241. številka. Ljubljana, v ponedeljek 20. oktobra 1902. XXXV. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, će se dvakrat, in po 8 b, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Državni proračun za 1.1903 in avskuitanti. (Dopis.) Ko se je imelo sklepati v državnem zboru o davku na vozne listke, morala je dati Koerberjeva vlada češkim poslancem obljubo, da se zvišajo iz dohodkov tega davka nekatere pokojnine ter plače avskul tantom in diurnistom. Toda, kakor je iz predloženega proračuna razvidno, je vlada pač mislila na penzijoniste in diurniste, glede avskultantov pa je svojo obljubo — snedla. Med ogromnimi milijoni, ki jih tirja finančni minister za državne potreb ščine, se ne najde niti trohice za one uradnike, od katerih se dandanes največ zahteva, ki pa imajo zato najbolj beraške plače. Sicer smemo upati, da bodo znali državni poslanci, sosebno Čehi, odločno zastopati od vlade jim dano obljubo, ali vsekako je značilno, da ima vlada denarja za vse, samo ne za avskultante. Zahteva se pač od njih, da posvete vse svoje moči sodnijskemu poklicu, da delajo od jutra do večera v zaprašenih pisarnah in opravljajo posle svetnikov, ali kadar kličejo na pomoč v svoji bedi, se jih kratkomalo prezre. Saj se zdaj že vsak diurnist roga ubogim avskultantom in zaničljivo gleda nan|e, ker ima vsak boljše dohodke od njih. In tudi vlada, ki ima vedno milijone na razpolaganje za različne velikaše, se smeje mlademu sodnijskemu naraščaju in ga pu3ti tavati v stari bedi, ko bi imela biti njena najsve tejša dolžnost, da skrbi za materialno za-dovoljnost vseh avstrijskih uradnikov, sosebno pa najnižjih. Tisoče in tisoče pogoltnejo drage študije na srednjih in visokih šolah, dosti je treba pretrpeti, sosebno slovenskim dijakom, pomanjkanja in bede, in kadar je vse to prestano in se poslovi mladi mož od univerze, ga čaka še huja osoda, nova vrsta let samozatajevanja in stra danja, da, toliko mu je v službi še huje, ker mora živeti in se oblačiti stanu primerno, medtem ko si je mocrel kot dijak na ta ali oni način pomoči. To je plačilo za dolgoletni trud, marljivost in pridnost. In starši, ki mislijo, da so svojega sina že preskrbeli, morajo na novo poseči v žep in še globlje nego poprej, ker mora njih sin nastopati kot popolni gospod. A žalibog, da je le malo avskultantov, ki bi imeli premožne starše ali pa lastnih sredstev, in tako je osoda večine, da se že v prvih letih čez glavo zadolže in s tem pridejo v neizogibno odvisnost, ki jim lahko mnogo škoduje v poznejših letih. Te nevarnosti, ki preti justici od zadolženih sodnikov, noče vlada spoznati in ne napravi koraka v ta namen, da bi dobila v resnici neodvisne sodnike. Certifikatisti brez vsakih šol dobe po končani vojaški službi mesta kanceli-stov itd. in morejo s svojo plačo izhajati, mlad jurist pa, ko se je učil 12 in več let in dosegel doktorsko čast, mora čakati mesece in mesece, da dobi tisti borni ad-jutum letnih 1000 K, s katerimi naj potem živi 6—7 in več let! Tako se ceni pri nas duševna izobrazba! Naša slavna justična uprava pa je našla tudi pri avskultantih pot, kako zbolj-šati Nemcem, ne pa tudi Slovencem materialno stališče. U ved h so se za Nemce pri vseh sodiščih v jezikovno mešanih krajih tisti glasoviti slovenski kurz;, na katerih udeležbo se stavijo nagrade 200—400 K na leto. Vsako leto se izplača na ta način v okrožju graškega nadsodišča mnogo stotakov na nemške hajlovce. In če bi to bile še nagrade