219. šteuiiKo.
v uuDuam, v sredo Z6 septembra 19Z3.
Leto LUL
Uha|a mk dan popoldne, tarnati nedelje ln premike.
•neeratl i do 9 petit vnt i 1 Df od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji inserati petlt vrsta 2 D: notice, poilano, izjave, reklame, preklici peut vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p.
Popust le pri naročilih od U objav naprej. — Interatal davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se prilogi znamka za odgovor.
Oiavntfrvo „8lov. Narode1' In »Narodna tiskarn*" Knaflota ulica št 5, pritlično. — Telefon et. S04.
UredaUtvo uS1ot. Naredi1- Knefle** vlfsa it I, L nada trop le
Tole'en eter. 34. Dopise sprefema le podpisane ta sađosrno Irsnkovsn*. _  p0|top|SOtf mm mm vrata. -sjt*j
v Jugoslaviji vse dni po Oin t-— v inozemstvu navadna dni Oin 1, nadalje Din 1-25
PoStnina plaSana v gotovini.
»Slovenski Narod" velja:	'-f JefsUatU-		V Inorevstr*
			
12 mesecev «..... 6      ,         f  .   f   f  . . 0 m                  i     ±      m      4      m * 1 .               1     •     k    k     • i Pri morebitnem povila njo s	Din 144'— . 72--36 — ie ima daljša	Din 144 — .     72 — 36-— . 12'-naročnin.i Jop	Din 364— ,    132 — to — . 22-ačatl.
Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   JPSpT* ro n.ikazrr'cl. Na samo pismena naročila brei poslatve denarja se ne moremo ot\th\\.
Italija je hotela napasti Jugoslavijo.
(Izviren dopis.)
TTe dni je vsa francoska in angleška Javnost trdno pričakovala, da izbruhne vojna med Jugoslavijo ln Italijo. Pariški listi so imeli točna poročila svojih Izvestiteljev iz Italije, da koncentrira Italija silno vojsko na jugoslovenski meji Vedelo se je, da je italijanska voj-"na uprava zbrala na Krasu in v Vipavski dolini nad 70.000 vojakov vseh branž in da je dala posamne, najbolj izpostavljene strategične točke močno utrditi in opremiti s težko artiljerijo. Med drugim so poročali ti izveštitelji, da je italijanska vojna uprava spravila na Snežnik težke topove in možna rjo.
Ker so iz italijanskega vira istočasno poročali, da se pripravlja na vojno tudi Jugoslavija, je bilo splošno mnenje, da je samo vprašanje nekaj dni, da pride med Jugoslavijo in Italijo do izbruha sovražnosti Zato so tudi posam-ni listi hiteli, da odpošljejo svoje posebne poročevalce v kraje, kjer so mislili da se najprvo prično sovražnosti
Te dni so od teh vojnih korespon-dentov dospela prva brzojavna poročila, ki so povzročila nemalo senzacijo. Vsa ta poročila namreč vedo pač povedati o veliki koncentracij italijanskih čet na črti Snežnflc-Nanos, o utrjevanju poedinih strategičnih točk, zatrjujejo pa obenem, da so Jugoslovenl takore-koč goloroki in da nimajo na meji prav nobenega vojaštva. Jugoslovenska meja je dejansko brez vsake zaščite. O kakšnih jugoslovensklh pripravah za vojno akcijo vobče ne more biti govora .
Tudi razpoloženje med Jugosloven-skim prebivalstvom je vse preje kakor navdušeno za vojno. Jugosloveni sicer čutijo veliko krivico, katero jim hoče zadati v reškem vprašanju Italija, vendar pa jim niti ne prihaja na misel, da bi v danih razmerah apelirali na orožje. Stiskajo sicer pesti, škripajo z zobmi in — molče. Zavedajo se, da so danes še preslabi, da bi z uspehom mogli računati na to, da bi krivico odpravili z apelom na orožje. Čakati hočejo na ugodnejši čas, ki pride gotovo, morda že v bližnji bodočnosti. Takrat pa bodo pripravljeni že za vse slučaje in si vzamejo sami to, kar se jim je sedaj ugrabilo v protislovju s svečano sklenjenimi pogodbami.
Tako se skoraj dobesedno glase vsa poročila posebnih korespondentov. Ta poročila so napravila na politične kroge, predvsem v Parizu,   a   tudi v
V Parizu, 21. septembra. Londonu, kakor je razumljivo, nadvse mučen vrisk. Izkazalo se je namreč, da je Italija pripravljala na Jugoslavijo nenaden napad in da bi bila ta napad brez dvoma tudi izvršila, ako bi se pravočasno ne pojavili na licu mesta iz-vestitelji pariških in londonskih časopisov, ki so še o pravem času korigirali italijanske vesti, da je Jugoslavija tista, ki noče mirne rešitve reškega vprašanja, marveč hoče spraviti reški problem z oboroženo silo s sveta,
Cim je italijanska diplomacija uvidela, da je njena igra pred javnostjo razkrinkana, je takoj Jela trobiti na umik. Jela je zatrjevati, da ne more biti govora o kakšni koncentraciji čet na jugoslovenski meji, marveč da so se docela slučajno vršni običajni vojaški manevri, ki pa absolutno niso imeli nobenega namena, da bi bili kakršnakoli demonstracija proti sosedni državi. Predvsem bi naj bila popolnoma iz trte izvita trditev, da so bile posamne obmejne točke utrjene m opremljene s težko artiljerijo. Z vsemi temi ugotovitvami pa so prišli Italijanski diplomatje šele, ko so nepristranski francoski in angleški svedoki pred vso javnostjo dokazali, da hoče Italija brez vsakega povoda napasti nepripravljenega, golorokega soseda m mu diktirati svojo voljo.
Docela naravno je, da machiavel-listični nastop ni ostal brez učinka na javno mnenje. Zato so jeli tudi francoski in zlasti londonski listi pisati v zadnjem času o italijanski politiki v tonu, kakršnega doslej pri njih nismo bili navajeni. Spremenjena pisava zlasti londonskih listov ni ostala neopažena rimskemu časopisju, zato je bil tudi tu znak za umik .In rimski, preje tako bojeviti listi so se kar naenkrat v splošno začudenje jeli cediti same pomirljivosti in popustljivosti V tem oziru sedaj prednjačilo glasila, ki so bila preje najglasnejši klicatel?i v boju.
Italijanski načrti so bili vsekakor izvrstno pripravljeni. Da jih niso mogli izvesti, se je zahvaljevati samo onim listom, ki so verjeli italijanskim bajkam ter poslali na »bojišče« svoje poročevalce, ne zavedajoč se, da so jih s tem poslali — razkrinkat italijanske spletke. Za pariške in tudi londonske Časopise je to prav dobra lekcija. Doseda* so Italijanom verjeli vse in jim šli v vsakem oziru na Ihnanice, morda bodo v bodoče bolj previdni...
(Včeraj dopoldne smo dobili to poročilo. Danes dopoldne pa smo imeli priliko, govoriti z uglednim inozemcem, ki se je pravkar vrnil iz Italije in se je do zadnjega časa mudil v Trstu in na Krasu. Ta je v celem obsegu potrdil, da so se vršile velike vojaške priprave na naši meji. Že pred 14 dnevi jo italijanska vojaška uprava transportirala na posamne obmejne točke težko artiljerijo. Vsi ti transporti so se vršili ponoči. Obmejnemu prebivalstvu je bilo v zadnjem času pod najstrožjo kaznijo prepovedan vsak vstop v gozdove. Na mejo Je marširalo vojaštvo samo
ponoči. Zlasti močno zasedena je bila meja ob Snežniku in Nanosu. Skoro vsaka obmejna vas je dobila svojo posadko. Da bi se bili vršili kakšni vojaški manevri, je glupa trditev. V resnici je bilo vse pripravljeno za vojni pohod preko meje. »Demobilizacija« se je pričela šele pred par dnevi. To demobilizacijo izvajajo sedaj docela odkrito. Pred dvema dnevoma so transportirali štiri topove največjega kalibra in štiri možnar:'e; ki so bili že montirani na Snežniku. Tudi Nanos so zadnje dni preteklega tedna — demobilizirali.« — Uredništvo.)
Pismo iz Prage.
Priprave za parlament. Proračun. — Potek in pomen občinskih volitev* — Vznemirljiva zunanja politika. — Vidovičeva
razstava.
22. septembra.
Z nastopajočo jesenjo so se pričele tudi priprave za parlament. Delo zanj je zelo številno in važno. Najvažnejši Je redni proračun za leto 1923. Finančnemu ministru Bečki je do tega, da bi bil proračun čist in bi ne zakrival resničnega stanja stvari, pošten t j. da bi se dovolili samo taki izdatki, katere je mogoče resnično aktivirati, in realen, da bi se tudi prejemki ne cenili po ne-izpolnjivi meri. Na drugi strani stremi minister Bečka po tem, da bi se v izdatkih doseglo štedenje in v celem budgetu ravnotežje. To je zelo napeto delo, obteženo z izrednimi bremeni nove države in z gospodarsko krizo, katera se bolestno dotika eksportne države, kakoršna je Češkoslovaška.
V novo zasedanje vstopa koalicija in njena vlada brez izpremembe. Občinske volitve niso povzročile nika-ke premaknitve v tej združbi, da bi se bila ž njo pretresla konstrukcija vladne večine. Te volitve ne bodo imele nikakih političnih posledic in lahko se trdi naravnost, da se kažejo vse kombinacije o njih za breztemeljne. Pri teh volitvah, ki so se izvršile za časa največje stavke, kar jih je ta država doslej imela, to je rudarske, se je posve-dočilo, na kako veliki stopinji politične zrelosti stoje češkoslovaški volilci. V času osmih ur je izvršilo svojo volilno dolžnost nad 8 milijonov volilcev v 8000 občinah in ni bilo potreba niti lednega postopanja proti rušenju miru in reda. Nikjer ni prišlo do nikake spornosti. Poleg tega so volilci s kompromisi sami dokazali, da se v državi, ki je tako sestavljena kakor Češkoslovaška, ne da postopati drugače nego koalicijsko. Moralno ie efekt volitev vsled tega velik. Potrdile so tudi pravilnost
sedanje oblike večine v kabinetu in enako smernic sedanje politike. Te volitve so tudi zavrgle oz. obsodile vsako razdrobljivo, razrušljivo in prevratno delovanje. Posebej omenjamo, da so fašisti pri nas pri teh volitvah temeljito pogoreli. Dalo se jim je razumeti, da so odveč in da obstoje med razmerami pri nas in v Mussolinijevem kraljestvu globoke razlike.
Drugi omembe vreden pojav je odpadanje tal socijalizmu kakršnekoli vrste, zlasti na nemškem ozemlju. Umik prebivalstva pred socializmom je več nego simptomatičen. Spekulacija socijalnih demokratov, da bo pri volitvah stavka rudarjev voda na njihov mlin, se je docela izialovila. Treba celo reči, da je mnogo konzumentov, vsled te stavke ogorčenih, to pot odtegnilo svoje glasove socijalnim demokratom. Ta stavka ni prinesla doslej rudarjem nikake koristi. Poteka sicer mirno, ali med stavkujočimi samimi je očitna velika nezadovoljnost, umljiva, ako se uvažuje, da so do današnjega dne izgubil' samo na mezdi 27krat 4H milijona KČ, da se je moglo iz stavkarske-ga fonda plačati samo 40% in da tudi podpore, dovoljene iz državnega denarja nezaposlenim, niso bile izdatne. Ta stavka ni imela uspeha že radi tesa, ker jej niso vznikle nikjer nikake tež-koče, izvzemši nekatere industrijske zavode, ki so bili prisilicni ustaviti produkcijo vsled nedostatka premoga, kar pa je zadelo Ie nameščence. Bilanca te stavke je torej za njene osno vatel je skrajno pasivna. Zato je upati, da se skoro konca. Za republiko izraste iz nje-veliki dalrkosežni dobiček. Cene premogu bodo bistveno znižane, kakor hitro bo zagotovljena produkcija in omo-
gočeno nadaljnje ocenjevanje kuriva. Usoda te stavke je bila odločena že a tem, ker se je postavila proti državni gospodarski smernici, katera znižuje mezde in plače ter cene vsakršno pojie-deljske in industrijske produkcije. Sila tega pritiska je tako velika, da Ji ni bila dorastla niti tako močna organizacija, kakor jo imajo kovinski delavci, niti enodušni nastop čeških ln nemških bančnih uradnikov. Znižanje uradniških plač in po njem znižanje mezd v važnih panogah dela je signal, ki kaže cesto, po kateri pojde razvoj naj. bližje dobe.
