100. štev. V Ljubljani, torek 27. at Poštnina plačana v gotovini. jjj Velja v Ljubljani in po pošti: reto leto ... K 180 — pel tot« fetrt ?et» n : csec 00'-45 — 15- Za inozemstvo: reto let« pol leta. četrt leto ra mesec K 240-— „ 120 — „ to— 20— A Za Ameriko: celoletno ... 4 iloldrj« polletno ... 2 dolarja četrtletno. . . 1 dolar. Novi naročniki naj pošiljaj naročnino po nakaznici. Oglasi se zaračunaj) no porabljenem prostora in sicer 1 mm visok ter 55 inm iiiok prostoi za eokrar 1 K 53 vin., za večkrat popust. Uredništvo je v Ljubljani, Fiančlškanskf: ulica stev. 6/1. Telefon Stev. 360. — Upravničtvo je na Marijinem trgu ~ štev. 8. Telefon štev. 44. 1 ----- Izhaj Posam a v ezna sak dan zjutraj, številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inaeratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo. — - Rokopisi se ne vračajo. -—:-------;--- Konec stavke. Sinočnll »Naprej« priobčuje dva oklica. V prvem poživlja delavce v splošni stavki, nal se podaio takoi na delo. v drugem na železničarje, naj se vrnejo jutri. »Naprej« menda tudi ni oficiielno glasilo straikuiočili. vendar upamo, da bo imel boliši usneh, kakor io ie imel nedeljski »Slovenec« in da bo vendar že te nesrečne stavke konec. Vlada ie aretirala v soboto in nedeljo vse člane stavkovnih odborov v Ljubljani. Celju, Mariboru, Ptuju tn morda tudi drugod. Izročeni so večinoma državnemu pravdništvu. Njihovi lokali so zaprti. Aretirani so med drugimi tudi dr. Lernež, Golouh in drugi: mariborski Wallisch io je bale popihal črez meio. Golouh in Tokan sta bila v soboto popoldne pri vladi, da bi dosegla Čim boljše pogoje za stavkajoče delavstvo. Predsednik dr. Brejc ju le spretel zelo nemilostno in vse predloge odklonil. Splošna stavka ponesrečena. Ker se je prva, bolj neoficijelno proglašena splošna stavka popolnoma izjalovila, so jo proglasili socl-ialisti in komunisti v petkovem »Na-preju« z vsem pompom in vsemi običajnimi proglasi še enkrat m sicer v imenu strokovne komisije. Obe nasprotni delavski organizaciji, nar. socialistična in klerikalna sta že v naprej odklonili sodelovanje, v praksi oa jo je odklonila sploh ogromna večina vsega delavstva. Stavka bi morala začeti v so- boto in nehati sinoči. 2e v soboto je bila precej klavrno. Stavkalo ie le nekaj obratov v Ljubljani In večjih mestih, po deželi pa skoraj nič. Ln to kljub hudemu komunističnemu nasilju. V soboto proti poldnevu je še le dobila Ljubljana bolj izjemno lice, a to bolj vsled dopoldanskih žalostnih dogodkov in strahu pred izgredi, Kakor pa vslcd stavke. Na nedeljo se stavka skoraj ni poznala, včeraj pa je živela Ljubljana 2opet normalno vsakdanje življenje, vlak na Jesenice in e® vlak v Kočevje. Na lužni železnici te danes odšel v vsaki smeri po en osebni vlak. Iz Llubliane ie bH odposlan en vlak živil proti avstrijski meji. iz Logatca ie prišel en tak vlak. Orijentni ekspresni vlak ie vozil redno v obeh smereh. Tudi na lužni železnici bo jutri vzpostavlieai normalen osebni promet. REGENTOV PRITISK NA STRANKE. Beograd, 26. aprila. (Izvirno poročilo.) Ker se je bilo bati. da zaidejo pogajanja za sestavo vlade tudi to pot v tir brezplodne in brezkončne strankarske polemike, je regent sam prevzel posredovanje. Neumorno kliče k sebi sedal te. sedai one politike, vpliva na nie pomirljivo in spravljivo. Dosedai še vedno ni imel uspeha, nadelati se ie pa. da bo z ozirom na skraino težaven zunanji m notranji položaj, vendarle privedel zaslepljene politike do pameti. Iz Pariza je vnovič poklican poslanik Milenko Vesnič, ki je najcenejši kandidat za predsednika nove vlade. Kot notranji minister pride v poštev bivši železniški minister Milorad Draško-vič, dočim se o Protiču širijo vesti, da se namerava začasno umakniti iz javnega življenja. Sobotni dogodki. Jadransko vprašanje na razpravi v San Romu. LDU San Remo. 26. aprila. Kakor se glase oliciialna poročila, ie na včeraišnii popoldanski seh italijanski ministrski predsednik Nitti razložil stališče italijanske delegacije glede jadranskega vnrašama. Ministrska predsednika Llovd George in Mille rand sla poročala o naziranjih svojih odposlanstev. Vprašanje se bo obravnavalo v novi seli. LDU San Remo. 25. aprila. Vrhovni svet se je bavil danes dopoldne z jadranskim vprašanjem, pri čemer so naivec govorili o spomenici predsednika \Vilsona od 9. decembra 1919, ki določa italijanske meie in proglaša Reko kot svobodno državo. Splošno se sodi da / bo jadransko vprašanje kmalu rešeno. Nov predlog v rešfeem vprašanju. LDU Trst, 26. aprila. Agenzia Stefan: poroča iz Pariza z dne 24. t. m.* Trdi se. da le vrhovni svet v principu srorazumlien rešiti jadransko vprašanje v zniislu. da dodeli Italiii mejo v Istri, ki naj gre od Snežnika (?) do moria preko Monte Ge-neroso. (Navzlic informaciji tudi v KONEC SAMOSTOJNE ERDEL.I-SKE. LRU Veliki Bečkerek, 25. aprila. Romunski listi pišejo, da le vlada generala Avaresca razgnala erdeljsko pokrajinsko vlado URADNO POROČILO O PROMETU. Uradno z dne 26 t. m. se poroča: Na državni železnici se le ohranil da- italilanskih krogih ni mogoče določiti te zemljepisne točke. Op. por.) Lošinlski otok bi se dodelil Italiji. Peka bi postala svobodna država, ki bi segala do Bakra in mejila na Italijo. Cres in Krk bi se dodelila reški državi. Zdi se, da bi Italija sprciela tako rešitev. nes ves že včeraj vzpostavljeni promet. obrat na kamniški progi ie bil pomnožen. Pri Petrovčah na progi Celje-Žalec Je bila iztrgana ena tračnica. Skoda le' popravljena, storilci so zaprti. Jutri bo na gorenjski in dolenjski železnici pričel tudi tovorni promet Oglasilo se ie mnogo novih Železničarjev na delo. tako da bo jutri naibrže otvorlen popolnoma normalni osebni promet. V splošnem manjka za normalni promet le še en Priprave. V soboto so hoteli komunisti zopet enkrat »potegniti Brejca«, kakor so pravili in kakor so že večkrat storili. Dr. Brejc je prepovedal obhode in shode v Ljuh!n»ri m >ignd, komunisti pa so mu hoteli pokazati, da morejo kljub prepovedi zborovati in demonstrirati tik pred njegovim nosom. Uverjeni smo, da ogromna večina ni Imela drugega namena In ni mislila na revolucijo ali plenjenje, kakor z grozo pripovedujejo nekateri Ljubljančanje. Množica, ki gre delat revolucijo ali plenit, se ne zbira ob belem dnevu, ne jemlje sabo žensk in otrok in ne odhaja na pohod neoborožena. Tako so izdali parolo: zbirališče v Udmatu in od tam demonstrativen pohod v mesto pred »Slona«. In zbralo se Je pri tramvajski remizi jn v okolici več tisoč ljudi, ki so se začeli v urejenih vrstah pomikati proti mestu. Samoumevno je vedela o komunističnem načrtu tudi vlada. In ravno tako samoumevno tega ni mogla trpeti, če se ni hotela še bolj osmešiti, kakor se je že s svojo prvotno neodločnostjo in omahljivostjo. Zato Je poslala policijski in žandarmerij-ski oddelek 27 orožnikov in 6 redarjev, da pohod v mesto za vsako ceno preprečijo. Srečali so se pri Leoni-šču. Ker so hoteli komunisti meni nič tebi nič naprej, so potegnili orožniki m stražniki preko ceste kordon in ustavili množico. * v Pred spopadom. Kako 90 se razvijali dogodki dalje, ni mogoče natančno dognati in tudi ne bo, ker je vsak izmed navzočih videl samo mali del in zato vsak drugače pripoveduje. Gotovo je to le: Straža je bila trdo odločena iz- vršiti svojo nalogo ta sprevod ustaviti oziroma razpršiti; tisočglavi množici se je zdelo smešno, da bi jo ovirala taka peščica, —- morda si tudi ni mogla misliti, da bi nastopili Slovenci resno proti Slovencem. Zato se je razširila parola: skoz v mesto! V tem je pozvala straža ženske in otroke na? odideio naprej preko kordona, moške pa pozvaja. naj se razkrope. Ženske so se večinoma odzvale in odšle skoz kordon, ž njim je ušlo tudi precej moških, ki pa so se takoj zopet zbrali za stražo. Množica pred njo pa se ni hotela ukloniti. Pritiskala