Slovesna otvoritev, združena z mimohodom sodelujočih na Kurikkalu, je bila v petek popoldne v Kranju. Tekmovalce in vodstva je sprejel v soboto zvečer tudi predsednik kranjske skupščine Tone Volčič. - Foto: F. Perdan Leto XXVIII. Številka 19 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIA Kranj, torek, 11. 3. 1975 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Osrednji slovenski proslavi ob dnevu žena, ki je bila v petek v Kranju, so prisostvovali najvidnejši predstavniki slovenskega javnega in kulturnega življenja: predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher, predsednik slovenske skupščine dr. Marjan Brecelj, sekretar izvršnega komiteja CK ZK Slovenije Franc Šetinc, članica sveta federacije Lidija Šentjurc, Pepca Kardelj in drugi, (-jg) — Foto: F. Perdan V odj počastitev dneva Žena so v prostorih Gorenjskega muzeja V Kranju v petek (prli razstavo drl akademske sUkarke Cite Potokar. - Foto: F. Perdan V petek so se zbrale v Kranju žene — nosilke spomenice iz leta 1941. Slovenske prvoborke so si na/prej ogledale razstavo del akademske slikarke Cite Potokar. nato pa v Prešernovem gledališču Svetinovo Ukano. V soboto so obiskale obrat Iskre na Laborah, vrtec Janino ter osnovno šolo Simona Jenka, (-jg) — Foto: F. Perdan VjsUtucl KRANJ V SPOMLADANSKI AKCIJI SMO PRIPRAVILI ZA VAS: POPUST na stanovanjsko opremo določenih proizvajalcev Poprečni uspehi Jugoslovanov na tekaškem tekmovanju za pokal Kurikkala v Kranjski dolini na Pokljuki Italijanom pokal Kurikkala Claudia Sprenger iz Liechtensteina, Josef Schneider iz ZRN, Gianpaolo Rupil in štafeti Italije in ZRN zmagali, med našimi najuspešnejši Mili Fister, Božo Kordež in Janez Kavčič— Vsem udeležencem plakete mesta Kranja — Ljubljanska banka pokrovitelj tekmovanja Kavčič 19., za njim pa so se zvrstili' Zupane, Rak, Vožič, Grad in Lotrič. Nadaljevanje na 16. strani Z nedeljsko slovesnostjo na ploščadi pred hoteloma Bor in Grad v Preddvoru se je končalo tridnevno tekmovanje v smučarskih tekih za pokal Kurikkala, legendarnega finskega tekača na smučeh, imenovanega Jussi, ki je- umrL leta 1950 in želel, da bi se tek na smučeh razširil tudi v evropskih alpskih državah! Tekmovanje bi sicer moralo biti na novi progi na Jezerskem, vendar je mila zima naredila svoje. Mladinke, starejši mladinci in mlajši člani iz sedmih držav, Avstrije, Italije, Švice, Zvezne republike Nemčije, Francije, Liechtensteina in Jugoslavije so se preselili v »slovensko tekaško Meko«, v Kranjsko dolino na Pokljuki, ki je zaradi toplega vremena tudi že začela kazati rebra. Pa vendar so športni delavci kranjskega Triglava odlično izpeljali tekmovanje. Njim v prid govore laskave izjave tekmovalcev, vodij ekip in drugih funkcionarjev. Sobotni in nedeljski pokal Kurikkala je ponovno opozoril na slabosti našega tekaškega športa, saj o vidnih uvrstitvah, ki so jih v zgodovini Kurikkalov dosegali Pavčič, Matevž Kordež, Hleba-nja, Tajnikar itd., tokrat ne moremo govoriti. Povprečni so bili naši zastopniki, nekateri pa so celo zatajili. Pokljuško . tekmovanje nam da o marsičem razmišljati. Će ne želimo še bolj zdrsniti na rep evropske tekaške lestvice, moramo delati boljše, načrtneje, bolj organizirano, skratka skupno. Še posebno zato, ker imamo tekmovalce, ki nimajo nič manj poguma in volje od' tujcev. Vendar oboje brez znanja in dobre pripravljenosti zgubi na vrednosti. Sobotni in nedeljski rezultati naših povedo dovolj. Mili Fister je bila med mladinkami 13., Munihova 15., Blaževi-čeva 17., Šporčičeva 18. in Marin-celjeva 20. Božo Kordež je bil naš najboljši mladinec. Pristal je na 18. mestu, za njim so bili brata Podlo-gar, Pustovrh, Nastran in Manfreda. Med mlajšimi člani pa je bil Janez Žalne seje Gorenjska, 10. marca — Ob smrti Veljka Vlahovića, člana predsedstva centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije, so bile opoldne na Jesenicah, v Kranju, Radovljici, Škofji Loki in v Tržiču žalne seje komitejev občinskih konferenc zveze komunistov, ki so se jih udeležili tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, občinskih skupščin in izvršnih svetov ter drugi. H' a mm m BPECErua POSEBNI tovarniški popust na posamezno stanova njsko opremo NOVE PROGRAME pohištva raznih proizvajalcev J V. MODNA REVIJA od 20. marca do 10. aprila—vsak četrtek ob 16. uri v veleblagovnici Globus, I. nadstropje levo* * J v Naročnik: -□[j] XIV. MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM OD 11. DO 20. APRILA 1975 Lmm mmmmmmmm Tito na Poljskem Včeraj je odpotoval na Poljsko Josip Br oz-Tito. Med obiskom bo z najvišjimi predstavniki poljske države izmenjal mnenja o sodelovanju med državama in aktualnih mednarodnih vprašanjih. Obisk poteka v času, ko se je treba o marsičem pogovoriti, saj se mednarodni položaj v celoti slabša. Nerešeni krizi na Bližnjem vzhodu in na Cipru močno vplivata tudi na gibanja v Evrćpi, komaj načeti gospodarski problemi in razvoj v svetu pa terjajo od vseh držav delovanje v iskanju najbolj ustreznih rešitev. Tita je povabil na obisk prvi sekretar centralnega, komiteja poljske Združene delavske partije Edivard Gierek. Gospodarska delegacija iz SZ v Sloveniji Na dvodnevnem obisku v naši državi se je mudila sovjetska gospodarska delegacija, ki jo je vodil namestnik ministra za strojegradnjo Siri/. S predstavniki slovenskega gospodarstva so se pogovarjali o vprašanjih blagovne me-' njave med državama, industrijskem sodelovanju in mož-, nos ti povečanja uvoza oziroma izvoza med našo republiko in Sovjetsko zvezo. Tri milijone potnikov V petek je s splitskega letališča odletela trimilijonta potnica. Letališče v Splitu so odprli leta 1966. Potnica je bila Branislava Filipie iz Splita. S karavelo je potovala v Rim. Porast cen Cene na drobno so bile februarja za 2,7 odstotku višje kot januarja. Do povečanja je po podatkih zveznega zavoda za statistiko prišlo zaradi povečanja cen industrijskih izdelkov za 3 odstotke, kmetijskih izdelkov za 2,8 odstotka, storitev za 0,9 odstotka in alkoholnih pijač za pol odstotka. Življenjski stroški so se dvignili za 2,4 odstotka. Sklad Lačni otrok Pred kratkim je bila v Zagrebu skupščina mednarodne ga sklada Lačni otrok. Na skupščini so sprejeli nov statut sklada, izvolili nove organe in določili programsko usmeritev in delovanje sklada. Sklad bo v prihodnje zbira/ pomoč /e na območju SFR-I in bo v svojem delu sodeloval z družbenimi in humanitarnimi organizacijami v tržavi in s SZDL. Program praznovanj a Izvršni *cet SR Slovenije je na svoji zatfnjj seji imenoval odbor za p'-a znova ti je medna rodnega leta iensk. Predsednik odbore je Franc Šetinc, sekretar lK CK ZKS. pod predsednici pa generalna sekretarka slovenskih sindikatov Ivanka Vrhovčak in predsednica zbora občin skupščine SR Slovenije Mara Zlebnik. Odbor bo v skladu z resolucijo generalne sku/>ščine Združenih narodov pripravil program družbenopolitične dejavnosti ob mednarodnem letu žensk v SR Sloveniji. Posebno pozornost bo posvetil reševanju aktualnih problemov žensk, analiziral naše izkuš nje, probleme in dosežke pri uresničevanju sprejetih stališč in zakonov o položaju žensk v naši družbi. Odbor bo sprejel tudi program konkretnih akcij in koordiniral dejavnost različnih dc/ainikov, ki se bodo v SR Sloveniji vključili v praznovanje mednarodnega leta žensk. Mladina o boju koroških Slovencev Predsedstvo občinske konference zveze socialistične mladine v Radovljici je pred dnevi pripravilo obširno gradivo o boju koroških Slovencev za narodnostne pravice. Gradivo ponazarja zgodovinske pravice od-, leta 1900 naprej. Posebej poglobljeni so podatki in dokazi o boju za severno mejo v letih 1918/1919, o plebiscitnih špekulacijah 1920. leta ter o težkem položaju koroških Slovencev med zadnjo vojno, v tretji republiki in podpisu državne pogodbe. Podrobno so opisani tudi dogodki po Ustanovne seje konferenc SZDL Te dni se v radovljiški občini nadaljujejo ustanovne seje krajevnih konferenc socialistične zveze. Povsod razen v Stari Fužini v Bohinju bodo sestavljali konference delegati. V vseh krajih bodo konference končane predvidoma do 15. marca. Na konferencah razen članov izvršnih odborov, koordinacijskih odborov in sekretariatov sekcij volijo tudi delegate za občinsko konferenco socialistične zveze. Po tri delegate bodo * izvolili v Radovljici in na Bledu, po dva v Gorjah, Bohinjski Bistrici in V Lescah, v vseh ostalih krajevnih konferencah SZDL pa bodo izvolili enega delegata. JR Danes začetek zborov občanov v trziski občini Po sklepu zadnje seje občinske skupščine Tržič se začenjajo danes v tržiški občini zbori občanov in delovnih ljudi, ki bodo končani v nedeljo, 16. marca. Na zborih bodo občani razpravljali o predlogu letošnjega občinskega proračuna in o predlogu negospodarskih investicij, . razen tega pa tudi o financiranju splošne in skupne porabe. Danes bo zbor delovnih ljudi in občanov v Pristavi, jutri v Križah za področje Križov in Gozda in v krajevni skupnosti Tržič-Ravne, v četrtek pa se bodo zbrali prebivalci Sebenj, Ziganje vasi, Retenj in Brega. Isti dan bo zbor tudi v Tržiču za področje mesta, Preske in Slapa. V petek, 14. marca, bo zbor občanov in delovnih ljudi Bistrice, Ročevnice in dela-Loke ter zbor prebivalcev Se-ničnega, Novakov in Spodnjega ter Zgornjega Veternega. V soboto bosta zbora v Podljubelju in v kovorski osnovni šoli za področje Kovorja, dela Loke, Zvirč, Hudega in Brda. Zbori občanov in delovnih ljudi tržiške občine se bodo zaključili v nedeljo, 16. marca, ko bodo zbori v Jelendolu in Dolini, na Brezjah za območje Brezij nad Tržičem, Visoč, Hudega grabna in Hušica ter v Le-šah za prebivalce Leš, Vadič, Palovič in Popovega. _jk letu 1970, ko so se ob proslavljanju 50-letnice "plebiscita začeli onkraj Karavank znani pogromi proti naši manjšini. Nadalje gradivo vsebuje stališča slovenskega izvršnega sveta in drugih slovenskih in zveznih organov glede izvajanja državne pogodbe. Nazadnje so še mnenja naše javnosti, zlasti mladine z izraženo podporo našim rojakom na Koroškem. Gradivo bodo zdaj posredovali vsem organizacijam zveze socialistične mladine v delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih v občini. Posebna komisija, ki sodeluje z odborom za odnose z zamejskimi Slovenci pri občinski konferenci socialistične zveze, je pripravila konkreten delavni program. Razvijali bodo sodelovanje z mladimi delavci, dijaki in študenti slovenske narodnosti na Koroškem. Razen tega pa bodo pripravili" tudi več predavanj in seminarjev. JR Delavke Mašinoprojekta na Jesenicah V petek, 7. marca, je bilo na obisku na Jesenicah 40 delavk, zaposlenih v beograjski tovarni Mašino-projekt, ki je projektirala tudi novo hladno valjamo na Beli. Z delavkami iz Mašinoprojekta je bilo tudi nekaj predstavnic krajevne skupnosti Novi Beograd. Gostje so si ogledale obrate jeseniške Železarne, novo hladno valjamo in Tehnični muzej Železarne, nato pa odpotovale na Bled. Med potjo na Bled so se ustavile še v Završnici, kjer so položile venec na grob padlega sekretarja SKOJ Dragoljuba Milovanoviča. D. Sedej Marko Prezelj — predsednik splošnega sodišča ZD Kranjska in radovljiška občinska skupščina sta na zadnji seji imenovali za predsednika splošnega sodišča združenega dela v Kranju Marka Prezlja iz Kranja. Poleg predsednika in sodnika splošnega sodišča združenega dela bodo gorenjske občinski' skupščine izvolile še 'VI sodnikov. Iz kranjske občine bo v tem sodišču 10 sodnikov, z jeseniške, iz radovljiške in škofjeloške občine po 6 in iz tržiške občine 4 sodniki. Ko so na zadnji seji občinske konference zveze komunistov Radovljica razpravljali o problematiki podjetja TIP-TOP in njegovega obrata v Bohinjski Bistrici, so menili, da bi to vprašanje najbrž moralo obravnavati tudi to sodišče. Enakega mnenja je bil na nedavnem posvetu s predstavniki jeseniške in radovljiške občine tudi predsednik slovenske skupščine dr. Marjan Bre-celi. A. Ž. Jesenice Jutri, 12. marca, bo seja tovarniške konference zveze socialistične mladine Železarne Jesenice. Na njej bodo delegati osnovnih organizacij ZSMS iz posameznih oddelkev in obratov ocenili delo v preteklem obdobju ter se pogovorili o nalogah, ki jih čakajo v letošnjem letu. Sprejeli bodo tudi akcijski program za leto 1975 ter na osnovi tega operativne plane za krajše obdobje. V sredo, 12. marca, bo v kulturnem domu na Dovjem zbor občanov krajevne skupnosti Dovje-Mojstrana. Predstavniki skupščine krajevne skupnosti bodo občane seznanili s proračunom občinske skupščine Jesenice za leto 1975, s proračunom krajevne skupnosti Dovje-Mojstrana za leto 1975 ter s predvidenim programom komunalnih del. J. R. Na zadnjih sejah zborov občinske skupščine na Jesenicah so za novega predsednika občinskega sodišča na Jesenicah izvolili Vasilija Novaka iz Radovljice in za novega direktorja Vzgojnoizobraževalnega zavoda Jesenice imenovali Teodorja Kreuzerja s Koroške Bele. Za novega ravnatelja osnovne šole na Koroški Beli so imenovali Antona Fajfarja z Jesenic. Izdali so tudi soglasje k imenovanju sekretarja Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj ter imenovali sedemčlansko komisijo za pripravo poslovnika občinske skupščine. Na Jesenicah potekajo seje občinskih konferenc sindikata, ki jih je skupaj deset. Na sejah razpravljajo in sklepajo o sprejemu poslovnika, o programu dela, o preimenovanju konferenc v občinske odbore sindikatov ter se menijo o poročilih in izvedbi občnih zborov osnovnih organizacij sindikata. D. S. Kranj Kranj, 10. marca - Popoldne se je na 39. seji sestal izvršni svet kranjske občinske skupščine. Obravnaval je predlog opredelitve nekaterih najpomembnejših nalog skupščine občine Kranj in izvršnega sveta v sedanji mandatni dobi, predlog družbenega načrta občine in predlog proračuna za letos. Razpravljal je tudi o najetju posojila pri Ljubljanski banki za nakup stanovanj za reševanje kadrovskih problemov osnovnega šolstva in o najetju posojila pri Cestnem podjetju Kranj za rekonstrukcijo ceste Cerklje-Zalog. Na dnevnem redu je bila še razprava o zaključnem računu za leto 1974 in o znižanju stopnje posebnega občinskega prometnega davka za sejemske prireditve Gorenjskega sejma za letos. a. 2. Radovljica Ta in prihodnji teden bodo v Radovljici seje občinskih sindikalnih odborov delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije, odbora delavcev trgovine, gostinstva in turizma, delavcev obrti in kovinske industrije. Vsi odbori bodo razpravljali o spremembah in dopolnitvah poslovnika, o'delovnem programu za letos in o poteku in izvedbi občnih zborov osnovnih organizacij sindikata v občini. Na sejah bodo imenovali tudi novega sekretarja občinskega sindikalnega sveta. Dosedanji sekretar Drago Rozman je namreč odšel na novo delovno dolžnost v občinski konferenci socialistične zveze. Za novega sekretarja pa je predlagan Lado Matjašič. . A. Z. Škofja Loka Predsednik občinske konference ZSMS Škofja Loka Janez Sušnik sklicuje ustanovno sejo konference mladih iz krajevne skupnosti. Seja bo v petek, 14. marca, ob 16. uri v sejni dvorani občinske skupščine. Med drugim bodo na seji poslušali poročilo o pripravah na konferenco in sprejeli akcijski program. -lb Krajevni praznik v Podblici Proslavo ob krajevnem združili s praznovanjem Krajevna skupnost Podblica je pred kratkim slavila krajevni praznik. Praznovanje so združili s proslavo, s katero so počastili 30. obletnico osvoboditve. Najprej so pregledali dosedanje delo. Slavnostni govornik, predsednik krajevne organizacije zveze združenj borcev NOV Jože Šolar je poudaril, da so s pomočjo solidarnosti občanov vseh štirih vasi, ki jih zajema krajevna skupnost: Jamnika, Nemilj, Njivic in Podblice, že veliko naredili za napredek. Med najpo- prazniku so v Podblici 30. obletnice osvoboditve membnejše dosežke sodita vodovod in cesta. Med načrti za prihodnje zavzemata najvidnejše mesto napeljava telefona in asfaltiranje ceste do Podblice. V kulturnem programu, ki ga je pripravila učiteljica iz osnovne šole na Podblici Milena Dolenc, pa so sodelovali: kvartet Ledina iz Zabni-ce, domača folklorna skupina, mladinski aktiv iz Podblice, šolska mladina in instrumentali kvintet iz Besnice. Med proslavo so položili venec na spomenik padlim na Jamniku. -lb J usmerjenosti in nezadovoljstva nad obstoječim kapitalističnim režimom. Leta 1933 je stopil v vrste SKOJ, leta 1935 je bil sprejet v KPJ. Zaradi intenzivne politične aktivnosti v univerzitetnih krogih je več mesecev prebil v višegrajskih zaporih. Leta 1936 so mu zaupali mesto koordinatorja v partijski organizaciji jugoslovanskih študentov v Pragi. Januarja 1937 nato odpotuje v Pariz, kjer se priključi balkanskemu nacionalnemu bataljonu »Dimi-trov«, namenjenemu v Španijo. predstavljala poslednji branik, poslednjo oviro napredujočemu nacizmu. Kljub brezmejnemu junaštvu rodoljubov ni zdržala, saj so branilci morali priznati premoč desetkrat močnejšemu in bolje oboroženemu so vragu. V zaključni fazi španske drame je Veljko Vlahovič, nazadnje komisar bataljona republikanske vojske, prevzel nase odgovorno nalogo vodenja evakuacije obkoljenih čet. Po zlomu uporniških čet je kot rekonvalescent skrivoma prišel v Pariz, kjer so on in še neka- Revolucionar Veljko Vlahovič Z največjimi častmi, s častmi, kakršne gredo samo zares velikim ljudem, humanistom, revolucionarjem, komunistom, borcem za svobodo in človeško dostojanstvo, so v nedeljo v Beogradu pokopali posmrtne ostanke narodnega heroja Velj-ka Vlahoviča. Okrog 150.000 ljudi, med drugim tudi najvišji predstavniki družbenopolitičnega življenja, ga je pospremilo na zadnjo pot do Aleje velikanov. Jugoslavija je tako izgubila še enega nenadomestljivega pobudnika, soustvarjalca in branilca novih, pravičnejših, socialističnih družbenih odnosov. Veljko Vlahovič se je rodil 2. septembra 1914 v vasi Rovca, sredi črnogorskih hribov. Že kot gimnazijec in pozneje kot študent tehnike v Beogradu ni mogel skrivati svoje napredne Kakor je poudaril v številnih intervjujih in člankih, so prav izkušnje, zbrane v slavnih bitkah pri Madridu, v Barceloni in na Jarami, kjer je bil hudo ranjen, naredile iz njega zakletega sovražnika nasilja, podjar-mljanja, zasužnjevnnja, ubijanja . . . Med prvimi je spoznal, kaj pomeni fašizem, kakšne so nakane drhali, ki je iz Berlina in Rima začenjala uresničevati načrt o zavojevanju sveta, o spreminjanju Evrope v krvavo ječo narodov. Skupaj s Togliat-tijem, Malrauxem, Hemingwa-vem, Ehrenburgom, Romainom Garvjem, Pieassojem in drugimi veličinami duha je odkrival široko razpredeno fašistično zaroto, pred katero so skorum-pirani zahodni buržoazni sistemi strahopetno zatiskali oči, ne želeč videti grozečih znamenj bližnjega požara. Španija je teri jugoslovanski »internacio-nalisti« uspeli vzpostaviti enega najzanesljivejših kanalov, prek katerega je KPJ iz ujetni-ških taborišč v Franciji spravljala domov srbske, hrvaške, slovenske, bosanske, črnogorske in makedonske komuniste-veterane antifašistične koalicije. V Beogradu so ga ta čas izvolili v centralni komite SKOJ, da bi kmalu zatem postal predstavnik slednjega v Mladinski komunistični interna-eionali v Moskvi. Po izbruhu vojne in po nemški okupaciji Jugoslavije sta Vlahovič in Djuro Salaj v prestolnici ZSSR odprla radijsko postajo »Svobodna Jugoslavija«, ki je v štirih tujih jezikih popularizirala NOB ter vzdrževala stalne stike z Vrhovnim poveljstvom. Oddaje »Svobodne Jugoslavije« so od- ločilno pripomogle k odkrivanju resnice o dogajanjih v zasedeni deželi, kjer je edino NOB pod vodstvom komunistične partije bila brezkompromisen boj z nacističnimi osvajalci. Vlahovič se je iz Sovjetske Zveze vrnil decembra 1944. Vse do nedavna je zvesto, dosledno in vztrajno opravljal odgovorne dolžnosti v vodstvu ZKJ, v vladi, skupščini in socialistični zvezi. Karkoli je delal, kakršenkoli položaj je zasedal, zmeraj sta svoboda in kipeča ustvarjalnost zanj bili poglavitni cilj, poglavitno vodilo in izhodišče. Kot tak je brezkompromisno zavračal poskuse birokratizma, tehnokratizma in podobnih izkrivljanj, katerih zagovorniki so skušali človeka degradirati v objekt, v služabnika države, ali pa mu vsiliti vlogo kolesca v brezdušnem mehanizmu strojev, tehnike, v ureditvi, podrejeni goli ekonomistični logiki. Obenem je izpričeval izjemno prožnost duha, izjemno sposobnost razumevanja sprememb, ki dandanes terjajo bistveno drugačno taktiko boja kakor, recimo, 50 let nazaj oziroma v časih Marxa in Kngelsa. Zapustil je bogato zakladnico misli, načrtov in napotkov, neločljivo vpletenih v sadove samoupravnih procesov, kakršni so nova ustava ter sklepi 10. kongresa ZKJ. Vlahovič je v priprave nanje vložil ogromne napore in kljub bolezni dokazal, da revolucionar niti v trenutkih najhujše osebne krize ne izgubi elana, volje in energije. Kot Zgled1 bo živel dalje, neizbrisno vtkan v našo stvarnost, v sleherni dih in utrip socialistične Jugoslavije. 