Ne smemo si prikriti, da je v zunanji politiki nastalo stopnjevano vznemirjenje. K francosko-nemškeniu konfliktu sta se pridružili italijansko, grška in Italijansko-Jugoslovenska afera ter druge, pa so vse in vsaka posebej nevarnost za mir Evrope in dokaz da ta še vedno ni umirjena. Elan g Mussolinija je bila sicer ponekod ohlajen, toda ni nemogoče, da si njegova ekspanzivna nemirnost. ne poiščf drugega pozorišča. Italija doslej rv element miru in konsolidacijo ir njena je krivda, ako je vzrastlo protf njej nezaupanje. Tudi no smemo prezreti, da se Društvo narodov ni izkazalo za institucijo, ki ozdravi kršitve, za kar je bilo postavljeno. Mora podati šele nove dokaze svoje sposobnosti, da mu pojde vera, da je ta zbor jamčitelj, na katerega se lahko zanesemo.
Te dni so je otvorila v Pragi v ra>-stavni dvorani Društva upodabljajočih umetnikov »Manes« razstava slik splitskega rojaka Emanuela Vidovića ob znatni udeležbi naših umetniških krogov in prijateljev JugoslovenoV. Pri otvoritvi so govorili predsednik »Ma-nesa« akad. kipar Kavka in kulturni ataše praškega poslaništva kr. SHS dr. Prohaska. Vidovi!č razstavlja 50 svojih slik iz Dalmacije, katere vsled svoje neoporečno umetniške veljave in poetično opremljenega razpoloženja vzbuja« jo pri nas splošno pozornost. Nekatere teh slik so že prodano. J.K.S.
CRNOGORSKI FRINC PETER PRI PASIĆU.
— Beotred, 25. sept. (Izv.V VČcrai dopoldne se je v parlamentu razširila vest, da je ministrski predsednik Pašić sprejel čmo-forskega princa Petra. Poset se spravlja v zvezo z Interpelacijo Črmforskih poslancev v parlam«*m radi prihoda princa Petra. — Podrobsoati o rasfovoru Parića s princem Petrom niso zrmne. Prihod princa Petra j* izzval veliko nezadovoljstvo v javnosti In se odgovor ministrskeia predsednika Pašića v tej zadevi pričakuje v parlamentarnih kro-$dh z velikim zanimanjem.
Claude Farrere — prevel Mfran Jarc:
Roman. ^9
Njen mož jo je prav spretno obvaroval borne nalezljivosti Saigona in zdaj se je v svoji poštenosti ustrašila, ko se je je nekdo drznil oblegati; trepetala je ob misli, da se je razgalila pred svojim nasprotnikom in tudi jo je mučila skrita sramežljivost, ker se v svoji notranjosti ni dovolj razsrdila nad tem predrznim zalezovalcem.
M6vil je izkoristil njeno zmedenost in jo raz-neževal s sladkimi besedami; šla sta k arekam za Fierce-om. Ona se je še bolj zmedla; nenadoma pa je on umolknil: približala se jim je Martha Abel-ova. Močno je pobledel, priklonil se je mladi deklici, zajecljal tri besede in se moral umakniti — to se je zgodilo v trenotku. Gospa Malais-jeva je prosto zadihala in stisnila Marti roko.
Deklica je začudeno zrla za beglecem.
Zdaj pa se je Mevil spet ovedel; bil je jezen na samega sebe. Z vsem naporom se je zbral in odšel k kramlfajoCIm; kmalu se je razvedril in bil je bleščeče duhovit. Spet rmi je pripomogla tekoča, nesramna zvitost njegovega značaja; vse ženske to ga poslušale; Fierca je čisto zasenčfl.
Tt pa se je vsled neke temotne sramežljivotti usmeril k oni ki jo je iskal, k Lerjrtette-i StIvL Sprva se je obrnil proč m se pozdravil f obiskovalci, ki so mu bili malo mar. Toda ko je izpregovorfl nekaj besed m poljubil nekaj rok, si je izbral — kakor, da je nanesel slučaj — sedež poleg nje. Go-
rela v škrlatni barvi, čelo je imela mokro; radostno mu je razprožila svojo toplo roko in ga poka rala:
»Kai. to mislite, da ste zgodni?! Eno fcro sem že izgubila brez vas.«
Gledal jo je; njena lepota in mladostna sila sta ga opajale... Motno je začutil, da ju loči širok prepad; — on je trpek in o vsem dvomeči civilizira-nec, ona pa deklica z vedro dušo. Užalestil se je. Ona se je ž njim tak sveže smehljala; toda videl ie, kako se je prekinila, da ujame MeVilovo ša-Ijivko; tedaj pa je začutil, da mu je ljubosumna muka izsušila grb. Torralovi podsmehi so mu križali misli: zaljubljen?
Ves zmeden je vprašal samega sebe, a sprva ni znal brati v svoji duši.
Vrnili so se k tennisn. Gospodična Svlva je razposajeno udarila s svojim ©dbijalom po mreži.
»Stavim, da je ne preskočite!«
Spet je pozabil Torrala. »In vi?«
»Ne izzivajte me!« 2e je dvignila krilo; on Ji je ponerajal; imenoval jo je kozico ia se ozrl v njene nožice. Ona pa se ja smejala v veliki zadregi.
»Ali bomo igraH,« je nekdo predlagal.
Marta Abelova je vstala, gospa Malais-jeva je ostala na svojem sedeta; Mevft se je obotavljal. Toda plavolesa markiza se je delala, kot da je v zaupnem razgovora s svojo sosedo, tel je za Marto.
»žrebati   moramo,«   je   tejaarfla gospodična
spodična Sylva je še dirala odbijalo; lica so jI go- Sylva. »pospešimo se, solnce že zahaja.«
Izžrebali so igralce in pare. Marta in Mćvil vina na samemu sebi. Jeza je vzvalovala v njem ~ta 6tala Fierce-u in Lčlvsetti nasproti. Gospodična in kakor v dvoboju je stisnil odbijalo; sklenil je Svlva ;e zadnvolmo stisnila svojemu tovarišu roko, igrati, kot bi šlo za borbo.
ko so šli na igrišče.
»Ali je gospod M6v\l močan igralec?«
»Zelo močan. Vsako jutro in večer igra vsemi odličnimi gospemi v Saigonu.«
»Play!« je javil Me" vil. Njegova žoga je privršela kot puščica in
7,0-
z spodična Sylva je ni utegnila odbiti. Toda Tiercc
»če izgubim radi vas. bom jezna, Ar\ sem na vaši strani!«
»Porednlca!«
Lahkotno se je smehljal, toda spet se mu je vzbudilo ljubosumje.
Njima nasproti sta se postavila Mevil in Marta. Upal se jo je celo nagovoriti:
»Nocoj položim na mizo bel kamen; pred dvema urama se Še nisem nadejal, kaka sreča me doleti: da bom Igral z vami, gospodična...«
Izbral je svoj najzapeljlvejši glas — vroč In z mehkimi vpogibi. Toda gospodična Abelova je bila kljub svojim črnim očem in beli polti pristalica skepticizma m se ni dala ujeti z dvema udvor-Ijhrima besedama. Poočltila je najhladnejšo vljudnost in se malomarno ozrla v gospo Malals-jevo.
»Ready!« je zaklicala Lehrsette.
Mevfl je dvignil svoje odbijalo za prestrežbo. Ravnodušnost njegove soigralke ga je ranila in prevzelo ga je častihlepje, da bi jo očaral z ble-stečo igro. Ko je tako stal na trati, ki je sličila dirkališča m dvigal svojo roko k nebu, je bil podoben mladem« bogu. Pogledi vseh so se ozirali za njegovimi kretnjami Tierce je opazil, da ga je Leljrsette gledala poaorno, morda eelo občudujoče?
Drhtel je po vsem telesu; pogled, ki ga je darovala njegovemu nasprotniku, se mu je zdela tat-
se je zavzel in drugo fogo. dasi je priletela Še hitreje, je odgnal tako odločno, da jo je Mevil iz-grešil. Razvil se je srdit dvoboj. Ostrost in silovitost udarcev je deklici kar zmedlo in skoro nič več se nista udeleževali igre. Pod arekami je pogovor utihnil, vsi so ju gledali začudeno, skoro strahoma. Vsakdo je motno slutil, da je za tem tajnost, neka prikrita igra, ki ji je tenis služil le kot krinka. Igro sta molče nadaljevala. VseobČa pozornost je zrasla v neprijetno občutje, celo v tesnobo.
2ogc so ostro ali pa zahrbtno preletavale omrežje. Mćvil jih je metal v kot in posebno napadal Lćrvsette-o, ki je bilt slabejša Igralka. Tako je bila igrt nepravilna in poševna in tako nevarna kot igralec. Sprva Herce ni znal odvrniti. Bil je obzirnejši in se ni hotel maSčevatl nad Marto Abel-ovo, zato pa je Izgubil več točk. Toda, ni pa obu-paval. Z njim vred se je borila gospodična Svlva z vso svojo dušo, pomtgiJa mu Je. branila gt je ln podpirala tako zvesto kot da je njegov vojni tovariš. Bfia sta ena volja v dveh bitjih. Čutil je, da Je vse njegova in strastna nežnost mu je razgrela srce. V tej minuti fizičnega napora In odkritosrčnosti je čudefno spoznal, ds jo silno ljubi ln da bi ma bilo življenje t njo sladko. Upal je, da ga bo ljubila, da ga že ljubi. Po žilah mu je zaplul nov tok moči.
Stran 2.
•S L O v rM s k i     n a h i M >.    d u e 26 septembra 192».
Stev 219.
Telefonska In brzoiauna poročila
Profirevolucija v Bolgariji.
Vlada v kritični situaciji. — Napredovanje upornikov* — Panika v SofijL — Državni posli v rokah makedonstvujuščih?
Vlada s kraljem pobegnila?
— Beograd, 25. septembra. Včeraj je izjavil notranji minister Vujlčlć vašemu dopisniku, da je prejel 10 obširnih brzojavk o dogodkih v Bolgarski, ki jih je izročil predsedniku vlade g. Pašiču. V teh brzojavkah se poroča o resnem položaju, v katerem se nahaja bolgarska vlada po uspehih, ki so jih dosegli kontrarevolucijonarji,   zemljoradnik! in komunisti. Poslednje vesti iz Sofije poročajo, da je nastalo v glavnem mestu zelo resno stanje in da je mesto gospodarsko in tudi vojaško blokirano. V Sofiji se pojavlja pomanjkanje živil in drugih potrebščin. Vlada je blokirala mesto z vojaštvom in topništvom. V teku so   veliki napadi protirevolucijonarjev na Sofijo samo in po mnenju vseh me-rodajnih krogov je pričakovati v najkrajšem času, da bodo zemljoradniki in komunisti  zasedli tudi glavno mesto. Revolucionarji so uničili vsa komunikacijska sredstva. Vlada je izgubila vse zveze z ostalimi pokrajinami. Komunisti so razdrli vse železniške proge, ki vodijo v Sofijo.   Kralj Boris je izjavil vladi, da se odpove prestolu, vendar pa je na prošnjo vlade to namero opustil. Ministrski predsednik je izvedel rekonstrukcijo vlade, v katero je sprejet kot notranji minister vod:a »makedonstvu-Juščih« Todor Aleksandrov. To imenovanje znači, da so državne posTe prevzeli makedonstvujušči.  Bolgarska država dobiva obliko makedonske vojne diktature. Kolikor se more soditi po dosedanjih poročilih, so zemljoradniki in komunisti  zavladali v celi severni in južni Bolgariji, med tem ko je Cankova vlada gospodar položaja samo še v okolici Sofije in makedonskem delu Bolgarije. Naša vlada ne želi, da bi bila prisiljena posredovati v Bolgarski, spremlja pa vse dogodke z največjo pozornostjo. Vse vesti o protirevoluciji v Bolgariji se sprejemajo v Beogradu in zlasti v parlamentarnih krogih z velikim zanimanjem.
