51. številka. Ljubljana, v soboto 2. marca 1895. XXVIII. leto. MIŠKI BABOa Izhaja vsak dan ivrčer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti projeman za a vb tr o-o ge rske dežele za vse leto 15 gld., 7.1 pol letu 8 gld.. za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 ki*. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom /.a vse leto 18 gld., za čet 11, leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kina mesec, po 30 kr. za četrt leta. — '/,* tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Stirictopne petit-vrste po ti kr., če se oznanMo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in p » 4 kr.. če se trikrat uli večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki rat i. — Rokopisi Be ne vračajo. — Uredništvo iu opravniStvo je na Kongresneir. trgu št. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Smešno izkoriščanje. Dolenjski reporterji ,, Slovenčeviu objavljajo „surovosti", katere so se baje dogodile v agitaciji proti kandidaturi gospoda prof. Zupana. Ko to delajo, poslužujejo se načina, kateri jih najmanj opravičuje, da drugim surovost očitajo. In posebno malo se to podit v listu, kateri dan na dan psuje in smeši z osebnimi opazkami novoizvoljenega poslanca gospoda gVišnikarja, listu, cigar voditelji in oprode se pri volitvah zadnjih let niso ustrašili nobenega nemoralnega, niti kaznivega sredstva za pridobivanje volilnii' glasov. „Slovenčevi" uredniki in dolenjski dopisniki torej ne bodo veliko sodili! S tem pa mi ne rečemo, da bi le količkaj mogli odobravati ali olajšavati agitacijo proti gospodu Znpann, če je res presegala meje. Ali nemogoče se nam vidi, da bi se bila agitacija spozabila glede osebe ali stanu gospoda Zupana. Gotovo pa je, da so dolenjski „Slovencevci", ki so kar čez noč postali politični prijatelji gospoda Zupana, provocirali s svojo nad-ležnoatjo in že z Notranjskega znano agresivnostjo odločen odpor, ki ni bil obrnjen proti gospodu Zupana, ampak le proti agitatorjem. Mi vsaj imamo celo kopo dopisov, kateri nam popisujejo to vsiljivost „Slovence v cev". In sedaj se ti brezobzirni agitatorji skrivajo za hrbet gospoda Zupana in vpijejo, da je bilo njemu namenjeno, kar so oni, bržkone po pravici, dobili ? Poznamo to taktiko! Odločno pa se moramo zavarovati zoper to, da včerajšnji »Slovenec" skuša agitacijo zoper gospoda Zupana iskoristiti proti naši narodni stranki. Rad bi nas naredil za vse odgovorne, kar se je godilo na Dolenjskem. Mi smo svoje stališče glede Zupanove kandidature že pojasnili. Bili bi ga z vso odločnostjo podpirali, če bi se bil izrekel za naš politični program, ker pa tega storil ni, ga pa nismo mogli. Tako boderuo ravnali z vsakim kandidatom, naj že nosi posvetno ali pa duhovsko suknjo. Da pa naša stranka ni ravnala proti gospodu Zupanu, je pa najboljši dokaz, da so ga volili celo najod-ličnejii pristaši naše stranke v Novem mestu in v Krškem. Tistih ljudi j, ki so baje delali z vsemi silami proti gospodu Zupanu, ki so morda tudi surovo postopali, ne iščite v naši stranki, temveč so Ivi^tek. Na „domaćem plesu" pri Buckovih Akoravno iiineui rojen na veseli avatovščini ob veselih vzdihih nacijonalne harmonike, temveč popolnoma navadno, kakor drugi otroci Adamovi, razveselilo me je vender obitelji Buckove prijazno vabilo na ndomač ples". Kdo bi ne privzdignil časih /d nog nekoliko više ? Videl sem, da je ča-"tite^'a znanca podjetna ideja naravnost izvrstna in nalaga). Bučka, da je taka za lava v domačih prostorih za njega, za ljubljanskega meščana ugled neobhodno potrebna. Ko sem prišel, ni bilo še nobenega. „Plesna dvorana" je bila prazna; ob stenah je gorelo osem sveč, katere so 8 petrolejsko svetilko, visečo od stropa, delale tak čaroben svit in blesk, da je kar vid jemalo. Take sijajnosti nisem nikdar pričakoval. V kotu stal je prileten klavir, kateremu so se od starosti majale vse tri noge. Drugih Itiksurijoznostij nisem opazil. Gospa Buča sprejela me je z razburjeno uljud-noatjo. „Ah!" potožila mi je, »gospod H., le po* glejte me, kakšna sem t Vsa se theeem! (Gospa Buča največ pristaši Sukljejevi. Poslednja leta je pa bil Šukl|e naš nasprotnik, to je pafc občno znano. Lahko bi trdili, da je mož v politiki bližje „Slovenčevi" stranki nego naši, kajti na Dunaji je sedel v zvezi mož, katere je „Slovenec" vedno hvalil in zagovarjal. Če so na Dolenjskem nekateri, ki so načelni nasprotniki duhovščine, tega mi nismo krivi. Ondn je še ostalo nekaj starega nemškutarstva, nekateri posvetni možje se pa morda tudi zaradi tega odvračajo od duhovščine, ker se ne marajo pokoriti nekaterim kapelanom Sicer pa ima „Slovenec" najmanj pravice se tukaj potegovati za duhovščino, ker je on najhuje grdil duhovščino, ako morda ni trobila vedno v njegov rog. Kako je že napadal in smešil nam gospoda Koblarja, pa tudi o gospodu Zupanu ni pisal kdo ve s kako spoštljivostjo. Danes teden je pa lopnil kar po gospodu Klunu, četudi ima ta mož vso zaslugo, da „ Slovencev*u stranka dandanes »ploh obstoji, /»vržen je sedaj, ker se ni hotel ukloniti komandi šenklavžkih kapelanov. Mi mislimo, da je pač Klunova in Koblarjeva duhovska suknja ravno tako častitljiva kakor suknja katerega si bodi duhovnika! Duhovnika, katera sodelujeta v zvrševalnem odboru narodne stranke, katera pa »Slovenec* poživlja, naj izstopita sedaj VBled dolenjske volitve, nimata v to nobenega povoda, ker stvari objektivno presojata. Sicer je pa „Slovenec" nam zopet jasno povedal, kaj da hooe Rad bi duhovščino odgnal od narodne stranke, in jo povsod nahujskal proti nam. Letos bodo deželnozborske volitve in vzlic vsej agilnosti „Slovenčeva" stranka vender čuti, da svoje stvari še ni popolnoma gotova. Za gospoda Zupana jim je toliko, kolikor za lanski sneg. Saj je znano, kaj vse so ž njim počeli. In iz ravnokar dovršene volitve je znano, da so uprav od „Slovenčevih" privržencev pisala se pisma na Dolenjsko, naj ne volijo gospoda Zupana, temveč Margherija. Sploh „Slovenec" tudi tako dolgo ni zagovarjal Zupana, dokler ni grof Mar-gheri razkril svojih nazorov o verski šoli in sploh pokazal, da ni mož, kateremu bi mogli zapovedovati šenklavški kapelani. Na surove izraze „Slovenceve" pa ne bodemo odgovarjali, ker že vemo, da ima za to „Slovenec" patent in ker so celo presmešni. Kar „Slovenec" izgovarja r iu h jednako) Že pah dnij nimam nobenega milni. Pa kaj ne stohi človek vsega, da se malo poveaeli. Le pomislite! Fhedno smo vse phe-stavili, pheložili in phenosili mize, omahe, postelje in dhugo hopotijo; to niso mačkine solze? To je ghozno, kakoh se Leče." „Milostiva," dejal sem sočutno in ji poljubil roko, „milostiva, občudujem vašo požrtvovalnost? Verjemite mi, da bo pa vaš trud tudi obilo poplačan in da takega domačega plesa Ljubljana še ni doživela. Bodite preverjeni, da bora tudi jaz kot. star hišni prijatelj napel vse svoje skromne sile in si prizadeval na vso moč, povzdigniti veljavo in čast. slavnega imena Bucek.u Potem me je vedla k otrokom, da mi do plesa ne bo dolg čas. Tam sem našel prijatelja Bučka, ki je ravno ta trenutek lasal najstarejšega sinčka Milana, ker je svojemu mlajšemu bratca Slavkotu brez pravice ostrigel pol glave. Drli so se vsi štirje, Bucek senior od jeze, Milan od bolečin, Slavko in Danica pa od sočutja. Ta čas povzdignil sem tudi jaz svoj glas v mešani zbor in dopolnil lini kvintet. Na to je Bucek odnehal od svojega rokodelstva, in godba je polagoma v naravnih prehodih milo končala. Srditi oče je odšel, jas pa sem kvasi o nevarnosti, ki Slovencem preti od liberalizma, so pač le obrabljene fraze in le kažejo, kako malo resen je ta list. Doma z loparjem maha po liberalcih, a upal se pa še dosedaj ni nikdar odločno nastopiti — izimši proti Klunu — proti slovenskim poslancem, ki na Dunaju hodijo z nemškimi liberalci roko ob roki. Dokler pa tega ne stori, si moramo misliti, da s pobijanjem liberalizma pri „Slovencu" ni resno, temveč mu je samo orožje proti narodni stranki, ki noče ukloniti tilnika pred „Slovenčevimi" uredniki. Zategadelj naj si tudi dolenjski posvetnjaki, ki so volili gospoda Zupana in katere zaradi tega vabi „Slovenec* v svoj tabor, trikrat premislijo, pred no kaj takega storijo Ta apostrofa na naše pristaše je najbolj smešno izkoriščanje zadnje volitve. Če se porodi „zveza mož svetnega in duhovskega stanu" — in tega nihče bolj ne želi, kakor narodna stranka, — tedaj jej gotovo ne bode k umova I „Slovenec", kakeršea je danes. V tem pogledu so razmere popolnem jasne F Nemci in Slovani. Zgodovina pač kaže jako malo slučajev, da bi Nemci bili pravični Slovanom. Vzlic temu so pa pri nas ljudje ki mislijo, da morajo slovenski poslanci na Dunaju hoditi s to ali ono nemško stranko. Koliko se je že govorilo in pisalo o pravičnih Nemcih. Posebno nemški konservativci in pa krščanski socijalisti so se že proslavljali zaradi narodne pravičnosti. To navdušenje za Nemca je bilo celo tako veliko, da se je nabiralo pri nas za nemško ka'(»lisko vseučilišče v Solnogradu, dočim nam primanjkuje denarja za naše domače učne zavode. Celo misel na slovensko vseučilišče se je morala umakniti na ljubo nameravanemu nemškemu zavodu v Solnogradu. Nas list poudarjal je opetovano, da Nemcem ni zaupati bodisi že liberalen ali konservativen in da moramo z uajvečjo previdnostjo postopati, kadar se pogajamo s kako nemško stranko. Povsod moramo gledati le na 1 tstne koristi, in za pomoč, ki jo dajemo Nemcem, bodi si že tej ali oni nemški stranki, »i moramo zagotoviti primerno protiuslugo. Prijaznost konservativcev nemških smo že imeli opetovano priliko spoznati. Pod Taaflejevo vlado razdelil mej godce par neškodljivih bonbonov, obrisal obrazke in noske in ostrigel Slavkotu še drugo polovico glave. Tudi z mlečno kašo sem jih popital, ker sem prijatelj otrok. Domači so imeli drugod posla. V tem so gostje prišli in ples se je začel. Mlad, tenek mož sedel je ob klavir in jel udrihati po njem z energijo in brezobzirnostjo. Videl sem pa, da je večkrat pogledal v sosednjo sobo, kjer je bila miza obložena z mrzlimi jedrni, z mesom, krofi in poticami. Tukaj je bil tudi „zimski vrt" v podobi dveh širokoperesnih rastlin ob peči, kakor nalašč narejen za zaljubljene parčke. Ples je otvoril neki mlad, pošastno dolg uradnik z gospo Buco. Prav lepo sta se podala. Od začetka sicer nista prišla z mesta; vender pa, ko se je gospa Buca jedenkrat zatrkljala po sobi, šla sta jo kakor veter. Predno bi mogel človek šteti do tri, predstavil me je Bucek štirim damam. Prvo sem si zaznamoval z imenom „dromedar", ker je glavo vedno tako nazaj nosila in plesala deloma po tleh, deloma pa po mojih Čevljih. O jerum, jerum ! Draga gospodična je bila mnogo loža. Ne vem, ali je bila bolj suha ali bolj melanholična. so imeli konservativci velik upliv vsaj sprva, in Slovani bi bili mnogo več dosegli, da so nas ti Nemci zares tako odkritosrčno podpirali. S slovansko pomočjo se je pred vsem njim na ljubo premenil šolski zakon. Znano je, da so prelomili dano besedo, da jim le ni bilo treba voliti Slovenca v štajerski deželni odbor. Ko bi bili zares tako pravični, bi gotovo bili spoznali, da je krivica, da tretjina štajerskih Slovencev nima v državnem zboru nobenih zastopnikov. Znano je, kako čudno postopajo v vprašanja celjske gimnazije. V Gradcu so glasovali v tej stvari z nemškimi liberalci, na Dunaju v konservativnem klubu pa s svojim predlogom o uredbi jezikovnega pouka na južno - štajerskih srednjih šolali skušali vso stvar bolj zamotati. Dunajski krščanski socijalisti pa sedaj v jednem svojih glasil naglašajo, da iz narodnih ozirov ne morejo glasovati za dvojezično gimnazijo v Celju. Stoje torej popolnoma na istem stališču , kakor nemški liberalci v narodnem oziru. Koliko se je že pisalo, kako prodira katoliška ideja na Dunaju, in naglasalo, da. to je tudi nam Slovanom v korist, ker dober katolik bode. gotovo v narodnih ozirih pravičen. Toda sedaj vidimo, da tisti, kateri hočejo biti nositelji katoliške ideje na Dunaju, v narodnem oziru niso za las boljši nego nemški liberalci. In tO delajo baš ob času, ko se mej Slovenci pojavlja neko navdušenje zanj« in bi baš Slovane, potrebovali v boju proti nemškim liberalcem. Ce se v takem kritičnem času upajo ovirati naše težnje, kaj bi še bilo, ko bi kdaj gospodarji postali. Mi bi nič ne rekli, če bi že krščanski socijalisti