Uto lUI!!. Ma m. V UoMlonl, v trn M. decembra 19Z5. cena Din 150 LOTENSKI linij« vsak dan p o pol da t, livremil ntdelje in prasslk«. — Uitratl: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inaeraii petit vrsta 4 O; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-foru. — inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod1« velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Gpravntstvo: KnaJlova aiioa stav. S, priuićln. — Talalon stav. J04. OradaUtvo: Snaflova olica it. Sf U nadatropla. — Tale ton Atar. 34 IC Poitnlna plačana v gotovini« Boj draginji potom štednje! Baš te božične praznike smo morali oa lastni koži občutiti, koliko radosti in sreče je bilo vsepovsod in kolika samo-odrekanja smo si istočasno morali naprtiti v vseh posvetnih in gmotnih dobrinah. Draginja ni hotela izginiti ali se ublažiti niti za te praznike, ko bi vendar povečani konzum opravičeval to ali ono znižano ceno. Izostali so darovi, ti glasniki božičnih in novoletnih praznikov. Kamor vstopiš, da nakupiš to ali ono potrebščino, te preženejo ogromne cene, ki jih ne zmoreš z bornimi dohod, ki. Draginja je spioštn pojav, ki mu ne znamo leka in proti kateremu je tudi vlada opustila vsako borbo in izgubila upanje. Finančni minister je veliko pričakoval od svoje dosledne deflaeijske politike. Zmanjšal je obtok novčanič. stabiliziral dinar na gotovi mednarodni višini, uredil razna notranja finančna vprašanja. Pa vse zaman! S stabiliziranim dinarjem je stabiliziral draginjo, ki noče odnehati! Ni čuda! Saj je pozabil na glavni protidraginjski ukrep, na znižanje davkov, na pametno ravnovesje državnih izdatkov in potreb. Zdi se, kakor da v naši državi sploh ne eksistira pojem konzumentne politike in zaščite. S tem ne mislimo na konzumetno politiko in zaščito, kakor so jo oznanjevali pred leti neki socijalni naivneži, H so mislili, da bodo draginjo pobijali z re-presalijami in preganjanjem poštenega trgovstva in obnvštva. Ne, tudi to obrtništvo in to treovs*vo ječi pod drannin. pod davki, tako da so danes zaslužki teh pridobitnih krogov na komaj minimalni eksistenčni višini. V beogradskih listih je bilo doveU pisanja o sladkornih tovarnah, sladkorni repi in sladkornih cenah. Ti listi gotovo niso v službi komunizma ali prevratnih idej. In vendar so bel) na črnem dokazali, da plačujemo dvakratno carino na nakupno ceno inozemskega sladkorja. To se pravi, da bi kupovali v notranjščini države dvakrat cenejši sladkor, da ni zaščitne carine, ki gre v korist nekolicine sladkornih, večinoma židovskih in madžarskih fabrikantov. Miliioni in milijoni naroda, katerim je sladkor prvobitno prehranjevalno sredstvo, trpijo radi take zaščitne rarine, samo ker imaio ti židovski in madžarski fabrikanti lažje dostope do raznih ministrstev! Taka konstatacija je silno žalostna, pa resnična! Ako potuješ v sosedno Italijo, zaraziš ogromno .razliko v cenah živil in vseh življenskih potrebščin. Vse je cenejše od hiše do obleke, obutve, celo mesa, ki se uvaža! Pri tem tudi mezde in plače niso tako visoke kakor v naši državi. In vendar tlačijo Italijo mnogo večji državni izdatki kakor pri nas, ki imamo poleg tega še surovine doma, zlasti premog in rude. Naša država kot agrarna država bi morala omogočiti najnižje življenjske cene, sploh ne bi smeli poznati draginje in socijalnega vprašanja, ki je pri nas le dravinjsko vprašanje. Kljub temu imamo strahovite cene, katerim naša javnost traino ne bo mogla dolgo odoleti. Naša tmska industrija je prošlo poletje izkusila na lastni koži, kam vodi draginja in visoki nivo cen. Zašla je v težko krizo, iz katera se je le delno rešila z radikalnim znižanjem cen. Prihodnjo pomlad in poletie bo morala nadaljevati z znižanjem cen, kar bo vplivalo na mesta in ostala kon-zumna središča države. Ce v finančnem ministrstvu ni duha ne sluha o konzumentm politiki, o načelnem uravnavanju državnega proračuna s stališča omiljenja draginje, radikalnega pritiskanja na nivo cen, torej o finančni politiki, ki varuje interese trgovstva in istočasno tudi interese konzumentnega sveta, potem ne ^re-ostaje drugo, kakor da se ves naš narod vrže na radikalno štednjo in da konzum omeji na eksistenčni minimum. Priznati moramo, da smo v prošlem letu preživeli prilično očiščenje svojih razornih povojnih razvad, s katerimi smo v lahkomiselnem veseličenju trošili telesne energije in zapravljali takrat lahko zasluženi denar. Reakcfja. ki je nastonila in ki je na mah uničila povojne dobičkarje, je vso javnost opozorila na eksistenčni boj, ki ga prva leta po vojni nismo poznali. Lanska kriza je pritisnila v obliki brezposelnosti in ogroženih eksistenc. Kriza se v tem zmislu še pojačava. Čudno je, da tej krizi primerno in soramerno ni zavladala med nami skrb za bodočnost, to je splošna štednja. Zdi se celo, da je v zadnjem Času izbruhnil nov val vv«_Iia-čenja in ootrate. Razmerje med radičeucl in radikali Stepan Radić in radikali« — « Vreme* uravnoteženja Radićevega temperamenta« — Beograd, 28. decembra. (Izv.) Pro* metni minister je bil že v četrtek 24. t. m. razrešen svoje dolžnosti — To okolnost je aSlovcrrski Narod» takrat omenil s pripome bo, da prometni minister Anta R a d o j e* v i ć ne bo dolgo minister. Vsebina zadeva nega kraljevega ukaza je izzvala v vsej po* litični javnosti splošno senzacijo. Že v če* trtek je g. ministrski predsednik Nikola Pas sić predlagal zadevni ukaz in najbolj jasno kaže to dejstvo na okolnost, da vladajo v radikalni stranki zelo neugodne razmere. Odstavitev prometnega ministra Anta Ra* dojevića pomenja začetek razčiščenja v ra* dikalnem klubu, ker vladajo vrlo težke pri« like. Vodilnim radikalnim politikom dela mnogo skrbi vprašanje obstoja koalicije RR. Radikali odkrito priznavajo, da je nadaljni obstoj današnje koalicijske vlade zelo od* visen od nadaljnega nastopa Stepana Radi* ća in sploh nekateri zahtevajo, naj se zgodi tako, kakor se je zgodilo z prometnim mini* strom Anto Radojevičem, katerega je sicer ministrski predsednik branil, toda je moral končno pripustiti, da je postal prometni mu nister ravno radi Brodarskega sindikata žrtev gotovih intrig. Nekateri radikali srna« trato izločitev prometnega ministra Rado* jeviča iz vlade za kapitulacijo g. Nikole Pa» Šića pred intrigami, vprizorjenimi od Ljube Jovanoviča in dr. Ninčića. — Beograd, 28. decembra. (Izv.) Spor, ki je nastal med finančnim ministrom Ste« jadinovićem in prosvetnim ministrom Ste* panom Radićem radi sestave naše delgacije za Ameriko, je bil sicer pred prazniki iz* ravnan, toda napravil je zelo mučen vtis na radikale. Napadi Stepana Radića pomenja« jo vprvi vrsti nezmožnost sedanje vlade za stalno sistematično delo in za stabilnost vladine koalicije RR. Radikali sami zatrju« jejo, da stavi Stepan Radič radikalno stran* ko pred zelo težke probleme in preskušnje. Značilen je v tem oziru članek radikalnega «Vremena». ki med drugim izvaja: «Goto* vo je, da Radić nadaljuje svoje extra vaa gance. V tem oziru sta mogoča samo dva izhoda, in sicer, da se radikali privadijo Ra* dičevim metodam in jih smatrajo kot nekaj navadnega, kar ni smatrati za resno ali pa, da tem Radičevim metodam v danem tre* nutku napravijo konec s tem, da razbijejo koalicijo RR. «Vreme» sicer pravi, da do* biva politika sporazuma kljub vsem izpa» dom C Stepana Rad ca vedno več pristašev v radikalni stranki, ki ne misli na spretnem* bo sedanjega političnega režima. Zato iščejo samo način, kako naj bi se uravnotežil tem* perament ministra g. Stepana Radića, Iz vseh člankov radikalnega tiska je do* volj jasno, kako napete razmere vladajo med obema vladnima skupinama. IIodI univerzitetni zakon Konferenca univerzitetnih orofesorjev ▼ Zagreba« — Protest srbskih zdravnikov« —- Beograd, 28. decembra. (Izv.) Danes ob 11. dopoldne otvori prosvetni minister Stepan Radić na zagrebški univerzi konferenco zastopnikov vseh jugoslovenskih univerz odnosno fakultet. Konferenca ima razpravljati v prvi vrsti vprašani? novega univerzitetnega zakona m gre obenem tudi za redukcijo univerz. Beogradsko zdravniško društvo je na včera:šnjl seji odločno protestiralo proti temu, da bi se odpravila medicinska fakulteta na beogradski univerzi Beogradski zdravniki odločno protestirajo proti nakanam prosvetnega ministra Stepana Radića, naglašuloč, da je bila ravno beogradski fakulteta ustvarjena z največjimi žrtvami. Končno srbski zdravniki opo- zarjajo prosvetne^a-trrinistra, da ie več kakor 50 odstotkov zdravnikov dalo svoje življenje za osvobojenje in ujedinjenie naše domovine. — Zagreb, 28. decembra. (Izv.) Danes okoli poldne je prosvetni minister Stepan Radić otvoril konferenco zastopnikov uni* verz. Vseučiliški profesor dr. Niegovan raz* pravlja še nadalje v današnji «Riječi» vpra* sanje redukcije uni z. Navaja zanimive podatke o položaju univerz v sosednih cTr* žavah. tako v Avstriji, Češkoslovaški Mad* žirski in dn?god. Te univerze napredujejo, dočim so mi verze na Romunskem in Gr* š':em relo omejene. Ssia finanCnt^a odboru Posebce doklade ruchrskfei ns državnih ustanov« — Nikakih v — Beograd, 2S. decembra. (Izv.) Za daries ob 16. je določena plenarna seja finančnega odbora* zato so že dopoldne prispeli člani tega odbora v Beograd. Finančni odbor bo razpravljal: l. o pravilniku za posebne doklade rudarskih uradnikov (kurjava, stanovanje, razsvetljava itd.). To vprašanje je bilo deloma rešeno s pravilnikom, ki ga je izdal L 1922 minister dr. Milan Srskić In katerega veljava ugasne z novim letom. Minister za šume In rudnike zahteva, da se ta pravilnik podaljša do 31. marca prihodnjega leta t ozirom na sprejete dvanaj strne. Z aprilom, ko nastop! novo proračunsko leto, se nna predložiti nov pravilnik. Kot druga točka dnevnejra reda je določena razprava o pred'ogu radikalnega poslanca dr. K:ikole Novakovića o reorganizaciji uprave državnih ustanov. V mrmstrskem predsedstvu in v narodni skupščini je danes dopoldne vladalo splošno zatišje. Predmet živahnih polrtič- ružbencem« — Reorganizacija ržnejs'h dogodkov v Eeogradu* nih diskusij tvori še vedno Izločitev radikalnega prometnega min stra Ante Radoje-vića cz vlade Nikole Pašiča. Bivši prometni minister Anta Radojevič je danes prispel v klub. Novinarjem ni podal podrobnejših Informacij o svoji zadevi, izjavil pa je lako-nično In odločno: »Padel sem v častni za-deri! Videl! bomo, kako se stvari razvijejo v bodočnosti.