National and International Circulation AMCRICAN IN tPHUT FOR€!GN IN LANGUAG« ONLY CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 12, 1959 SLOVCNIAN MORNING NfiWSPAPCR STEV. LVIII.—VOL. LVin. Ifaiki upor ni imel v fiivs,r|iiI ,,0,,0 '"l®1' »iMh ia uspeh v*-*™'**' DUNAJ, Avstr. — V Avstriji Ike je samozavesten, kritike ostro zavrača Angliji pomagamo gra-dili prvo A-podmornico LONDON, Anglija. — Zastopnik angleške vojne mornarice je ZIMA NAS JE SE ENKRAT PRAV MOČNO ZAGRABILA Iz Clevelanda in okolice t 'v'ada še iz časov ruske okupaci-[p eJseJ ju • na tjgkovni izjavil pred parlamentom, da bo , - v . dUen3 K^semT ^propa" je koallclia krščanske demokrat- konferenci ostro zavrnil ^prvo angleško Cleveland ie doživel preteklo noč naj Hujsi snežni iz bolnišnice-, ^un. asema je_propa- ...................... ^ tSS. De^k daA1- ^ ri«l6,v1,• ^ vt"T“ £-.ke in 'socijaliistične stranke. .awa-.-ert. asMu: rsa s?«~ sits: a.*=s acs/srjfs: •'."•is";,'.:;;-: — —»• ■" la ie rs« č 'v " življenju, toda je od leta do leta »>*■ °* ka°lidiski 6trmki P°dpro revolucionarno vlado , ^„„1: -Vnnni k(*» l}; S^wafa> P°velinilka 5- brk Cbenl od obeh ni^ bila dosti sta se stalno trli med seboj, to- merika ne misli voditi v Evropi kopne vojne. — Zavrnil je zadnje komunistične predloge. WASHINGTON, D. C. — Ei- nicah. Tako bo Anglija prišla primeroma zelo hitro do prve atomske podmornice. Da se ji tako mudi, ima dosti razlogov. Vlada je povedala parlamentu, da se ruske podmor vezana ie aozivei — —------ vihar tekom letošnje zime. Sneg je začel pa- Mrs. Mary Intihar z 2095 Gol-zno zvečer, toda ob dveh ponoči ga je bilo na kr Ave. se je vrnila bolnisru- Hopkins letališču ze štiri palce. Zjutraj ^ je av6i obiski na d0. nopKins zeiaiiscu .* J J rila in pozdrave, bilo po vsem mestu m po večini severnega Uhia ^ o dobrodošli od 4 do 6 palcev, pri tem pa je še dva do tri pal- Kojenice_ ce napovedanega. — Promet je ponekod otežen, j v Euciid Glenville bolnišnici zato so zaprte tudi nekatere šole. se je v ponedeljek rodila g. Mil- . 'ku Pustu in njegovi ženi ge. CLEVELAND, O. — Ko so včeraj napovedovali sneg, Dragici) ki živita na 6612 St. nice s-uaj ze vezuaju v vacu ^ večina ljudi ob napovedi zmignila z rameni češ, kaj nas Ave., hčerkica, njun tretji onawaia, poveljnica o. on- 1 nobena od obeh ni bUa "dosti 'nikarjem, da ne bo dovolil Kon-j oceanih, da ima Albanija kar 4 l0 briga, kolikokrat SO se vremenski preroki Že zmotili. Ko otrok Srečnim staršem iskrene ‘“de- Trdili so, da se je uporni-| * 1 prevzame vla-'gresu, da vodi oboroženie sile, podmornice, Egipt devet, rdeča smo danes zjutraj Stopili na cesto, smo bili presenečeni S čestitke! v m pridružilo še več vojaških ^ ’ jker je to po ustavi njegova na- Kitajska pa kar dvajset. Vsaka snežnimi zameti in snežnim metežem. Veter je nosil sneg aot v severnem delu dežele in ( ' . k i koalicije so'loga. Poudaril je, da smatra'angleška vojna ladija bo zaradi brzino 25 do 30 milj na uro. Snežni vihar je dobil pravo , , , ‘ se ti pripravljajo na pohodi irenJa v u*v J . , . . . . . '• -----“----------u„:„; ! -.............. • L---------------Ar' Hpvete 'r°ti Bagdadu. senhower je povedal včeraj čas- nice sedaj že “vežbajo” v vseh Trenia v okviru koalicije so'loga. Poudaril je, da smatra'angleška vojna ladija bo zaradi jZ brzino 25 do 30 milj na uro. Snežni vihar je dobil pravo fL™ CvnroC( Ua postala zadnje mesece tako hu-'sedanjo oboroženo moč Združe-(tega opremljena s posebnimi na- moč okoii polnoči in bo predvidoma držal do okoli devete LaltC JllUlC LAgllCl) UU L. da sta se stranki sporasunte-.nih P^-a za ^ pravand aa odkrivanie podnro, dopoldne, potem se bo PaP-maknil dalje proti zahodu v , mOC OICO‘1 pUllIUV-l III OO VC. .CV/...C -— - - 'pravami za odkrivanje podmor- dop0idne, potem se bo pa premaknil dalje proti zahodu v ■1 L !ena je poslal nad Bagdad ^“^“^“^'pariamentarne voli-'no in nove čete ne bi imel za nic. Vlada trdi, da imajo te na-(pennsyivanij0 in New York. Letališče Hopkins je zaprto, J0 VOZU OR IIOIIgIJgIH •vo, ki je bombardiralo zbi-na. hi hiie v maju. Seve- kaj porabiti. V kolikor bi pri-'prave že sedaj veliko učinkovi- iker je pokrit0 z okoli Šest palci snega. Zaprte SO tudi ne-| CLEVELAND, O. — V pone- ietaloT*11 ^ Pos^ nab Bagdad p ^ nove parlamentarne voli- no in nove čete ne bi imel za ...... ------ , - | r cuusy ivamju m ..v.. ----- ---------- _ • r l :fVo-ki je bombardiralo zbi-j k. na bi bile v maju. Seve- kaj porabiti. V kolikor bi pri- prave že sedaj veliko učinkovi- |ker je pokrjt0 z okoli šest palci snega. Zaprte Vi1sca in oporišča upornikov, ^ 7avfil. še Dred razpU- 'šlo do krajevnih spopadov ima stost, da pa jih bo še izboljšala, j ka:ere §0le v mestni okolici in drugod po severnem Ohio da ni potrebovala niti polne- . „pdp„^rtQ rsurlamonta ob-'dovoli kopnih isil na razpolago. -----<>----- | Snežni zameti ovirajo promet p* dne. da je upor strla. foOVega vodjo naj bi bili ubili vojaki. Po nekaterih ve-" eh se je manjšim skupinam ^P0rnik°v p0srejiio prebiti do ^‘jske meje, med tem ko je ■ada dejanski gospodar po vsej ^žcli. Začela wvniati ostro 1 1 Ud Ota o c t' * , ^ l stom sedanjega parlamenta ob- dovolj kopnih isU na^ razpolago. ^ vnlivnimi Če te ne bodo zadoščale, potem bo prav gotovo prišlo do kaj “večjega.” Odločno je zavrnil streljevati z velikimi volivnimi kanoni. ■0- je izvajati ostro - v armadi. Kasem se bo ‘°ral nemara nagniti še bolj na ^stko v Uv v Deistvo, da je prišlo do upora v SeVernem delu Iraka, kjer bi-Kurdi, kaže, da upor ni bil s°Skbn° dobro pripravljen ali pa kdi njegovi vodniki nespo-,nk Kurdi ne marajo za A-. ce in še manj za arabski na-v^abzem, pa naj mu stoji na bivo Žgane pijače se bodo podražile za desetino Uvoz olja omejen Snežni zameti ovirajo promet po vsem mestu in okolici. Kljub ! velikemu snegu se je posrečilo 'obdržati večino cest odiprtih. Delavske unije v Indiji pod rdečim nadzorstvom? deljek so vozniki Lake Shore Express busa (proga št. 39) obveščali potnike, da ta bus v bodoče ob nedeljah ne bo več vo- V državi Ohio bodo od 1. “večjega.” Odločno je zavrnil ------ 'obdržati večino cest odiprtih. pOu rOeCMl nailZlirSIVOIIl ■ ?il zalstopnik 32. varde v mest- mnenje, da bi bil on zato proti Predsednik je izdal odredbo Precejšnje težave so na Lake ^ NEW DELHI, Ind. — Indijska nem sve,tu J. Fakult, ki bi bila z povečanju oboroženih sil, ker za omejitev olja in njegovih Shore Blvd., kjer je v bližini E. vlada proučuje položaj v delav- |Ukinitvijo najbolj prizadeta, je ,i-.r,Ao na c/aaU-način uravnovestiti proizvodov potem, ko SQ 72 st. bilo ob sedmih zjutraj v iikih unijah. “Vseindijski kon- nap0ved odi0čno obsodil in za- nekatera podjetja začela snegu okoli 40 avtomobilov. Sne- greš,” ki je pod nadzorstvom ko- vrnil kot smegno. Napovedal je, uvažati večje količine iz Jni plugi in tovornjaki s soljo so munistov, trdi, da ima v svojih da ge bo pozanimai za potne Rumunije in Sovjetije. jbili celo noč na poslu in so (vrstah večino indijskega delav-ibtroške uradnikov CTS v Wash. ___i- „«i^^nV-.r-n rpaili čenrav aiva med tem 'ko ie bil doslej jjjgton in drugam. Dokler je de- hoče na vsak način uravnovestiti proračun. Predsednik je poudaril znova, uiz,uvi c« -- d13 bodo Združene države brani- aprlla Žgane pijače za eno le Zahodni Berlin, da pa one ne desetino dražje. — Poviša- bodo začele streljati. Če bo kdo Sca "a„an.ibi vrgh m7nekai CLEVELAND, O. - Državni ^ urad za nadzorstvo prodaje al- y slučaju P J množini iz Rumunije in Najvišja dovoljena brzina je 40 na ki je povezana z Nehrujevo si. •> . . j - vladajočo Kongresno stranko, samo 1,410,000. Komunisti trdijo, da so tekom zadnjega leta je torej, da niso nudili p^rtlirri oficirjem nobene pod-^ e. ki bi bila za uspeh potreb- je revolucijo sprožil? toW^SHlNGTON, D. C. — Na vPrašanje še nimajo v naši ^stolici zanesljivega odgovo-stv Nekateri mislijo, da so celo ka ar ^mesili v Kairu. Kot do-da navajaj° sklep iraške vlade, izžene Naserjevo diplo-^aSko zastopstvo. Drugi zopet ste V1j°> da ima Kremi j svoje pr-Za' ^mes- V Moskvi so namreč ^ V ^ar dan uPora dolžiti zif Ineriko. da je upor organi-kad 3 Tako PostoPaj° zmeraj, ar hočejo odvaliti sum od '°skvi je tak upor potreben, .. v . ^ IT v Ji ^ Ull cllUlil-OIVU v -J VfCJl IIinU4AIAl *** XX«. j V - .oho mh p;,ac J® ’ spopadu okoli Berlina, je odgo-1 Sovjelije) so se druga pritožila milj na uro. aprilom poviša i < yorik da to orožje ne more nič in zahtevala preikavo češ, da > V nekaterih meštih na jugu bolne pijače v c • . osvoboditi, pac pa. veliko uničiti. ve^u UV0Zli 0gr0zaj0 domačo pe- so dobili še precej več snega kot j.,^, — sisasr—s A a— »•—-i- i -.-.. *■—. o—i '• ■———*■ __ , o + 'Pro^caHnib' ‘P'.ispnhi milijonov do- stvo. Predsednik Eisenhower je se- ti in Daytonu pa okoli štiri. kc potrebnih zu m j ^ xke je dejal, da ne verjame, da daj v okviru zakonitih polno- 'tirjeV' bi Sovjeti skušali uporabiti silo močij uvoz olja in njegovih pro- Guverner D.Sal e je v avojem b. S ^ ^ q ^ na količine, W ec proračunu . P^videl av'eanje ponudbi zs jam. hile UI0Žene 1. 1957. Odredba raznih davščin v državi za ^ roste poti v Berlin in iz je stopila že včeraj v veljavo za jmo bilijona ces, a je o nu ’ iega bi ta postal svobodno 'surovo in delno predelano olje, *Se^"™ mese.o, je Ike dejal, da ne da do- za „je8„ve izdolbe pa bo s 1. prebivalstvo od nje pričakuje. stl na nj0' aprilom. Jar &ebe. M « PJ5 ca 1,°00 ^onov^ Se- in 1958 je bilo lani 6.5% več are- dal 50 kemlkl pnal1 na n0V ,na‘ m i»oo, j , . . v , .-čin čiščenia, ki zelo poceni stro- tiranih takih, ki mso se dosegi. ‘ " '‘s“n)a'. .J. manj k„. bo organizacijo komunističnega naraščaja, odnose do katoliške cerkve in do poljskega kmeta, želje delavskega razreda po soodločanju v podjetjih itd. Verjetno bo kongres napravil na teh področjih sklepe, ki naj bi pomenili poljsko pot v komunizem. V zunanji politiki bo kongres čisto gotovo ostal na moskovski liniji. Vse delegatje se namreč dobro zavedajo, da morajo smatrati tako stališče kot plačilo Moskvi za to, da jim Kremlj dovoljuje, da lahko v omejenem obsegu šarijo po svoje v poljski notranji politiki. 18. leta. ške, baje bodo znašali manj kot dolar za 1,000 galonov. Federalna administracija namerava postaviti zaenkrat pet takih “tovarn” za čiščenje mor-Kako veliko zanima- Morska voda bo začela služiti skoro za pitje “WASHINGTON, D. C. — Slad-' ske vode. ka voda ni zastonj v naši deželi, nje vlada za to vprašanje, se vidi Mesta imajo z njo precejšnje pc tem, da se 80 ameriških mest stroške, povprečno 30 centov na poteguje za čast, da bi bila na 1,000 galonov. V nekaterih kra- njihovem področju postavljena jih narastejo ti stroški do preko vsaj ena taka poskusna tovarna. KMERI5KA DOMOVINA, MARCH 12, 1959 &K\ Ameriška 8>oyov«iUA £$M 1 v» ■ »/ »c- % v 8117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Na zunaj se kažejo tovariši čisto drugače. Hruščev in Chou-En-Lai se na moskovskem komunističnem kongresu prehvaliti nista mogla, toda samega tovariša Maoa pa ni bilo v Moskvo. Naročil je kar Chou-En-Laju, naj ga zastopa pri vstoličenju tovariša Hruščeva in da pri tem lahko hvali Moskvo, kolikor hoče. Moskva bo že razumela, da Mao še ne smatra za potrebno, da bi se hodil klanjat v Kremlj. Zelo nevarno bi bilo, ako bi hoteli pretiravati pomen teh trenj, razlik in razpok med Moskvo in Peipingom. Tovariš so si med seboj v laseh, toda na solidarnost napram svobod nemu svetu pa ne bodo pozabili. Smatrajo medsebojne pre pire za družinsko zadevo, ki nikogar nič ne briga in brigat ne sme, niti Tita. Zato mu tako zamerijo, da takoj raztrob po svetu, kar zve iz Moskve in Peipinga. Osebni nasprot diki in tekmeci Hruščeva in Maoa pa že poskrbijo, da v Beo gradu zvedo vse, kar jezi komunistične diktatorje v Mos kvi in Peipingu. Novice o trenjih med Moskvo in Peipingom ne bodo nikoli popolnoma utihnile; njihovega pomena ni ne vredno ne treba pretiravati, tako uči dosedanja skušnja. Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.