Published and distributed imdw permit (No. 728) attlhor. by the Act of October 6, 1917, on Re at the Post Office of Clevehmd, Otdo. By ordecf of the nutiill. JL S. Bmimtm, Portuaster Oen. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOB WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL " VOLUME IV.—LETO IV^ CLEVELAND, 0. PONDELJEK (MONDAY) MAY 9th 1921 Single Copy 3c. St. 108. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, 0., under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c. KMCIZAVRNEIO ZAVEZNIŠKI Ul Sodi se, da bo ebert skušal doseči sestavo kabineta, ki je sovražen zavezniškim zahtevam. . Berlin, s. maja. — Kot I^Sfleda, bo predseidnik e-najbrže jutri naročil ^ Stresemannu, vodju ^®inške ljudske 'Stranke, da sestavi nov kabinet, ki bo, l^otem ko se vpraša za svet /parlament, zavrnil zavezni-vSki ultimatum. Do včeraj opoldne se je ^Glo, da bodo stranke, tvo-^®ce sedanje koalicijske mi-^istri^vo, sprejele zavezniš-^ ultimatum, in sicer v u-,^a^ju ,da bo Nemčija vsaj % ebo leto ali dve v stanu ^^dostiti zavezniškim pogo-v tem času pa da bi se ^^^Pploženje zaveznikov že tolažilo. Od tistega časa pa se pojavili drugi faktorji, J? Položaj docela izpremeni- Prvi izmed teh faktorjev i® govor'pre'dsednika nem-Reicnsbanke, M ga je ^Fzal včeraj ^red odsekom zunanje zadeve v prisotnosti številnih , voditeljev ^^'ank in vplivnih ipioltikov. ^Jegov govor je napravil ^ko velik vtis, da so skoro .^> ki so bili navzoči odšli ^zbornice prepričani, da bi ^Nem zavezniškega ulti-'"atuma pomenil za Nemči-sigurno propast. Drugi fa'ktor so vesti, ki ^2^ajajo iz ^gornje Slezije, Posebno kar se tiče stališča ^amkaj nahajajočih se fran-joskih čet. Vodilni politiki ^ docela prepričani, da je' ,ffi:omja &lezija za Nemčijo /'^^bljena. . splošno mnenje je namreč Y^..bi si Korfanty, vodja ' "MSkih upornikov, nikdar i?al uprizoriti revolte, če bili v to tajno privoli-jVancozi. J, .vossische Zeitung" po-da so danes zjutraj jancoske patrulje dosegle Gorski disrtrikt. J^ati^juje se, da kar se je Rodilo v Šleziji, se bo brez zgodilo tudi v okraju Misli se, da bo Francija okraj Ruhr kot so onii Poljaki v Šlezi.ji, brez &J^a na to, da4i Nemčija ^le ultimatum ali pa Niti najmanj se ne pri-da bi proti temu li,-^^^stirala Anglija ali Ita-j/ia, kajti tudi proti poljske-ni protestirala 5®na izmed teh držav. Bavareki ministrski von Kahr, ki se se-iz Berlina v bavarsko ihesto, je prepričal poli-*•10^ ^®ditelje, da je docela ne-izvesti razor oženje ba-® domače garde do časa, ^^ktevajo zavezniki, in s tem francosko invazijo v naj bi razoroževali, ako ie, P^opreči francoske invazi-vzhodu pa se nas pre-milost Poljakov? Ta se je slišal danes med v parlamentu najpogo- Poljaki v Šleziji poraženi. London, 8. maja. — Brzojavka, ki jo je dobil danes Daily Express iz Oppeln, pravi, da je dva tisoč Nemcev pod vodstvom nemških častnikov, pognalo 5000 Poljakov iz mesta Kreuttburga v Zgornji Šleziji. Kreutiberg se nahaja okrog 20 milj od poljske meje. Berlin, 8. maja. — Poročila iz nemških virov, ki prihajajo danes, pravijo, da se napetost položaja v Zgornji Šleziji Se ni nič zmanjšala. Kot se poroča, nameravajo poljski uporniki vprizoriti nadalj-ne napade na nefkatera večja mesta. Njih napad na Koenigshuet-te je bil uspešen. Mesto se jim •je podalo po par urah zoperstav-Ijanja. Nemci so se umaknili tudi iz železniškega križišča Kandr-zin blizu Kosela. Vlada je silno razburjena nad stanjem v Zgornji Šleziji. Danes se je vršila kabinetna seja, na kateri je bilo sklenjeno, da bodo nemške čete posredovale le v treh slučajih; 1. Ako tako želeli zavezniki. 2. Če bi zavezniki podali končno odločitev, kateri del Šlezije ima pripasti Nemčiji, in kateri Poljski. 3. Ako bi Poljaki pod vplivoifti svojih uspehov poskusili 2r^invazijo vzhodne Prusije. Rusija napade Poljsko? Berlin, 7. maja. — Poroča »o, da so vojaški ^rggi _v Varšavi prepričani, da tiamerava Rusija v kratkem ^^prizoriti napad na Poljsko. Poroča se, da se na poljski meji koncentrirajo ruske čete, in da se napad namerava vprizoriti baje na dan 20. maja. Poroča se tudi, da v sporno ozemlje Zgornje šlezije dospele čehoslovaške čete. -O-- — Jutri, 10. maja se vrši direktorska seja Slovenske Delavske Zadružne Zveze v lastnih pro. štorih. Pričetek ob 8. uri zvečer. Vsi direktorji tiaj bodo gotovo 2iavzoči. Angleški transportni delavci sodelujejo z rudarji. London, . maja. — Federacija transportnih delavcev je danes popoldne izdala manifest, v katerem se poživlja vse člane, da odklonijo prevažati premog, katerega se importira v Anglijo iz inozemstva. Ta akcija se je podvzelt^ da se podpre štrajkujoče premogarje. Slično odredbo je izdala že preje tudi zveza železničarskih delavcev. ^ Škotski transportni delavci zastavkali. Glasgov, 8. maja. — Kot rezultat proglasa, izdanega od federacije transportnih delavcev "Je. danes v tukajšnjem pristanišču proglašena stavka. Spor je dosegel viška, ko se je nalagalo premog na nd:i pamik, ki je imel odpluti v Ameriko. Delavci pravijo, da se na ladjo ni naložilo polne zaloge, in da se je nameravalo zalogo premoga iznova napolniti v Ameriki. Vsa dosedanja prizadevanja, da se napravi konec stavki pre-mogarjev, so se popolnoma izjalovila. Posledice strajka, ki traja že aScoro šest tednov, so oči-vidne vs^ovsod. Industrija je najhuje prizadeta, in vodilni kapitalisti 9e odprto boje poraza, ako ne pride do skorajšnje poravnave. Brez dela je spdaj še štiri milijonft . il^krcev, ( vštovai premogarje. a se, da bodo morale v teku dveh tednov po invaziji o-kraja Ruhr zapreti vrata vse nemške tovarne, kajti premoga se ne more dobiti niti iz okraja Ruhr niti iz Zgornje šlezije, in da bo brezdelje in lakota pognala pr^bivaltelstvo do brezupnih dejanj. Dr. Mayer neče prejeti sestave kabineta. Berlin, 8. maja. — Vossische Zeitung poročajo, da je nemški poslanik v Parizu, dr. Mayer odgovoril predsedniku Ebertu, ki se je obrnil nanj, da sprejme sestavo nemškega kabineta, da ponudbe ne more sprejeti. Belgijci pripravljeni. Wesel, 8. maja. — Belgijska kavalerij^ je zasedla ekstremne strategične postojanke vzhodno in zapadno od reke Rene blizu Wesele, Reinberga in Dinslake-na. To se je očividno napravilo, da bi se v slučaju potrebe nemudoma začelo z napredovanjem proti okraju Ruhr. Washington; 8. maja. — Tukajšnji diplomatje so prepričani, da sklep Združenih jdržav, da se zopet vdeležujejo zayezniSkih konferenc pomeni, da se je stališče zaveznikov napram Nemčiji s tem močno o trdilo. Hardinga kritizirajo. Washington, 7. maja. — Vsi stari zakrknjeni nasprotniki ver-saiilske pogodbe in Lige narodov silno kritizirajo Hardingovo postopanje v zunanji politiki. Odločitvi vlade, da se pošlje ameriške zastopnike na zavezniške — Včerj sta bila povožena od avtomobilov dva dečka. Eden je Frank