je vedno silneje na stražo; opomini, svarila, grožnje, nastavljeni bajoneti — vse ni nič izdalo. Liudje, razgreti in razburjeni so pritiskali bolj m bolj. Posegali so po orožju stražnikov, jih prijemali za roke in odrivali na stran, da bi naredili prostor za tovariše za seboj. Katastrofa. Takrat se je zgodilo: padel je strel. Po dosedanjih ugotovitvah je skoro gotovo, da je padel res iz množice strel, iz revolverja. Potem ni bilo več rešitve; v smrtni nevarnosti so začeli streljati orožniki. Strahovita panika je obvladala vse; hoteli so bežati, a ni se dalo kam. Na eni strani visok zid Leonišča, na drugi plot in hiše, cesta ozka. Nekateri so se še upirali, streljali na ažo nazaj. Vse to je število žrtev povečalo. Ker se je po dolgih strašnih minutah cesta za silo spraznila, Je nudila strašen prizor. Zdelo se je, da je pokrita s človeškimi trupli. Hvala bogu se jih je še mnogo dvignilo, pometali so se bili na tla, da bi si rešili življenje, deloma jih je podrla tudi begajoča množica. Pa Še vedno jih je ostalo na tleh dovolj, preveč, ki niso mogli ostati sami. Iz Leonišča in deželne bolnice so prileteli zdravniki, stražniki, usmiljenke, pregledovali, brisali, obvezovali. Mnogi od njih so želi v zahvalo psovke, kamenje, udarce razdivjane množice, ki se je vračala na kraj svoje nesreče. A delali so naprej in konštatirali žalosten rezultat: na cesti je ležalo devet mrtvih, c krog 30 težko ranjenih. Odnesli so ene in druge deloma v Leomšče, deloma v deželno bolnico. V bolnr.ah so umrli še štirje, tako da šteje ta hip nesreča v svojih knjigah 13 mrtvih. Dostop k mrličem ni bil dovoljen. Mrtvi 1. Goreniec Franc, 31 let stat strugar v kurilnici južne železnice, stanujoč Cesta na Loko št. 18. Strel v glavo. 2. Marija Hočevar, osemletna deklica stanujoča Pod ježami. Strel v glavo. 3. Alojzij Sagadin, delavec, stanuioč v Mostah št. 13, roien leta 1884 v Mihevcu nri Ptuju. Strel v | hrbet, pljuča m čeljust. 4. Strle Franc, nadpreniikač luž. železnice. Cegnarjeva ulica, umrl v Leonišča. 5. Černe Jakob. 1892. leta rojen, delavec kemične tovarne. Strel v srce. Oče ga je spravil na dom ▼ Zadobrovo. 6. M. Kuha r. sprevodnik južne železnice. 31 let star oženjen, stanuioč Ilirska ulica 21. Strel v hrbet skozi nliuča. Umrl v deželni bolnici. 7. R e b o 1 i Pavel, poslovodja Zeschkove tovarne na Viču, stanujoč Prisojna ulka 1 R. Strniša Franc, delavec pivovarne Union, iz Zg. Pirnič. 9. Kramar Franc. 26 let star, zidar Kranjske stavbinske družbe, stanujoč na Novici št. 17. Umrl v deželni bolnici vsled izkrvavitve. 10. K a v č n i k Peter, ključavničar, rojen 1879, stanujoč na Viču štev. 31. 11. Pangerc Franc, ključavničar. roien 1. 1883. v Lomu pri Gorici. stanuioč na Starem trgu 28 12. Ježek Maks. tanetrtik. Ljubljančan. rojen 1. 1895. Stanujoč Hra-nilnična cesta št 7. 13. Doslej še ne agnošcirani 22-letni delavec. — Sodijo, da je rudar. Ranjeni. 1. Zalaznik Ivan, 56 let star. Desno nleče in desna rama. 2. Hribernik Anton, 24 let star. Strel skozi jetra. 3. k o I c Martin. 30 I., delavec. 4. A r n š e k Franc. 48 let, delavec. 5. KI o p č a r Ivan. 18 let. Žila na desni nogi prestreljena. Boj za naše maje. (Iz cikla »Prvo leto Jugoslavije«) I H-Iri ) April 1919 je sploh bil višek razkrajajoče propagande. Udeleževali so se jc židovski trgovci v Zagrebu, nekateri frankovski popje, nekaj komunističnih delavcev, nekaj Radičevih kmetov in nekaj od Fraaikov-ccv nahujskanih uradnikov. Odpor sgromne večine državljanov je pa takšne pojave zadušil tem lažje in j hitreje, ker niso bili izraz ljudskega ejbanja in mišljenja, marveč le posledica hujskanja maloštevilnih ljudi reakenonarcev. Ko je varnostna oblast posegla po njih, je takoj nastopil mir. Podobne domače neprilike so pa zlorabili Lahi po vsem inozemstvu za veliko propagando proti nam, hoteč s tem dokazati, da smo sredi razsula in pred polomom. Ravno takrat je pa protestno gibanje proti laškemu nasilju združilo vse sloje naroda in iznova poživilo znano našo narodno energijo in čut soLdarnostj. Ta i/bča narodna solidarnost jc v tala tudi močno orožje za utrditev miru in reda in za hitro dosego »porazuma pri perečih socijalnih vprašanjih. Železničarji so bili nezadovoljni radi prenizkih prejemkov ta boljše viški agitatorji so prihajali med nje hulskarit. Na velikanskem javnem shodu železničarskih delavcev so pa oni sami odločno odklonili misel na stavko in naglašali potrebo dela. dočim ie vlada priznala upravičenost njihovih mezdnih zahtev in Jih izpolnila. Koncem aprila je vsled Wilsonovega stališča v jugoslovanskem vprašanju laška delegacija zapustila Pariz. Zopet je vsa Jugoslavija v največji napetosti pričakovala J^sitve svojega zasedenega ozemlja. Oživele so pa tudi borbe na mad-iarski fronti in neka! komunističnih agitatorjev v Osjeku je bilo treba aretirati. Koncem aprila so se zemeljski ostanki hrvatskih mučenikov in revolucijonarjev, prvih borcev za Jugoslavijo v srednjem veku. Zrinjskega in Frankopana prenesli v domovino, kar je zopet bilo povod opetovanim silnim mam ifes taci jam narodne misli. Prvi maj se je proslavil še pod tem dojmom in delavsko praznovanje J. maja je bilo mirno m spodobno manifestira;!je za pravice ljudstva. Toda šc isti dan so prišle neugodne vesti Iz Koroške. Ni-iiiCi se že ves ta čas niso držali premirja, marveč so vzdrževali topovski ogenj ta se ojačevali s tirolskimi ta dunajskimi četami. Ko je J. maja naše poveljstvo na poziv Slovencev Iz zasedenega dela Koroške hm mm mestu fronte poiz- kusilo sunek, da popravi neugodno pozicijo, odstrani nemirne nemške baterije in reši nekaj bližnjih vasi pred ropanjem, je trikratna nemška premoč, že poprej pripravljena za napad, podrla vso našo fronto in zasedla vso Koroško ter celo udrla na Štajersko. Tako ie bila potrebna mobilizacija petih letnikov. Ta mobilizacija je napredovala dobro, kajti ves narod je občutil ta dogodek kot sramoto in nevarnost in zatrl malodušnost. Od zadnjih poklicev, ki so bili razpisani nekaj mesecev poprej, pa do maja 1919 se je izkazal ogromen napredek v narodni in državni disciplini. Slovenske napredne stranke so stale v ospredju pozitivnega dela za to disciplino in smejo vedno s ponosom kazati na ta svoj uspeh. Ravnotako se inora vedno s posio-som priznati veliko in požrtvovalno delo slovenskega delavstva in jugoslovanskega vojaštva. Takrat, ko so Lahi celemu svetu pripovedovali, da se hočejo Hrvati odcepiti od Jugoslavije, so hrvatske čete na Koroškem jedine sredi poloma fronte držale izgubljene pozicije ki v hrabrih borbah krile umik. Posledica koroškega poloma ic sicer bila. ua so maloštevilni, toda giboni frankovski ln nemški komunistični in drugi hujskači pričeli zopet z rovarenjem. tako v Mariboru. Celju, Jesenicah ■TOMI in Varaždinu, toda to rovarenje je bilo zatrto v kali in ponekod še pred-no je posegla vmes državna oblast. Z Nemško Avstrijo so se na to začela direktna pogajanja, sredi maja je pa začela naša vojaška protiakcija na Koroškem, ker so se pogajanja z Avstrijo razbila. Sredi med hrupom orožja se je otvorila v Ljubljani nova tehnika. V zasedenem ozemlju so Italijani priredili silne demonstracije proti nam s pomočjo vojaštva, dočim so jugoslovanske občine v masah podajale izjave, v katerih so ponavljale naše upravičene zahteve. Tiste čase je bilo razpisano dvesto-miljcmsko notranjedržavno posojilo* ki je bilo takoj podpisano vkljub občemu razburjenju, v katerem smo živeli vsled vprašanja Reke, Štajerske, Koroške, Prekmurja in raznih alarmantnih vesti, ki so iznova prihajale iz Pariza. Koncem maja so jugoslovanske čete podrle nemško fronto in v malo dneh osvobodile vso slovensko Koroško ter zasedle Celovec. Mirovna konferenca nam je oficijelno priznala Maribor, vsa Jugoslavija je pa v ponovnih protestnih shodih protestirala proti Italiji ln proti