za jezikovno znanje! Po občevanju z nekaterimi kurzovci sem izvedel, da se po znanju jezika prav nič ne vpraša, ampak zadostuje popolnoma dejstvo, da se kurz obiskuje. In slovenski avskuitanti, ki imajo jezikovno usposobljenost že od doma, imajo za plačilo to, da imajo ravno še enkrat toliko dela, za to pa ne dobe samo nobene odškodnine, ampak se še povsod zapostavljajo. Taka pravičnost vlada pri naši justici! Tisti, ki ne zna nič, dobi za to, ker nič ne zna, nagrade 200—400 K na leto, oni pa, ki znajo vse, ne dobe nič. Te razmere tudi nekateri pošteni LISTEK. Na potu. Spisal. Janko Kotlar. Prve dni meseca grudna proti mraku se je pomikal okoren poštni voz le po časi po blatni, tuintam z debelim gramo zom posuti cesti. Dvoje suhih, izdelanih in ponižnih konj je bilo vpreženih. Mehanično sta dvigala in prestavljala široka, blatna kopita in neprestano iskala lepšega pota, da se je voz zibal in nagibal. Mlad, rdečeličen postiljon, z gostim črnim mahom pod nosom jima je švigal neusmiljeno s svojim bičem po suhih hrbtiščih. »No, Luca, ali boš tekla prav ali ne, kaj siliš h kraju? Vrag vzemi vse ceste; še nocoj povem, da s tako živino ne vo zim, ko bi ne vem kaj bilo«, se je jezil postiljon. »Kaj pravite, ali pridemo do desetih na postajo?« »Mogoče, saj podim, kar se da, a živina je trudna« »Strela, nazadnje še vlak zamudim! — Ali kadite?« »O, to seve, gospod, kadar kaj imam. — Hvala lepa!« Popotnik, ki se je bil iztegnil skozi okno, se je zopet nevoljno naslonil na svoje prejšnje mesto ter nemo in malomarno zrl v razmočeno zimsko naravo. Bil je kakih petintrideset let star, krepke, rejene postave, zagorelega, vsakdanjega lica, rjavih brk in sivih, kalnih očij. Kadar je govoril, zapiral je nervozno svoje levo oko. Ker je bil položil svoj klobuk na prtljago, svetila se mu je na temenu velika pleša, katero je skušal zakriti z dolgimi, preko nje počesanimi lasmi. Mračilo se je. Vedno nižje je sililo sivo nebo, opiraje se na bližnje višave, iz megle pa je začel rositi rahel, droben dež. »No, še dežja je bilo treba; saj je cesta že zdaj morju podobna,« se je jezil popotnik, vrgel skozi okno ugaslo smodko ter se obrnil k svojemu sopotniku, ki je sedel v drugem kotu voza. »Doklej se peljeva skupaj?« »Do Cedilja, gospod.« »Vi ste gotovo dijak, ne?« »Da, Ivan Lipar mi je ime.« »In kam se peljete zdaj ? Saj nimate počitnic?« »Res ne, a mati mi je nevarno zbolela in dobil sem dva dni dopusta.« »A tako?« nemški uradniki obsojajo in jih nazivljajo naravnost nemoralne, da, oelo kurzovci se posmehujejo načinu, kako jim leto stotaki v žep. Saj se pa tudi lahko smejo, ker zaradi svoje jezikovne nesposobljenosti itak skoraj nič dela nimajo, za to brez-delnost pa dobu še tako lepe nagrade. Da, kdor hoče imeti dandanes srečo pri justici, mora biti Nemec in ne sme nič slovensko znati. Na te sramotne razmere naj ne pozabijo naši državni poslanci in naj poleg bede naših avskultantov dostojno osvetle tudi sramotno postopanje pri Gleispacho-vih slovenskih kurzih. V CJubJJanl, 20. oktobra. K parlamentarnemu položaju. Velika politična debata, katero je povzročil govor dr. Korberja v prvi seji, se bržčas začne šele spočetka novembra, ker ima zbornica z nujnimi predlogi dovelj posla za 10 sej. »Narodni Listy« pišejo: »če so Korberjeva načela res dobra, potem mu mora biti dovolj dobrodošlo, ako more čim preje svoje delo zagovarjati. Če pa misli, da se nevolja čeških poslancev nad načeli in nad