Boje, star 6 let iz 1445 E. 39. St. Na St. Clair Ave,, v bližini 39. ceste, ga je namreč podrl tovorni avtomobil in mu prebil črepinjo in ga drugače notranje poškodoval. Petletni Wilbur Wiemels pa se je igral pred svojim domom na Lorain Ave. in 159. St., West Park, ko ga je zadel avtomobil in ga notranje poškodoval. konference, je vztudila silno nezadovoljstvo med onimi republikanskimi in demokratičnimi senatorji, ki so se za časa Wilsono-ve administracije tako silno zo-perstavljali odobritvi nemške mirovne pogodbe in pa Lige narodov. * Tudi zavlačevanje odobritve Knoxove mirovne resolucije je podrejeno ostri kritiki iste senat' ike grupe/. Kot se je danes izvedelo, poslanska zbornica še sedaj ni podvzela nikake akcije glede te resolucije, ki je bila sprejeta v senatu pred enim te-dttom, na izrecno naročilo iz Bele hiše. Nasprotniki mirovne po-godlbe in Lige smatrajo nastavitev ameri&ih zastopnikov za za-vezni&e konference kot delno priznanje pogodbe in Lige, zavlačevanje mirovne resolucije pa se tolmači, da Harding navsezadnje morda vendar privoli v odobritev versaillske pogodbe. Republikanski nasprotniki mirovne pogodbe so se sicer medsebojno sporazumeH, da tega Hardin-govega postopanja ne bodo raz-motrivali javno, toda zasebno pa silno obsojajo ravnanje predsednika Hardinga z ozirom na zunanje zadeve. V Pariza so zadovoljni. Pariz, 7. maja. — Tukajšnji časopisi izražajo silno zadovoljstvo nad odločitvijo ameriške vlade, da zopet pošlje svoje zastopnike na vse zavezniške konference, tikajoče se vsiljenja mirovne pogodbe. Republikanci za odpravo vladnega železniškega odbora. Washington, 8. maja. — Senat bo pričetkom tega tedna pričel z železniškimi zasliševanji. Rezultat tega zasliševanja, ki bo trpelo en mesec ali morda celo šest tednov bo ustvaritev vladnega stališča napram železniškemu problemu. Preiskava je re:j:ultat resolucije, ki jo je predlagal senator Albert Cummins iz lowe, ki bo kot predsednik meddržavne trgovske komisije vodil vsa zasliševanja. Najprej bodo zaslišani predstavniki železniških družb, potem pa pridejo na vrsto železničarske organizacije. Kot se poroča iz verodostojnih virov, so gotovi republikanski senatorji za to. da se vladni železniški odbor sploh odpravi. Ta vladni odbor za poravnavo delavskih sporov obstoji iz devetih članov; trije zastopajo železniške družbe, trije delavce, trije pa splošno javnost. Ako se nasprotnikom vladnega odbora ne bo posrečilo istega docela odpraviti, tedaj bodo delovali na to, da bo imel predsednik moč imenovati vseh devet članov brez ozira na klasifikacijo, to je, da bi bili vsi samo "zastopniki javnih interesov." Taka sestava odbora je bila določena že v prvotnem besedilu Cummins-Eschoveg; zakona, toda je bila v senatjjj^oražena, in se jo je nadomestilo s sedanjim načinom zastopstva. Senatorji, ki hočejo spremembe, pravijo, da bodo \zpriševanja pred senatnim odsekom dokazala, da vladni železniški odbor sploh ni potreben. Železniške družbe napadajo princip življentke plače. Chicago, 7. maja. — John J. Wabler je nocoj kot zastopnik železniških družb zaključil izpričevan je pred vladnim železniškim odborom. Dejal je, da bi sprejem teorije, češ, da naj živ-Ijenska plača tvori podlago pri določevanju železničarskih plač pomenil sprejem neizkušene teorije državnega socijalizma in di bi posledica te teorije bila ta, da bi se ustvaril razred posebnih privilegirancev. Wabler je dejal, da življenska plača ne predstavlja svote, ki je potrebna za vzdrževanje delavca in njegove družine, temveč da predstavlja gotovo mero živi j enakega standarda, katero bi gotove osebe rade dosegle. 'Teorija življenske plače ni nova," je dejal Wabler. "Mi je ne moramo ignorirati, toda mi snik». mnenja, da mora ameriško ljudstvo zvedeti za njen resnični pomen in končni učinek talte socijalistič-ne teorije, katere upoštevanje jta-htevajo železniški delavci." Po navadnem modrovanju je Mr, Wialber nadaljeval; 'Železnice so pripravljene in pri volji plačati svojim delavcem "pravične in primerne" plače za "pošteno in primerno delo." Mi sicer ne ignoriramo Človekoljubnih zahtev, toda boriti se imamo s praktičnimi problemi, in utopi-stičnimi ideali, najsi izgledajo še tako lepi v mislih, ne bodo zadovoljili na plačilni dan niti železničarje niti nikogar druzega." Walber je v svojem končnem argumentu še enkrat p ogrel vse stare "dokaze", ki so jih predložile družbe tekom zaslišanja, in je izjavil, da so družbe "jasno" dokazale, da se je draginja izza meseca julija 1920, ko so železničarji dobili zvišanje plač, dosti znižala. Nasvet Am. delavske federacije. Cincinnati, O., 8. maja. — Konferenca ekaekutivnega odbora Ameriške delavafke federacije, ki je sedaj v teku, priporoča, da (naj bi se po vseh mestih sirom dežele ustanovili posebni odbori, katerih naloga bi bila reševati krajevne mezdne spore v gradbeni industriji. Kot se je izrazil John Donlin, predsednik stavbinskega depart-menta pri delavski federaciji, bi se spore izročalo obojestranskemu razsodišču, in simpatetični štrajki bi bili v slučaju "neupravičenih zahtev" kake unije nemogoči. Donlin je dejal, da se je ta načrt že uspešno poizkušal po več mestih, vStevši Cincinnati. Tak odbor bi sestoj al iz zastopnikov stavbinskih podjetnikov in iz zastopnikov raznih unij, Odbor bi določal plače za posamezne vrste dela v stavbinski industriji, in zvišanja in znižanja v sorazmerju z življenskimi pogoji. "Ena izmed glavnih prednosti tega načrta je ta," je dejal Donlin, "da bi na ta način ne bili mogoči štrajki iz simpatije, ako bi kaka posamezna unija stavila pretirane zahteve." Donlin, je tudi dejal, da poročila iz raznih delov dežele kažejo, da je položaj zelo slab. »Izjemo tvori le New York, kjer se ja-fto veliko gradi, in kjer delodajalci dajejo prostovoljna zvišanja plač, ker jim bi drugače ne bilo mogoče dobiti, dpvolj delavnih moči. Cincinnati, 8. majal— Mathew Woll, predsednik mednarodne zveze unije fotografičnih bakro-reznih delavcev, in podpredsednik Ameriške delavske federacije, je danes podal uraden odgovor na nedavno priporočilo E. H. Garyja, predsednika U. S. jeklarske korporacije, da se vse delavske organizacije podredi vladni kontroli in regulaciji. Woll pravi; "Gary nima v mislih nič manj kot raztegnitev sedanjih proti-trustnih zakahov na delavske u-nije, tako da bi ista ne bila niti naj manj e v stanu boriti se proti kapitalu. Gary pravi, da ne veruje v socijalizem, toda ravno ljudje, kot je on, dajejo temu gibanju naj vej ii zanos." Woll pravi, da «e bodo jeklarski delavci organizirali navzlic vsemu nasprotovanju Garyja, in da sfi tega zaveda tudi Gary sam. Njegov predlog je samo dokaz, da se tega zaveda. -O--— — Tajnik suhaSke lige, George Southwell, je imel včeraj govor v Schaffer Memorial cerkvi na vzhodni 125. cesti, v katerem je