___________________________ 83 No. 50 Thurs., March 12, 1959 Rusija in Kitajska j BESEDA IZ NARODA t**'****************** » i 11 l 1 M"H't » 1 Slovenska izseljenska zveza ni nič novega Kulturna kronika Med Rusijo in Kitajsko pride zmeraj kaj navzkriž, kar vzbuja neupravičene upe, da bomo doživeli za železno zaveso nov dalekosežen spor. Spor dejansko obstoji že stoletja, tudi razlog zanj je zgodovinski;,obe državi bi radi gospodarili na prostoru med Bajkalskim jezerom in Tihim oceanom. Do sedaj je ta prostor obvladala Rusija, toda Kitajska še ni zgubila upanja, da bo enkrat tam gospodarila. Zato med obema državama ni nikoli pravega zaupanja brez ozira, pod kakšnim režimom živita. Tovariši hočejo naravno to zatajili in na vsa usta hvalijo medsebojno solidarnost in zavezništvo. Ne morejo pa zmeraj zamegliti dejanskega stanja. , , . , Kitajci gledajo vkljub svoji gospodarski zaostalosti Ruse od zgoraj. Prepričani so, da je njihova kultura več vredna kot ruska; vedo, da so večji narod od ruskega in da imajo starejšo zgodovino. Boli jih, da so Rusi potisnili svoj političen vpliv daleč v ozemlje, ki ga smatrajo za svoje vplivno področje. Boli jih, da so v gospodarskem in vojaškem oziru odvisni od Moskve, boli jih, da je Moskva središče komunističnega sveta. Ako bi jim tudi Moskva ugodila v vsem,.še zmeraj bi se čutili ponižane. Toda ruska ljubezen do Kitajcev ne gre tako daleč; Rusi gledajo najprvo na svoje koristi, akoravno so povezani s Kitajsko s komunistično ideologijo. Tudi v tem vidijo Kitajci ost proti sebi. Kot velik narod so pač izredno občutljivi. Tako se gnoji na vezi med Moskvo in Peipingom stalno nekaj ran, ki jih čas samo začasno celi, ki jih pa ni težko izluščili iz morja izjav 0 solidarnosti, zavezništvu, bratstvu itd. Najočitnejša je rana v zunanji politiki. Peiping bi rad videl, da bi se vsa ruska zunanja politika vrtila samo okoli Aprašanja priznanja Kitajske po svobodnih državah, predvsem po Ameriki. Kitajski komunisti hočejo biti ravno-pravni z Ameriko, toda do sedaj jih Amerika niti priznala ni. Rusi se na zunaj potegujejo za kitajsko ravnopravnost; toda človek dobi včasih vtis, da jim v resnici ni dosti do lega. Radi bi sami zastopali komunistični svet pred svobodnimi državami, pri tem ne potrebujejo kitajskih tovarišev. Kadar so v Moskvi v tem oziru le preveč brezobzirni, takrat pošteno zarohnijo v Peipingu, da tako pripravijo ruske komuniste k pameti. To smo doživeli lani ob priliki razgovorov o sestanku na vrhovih. Rdeči Kitajski ni tudi prav, da se v Moskvi toliko brigajo za razne “nevtralne države” v Aziji in Afriki. Kitajci vidijo v ruskih komunistih tudi belo pleme, ki je osovraženo izven Evrope, Avstralije in Amerike in ki naj se radi tega ne meša preveč v politiko Azije in Afrike. Kitajskim to-\arišem tudi ni prav, da Moskva govori zanje na raznih mednarodnih konferencah, kot je na primer konferenca o razorožitvi, o kontroli preskušanja atomskega in vodikovega orožja. Jezi jih, da Kremlj obravnava zadeve hladne vojne brez velikega posvetovanja z njimi; zdi se jim, da nemškega vprašanja ni treba zmeraj gnati na nož. Med ruskimi in kitajskimi tovariši tudi ni prave sloge v gospodarskem sodelovanju. Kitajska bi rada dohitela čim hitrejše rusko gospodarstvo z — rusko pomočjo. V Moskvi se tega ne veselijo, vedo pa tudi, da pri najboljši volji ne bi mogli izpolniti vseh kitajskih želja. Na zunaj skušajo gospodarske nesporazume zabrisati z veliko propagando ob sklepanju posameznih gospodarskih pogodb, kot so to storili pretekli mesec, toda številke o izmenjavi blaga med Rusijo in Kitajsko povedo, da je medsebojen promet primeroma majhen v primeri s kitajsko in rusko proizvodnjo in da Rusi ničesar ne darujejo Peipingu. Peiping mora plačati vse ruske dobave iz prejšnjih let, zato je tudi njegova sedanja trgovina z Rusijo visoko aktivna. Kar je najvažnejše: Rusija ne more vsega dobavljati, kar Kitajska potrebuje, zato mora Kitajska iskati blago v svobodnem svetu z ruskim posredništvom, ki ga mora Peiping tudi plačati. Pri Asem tem Moskva ne more dajati Kitajski tako velikih posojil, kov jih v Peipingu potrebujejo. Kitajci si končno domišljujejo, da jim njihova kultura, ki je za par tisočletij starejša od ruske in bele sploh, dovoljuje, da pravilnejše razumejo komunizem kot v Kremlju. Zato skušajo hoditi po svoji poti v komunizem. Prvi poskus z “ljudskimi” komunami se jim je sicer lansko leto ponesrečil, kar so v Moskvi ugotovili z neprikrito škodoželjnostjo, toda kitajski tovariši radi tega niso obupali. Pripravljajo se na nove eksperimente. Da so trenutno priznali moskovsko vodstvo v razlagi komunizma, nas ne sme motiti. To priznanje velja samo do nadaljnjega. V Peipingu so namreč še zmeraj prepričani, da je zmotna ruska razlaga komunizma, ki trdi, da bo mogel komunizem zavladati šele takrat, ko bo gospodarstvo ,ako visoko razvito, da bo lahko vsak dobival blago po svoji potrebi. Mislijo; da bodo našli pot, ki jih bo preje in hitreje pripeljala v komunistični raj. Hruščev je na zadnjem komunističnem kongresu to vero zavrgel in se s tem gotovo m prikupil v Peipingu. Buenos Aires, Arg. — Slovenski duhovniki iv Zapadni Evropi se že dalje časa trudijo — k temu jih silijo tudi posebne razmere, v katerih živijo —, da bi med seboj povezali vse slovenske izseljenske organizacije v Sloveniski izseljenski zvezi (SIZ), katere delo bi potem vo- Ijenski zvezi je pozneje govorilo in pisalo več slovenskih jav-jnih delavcev. Toda prvi, ki so od besed pristopili k dejanjem (in to je najvažnejše!) so bili slovenski duhovniki v Zapadni Evropi. Napravili so kratek o-snutek Slovenske izseljenske zveze, ga razposlali po svetu in dil in usmerjal posebni odbor, ' prosili posameznike in organiza-ki bi ga te organizacije izvolile, jcije, da se priključijo tej akciji To povezovanje slovenskih iz-!in pomagajo pri uresničenju te seljencev ni nekaj novega v zgo- [lepe zamisli. O tem piše zgoraj dovini slovenskega izseljenstva, jnavedena duhovniška revija to-Temu delu so posvečali svoje le: “G. Kunstelj Nace je napra-moči mnogi znani delavci na ivil osnutek ustroja bodoče SIZ, področju izseljenstva (Grdina, ki govori o osrednjem predstav-p. Zakrajšek, Merkun, p. Am-lništvu, verskem, kulturnem in brožič, Kastelic, Hladnik, Dok-I