1(1 stolpec za upokojence Letna skupščina krajevne organizacije ZB Mojstrana V nedeljo, 2. marca, je bila v Mojstrani redna letna skupščina krajevne organizacije ZB NOV Dovje — Mojstrana, na kateri so razpravljali o dosedanjem delu, izvolili novo vodstvo ter sprejeli program dela za letos. Člani organizacije so v razpravi aktivno sodelovali in zato je konferenca sprejela pomembne sklepe. Na skupščini so se člani organizacije odločili, da predlagajo osnovni šoli v Mojstrani in krajevnim družbenopolitičnim organizacijam, da mojstranško osnovno šolo poimenujejo v šolo 16. december 1941, ker je bil ta dan za Mojstrano pomemben dogodek, saj so se tedaj vaščani množično uprli okupatorju. Nekdanji borci so na skupščini menili, da bo že samo imenovanje šole spominjalo na ta dan, obenem pa ti bilo poimenovanje šole prispevek k obujanju tradicij NOB. Nekdanji borci so se na skupščini zavzeli tudi za pripravo komemoracije ob kurirski postaji GT 19, kjer je padlo več borcev NOB, obenem s proslavo in tovariškim srečanjem na Sedelcah. To komemoracijo bodo organizirali ob letošnjem dnevu borca. Mojstranski borci so se odločili, da na Mežakli postavijo in odkrijejo spominsko ploščo padlim. Akcijo naj bi organizirala krajevna organizacija skupaj z občinskim odborom ZZB NOV in Planinskim društvom Dovje — Mojstrana. Obenem bodo začeli tudi z akcijo ureditve kurirske transverzale od Kamnja prek pobočij Karavank do Begunj. Tudi pri tej akciji naj bi sodelovali mojstranski planinci. Mojstranski člani borčevske organizacije so izrazili svoje ogorčenje nad neprimernim pisanjem v dnevnem tisku, ko se blatijo pridobitve in žrtve naše revolucije, ogorčeni so bili tudi nad dogodki na Koroškem. Sklenili so, da pripravijo resolucijo in jo posredujejo Zvezi slovenskih društev na Koroškem in republiškemu odboru ZZB NOV v Ljubljani. Na skupščini so govorili tudi o ponovnem vključevanju borcev v vrste Zveze komunistov, ki so pred leti izstopili, govorili so o uveljavitvi posebne delovne dobe nekaterih članov, o stanovanjskih problemih, o domu borcev v Vratih in še o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. Korak naprej v samoupravljanju, odgovornosti in obveščenosti Volilna konferenca SZDL v Šenčurju Pred dnevi je bila v Šenčurju volilna konferenca KO SZDL. Na njej so pregledali delo SZDL v zadnjih dveh letih, sprejeli program za bodoče delo in izvolili nov odbor. Ugotovili so, da je družbenopolitično življenje v Šenčurju zelo razgibano in da je veliko število organizacij in društev na področju KS Šenčur zelo aktivnih. Dogovorili so se tudi za novo organiziranost SZDL v Šenčurju. Izvolili so 41 delegatov, in sicer delegate iz vasi, KS, družbenopolitičnih organizacij in društev ter delovnih organizacij, kjer so zaposleni Sencu rjani. Ti delegati sestavljajo konferenco SZDL, izmed njih pa bodo izvolili še predsedstvo SZDL. B. Remic V žirovski Alpini, po številu delavcev, največji tovarni v škofjeloški občini, so se lani samoupravno organizirali v temeljne organizacije združenega dela, pred dnevi pa so na sindikalni konferenci potrdili tudi novo sindikalno organiziranost. Ustanovili so samostojne sindikalne organizacije v TOZD proizvodnja, TOZD prodaja in v delovni skupnosti skupnih služb. Poleg teh pa še dve sindikalni skupini, ki združujeta delavce tovarne v Gorenji vasi in na Colu. V razpravi na konferenci so delavci povedali, da gre pri tem šele za začetne korake pri . novi organiziranosti. Poudarili so, da bosta sindikalni skupini v obratih na Colu in v Gorenji vasi skladno z rastjo podjetja lahko kaj kmalu postali samostojni sindikalni organizaciji. Tudi za osnovno organizacijo v TOZD proizvodnja, ki ima več kot tisoč članov, so na konferenci menili, da jo bo treba zaradi večje učinkovi- tosti dela preoblikovati v dve ali tri samostojne osnovne organizacije. To bi bil tudi korak naprej v prizadevanjih za boljše samoupravljanje, ki ne more biti najboljše, če je v eni temeljni organizaciji toliko članov. Na poseben problem pa so opozorili delegati osnovne organizacije sindikata v TOZD prodaja. Alpina ima svoje prodajalne v vseh večjih krajih v Sloveniji in tudi v vseh drugih jugoslovanskih republikah. Taka razdrobljenost temeljne organizacije zelo otežuje, če ne skoraj onemogoča sestajanje in dogovarjanje. S podobnimi težavami se ukvarjata tudi drugi dve obutveni organizaciji združenega dela na Gorenjskem Planika in Peko, ki imata svoje prodajalne skoraj povsod tam kot Alpina. Zato so na konferenci sprejeli predlog, da se bodo s sindikalnima konferencama v Peku in Planiki dogovorili, da bi skupaj poiskali primernejšo obliko organiziranosti sindi- kata v temeljnih organizacijah združenega dela prodaja. Največ razprave pa so seveda posvetili programu. Pri tem so poudarili, da njihove naloge izhajajo iz sklepov,8. kongresa slovenskih sindikatov. Dogovorili so se, da bodo vse osnovne organizacije v najkrajšem času pripravile akcijske programe dela. Akcijske programe bosta pripravili tudi sindikalni skupini v Gorenji vasi in na Colu. Z njimi bodo opredelili najvažnejše naloge, povedali, kdo jih bo izvajal, in določili roke, do katerih morajo biti izvedene. V programih naj bi največ pozornosti posvetili prizadevanjem za nadaljnji razvoj samoupravljanja na osnovi nove ustave, uvaljavlja-nju odgovornosti in delavskega nadzora na vseh ravneh, doslednemu izvajanju varčevanja in skrbi za obveščenost kolektiva o vseh važnejših dogodkih v temeljnih organizacijah združenega dela. L. Bogataj Dosledno izpeljali novo organiziranost Ko so se delegati osnovnih organizacij sindikata Loških tovarn hladilnikov zbrali na letni sindikalni konferenci, so pregledali enoletno delo in sprejeli akcijski program dela za letošnje leto. V LTH je v 4 temeljnih organizacijah združenega dela in v skupnosti skupnih služb 5 osnovnih organizacij sindikata; v TOZD hladilstvo, ki zaposluje 370 delavcev, imajo za zdaj eno osnovno organizacijo, vendar že razmišljajo o ustanovitvi dveh ali celo treh osnovnih organizacij. Ocenili so, da bodo zamisel lahko uresničili takrat, ko bodo jasno izoblikovane organizacijske in tehnološke celote znotraj temeljne organizacije, v katerih bo rezultate dela mogoče ugotavljati in oceniti. V osnovni organizaciji skupnih služb pa so razmere nekoliko drugačne. Ta sindikalna organizacija združuje 620 članov, razen tega pa so nekateri oddelki skupnosti skupnih služb precej oddaljeni od uprave in središča tovarne. Zato je komisija za uresničevanje nove organiziranosti sindikata v LTH sodila, da bi se morala osnovna organizacija sindikata skupnosti skupnih služb že v najkrajšem času razdeliti v najmanj tri nove osnovne organizacije. Predvideno je tudi, da bo dosedanji obrat orodjarna že v kratkem postal samostojna TOZD, zato bodo tudi v njej ustanovili samostojno osnovno organizacijo. V primeri z drugimi pa za sedaj ne predvidevajo organizacijskih sprememb v osnovni organizaciji TOZD livarna in Poljane. Sindikalna konferenca je upoštevala željo sindikalne skupine iz Poljan, da ostane še nadalje vključena v OOS livarne. Predlogi o novi organiziranosti sindikata so bili izdelani že konec minulega leta. Na občnih zborih osnovnih organizacij so novo organiziranost potrdili in predlagali še nadaljnje dopolnitve. !2e do konference tovarniške organizacije so v vseh delovnih skupinah ustanovili tudi sindikalne skupine. Z novo organiziranostjo so seznanjali člane na posebnih sestankih. Do sedaj so že vse sindikalne skupine obravnavale novo organiziranost in imenovale poverjenike, ki so delegati v izvršnih odborih OSS in v konferenci osnovnih organizacij celotne tovarne. V LTH so torej med prvimi v škofje- PRIPRAVE NA OBRAMBO SKRB VSEH NAS Na osnovi sklepa koordinacijskega odbora za splošni ljudski odpor pri občinski konferenci SZDL Kranj bo Delavska univerza Tomo Brejc iz Kranja začal danes krog predavanj na temo Priprave na obrambo — skrb vseh nas za vse prebivalce kranjske občine. Predavana snov pojasnjuje možnosti organiziranja in usposabljanja občanov za naloge v splošnem ljudskem odporu, in to v vseh dejavnostih krajevnih skupnosti. Za vse prebivalce na svojem območju organizirajo v tem tednu predavanja naslednje krajevne skupnosti v: ii. a . Pšata pri Kovčetu torek 18 Pšata Visoko zadružni dom 18 Visoko, Milje ii. 3 Preddvor kulturni dom petek 18 območje KS Jezersko Korol an 19 območje KS Ki. 3 Vogljc gasilski dom nedel ja 9 območje K S 17. :i . St razišče šola Lucijan Seljak ponedeljek L8.30 St razišče I. loški občini dosledno izpeljali delegatski sistem v delu sindikata. V svoji letošnji programski usmeritvi bo sindikalna konferenca LTH poskrbela za nadaljevanje samoupravne organiziranosti kolektiva. Največ pozornosti pa bo sindikat v bodoče posvečal krepitvi samoupravnega položaja delovne skupnosti in s tem neposrednega uresničevanja resolucij republiškega in zveznega sindikalnega kongresa. Zavzemal se bo tudi za boljše gospodarjenje, za boljši družbeni standard in večjo socialno varnost zaposlenih. Na sindikalni konferenci so tudi ugotovili, da so v zadnjih letih zanemarjali strokovno izobraževanje zaposlenih, obveščanje in zdravstveno službo, zato bodo v prihodnjih letih skušali zamujeno nadoknp ';ti. V prizadevanjih za boljše rezultate gospodarjenja, so poudarili, da se bo moral sindikat v prihodnje še bolj zavzemati za boljšo delovno disciplino, varčevanje in večjo produktivnost. Poiskati bodo morali tudi možnosti za zmanjševanje izostankov z dela bodisi zaradi bolezni ali drugih vzrokov. L. Bogataj Kritično o javnih razpravah V četrtek, 6. marca, je bila v Škofji Loki seja izvršnega odbora občinske konference SZDL. Prisotni so na njej najprej spregovorili o sklepih, ki so bili sprejeti na zadnji seji občinske konference. Potrdili so poročilo o izidu volitev v samoupravne interesne in krajevne skupnosti s soglasno ugotovitvijo, da so bile priprave na volitve in volitve same dobro pripravljene. Nikakor pa v škofjeloški občini niso zadovoljni z dosedanjim delom delegacij samoupravnih interesnih skupnosti. Le-te se pred zasedanji skupščin v večini primerov sploh ne sestajajo. Spričo takega odnosa do dela so v Škofji Loki v najkrajšem času sklenili natančno analizirati vzroke za tako stanje in delo delegacij spraviti na pravi tir. Za vodstva krajevnih skupnosti in vodje delegacij samoupravnih interesnih skupnosti bodo že v kratkem pripravljeni posebni seminarji. Le-ti bodo v drugi polovici marca, aprila in prvi polovici maja po vseh večjih krajih v občini. Pri tem so se člani izvršnega odbora zavzeli, naj bi se na njih predavatelji bolj strogo kot na zadnjih seminarjih držali predpisanih tem, da bi učno snov podali čimbolj razumljivo, ker bodo le na ta način delegati lahko v celoti dojeli delo in naloge njih samih ter celotne delegacije. Javne razprave o splošni in skupni porabi po krajevnih skupnostih niso prinesle tistega, kar bi morale, so nadalje menili navzoči na seji. S tem seveda še ni rečeno, da razprave po posameznih krajih niso bile kvalitetne. Nasprotno! Marsikje so bile podane izredno tehtne pripombe, vendar nihče ne ve, zakaj niso bile vnesene v zapisnik! Večina zapisnikov je slabih! Prav zato razprave niso pravi odsev dejanskega stanja na terenu. Velike težave so bile tudi z delegati, ki bi morali razprave voditi. Seveda pri tem tudi ne gre vse krivde valiti na delegate, so menili člani izvršnega odbora, saj se mnogi niso upali voditi razprav zgolj zaradi izjemno zahtevnega materiala, za katerega so že vnaprej menili, da ga niso sposobni dovolj kvalitetno razložiti in posredovati na zborih občanov in delovnih ljudi. Javne razprave še sploh ni bilo v krajevni skupnosti Lučine, z zamudo pa so jih sklicali tudi pri Sv. Duhu in v Selcih. Že na zadnji seji družbenopolitičnega zbora škofjeloške občinske skupščine je bilo izrečene veliko kritike na račun slabe udeležbe delegatov tega zbora na skupščinskih sejah. Takrat sprejeti ukrepi, da bi se stanje izboljšalo pa, kot kaže, še niso dali željenega rezultata. Vabljeni delegati, ki zastopajo SZDL v družbenopolitičnem zboru, namreč na sejo izvršnega odbora ponovno niso prišli. Zato so člani izvršnega odbora sklenili, da delegacija na prvi seji občinske konference SZDL Škofja Loka poda poročilo o svojem dosedanjem delu. Hkrati so menili, da bi delegati imeli mnogo lažje delo, če bi posamezna interesna področja razdelili med posamezne člane delegacije. Nekdo bi bil, denimo odgovoren za kulturo, drugi za področje gospodarstva, tretji za izobraževanje itd. Predsednik občinske konference SZDL Škofja Loka Jože Šubic je prisotne na seji tudi obvestil, da v teh dneh na celotnem področju občine potekajo krajevne volilne konference SZDL. Večina je že opravljenih. Izvršni odbor je nato dal soglasje k pravilom, nekaterih novoustanovljenih društev v občini, odslej bo to njegova stalna naloga, njegovi člani pa so nato spregovorili še o proslavah v občini ob dnevu žena, proslavah ob 30-letnici osvoboditve, ob koncu pa so sklepali še o dodelitvi dotacije nekaterim društvom in organizacijam. J. Govekar Referendum v Cerkljah ni uspel Poročali smo že, da so se v Cerkljah na Gorenjskem odločili, da bodo med občani vasi Cerklje in Vasca izvedli referendum za asfaltiranje krajevnih cest in potov. Referendum je bil v nedeljo, 2. marca. Med prebivalci je bilo za referendum izredno zanimanje, saj se je na primer zbora občanov in delovnih ljudi udeležilo kar 153 občanov. Podobna je bila tudi udeležba na referendumu — 86-odstotna. Vendar pa je za uvedbo krajevnega samoprispevka za asfaltiranje glasovalo samo 39,25 odstotka upravičenih volivcev. Iz poteka in izida referenduma lahko ugotovimo, da je ta oblika zbiranja krajevnega samoprispevka ponekod več ali manj preživela. Zato bi bilo prav, da bi se v Cerkljah in v Vlasci v prihodnje lotili akcije tako kot so se jih v krajevnih skupnostih Grad, Velesovo, Zalog, Pozen ik, Brniki in Šenturska gora, ko so zbrali precej denarja za asfaltiranje in druge komunalne naprave Z dogovarjanjem občanov o skupnih potrebah, RČ UVELJAVLJANJE POKOJNINSKEGA ZAHTEVKA Kot je znano se za izračun pokojninske osnove od 1. januarja 1973. leta upošteva poprečje osebnega dohodka, ki ga je zavarovanec dobil v zadnjih desetih letih zavarovanja, s tem, da še osebni dohodek upošteva od 1. januarja 1966. Zavarovanci, ki so izpolnili pogoje za pokojnino do 31. decembra 1972. so še do konca leta 1973 lahko zahtevali odmero pokojnine na osnovi petletnega poprečja osebnega dohodka. Zavarovanci, ki so ta rok zamudili, seveda nimajo več možnosti, da se jim odmerja pokojnina po petletnem poprečju, razen tisti zavarovanci, ki imajo kot borci NOV dvojno štetje pokojninske dobe pred 9. septembrom 1943. To pomeni, da sedaj zavarovanci ne morejo več uveljavljati pokojnine in .njeno odmero po prejšnih predpisih, veljavnih do konca leta 1972, če so že takrat izpolnili pogoje za pokojnino. Odločba statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja namreč govori v členu 183, da gre zavarovani osebi pravica od dne, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice. Omenjeno odločbo pa je možno uporabiti šele od 1. januarja 1973 dalje, ko je bil uveljavljen novi zakon. Zavarovanec torej ne more zahtevati, da se mu prizna pravica do pokojnine pred 1. januarjem 1973, če je takrat izpolnil že pogoje za starostno pokojnino. Zavarovancu, ki je na primer izpolnil leta 1970 pogoje za pokojnino, pa je vložil zahtevek šele letos, se upošteva pri odmeri pokojnine dohodek za izračun pokojninske osnove od 1. januarja 1966 pa do konca leta 1974. Pokojnina se začne izplačevati prvega naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja oziroma po dnevu, ko je prenehal opravljati samostojno dejavnost, na podlagi katere je zavarovan. Če pa ni bil v delovnem razmerju, se mu pokojnina izplača največ za šest mesecov nazaj, računano od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. POTOVANJA Z VLAKOM LETOS Tudi letos velja na železnici popust, in sicer 50-odstoten za upokojence in za osebe, starejše od 65 let. Žene upokojencev imajo popust le v spremstvu mož, če pa so starejše od 66 let, pa seveda prav tako dobe popust na podlagi osebne izkaznice. Upokojenci pa morajo ob nakupu vozne karte pokazati zadnji odrezek izplačila pokojnine. Za potovanje po Sloveniji oziroma v območju Železniškega gospodarstva Ljubljane ni potrebno kupovati upokojencem in osebam starejšim od 65 let obrazca K — 15 in tudi omejitev v poletnem času ni nobenih. Za potovanje v druge republike tudi velja popust na železnici, vendar pa je potrebno pri potovanju čez 100 km kupiti obrazec K - 15 ter povratno vozovnico, popust na železnicah pa ne velja za julij in avgust. Razstava v kranjskem domu JLA Včeraj so v mali dvorani doma JLA v Kranju odprli razstavo »30 let vojaške akademije kopenske vojske«! Gradivo za njeno pripravo je priskrbel Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo iz Beograda. Razstava je posvečena tudi praznovanju 30-letnice osvoboditve. Ker je bilo med gojenci prve klase vojaške akademije v' Beogradu tudi precej Gorenjcev, je mogoče pričakovati, da bo za razstavo veliko zanimanje. Razstava bo odprta do 13. marca. -jg Zakaj po petih letih priprav vprašanje, kje bo stal novi Park hotel ? Skupnost za varstvo okolja Slovenije je v sodelovanju z nekaterimi kulturnimi in drugimi institucijami Slovenije objavila v časopisu Delo 1. 