glasovali proti dvojezični gimnaziji v Celju iz političnih ozirov, recimo, ko bi s tem tipali zares vreči sedanji vladni sistem. Da pa naglaiajo, da iz narodnih ozirov ne morejo ustreči našim težnjam, to pa že presega meje. Ta dogodek je najboljši dokaz, da je naš list prav imel, da je o svojem času, ko so se začenjali krščanski socijalisti ali „sjedinjeni kristija-nje", kakor so se tedaj imenovali, kazal proti njim nekako nezaupanje. Dokazuje pa uam tudi, da v praksi se ne uresničuje misel, da bi katoliška ideja zares kaj pospeševala narodno nravičnost. V teoriji se to pač daje lepo izvajati, a politik ima Opraviti z realnim življenjem, ki se pa ne ravna po teh teorijah. Zato je pa treba, da se Slovani, kolikor se da, osamosvojimo i u preveč ne zidamo na nemško pomoč. Prav lahko rt ćemo po skoro petintridesetletni parlamentarni dobi, da bi bilo naše stanje precej boljše, ko bi bili Slovani povsod bolj gojili vzajemnost in se ne bili Nemcem obešali na vrat. Tako so pa že nemški konservativci skoro prišli do prepričanja, da jih vsekako moramo podpirati, naj nam dajo še take brce. Nemci bi bili vse drugače Slovane postevali, ko bi bili vedeli, da se naša pomoč ne dobi tako po ceni. Ko bi na pr. štajerski konservativci šele mogli misliti, da jim Slovenci tudi za zmiraj odtegnemo pomoč, ako se ne bodo na nas ozirali, in s»i zavežemo s kom drugim, gotovo bi Karlon nikdar ne bil privolil v naš narod zalečo resolucijo. Slovani sploh si moramo drsati proste roke, da bodemo lahko hodili s to ali ono stranko, ako bode nam Govorila je le z izdihi. Vprašala me je, ali vem, kaj je ljubezen? BKaj je ljubezen? Ah, gospodična, ljubezen je strup, hujši kakor cijankali, strihnin in prižgana juha. Toda vsega se človek navadi, tudi ljubezni. Meni ljubezen nič ne škoduje, ako je še tako nesrečna, ker se vsak mesec po dvakrat zaljubim, in torej ta strup v dveh tednih nič ne opravi." „Gospod, vi ste cinik, kako morete tako govoriti, oh, vi naravnost nimate nobenega srca!" dihnila je. „Ne, ne, gospodična, vi se motite; srce že imam, če prav ne naravnost, če prav malo po strani (.), srce že imam, pa denarja nimam nič. Ljubezen je strup, pa drag strup, luksus! In kjer ni denarja, ni luksusa, to je ljubezni. Prazen žakelj ne stoji, pravi pregovor, in kdor se ženi le radi ljubezni, ta je revež." Odgovorila mi je, da ne prizna mojih nazorov, jaz pa sem se obrnil k tretji krasotici, katero sem krstil „kolibri". Debela, majhna in pisana je bila in odskakovala kakor žoga. Bila je radovedna, kaj sem govoril s sentimentalko. Ni mi dala miru, dokler sem ji povedal. „Dajte, povejte se meni, kako mislite o ljubezni I" naprosila me je. v narodnem oziru več pripravljena dovoliti. Po tem so se ravnali Poljaki in zares je danes njih stališče ugodneje, nego druzih slovanskih rodov. Kako napačni pojmi vladajo mej nami, se je že večkrat pokazalo. Zveze z Mladočehi se nekateri bolj boje, nego peklenšček križa, dočim se od nemških konservativcev kar ločiti ne morejo, naj nam tudi dajo še take brce. Vsakemu drugemu pripravljeni smo delati tlako, le Slovanu ne podamo prijateljske roke, če se morda v vsem ne strinja z našimi nazori. Nadejamo se pa, da bodo postopanja Nemcev nam že jedenkrat odprla oči, in zaradi tega nas le veseli, da so dunajski krščanski socijalisti pravočasno pravo barvo pokazali in tako potrdili staro resnico, da Slovan od Nemcev ne pričakuj pravice ! Državni zbor. Xa Duuaji, 1. marca. V današnji seji je poslanska zbornica nadaljevala razpravo o novem kazenskem zakonu. Predno se je pa začela razprava, je poti. dr. Držo rad se pritožil, da jo pododsek za volilno reformo svoje seje proglasil za tajne tudi za člane volilnega odseka, češ, da so s tem sklepom kršene parlamentarne pravice teh članov. Predsednik C h luni ecky je odgovoril, da po njegovem uverjenji se s tem sklepom ni kršil opraviluik, sicer pa, da je to stvar odseka za volilno reformo samega. Posl. dr. Drzorad je na to zahteval, naj načelnik odseka za volilno reformo skliče člane odseka na sejo, da rešijo to stvar, kar je načelnik posl. baron \Vid-m u n ii obljubil. Posl. dr. Kramar je opozarjal na to, da so tudi seje pododsekov za davčno in obrtno reformo pristopne članom teh odsekov in zahteval, naj predsednik C h I u m e c k y modificira svojo izjavo, česat pa ta ni hotel storiti Posl. dr. Pacak je na to predlagal, naj se njegov predlog glede konfiskacij parlamentarnih govorov, čigar nujnost je bila zbornica v zadnji seji odklonila, odkaže tiskovnemu odseku z naročilom, da o njem poroča v 14 dneh Zbornica je potem nadaljevala spec'jalno debato o kazenskem zakonu in sicer o poglavju o hndodelstvih in pregreških, nanašajočih se na državno oblast. Poslanci dr. Pacak, dr. Sla vi k, dr. Slama in Sokol so posamnih paragrafov določbe ostro kritikovali, dokazujoč, da imajo očitno tendenco, ufesniti državljansko svobodo sploh, so-sebno pa, da so naperjeni zoper časopisje. Na vse opozicijonalne ugovore je od koalicijske večine odgovarjal samo poročevalec dr. Kopp. Konečno so se čitale interpelacije, mej njimi interpelacija mladočeških poslancev glede odbite prošnje radi ustanovitve češke šole na Dunaji, V I.JiihlJimi. 2. marca. Shod volilcev na bolj unske m polju dne 27. februvarja 1895. je soglasno odobril naslednje resolucije: I. „Udeleženci narodnega shoda na boljunskem polju odobravajo v vsem in povsem postopanje svojih poslancev v drž. zboru in v deželnem zboru v Poreču v prilog hrvatsko-slovenskega ljudstva Istre". „Iz srca rad," pravim ji. „Tuda od mene ne izveste mnogo. Zakaj jaz še nisem bil nikdar zaljubljen ; mislim si pa, da mora biti to nekaj nebeškega, sladkega, ker vem, kako so noreli moji tovariši, kadar jih je ljubezen prijela. „Torej se bodete ženili le iz ljubezni?* pra-.šala je naglo. „1 kajpada, lejte no! Čim menj bo imela, tim hujše jo bom ljubil. Mej nama rečeno, gospodična. — priporočevali so mi pred kratkim nevesto, ki ima tristo kron in dvajset parov nogavic. Toda jaz sem ponudbo odklonil, ker nočem, da bi mi ljudje očitali in s prstom za mano kazali: nLe dobro ga poglejte, samo zaradi denarja jo je vzel!" Ni mi prav verjela. Videl sem pozneje, da se je živahno menila s sentimentalko in da sta se večkrat, ozrli na me. Posvetovali sta se tudi z „droraedarjem", katerega sta poslali pozneje nad me. Za hipec sem ji srečno ušel, zaplesal z gospo Buco in drugimi, nazadnje pa me je dosegla bridka usoda. „Dromedar" me je zopet ujel. „Kaj mislite vi o ljubezni?" vprašal je strogo. „Ljubezen, drago moje dete, ljubezen je kupčija. Govorimo domače na domačem plesu. Neveste izbirati, za to nimam časa. To mi naj preskrbe I drugi ljudje, kadar bo treba. Časopisi, inserati vse II. „ITdeleženci narodnega shoda na boljunskem polju, videči, kako večina italijanskih poslancev — dasi zastopajo manjšino naroda — brezobzirno in brezobrazno postopajo nasproti našim poslancem v deželnem zboru v Poreču, se zgražajo nad takim postopanjem, obsojajo isto najostreje ter prepuščajo bodočim poslancem na svobodno voljo, ali pojdejo v bodoče v deželni zbor a I i n ea. III. „Visoka c. kr. vlada je naprošena, da se pobrine za poboljšanje šolskih odnosa j e v na Krasu, da se šola v Lanišču povzdigne v dvorazrednico in da gozdne globe določi v kulturne svrhe: za zidanje šol in zidanje cerkve v Lanišču". IV. ^Udeleženci shoda na boljunskem polju, videči, da je naše ljudstvo v Istri mnogo zaostalo za drugimi v duševnem pogledu — ne po svoji krivdi — poživljajo c. kr. vlado, da se pobrine za duševni napredek hrvatskega in slovenskega kmeta v Istri na sledeč1 način : n) Da mu osnuje ljudskih šol v materinem jeziku povsod tam, kjer mu to gre po zakonu ter da vlada prisili nemarne občine, da zidajo šole; b) da se v Pazinu ustanovi učiteljišče s hrvatskim učnim jezikom ; c) da se osnuje gimnazija v Pazinu s hrvatskim učnim jezikom; d) da se v pojedinih okrajih ustanove obrtni in poljedelski tečaji". V. „Narod hrvatski , %zbran na boljunskem polju, hoče, da glede jezika postane r a v n o p r a v e n ifalijanskemu, zbok česar zahteva, da se dri mesto hrvatsko-slovenskenm jeziku v vseh c. kr. uradih ; zahteva, da se namestijo taki uradniki, ki so vešči hrvatskemu in slovenskemu jeziku v besedi in v pismu, tako, da bodo mogli naši ljudje govoriti v svojem jeziku, kakor doma v svoji hiši; nadalje zahteva, da se napisi na tablah vseh javnih oblasti prirede v obeli jezikih". VI ^Udeleženci shoda na Boljunščini izražajo željo, da dobi vsak moški, dovršivši 124. leto, pravico glasovanja — kakor ima tudi dolžnost služiti cesarja in.kralja v vojski — v občinska zastopstva, deželni in državni zbor. Dokler se to ne zgodi, pa žele, da bi kmetske občine volile direktno, kakor volijo meščani; a že sedaj naj c. kr. vlada ukrene potrebno, da ti volilci kmetskih občin ne bodo volili v mestih, kjer so izpostavljeni vsakojakim napadom, ampak da bodo volili v selu, primernem za to". VIL „ Udeleženci shoda na Boljunščini žele, da se na Boljunščini ustanovi c. kr okrajno sodišče, ,da tudi lupoglavska kaplanija pride pod sodišče boljunsko iu pod c. kr. okrajno glavarstvo v Pazinu", a dokler se to ne zgodi, da bode prihajal vsaki teden sodni uradnik iz Pazina v Doljun na uradovanje". Vili. „Pozivlje se c. kr. vlada, naj se konečno uredita čepič^ko jezero ter cerovsko in tupljaško močvirje, in sicer to v poboljšanje gospodarskega in zdravstvenega stanja dotičnega prebivalstva." IX. „Priporoča se c. kr. vladi, da uredi in uravna kos ceste „pri Ivančičib" mej Cerovljami in Pazom v dolgosti od 15 — IG kilometrov ter cesto (strmino) od polja boljunskega do Paza". |piflr~ Dalje v prilogi. 1®BQ povedo. Moj tarif je: osemdeset tisoč. Nadplačila se hvaležno vzprejemajo. Toda ako bo manjkal od tistih osemdesetihtisoč le jeden groš, razdere se ljubezen. Punctum!" „Dromedar" se je skoro splašil, jaz pa sem poskočil z gospo Buco mej plesalce. Splesala sva pri tej priložnosti nekega gimnazijca z mladim dekletom na tla. To je mojo plesalko tako utrudilo, da sva Šla takoj počivat na stole ob steni. „To je pa bes phav", sopihala je, „da se ljudstvo tako dobbo znbava, kakoh se heče. Koliko je bilo pa tudi thuda, phedno smo vse tako očedili, to se pbavi, čedno je phi nas vedno in ne tako umazano, kakoh pa phi Hočahici, moji najboljši phijateljici, ki tam le pleše. Pa to še ni vse, le čakajte, kadah phide pojedina. Meso, vino in močna te jedi, to je vse naše, khožnikov sem si pa izposodila in žlic, shebbnih žlic, od hazličnih phija-teljic, pa od shebha seve še sence ni in khožniki so tako oškhbljaui, da jih večinoma ne upam postaviti poštenim gostom na mizo. Taki so ljudje dandanes, za lepo obleko >n za luškus, kakoh se heče, za to imajo denah, za pothebne heči pa ne." Pred odmorom se je še mnogo plesalo. Ubogi klavir se je tresel notranjih in zunanjih bolečin, Priloga ^Slovenskemu Narodu" št. 5 K dne 2. marca 1895. X. aPriporoča se ces. kr. vladi, da bi ali na državne stroške dala izvesti cesto od Lupoglava preko Lanišča in na dalje, ali pa naj v to svrho podeli izdatno pripomoć". Narodna jednakopravnost Ko je poslanec Vošnjak v državnega zbora budgetnem odseku predlagal resolucijo, da se naj pri postal) na Slovenskem povsod preskrbe slovenako-nemške tiskovine, je poslanec dr. Rusa se oglasil za besedo in predlagal, da naj se vlada pozivlje naj se v večjezičnih okoliših primerno prometnim potrebam nastavijo uradniki in sluge vešči dotičnih jezikov in napravijo napisi in tiskovine v dotičnih jezikih. Ta resolucija se je v odseku vzprejela. Mi Slovenci jo gotovo z največjim veseljem pozdravljamo in le že limo, da se tudi izvede Sicer dobro vemo, da bodo pri nje izvajanju se na Slovenskem še izgovarjali, da prometne potrebe ne zahtevajo slovenščine, a bodemo že Slovenci za to skrbeli, da potrebo slovenščine dokažemo. Čudno je pač, da levica sedaj prihaja s takim predlogom, ko je vender sama bila dalje časa na krmilu in je imela čas in moč to izvesti. Ta predlog pač dokazuje, da celo levičarji spoznavajo, da so nenemške narodnosti že toliko napredovale, da jih več ni moč prezirati. Zastonj so se Nemci trudili ohraniti nemški značaj Avstrije! Koalicija. Sedaj že v Budimpešti vedo. da s koalicijo na Dunaji ne gre vse prav gladko. .Pester Lloydu piše, da koalicija le razdira. Grof Taarle je spravil Čehe v državni