govorom, ki ga je imel, poleže, ako preteče nekaj dni, potem je v veliki zmoti, kar mu pove debata, ki ne bo samo kritika njegovega jezikovnega operata, nego vsega njegovega delovanja in vse njegove politike. Korber ima sedaj baš ona dva resorta, ki prideta pri urejanju jezikovnega vprašanja v prvi vrsti v poštev. Sedaj se ne bo mogel več izgovarjati: to je storil baron Spens in tudi ne bo mogel zvračati nanj one odredbe, ki so se zgodile z njegovo, Korberjevo vednostjo. Češki poslanci so pretrgali s Kor-berjem vse zveze ter pozvali volilce, naj ne pošiljajo na Dunaj nikakih deputacij. Češki poslanci pa tudi ne store ničesar, da bi preko propada, ki ga je ustvaril, poglobil in razširil dr. Korber sam, položili vsaj majhno brvico«. Pri debati o volilnih listah na Dunaju in o discipliniranju deželnega sodnega svetnika dr. Lupuja so Čehi mirovali, dasi bi bili mogli Kor-berju pri tej priliki marsikaj povedati. Mladeniču seje prikazala solzav očesu. »Seveda, mati je mati,« je pripomnil razmišljeno starejši popotnik, samo da je kaj rekel. Ker se je pogovor ustavil, izvlekel je duhtečo smodko, prižgal jo, naslonil se ugodno v kot, zazdehal ter nadaljeval: »Ali imate doma kmetijo? »Ne, mati je perica, očeta pa so mi že zdavnaj zakopali. Z revščino se ubi jamo«. »Hm . .. Kako ste pa zmogli vozni no, ki je precej draga? Pri tem vprašanju je dijak zarudel, dvakrat se premaknil na svojem sedežu kakor bi iskal rešitve, potem pa dejal: »Trideset novcev sem imel, bilo je seveda premalo za vozni listek, zato sem se dogovoril s postiljonom, da me vzame skrivaj na voz. Vem, da to ni prav, toda peš hoditi ob takem vremenu in po taki cesti tudi ne gre.« »I, to je umevno. — Kaj pa, če vas poštar na Griču ustavi in zahteva izkaznico? je pripomnil starejši popotnik.« Lipar je prebledel; na to še mislil ni. »Postiljon, predno pripeljete na Grič, pojde moj mladi tovariš z voza, da ne bo imel sitnosti s poštarjem.« Zato se govori, da se dožene poravnava med Čehi in Korberjem prej, kakor med Szellom in Korberjem. Demisija justičnega ministra Spens-Boodena je razmerje do vlade baje nekoliko izboljšala. Ustaja v Macedoniji. Predsednik macedonskega odbora Stojan Mihajlovski je poslal listom sledečo brzojavko: »Doba krvavih nasilstev v Turčiji se je začela iznova. V okrajih čuma, Malešovo, Melnik in drugod so Bašibazuki in turške čete postrelili ženske in otroke. Spričo teh človeških žrtev in v imenu krščanske civilizacije obračamo se do Vas s prošnjo za velikodušno pomoč in Vas prosimo, da branite Macedonce, mučeniški narod novega stoletja«. Dasi skušajo vesti iz Carigrada ustajo utajiti in jo predstavljati kot neznatno, je vendarle v resnici položaj v Makedoniji jako napet. Letošnja ustaja je opasnejša kakor prejšnje, saj so na čelu ustašev častniki kakor general Tončev, podpolkovnika Jankov in Nikolov ter razni bolgarski poročniki in kapitani, torej strokovnjaki. Da so poročila iz Carigrada lažnjiva, dokazuje tudi dejstvo, da Turčija svoje čete v Makedoniji še vedno pomnožuje ter oborožuje. Duh revolucije ni obšel le posameznih tolp, nego vse ma-cedonsko prebivalstvo. V vsaki vasi so ustaši ali celo agitatorji. Ustaja je splošna ter je razburjeno vse. Turške čete pa bodo imele težak posel, ker je ozemlje gorato in težko pristopno, četudi je Turkov 20 krat več kot ustašev, vendar ustaje tako kmalu še ne bo konec, akoravno nastopajo Bačibozuki in Turki z živinsko krutostjo. Makedonski odbor se je obrnil do vseh evropskih diplomatov s prošnjo, naj posredujejo in Makedoncem p magajo. Že 25 let se obljubljajo Makedoncem reforme, a še vedno se ne zgodi ničesar. Kakor je Evropa mirno gledala klanje Burov, tako gleda mirno klanje Makedoncev! Mirovne konference so pač le smešna komedija! Boj radi kongpegacij. V francoski zbornici so še vedno hudi viharji radi razpuščenih rodovniških šol in kongregacij. V petek zvečer se je za- »Bom že ustavil, gospod, bom.