« Tudi včeraj v nedeljo nI bilo važnejših političnih dogodkov. Ministrski predsednik NIko'a Pašič se je delj časa posvetoval s r edsednikom radikalnega kluba Ljubo ŽivKovičem, ministrom dr. Srskičem in predsednikom narodne skupščine Markom Trifkovićem. Vse te konference so v zvezi z vprašanjem skticann plenarne seje glavnega odbora narodnoTad kalne stranke, ki se ima sestati kmalu po Božičb, da reši zelo važna interna vprašanja. Pravijo, da se v kratkem popolnoma razčistijo zelo kritični odnosa j i v radrka'ni stranki. Obnovite« diplomafičnih zvez z Rusijo Važna misrja turškega zunanjega ministra v Beogradu« — Ciče-rin poveril Ruždi beju nalogo, da pripravi teren za prijateljske odnošaje med Rusijo in Jugoslavijo. — Trgovinska pogodba s Turčijo. — Beograd, 28. decembra. (Izv.) Zunanji minister turške republike Tevflk Ruždi beji ie prispel 25. t. m. v Beograd ter je ostal v prestolici en dan. Ruždi bej se je sestal z zunanjim ministrom dr. NtnČićem. Turški oficijelni krogi v Beogradu pripisujejo temu sestanku Ruždi beja največjo politično in diplo- matično važnost. Vaš dopisnik doznava iz dobro poučenih diplomatičnih krogov, da turška vlada stavlja veliko važnost na to, da se čimprete vzpostavijo prijateljski odnošail med Turčijo in našo kraljevino. Predvsem Je glavno vprašanje popolna likvidacija vojnega stanja, ustvaritev prijateljske atmosfere in Nismo proti veselju in zabavam, ki jih je potreben človek po naporni službi in boju za obstanek. Draginje pa le ne bomo preganjali z večanjem konzuma, s potratami in lahkomiselnim trošenjem denarja, nego edino s štednjo. Le poglejmo v sosedne države in primerja i o vložke in prihranke za bodočnost drugje in ori nas. Da bomo spoznali, da žive veliki deli našega naroda potratno in brezskrbno, ne da bi se brigali za bodočnost Radikalna štednja najširših sloiev našega naroda bi takoj rodila svoje dobre sadove: pri tistih, ki bi si nekaj «ri-štedili, kakor tudi pri onih, ki bi jim prišle pri zmanjšanem povpraševanju po blagu znižane cene sklenitev različnih pogodb. Vsa beogradska javnost pripisuje največjo važnost okolnosti, da se sklene s Turčijo definitivna trgovinska pogodba. Poleg tega se imajo skleniti tudi razne druge mednarodno-pravne pogodbe. Turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej je v soboto 26. t m. odpotoval iz Beorr- »a proti Caribrodu. — ograd, 28. decembra. (Izv.) Današnja «Politika« priobčuje informacije Iz vladnih krogov, ki veli, da je minister Ruždi bej rmel posebno misijo v Parizu. Z ljudskim komisarjem Člčerinom je sklenil posebno obrambno oogodbo med Rusijo in Turčijo. Ob sklenitvi te pogodbe je zaprosil zunanji komisar Ciče-rin ministra Ruždi beja, da pri naši vladi sondira teren za obnovitev dobrih odnošajev med Rusijo In Jugoslavijo. Minister Ruždi bej je to storil ter je sporočil Člčerinove želje naši vladi. V diplomatičnih krogih zatrjujelo. da 3e naša država pripravljena tud? brez nadaljnjih formalnosti priznati sovjetsko Rusijo In ž njo vzpostaviti diplomatične zveze, kakor so bile pred volno. Novoletna voščila so že od nekdaj v navadi tako, da nobeno solidno podjetje brez njih ne stopi v novo leto« Saj je to najprimernejši način! da se podjetnik zahvali odjemalcem za naklonjenost v starem in priporoči svoje podjetje tudi za novo leto. — Novoletna voščila v ^Slovenskem Narodu» imajo v obeh slučajih največji usneh. — Uprava jih sprejema še do 30. t. m. do 18. zvečer. Karagjorgjevići in Madžarska Senzacijonalen članek v Subo-tici izhajajočega madžarskega lista o načrtu da naš kralj zasede madžarski prestol. — Beograd. 28 decembra. (Izv.) Kakor znano, tzhaja v Subotici glavno glasilo v naši državi prebivajočfh Madžarov »Bacs Megy Napio«, ki se tiska v nakladi do 25.000. Ta Ifst je priobčil senzacionalno poročilo o razmerju med Karatiorgjeviči in Madžarsko. List se zavzema za to, da bi zasedel madžarski kraljevski prestol naš kralj Aleksander I. »Bacs Mesv Napi o« po-vdarja, da se je pričel med Madžari resen pokret, ki meri na to, da bi se Madžarska s perzonalno unijo združila z Jugoslavijo in bi 1 na Madžarskem zavladal kralj Aleksander Karagjorgjevfć. To gibanje je baje zelo resno m pridobiva Čim več pristašev. Veliko zaslombo ima ta akc ia tudi v madžarskem plemstva, kj je v bistvu baje precej slovansko (?!) orijentirano. Državni upravi teli protestant Horthv je temu gibanju nenaklonjen. PRIHOD SVETOZARJA PRIBICEVIĆA V LJUBLJANO — Zagreb, 25. decembra. (Izv.) Za 17. Januar 1926 je bil napovedan velik politični shod SDS v Zagrebu. Na tem shodu bi imel govoriti tudi voditelj SDS minister na razp. in narodni poslanec Svetozar Pribiče-već. Ta zbor je preložen, ker namerava 17. januarja 1926 prirediti Svetozar Pribičevič shod v Ljubljani, na katerem govori zelo obširno o sedanji kritični politični situaciju Velika narodna manifestacija v Bitoiju — Beograd. 28. decembra. (Izv.) Iz Bi-tolja javljajo, da se ie vršila včeraj v nedeljo 27. t. m. velika narodna manifestacija v prilog jugoslovanski narodni manjšini, prebivajoči na Grškem. Na tem zborovanju so vsi govorniki ostro obsodili nasilno postopanje grških oSlastev proti naši avtohtoni narodni manjšini na Grškem. Vse mesto je bilo v zastavah. Na zborovanje so prinesli begunci jugoslovensko trobojnico, ovito s črnim florom. Zborovanja se ie udeležilo nad 15.000 oseb iz bližnjih tn oddaljenejših krajev. To zborovanje je doseglo glede števila svoj rekord. Med drugimi govorniki je govoril tudi poslanec Jovan C 1 r k o v i ć. V svojem temperamentnem govoru Je očrtal veliko trpljenje jugo-slovenske narodne manjšine na Grškem, naglašujoč, da ml nimamo ničesar proti Grški, da se ne vmešavmo v notranje grške stvari, toda zahtevamo, da grška vlada iz-polnjue svoje osnovne obveznosti tz pogodb o zaščiti narodnih manjšin. Grki ne dovolj u ieio našemu naroda govoriti v sva- mm TRAK MARK C jem materinskem jeziku. Mi zahtevamo samo to, da se tam izpolnjuje mednarodne pogodbe in da se proti našim bratom na Grškem ne izvajajo tako barbarska nasilstva. Jugosloveni se na Grškem ubijajo In odvajajo v razne internate. Za posl. Jovanom Cirkovi;em :e govorilo še več drugih »• stopniVov stiank, tako Vasa Protič, Hallm-beg, socijalni demokrat NedeUko Divac tn Še mnogi drugi. Po končanem zborovanja le bil prirejen po rrestu veličasten sprevod. Udeleženci so z najiskrenejšim navdušen'em vzklikali »2ivel kralj!«, »2iveia vojska!«, »2ive!a ujedinjena Jugoslavija!«. IMENOVANJE V PROMETNEM MINISTRSTVU — Beograd, 28. decembra- (Izv.) Od prejšnjega prometnega ministrstva upokojeni Bora Popovič Je imenovan za pomocV cika prometnemu ministru. Nedosegljiva glede trajno-sti in jakosti žarenja! Borzna poročila Ljubljanski borza LES. Hrastovi ceobrobijeni plohi od 00—130 rrrm od 2 m napr. rrc v. o. p. 950, —l bukovi obrobljeni plohi od 27—100 mm od 2 ra napr. I, II, večina I. tre v. m. —, 875: remeljnl 70/70 jelka, smreka, i, 5. 6, 7 m fre vag. meja —, 580; trami monte ogledan! frc. meja 5 vag. 310, 320. 2itc Koruza omet. sušena frc. vagon slav. v 1 vagon 155, 155, 155, koruza nova čas. prim. suha frc. v sr. p. 1 vagon 122.50. 122.50, 122.50, proso frc vag. U. —, 230, —, ajda frc. vagon Lj. slav. p. —, 265, —, laneno seme frc vag. Lj. —, 550, 0, brinje ItaL frc vagon LJ. —, 375, —. Eksekntlvna prodaja. Pšenica slav. 76 kg 3 odst. par. Dravograd — Meža 2 vagona 285, 286, 286. Efekti. 2 in polodst. drž. renta ra vojno škod«, denar 315, blago 325, zaključki —. 7odstot invest. pos. iz leta 1921 —, 79. Celjska posojilnica d. d. 200. 202, 202, L'ubljanska kreditna banka 210, —, Merkantilna banka 100, 104, Prva hrvatska štedionica —, 950, Kreditni zavod 175, 185, Slavenska banka 50, —, Strojne tovarne fn livarne 125, 127, Združene papirnice 120, 125, Stavbena družba d. d. Ljubljana 100, 110. šešir d. d. 115. 120. 4 in pol odst ko«, zad. ccž. banke 20. 22. 4 In polodst. zast. t kr. dež. banke 20, 22. Zagrebška borza« Dne 28. decembra. Sprejeto ob 13. Devize: Čarih 10.8560—10.9360. Prag 166.40—168.40. Pariz 20545—309.45. New dork 56.09—56.69, London 272.71—274.81. Milan 226.89—229.29, Berlin 13.2750— 3.47*0, Dunaj 792.50—802.50. Valute: dolar 55.45— 56.05. 