zbor in tirolski deželni zbor naredil polnoštevilen, pod koalicijo se pa pojavlja abstinenca na Tirolskem, Štajerskem, v Gorici, Trutu in Istri. Tudi z davčno reformo najbrž ne bode nič. Samo prememba kazenskega zakona nekako napreduje. Ne da se pa tajiti, da se levica približuje popolnemu propadu. Volilna reforma. V budgetnem odseku je minister Bacquehem se malo pošalil z volilno reformo. Na neko vprašanje je odgovoril, da podod-sek se pridno peča s to stvarjo in ima vsak predvečer sejo. V resnici je pododsek imel le tri seje. Nekateri mislijo, da zaradi tega tako malo, ker sedaj predpustom pododsekovi člani niso imeli več prostih večerov, ker so morali k raznim zabavam. Sklenili pa v resnici niso nič druzega, nego da bodo seje tajne in da bodo molčali o vsem, kar bodo storili. Nemci se uče češki. V Mostu se je osnovala neka društvena šola, v kateri se uče tuji jeziki, mej drugim tudi češčina. To mesto je v zaključenem nemškem ozemlju, za katero češčina ni potrebna, kakor so dosedaj vedno trdili. Sedaj so pa že prišli do prepričanja, da ee brez češčine na Češkem sploh težko izhaja. Kardinal grof Schonborn v Rimu. Vedno jasneje je, da se kardinalu grofu Schonbornu ni posrečilo vatikanskih krogov nahujskati proti krščanskim socijalistom. Sedaj se zlasti po konservativnih pa tudi po liberalnih listih zatrjuje, da Sehiiuborn-ovo potovanje ni imelo tega namena in da ni res, da avstrijski škofje v tej stvari mislijo izprositi kake papeževe razsodbe. Če se pa pomisli, kako so katoliški listi, kateri imajo zveze s škotijstvi, še nedavno mahali po krščanskih socijalistih. odmev katerih napadov je bil Klunov govor v deželnem igralec pa čim dalje bolj svitlo pogledoval v bližnjo sobo. Najpridneje pa je plesal gimnazijec s svojim dekletom. Vedno sta bila skupaj. Ob osmih sta se prvič videla, ob pol devetih sta bila že vsa v plamenu, in četrt na deset sem jih zalotil v „zimskom vrtu" za pečjo, kako sta si prisegala večno ljubezen. „Ali me resnično ljubiš?" silil je on. „Kaj pa!1* odrezala se je kratko. „Prinesi mi še jeden krofi1* On jo je zaljubljeno pogledal, stisnil ji roko, predno se je ločil od ljubice in se napotil k mizi po zahtevano. Srečuo se je vrnil z daljnega pota. »Povej mi, Zorka, če me gotovo ljubiš", za-sviral jo vnovič ves v ognji. „Mhra!" pokimala je ona. „Ta le krof pa ni bil nič potresen s sladkorjem. Pojdi in no prinesi mi dva druga.!" „Zorka, ti me ne ljubiš!" .Seveda Prinesi mi vender krofov, dokler nikdo ne vidi." Globoko sdihujoč ji je ustregel. Zorka je imela izvrsten tek. „Poljubi me, Zorka, bitro, dokler sva sama!" zbora, si pač ne moremo misliti, da bi stvar bila povse izmišljena. Samo nevspeh hoče se nekoliko prikriti. Jedenkrat so že avstrijski škofje bili izpo-slovali neko papeževo izjavo, ki se je dala izkoristiti v prid koaliciji, a drugi pot pa menda to več ne pojde. Lobanov je torej ruski minister notranjih stvarij, ne pa Staal. Knez Lobanov bode najbrž gojil dobre odnosa j o z Avstrijo in Nemčijo. Na Dunaju je bil dolgo veleposlanik, nedavno pa je bil prestavljen v Berolin, a nove službe še ni bil nastopil. V Franciji bi bili gotovo zadovoljneji, da je prišel na to mesto Šiškin ali pa baron Mohren-heim. Lobanov je za mirovno politiko in ne bode bistveno krenil s pota, po kateri je vodil politiko pokojni Giers skoraj od berolinskega kongresa semkaj. Giolitti je prišel pred preiskovalnega sodnika, pa le za pričo. Ko ga je preiskovalni sodnik jel izprašavati v pravdi, ki jo je proti njemu nape rila Crispijeva soproga, mu je pa kratko odgovoril, da ne bode odgovarjal, ker tožba proti njemu spada pred najvišje državno sodišče, to je pred senat. Preiskovalni sodnik je s tem moral biti zadovoljen. Na Kubi je astajs. Ustaši so že otepli 200O vojakov broječo vojsko. Španjska vlada je odposlala že osem batalijonov na otok Kubo. Ustašem prihajajo od drugod prostovoljci na pomoč. Deželnega poslanca kana Hribarja prvi govor povodom proračunske razprave v deželnem zboru kranjskem dne 16 februvarja 1895. Po stenogrnfičnem zapisniku.) (Konec ) Še neke stvari ne morem zamolčati. V razlogih deželnega odbora govori se tudi o zgodovinskih imenih naših ulic in trgov. Zd mi je, da nam gospoda Detela in dr. Papež nista povedala, katera so tiHta zgodovinska imena. Jaz vera samo za jedno tako ime; to je Burgstallgasse. Poprej se je nazivljala ta ulica „Gradišče* in po nemški „Gradischa", naši ljubeznjivi sndeželani nemški pa so navlašč prekrstili ime „Gradischa" v .Burgstallgasse", da bi bilo iz nemščine izginilo lepo, staro-slovensko zgodovinsko ime. Ako torej ne gre pri samoslovenskib napisih na uličnih tablah za nič druzega, ko da ^zgodovinsko" ime „Burgstalljrasse" izgine popolnoma iz nemške ulične nomenklature, zgodi naj se to, v božjem imenu. Toda dovolj o tem. Razvil sem Vam žalostno sliko propada narodne zavednosti, (iospoda Oton Detela in dr. Papež, katera sta z ukrepom glede napisov na uličnih tablah ljubljanskih gotovo prav izdatno oškodovala interese slovenske narodnosti, sta v stanu, da kaj tacega storita tudi Se pri drugih prilikah. Tolažim se le. da boile slovenski narod spoznal prej ali slej ta dva novodobna nemškutarja in da jima bo dal lekcijo, ki jo popolnoma zaslužita. Gospoda moja ! Ta imam pred sabo list. „Slovenec", ki v svojej letošnjej 32. številki ... v uvodnem članku, čegar avtor, če se ne motim, sedi v tej visokej zbornici, govori: rPrišel bode tudi čas ko bode slovensko ljudstvo sodilo o tacih zastopnikih, ki mu kujejo verige tlačanstvaV Jaz se. gospoda moja, s temi besedami popolnoma strinjam. Tudi jaz sem prepričan, da ta čas mora priti, ker bi bilo žalostno, ko bi ne pri Šel in bi se sicer moglo prigoditi da: „ Počakaj vender, da se najem", dejala je mala dama, že malo nepotrpežljiva. „Taka si torej! Jaz ljubim, ti pa ješ! Kroti so ti ljubši, kakor jaz!" očital ji je ognjeviti vitez. Zorka pa ni dejala nič, da bi bila prej gotova. Ko se je to zgodilo, dobil je zaželjeni poljub, in to se mu je tako dobro zdelo, da je kar zamižal. „Prisezi mi večno zvestobo, Zorka, slišiš?" ' BSaj sem ti jo že dvakrat, to je vender čez in čez dosti!- „Zame ne Prisezi !" Dekle se mi je smililo, da je moralo par krofov tako trdo plačati j zato stopim izza vogla peči, ponudim prestrašenemu junaku cigareto in ga prijazno prašam : „Ali delate letos maturo, gospod studijozus?" „Čez dve leti" odgovoril je v zadregi. Strašna beseda ni bila brez vpliva ; začasno je pozabil poljubov in priseg. Po „pojedini", pri kateri je kazal „dromedar" največ izurjenosti, začel se je ples iznova. Pri ka-driljah je bilo seve mnogo nedolžnega veselja, že radi tega, ker je bil Bucek aranžer. Vsak trenotek je bilo kaj narobe, in Bucek je bil ves razburjen. Prosil je, »po edova', rotil nas, ploskal v roke, ska- .Mesto Ljubljana bo \ okraj na. Deiel kranjska nemSka drajtia." Gospoda moja, da je tako daleč moglo priti, da je sploh tak ukaz mogel iziti od deželnega odbora — kaj je temu krivo ? Temu je pred vsem kriva razcepljenost v narodni stranki. Narodna stranka ni več tako jedina, kakor je bila nekdaj in zaradi tega odločuje v tej visokej zbornici prav za prav nemška manjšina. Jaz ne bodem govoril o „Triglavu", za katerega v političnem oziru misli samo jedna glava (Veselost), pač pa bodem izpregovoril nekoliko o drugih dveh večjih skupinah slovenskih poslancev. Tu je pred vsem moja in ožjih mojih somišljenikov skupina, ki sedimo v središči te visoke zbornice. Gospodje, poglejte nazaj v zgodovino, pa bodete razvideli, da stojimo še vedno na stališči tistega slovenskega programa, katerega je zastopal dr. Janez Bleivveiss. Lahko imate mnenja, kakoršna hočete; pa prelistajte „Novice" od leta 18 43. do 1861. in preglejte stenogr*fi':ne zapisnike te visoke zbornice od leta 1861. naprej in prepričali se bodete. da je resnica, kar sem dejal. Že samo to, da kot prvi v naših vrstah stoji sin umrlega voditelja slovenskega naroda, je tej trditvi dovolj priča in dokaz. Še nek drug, ne manj važen dokaz je pa to, da na naši strani — z redkimi izjemami, kakor so redke bele vrane, — stoji skoraj vsa posvetna inteligencija slovenska. Gospoda moja! Posvetne inteligencije v tistih Časih, ko slovenski jezik ni imel še nikako veljave, ni bilo lahko odgajati. Naši mladenci so se izobraževali na nemških vseučiliščih. „Opazovanjo blagostanja v tujih mestih in deželah in primerjanje tega blagostanja z našimi domačim uboštvom, občevanje z nemškimi veljaki, ki so zasmehovali slovenski naš narod in mnogokrat tudi gmotna odvisnost naših ljudij od njih: vse to so bile velike izkušnjave za mlade vseučdiščnike. In vsaj so se res nekateri našli, katere je zlatolasa nemška Loreleja izvabila, da so svoj čoln zaupali valovom nemškega morja. Poglejte si n. pr. ekscelenco gospoda barona Sclnve-gelja, pa bodete videli, da so take nevarnosti res pretile naši slovenski akademični mladini. Tisti pa, gospoda moja, ki so o takih nevarnostih zvesti ostali svojej domovini ter jo le še gorečneje začeli ljubiti, tistih mož rodoljubje je bilo izkušeno v ognji, in če »i stoje na naši strani, je to najboljši dokaz, da stojimo na starem slovenskem programu. Ali kaj srno doživeli v poslednjih letih? Odcepila se je od nas znatna skupina slovenskih poslancev v tej visokej zbornici. To bi naz.idn|e še ne bila tako velika nesreča; ali pričela se je obžalovanja vredna, divja gonja na nas in n*še pristaš«. Ničesa bi ne rekel, ako bi se ta gonja narodnih secesijonistov obračala samo proti meni. Včasih mi to vzbuja celo veselost, in ničesar bi ne rekel, ko bi bil samo jaz tista divja zver, ki se pregmja po klerikalnem revirju. (Veselost v središči). Kivno tako vzbuja gotovo tudi pri prijatelju dr. Tavčarju veliko veselost, ko gleda, kako se pehajo /i njim secesijonistični gonjači in kako prožijo vanj sece-sijonistični lovci svoje strele, ne tla bi ga mogli zadeti. Ali drugačna je stvar s stališča narodne politike. Mi smo v poslednjem času res napredovali. Napredovali smo s skupnim delovanjem duhovske in posvetne inteligencije. Ali svojega cilja še nismo dosegli. Cilj naš pa mora biti, da postanemo samostojni, lastni gospodarji na slovenskih tleh. Dokler tega ne dosežemo, je napredek jalov, toliko časa ne bode trajen. Tega cilja pa drugače doseči skoraj ni mogoče, kakor s skupnim sodelovanjem vseh slovenskih rodoljubov. Mi vsi, ki sedimo v središči in na levici te visoke zbornice, morali bi si biti svesti, da nas vežejo najtesnejše vezi krvnega sorodstva, da nas spaja bratovska ljubezen, da nas družijo sladki zvoki materne govorice. Ko bi se kal, tekal, vse zastonj. Zadnji finale pa je bil vsega drugega vreden. Bucek si je izmislil take imenitne figure, da si nazadnje sam ni vedel pomagati. Cela klobasa se je bila zavila in ujela tako. da nismo mogli več narazen. K nesreči je še tisti dolgi uradnik, ki je bit sredi živega klopčiča. padel in podrl s seboj celo kadriljo Vse je ležalo drug na drugem, „dromedar" z menoj na vrhu Dame so kričale, gospodje smijali se in vpili, vse je brcalo in migalo, le jaz sem ležal s svojim vizavijem mirno na vrhu kupa in sem začel : „Slavna skupščina ! Ako prevdarimo naš sedanji položaj, moramo, ako hočemo biti objektivni, gotovo pripoznati da je nekoliko nenavaden in neprijeten. Pomislimo torej, kako si pomagamo najbolje iz te zadrege. Na vsak način moramo v poštev jemati." Ta trenotek se je zaslišal strašansk ropot. Milan se je bil namreč od našega vrišča vzbudil in prišel pogledat. Da bi bolje videl, splezal je na stol in na klavir. Temu pa se je ulomila zadnja noga in skrinja glasov je padla z velikim šundrom na tla. Na ta način je dobil ples pri Buckovih domač konec. H. tega zavedali, delovali bi skupno pri vseh vprašanjih, ki so važna zi slovenski narod. Potem bi se dalo tudi kaj doseči; tako pa, ker te jedinosti ni, dajemo le žalosten, zasmehovanja vreden vzgled našim narodnim nasprotnikom v tej visokej zbornici. Iu kaj je, gospoda moja, krivo temu? Jaz sem do dna svojega srca prepričan, da so tovariši naši, čez katere razpenja gospod poslanec Klun zaščitna svoja krila — ali recimo raj še, kanoniški svoj plašč — izvzemši le par gospodov, katere je internaci-jonatisem že preveč obliznil, tako dobri Slovenci in rodoljubi kakor mi tu v središči. Ako vendar ne more priti tako dalječ, da bi se emanoipovali od tega