namenom Italije. V Novem Sadu se je vršil veliki jugoslovanski sokolski sabor. V Italiji | pride do notranje krize, Orlando odstopi, Nemčija podpiše mir ln Ju- goslavija obhaja spomin Vidovega dne prvikrat vsaj po večini ujedin-jena. V Juliju se pokličeta dva nova letnika pod orožje kod nadomestek za tri odpuščene letnike, uradništvo dobi doklado. Na Reki pride do znanih dogodkov, (ubijanja francoskih vojakov). Konferenca določi plebiscit za Koroško, Lahi iznova za-tvoriio demarkacijsko liniio. v Zagrebu traja nekaj dni kratka delavska stavka, v Sarajevu stavkajo tiskarniški delavci, v Osjeku težaki Vrhovni svet nas pozove da izpraznimo Celovec. Koncem iuliia c.r vs e d vanje zanešene propagande pobunita dve vojaški četi, en pehotni bataljon v Mariboru in dve kavaleriiski eskadroni v Varaždinu. Pobuna ne traja niti en dan, laško, francosko iu nemško časopisje pa poroča o veliki revoluciji itd. Koncem julija izpraznimo Te-mešvar in Celovec, zavezniki sklenejo zasesti Reko, laški vojaki organizirajo v Trstu izgrede proti nam, v Trstu in Furlaniji izbruhne splošna stavka, mirovna konferenca nam prizna Prekmurje, Španija prizna Jugoslavijo in konferenca hoče do konca avgusta rešiti jadransko vprašanje. Romuni zasedejo Pešto, našo čete osvobode Prekmurje, Koroška manifestira za Jugoslavijo. V Ljubljani se ustanovi celo vseučilišče. Stran 8. 6. Zor Josip. 21 let. mizarski pomočnik. Ranjen v desno Pleče m des"7° {cTveie 30 '« *“• urarski pomočnik. peter pomočnik, 39 let. 9. Židan Amon, delavec Južne železnice, 38 let. 10. Hacin Ferdinand, tovarniški delavec, 22 let. Težko ranjen. Strel v debelo črevo. 11. Stranščak Franc, 24 let star zavirač Južne železnice. Strel skozi jetra in želodec. 12. Ladiha Edmund, 18 let, kovinar državne železnice, strel skozi prsa. 13. S p r e i t z e r Stanislav, 31 let, pleskar drž. železnice. Zadet v levo nadlaket. 14. Somrak Leopold, zavirač državne železnice, 29 let. 15. Šolar Leopold, 31 let. 16. Kastelic Ernest, kurjač Južne železnice. 17. V el epi č Ivan. 24 let. delavec. 19. T o m a ž i č Marcel, delavec pri Tonniesu, težko pohojen. 20 . U š a i Mirko, orožnik-nared-nik, rojen v Črničah pr! Gorici. Dobil prvi strel v koleno desne noge, dalie poškodbe po glavi s kamnom in s palico po hrbtu. 21. Detelja Ivana, delavka, 28 let stara, samska. Zadeta v desno stegno. Ona pravi, da se je postavila v prve prednje vrste, ker so stavkujoči dali ukaz, naj gredo vse ženske spredaj, češ, da ženskam orožnik! nič ne store. * V mestu. V Ljubljani se je izyedclo v bipu o nesrečnih dogodkih. Vesti so upli-val katastrofalno. Vse je bilo zmedeno, zbegano; s plašnimi obrazi so hiteli ljudje sem in tja, prippvedo-vali, povpraševali. Nihče ni vedel gotovosti, podrobnosti; širile so se vesti o komunistih, ki vale v mesto. Trgovci, obrtniki, gostilničarji so hiteli zapirat svoje prostore. Naenkrat se začuje tam nekje godba; vesela, poskočna godba. Vse ostrmi. Godba — komaj uro po krvavi orgiji; in to — da res vojaška godba, za njo močni oddelki infan-terije i nasajenimi bajoneti. Eden za drugim postane osupel, razočaran. Godba sedaj, to le preveč. AU vendar; masa, lahkomiselna ljubljanska masa, na čelu Ji mladina, sliši vesele, lahkomiselne koračnice gleda žive, elastične, brezskrbne vojake, spremlja godbo, žvižga poleg, pozablja na Udmat, Zaloško oesto, strele, kri, mrtve, in ranjene, pozablja na razburjenje, na nemir in strah in se vrača v vsakdanje življenje. Važen in velik uspeh vsekakor, k! morda odtehta nekulturnost dejstva samega na sebi. Infanterij! so sledili še drugi oddelki v impozantnem številu. Gotovo Je, da Je bila vojaška demonstracija potrebna in koristna. Da bi jo odredili par dni prej, morda ne bi tekla kri... , * POGREB ŽRTEV. Ker le vlada prepovedala skupen in slovesen pogreb nesrečnih žrtev zaslepjenosti in hujskanja, jih bodo pokopali posamezno. Prvi del so jih pokopali včerai. drugi del pride na vrsto danes, morda še iutri. Pogrebi bi morali n.o zahtevi vlade nositi strogo rodbinski značaj, vendar pa samoumevno ni mogoče zabramiti, da se ne bi lih udeleževale tudi večje množice. Na ulicah pred bolnišnico in no cestah proti pokopališču so bile zbrane cel popoldan velike množice liudi, ki so mirno in tiho gledale sprevode. Nereda ni bilo nikakega. tako da pripravljene stra- ”iso. 'mclc povoda nastopiti. Prvi je bil pogreb delavca Aloj- ^ a £ a d i n a. Pred mrtvašnico deželne bolnišnice so se ob 11. dop. zbrali žaluioča žena z otroci in okoli '200 njegovih tovarišev in znancev. Takoi no 1. popoldne je bil pogreb male Marije Hočevar. StarišI in vaščani iz Klanca so lo spremil; k Sv. Križu. Ob polu dveh so pokopali nadnremikača lužne železnice Franceta S tri e ta. Njemu'je ob polu 4. sledil pogreb sprevodnika južne železnice Mihaela Kuharja. Ta pogreb ie bil veličasten. Železni-čarii so se ga korporativno udeležili. Ob 4. ie sledil pogreb delovodje Pa v1 a Rebolja in ob 5. strugarja Franceta Gorenjca. Tudi njemu so Železničarji priredili lep sprevod. • ..— Podpirajte Ju oslovansko Matico! Novi klici. Avstrija leži na kupu, nekdaniih mogotcev, ki so nas priganjali na tlako, ni več, — ampak ves ta smrdljivi kup leži na naši noti v bodočnost. Kdo ga bo odkidal? — Tako smo še ostali hlapci v svojem srcu, da ne priznamo nikomur dobre volje, če nastavi lopato in vile k delu. Ne od te ne od one strani ni prav, če se postaviš pred ta gnoj. Ha, prostozidar, framason! Proč roke, rimska svojati Tako leti z ene plati na drugo. A gnoj smrdi dalje in golazen se širi... Še vedno se obnašamo, kakor da Je nad nami avstrljsko-madjarskl baldahin. Kaj pomagajo vsa zatrjevanja, da nlsmc ln nismo Avstrijci,, ko se pa srce nikakor ne privadi novim utripom, ki prihajajo v svobodi do njega. Stare sile, ki so nas tiščale k tlom niso še docela strte — mogoče prihaja sedaj tisti čas, ko se bo vendarle treba ozreti malo višje. Kaj naj pa človek misli, ko ne sliši okrog sebe dan za dnem drugega kakor »klerikalca« ali »liberalca« ali »rdečkarja« prava pravcata avstrijska zelišča. Na jugoslovanski njivi težko, da bi uspevala ta spe-cics ~ In na jugoslovanskih tleh smo danes I To vero Imamo kljub oviram, ki se nam baš te dni prav ostro kažejo na naši poti. Prav je, da je prišlo do tega. Današnje gibanje delavstva, izrabljeno in zlorabljeno morda od nekaterih fantastov in demagogov, je v svojem bistvu vendarle pojav narodove moči, ki kipi in vre preko letargije avstrijskih kostenellH strank. Gospodje se boje in se pripravljajo na volitve, kakor da bomo šli poslušat prestolno besedo v Hofburg ali pa delat obstrukcijo namreč — v palačo na Ringu. Življenje kliče mož! Klerikalci, liberalci itd. — vse to je bilo tisti Č&s • • Danes je treba zapičiti vile in zasaditi lopate na vseh straneh ln z obema rokama. Dediči Avstrije In Madjarske se dajo ločiti, ta hip in v tem razoranem notranjem in zunanjem položaju, samo v dve strnil: eno, ki hoče avstrijske smeti in razvaline spraviti s stavbi5ča stran ter graditi skupno novo stavbo in drugo, ki je za to graditev ali nezmožna ali pa ji celo nasprotna. V obeh teh strujah ie pristašev vseh starih strank. V kateri od obeh na! bo naše mesto, ie jasno. ./mV Stranke v češki republiki. Nemška soc. demokracija. Najmočnejša nemška stranka v ČsR in druga najmočnejša stranka od vseh strank v ČsR sploh je nemška socilalna demokracija. Njena politika bo težka utež na tehtnici politike ČsR. In sicer prav neprijetna utež. Nemški socijalnl demokrati v ČsR odkrito in odločno izražajo, da ne priznajo čehoslovaške države. Nemška socijalna demokracija v ČsR se ne ozira na čehoslovaško socilalno demokracijo, temveč nastopa čisto samostojno — in služi lahko za vzgled narodne odločnosti raznim in^rnacijonalmm trobentačem. Seveda oa tudi češka soc. de-mok' aciia. v resnici intemacijonalna. ne sili