« In zopet je šlo dalje v lahkem diru po blatni cesti. Dež je še vedno rosil in megla je bila prilezla s hribov do ceste ter zavila celo planjavo v svoj sivi, otožni plašč. Postiljon je snel s stene svoj rog, nastavil ga na ustnice in zatrobil znano melodijo, da je v dolgočasnem, enoličnem jeku odmevala v bližnjem skalovju. Ko se je napovedal griškim prebivalcem, obesil je rog na žebelj poleg sebe in z bičem pomagal konjem navkreber. Na vrhu sta začela počasneje korakati in naposled sta se, ustavila. »Alo, Liparjev doli«, zaklical je postiljon nazaj v voz, »Pod klancem pa počakaj, saj se ne bomo dolgo mudili na pošti.« Lipar je pokimal, in se zmotal iz voza. Postiljon je zavil tik pred vrata, skočil na tla, privezal vajeti pokril konja in odnesel griška pisma — malo jih je bilo — v pisarno. Kmalu se je vrnil z dvema zavitkoma, ju položil v predalce, zravnal plahte, odvezal vajeti in hotel pognati. »Ce pojde tako naprej, postiljon, ne vem, kako . . .« je dejal potnik. (Konec prih.) vršila generalna debata. Večina je sprejela predlog: Zbornica je pripravljena, izvajati društveni zakon do skrajnosti ter odobrava postopanje in delovanje vlade. Za ta predlog je glasovalo 342 poslancev, proti pa 225. Ministrski predsednik Combes je dokazoval, da je dala vlada samo zakonu veljavo. Kongregacije bi se ne bile puntale, če bi ne bile nahujskane in varane od političnih agitatorjev. Nekateri poslanci so ščuvali kongregacije, naj ne prosijo za avtorizacijo. Vlada je postopala po zakonu mirno, brez nasilstva in brez prenagljenosti. Nobenemu otroku se ni vzela šola, vsi se sprejmo v javne šole. Armada ni šla proti ženskam, nego da naredi red in da varuje javne organe pred fanatizmom nasilnikov. »Mi stojimo na odločilni meji svoje zgodovine«, je dejal Combes. »Dežela propade, ako se urriakne kongregacijam. Invazijo menihov moramo ustaviti. Od zbornice je odvisno, ali se naj ta politika dovrši do konca.« Zbornica je Combesu viharno ploskala. Več zaprtih kongregacij se je brez pravice zopet odprlo in Combes je povedal, da so se izro čile radi upora sodiščem. Najnovejše politične vesti. Ustavni odsek je sklican jutri k seji, da odobri izpremembo § 14. in 16 drž. tem. zakona. — Poljski klub je imel v soboto do- in popoludne sejo, v kateri se je razpravljalo o parlamentarnem položaju ter o stališču kluba napram strankam in vladi. — Za pavšaliranje dr-ž a v n o z b o r s k i h dijet namerava baje vlada v kratkem predložiti zbornici zakonski načrt. — Češki poslanci so pretrgali vse vezi z vlado ter so tudi pozvali svoje volilce, naj ne pošiljajo nikakih de-putacij k ministrom. — Bojeviti krščanski socialisti. V Moiiingu je pripeljal dr. Lueger 150 krščansko-social nih »bojevnikov«, ki so inscenirali pravcati pretep. Nekemu nemško-nacionalnemu uradniku so izbili oko. — Še en političen pretep. Pri konstituiranju olo-muške trgovske in obrtne zbornice so se nemški in češki »svetniki« spoprijeli ter se četrt ure neprestano nabijali s pestmi in palicami. Vkljub temu se je izvolitev izvršila ter je izvoljen predsednikom Brand-huber, podpredsednikom pa posl. Prima-vesi. — Zaupnico francoski vladi je izrekla zbornica s 342 proti 227 glasom. — Za ločitev cerkve in države bo vložil francoski zbornici posl. Resseur zakonski načrt. — Španski ministrski svet je zvišal stalno armado za 1. 