čudnega upliva, je to najboljši dokaz, da jim manjka samostojnosti. (Poslanec Povše ugovarja.) Gospod poslanec Povše misli sicer, da ne, ah j.iz ga zagotavljam, da mi je vselej rajski užitek, ko vidim, kadat gre za kak predlog, ki je važen za slovenski narod in jasen ki* solnčni žarek, kako gospod tovariš Pakiž pazi na vsako kretanje svojega gospoda in mojstra kanonika Klima. (Poslanec šuklje: rPovše!") Ne Povše, Pakiž. Mogoče sicer, da tudi Povš •, toda njemu pripisujem vendar vel »ko več samostojnosti. (Je včasih pozabijo ti gospodje v načelno narodnih vprašanjih z nami glasovati, je temu kriva le stroga disciplina, ki je vpeljana v oni stranki. Gospoda moja, jaz pa tudi naravnost trdim, da je še celo gospod kanonik Klun sam pozabil, da je imel kedaj lastno voljo. On morebiti ne bode zadovoljen s temi besedami, ali njegovo politično življenje leži pred mano, kakor odprta knjiga. V tej knjigi pa berem, da je imel nekdaj pogum, ustaviti se tisti „gebunđene Marschrcute*, ki jo je dobival iz skoti|e; žal, da moram reči, da danes tega poguma nima več. To je pa največ vzrok, da nismo jedini; kajti ko bi on, kot delaven, izkušen m upli-ven politik stopil na neko mesto, katero je Vam vsem znano, iu dejal: »Divji krik protislovenskemu liberalstVU je nepotreben, gonja po naših krvnih bratih je nekrščanska, trditev, daje pri nas vera v nevarnosti, je gola tikcija", pa bi bilo gotovo takoj konec vsega prepira. Ali tega gospod kanonik Klun — O t.ein sem popolnoma prepričan — ne bode storil iu zaradi tega bode boj, ki se je sauesel V naše vrste, r rajal naprej. Obžalovati je vsak boj, kajti iz njega nastane sovraštvo porajajo se strasti in onemogočen je napredek. Će pa je vsak boj obžalovanja Meden, gotovo je najialostnejši boj mej brati. Kukavica bi s cer bil, kdor bi se izogibal boja, če je jedenkrat izzvan ; ali gorje tistim, ki 80 g;* izzvali. Mi pa to nismo bdi, gospoda moja! Letos bodemo imeli volitve V bojni ostrog bode ispremenjeua vsa kranjska dežela. Vem, kako bode življenje v tem ostroga in vem tudi, kako idogo bodo igrali v njem politični kapucini (veselost, v središči), ki bodo romali od kraja do kraja. Vsaj smo že doslej imeli priliko, slišati tu in tam kako kapncinado, Jaz bi konečno ne imel ničesar proti tem kapucinom, vsaj je dobro, če včasih preskrbe nagemu ljudstvu nekoliko razvedrila. Drugačna pa je stvar, ako se te vrste kapucinade izpreineiie v demoralisatorno agitacijo, kakor smo tako žalostno prikazen doživeli pri poslednjih volitvah na Notranjskem, ko so duhovniki, katerim bi morala krščanska Ijubt zen biti na srci, čudovito iu. na nezaslišan način Ščuvali ljudstvo. Navesti hočem jeden sam slučaj, ki se d t kadarkoli dokazati s pričami. Nek duhovnik, ko je s prižnice govoril o volitvah, vsklik-nil je, da ima tisti, ki voli liberalca, večji greh, kakor tisti, ki se pregreši zoper šesto ali sedmo zapoved božjo. Sedaj pa naj gospodom fanatikom novega ienklavžkega kursa le še pride na um, da v jednako primero postavijo še peto zapoved božjo, pa nas bodo ljudje kar po cestah pobijati smeli. (Živahna veselost v središči.) Sreča je le, da taki nauki ne p idejo na rodovitna tla! Vsaj ve tudi priprosti kmet, da je jedna uajpoglavitnejših zapovedi našega Isveličarja: „Ljuu svojega bližnjega, kakor Samega sebe." če tedaj sliši take nauke osnanjevati, vedel bodo, da tisti, ki jih oznanjujejo, ne uče prave vere. In kaj bode nasledek tega ? Da mora giniti verski čut iz našega naroda Temu pa ne bodo krivi liberalci, ampak gospoda moja, Vi sami, ali tisti, ki v Vašem imenu agitujejo na tako brezoziren način. Častiti gospodje tovariši, je pa še nek drug način agitacije proti nam, kateri predpisujejo gospodje od katolifikega tiskovnega društva. To je boj zoper stanove. Vi ne napadate samo posameznih osob, temveč kar cele stanove. Kdor je tako drzen, da ne trobi v Vaš rog, ta je Vaš sovražnik in tega hočete gmotno uničiti, da potem postane neškodljiv. Jaz sam bi iz svoje izkušnje o tem lahko mogel marsikako pesem zapeti. Ah tega ne bodem storil, temveč hočem le opozoriti na neko gonjo, katera se je pričela v poslednjih časih na notarski stan. Iz česa izvira ta gonja? Iz čisto jednostav-nega razloga, ker so notarji — skoro tako kakor kapelam — vedno v ozki dotiki s priprostim narodom, katerega morejo učiti in vodit". Ker pa vedo gospodje iz katoliškega tiskovnega društva, da notarji stoje na strani narodne stranke in nočejo biti slepa orodja v rokah nekih MmaherJHVu, zato pričeli so le-ti divjo gonjo proti celemu notarskemu stanu. Mislijo si pač : volitve so tukaj ; jeden ah drug izmej notarjev se bode zbul naših udarcev in preskočil v naš tabor. Toda jaz poznam značajnost naših notarjev in vem, da bodo zvesti ostali svojemu političnemu prepričanju. Nevaren pa je boj, ki ste ga izzvali. Ko gre za agitacijo jednega stanu proti drugemu, ne vem, ali bode ta agitacija bolj nevarna notarjem ali kacemu drugemu stanu. Gospodje naj si sami odgovore na to vprašanje. Po tem, kar sem rekel, skoraj ni dvojbe in smelo trdim, da se je tisti zapoved: „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe" dandanes izprememla in da se glasi ako mi je dovoljeno izgovoriti jo po starem pravopisu: „Ljubi svojega bližnjega, kjer le moreš, ugrizni ga.tt ln zakaj to? Ker ste postali slepo orodje v rokah tistih mož, ki Vas izkoriščajo. Vi porabljate razne „šlogerjeu profil nam, kakor da bi mi bili Liog ve kako nevarni ljudje. Sedaj prišli ste na psovko, da smo kapitalisti, kakor da bi to bila B »g ve kaka nesreča zi naš demokratični narod, ko bi res nekoliko ljudi imel v svojej sredi, ki bi imeli nekaj več denarja. Z kava pamet Vam mora reči, da jo z narodno - gospodarskega stališča le želeti, da se kolikor mogoče novčiub strug napelje na narodne naše livade. Ah ne reprezentuje n. pr. ekscdenca baron Žvegelj, ki stoji tu pred mano, sam veliko več kapitala, kakor mi vsi tu v središči visoke zbornice? Pa šh to malo imetja, ki smo si ga s trudom pridobili, nun zavidate l Če je Vaše mnenje pravo, potem bi bil moral u. pr. gospod poslanec Povše že davno razdeliti svoje kapitahj« mej uooge kmete, katere tako ljubi 111 katere so nesrečni notarji tako grozno izsesali. (Veselost v središči). Gospoda moja, mogel bi tej sliki našega žalostnega notranjega političnega življenja dodati še marsikatero barvo; mogel bi govoriti o njej še cele ure. Ali utrudil bi \ as in nepotrebno bi bilo obširneje govoriti, kajti lju Jij, ki mislijo s tujimi glavami in ki nimajo lastne volje, tako ali tako, spre obrnil ne bodem. Neko svarilo pa naj mi bode dovoljeno izre'd Gospoda moja, tisti vrag, katerega Vam tako lahko mi&ljeno slikajo na steno Vaši zapovedniki iz katoliškega tiskovnega društva, utegne se konečno res prikazati Potem pa Vam ne bode zadostovala vsa blagoslovljena voda, da ga udženete. Lh pazite, ko kličete jiroti nam državni socijalizam na pomoč, da mesto njega ne nastopi socijalni kotnuuuein. G »rje Vam ted:ij ! Gorje, če bode ljudstvo začelo spoznavati, kam se steka največ kapitala brez dela in truda. Zastonj bodete potem klicali na pomoč, zastonj zastavljali svojo avtoriteto, katero sedaj na tako nespameten način profanoj te. Gospoda moja! Še je čas, da se vrnete k skupnemu dedovanju na polji narodnega napredka m presveto. Še je čas, da nam podaste bratovske desnice t^r se odrečete zvezi z narodnimi našimi nasprotniki, s katerimi se sedaj v koaliciii družite, ker ne spoznavate nevarnosti, ki od tod preti. Sicer imam malo upanja, da bi se ta želja uresničila in konečno mi s strankarskega stališča tudi ni veliko na tem, ker bi se utegnil ta apel smatrati za neko bojazen z naše strani. Le skupni interes naroda slovenskega mi diktuje to željo. — Jedno pa Vas zagotavljam, ako ne z Vašo pomočjo, dospeli bodemo z lastnimi močmi podpirani po narodu slovenskem do cilja, ki se glasi: „Slovenija, Slovencem". (Živahno odobravanje v središči). Dnevne vesti. V Ljubljani, 2. marca. — (Neumestna brezobzirnost) Uradna „Laihacher Zeitung" je v posebni izdaji priobčila ginljivo pismo, s katerim se svetli vladar zahvaljuje avstrijskim narodom, da so mu o smrti nadvojvode Albrechta na tako raznovrstne načine izrazili svoje sožalje in pokazali novic svojo lojalnost.. Cesarjeve besede so namenjene vsem narodom, in če so bili izrazi sožalja vseh narodov za svetlega vladarja tolažilo i, tako se. gotovo ni mislil zahvaliti samo posamnim, druge pa izvzeti. Uradni list pa je priobčil cesarjevo pismo samo v nemškem jeziku, dasi so bil«* cesarjeve besede namenjene kranjskim Slovencem prav tako kakor kranjskim Nemcem. Ta brezobzirnost ljubljanskega uradnega lista je toliko bolj jasna, ker je celo tržaški „Osser-vatore Triestino" priobčil rečeno cesarjevo pismo v nemškem, laškem, slovenskem in hrvatskem jeziku. Današnji uradni list sicer javlja, da se bo cesarjeva zahvala p osebe natisnila in po vseh občinah plakatirala, a vzlic temu sodimo, da bi se bila morala tudi v uradnem listu prijaviti v obeh dež. jezikih, kakor se sploh prijavljajo prebivalstvo namenjena uradna razglasila. — (Letošnje volitve v občinski svet) se bodo vršile meseci aprila. Imeniki volilnih upravičencev za dopolnilno volitev so se ravnokar se stavili in bodo ležali od dne 1. marca t. I. skozi 14 * i ii i j v magistratnem ekspeditu na vpogled in event, ugovore. Iz občinskega sveta izstopijo I jtos naslednji občinski svetniki iz 111. vol. razreda : Klein Anton in Štrukelj Franc; iz II. volil, razreda: Orožen Franc, Senekovič Andrej, Svete k Anton in Šnbič Ivan; iz 1. razreda pa: Knez Ivan, Murni k Ivan, Ravni h ar Fran, in Terček Franc. Razun teh bo v III. volil, razredu mesta umrlega obč. svet. Ivana Tomšiča, kateremu bi potekla triletna doba šele prihodnje leto. voliti še jednega obč. svetnika za dobo jednega leta. — (Repertoir slovenskega gledališča) Danes nastopi v drugič, kot gost na našem odru gdčna Hermina Šumovska, ki si je pri svojem včerajšnjem prvem nastopu po izborni igri pridobila hipoma simpatije slovenskega občinstva. Predstavljala bode nlogo Sande v efektni in priljubljeni „ Vale nsk i svatbi*. Preverjeni smo, da bodemo imeli zopet izreden umetnišk užitek. — Ker je intendant Zagrebškega gledališča g. dr Miletić preprijazno podaljšal vrli umetnici dopust še za jeden dan in da se tudi vnanjim prijateljem slovenskega gledališča poda prilika, videti izborno hrvatsko umetnico, se bod« ponavljala jutri „Valenska svatba". Burka „ L u m p a c i-V a g a b u n d" se je vsled tega odložila na torek. Pri teh predstavah bode svirala civilna godba na lok pod vodstvom g. Hopfa. — (Slovensko gledališče.) Ko jo sinoči gOspodicna Šumovska stopila prvič na oder, pozdravilo j<* občinstvo hrvatsko umetnico z živahnim ploskanjem. Ta izraz priznanja je rasel od dejanja do dejanja, postajal vedno vibarnejši in bb naposled prelevil v burno ovacijo, ki je veljala samo umetnici. In to prifcnauje je bilo v polni meri zasluženo, zakaj z Margento G.iutier, kakor jo je ustvarila gospodični šumovska, je pokizala dična hrvatska umetnica vso svojo izredno nadarjenost, tisto pristno genijalnost, katera jedina zamore iz te vloge napraviti kaj velikega. Mar-gerita se predstavlja zdnj r nnantičao, z 1 tj realistično; gdč. šumovska jo je igrala bolj realistično, a s tlfctO tino diskretnostjo, katero zahteva dobri ukus. Pretiravanja ni bilo nikjer nič. Vse je bilo naravno preprosto in prav ta rnravna preprostost je največja umetnost. Gospodična Šumovska je ras'a s svojo vlogo. Vsa H&kta |e izražala neprisiljeno in resnično in je takisto Stopnjevala, ter se v tretjem dajanju v velikem in težkem prizoru s starim Duvalom povzpela na vrhunec umetnosti in ostala na tein vrhuncu tudi v četrtem, ko se bori v njej zatajevanje z ljubeznijo ter v petem, ko umira, tako naravno, tako neposnemno preprosto in resnično kakor to znajo samo največje umetnice. Občinstvu je gospodična Šumovska s svojo dovršeno igro pretresla dušo in srce in soglasna je bila sodba: pričakovali smo mnogi, uča-kali pa še veliko več. Smelo rečemo, da se sme gospodična Šumovska s to vlogo primerjati prvim predslavljalkam Margerite Gautier. — Vrlo so podpirali gospodično Šumovsko domače sile, zlasti g. Anic, kije sentimentalnega Armanda izvrstno karakterizoval, dasi je vloga jako težavna; ž njim j-; pokazal novic svojo nadarjenost ter