist prea^ ^ rich Bohm, born in Pe nia in 1775, of German J preached throughout German. His was the 1 p ^ man sermon heard ^ 6 ^
Hi
nati, in September, - ■, village," he wrote in h'3 ^ "promises to grow ved, It already has 2000
SPOMIN NA STARO • DOMOVINO
«
Naši K

RAJI
ZBIRKA 87 SLIK
iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x7% inčev
[Ta krasna zbirka, vas stane samo
SPADA V VSAKI
SLOVENSKI DOM
IMalvecja zaloga sloiensliih Hflll
v Ameriki!
p dot
Vt l^niigarnl^Glask Narodav
'	--v	""vj ' ••-A
dobiteTvsakovrstne slovensko Knjlb , m ^ #	4" '.I J v
naših priznanih pisateljev j Cankarjj^
T^^žičAPcglj^Kmctoa
wwr'n,	• w«3|
prevode del svetovnoznamn mojstro^
'wmw Ntwr	•#'. * ""v .g!
Gospodarske,.gospodinjske m pouoiiv
knj	" I grapes m i^zemlj evid^
Ljubitelji lepe' knjige naj pišejo cenikTlcnjigyki jih imamo jr. zalogi)
J
S
'o J,
Wl l8lhxSlree!. !Mew YorKN
GIAS ™0Dl«:(Dep?K ) 2I6