silno napadal tukajžnje policijske sodnike, ker so navidez delajo, kot da hočejo zatreti nepo-stavno izdelovanje in prodajanje pijače, drugače pa sistematizira, jo s kršilci. "Postava se ne spolnjujejo dovolj strogo," se je sadil Southwell, "sodniki nalagajo v prisotnosti časnikarskih poročevalcev kršilcem prohibicije silno visoke kazni, par dni kasneje, pa kar na tihem kazen znižajo, ne da bi o tem trobili po časopisju." Southwell preti vsem tem sodnikom, da jih bo zaznamoval in ob prihodnjih voHtvah, bodo še videli kaj bo! Končno pa seje vseeno pohvalil, da je država že veliko bolj suha, kot je bila od početka, in da se bo počasi vse uredilo, — Koncert pevskega zbora -"Zarja" je uspel nepričakavano jdobro. Vdeležba je t^ila sijajna, in istotako tudi proizvajanje Kaj več poročamu jutri. Izjava stavbinskih delavcev. Charles Smith, zastopnik cle-velandskih stavbinskih delavcev, je podal izjavo, v kateri pravi, dal se je pri drugih delavskih sporih j moralo zelo truditi, da se je delavce obdržalo na štrajk-u, da pa SODNA PREPOVED IZDANA PROTI UTRAIKARm lodajalcem kot napram ceni, namreč docela neodvisen in nepristranski, je podpisal p^god bo. Naj on pove, kaj da po govoriti? ''Koncil clevelandskih stavbinskih delavcev je ipravkar dobil iz Chicage poročilo, da je trideset mož v enem dnevu zgradilo stanovanjsko hišo. Z eksperimen-toirj se je hotelo dokazati, v ko-likom času se da'izvršiti leseno poslopje. Pri tem se ni mislilo, da bi se slučaj rabilo morda kot dokaz v kakem mezdnem sporu. Toda pomislite: dom, katerega je 30 mož zgradilo v enem dnevu, se prodaja po $3.500. Plača delavcev po $10 na dan znaša $300. In vendar si upa trditi zveza clevelanda/kih stavbinskih podjetnikov, da plaČe delavcev predstavljajo 60 do 65 procen- giben, in da jih v tem podpirajo posebno njihove žene. Smith pravi nadalje: "Zadnje dni se je skusalo ustvariti vtis. da so tudi delavski zastopniki pri pogajevalnem odboru nasprotovali vladnemu posredovalcu Mr. Faulknerju, da bi prevzel poravnano sporov svoje roke. To pa ni pravilno. Medtem ko je vseh sedem zastopnikov delodajalcev glasovalo proti vladnemu posredovalcu, pa je vseh sedem zastopnikov delavcev glasovalo za vladno posredovanje. "Faulkner je bil eden izmed tistih, ki »o podpisali delavno pogodbo pred štirimii leti. Koncil stavbinskih delavcev stoji na stališču, da so delodajalci s samovoljnim določenjem mezdnega znižanja kršili takrat doseženi sporazum, kajti zahtevali so, da delavci sprejmejo znižanje takoj, in ne šele po redno doseženi poravnavi. Organizirano delavstvo je hotelo, da se vdeleži pogajanj Mr. Faulkner, ker on je bil edini neodvisni podpisnik pogodbe in bi bil kot taki mogel podati njeno pravilno tolmačenje. Zakaj pa se kotttraktdrji boje njegovega tolmačenja? "V prejšnjih letih se je šlo radi povišanja plače, zahtevanega od delavstva, medtem k« sedaj delodajalci zahtevajo znižanje. Ali so delavci prenehali z delom, ako niso takoj dobili zahtevanega zvišanja? Niso. Istotako ne vidimo nikakega vzroka, zakaj naj bi prejeli znižanje plače brez vsakega pogajanja. Zak^ se zavrača princip pogodbe in daje za vzrok sedanje a:kcije "obstoječe razmere"? Ali ni pogodba ravno tako obvezna za delodajalce kot za delavce? "Ali ni koncil stavbinskih delavcev pokazal, da drži svojo besedo. ko je v soglasju s pogodbo odredil, da se barvarji vrnejo na delo medtem ko so bila v teku pogajanja. "Na milijone vrednega dela je ustavljenega, družine trpijo, velik del prometa je ustavljen. Položaj v Clevelandu je jako resen. In kdo jrf^ odgovoren. Pogodba je tukaj. Njen pomen je jasen. Rešilo se je že tri spore v soglasju z njenimi določbami. Mr. ; -------- - - Faulkner, zvezni posredovalec, ki> delavski stroski zna« je toliko odgovoren napram de- f®'' manj kot 10 procentov. Kdo ___1__t______ ima Dbtem nrav?" se 430 štrajkarjem dotične družbe, ki so bili preje tamkaj za-posljeni, in ostotako tudi mestnim oblastem v Salem, O. jemlje pravico, da bi na kak način o-virale družbo pri obratovanju s stavkolomilci. Kot znano se je župan Salema, J* W. Post obrnil na governerja Davisa. da posreduje. Governer je odvrnil, da dosedaj še izgleda, da je potrebna vojaška intervencija. Pretekli teden je pred prizadeto tovarno, kjer je stavka v teku že dva meseca, prišlo do nemirov. ko se je pripeljalo skebe, da bi se pričelo z obratovanjem. O—- Senator Borah za preiskavo v oblačilni industriji. Washington, D. C. — Senatni odsek, kateremu je bila izročena resolucija senatorja Borah, v kateri se zahteva popolno in ne-pristranrfco preiAavo v ekonom-»ke j« ddavske odn^aje ter pro^ fite v oblačilni industriji, je podal o resoluciji ugodno priporočilo. Isti odsek pa je obenem zavrgel resolucijo senatorja Mosesa, ki je predlagala samo preiskavo ^ krojaške unije, "Amalgamated Clothing Workers of America", in katere očividni namen je bil dognati, da je ta delavska organizacija kriva skrajnega radika-lizma. Resolucije senatorja Borah pa določa, da se preišče politično nagnenje, taktike in metode, katerih se poslužujejo organizacije delodajalcev oziroma unije delavcev. Resolucija gre sedaj pred odsek za izobrazbo in delavstvo, kateremu predseduje senator Ke-nyon iz lowe, ki je vedno priporočal strogo ekonomijo pri izdatkih za razne preiskave, zato je jako malo upanja, da se bo s tozadevno preiskavo začelo kmalu. tov od celotnih stroškov pri gradnji hiši. V navedenem slu- delav- ima potem prav: Akron, O. 8. maja. — Cestno železniški uslužbenci Nothern Ohio Traction and Light Co., ki godba določa. Organizirano de- zastrajkali jpretekli četrtek, bo-lavstvo se je obrnilo na defloda- ko danes in jutri glasovali, da-li jalce. daf naj pusTijo raztolmačiti »uročijo zadevo znižanja plače pogodbo. Zak^ se ga ne pusti nepristranskemu razsodišču. Kot znano je vrhovni urad cestno-že-lezniške unije izjavil, da je bila stavka neavtorizirana. ker delavci niso zadeve hoteli izročiti razsodišču. Plehftrji zastavkajo? Clevelandski pleharji (sheet metal workers) bodo danes zjutraj najbrže zastavkali. Na delu bodo ostali samo v onih slučajih. kjer so jim delodajalci za delo preteklega tedna plačali staro plačo, namreč po $1.25 na uro. O-:- — V Četrtek se vrSi redna mesečna seja direktorija Ameriško-Jugoslovanske Tiskovne Družbe. Vse direktorje se opozarja, da so gotovo navzoči. STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" MAY 9th 1921 44 $1 IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠJ NEDEU IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY ©AY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS __Owned and Pnbliahed by THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. gnwinew Place of the CtMrporatlon. _6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: by carrier .*«.#***..*..*.....#.