— Beograd, 25. sept. (Izv.) Po včeraj 5-njifi vesteh iz Sofije se Je poiavila tudi v vojski vstaja. Šesti sofijski polk Je pristopil na stran komunistov in zemljoradnikov. Po raznih vesteh je Tlada s kraljem Borisom zapustila Soflja v neznani smeri. Poročila y tem smislu so prejele tudi naše obmejne oblasti. Radi slabih zvez s Sofijo ni mogoče kontrolirati, ali so te vesti resnične.
— Soflja, 25. sept (Izv.) Uradna bolgarska brzojavna agencija poroča, da so vla-'dine čete v nekaterih vaseh v okolici Kazan-lika, kjer Je bil proklamiran sovjetski režim, vzpostavile stare oblasti. Četa 50 komunistov, zbrana v vasi Rozovu, Je pobegnila v planine, potem pa se udala. Dva voditelja sta se usmrtila. Položaj se v splošnem Izboljšuje.
— Kočane, 25. sept (Izv.) Veliki bolgarski komitaški oddelki, ki so bili na našem ozemlju, so se umaknili nazaj na Bolgarsko po nalogu osrednjega komitaškega odbora. Na našem ozemiju Je le nekaj manjših oddelkov, ki Imajo nalogo, da opazujejo gibanje naših čet ter vse izpremembe v naši Južni Srbiji   Napadalna akcija bolgarskih
i komltašev na naše policijske organe je vstavljena do nadali ne odredbe. Clm se urede raz-1 mere v Bolgariji, nameravajo bolgarski komi t a SI obnoviti svojo akcijo na našem ozemlju. Prisotnost velikega števila naših čet je pomirilo prebivalstvo, ki se čuti sedaj varno.
— Niš, 25. sept (Izv.) Orfjentekspresnt vlak, ki bi Imel dospeti predsnočnlm ob 1. ponoči, je radi generalne stavke v Bolgariji došcl šele danes ob 12.
— SoHja, 25. sept ffzv.) V več krajih so revoludjonar.il razstrelili železniške proge, da onemogočijo gibanje vojaštva, ki je zaradi tega zelo otežkočeno.
— Beograd, 25. sept. (Izv.) Srroči došle vesti o dogodkih v Bolgarski potrjujejo, da so vsa prometna sredstva un'čena. Do sed-daj Je padlo do 20 000 žrtev. Orijentcksprcs-ni vlak Je prenehal voziti.
— Sofija, 25. sept. (Izv.) Snoči so se čull tukaj prvi topovski streli, ki so zamolklo doneli izza levih obronkov planine Vitoše. 2 ozlrom na to se zdi, da se vrše bofl že okoU Radomlra. približno 20 km od Sofijo na Jugozapadu. Takoj sta b'la odoo«lana Iz So-sije dva pešpolka in en konjeniški polk. V Sofiji sami Je zavladala velika nanlka, Voditelji bloka se pripravljajo na beg, a sami ne vedo kam.
— Carlbrođ. 25. s^pt (Tzv.) Pn poročilih pohrkov, ki so prišli včeraj z orljentcks-presom Iz Bolgarske, se doznava da orevla-dule'o protlrevoluc'lonarll v celi državi. — ZemlJoradnlVI so zavzeli več krajev v fnfnl m severni Bntear'kl. Dos!?} se nahajaj« v njihovih rokah naslednja mesta: Vidin Be-logrndč'k. Gramada. Lom-Palanka. Orehovi, ca. Zamikov. Rnščnk Varna. Nov* ji Sfa-ra Zapora Btirgas. Čirpan Kazanl'k. $roka. Jambol. Sliven. Kosten. Gornja Orehovlca. Trnovo in dnid. V vs«»h teh krajih In Hi*sffh so 9t oostavll^ne občinske rmrave In sreskl načelniki. Prebivalstvo z*nu?ča domovin trr se pridružuje 7*m1'or*dn:Vom in vsi skopaj korakalo proti SofMi. V O-ibrovn $"mprni In Jarpooln so i*»tn|for^«*fi*vi z»r*|"f*ff! im»oro orožja In mrnilefie. VePk d*l redne voisve Je pristooil k zemlloraoVk^m samo manfŠ! del. ki ga tvorilo ve?'«mna nv»V*donstvu-JuščI, Je ostal zvest Cankovi vladi ter se umika v smeri nroti SofifI.
— Soflfa. 2\ seot. 'Tzv.) Snoči ob 12. je bila po vse* Fol«-a*"skI nrojrlgeneralna stavka. Vse brro'svne. tel-finske In železniške zveze so pr*k?nfene. Delavof zapuščalo dHo ter se stavijo na razpolago zemljoradnjom četam.
— Soflfa, ?\ s^pt. (Tzv.) V SoffJt v!-*da nrava nanlka. Po m^stu se širijo vesti, da korakalo proti S^fH ogromne rrmofiee z«*m-HoraoVkov. Vlfffa le n^noln<~ma v rnk^h mak^donstvnfuSxfh. ki vrš* stlen teror nad prebivalstvom katerega silijo, naj stopi v njihove vrste.
— Beograd, 25 sept. (Tzv.) Namesto dosedanjega notranjega ministra generab Rit-ševa Je postavljen na to m*sto predsednik makedonskega komiteja Todor Aleksandrov.
— Carlbrođ, 25. sept. (Izv.) Potniki Iz Sofije pripovedujejo, da Je zavladala v Sofiji strahovita panika. Ministrskega predsednika Cankova spremljajo vedno komitašl k! pazijo na njegovo življenje. Tncfl krelja Borisa varujejo kom'tasl. Pan?ka Je tem več!a, ker niso vesti niti najmanje ugodne za vlado. Revolucljonarll napredujejo rapldno ter zavzemajo vedno nove postojanke.
Seja radikalnega kluba.
POROČILO PAŠIĆA O ZUNANJEM POLOŽAJU. — RESKO VPRAŠANJE PRED MEDNARODNO ARBITRA20. — SPORI MED RADIKALNIMI SKUPINAMI ODGOĐENI. — Beograd, 25. septembra. (Izv.) Včeraj popodne je imel radikalni klub sejo, ki se je v političnih krogih pričakovala z velikim zanimanjem. PaSi-fceva prisotnost je onemogočila posam-nim radikalnim poslancem, da bi spro-šili na seji svoja sporna vprašanja. Položaj v radikalnem klubu se je v toliko zboljšal, ker je Pašič* vplival pomirjevalno s svojim govorom o zunanjem položaju na razburjene duhove. Govoreč o reškem vprašanju, je Pašič izjavil, da se bo spor z Italijo končal na ta način, da bo rapallska pogodba predložena plenumu Društva narodov. Za tem je pojasnil vse okoliščine, ki se tičejo reškega vprašanja ter naglašal, da je nemogoče doseči sporazum, vsled Česar je najbolje, da se reški spor reši pred Društvom narodov. Izjavil je, da je zbral vse potrebne podatke in da bo na interpelacijo Lfube Davidovića odgovoril osebno. Za tem je posl. Milan Dragović izjavil, da Je spoznal z nekaterimi svojimi tovariši za potrebno, da sproži v klubu razpravo o samovolji in korupciji posamnih ministrov. Ker pa želi ministrski predsednik Pašič, da se o tem vprašanju ne razpravlja, si pridržuje pravico govora za prihodnjo sejo. Pašič je namreč, ko je govoril o notranjem položaju, izjavil, da bo vlada padla, ako ne bodo vsi radikalni poslanci prišli danes na sejo parlamenta in glasovali
Kakor se sodi, je ta izjava vplivala na radikalne poslance, vsled česar se je spor med rx>samnimi skupinami odgodil^ _ *" 'k
Železničarski zakon v zakonodajnem odboru.
Zakon v načelu sprejet. Ene t en nastop opozicije.
— Beograd, 25. sept. (Izv.) Na snočni plenarni seji zakonodajnega odbora se je vršila načelna razprava v zakonskem načrtu o prometnem osobju. Prometni minister dr. Velizar Jankovič Je v obširnem ekspozeju utemeljeval važnost in potrebo specijalnega zakona o prometnem osobju. ker se v uradniški zakon ni mogla po Želji vlade uvrstiti tudi prometna služba. Poslanec dr. Hohn-1 ec je v Imenu Jugoslovcnskcga kluba kritikova] zakonski načrt, češ da Je strankarski in nestrokovnjaški in da vsebuje vse. kar trna slabega uradniški zakon. V istem smislu so govorili tudi poslanec Oostinčar, musliman dr. S p a h o, demokrat P r i b I č e v id, zemljoradnik Joca Jovanovičin demokrat dr. Kumanudi. Minister dr. Jankovič je dokazoval, da Je zakon dober, ker mu opozicija ni mogla ničesar konkretnega očitati. Končno Je bil zakonski načrt v načelu sprejet s 23 glasovi proti 15. Po glasovanju le opozicija protestirala, češ da Je b!l izid glasovanja falsificiran. Odbor je prešel v podrobno razpravo. Za tem se le seja prekinila, ker so morali radikalni poslanci oditi na sejo svojega kluba, proti čemur je seveda opozicija burno protestirala. Prihodnja seja zakonodajnega odbora se vrši danes popoldne.
— Beograd« 25. sept. (Izv.) Na seji zakonodajnega odbora se je lasno pokazalo, da se je ustvaril opozicijski blok za enoten nastop proti vladi v parlamentu. Opozicija je v odboru složno nastopila proti radkalcem. Pozornost Je vzbudilo tudi postopanje Nemcev, ki so glasovali za vladni predlog v zakonodajnem odboru. Eden izmed nemških poslancev Je Izjavil vašemu dopisniku, da Nemci niso mogli glasovati v načelu proti zakonskemu načrtu o prometnem osoblu. ker ni bil od nobene strani predložen boljši pred-
PARLAMENTARNI POLOŽAJ
— Beograd, 25. sept. (Izv.) Muslimanski klub se je včeraj posvetoval o političnem in parlamentarnem položaju ter določil za danes svoje govornike pri razpravi o prora čunskih dvanajstinah. Opozicijski blok smatra, da Je zelo velike važnosti enoten nastop proti vladi in se muslimani popolnoma pridružujejo akciji dr. Korošca v tej smeri.
— Beograd, 25. sept (Izv.) Včeraj dopoldne sta posetila dr. Korošec in dr. Hras-aica notranjega ministra Vujičića, pri katerem sta protestirala radi razpusta pevskega društva »Vlašič« v Travniku, čegar delova nje da Je bilo brez razloga prepovedano. MI-n'ster Vujičič Je obljubil da bo to zadevo preiskal.
— Beograd, 25. sept (Izv.) Demokratski klub se Je na svoji seji bavil včeraj z zadevo osnovanja opozicijskega bloka ter dal Ljubi Davldoviču polno pooblastilo za pogajanja v tej smeri.
— Beograd, 25. septembra. (Izv.) Včeraj so zemljoradniki, klerikalci in muslimani razpravljali o osnovanju enotnega opoziciskega bloka v parlamentu. Tekom popoldneva sta imela predsednik Jovanovič in bivši minister Trifkovič konferenco z dr. Korošcem. Dr. Korošec je bil ob tej priliki precej rezerviran. Kakor se čuje, so radikale! razširili vest. da so demokrati pripravljeni sodelovati v opozicijskem bl^ku samo zato, da bi ga izigrali in dosegli radikalno-demokratsko koalicijo. Popoldne sta se sestala tudi Ljuba Davidovič in dr. Korošec, pri kateri priliki je Ljuba Davidovič naglašal potrebo enotnega nastopa proti vladi. Kolikor je znano, se opozicijski blok ne osnuje prej, dokler ne pride do pravega pismenega sporazuma.