3. 1975 članek »Kje bo stal novi Park hotel?« Članek je obenem apel slovenski javnosti, ki naj bi, kot pišejo pisci članka, poiskala ustrezno rešitev. Da bi bila slovenska javnost bolj podrobno seznanjena tudi z gledišča »delavca«, ki nosi breme investicije, smo se člani kolektiva zbrali 5. 3. 1975 na zboru delavcev, kjer smo se dogovorili, da seznanimo javnost z večletnimi prizadevanji kolektiva za izgradnjo Park hotela na Bledu. Ni neznano, da je bil stari Park hotel najstarejši hotel na Bledu, saj so začetki njegove gradnje segali v leto 1840, ko so na sedanji lokaciji postavili gostilno Malner. Iz te gostilne je postopoma, z rekonstrukcijami rasel stari del hotela vse do leta 1919. Leta 1931 je hotel doživel velike rekonstrukcije, in sicer tako, da so k staremu delu prizidali novi del, po obsegu približno enak staremu delu hotela, vendar v popolnoma drugačnem stilu. Z razvojem turizma po drugi svetovni vojni sta funkcionalnost in ekonomičnost zastarelega hotela pričeli stagnirati. Dejstvo, daje hotel na poti nazadovanja, je kolektiv kaj kmalu ugotovil in se pričel zavzemati za izboljšave — rekonstrukcije hotela. Tako so bili prvi načrti pripravljeni že v letu 1959, vendar niso bili realizirani, ker ni bilo denarja. V letu 1963 so bili ponovno izdelani načrti za rekonstrukcijo hotela, s katero naj bi k takratnim 232 ležiščem dodali še 105 ležišč. Projekt ni bil realiziran, ker ni bilo denarja. V letu 1964 so bili izdelani načrti za nadzidavo nad lokali, tudi ta načrt ni bil realiziran. Ko seje v letu 1967 kar naenkrat pojavil kredit za gradnjo »nekega« hotela na Bledu, je kolektiv Park hotela poskušal pridobiti ta denar za rekonstrukcijo svojega hotela, vendar ni uspel. Ko je bil kredit za gradnjo novega hotela na razpolago Bledu, ni bilo moč najti investitorja, zato je bil kolektiv Park hotela, edini, ki je uvidel potrebo po turističnem razvoju kraja. Sklenil je prevzeti investicijo in tako je v letu 1969 Bled pridobil z Golf hotelom edini po vojni zgrajen hotel. S pridobitvijo novega hotela ni nehala rasti, lahko rečemo še večja potreba po rekonstrukciji Park hotela, posebno še, ker so pričeli drugi na Bledu obnavljati svoje hotele. Tako so obnovili: hotel Jelovico v letu 1964 in ponovno 1972, hotel Toplice v letu 1968 In ponovno 1972, hotel Lovec 1970 in ponovno 1972, hotel Krin» 1973. Kolektiv Park hotela ne zanika, da je že takrat, to je v letu 1969 uvidel rešitev tega perečega problema in možnost razvoja le v integraciji, zato se je v maju istega leta s pogodoo pripojil k Viatorju ex. Ljubljana transport, ki je bil pripravljen prevzeti breme investicije Golf hotela in pričeti s pripravami za obnovo Park hotela. Na osnovi urbanističnega načrta Bleda, ki gaje sprejela SOb Radovljica na seji obeh zborov 10. 12. 1969 in ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske št. 29/69, je investitor pripravil programske zasnove za adaptacijo Park hotela in gradnjo shoping centra. Upoštevajoč pomembnost lokacije najožjega centra kot jedra turistične cone Bleda, se je investitor odločil in razpisal v sodelovanju z društvom arhitektov Ljubljane »Republiški anonimni projektni natečaj«, kije bil objavljen 10. 3. 1970 v časopisu Delo. Namen natečaja je bil dobiti odgovor, poleg ostalega tudi, ali naj se obstoječi objekt adaptira, ali pa predvidi v celoti nov objekt. V natečaju je sodelovalo 25 arhitektov, med njimi tudi priznani slovenski strokovnjaki. Razpisovalec natečaja je prejel 14 natečajnih elaboratov. Vseh 14 elaboratov z maketami je bilo za javnost razgrnjenih v avgustu 1970 na Bledu. Ocenjevalno razsodišče, v katerem so poleg zastopnikov investitorja, sodelovali člani Društva arhitektov Ljubljane: dipl. ing. arh. Mitja Jerneje, dipl. ing. arh. Jože Kregar, dipl. ing. arh. Sašo Machtig, dipl. ing. arh. Vla-dislav Sedej, dipl. ing. arh. Branko Simćić, .dipl. ing. arh. Meta Hočevar, dipl. ing. arh. Mitja Simoniti, se je odločilo za idejni elaborat projektanta dipl. ing. arh. Fedja Koširja. Idejni elaborat projektanta je na podlagi ekonomske presoje in ostalih programskih zasnov ovrgel možnost adaptacije obstoječega hotela. Izid natečaja je bil objavljen v časopisu Delo 4. 8. 1970. Realizacijo idejne zasnove po izbranem elaboratu »Tapis« je investitor poveril specializirani organizaciji Turist Progres Radovljica. Le-ta je v času od 1970 do 1974 izdelala 3 idejne projetke, in sicer: leta 1972 tako imenovano »maxi varianto«, to pomeni gradnjo novega hotela in adaptacijo objekta Kazine. Program ni bil realiziran, ker banka ni odobrila kredita. V letu 1973 je bil izdelan načrt za etapno gradnjo v/dveh delih, ker je bila s strani takratnega predsednika Komiteja za turizem tov. Razdevška nakazana možnost po odobritvi kredita za tako gradnjo. Tudi na tej osnovi si nismo mogli zagotoviti sredstev za gradnjo, čeprav smo v tem letu iskali možnosti vlaganja tujega kapitala. Marca 1974 je bil izdelan idejni projekt sedanje zasnove, na osnovi katerega je Ljubljanska banka dne 5.8.1974 odobrila 11 milijard S din kredita pogojno, 27. 12. 1974 pa dokončno. S tem so bila bančna sredstva za investicijo zagotovljena. Po predračunu je bilo za investicijo potrebnih 14 milijard S din, zato se je 3300-članski kolektiv OZD Viator na zborih delavcev na Jesenicah, v Prevaljah, Črnomlju, Lendavi, Kamniku, Novi Gorici, Slovenj Gradcu, Ravnah na Koroškem, Bledu in v Ljubljani, junija in julija 1974 odločil za veliko solidarnostno akcijo, to je za združitev 3 milijard S din v korist investicije Park hotela. 8. 3. 1974 je SOb Radovljica izdala lokacijsko odločbo za gradnjo novega hotela na mestu obstoječega hotela Park. Lokacijska odločba je bila izdana po opravljenem javnem ogledu in pridobitvi soglasij. Najbolj sporno vprašanje, to je priključek na vodovodno in kanalizacijsko omrežje pa je bilo urejeno s posebno pogodbo z dne 8. 10. 1974 s Komunalno gradbenim podjetjem »Grad« Bled. Na predlog Ljubljanske banke, Instituta za ekonomiko investicij z dne 11. 10. 1974 je Republiški sekretariat za urbanizem ugotovil, da pravnomočna lokacijska odločba z dne 8.3. 1974 ni v skladu s programskimi zasnovami celotnega turističnega področja in zazidalnega načrta za cono I, v katerem je lociran tudi novi Park hotel. Zato je morala SOb pričeti postopek za spremembo lokacijske odločbe. Za ureditev te zadeve oz. dopolnitev postopka je SOb na seji 4. 12. 1074 sprejela odlok o spremembi odloka o urbanističnem načrtu Bleda in spremembo pravilnika za izvajanje urbanističnega načrta Bleda. IS skupščine pa je na seji 26. 11. 1974 sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutkov zazidalnega načrta CTP Bled in sklep o javni razgrnitvi osnutkov zazidalnega načrta CTP za cono I na Bledu. Oba navedena osnutka sta bila javno razgrnjena v času od 6. 12. 1974 do 6. 1. 1975 in 15. 1. 1975 na zasedanju vseh 3 zborov skupščine sprejeta. 17. 1. 1975 je Skupščina občine Radovljica, oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja izdala investitorju dopolnilno lokacijsko odločbo. Na prošnjo investitorja je SOb, oddelek za urbanizem, gradbene in komnalne zadeve ter varstvo okolja izdala dne 7. 2. 1975 gradbeno dovoljenje za gradnjo novega hotela Park na mestu obstoječega. Za izdajo dovoljenja je investitor moral predložiti: lokacijsko dovoljenje, gradbeni načrt, soglasje sanitarne in požarne inšpekcije SOb Radovljica, potrdilo Službe družbenega knjigovodstva o zagotovljenih sredstvih, soglasje Komunalnega podjetja Grad Bled, soglasje PTT Kranj, odločbo Rapubliškega sekretariata za urbanizem Ljubljana in Republiškega sekretariata za gospodarstvo Ljubljana, soglasje Republiške skupnosti za ceste, dovoljenje oddelka za notranje zadeve in dokaz o pravici razpolaganja z zemljiščem. V kolikor toliko opisanem zaporedju smo skušali posredovati javnosti delo petih let temeljitih priprav in prizadevanj kolektiva vse do pričetka gradbenih del. Nismo pa navedli vsa vmesna dogajanja od raznih posvetov, ogledov, kon-sultacij, pridobivanja mnenj raznih institucij in posameznih strokovnjakov, ki so kakorkoli sodelovali v času priprav. Arhivirano gradivo obsega več kot 1000 dopisov, prav tako tudi seznam sodelujočih ni majhen. Prav tako nismo opisali vrsto problemov, ki so nastajali zaradi dotrajanosti hotela in zaradi negotovosti gradnje. Zaradi obeh navedenih vzrokov se je interes povpraševanja po storitvah v Park hotelu občutno zmanjševal. Nismo opisali težav, ki so nastale zaradi nepopolne lokacijske odločbe, ko nismo mogli pričeti z vnaprej planirano gradnjo, hotel pa smo prav tako v naprej planiranem času 23. 9. 1974 zaprli. Tako kot smo se intenzivno pripravljali na gradnjo hotela, smo se pripravljali tudi na pridobivanje in izobraževanje kadra. Načrtno smo vključevali v uk večje število mladih delavcev in vlagali znatna sredstva vte namene. Negotovost v zvezi z gradnjo povzroča med nami delavci upravičen dvom o resnosti zastavljenih ciljev. Posledice takih, za nas delavce neresnih odločitev, čutimo najbolj mi delavci, saj se moramo dnevno spoprijemati z vse mogočimi problemi kot to, da danes delamo tu, jutri tam, za pojutrišnjem pa nam ob takem in takšnem reševanju problemov kaže po petih, desetih ali dvajsetih letih dela v domačem kraju in domači hiši iti »s trebuhom za kruhom«. Na koncu samo Se nekaj besed o vloženih sredstvih v pripravljalna in začeta gradbena dela, ki znašajo doslej že 4 milijarde S din. Ni treba posebej omenjati, čigav je ta »dinar«, kdo je vlagal napore zanj, — da smo bili to mi delavci — člani kolektiva Viator! Bled, dne 5. marca 1975 Delavci Viatorjeve TOZD Hoteli Bled Težko iz starih kolesnic Pospešena stanovanjska gradnja Na Jesenicah predvidevajo, da bodo v Utošnjem letu presegli plan izgradnje družinskih stanovanj, saj so sprva načrtovali, da jih bodo Bgradili 182, podatki pa kažejo, da bo ob koncu leta vseljivih 249 družinskih stanovanj. Teh 249 novih družinskih stanovanj v družbenem sektorju bo največ na samih Jesenicah, na Plavžu, in sicer z dograditvijo treh novih stolpnic ter z nadzidavo železniških blokov. 39 stanovanj pa bo dobila Kranjska gora z izgradnjo vila blokov. Plan bo tako presežen za 67 stanovanj. Predvidevajo tudi, da bo potekala graditev stanovanj v zasebnem sektorju V skladu s sred 4 GLAS njeročnim planom in bo ob koncu leta vseljivih 90 zasebnih stanovanj. Na Jesenicah so za prihodnja leta in za dokončno rešitev perečih stanovanjskih problemov sprejeli že tudi več zazidalnih načrtov. Tako predvideva zazidalni načrt center I Jesenice 65 novih stanovanj, Center II Jesenice od 540 do 720 novih stanovanj, Koroška Bela bo s stolpiči dobila 72 novih stanovanj, Kranjska gora s trojčki 39 novih stanovanj, v četrti stolpnici na Plavžu bo sl stanovanj in v Mojstrani 30 Stanovanj. Na Jesenicah bodo vzporedno z izdelavo srednjeročnega družbenoekonomskega plana začeli tudi z izdelavo plana stanovanjski- graditve za obdobje 1977 do 1981 in izdelali ter sprejeli družbeni dogovor o oblikovanju cen pri stanovanjski gradnji. D. Sedej Vsi trije zbpri radovljiške občinske skupščine raz pravljali o predlogih letošnjih dokumentov raz voja občine Letošnji investicijski programi podjetij v radovljiški občini ne kažejo bistvenih novosti, marveč napovedujejo uresničevanje in razvijanje starih programov. Čeprav je sicer začetih nekaj zelo perspektivnih programov, začrtano investiranje ne bo prispevalo k odpravljanju razlik v razvitosti med posameznimi področji, so poudarili na sredini seji vseh zborov radovljiške občinske skupščine, ko so razpravljali o predlogu proračuna, programa komunalnih del in o predlogu družbenega plana za letos. Po predlogu družbenega plana se bo letos celotni dohodek v občini povečal za 24 odstotkov, družbeni proizvod pa za 23. Nadalje naj bi se število zaposlenih povečalo za 4 odstotke, dohodek za delitev pa za 21 odstotkov. Predlog plana sicer upošteva lani sprejeto republiško resolucijo in občinske smernice o družbenoekonomski politiki in razvoju za letos, vendar so posamezne organizacije združenega dela s precejšnjo mero previdnosti skušale upoštevati razmere na svetovnem tržišču ter druge realne možnosti pri gospodarjenju letos. Zanimivo je tudi, da so domala vse delovne organizacije predvidele tudi močan porast zakonskih in pogodbenih obveznosti, kar kaže na ponovno povečanje obremenitve gospodarstva. Letos predvidevajo največjo rast družbenega proizvoda v industriji (za 28 odstotkov) in v gradbeništvu (27), najmanjšo pa v gozdarstvu (5). Število zaposlenih naj bi se najbolj povečalo v gradbeništvu (7), najmanj pa v trgovini (3). Po posameznih panogah kaže, da se bo najbolj povečal družbeni proizvod v kovinski industriji (36) in v tekstilni (33). Čeprav (razumljivo) zmanjšanje osebnih dohodkov ne predvidevajo nikjer, ponekod programi kažejo, da se bodo zaradi precejšnjega povečanja zaposlenih povečali manj od republiškega poprečja. Kot rečeno, iz določenega, razvojno pomembnega programa veje ugotovitev, da se nekako težko poslavljajo od starih kolesnic. Najbolj se to kaže v investicijskih programih. Letos je sicer predvidenih okrog 280 milijonov dinarjev ali za 40 odstotkov več sredstev za vlaganja kot lani, vendar v teh programih razen Park hotela ni večjega projekta, Odbor za medsebojna razmerja delaveev v združenem delu Gozdnega gospodarstva Kranj razpisuje delovno mesto fakturista v komercialnem sektorju skupnih služb Pogoji: — 2-letna administrativna šola, 1 leto prakse, — nepopolna srednja šola, 2 leti prakse. Kandidat mora obvladati strojepisje. Nastop službe možen takoj. Kandidati naj vloge pošljejo na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 a v 15 dneh po objavi. KZ Naklo — Valilnica prodaja vsako soboto od 6. do 15. ure dnevno sveža jajca po 1,20 din. Valilnica ki bi bistveno prispeval k pospeševanju gospodarske rasti. Živahno investicijsko dejavnost predvidevajo le manjše organizacije združenega dela s področja obrti in komunale. Pri drugih delovnih organizacijah pa gre v glavnem za zaključevanje in kompletiranje investicij ter modernizacijo opreme. Za preusmeritev kmetijstva bo letos na voljo 9 milijonov dinarjev. Prav tako naj bi bil letos sprejet odlok o zaščitenih kmeti- jah. Tem bodo v prihodnje pomagali tudi s posojili. Gozdno gospodarstvo Bled bo letos asfaltiralo 25 gozdnih cest v radovljiški in jeseniški občini. V gradbeništvu je večina investicijskih sredstev namenjena opremi. Zelo majhne pa bodo investicije v trgovini. Iz negospodarskega področja družbenega plana, o čemer je že tekla razprava v samoupravnih interesnih skupnostih, omenimo, da bo letos dobilo prostor v vrtcih dvesto otrok, da bodo dograjene telovadnice in šola v Begunjah, da bodo nadaljevali z akcijo za izgradnjo doma ostarelih v Radovljici itd. A. Zalar Krajevne skupnosti več denarja kot lani Jeseniška občinska skupščina je v osnutku proračuna, ki so ga obravnavali in sprejeli vsi trije zbori občinske skupščine, predlagala tudi financiranje v okviru negospodarskih investicij. Kot so ugotovili, se na tem področju pojavljajo izredno velike potrebe in zahtevki, ki so za 110 odstotkov višji od realizacije iz leta 1974. Predlog izdatkov znaša 1,771.800 dinarjev in je za 20 odstotkov pod realizacijo iz lanskega leta. Tako je v okviru tega predvideno financiranje le nekaterih najbolj nujnih nalog. Tako bodo naročili in financirali le del urbanističnih načrtov, udeležba za stanovanja se bo v dogovoru z Upravo javne varnosti le delno financirala, opravljena pa bodo le najnujnejša dela pri vzdrževanju dela zgradbe, krajevnega urada v Mojstrani in upravnih prostorov občinske skupščine. V skladu z obveznostmi iz prejšnjih let je predvideno plačilo obroka za odkup čuvajnic ob opuščeni železniški progi Jesenice—Planica. Za sofinanciranje izgradnje splošne bolnice Jesenice je bila sprejeta obveznost v okviru gorenjske regije, ko je bil leta 1973 podpisan sporazum o skupnem financiranju investicij v zdravstvu. K temu sporazumu je pristopila tudi jeseniška občina in tako mora letos prispevati za izgradnjo jeseniške bolnice 482.500 dinarjev. Zaradi pomanjkanja prostora za upravne organe, družbenopolitične organizacije, sodnika za prekrške in geodetske uprave bi bilo na Jesenicah potrebno nadzidati občinsko stavbo. Toda zaradi pomanjkanja sredstev predlog za milijon dinarjev ni bil sprejet. Jeseniška občinska skupščina sofinancira med drugim tudi dejavnost poklicne gasilske enote v okviru Železarne Jesenice. Na občinske potrebe odpade 30 odstotkov stroškov, kar predstavlja 850.000 dinarjev. Od tega je v proračunu predlaganih 250.000 dinarjev, medtem ko je potrebno ostala sredstva zagotoviti po posebni pogodbi o skupnem financiranju gasilske službe za vse delovne organizacije, ki morajo skrbeti za organizirano požarno varnost. Ta način zbiranja sredstev za potrebe gasilske službe poklicne enote je lani že deloma uspel. Na območju jeseniške občine deluje tudi enajst krajevnih skupnosti. Za redno dejavnost so lani prejele 250.000 dinarjev, za ožjo komunalno dejavnost pa 385.000 dinarjev. V predlogu proračuna za letos pa je predvideno za njihovo redno dejavnost 315.250 dinarjev ali 26 odstotkov več kot lani, za ožjo komunalno dejavnost pa je predlaganih 473.550 dinarjev, kar je za 23 odstotkov več kot lani. D. Sedej Stara Bračičeva šola ne bo ostala prazna Predlog, naj bi se v izpraznjeno šolo preselile interesne skupnosti in družbene dejavnosti, ima največ pristašev — Skupščina letos 40 starih milijonov za zunanjo ureditev stavbe — Sklep na prihodnji seji skupščine nostim, šola naj ostane šola kljub velikemu tveganju (protipotresnega zavarovanja ni!) ali pa naj se poslopje poruši in na njenem mestu zgradi stanovanjska stavba. Čeprav je o končni odločitvi preuranjeno pisati, glasovi, naj dobe izpraznjeno šolo interesne skupnosti in družbene dejavnosti, niso osamljeni. Občinska skupščina je v letošnjem ' programu negospodarskih investicij tudi namenila 40 starih milijonov za ureditev fasade, strehe in oken, druga popravila pa naj bi prevzel tisti, ki se bo v poslopje vselil. Zadnja beseda bo izrečena na prihodnji seji občinske skupščine Tržič. Najvažnejše pa je, da šola ne bo ostala prazna in neizkoriščena. J. Košnjek Z dograditvijo nove osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču je ostalo staro šolsko poslopje v središču Tržiča prazno. Občinska skupščina je stavbo lani vzdrževala le do take mere, da se ni delala občutnejša materialna škoda, hkrati pa si je prizadevala izpraznjene prostore čim koristneje uporabiti. Da stavba le ne bi bila predolgo neizkoriščena, so se vanjo začasno preselile nekatere interesne skupnosti, organizacije in društva.. Na osnovi dosedanjih razprav o usodi stare