dosegel jako lep uspeh. Pohvalno je omeniti tudi obe gospodični N i g r i n o v i, gospo D a n i l o v o in gdč. S I a v č e v o ter gospode Verovšek, Danilo in Lovšin. Tudi z ostalim osobjem smo bili zadovoljni. Igra je bili jako dobro študirana, uprizoritev pa ukusna. Končno moramo še omeniti, da so dragocene in ukusne toalete gospč. Šnmovske obudile splošno senzacijo. — (Domača umetnost.) Naš domači slikar g. Ludo vik Grilc je v Giontinijovi izložbi na Glavnem trgu razstavil veliko sliko, s jiastelnimi hojami slikani portret dveh otrok. To najnovejše delo gOSp. Grilca obuja splošno zanimanje, ker je v vsakem oziru mojstersko narejeno ter nov dokaz, da je g. Grilc izboren portretist. — (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca februvarja t. I. uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 5G7 strank 104 828 gld. 1)7 kr., 378 strank pa uzdiguilo 72.066 gld. i>5 kr. — (Policijske vesti.) Mestna policijska straža Ljubljanska aretovala je meseca februvarja letos 171 oseb in sicer: zaradi tatvine 14, zaradi razgrajanja in kalenja javnega miru 20, zaradi postopauja 75, zaradi beračenja 50, zaradi reverzije 5, zaradi goljufije 3, zaradi dezercije 2, zaradi poškodbe tuje lastnine in nespodobnega vedenja v cerkvi po jedno osebo. Deželnemu sodišču izročilo se je 8 za mesto deleg. okrajnemu sodišču 18 oseb; 1)5 oseb odpravilo se je odgonskim potom, a proti ostalim se je policijsko-kazensko postopalo. Ovadeb je bilo 152 in vseh vlog 1014. — Kakor znano, prihaja v f00~ Dalje v prilogi. ~^NI Priloga „SloTenskemn Naroda" St 51, dne 2. marca 1895. Ljubljano veliko število vnanjib beračev, ki so posebno za razne prodajalnice prava nadloga. Včeraj aretovala je mestna policija 22 beračev, ki ne bodo odpravili v dotično domovinsko občino. — (Vojaški čako in moška ljubosumnost ) Gospod X. je jako srečen mož. Skrb za ohstunek ga ne mori, vrh tega pa ima lepo, mlado in ljubeznivo gospo. Jedino, kar časih skali njegovo srećo, je to, da mora zaradi opravkov večkrat kam potovati. Tako se je primerilo tudi pred kratkim in sicer prav nenadoma, da mu je bilo za ves teden odpotovati. Ker gospe ni bilo doma, poiskal je sam svoj ročni kovčeg, da se opremi s potrebnim perilom itd. Ko pa brska po omarah naleti na — vojašk i čako. Sapa mu zastane. Kako pride to pokrivalo v omaro? Grozne misli mu roje po glavi in se kri-stalizujejo v slutnji, da je žena pozabila na to, kar je prisegla pred altarjem, da se je izneverila možu, ki jo je nosil na rokah, da se peča z vojakom. Gospoda X. je ta misel popolnoma potrla in v duši svoji je snoval strašne naklepe. Da je slutnja njegova prava, o tem ni kar nič dvomil. Vzel je vojaško pokrivalo — ta uničujoči dokaz za ženino nezvestobo — je spravil v svojo pisalno mizo in miznico skrbno zaklenil. Ko je žena prišla, ni črhnil o svojem razkritji: s suhimi besedami jej je povedal, da odpotuje in šel. Odpotoval pa ni: šel je v krčmo in tam ostal, dokler niBo red rji prišli povedat, da je odbila 2. ura. Potem se je odpravil domov. Tresel se je razburjenosti, kajti neki notranji glas mu je pravil, da je nezvesta soproga gotovo porabila njegovo odsotnost, da se snide z lju bimcem. Kakor tihotapec se je priplazil gospod X. v hišo in tiho odprl vrata v predsobo. V tem hipu pa ga je skoraj zadela srčna kap — tik vrat je ležal na stolu — vojašk čako. Ljubimec je torej v hiši! Gospod X- je vzel čako v roke in se čudom začudil: zjutraj je našel v omari čako, kakor ga nosijo pešaki, v rokah pa je držal čako, kakor ga imajo topničarji Toda z rešitvijo te uganke si g. X. ni belil glave. Kakor besneč lev je planil v spalnico in 8 hripavim glasom zakričal nad gospo: Kam se je ukril, tvoj ljubimec? Gospa vpraša vsa začudena: Kakov ljubimec? G. X. zagrmi: Tisti, ki je v predsobi pustil čako t Komaj je bil g. X. izrekel besede, jela se je gospa na ves glas smejati, tako smejati, pa je g. X. kar zijal in da je dekla Micika prihitela gledat, kaj se je zgodilo. Stvar se je kmalu pojasnila: Gospa je (ako boječa, služkinja takisto. Kadar je g. X. odpotoval, sta živeli gospa in služkinja v največjem strahu pred tatovi in razbojniki; končno sta prišli na genijalno idejo: kupili pri starinarju vojaško pokrivalo in kadar je g. X. odpotoval, sta deli ta čako v predsobo, da bi eventualni nepovabljeni obiskovalci mislili, da je kak vojak v stanovanju. Ker je g. X. zaklenil v svojo pisalno mizo čako, kateri je bil v omari, kupila je gospa drugi — Gospod X. je milo prosil odpuščanja in je tudi izprosil, da pa vender ne uteče brez kazni, povedala je njegova gospa to dogodbico vsem svojim znankam, mi pa smo jo zabeležili v svarilo vsem ljubosumnim možem. — (Obrtno gibanje v Ljubljani i Meseca februvarja letos pričeli so v Ljubljani izvrševati obrte in sicer: Josip Harbich, na Bregu št. 14, strojno ključarstvo; Janez Zamljen, Mestni trg št. 3 čevljarski obrt; Marjeta Prek, iz Viča št. 72, prodajo živil; Marija Tonija, Lončarska steza št. 0, prodajo žita in sočivja; Antonija Blas, Polj uska cesta št. 10, žensko krojaštvo; Janez Jaz, Dunajska cesta št. 13, prodajo šivalnih strojev in biciklov ; Matej Krašovec, Kolodvorske ulice št, 24, pekarski obrt; Marija Avanzo, Gledališke ulice št. 1, trgovina 8 suho mesnino in delikatesami; Prane Jager, Poljanska cesta št. 48, klanje drobnice; Friderika in Leopold Bilrger, Dunajska cesta Št. 12, trgovina s špecerijskim, materijalnim in kolonijalnim blagom ; Rajmund Lan g, Marije Terezije cesta (kolizej), trgovina s pohišjem ; Franc Kržan, Kongresni trg št. 17, čevljarski obrt; Frančiška Bele, Poljanska cesta it. 17, žensko krojaštvo; Martin Žitnik, Cesta na Loko št. 11, čevljarski obrt; Rajmund Tavčer, Gradišče št. 11, čevljarski obrt; Franc Kušar, sv. Petra cesta št. 43, lijaka raki obrt. Odpovedali in opusi ili pa so svoje obrte in sicer: Leopold Koetelac, čevljarski obrt; Janez Jax, zalogo šivalnih strojev, in Marija Gregoret, branja rijo. — (Izgubljene ■tvari.) Tekom meseca febru varija so bile pri mestnem magistratu Ljubljanskem kot izgubljene naznanjene sledeče stvari: srebrna verižica s kompasom, dva petaka s račnnsko knji- žico, zlat uhan z dijamantom, denarnica s tremi goldinarji, 80 goldinarjev, srebrna ženska ura z verižico, petdesetak, srebrna zapestnica, petak, ročna vrečica, denarnica s šestimi kronami, črn suknen jopič, denarnica z jednim goldinarjem 9(1 kr., kratka zlat» verižica, denarnica s štirimi goldinarji in plošča cinka, lvedor je katero teh stvnrij našel, naj jo odda pri mestnem magistratu. — (Najdene stvari.) Tekom meseca febru -varija bile so pri mestnem magistratu Ljubljanskem Oglašene in oddane sledeče najdene stvari : prazna denarnica, molitvena knjiga in jeden dežnik. Pri vodstvu južne železnice v Ljubljani bilo je oddano: jeden par škornjev, velika ženska ruta in jeden dežnik. — (Glas iz občinstva.) V parku pred Ru-doliinom so posamne gredice ograjene z nekak i žico. na kateri so dolgi železni trni. Ker si na teh trnih šetalci prav pogostoma obleko poškodujejo, bi bilo pač želeti, da se odpravijo, saj ne koristijo itak nič. — (Zaupnica) G. dr. Ivan Dečko v Celju je prejel sledečo brzojavko: Mozirje dne 28. februvarja. ,Občinski zastop mozirski izreka na pod l;igi današnjega soglasnega sklepa našim narodnim deželnim poslancem za njih možato, odločno postopanje v zadnjem zasedanju deželnega zbora zahvalo in popolno zaupanje". — F. Goričar, župan. — (Za utrakvistično gimnazijo v Celju) vložile bo v zadnjem času peticijo na državni abor se občine: Planinska ves, Št. Vid pri Planini in Loka v Kozjanskem okraju, ter G o 1 o b i rije k v sevniškern okraju. — (Samomor.) Celjski poštni uradnik Avgust Sadnik se je pod okrajno cesto blizu Laškega trga ustrelil. Stopil je na breg Savine in se ustrelil najprej dvakrat v glavo, potem pa še v srce. Padel je v Savinjo iz katere so ga mimoprišedši ljudje potegnili. Uzrok samomoru še nI znan. — (Posojilnica in hranilnica v Ziljski Bistrici in v Klečah i na Koroškem bodeta imeli jutri popoludue ob 3. uri svoja občna zbora, in sicer prva v gostilni načelnika Frana Janah-a, druga pa v gostilni wpri Schaellmanu" z običajnim dnevnim redom. — (Potres ) V sredo popoludne proti 5. uri je bil v Trstu potres, ki je trajal kake tri sekunde. — (Ivan pl. Zaje.) Danes se slavi v narodnem gledališči v Zagrebu petdesetletnica umetniškega delovanja velezaslužnega skladatelja in bivšega opernega ravnatelja ter še poslujočega načelnika „Glasbenega zavoda" Ivana pl. Zajca. Govorili smo že nekaterekrat o zaslugah jubilarja za razvoj hrvatske glasbe, ki so tolike, da bode ime Zajca živelo, dokler se bode prepevalo na slovanskem jugu. Saj so mnoge njegove skladbe v nas istetako znane in popularne, kakor v njegovi ožji domovini. Razna hrvatska društva so slavila že poprej s sve-čanostnimi koncerti zaslužnega skladatelja. Tudi mi se pridružimo čestilcem njegovim z iskreno željo, da Bog ohrani čilega jubilarja še mnoga leta domovini svoji v čast in slavo! — (Svetozar Miletić j Te dni je stopil srbski rodoljub dr. Svetozar Miletić v sedemdeseto leto svojega življenja Novosadska „Zastava" izšla je tem povodom v svečani obliki ter piše obširno o delovanju tega narodnega mučenika. Ime Miletićevo je povest niča srbskega naroda ua Ogersketn v najznamenitejših trenotkih novejše dobe. Za vse svoje rodoljubno delovanje je moral pretrpeti mnogo proganjanja, ki se je zvršilo s katastrofo za njega samega in podrlo skoro vse njegove uspehe. Srbstvo na Ogerskem je danes razcepljeno in v narodnem obziru bolj životari nego pa živi, ker je izginil duh jedinosti, s katerim je navdihnil Miletić svoje so-boritelje. * (39.000 gld ukradenih.) Na Dunaji živi petičen penzijonist Oberleitner. Mož jo že nad 70 let star. V svojem -tanovanji ima veliko trdno kaso, v kateri hrani svoje imetje. Kaso ima v sobi, ki je vedno zaklenjena, ključi blagajnični iu sobni so skrbno shranjeni v miznici, katere ključ nosi stari gospod vedno s seboj ter ga po noči dene poleg sebe na nočno mizico. Ko je te dni odprl svojo blagajnico, je zapazil, da mu je zmankalo 31).000 goldinarjev v vrednostnih papirjih in gotovini. Sum se je obrnil na ženski, ki sta pri njem služili: ua gospodinjo, 20letno izobraženo vdovo, kateri je bil stari gospod zelo naklonjen ter jej v oporoki določil lep legat, in na deklo. Preiskava je dokazala, da je gospodinja vzela po noči ključe in ukradla rečeno svoto. * (Ljubica Hugona Schenka) Ime Hugon Schenk je znano ; ljudstvo ga še vedno ni pozabilo, tega groznega morilca žensk, dasi je že nekaj let, kar je na v«šalih končal svoje življenje. Jedni sami njegovih ljubici Rozaliji Raucbegger je grozni človek prizanesel; ta Rozalija živi sedaj na Dunaji. Padla je globoko, tako globoko kakor more ženska. Predvčerajšnjim po polnoči je pripeljala v svoje stanovanje 1 Dietnega fanta Gerlhoferja. Ta jo je, misleč, da ima dekle kaj denarja, napadel in jo hotel z britvijo usmrtiti in potem oropati. Bivša Schenkova ljubica pa je krepka, branila se je in klicala na pomoč. Prihiteli so ljudje, Gerlhofer je bežal, ker je bila hiša zaprta, v klet, kjer so ga prijeli in izročili redarstvu. Napadeno dekle je grozno razmesarjeno. * (Kako nam poteče življenje ?) Neki statistik je na podlagi velicega števila slučajev izra-čunil, da je povprek človek, ki doživi 50, leto, delal vsega skupaj 0500 duij, spal 0000 dnij, hodil 800 dnij. zabaval se 1000 dnij (vštevši nedelje in praznike), jedel in pil 1500 dnij in bolan bil 500 dnij. V tern (asu je zavžil 17.000 funtov kruha, Hi.000 funtov raznega mosovja, 4600 funtov zelenjave, jajc in rib, popil pa do 28 000 litrov raznih pijač. * (Novo hrvatsko pevsko društvo v Ameriki ) Nedavno je priredilo novo pevsko društvo „11 e r i s I a v i o" v Pittsburgu svoj prvi koncert. Poleg Hrvatov je pri društvu mnogo Cehov in družili Slovanov. * (PoBtrežljiv zagovornik.) V Hamburgu je policija pred kratkim aretovala židovskega zdravnika dra. Samuelsolina zaradi hudodelstev zoper nravnost. Mož je naprosil dobrega prijatelja, naj ga zagovarja Prijatelj je to prevzel in prišel nekoli-korat k Simuelsohnu, da so informira. Predvčerajšnjim se je zaprti zdravnik v svoji celici ustrelil. Sodišče je takoj jtdo preiskovati, kako je Samuel-sohn dobil v zapor revolver in izkazalo se je, da mu ga je prinesel zagovornik. * (Bogoslovec z revolverjem.) V ECatanzarn je bogoslovec Lotus Nisi v navzočnosti škofa in drugih prelatov poskusil ustreliti semoniškega ravnatelja, ker ga ni predlagal za mašnika, Ranil je ravnatelja na lici in potem pobegnil. Ker se mu je sluga ustavljal, vstrelil je tudi nanj, a ga ni zadel. * (Zaklad v grmovju ) Da so zakladi zakopani, to je že staro, a da dobi kdo zaklad v grmovju, to se malokdaj primeri. Blizu Norimherka je te dni nasla neka kmetska žena vrečo, v kateri je bilo v gotovini in v vrednostnih papirjih blizu 100 000 mark. Poštena ženica je najdeni zaklad oddala na pristojnem mestu, kjer se je hitro dognalo, da nnjdeni zaklad ni bil dolgo skrit v grmovju, ker je bil šele pred kratkim ukraden iz poštnega vagona blizu Norimherka. Policija norim-berška je sila vesela: iskala je tatove, ne da bi jih našla, dobila pa ukradeni zaklad, ne da bi ga bila iskala. * (Dva milijona v smeteh) Nedavno je umrla v Orsavn neka gospina Marija Tanies ter zapustila mestu Pariz poldrugi milijon frankov ?n dobrodelne namene. A novcev ni bilo navzlic skrbnemu iskanju nikjer najti. Sumilo se je, da so bdi gotovo ukradeni. Naposled je komisija preiskala še smetišča in tam se :e res načlo v smeteh 60.000 frankov v zlatu in za 2 milijona raznih vrednostnih papirjev. 