SEJA NARODNE SKUPŠČINE.
— Beograd. 25. sept. (Izvir.) Včerajšnja seja narodne skupščine, ki se je pričela po 10. dopoldne, je potekla brez Incidentov. Po Izvršenih formalnostih je odgovarjal notranil minister na nekatera vprašanja opozicije. Zakon o sodnikih je skupščina odkazala zakonodajnemu odboru. Demokratski poslanec dr. Cdo Luk I-nič je zatem protestiral proti postopanju predsednika Ljube Jovanoviča, ker ni na zadnji petkovi seji dal besede Ljubi Davldoviču. Predsednik Jovanovič je Izjavil, da nI slišal, kdaj je Ljuba Davidovič zahteval besedo.
Zatem so se citata razna poročna. Notranji minister V u JI č I č Je pismeno sporočil, da bo odgovoril Ljubi Davldoviču na Interpelacije glede občinskih volitev v Srbiji, ko zbere vse potrebne podatke. Minister Vujičlč je odgovoril tudi na Interpelacijo demokrata dr. K u m a n u-dija o naših emigrantih v Bolgarski. Minister je odgovarjal, da deli emigrante v dve skupini, v one, ki so se odrekli svoji narodnosti in v one, ki tega niso storili, ki se pa radi gmotnih težkoč niso mogli vrniti v domovino. Tudi se to vprašanje nI moglo rešiti, ker se nahaja zapisnik makedonskih emigrantov, ki žive v Bolgarski, še vedno nerešen v našem poslaništvu v Sofiji. Notranji minister je Izjavil, da se lahko vrnejo vsi emigranti. Ako pa so zakrivili kake prestopke, bodo seveda kaznovani. Skrbel bo za to, da se najdejo gmotna sredstva za one, ki jih nimajo in ki se žele vrniti. Poslanec Kumanudi se z odgovorom nI zadovoljil. Demokrat posl. dr. Flavko Sečerov je zatem govoril o zlorabah srezkeza načelnika v Kanlži.
Po nekaterih formalnostih Je predsednik zaključil sejo ob 12. ter napovedal prihodnjo sejo za danes ob 9. dopoldne z dnev nlm redom: 1.) Razprava o poročilu finančnega odbora, o proračunskih dvanajstinah za mesec oktober, november In december. 2.) Volitev odbora za pretres zakonskega predloga o priznanju zaslug vojvodi Putniku In Mišlču.
Koncem seje je predsednik Ljuba Jovanovič izjavil, da bo vlada odgovorila jutri v sredo na Interpelacijo predsednika demokratskega kfnba Ljube Davldovtča glede reškega vprašanja.
DŽEMIJET ZA VLADO.
— Beograd, 25. septembra. (Izv.) Včeraj dopoldne so imeli poslanci dže-mijeta sejo. na kateri so določili svoje stališče napram vlad!. Po izjavah Ferat bega je v zadnjem času bilo v džernije-tu precejšnje nerazpoloženje proti vladi ter je v klubu prevladovala tenden-va za prehod v opozicijo. Radi tega se džemijet tndi ni udeleževal parlamentarnih sej. Džemijet je imel tudi popoldne sejo, na kateri je poročal Ferat beg, da je bil pri PaSttu in predsedniku parlamenta Jovanovlču in da je pri teh po-setih dobil najboljše vtise. Po sestanku s Pašlćem In Jovanovicem je džeml'et Izpremenil svoje mnenje glede stališča napram vladi ter sklenil, da ostane še nadalie v zvezi z radikali. Ferat beg je Izjavil vašemu dopisniku, da je nastal nesporazum med džemljetom in ra-dikalci samo radi dogodka pri občinskih volitev v Kosovski Mitrovlci ker se ne vodi sodna preiskava tako, kakor bi se morala. Kar se tiče drugih zahtev džemijeta. se je dosegel s Pašičem po-polen sporazum.
NOV REPARACIJSKI NAČRT
— Pariz. 24. sept. (K) V »Echo de Pariš« se zavzema Pcrtina* za nastopni reparacijskl načrt: Francija bi se pri izpit*
čilu opirala umn na zns-d^no oremje. Tz»
ra'"nano jr,  rl« hi  Kilo m»~f*o?e  izterjati 3
milila de rlalih ma-k v fin ovini in ratu« ralijah pod nogoiem, da bi industrijalci v Porurju dobili od ostale Nemčije za svoje dajatve ▼ naturi odškodnino v znesku 1 milijarde 500 milijonov mark. Odškodnina
bi m mogli dati m ta najin, da induitri*
jalci dobe kot jamstvo gotove neposredj ne davke in državne monopole v nezasc* deni Nemčiji. Zaveznikom skoraj ni mo* goče pečati se z izkoriščanjem dohodkov v zakup. Pri tem sistemu bi bila potom letnega izplačila v znesku 3 milijard kmalu krita vsota 31 milijard zlatih mark, ki jo zahtevate Francija in Belgija. Angleška in Amerika imate prosto voljo, da doseže« te svoje terjatve po metodah, ki se zde njima prikladne. Sodelovanja Francije je njima zasigurano.
NEMČIJA PRED DRŽAVLJANSKO VOJNO.
— Dunaj, 25. sept. (Izvirno.) »Die Stunde« poroča iz Berlina: Vlada se mrzlično pripravlja, da bi v kali zadušila grozečo državljansko vojno. Bližajoči se dogodki povzročajo velik strah. Po službenih vesteh je pričakovati vojaško akcTjo bavarskih monarhistov in separatistov, vendar pa se računa s tem, da bo mogoče ustajo udušiti že na severnem Bavarskem. Dejstvo je, da Bavarska kar mrgoli čet takozvanih patriotskih zvez. Te čete so posegle že v Thuringen in imajo tako na razpolago neprekinjeno operacijsko poPe proti severu. V Berlinu sn se združili nemški nacijonalci in nemški socijalci. Njih parlamentarni klubi so v permanenci in so izvolili direktorij, ki ga tvorijo poslanci Wulle, Hcnnig. Graefe, Hergt in VVestarp. Pri berlinskih bankah so bile v soboto dvignjene vse bavarske denarne zaloge. (Ta vest potrjuje v celoti vse podrobnosti, navedene v dopisu iz Monakovega. ki smo ga priobčili v nedeljski številki. Uredništvo.)
NEMČIJA SE ODPOVEDUJE PASIVNEMU ODPORU V PO-RURJU,
— Berlin. 24. sept. (Izv.) Danes dopoldne se je vršil v ministrskem preds^dništvu razgovor državnega kancelarja z zastopniki vseh političnih strank iz zasedneja ozemlja. Državni kancelar je ob tej priliki opisal finančni in gospodarski položaj države ter utemeljeval potrebo opustitve pasivnega odpora v Poruhrju in Porcnju. Državni kancelar je zagotavljal, da od nadaljevanja pasivnega odpora ni pričakovati nobeneza zboljšanja položaja. Izjavi državnega kancelarja so se pridružili zastopniki vseh strank iz zasedenega ozemlja razun nemške nacijo-nalne stranke. Popoldne se Je vršilo posvetovanje državnega kancelarja z zastopniki gospodarskih krogov Iz zasedenega ozemlja, na katerem se Je istotako razpravljalo o opustitvi pasivnega odpora. Sklenjeno Je bilo, da se opustitev ptisivnega odpora izvede po enotnih smernicah.
MONARHISTICNI PREVRAT NA BAVARSKEM.
— Berlin, 24. septembra. (Izv.) Vesti iz Bavarske potrjujejo, da vodi Ludendoril monarh?stično akcUo In da namerava Izvesti prevrat. Tajna okrožnica Društva bavarskih železničarjev naroča vsem železničarjem, naj v slučaju državnega prevrata vrše tudi nadalje svojo službo.
MAROKO ZA GIBRALTAR.
— Madrid, 24. sept. (Izv.) General Prlmo De Rivera pripravlja publikacijo »bele knjige«, v kateri bo predlagal zamenjavo španskega Maroka za Gibraltar.
PREISKAVA RADI UMORA V JANINI KONČANA.
— Pariz, 24. sept. (Izv.) Tajništvo ve-leposlanške konference Je dobilo danes poročilo medzavezn'ške komisije za preiskavo o umoru Italijanske misije v Epiru. Poročilo se razdeli med člane konference, ki se snidejo v torek.
Politične vesti.
= Seja hrvatskega bloka. V nedeljo, 23. t. m. je imel hrvatski blok, t. j. poslanci Radičcve stranke v Zagrebu sejo. Predsedoval je podpredsednik Bauer, za njim pa poslanec Gjuro Valečić. O seji je bil izdan tale komunike: »Soglasno so bila odobrena poročila predsedništva o zunanjem delu predsednika hrvatskega narodnega zastopstva Stjepana Radića in o dosedanjem delovanju predsedništva v domovini. Po izčrpni razpravi o političnem položa.u s posebnim ozirom na mednarodne odnoŠaje in na povečane nezakonitosti in nasilstva beogradskih vlastodržcev v vseh hrvatskih krajih so bili storjeni zaključki o nadaljnem potrebnem delu za samoodločbo hrvatskega naroda. Z ozirom na najnovejši korak beogradske vlade, da v militaristične svrhe najame v inozemstvu novo posojilo v znesku 300 milijonov frankov, kar pomeni okrog 7 milijard kron, opozarja hrvatsko narodno zastopstvo tudi pri tej priliki na svoj že enkrat proglašeni zaključek, da smatra hrvatski narod vse financijelne obveznosti (dolgove), ki jih je napravila ali jih napravi beogradska vlada v imenu Srbije ali kraljevine SHS, a brez pristanka in proti volji hrvatskega narodnega zastopstva, za ničeve in neobvezne, c Iz tega komunikeja je razvidno, da gonijo hrvatski blokaši svojo lajno naprej, kakor jih je to naučil veliki n ih mo;stcr Stjepan Ra l'ć. Postavl'a-to si na otroč'e šiaTHe, da obveznosti, ki jih sprejme parlament, niso veljavne zato. ker se oni ne udeležujejo parlamentarnega dela. Takšni njiliovi argu. menti vzbujajo v zunanjem svetu sama seseloit;
b Reka je hrvatska, a kaj store za njo Hrvati? Blokaško glasilo »Hrvat* priobčuje pod naslovom »Reka izgubljena« ogorčen uvodnik, v katerem napada beogradsko vlado radi njene politike v reškem vprašanju in izjavlja končno: »Reka pripada Hrvatski vs«i v toliko, kolikor Skoplje ali Bitolj pripadata Srbiji... Reka spada v hrvatsko narodno sfero, a beogradska vlada prepušča Reko Italiji, da deli usodo Opatije, Pulja, Gorice in Trsta. Ona bo še dalje pljuvala na mednarodne pogodbe, katerih ni sposobna čuvati, in pripravlja nečuveno izdajstvo, katerega ji hrvatski narod ne pozabi nikdar in nikdar ne odpusti.« Dovoljujemo si k tej izjavi staviti docela ponižno vprašanje: Ako je Reka hrvatska, kaj po so dosedaj storili Hrvati v njeno obrambo? Doslej so ravnodušno trpeli, da se bore za Reko Srbi, beogradska vlada in tudi Slovenci, ter storili vse, da oteže to borbo, vkljub temu že vnapre: napovedujejo tem faktorjem jezo in maščevanje, ako borba za Reko ne bo uspela tako, kakor bi bilo želeti. To je politika, da se Bogu smili!
= Dr. Korošca Iščejo! V .Policijskem glasniku« z dne 21. sept. št. r>7. čitamo ta^ razglas: »Kartonski register št. 7149. Korošec Anton, neoženjen, toliko in toliko star, tega in tc?a poklica. Ustavlja se kazensko postopanje radi pregreška proti § 460 kaz. zak., ker je neznanega bivališča. Treba ga je izslediti In Izročiti temu sodišču. Kr. kotarski sud v Iloku, 31. 7. 1923 in 21. avgusta 1923«. — Kaj je pregrešil dr. Anton Korošec, da ga išče okrajno sodišče v Iloku? Ali je dr. Korošec srJ:-šču v Iloku na Hrvatskem tako malo znan, da ne ve niti za njegovo bivališče in da je moralo izdati proti njemu tiralico?