šole lahko sklepamo, da utegnejo, ob prepotrebnem popravilu stavbe seveda, omenjene dejavnosti v njej tudi ostati. Slišati je bilo želje, da bi se v odsluženo šolo preselili tudi knjižnica, lokalna radijska postaja itd. Bili so predlogi, da bi se v šolo prese lila industrija, vendar so se glasovi o tej rešitvi kmalu polegli. Usoda stare Bračičeve šole namreč ni tako enostavna. Je del uresničevanja programa izgradnje šol in vrtcev v tržiški občini, saj v občini tehtajo, ali obnoviti staro šolo ali dozidati potrebne učilnice pri osnovni šoli heroja Grajzerja. Občinska skupščina je lani marca sklenila, naj se šola po potrebnem popravilu še naprej uporablja za šolske namene. Kasnejši izračuni, izdelani na pobudo izvršnega sveta občinske skupščine, so pokazali drugače. Dozidava pri Grajzerjevi šoli po prvih ocenah ne bi bila tako draga, medtem ko bi bila usposobitev stare šole za potrebe vzgoje in izobraževanja dražja, pa poslopje še ne bi bilo protipotresno varno. Brezpogojno bi morali namreč podreti stavbo do prvega nadstropja in okrepiti temelje. Nekateri OD teh ugotovitvah ocenjujejo, da omenjena dela ne bi bila kaj prida cenejša od novogradnje na leni mest u. [z Vran i SVel je konec lanskega leta ponovno pretresel usodo Bračičeve šole in ponudil tri rešitve: šola naj se popravi in odda družbenim deja\ Težave okrog garažiranja Osnutek zazidalnega načrta za štiri stolpiče na Koroški Beli predvideva gradnjo 96 stanovanj, 29 garažnih boksov in 24 parkirnih prostorov, dovozne poti in zelenice. Osnutek načrta ureja zazidavo območja vzhodno od doma TVD Partizan med železniško progo in Cesto talcev na Koroški Beli v skupni površini 6600 kvadratnih metrov. Največ pripomb, ki so jih zbrali v javni razpravi ob razgrnitvi zazidalnega načrta v delavskem domu na Javorniku, je bilo zaradi odvzema zemljišča, zaradi prizadetosti lastnikov uporabe zemljišča. Pojavil pa se je tudi problem garažiranja, ki po splošnem mnenju v tem osnutku ni uatrezno rešen. Se posebno zato. ker je na Koroški Beli i garažiranjem že dovolj težav. Ob potoku Bela, oh sedanjih stolpičih je že postavljenih .r> 1 nedovoljenih lesenih garažnih provizorijev, D. S. Prenosni transformator za varjenje TBH 140 BANTAM je izredno primeren za varjenje kosov lahke pločevine ali za njeno obdelavo. Tehta le 20 kg, priročen je torej za dela v delavnici ali na terenu. Z njim lahko varimo mehko jeklo, nerjaveča jekla in jekla, ki so odporna proti kislinam. Transformator za električno varjenje TBH 400 v moderni izvedbi ima izredne sposobnosti varilnega aparata Zaradi vrhunca praktičnosti so pogonski stroški majhni Dobite ga v različnih izvedbah — glede na zmogljivosti kot tudi na načine upravljanja Možna je uporaba v delavnici ali na odprtem prostoru ne oziraje se na vremenske pogoje. Transformator za električno varjenje TBH 700 transformator je višja oblika delovnih orodij TBH. Prilagojen je delom vseh vrst — tudi glede na delovno okolje, delavnico m v njej za razna delovna mesta — ali za zunanja dela, pri čemer pa take ali drugačne klimatske razmere ne morejo motiti rednega dela. Za vsa orodja TBH so na voljo prospekti z opisom konstrukcij, različnosti izvedb in z najnatančnejšimi strokovnimi pojasnili. Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula. P. P. BR 208, TEL: CENTRALA (052) 24-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES RAZSTAVA IN PRODAJA POHIŠTVA MEBLO IN HLADILNE TEHNIKE LTH BLEJSKA POMLAD '75 razstava bo odprta vsakdan od lO-dol8-ure »Kastelka« na loškem gradu Igralski ansambel Loškega gledališča Škofja Loka se je za letošnjo pomlad odločil pripraviti tri ponovitve uspelih lanskih uprizoritev Levstik-Griinove Kastelke, ki so pri občinstvu doživele precejšen uspeh. Predstave bodo v petek, 14., in v soboto, 15. marca, ob 19. uri ter v nedeljo, 16. marca, ob 18. uri, vselej v galeriji loškega gradu. Posvečene so spominu na jeseni preminulega igralca in režiserja domačina Poldeta Polenca. Vloga očeta Galjota je bila namreč njegov zadnji javni nastop. V sedanji verziji jo bo tolmačil Franc Kovač, sicer pa zasedba ostaja nespremenjena (režiser: Zdenko Furlan, Kastelka: Poldka Štiglic). Vstopnice po 15,00 din je mogoče v predprodaji kupiti v trgovini Alpine na Mestnem tru. 16 članov Dolika razstavlja na Bledu V petek, 7. marca, so v avli osnov-,ne šole na Bledu odprli kolektivno slikarsko razstavo članov jeseniške sekcije DOLIK, ki deluje pri DPD Svoboda Tone Čufar. Razstavo, ki jo organizira likovna sekcija KUD Bled in osnovna šola Bled, so pripravili v počastitev dneva žena, odprli pa so jo s krajšim kulturnim programom moškega pevskega zbora Bled. Na Bledu se s svojimi deli v različnih tehnikah predstavlja 16 avtorjev z 58 deli. ' D. S. NOVO V BLAGOVNICI globus ♦ OKRASNO GRMIČEVJE ♦ GLINASTI LONČKI ♦ SEMENA vseh vrst ♦ PRST za presajanje PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP ŽIVILA SAMOPOSTREŽBA globus Planinsko društvo Dovje — Mojstrana razpisuje na podlagi sklepa UO ustno javno licitacijo za prodajo OSEBNEGA AVTOMOBILA VW 1200 Ogled avtomobila je vsak dan od 10. do 13. ure. Licitacija bo v nedeljo, 16. marca 1975, oh 11. uri v gasilskem domu v Mojstrani. Prednost ima družbeni sektor. KUPCI PREMOGA Že sedaj je čas, da si preskrbi te premog za letošnjo jesen-zimo. Ker so količine omejene, ne moremo predvidevati^ do kdaj bomo naročila za premog sprejemali. Zato priporočamo — pohitite! Veleželeznifia Merkur Kranj TOZD Prodaja na drobno — poslovalnice: Kurivo Kianj, Zeleznina Radovljica, Lesce-BIed, Pod nar t. V četrtek, 7, marca, ob 13. uri je bila v radovljiški Almiri svečana proslava 8. marca, mednarodnega dneva žensk, združena z otvoritvijo razstave častnega člana kolektiva in kulturnega mentorja Toneta Svetine. Proslave so se mimo članov kolektiva udeležili še predstavniki skupščine občine Radovljica in družbenopolitičnih organizacij in nekaterih osnovnih organizacij sindikata iz Radovljice. Predsednik izvršnega odbora OOS TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica Tone Hladnik je pozdravil sodelavce in goste ter vsem sodelavkam čestital za njihov dan v imenu družbenopolitičnih organizacij, organov samoupravljanja in vodstva podjetja, za njim pa je o boju žensk za enakopravnost pri nas in v svetu spregovoril predsednik izvršnega odbora OOS samoupravne delovne skupnosti skupnih služb Nedeljko Galič. O pomembnosti letošnjega praznovanja dneva žensk, ko je leto žensk tudi pri OZN in praznujemo pri nas tudi tridesetletnico zmage naše revolucije, obenem pa vključujemo žensko v tvorno oblikovanje novih samoupravnih socialističnih odnosov, je spregovoril sekretar občinskega komiteja ZK Jože Bohinc. Tone Svetina je razstavil 22 svojih del, ki po njegovih besedah »napovedujejo vojno vojni«. Puškine cevi, čelade, krogle, vijaki, raztreščeni šrap-neli, spojeni v impresivne skulpture upora proti nasilju, so med člani kolektiva zbudile veliko pozornost in zanimanje. Tisto, česar Svetina ni mogel uliti v besede, pač pa je izoblikoval v jeklu, je vsem razumljivo. Kipar in pisatelj je občinstvu spregovoril tudi o vlogi kulture in umetnika v današnji družbi, o svojem delu in o nagibih, ki nenehno spodbujajo njegovo ustvarjanje. Otvoritev razstave je žlahtno dopolnil tudi kulturni program, v katerem so sodelovali pionirji osnovne šole A. T. Linharta in recitatorska skupina Almire. Almira je ob otvoritvi razstave izdala tudi prospekt, v katerem so ob eseju o umetniku še odlomki iz njegove Poezije upora in odtisi nekaterih njegovih.del. ABV Ewa Wasikiewicz- Wolnicka razstavlja v Kranju S poljskim slikarstvom ali nasploh s poljsko umetnostjo se še posebej v Kranju nimamo prilike srečavati. V Sloveniji smo poljsko likovno umetnost lahko spremljali fragmentarno; nekaj grafikov je sodelovalo na ljubljanskem grafičnem bienalu, iz vojvodstva Katovvice pa je razstavljala skupina grafikov v Moderni galeriji v Ljubljani. To bi bilo tudi vse. Tesni stiki z vojvodstvom Kato-wice, ki jih vzdržuje Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, so pripeljali v slikarske kolonije v Sloveniji nekaj slikarjev, s katerimi se prav sedaj tesneje spoznavamo. Tudi slikarka Ewa Wasikiewicz-Wolnicka je prišla v Slovenijo na delo v slikarske kolinije in je leta 1974 bila gost Groharjeve slikarske kolonije v Škofji Loki. Kolikor smo se torej srečavali s poljskim slikarstvom, smo spoznavali bolj ali manj le en sam del Poljske — vojvodstvo Katovvice. Ce k temu dodamo še seznanjanje iz literature, iz raznih revij in katalogov, potem lahko že strnemo vse naše sicer skromno spoznanje v ugotovitev, da prevladuje v obravnavanem slikarstvu izredno zanimiva varianta simbolizma in nadrealizma. Varianta, ki jemlje za osnovo pred-metnost, ki jo prepleta s sanjskimi prividi in simboli; vse to združuje v eni sami sliki. Na tak način slika tudi gostja Evva Wasikiewicz-Wolnicka, ki je na primer pri delih, nastalih v Groharjevi slikarski koloniji, naslikala krajino, ki jo prepoznamo za pejsaž Poljanske doline ali Škofje Loke. Iz te krajine se kot privid dviguje človeška figura: iz Poljanske doline na primer vstaja personifikacija te po- krajine v obliki ženskega akta, ki je naslikan zabrisano, tako kot meglica, prividno in nestvarno. Podobne tej so tudi slike, ki jih je slikarka prinesla s seboj iz svoje domovine. Barvno se zapira v ozek tonski krog od temnih tonov do svetlih okrastih in celo rumenih, kjer rešuje specifične drobne probleme občutljivih ravnotežij med posameznimi lisami in ploskvami. S to razstavo smo spoznali delček velikega ustvarjanja in moramo reči, da je to spoznanje kot tenja, ki nam omogoča slutiti razsežnosti slikarskih dogajanj na Poljskem. Razstava slikarkinih del bo odprta jutri, 12. marca, ob 18. uri v galeriji Prešernove hiše. A. Pavlovec Razstavi in koncert skladb Modesta Musorgskega Jutri, v sredo, 12. marca, bo ob 18. uri v galeriji v Prešernovi hiši otvoritev razstave del poljske slikarke Ewe VVasikievvicz-VVolnicke. Ob 18.30 bo v galeriji v Mestni hiši otvoritev razstave del akademskega slikarja Janeza Kovačiča iz Ljubljane. Po otvoritvi razstav bo ob 19. uri v renesančni dvorani v Mestni hiši večer skladb ruskega skladatelja Modesta Musorgskega (1839-1881). V svojem plodnem skladateljskem delu je pisal skladbe za zbor, samospeve, solistične, komorne skladbe, simfonije in opere. Na koncertu v Kranju bodo na sporedu dela njegovih solospevov in klavirskih skladb. Izvajala jih bosta basist Jože Stabej in pianist Igor Dekleva. P. L. Filmsko gledališče vabi V drugi polovici marca se bo pričel drugi ciklus predstav Filmskega gledališča. Ta način filmskega izobraževanja mladih, ki ga organizira komisija za kulturo pri Občinski konferenci ZSMS v Kranju, je že postal tradicionalna oblika seznanjanja mladine z najboljšimi dosežki svetovne in domače kinematografije. Spomladanski ciklus obsega osem filmskih predstav, ki bodo vsak petek ob 18. uri v kinu Center, razen 2. maja. Abonma stane le 40 dinarjev. Spored za drugi cikel so predlagali Marjan Ciglič, Neva Mužič, filmski kritik revije EKRAN, in Ivo Triler, direktor kranjskega kinematografskega podjetja. Poglejmo še nekaj naslovov, da se bodo mladi laže odločili, katere filme si bodo ogledali. Prvi film spomladanskega cikla bo na sporedu 21. marca, to bo ameriški barvni film Ne odnehaj in še enkrat poskusi. Naslednji petek bomo gledali ameriški film O. K., ŠEFE. V aprilu so na sporedu Stili predstave: MASH, SLAČENJE, BUTCH KASSII)Y AND KIDD, NEKATERI SO ZA VROČE. 9. in 16. maja bodo predvajali še filma IVAN VASILJEVlC MENJA POKLICE in AVANTURA JE AVANTURA. Pogovori o predvajanih filmih bodo tudi tokrat v šolah oziroma v centralnem mladinskem domu v Kranju, če bodo novi prostori že opremljeni. Pred prvo predstavo bo izšel tudi poseben bilten, v katerem bodo mladi gledalci lahko našli informacije o filmskem gledališču in kratke vsebine oziroma kritike filmov, ki bodo predvajani v tem ciklu. Predstav jesenskega cikla se je lani udeležilo veliko mladih iz šol, delavnih organizacij in s terena. Pričakujejo, da jih bo letos še več, saj se bodo tokrat ob filmih lahko od srca nasmejali. Prav je, da mlade seznanimo tudi s to zvrstjo filma. A. Boc 5 »Zdravo Tone! Kaj pa ti tako zgodaj tu ves zgrivan in zguban sam vase?« sem oni dan nagovoril znanca, ko je žalostno stal zraven avtomobila na servisu. »Slabo. Slabo se počutim: želodec, srce, glava, Vse me boli.« »Ja, človek, dragi, kaj pa potem počneš na servisu za avtomobile. K zdravniku pojdi. Tam te bodo popravili in pozdravili,« mu v šali odvrnem. »Saj, najbolje bi bilo, da bi šel k zdravniku. Pa saj sam veš, kako je. Ni časa. Danes, ko imam servisni pregled avtomobila, sem komaj dobil dan dopusta. Če grem k zdravniku, me mesec dni ne bo v podjetje.« »Takole ti povem,« rečem. »Ko ti bodo danes avto lepo pregledali in popravili, se odpelji domov. Zjutraj, ko prideš v podjetje, pa takoj naroči velik venec z napisom: Slava mi za vse moje zasluge v podjetju. Veliko sem delal in redno sem vozil avto na preglede in v popravilo^ zase pa nisem imel časa.« Ko takole razmišljam, sem vse bolj prepričan, da je takšnih Tonetov v vsakdanjem življenju še precej. Vsak dan več jih je. Sposobni kot smo, smo si vzeli veliko časa za privzgojo tehnične zavesti. Avto, televizor, pralni stroj, pomivalni stroj, hladilna skrinja in drugi podobni stroji niso več luksus, ampak so nenadoma postali vsakdanja potreba in standard. Zanimivo je, da kaj lahko razumemo, da se vsak stroj enkrat pokvari, da ga je treba vzdrževati in popravljati. Prav nič nenavadno se nam ne zdi, da moramo avto peljati na pregled, ko z njim prevozimo pet ali deset tisoč kilometrov. Postali smo tehnično razviti in sposobni. Škoda je le, da nima vsakdo izmed nas tudi v sebi nekakšnega števca, ki bi ga na vsake toliko časa opozoril, da mora na pregled. Danes tehnično in tehnološko gledano človek recimo tudi ni nič drugega kot stroj. Zakaj naj ne bi bili tudi do tega stroja, do samih sebe, tako pošteni in redno opravljali preglede in popravila. Takšen uvod sicer nima neposredne zveze z nadaljevanjem tega zapisa. Vseeno pa je prav, da nas ob predstavitvi največje gorenjske »ambulante« za jeklene konjičke spomni tudi na drugo plat — nase. ODPRT, SPECIALIZIRAN ZASTAVIN SERVIS Po nepopolnih podatkih je danes na Gorenjskem okrog 25.000 osebnih avtomobilov. Večji del le-teh je odšlo na svojo vsakdanjo pot iz zavodov Crvene zastave. Se do nedavnega sta bila za preglede, popravilo in vzdrževanje te velike druščine na Gorenjskem dva večja servisa: Creinin na Laborah in Transturistov na Bledu. Poprečno vsak dan so v obeh »ambulantah« sprejeli okrog 70 jeklenih konjičkov in okrog 80 odstotkov jih je imelo znamko Zastava. Z novim letom je ponujajo drugačni, manj znani obrazi (beri prodajalci), ker ima drugačno embalažo in drugačen, čeprav večji račun. Kvaliteta nas največkrat niti ne skrbi. Prijetno zadovoljni smo že s tem, da smo blago kupili drugje in da je prav zato nekaj posebnega. Nobena skrivnost ni, da je marsikateri Kranjčan oziroma lastnik avtomobila iz spodnjega dela Gorenjske rad obiskal servis na Bledu. Iz zgornjega konca Gorenjske pa so prihajali v Kranj. In tako se tudi dogaja, da iz raznih krajev Slovenije prihajajo na Gorenjsko in obratno. Kaj pa zdaj, ko spadata oba servisa pod isto streho? Zaposleni v podjetju Alpetour v servisni dejavnosti lahkih vozil so prepričani, da združitev pomeni vrsto prednosti, ki bodo ustregle predvsem lastnikom vozil oziroma strankam. Ko se bo z Labor preselila proizvodnja kmetijske mehanizacije, bodo prostore sedanjega servisa za osebne avtomobile preuredili za karoserijska in avtoličarska dela nenadoma prišlo do spremembe. Nekdanji podjetji Creina Kranj in Transturist Škofja Loka sta se združili v organizacijo združenega dela Alpetour. Nova organizacija je povzročila tudi nekatere organizacijske spremembe. Namesto nekdanjih servisov za težka in lahka vozila v obeh prejšnjih podjetjih je nastala temeljna organizacija združenega dela Avtoservisi, ki zdaj združuje dejavnost težkih in lahkih vozil. Sicer pa je TOZD Avtoservisi ena od 14 temeljnih organizacij podjetja Alpetour. Podjetje je trenutno v tako imenovani fazi ustanavljanja. Vršilec dolžnosti direktorja TOZD Avtoservisi je inž. Franc Malek. Dejavnost lahkih vozil v TOZD Avtoservisi ima danes dva obrata: servis za osebne avtomobile na Laborah in servis na Bledu. Tehnični vodja te dejavnosti oziroma na Laborah in na Bledu je Velimir Petič. Vsak servis ima tudi obratu vodjo. Na Laborah je to Alojz Kajfar, na Bledu pa Jaka Marolt. Sicer pa je v obeh servisih poleg učencev okrog 80 zaposlenih. Tako oba servisa v okviru podjetja Alpetour danes predstavljata eno največjih odprtih, specializiranih ambulant za osebne avtomobile Zavodov Crvena zastava. Odprtih zato, ker v primeri z nekaterimi drugimi servisi tu lahko lastnik avtomobila ves čas sodeluje pri pregledu in popravilu svojega konjička. KAJ PRINAŠA ZDRUŽITEV? Saj poznate tisto otroško lastnost, da je jabolko, odtrgano na sosedovem vrtu, vedno bolje od domačega. Pogosto smo tudi starejši takšni veliki otroci. Blago v sosednji trgovini se nam zdi boljše, ker ga »Ko smo se po združitvi v novem podjetju Alpetour lotili nekaterih organizacijskih sprememb, smo imeli pred sabo cilj, da mora servisna dejavnost prerasti iz nekdanje obrtniške v moderno industrijsko. Tako smo se odločili tudi za specializacijo. Sklenili smo, da bomo nadaljevali z nadaljno usmeritvijo; torej, da bomo specializirani predvsem za vozila Zavodov Crvena zastava. Nekateri so morda drugačnega mnenja; češ, da je na Gorenjskem še vrsta drugačnih vozil, in da bi kot turistična pokrajina (ko se poleti srečujemo z različnimi znamkami vozil evropskih in drugih tovarn), morali imeti servise tudi za druga vozila. Takšne ugotovitve so sicer točne, vendar, v našem primeru ne prepričajo. Če namreč glede na razširjenost vozil Zastava pri nas hočemo slediti tehnološkemu razvoju in zagotoviti kvaliteto storitev, je specializacija nujna. Kar predstavljajte si zdravnika, ki bi bil danes ob nenehnem razvoju medicinske znanosti lahko specialist za vse bolezni. Seveda pa naša specializacija ne pomeni, da ne bomo opravljali raznih storitev tudi za druge avtomobile. Posebno v servisu na Bledu bo zaradi turistov treba to upoštevati. Vendar za takšne storitve ne bomo mogli zagotavljati (izdajati garaneij), da bodo opravljene po navodilih proizvajalca,« utemeljuje takšno odločitev tehnični vodja dejavnosti lahkih vozil Velimir Pešič. KAKŠNE PREDNOSTI ZA LASTNIKE VOZIL? Oba servisa — tako na Laborah, kot na Bledu — bosta tudi v Največja gorenjska »ambulanta« za jeklene konjičke Nekdanji podjetji Creina Kranj in Transturist Škofja Loka sta se z novim letom združili v organizacijo združenega dela Alpetour — Združitev prinaša nekatere novosti v servisih za osebne avtomobile — Drugačna organizacija, boljša opremljenost in vsa skrb kvaliteti prihodnje odprtega tipa. V podjetju se sicer zavedajo, da prisotnost lastnikov vozil v servisni delavnici lahko povzroča vrsto motenj in težav in da je nevarnost, da se s tem zmanjša kvaliteta. Po drugi strani pa je prisotnost lastnika celo dobrodošla. Včasih avtomehaniki pri delu odkrijejo napake, kjer se je treba z lastnikom posvetovati, ali naj posamezni del zamenjajo ali ne. Poleg tega je še vedno res, da lastnik, čeprav ni strokovnjak, še vedno najbolje pozna razne drobne napake svojega vozila, ki se čez čas lahko sprevržejo v večjo škodo. Zato enim računom, uveljavljal pa bo lahko tudi tako imenovano garancijo- »Kako je sploh z garancijo servisnih storitev in del?