«.1 5. bso« (3.00, s jbio* 92.00 Cleveland, Colllnwood, Newburgh by mail...... 1 year *6.00, 6 no. ISJiO S mo. *2.00. tTnited States .....................1 year *4JS0, 6 mo. *2.75, 8 mo. *2.00 Buxope and Canada ............................1 year *7.00, 6 mo. *4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c_SINGLE COPY Bt_ Lastule In izdaia sa / AmeriSko-Jugoslovanaka Tiskovna Družba. M18 ST. CLAIR AVE. Princeton 651. 6418 ST. CLAIR ave. Za yaebino osrlasoT nf odeovdrno ne uredništvo, me anramiltr«. CLEVELAND/0. PONDELJEK (MONDAY) MAY 9th 1921 GROZODEISTVA PROTI CRNCEM Položaj Črncev po nasadih južnih držav je izza razkritja grozodejstev, ki so se dogajala na farmi John S. Wiiliamsa'v Jasper okraju države Georgije^ vzbudil v javnosti docela upravičeno ogorčenje. Dokazano je, da se je ravnalo s černimi delavci kot z nem'o živino, ki se ne more nikamor pritožiti. Na srečo pa se še najdejo možje, ki si upajo 'na dan z resnico, akoravno je to v slučajih kot je ta, izvanredno težaven posel. Eden izmed teh mož je tudi guverner države Georgije, Dorsey, ki je napisal knjigo "Črnec v Georgiji." V tej knjigi se docela fbrez pardona žigosa posfco5)anje, kateremu so podrejeni črnci od belih gospodarjev. Iz izvlečkov, ki so jih objavili Časopisi, je razvidno, da se v njigi v prvi vrsti navaja podrobnosti 185 slučajev, ki pripovedujejo, kako se črnce Unča, drži v sužehjstvu, izganja iz domov in podreja raznovrstnim drugih okrutno^im. Jedro vse Icnjige obsega pa naslednji odstavek go-vemerjeve knjige: "Po nekaterih okrajih se črnce izganja kot divjo žival, v drugih se jih drži v stanju sužnjosti, zopet v drugih pa jih sploh nič ne ostane. Navedeni slučaji so' bili zbrani brez vsakega posebnega prizadevanja. Ako bi se prizadevalo zbrati vse slučaje, tedaj bi se njih število zelo pomnožilo. V samo dveh izmed navadenih 135 slučajev, ki se jih navaja, se gre radi "običajnega zločina" napram beli ženski." Brez dvoma eden izmed najbolj nečloveških in nesramnih slučajev, ki se jih navaja, je oni o nekem 60-let-nem črncu, ki je živel s svojo ženo in 12 otroci na svpji farmi, obsegajoči 140 akrov. Ker stari črnec ni maral prodati svoje farme svojemu belemu sosedu, ga je slednji d^'1 aretirati, pri čemur je bil podrejen brutalnemu pretepanju. Eden izmed belih brutalnežev je sunil eno izmed črnčevih hčera v,trebuh in v jeČo se je vrglo vso družino. ' "J ■ Stari črnec je bil obsojen na eno leto prisilnega dela v sklenjenem stanju in na $500 globe. Medtem ko je stari črnec služil naloženo kazen, so »napadli njegov dom 'beli brutalneži, tako da so žena in otroci morali 'bežati, prijatelji so poprodali živino v veliko zgubo, poljski pridelki so "bili uničeni, in družini se je zagrozilo, da se jo bo linčalo, če se skuša vrniti na svoje posestvo. Družina se nahaja v pijbgnanstvu, delo ene generacije je šlo v nič, in stari cmec mora delati vklenjen v verige kot pravcati suženj. In kaj je bil zločin tega starega črnca? Gov. Dorsey pravi: "Vzgoja njegovih otrok in uspešnost njegovega gospodarstva je bila oči vidno edini zločin črnca." Ta cela epizoda je tako nasprotna vsakemu čutu pravičnosti, da človek ne ve, kaj bi dejal na tako početje. Saj vendar črnci niso sami krivi, da so danes v Ameriki. Prignali so jih semkaj kot sužnje, in njihova usoda tudi pod najugodnejšimi okolščinami ni prav nič zavidanja vredna. In pomniti je treba, da tisti element, namreč takozvana Klu Klux Klan banda, ki terorizira črnce po južnih državah, nima na svojem programu samo zatrtje črncev, temveč ta srednjeveška organizacija veruje tudi v nadkriljevanje anglo-saškega rodu nad vsemi drugimi, in je sploh nasprotna vsakemu napredku na kateremkoli polju človeškega prizadevanja. Parlamentarna debata o "Obznani". Belgrad. 8. aprila. — 13. redni sestanek uatavotvorne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 16.80. Prisotni so bili vsi člani vlade. Po končanih formalnostih (či-tanje zapisnikov itd.) dobi besedo komunist dr. Sima Markovič, ki izjavi, da hoče govoriti pozneje, ko bo koničal minister notranjih zadev Draškovič svoje utemeljevanje zaradi razpusta komunističnih organizacij. Nato govori n^inister "policije' (lep naslov za najvišjo upravno instanco v naši državi!!) Draš-kovič. Draškovičeva izvajanjp. — Komunističen program. Početkom svojega govora pravi, da je vprašanje, naglašeno v vloženi interpelaciji, na dnevnem redu vsega sveta, in smatra, da je skrajni čas, da se o njem izvrši ra&prava tudi v naši skupščini. Komunizem ima dve fronti, evropsko in azijsko. Evropa je zavzela napram komunizmu sovraž no stališče, Azija pa mu je odprla vrata kot nekakemu novemu odkritju in socijalni pridobitvi. V naši državi smo se postavili na evropsko $ tališče. Nadalje kon-iStatira minister, da obstoji na žalost tudi v naši draavi boljsevi-;zem in da hoče govoriti proti njemu samo na podlagi najvažnejšega in najbolj obveznega dejstva, to je na podlagi komunističnega programa samega. ' Navaja, da so 1919 in 1920 i-, meli komunisti in socijalisti dva kongresa, prvega v Belgradu drugega v Vukovaru. Na prvem so i-neli kom. manjšino ter je bil njihov program odklonjen, medtem ko so na drugem imeli večino in je bil njihov program sprejet. IPrvi kongrres je določil, da i-ma biti značaj naše države naroden ter je oporekal samo vi j ski, vojni in sličnim zadevam, medtem ko se je iarekel za enako pra vio vseh državljanov Ibrez razlike rodu. Drugi kongres je prešel preko vsega tega ter se postavil na najbglj reakcij onarno stališče, ki je bilo kdaj v naši državi. Minister ičita nato nekatere odstavke in določila programa in statuta komunistične stranke, iz katerih se vidi težnja po premoči namestno po ravnopravnosti, ter poudarja na podlagi istih, da ni med direktivami vukovarske-ga kongresa in ustave naše države nobene skupne točke. Komunisti so se postavili na geslo; Ali se obdrži ustava in pade njihov program, ali pa pade ustava in se obdrai njihov program. Ra-vnotako je motrila tudi vlada vse zadeve, ko se je odločila za korake proti komunistom. Da je vlada reagirala šele nekaj mesecev kasneje, je bil vzrok ta, ker je bila v programu Vesničeve via de taktika, da naj sklene skupščina zakon v redu in radu, ki je bil oči vidno naperjen v prvi vrsti proti komunistom. Vlada je te-lerirala do skrajne meje to gibanje, edino zato, da ni izgubila kredita in da bi ni bilo zlih posledic v osta^jtpi svetu pri izvajanju velikih" potez njene politike. Na vukovarskem kongresu so se komunisti priključili tretji in-ternacijonali, spreieli njene pogoje ter se izrekli svoji neodvis-jiosti, bodisi v. programu aH v političnem in strategičnem oziru, prenehali so biti komunistična stranka Jugoslavije in so postali sekcija v svetovni fronti proti 'buržoaziji. (Burno plokanje pri komunistih in vzklili: Tako je!) Vlada