7odstotno invest. posojilo 1921 77 In 1 čet —77 in pol, 2 In polodst. drž. renta za ratrra štetu 318 in pol — 319 In pol. Ljubljanska kreditna 215, Hrv. eskomptna banka 11»— 120, Kreditna banka Zagreb 134—135, Hipotekama banka 64—64.50, Jugobanka 108 109, Praštediona 947—950, Slavenska banka 50, Eksploatacija 42. Drava d. d. Osi)ek 220. Sečerana, Osijek 430—440. Isis d. d. 60—70. Nihag 37. Gutman 300—335. Slaveka 145—150. Slavonija43—44J0. Trboveljska 310.325, Union paromlin 1.—, Vevče 130.—» Inozemske borze. — Curlh, 28. decembra. Borza: Beograd 9.1750, Pariz 18.82, London 25.0850, New* york 517.75, MU«n 30.85, Prag« 15.2250, Du. naj 73.10. — Trst, 28. decembra. Beograd 43.87 do 43.95, Pariz 90.50—91. London 120.20—130JO, Newyork 24.75—24.81, Praga 73JO—73.70L Curin 378—380. Dunaj 345—355. *tran 2. »SEOVCNSK1 NARODt dne 29. decembra IS2&. btev. 29* 0 obnouitol staroslovenskego bogoslužja Smrtni dan Hftgovesbiika sv. Metoda 6. aprila in god obeh solunska bratov 5. dan julija 1885. sta se po slovenskih krajin slovesno praznovala; v cerkvah se !e brala latinska maša in ob nji pastirski list. ki pa v nobenem ozi-tu ni dosegel Strossmaverjevega. Brez pastirskega lista so ostali naši primorski rojaki Njihovi škofje so se zbali Italijanov m molčali. Njihov molk o tako slovesnem trenutku jim je koristil Pri avstrijski vladi. Kakor o prejšnjih tisočlernicah so rudi očetrti leta 1885. prirejala slovenska društva veselice z govori in petjem, O teh prilikah se ie razdajala knjižica »Tisočletnica sv. Metoda*, ki se je debla po nekod tudi šolarjem. V cerkvah in v šolah so se pojavljale slike sv. Cirila in Metoda. Njima na čast se je v Ljubljani prizidala lična kapelica cerkvi Jezusovega srca. Župni cerkvi v Cerkljah aa Gorenjskem je podaril Ivan Hribar krasno sliko sv. Cirila in Metoda — umotvor Janeza šubica. Pni slovenski književni društvi »Slovenska Matica in Družba sv. Mohorja sta izdali l. 1885. knjigi, ki sta nesli slavo sv. slovenskih blagovest-nitoov po naši domovini m hkrati zbujali zanimanje za staroslovensko bogoslužje. Matica je obelodanila drja Fra-Tia Kosa »Spomenico tfsočletnlce Metodove smrt!.« temeljito na kritično pretehtanih virih sloneče delo. Družba sv. Mohorja Pa ie podarila svojim članom Matije Majarja Ziljskega knjigo »Sveta brata Ciril In Metod, slovanska apostola«. V poglavju »Kako se je godiio po smrti sv. Metoda slovanskim duhovnikom in slovanski službi Božji oo bredn rimsko-katoliskem je podal pisatelj sliko zle usode, ki je zadela staroslovensko bogslužje v teku stoletij po razitih pokrajinah. Nekrščan-sko preganjana je propadala glagoli-ca In se ohranila le še ponekod v Istri Dalmaciji ter v senjski in krški škofiji. ^Mnogi narod bi želel imeti to lepo nravico, da bi se smela božja služba opravljati v njegovem materinskem jeziku« — tako konča Matiia Majar omenjeno poglavje. »Mi Slovani pa imamo to pravico že od starodavna, ko cerkev božja še ni bila razdeljena na za-oadno in vzhodno, priznnno od papežev in vse cerkve. Pobožno ljudstvo v Dalmaciji, Istri in na otokih že »od starodavna vrlo miluje slovansko slovansko službo božjo in se je krepko drži do naših dni. akoravno se ta svetinja že od nekdaj od tujih protivnikov močno preganja, od domaČih mogotcev pa slabo aH nič ne podpira. Hvale vredni so rudi tisti Častitljivi duhovniki ki služijo slovansko službo božjo, akoravno se tega niso v učiliščih učili, ampak iz lastnega nagiba fn rodoljubja. Tem vrlim duhovnikom v onih krajih se imamo zahvaliti da se ie ta slovanska služba božja sploh Še ohranila. Od nekoliko let sem pobožno ljudstvo in častitljivi duhovni v Hrvatski in v Istri želijo vpeljati slovansko službo božjo, ker bi se s tem nobožnost slo-va*,c*"Mra ljudstva vrlo nodpirala. Kaj bi se njih uzajemna želja uresničila!« Na Velegrad, kjer je pred tisoč leti prf^'nil sv. Metod., so se obračale feta 1885. oči vseh zavednih, svoj narod in njegove pravice ljubečih Slo-venov. Tja, kjer počivajo moči našega veBJrvMra svetca, so hrenenela srca in sprožila se ie misel da bi se napravilo skupno jugoslovansko romanje na Metodov grob. Slovenci so nameravali žc leta 1884. posetit svoje severne brate; pripravljali so izlet v Zlato Prago, kamor so brzell gledališki vlaki po otvorenju Narodnega divadla, a so ga iz važnih vzrokov odložiti na sredo meseca avgusta 1885. hotec s praškim po-setom združiti romanje na Velegrad. Toda vlada ie prečrtala račun; dovo lila ie sicer skupni obisk Prage, prepovedala pa je družno pohajanje Velegrada, ker razsaja tam — epidemija. Vsestransko skrb avstrijske vlade je bičal Simon Gregorčič v »Velegrajski kugi«. »In ko smo želeli na Velegrad, tja smeli mi nismo z domačih livad, ker tam zasledili ste — kuspo.« Ko so se bili navžili slovanske gostoljubnosti ia narodnega navdušenja v Zlati matički Pragi so izletniki — Slovenci in Hrvati — potem posamič ali v manjših družbah posetiii Velegrad. Ondotna veti- X. častna cerkev je nagrobni spornenfk velikana, ki ie z bratom Crritom položil temelj slovstvu in najdostojneje priče! vrsto pisateljev, njega, ki je bil prvi učitelj slovanske vzajemnosti noseč ves narod brez razločka v svojem srcu, njega, ki nam je dal vero, omiko in zjpodovino (Palackv). Veliki oltar ve-legrajske cerkve je hkrati nagrobnik slovenskega bogoslužja; ob njem stojita pač kipa sv. Cirila in Metoda, a ia njem se opravlja služba božja v Vihln-govem lezikn. Ali ni največja ironija usode, da tam, kjer je nekoč klical sv. Metod blagosfev svojemu narodn z nebes v posvečenem slovenskem jeziku, gospoduie še dandanašnji latinščina? Mar nima skoro dvamiliionski narod naš toliko moči, da bi na Metodovem gnobu vzpostavil njegovo dedšči-no — slovensko bogoslužie? Lep odmev zadnje tisočletniee je »Zbornik na slavo sv. Cirilu in Metodu«, v katerem je zbral tedanji šentjakobski kaplan, sedanji novomeški kanonik Anton Žlogar cvetove slovenske-skega cerkvenega govorništva. Večino govorov, prošla vljajcčih sv. mašo blagovestnika, preveva poleg verskega narodno navdušenje. Imenovana knjiga osvetljuje mišljenje tedanje slovenske duhovščme. Na pridižnicah se ie pr>v-dariala velikanska pridobitev sv. Cirila fn Metoda — slovensko bogoslužje. »Ljnr. zen sv. b1a-venščina svet jezik. Sta li mogla sv. Ciril in Metod še več storiti? Sta H mogla še bolj ljubiti Slovene? Prva tisočletnica je opozorila naše očete na dotakrat malo znana slovenska apostola. Ako izpustimo drugo, ki ie šla mimo skoro brez zanimanja, moramo priznati tretji tisočlet.iici veliko važnost, saj se je izvršil tedaj prvi poizkus obnovitve staroslovenskega bogoslužja, ki ga ie papež Leon XIII. iznova potrdil. O Četrti in zadnji tisoČlet-nici se ie poglobilo med nami spoznanje veličine sv. Cirila in Metoda. Kakor dolgo zadrževan plamen ie buknila aa dan zahteva, da naj se nam vrne sveti-nia, podedovana po sv. apostolih — slovenska sluba božja. V gori omenjeni knjižici »Tisočletnica Metodova , ki se ie razkropila v 7000 izvodih med naše ljudstvo, je vzkipela zahteva — ne, prošnja, da bi se nam vrnila izgubljena dragocena svetinja. Da smo jo izgubili — pravi pisatelj ^duhoven ljubljanske škofije« — krivi nismo ml Naši sovražniki so dobro vedeli katero žilo ie treba izpodrezati slovenstvu, da gotovo izkrvavi in usahne, zato so djali v prepoved slovensko službo božjo. Ko bi ona ne bila zatrta, bi nikdar ne bilo potujčenih tolrko Slovencev. Vsi Sloveni. katerim so vrinili namesto slovenščine latinski jezik v cerkev, so izgubili prej ali slei državno in narodno samostalnost in še dandanes jim grozi nevarnost, da jih ne pogoltne rujstvo. Kako močna bramba zoper tujce »zemlje lačne«, da je slovensko bogoslužje, sta znala najbolj sv. Ciril in ^etod. Pridobimo slovenščini iznova staro pravico! Na prestolu sv. Petra sedi papež, ki je vnet za slovenska apostola in bi ne odrekel slovanskim vernikom, kar so aoostolama dovolili niegovi predniki. Ko bi se verniki obračali do svojih višjih pastirjev in bi slovanski škofje skupno v Rimu prosil za obnovitev starodavne pravice, bi mogočni ukaz Leonov iznova priklical v naša svetišča jezik, v katerem sta slavila Boga sv. Ciril in Metod. To. kar apostolskemu škofu Strossmaverju plava pred očmi, namreč slovenska sluba božja po rimskem obredu, bi bila vez, ki bi najbrž združila točene slovanske brate v veri. Neizmerno bi v tem pridobila vera in omika na jugu in severu. Prosimo tedaj ml Slovenci, prosimo vsi Slovani Leona XIII.. naj .Mihail Arcibašev; Mali Otto (Dalje.) Posrečilo se ji je ujeti z zobmi nje« 'govo dlan. Kakor divja, preganjana zver mu je zasadila na vso moč zobe v meso na dlani. Studentov obraz je od bolečine po* bledel, toda izpustil je ni in tudi roke ni umaknil pač pa je z eno roko 5e vedno stikal in brskal okrog njenih nog. In naenkrat je Olga Nikolajevna začutila nekaj čudno pekočega^ ki je prodrlo skozi grozo in bolest, skozi sramežljivost m mržnjo ter se spojilo s temi občutki v neko krvavo, plamtečo in strašno meglo. Mislila je. da začenja blazneti. Študent je pa vsiljivo in grobo pasel svojo pohotnost In naenkrat so njeni stisnjeni