« »O posameznih reklamacijah na opravljeno delo pri nas odloča poseben strokoven organ. Pri tem pa je treba vedeti, da dajemo garancijo za vsako opravljeno delo, ne pa recimo za vgrajen material; kar je razumljivo, saj servis ni proizvajalec materiala in rezervnih delov. Če pa daje garancijo za posamezni izdelek tudi proizvajalec, jo V servisu na Bledu nameravajo v prihodnje izboljšati opremo je ob njegovi prisotnosti preventivno odpravljanje napak in škod veliko lažje. »Združitev bo prinesla vrsto prednosti za lastnike avtomobilov. Razumljivo je, recimo, da ima vsak servis svoje specifične in določene kvalitetne in organizacijske ter druge prednosti pred drugim. Te izkušnje smo zdaj združili. Večjo skrb bomo laže posvetili strokovnosti kadrov, specializaciji orodij, opremljenosti in osvajanju tehnoloških dosežkov.« Da zaradi prisotnosti strank ne bi trpela kvaliteta, so spremenili organizacijo dela. Ustanovili so več skupin delavcev. Lastniki avtomobilov naj bi se zato v prihodnje praviloma obračali na skupinovodje in ne več na klasičnega, nekdanjega mojstra delavnice, ki je moral imeti pregled nad celotno izmeno. Skupi-novodja se bo lahko pogovoril z lastnikom o vseh dobrih in slabih lastnostih vozila in bo tudi svetoval pravi poseg ob pravem času. Takšne možnosti doslej klasični mojster zaradi številnih strank ni imel. Na Laborah je zdaj šest takšnih skupi-h0vodij, na Bledu pa so trije. Poleg omenjenih in številnih drugih prednosti v prid kvalitete omenimo za primer še eno. Recimo, da bo lastnik pripeljal avto na servisni pregled na Bled, tehnični pregled pa bo po opravljenem pregledu in morebitnem popravilu moral opraviti v Kranju. Ce se bodo na tehničnem pregledu pokazale še kakšne napake, bo takšne storitve lahko plačal na enem kraju in z seveda upoštevamo. Ali pa če je vozilo še v garanciji. Vendar moram poudariti, da morajo lastniki vse reklamacije vložiti pismeno, razen za manjše napake, kjer lahko o tem odloča že skupino vodja. Sicer pa pri reklamacijah v servisni dejavnosti osebnih avtomobilov pogosto lahko pride do manjših zapletov (Prihaja namreč do nasprotij med stališči proizvajalca izdelkov in med mnenjem lastnika avtomobila. Pri tem pa je servis lahko največkrat le posrednik). Res je tudi, da so reklamacije Avtomehanik Janko Znidar - servis na Bledu: »Naš servis bo tudi v prihodnje odprtega tipa. Mene ne moti, če so lastniki avtomobilov zraven med pregledom. Se raje vidim; saj se tako lahko njimi posvetujem, Razen tega pa lastnik lahko sam vidi, kaj se dela« Skupinovodja Marjan Poljane — servis na Bledu: »Menim, da bo združitev pripomogla, da bomo naš servis lahko hitreje modernizirali. Sicer pa nova organizacija že kaže prve rezultate.« enostavnejše, če je lastnik vozila stalna stranka na servisu in njegovo vozilo avtomehanik spozna po nekaj pregledih tako rekoč do potankosti.« NAČRTI Kot rečeno bo v prihodnje dejavnost lahkih vozil v podjetju Alpetour sledila predvsem kvaliteti in specializaciji. Zato bodo dejavnost na Laborah.ko se ho preselila v nove prostore proizvodnja kmetijske mehanizacije, še bolj razvili. Sedanjo Stavbo, kjer je trenutno servisna dejavnost za osebne avtomobile, bodo preuredili za karoserijska in avtoličarska popravila. Na Bledu za razširitev obrata trenutno ni kaj dosti možnosti, vendar bodo /a začetek v obratu izboljšali opremo in z nekaterimi organizacijskimi in drugimi spremembami skušali doseči čim-boljšo kvaliteto in boljše delovne po-gOJ«. Druga novost, ki jo bodo v krat kem uveljavili in jo je omogočila prav združitev obeh nekdanjih podjetij in servisov, so zaloge materiala oziroma rezervnih delov. Prešli bodo na računalniško obdelavo zalog in materiala v skladiščih in bodo tako lahko bolje založeni z rezervnimi deli. In kaj pravijo o novi organizaciji in načrtih nekateri člani kolektiva v obeh servisih? Prve organizacijske spremembe se že zdaj kažejo v boljši kvaliteti opravljenih storitev. Za naprej pa so prepričani, da bo združitev omogočila dosledno uresničitev specializacije in moderno, kvalitetno industrijsko dejavnost odprtega servisa. Poleg visoke strokovnosti si obetajo tudi boljše delovne pogoje, pri katerih doslej niso imeli včasih kaj dosti možnosti. Ko smo se pogovarjali o novi organizaciji in načrtih, večina lastnikov osebnih avtomobilov tako v obratu na Bledu kot na Laborah ni vedela, da sta zdaj oba servisa pod skupno podjetniško streho. Bili so presenečeni, hkrati pa so izrazili prepričanje, da bodo zares laže uresničili modernejšo industrijsko dejavnost in opravljanje storitev. Vsi po vrsti pa so tudi želeli, da bi bila servisa osebnih avtomobilov v podjetju Alpetour v prihodnje čimbolje založena z rezervnimi deli. Menda je v zadnjem Avtomehanik Miro K ura It — servis na Laborah: »Lastniki avtomobilov včasih menijo, da je dovolj, če avto enkrat ali dvakrat na leto pripeljejo na servisni pregled. Mislim, da vsakdo greši, ki avta redno ne vzdržuje po navodilih proizvajalca. Slej ko prej se namreč stroški močno povečajo. — Kaj menim o združitvi? Prvi rezultati v boljši organizaciji, specializaciji in kvaliteti se že kažejo.« Skupinovodja Martin Hočevar — servis na Lahorak' »Zdrti'itcv obeh nekdanjih podjetij v novo organizaciji združenega dela Alpetour M nedvomno prinesla vrsto />rc' imenovana konsignacijska skladišč-1: iz katerih se servisi /. rezervnimi . marca, so odprli s kratkim kulturnim programom ženskega pevskega /.hora Jesenice, Odsek za ročna dela, V katerega je vključenih okoli petdeset jeseniških /ena m deklet, deluje že dve leti v okviru DPI) Svoboda Tone Čufar, 2e lani so pripravile razstavo, organizirajo pa tudi začetne in nadaljevalne tečaje. Na letošnji razstavi se z vezenjem predstavlja 28 lena. . D. Sedej Iz šolske kronike Zanimive so šolske kronike, v katerih odseva daljna preteklost neke šole in dogodkov okoli nje, v katerih je nanizano poleg splošnih podatkov tudi vrsta zanimivih dogodkov nekega kraja. Dovška oziroma sedanja mojstran-ška šola je imela vedno vedre in zveste kroniste, zato je njena šolska kronika popolna, z izjemo štirih medvojnih let, ko so nemški učitelji iztrgali iz kronike svoje zapise in uničili priloženi dokumentarni material. Vsekakor si velja ogledati nekaj »spomina vrednih šolstvo zade-vajočih dogodkov.« Do leta 1854, ko se je ustanovila na Dovjem redna šola, so mladež v tem kraju poučevali le občasno, v branju in pisanju vešči ljudje, od leta 1880 dalje pa je celih 44 let poučeval na Dovjem učitelj Jegljič. Leta je bil natančen kronist, ki je zabeležil vse tisto, kar se mu je zdelo vredno zapisa in spomina. Tako je ob domala vsakem začetku šolskega • leta poročal o izkupičku vsakoletnih tombol za revne šolarčke, o vpisu in osipu. Piše o hudi »vratni davični vnetici« leta 1881, o škrlatinki, tuberkulozi in drugih boleznih, zaradi katerih so množično umirali tudi šolarji. Z vidnim navdušenjem se veseli nove šolske stavbe in zapletov okoli nje. Novo poslopje so postavili leta 1882 in je veljalo precej novcev, okroglih 5000 goldinarjev, ki jih je dovška srenja morala sama žrtvovati. Zvesti kronist zabeleži vsak obisk šolskega nadzornika, beremo lahko, da je bilo leta 1891 natančno 195 vsakdanjih šolskih dni in 22.604 poldni in precej neupravičenih zamud zaradi snega, slabe in nevarne poti. V jutru 11. marca 1900 so Mojstančani do kraja začudeni, ko otipavajo novozapadli sneg rdeče-rjave barve,.deset let pozneje pa se niti ganiti ne morejo iz hiš, saj je snežena odeja debela kot že dolgo ne. Leta 1908 dobi šola vodovod, v letu 1914 se začetek pouka zakasni, ker so otroci nujna potrebna delovna sila na polju in na paši. Prva svetovna vojna šolo zapre, v Mojstrani se nastani sto »črnovojni-kov«, ki stražijo železnico in gorske prelaze. Mladina zbira blago za Rdeči križ, vojaki pa uganjajo neumnosti, ko za najmanjši prepir streljajo. S prihodom vojakov se hudo razširijo črne koze. Kroniko nadaljujejo drugi kronisti, ki so včasih tudi šaljivi in hudomušni. Pred petdesetimi leti je bila na šoli najtežja deklica, ki je pri dvanajstih letih tehtala 45 kilogramov ... Poleti 1923 popravljajo pot v Krmo, dobe vodovod, tri leta pozneje Mojstrano zalije voda in pet let pozneje končno zažari električna luč na Dovjem. Zima v letih 1928/29 je z minus 24 stopinj Celzija strahovita, kmetom zmrzne ves pridelek, vodnjaki so neuporabni, Sava postane drsališče. Maja 1930 mladina nabere 250 litrov hroščev in zanje prejme 125 dinarjev nagrade, naslednjo zimo veliki snežni zameti poškodujejo šolo, čebelnjak in češ-plje na šolskem vrtu. Otroci umirajo za jetiko, še posebno v neki družini, kjer spi šestnajst oseb v eni sami sobi. Leta 1933 organizirajo gospodinjsko šolo kar v kuhinji učitelja, ki za odškodnino dobi vsak ponedeljek in četrtek brezplačno večerjo . . . 1. septembra 1939 izbruhne nova svetovna vojna. Na Dovjem jih mnogo pokličejo k vojakom, zima je izredno mrzla ... D. Sedej Na raznih koncih Slovenije so se pojavili posamezniki, ki izdelujejo zmaje samo po približni predstavi, raznih oblik, ki pa nimajo nikakrš ne zveze z aerodinamiko in trdnostjo. Zaradi tega mnogi že opozarjajo na resne posledice, ki se lahko končajo s težkimi poškodbami ali celo s smrtjo. Zato vabimo vse tiste^ ki to poskušajo ali pa samo razmišljalo o tem. da pridejo na razgovor o temi »Vse o letenju z zmaji«. Obenem si bodo lahko ogledali sestavo zmaja in dobi/i odgovore na zastavljena vprašanja. Razgovor bo v sredo. 12. marca, ob 17. uri v delavskem domu v Kranju. (59. zapis) Naša popotovanja po slovenskem delu koroške dežele in pogovori o njej še najbrž zlepa ne bodo končani. Kajti, če bi hiteli kot površni turisti in se ustavljali le v mestih, pod gradovi, ob jezerih in v gostiščih, bi lahko že zdavnaj odložili popotni les (tako je France Levstik pravil popotni palici). Toda toliko stvari nas zadrži, toliko misli nam zbudi kak zgodovinski podatek, rojstna domovanja velikih koroških mož pa tudi grobišča partizanskih junakov ... No, tako bo tale zapis moral zaobjeti starosvetne Tinje (Tainach) z njegovim Domom, Trušnje (Trixen) kot kraj smrti slovenskega pesnika Antona Umeka-Okiškega, Mostič (Brucki) na slovensko-nemški meji, visoko Ostrovico (Hochostervvitz) in arheološko zanimivo Štalensko goro (Magdalensberg). TINJE IN TRUŠNJE Resda malo od rok, če potujemo od Velikovca proti seve-rozapadu, vendar Tinje moramo obiskati. To je velika prostija, skoro prava graščina. Prvič je imenovan ta kraj že leta 1115, kot cerkvena utrdba pa leta 1280 — pač proti navalu Obrov. Saj tudi Vovbre niso daleč. Tinje, na vzpetini kar precej visoko nad gladino Drave, ki je tu že zajezena, so še danes za našo ljudsko prosveto pomemben kraj. Tu, v velikem Domu se vrste tečaj za tečajem. Slušatelji imajo dovolj prenočišč in vso oskrbo, skoro hotelsko. Seveda je nekdanja stara cerkvena utrdba večjidel prenovljena, le prostija ob cerkvi je še v prvotnem stanju. — Nedaleč odtod je Dravski Dvor (Drauhofen), omenjen v listinah že leta 860! Torej sled še stare Karantanije ... Povedati je treba, da je bil kraj z vso obširno okolico (tinjsko deka-nijo) pred 100 leti še skoro povsem slovenski (95,5 %). To je bilo leta 1880 — po uradnem štetju! Leta 1934 pa je nastala že nova podoba: ob 9357 Slovencev se je postavilo 2565 nemško govorečih domačinov. Očitno je, da naš rod ne izumira, pač pa se le potujčuje, asimilira ... Zato je treba gledati na tinjski Dom s simpatijami, saj predstavlja danes pravo slovensko narodnostno trdnjavico. Ob Trušenjskem potoku (Trixen-bach), natanko proti severu, nas bo zdaj vodila pot do Trušenj, vasi tik pod Svinško planino. In ves čas nas bodo gotovo motila ponemčena sicer tako lepa slovenska krajevna imena: Lačni breg je Hun-gerrain, Dračje (Ladratschen), G.or-ce (VVurzen), Rakole (Rakolach), Črni grad (Neudenstein), Klopce (Penk), Dobrča vas (Gutendorf), Pesje (Hundsdorf — germanizator pač ni vedel za peso!), Brankovca (Frankenberg), Korpiče (Korb), Hom (Kulm), Carče (Hafendorf), Vinogradi (VVeinberg), Hrenovče (Kre-nobitseh), Voglje (VVinklern), Za-kamen (Bergstein) ipd. Pa vendar, kljub krajem s tako lepimi in starimi slovenskimi imeni, je tu naša govorica že skoro utihnila ... Se pred dvajsetimi leti so bile v teh krajih dvojezične šole, zdaj pa le malokateri oče želi, da bi se otrok učil v materinem jeziku. Ne bi si to upal trditi, če me ne bi prav v Trušnjah tako poučili. Bilo je to leta 1971. Najbrž danes ni nič boljše . . . Le stari ljudje še po naše odgovore. Resnici na ljubo: le v cerkvi je našla slovenska beseda še svoje zatočišče. Mar poslednje? . No, o Trušnjah, ki so sicer lep kraj in niti ne tako reven kot so navadno podgorske vasi velja le še to povedati, da je prav v ta kraj prišel umret nekoč kar precej znan slovenski pesnik Anton Umek-Okiški, takrat profesor na gimnaziji v Celovcu. Bilo mu je komaj 33 let, ko je 15. junija 1871 v (tedaj še slovenskih!) Tušnjah ugasnilo mlado obetajoče življenje. CEZ MOSTIČ DO OSTROVICE Najbrž je ta smer znana vsem izletnikom, ki potujejo od Velikovca proti Ostrovici in potem naprej na Gosposvetsko polje. Ovinek je resda kar precejšen — toda pokrajinsko je smer poti zelo lepa: najprej med gozdovi spodnjih obronkov Svinške planine, potem ob Krki (po nemško: Gurk) in že sto- jimo pod skalnatim stožcem, na katerem kipi v nebo drzna graščina, pravcata trdnjavica — visoka Ostro-vica, katere slovenskega imena (visok, oster vrh) tudi Nemci niso mogli prevesti. Kaj pa je Osterwitz drugega kot naša Ostrovica? Visoka Ostrovica (681 m) Visoka Ostrovica je res visoka — kar 200 m nad okoliško ravnino. Nikoli premagana utrdba je še dandanašnji lepo ohranjena. Ima 14 vrat, urejen grajski muzej, čuvaji, vratarji in strežno osebje nosi srednjeveško nošo. Mečev in helebard pa šlemov in ščitov je na vseh stenah obilje — pač vse zaradi ljubega turizma, ki mu visoka Ostrovica res dobro služi. Moraš pa pešačiti dobre pol ure navkreber, preden stopiš na vrh — plačilo je dobro: prekrasen razgled po severni Koroški. ŠTALENSKA GORA Seveda je obisk te gore, ki se dviga med Krko in Glino (Glan), vzhodno od Gospo-svetskega polja — 1058 m visoko — bolj za resne, vedoželjne popotnike. Saj je prav na tej gori svetovno znano arheološko najdišče. Izkopali so že izpod korenin starih smrek in macesnov častitljive ostanke kelt-sko-rimskega mesta. Odkrili so temelje templja, javnih zgradb in kopališč ob ploščadi pravcatega foruma — skoro na samem vrhu, 1000 m visoko! Gotska cerkvica na vrhu Stalen ske gore (1058 m) Kaže, da je bil visok hrib ves poseljen in pozidan. Arheologi sklepajo, da je prav tu stalo tudi reprezentativno poslopje rimske province Norika. Nikakor pa še ni znano ime mesta, ki je stolovalo tako visoko. Postavljeno je bilo še pred začetkom našega štetja. Obsegalo je najmanj štiri kvadratne kilometre. Tudi 600 m dolgo pokopališče starih Noric anov so odkrili jugovzhodno od vrha. Danes stoji na vrhu Štalenske gore poznogotska cerkvica — menda prav na mestu nekdanjega templja, posvečenega bogu Latobiju. Noričani so bili miroljuben narod. Največ so se bavili z rudarstvom. Železo in bron sta bila tudi njihovo glavno trgovsko blago. Tega so prodajali predvsem Rimljanom. Da je bilo rudarstvo tudi na Štelenski gori prisotno, priča cela vrsta izkopanin (talilnih peči, kovinskih polizdelkov, ostankov žlindre ipd.). Še pripis: pri Mostiču (nemško Briickl) ob Krki poteka etnična meja med slovenskimi in nemškimi Korošci. (Se bo nadaljevalo) 11 Pokopališče na Blejski Dobravi Na Jesenicah bode podpisali samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo mrliških vežic in pripadajočih komunalnih in sanitarni/i objektov na pokopališču Blejska Dobrava — Vsak zaposleni naj bi prispeval po 400 dinarjev Obenem z urbanizacijo mesta Jesenic in naraščanjem števila prebivalcev se je pokazala tudi potreba po primernejši lokaciji in ureditvi pokopališča za to območje. Lokacija novega pokopališča je bila sprejeta z urbanističnim načrtom Blejska Dobrava, ožja ureditev s potrebnimi spremljajočimi objekti pa s sprejetjem zazidalnega načrta pokopališča Jesenice na Blejski Dobravi. Občinska skupščina je leta 1974 naročila izdelavo glavnih projektov za dostopno cesto in parkirne prostore ter za šest mrliških vežic s poslovnim prostorom. Objekt mrliških vežic s poslovnim prostorom ter večji zbiralni prostor pred njim sta predvidena na sedanjem parkirnem prostoru. V prvi fazi predvidevajo izgradnjo poslovilnega prostora in štirih vežic z dostopno cesto in parkirišči na novi, odmaknjeni lokaciji. Vežice bodo ločene z zelenico in primerno hortikulturno ureditvijo. Na zadnji strani bodo povezane s pokritim hodnikom za delo pogrebne službe. Posamezna vežica je po načrtih deljena na vhodni del, javni del za obiskovalce in na prostor za postavitev krste, ki je ločen od javnega prostora s stekleno steno. V spomin ponesrečenim na Slemenu Kronisti planinskih in gorskih nesreč ugotavljajo, da se je v zadnjih 160 letih po-'nesreciio v naših gorah več kot 300 ljudi. Ena hujših planinskih nesreč se je pripetila 23. marca leta 1968 na Slemenu pod Mojstrovko, kjer je plaz uničil življenja Alojzu Gajšku, Andreju Noču, Janezu Ro-biču in Rafaelu Zupanu. To je bila po letu 1937, ko je plaz pod Storžičem zasul devet tržiskih smučarjev, najhujša nesreča. Razen omenjenih Štirih obetavnih alpinistov in planincev se je leto kasneje pod Sneženjakom smrtno ponesrečil dr. Alojz Dolhar iz Trbiža, v severni steni Mojstrovke Pavel Peternel z Dovjega, 22. julija leta 1969 v severnem razu Travnika dr. Uroš Tršan in dr. Brane Pretnar, 13. julija leta 1970 pa so stene triglavskega pogorja zahtevale življenja Matije Koširja, Janeza Kovača in Iztoka Pipana. V spomin ponesrečenih bodo planinci in alpinisti Javornika, Koroške Bele, Jesenic, Dovjega, Mojstrane in Martuljka organizirali v nedeljo, 23. marca, spominski pohod z Vršiča prek Slemena v Tamar. U. Ž. Jubilej radovljiških planincev Letos slavi slovenska planinska organizacija več jubilejev. 