ni takoj reagirala in L ju-ha Davidovič se ne kesa, ker je :to storil. Zlorabe komunistov v njihovi propagandi. — Denar za propagando. Minister je nadalje navajal zlo rabe komunistov v svoji propagandi. Oni so zlorabili delavske ^indikate kot bojno sredstvo proti buržoazni državi. Ravnotako so zlorabili delavske stavke, ki so ena prvih pravic delavcev, ki jim pušča vsak napreden in človeški zakonodajec. Teror in grožnje ,so jih prisilile zapustiti delo, pri katerem so se čutili srečne in zadovoljne; na isti način so usilili komunisti stavko tudi železničarjem in rudarjem. Zatem govori minister o zlorabi denarja. Komunisti so sprejemali denar za propagando iz inozemstva, (Nemir) iz Rumunije, Madžarske in Amerike. Poslali so tjakaj dr. Markoviča s pooblastili, da je zbiral denar in podporo za državljansko vojno. Neki komunist, ki je sam sprejel 'denar, je to prizna} in pravi, da je dobil iz Madžarske 20 milijonov kron. (Hrup in ugovori pri komunistih.) Tudi drugače so komunisti zlorabljali svoj položaj. O-opali so dijamente iz carske krone, iz cerkva in muzejev ter raizbijali dragocenosti, da bi se jih ne moglo spoznati. Te dragocenosti so odpeljali v Anglijo, Fiancijo in v Madžarsko. Nekaj koscev je došlo tudi v Jugoslavijo. Komunistična špijonaža. — Agitacija v armadi. Minister pravi nadalje, da so komunisti zlorabili svoj položaj tudi drugače potom špijonaže. Vsilili so se v vse oblasti ter povsod postavljali svoje ljudi, da bi tako mogli biti točno poučeni o delu državne uprave in da bi mogli uspešno sabotirati državo. Imeli so svoje agente pri pošti in brzojavu. Ugotovile so brzojavke v času, ko je obstojala cenzura, ki niso bile cenzurirane in ki so prihajale h inozemstva. V "Radničkem domu" je na šla komisija državne dokumente, ukradene iz'' raznih uradov. Na-daljna tijihova,zloraba je obstajala v demoralizaciji vojske. S svojimi lažnjivimi obetan j i o privilegiranem položaju v svetovni državi so zavedli tudi nekaj častnikov in orožnikov. Leta 1919 so nagovarjali vojake k begunstvu, češ da jih prisega ne veže. ker da je popovska intriga. Nedokazane obdolžitve! Pisma Ljenina II. — Narejeni dokumenti. Komunis'tična stranka je imela preko svojih zastopnikov stike z notoričnimi mednarodnimi zločinci in razibojniki. (Silno začu- denje v dvorani.) NI znano, ali so bili ti stiki spontani ali sporazumni. Obstojali pa so ti stiki med kozmopolitičnimi razbojniki in stranko. Minister je nato navajal razna nasilja ubijalcev, izvedena od takih ljudi v svrho komunistične stranke. Nadalje pravi, da so med dokumenti v "Radničkem domu" našli tudi pogodbo jugoslovanskih komunistov z bulgarskimi o sodelovanju za skupne cilje. Obstojajo dokazi, da so komunisti, ki so za okupacije delali usluge Bolgarski ali Avstriji, danes prvaki komunistov, in sicer oni, ki so po zločincih ubijali naše ljudi. (Silen hrup med komunisti, ki kriče: Kdo je to? Navedite samo enega!) Dokazi so nesporni in neovrgljivi. Tu je pismo, ki ga je eden velikih komunistov "Ljenin II." leta 1917 pisal bolgarski intendan-ci in vladi ter ji obljublja}, organizirati vse, kar je potrebno tza preskrbovanje vojske. (Protesti pri komunistih. Vzkliki: Zakaj ga niso izročili sodišču?) Razen tega so tu pisma nekaterih komunistov, v katerih so izražene grožnje napram raznim osebam v južni Srbiji in Cmi gorri, ako bi delale proti njim v času volitev. Ravnotako, pravi minister, so bili tudi na Hrvatskem komunisti, samo da nj med njimi ka-čakov in odvetnikov.; To so ljudje, ki so bivali v Rusiji in Madžarski in se tamkaj naučili boljševizma. Imamo tudi pismo, ki ga piše komunist svojemu tovarišu, naj mu da 50.000 dinarjev, ker drugače ne bo več nosil živ glave. (Smeh pri komunistih). Nadalje pravi minister, da so '.tudi med komunisti na Hrvats-Ikem ljudje, ki so bili v Rusiji ropali in plenili v srbskih poslaništvih v Moskvi in Petrogradu. Zatem govori minister o Dalmaciji ter o ropanju tujih ljudi, ki so bilo za vojne na uslugo Avstriji ali pa bili njeni agenti, sedaj pa šli v komunistične stranke in postali njeni voditelji. Vse to delajo samo zato, da rušijo našo draavo, v ta namen obstoja tudi neposredna zveza z Italijo. Minister navaja tudi razne momenta iz komunistične organizacije 6-ame. Skrivnostni odbor "trojice"! Obstojal je odbor trojicc ali torice, ki so edini vedeli za največje tajnosti stranke, ki so iz-žrebavali one os^e, katere naj bi izvedle razne atentate Ta odbor je vodil vstaje in revolucijo. Pred generralno stavko se je vršil v Belgradu shod komunistov, ki se ga je udeležilo do 1500 oseb in kjer je bilo izdano gesjo, naj Jaoclo pripravljeni za akcijo še i-sti večer in kjer so bili pozvani naj bodo tudi nadalje .pripravljeni, pa naj pride, kar hoče. Dragoceno priznanje: Vlada brez zakona! Vlada je vedela, kaj je delala. Za vse, kar je napravila, ni imela zakonskih pooblastil. Treba je bilo, ali prekrižati roke, pa naj pride kar hoče z narodom, ureditvijo države in našo bodočnostjo — ali ipa delati spričo zakonskih nedostatkov tako, kakor so delala druga zakonodajna telesa. Minister je završil: Vse to sem Vam razložil v imenu vlade dr. Vesniča in Nikole Pašiča in v svo jem imenu. Vi pa sodite. Mi nismo mogli drugače. To delo za nas ni bilo pri jetrno, in če ne bi bili prisiljeni k temu, bi tega ne bili storili. Kako so "Obznano," zlorabljali! Nato so govorili dr. Sima Markovič. Žarko Mladinovič in Dra-gutin Pečic. Nato pa je zopet povzel besedo minis-ter DraškoviČ, in rekel, da hoče podati resume debate in se ozreti pri tem na govore Aznih govornikov. Z ozi-rom na govor zemljoradnika La-•ziča glede naredb za odvzemanje orožja, češ da so odvzemale orožje samo #)1itične oblasti, pravi, da so ga odvzemale tudi o-kružne komande, da bi se na ta način zadovoljilo vojaškim zahtevam. Na pripombo posl. Pavi-čiča glede ustanovitve narodnil^ gard, pravi, da je bilo to ustanovi j an je spontano in ni bilo odvisno od obznane. Misli, da je takoj, ko se je zvedelo za organiziranje nar, garde, odposlalo cir-kularno brzojavko. Ce ta brzojavka ni bila odposlana vsem krajem, 30 jo pa dobili vsaj tisti kraji, odkoder so bili javljeni. ^ tej brzojavki stoji: "Vlada j® hvaležna doibrim državljanom, ki so sodelovali pri tem, da se o-hrani red in mir v državi, pa vlada je sama dovolj močna, da n®' pravi mir." — V brzojavki priporoča vlada oblastem, naj svetuj^ jo meščanom, naj ne skrbijo za to. Minister meni, da bo P"-, slanec Pavičič s tem zadovoljen-PolJcajdemokrat Draškovič najnovejši teoretik in razlagalec komunizma. Sedanji komunizem pa ni komunizem. Vprašanje je, ali j® to pokret na desno, ali pa taktika, da se nasprotnik usp^' va. On meni, da je najbrž to dnje in navaja nekatere citata ki potrjujejo njegovo mišljenj®-Nato pravi dalje: '"Kapitato®®^ je v Rusiji zlomljen. Na njegovo .