gospodarskem odsegu. Ce bi g. torič in dr.) Omeniti moramo |Kunstelj s svojim osnutkom ne tudi dve veliki organizaciji — Ligo v USA in Društvo Slovencev v Argentini), ki povezujata lepo število slovenskih izseljencev. Najbolje pa je ta povezava že uresničena na cerkvenem in političnem področju. Na cerkvenem področju je škof dr. Gregorij Rožman tista osredpja osebnost, okoli katere se zbira vsa slovenska duhovščina in z njo vsi slovenski verniki. Po zaslugi našega nadpastirja in njegovega neumornega delovanja obstoja na cerkveno — verskem področju izredno lepa povezava in vzgledna edinost. Tudi na političnem področju obstoja ves čas zelo lepa povezava vseh treh tradicij onalnih slovenskih protikomunističnih političnih strank t. j. Slovenske ljudske stranke, Slovenske demokratske stranke in socialistične stranke, ki so osnovale že v domovini — med okupacijo in 'dosegel drugega, je že to veliko, da je dal povod za konkretno razpravljanje o predmetu. Mi nismo poklicni pravniki, zato nima smisla cepiti dlake ob posameznih besedah osnutka. Mogoče bo treba marsikaj spremeniti, dopolniti, točneje izraziti. Z veseljem sprejemamo vsako zamisel in vsak nasvet, ki služi stA^ari. Gibalo pri sestavljanju osnutka niso bile kake voditeljske težnje, temveč iskrena želja postaviti temelj umetnemu zaledju naše delavnosti v tujini.” Morda moti koga to, da so duhovniki vzeli pobudo te povezave v svoje roke. Tem odgovarja duhovniško glasilo na citiranem mestu takole: “Ker vsa delavnost med izseljenci v Evropi sloni predvsem na duhovniku, so novi izseljenski duhovniki bili glavna briga pripravljalnega cdbora SIZ.” Nahajamo se torej sredi priprav za ustanovitev velike sve- komunistično revolucijo - svoj jtovne slovenske izseljenske medstrankarski ddbor: Narodni odbor za Slovenijo. Vrata v NO so seveda odprta tudi drugim slovenskim političnim protikomunističnim skupinam v izseljenstvu. Na drugih področjih ni tako močne povezave, čeprav seže delo nekaterih organizacij po vsem svetu, kjer stanujejo Slovenci (n. pr. Družabna Pravda, Slovenska kulturna akcija, Zveza proti komunističnih borcev i. dr.) Tudi slovenske publikacije tvorijo močno vez med slovenskimi izseljenci. Ne moremo torej ganizacije, oz. zveze organizacij. Iz osnutka, ki so ga pripravili izselj. duhovniki v Evropi, bo SIZ povezala vse slovenske nepolitične organizacije z namenom,. da se koordinira delo vseh teh organizacij na področju podpiranja verskega življenja in ohranjevanja slovenske narodne zavesti, pospeševanja kulturnega dela, uveljavljanja slovenskega imena v tujini, medsebojnega podpiranja in podpiranja rojakov v domovini ter na Koroškem in Primorskem itd. To so osnovne misli, glede katerih bo reči, da bi dejansko zveze mediana vsem izseljenskim organi-slovenskimi izseljenci ne bilo. |zacijam možnost, da povedo Vendar se je vedno čutila po-'svoje mnenje in da sploh odlo-treba tudi po formalni povezavi j £aj0 0 pravilih SIZ. vseh slovenskih izseljencev. V tem pogledu so se že izvršili ra- Vsi slovenski izseljenci z naj-. večjim veseljem sprejemamo mizni poizkusi. Najuspešnejša ak-'sel pov;ezave siov. organizacij in cija je bila gotovo ustanovitev ' Rafaelove družbe, s katero si je Glasbena Malica vabi samo to želimo, da bi prišlo čimpreje do uresničenja te lepe p. Zakrajšek postavil spomenik, m kcristne zamisli. — Srn. R. ki je trajnejši od brona. Novi režim doma tega dela ni nadaljeval v ogromno škodo slovenskega izseljenstva. Kmalu po drugi svetovni voj- Cleveland, O. — Matični pev-m je začel razširjati Slovensko'ci in pevke se pridno pripravlja-izseljensko zvezo č. g. Nande jo, oziroma so že pripravljeni za Babnik. Šel je iz Evrope v A- koncert in za Puccinijevo opero meriko in začel utirati pot tej “Sestra Angelika,” ki jo bodo v misli (glej “Omnes unum,” let- nedeljo, 15. marca, ob pol štirih nik 1958, štev. str. 18). Toda zdi popoldne podali v veliki dvora-se, da razmere tedaj še niso bile ni Slov. nar. doma na St. Clair zrele za to zamisel. Ave. O potrebi povezave slovenskih Vse obleke za opero bodo no-izseljencev, oz. o Slovenski izse- ve. Napravila jih je Mrs. Carol Neva Rudolf: Čisto malo ljubezni Slovenska kulturna akcija v Argentini je izdala knjigo mlade pisateljice Neve Rudolfove — “Cisto malo ljubezni.” Nastop mlade primorske pisateljice je pomemben z dveh stališč. Prvič je s tal, kjer se bije narodni boj iz dneva v dan, drugič pa njen nastop budi veliko nado, da so z njenim nastopom v pisateljsko areno dobile ženske novo borilko, ki bo z ženskim srcem gledala na probleme okrog sebe. Čisto malo ljubezni je knjiga črtic, ki so napisane na avstralski zemlji, pa imajo z njo vendarle malo zveze. Morda le v toliko, da je v pisateljici rodila nov pogled na dom, na tisti košček zemlje, kjer ji je tekla mladost, otroška leta. Prav to hrepenenje po domu, po ljubezni, po dobrem človeku, ob katerem bi se hrepenenje potišalo, to hrepenje je rodilo to knjigo. Spomin na mater, Naš borjač, Na svidenje, Grenko jezero, Ko se spet srečava, Vrni se, tujec, Kengurujeve tačke, Da bi vzbrstela, Nana, Deklica v injunu,' Zemlja ob Tihem morju, Bush, Jutri, Pa te objamem, štirinajst črtic torej, ki imajo različne naslove pa so v bistvu vse uglašene na isto struno: na hrepenenje, ANNE SAFRED Traven, ki je v tem prava umetnica. Torej bo to čisto nova produkcija. Električne Hammond orgle nam je posodila tvrdka Halle Bros, zvonove (chimes) pa trgovina Euclid Music House. Puccini zelo uporablja zvonove v tej operi. Slišali boste dostikrat v klavirju, ko se sliši, kakor da bi zvonovi zvonili, kar zna prav učinkovito izražati naša vrla umetnica Vera Slejko. Ljudje nam gredo od vseh strani zelo na roko. Tudi člani in članice Glasbene Matice pridno prihajajo na redne in izredne skušnje. Vsi so žrtvovali mnogo nedelj, da bodo podali predstavo bolj dovršeno. ( Zdaj je odvisno od občinstva, da to predstavo poseti in da nastopajočim poguma za nadaljno ustvarjanje petja v slovenskem jeziku. Kako dolgo se bomo obdržali in širili slovenski jezik, ne zavisi samo od pevcev, ampak tudi od posetnikov njihovih