zobje popustili, oči so se stemnile in na. polnile z neko vlago, telo je zadrhtelo in omahnilo onemoglo na divan. Tedaj jo je prijel za roko ter pritisnil svoje mokre, vroče ustnice z divio silo k njenim I mokrim, zabuhlim ustam. Se enkrat se je stresla in obležala v nezavesti. Skozi ognjeno meglo je čutila, da počenja nekaj nerazumljivega z njo, ne_ kaj, kar vpliva nanjo tako, da vse telo drhti in se zvija v neznosno močni na« stefli. In kar je zaslišala kakor iz daljave njegov čudni glas: — No, je-Ii zabavno? ... Le leži, grdoba! In zopet to je z vso silo udari) po obrazu. Udaril jo je, potegnil za črne, skuštrane lase in zopet udaril. Olga Nikolajevna se je ustrašila. Kakor dete je zatisnila oči in zaplakala. Toda njeno telo ie še vedno drhtelo v sladki muki. Poke In noge se ji niso več pokorile. In čudno, kakor v blazni nočni viziji so ji bili prijetni ti udarci in zaželela si je, da bi jo še udaril da bi vso izmučil in pretepel da bi raztrgal njeno krilo, da bi jo vrgel nago na tla in poteptal z nogami V glavo ji je šinila misel, da Je zblaznela ali pa da vidi vse to v sanjal* I nam aopet da to. kar so nam vzeli naši sovražniki Slovenska služba božja po rimskem obredu naj se vrne pred naše oltarje! Kakor je prva tisočletnica (l86o) rodila »Slovensko Matico«, tako je zadnja (1885) prinesla slovenstvu dragoceni sad: »Dražbo sv. Cirila in Metoda ; saj sta bila sv. solunska brata najvzor-nejša učitelja naših pradedov in prav je storila družba, čuvajoča naše šole in ovirajoča potujčevanje, da se je okitila z njunim slavnim imenom. Krasen finale je dal Simon Gregorčič četrti tisočletnici s pesmijo »Blago-vest nikom«. "_Cnifmetodar« Politične veštT = Italijani zahtevajo Korziko. .Idci Nazionaie« prinaša dopis, ki poroča o francoskem vznemirjenju radi italijanske zahteve, da bi se Korzika zopet priklopila Italiji Dopis naglasa, da spsda Korzika geografič-no, erografično te po jeziku k Italiji In da Je šele 155 let pod francosko snvererN^rtfo. Francozi uimaio po mnenja dopisnika učitati Italiji nikake neiivaiežnosti, ako zahteva Korziko, kaj d Francija je aH a za svo-Ječasno intervencijo v korist Itarrije rzbor-I no plačana s Ualj^a je re*:la Francijo v j svetovni vo§ai prvo s svojo nevtralnostjo in ootr^n s svojim nastopom na botjšču, No, v Parizu se ne bodo belili glav radi takih Č'inkov v kancem kričaškem italijanskem fešta, = »Sunek z bodalom«. Iz Monakovega poročalo, da te postala razsodba v senzacionalnem procesa radi »-sunka z bodalom« dne 23. L m. pravnoveljavsa. Obtoženi nrednik lista »Mfincbener PosU Martin Druber, ki je bil obsojen na 3000 mark globe, jc umakni- svoj priziv, na kar je odtegnil svoj proUpiUfr tudi tožiteli prof. Coss-maim. Menda so sprevideli, da ne kaže spravljati umazano nemško perilo se pred drucro instanco. Julijska Krajini! —j Krščanski nauk v Italijanskem jeziku. V Poadižju so debili duhovniki po nemških občinah uradni ukaz, da morajo v šolah poučevati krščanski nauk v italijanskem jezika Katehet, ki bi takoj ne začel vršiti tega ukaza, bo rzključen tz pouka v šoli Župnika v Laureinu ia Proveisu sta debila pred bozsčem naznanilo, da sta izključena iz verskega pouka na tamkajšnjih šolah... Korak za korakom in tako bo v doglednem času v novih provincah fczgnan domač! jezik te vseh uradov, iz vseh šol in končno iz vseh cerkva, Povsodi bo zavladala italijanščina. —J Cestnih roparjev je v Istri vedno več. Tafco poročajo zopet Iz Patzina, da so trije roparji napadli uskržbenca tvrdSve Mrak Antona Vel asa, ko se je vračal te Poreča'z lahkim vozom domov. Roparji so imeti klobuke potes^u'ene na očL Eden le prijel konja, druga dva sta zahtevala denar. Velan pa nj imel denarja m tudi žepna ura je bala stara »čebula«, da je roparji nitso maraS. Ko so mu hoteM vzeti odejo za čez noge, Je rekel, da bo zmrznil brez nje, zato so se ga usmilili te mu odejo pustili. Potem so izginili —i Na 30 let Ječe je bil obsojen pred gortSko poroto Ljubljančan, 31-letnl Ignacrj Kos, ki je bil obtožen, da ]e s sekiro ubil veleposestnika Frana Kregava v RoSnju nad Kanalom in mu vzel denarja 60.000 lir. Truplo je vrgel v gnojnico. —J Petdesetletnica •Edinosti«. Tržaški dnevni« »Edinost« proslavi dne 8. Januarja 1936 petdesetletnico svojega obstoja. — Uredništvo naznanja, da hoče proslavit! ta jubilej vsaj v onih mejah, ki jth dopuščajo sedanje razmere. ■H Smrtna kosa. V Črnem kalu v Istri Ic umrl posestnik m trgovec gosp. Karel Šiškovič v starosti 69 let Pokojnik je bs* vedno agi len bojevnik v narodnih vrstah, mož poštenega in dobrega slovenskega srca. Bil je tudi star naročnik našega lista. Kjegova hči Mila Je soproga gosp. poi komisarja dr. Senekoviča v Mariboru. Nzrj počiva v miru vrli pokojnik, preostalim naše sofarje! —j Tatovi ovac Iz Pazina v Istri po-ročaio, da so okrinkairi tatovi prijeti pred nekaj dnevi 54Ietnega kmeta Ani. Krajcarja, ko je pasel ovce. Ukazali so mu, da mora bit! čisto pri miru, če se Ie zgane, ga ustrelijo. Potem so odgnali 48 ovac In enega konja. Krajcar je takoj, ko je mogel, tekel k orožnikom v Šempeter v šumu Sli so za tatovi in našli pri Radetičih konja, o ovcah Pa ni bilo nobenega sledu. Ako Krajcar ne pride do ovac, bo imel škode 10 tisoč tir. antg je zadnje delo znamenitega ameriškega romanopisca Jacka Londona „Roman treh ki prične izhajati v ^Slovenskem Narodu* v petek 1. januarja 1926. — Ta roman je pisan tako živahno, duhovito in napeto, da ga po pravici prište^ varno med vsebinsko najbogatejša in najlepša Londonova dela. V zadnjem Času jc filmska umetnost povsod izredno napredovala, krog ljubiteljev lepih filmov se čedalje bolj širi in zato je *Roman treh src> kot pristno ameriško filmsko delo v obliki romana tembolj zanimiv in aktualen. Pisat cl i sam pravi o svojem delu: «Napf$al sem v življenju mno%o pustolovskih romano\\ toda v nobenem nisem nakopičil toliko dejanj, kakor v ^Romanu treh src-. In res se mora čitatelj čuditi bogati fantaziji in izredni duhovitosti teg* nadarjenega romanopisca, kl zna taku krasno opisovati ljudi in dogodke,' da bi človek najraje prečiial vsako njegovo delo brez najmanjšega presledka. Kdor bo čital «Roman treh src», se bo lahko prepričal, ca so Londonovc dela res prave mojstrovine na polju človeške fantazije in duhovitosti. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani« DRAMA. Fonedcljck, 2$, decembra: Zaprto. Torek. 29. decembra: Ob 20. cVeronika Dt* seniška*. Red D. Sreda, 30. decembra: Ob 20. rZa narodov blagor*. Red F. Četrtek, 31. decembra: Zaprto. OPERA. Ponedeljek, 28. decembra: Zaprto. Torek, 29. decembra; Ob 1930 vanska ođerska dela. Kot druga in tretja točka se izvajata nanovo fes letni panto.mini 'Poziv na plesa na g!asbn C. M. Webra in Nikola'a Rimskega Kocsa« kova »Capricciu opagno'e«. Plešejo gg. TuIjako\'a. Mohar;cva. Jancarreva. Golo-vin. baletni zbor in pri »Sros iz lecta-.- sodelujejo tudi članice in članf opernega zb^~ ra ter g. Povhe. Predsrava je za red B. — »Srce iz Ieci^i« dirigira direktor orvrc -Polič, ostala dva baleta ^. dr. £>vara. — Ljubljanska drama pripravlja Pi: della ^Henrika IV.c m Shawa »Obrt gosp. vvarrenovc«. Prvo delo roSra s- Sest, drv- ga g. Skrbinsek. — Obletnica smrti skladatelja Viktorja Parme. Pravkar je poteklo levo od smrti odličnega našega skladaterla VHrtoci Parme. Ko se spominjamo velikih zaslug pokojnega Parme za razvoj glasbene naše umetnosti, ugotavljamo, da živi niegova vdova, ki dobiva samo skrorran pokofolgo« v skralno bednih razmerah. Edini priboU-šek bi ji bile tantijeme od raznih Parmo-vih komadov, ki se dajalo oo naših odrčr Toda večma naših društev se pač rada p»> slažuie Pajmnrih irmr^tvorov, npira pa se, d. bi plačevala pokojnikovi vdovi tis I i berašk: frrbut, Td se imenuje avtorska ranrljema. Tako postopajte ni častno, še manj pa humano. So celo narodna društva In velečlovc-fcoJjubna društva, k! ne izpolnjujejo svojih dolžnosti napram pokojnemu skladatelju. Na primer podružnice »Kola jugoslovensklh sester*. Takno postopanje Je vredno vse obsodbe, zato pričakuleirno, da v tem pogledu ukrene, kar je prav, društveno vodstvo. — Z ameriških vseučilišč- Vseučilišče Colnmbra v NTewyorku jo s svojimi 32.700 slušatelji stopilo ua čelo vseh visokih šol ca svetu. Mlajše, leta 1&31 ustanovljeno newyorško vseučilišče prihaja s 16.900 slušatelji na četrto mesto in je preseglo razn:: evropska \^eučilišca. Sedaj s»e trudi, da dobi zadostne prostore in si je uakupflo tokom zadnjih štirih mesecev že četrto p -slepie na Washmgton-Square. To je Hund-son-hotel, ki je bfl zgrajen že prvotno V o i ceneno bivališče za mlade ljudi ia traa sedaj nastarrj evati slušaieljc vseučilišča. — Sarajevsko pevsko društvo »Sloga« v Beogradu. Tekom februarja priredi najstarejše in najzaslužnejše sarajevsko pevsko društvo »Slogam koncert v Beograda. — Akad. pevsko društvo »Obilic« gostuje na drugi pravoslavni božični praznik v Subotici, kjer priredi velik koncert. — Znanost v bedL V Ber!Inu so zaprli kemični inštitut, ker so zneski e?atr do aprila določeni že porabljeni in kK. opetovanim prošnjam nadaljmi denar^.. sredstva niso bila dovcljena- — Treba se je zbuditi! ... To jo grozno! ... je mislila in zdelo se ji je, da jo dnše grozne sanje. On