= Novo Radktevo p'smo. Današnji »Jutarnji list« prinaša najnovejše pismo Radiča iz Londona, v katerem opisuje namene beogradske vlade, ki je hotela odstraniti Radića iz Londona s posredovanjem notranjega ministra in po londonski policiji. Radič opisuje v svojem pismu, da so proti tej nameri nastopile mnoge ugledne londonske politične osebe, ki so z zgražanjem odklonil tako zahtevo. Po tem pismu se sodi, da bo Radič kmalu odpotoval iz Londona in krenil v Pariz. Pismo govori tako, kakor da bi bili vsi angleški politiki z Radićem istega mnenia in da govore vsi tako, kakor je Radiću prav in kakor on želi. Te izjave londonskih politikov, ki jih navaja Radič, se pojmujejo seveda kot popolnoma neverjetne.
Sokolsfvo.
— 60-Ictn!ca sokolskega društva v Ljubljani. Prcdprodaja vstopnic za slavnostni akademiji v opernem gledališču v soboto 29. sept in v nedeljo 30. sept. 1923 se vrši od danes 25. sept. do vključno petka 28. sept., vsakokrat od 5.—7. ure zvečer v pisarni v Narodnem domu. V soboto dne 29. In v nedeljo 30. sept. se bodo dobivale vstopnice pri dnevni blagajni v opernem gledališču. Za obe akademiji so določene oper cene, in sicer: Lože: parterne 120 D, v I. redu 130 D, v II. redu 90 D; P a r t e r: I. vrsta 32 D, 11.-IV. vrsta 29 D. V.-IX. vrsta 26 D, X.-XI. vrsta 22 D; balkon: I. vrsta 23 D, II. vrsta 18 D, III. vrsta 13 D; galerija: I. vrsta 10 D. II.-III. vrsta 8 D, IV.-V. vrsta 6 D. p a r-terno stojišče 4 D, gal. stojišče 2 D; nadaljnji ložni sedeži v parterju 22 D, v I. redu 26 D in v II. redu 16 D.
— Sokolsko društvo v Medvodah naznanja, da je ministrstvo poljeprivrede I vode na prošnjo preložilo žrebanje srečk efektne loterije za zgradbo Sokolskega doma v Medvodah od 14. avgusta na dan 20-decembra 1923.
— Sokolsko gledališče v Radovlj'c! otvori letošnjo sezijo v nedeljo, dne 30. trn. ob 8. zvečer s sijajno simbolično igro »Laterna«, znamenitega češkega pisatelji Jlraska. V veličastnost dejanja je spretno upletena duhovita veselost, tako da je skrbljeno tudi za smeh. Is:ra se ponovi v nedeljo, 7. oktobra ob pol štirih popoldne. Cene so enake, kakor v prejšnji sezljl, predprodaja vstopnic zopet pri br. Jakliču.
Društveno vesti.
— Telovadba v društvu »Atena«. S 1. oktobrom ti. prične društvo »Atena« z redno telovadbo in sicer se bodo sprejemali dečki In deklice do 10. leta. Vpisovanje se vrši ponedeljek In torek tj. 24. In 23. tm. na I. državni gimnaziji od 6. do 7. ure zvečer. Vpisnina znaša Din 3. ukovlna mesečno Din 15. za prva dva otroka, tretji In četrti pa Din 10. Sprejemajo se tudi dame v damski telovadni odsek. Podrobnosti se polzvcdo Istotam.
Glasbeni vestnik.
— Pevski zbor »Glasbeno Meti.; V torek, dne 25. septembra, odpade pevska vala za moške radi koncerta poljskih aka-deimkov. V sredo ob 17. važna odborova sela. isti večer cb 21. pa sestanek vsega sbora. Pridite vsi I Odbor.
Vremensko poročilo,
— Dunaj, 24. sept (Tradno vrrmrn« sko poro?'lo.1 Napove: Dan*a š> d~" vito, jutri ž- lepše in rrmi rh'vnn S *f<-*r"> n* htt v-tt»#» r»nl«i—nn M*aks hrd-jjc dni bomo imeli toplo.
tn   n i
">   in precej
DANES OB 8. ZVEČER V UNIONU KONCERT POLJAKOV.
stev. 219.
•SLOVENSKI   NAPO O«  dn- 26 septembra 1923.
Stran K
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 25
KLERIKALNO - KOMUNISTIČNO GOSPODARSTVO.
V šestih mesecih, odkar gospodari na mestnem magistratu klerikalno-komunistična veČina, se je mestna občina zadolžila za 130 milijonov.
Kam je šel ta ogromni denar?
Ali so zgradili novo električno centralo na Savi, ali so morda sezidali novo klavnico? Stara parna elektrarna je še vedno v obratu in stara klavnica tudi. Kje so potem milijoni? Ali je kopališče na Ljubljanici, ki je edini vidni svedok klerikalno-komunističnega delac za blagor Ljubljane«, požrlo te milijone? Menda že, ker sicer se ne vidi ničesar, za kar bi mogla mestna občina potrošiti najeta milijonska posojila. Vsa ljubljanska javnost z napetostjo pričakuje, da se ji pojasni, zakaj se je porabil ta denar, toda na magistratu o tem molče kakor grob in župan dr. Peric si ne upa sklicati seje občinskega sveta, ker se boji, da bi se na tej seji sprožilo vprašanje o mestnem gospodarstvu. Ali ima klerikalno-komunistič-na večina slabo vest? Vse kaže na to, ker občinske seje že dolge tedne ni bilo nobene, dasi se je svoječasno napovedovalo, da bo občinski zastop zboroval ne samo, kakor je bilo po-preje običajno, vsak mesec, marveč, ako bo potreba, tudi vsakih 14 dni ali pa vsak teden. Očividno se je g. župan s svojo večino postavil na komod-no stališče, da je najlažje gospodariti — brez občinskega sveta, ker se s tem izogne kontroli in kritiki opozicije.
Ako ni potreba sklicevati sej mestnega šolskega sveta, zakaj bi se v tem ozira delala izjema glede občinskega zastopa? Ako vlada molči in mirno trpi, da vlada absolutizem v šolski korporaciji, bo tudi mirno trpela, da :o tudi občinski zastop obsojen na molk.
Tako kalkuliralo klerikalci in komunisti, toda mnenja smo, da se bodo vendarle všteli v svojih računih.
Naj bo vlada še tako popustljiva In naj gleda črno-rdeči koaliciji na magistratu še tako skozi prste, tega pa ne more pripustiti, da bi ta koalicija spravila mestno občino na rob finan-cijalnega bankrota. Vemo sicer, da je to najiskrenejša želja komunistov In klerikalcev, saj je njih glasilo proglasilo mestno občino za največjega — kapitalista, in kapitaliste je treba po komunističnih načelih uničiti in pobiti, vendar dvomimot da bi bil ta namen simpatičen vladu
— Proslava rojstva našega prestolonaslednika v Dusseldorlu. Iz Diissel-dorfa v Poruhrju nam poročajo: V svr-ho svečanostne proslave rojstva našega prestolonaslednika je v nedeljo, dne 16. t. m. dopoldne ob 11. uri priredil naš kr. gen. konzulat v Dusseldorfu svečanostni sprejem, katerega so se udeležili vsi inozemski diplomatični krogi. Kot zastopnik jugoslovenske kolonije so prisostvovali slavnosti predsednik jugoslovenskih visokoŠolcev v Kolnu cand. rer. pol. Milan Lilleg, predsednik zveze jugoslovenskih delavskih in podpornih društev na "VVestfalskem Pavel Bolha ter cand. rer. pol. Lojze Tavčar. V krasnem govoru je konzul dr. Miroslav Kulmer kot zastopnik odsotnega gen. konzula S. V. Gjorgjevića pozdravil prisotne, razložil zgodovinski razvoj naše kraljevske rodbine in naglašal njih zasluge in žrtve za našo politično ujedinjenje in svobodo. General Simon, poveljnik francoskih okupacijskih čet v Poruhrju, se je v toplih besedah dotaknil veselega dogodka, se spomin;al hrabrosti srbske vojske v skupnem boju proti germanskemu militarizmu in povdarjal velike simpatije posebno francoskega naroda napram naši domovini in našim stremljenjem. Prosil je našega konzula, naj izroči Nj. Vel. kralju Aleksandru in Nj. Vel. kraljici Mariji naiprisrčnejše čestitke francoskega naroda. Njegov adjutant kapetan Lancor se je potem spominjal zadnjega obiska Nj. Vel. kralja Petra v vojaški šoli v Saint-Cyr-u, kjer je bil on učitelj. Povedal je tudi, da se je kralj Peter tedaj spominjal na mnogo podrobnosti izza študijske dobe in jim pokazal svoje ime urezano v šolsko klop. V imenu jugoslovenske kolonije se je zahvalil predsednik jugoslovenskih visokoŠolcev v Kfilnu Milan Lilleg, proseč konzula dr. Kulmerja, naj bo on tolmač najudanejših čestitk Jugoslove-nov v zapadni Nemčiji k rojstvu našega prestolonaslednika. G. Lilleg je izrekel gorečo željo, da naj bo Nj. Vel. kralj Aleksander In novorojeni naš prestolonaslednik vez med plemeni v skupnem delu za blagor in procvit naše svobodne Jugoslavije. V toplih besedah se je nadalje zahvalil g. konzulu dr. Kulmer ju za njegovo razumno delo in simpatije napram našim dijakom. Posebno je povdarjal njegove zasluge v podpiranju in razumevanju težkega položaja naših kolonistov delavcev, in njegovo neumorno delo za zaščito njih interesov^ *
. septembra 1923.
— Spomenik ruskim žrtvam ob Triglavskem jezeru. Za spomenik je končno še daroval g. Fran Bonač, tovarnar v Ljubljani, 100 dinarjev, za kar se mu odbor iskreno zahvaljuje. S tem so poravnani stroški za spomenik In preostalo je še 50 dinarjev, ki se porabijo za napravo orijentacijske table pri jezeru, ki bo kazala pot k spomeniku. V kratkem priobčimo končni izkaz daril in stroškov. Te dni razstavimo v »Narodni knjigarni« v Prešernovi ulici fotografsko sliko spomenika in sliko 6. Triglavskega jezera, kjer stoji spomenik. Fotografsko sliko je nam dal ljubeznjivo na razpolago g. Kersnik z Brda, ki je spomenik fotografiral na dan odkritja.
— Pozivamo na koncert. P. n. občinstvo opozarjamo, da se vrši danes zvečer točno ob S. v dvorani hotela Union koncert Poljskega Akademskega moškega zbora iz Krakovega, ki je pod vodstvom slavnega poljskega skladatelja S\vierzynskega. Akademiki imajo koncertno turnejo po Jugoslaviji ter so do sedaj obiskali Varaždin in Zagreb. V Ljubljano pridejo danes zjutraj ob 10. in ostanejo tu do četrtka zjutraj, ko odidejo v Karlovec. Občinstvo prosimo, da v velikem številu poseti koncert ter s tem pokaže simpatije mladim, delavnim Poljakom. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni in na večer koncerta pri večerni blagajni, kjer se dobi tudi podrobni spored. Doslej je prodanih razmeroma malo vstopnic. lato pozivamo vse naše rodoljubno občinstvo, naj v zadnjem trenotku stori svojo dolžnost. Sramota bi bila za Ljubljano, ako bi bil koncert slabo obiskan.