(Nadaljevanje na 4. str.) V E3 . ,ROHAN Spiapla Olga Waldowa v<><><>o<>o<><>o<><><><><><>o<><>c<><><><><><><><><>č Vae njene kretnje so bile dražeste, gracijozne, a tudi polne premišljene koketerije; vedela je, kaj vzbuja efekt. Mali klobuček je bil potisnjen tako globoko v čelo, da je jako zanimivo obsenčeval oči in beli čipkasti pajčolan se je toll tesno in brez gub oprijemal obraza, da se je njen sopotnik čudil, kako. more sploh dihati. Rdeče ustnice je nekoliko izzivajoče pritisnila k tanki pletenini, ki bi jo človek skoraj zavidal za ta dotikljaj. Ko je stala sedaj visoko vzravnana, naslanjajoča se z eno roko malomarno na naslonilo sedeža ter pritiskajoča z drugo roko dolgo nasajeno lornjeto pred pajčo-lanom na oČi, je docela predstavljala francosko modno sliko, samo jako dovršeno, živo in zapeljivo. Odvrniti ni mogel od nje pogleda, v katerem se j.e vnelo najtoplejše občudovanje. Toda ker je prispel na cilj svojega potovanja, je dejal z globokim pioklonom; "Srečen prihod v N! Morda me doleti tam čast, da vas zopet vidim, milostival/ Sklonila je nekoliko svojo lepo glavo, "Videli bomo, gospod, zbogom!" Se preden je prišel sprevodnik, so se od zunaj odprla vrata in gospod, ki je bil mlajši, Ttrepk^jši nego ta, ki je izstopal, je stal prid njimi in je začel: "Upam, da premilosti Starejši je položil prst na usta—jed va vidna kretnja, ki jo je opazilo samo dobro o%o — in gospod je takoj umolknil ter se radovedno ozrl v kupe. Potem »e je umaknil na levo in oba gospoda sta odšla k elegantnemu lovskemu vozu, ki je stal 3» kolodvorsko Zgradbo. | Potnik prvega razreda je nekolikp postal. "Kako dobro mi d6 ta sveži zraki V kupeju me je omamljal vonj parfuma in razen tega se nevaren vis-a-vis. Mnogo ste zamudili, Dernhof, in v poslednjem trenotku bi bili skoraj izdali moj incognito." Lahno se je zasmejal. ' Vaša Svetlost ste imeli zanimivo sopotnico," je odvrnil adjutant, stotnik pl. Dernhof, "videl sem jo samo nekoliko; zdi se mi, da je dama jako lepa." "Zagotavljam vas, Dernhof, najlepšo ženska, kar sem jih videl kdaj." / "Tedaj so me moji dobri sorodniki z dežele pripravili ob lep užitek," "In najbolj čudno pri tem je," je nadaljeval knez, "da potuje k svojim sorodnikom v N. Ali nič ne veste, kdo bi imel pri nas ruske zveze?" "Rusike —" da, da, spominjam se — Baerovi, tajni svetnik Baer pričakuje nečakinjo — seveda, spominjam se sedaj natančno, pravili so mi, da iz Peterburga." Baerovi! Rernhof, predstavite si, prosim, malo, staromodno, vedno plašno gospo tajno svetnico in pa to moderno ženo vročekrvnega plemena, katere stas je kakor izrezan iz kake umetniške slike, pa ostanite resni, če morete." Zasmejal se je veselo in prisrčno, in tudi adjutant je prasnil v smeh. Telesni lovec se je namuzal in je skrivaj pošepetal kočij ažu: "Ce se more Svetlost zopet tako veselo smejati, potem je Svetlost gotovo popolnoma ozdravela." Na kolodvoru v N. je pričakovalo vlaka v«č ljudi, TO«d njimi tudi tajni svetnik Baer s soprogo. Oba »ta priila že jako zgodaj, kajti mala plašljiva qama ni ime-, la doma miru; bala se je, da pride prepozno ter napravi neprilike nečakinji, ki je tukaj povsem neznana. "Ljubi otrok bo vesel, ko naju zagleda, Georg," je dejala; "ko dospe človek v tuje mesto, se čuti tako osamljenega. Kako se veselim, da pride hči tvoje ljube sestre, ki je, žal nisem poznala, vendar enkrat k nam; — tako dolgo je že sirota, sprejmem jo prav prisrčno v svoje materinsko srce. Kaj meniš, Georg, ali jo bo to osrečevalo?" Zakaj ne, ljuba zena, saj je bila tudi moja sestra skromnega, prilagodljivega značaja. Bog vedi, ali je podedovala Vera njeno milino. Da nam ni poslala ni-kake slike! Paziti morava torej samo, kje zagledava zelen potni plašč. — Cujte, gospod nadzornik, kje pa se ustavi drugi razred?" "Ne, kupe je popolnoma prazen — morda je še kak oddelek višje zgoraj." Tajni svetnik je tekel naprej, mahoma je obstal Pridrdjal je vlak. Oba sta začela iskati. pred impozantno damo, ki je za njo stopal nosač s prt-Zdrznil se je — pa vendar ne bo tale? — a vendar, to je edini zeleni plašč na peronu. Odkril se je torej — Vera Sepanova — ljuba nečakinja?" "Mais oui, mon oncle, c'est moi." (Seveda, stric, jaz sem) — smehljaje mu je ponudila roko. kbuljil je za hip oči, kajti na kaj takega ni bil pripravljen; potem se je zbral ter jo je iskreno pozdravil. Svoji soprogi, ki je bila kratkovidna, je zaklicali Mama, pojdi sem, našel sem iiasega dragega gosta." "Joj, milostiva teti-, je tudi tukaj? Kako ljubez-»ivoi-' otopila je par korakov starejši gospej nasproti, da jej poljubi roko, ali je obstala, ko je padel hladni pogled na temne, že nekoliko ponošene rokavice tajne svetnice. Uboga je bila v toliki zadregi, da je mogla izpregovoriti jedva par besed. Tak je torej tisti "ljubi otrok", ki ga je hotel^a toplo pritisniti na svoje srce! Srce jej je mahoma vpadlo ob pogledu na lepo, elegantno, pozornost vzbujajočo, hladno-uljudno tujko. Vera je prav dobro opazila presenečenje, ki ga je izvala ;tudi je videla, kako so se vsi ljudje, ki jih je srečala na poti do najete kočije, ustavljali in se ozirali za njo. Zabavalo jo je to, brbljala je ljubeznive, nalne fraze v svet in merila svojega strica. V vozu je stisnila mala teta v kot, šuštenje svile in pa parfti^ njene sosede sta jo od minute do minute bolj prevz®* mala. Soprog je skušal izravnati to in Rusinja je kra*^ Ijala ž njim o najrazličnejših stvareh s pravim šiko"^ svetske dame, ki se ničemur ne čudi in ne izdaja o ' čemer svojih čuvstev. Et mes cousines (a moji sestričini), vajini hccf ki?" je vprašala. Nadejam se, da se vam — da se ti priljubijo, , je usodila teta odgovoriti. "Gotovo, draga teta. Njena duša pa ni ničesa' vedela o tem zagotovilu. Agata, nasa starejša hči," je odvrnil tajni svetnik' je ugledno dekle; posveča se z uspehom pisatelj®^® nju, ter je predsednica raznih društev. Nekako tvoj«| starosti je — 25. let. Beata — je nadaljeval smpbU® -j — "naša mala, pozno rojena porednica, je Ijubezi"';! vo, sveže dete, samo nekoliko razvajena je, kar je P" polnoma naravno, ker smo sina" izgubili še pred Kakor da je posijal solnčni žarek v hišo, ko se je naf'. 