8. februarja je minilo 80 let od izida prve številke Planinskega vest Mika, včeraj pa je preteklo osem desetletij, odkar je bila na Gorenjskem ustanovljena prva podružnica Slovenskega planinskega društva. To je bilo v Radovljici. Pred njo sta bili oblikovani le podružnici v Kamniku in v Gornjem gradu. . Že v ustanovnem letu je zrasla na Velem polju Vodnikova koča, posvečena 100. obletnici prvega pristopa slovenskega pesnika na Triglav, sledile pa so ji Tomčeva koča na Poljski planini nad Drago, Vilfanova koča pod Begunjščico in Roblekov dom na Begunjščici. Radovljičani so zgradili tudi zavetišče pod Rodico in prvi planinski objekt v Planici. Obnovili so Valvasorjev dom pod Stolom in Pogačnikov dom pri Kriških jezerih. Radovljiško društvo je med najprizadev-nejšimi in najmnožičnejšimi društvi v republiki. Združuje 1500 aktivnih članov, med katerimi jih je večina delavcev. U.Z. Nove naloge jeseniških gorskih reševalcev Konec februarja je bil občni zbor postaje Gorske reševalne službe Jesenice, ki se ga je udeležilo okrog 30 reševalcev in gostje i/, Rateč, Kranjske gore in Mojstrane. Jeseniški reševalci so na zboru ugotovili, da jih zmanjševanje števila nesreč v gorah ne sme uspavati, temveč spodbuditi za še boljše delo pri vzgoji obiskovalcev gora na eni in večji svoji usposobljenosti na drugi strani. Veseli jih, da je med reševalci vedno več mladih, kar je rezultat dobrega dela mladinskega in tudi alpinističnega odseka. Takšno usmeritev postaje kaže podpirati tudi v prihodnje, saj je področje, ki ga pokrivajo jeseniška in druge postaje < i K S v /gornji savski dolini vodilno v republiki po obisku kakor tudi po nevarnostih za nesreče. Pomembno poslanstvo pa opravijo jeseniški gorski reševalci ob prireditvah v Di:>žgošah, ob množičnih pohodih na Stol in Triglav, pri triglavski štefeti itd. Reševalci imajo na postaji tudi dva vodnika lavinskih psov ter dva reševalca, usposobljena za reševanje s helikopterjem. Reševalcem pomagajo občinska skupščina .Jesenice, Zdravstveni dom, postaja milice itd., s katerimi že več let uspešno sodelujejo. Na zboru so se odločili zbrati zgodovino gorskega reševanja na Jesenicah in na triglavskem področju sploh. Zal pa te uspehe zasenči dejstvo, da se bodo morali gorski reševalci umakniti iz Kosove graščine, kjer imajo lepo urejene prostore. Na zboru so zahtevali, naj se čim prej najdejo novi prostori, ki so za dejavnost in pomembnost službe nujni. Za načelnika so izvolili Jožeta Makovca. U. Z. Stroški za izgradnjo vsega pokopališča bodo po predvidevanjih znašali več kot 10 milijonov dinarjev. Da bi z gradnjo čimprej pričeli, so ustanovili gradbeni odbor za izgradnjo žal. Sredstva izgradnje, za katera bo prevzelo investitorstvo komunalno podjetje Kovinar, naj bi deloma zagotovila občinska skupščina iz proračunskih virov, delovne organizacije ožjega področja na podlagi samoupravnega sporazuma in delovni ljudje in občani s prostovoljnimi prispevki. Po predlogu samoupravnega sporazuma naj bi gospodarske organizacije od ustvarjenega ostanka dohodka prispevale v letu 1975 in 1976 po 2 odstotka ali po 400 dinarjev na zaposlenega glede na število delavcev, ki stanujejo v krajevnih skupnostih Plavž, Sava, Podmežakla, Ja-vornik — Koroška Bela in Blejska Dobrava. Organizacije s področja negospodarskih dejavnosti, ki se financirajo iz sredstev skupne in splošne porabe, naj bi v letih 1975 in 1976 prispevale po 400 dinarjev na zaposlenega glede na število delavcev, ki prebivajo v teh jeseniških krajevnih skupnostih. Zasebni obrtniki naj bi plačali 2 odstotka od davčne osnove oziroma najmanj 400 dinarjev zase in za vsakega zaposlenega, ki stanuje v omenjenih krajevnih skupnostih. D. Sedej Brezplačni učbeniki V mojstranski osnovni šoli že štiri leta brezplačni učbeniki z minimalno odškodnino — Šola se pripravlja na celodnevni pouk — Razvejana izven- šolska dejavnost Leta 1964 so v Mojstrani zgradili novo šolsko poslopje in tako se je osnovna šola preselila z Dovjega v Mojstrano. Letos obiskuje šolo 168 učencev, ki so razdeljeni v osem oddelkov in v en oddelek podaljšanega bivanja. V tem oddelku je vključenih okoli 10 odstotkov otrok, vendar so potrebe večje. V okviru šole deluje tudi vzgojno-varstveni oddelek ter mala šola. Pouk na šoli je dvo-izmenski. Na šoli pripravljajo analizo o potrebi predšolskega varstva v kraju in načrtujejo, da bi poleg šole prizidali prostore za otroško varstvo. Vprašanje več prostorov bo še posebno aktualno čez nekaj let, ko bodo v Mojstrani zgradili več družinskih stanovanj. Će bi k šoli prizidali nekaj novih prostorov, bi lahko prešli ha enoizmenski pouk in pozneje tudi na celodnevno osnovno šolo. Osnovna šola v Mojstrani je z organizacijo in vsebino šolskega dela dosegla vidne rezultate. Zmanjšal se je osip, kar je pripisovati tako dobremu učnemu delu prosvetnih delavcev kot tudi dobrim pogojem za delo. Šolski oddelki namreč niso prenatrpani. Na šoli imajo tudi zadovoljivo razvito samoupravljanje učencev v okviru razrednih skupnosti. Na osnovi oroerama delujejo na šoli tudi naslednje dejavnosti: aktivno šolsko športno društvo, ki ima v novi telovadnici vse možnosti za uspešno delo, odsek Planinskega društva, ki je letos organiziral planinsko šolo, fotokrožek, šahovski krožek, dramski krožek s pevskim zborom, likovni krožek, prometni krožek ter tečaj prve pomoči, ki ga organizirajo za učence 7. in 8. razreda v sodelovanju z občinskim odborom RK in Zdravstveno šolo. Vse te dejavnosti vodijo mentorji, bodisi prosvetni kader na šoli bodisi zunanji mentorji. Izven-šolska dejavnost zajame skupaj 362 učencev, največ učencev je iz višjih razredov. Osnovna šola v Mojstrani tudi stalno sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami v kraju in s prosvetnim društvom Jaka Rabič z Dovjega. Skupaj pripravljajo razne prireditve in proslave v kraju in v okolici, prirejajo tekmovanja in se skupaj udeležujejo pohodov in drugih množičnih manifestacij. Na šoli so sicer že izdelali program prehoda na celodnevno šolo, vendar za zdaj še nimajo možnosti, da bi program uresničili. Osnovna šola v Mojstrani je med redkimi šolami v občini, ki je poskrbela, da učenci ob minimalni odškodnini prejemajo brezplačne učbenike v začetku šolskega leta. Ob solidarnosti staršev so se pred štirimi leti odločili za brezplačne učbenike in si do danes že ustvarili potreben fond, tako da s tem nimajo več težav. D. Sedej Razpisna komisija pri svetu delovne skunosti Carinarnice Jesenice razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. Štiri delovna mesta za delavce s srednjo šolsko izobrazbo 2. eno delovno mesto pripravnika po Zakonu — moški 3. eno delovno mesto pripravnika po Zakonu — ženska Pogoji: , — za delovno mesto pod točko 1. razpisa: moški z dokončano srednjo tehnično, srednjo ekonomsko ali ustrezajoče srednjo šolo, z znanjem enega svetovnega jezika, po možnosti nemškega — za delovno mesto pod točko 2. razpisa: moški z eno od dokončanih srednjih šol kot pod točko 1. razpisa, tudi z zna njem enega svetovnega jezika, po možnosti nemškega — za delovno mesto pod točko 3. razpisa: ženska z dokončano srednjo administrativno ali srednjo ekonomsko šolo. Poskusna doba traja dva meseca. Vsi kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane v Odloku o posebnih pogojih za sprejem v carinsko službo, oh javi jenem v Uradnem listu SFRJ ■t. 64/74 z dri© 13. 12. 1974. Pismene prošnje pošljite Carinarnici Jesenice, 64270 Jesenice, C. maršala Tita 37, do vključno 5. aprila 1975. Carinarnica Jesenice 10 CGP Delo podružnica Kranj Kranj, Koroška 16 Sprejme takoj 1. prodajalce-(ke) za prodajo časopisov, revij, tobačnih izdelkov in galanterije v kioskih, in sicer v Kranju, Radovljici, Gorenji vasi, Škofji Loki in na Jesenicah. Pogoj: poklic prodajalca ali primerna praksa. Zaposlitev je pogodbena ali honorarna. 2. žensko za čiščenje poslovnih prostorov. Delo v popoldanskem času po 2 uri dnevno. Informacije dobite na podružnici Dela v Kranju, Koroška lb ali po telefonu 21-280'. Splošno gradbeno podjetje Gorenje Radovljica, Gradbeno podjetje Bohinj in Stanovanjsko podjetje Radovljica, objavljajo razpis o zbiranju interesentov za nakup stanovanj v stanovanjskih blokih Stanovanja se gradijo v Radovljici (pod Volčjim hribom) in v Bohinjski Bistrici v bližini samopostrežne trgovine. Gradnja stanovanj je zasnovana na podlagi družbenega dogovora o usmerjeni stanovanjski gradnji po srednjeročnem programu občine Radovljica. Po programu graditve stanovanj za leto 1975 bo do konca leta 1975 in do 1. julija 1976 pripravljenih za oddajo 198 stanovanj, 1 in sicer: a) v Radovljici — 158 stanovanj z naslednjo strukturo: — 20 stanovanj tipa »U« s površino 70,81 kv. m (trosobno stanovanje) — 80 stanovanj tipa »R« s površino 58,64 kv. m (dvosobno s kabinetom) — 40 stanovanj tipa »T« s površino 47,01 kv. m (dvosobno stanovanje) — 10 stanovanj tipa »S« s površino 22,68 kv. m (garsonjera) — 6 stanovanj tipa »Tk« s površino 41,76 kv. m (enosobno — podpritl.) 0 — 2 stanovanji tipa »Sk« s površino 25,36 kv. m (garsonjera — podpritl.) . b) v Bohinjski Bistrici - 40 stanovanj z naslednjo strukturo: ✓ — 16 stanovanj tipa »A« in »B« s površino 51,78 kv. m (dvosobno stan.) — 16 stanovanj tipa »C« in »D« s površino 51,06 kv. m (dvosobno stan.) — 8 garsonjer s površino 18,31 kv. m (mansarda) Stanovanja bodo centralno ogrevana. Opremljene so le sanitarije, druge opreme ni. Napeljani priključki za vodo, elektriko in skupna antena. Plačilni pogoji so naslednji: Cena je orientacijska, in sicer 5900 din-kv. m. Končna cena bo določena tri mesece pred dograditvijo, tako kot določa citirani družbeni dogovor. Stanovanja bodo grajena po potrjenem načrtu. Ob podpisu kupne pogodbe, ki se bodo sklepale v roku treh mesecev po tem razpisu, kupec plača 20 % kupnine, razliko mesec dni pred prevzemom stanovanja oziroma pred dograditvijo stanovanjskega bloka. V primeru, da kupec odstopi od nakupa stanovanja, ko je gradnja zaključena v III. fazi, plača 1 % vrednosti stanovanja kot vaščino, ki se ne vrne. V kupni pogodbi se določi višina obresti in ostalo v zvezi s plačano akontacijo na stanovanje. Cena za kv. m stanovanja bo diferencirana glede na velikost in etažo stanovanja. Za nakup se prijavijo lahko organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in občani, ki kupujejo stanovanje v etažni lastnini. Občani zunaj območja občine Radovljica oodo lahko kupili stanovanje ali garsonjero šele tedaj, ko bodo pokrite vse potrebe občanov na območju občine Radovljica. Etažno stanovanje pa bodo lahko kupili samo za stanovanje in ne za vveekend. Po zaključenem razpisu bodo interesenti dobili potrjeno rezervacijo naročenih stanovanj. Interesenti za nakup stanovanj po tem razpisu sporočijo pismene podatke o številu in vrsti stanovanj, ki jih žele kupiti, Stanovanjskemu podjetju Radovljica, Radovljica — Cankarjeva ulica 27, do 30. marca 1975. Vihor v novi obleki Dragi bralci, pred vami je prva številka Vihora v tem jubilejnem letu! Predstavlja se vam v novi obliki, tiskan je v drugačni tehniki! Doslej je izhajal dve leti kot interni informativni bilten v naši enoti. In kot tak nam je bil zvest spremljevalec v našem vsakdanjem življenju. Zdaj mislimo, da je dozorel, da se lahko prebije iz okvirov enote ter, da v prvi vrsti predstavi delo naše enote v ostalih enotah garnizije, da ga predstavi rezervnim starešinam in mladini! Nekako tako je zapisano v prvi letošnji številki glasila Vihor, v informativnem biltenu garnizije Bohinjska Bela. Člani uredništva so si za prihodnje zastavili več nalog. Poleg informacij o delu enote bo list prinašal tudi prispevke o delu organizacije ZK, o delu mladinske organizacije, delu teritorialnih enot na področju 25.000 drsalcev Na umetnem drsališču na Bledu se je v dveh mesecih poskusnega obratovanja zvrstilo že prek 25.000 drsalcev. To je lep dokaz, kako je bil potreben ta objekt. Drsališče obiskujejo številni domačini in turisti, pa tudi mladi in starejši iz okoliških krajev vse do Kranja. Zanj pa se zanimajo tudi nekateri delovni ko-kekl ivi. Interesna skupnost za izgradnjo blejske turistične infrastrukture namerava letos nadaljevati z gradnjo na drsališču. V programu je postavi-te\ strehfi B kovinsko konstrukcijo in prozorno kritino, izgradnjo manjše tribune z okrog 1500 sedeži, prostore za tekmovalce in druge športnike. Dokončati pa bo treba tudi gardero be, sanitarije iu urediti okolico, /a vse bodo potrebovali 15,7 milijona novih dinarjev in so že zaprosili za posojilo. A. Z. radovljiške občine, organizaciji ZRVS. Seveda pa v časopisu ne bo manjkalo niti prispevkov za zabavo in razvedrilo. V posebni rubriki bo predstavlje poklic starešine JLA in opisane pri vlačne strani tega poklica. Vihor bo poročal tudi o uspehih v tekmovanju za najboljšo enoto JLA, o proslavah, sodelovanju i družbenopolitičnimi organizacijami ter še o mnogih drugih vprašanjih. 2e prva letošnja številka je izredno pestra. V njej je najprej govora o tečaju smučanja in zimske alpinist iko, ki so ga opravili vojaki z Bohinjske Bele, nato pa o tekmovanju Po stezah partizanske Jelovice, slovenskem kulturnem prazniku, ustanovitvi mladinski- organizacije v kasarni, najboljši enoti, poklicu stare-, šine JLA itd. Tiskanje lista so z denarnimi prispevki omogočili svet za ljudski obrambo pri radovljiški občinski skupščini, vojaško letovišče Svobodi*; na Bledu ter blejsko obrtno gradbeno pod jet je Grad. • -jk Najvišje priznanje kuharju Janezu Lenčku Janezu Lenčku, glavnemu kuha'' ju hotela Toplice na Bledu, je pred dnevi strokovna organizacija kuharjev -Jugoslavije dodelila najvišje priznanje z diplomo. Priznanje je dobi' ZB uspehe, dosežene na mednarodnih tekmovanjih, posebaj pa še /;1 osvojeno nagrado na tekmovanji kuharjev v Pragi, kjer je bilo /bi;' nib 580 najboljših kuharjev /. vse^;l sveta. Priznanje mu je izročil pred' sednik organizacije kuharjev Jug"' slavije Anton Strajner. Poudaril K: da je Janez Lenček s svojimi uspel'1 prispeval k uveljaviti slovenske '" jugoslovanske kuhinje v svet u. mali oglasi • mali oglasi prodam ŠTEVCE in PREKLOPNE URE »THEBEN« kakor tudi ves ostali ELEKTRO-INSTALACIJSKI material trenutno lahko nabavite pri Elektrotehni Kranj, Prešejnova 9, tel. 21-029 1246 1 Prodam SADIKE LUGUSTRA za živo mejo. Gomzi, Podbrezje 58 Prodam 5 kub. m DESK 25 mm in i 5 kub. m PLOHOV. Naslov v oglasnem oddelku 1375 Prodam novo KRUŠNO PEC, Crngrob 1, Zabnica 1376 Prodam SPALNICO in KAVC. Informacije po tel. 21-280 do 15. ure Prodam ŠPIROVCE, 5 m dolge, ali zamenjam za 7 m dolge. Rogelj Lucija, Šenčur, Mlakarjeva 39 1378 Prodam zgodnji KROMPIR vesna in semensko GRAHORO. Sp. Brnik 67, Cerklje 1379 Prodam 12 PANJEV čebel Znidar-Šič s »špritsklinom«. Trata 2, Cerklje 1380 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Lahovče 14, Cerklje N 1381 Prodam OMARO za dnevno sobo — dva dela Tamara in otroški GLOBOK VOZIČEK. C. 1. maja 65, Kranj 1382 Prodam dobro ohranjen AVTO RADIO blaupunkt. Hrastje 74 1384 Prodam kombinirano PEĆ za kopalnico. Prodam ali zamenjam 2 gumi za fiat 750 - potrebujem za VW. Vodnik, Skokova 9, Stražišče, Kranj - 1385 Prodam HLEVSKI GNOJ. Kokri-ca, C. na Brdo 66 1386 Prodam TRAKTOR PASQUALI s priključki. Milje 14 1387 Prodam »PUDLNE« - mladiče, črne, majhne, odlične z rodovnikom. Jenko, Partizanska 19, Škofja Loka 1388 Prodam KRAVO po prvem teletu. Ogrič Frančiška, Sopotnica 3, Škofja Loka . 1389 vozila Poceni prodam ZASTAVO 1300, letnik 1966/67, potrebno popravila ali za rezervne dele. Ogled vsak dan popoldrie. Logar, Cankarjeva 6, Radovljica 1390 Prodam SPAČKA, letnik 1970, in PUNTE ter BANKINE. Moša Pija-de 17, Kranj 1391 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Dobre Janko, Paloviče 18, Tržič 1392 Prodam 850. Trstenik 43, Golnik 1393 Prodam BMW R 25 - 5 in PONI EXPRES. Uranič, Ul. mladinskih brigad 5, Kranj 1394 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. H rase 29, Lesce 1395 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1972. Dragan Stane, Valjavčeva 5, Kranj 1396 kupim MLADINSKI AKTIV BEGUNJE kupi rabljen GOSTINSKI INVENTAR, ki bi ga uporabil za opremo klubskih prostorov. Mladinski aktiv Begunje, 64275 Begunje 1373 Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica MoSe Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, MoSe Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. stanovanja Iščem SOBO v bližnji okolici Kranja. Lahko pomagam starejšim osebam v gospodinistvu. Ponudbe pod »Nujno« 1397 Iščeva enosobno STANOVANJE v Kranju ali v bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 1398 zaposlitve Redno zaposlimo kvalificirano KUHARICO v počitniškem domu v Bašlju. Informacije po telefonu 45-040 " 1316 Iščem mlajšo upokojenko ali dekle za VARSTVO otroka. Za dekle je moina služba. Hodžič Angela, Bled, Grajska 46 1399 Ugoden nakup pohištva za vsakogar od 1. do 25. marca 30 različnih regalov za dnevno sobo 40 različnih sedežnih garnitur 10 različnih samskih sob 12 različnih kuhinj jedilnice, predsobe, pisarniško pohištvo, preproge, televizorje, hladilnike, zamrzovalne skrinje, štedilnike, in še mnogo — mnogo vrst raznega kosovnega pohištva. Na vpogled in nakup vam bo tudi celotni novi E — program, tovarne vrhunske kvalitete Meblo iz Nove Gorice. Strokovne nasvete bo dajal arhitekt. 3 % devizni popust do 5 % popusta za gotovino ali posojilo do 20.000 din posojila brez porokov dostava brezplačna To so ugodnosti, ki jih do 25. marca lahko izkoristite v povečanem in prenovljenem salonu pohištva Kranj — Primskovo KRANJ Elektrotehniško podjetje Kranj P. O. Koroška cesta 53 c razpisuje prosto delovno mesto administratorke z znanjem strojepisja za delo v fakturnem oddelku Delo za nedoločen čas, z enomesečno poskusno dobo. 1'riiave naj kandidati dostavijo v 15 dneh po objavi. Vsi zainteresirani l;dik<» pridejo v razpisnem roku na razgovor, kjer lahko dobijo vse Podrobne informacije o razpisanem delovnem mestu. posesti Prodam enostanovanjsko HIŠO v okolici Kranja. Ponudbe pod »Polovico takoj« 1313 Prodam NJIVO v k. o. Šenčur, Za vrtom. Hubad Ivan, Štefetova 29 obvestila Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na tel. 60-801 Izdelujem GLINASTA KORITA razne velikosti. Na zalogi imam dolžine 40 in cm. Konjedič Franc, Delavska 39 a, Kranj pod Šmarjetno goro — Stražišče 1243 ŠTUDENTSKI SERVIS obvešča, da smo se preselili v nove prostore na Stritarjevi 5 (nad samopostrežno restavracijo) telefon 26-398. Študentski servis Kranj 1370 ostalo Podpisani PAVEC VENCELJ s Cerkljanske Dobrave 10, Cerklje obžalujem žaljive besede, ki sem jih dne 28. 1. 1975 izrekel na račun Bolka Nade v gostilni v Zalogu. Pavec Vencelj. 1400 Dam OVČARSKEGA PSA. Kranj, Jezerska c. 4, Primskovo Krap j CENTER 11. marca amer. barv. krim. SHAFT V AFRIKI ob 16., 18. in 20. uri 12. marca amer. barv. krim. SHAFT V AFRIKI ob 16., F8. in 20. uri 13. marca ital.-franc. barv. ANGELSKE NUNE (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) ob 16., 18. in 20. uri Kranj STOLZIC 11. marca amer. barv. komedija LJUBIMEC VELIKEGA STILA ob 16., 18. in 20. uri 12. marca slov. barv. MASKA RADA (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri 13. marca premiera amer. barv. IZGUBLJENI ob 16.. 