nemške socijalne demokracije v svoje organizacije, v centralizem. kakor to delalo iimtemacijo-nalni Lahi s slovenskimi socijalninii demokrati v zasedenem ozemlju. Poduk na dve strani! Nemška socijalna demokracija v ČsR smatra Slovake za anektirane, republiko smatra za državo nastalo z nasiljem, za nazadnjaško. V ČsR vidi obnovljeno Avstrijo (samo da ČsR ne bo priznala in zanjo delala kot !e delala za Avstrijo). Nemška socijalna demokracija v ČsR bo delala za pravico samoodločbe za sebe in za druge narode v republiki. Češkemu narodu, oziroma njegovim reprezentantom kličejo, naj nikar ne mislijo, da }e vseh dni konec. V mednarodni politiki zahtevajo, da se Čehoslovaška odreče zvezi z antanto. Odstrani nai militarizem in ga nadomesti z demokratično milico. Odstrani naj se birokratičtii zlstem. Država nai se razdeli v narodnostno opravičene okraje (to je hočejo svoie državice), katere bodo upravljale samostojno voljene vlade, vsak okraj naj voli svoje uradnike. O veleposestvih med Nemci nai Odločajo Nemci (tedaj popolno nemško državo v ČsR). Ta program le bil sprejet na topliškem shodu 30, avgusta 1919,« Ali Je Poljska imperi- jalistična. (Iz poljskih krogov.) iz protipoljskih virov se širilo tendencijozne vesti, da je poljska država inipcrijalistična in da z vojaškim nasiljem ubija vsak znak prostosti na zasedenem ozemlju, kot naj boljši protidokaz navaiamo najvažnejše točke administracijske organizacije iztočnega zasedenega ozemlja, (Belorusija, Litva, Volinija.) To upravo !e odredila poljska zbornica dne 19 decembra 1919, potrdil jo je načelnik republike PHsud-zki. Obenem s prodiranjem poljske armade proti vzhodu ustvarja se ne mudoma na boliševikom odvzetem ozemlju civilno administracija z izletno ozkega pasa, kateri leži v delokrogu neposrednih vojaških operacij. Na civilno upravo imajo vojaški krogi samo toliko vpliva, kolikor Je potrebno za obrambo interesov vojske, posebno vojaške intendanture. Na čelu civilne administracije stoji generalni civilni komisar, kateri je podložen samo ministrskemu pred sedniku. Pri vseh administracijskih uradih so uradniki domačini, brez razlike narodnosti, kateri dobro poznajo krajevne razmere. Pri imenovanju uradnikov se gleda na to, da bi vsak uradnik razun strokovne izobrazbe imel tudi zaupanje širokih plasti ljudstva in bil vešč jezika in običajev dotičnega liudstya. Institucije. kakor občinski in mestni sveti so ostaili še nadalje, ustanovili pa so se pri vsakem okrajnem načelstvu še okrajni sveti iz delegatov občinskih svetov. Ustanovili so se tudi poljedelski ln gozdarski inšpektorati za sociial-no skrb, komisije za splošne reforme In za obnovitev dežele, uredilo se je promet in pošto, organiziralo zopet pravosodstvo in zagotovilo pravoslavnemu ljudstvu prosto versko življenje. Odredilo se je tudi. da ustanovijo v Varšavi naivišio pravoslavno duhovniško oblast in da dajo pravoslavnim duhovnikom primerna gmotna sredstva. Če pomislimo, da spadajo v področje te administracije ne samo etape. ampak tudi t. zv. dalji operacil-ski teren, uvidimo, da ni bilo ne v tel svetovni vojni, ne v drugih vojnah sličnega primera, da bi takoj za hrbtom voiuioče se armade ustanavljali civilno administracijo lz členov domačega ljudstva. VKP. Pogajanja med vlado in železničarji. LDU Beograd, 26. aprila. Železniško ministrstvo objavlja: G- železniški minister je danes dopoldne sprejel delegate železničarjev, ki so Izjavili, da so voljni, pričeti z delom pod pogojem, da se prekliče ukaz o vpoklicanju železničarjev na vojaške vaje in da se že v naprej določi platforma, na podlagi katere bi se naj vodila pogajanja za ureditev službe in dohodkov železničarjev. Železniški minister je izjavil, da Hoče njihovim zahtevam ustreči do skrajnih mej možnosti in da se bodo začela voditi pogajanja takoj, kakor hitro se vzpostavi promet v istem obsegu, kakor Je bil pred stavko. Te svoje zahteve je motiviral minister 2 nastopnimi razlogi: 1. ker so železničarji stopili v stavko, ne da bi obvestili, da hočejo stopiti v stavko; 2. ker so pred začetkom stavke začeli sabotažo s tem, da so izpraznili kotle lokomotiv; 3. ker so v zadnjih dtneh izvršili nekoliko nasilnih aktov med železniškimi napravami in nad železniškim osobiem, ki ni hotelo vstopiti v stavko. . . ... Na L točko so delegati izjavili, da so morali stavko začeti v tajnosti, da se ne bi osobje s silo zadržalo v službi. . Na 2. točko so delegati izjavili, da so to incidenti, ki so se dogodili brez znanja organizacije. Na 3. točko so izjavili delegati, da še ni dognano, da so nasilja izvršili stavkajoči železničarji. Pogajanje z delegati Je trajalo eno uro, toda do pozitivnega rezultata ni prišlo, ker delegati niso pristali na to, da se železničarji najprej vrnejo na dei0 in da se šele poten? začno pogajamja o ureditvi in zboljšanju materijelnega stanja železničarjev. Spominjajte se „Družbe sv. Cirila in Metoda! PRVI VLAK IZ MARIBORA V LJUBLJANO. V petek, dne 23. se je odpeljal prvi vlak iz Maribora proti Ljubljani. Odhod je bil napovedan za deveto uro, a odpeljal le šele od polu 11 urL Ker le bil naval na ta vlak ogromen, ie bil peron strogo zastražen, ter ni bilo splošno dovoljeno, vstopiti na vlak, temveč ie zato bilo potrebno posebno oblastno dovoljenje. Vlak je spremljalo 50 oboroženih vojakov. Iz Maribora do Zidan. Mosta le šlo vse dobro. Potnik, ki se je peljal s tem vlakom, poroča sledeče: Ker smo blizu Celja srečali vlak, ki se ie pripeljal od Zid. Mosta, smo bili vsi potniki mnenja, da bo tudi naš vlak brez ovir prispel v Ljubljano, toda bilo ie drugače. Ob 5. uri popoldan, ko sjno prišli v Zidani Most. ie velel postajenačelnik, da moramo vsi civilisti izstopiti, ker železnica ne prevzame nobenega jamstva za naše imetje in naše življenje, Po dolgem prerekanju smo civilisti vendarle ostali v vlaku in vlak se ie začel premikati. Komaj smo prišli iz postaje, so nas napadli komunisti ter so strejjali na vlak neprenehoma do Trbovelj. Potniki v vlaku smo bili neprestano v smrtni nevarnosti, ženske so kričale ter v smrtnem strahu sedele In ležale na tleh med in pod klopmi, a tudi moški potniki smo se skrivali v kote. Blizu Hrastnika so vojaki pri streljanju na napadalce ustrelili enega komunista, štiri pa ujeli ter zvezane peljali kot talec z vlakom naprej. Pred vlakom ic šla po progi močna patrulja volakov. ki so trebili tir. ki je bil na več mestih zasut s kamenjem, z malimi in velikimi skalami, s hlodi in celo s celimi drevesi. Bila je vožnja kakor kje med culukafri v Afriki. Po neskončnih težavah smo vendarle prišli do Trbovelj. Dell nismo mogli, ker so stavkujoči razdrli progo ter pometali tračnice v Savo. Ko so hoteli vojaki progo popravljati. se je vsulo lianie ccl dež krogelj in kamenja. Preostalo ni drugega, kakor, da smo se začeli pogajati s stavkajočimi. Imeli so zasedeno tudi železniško postajo Trbovlje ter nas niso hoteli na noben način pustiti naprej. Po celoumetn pogajanju so nam stavkujoči vendarle dovolili, da si smemo popraviti pro- go. če Jim izročimo tiste štiri ujetnike, ki smo jih pripeljali s‘Seboj iz Hrastnika. To se ie zgodilo in pričeli smo civilisti in vojaki, popravljati progo. Tračnice smo z veliko težavo potegnili z Save gor na tir ter popravili progo. Poročnik, ki je spremljal naš vlak, je imel še stavkajočim lep govor, v katerem |im je slikal brezumnost njihovega početja. Na glašal je, da delajo samo za naše sovražnike in da bodo. ko bodo prišli Italijani, itak morali iti na delo, ker Jih bodo ti prisilili v to. Izmed stavkajočih, bilo lih le dva do tri tisoč, so se slišali različni medklici, kakor: Raje oa, kot da bi prišli Ita lilani sem, gremo na delo: če pridelo Italijani sem, gremo takoj na delo. dol i našo vlado itd. Ko je poročnik končal svoj govor, so zaklicali »živijo« in mi smo se odpeljali proti