prireditev. Nekaj rojakov in rojakinj pride za to priložnost celo iz Chicaga, Milwaukee in Pittsburgha,: g Sp0rniinom na mater se prično, rezervirali so si namreč pisme- s snnrTlinnm na SP konča- no vstopnice. Prepričan sem torej, da rojaki in rojakinje v Včasih se me prijemlje že malodušje. Vse velike sanje, ki sem jih sanjal, kako bomo na tujem s skupnimi močmi povezali naša kulturna stremljenja, zginjajo. Ljudje,' ki so na knjigah viseli, se knjig boje. Knjižnice so pra' zne, knjige plesnijo po omarah in naši ljudje po cele ure vise pred televižnom in se napajajo ob sentimentalnih zgodbah. Pl' šeš zgodbe, veseliš se starih kmečkih tipov, ki se jih spominjam, pa v isti sapi vem, da pišem še za nekaj starih kmečkih ljudi, ki še niso prodali svojega srca za tuje božjake. In mi je kar težko, ko vidim mlade pisatelj' ske sile, ki rasto in prihajajo pred nas, mi pa smo že gluhi m slepi za vse naše. Še je čas, še se rode talenti: zberimo se v kulturno zavedne ljudi in vzemimo v zakup skrb za slovenske knjige. Samo na ta način bomo mogli tekmovati z domovino, od katere smo zavoljo komunizma odrezani. Čisto malo ljubezni naj bi bila simbolična tudi za nas, čisto ma-lo ljubezni za našo knjigo, za našo besedo. Knjigo je opremil arhitekt Viktor Sulči zelo okusno. Papir in tisk sta lepa in tiskovnih napak je zelo malo. Knjiga je prodaji pri trgovini Familia,, 0116 Glass Ave., Cleveland 3, O-Naj bi mnogi segli po njej, marsikoga bo obogatila. Karel Mauser. * Spori o umetnosti Clevelandu in okolici ne bodo zamudili priložnosti in posetili predstavo, ki bo prav gotovo zadovoljila njihova pričakovanja. Nekateri imajo radi koncerte, drugi opere. Sedaj bodo lahko zadovoljni oboji, ker bo vsakega polovico. Sezite po vstopnicah in si j ih preskrbite še pred predstavo, ker so vsi sedeži rezervirani. Dobite jih pri Oražmo-vih, na dan predstave pa pri blagajni pred vhodom v dvorano. Ta bo odprta eno uro pred začetkom. Anton Šubelj. Zarsžiia se je Willowick, O. — G. in ga. Lawrenc Kearnes z 28928 Beech-v/ood Drive objavljata, da se je njuna hčerka Carolann zaročila z g. Johnom J. Leskovcem, sinom g. in ge. John J. Leskovec s 377 E. 320. St. Zaročenka je graduirala na Ursuline Academy in je zaposlena pri Swartwout Company, zaročenec pa je študiral na John Carroll univerzi in je zaposlen pri Ohio Department of Taxation. Poroka je predvidena za 4. julij 1959. Beatifikacija škofa Slomška Škofijski postopek za beatifikacijo božjega služabnika Antona Martina Slomška se bliža koncu, kakor beremo v februarski številki Družine. Upanje s spominom na očeta se končajo. Dotaknejo se avstralske zemlje v toliko, da stoje na tleh, da so nekje zakoličene in omejene, v resnici pa so samo v srcu, napete med dom in tujino. Tako jih človek beVe, čeprav so nekateri naslovi izrazito avstralski: Bush, Kengurujeve tačice. Čuditi se je treba lepemu jeziku. Čeprav doma iz obrobne pokrajine, kjer je toliko pritiska in tako malo prilike za klesanje domače besede, je jezik v knjigi zelo lep. Ne morem reči, da bi bile vse črtice po moči enake. Naš borjač, Nana, Vrni se, tujec so po izrazni moči na prvem mestu. V njih je pisateljica znala spreliti hrepenje v naravnost otipljivo sliko. Manj me zadovolje nekatere druge, čeprav jim ne morem očitati, da se ne uvrščajo spodobno v to zbirko. Tudi če bi na naslovni strani ne bilo pisatelj ičinega imena, bi zlahka uganil, da je črtice rodilo žensko srce. kaže na rhalo očitanje, ki bi ga smel zapisati: tu in tam ta in ona črtica preevč zdrsi v čustvenost, v rahlo sentimentalnost. Vendar ne bom rekel, da. je to priučeno - bolj verjetno se mi zdi, da je to v pisateljičini naravi, kar ji je tujina samo poglobila ali morda na novo izkopala. Jezik in način pisanja me rahlo spominja na Beličiča. Tudi Beličič je pisatelj notranjega sveta, pisatelj “štimunge” in zato se rado zgodi, da mu tudi v prozi zapisana beseda zdrsi v pesem. Da je Rudolfova izdala s črticami skoraj istočasno tudi pesmi, me v tem mnenju potrjuje. Zame osebno sem prepričan, da je mlada pisateljica talent, ki se ziblje na meji med prozo in pesmijo in bo morda prav zavoljo tega našla obilo bralcev in bralk kakor nekoč Meško, ki mu je bila proza pesem in pesem proza. Kulturna akcija je naredila zelo prav, da je mlado pisateljico povabila v svoj krog. Zdi se Revije v domovini mnogo razpravljajo o umetnosti in literaturi. Leopold Stanek piše” • • ' Kako so se stvari sukale pri nas? Frva leta osvobojenja so bile nemogoče razmere z diktirano umetnostjo — med najbolj žalostnimi poglavji naše kulturne preteklosti. Zanimivo je, da da' nes ugotavljajo to bivši najbolj vneti zagovorniki tiste smeri. Sedaj so nas spustili s povodca. Mladi blazno hite, da ne bi zamudili zapada. Imamo precej otroško bolezen v umetnosti -j" ošpice. Po zadrževanju so še huje planile na dan. Ali vdor z zapada brez pravega prehoda 11 danajski dar?” Marijan Rožanc, pisatelj mlajše generacije, piše: “. . . Starejša generacija pisa' teljev je zmago revolucije sp1'6' jela za svojo zmago in se P° mišljenju mlajših preživel3. Mlajša generacija je socialistic00 stvarnost sprejela kot uzakonjeno danost, ki ne dopušča iskrene dejavnosti, in se dostikra( Morda prav to skeptično obrnila tudi od Marka-Vladimir Bartol odgovarja °a anketo: “. . . Hočem reči: pesnih’ pisatelj, ki polno živi svojo dob0 in iz lastnega življenjskega 0 čutja in iz občutja svoje dobe P ' še in ustvarja, fie more biti dra gega kot sodoben, moderen. Du dobe je kdaj tako močan, da se ,(“Gias Kult. akcije- le tako pomemben dogodek, da je prav, da ga Kulturna akcija podpre. Povrh vsega je to pisateljica, ki nam ne rasto na gosto in prav bi bilo, da bi tisti, ki imajo kulturo na skrbi, posvetili jc, da ga bo mogoče zaključiti J mlademu talentu vso skrb. Iz letošnje leto, nakar predloženi Rimu. bodo spisi J kraja je, kjer je vsak tak talent zlata vreden. soroden slog pojavi istočasno °a različnih koncih sveta, ne da ge pesniki in pisatelji neposre no poznali.” Bojan Štih pa pravi: “. . . Književnost je ideolog1!3 svoje dobe. Ta vloga pa seve a ni deklarativnega značaja, mal več jo pisatelj izpolnjuje s ten1’ da s svojim umetniškim delo111 riše kritično dobo razmer in nra vi svojega časa Naslov iščejo Cleveland, O.