je pa neprestano pritiskal svoje ustnice k njenim in zdelo se jI je, da so njegove ustnice ognjene. In ne da bi vedela, kako ga je tudi ona poljubila. Nekaj minut se ie zavedala samo opojne, prekipevajoče naslade. In naenkrat se je njegovo, v ljubavni opojnosti omamljeno telo odmaknilo od nje. Odprla je oči, toda ganiti sc ni mogla, ker so jo njegove železne roke Se vedno tiščale k dfvann. — Kako pa z možem, ali ga ljubiš? — Jo vprašal skoz! zobe v strašni jezi ter ji gledal naravnost v oči, ne da bi trenil z očesom. Ona ga je gledala v divjem začudenju, ne da bi mogla razumeti kal jo vprašuje. — Ali ga ljub«? ... No. ljubiš aS ne?! — je zakričal ves iz sebe in d^-nil roka Olga Nikolajevna je plaho zatisnila oči i — Ljubim ga ... ja zamrmrala po-1 nizno z zabuhlimi ustnami. — Zelo? — Da ... je odgovorila komaj slišno ter sa blazno in divje pogledala. — Kako pa s to-le rečio, ali m" n^>-veš? ... To, kar je bilo zdajle? Ali poveš? . . . Odgovori, sicer . . . Dvignil je roko m ona je naglo odgovorila: — Ne . ., Student se je hripavo in čudno za* smejal. — Seveda, kako neki! . .. Ub, podla kreatura! Izgovoril je strašno grobo in grdo besedo. Olga Nikolajevna ?e zadrhtela in zatisnila oči — Ti!... Ozn* se name ... No! — je zakričal divje in jo potegnil za lase, Olga Nikolajevna ie odprla oči ki so bile polne solz m groze. — Vse ste enake! . . . Vse ljubite enega in vse drhtite, kadar imate kraj sebe .... le spregovoril studen neVam mhrno m celo otožno, — Povej, kolikokrat si se izneverila svojemu možu. No?. — En . . . krat ... je odgovorila pokorno, kakor da je hipnotizirana, — S tistim inženieriem, ki te je spremil v vagon ... Da? — Ne, z drugim ... je odgovorila Olga Nikolajevna komaj slišno. A, z drugim! — Enkrat? . . . Zikaj pa tako malo ... se je zakrob /tal študent. Mar nisi bila dovolj korajžm0 Olga Nikolajevna je zopet eaph kala. Študent io je dolgo gledal in molčal Izraz neke strašno maščevalne ro-botnosti mu ie sparil obraz. — Zakaj se pa cmeriš? ... Saj je vendar zelo »zabavno«! — je dejal porogljivo. — In nisi povedala možu, di *i se mn izneverila? Mu nisi povedala? On ne ve, da pa je žena. ki mu ie dražja kot vse na svetu, varala z družini? Kaj res ne ve? . .. Odgovori ven:br* — Ne ve ... je ponovila 01 za Nikolajevna poslušno njegove besede. — Morda pa sumniči, a? . . . Ali je ljubosumen? Te je kdaj prosil, da mu poveš? Morda ti je na obljubil, da bo vse pozabljeno . . . Govori! (Konec prihodnjič.) Stev. 294 »SLOVTNSKl NAROD« gnt 29 decembra 1925. Stran 3 m o D ■ 0 0 m o Dane« v ponedeljek nepreklicno zadnllkrat LJUBIMKANJE V GARNIZIJI o ■ o Slavno občinstvo, ki Jc vse trt praznike napolnilo dvorano do zadnjega kotička, nam potrjuje, da nismo tega filma nič preveč hvalili. Salve smeha, zadovoljnost ter dobro razpoloženje občinstva po vsaki predstavi pričajo, da smo nudili občinstva zabavo primemo božičnim praznikom. Kdor ni se Ime! prilike, naj pohiti danes v ponedeljek k zadnji predstavi Predstave točno ob 4, V26, '/38 in 9 uri. ELITNI KINO MATICA. ft IOOIOIOIO8OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO o o ■ o Unevne vesti. V LjnbiianL dne 28. decembra 1925, — Francosko odlikovanje ju gosfo venskega znanstvenika. Francoska akademija znanosti je priznala Valpovo nagrado Voji-slava M 15 k o v i ć n, izrednemn proiesorjn astronomije na univerzi v Beogradu. Dose-daj je bil Miškovlć astronom na observatoriju v Nišu ter je spisal strokovno razpravo o stelaml astronomiji. — OđPkovan'c za razvoj turisttke zaslužnih mož. Na predlog ministra za trgovino in industrijo so bili odlikovani predsednik SPD. dr. Fr. Tominšek, odvetnik v Ljubljani, ter Jak. Aljaž, /upnik v Dovjem, z redom sv. Save III. razreda, Fr. Kocbek, nadučitelj v p., z istim redom IV. razreda, Dav. L e s j a k, učitelj v Rušah, pa z istim redom V. razreda. — Iz državne službe. V višjo skupino So ponjaknjeni: inšpektorji oblastnega bi-drotehničnega oddelka v Ljubljani VLadi-slav Faran, Karlo Strjrm in Ivan Pet-r i č ter inspektor oblastnega MTotetajene-rza oddelka v Mariboru Oskar Juran. — V višjo skupino je pomaknjen tudi načelnik oddelka socijalne politike pri velikem županu ljubljanske oblasti dr. Franjo Gor« šič. Za višjega nadzornika varnostne straže v Mariboru je imenovan sreznS nad* zornik v Maribora Franc FI u z g a r. Vpo-KOjen ie pri železniškem ravnateIjstvu v Ljubljani uradnik Ivan HasL — Osebna vest. Za komisarja za ag-•raroe operacije v V. skupini L kategorije ?e imenovan dr. Fr. Spiller - Muys. — Novi madžarski časopisi v naši državi. Z novim letom začne izhajati v Vojvodini cela vrsta novih madžarskih časopisov, tako »Szombori Hfrlap« v Somboru in vTovadd* v Novem Sadu. Prvi list bo [političen, »Tovadd* pa ekspresioitistični literarni mesečnik. — Kralje*«' dar invalidom. Kralj je daroval za slepe mvalide 10.000 Din kot podporo za božične praznike. — Zakon o sadjarstvu. Ministrstvo poljedelstva in vod pripravlja načrt zakona o ifadgarstvu, ki bo veijal za vso državo. — Otvoritev proge Niš-Prokuplje. — Včeraj je bila na svečan načrn otvorjena nova železniška proga Niš-Prokuplje. Iz Beograda je odšel posebni vlak ob 22, zvečer. K otvoritvi so se odpeljali iz Beograda imiitstri, narodni poslanci m drugi povabljeni javni funkcionarji. — Ren t ni na za leto 1925. V smislu člena 304- finančnega zakona za leto 1924/'25 z dne 31. marca 1934, št. 140 (Uradni list z dne 13. maja 1934, št 43, stran 369), objavlja davčna administracija, da ie priredba rentnme za davčno leto 1935 gotova in rudi naknadno odmerjenih nekaj primerov za prejšnja leta, ISdnevnj rok za vpogled v odmerni Izkaz se določa za čas od 1. januarja do vštevšega 15. januarja 1926. Davčni zavezanci imajo pravico vpogledafi v predpisanem Izkazu le svojo davčno dolžnost (za druge s posebnim pooblastilom, kolkovanim s kolkom za 10 Din) pri mestnem magistratu v L*ub!jani ali pa pri podpisani davčni administraciji, Breg št 611., soba št 5, med navadnimi uradnimi urami in v zgoraj določenem času. Prizivni rok konča 30. januarja 1936. Predpis rentnme onih davčnih zavezancev, ki do omenjenega dne ne vlože pri davčni administraciji v Ljubljani priziva, postane z 31. januarjem 1926 pravomočen. Prošnje za odmer no podlago so podvržene taksi 5 Din in prizivi taksi 20 Din. — Inženjerski izpit iz sporno elektrotehnične stroke je napravil IS. t m. na tehniški visoki šoli v Brnu g- Fedor Grego-rič, sin primarfja g. dr. V. Gre gorica v Ljubljani. — Odlikovanje najstarejših četnikov. V ministrstvu zunanjih del pripravljajo ukaz o odlikovanju večjega števila najstarejših četnlkov. — Švedski konzul v Sarajevu, švedski ski kralj je Imenoval generalnega direktorja Bosansko-bercegovacke banke in predsednika Trgovske zbornice v Sarajevu g. Nikola Berkovića za častnega švedskega konzula v Sarajevu. Beogradska vlada je g. Verkoviču že podelila eksekvatur. — Novi načelnik ministrstva za šume in rude. Na predlog ministra za šume in rude je podpisan ukaz, s katerim je postavljen za načelnika generalne direkcife šum fcg. Mihovil Markić, dosedanji mšpekfor. No- načelnik je že prevzel svoje novo meto. — Tečaj za oficirje trgovske mornarl- Mlnistrstvo vojske in mornarice otvori Pomorski akademiji v Bakru tečaj za Ecirje trgovske mornarice. Enaki tečaji se 'lo vršili vsako leto. — Nov pomočnik prometnega ministra, dpisan je ukaz, s katerim je postavljen tza novega pomočnika prometnega ministra L Bora Pop ovi 6, direktor oblastne direkcije državnih Železnic v Beogradu. — Zastopnik domačih in tujih avtorjev. Kakor nam poročajo, je prevzel zastopstvo večine domačih in vseh tuj m avtorjev vršil mag. rcvrderrt g. Ciril Tavčar v LJubljani Po došllh nun informacijah znaša od predstav dovoKtveaa pristojbina 15 % m avtorska tantijema 5 % od kosmatih dohodkov. — Pozor pred ponarejenim) bankovci! V Novi Gradiški sta 6e pojavila tik pred božičnimi prazniki dva elegantna tujca, ki sta se vedla tako čudno, da so jima začele oblast! gledati na prste. Mlajši se je kmalu seznanil s hčerko trgovca Markovica in u začel dvoriti. Ker se mu pa ljubavne razmere niso posrečile., je odšel proti kolodvoru. Čim se je trgovec Markovtć vrnil, mu je hčerka povedala, da ga je nekdo iskal ra da je bH ta nekdo z njo zelo ljubezniv. Razjarjen oče Je takoj obvestil o dogodku policijo, ki je začela neznanca zasledovati. Neznanca sta jo pri poadedn na varnostne organe urno popihala. Orožnik je streljal za njima In enega celo ranil, vendar sta pa oba srečno pobegnila. Na kolodvoru sta pustila velik kovčeg, v katerem je policija našla 7000 ponarejenih bankovcev po 1000 Din. Na prvi pogled so bankovci dobro ponarejeni. Vendar jih pa ni težko ločiti od pravih. Ponarejeni bankovci nimajo vod o tis k a. Karad'orđjcva glava je »a pravih bankovcih fino izdelana In se na befem ozadju lepo vidi, dočim inra na ponarejenih samo nekaj, linij, ki se niso posrečile in so tako nerazločne, da ne predstavljajo nobene slike. Na konju sv. Gjordja so pri pristnih tisočera arskih bankovcih razločno in precizno izdelane mišice ca križu, dočim se na ponarejenih te mišice ne poznajo. Polje za kmetom, ki orje, je na pristnih bankovcih bleJozeleno s prehodom v rumenukasto. Na ponarejenih ie pa