1 y— Slovenci in Slovenke, vpišite se v družbo sv. Mohorja! J>____________ _________J. ... 1 1 Darila: Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp, J. Peternel, župan na Bledu, 20 kron 30 vin., katere je d.\rovala na pustni večer vesela družba. — G J. N. li. v Vedenji 14 kron. nabral za šolo v Velikovcu g. župan Vinko J e ž o v n i k v složni duhovni in posvetni družbi pri Spenku v Velenju, pojoči: „Mi pa ostanemo, kakor smo bdi: dednega Bros in jedne misli — 8 B D a r o d na m r e ču. Bog in narod! — G. Karolina Lapajne v Idriji 12 kron, nabrane na čitalniški maskeradi za prodane mandarine. — Skupaj 10 kron 3 0 v i n. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki! Za „Narodni dom' v Ljubljani: Gosp. J. Peternel, župan na Bledu 2 kroni, nabrani v veseli družbi na Hlodu na pustni večer. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! K n j £ dk a v r i o m t» — „Planinski Vestnik". Tega novega lista je izšla št 2. z naslednjo vsebino: M. Kos: Iz Btrahovios na Konja; L. \Volfling: Obleka in Oprava turi.-tova; Poročilo o 11. rednem občnem zboru „Slovenskoga planinskega draštva"; Društvene vesti; Književnost. Dunaj 2. marca. „Neue Fr. Presse" javlja, da se bo glede celjskega vprašanja ponudil slovenskim poslancem k o m -p r 0 m i s v wn\ smislu, da hi se na obstoječi gimnaziji za prvi in drugi razred ustanovile paralelke tako, da bi se v jedni samo nemški, v drugi pa nemško in slovensko poučevalo. V slovenskem oddelku bi se zlasti nemščina negovala, da hi učenci lahko sledili pouku v tretjem razredu, kjer bi bil učni jezik sainoiiemški, iu da bi se mogel opustiti pripravljalni razred. Dunaj 2. marca. Gospodska zbornica bo v torek razpravljala o zakonu glede ponarejanja živil. Dunaj 2. marca. Bolgarski vojni minister Petrov se je danes dlje časa posvetoval v. grofom Kalnokvjem o konfliktu mej Avstrijo in Bolgarsko. Zatrjuje se, da pride v kratkem bolgarski ministeiski predsednik Stoj-lov sem, da poravna ta konflikt. Trst 2. marca. Listi javljajo, da se bode volitev volilnih mož za deželno/.borske volitve v Istri vrnila sredi meseca marca. Bruselj 2. marca. V odseku poslanske zbornice za posvetovanje o predlogi glede aneksije države Kongo se je večina izrekla zoper vladno predlogo, češ, da bi bil to konec katoliške prevlade v Belgiji in bi uničilo monarhijo. Kralj je sklical ministerski svet na sejo. Situvacija je zelo kritična. Narodno-gospodarske stvari. — Beketanjska posojilnica v Ločah ime I a je I. 1894 163.120 gld. 89 kr. prometa. Pristopilo jn nn novo 24 zadiužnikov, izstopilo pa 7 in šteje posojilnica koncem 11*94 I. 849 zadružnikov, kateri imajo v deležih 47T)0 gld. in s pripisano dividendo 5(i98 gld 3(> kr. Hranilnih ulog se je uložilo 24.778 gld. 32 kr, izplačalo pa 16.607 gld. 74 kr. in je njih stanje z obrestmi vred 65 042 gld., katere so vložene na 337 knjižicah. Stanje danih posojil pomnožilo se je za 4203 gld. in znaša koncem leta Gti.815 gld.; posojila dana so 286 zadružnikom in sicer na menjice 57.240 gld. in na dolžna piamii 9575 gld., katera zadnja so vknjižena na zemljišča. Koncem leta ostalo je 2026 gld. 41 kr. gotovine. — Nova vinska pogodba. Kakor se poroča iz Rima, se bode sklenila mej Italijo in Avstrijo nova konvencija glede izvažanja italijanskih vin v avstro-ogersko državo. Pred vsem se gre za to, da h- dožene pravi izvor vin in se odpravijo sleparije, ki so se godile s tem, da so se tudi druga vina uvažala kot italijanska z znižano carino. Liatnioa uredništva Gosp. Svobodo ljub: „Vaftkega postreSćka' ne moremo porabiti. — Gosp. dopisniku iz 11.-Bistriškega okraja : Kar p.Sete o post >jevodji K., je res žalostno, a nas list ne more riskirati takega očitanja. Prečudno se nam pa zdi. da bi utemeljene pritožbe do ravnateljstva ue imele uspeha Zberite gradivo in oblina naj ga predloži' — Gosp. Božidar F.: Pesni prina&amo v listku le M slovesne prilike. Oprost iie torej I — Gosp. J. R., vojak v C.: Vi želite kaj čitati o bralnem druStvu v Trebnjem. Mi bi pa priobčili kak tak dopis, če bi ga prejeli. Zato pa le vi tudi podrezale, mi smo že s temi vrsticami. — Gosp. dopisniku iz Gornjega Orada : Ker se nam prerado očita, du hočemo kaliti „Štajerski mir", popišite VatSgft kaplana rajši v „Domovini" ali pa v „Sudsteir. Post". — Gosp. dopisniku iz koflanske dolitie : Vas dopis o zadnjem Bofruu v kuratiji sv. Mihela bi mogli priobčiti le kakor podpisano „Poslano" — Gosp. H.: „Politična premiAljevanja piskroveza Dolgozoba" so že n.ijlmjši kanoni proti klevetnikom notarjev. Počakajino torej, v tem zdravstvujte! — Mnogoatraaeka poraba. Gotovo u\ domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porab ti, nego ,.M'dl uv»» fraaeesko žganje in mil", ki je takisto bolesti utesujoč.e, ako ne namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to iilravilo upliva na mi&itv in Žitce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica rH) kr. Po postnem povzetji pošilja to zd'svilo vsak dan lekar A. MOliL, r. in kr dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlaubtm i*. V zalogah po deželi zahtevati |t) izrecno N01. februvarja: Fran PuvSek. Kovač.v siu, 6 mesecev, Poljanski Ua ftt. I. "iti februvarja: Janez Stupica, deluvčev sin, 14 ine-semv, Htreliftke ulire St. II. V deželni bolnici: 2.rt. rebruvaija: Ana Mlinaric, kajžarjeva hči, 34 h t. 'Jti. febru vitima: Marija Htrali, poMstnikova ženu, Hl let. 1% uradnega Usta. Icvrillne aH ekieknflroe . aprilu v Logatcu. Antona Drapa pos stvo v Vel. Cerovcu, cenjeno i.'lbl gld, d:.e 8. fflurca in 5. aprila v Novemmestu. Martina Blaja posestvo v Verhovem, (vnjeno lijf»5 g!d , dne 8. marca v RndečnK Rla?a Podbevfieka posestvo v Trnovčah. cenjeno 1578 gld.. dne H. marca in 13. aprila na Brdu. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhiuje pri igrali iu stavah, pri svečanostih iu oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobil kili. Meteorologično poročilo. -i a Stanje Crt* at barometra rovanja j f mm Temperatura v. trovi Nebo Mo-krina v mm. 1. marca 1 1. zjutraj 'i. popol. «. zvečer 735-9 mm. 736 8■■. 73 )-7 mm. —11 V C 8 8« C — 4 1»C brez v. al. jzh. brez v. megla jasno jasno 0 00 mm. Srednja temperatura —Gl*, za 7 7* pod t o; malom, ZD-u.2a.aj@lza, Toorza dne 2. marca 1895. Skupni državni dolg v notari..... Skupui državni dolg v srebru .... &7stxijska alata renta....... Avstrijska kronska renta *'...... Ogerska zlata renta 4° 0 ...... Ogerska kronska renta 4*7..... Avstro-ogersko bančne delnic« .... Kreditne delnice......... London vista........... Nemški drž. bankovci za IOO tnark ■20 mark..... ...... *0 frankov.......... Italijanski bankovoi........ C. kr. cekini........... Dne 1. marca 1895. «'/• državne srečke is 1. I HM po 2B0 gld. Državne srečke is I. 1864 po 100 gld.. . Dunava reg. srečke 5° , po 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 4» ,%> alati sast. listi Kreditna srečke po 100 gld. ... Ljubljanske srečke...... Rudolfov« srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avstr. banke po '200 gld. . . Tramway-drnAt. »©|j. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rabelj......... 101 00 ki. 101 ■ 65 125 15 • 100 90 124 • 10 y*» n 8» 1078 _ 39 i ■ — • 123 i 80 So i 50 § 12 • 10 9 • 81 V, 40 ■ 40 • 6 ■ 80 • ir»i gld. 25 kr 133 • • 50 ■ 123 • — • 200 ■ — 25 e — ■ 23 ■ 75 177 50 433 ■ — • 1 ■ J?2 • Tužnim srcem j tvljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je gospa Frančiška Treo grasčakova vdova iz Male vasi po dolgi, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 10. uri dopoludne, v 09. leta svoje dobe umrla. Pogreb bode jutri v nedeljo dn£ 3. marca ob 5. uri popoludne v Ribnici. Sv. male zadušnice brale se bodo v Ribnici. Rajnico priporočamo v bispomin in molitev. V Ribnici, dne 2. marca 1895. (240 /alujoči ostali. i £ '"^ 2 "> O C lađi » -J « J x I ►K rt > — JM rt -* »or. trn .M'g > ? l*i i porui-a se, paziti na to znamenje, užgano v probek, in na etiketo z rutlceiiii orlom, ker se jako pogosto mu prodajajo ponaredile (15—2) Mattoni"" Giesshiibler slatine. finsfo nazttB lirtf piit ^ je n»i boljše sredstvo proti protinu, revuiatliuiu A itd. Lonček atune 1 «1*1. — Glavno »kl«dliee>t ^ M. ltuolior, lekarnar v f.vos-ss (Clssliakn). ^ Spuitovaiii gospod 1 Izrekam Vam svojo n un»J tU Amitetlnn. 06 e. uri tO min. mjutr») moUnl rUk t Koto ca ••to, Koč»t|» OS r. MH 10 mit*. wjMtrmJ aiebsl Tlak t Trhli, Ponlabsl, Boljak, O« 1ot*o, Franaanifetta, Ljubno, Dunaj, 4a» 8alatha>l v Hulnoifrftd, Duna Ti a Amatatten. OS 19. Mri M min. đmpmtfdn* metani Tlak * Noto maato, KoAaTJa. 05 11. %tri #0 mit*. du/>olui1nf oaahul Tlak * TrbU, PonUbal, H«u*k OatoTM, Frani«nif«at«, Ljubno, Salathal, Dunaj. O* 4. «tri 14 min. itopoludn* oiabni vlak t TrbIS, Beljak, Oelovai Ljubno, caa Salathal t riolnn^riii, Lend-Ga«taiu, '/.»W na Jaaara, Ino moit, Brefnlo, ijurih, (tcneTJ, Paria, Stajr, Lino, Oninndan, Uohl, BudaJOTioa, PlaanJ, Marijina vara, Kfor, Krancova T*r«, Karlova vara, Pra«to, Lip«ko, Dunaj via AmatoUan. t>6 7. Mri 'JO min. «t«o#r nisiani vlak t Noto maato, KoAavja Prihod V laJnblJaVBO Cjuž. kol.). Oh 0. ari aH min. »Jutr<\} utabut vlak a Dunaja vla Amataltan, 14». • Ija, Praga, Pranoovib varov, Katlovih varov, K«r», Marijinih v arov, t'l -.uja, Buiiajnvic, Moliiosrada, Linca, Hta/ra, (Imundana, laohla, iai, Zali* na Jaaaru, Lrnd-Oa«taina, Ljnbnaga, Oalovoa, Beljaka. Kr*ii«ou«fait«i Trbiaa 06 a. uri 19 min. ajHtrmJ maaaul vlak ia Koćavja, Noveu* maata. O* 11, uri ¥7 hiIm. ttopotutint oaabni Tlak a Dunaja via Amatattan, Lipalja, Pratf«, KratioOTlh varov, Karlovih varov, Kgra, m arij laik mro v, PUuja, Itudajevio, Bolno^rada, Llooa, Stovra, Pariaa, Oenava, Ourlba, Braiinloo, loomoata, /.•!)» na J«*arti, l.nni Oistolna, LjMbaega, Oalovoa, Lienaa, Poutabla, Trhiaa. Of> H. uri 99 min. popaludnm molaui vlak I« Kooavj«, Novega maata OS> 4 mri 4S min. i>t>fMit**tin+ eaebnt vlak a Dunaja, Idubaaga, HsUtheJa, Haliaka, Oetovoa, Prauaen«ru*le, Pim laltla, TrliiSa. CH> 9. mri 'ili min. werr metani vlak Ia Kouorja, Novaka Maata. '*'< m, mri U t min. *frr*r oaebui vlak a I>uii»j4 preko Amitatteaa Ia L)'il>oaa*a, Uauaaa. Celovna, Poutabla, Trbita. OdhOd 1* IaJfihlJMO (d. V kuij (H. r ■♦»•* »:* min. »JmtraJ v Kamnik. • t# , O« , popolmtinm m „ . e tto m sosms* b „ Prihod v LJubljano (drž., kol.) i* Kamnika OS ev mri 9* min. mjmtrtij % 11. a tS » itopoliHtn „ n HO er.«Vr io-50) €-1 ta v ii A žalost« pristnih ruskih gumijevih galoš pri (126—10) J. S. Benedikt-n v Ljubljani. • v no Ollnoah prt Vlen h. it. 14 i Trtom, ki meri kacih 1100Q sežnjev ■•prod« 1« proata roko. Vec se izve pri laatniku hite F. Oapodro istotam ob nedeljah mej 12. in 3. uro popoludne. (124—10 Stenografa za clovenako in nemško 8tenogn.fi o, eventuvelno pisarja a hitro in lepo kurentno pisavo, vzprejmem tako). Dr. Valentin Krisper, (230—2) advokat v Ljubljani. 