—Stan. Kovše je prišel v Združene države v R° Chester, New York, kot begun6^ javila v »vuj iviug. ^ux se I « posredovanju Lige katohsh' mi, da je vsak prihod mlade si- slovenskih Amerikancev in N WC. Ta ga prosi, naj javi sv° sedanji naslov, da ga bo mog sporočiti uradom, ki poizveduj6 jo za njim in o njem.. Če bo kdo bral to pi’OŠnjo, 1 ga pozna in ve za njegov našlo''’ naj ga sporoči na: Urad za Pr6 selitev beguncev LIGA KS ’ 673 East 117. St., Cleveland 8, AMERIŠKA DOMOVINA, Imm4 Er«ry Th«r»^*y for the JasosImT« i* Wucomw • Tedenska priloga ** Slovence v Wisconsin!) THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Attrsa AD C—■■■Iftl— Is OBZOK PUBLISHING COMPANY Marica R. Stant, Publisher M# Bo. tth St MUwsskM 4, Wis. TeL Mitchell I-U7I Sem in tja po Milwaukee °novno se naznanja faranom ^5lkve sv. Janeza Ev., da se bo crs^ misijon od 15. do 22. mar-“ in sicer v angleškem jeziku. lBijon bo vodil g. pater Leo-J_arcl Bogolin OEM iz Lemonta, ^ je popolnoma vešč tudi slo-^nskega jezika ter bo na razpo-z^° Za spovedovanje kakor tudi Vse druge morebitne nasvete £1 ^strulkcije rojakom, ki an-jezika še ne obvladajo * jJ5!16 27. februarja je umrl 62-2amvJ°seph Bender. Pokojnik poleSCa sestre Pet bratov Pr pf ^ru^b sorodnikov. Po-poe Se je vršil iz Jelenčevega ja^re^nega zavoda v cerkev sv. ^ eza Evangelista na Holy dru?s P°kopališče. Bil je član ^avStva sv. Janeza št. 65 KSKJ. sožalje in pokojnik naj po- eiva miru! lrei.a nedeljo, 5. aprila, ob Pfii ,^0P°^ne ste vsi čitatelji, Hj a in vaši znanci vablje-sv'j9 P°bitite v farno dvorano kee aneza Evangelista v Mihvau-«p . 3-dejansko veseloigro zor/ 1elem- konjičku,” ki jo upri-'"Pri j Vensko kulturno društvo tudi aV " vsPek tgre kakor Poseh3 Vaa° 2a*:)avo se zet° trudi bod en °^bor. Kulise na odru Leg° -*Uc^ nekaj novega in izred-Lag V11 Posebnega — pokazan bo potj ect v vsej svoji poletni le- PfeVsk Premort tg1-6 bodo se e točke in pevci in pevke °d spretnim vodstvom Mr. »»ninmumtmmmttiatta sl IMENIK NUNSKIH IN SLOVENCEM P^LONJENIH trgovskih uuJETIJ in obrtnikov V MILWAUKEE Solent SQDA WATER CO. 1430 St., tel.: GReenfield 6-3620. (Ali c bRY BOTTLING CO., Inc., i-us!*’ 232 w' Bruce st,; tel‘ Kakšne so Vaše oči! °brnite ha dol babite očala— se z zaupanjem Zanesljivo tvrdko z e°letno izkušnjo 8I-0BE optical go. eI®fon Mitchell S-7174 M2 So- llth Street M,lwaukee 4, Wis. immamt*! Ernesta Majheniča zelo trudijo, da vam podajo zadostni duševni užitek slovenske pesmi. Za godbo in ples bo skrbel naš vedno poslužni Frank Sezonov orkester. Po igri ali programu bo gostija in zabava, za kar bodo poskrbele naše vrle in gostoljubne žene in dekleta. Seveda ne bo manjkalo tekočin, zato bodo poskrbeli naši vedno pripravljeni natakarji. * Torej rojaki — ne samo iz Milwaukee, West Allisa in okolice — ampak iz Chicage, Waukegan, North Chicago, Racine, Kenoshe, Sheboygana ter drugih približno ne preveč oddaljenih naselbin ste prav iškreno vabljeni, da to prireditev posetite ter se v krogu znancev in prijateljev prav po domače in do polne mere — za malo ceno — pozabavate. Dobrodošli — ne bo vam žal in ne boste bele nedelje 1959 v Milwaukee pozabili! * V Milwaukee se je ustanovila nova družba po imenu ‘“Respect Sunday Committee” (Odbor za spoštovanje nedelje). Odbor pravi, da je bil obveščen od raznih obrtnikov, delavskih krogov in ženskih organizacij, da se enotno in celotno strinjajo z stremljenjem odbora za uvedbo novega državnega zakona, ki naj nadomesti stari “Sunday Blue Law.” »I« Organizacija ‘“Red Cross” se pritožuje, da je letošnja kampanja za prostovoljno denarno pomoč daleč za prejšnjimi leti. Kampanja bo zaključena 20. marca, kvota dosežena pa je le za 42%. * Stavka pri največji tovarni Allis-Chalmers v West Allisu se še vedno nadaljuje, pač pa je upanje, da bodo pogajanja v teku tedna ugodno rešena ter se bodo stavkarjd povrnili na delo. * Urad Home Show razstave poroča, da ima na razpolago za razprodajo vstopnice že sedaj in sicer je cena 65c v predprodaji, pri vratih za časa razstave pa bo vstopnina splošno 90c. Razstava bo v Milwaukee Auditorium-Arena od 11. do 19. aprila. >i= Zima in snežni zameti so hudo pritisnili na Milwaukee in okolico. Promet je v nekaterih krajih popolnoma obstal. Snežni zameti in ledene ceste so do sedaj povzročile 11 smrtnih slučajev. for a lift when you’re fueling "low down” telephone someone 'back home!” It means so much... to keep in touch Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 23. novembra 1914 ' S'." Sedež: Joliet, 111. Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.” Inkorp. v drž. Illinois 14. maja ISIS WISCONSIN TELEPHONE COMPANY Working always la sarvt Wisconsin ballar GLAVNI ODBOR: Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111. 1. podpredsednik: NICHOLAS PAVJ-ICK, 15 Race St., Manor, Pa. 2. podpredsednica: ANN JER1SHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. I, Lockport. 111. Duhovni vodja: Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111. ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, Ilhnoia JOHN BARBIČ 1103 Vine M.,-JoJict, 111. POROTNI ODBOR: JOSEPH PAVLAKOV1CH, 39 Winchell St., Sharpsburg. Pa. ANTONIJA DENSA, 1934 W. Cermak Rd„ Chicago 8, 111. ANNA THOMAS, 4017 Greensburg Pike, Pittsburgh 21, Pa. Predsednik Atletičnega odseka ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Do I. januarja 1957 je DSD izplačala svojim Članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodnin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednost do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj kot 5 člani(cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00 Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto viša. Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim dlanom(icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnine. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli. DSD je nad 100% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški. Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno sredo! Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, UL Društvo sv. Družine št. 11 DSD PITTSBURGH, Pa. — Vsemu rednih mesečnih prispevkov še članstvu /sporočam tem potom, j za Ronven^ni sklad. v / .. Vsemu članstvu želim blago-da bomo na redni mesečni seji v ^ s]ovijene jn zdrave velikonočne Tajnik. Spreobrnjenja na For-mozi Štirje kitajski profesorji so sprejeli katoliško vero. Zadnji je bil kriščen dir. Lei Kuo-ting, profesor pedagogije. Sedaj poučuje v katoliški veri svojo ženo in devetletno hčerko ter ju pripravlja na sveti krst. nedeljo, 22. marca, pobirali poleg praznike! Re-NuAuto Body Cr. Popravimo vaš avto in prebarvamo da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street VAS MUCI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in Izvršuje mo po pošti tudi za Cleveland. — V Indiji živi še vedno okoli 43 milijonov prebivalcev islamske vere, čeprav je bilo nekdanje britsko Indijsko cesarstvo razdeljeno na podlagi vere v bramansko Indijo in islamski Pakistan. Zenske dobijo delo Delo za žensko Išče se ženska, ki stanuje v Collinwoodu, Nottingham ali v Euclid za čiščenje sob enkrat na teden. Kličite KE 1-3845 od 6. do 7. ure večer. (10,12 mar) M4LI OGUSi Ženitbena ponudba Slovensko dekle, staro 26 let, želi sipoznati slovenskega fanta v starosti 30 do 32 let v svrho ženitbe. Ponudbe poslati na upravo Ameriške Domovine pod značko: “Rožmarin”. (51) Mizar išče delo Izučen mizarski pomočnik, star 28 let, strokovnjak v izdelavi kuhinjskih in sobnih omar, televizijskih, radijskih in gramofonskih omaric bi rad našel zaposlitev. Kdor bi ga zaposlil, naj sporoči na upravo Ameriške Domovine. Blizu E. 185 St. Kuhinja, jedilna soba, stanovanjska soba, 1 spalnica in kopalnica spodaj, 3 spalnice zgoaj, klet, dvojna garaža, idealni prostor. $10,500 Pol duplex, blizu Euclid Ave., kuhinja, jedilna soba, stanovanjska soba spodaj, kopalnica in 2 spalnici zgoraj, klet, garaža. Zidan bungalow Velika kuhinja, stanovanjska soba, jedilna soba, 1 spalnica in kopalnica spodaj, 2 spalnici zgoraj, zgotovljena rekreacijska soba, velik lot, li/2 garaža. PENA INC. REALTORS 620 E. 222 St. AN 1-2300 (nasproti meste hiše) NAPRODAJ V Euclidu bungalow, 5 lepih sob, garaža, velik lot. Cena $13,500. Blizu Slov. nar. doma na Recher Ave. hiša za dve družine, 4 in 4 sobe, lastnik zahteva $17,500, a siprejme pametno ponudbo. Bungalow, 2 leti star, kot nov, 4 in pol lepe sobe, polno podkleten, podstrešje, z gorko-to, blizu transportacije. Cena NIZKA. Na Rosecliff Ave. fino zidana hiša, 2 zidane garaže, 4 spalnice, lastnik sprejema pametno ponudbo. Se lahko TAKOJ vselite. Knific Realty 820 E. 185. St. IV 1-7540 Hiša naprodaj Na 7616 Myron Ave., blizu E. 79 in Superior, trgovin in transportacije. Dobro vzdrževana 6-sobna hiša. Cenjena za prodajo. Lastnik na prostorih po 10. uri zjutraj. (54) Sobe se odda Tri sobe se oddajo na E. 185 primerne za zdravnika, odvetni-—(53) 1 ka itd. Kličite IV 1-4026. (501 NAROČITE SI ZDAJ ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE PRISTNE DOMAČE MESENE KLOBASE, ŠUNKE in ŽELODCE pri SPEHAR’S MARKET 19807 CHEROKEE AVE. KE 1-1021 Dovažamo tudi na dom, kjerkoli v Clevelandu Sprejemamo tudi poštna naročila in Vam točno in pošteno odpošiljamo po pošti naročila. Pivo in vino lahko vzamete ven, ali vam dostavimo Imamo tudi kislo zelje in repo — DAJEMO GOLD ZNAMKE — EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite! JERRY PETKOVŠEK 549 EAST 185 STREET, EUCLID KE 1-8187 Hitra prihranitev dela s peni-za-naložek PLINSKIM sušilnikom OSVEŽITE HITRO WASH-and-WEAR OBLEKE. Novo, komaj znatno naravnanje vročine, osveži obleke na suh način! Nobenega umazanega odtekanja. Nobenega težkega dviganja. Nič čakanja! Obleke lahko očistite ne da bi jih oprali. Odrgnete jih z vlažno gobo! POSTEUNA PREGRINJALA SE POSUŠE MEHKO . . . hitro! Izid sušenja je strokoven za samo en peni . . . konec prenašanja perila na prosto. Plinski sušilnik stane manj pri instaliranju, pri obratovanju, obratuje petino ceneje kot drugi sušilniki Dolarje si prihranite s PLINOM Prihranite si delo s PLINSKIM sušilnikom . . . stane samo en peni za naložek NABAVITE SI-GA SEDAJ, V TEKU MESECA PLINSKIH SUŠILNIKOV! Na izbiro 8 slovitih vrst: Easy * Hamilton 1 Maytag * Norge Philco * RCA Whirlpool * Sears-Kenmore * Speed Queen A Preproga naprodaj Lepa, dobro ohranjena volnena preproga, velikost 10W x 12’, vinskordeče barve, je poceni naprodaj. Kličite EX 1-1787. -(50) V najem Odda se opremljena spalnica in kuhinja moškemu. Privatni vhod. Na 993 Addison Rd. Kličite po 5. uri EN 1-0050. (51) V najem se dobi hiša z dvema opremljenima sobama in kopalnico na 999 E. 64 Št. Kličite IV 1-2679. (X) Sobe sc odda V najem se dobi 5 sob. Vprašajte v Šornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (X) Naprodaj Hiša ranch tipa, 3 spalnice, edina še na razpologo v slovenski okolici, poploščena kopalnica, vzidana peč, zidano pročelje, predeljena klet, ometan strop, cestne udobnosti plačane na Rush Rd. v Wickliffe. LOU SAJOVIC AN 1-0606 (51) ■ /-4 V blag spomin ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠE PRILJUBLJENE IN NEPOZABNE SOPROGE IN MATERE Marija Modic ki nas je za vedno zapustila dne 12. marca 1953 Srčno ljubljena nam mati, šla prezgodaj si od nas. Bila si nam dobra, skrbna, Te pogrešamo vsak čas. V jami tiho mirno spiš, nazaj na zemljo ne želiš, mi pa prosimo Boga, da raj nebeški naj vsem nam da. Tam bomo zopet združeni— nebeško slavo uživali. Še vedno žalujoči:, FRANK MODIC in OTROCI Cleveland, Ohio, 12. marca 1959. i V blag spomin OB PRVI OGLETNIC! SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA Michael Hribar ki je umrl 12. marca 1958. leta Minilo je že leto dni, odkar si nas zapustil Ti, spomin pa naš na Te živi in živel bo do konca dni! V tihem grobu sladko spiš, v kraju večnega miru, a duša Tvoja že se veseli tam pri lju'bemu Bogu! Tvoji žalujoči: SOPROGA in OTROCI Cleveland, Ohio, 12. marca 1959. THE EAST OHIO GAS® COMPANY ameriška