— Kal je z obrtno nadaljevalno šoto v LJubljani. Pišejo nam: Gospoda župana dr. Perica vprašamo, kdaj bo vpisovanje vajencev in vajenk za obrtno-nadaljevalno šolo in kdaj bo začetek pouka na teh šolah v Ljubljani? V nedeljo je zadnja v septembru za vpisovanje In prvi teden v oktobru se je ponavadi začelo s poukom. Ne pozabite merodajnl faktorji, da so bili vajenci sedaj 2 leti brez šolskega pouka. Ali mislite zopet letos zapreti obrtniškemu naraščaju dostop v šolo. Vajencev in vajenk imamo v Ljubljani čez 1500 in za te se mora nuditi saj nekaj Šolskega pouka za nadaljno izobrazbo v prid obrtniški stroki, katere se posamni vajenci In va^enke uče. Obrtnonadaljeval-no Šolo Imamo v Št. Vidu nad Ljubljano, na Viču, na Vrhniki in povsod drugod, samo v Ljubi''ani ne.
— Naši vseiičlllškl profesorji na Dunaja. Na visokošolskem Internacijonalnem kurzu na Dunaju je v petek 21. tm. predaval rudi profesor univerze dr. Leonid Pi-tamlc o Jugoslovenskl ustavi. Očrtal je naj-preje zgodovino srbske ustave in nato razložil ustavno stanje od 1. decembra 1918. Nato je poročal o nastanku sedanje ustave In njene odredbe. Predavanje je bilo dobro posečeno. V sredo 26, tm. predava prof. Stenojevfč* o nastanku nnše drŽave In prof. Žlvanovlč o zakonodajstvu Jugoslavije.
— Komunistični občinski svetnik se vozi v karjoll ob belem dnevu. Pišejo nam Iz mesta: Vsak človek Ima svoje veselje na svetu. Zakaj bi ga ne Imel tudi komunist, posebno še ako je občinski svetnik v LJubljani! Pretekli teden je bilo v nekem dnevniku popisano, kako se. je veliki komunistični obč. svetnik ponoči okoli 2. ure menda vozil v karjoll. Peljal ga Je neki obrtnik. Sedaj se ta komunistični obč. svet-nfk maščeval za ono zafrkavanje v javnosti -In ga Je včeraj njegov prijatelj vozil v karjoll popoldne ob dveh po ulicah. FI-jakarje in avtomobile čaka huda konkurenca. Po vzgledu z Daljnega Vzhoda hočejo komunisti uvesti v Ljubljani Človeško vprego v dvokolnlco. V prihodnji seji obč. sveta bo stavljen tak predlog z dodatkom, da kdor hoče kaj doseči na magistratu, bo moral, uprežen v dvoklnico, peljati po mestu okoli kakega kumlnističnega občinskega svetnika.
— S pošte: Imenovani sor za inšpektorja I. razr. in šefa odseka III. r. Inž. M. O s a-n a in Inž. M. K o I a r i č, za šefa odseka I. r. dr. Fr. J a n ž e k o v i c, za Šefa odseka IV. r. Anton V e s e n I a k, za sekretarja I. r. Miroslav MatJašIS, za sekretarja III. r. Anton S u h a č In Jožko P e r š i č, za kontrolorja IV. r. B. Kurbus, vsi pri poštnem ravnateljstvu v LJubljani; za Činovnika IV. r. L. M a r h e I j na ljubljanski glav. pošti. Uvrščena je med prvr. poštarje 1. r. poštna odpravnica Angela Hauptman v Cankovi. Premeščeni so: poštarji V. r. Iv. Rus, Stanko Podreberšek. Maks M u-S i č in Fr. VI s o Č n i k, Iz LJubljane v Beograd, Jos. Černlvšek Iz Mute v Maribor, činovnica VII. r. Marija Meden iz BJelJIne na Rakek, poštarji VII. r. Fr. Kol-b e iz Zagorja ob Sav! v Subotlco, Jos. E1-senzopf Iz Subotice v LJubljano. Ivan Svetel Iz Sente v LJubljano. Ant. Križ Iz VardiŠta v Maribor, prlvr. poštar II. r. Ale-ksIJ Krašemlnlkov Iz Zemuna v LJubljano. Poštni služb! se Je odpovedala privr. poštarlca Elza JakofCIC v Tržiču. Razrešene so poštne službe prlvr. poštarica T. r. Marija Ostanek In Olga Sitar v LJubljani In poštna pomočnica Marica Kmet v Mariboru. Odvezane so službene posrodbe poštne odpravnice Karolina MaJcenovIČ v KsaverJu v SavinskI dolini, Marija Kova č v Trojan! in Marija Amon v Bošta-nju. Trajno so upokojeni: kontrolor n. r. Jo-
Spol ar v Vidmu pri Dobrepoljah, poštar IV. r. R. Lorber v Celju, pisarniška mani-pulantka VI. r. Marija Kos \ Ljubljani, poštarica V. r. Antonija Saj ina v Ljubljani, poštarici VI. . Ana Kernc v Tržiču in M. R a d o v I č v Ljubljani, poštna odpravnica Miroslava V d o v č na Jezici, ter podčinov-niki II r. Jakob Vodopivec v Mariboru, Fr. C e r n e in Iv. B u d a v Ljubljani, podči-novniki III. r. Ant. Vol kar, Fr. Puch in Rok Antončič v Ljubljani ter Fr. K r e-pek v Mariboru: podčinovnik IV. r. Jože Medved in poslužnik III. r. Matija Prošek, oba v Ljubljani.
— Prvi spomenik v Mežiški dolini. Hrabremu borcu poručniku Franu Malgaju se b'o odkrila 5. maja 1924. leta spominska plošča ti ktrga Guštanja. Trg Guštanj je še danes zagrizeno nemško gnezdo, akoravno je v njem 99% slovenske krvi. Le peščica je narodnih ljudi, zavednih Slovencev, ki kljubujejo tej zagrizenosti in drže ponosno jugoslovanski prapor kvišku. Ta peščica zavednih Slovencev, ki ve ceniti osvoboditev izpod tujega jarma In ki ve, da jo je osvobodi! junak France Malgaj, ki je prelil svojo kri na naših tleh, Je ustanovila odbor za Malgajev spomenik v Guštanju, ki pobira prispevke širom naše kraljevine, da mu bo s tem mogoče izvesti Častno a težko nalogo In postaviti junaku osvoboditelju primerno spominsko ploščo ali celo spomenik. Dne 5. maja pa mora odkritje te plošče združiti v veličastni manifestaciji tik ob meji vse sloje, brez razlike stranke, da pokažemo bratom onstran meje združeno jugoslovensko armado, ki bo nekoč prinesla tudi njim odrešenje. Treba bo še mnogo junakov MaVajcv, da osvobodimo naše zgubljene l rate. Vse te misli morajo biti združene v krepko voljo na dan odkritja spominske plošče junaku Mc.l-gaju. Vse korporacije, društva, prosimo, da se udeleže naše slavnosti In da nam sporoče do konca marca 1924. leta svojo udeležbo, da bo tako odboru za Malgajev spomenik omogočeno, poskrbeti posebne vlake v ugodnim voznim redom. Poživljamo nadalje vse Malgajeve borce, da se pismenim potom Javijo oJboru za Malgajev spomenik v Guštanju, kajti na dan odkritja Malgajeve plošče bodo zopet nastopili kot Malgajeva četa. Prosimo, naj to objavo priobčijo rudi ostali listi o državi.
— Turneja slovenskih pevcev po Italiji Pevski zbor Zveze slovenskih učiteljev Iz Julijske kraiine Je priredil 23. t. m. koncert v Bologni. Italijanski listi poročajo, da Je koncert, ki se je vršil v dvorani »Llceo Mu-sicale« uspel Izborno. Dvorana je bila polna izbranega občinstva, ki ie z navdušenjem sprejelo slovenske pevce. Nekatere točke so se morale ponoviti. O tem koncertu nam poroča naš Izvestltelj, skladatelj g. Eml\ Adamič: V krasni glasbeni dvorani »Llceo Muslcale« Imena Rossini Je danes zvečer pevski zbor učiteljev Jul. Benečije pred naj-tzbranejšlm občinstvom, sestoječim iz glasbenikov, kritikov In učiteljev glasbe, odpel svoj prvi tukajšnji koncert dovršeno naj-iskrenejše aklamiran, povzročajoč ponovno burna odobravanja In nedeljeno občudovanje, naročito g. Kumar In njegov zbor sta vzbudila začudenje in občudovanje, kajti neinformirana o naši glasbeni kulturi. Je italijanska poblika, ki nas Je štela med barbare, izpregledala In ovacije ter čestitke kažejo, da smo po zaslugi g. Kumra, njegovega zbora ter ge. Lovšetove in g. Rijavca storili s to turnejo za spoštovanje našega naroda več, kot marsikateri neroden diplomat. Ga. Lovšetova In g. Rijavec sta žela prave triumfe In italijanska kritika ju hvali z vznesenimi besedami. In zbor! V tel nadvse akustični dvorani se poje, kot že dolgo nisem slišal peti In ni pretirano, ako trdim, da z lepa ni najti takega pevskega zbora. Lahko se postavi ob stran najboljšemu svetovnemu zboru. Tehnika, glasovi, disciplina in pred vsem visoka glasbena inteligenca pevcev s svojim življenje za glasbo žrtvu-ločim pevovodjem Kumrom zasluži naše globoko spoštovanje In iskreno zahvalo za visoko kulturno svoje delo, za katero mu moramo biti hvaležni vsi Jugoslovenl. Italijanski impresariji žele z vso silo za svoja gledališča angažirati go. Levšetovo in g. Rijavca, kajti uspeh Je v resnici velikanski.
— Ukinitev brzovlakov na drž. železnicah. Od 1. oktobra ti. dalje Izostane na progi Jesenlce-Ljubljana- Karlovac- Zagreb brzovlak št. 901/1001 /303, odhod z Jesenic ob 8 uri 28 min.. Iz Ljubljane gl. kol. ob 10 uri 00 min., prlh. v Karlovac ob 14 uri 27 min., ozlr v Zagreb ob 15 url 55 min. ter na progi Zagreb-Karlovac-Ljubljana-Jesenlce brzovlak št. 304/1002/902, odhod Iz Zagreba ob 13 url 05 min., Iz Karlovca ob 14 url 34 min., prih. v Ljubljano gl. kol. ob 19 uri 10 min., ozir. na Jesenice ob 20 uri 53 min. Na progi Jesenice- Podbrdo Izo-staneta brzovlaka Št. 4204, (odhod iz Jesenic ob 8. uri 00 min., prlh. v Podbrdo ob 8 uri 46 min.,) in 4203 (odhod Iz Podbrda ob 20 url 27 min., m priho. na Jesenice ob 21. uri 17 irrfnut). Na progi Jesenice, Avstrija in Podbrdo, Trst izostanejo priključni brzovlaki.
— Mariborske Testi. Žalna skupščina Mariborskega Sokola. Po pogrebu staroste dr. Serneca se Je v Narodnem domu vršila žalna skupščina, katere se je poleg Soko'a, Orjune, oficirskega zbora, narodnih društev Itd. udeležilo tudi mnogobrojno občinstvo. Podstarosta dr. B o s t j a n č I č je otvorll sejo, ter navzočim ponovno poklical v spomin vzorno delo pokojnika za narod m Sokola. Izrekel le zahvalo na udeležbi sprevoda, med drugimi zastopnikom vojske Narodne obrane, Orjune, Sokolskega Saveza, Celjski župi in vsem ostalhn društvom. Drugi govornik D Z a m o n j a se je od pokojnika poslovil v imenu Narodne Obrane In sicer po naročilu predsednika centralnega odbora vojvode Stjepan Stepanoviča. Naslednji
delegat Saveza g. K a J z e I se je od pokojnika poslovil kot vzor-moža, katerega postav! sokolskemu naraščaju še posebej za vzgled. Nadalje sta se poslovila in prosta« vila spomin pokojnika še dr. Oorlšek fSsu Lenart) In dr. Eiy.kos Po ©rečltanju j
došlih žalnih brzojavk ie otvoritelj zaključil skupščino s trikratnim    Slava klicem.