LJubiiani, kamor smo dospeli oh 3. uri zlutraj. Vlak je vodi! policijski konus; iz Maribora, ki te nastopil službo L strojevodja ter le zaslužil za svm neustrašenost vso priznanje. Med potniki je bila tudi neaa nuna, šolska sestra iz meščanske šole iz Celja, katero so sopotnice s plašči skrivale, da napadalci niso videli njenega belega pokrivala, ker ie bila na več mestih nevarnost, d« bi razdivjana drhal udrla v vagone, ter začela masakrirati sopotnike. Bil sem več let v svetovni vojn: in tudi na fronti v najhujšem sovražnem ognju, a tako razburljivih prizorov sem malo doživel, kakor pri tej vožnji. ______ _____ Beležke. Teorija in praksa. Na komunističnem shodu v križevem dvoru v Mariboru je g. Sla novec — okrogloličen, čedno rejen »proletarec« govoril tako hujskajoče, da se čudom čudimo merodajnim krogom, da niso znali (ali morda hoteli?) tega preprečiti. Njegov govor, ki je bil en sam slavospev rdeči ai-madi in sovjetski republiki, ie izzvenel v klic: puške — rdeča armada iu revolucija — to le naše geslo 1 — V Ljubljani so govorile nuške. žal! -ali je to tudi v smislu Slonovčevega hujskanja?! Jtigoslavi|a, Železniška konferenca LDU Beograd. 25. aprila. Dne 3. maja 1920 se bo sestala v dvoran! beograjske občine v:’!ka želemiška konferenca, katere se bodo udeležili odposlanci vseh inženirskih, industrialcih. pridobitnih ln trgovskih institucij ter zvez poljedelskih zadrug v našem kraljestvu. Udeležil! se Jc bodo tudi zastopniki posameznih in* teresiranih ministrstev: finančnega, poljedelskega, za -ume in rude, trgovino in industrijo, vojne in mornarice, dalje železniška ravnateljstva, pomorske oblasti, ravnateljstvo rečne plovbe ln brodarski sindikat. Naloga te konference bo, da vsestransko prouči vprašanje izpopolnitve posameznih železnic in gradbe novih prog. V zvezi z rečnimi in morskimi pristanišči na vsem državnem ozemlju, In sicer z ozirom na gospodarske, pridobitne In trgovske potrebe države. * Preiskava subotlške zarote. LDU Subotica, 24. aprila. Nadalj-na preiskava glede madžarske zarote le povodom hišnih preiskav prišla na sled načrtu nove zarote, ki Je imela namen, izvršiti napad na garnizijo in tako poskusiti osvoboditi krivce, ki so bili aretirani radi zadnje vstaje. Povodom obširnejše preiskave, se je dokazalo, da so se nekake zarote pripravljale «v okolici Novega Sada in Velike Kikinde. kier so madžarski elementi razviiali živahne propagande z upanjem, da iim bo uspela pričeta vstaja. Z marljivim delom policijskih oblasti ie uspelo, prijeti končno ubiialce policijskih komisarjev. Pri zaslišanju so priznali svoj zločin. Med prebivalstvom vlada silno ogorčenje proti Madžarom. Pri hišnih preiskavah so našli posamezne izvode madžarskih listov od 18. t. ni., v katerih se nahaja poziv, da se imajo v roku 48 ur javiti v Madžarski pod orožje vsi moški od 18. do 45. leta in sicer pod prctnlo zakonitih posledic. Preiskava se nadaljuje. Te kom pr.eiskave se je pričelo omenjal tudi ime znanega avstrijskega stot nika Metzgerja. Na Reki vlada »režim banditov«. LDU Trst, 25. aprila. Po brzojavnem poročilu lista »II Lavoratore« iz Rima, le socijalistični poslanec Cic-eotti predložil ministrskemu predsedniku interpelacijo, v- kateri vprašuje, ie-li znano vladi, da je povelj nlštvo na Reki zaprlo v iečo 800 de lavcev. ki so začeli stavkati in o katerih ie izvestno časopisje razglasilo obrekovanje, da so to Hrvatje, ki sklepajo zarote proti italijanski Reki. Nadalje vprašuje, ali si ie italijanska vlada svesta odgovornosti za sedanj! režim na Reki in ali ni mnenja, da se ne sme več trpeti tak režim banditov na Reki. ki bo v tem nesrečnem mestu Izzval grozote državljanske vojne. Obnavljanje prometa v Srbiji. LDU Beograd. 24. aprila. Ministrstvo za promet objavlja: Iz vseh’ krajev države prihajajo vesti o vzpostavi prometa, ki je že večinoma vzpostavljen na stanje pred stavko. Jutri se število vlakov pomnoži ter bo promet v dveh dneh reden. Danes je oriientekspres nadaljeval pot v Italijo. Triie agitatorji med štraikuločimh LDU Sarajevo, 25. aprila, Ker se je v železničarski stavki dognalo, dal le bilo med glavnimi činitelii mnogo tujcev, le bila izdana naredba. da se subverzivni protidržavni elementi izženejo. Pri tem se bo zvršila tudi evidenca o zagotovijeniu redne službe na železnicah. J______________ Razna poročila Senatne volitve na Češkem. LDU Praga, 26. aprila. Pri senatnih volitvah ie bilo v praških okrožjih oddanih 760.007 glasov. Narodni demokrati so dobili 150.851 glasov (4 mandate), čehoslovaški socijalisti 122.755 (3 mandate), čehoslovaški sdcijalnl demokrati 238.543 gilasov (7 mandatov), ljudska stranka 64340. glasov II mandat), agraroi 119 560 glasov (3 mandate). Enki. i no volilno število znaša 33.045. Še pet mandatov se zasede v drugem skrutiniiu. BORZA. LDU Zagreb, 26. aprila. Dolarji 14.600-14.750, avstrijske krone 66-68, čehoslovaške krone 230, francoski franki 1080. nemške marke 267-270, italilanske lire 730-750. Dnevne vesti. — Zvlšanie /late doklade za plačevanje carine. Olasom brzojavke c. št. 27.627 generalne carinske di- i ckcije v Beogradu ie določil finančni liihiister iia podlagi čl. 2 zakona o splošni carinski tarifi, da se od 1. mata 1920 računa sto zlatih dinarjev za dvesto srebrnih dinarjev torei osemsto SHS kron. Dosedai se ie plačevalo za sto zlatih dinarjev 560 kron in se na podlagi gornje brzojavke zviša doklada za 43% na 800 kron. — Na državni obrtni šoli v Ljubljani se prične II. delni tečai za izo brazbo učiteljev risanja na obrtnih nadaljevalnih šolah v ponedeljek, tlae J. maja t. 1. Oni gg. učitelji in učiteljice, ki so vložili prošnje za sprejem, naj se zglasijo ta dan ob b. uri v ravnateljevi pisarni navedenega zavoda. — Iz poštne službe. Imenovani so: Za višjega poštnega komisarja komisar Anton Vesenjak pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. Za poštne uradne ravnatelje: višii upra-vitcM Josip Kurent kot predstojnik poštnega in brzojavnega urada Ljubljana I in višji kontrolorji Matevž Pogačnik kot predstojnik urada Liubliana 2, ter Gregor Bartol in lv. Hafner. Za višje upravitelje: višji kontrolorji Ljudevit Joseck (Maribor 1). Jakob Novak (Maribor 2) in Anton Mirnik (Celje). V vodstvo slovenske ljudske stranke sta bila dne 6. t. m. izvoljena kot zastopnika Koroške gospod urednik Pr. Smodej in g. Kugovnik J., delavec na Prevaljah. — AH dobimo odškodnino? Pišejo nam- Lani dne 29. sept. povodom madžarskega vpada v Dolnjo Lendavo nas je bilo sedem od madžarskih tolp zajetih in popolnoma izropanih. Madžari so nam slekli tudi obleke in nas spustili na pol nage nazaj v Dol. Lendavo.. Takrat se liam ie obljubila odškodnina, pa še do zdaj nismo ničesar prejeli. Prosimo tore.' pristojne oblasti, da nam izplačajo, kar nam gre. llgoosobtjenostnl izpiti za ljudske in meščanske šole za kandidate, ki zaradi prometnih ovir niso mogli priti k prvemu voku, se bodo pričeli v petek, dne 7. maja ob 8. uri. Izpraševalna komisija za obče ljudske in meščanske šole v Ljubi,jan;. Cerkveni rop. V noči od 22. na 23. t. m. so neznani vlomilci udrli v Kranju v glavno župno cerkev ter odnesli zlato monštranco in zlat cikorij s hostijami vred v vrednost' v:č tisoč kron. Vlomilci so neznani. Popravek. G. dr. Stanko Lapajne, odvetnik v Krškem, je poklican predavati na naši juridičnt fakulteti meddržavno (mednarodno) zasebno in kazensko pravo, ne kazensko pravo. Uufaliana. = Železniška nesreča ua glavnem kolodvoru. V soboto, dne 24. t. m. ponoči je stal na drugem tiru glavnega kolodvora ekspresni vlak, namenjen proti Parizu. Ob 21. uri 15 minut je ix» istem tiru privozil dolenjski vlak iz Novega mesta. Semafori so bili zaprti. Ker je bil kolodvor vsled vladajočih razmer zelo slabo razsvetljen, je vlakovodja vozil dalje. Le čuječnosti nadpre-mikača Franceta Simončiča je