to polje popolnoma zeleno z brez primesi rumene barve. Poleg tega se vidi na pristnih bankovcih v ozad fz. OrSanii: na 8 dni zapora, oet. na 800 Din globe. — V Mostaru Istočasno enak! vlom! kot v Ljubljani. Preteklo oederjo ponoči ie bilo tudi v Mostam vlomljeno v ravnateljevi pisarni ondotne preparandije In gimnazije. Vlomile! so odnesti okrog 7000 Dai. — Truplo novorojenčka so na-šli dne 21- t. m. na obrežju Save bliT« kolodvora v Kranju. Komisijska obdukcija je dojma-Ta, da je bil otrok živ rojen. Truplo je bilo za» vito v časopis «-Novosti». — Umor u Lcskcvru. Orožniki zasle=* duiejo 18letnega Janeza Skofljanca, doma v Dol. Stopicali pri Ccrkljem. ker je v noči 2L t. m. umoril v Leskovcu pri Krškem 16» letnega Albina ArnŠka, zavil truplo v rjuho ter ga odnesel na cesto, da bi izgledalo, ka» kor bi bi! Armek povožen- Ka* bi pač ženki dal v dar? Za sod njen — že vem — samovar. In kar še spada zraven s kraja. Tri škatTje prav'ga »Bndđha« Čaja? Zadnja pariška moda «CENDRE DE ROSE* cROUGE MANDARIN . -BOURJOISPARIS*. iz Ljubljane — Veliki župan dr. Baldč jutri v torek 29. t. m. ne sprejema strank, ker bo uradno odsoten. — iz tiskarne Maksa Hr&vatina je danes zjutraj izstopilo vse delavstvo in jc mo* ralo podjetje ustaviti svoj obrat. Delavstvo je izstopilo vsled tega, ker jc tiskarna M. Hrovatin prenehala biti Članica svojo sta^ novske organizacije Društva riskarnarjev za Slovenijo. Društvo železniških vpokojencev ua=* znanja svojim članom, da sc vrši redni občni zbor društva železniških vpokojencev v ne-> deljo dne 10. januarja 1926 ob 2. popoldne v tcMestnem domu© v Ljubljani — Pravico udeležbe občnega zbora imajo le člani, ka* teri so poravnali Članarino do 31. decembra t. L in koji so vljudno vabljeni. — Predsed* stvo. 2119 a — V Češkoslovaško! Vse priglašene in nepriglašene učitelje(ce), ki bi napravili skupno z vsesokolskim izletom v Prago leta 1926. poučno ekskurzijo v Brno itd., vabim na sestanek v torek dne 29. t m. ob 11. dopoldne, hotel MikltČ. pri glavnem kolodvoru. — SI. Mro vije. — Redka ugodna prilika nudi sa vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko* Tržič, razprodala več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zaloga traja. Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici Ljubljana. Breg 11 20, — Smrtna kosa. Dne 24. t m. jc umrl g. dr. Robert Prosstaagg* praktični zdrav-nfe v LjubHani. Umrl je v visoki starosti 84 let in je bil menda najstarejši zdravnik v Slm*esiji. Svojo zdravniško prakso je izvrševal do zadnjega časa tn je vžival valuto zaupanje zlasti pri kmetskem prebivalstvu. Pokojnik je bil sicer nemškega mišljenja, vendar pa se politično rti nikdar ude j stvovai Bil ie mož mirnega ra odkri- tega značaja, ki je užival ugled tn spoštovanje v vseli krog;h. V Ljubljani je bil splošno znana osebnost Starčka, ki je bil po zunanjosti podoben pokojnemu srbskemu književniku in znanstveniku Siojar.u Nov ako viču, je v Ljubljani poznalo skoraj vsako dete. Pokopali so ga v soboto 26. t- m. na pokopališču pri Sv. Krtču. Ž n-jrm Je lege! v grob kos stare nemSke Ljubljane, ki nevzdržno in rapidno irtrrndra. Blag mu spomini — V Novem V>dmatu je 27. 1 m. umrla gospa Amalija Ukovič, posestnica, soproga g. Frana Ukoviča. Pokojnica je bita vzorni mati ta skrbna gospodinja- Pogreb bo 29. t m. oh 15. iz Ci-glerjeve ul 19« na glavni kolodvor, odkoder pokoinieo prepeljejo v Kranjsko gori, kjer jo polože k večnemu počitku. B'3g Ji spomin! — Tamburaški o ške, da so krogle žvižgale Jakopiču mimo ušes. Vrše se poizvedovanja. — Požar. Okrog polnoči 34. i m. Je nastal požar na hodniku hiše št. 7 v Kersnikovi ulici pred stanovanjem dr. H. Svobode. Pozama braniba jc prihitela z motorno brizgalno ter požar lokalizirala. Pc-žsr je zakrivila posiie&lica, ki je nanosi!a na hodnik drv in premoga, zraven pa d evala v lesea zaboj p epe?, v katerem le bila še žerjavica. Iz —c Celjsko pevsko društvo ima svoj redni občni zbor v petek dne S. januarja ob 30. uri v mal! dvorani Narodnega doma. Na dnevnem redu je poročilo funkcilonarjev. Sprememba pravil. Volitve novega odbora ia slučajnosti. —c Zmrznil. V Zavodni poleg Tepejeve žage se nahaja zapuščena klet. kjer so svo-ječasno imeli shranjen bencin za žago. To klet si je zbral berač Mihael Kolar za svoje Edini slovenski filmski igralec svetov, slovesa, znan pod imenom O L A F FJORD nastopi v družbi s prekrasuo, mlado in temperamentno LEE PAR R Y v razkošnem filmu iz krogov milijonarjev: Luksuzne ženice Lepa Lee Parry pozna samo frizerja, krojača in draguljarja. 27 prekrasnih toaleti Luksuzne ženice... duhteče zapeljivo cvetje na močvirnatih tleh ... Manikirani prstki na prebelih rokah premetavajo milijone... poigravajo se z ljubeznijo, a njih nežne nožice gazijo za zabavo srca človeška..., dokler se končno same ne vjamejo v zanko... film se bo predTsfal samo v torek In sredo. Predstave se vrle toftno ob: 4.v ^S., '28., 9. Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah. elitni kino matica vofltal klao v L!ubijani, telefon 124 bivališče, k;er 5e prenočeval. V zadmem hndorn mrazu pa ?e nesrečnež v tej k!e*i zmrznil. Na51I so ga šele na Štefanovo mrtvega. Poklicani zdravnik pri manj dr. Raišp je konstatira! smrt. Mrlič je 'ežal tam kake tri tedne. Truplo so spravili na oko!lško pokopališče. —c Redni mesečni ži vinjaki sejem se vrši v ponedeljek -4. junuaria na mestnem seJTJŠča v Celju. —c Božični prazniki. Ni bil ne Božič ne Velika no;. V tako razpoložen le nas je postavilo vreme, ki ni bilo božično. Skoraj smo si predstavljali, da imamo veliko uoC-Nič ni bilo božične poezije, ra^ur. po stanovanjih ob božiiitem drevesu. Naši Celjan: so lepo vreme izkoristili ter so romali v lepo celjsko okolico, lcjer so trenotno ol> dobri kapljici, ki se dobi, porabili ua skrbi vsakdanjega Življenja. Iz Maribora m 12 dni bruz brano. Pri ^atlnji p -roti na pet let ječe obsojeni konjski tat Ivan Ber^Iez ni hotel 12 dra ničesar užrđ. korono pa si je vendar dai dopovedati, da na ta način ne bo dočakal prostosti, nakar je zsčc! zopet jesti. —m Kino v Ptuju. LaStBOca mariborskega kina g£. Roglič in Gustin začneta r novim letom tudi v Ptuju s predstavami Igrali bodo štirikrat v ttdarn: v sredo, četrtek, soboto bi nedeljo. —m Spomenik kralju Petru L Osvoboditelju. V Maribcru se je osnoval odbor, k: postavi dostojen spomenik našemu pokojnemu kralju ePtm 1. Osvoboditelju. Te dni je začel o-dbor razpošiljati okrožnice z ta« bfralnimi po?am!. —m Šest milijonsko posojalo mestne občine. Mariborski občinski svet |6 sklerfl v zadnji seji. da najine šest mlHionov dinarjev posojila, ki se porabi za nakup Kifi-manove tiiSe 900.000 Din, za zgradbo stanovanjskih his v Frančiškanski ulici 4 mfll-jone dinarjev, za kritje posojila mestne plinarne 250.000 Din, za kanalizacijo Koro-ščevc ulice 275.000 Din, za napravo lavriih stranišč 400.CO0 Din. Za 38. t m. Je sklical župan zbor voiikev. ki naj pritrdijo, da sc tozadevni sklep prc-d'oži velikemu župgnu če kupite nogavice brez figa •ključ*, ker eden par nogavic z ilgom hi znamko (rdečoi coJro. zeleno «11 zlato) „klju&" traja tako dolgo kakor Hitu pari druglb. Kupite eden Ifl prepriča i če sel ' «ri«J len pai smrt HAJDUK V EGIPTU. Splrtski Hajduk ie za božične praznikr. odigral v Eg!pru svojo prve tekme. Igra? je obakrat v KairL Prvi dan je rzgubH proti rapeczestasd vojske z 2:1. O proth*n3eu pravi brzojavka, da je bil zedo dober, borba težka. Hajdukov gol je zabil BeaČ5č. Najboljši igrač Hajduka RodSn. Občinstvi 5.UO0. Drugi dan je Hajduk Igral proti re-prenzentanc: Kara fn zmagal po krasni in težki igTi s 4:2. Hajdukova igra je zapustila izreden uiis. Hajduk je prejel Iti dal en gol :z enajstmetrovke. Občinstva do 15.000. —• Tekmi ie prisostvoval podkralj in jugoslc-venski ataše. JUNIORSKI TURNIR V ZAGREBU. Za Božič je Oradjanski priredil Juni-jorski turnir, ki so se ga udeležila jitrirjor-ska moštvo 11 klubov. Juniori i so Igral; kljub težkemu terenu zelo požrtvovalno. MakabI: Amater 8:0, Gradianskl:Grič 7:0, F!irrja:Derby 4:1. M^kabI:I!irtja 2:2 (M -kabi zmagovalec). HaškCroatfa 3:0t Gra-djanski:Conccrd-".i 3:2, serrrifkiale Hašk: Makabi SrO, Finale Oradjanski jun.:Ha- : jun. 11:0. — Gradjanskj (Zagreb) : Slavlja (Osijek) 11:0 U:0). Osiješld prvak Je kljub porazu dokazal, da Igra razmeroma dober nogomet Zmagovalec jc nastopil v postavi: MihelčSč, Vragov»č, Dasovie. Artl, rfitrec, Remec Babi, Pasfnek, Marrler, Buble, Sca-racs. Skortali so: Pasfnek 5, Mantier. 