5 dila. Stara je šele 18 let." ® Tajni svetnik je takrat jako težko prebolel izg"^? a svojftga sina in odslej je postala njegova 'žena Še boU | boječa; »delo se jej je vedno, da mora prositi svojcS® j moža za r^4kaj odpuščanja. ^ Veroi je stričevo pripovedovanje pravzaprav 'i® gočasilo, toda ljubeznivo smehljaje je poslušala. Potem se je obrnila k tajni svetnicii 'Ljuba teta, svoje hišne nisem hotela vzeti se ker ne razume nobene nemške besede. Saj mi pač svojo na razpolago?" Mala dama je bila zopet vsa zmedena. Imamo samo dve služkinji, a hišna ti bo pom kolikor bo mogla, ljuba nečakinja." eboi' ■ noji" ' Oh , potem pa mora priti moja Jeanetta za (Dalje prih.) MAY 9th 1921 "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. MIZE, STOU, POSTEUE, trgovina s pohištvom Naša trgovina je popolnoma založena z vsem pohištvom. ŽELEZNE IN LESENE DAVENPORTI, PREPROGE LINOLEUM in vse drugo kar spada k hišni opravi. NASE BLACfO JE NAJBOLJŠEGA IZDELKA. In kar največ šteje — naše cene so zmerne! ohio furniture co. 6321—23 ST. CLAIR AVE. i"iniiiiuiiiiii(iiiuiiuiuiDiiiiniiiiioiHiuiiiHt]iiiiiniiiu[3iiiiiiimiiainiftniiiic]iiiiiiiiuuaiiiuuiiiiuuiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiC}in<9> CAS JE DENAR. | nn reče sleherni Amerjicanoc. Zato ne zgubljajte časa no 1 Gpotrebnem. Kadar vam pošlje zavarovalna družba naznanilo. 1 . Vam poteče zavarovalnina gotovgRa dne in da se imate javiti s določenega dneva v njihovi pisarni, ki pa se nahaja nekje v | y "'ni mesta in je odprta le do pete ure popoldne, vi pa takrat 1 avno od dela pridete, vam ni treba radi tega opravila zgubljati 1 ®®'ega pol dneva. Pa zakaj bi ga zgubl.iali? Saj opravite lahko S ravno isti posel v moji pisarni, zvečer od pol sedme do pol devete i Ure. g C0LL1NWOOD. O. WOOD 228—R | JOSEPH ZAJEC, 15605 Waterloo Rd. i CLEVELAND, O. | '"(iiiiiiiiiiuiciiiiiiiiiiiilunimulJuniiiuiHiiiiriiiuiiiniilEjiiiiniiiiiiciininniinaiiiiiniiiiiHiHiiiiiiinaiiiHiuiiiininiMiiiinco i®8B [»IJIilMftflfilUMIItflfllMllllBillftHIHIIfiHWIIfHlflllfHHBimBmiBIIIJBHilBtlllBmiWIUllHm H i slovanska i delavska podporna zveza USTANOVLJENA AUG. 16. 1908 — INKORPORIRANA APR. 22. 1909. — GLAVNI URAD ORGANIZACIJE. J0HNST0W1H. PA. ai m 11 0 ^^ganizacijo tvori že 156 krajevnih društev z številom | S Vsega članstvo okrog 11 tisoč. Premoženja lastuje or-0 Sanizacija že približno četrt miljona dolarjev. ^ v organizacijo se sprejme vsaka značajna oseba brez J ozira na veroizpovedanje, zmožen pa mora biti vsak ka-slovanskega ali aiigleškega jezika, predno se ga ^amore sprejeti v organizacijo. ^ ^'anstvo se lahko zavaruje na razne načine, za smrtnino y bolniško podporo, za manj ali več. Organizacija ima 0 ^'^di najboljši način zavarovanja mladoletnih otrok. ^»"ganizacija posluje na podlagi državnih zahtev in vod-^ ®tvo organizacije akrbi v to, da se zahteve izpolnjujejo. ^ naselbinah, kjer še ni društva organizacije S. D. P. Z., J^išite za pojasnila, kako istega vstanoviti, na sledeče ^Wnike: J. PROSTOR, 6120 St. Clair Ave., Cleveland, O. ali Blaž NOVAK, 634 Main Street, Johnstown, Pa. # i P ■ i šl q P ZA ZABAVO IN POUK — čitajte — V močvirju velemesta^^ Roman iz življenja priseljenke v Ameriki CENA 50f. Naročite pri AmeriSjko-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 st. CLAIR AVE. copravljalnica avtomobilom CO*V*ož, dvigala jo je nad oblake. "Jut>i pa kar pridital" je rekel smehljaje Požar in zapustil kočo. Drugi dan sta se preselila oba lo. Svetovna vojna Je našla jugoslovanski narod v Ameriki brez močne politične organizacije. Treba je bilo ta narod zdramiti in organizirati v politično organizacijo. J. R. Z. je pod vzelo to nalogo in izvr3i;lo Jo je. Orožje, ki so se ga poslbževali naši politični nasprotniki v boju proti nam, ni uspelo. J. R. Z. je rastlo" in cvetelo; s šibkega stebelca je postalo mogočno drevo, ki je kljubovalo vsem viharjem politične nesramnosti od strani mo-narhistov. Danes lahko s ponosom trdimo, da je bilo J. R. Z. e-dina organizacija med Jugoslovani v Ameriki, ki je seznanila a-meriški narod in ameriško vlado o resničnem položaju Jugoslovanov v starem kraju. To je poma- kuho zaslužiti toliko, da plača. — Mis« Neely, glavna priča pri obravnavi bivšega sodnika McGannona, je prišla včeraj na policijsko postajo, da tam pro- ™ ~ "T HI lil — II H testira proti govorici, da je bila rodaj v nedeljo zjutraj dcupno dvema moškima in neko žen« aico aretirana radi pijančevanja, in da preneha rabiti njeno ime v zvezi s takimi podlostn^i. Včeraj okrog 4. ure zjutraj je priSel namreč na Central policijsko postajo neki moški in povedal policaju Franku Perrellu, da je zunaj družba pijanih moikrh in žensk v avtomobilu. Ko je šel policaj gledat ven, da se prepriča, je neznani moški že vedno hodil gori in doli po hodniku. Zunaj je res stal avtomobil, v katerem so sedeli dve ženski in dva moška; bili so tudi pijani in pri sebi so imeli Se celo steklenico žganja. Perrell jih je aretiral in odpeljal v poolopje. Ko jih pripelje v pisarno, da vpise njih imena, se neznanec zopet približa. Nasloni se preko policajevo mize in prične: "Poznate-li to žensko, pri tem je s prstom pokazal eno izmed pijanih. "Ne poznam je," odvnje policaj. — "Ona je Miss Neely, McGanno-nova priča," pravi tujec nakar odide. Pijana moška in ženske se je zaprlo radi pijanosti. Pozneje se je dognalo, da Miss Neely v remnici ni bila v omenjeni pijani družbi Frank J. Lausche slovenski odvetnik " Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril svojo odvetniško Pisarno ter bom uradoval po dnevi 1039 GUARDIAN BLDG. in zve-^.6:30 do 8. ure na domu, 6121 St. Clair Ave. Izvršujem vsa v odvetniško stroko spadajoča dela. Kadar rabite zanesljivega sveto-valca v sodnih ali drugih stvareh, se obrnite zaupno na vašega slo-venskega rojaka, ki bo točno in vestno izvršil vaša naročila. PHONE — CENTRAL 710 MAIN 232,7 DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijalitota. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. uro do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. CENE mmuu OBLEK ZNIM the prank dry cleaning družba naznanja^, da je znižala cene za čiščenje oblek za 25c. MOŠKA OBLEKA PREJE $2.00, SEDAJ $1.75 ŽENSKA OBLEKA PREJE $2.25, SEDAJ $2.00. LIKANJE (PEGLANJE) MOŠKE OBLEKE 50c. Prihranite si torej 25 centov in prinesite vaše delo k FRANKU ali njegovim zastopnikom. . Naši veliki novi moderni prostori so pripravljeni postreči vam v kate- # remkoli oziru. Kadar se bo lahko še ceneje delalo, bomo cene zopet znižali. Se priporočamo. A The Frank Dry Cleaning C® novi naslov: Vogal E. 60 St. in Bonna Ave. Central 5694 Rosedale 5694 že davno ni več prijemal za ve- na Požarievino. 355 sli, tem raje je pa lovil les, k* ga Konec. 