— V cerkvi znorela. V nedeljo dopoldne se je v frančiškanski cerkvi v Mariboru prigcdil mučen prizor. Neka mlajša ženska iz okolice se je med službo božjo pričela — slačiti. Na opozoritev nespodobnosti se je opravičevala, češ, da mora tako delati, da zamore z večjo ponižnostjo služIti v božjo čast. (Torej cčividna verska blaznost). Stražnik je revo odgnal na mestni flzikat v svrho preiskave. To pot se je pokazal Škandal, da Maribor še danes nima nobenega lokala ozir. zavoda za take reveže; ne marajo jih v bolnici niti v policijskem zaporu (kamor sploh ne spadajo) za nje ni prostora.
— Celjske vesti. — Naši mesarji so pričeli hudo konkurenco med seboj. Cene mesu so se kar čez noč znižale od 100 in več kron na 56 in 60 K. Mesar Vveber Je dobil od magistrata dovoljenje, da sme prodajati na stojnici na Glavnem trgu meso. Na tej stojnici se prodaja meso srbske živine. Drugi mesarji, videč konkurenco, so sedaj tudi morali znižati cene mesu., tako, da je sedaj isto dosegljivo tudi revnejšim slojem. Samo, da bi nizke cene tudi ostale.
— Nevihta z močnim nalivom, grmenjem In bliskanjem je divjala pri nas v ponedeljek v prvih popoldanskih urah. Med nevihto je udarila strela v zvonik župne cerkve, raztrgala strelovod, razbila šipe skoro na vseh oknih ter šla nato v cerkev, kjer Je potrgala vse električne žice. Napravila je precej škode. Vode so precej nn^-a^Ie. Za nevihto pa je zopet sijalo solnce. Nestalno vreme močno ovira poljedelce pri jesenskih poljskih delih. — Koncert priredi dne 4. oktobra violinski virtuoz g. Karel Sancin v mali dvorani hotela »Union«. Koncert bo prvovrsten umetniški užitek. — »M arija S t u a r t« se Ijrra v petek 28. t. m. v našem mestnem gledališču.
— Za DečH In materinski dom kraljice Marije. Gdč. Marija Gro šl J sva Je priredila otroško irro »Dve M črički«, ki je Izredno dobro uspela. Cisti dohodek v znesku 5000 kron je Izročila Dečjemu fn materinskemu domu kraljice Marije. V Isto svrho je darovala tvrdka R e I c h 52 Din. In 1 zimsko jopico. Iskrena hvala.
— Kdo bi sprejel 19-mesečno deklico za svojo ali Ji omogočil življenje na kak drug način? Sirota je brez oskrbe. Njena mati se nahaja v umobolnici, stara teta pa nima potrebnih sredstev, da bi preživljala dete. Zglaslti se je v našem uredništvu.
— Zdravstveno stanje Ljubljane. Zdravstveni Izkaz mesta Ljubljane v času od 16. do 22. sept. izkazuje to-Ie statistiko: Umrlo Je 25 oseb, 10 moškega in 15 ženskega spola (tujcev 10). Smtnl vzroki: jetika 4, pljučnica 1, dušljivl kašelj 1, škrlatica 2, griža 2, zastrupljenje rane 1, možganska kap 1, srčna hiba, bolezni Žilja 1, rak 2, drugi naravni smrtni vzroki 8, slučajne smrtne poškodbe 2. Med tem Časom se Je rodilo 19 otrok, 11 moškega In 8 ženskega spola. Naznanjene nalezljive bolezni: škrlatica 3, para legar 2, griža 15, dušljivi kašelj 2.
— Izlet na Grosuplje priredi za svole članstvo in prijatelje društva Slov. trgov, društvo MERKUR v Ljubljani. Gradišče 17. I. v nedeljo dne 7. oktobra t. 1. v svrho ogleda tamošnje VRVARNE Anton Šinkovec d.d. Odhod z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 13 pop., povratek z večernim vlakom. Izlet se vrši pri vsakem vremenu. Prijave sprejema društvena pisarna najkasneje do 3. okt. t 1. od 9. do 12. In 15. do 19. zvečer. Odbor.
— Mestno kopališče na Ljubljanici se vsled neugodnega deževnega vremena z današnjim dnem za letošnjo sezono zatvori.
— Težka nesreča. Vencajz Jadvlga, vdova po davkarju Iz Mokronoga, Je v soboto 22. tm. na domaČem vrtu padla tako nesrečno, da je zadobila težke notranje poškodbe. Prepeljana je bila v ljublj. bolnico. Njeno stanje je resno.
Lya Mara! Kino Matica! Lya Maral Kino Matica predvaja ekskluziven film in tragičen ljubavni film »Doživljaji glasovi* te plesalke« z Lvo Maro v glavni vlogi. Poleg tega popularni in najlepši filmski umetnik Hofmann v vlogi vojvode od Reichstadta. Prihodnje dni: Podzem* na Amerika z Anito Berber!
POIZVEDBE.
— Izgubila se jo zlata broža od drž. kolodvora Ppreko Šiške, Bellevue do hotela Union. Pošten najditelj naj jo prinese v hotel Union proti nagradi.
— Izgubila so je zlata broša iz držav, kolodvora preko Šiške, Belevue do hotela Union. Pošten najditelj naj jo prinese proti nagradi v hotel Union.
— V nedeljo popoldne ob 4. uri se le Izgubil Lovrenc Kolenc Iz Šiške. Kavškova c 130, 8. let star deček, ki Je malo slaboumen. Pri sebi je imel malega belega kodrastega psa.
Turistika in sport.
— Tombola »Športne zveze«. Da si slovenski sport nekoliko materijalno opomore, je »Športna zveza« priredila v nedeljo popoldne tombolo, ki je povoljno uspela. Ni bilo sicer tako gostih množic, kakor pri zadnjih tombolah, vendar se ceni obisk na okoli 5.000 ljudi. Tombola se je pričela s pravo športno točnostjo in je bila tudi končana tekom dobre ure. Glavni boj se Je koncentriral naravno za prve dobitke. Zadeli so: Prvo darilo, lepo hrastovo spalnico, gdč. Jclica Vrečko. (Vrednost 10.000 D.) Drugo darilo, kuhinjsko opravo, je zadel stavbni delovodja g.
Josip Bufclin Iz Trnm----, tretje darila
lepo kolo znamke »Eska«, mirar g. Stana Čeme na Glincah, šivalni stroj (četrto darilo), je zadela gdč. Marija A u m a n z Gline, peto darilo, lepo stensko uro, je odnesel g. Viktor Kavčič, godbenik dravske divizije in šesto darilo ključavničar Josip C e h o v i n z južne železnice.
— S. K. »Hermes« : S. K. »Grafika« Zagreb. Prvič v Zagrebu je nastopil Hermes v nedeljo 23. t. m, proti Grafiki, ter z : acal v nogometni tekmi z rezultatom 3:1. Videlo se Je Hermesu, da Je vrnjen od vožnje, zato je tudi Grafika proti koncu prenesla is:ro pred ljubljanska vrata, toda sijajni vratar Herm. Mihclčič Je ubranil vse še tako opasne strele. Tekma Je bila jako fair in lepa. — Publike nepričakovano veliko. Scdnik g. Pa-Skvan jako dober.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dr.3 25. septembra. Spre|o*o ob 13.
Padanje tečajev tujih deviz se J9 na današnji borzi nadaljevalo. Blajra je bilo do zaključka borze dovoli. Proti koncu so bili tečaji zopet nekoliko čvr-stcjŠi. Dinar je javljen iz Newyorka 111.12. Na curiški borzi je precej popustila deviza London, medtem ko je Pariz zelo Čvrst. Na efektnem trgu jo bil promet v Industrijskih papirjih zela živahen. Proti koncu je zmanjkalo blaga.
Ob zaključlai so rotirali:
Devize: Curih 15.75—15.90, Pariz 5.425—5.475, London 401—404, Dunaj 0.123 —0.127, Praga 2.62—2.69 Trst 4.05-^.07, Newyork 86—87.50, Budimpešta 0.45—0.50
Valute: dolar 84.50—85.50.
Efekti: 1% tnvest. drž. pos. od leta, 1921 73, Ljublj. kred. banka 225, Prva hrv.' šted. Zagreb 1150, Slav. banka Zagreb 110, Hrv.-slav. zem. hip. banka Zagreb 149—150 Hrv. esk. banka Zagreb 180—180.75, Jug. banka, Zagreb 152—160, Trb. premog, dr. 1042.50.  Slavonija  275—280, EiploatacIJo 255—260, Guttmann 2100—2150, šečeran* 2700—2800, Nar. šum. ind. 140—141, INOZEMSKE BORZE.
» Curlh, 25 .sept. (Izv.) DanaŠnfa predborza: Beograd 6.30, Berlin 0.00000375; Alsterdam 0.03, Bukarešta 2.60, Sofija 5.33» 25.44, Pariz 34.55, MIlan 25.75, Praga 16.80, Budimpešta 0.03, Bukarešta 2.60, Sofija 5.35V Varšava 0.0017, Dunaj 0.0079, avstr. žig. krone 0.00795.
— Trst, 25. sept. Predborza! BeograJ 24.48—24.60, Berlin 0.000015—0.0O002, Dunaj 0.031^-0.0315, Praga 65.25—65.50, Pari* 134—134.50, London 93.70—98.70, Newyortf 21.60—21.75, Curih 390—^93. " i
— Koncert v kavarni »Emona« se vrši danes v torek ob 8. zvečer. Igra L ljubljanski salonski orkester,
KOT NASLADA IN KOT HRANA JE NA* BOUSA ČOKOLADA »SANA.t
24., 25. In 26. septembra
Moč demona
tr glavni vlogi Olaf Fflnss r   KINO   „ T I V O L I "
Harry Piel
Jota brez gla
pride v
KINO TIVOLI
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK,
Odgovorni urednik: dg*
VALENTIN KOPITAR.
OSRAM
0SRAN
NITRA
Dobpa razsvetljava podpipa f oko in roko.!
42
Stian 4.
»SLOVENSKI   NA KOD«   ing 26. septembra l^a
Itcv. 2\<3.
Bela damska jopa W sllnks
z bibretBim ovratnikom in man-šetl, »koro popolnoma nora, ae proda za 10.000 K. Na ogled v izložbi ROT, krznar v Gradttču.
■enoti le In ostane najboljša kvalitetna llarnje čevlje, ceneisi In frpei-
wW |e od usnja. Od Ualeja Ceollar?a sUhteoafte, da Vam pritrdi Berscn gonil podpetnllie In gami podplate.
Objava.
Vljudno Javljamo, da smo prevzeli po tvrdkl P. Hochnegger i dnrgovL ki se je razšla, .Tvornico pohištva in stavbeno mizarstvo* Maribor, Koroška cesta 46 v lastno režijo ter jo bodemo vodili pod firmo: »Mariboiska lesna industrija."
Prevzemamo vsa v to stroko spadajoča dela, zagotavljajoč v vsakem Ozira najcenejše In naj vest nejše postrežoe,  kar nam bode lahko mogoče, ker razpolagamo s prvovrtnimi močmi
Pni poroča m o se
Mariborslia lesna industrija
Parna žaga, tvornica lasnih Izdelkov, stavbeno pohifttvo-
,*ftfc lat 160.     Brzojav: Agil.
šesto ječe Iz dveh opremljenih sob, z električno razsvetljavo, v vili na deželi, ob jutni železnici, se zamenja za 1 sobo v LjuWi*nI. Ponudbe pod .Zamenjava 102 6« na upravo Slov. Naroda. 10216
Učenec
krepak, poštenih starišev, se sprejme v tovarno na deželi. Sinovi železničarjev imajo prednost. — Ponudbe pod „Marljiv 10215" na upravo Slov. Naroda.
priporoCa
Narodna knjigarna.