3 Babic 2 in Buble 1. — Slavlja (Praga) : Interna ti ona! (Milano) 2:2. — Pro Vercelll: Lvon Olfrrtpiaue 8:3, M od en a : So-Iofrroro (Švica) 5:0. — Gloria (Reka) : 33 FC (Budimpešta) 4:31 BoSogna : Vemezeti (Budimpešta) 3:2. — FC Barcelona : Vlenna 2:0. Barcelona Je otvorila s to tekmo Igrišče po šestmesečni oblastveni zabrard. ?Oj00O gledalcev. c— Amatetrre (Dunaj : repr&zeatanca Brnxelles 3:2. — Slmmering (Dunaj) : Uraaia (Gene-ve) 3:0. — tfakoah (Dana) : FfortdsdoH 2:1, prvenstvena: VVacker : Spor tki ob 3:2, Wa-oker : International 10:4, Adrnira : Bewe-gtmg 4:0, RapJđ ■ Hertha 4:3. — Floridsdorf Igra 6., 7. m 10. jairaarja na Malti. Amateure (Dunaj) : Red Star (Parts) 4:1, Građi anski : BSK (Beograd) 4 2 (3:1) v Zagrebu. — Pro Gorica (Gorica : BrtgHt*f!auer 3:4. — Posiziana (Trst) : US Triestkia 2:2 Napeta, krasna igra, polna elana, na težkem ilovnatem terenu ob prisotnosti 5.00G gledalcev. Ponzlana pripada III. razredu, Triestina II. Enakovredna igra. — Brigttte-nauer AC : Udinese (Udlne, prvorazreden klub) 4:3. — V spor med skavti In tabornik! s s načeloma nečemo vmešavati, zato tudi ne priobčimo dopisa, k! nam je bil poslan v tej stvari. Sploh pa je nam nepojmljivo, zakaj moramo \ pri nas irnetj skavte in tabornike? AH bi ne zadostovalo, da bi imeli aH samo skavte, al pa samo tabornike? AH Je potrebno, da se cepimo prav na vsakem, popriščuf*' Stran 4. •SLOVENSKI NAROD* dne 29 decembra 1925. Gospodarstuo Stanje Narodne banke dne 22, decembra 1925. Razlika v pri* meri s stanjem dne 15. dec. AKTIVA: Kovinska podlaga 4-49,1 posojila 1,299,7 račun za odkup kronskih novčanic 1,186,3 račun začasne razmenjave 347,1 cirzavni dolgovi 2,9663 vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic 2,1383 t>aido raznih računov 844,0 114 6,0 j aH o prenosu manufakruroe industrije iz Lodza v Jugoslavija Poljaki bi dali »troje. Čelu pa kapital m sicer 10.000.000 Kč v gotovini in 10,000.000 avstr. Šilingov kredita. —g 54. poročilo Hmeljarskega društva v Žalcu. Nurnberg, 22. decembra 1925. Razpoloženje je prijetnejše — zaradi napredovanja kvalitete so postale cene sta« novitnejSe. —g Svetovni motornotrattsportni kongres se bo vršil od 11. do 13. jamarja v Newyorku Po dosedanjih prijavah bo po-set z vseh Stranj sveta ogromen. Kongres se ima baviti v glavnem s prodajnimi pogofi v avtomobilski industriji, z razvojem in nadaljnjim razširjenjem svetovnega motorske-ga prometa. Istočasno se priredi velika avtomobilska razstava. —g Slabšanje delovnega trga v Nem« ČUL Iz Frankfurta poročajo, da se je delovni trg v Nemčiji meseca novembra znatno poslabšal. Iz poročil 25 zvez te razvidno, da je bilo od 3 milijonov delavcev koncem novembra 10.5% brez dela in skoro 16% je delalo s skrajšanim umikom. To pomeni, da se je brezposelnost v Nemčiji v novembru skoro podvojila in da je skrajšano delo na rast! o za približno 40%. — 35,7 9,231,1 Skupaj PASIVA: Od glavnice izplačano rezervni fond novčanice v obtoku državni račun začasne razmenjave državen terjatve po raznih računih 1633 razne obveznosti 547,5 državno terjatve za zastav* Ijene domene 2,1383 ažijo za kupovanje zlata 74,7 28,0 6,4 5,924,9 347,1 53,1 28,0 28,7 To in ono Dolgo življenje Skupaj 9,231,1 • a - g Pirotske preproge na razstavi v Filadeifjji. Beogradska trgovska hi industrijska zbornica ie pozvala zadrugo za Izdelovanje ta ra^pečavanje pirosjsfcžh preprog, naj se tudi ona udeleži s svoj&nj te-delld razstave v Piladelnji. Za to razstavo pripravlja zadruga večjo in lepo garnituro preprog. Ker pa ue more razstaviti na svoi račun, se je obrnila na trgovinskega ministra s prošnjo, da jo v ta namen subsidrra. Ministrstvo je prvotno obljubilo denarno podporo, pozneje pa }e prošnjo odbilo, češ da nima kredita. Zdaj posreduje pri trgovinskem ministrstva beogradska trgovska zbornica, da se priskoči zadrugi na pomoč, ker bi bila razstava pirotskai preprog v FHadelfiji velikega pomena za našo državo. —g Uvoz čerljev iz inozemstva. Dasi so postavke nove carinske tarife zelo visoke, je vendar opažati, da se uvaža v na-šo državo irmogo inozemskih čevljev. Na našem tržišču se proda letno 400—460.000 I inozemskih čevljev, dasi jih izdelajo domače tovarne dovolj za domačo uporabo. Visoka carina je kriva, da se drže ceue še vedno na isti višini Nekoliko so se poceniK samo čevlji slabše kakovosti. —S Manufakturne tvornice s tujim kapitalom. Beogradski listi poročajo, da so bila te dni na Dunaju končana pogajanja o ustauovltvi večjega števila manufakturnih iovaarn v naši državi. Polisk! industrijalci in češkoslovaški finančnika so se baje poga- i Plinius poroča, da so pod Vestpazia-nem živeli ob Apenirrn ljudje, stari mnogo čez sto let Poročilo pravi, da je bil eden star 125, štirje so bili stari po 130 let, 4 po 135 in trije celo po 140 let V XVII. stoletju je bfl znan na Angleškem reven kmet Parr, ki se je oženrl, ko je imel 130 let. Njegova žena le rekla, da nič ne čuti. da ima tako starega moža. Ko je dosegel 152 let, ie bil predstavi'en Karlu L, ki ga Je zelo Ijubeznjivo in dobro pogostil. Umrl je končno vsled neke bolezni v grlu. Ko so ga raztelesili, so zdravniki konstatirali, da ie imel želodec popolnoma zdrav. Danec Drakenberg te umrl leta 1773., star 147 let Do svojega 91. leta je bil pomorščak in več let je preživel v turškf sužnjostL Anglež Esinghan je doživel skoro enako starost Vse svoje življenje je jedel zelo malo mesa. Toliko več pa ga je použil Peter Albreht iz Prusi'e, ki je bH rojen 1670. ter je vse svoje življenje težko delal. Udeležil se je tudi raznih bojev in šlezijske vojne ter se je poročil, ko je bfl star 80 let. Imel je sedem sinov. Umrl $e leta 1838. Dežela, v kateri se najbolje je Zakaj se trdi o bogu, da živi najbolje na Francoskem? Najbrže tudi radi tega, ker se v tej deželi najboljše je in pije. Dežela najfinejše kuhinje je tudi dežela najfinejših diplomator in političnih gooornikov. Fran« coski zunanji urad dobro ve, zakaj ima iz* borno kuhinjo in radikali, ki so sledili Poin« careju na Quai d* Orsay in niso nič prevzeli za njim, so napravili izjemo pri kuharju; gospod Poincarć je sloveč gounnand. Pa tu» di drugi cenijo dobro jed in pijačo in že Louis Quatorze, katerega kuhar je izvršil sa* momor, ker k neki veliki pojedini ribe niso prispele pravočasno, je vedel, kaj je bil kot kralj Francozov dolžan jedilni umetnosti. Pa tudi kvantitativno, kajti jedel je za tri. Re*» kel je, da mora tudi za mnoge misliti. Ko so po njegovi smrti preiskali njegovo telo, so našli izredno velik želodec Francija je dežela, v kateri znajo izborno kuhati pa tudi «kultivirano» jesti. Francozom so slični Ki* tajci, ki tudi radi dobro jedo. V najpripro* stejSem restavrantu v Franciji se čuti, da ljudje dobro jedo in da smatrajo uživanje hrane za zelo važno d?fot vredno posebne pažnje. Francoz se vsede z« mizo z ob čut* kom, da se pripravlja na zelo bistven akt Obrise si usta in vino pije lepo počasi. Ser« vijeto si zatakne za ovratnik in dobro za« laganje je neizogibni pogoj, ko mu ima jed disati. Najprvo ae dobi opoldne hors d* oeu-vr-, zvečer juho.. Potem sledijo jedi po vrsti, ena za drugo. Poleg glavne jedi iz me* sa se servira posebej za njo zelenjava, krompir itd. Povsodi se dobi več jedi po vrsti in kot dessert sir ali sadje. Zato se porabi za kosilo več časa. Jedi pa posebej servirane, so skrbne j še napravljene. Neki potnik pripoveduje: Prišel scm v restavrant malega mesta. Kosilo je bilo t ako A c: Hors d'oeuvres; olive, krompir v salati, dva na* rezka salame, omelette, jetra, laitue braisee, to je običajna zelenjava, telečji ragout, krompir, m al entrecote, salata, sir, sadje; vsega skupaj deset jedu Plačal sem devet frankov. Ako 9C pride kam, se vidi od čio* veka na cesti najtocnejši odgovor na vpra* sanje, kjer se dobro je. V Lvonu je umrla gospa Mere FilIioux% katere mali restavrant je bil znan po celi deželi. Vedno enak me* r.u, pa tako izvrsten, da so hiteli v restav* rant od blizu in daleč. V deželi se pridela polno vina, zato se ga pri jedi tudi mnogo popije. V navadnem restavrantu je »vin or* dinire* je obsežen v račun kosila. Iz parabol Sri Ramakrišne Sri Ramakrišna je eden Izmed velikih indijskih rnodrfjancev. Živel je od 1833 do 18S4. Lutke. Treh" vrst so: ena iz soli, druga je iz tkanega blaga, tretja tz trdesa kamna. Ako vtakneš prvo v vodo, se izgubi v njej In njena oblika izgine. Druga sprejme vodo, obdrži pa svojo obliko ali jo ie malo iz-premeni. Tretja ne sprejme vode In njena oblika ostane neizpremenjena. Kakor te lučke, tako so tudi ljudje. Nekateri je tak, kakor lutka iz soli, sprejme v sebe modrost m sprejme ljubezen, obkrožata ea obe kot morje in se jhna popolnoma uda. Nima več svoje oblike, izgtaS je v morju modrosti in ljubezni. On je eno z Vseduhom in Vse-duii je eno z nJim. Drugi je kakor lutka iz tkanine. Prijatelj je modrosti in hrepeni po ljubezni Toda modrost in ljubezen ga ue Izprernenita, ali le malo. on obdrži svojo lastno oblflca Tretji pa je kakor lutka iz kamna. Ne sprejme modrosti ta ne ljubezni Trd ostane v svoji obliki In morje božanstva ga obkroža — on pa tega ne ve m ce čuti. O veri Učenec Je veroval v čistost in veličino ter popolnost svojega duhovn^a voditelja. Veroval je, da kot njegov učenec zmore vse. te tako se je napravil, da bo hodil po vodi reke. Z vero brez dvoma je stopil oa tekoči element hi Izgovoril Je samo njegovo hne Guru. Is glej, voda ga je nosila m prekoračil je reka Povedal ]e to svojemu mojstru. Postal ie prevzeten njegov mojster in ker še sam m nikdar poskusil tega, je šel k reki, zanašajoč se oa svojo popolnost Stopil je siguren m samozavesten na reko, rekoč: a Jaz, jaz»! Potopil se je. Vera drži nad vodo, domišljavost je pogin. Ogromno ponarejanje denarja V Londonu so razkrili najmodemeje urejeno tiskarno za ponarejanje portngiškJh bankovcev. To je vsekakor največja pona-rejevalnica celega stoletja. Dognalo se Je, da je izšlo dosedaj iz te tajne