5 e =3 EE e m Naznanilo. Vsem automobilistom naznaAiamo, da smo o tvorili popra vi jalnico avtomobilov in sicer na 6512 St. Clair Ave., z imenom "ELYRIA AUTO REPAIR AND WELDING". Popravljali bodemo automobile vseh vrst. Ako vaš automobil ni kaj y redu, ako imate z njim neprilike pri vožnji, ali se vam ustavi na ulici, pokličite nas, ali pa se zglasite osebno, če vam je mogoče. VARJENJE ŽELEZA (WELDING). Povsem nekaj novega za našo naselbino je: varjenje železa. Tukaj se vam nudi prilika si zmanjšati stroške, prihraniti razna pota z iskanjem raznih železnih predmetov. Ako se vam kaj izrabi ali polomi katerekoli vrste prefdmet, ulitega ali kovanega železa, mi vam zvarimo starega ali preskrbimo novega. ()brnite se vselej do nas predpo kupite kje drugje. Čemu bi hodili drugam ko imate pri nas svoie ljudi, kateri vam nudijo boljše in cenejše delo kot tujci. EDINO SLOVENSKO PODJETJE TE VRSTE. Elyria Auto Repair & Welding 6512 St, Clair Ave. FRANK SOMRAK & JOSEPH MRHAR, lastnika. a STRAN 4. "enakopravnost" MAY 9th 1921 Clevelandske novice, — Eden izmed dveh moških, katere je policija»lovila zadnjo soboto okrog polnoči po Euclid ave., je bil skrit celih pet ur v velikem pralnem stroju neke kitajske pralnice. IV^oška sta stala na vogalu Euclid aver-m-9. ceste in ko sta se jima približevala • dva policaja, katerima sta se zdela sumljiva, je eden izmed njiju potegnil avtiomatečen samokres. Za orožje sta prijela tudi policaja tedaj pa sta se osumljen ca podala v tek, policaja pa za njima. Frčati so začele krogi je od obeh strani. Ljudje so se' ravno v velikih skupinah privalili iz gledališč, tako, da je bila Euclid ave. polna šetalcev. Nastala je nevarnost, da bo kdo, ki je popolnoma nedolžen, zadet od krogel j. In res je bila zadeta v nogo Miss Victoria Bean, stara 19 let, iz 1785 E. 33. Str., ko je šla skupaj s svojo sestro po Euclid ave. Policija je še nekaj časa tekla za moškima, a je končno zgubila vsako sled za njima. Pričeli so preiskavati poslopja, v katerih bližini so zgubili sled in zopet je bila ranjena nedolžna oseba. V starem in zapuščenem hotelu Chesnut so zagledali plaziti se nekega moškega, za katerim je bil oddan strel in ga je lahno ranil. Ranjeni je Angelo Thomas in nima nikake zveze z ubežniki. Maney, eden izmed u-beglih se je. tudi skril v neko prazno poslopje. Skrit je bil celo uro, nakar je prilezel na dan misleč, da se je policij« že Naveličala iskati. Ali zagledal je spet svoje preganjače in jo hitro u-bral proti zadnjim vratom neke pralnice na 1126 Chesnut Ave., udifl vrata, nakar se je zabarika-diral. Kmalu začuje policaje pri vratih. Hitro se ozre naokrog, kam bi se skril in zagleda velik pralni stroj, odprt na stežaj. Sko či vanj in zapre za sa:bo pokrov pn tem pa ni zapazil, da se pokrov avtomatično tako trdno zapre, kot bi ga zapečatil in da ga od iznotraj ni moigoče odpreti. Policaji so prišli v prostore, iskali Ravnokar je izšla knjiga Razkrinkani Habsburžarii katero je izdala Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. Knjigo je a'piWa grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju. V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburske klike, kakor tudi smrt cesarjevima Rudolfa. Knjiga je jako interesantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo. Ceha knjige je samo 60c I ______ naokrog in zopet odšli. Ko ni bilo več čuti njih glasov, je mislil Mar ney podati na prosto, da se n& vžije svežega zraka, toda pokrov se ni hotel dvigniti. Nekaj časa se še premetava in se prizadeva odpreti kletko, ko pa vidi, da ni nič se uda in čaka. l^a vse veselje pa začuje okrog sedmih zjutraj, kako se je zavrtel ključ v ključavnici. Vrata se od-pro in Tong, lastnik perišča stopi v prostoro. Tong sleče suknjo in se delavno obleče, da prične z delom. Stopi k stroju in odpre po krov. a še predno je dojbro odprl, je že molela ven Maneyeva glava in roke. Ves prestrašen je skušal Tong neznanca nazaj za-^preti, slednji pa ga je s koncem revolverja udaril po glavi in mu ,zadal precejšnjo rano. Kitajec je na vse grlo klical na pomoč, Ma-neyu pa je izbil iz rok revolver in ga podrl na tla, kjer ga je tiščal toliko časa, da je prišla na mesto policijska pomoč. Na policijski postaji je jetnik priznal, da je on edep izmed ubeglih moških, katere je policija zasledovala in je tudi povedal zgodbo, kako je prišel v pralni kotel. — Sinoči nekaKo okrog osme ure je tavala ob jezeru v Edge-water parku neka ženska. Bila je vsa mokra in od obleke in lasi ji je curljala voda. Nekaj otrok, ki so se še igrali v parku, je žensko opazilo in poklicalo policijo. Žensko se je izprašalo ali se ni moglo od nje ničesar izvedeti. Stara je kakih 40 let in fino oblečena. Ne ve se prav nič, ali je padla v jezero, ali je poskusila samomor, aili jo je kdo v vodo pahnil in ji se je posrečilo rešiti se. Prepeljana je bila v bolnišnico, kjer so zdravniki pronašli, da je silno prehlajena in bo morala nekaj časa ostati v bolnišnici. — Ohio odvisna od tu ježem-ske trgovine. Vsaka država je v večji ali manjši meri odvdsha od ostalega sveta bodisi iz enega ali drugega ozira. Tudi Združene države, d/isiravno v posesti silnega bogastva, morajo svoje pro- Tiskoyna Družba American-Jugoislav Ptg. & Pub. Company. 6418 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. Tiskarna Tiskovine Dnevnik Tudi Vi Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo. ^ Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne. Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj, Lahko postanete delničar podjetja. Za podrob> nosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe. THE AMERICAN-lUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. TEL. PRINCETON 551 6418 ST. CLAIR AVENUE. isn 1 urn til duk|e pošiljati na zunanji trg in kompetirati z drugimi državami^ ako hočejo obdržati svoje številne tovarne v obratu in milijone delavcev pri delu. Seveda, ko bi bil družabni ted drugačen, ko t» ne bilo yedne kompeticije med fabrikanti ene države z fa-brikanti druge in bi se vodila produkcija v medsebojnem sporazumu v' korist človeštvu sploh, bi se ne bilo treba vedno tresti delavcu pred krizo in pred slabimi časi. Tako pa vidimo/danes vrata številnih tovarn zaprta, — stroji počivajo, vse ono nekdanje živahno vrvrenje je potihnilo, brezposelni delavci pa tavajo po cestah sem in tja. Vsakdo se vprašuje, kaj prinese bodočnost, pravega odgovora pa ne more nihče dati. Evropske države so bankerotne in nimajo kredita. Združene države so jim že za časa vojne dale mnogo na upanje in so sedaj prenehale s posojili. Ker ni denarja, tudi ni naročil, in tako seje eksport v tujezemstvo znižal. Ohio je industrijalna država; tu se izdeluje mnogo produktov, katere se je eksportiralo v tujezemstvo. Samo leta 1919 se je eksportiralo za več kot $55,000.00 kruha, in za $161,-000.000 železa in jekla, kar je 1 7 odstotkov vsega železa in jekla kar ga so eksportirale cele Združene države. Tudi v avto-mobiWki industriji je Ohio ena izmed vodilnih držav. Vsako leto eksportira za $25,300.000 av-tomobiloV. Da se zopet odpre eksportna trgovina z Evropo, je torej potrebno, in vsi trgovski izvedenci širom dežele se bavijo' z vprašanjem, kako zboljšati trgovino. Ravno včerij je govoril pred tukajsnim oglaševalnim klubom E. M. Herr, predsednik Westinghouse Elect. Manufacturing Co. iz Pittsburga, ki seje v govoru mnogo bavil z tem najvažnejšim vprašanjem sedanjega časa. Rekel je, da je sedaj oni odločilni trenotek, ko bo Amerika pokazala, je-li zmožna premagati vse