domovina, IVAN TAVČAR: VISOŠKA KRONIKA pridržal, tolikišen, kolikšen je bil manjši priliki'oglašala na nje-' prej namenjen bratu Juriju. j govern jeziku. Juri in Peter sta | Napravili smo svatbo, da je se sporekla zavoljo mene — kar .bilo takih še malo v dolini. Na-j vse ni bilo toliko vredno, koli-to sem odrinil. Odnesel sem le,kor je vredna volna, če enkrat toliko, kolikor sem potreboval (ostrižeš ovco. Beseda je dala do Ljubljane, potem pa sem sto- besedo. In ko se je brez potrebe pil pod stroške cesarja, ki me je prav rad vzel v svojo armado. Z Agato in Jurijem smo se hi- Agata vmes vteknila, jo je Peter takole zavrnil: “Ti pa molči' Boga hvali, da te niso v Loki Pa tega blagoslova nisem bil vreden, ker je bila moja posvetna ošabnost močnejša od ljubezni, katero bi bil moral imeti do svoje neveste. Moja roka je dajala pohujšanje, zato sem moral poseči po sekiri, da jo odsekam na mah, da je padlo od mene, kar ni bilo zdravega na meni! Tako, grešnik, stori vselej; da bo ozdravljena tvoja duša!’ CHICAGO, ILL. HELP WANTED — FEMALE Delo za ženske 40 do 50 let stare Tovarniško delo 40-urni teden lYz za nadurno delo S. K. SMITH GO. 2857 North Western Ave. (50) XIV. Agata je legla in je ležala mesec dni; bali smo se za njeno življenje. Jaz pa se niti za ko-'rak nisem odmeknil od steze, po kateri sem hodil tisto noč, ko (sem vodil konja od Scheffertna do Visokega. Takoj, ko je Agata vstala, sem 'razodel nji in Juriju, da jima izročim obe kmetiji in da se sam odpravim v vojsko. Ravno v tisti dbbi so bili namreč deželni stanovi zaukazali veliko vojaško izbiranje med kmetiškim ljudstvom. To je bilo solza in ljubezni! Tudi branila sta se in govorila, da Visokega imeti nočeta. Jaz nisemi odnehal. V Loki na gradu smo vse uredili, kakor se spodobi, da bi v prihodnosti ne nastale zmešnjave in prepiri. Sebi sem izgovoril polovice gorenje hiše, da bi tam imel svoj kot, če bi se kdaj vrnil in morda še s strelom v telesu. Tudi delež v denarju sem si CHICAGO, ILL. tro poslovili. Pogledal sem še (žive sežigali! Da ti ni škof po-enkrat na pisano cerkev sv. miagal — bogve, kaj si mu dala? Volnika ter obrnil obraz na do- bi te bili gotovo potegnili na Juri je namreč tudi kupoval po| je dal Agati svojo lastno podo- danes smo ponosni, da iirjaHM Vipavi — so mu lehko dali piti; bo, katero je bil mojster Remp ' Janeza Frančiška v gorenji svo- kaj so mu dali jesti, ne vem. na platno naredil, da ga gledaš i ji hiši, in pokažemo ga vsakemu, Celo uro je ostal milostivi gos- kakor živega pred sabo. Podo- ki pride k nam na Visoko (Je pod na Visokem. Ko je odhajal,'ba je bila v zlatem okvirju. Še še danes na Visokem ! — lino in njene zelene gozdove, na (drog!” Pri tem se je strupeni tai vse to pa sem odšel z malo bisa- človek še grohotal, da bi se bil go ob rami, in še ta je bila sko-'skoraj zadušil. — Agata je se-raj prazna’. — Tako je odrinil dla v travo, a Juri je zatulil nekdaj bogati Visočan s svo-kakor ranjen vojak, če mu ra-jega posestva: ali v sebi ni no- nocelniki roko žagajo, sil viharja, vse je bilo mirno v| On in hlapec sta pograbila konjem in vedel je, da je božja vo-de, pobila sta Debeljaka na tla Ija vse to in da je vse to del nje- ter ga pretepla, da je dolge me- sece preječal v postelji. Tožil je na gradu. Ko je bila stvar pre- jgove pokore! j Naj takoj zapišem, da je bilo| to v letu 1695. in da sem se vr-1 iskana, je bil pričel Joannes nil išele na spomlad v Gospodo-.Pranciscus zopet v Loko. Gla-ivem letu 1707. j var mu je predložil spise, in go- i Še bodi razloženo na tem me- SP0C* škof jih je pregledal od stu kako so v teh letih živeli na!kraja do konca. Silnai je bila Visokem. Zapišem, kar se mi je ”iegova ieza in grozno -ie ud.a-o tem povedalo, pa je vse resniČ- rila njegova roka! Zaukazal je, no in zanesljivo. da naj se Juriju in hlapčetu ne CORCORAN FUNERAL HOME AIR-CONDITIONED CHAPEL 6150 N. Cicero Avenue, Chicago Phone: PE 6-3833 (52) Juri in Agata sta živela, ka-| stori žalega, Petra Debeljaka pa ■ kor je zakonskim predpisano in J6 posadil v grajske trance, jer zapovedano: gospodar in gospo- i6 Presedel več nego leto dni. -I dinja nista poznala nasprotja, l Neko Popoldne je prijezdila na lin bila sta kakor kolesa pri vozu, (Visoko tolpa grajskih helebardi vselej na eno in isto plat vle- ^rjev. Ž njo je prijezdil grajski čejo. V teku časa je Agata zo-l^aMn čemur se je vse cudi- pet okrevala, ali prejšnje vese-1k)’ p”-jezdil Jev s 0 . ane.z losti ni imela več. Na njenem Frančišek. Naso Agato je pn-obrazu je vedno ležalo nekaj o- šel obiskat m pred vsemi Po-blakov, ki so ostali iz dobe, ko ijanci i° l'e počastil! so jo sodili v Loki. To sodbo Ker so imeli vina v kleti - je ob svoji nogi na težki verigi še vedno vlačila s sabo, in k verigi ji je bilo prikovano še težje želez j e kakor hudodelcem, katere pošilja Beneška na gale-ro. Svet je neumen in hudoben! | Najprej se je pričelo z Debenjakovimi. Tam je bil stari gospodar prepustil posestvo sinu Petru. Kmalu po izročitvi je tudi umrl. Sin je bil le malo po-'doben očetu. Bil je prepirljiv in huda beseda se je pri naj- AVE AFELY AVINGS 'i . *'3 Eo»t 185th Street | 25000 Euclid Avenue * J 6235 St. Clair Avenue Cleveland. Ohio pivo je varjeno z ognjeni! ... in varjenje z ognjeni daje Strch’s pivu fin okus, kateremu se ne more primerjati nobeno drugo ameriško pivo! Vrenje, katerega vidite zgoraj v varilnem kotlu, je povzročeno po direktnem ognju pod njim. Ta skrajna vročina omogoči pivu najfinejši okus iz najfinejših primesi . . . napravlja Stroh’s lažje in mehkejše. Uživajte osvežujočo posebnost edinega ameriškega z ognjem varjenega piva še danes! Ugajalo vam ho The Stjroh. Brewery Company, Detroit 26, Michigan * *' *'*'* ; Kk i U-ili. i £ ‘mi.! je lažje! j SEDAJ PO LOKALNIH CENAH II . - , : ' ' ■ d 'm ‘ -:" " '■"V." v v b .^fc V’ ' . V v: ,'r V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA BOTRA August KolMra ki je zaspal v Gospodu pripravljen za vstop v večnost dne 12. marca 1958 Nad zvezdami že blaga duša Tvoja biva, ko v grob Tvoj žalost bridke solze zliva; nikjer tolažbe v srcu ni.