pripisati, da je vlak začel voziti z manjšo brzino in da ni trčil z vso silo v ekspresni vlak. Trčenja ni bilo mogoče odvrniti. Lokomotiva se je zagnala v zadnji voz ekspresa, kjer so bile takoj vse šipe pobite in trojica službenega osobja poškodovana. Lokomotiva in službeni voz dolenjskega vlaka sta bila poškodovana. Poškodovano je bilo tudi pohištvo V. Vetriha, nakladnika drž. žel., ki se je selil v Šoštanj. Lahko poškodovani so bili:. Vinko Vetrih, poštni sluga Ivan Šalehar, sprevodnik Franz Sterle, Adolf Sajher, Čampa N, kurjač in Simčič Marko, zelo se je pretresel Jože Saje, trgovec iz Kota pri Črnomlju. Ekspresni vlak je odpeljal ob 23. uri dalje proti Trstu. Ja , no brezplačno cepljenje zrn er koze vršilo se bede v Mestnem domu v sredo 5. in 12. maja 1920 te- netek 7. in 14. maja; za Sp. Šiško v torek 4. maja 1920 v ljudski šoli: za Vodmat v ponedeljek 3. maja 1920 v mestni ubožnici! za barje v ponedeljek 10 maja 1920 v bar ! janski šoli. Cepljenje se prične vsakokrat ob 4 uri popoldne. Vsi stariši, kojih otroci se niso cepljeni, se poživljajo, da jih prineso k cepljenju in pa k pregledu cepljencev, ki' se vrši teden dni ^kasneje na istem kraju in ob istem času. Pri pregledu se bodo izdajala spričevala o cepljenju, ki so potrebna pri sprejemu otrok v ljudsko šolo Podrobnosti so razvidne iz razglasov, ki so nabiti po mestu in pa na mestni deski. =*= Občinstvo se opozarja, da je strogo prepovedano voditi pse na trg med tržnimi urami. Mestni konjac ima naiogo, da polovi vse pse, ki se prosto gibljejo v tem času po trgu, o čemur mestni magistrat občinstvo pravočasno opozarja. = Uradniška predstava »Rusal-ka« se vrši v operi v torek dne 27. t. m. ob pol 8. uri zvečer. Vstopnice se dobe v društveni pisarni. K. — Načelstvo greinifa trgovcev ie v svoji odborovi seji dne 21. aprila 1.1. sklenilo, da so vse trgovine v Ljubljani od 1. majnika t. 1. dalje od prte ob 8. ure zjutraj do 12. opoldne ter od 2. ure do 6. ure popoldne. — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvonu proslavi petnajstletnico svojega obstoja z občnim zborom dne 2. maja t. 1. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma in s koncertom dne 3. maja 1.1. v veliki dvorani Uniona s sodelovanjem popolnega orkestra Kraljevega gledišča v Ljubljani. = Zadruga mesarjev iu prekaje-valcev v Ljubljani vabi vse svoje člane na svoj redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 25. aprila 1920 ob 10. uri v mali dvorani Mestnega doma s sledečim dnevnim redom: 1. Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Blagajniško poročilo iu volitev računskih preglednikov. 4. Ureditev katastra pomočnikov. 5. Ustanovitev zveze mesarskih zadrug za Slovenijo. 6. Slučajnosti. K, — Poskus tatvine? Ob treh popoldne je včeraj stal na glavnem kolodvoru ekspresni vlak proti Beogradu. V prtljažni voz se je vrinil Rudolf Mahnič ter začel pregledovati prtljago zlasti kovčeg majorja Dragomira Paljiča. Sprevodnik spalnih voz Pavle Jovanovič ga je zapazil. Mahnič je zaprl vrata in jih zabarikadiral. Po stranskem vhodu je Jovanovič dospel v vlak ter začel z revolverjem v roki suvati Mahniča, ker je bil uverjen, da je Mahnič v vlak vdrl z namenom izvršiti kako tatvino. Med suvanjem se je Jovanoviču sprožil revolver ter je strel zadel Mahniča v trebuh. Prepeljali so ga takoj v deželno bolnišnico. Jovanoviča so predstavili policiji, kjer se je zaradi strela zagovarjal v gorenjem smislu. V deželni bolnišnici je zdravnik konstatiral, da je poškodba lahke narave ter ga je obvezal, nakar je Mahnič takoj zapustil bolnišnico. m ' ^eral dopoldne se je zgubii briljantni orstan in sicer od Mencingerja na Sv. Petra cesti do Šolskega dtevoteda, ali pa od Dunajske ceste od Gospodarske zveze na Martino-q° cesto in nazaj do Mencingerja. Foštenemu najditelju izplačani do-.bro nagrado. Nalditoll nai se oglasi s prstanom na Tržaški cesti št. 22, gostilna pri »Franceljnu«?. = V soboto dopoldne se le našla pri mesarskem mostu manjša svotu denarja. Dobi se io pri vzdrževalnem odseku za brzojav in telefon v Ljubljani, glavna pošta Maribor. Kateri urad je kompetenten? Piše se nam: Nedavno sem kupil kruh pri nekem peku, ki mi ga ie predrago zaračunal. Sel sem se torej pritožit k obrtnemu referentu in mu stvar razjasnil, obenem sem ga pa prosH da nai ukrene vse potrebno. Gospod referent mi ie pojasnil, tla se moram pismeno pritožiti in me ie poslal k tržnemu nadzorstvu. Šel sem tja. in od tam so me zouet poslali nazaj k obrtnemu referentu, kjer so vendar slednjič zadevo nrotokolirali in tehtali tudi kruh. Navzlic temu pa Še sedaj ne vem, kateri tirad ie za taksne zadeve kompetenten, Celje. Zakai ne pišemo nrav-ilno slovenski? Pišejo nam: Leto dni smo potrebovali. da smo dobili slovenske ulične napise in še sedaj so pisani v popačeni slovenščini. Ob razglasu novih uličnih imen so se sicer ista glasila pravilno n. pr. ulica Benja-■mirni Ipavca itd., toda sedaj imamo naenkrat Benjamin Ipavčeva ulica dd. Radovedni smo, kateri učeni jezikoslovec je to iznašel. Dolgo smo cakah na slovenske napise in sedaj bomo mogoče še desetletja čakali, da se te spake zopet odpravijo Tobačna trafika v Celju. Ljubljanska cesta št. 1 je do 20. maja 1.1. potom javnega natečaja razpisana! Enoletni kosmati dobiček je znašal 9220 K 11 v. Položiti se mora predno se ponudba izroči 900 K jamščine OBJAVA. . Po Ljubljani se širi in vzdržuje govorica, da se je dne 24. aprila 1920 prilikom izgredov na Zaloški cesti streljalo na tamkaj zbrano množico tudi Iz L eonišča. Ta govorica le docela neresnična in.neosno-vana. Policijsko ravnateljstvo le dognalo, da se nahaja na zidu Leomi-šča ob strani proti Zaloški cesti več sledov od bojnih strelov (tkzv. Oel-leriev) kar dokazale, da so padali ( posamezni streli v smeri proti Le-onišču in ne Iz I eonišča. Tudi se je ugotovilo, da se iz Leonišča vsled zidu. ki obdaja to poslopje ne da streljati na Zaloško cesto. Kdor trdi, da so streli padali iz Leonišča in si upa to dotrditi naj se v to svrho zglasi pri podpisanem uradu. Policijsko ravnateljstvo v Llubljanf. PREDAVANJE O VINOORAD N1ŠTVU. Tekom prihodnjega predletnega časa predava višji vinarski nadzornik B. Skalicky v sledečih krajih »o poletnem zatiranju trtnih škodljivcev« : V nedeljo, dne 25. aprila ob 4. popoldne v Stopičah; v nedeljo, dne 2. majnika ob 8. zjutraj v Brusnicah; v nedeljo, dne 9. majnika ob 4. pop. v Prečni: v praznik, dne 13. majnika ob 4. popoldne v Semiču; v nedeljo, dne 16. majnika ob 8. zjutraj v Šmihelu: v praznik, dne 24. majnika ob 4. pop. v St. Janžu: v nedeljo, dne 30. majnika ob 8. zi. v Boštanju: dne 6. junija ob 8. zj. v Mirni peči, vse po novem letnem času. V interesu vinogradnikov ie želeti, da se teh predavanj v obilnem številu udeležujejo. _____ SKUŠN JE 17 PODKOVSTVA Po naredbi dež. vlade se odpravljajo dosedanje skušnje iz podkov-stva za kovače, ‘Iti niso obiskovali polletnega podkovskega tečaja ter se predpisuje obvezen obisk teh tečajev. Da se pa omogoči tudi nad 24 let starim kovačem, doseči pravice do samostojnega izvrševanja pod-kovske obrti se dovoljuje za prehodno dobo, toda samo v tekočem letu 1920 še trikraten rok za skušnjo Iz podkovstva za one kovaške pomoč-nikje ali kovaške oistre. ki so starejši kakor 24 k :, četudi se niso udeleževali podkovskega tečaja. Vendar pa le k preizkušnji pripustiti kovače, ki so starejši kakor 26 Jer le tedaj, če so si najmanj 14 dni s praktičnim vežbaniem na kaki pod-kovski šoli izpopolnili znanje in tamkaj dobili tudi teoretičen pouk o pod-kovstvu. za kovače med 24 in 26 letom pa se določa 30dnevno vežbanle na nodkovski šoli. Te skušnje se bodo vršile na drž. nodkovski šoli v LJubllanl koncern Inniia. seotembra in decembra. Vsi oni nad 24 let stari kovači, ki žele napraviti skušnjo na drž nodkovski šoli I lubllani sc poživljajo, da vpošiielo najkasneje do 20. maja 1.1. vodstvu drž. oodkovske šole v Ljubljani svoie prijave, ki naj ii prileže rojstni in krstni list ter učno spričevalo, da se jim določi dan vstopa v praktično vežbaTije. — Vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani. Aprovizaciia. s Prvovrsten krompir do 3 K 50 v kilogram oddaia kmetijska družba v Ljubljani iz skladišča na Turjaškem trgu št. 3, vsakemu v poljubnih množinah. Gledališče. Opera: 27. aprila, torek: Rusalka, uradniška predst., izven ab. 28. apr. sreda: Faust, abon. F. 29. aprila, četrtek: Žongler, abon. D. 30. tprilju petek: Trovatore, abon. A. 1. maja: sobota: Prodana nevesta, izven ab. 2. maja, nedelja: Faust, izven ab. Drama: 27. aprila, torek zaprto. 