18. in 20. uri Tržič 11. marca slov. barv. MAŠKARADA ( m primeren za otroke) ob 18. in 20. uri 12. marca amer. barv. komedija ZDAJ GA VIDIŠ, ZDAJ GA NE VIDIŠ ob 18. in 20. uri 13. marca amer. barv. komedija ZDAJ GA VIDIŠ, ZDAJ GA NE VIDIŠ ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 11. marca franc. barv. krim. UGRABITEV V SODNI PAIJlCI ob 18. uri 12. marca franc. barv. krim. UGRABITEV V SODNI PALAČI ob 18. in 20. uri 13. marca nem. barv. pust. KLIC CRNIH VOLKOV ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 11. marca franc. barv. krim. POLICIJSKO IZSILJEVANJE ob20. uri 12. marca franc. barv. krim. POLICIJSKO IZSILJEVANJE ob 18. in 20. uri 13. marca amer. barv. avant. KLIC DIVJINE ob 20. uri Železniki OBZORJE 12. marca amer. barv. krim. DETEKTIV MC Q ob 20. uri Jesenice RADIO 11. marca amer.-nem. barv. KRALJ, DAMA, FANT 12. marca franc. barv. VZORNA DEKLETA Jesenice PI-AV2 11. marca amer. barv. DEKLICA, KI SEM JO LJUBIL 13. marca amer. barv. NE ODNEHAJ IN ŠE ENKRAT POIZKUSI Kranjska gora 12. marca amer.-nem. barv. KRALJ, DAMA, FANT Radovljica 11. marca angl.-nem. barv. ORGIJE ob 20. uri 12. marca amer. barv. STEZA ^SLONOV ob 20. uri 13. marca angl.-nem. barv. ORGIJE ob 20. uri 0 presernovo gledališče TOREK, 11. marca, ob 19.30 za red PRE-MIERSKI - I. Potrč: LACKO IN KREFLI; SREDA, 12. marca, ob 19.30 za red KOLEK-TIVI-SREDA - I. Potrč: LACKO IN KREFLI; ČETRTEK, 13. marca, ob 19.30 za red KO-LEKTIVI-CETRTEK - I. Potrč: LACKO IN KREFLI. Potrošniki! iviercafor V salonu pohištva Mercatorja v Kranju v hali C Gorenjskega sejma si lahko ogledate in nabavite po ugodnih cenah pohištvo — gospodinjske stroje — preproge — lestence. Obiščite salon Mercatorja v Kranju hala C! mm h Združeno podjetje za distribueijo električne energije Slovenije Elektro Kranj, skupne službe odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu objavlja naslednja prosta delovna mesta: a) luknjača-verificerja — v finančni službi Pogoj: srednja strokovna izobrazba — ekonomske ali administrativne smeri Delo se združuje za nedoločen čas. b) 2 delovni mesti administratorja Pogoj: administrativni tehnik ali dvoletna administrativna šola z dvema ali enim letom prakse, lahko tudi začetnik. Delo se združuje za določen čas. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Rok za sprejem prijav je 15 dni po objavi. Prijave pošljite splošni službi Elektro Kranj, skupne službe Kranj, Cesta JLA 6/III, kjer lahko dobite tudi nadaljnje informacije. Zahvala Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete Frančiške Gril roj. Nara t se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkfh stali ob strani in jo s cvetjem pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala tudi zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka jeseniške bolnišnice ter g. župniku. Vsem še enkrat naša iskrena hvala. Žalujoči: mož Franc, sin Jože z družino in hčerke Tinca, Minka, Fanika z družinami, sestra Ratija z družino ter ostalo sorodstvo. Podnart, 6. marca 1975 Zahvala Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta Franca Kalana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem tovarne Planika za izražena sožalja in podarjeno cvetje. Iskrena hvala duhovščini in pevcem za pogrebni obred in vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Rozka, hčerka Ančka in sin Franci. Grad, 7. marca 1975 Zahvala Ob boleči izgubi ljubljene žene, sestre in dobre tete ter svakinje Katarine Fajfar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu pokropili, ji poklonili toliko cvetja in vencev in jo spremili na zadnjo pot — pot v prerani grob. Posebna zahvala vsem sosedom za vso pomoč v teh težkih dneh. Najlepša hvala tudi Konjar-jevi Micki, ki nam je bila v veliko pomoč. Še posebej se zahvaljujemo dr. Milanu Udirju za takojšnjo pomoč in zdravstvenemu osebju Kliničnega centra v Ljubljani. Topla zahvala tudi duhovščini za pogrebni obred in pevcem iz Naklega. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož in ostalo sorodstvo. Žeje, 6. marca 1975 Kaznivi popravek številke 3 na 8 27-letni Jeseničan F. Š. je pred letom dni kupil od svojega prijatelja osebni avtomobil, čeprav še nima vozniškega izpita in zatorej tudi ne vozniškega dovoljenja. Pred časom pa je želel svoj avtomobil registrirati na oddelku jeseniške občine, kjer so mu izdali potrdilo in izročili poizkus-no tablico s št. 5-802-27. Potrdilo oziroma dovoljenje je bilo veljavno le en dan z dovoljeno relacijo Jesenice—Bled. F. Š. bi bil moral ta-dan peljati svoj avtomobil na tehnični pregled, na ponovni tehnični pre- gled, kajti prej so ga zaradi tehnične nepopolnosti vozila odklonili. F. Š. pa na določeni in edino veljavni dan ni opravil vsega potrebnega. Za tehnični pregled se je odločil šele pet dni potem in ker se je bal zapletov, je datum na potrdilu popravil iz številke 3 na 8. Zaprosil je svojega prijatelja, ki je imel vozniško dovoljenje, da mu avto odpelje na tehnični pregled. Med potjo pa ju je ustavil miličnik, ki je prevaro opazil, voznika kaznoval z mandatno kaznijo, sopotnika, lastnika avtomo- Nenadoma čez cesto V torek, 4. marca, nekaj po 22. uri se je na Ljubljanski cesti v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jakob Berce (roj. 1950) s Trate pri Velesovem je peljal po gaštejskem klancu navzdol. Z leve strani pa mu je nenadoma stekel čez cesto Dimitar Jordanov (roj. 1952) iz Kranja. Voznik je odvil v levo, da bi pešca obvozil, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Jordanova so težje ranjenega prepeljali v bolnišnico. Delavec na cesti V četrtek, 6. marca, okoli 7. ure se je na Bledu na Cesti svobode pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Ravnik (roj. 1911) z Bleda je vozil od Boh. Bistrice proti Bledu. V desnem blagem zavoju v bližini vile Bled se je hotel izogniti Bajru Ćejvanoviču (roj. 1929), delavcu Cestnega podjetja, ki je ob robu pločnika čistil smeti. Pri tem pa je avtomobil zaradi neprimerne hitrosti in poledenele ceste zaneslo nazaj k robniku, tako da je Ćejvanoviča zadel. Voznik ga je lažje ranjenega prepeljal v zdravstveni dom. Prehitevanje Voznik osebnega avtomobila Cvetko Sever (roj. 1929) iz Ljubljane je v četrtek, 6. marca, dopoldne peljal po cesti drugega reda med Škofjo Loko in Jeprco. V Gorenji vasi je prehiteval tovorni avtomobil, voznik Anton Bernik (roj. 1938) z Bukovice, ko je ta zavijal v levo. V trčenju sta bili lažje ranjeni sopotnici v osebnem avtomobilu. Škode na vozilih je za 5000 din. Padel z mopedom V soboto, 8. marca, popoldne je na cesti drugega reda na Sp. Jezerskem padel z mopedom Jovo Tomič (roj. 1946 s Sp. Jezerskega. Huje ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Nezgoda zaradi divjadi V nedeljo, 9. marca, popoldne je voznica osebnega avtomobila Mara Pernuš (roj. 1921) iz Ljubljane vozila iz Boh. Bistrice proti Bledu. V vasi Nomenj pa ji je nenadoma z desne strani skočil na vetrobransko steklo srnjak. Voznica je izgubila oblast nad vozilom in zapeljala kakih 40 metrov s ceste in se laže ranila. L. M. bila, pa povprašal, če morda listine ni kakorkoli ponaredil. Lastnik avtomobila je najprej kategorično zanikal, da bi karkoli popravljal, nazadnje pa je le priznal. Prijatelj — voznik o predrugačenju listine ni vedel ničesar. F. Š. se je zaradi kaznivega dejanja ponarejanja javne listine in uporabljanja le-te kot prave zagovarjal pred senatom občinskega sodišča na Jesenicah, ki ga je vodila sodnica Marija Rozmanova. Zagovarjal se je, da ni imel časa, da je bil tisti dan, ko je bila listina veljavna, zelo zaposlen in da ni potem zaprosil za novo potrdilo, ki bi ga lahko dobil proti plačilu 10 dinarjev. Priznal je, da ni delal prav, da pa je tedaj tvegal. Senat ga je za kaznivo dejanje ponarejanja uradne listine — za to dejanje je zagrožena kazen zapora najmanj 3 mesece ali strogi zapor do petih let — obsodil na 4 mesece zapora, pogojno za dve leti. D. S. Gorska nesreča V. soboto, 8. marca, popoldne se je pri sestopu po pešpoti malo pod vrhom Srednje Ponce pripetila gorska nesreča. Jožica Doli-nar, stara 24 let, doma iz Retenj pri Tržiču, je sestopala med Borutom Bergantom iz Podljube-lja in Dušanom Srečnikom iz Tržiča. Dolinarjevi je pri sestopu spodrsnilo in je začela drseti po snegu navzdol. Na klic Srečnika jo je Bergant ujel in sta skupaj drsela po snegu. Bergant je zaviral s cepinom, ki ga je držal v eni roki, z drugo pa je držal Dolinar-jevo. Ko se ga je Dolinarjeva oprijela, je z obema rokama zagrabil cepin. Nenadoma pa je Dolinarjevo odtrgalo od Bergan-ta in je zdrsela kakih 700 metrov globoko in obležala mrtva nad izvirom Nadiže v Tamarju. Pone-srečenko so prenesli v Rateče štirje kranjski alpinisti. Sporočamo žalostno vest, da nas je po težki bolezni v 69. letu starosti za vedno zapustil naš dragi Vinko Oseli pečarski mojster v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 11. marca 1975, ob 16. uri izpred mrliške vežice na pokopališče v Kranju. Globoko žalujoči: žena Ela, Zvonko z družino, brat Franc, sestre Pavla, Rozka in Angela z družinami ter drugo sorodstvo. Kranj, Kamnik, Zerjavka, Toronto, Batavva, 10. marca 1975 Zahvala Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očeta, brata, starega očeta in strica Alojza Blaznika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pokropili in mu poklonili toliko cvetja in vencev ter spremili na zadnjo pot. Posebna zahvala zdravniku dr. Bajžlju za zdravniško pomoč. Zahvaljujemo se pevcem iz Besnice in Krope ter gospodu župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Njegovi najdražji Zg. Besnica, 5. marca 1975 Zahvala Vsem, ki ste imeli radi našega ata Franca Rozmana ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali toliko cvetja in z nami sočustvovali, iskrena hvala. Posebno pa se zahvaljujemo sosedom za tople izraze sožalja, č. kaplanu za lepe poslovilne besede ob njegovem grobu, sodelavcem GG za spremstvo in pevcem za pesmi, ki so ga spremile v zadnji dom. . Še enkrat hvala vsem Žena z otroki Kranj, 10. marca 1975 V SPOMIN 9. marca je minilo leta tri, odkar so se zaprle tvoje oči. Vikici Mali Leta minevajo, spomini oživljajo, tebe pogrešamo. Smrt, kako kruto je to, vzela si hčerko mlado. Vsem, ki kdaj obiščete njen grob in ste v mislih z njo, iskrena hvala. Za njo žalujejo: mama, ata in sestre. Kranj, 7. marca 1975 i Zahvala Ob tragični izgubi našega ljubega sina, brata, svaka in strica Milana Peternelja roj. 21. septembra 1955 se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so nam te težke dni karkoli pomagali in nas tolažili. Lepa hvala sorodnikom, vsem vaščanom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste ga imeli radi, mu poklonili cvetje in ga spremili na zadnji poti v mnogo prerani grob. Posebna zahvala delovnemu kolektivu TERMIKA Ljubljana, TOZD Škofja Loka"in njegovim sodelavcem za vsestransko pomoč. Nadalje hvala sindikalni podružnici CP Kranj, MARMORJU Hotavlje, Gasilskemu društvu Hotavlje, Trebija in Poljane, Aktivu mladih Leskovica. Hvala tov. Kavčiču in tov. Sturmu za poslovilne besede ob grobu. Hvala g. župniku za pogrebni obred. Vsem in vsakemu še enkrat hvala. Žalujoči: ata Andrej, mama Marjanca, brat Branko, brat Andrej z družino in ostalo sorodstvo. Kopačnica, 27. februarja 1975 Zahvala Ob prerani in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očka, brata in strica Staneta Pretnarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob tem težkem trenutku stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in sočustvovali z nami. Hvala tudi za tople poslovilne besede. Žalujoči: žena Mira, sinova Bojan in Rado ter drugo sorodstvo. Kranj, 10. marca 1975 Zahvala Ob smrti mojega moža in očeta Hinka Puclja se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi v teh težkih trenutkih nudili pomoč in tolažbo. Posebno se zahvaljujem družini Poli-čarjevi ter č. g. kanoniku Fajdigi Vilku ter ostali duhovščini za ganljivi govor ob grobu. Hvala vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ana, sin Boris ter ostalo sorodstvo. Kranj, 10. marca 1975 Zahvala Ob izgubi drage tete Marije Valančič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih dneh pomagali. Prisrčna hvala sosedom in sorodnikom, posebno pa sorodnici Tinki Bernik. Hvala dr. Bajžlju za zdravniško pomo6 in osebju jeseniške bolnice za trenutno zdravljenje. Topla zahvala tudi g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem. Vsakomur še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Vera in Milena z družino in ostalo sorodstvo 1'šrvo, H. marca 1975 SGP Projekt Kranj II Nazorjeva 1 Po sklepih pristojnih samoupravnih organov razglaša naslednja prosta delovna mesta: I. za SDS — skupne službe za gospodarsko računski sektor: a) samostojni finančni knjigovodja b) vodja operaterjev c) operater na računalniku (luknjačica) d) vodja gospodarsko rač. sektorja Pogoji: pod a): ekonomska srednja šola nad 4 leta delovnih izkušenj b) : ekonomska srednja šola nad 4 leta delovnih izkušenj tečaj za programerje (DATA 8000) c) : administrativna šola nad 2 leti delovnih izkušenj tečaj za operaterja d) : visoka ali višja šola ekonomske smeri 10 let delovnih izkušenj za komercialni sektor: vodja komercialnega sektorja Pogoj: visoka šola tehnične ali ekonomske smeri nad 10 let delovnih izkušenj in znanje 1 svetovnega jezika II. za TOZD gradbena enota Tržič 1. 5 NK delavcev 2. 1 KV tesar 3. 1 KV železokrivec Pogoji: pod 1'.: starost 18 let in zdravstvena sposobnost za delo v gradbeništvu pod 2. in 3.: poklicna šola z opravljenim zaključnim izpitom in zdravstvena sposobnost za delo v poklicu Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in dosedanjih delovnih izkušnjah sprejema kadrovsko socialna služba — Kranj, Nazorjeva 1. Razglas velja 8 dni po objavi oz. do zasedbe delovnih mest. V ŠD Sava trije novi klubi Plavalci Triglava tretji V zagrebškem zimskem bazenu je bil finale plavalnega pokala Jugoslavije. Po pričakovanju je prvo mesto osvojila beograjska Crvena zvezda, *i je tako odvzela primat domači Mladosti, ki je lani zmagala. Od slovenskih ekip se je najbolje uvrstil kranjski Triglav, ki je zasedel 3 mesto z 28428 točkami, Ljubljana je bila 4. s 26390, ravenski Fužinar pa 6. s 25809 točkami. Boljše uvrstitve Kranjčanov prvi dan - PIONIRJI: 100 m kravi: 3. Petrič 1:00,3, 400 m kravi: 1. Petrič 4:27,0, 100 m prsno: 5. Jerman 1:22,8, 100 m hrbtno: 5. Sladoje 1:17,3, 100 m delfin: 6. Jerman 1:17,3, PIONIRKE: 100 m kravi: 4. Marj anc 1:57,3, 400 m kravi: 3. Štember-ger 5:30,0, 100 m hrbtno: 6. Bra- Start v spomladanskem delu Odbojkarji so nadaljevali v republiški ligi s prvenstvom. Ekipa Jese-nic je doma premagala s tesnim rezultatom s 3:2 Mežico, Blejčani pa *Q gladko premagali Bovec s 3:0. Kamnik pa je na domačem igrišču »zgubil z 0:3 z ekipo Kopra. Na lest-Vlci je Sava L, Jeseničani so na 2." gestu, Bled je 4., Kamnik pa 10. Prihodnjo nedeljo bodo gorenjske ekipe igrale takole: Koper : Bled, 1 olskava : Kamnik in Gaberje : Jesenice. ' J. J. Tudi najmlajši najboljši V zimskem bazenu v Kranju je bilo v soboto zimsko prvenstvo SRS 2fc mlajše pionirje B. Nastopilo je okoli 130 tekmovalcev. Najboljši so bili mladi plavalci kranjskega Triglava, ki so dokazali, da gredo po Hopinjah starejših. Ekipni vrstni red: pionirji: 1. Tri-fifev 1024, 2. Celulozar 614,"3. Rudar *3?i 4. Fužinar, 5. Ljubljana, 6. Ili-l"ija, 7. Velenje; pionirke: l. Triglav tJ84, 3. Fužinar 477, 3. Celulozar 230, 4- Ljubljana, 5. Branik, 6. Velenje, Ilirija; skupni vrstni red: 1. Tričav 2011, 2. Fužinar 964, 3. Celulo-£ar 753, 4. Ljubljana, 5. Rudar, 6. «ranik, 7. Ilirija, 8. Velenje. Rezultati — najboljše uvrstitve Kranjčanov: PIONIRJI] 100 m Kravi: 3. Veličkovič 1:25,4, 100 m Prsno: 2. S. Šali 1:40,8, 100 m Jrbtno: 1- Veličkbvič 1:32,9, Din hrbtno: 2. Veličkovič 44,4, ^ m prsno: 2. Jerman 47,0, 3. Šali 47,0, 100 m mešano: 3. Ve-bekovič 1:35,0, PIONIRKE: 50 m Jelfin: 2. N. Pajntar 50,7, 100 m Kl>avl: 1. Dvoršak 1:36,3, 100 m jj^no: 1. N. Pajntar 1:41,5, 2. J^nisa 1:43,9, 3. Dvoršak 1:44,5, J°0m, hrbtno: 2. Strniša 1:36,1, Poljka 1:39,9, 100 m hrbtno: 2. j^nifta 44,6, 50 m prsno: 1. Dvorak 46,8, 2. Strniša 47,0, 3. N. Jantar 48,2, 100 m mešano: 2. Pajntar 1:40,0, 3. Dvoršak l*2,l. -dh daška 1:28,2, 100 m delfin: 6. Marjane 1:40,9, ČLANI: 100 m kravi: 2. Linhart 54,7, 400 m kravi: 2. Milovanovič 4:24,3, 100 m prsno: 2. Slavec 1:11,2, 100 m hrbtno: 4. Slavec 1:07,5, 100 m delfin: 4. Slavec 1:03,5, 4 X 100 m mešano: 3. Triglav 4:22,3, ČLANICE: 100 m kravi: 5. Damjanovič 1:08,3, 400 m kravi: 2. Porenta 5:01,0, 100 m prsno: 2. Pajntar 1:20,0, 100 m hrbtno: 1. Porenta 1:10,9, 100 m delfin: 3. Pečjak 1:14,5, 4 X 100 m mešano: 4. Triglav 5:09,7. Drugi dan - PIONIRJI: 800 m kravi: 1. Petrič 9:11,7, 200 m prsno: 4. Jerman 2:54,3, 200 m hrbtno: 5. Sladoje 2:45,2, 200 m delfin: 1. Petrič 2:27,2 (izenačen rekord SFRJ), 200 m mešano: 5. Jerman 2:45,9, PIONIRKE: 800 m kravi: 6. Bradaška 12:56,0, 200 m prsno: 2. Štemberger 3:01,6, 200 m hrbtno: 5. Bradaška 3:13,5, 200 m delfin: 6. Kolman 3:56,8, ČLANI: 800 m kravi: 3. Milovanovič 9:07,8, 200 m prsnoj 2. Slavec 2:35,5, 200 m hrbtno: 5. Šmid 2:32,2, 200 m delfin: 3. Slavec 2:21,0, 4X100 m kravi: 3. Triglav 3:51,4, 200 m mešano: 3. Slavec 2:36,3, ČLANICE: 800 m kravi: 5. Damjanovič 10:59,0, 200 m prsno: 1. Pajntar 2:53,8, 200 m hrbtno: 1. Porenta 2:31,2 (rekord SRS), 200 m delfin: 3. Porenta 2:41,6, 200 m mešano: 2. Pečjak 2:39,2, 4 X 100 m -kravi: 4. Triglav 4:41,9. J. Javornik Mlajše pionirke — borbeno V nadaljevanju- občinskega prvenstva za mlajše pionirke so bili v telovadnicah OS L. Seljaka v Kranju in D. Jenka v Cerkljah doseženi naslednji rezultati: L. Seljak-A : M. Valjavec 16:10 (7:6), S. Žagar : F. Prešeren neodigrano, K. Prešeren : L. Seljak-A 0:20 b.b., S. Žagar : M. Valjavec 0:20 b.b., S. Jenko : D. Jenko 0:20 b.b., J. B. Tito : L. Seljak-B 3:10 (0:2), L. Seljak-B : S. Jenko ti: 10 (4:4), J.B.Tito : D. Jenko 2:28 (0:21). Do neljubih zapletov pri registraciji nekaterih tekem pa je prišlo zaradi neusklajenosti urnika tekmovanja v rokometu. Ta neusklajenost Vsekakor škoduje namenu tekmovanja in poskrbeti bo treba, da se v prihodnje to ne bo več dogajalo, saj je potrebno omogočiti šolski mladini, da. tekmuje tako v košarki kot tudi v rokometu in drugih tekmovalnih panogah. Lestvica: L. Seljak-A 4 4 0 113:19 8 D.Jenko 4 4 0 87:10 8 M. Valjavec 4 3 1 85:24 6 5. Jenko 4 2 2 45:57 4 J. B.Tito 4 13. .21:91 2 L. Seljak-B 4 1 3 16:53 2 F. Prešeren 3 0 3 16:54 0 S.