1335 Mutual" životna zavarovalnica v Novem Torta. tiste vzajemna. Nabenib delaićarjev. Najverja varaust Nedasfiiia viaeki dubitkevai deleži. l'rri»oien|i> «liir> SI. d»-ceuibris INOU im«l . . ZnvstriiVMliiiiie biim*m|o . Ia|»lstCisl«a ■« Je i..var<>. »snceDi, uclkstr s>uwlui«- OruAlto......IOO A BStlll|. frank. Specijalno jamstvo za avstrijske zavarovance 1.021,124 krone v 4odstotnl zlati renti depo-no ani pri c. kr. ministerski piačllnlci. NHtanrnejAe podatk«: ia ioforuiarije daje glavno ravnateljstvo za Avstrijo: Wien, 1, Lolkovvitzplatz 1. •67 iuIIIJ. trstuk. 41ftw uslll). frank. 11400-16) ► ► ► ► ► ► 800 hektov prtvega, kot v oda čistega »llvovioa in brinovca (174*3} raepofiilj* v sodovih franko po 40 kr. liter. Iivrotne vina, svoj pridelek, |>o 17 kr. ki ter. .los. 9ii ava^na vinogradnik in žgalec žganja v Plnju (Pettau), Štajersko. Od medicinskih avtoritet priporočevan stoli kn«el|, raztvarja alei, 1* repi len, neobhodno (I3t>6—13 potreben za relton* »»le*<-eiit«* (13HO-13) Dobiva bo večinoma v vseli lekarnah. Olavna zaloga v Ljubljani: Joa. Maver, lekarnar. j Prvo dalenjsko-mBriško vina s C izvrsten pridelek, i/ kleti g, Ignacija WutsoherJa, ''i * veleposestnika na Brozoviol pri Št. Jerneju, so 1. toči v Florijanskih ulicah st. 28 „pri Dolenjcu". Za obilen obisk be pr'poroca tleivi »91 taki- goattlntcarlca. »«»iaWa\ .. ' ./'a».*C:a^ j^jfl&y.r.W/>,4»& I Vozni iisffi y Se?. Ameriku __t (l!»y—2 pri 7 nizozemsko-aiueriški parobrodni družbi. 'ir I Knlowratriug' 9 IV Weyri:igergassfl 7' A 0L o \ rt 1*<» { HNIl i I 41 AflStoil j. »w^«:»w^.7wnarvyiij?^egt^sr^ Pristna Brnska suknena roba za spumlad no in poletno dobo 1895. Kupon 0*10 mol. | kI«I. 4 8© it. ilnbre I ^ giri. A.— I« boljše I J| ca Kl«l. 7.75 is fine w ^ Kl«l. ft — is llnefe | ea.'S'1 arl«tw io.r»o Is nutlliie|* I £ K u ion aa Smo latonako obleko 10.—. hlapa za vrhnje suknje, I uda t aa turiste, črn peruvteune indosking, hlago za unif ome drž. uradnikov, najti trejo gre.dnSano tkanino itd. raapol Ija po tovatii),>• lilnee, lelotmUj Sinil«* NHIltO SIEGEL-IMHOF v Brnu. Vzorci ziistinj in poštnine prošlu! — Junci se /a to, da pošiljke |iM|»iil>n»niM '»dgiM»rajo vzorni. Na uvaženfc! Savno p. n. občinstvo se zlasti opozarja, da se blagO dobi iimioko eeo,'ie, če se premo mi-r«.en, nego ©a aa narOC4* od Inkih, ki suni isto pri nas kupujejo. T«r—11) Cena steklealol 40 kr , veliki steklonioi 70 kr. Navedeni so tudi sestavni doli. Jlnriliieel|*ke Impljlee ia /elodee dobivajo se pristni" v |.|iiIiI|hii1 t lekarna Piceoli, lekarna Mar-detsclila ne r: v l*4»»la»|iiii i lekarna Fr. Uaccarcich; v Nk«»f°(< l.oUi: lekarna Kitrol Kahiani; v llau.luj*. , ) > ■. 11 |»>«t me in:irvoć mii'iliu i.i'ii. Da u.i. i «a i i ii ej kum In utrti.....ii« iMta m*lcebiiili tv.iin. m pottun« tnrei 111 k ■ 111 7i i: iv iu m- more lni*« kv in uporabljati a vink.'ni nalJubneM ■liipvneiii in letimiu umu, v iiitnusu oluiiMtv:« »<■ proal, ii»j M ii:it:oikn j>...'i ii gori iintidietm tnriitveiiu leiiioiiku. t'utm ti kIto kr Tl*ixO*>*t>l1*' *"re«l«it»«» ».n rani laalj« n>i ™ ■ ^^^^ts 0*4 i Im-isii- m naJaiguruaJc ubranjaja, il« .-o no napravi prli.ij. (run J Kt«1 (tO lir „Nigrritine Vegetale"barva za lase »•■•in* in mjavn Li»ja nblril bojo (> ciOlli ii'iinciv in j,' po vtem IluliMitfiiui', ra/.'ocr vati ! 1. 11 itn 111 • > Pum m! iiirivnn v . ■ na .". j; I ii ..t: Ki'. Tekoče liavkazko mazalo za brke, pimpflkuje njih rMt in Ja kons.rvir*. /.1.- .'. • pri tirk-iln vn-ilin poljubno ulihko. t't'IM 7.*» Kr. ipotrebo Jediro zalogo za Kranjsko ima fl4ir»—10) FRAN STAIV1PFEL v X-jj"u."b>133.n.I Kongresni Irg ,,Tanhalleu Konereuni lit. Br, Rose žgoj tejgg je nad "ti let /nano, prebavljanjc iu ilsai poape* ftujoče in napenjanja oaatranjulooe ter milo raatop* ljnjoče (424-i~> domaća tredetvo. Velika steklenica I gld . mala ot> kr.. po jiešii 'ja kr. >ei. Na vseh delih lavojnina i« »noja to dodana, nakonito varovaun varat ve na anarnka< Zaloge ikOTil v vseh lekainali A t tire Ogrska V\ Vam se tudi dobi f>8{ raško domače zdravilo. To sredstvo poapeinja prav i/.norno, kakor sve-dočtjo iiiiiiii'c sku&uje, čisteuje. zrnjenje in lečenje ran ter poleg te^a tudi blaži bolečine. V skatljicitli |mi 35 kr. in JI 25 kr r<> pusii i i ki vjvg|^B3a Pvffi* Na vseh delili znvojnine 4• akc»:«ar je ninja tu dod uia zakonit«} » arstvena znamka. B. FRA6NER. Praga, ll. SOt-204, M* lina«, leksria „pri Imm orla", §fL%y r1 o g t ti a r a z p o š i I j a t e v vsak dan. 1 Čast mi je naznanjati slavnemu p. n. občinstvu, kakor tudi gg. mizarjem, da otvorim z dnem 8. fe-brnvarjem tukaj v Ljubljani, na Brecju št. 20 111 Moje 351atne izkuSnje v tej otroki mi otnOgOGO* jejn izvrSevati vsako tlelo naj ti troje, najsolidneje, ne da bi mi se bilo bati konkurence, in po najnižjih cenah, ker sem pri tvrdki K beri, kjer sem dehti skozi 20 lef, izvr5ev.il najtineje imitacije vsakovrstnega lesa yt velcspoMovanjem 1.14 —10) ♦ 11» «7 o sip Makovec pleskar iu lakirar Uredil. VloiNOVja 6»iš:i nI«*v. SO. ♦ 1 ♦ m ■ ! F J i v. [ii- Zdraviliško priznanje, - fi Gosp. p|. Trnkoczy-ju, lekarju v Ljubljani. VaS hmelje*i sladni 8aj osvedočil se je pri okrevajočih bolnikili sel6 dobro, prosim torej, da mi blagovolite vposlatt Si' f» zamotkov. Kopelisfe Bled (Kranjsko) dne -J jan. IS8S. r>dličnim spoštovanjem Forcl. SCelasaalbi*, (l>if>—8) kopeliikl sdravnik Ra/.ven tega \*i uacitlclulslco« farnineevtlftnl prepiiraii . a pecijia 111 ■'!.«' i. t. «1. «11 | fi ril«- n u urnliivii, ln>rii«iii o m /ttrji,llt. nir.liri-iilenu niilH. piarl'iiineri>o i. t. «1. priporočajo in raapoli\)aju na v«»i atrani sveta lekarniške tvrdko Ubald pl. Trnko:zy, Ljubljana, Kranjsko. Viktor pl. Tml:6c2y, Dunaj, Manjarethen. Dr. Oton pl. Tmk6c3y, Dunaj, Landstrasse. Julij pl. TrnK6czy, Dunaj, Josipovo. Vcndelin pl. Trnk6czy, Gradec, Štajersko. IPcšilja. se s o"b>ra.tn.o pošto. V ozira vrednih slučajih se drage volje dovoljuje popust od cene. Fernolcndt voščilo za čevlje. Češ. kralj. tovarna utem. I. 1835 na Dunaji. To voščilo brez galice (vitrijola) se lepo črno SVflti ter vzdržuje iihiiJo Irpv/no. *" ■■ Foviod v zalogi. ■ (8»8) Zaradi ponn.rrJsts| naj nc pazi natanko na moja ime IV St. Fernolendt. n Poštni pnkf t i. katerih vsebina (4 kilo voščila) je sortirana, pošiljajo se za pušk usnje poštnine preste po 1 gld 81) kr. na vsako poštne postaje. Trakdcij-jev hmeljai sladni čaj za zdrave kaker za bolnike priporočljiv kol rttđilno, krepilno, tečno domače Bredatvo. Zavoj z ' . kil. vsebine 20 kr., 14 zavojev z 3 , kil. vsebine 2 gld. 25 kr. Oe se vzame ll suvojokov, je poštnina razmeroma nal cenej n pripon«'« J. Soklič. 1 •»*■ ^ F+oacaoaoaoaOHOHPI+OHOl^ aj raznovrstne) širni, Nt trikrat na tlan svežimi, ukusnimi, zdravimi in slastnimi, v I slaščičarski in pekovski obrt »padajočimi izdelki postrcza točno tvrdka Ml ar I trm **• (»*) ! Tu je dobiti vsak dan domačo potvico, -vseli, -vrst lcr-u.li. XXSV _ i -va-grc ržen Isr-ala. in. prepeieaec ("^a.xillla-Z-wlaloa.c3c). i5 j#%aYw>eroy**r*^ Zaloga <95> manufakturnega blaga Ljubljana Pred škofijo št. 2. jajk [aairHEiaraarst^iaasEra Kavarna Malloth S („Pri Virantu") na S-v. TalcoToa trgro.. Podpisane«', so priporočam si. občinstvu za obilen obisk moje kavarne ter ESgotavljsn) dobro pijače ter točno postrežbo. , ,. / vclespostovHnjern t Hm%Iiiubliana ('*») ■ ■ AIM t HOTEL LLOTD Ferdo >[ ni iot ii, kavarnar. Ljubljana (»*» Nt. Petra «?c»ta nt. 9* V sredine! mesta, blizu južnega kolodvori«, postnega iu brzojavnega urada. Izborna, cenena restavracija. 20 elegantno urejenih sob. Ukusna jedila, pristni dolenjski cviček. — Salon sa veselio«. — Po leti lep senčnat vrt. — («g. trgovskim potnikom dovoljujejo se znižane cene. Omnlbui k vsakemu vlaku. Karol Počivaunik, hotelir. yWmT¥***i*UU*T*V*T»*M l *U*U*U**TiT******** »^W<»/g i>rw> w w a« w w« — . . 8 Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval "> lastnega izdelka /.a dauie, go»pode in otroke jo vodno na i/.bero. Vsakorsna naročila izvršujejo so tOČOO in po ni/.ki oeni. Vse ujere se shranjn-jejo in satnanienajejo. i'ri »matijih na* roćilib blagovoli naj ho vzorec vpotdttti. ipaa»aiaiiai>ipsai»ia»ssi msl ^a*. gl•' gld.; divani, otomani, garniture in vsa tapetniška (100 dela po najnižji ceni. Tapetniška kupčija r*y •»(Sjaj * *enB)*»«a*«**■*♦♦■■ ♦♦BS»fcv Josip Reich ■ \ Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 £ ♦ kemično spiralnico priporoča čast. občinstvu dobro urejeno v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. I. »— ■ i W v kateri se razparano in nerazparane I J molke in ženske obleko lepo očedijo. IPregrinjala vnprejmo se za pranje in creui v pobarvsnje. V barvanji vspra-J jeiua Be svilnato, bonihažno in uioAano * S blago. Harva se v najnovejših modah. Fr.Kaiser puškar v Ljubljani, Šelenlmrirovc ulire \\. 6 {»a) 5'5 priporoča svojo veliko zalogo orožja za lov ln osebno varnost, streljiva in potreb-ščin za lovoe. Specijalitete v ekspresnih H puškah in ptičaricih, ki jih sam izdelujem. Popravki se izvršujejo v moji delavnici. **»**'******»*»**<******.**»»»»»***>»*>«»'»**'»*»*»* |«r J. J. NAGLAS & ^ tovarna pohištva & v LJubljani, Turjaški trg it. 7 in t) % Oospodske ulioe (Knei)i dvoreo). Zaloga jednontavnega iu najfiuejcga le* a g senega in oblazinjenega pohifttva, zrcal, v atrugarskega in pozlatarakega blaga, po-bistvene robe, zaves, odej, preprog, za-y" stiral na valjcih, polkuov (žalu/.ij). Otroški vozički, železna in vrttit* oprava, ue-pregorne blagajnice. (102) I Restavracija „Ph Zvezdi cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, stekleni salon ln kegljišče. Priznano izvrstne jedi in pijače in »kupno obedovanje. (108) F. Fel lino, restavratijr IVAN JAX v Ljubljani, Dunajska cesta 13. Tovarniška zaloga šivalnih strojev i u velocipedov. Ceniki (K>4) zastonj in poštnine prosto. ć'ast mi ie naznanjan da sem prevzela po smrti mojega moža Frana Toni Ko> iLs^ltio obrt katero bodeia ii:>dxljevala, ter se pripo- , ročam i a vsa v to stroko spadtjoča dela po nizkih cenah, zlasti za nove podkove. Dobro delo in točna postrežba. ^ Z vsleapoitovanjetn (105) t Ivanka Toni Ž v Vodiuatu st. 4. V Ljubljana, Ftauriškatinke ulice 4. m ± Slikarja napisov, L auvblnska in pohistrena pleskarja. ^ Tovarna za oljnate barve lak * in pokosi. (106) f Glavni zas' /p Hm.Hn.l.-Jevorl* p* KlualneK** U»rl»«»ltr.«eju. Maičoba ^ i.a konjska kopita in usnje. ^^^^^^^^ < Uran & Večaj ► 4 Ljubljana. Gradišče st 8, Igriške ulice st. 3 V 4\ priporočata p. n. čast. občinstvu svojo vel ko Zalogo vsakovrstnih 4 pečij in glinastih snovij kakor io.li ^ štedilnikov l-W*S* oajnui oenan a^ ^ in vseh v to stroko apadajositi del po ^ m AttdlTSJ BffaU.CL ^ " nizkih cenah (107) r J poHest apnenice V Zagorji pri Savi. ^ ^ Esitoorato ^ J su p> n o » iz kopanega kamenja (upnonika), izvrstno izžgano, ima vedno na ^ prodaj in v vsaki mno/.iui po ohi-~*h cenah HENRIK KENDA ▼ Ljubljani. Naj bogatejša zaloga za šivilje. (K !>i f ANTON KOSIR ♦ v LJubljani, v Kolodvorskib uli-J oah it. 24, poleg* Jut. kolodvora J priporoča svojo zalogo (110) : izvrstnih jermenov u stroje X po najnižjih cen h, ravno tako : jermena za šivati in vezati. J Na pismena vprašanja se takoj odgovarjn. 1 e ■u. *timi illl) fl chanik Ivan Škerl j Opekarska cesta ti 16 v Ljubljani i £k I priporoča se p. n. občinstvu za livrla- 'j IL Jj( vanje vseh v njepovo stroko Bpsdajofiih Ir »j del in popravkov, kakor *»i vttluili ■> V j Hlrujev, *«-I.M-i|»«> " po najniljih cenah. L \ n a n j a naročila se turno izvršujejo. I '■•ta. r^|f*>. -^i*.*«. ~>eit.-. . -•e,.*;v>y*u.>. ■ - ' ..^.1* v*fe>i-. ..i.^Si^F« ^.^rAlojzijErjaveCa.'zUl (116) čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 priporoča se prcfta&t. duhovščini in slav. % občinstvu za obilno naročevanje r*>zno-^ vrstnih <>l»n vit 1« katera izvr&uje ceno, W pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja <*} od uajtiuejse do najpnprostej&e oblike. Mero se sbranjujejn. Vnaujim uaroAžlom P naj se blagovoljno prideue vzorec. ^> G. Tčnnies v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo ln kovlno-itvnlca. l«lrtliiie kot pOMbnOtni vao vrata strojev za lesorosnloe ln iage. (112) fiiTz.iaa čelu napruv« in nnkrl,ii|n |>» r iin « r.i i m l*i>ll»' pO Ilajl.olj.i ». „1 ni, >lil<:y|ii<> OirlillK' iu kulisu ^ Zajamčeno pristni kranjski I liter po gld. PvO in ion. edeno vec liter DO fjld. 1.—, ki ga priporočajo zdravniki, pri (HO) Oroslav Dolencu trgovina z voščenino in medom l.