tiskarne ban. kovcev za tri milijone angleških funtov ali za 72 milijonov* predvojnih zlatih kron. Poizvedbe pa so dognale le izredne zagonetke. Ponarejevalrrico sta vodila ravnatelja dveh najuglednejših portugalskih bank »Metropole« in »Angole«, ki sta se pred enim letom v ta namen preselila v London. Koncem vsakega meseca so spravljali polne zaboje izdelanih bankovcev iz Londona čez mejo v Lisabono. Transport so oskrbovali trije agentie, ki so imeH pravilno narejene, od portugalskega zunanjega ^rmlstra in od angleških oblasti podpisane diplomatske potne dokumente. Seve trdijo portugalske oblasti, da so bili vsi ti doku-fnentl ravnotako ponarejeni, kakor bankov-". Zasliševanje obeh ravnateljev pa *e rolo Se novo gorostastttOft. Oba namreč odločno zanikata, da bi bili bankovci ponarejeni, temveč so se baje izdelovali sporazumno s portugalsko državno banko v namenu, da se z inflacijo bankovcev na radi-!:alen način odpomore finančni krizi v portugalskih kolonijah. Ponarejanje banko v-cev je torej avtorlzi-rala portugalska državna banka. Nedavno so konfrontirali generalnega direktorja portugalske državne banke, rnocenca Mamoco z obema zaprtima bančnima ravnateljema ter je pri tem Kanoeo odločno zanikal vsako zvezo med državno banko in ponarejalcL Toda vsekakor je nekoliko sumljivo, da je Mamoco kmalu nato demrsjoniral kot generalni direktor. Zmede v tej nenavadni aferi pa še niso končane. WiIHam WaterJov. ki je vodil tajno tiskamo za ponarejanje ban- kovcev, Je pri zaslišanju izjavi!, da so se bankovci izdelovali neie sporazumno z vod-stvom državne banke, temveč celo na podlagi posebne pogodbe, ki so jo sklenili tn podpisali direktorij državne banke In trite portugalski ministri. VVeterlov je tudi predložil preiskovalnim sodnikom tozadevno pogodbo, ki so jo fotografirali In poslali v Llzabcno. Lizabonske oblasti pa so konstatirale, da so podpisi treh ministrov in treh direktorjev na pogodbi ponarejeni. Sedaj stoje londonske oblasti pred uganko ter le javnost nestrpna, kako se bo stvar razvozlala. Kdor mi bo pisal najlepše.. Lepa je bila, krasna kakor boginja, njen sloves Je šel daleč naokoli po mestih In po deželi In trije mladi možje so Jo ljubili. Ugajali so jI vsi trije, toda oprijeti sc ni hotela nobenega. Stavili so ji ženitne ponudbe. Vsak izmed teh treh bi jo rad vzet za svoio ženo, toda ona lih sicer ni odklanjala, pa tudi nobenemu ni hotela nič obljubiti. Slednjič je rekla nekoč: Onemu, ki ml bo najlepše pisal, kar mi bo na?bo!j ugajalo, temu podarim svojo ljubezen. Napisal Je eden izmed njih dramo, krasno delo, ob katerem so morale za zvenet! vse strune človeškega srca. Drogi je napisal zbirko ljubezenskih pesmi, vse drvne in kvišku dvigatoče vsako človeško dušo. TretH Je izginil. Nič ni vedela o njem. kam je šel in aH se še kdaj vrne. Caka'a je. Zaman sta se trudila dramatik in pesnik za njeno ljubezen, hotela fe videti, kaj ji napiše še tretti. Nekega lepega dne se M vrnil z dolgega potovanja po širnem svetu. S svojo nadarjenostjo in izumljtvostjo si je pridobil veliko premoženje. Napotil se je k nji in napisal & je ček za več milijonov. Vzela je tretjega... • Okostnjaki velikanov. V Parizr. (okraj Sen German) so pri razkopavam tn v nekem parku našli vec okostnjakov pravcatih orjakov. Okostnjaki so merf.i povprečno nad 2% metra ter so ležali vsporedno v kameniti rakvi. Nekateri okostnjaki so Irmri odsekane glave, lobanje pa so ležale na prsih med sklenjenimi rokami. Za nenavadno najdbo se živo zanimajo aerheologi vsega sveta. Arheologi so prepričani, da so okostnjaki stari naimati t 1500 let. • Anekdota o Mn&solniiu. Z avtomobilom se Je vozil predsednik MussoHni v družbi potomca starega plemiškega rodu. Na povratku je opazil pred vratmi palače svo'ega prijatelja bledega, slabotnega moža, ki se mu je poznalo Trpljenje. Pogledal ga ie Mussolini v obraz, potegni! denarnico in mu dal večji bankovec. .Mladi plemič jc ves začuden vprašal Mussolinija: Kako to, da mu darujete denar, ko vendar ni nič prosil? Kako morete vedeti... Mussolini ga k prekinil: Vi se morite, za to ni vaf.a krivda. Samo kdor je sam trpel glad, zna citati v obrazu stradajočeaa___ Pletilni stroji najnovejšega oatenta „Ideal" nemškega fabrikata, dalje stron lastnega izdelka z jamstvom in poukom so brezkonkurenčm. Dobijo se le pri generalnem zastopstvu za Jugoslavijo in izdelovateija F. Kos. L^UljaBa. ridoi sta n. 5 Ceniki in pojasnila brezplačno. ie aas oajboljil gamad ifllorniacfll ravori ima v vseh neatflt saasaghrg poverjenike d»je informacije o vsem, posebno pa &g a i m ovne m aUnju dmarnih zavodov, trgov steo-mdugtrijtfcih podfctH tn privatnih o»eb »ove informacije «o točne, izčrpna in bree to nahaja v vnka Karadllća ul 1L, Beograd -ov telefon Je 6-25. a brzojavni nast. Arggi IK'n Mt it Siri uirači Kiar'ra it % M ri'ftil mri m irotfn h p lelo 5.48 v sredo, dne 30 decembra 1925 na licu mesta* 5231 t Brez posebnega obvestile. Najstarejša slovenska piesKarska in ličarska deiavnica Ivan Bricelj, Ljubljana Dunajska cesta 15 in Gospoivetska c 2 (dvorišče kavarne „čvreea") Se priporoča. — Izvršitev točna. cene zmerne. i?2 { Slike za legitimacije I izdeluje najhitreje loto* paf HUGON H1BŠER. I Ljubljano, Vaivazorjev trg. 167 L Odvetniškega l^andidata po možnosti 5233 s substltucljsko pravico sareime tlmpreie edetaik ii lm Salnit. Hitnje VSEM 595-L Id hočete riti dobro kavo, j priporočamo našo izvrsteo pravo domačo kollnsfeo cikorijo i\ _____*J EMMA PR05SMAGG n zn rrfa v vvocm' kakor tud v imenu svoje hčerke ROSE BREINDL. in v imenu svoiih vnukinj in vnukov HILDC nI. MOLLEGKA. dr. ILSE BREIRDL ter dr. KARLA p I. HOLLEGHA tužno vest, da je njen dobri soprog ozir. oče ded in prs ded, gospod Med. Un. dr. Robert Prossinagg medicinalni svetnik dne 24. t m. ob četrt na tri popoldne v 84. leta svoje starosti preminil. Pogreb bo dne 26. t. m. ob 10. predpoldne \z hiše žalosti, Selenburgova ulica 4, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. mase zadušnice sc bodo brale v farni cerkvi oo. frančiškanov. V LJUBLJANI, 24. decembra 1925. Brtz posebnih obvejtfL Franc Ukovič naznanja v svojem in v imenu svojih otrok MIlana, Franca, Dolores in Afme, da je njegova srčnoljubrjena, nepozabna soproga tn mati, gospa Amalja Ukovlč posestnica v nedeljo, dne 27. t m. po dolgi in močni bolezni, previđena s tolažili sv. vere m rno v Gospcdu zaspala. Popj b nenozabne nam roko j n ce bo v torek, dne 29. decembra 1925 ob 3. trri popoldne iz hiše žalosti, Novi Vodtnat, C?£lerjeva u!. 198 na g!avn kolodvor in od ttm p> že!eznJd v Krantsko goro, kjer se trunio polazi na domače pokopališče k večnemu počitku. Sv. mase zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Petra v Ljubi ani in v župni cerkvi v Kranski gori. . V LJUBLJANI, dne 28. decembra 1925. Zahvala. Ob priliki pretmdke izgube naše matere, sestre, tete, svakinje, stare matere in tašče, gospe I« ni Ju' izrekamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v neizmerni boli in žalosti stali na strani, tem potom najiskre-nejio zahvalo. Posebno pa se še zahvaljujemo darovateljem prekrasnih vencev in šopkov ter vsem onim, ki so blago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, dne 24. decembra 1925. Žalujoči ostali. RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi FRANC BAR, Uubliana, | Cankantvo nabrežlt štet. 5 Za pisarno *c iščeta v I. nad t rop ju al; pritličju dve sobi. — Ponudbe pod «StaIna najemnina 230 L» na upra* v> «Slov. Naroda*. Stanovanje (dve veliki sobi s kuhi* ijo), 30 minut od glavne pošte —- so takoj odda. - LVn«'dl pod «So!.i6» na ?ega/50°5». Klavir zelo dobro ohranjen, do» ber glas, radi razmer ceno naprodaj. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda*. 5236 Klavir kratek, črn, dobro ohra» njen ceno naprodaj. — Naslov nove uprava «S1. Naroda«*. 5237 Gosoodična vajena vsega dela, kakor tudi šivanja, isce službo v trgovini kot pomagal« ka; gre tudi k šivilji ali drrgara. — Naslov pove uprava «SL Nar.». 5246 Starine* Po ljubiteljskih cenah kupujem starine prve vrste, n. pr. tabernaklje, vitrine. lesene lestence, komode, sekretarje, gar» niture, stekla, porcelan, ure itd. — Nujne ponudbe z natančnim popisom in navedbo cene na: Ju« lil pL Huebmershofen* Silbernagl, Zagreb, Ilica 131 a._5247 Klavirji- Tovarna in zaloga kla* virjev, prvovrstnih in* strumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastni izdelki. Poseben oddelek za popravila. Uglaševa« nje in popravila za Glas« beno Mttico, kc : .rva-torij ter za druge institute — se izvršujejo od moje tvrdk e. Točna po* strežba, zmerne cene na obroke. — Izdelovalec klavirjev R. Warbinek. Ljubljana, Hilserjeva uli« ca it. 5, L nadstr. 5235 SAMO mL iri JOSIP PETELINCU znižane cene r tudi na obroke). Najboljši .*iva!n-stroji Orttzner, Pnoalaa, Ailer m rodb no in obrt. Pouk v vezenju brezplačen. - Primerna darila za Miklavža, božič in novo leto; švicarski pletilni stroji Dobied. — LJUBLJANA blizu Prasantovaga spomenika (ao trocT) MIHA HAULAGIĆ ZOFIJA HAULAGIĆEVA roj. TVRK poročena. V decembru 1925. Kraljevica, Ljubljana. Zagreb. Sneg ■spita It danas sne ine čevlje WIMPASS1NG (Pazite na varstveno znamko.) •t Oton Ghriatoi. — Vaj v Uofebeatf