Žagar 3 0 3 7:62 0 -bb Športno društvo Sava Kranj je na zadnjem občnem zboru potrdilo sprejem treh novih klubov, in sicer kegljaškega, trim in šahovskega. Društvo, ki je drugo najmočnejše v kranjski občini, združuje sedaj že devet klubov. Število članstva je v letu 1974 močno naraslo, tako da se lahko pohvali ne samo z nekaterimi kvalitetnimi dosežki, pač pa tudi glede množičnosti. Največje uspehe so zabeležili kolesarji, ki so med vodilnimi v.državnem merilu. Člani in mladinci so dosegli vrsto lepih uspehov na raznih tekmovanjih doma in v tujini. Poleg številnih lepih dosežkov pa so v kolesarskem klubu močno pomnožili svoje vrste. Rokometaši so lani spomladi izpadli iz conske rokometne lige in so jeseni solidno startali v gorenjski ligi. !Kvaliteta moškega rokometa je močno padla. Bolj razveseljive so novice v ženskem rokometu, saj se je ekipa ponovno uvrstila v republiško ligo, kjer dosega glede na mladost ekipe solidne rezultate. Nogometaši so v jesenskem delu prvenstva slabo zaigrali in se borijo za obstanek v conski ligi. V ekipi je prišlo do precejšnjih sprememb in na novi del prvenstva so se solidno pripravili, kar kažejo tudi rezultati prijateljskih tekem, ki so jih odigrali v februarju. V klubu je dovolj mladega naraščaja, saj mladinska in pionirska ekipa dosegata vidne uvrstitve v gorenjskih ligah. Košarkarji so v minulem letu ustanovili tudi mladinsko in pionirsko vrsto. Prva članska ekipa pa uspešno nastopa v II. republiški ligi. Največji napredek v množičnosti so napravili v namiznoteniškem klubu, saj tesno sodelujejo z osnovno šolo Lucijana Seljaka, od koder, črpajo številne mlade igralce. Moška ekipa tekmuje v II. republiški ligi, vendar vse kaže, da bo jeseni" tekmovala v I. republiški ligi. Triglav : Nova Gorica 8202:7611 V nadaljevanju republiške keglja-ške lige so bili doseženi pričakovani rezultati. 11. kolo pa je bilo nepopolno, ker ni bilo Jeseničanov iz neznanih vzrokov na tekmovanje v Maribor. Na kranjskem kegljišču je Miro Ambrožič postavil nov rekord kegljišča 1119 keglji. Sicer pa so ostali Kranjčani dosegli v dvoboju z Novo Gorico naslednje rezultate: Martelanc 1011, Kordež 1039, Čatar 1042, Pavlin 1008, Turk 1017, Jereb 1024. Na lestvici je v vodstvu Ljubljana, Triglav je 4., Jesenice pa so 9. V prihodnjem kolu v soboto, 15. marca, bodo Kranjčani gostovali v Celju, Jeseničani pa bodo doma gostili Branik. J. J. Boj za drugo mesto Do konca zimske GKL nas ločita še dve koli, že sedaj pa lahko z gotovostjo trdimo, da je prvak letošnjega tekmovanja znan. Zanimiv pa bo vsekakor boj za osvojitev drugega mesta. Mladinci Triglava tudi v tem kolu niso dovolili presenečenja in so v gosteh visoko premagali ekipo Tržiča, igralci Save pa so se izdatno oddolžili Šenčurju za poraz v prvem delu tekmovanja. Izida: Tržič : Triglav 45:08 (21:34), Sava : Šahčur 70:48 (36:24). Lestvica po 8. kolu: 1. Triglav 7 7 0 466:303 14 2. Sava 6 3 3 381:381 6 3. Šenčur 6 3 3 370:386 6 4. Radovljica 6 2 4 339:411 4 5. Tržič , 7 1 6 361:436 2 Para naslednjega kola: Radovljica : Sava, Šenčur : Triglav. -bb VIII. zimske športne igre Kranja na Soriški planini Organizator tekmovanja osmih zimskošportnih iger kranjske občine nam je sporočil, da bodo letos tekmovanja v veleslalomu na Soriški planini, in sicer v soboto, 15. marca, in nedeljo, 16. marca. Tekmovanje se bo v obeh dneh začelo ob 10. uri. Za prvenstvo se je prijavilo skoraj 600 članov kranjskih delovnih kolektivov. Pokrovitelj tekmovanja pa je Elektro Gorenjska. J. J. Splošno telesno vzgojo v okviru Partizana so v jeseni nekoliko zanemarili Vzrok je treba iskati v prenovitvi doma Partizana, saj so se dela močno zavlekla, tako da so z vadbo začeli šele v začetku letošnjega leta. V minulem letu so imeli precej veliko gradbeno dejavnost. Prenovili so dom Partizana in začeli z gradnjo košarkarskega igrišča. V domu so zamenjali električno napeljavo, položili parket v telovadnici in garderobah, uredili sobo za trim kabinet ter uredili centralno kurjavo v prvem nadstropju. V letošnjem letu bod o nadaljevali z ostalimi deli pri dokončni prenovitvi doma Partizana. Novi upravni odbor so izvolili po delegatskem sistemu, tako da je vsak klub zastopan z delegacijo dveh članov, poleg tega pa so v upravnem odboru še predstavniki krajevne skupno'sti in šolskega ♦ športnega društva osnovne šole Lucijana Seljaka. Tudi v novem mandatnem obdobju bo upravni odbor vodil dolgoletni predsednik Miha Kramar. J. Javornik Mazi prvak Člansko šahovsko prvenstvo Kranja je dobilo v'zadnjih dveh kolih zanimiv razplet. V predzadnjem kolu je namreč Deželak premagal do tedaj vodilnega Mazija in na koncu sta imela oba šahista enako število točk. O zmagovalcu so odločali rezultati proti bolje uvrščenim, ki so bili pri Maziju nekoliko ugodnejši. Sicer pa je treba poudariti, da sta se ta dva igralca zasluženo uvrstila na najvišji mesti, saj sta pokazala največ šahovskega znanja. Letošnji prvak Kranja je torej Mazi Leon, šestnajstletni dijak Šole za oblikovanje v Ljubljani, ki je začel igrati šah ob dvoboju za naslov svetovnega prvaka med Fischerjem in Spasskim. To je do sedaj največji uspeh mladega in obetavnega šahista, ki je v tem kratkem času izredno napredoval, njegovi letošnji rezultati pa napovedujejo še večje uspehe. Na prvenstvu sta Miloševič in Ra-kovec osvojila drugo kategorijo, Mazi, Deželak, Hribar B. in Jokovič pa so jo potrdili. To pa so tudi igralci, ki so se na prvenstvu uvrstili na prvih pet mest. Končni vrstni red: Mazi in Deželak 10, Miloševič 8,5, Jokovič, Hribar B. in Rakovec 7,5, Marko 7, Novak 4,5, Stare 4, Bukovec 3,5, Vidah in Štagar 2,5, in Hribar M. 2 točki. Organizacija prvenstva, ki je predvsem opozorilo na precejšen napredek mladih šahistov, je bila odlična. M. GabrijelčiČ Favoriti zmagujejo Brez presenečenj se je nadaljevalo tekmovanje v gorenjski namizno-teniški ligi. Rezultati: Lesce : Sava 2:5, Kamna gorica : Murova 0:5, Triglav II : Kondor 4:5. J. Starman Triglav : Jesenice 1:1 (1:0) V prijateljski nogometni tekmi sta v Kranju ekipi Jesenic in domačega Triglava igrali neodločeno. Rezultat ustreza dogodkom na igrišču, saj sta bili ekipi ves čas enakovredni. J. Mrovlje Ločanke najboljše Starejše pionirke občinske reprezentance Škofje Loke so bile najboljše na prvem košarkarskem turnirju občinskih reprezentanc Gorenjske. Tekmovanje je bilo v telovadnici OŠ France Prešeren v Kranju, organizator pa TKS Kranj. Najboljšo igro so pokazale Ločanke. Ekipo so sestavljale naslednje igralke: Rus, Bizjak, Erznožnik, Medv.ed, Ilovčič, Oblak, Gantar, Mlinar, Li-bič, Habjan in Vehovec. Rezultati: predtekmovanje: Kranj A : Jesenice 16:23, Kranj B : Škofja Loka 4:36, finale: za 3. mesto Kranj A : Kranj B 20:6, za 1. mesto Škofja Loka : Jesenice 27:20. Vrstni red: 1. Škofja Loka, 2. Jesenice, 3. Kranj A, 4. Kranj B. Najboljša strelka je bila Erznožnikova, ki je dala 17 košev. -dh" Triglavu ni uspelo Vaterpolistom Triglava ni uspelo, da bi se uvrstili v polfinale letošnjega vaterpolskega pokala SFRJ. Tri-glavanom je ušla uvrstitev med najboljše le zaradi slabše razlike v golih. Rezultati Kranjčanov: Triglav : Solaris 7:8, POŠK : Triglav 13:5, Primorje : Triglav 6:6, Triglav : Mornar 8:6. Vrstni red: 1. POŠK 5, 2. Primorje 5, 3. Solaris 4, 4. Mornar 3, 5. Triglav 3 točke. -dh Z naših in tujih smucisc Kljub pomanjkanju snega je bilo v soboto in nedeljo na naših in tujih smučiščih več različnih tekmovanj in prvenstev. ALPSKO SMUČANJE -Na Jahorini je bilo tekmovanje za šestoaprilski jaho-rinski pokal. Med članicami je bila najboljša Ra-dovljičanka Pikonova, med člani je bil zmagovalec njen klubski kolega Gorišek. Med starejšimi mladinci je prvo mesto zasedel Škofje-ločan Tomažin, pri starejših mladinkah se je najbolj izkazala Gortnarjeva iz Železnikov, med mlajšimi mladinci Kavčič (Olimpija) in mlajšimi mladinkami Blažej (Olimpija), medtem ko je bila Oblakova (Transturist) tretja. SMUČARSKI SKOKI -Na Pokljuki sta bili dve prvenstvi. Mlajši mladinci so tekmovali za naslov republiškega prvaka, ki ga je zanesljivo osvojil Ljubljančan Jože Berčič. Na odlično 2. mesto pa se je uvrstil Podobnik iz Zirov, medtem ko je bil Kranjčan Benedik 12. Starejši pionirji so tekmovali za naslov državnega prvaka. Ob precej večji udeležbi kot leto poprej je naslov prvaka osvojil Te-pež (Ilirija), srebrno kolajno pa je osvojil Kranjčan Miro Bizjak. Na 5. mesto se je uvrstil Jeseničan Jemec, 10. je bil Globočnik (Triglav), 12. pa Hrovatin (Triglav). Na Zelenici pa so tekmovali mlajši pionirji za naslov državnega prvaka. Po pričakovanju je 1. mesto osvojil Krolnik (Žiri), Kranjčan Ropret je bil 6., Bernard pa 12. V Schonwaldu v ZRN so tekmovali nekateri člani naše državne reprezentance tako v članski kakor v mladinski konkurenci. V dveh tekmah se je med člani Prelovšek uvrstil na 7. mesto (na eni tekmi je bil 2.), Loštrek je bil 9., Križaj pa 20. V konkurenci mladincev je bil Kajzer 3. (na eni tekmi je zmagal), Demšar iz Križ je bil 5., njegov klubski tovariš Jenko pa 11. V Reit im Winklu pa sta na mednarodnem tekmovanju nastopili ekipi Jesenic in Triglava. Andrej Cuznar je bil 3., Krznarič 5. (oba Jesenice), Gorjanc 6., F. Mesec 12., Čimžar 13., Bogataj 16. (vsi Triglav), Dov-žan 17. (Jesenice). V mladinski konkurenci pa je bil zmagovalec Mičo Rožič iz Rateč, na 4. mesto se je uvrstil Zupan (Jesenice), ostali vrstni red: 12. Zelnik, 13. Finžgar (oba Triglav), 15. Prešeren (Jesenice), 18. Folanič (Triglav), 19. Lan-gus (Jesenice). J. J. V vodstvu osnovna šola L. Seljaka Preteklo soboto so v telovadnicah OŠ Staneta Žagarja in J. B. Tita v Predosljah nastopili mlajši pionorji A skupine. Izidi: S. Žagar : F. Prešeren 22:18 (12:5), S. Mlakar : M. Valjavec 14:37 (6:20), F! Prešeren : S. Jenko 21:17 (8:11), S. Žagar : M. Valjavec - razveljavljeno, S. Jenko : D. Jenko 49 14 (25:0), L. Seljak : J.B.Tito 50-4 (16:2), J. B. Tito : S. Jenko 9:67 (5:26), L. Seljak : D. Jenko 40:14 (20:4). Lestvica: L. Seljak S. Jenko M. Valjavec S. Žagar D. Jenko F. Prešeren S. Mlakar J. B. Tito 156: 51 8 164: 39 6 0 110: 26 6 55: 56 76:118 72:106 51:131 22:171 -bb Italijanom pokal Kurikkala Nadaljevanje s 1. strani Dosežki v štafetah so še slahši. Mladinska štafeta 3x5 kilometrov, v njej so tekle Šporčič, Munih in Fister, je bila 5. med osmimi štafetami, štafeta mlajših članov 4 X 10 kilometrov, zanjo so tekli Kavčič, Zupane, Kordež in Poklukar, pa je bila 10. Vodja zmagovalne italijanske ekipe je po končanem tekmovanju visoko dvignil pokal. Njegova dekleta in fantje so zares dobro tekli. O njih bomo zanesljivo še slišali. V Kranjski dolini so slavili tujci. Dragocen Kurikkalov pokal je prejela ekipa Italije, ki je imela odlične mlajše člane in dokaj dobre mladince. Najboljši v posameznih kategorijah pa so prejeli medalje in diplome ter praktična darila. Pri letošnjem tekmovanju za pokal Kurikkala ne gre prezreti nesebične pomoči nekaterih gorenjskih organizacij združenega dela. Ljubljanska banka je bila glavni pokrovitelj, sopokrovitelji pa Iskra — Elektromehanika, Elan, Alpina Ziri, LTH in Central iz Kranja. REZULTATI: mladinke (5 kilometrov) — 1. Claudia Sprenger (Liechtenstein), 2. Edith Sporndli (Švica), 3. Carola Goeritz (ZRN), 4. Guidina dal Sasso (Italija), 5. Ulrike Spitz (ZRN) itd. Naša najboljša je bila Mili Fister (Triglav), ki je med 24 tekmovalkami zasedla 13. mesto. Mladinci (10 kilometrov): 1. Josef Schneider (ZRN), 2. Pierre Eric Rey (Švica), 3. Peter J uric (Avstrija), 4. Alfred Schnidler (Švica), 5. Wolf-gang Mayr (ZRN) itd. Božo Kordež, član Plamena iz Krope je bil 18. Mlajši člani (15 kilometrov): 1. Gianpaolo Rupil (Italija), 2. Bene-detto Carrara (Italija), 3. Bruno Bo-netta (Italija), 4. VVolfgang Mueller (ZRN), 5. Fredi Wenger (Švica) itd. Najboljši Jugoslovan je bil Janez Kavčič, član kranjskega Triglava, ki seje uvrstil na 19. mesto. "Med štafetami mlajših članov je po pričakovanju zmagala Italija, Nemke pa so bile najboljše v štafe^tnem teku mladink. Ekipni vrstni red je naslednji. Zmagala je Italija pred ZRN, Avstrijo, Švico, Francijo in Jugoslavijo. Ekipa Liechtensteina je nastopala namreč izven konkurence*. Besedilo: J. Košnjek Fotografije: F. Perdan Krvodajalska akcija v kranjski občini Krvodajalska akcija je v kranjski občini dobro stekla. Pretekli teden je darovalo kri več kot 1200 občanov. Akcija se ta teden nadaljuje. Odhodi v Ljubljano na Zavod za transfuzijo krvi bodo po naslednjem razporedu. TOREK, 11. MARCA Osnovna organizacija RK Zlato polje: odhod ob 7.10 izpred stavbe krajevne skupnosti v Ulici Staneta Rozmana Osnovna organizacija RK Center: odhod ob 7.50 izpred kina Center Osnovna organizacija RK Naklo: odhod ob 8.30 in 10. uri izpred kulturnega doma v Naklem SREDA, 12. MARCA Osnovna organizacija RK Mavčiče: odhod ob 6. uri z avtobusne postaje Breg ob Savi, ob 0.05 z avtobusne postaje Jama, ob 6.10 z avtobusne postaje Praše, ob 6.15 z avtobusne postaje Mavčiče in ob 6.20 z avtobusne postaje Podreča Osnovna organizacija RK Bitnje: odhod ob 6.50 z avtobusne postaje v Sp. Bitnjah, 6.55 z avtobusne postaje v Sr. Bitnjah in ob 7. uri z avtobusne postaje v Zg. Bitnjah Osnovna organizacija RK Kokri-ca: odhod ob 7.45 z avtobusne postaje pri Laknarju, ob 8.30 z avtobusne postaje v Bobovku, ob 8.35 izpred Laknarja, ob 9.15 z avtobusne po- Uspešna krvodajalska akcija Krvodajalska akcija, ki je bila v sredo, 5. marca, v Šenčurju, je zelo dobro uspela. Na Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljano je od 240 prijavljenih odšlo 182 krvodajalcev Šenčurja in Srednje vasi. Po povratku v Šenčur je krajevni odbor RK v domu kulture za vse pripravil zakusko. V RK Šenčur je letos že okoli 1400 članov in podpornih članov. Ustanovljen je bil takoj po osvoboditvi, aktivno pa deluje 23 let. Ob 100-letnici RK Slovenije, ki jo praznujemo letos, bo sedem odbornikov prejelo srebrne značke, občinski odbor pa bo štirim izročil plakate in pohvale. Proslavo ob tem velikem jubileju bodo združili s praznovanjem krajevnega praznika. ■ Kakor vsako leto pa so odborniki tudi letos skupaj s socialno komisijo KS Šenčur obiskali 65 bolnih in ostarelih žena in jih obdarili. F. Erzin staje na Mlaki pri Toporišu in ob 9.20 z avtobusne postaje na Mlaki (Nedeljska vas) Osnovna organizacija RK Dup-lje: odhod ob 10.10 z avtobusne postaje Duplje pri gasilskem domu ČETRTEK, 13. MARCA Osnovna organizacija RK Stražišče: odhod ob 6.50 in ob 8.45 z avtobusne postaje v Stražišču Osnovna organizacija RK Žab- nica: odhod ob-6.15 z avtobusne postaje v Zabnici Osnovna organizacija RK Vodovodni stolp: odhod ob 7.20 z avtobusne postaje na Rupi in ob 7.30 izpred gasilskega doma v Kranju Osnovna organizacija RK Golnik: odhod ob 8. uri izpred bolnice Golnik Osnovna organizacija RK Stru-ževo: odhod ob 9.30 izpred tovarne Ikos Osnovna organizacija Trboje: odhod ob 10.10 z avtobusne postaje v Trbojah Osnovna organizacija RK Pod-blica: odhod ob 10.10 z avtobusne postaje v Podblici PETEK, 14. MARCA Osnovna organizacija RK Zalog pri Cerkljah: odhod ob 6.15 /. avtobusne postaje v Vopovljah in ob 6,20 /. avtobusne postaje v Lahovčah Osnovna organizacija RK Visoko: odhod ob 6.50 z avtobusne postaje v Lužah, ob 6.55 z avtobusne postaje na Visokem in ob 7. uri z avtobusne postaje v Miljah Osnovna organizacija RK Zlato polje: ob 7.50 in 8.30 izpred stavbe KS v Ulici Staneta Rozmana Osnovna organizacija RK Ore-hek: odhod ob 9. uri izpred trgovine na Orehku in ob 9.05 z avtobusne postaje v Drulovki Osnovna organizacija RK Vodovodni stolp: odhod ob 9.30 izpred gasilskega doma Osnovna organizacija RK Trste-nik: odhod ob 10.10 z avtobusne postaje Trstenik Osnovna organizacija RK Vog-Ije: odhod ob 10.10 z avtobusne postaje Voglje. Razpored za ponedeljek, 17. marca, bo dojavljen naknadno. 17-letna Claudia Sprenger iz Liechtensteina je iz tekaške družine. Za tek sta jo navdušila oče in brat. Uspeh na Kurikkalu je njen največji uspeh doslej, čeprav tekmuje šele štiri leta. Vrvež na startu oziroma cilju tekmovanja za pokal Kurikkala. Kranjski organizatorji tekme zaslužijo pohvalo, čeprav so morali zadnji hip »prenesti« tekmovanje z Jezerskega na Pokljuko. Josef Schneider (17 let) iz Grd fenaura v ZRN tekmuje že < leto in je ključavničarski vaje ne c. Letos je na domačih tek mah že dvakrat zmagal. Premagati takšne strmine in ne zgubiti ritma je načelo tekačev na smučeh. Na fotografiji Jugoslovana Demšar in Poklukar, ki je tekel izven uradne konkurence. Gianpaolo Rupil, gozdar iz Trbiža, je zmagal precej nepričakovano, zato je pokljuškega uspeha še bolj vesel. Večina je računala na zmago rojakov Bruna Bonetta, Adn-ana Dariolija in Benedetta Carrara. Tekmovanja se je udeležil tudi podpredsednik SZJ Gregor Klančnik. Ukinjen davek na stare avtomobile Mili Fister, članica SK Triglav, dijakinja kranjske Gimnazije, je bila po pričakovanju najbolje uvrščena mladinka iz Jugoslavije. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti kranjske občinske skitpščine sta v torek in sredo na ločenih sejah na predlog izvršnega sveta občinske skupščine sprejela spremenjeni odlok o posebnem občinskem prometnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Pri prodaji osebnih in tovornih avtomobilov so doslej'morali lastniki plačevati 4-odstotni posebni občinski promet davek, če so vozilo prodali pVed potekom treh let od pridobitve lastništva. Poslej bodo lastniki takšen davek plačali le, če bodo nov avto domače proizvodnje prodali prej kot leto dni po nakupu. Enako določilo v spremenjenem odloku velja tudi za uvožene avtomobile. Pri uvoženih avtomobilih ie le ta razlika, da bodo morali lastniki plačati 4-odstotni prometni davek tudi za star avtomobil, če ga bodo prodali prej kot leto din od nakupa v tujini. Starost vozila, se bo ugotavljala na podlagi računa o nakupu vozila za domače avtomobile in na podlagi carinske deklaracije za tuje avtomobile. Zbora sta sprejela tudi spremenjeni davek na alkoholne pijače. Za alkoholne pijače do vrednosti 32 din znaša davek 43 odstotkov, od 32 dinarjev naprej pa 25 dinarjev. Po' prejšnjem določilu je bilo treba 43-odstotni davek na alkoholne pijače plačiti že za pijače do vrednosti 17 dinarjev. Nova določila posebnega občin* skega prometnega davka bodo začela veljati naslednji dan po objavi odloka v Uradnem.Vestniku Gorenjske. A. Z. ' Fluo r ogr afir a nj e prebivalcev kranjske občine ttmm ^ Božo Kordež z Jamnika je bil najbolje uvrščeni -lugoslovun med mladinci. V začetku se zone je tekel z večjo lahkoto. Septembra in oktobra 1971 je bilo v kranjski občini zadnjikrat fluoro-grafiranje prebivalstva. Ker je po programu takšna akcija vsaka štiri ieta, sta zbor združenega dela in /bora krajevnih skupnosti kranjske občinske skupščine minuli teden sklenila, da bo letos obvezno fluoro-grafiranje vseh nad 24 let starih prebivalcev kranjske občine od 1H. aprila do 14. maja. Predvidevajo, da bo fluorografiranih okrog 32.000 prebivalcev, za kar bo zdravstvena skupnost prispevala okrog 80.000 dinarjev, občinski proračun pa najmanj 50.000 dinarjev. Kot rečeno, bo lluoi oirr ii ban je obvezno za vse nad 24 let stari prebivalce, ra/.en za posameznike 2 določenimi boleznimi in za tiste red' no zaposlene, kjer občasna flourOj graliranja organizirajo že delovn* organizacije. Zato bodo pred lluorc šrafiranjem izdelali točen seznani Ker je akcija uspešna le, če se je udeleži čimveč občanov, bodo teiiH1 primerne tudi kazni za tiste, ki W iluorografiranja ne bodo udeležili* in sicer bodo posamezniki plačali d»> 1000 dinarjev kazni, odgovoru'' OSebe V temeljnih samoupravni!' organizacijah oziroma skupnost i!1 do 2000 dinarjev in pravne osebe d'1 3000 dinarjev. A. Z.