|ubl|ana, UlrduliSke ulie«* I«. PJB1 ca S Maksimilijan Patat-ova naslednika W\ vi u af? HoueM 111 [' v LJubljani, sv. Patra o os ta it. 32, sli ua sv. Petra nasip it. 27 priporočata se p. n. olioin«4vu as tonske in moške obleke, razparane in cele, isre se lepo i.ee«li|o ; v/prejemata vs^ko-vrstna preerin j tla, KvihiAtu robce in trakove za pranje in puOariiinji', kakor tudi svilnato, tiotuna/no m nn-Sano ii[*u<> v si h barv. Obleka se. čisti, pere in barva hitro, dobro iu DO ni/.ki ceni. J. Hafner-jeva pivarna \ Ljubljana, sv. Petra cesta st. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna resriivraeija z veliku dvoran«, sa koncerte itd. iu lepim vrtom. (111) = Kegljišče je na razpolago. = Uhod jo tudi iz 1'oljskih ulic. m. HUNC krojaško ohrtovanje Gospodske ulice It. 7 v Ljubljani priporoča svoje izborne izdelke civilnih in unlformsklb. oblačil po meri. Bogata izber dobrega modnega blaga je vedno v zalogi. vzprejemajo se pa tudi naročila s pridejunim blagom. Fini in pravilni krnj, izborno delo in ceno postrežbo jamči obče znana zmožnost in 119) sol i d n ost tvrdke. m ■imI iiniumfPisjfiiim J. Kunčič priporoča p. n občinstvu evojo izflelovalnico soila-vofte Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 („Pri avstrijskem Cdsarju1*) z ttpoinnjo, du rabi vodo iz mestnega vodovoda, a v svoji fillja.ll T7- Liesoali rabi vodo iz tekočega studenca nad cesto proti liledu. ( 11 "■' • Zunanja naročilu isvriie se točno. % Anton Fresker I r« v Ljubljani g ' IS M M V l BO) Pran 13ettet Xjj-u."rolJa,n.a., Stari trg* šte^r. Prva in najstarejša zaloga 1 šivalnih »tr©}ev. l Tu ne tudi dt,bivajo vsakovrstni kmetijski stroji, s— kakor slamoreiuice, aslatllalce i. t. d. Osnlkl zastonj ln poitnlns presito. priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblak sa gospode ln dečke, Joplo •/. sa gospe, pla*6ev sa gospe, ne- premodljlvih havelokov itd. >'J Obleko po meri su po najnovejših uzorclb in po najnižjih cenah solidno in '« ^ naihitreje izg.tovljajo. (llb)^ Fotograf ična povjemnica Ljubljana Marije Terezije cesta st. 5. 10 15 Za vsako mizo! Za vsako kuhinjo! Vsaka jnha postane hipoma izredno dobra in močna, če se jej pridene MaGGI'J™ ZABELA ZA JUHE v steklenicah po to krajcarjev in vi5e v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah. HORS CONCOURS na svetovni razstavi v PARIZU 1889. Dobiva se v l,juhlji*.ni pri: A. Stacul-u, Petra Lassnik-u, Rudolfa Kirhisch-u, J. BoMoUni-ju, Kanda C. Holzer-ju in v G. Piaoli-jevi lekarni. (°23 Usnjeni zavorni tcplji (r.ederdiremskhdze) patantovanl v vseh državah Preklinja vse do sedaj znane zavorno teplje zaradi tega. ker funkr.ijoii rajo brez najmanjšega hrupa in sigurno, ker so mnogo trpežnejSi, ker se obroči koles manj polko* dajejo in ker so mnogo cenejfii. Od voja&kih in drttgih ol>last-nij kot izvrstni priznani in vpeljani. Zastopstva in samo-zaloge se oddajo. Prospekti zastonj. — 1'roizvoditelj: 31. i«*••., vr»<»i-eu jmIco« (211/ Za vence in trakove zadostuje pri brzojavnih naročbah naslov : Benedikt, Ljubljana. I V lekarni EDE TOM A JA v Zagreba, v [lici štev. 12 dobivajo ee razun vseh ostalih zdravil nekateri jako preskusen! in koristni, posebnega priporočila vredni lekovi : Mazilo proti kotstobolu alipro- tinu, kalanju in trganju v kostih, otrp-nosti ali g;rču v žilah, bolečinah v bokovih in v križu, trdnicam, prebadanju, vsakovrstnim ozeblinam. Cena 80 kr. Sladka voda za kašelj ali Icreti ln za prsi, s katero se zdravi kašelj, preiilajenje ali katar v prsih, plučili, težko dihanje, bripavoai v grlu, naduha. Cena Si) kr. Pojadenl želozovltl airup deluje proti slabosti, bledosti, žkrotiiloz-nosti , zahuliloKti, otročji pohabi jenosti, ženakini lioleznim, slabokrvnosti, onemoglosti, (.'ena stek enici 1 gkl. PoJa6ene švedske kaplje aH švedska življenjska tinktura (Lo-beaaosscnz). s tem slovočiiu sredstvom se oeififa kri m »lalenua. popravlja in krepi želodec in ublažuje glavobol, olajša tesnobo. odpravi napetost ali vetrovi, odklanja bol v žl čici, grče v ž-lodci, zlatenica, mrzlica in zavijanje ali gri-z«>nje v trebuhu. Kdor pije redno to toli koristno učinkujoči) Švedsko tinkturo, si ohrani /.dravje telesne moči in pride v okom raznim boleznim, lena steklenici z navodom BO kr. Vsakemu gospodarju prav toplo priporočam praiek za živino, za konjski kch in kušelj, za vole, krave in svinje, za Isgano očiščenje, krepljeiijo želodca in prebave, kadar živina noče jesti , pa kndar su napuhnjuje. Krave dajo potem voft in boljšega mleka. Vonji postanejo čili in močnejši, ('ena jednemu zavojčku 4fi kr. ftvajoarske pline. najsigurnejšo sredstvo za či&čenjn iu snaženje želodca in črev, proti zapretju, kadar kri udari v glavo in v prsi, proti tromosti ali tožini. Cona skatljici 70 kr. Mašilo sa tlvlno, zlasti za konje in voli proti boli na kosteh, usločenim, napetim žilam , otrplo.di in ozeblinam, po težkem naporu, za krepljeiijo žil in živcev. Steklenica HO kr. Antiseptična voda za usta in zobe, ohranijo se zobje ter se ne pokvarijo, ubranjuje in ublažuje zobobol. učvrsti meso okoli zobov, osve/.ujcjo usta. odstranjuje neugoden duh. Steklenica 6Q kr. Fina smrekova esenoa (Pichten-nftdel>Essensi aa čiščenje in razkuževHtijo zraka v sobah , za dihanje in za take, ki so bolni na plufiih, l'o oO kr. Tekočina proti izpadanju lasij nčvrSčuje in nhiMiijuje lasišče, odstranjuje prhot in pospešuje rast lasij Steklenica ,r>0 kr. Mast proti Uiaju, krastam, mlečnemu Skorjupu, osip:.ni. Lonček 50 kr. Antlsutln. Prah proti potenju iu otiskam. Skatljica ,r>0 kr. Tinktura za kurja očesa, izborno sredstvo. Cena aO kr. Dr. Bpltzerja pomada za lice proti solnčnim pegam, madežem, raznim niaroj;ani, odstranjuje če/.merno rdečiro lica ali nosa, hrapavost, osipe na licu ; proizvaja gladkost, nežnost, belo t in tinost obrača in rok. Ona večjemu loncu 1 gld. Som spada tudi bo rak-sovo milo po 40 kr. komad. Puder Englantlne, najboljše srodstvo za poleefiovanje in p mlajevanj: lica in povsem neškodljivo ter prijetnega daha Odlikovan na Pariški razstavi s počastno diplomo. Dobiva se. v beli, rdečkasti in rumenkasti hod. Cena skat-ijici 1 gld Blagovonjav iprit za sobe kaditi. Nekoliko kapljic širi po sobi preugodno vonjavo. Steklenica BO kr. Otrov aH strup za stenice in bolhe. Steklenica oO kr. Antifebrlle od Etodintsa proti mrzlici. Manjša steklenica 70 kr Fini parfumi, dobro dišeče vode, razne pomade, boje BS barvanje lasij, da se svi lasje ž n|o črno pobarvajo, lina mila; prašek ssa goepe, sredstva za polepSevanje, prašek 7a čiščenje zob, paste za zobe, da postanejo beli. Po HO kr. €■<»!»€» xn iiiiilvitiijc. kriacicr s\t skoIsc. Razne stvari iz kaučuka, obvezila za rane, pasove, kirurške stvari. Ruski caj, fini Jamaika-rum, Malaga-vino, francoski konjak. Zaloga mineralnih vod. 4 (186-4) "Voe po <± a. sn.il* lih. ogrla.žexie> x3Q.aoLlcin.slce zpecija.13.teit«. Kdor naroftuje sa 4 gld, mu pošiljamo poštnine prosto. Prodal se i t. prnsie inkf ver posestev« in sicer: hisa in zemljišče v Ribnici, hiša na glavnem trgn v Sodražici prikladna za trgovino, dalje posestvo v Žimaricali in sicer ali celotno ali pa posamične parcele in slednjič posestvo v Podklanci (Mlaka) istotako ali celotno ali pa posamične parcele. Tudi se oillllt X litijem jako prostorna prodajalnica na najlepšem prostoru v S od r;i / i!», 211, '218, 22."'. in 2G2 katastra!nO občine Podkoren, sodno cenjenih na lila gld., .'Itia gld., laO gld , 100 gld , 855 gld., 126 gld , i«'-* gl'1., 815 gM. in .'ioo gld. s pristavkom, d.i se bodejo ta posestva oddala le za ali nad ceniliin vrednost, Zemljeknjižni izvleček, ceniluik in družbeni pogoji so tusodno na vpogled. Na teli posestvih zavarovanim upnikom ostane njih zastavna pravica, brez ozira na skupilo neprikrajšana. C. kr. okrajno sodišče v Kranjski Gori dne" 18. februvarja 1S!'.">. ('J34—1) L. Luser-jev obliž za turiste. Dobiva se v lekarnah iT G«lte>VM iu h ilro upli- >XCv» vsjoce sredotvo proti v,*^S^ <^^^ Uur|im tiri-Nuin, v1^^ •» .Am\ žuljVui na pod- >f ^, * platih, petah in y\.<^k -^S\/ Veliko drugim trdim >^ priznalnib praškimi l),8t'm Je T,H kože. <>K'«d v ym £'avn' naaoill jalni ci; I* Schwenk-a lekarna ff^T (18*J Meidllng-UnnaJ. ^* y*^^r Pristen samo, će imata navod in oblii varstveno /.-muko in podpis, A^v ki je tu zraven; torej naj ae pazi in savrne vse manj vredne ponaredb«. Pristen v l.|ul»l |hiiI : 5g. ■loH. Mayt, J. Švvoboda, U. pl.'rrnkotzy,G.Piccoli, L. Urečel; v limlolf »vem S. pl. Sladovi«, F. llaika; V 14 u mit I ku .I .M.uMiik; v < vinaa|l. (1-112 -10) Spoštovani gg. krčmar ji! Kdor li t »če Sffinega vina=5 liter po 17—20 kr. knpovati, obrne naj se do Frana C^retjorkit na Sušaku pri Raki. Blago se pošilja le s povzetjem in na zahteva nje se poprej pngiliajo tud' vzorc». (188—6) Prjporocevano od rsvnateljstva poliklinike? Uporablja se pri oslovskem kailju. inflnenol. bolesnih na vratu, prsih ln pri otroških boleznih konjakov sladni izvleček. Neobhodno potreben ?a rekonvalescenle. Dobiva so v vseh boljših lekarnah, droguerijah Tvornica (1809—31) Vonjakovega ilainega iivlftka v Leipniku. Izgubilo se je operno kukalo na Sokolovi maekaradl na galeriji sli v garderobi. — Kdor je je nafte 1, je proften, naj jo odda proti nagradi v upravniStvu „Slovenskoga Naroda". (237—2) ■»aul>>! »« Je » nu-NM-ev star srednje velikosti, kratke, rumenkaste ali senicne dlake, z znamko nt. SO. — Kdor bi ga našel, je naprofien, oddati ga pri gosp. I,. Blasnauer-Ju v LJubljani, aa Krs-keiskeui iisalpu, kjer prejme tudi nagrado. (240—1) Pri c. kr. poštnem uradu na deželi se takoj vzprejme izkušena poštna odpraviteljica. Kje? pove iz prijaznosti upravnifit.vo „Slov. Naroda". (229—2 -) Vabilo k rednemu občnemu zboru „Kmetske posojilnice na Vrhniki" kateri hode v petek, dne 15. marca 1895.1. ob 3. uri popoludne v društveni pisarni. Dnevni red: 1.) Poročilo ravnateljstva. 2.1 Poročilo nadzorstva. Ji.) Sklepanje o porabi čistega dobička. •1.) Volitev ravnateljstva in nadzorstva. 5.) Posebni predlogi. Na Vrhniki, dne B8, februvttrja 1895. I3ewaaa.tel js t tt o. (232) Imetek. Bilanca. Dolgovi. gld. kr gld. kr.| 1 Gotovina 31. decembra — 1 77 r.ad rožnih deležev a 1894.......j 18150 17 7700 — "J Inventar ...... 680 — 2 Hranilne vloge 1905 vlož- 3 Posojila 954 strankam . 881609 10 374246 93 4 Zaostale obresti ... i 8664 81 3 Pred plačane obresti od 15 Hranilne vloge pri de- 619 66 narnih zavodih . . . 38112 78 4 Ultresti od zadružnih de- 5 Naloženo pri poStni hra- ležev za 1. 1894 . . 34f, 50 101 99 , f» 1 >olžni ekspenz. stroški . . 7 61 7 /aontali eksekut. stro&ki , 220 28 | Rezervni zaklad . . . 22096 51 8 Rezervni zaklail naložen v hranilnicah 99096 88 • Čisti dobiček za leto 1894 1 | 3441 i lf> 408457 :ji; 408467 36 1 St. 5757. Razglas. 1.242—1) V zmialu §. 15. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. I., štev. 22. dež. zak.), se javno naznanja, da so imeniki volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne volitve v občinski svet sestavljeni in da se smejo od danes naprej skozi 14 dnij tukaj pregledovati in proti njim vlagati ugovori. 0 pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 1. marca 181 »j. W W W^WW W W W ^ W P r w ^ ^ F" P F W W, Pozor, gasilna društva! Cenik za novo izdelane distinkcije, embleme, dragone i. t. d. zahteva naj se pri (231 — 1) J. S. Benediktu v Ljubljani. -1 JOSS & LOVVENSTEI tvornica perila, Praga, VII. opozarjata kupujoče p. n. občinstvo na to, da naj zahteva pri kupovanji ovratnikov y.a srajce, manšet iu srajc vselej le zakonito /ašrireno znamko (lev). Naše perilo se dobiva le v najboljših trgovinah modne robe za gospode in v trgovinah s platnom tu- in inozemstva in ne pri nas ne predaj u na drobno. Ob jednern priporočava nase najnovejše patentovane ovratnike za srajce ki imajo tolike prednosti v sebi, da vse osebe, zlasti gospodje, ki so zelo debeli, ne bodo nosili drugih ovratnikov, cim poskusijo jedenkrat ta nai proizvod. (90— 8> se prilega vsaki srajci, tudi ko bi ista ne bila narejena po meri, se lahko ugladi, obdržu/e vedno svojo prvotno obliko in je vsled svoje gladke površine mnogo trpežneji, nego vsi dragi ovratniki. O. kr. avatr. patent it. «6.600. Angleški patent it. 10.700. Kralj, oa-erekl patent »t. 1708). R. R. O. M. Ur. 10.352. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No Hi. Lastnina in tiak „Narodne Tiskarne 36F6U