28. aprila, sreda: Smrtni ples, abon. B. 29. aprila, četrtek: Golgota, urad. predstava, izven abon. 30. aprila, petek- Golgota delavska predstava, izven abon. L maja. sobota: Saloma. Slepci, abon. E. Zahvala. Vse obiskovalce opernega gledišča, ki so mi poklonili prekrasno darilo, usojam si tem potom prositi, da izvolijo sprejeti izraz inoje najiskrenejše zahvale. Fridrik Rukavina, ravnatelj slovenske opere v Ljubljani. Književnost in umetnost. Jugoslavenska obnova — nMva. Sadržaj: Dr. F. Fajfr (Praga): Teorija boljševizma; Dr. Lj. Prohaska: Posedovna reforma(VeleposJedi kao uzorna imanja); Jure Turič: Pedagoška škola. Smotra. Na koncertu »Ljublj, Zvona« ob petnajstletnici društvenega obstoja. . dne 3. maja v veliki dvorani Unionaf I izvaia pomnoženi orkester kraljeve* ga opernega gledišča nod vodstvom g. kapelnika Brezovska tri. dosedai v Ljubljani še neizvajana dela: A'. DvoFakovo uverturo »V naravi <, H, Berlioza simfonijo: »Ilarold v Italiji« in kapelniku B. Periča »Karnevala — Vstopnice prodaja Dolenčeva trafika v Prešernovi ulici. K Pokrajinske vesti. I Zahtevajte Jugoslavijoa v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah!! Komenda pri Kamniku. Glede notice, ki smo io prinesli pod tem naslovom 11. t. m., se nam naknadno poroča, da pri hišni preiskavi, ki se je vršila pri gospodu Andreju Mejaču po okrajnem glavarstvu v Kamniku dne 7. aprila t. 1.. ni bilo najdenih nikaldh skritih zalog in tudi ni bilo prav ničesar zaplenjenega. Gaberje pri Celju. Tobačna trafika v Gaberju št. 3 pri Celju je do 20. maja 1920 potom javnega natečaja razpisana. Enoletni kosmati dobiček je znašal 3061 K 91 v. Položiti se mora predno se ponudba izroči 300 K jamščine. Šmarje pri Jelšah. Tobačna glavna zaloga v Smarji pri Jelšah je do 27. maja 1920 potom javnega natečaja razpisana. V enoletnem času ae je v tej zalogi pridodeijenim prodajam oddalo tobačnihmaterijalij vkupne cene za 1,198.218 K 89 v; v založno trafiko pa po tarifni ceni računjeno za 152.748 K 19 v; založniku je pripadel trafikantaki dobiček v znesku 15.274 K 82 v. Jamščina katera znaša 12.000 K, se mora položiti, preden se ponudba izroči. Šoštanj. V nedeljo dne 18. 4. tl. se jo vršil na glavnem trgu v Šoštanju dobro obiskan javni ljudski shod z ustanovitvijo podružnice Jugoslovanske Matice za Šaleško dolino. Shod je vodil g. Anton Skala, nadučitelj iz Topolisča, ki je tudi pojasnil pomen te manifestacije. Na to je govoril o neodrešenem Koroškem neustrašeni narodni delavec za Koroško g. župnik Anton Gabron, ki kljub preslanemu trpljenju v ječah ne neha bodriti naroda k vztrajnemu delu do uspeha l O prestanih mukah naših Primorcev in o potelcu delovanja za njihovo osvobojenje je podal temeljito poročilo g. Anton Kurnik, kontrolor v Skaiskem rudokopu. Na to so bile sprejete rezolucije z zahtevo jugoslovenskga Jadrana iu Primorja odločnim protestom zoper ugrabitev edino sposobne gospodarske luke za Jugoslavijo po nenasitnih Italijanih. Popolnma uspeli shod je zaključilo lepo petje pesmi „Mili kraj* in »Jadransko morje* PiUj. Tobačna trafika v Ptuju, Minoritski trg št. 5. je do 20. maja 1920 potom javnega natečaja razpisana. Enoletni kosmati dobiček je znašal 22*559 K 11 v. Položiti še mora predrto se ponudba izroči 2.200 K jamščine. Ptuj. Ptujski magistrat je pričel I najstrožje postopati proti verižnikom. j Razmere, ki sedaj vladajo v Jugoslaviji so tako koruptne, daje to postopanje mestnega magistrata v Ptuju v interesu države in v ozdravljenje naših javnih razmer le z veseljem pozdravljati. Pripomnimo še, da je verižništvo veleizdajski čin za vsace-ga Jugoslovana in z žalostjo ugotavljamo dejstvo, da je število poštenih trgovcev in obrtnikov, ki se drže poštenega dobička zelo majhno. Posebno opozarjamo vse javne urade, posebno pa vlado, da je treba predvsem nastopiti z najstrožjimi sredstvi proti mauufakturistom in onim verižnikom, ki imajo opravila z usnjem. Določati bo treba natančne cene od časa Jo časa, kajti če se cene (nakupne in prodajalne) ne določijo za vse potrebščine in dela za celo državo po ključu, ki odgovarja normalni pridobnini oziroma dobičku, je konsolidacija gospodarskih razmer nemogoča. Dosedanje tozadevne naredbe se pa tičejo samo nekaterih predmetov in potrebščin, vsled katere nepopolnosti so samo nekateri trgovci in obrtniki, ki s temi predmeti obratujejo, prizadeti drugi pa lahko veri-žijo po poljubnosti. Iz teh nepopolnosti izhaja gospodarska in politična anarhija. Ormož: Ako čitamo žalostna po- j ročila iz po Lahih zasedenega ozemlja f o postopanju z našimi najboljšimi ‘ ljudmi, je težko razumeti, da trpe naše oblasti tu ob Dravi še vedno ljudi, katerih prolidržavno mišljenje je notorično znano. Ni zadosti, da mirno gledamo med sabo bivše funkcionarje razupite »Sildmarke* in »Turn-vereina" ki so še danes nameščenci po. naših zavodih, tudi naše oblasti postopajo pri izdajanju in vidiranju potnih listov skrajno neprevidno, ker bi drugače ne bilo mogoče, da se funkcijonarji gori navedenih društev žalostnega spomina, še danes shajajo v Ormožu z v Nemško Avstrijo pobeglimi svoječasnimi kričači in stikajo glave. Kdor pozna njih, naši državi m našemu osvobojenju sovražno stališče, ta tudi ve, da njihovi medsebojni obiski niso v redu in stvar naših zunanjih uradov bi bila, da postopa ob izdajanju potnih listkov tem stebrom spodnještajerskega nem-čurstva In razna rodovalcem v državnem interesu skrajno previdno. Ne pozabimo, da je celo sedanje prevratno gibanje podpiramo tudi od Nemcev in renegatov in da moramo biti proti znanim in neznanim hujskačem dvakrat previdni. Obiski razu* pitih teh ljudi pri nas nikakor niso v redu, čeprav so v redu njih potni izkazi. Dobrla vaa. (Koncert nar. čitalnice). Vendar pride Dobrla vas do velikega koncerta. Razveseljiv pojav je to. Zavedati se moramo, kakega glasbeno kulturnega pomena so take in enake prireditve za naš razvoj v Korotanu. Čitalnica je duša vsega našega glasbenega življenja v Dobrli vasi in okolici in občinstvo jo pozna kot %ko. Zato jo ljubi in spoštuje in ako se ji slučajno primeri da ne nudi posebno izvrstnih umetnin, ji tega ne zameri. Na sporedu so bila dela naših slovenskih umetnikov, Mokranjaca, Adamiča, Foersterja, Hajdriha, J. Ipavica in A. Gruma. Izvajanje mešanega in moškega zbora je bilo zadovoljivo, da, celo umetniško dovršeno. Solistinja g. A Pogorelčeva je z globokim umevanjem pela »Na lipicl zeleni* in »Nezakonsko mater* G. Sešlin je pa mojstersko vse solo točke spremljal na glasovirju. Foersterievo »Ljubico in A. Grumov. IH. venček slov. nar. pesmi* so mogli na splošno željo, ponoviti. Skratka prireditev je uspela v vsakem oziru. Št. Jakob ob Rožu. Senzacijone* len dogodek je za našo Koroško »Miklova Zala*, ki jo vprizarja »Gledališko društvo v St. Jakobu v Rožu* na svojem odru. Šestkrat je že »Miklova Zala* privabila mnogobrojue gledalce, da uživajo izborno vprizor-jene predstave. Obnesla se je ideja načelnika Janežiča, da ljudske prizora izvrše domačini v koroškem dialektu. Pogovor pod lipo, gostija, - poročilo ranjenega stražarja, vse, vse se vpri-zarja