I
8*-*- s 5*
C r o 2
JJ rD - 3.
sT&-3 ES
rS 2 O
3  5* O*
0GLHSI
Cane oglasom do 20 besed Din 3*—; vsaka nadaljna beseda 90 para, a davičlno vred
prodam
Nekaj stare oprave
naprodaj. — Naslov po* vc uprava »Slovenskega Narodaj«. 10.172
Otroški vo iček
dobro ohranjen, boljše vrste, ae proda. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.236
Otava
ca. 18 m* naprodaj. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 10.233
Pes-bern^rdinec,
dober čuvaj, se radi od» potovanja proda. — Na* alov pove uprava »Slo* venskega Naroda«. 10.203
Kratek klavir,
dobro ohranjen, in več delnic naprodaj. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.191
Prodam
fotografi čni aparat 13/1S povečevalni aparat 9/12 (6/9). 18/24 in druge po* trebščine. — Naslov po* ve npr. SL Nar. 10.227
Zobotehnik,
dober delavec v zlatu in kavčuku, i5če mesta. — Ponudbe je poslati na: Lilo Fabris, Split, Smod* lakova ulica. 10.187
Parcela
v ljubljanski okolici, za stavbe in industrijska podjetja pripravna, zelo ceno naprodaj. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 10.200
Izprašan strojnik,
izučen klepar in ključev* nI čar, obenem izvežban pri elektriki, zmožen sa* mostojnih popravil, išče službe. — Naslov nove uprava »SI. Nar.«. 10.188
Naprodaj razna vinska riosoda
In 5 velikih hramrfh sodov, dokler traja ra* loga. — Avgiiitln, Sr>. Šiška, Št. Jerneja e. 2T7.
10.209
Naprodaj je eno-nadstropna hiša
z gospodarskim poslopjem v letovišču na G o* renjskem, na selo pro* metnem kraju blizu je* sera. V hiši je dobroido* ča gostilna, uporabna tu* di event. za trgo\*ino, z devetimi sobami, kletjo, ledenico, hlevom ter sad* nim in selenjadnim vr* tom. — Ponudbe pod »Hiša/10.176« na upravo »Slov. Naroda«.
Mesečno sobo
išče jako soliden bančni uradnik. Električna raz« sveti java. Poseben vhod. Nastop 1. oktobra. Na* slov:   Patik, Radovljica.
10.211
Kurm
60.000 do 60.000 K
letno plačam za stanova* nje v stari ali novi hiši, obstoječe iz 4—6 sob. ku* hinje in pritiklin. — Na* slov pove uprava »Sloven* skega Naroda«. 10.022
Kurjim
dobro ohranjen štedil* nik, kuhinjsko omaro in mizo. — Naslov pove uprava »SI. Nar.« 10.222
Knoim
vsako množino kosta* nievih drogov, 11 m, 13 cm. — Ponudbe z na* vedbo cen pod »Kostanj 10.230« na upravo »Slov. Naroda«.
Soba
elegantno  opremljena, v
sredini mesta,   s poseb*
nim vhodom, se odda boljšemu, solidnemu go* spodu. — Pojasnila v Realitetni pisarni. Ljub* ljana, Poljanska c. 12.
10.214
Sobo išče
šivilja*modistka v sredi* ni mesta event. tudi s hrano. Cena postranska stvar. — Ponudbe pod »G. 12/10.226« na trpra* vo »Slov. Naroda«.
Sfanovania
Gospodična,
sostanovalka,
se sprejme v lepo, zrač* no sobo. — Naslov po* ve uprava »Slov. Nar.«
10.213
Sobo
opremljeno s posebnim vhodom, iščem za takoj. Plačam dobro. — Po* nudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Stalno 10.212«.
Dve sobi
(meblovani) v novi hT5i v mestu, visoko pritličje, oddam v najem samo go* spodu (samcu). Pogoj: plačilo najemnine za dve leti naprej. — Ponudbe pod »Ugodno stanovanje 10.128« na upravo »Slov. Naroda«.
Stanovanje
v Ljubljani v novozgra* jeni hiši. obstoječe iz 3 sob, kuhinje, kopalnice, oddam za oktober t. 1. Sijajna lega. Mesečna najemnina 3000 K. Plač* Ijivo za 3 mesece na* nrej, poleg posojila 200.000 K z varstvom na ugodnem mestv. — Več pove uprava »Slov. Na* roda«. 10.228
Stanovanje
v Ljubljani oddam ta* koj v pred tremi leti zgrajeni hiši. obstoječe iz 4 sob, kuhinje in pri* tiklin. Mesečna najem* nina 6000 K, plačljivo za 2 leti naprej. Le hitre ponudbe. — Več pove uprava »SI. Nar.«. 10.229
f
t
Službe
Absolventinja
meščanske šole in trgov* skega tečaja išče primer* nega mesta. Gre za vsakršno plačo ev. mesec ali dva brezplačno. — Ponudbe pod »Me* ščanska šola/10.233« na upravo »Slov. Nar.«.
Gospodična
gre kot strežnica k bolj* družini za 2 uri dopol* dne ali popoldne. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.224
Knjigovodja
bilančnik, dober orgs* njevih drogov, 11 m, nirator v pisarniških po* slih, vsestransko verzi* ran, išče primernega me* sta. — Ponudbe pod »Marljiv/10.225« na upr. »Slov. Naroda«.
Služkinja
za vsa hišna dela se ta*
koj   sprejme. Hrana In
plača  dobra. — Naslov
pove uprava »Slov. Na*
roda«. 10.234
Absolvent
eksportne akademije, polvglot z dveletno prak* so," išče službe pri več* Jem obratu. — Ponudbe pod »Samostojen/10.23S« na upravo »Slov. Nar.«.
Mizarskega
vajenca
sprejmem takoj. — Ig. Repše, Poljanska c. 19. Ljubljana. 10.207
Kuharico
pridno in snažno, po1 i hišne, iščem. — Jo«. S *• lovin * Čuden, Lj-H i« na. Mestni trg 13. 10.221
Zlatarski
pomočnic,
le prvovrstna moć. ee proti dobri plah ts^oj sprejme. — Lud. Ccrnc. rlatar^juvelir.    L juhi j«r*.
Wolfova ulica 3. 9727
Razno
Izurjena šivilja
ra Izdelovanje damskih In otroških oblek ra na dom se išče. — Naslov pove  uprava »SL Nar.«
10.208
Perfektno
stenografinjo
In strojepisko išče za takoj aii pozneje odvet* nizka pisarna dr. Jos. Hacin in dr. Jos. Saj o* v Ljubljani, Kolo*
vi c
dvorska 8.
10.218
Dobrega Šoferja
iščem nujno za tovorni auto »Biissing«. Najbolj* še je, če je iz okolice Čakovca, Ptuja, Maribo* ra. — Ponudbe pod »Bi* rumen«, poštno leteče. Ormož. 10.085
Potnik,
samo spretna moč, se Bče za tovarniško podjetje. V poštev pridejo samo inteligentni gospodje t dobrim nastopom, vajeni lakovne in barvne stroke in ki so že z dokazano dobrim uspehom poro* vali po Hrvatskem. — Ponudbe pod »Lak in flr* neŽ 10.064« na reklamni ravod »Publik«, Subotica, Strossmaverjeva 8. 10.064
Ia čajno maslo
po 68 Din in trapistovskl sir po 37 Din ca kilogram razpošilja: Delikatesna trgovina, Ljubljana, Flo-rijanska ulica X 10.190
Otroški vozički
po znižani tovarniški ceni v veliki Izbiri vsakovrst* nih modelov. — Tribuna, Ljubljana, Karlovaka ce« sta »t. 4. 9879
Modistka
Pavla Ogrinc
Ljubljana, Gosposvetska cesta 12, I. nadstr. se pri* poroča cenjenim damam ter naznanja, da spreje* ma vsa v to stroko sn«« dajoča dela, 97S7
Instrukcije
za ljudske, meščanske In nižje razrede srednilh Sol daje dijakinja. — Po* nudbe pod »Instrukcije 10.100« na upravo »Slov. Naroda«.
V najem se odda
hiša na periferiji mesta, z lepim stanovanjem, ve* likim skladiščem, trgovi* no, konjskim hlevom in drugimi pritiklinaml. Hi* ša se tudi po primerni ceni proda. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.132
insiaai
IBMIlf^
Konfekcijska trgovina
prodaja zaradi preselitve
J, SOacek
obleke a
in
Aleksandrova cesta 3.
do izdatno z n 11 a n i h cenah
um 4 n.o e-fj.ejLaa iJAMnaiiaiiai wjajae.ej» m ■
Zahvala..
Za mnogobrojne tolažilne obiske med dolgotrajno boleznijo ter za izraženo sožalje povodom smrti nepozabnega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Alojziju Jesenka
trgovca In posestnika
izrekava   tem  potom najtoplejšo zahvalo.
Posebej se pa Še zahvaljujeva pevskemu zboru Gospodarskega naprednega društva za Šentjakobski okraj in pevskemu društvu „Slavec" za v srce segajoče žalostinke, darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so izkazali pokojniku poslednjo čast.
Vsem m vsakemu posebej: Srčna hvala!
V imenu vseh ostalih sorodnikov:
Mvšl učitelj »Glasbeno Matice« fn sprejme šo 3 učence po sultani ceni«
Naslov pove uprava Slov. Naroda. 10220
Zahvala.
ffoilca Jesenko
soproga.
Stanko Jesenko
brat.
Vsem, ki so nam ob prebridki izgubi izkazali svoje tolažilno sočutje ter spremljali predrago rajsko na zadnji poti, si usojamo tem potom izrekati svojo iskreno in globoko zahvalo.
Bog plačaj!
V Ljubljani, 24. septembra 1923. Žalujoče rodbine
Šuman, Šusteršič, Nichć, Gasteiger.
' v i- -
mM in Kuverte
v UubHani.
Žištopštfo
Stsndord Gil Comp. of Hugoslavia
Strofna olja vseh vrst
Cillndrova olja
Auto olja v puntah in sodih
Plinovo olje v železnih sodih in cisternah
Tovotna mast v sodih od 50—200 kg
SoloTiaz  za žel. vozičke v sodih od 25—200 kg
Denzol v železnih sodih
Rletzlerid a la Klingerit
Gum. malllke
vedno na zalogi
hm Lampret,
LJubljana
Krekov trs 10. Tel. 247.
Javna sodna dražba.
Dno 27. sept- U 1. ob 11. url dopoldne se prodajo
na javni sodni   dražbi v Ljubljani, Hrenova ul ca it 12/1, nasletajl predmeti s
2 stoječ! omari, 1 Šivalni stroj, 1 etažera ra knjige, 1 kip, 1 ogledalo, 1 moška nra, 1 delni plaič, 1 fotografični aparat, l aparat za briti, 1 turistovska steklenica,  1 fotografski povečevalni aparat,  1 stoječa tira, 1 stara stenska ura z nteli. 2 tarnist in 15 različnih knjig. Kupol ao vabijo I
Dr. \m Hubod
zobozdravnik in okrožni zdravnik v Skofji Loki
zopet ordinira od Z8. septembra dal b
Velik trgovski lokal z izložbo
za banko, agenturo, trgovino, 5 svetlih lokalov, 85 m*, na prometnem trgu Ljubljane, v neposredni blizini bodoče fcorzOj s? odda s 1. novembrom ali takoj. Naslov v upravi Slov. Naroda. 10120
vi!ikiep trgovski lokal
za banko, agenturo in vsako drugo trgovino, na najlepšem trgu v sredini mesta, tik borze, se takoj odda event. se tudi hiša proda.
R sne ponudbe do 5. oktobra 1923 na naslov: P. RrVicb, Kongresni trg 8
SHRDMH
D. D.
Zl IOHZERVIMNJE MORSKIH RIB, SPLIT
Tvornica: Roarila, fTTafcarsba, Pesttre, TraaaL Ualalvka, Sfiei, Topjr
Prolzuala: Sardine, makrele, slane sardele o olju nasoljene o
Dnalni: lm  ===== ObHItfltl  Ifl OSlIl&OSdll ===== Trf. hrt. 4-88,3 53
DafeavliaE feral!, dsvra n|. VaL — Za laroCila aa |e obnriU ■■ |L zastopstva za Hrv. I Slavonijo
Exportno i importno d. d. u Zagrebu. Zastopstvo in gl. zaloga RBunc in drug Ljubljana Maribor Celje
I jutnlna la  tlak  »Narodno tiskara*«.
QY
9180