tako naravno, neprisiljeno, da kot gledalec pozabiš, da si le v gledališču, marveč se uživa dejanje ua odru,^ kakor da bi bil res na gostiji itd. Se celo drainatizatorja »Miklova Zale* domačina Spicarja so naravno izvedeni prizori ganili do solz veselja in hvaležnosti; pero ni moglo tako zapisati, kakor si je želel imeti predstavo, a tu je videl svojo delo poplačano z vzorno proizvedeno »Miklo-vo Zalo*. Vidi se, da stalni igralci in domačini igrajo z ljubeznijo in navdušenjem. Vsa predstava je visoka pesem vroče ljubezni do rodne slovenske zemlje, ki so jo naši predniki branili pred Turki, a njihovi sedanji potomci pred nič manj grabežljivimi Švabi. Ne bo švabska južina, Koroška nikdar — s to zavestjo odideš iz dvorane, ko pade zagrinjalo. Nad 50 oseb sodeluje pri igri, 8 sprememb je treba izvršiti, 5 ur je treba vzdržati na odru, vendar gre vse gladko. Da ne zaidemo v posameznosti; vse vloge so dobro rešene, tako večjo kot tudi manjše. Priliko imaš videti prikupne domače o' čaje, “ki jih je naš narod ohranil pri gostijah in v drugih slučajih, iz odra doni mila narodna koroška pesem. ,Novo opremljeni društveni oder, nove dekoracije, domače narodne noše in pestre turške uniforme so doprinesle svoj del k uspehu. Naval k predstavam je tako ogromen, da, žalibog mnogi ne bodo mogli videti »MikloVe Zale*. Vstopnice so vedno že v predprodaji razprodane. V kratkem gostuje društvo na vsestransko željo v Borovljah. Izdajatelj In odgovorni urednik Anton Pesek. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. (p)S) (9 ®S(eM5) (f>A6) mm Zahtevajte »Jugoslavijo« v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah J Pridobivajte naročnikov J Hnnfobi ftnrnnta solidno delo vsake llDlIjSKu ODFclCd vrste po narofilu izdeluje v lastni delavnici in razpošilja na zehtevo po nainlžjih cenah tvan Logar sedlar, Gosposvetska cesta št. 13. Ljubljana. Kupujem staro aleto In srebre :: po najvižjih dnevnih cenah. ■ ALOJZIJ FICBS, JoloibDipa ulica 6. Velika izbira zlatnine, ur, srebrnine In briljantov. Popravila izvršujem v lastni delavnici točno in solidna Valentin Maček tovarna slamnikov v Domžalah. Sprejema v popravilo vsakovrstne slamnike in klobuke za gospode in dame po pošti ter vsako soboto na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani. Oblike na vpogled. Zanesljivi, izkušeni, zelo energični dve strežnici se iščeta proti takojšnjemu sprejemu za bolnišnico bratovske skladnice v Trbovljah. Prošnje je naslavljati na bratovsko skladnlco v Trbovljah. 570 Važno za krojaške delavnice. V prihodnjih dnevih po zopetni otvoritvi železniškega prometa bo dospela partija električnih krojaških likalnikov novovrstne konstrukcije, primn kvalitete, največje trpežnesti v Ljubljano. Reflek-tante zaznamuje tvrdka ,,SVETLA*', Ljubljana« Mestni tre; Stev. 25. = Veletrgovina ...- P. Teslič i drug, Sisak. Kllllllio i nrniiaid • lnie&>v,!u ,obu> vino> žestoka piča i žestu, žito, surovine, IHipHJc I plUUdjc. gradjevni materija), ugljen, kemičke 1 tehniške proizvode, manufaktumu robu I stoku. — Nuni« na veliko! 504 500 Slavnemu občinstvu se piiporoča KAVARNA CENT L AL = poleg Zmajevega (Jubilejnega) mostu. lastnik Stevo Mikolič. M. Kuštrin Tehnični in elektrotehnični predmeti na debelo. Avto^umi, sumi za kolesa. Gumijevi trakovi za trte. w Dunajska cesta 20. Telefon št&v. 470. Spretnega, izvežbanega Vsakovrstne slamnike, različne torbice, predpražnike, slamnate šolne in druge pletarske izdelke priporoča po primerni ceni g. trgorcem Franjo Cerar, tovarna slamnikov v Slobu, pošta Domžale pri Ljubljani. 358 LES postaja Julno Železnica. Začetek sezone 1. maja Najmočnejši zdravilni akratni vrelec na alov. Štajerskem. 36 2 do 87"5°C učinkuje kakor Gasteinake toplice proti revnatiznu, ženskim In živčnim boleznim, slabo, tl, inflt-enci In njenim gosledicim Milo sub-alpsko podnebje, izvrstna oskrba, cena postrežba. — Železniška zveza: od Ljubljane 2 uri, od Zagreba 3 ure. — Pojasnila daje brezplačno: Ravnateljstvo kopališča, postaja Rimsko Toplico. nabiralca oglasov mm sinjim , Min trg it. I. rezan, tesan, okrogel, drva čokolada Kava, čai oglje kupuje in prodaja „Š1¥ER" Mi Inoiti iuliissriialcev diavske dolini Marihor, Tegethcfova cesta 45. Kupujemo papirja višjih dnevnih eenah. DRAVA" ne tiste po najvišjih Kakao Bonbone Kavni pridatek Konjuk Rum Likerje Šampanjec Namizna vina Manrtelne Rozine Dišave PnradMnflr Ril Slive napila so Ril kraljestvu I F V ' veletrgovina s papirjem v Za- —1 grehu. Brrojavh.Drava-.Zagreb. a|jB g Najcenejše žarnice. Opozarjamo, da imamo v stari zalogi 150 voltne žarnice, katere oddamo na konsumente za lastno rabo dokler traja zaloga Še po stari ceni. Obrnite se tedaj, predno drugje dražje plačate na našo tvrdko. 110 in 120 voitne žarnice, kakor vse ostale voltaže pridejo v najkrajšem času v prodajo. Oglasite se pravočasno pri tvrdki .SVETLA* Ljubljana, Mestni trs št. 25. BAKRENIH KOTI OV večla množina, vseh vrst za pranje, kuho žganja, kuho polente, malih in večjih, ter raznih drugih pride v kratkem iz največje prvovrstne evropske tvornice, od katere glavno zastopstvo Imamo mi za celo Jugoslavijo. Naročila sprejemamo v predzabeležbo pc najnižjih dnevnih cenah. Materijal zajamčeno prvo rstni. Naročila prosimo poslati na MDT ATT TlA/fl* d- *a promet Železa, kovin in tehničnih 1 /\LLU Ivi proizvodov. ZAGREB, Iliča It*. Telefon 21-09. Brzojavi: .METALLUM*. Alkalay LS Zagreb Mesnička ulica 1. — Iliča 40. tilaiteriista i ninberška reletrsodna naj večja te stroke nudi blago po solidnih in zmernih cenah. Zahtevajte cenike! "P? 527 J Tiskovine vseh vrst za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično, hitro in ceno „Zvezna tiskarna” v Ljubljani, Stari trg štev. It'. S avbeni in pohištveni pleskar in ličar. “gf- ** Ljubljana, Kolodvorska ul. 6. ! 18 Celju, Kralja Petra cesta iti v Ptuju. Prešernova ulica. Priporoča najfinejše in najtrpežnejše predvojne barve za portale vrtne ograje, kakor tudi predvojne lake za gostilniške stole itd. TONE MALGAJ Pcstrižba tečna. Cene sel dne. ff MBlm.Hleg PohIStvo. \ \ Spalne, jedilne in gospodske sobe, kuhinjska opiava, podložki modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, zelez.ne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfinejše izvršitve po - - - jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo - - - Karol Preis, Maribor, Stolni trg 6. Narodna knjižnica. 1. in2. snopič: Vfif, VccEik iztreni spisi. Euš. 3 K. 3.-5. snopič: GauCCENiKE komedija v šthib dejanjih. Spisal Leonid Andrejev, poslovenil dr. Joža Glonar. Broš. 8*— K. 6.-9. snopič: Gad^e gnezdo. Povest iz dni trpljenja in nad. Spisal Vladimir Levstik. Broš. 10 - K, vez. 14*— K. 10.—12. snopič: Bele noči. Mali Junak. Spisal F. M. Dostojevskij, preložil dr. Vlado Borštnik. Broš. 10‘— K, vez. 14*— K. 18. —15. snopič: Kcje iitUjcnie Spisal Ivan Cankar. Broš. 10*— K, vez. 14’— K. 11 t_i:_^j ca 17/1. Obširni prospekt brezplačno. Telefon At. 34/V III. f J Le savon francais Francosko milo IS — vaut de l*or en vente partout kakor iz zlata se prodaja povsod EidetolgeJnaj kolska Driay veda •n tlacons de 120 grammec. Vente en groš. v steklenicah po 120 gramov. prodaja na debelo. Ljubljana, DRIAY, Pred Škofijo 21. Sveče „Mira‘‘ v zavojih po 1 kg, kavo, modro galico, , užigalice, žveplo, koruzo, oves, moko ter ostale deželne pridelke in sadeže prodajajo samo na debelo po zmernih cenah Dumič, G ji vi č & Pitarevfč ZAGREB, Zrinfevac 15. Podruinicai ZEMUN. In«, tel. 22 69, Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani % Marijin trg S, Vfelfevu ullm 1 — Podružnica v Murski Soboti čislih brez odbitka rentnega davka. 0/ Ustanovljen septembra 1919. &J2L je Prometa do srede aprila ® Neposre o po nad 31,000.000 kron. državnim nadzorstvom obrestuje hranilne vloge in v!oge nn tekoči račun ' 'm m trn.