1903 na 100 000 mož. Potem se je bavil z zakonskim načrtom zoper anarhiste in separatiste. — Proces "VVolfSchalk se bo vršil meseca novembra pred porotniki v Mostu. — Opovišaju p r e z e n -čnega stanja v avstrijski armadi se bo unela v državnem zboru debata, ker zahtevajo Čehi in Vsenemci prvo čitanje tega zakona. — Bolgarski knez je povabljen za prve dni decembra na obisk k sultanu. — Zaradi nesporazumlje-nja z nemškim cesarjem je odložil dedni veliki vojvoda Badenski poveljstvo 7. voja. — Cesarjeva prepoved. Nemški cesar je prepovedal vladnim organom in vojaštvu udeležbo pri sprejemu in zborovanju burskih generalov. — Ruska carica — bolna? Nemški listi poročajo, da je neki znani psihijater poklican v Li-vadijo zaradi cesarične bolezni. — Nekaj nenavadnega se je moralo pripetiti na dvoru v Koburgu. Državni minister je nanagloma odpuščen ter poklican na njegovo mesto državni svetnik Schmidt iz Gothe. Vladar saksonsko-koburški se je odpeljal takoj k cesarju v Berolin. Dnevne vesti. V Ljubljani, 20 oktobra. — Osebna vest. Davčni kontrolor v Višnji gori gosp. Ivan Bo bik je šel v pokoj. — Občinski svet ima v torek, 21. t. m. ob petih pop. sejo. Na dnevnem redu so med drugim poročila: O XXXVII. žrebanju loterijskega posojila; o škontra-ciji mestne blagajne; o odvezi »Kranjske stavbne družbe« od jamstva za kanal v Gradišču; o napravi novih kanalov v Dalmatinovih in Prediinih ulicah; o prizivu Antona Brgleza glede kolarnice v Kladeznih ulicah o računih za zdravila mestnim ubogim 1. 1901; o prošnji Božene Srnčeve, učiteljice na višji dekliški šoli, za stalno nameščanje; o prošnji šolskega sluge Jakoba Sedeja za izredno plačilo; o prošnji »Dramatičnega društva« za oddajo električnega toka po znižani ceni; o dopisu tvrdke Siemens & Halske glede omejitve voznega prometa električne železnice na progi od Sv. Jakoba cerk.ve do Dolenjskega kolodvora; o računskem sklepu in o bilanci mestne elektrarne za leto 1901; o prošnji izvoščeka Ivana Jur-jevca za podelitev meščanstva. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima v sredo dne 22. oktobra t. 1. ob 3. uri popoludne v dvorani mestnega magistrata javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Naznanila tajništva. 4. Poročilo o načrtu zakona, s katerim se izpremi-njajo in popolnjujejo določbe II., IV. in VI in VII. poglavja obrtnega reda 5. Poročilo o obsegu obrtnih pravic prodajalcev oblek. 6. Poročilo o načrtu zakona o obrambi proti umazani konkurenci, 7. Poročilo o prošnji mestne občine črnomaljske za izpremeno 5 živinskih semnjev v živinske in blagovne semnje. 8. Poročilo o prošnji občine Blagovica za dovolitev 4 letnih semnjev. 9. Poročilo o vprašanju, če je peko domačega kruha na deželi smatrati za domače postransko delo v smislu točke V. lit e razglasilnega patenta k obrtnemu redu. 10 Poročilo o prošnji za izpregled dokazov vsposobljenosti za nastop mizarskega obrta. 11. Poročilo o prošnji za izpregled dokazov vsposobljenosti za nastop mesarskega obrta. — Klerikalna gospodarska organizacija. »Slovenec« je v soboto priobčil politično elegijo. Spisal je članek, v katerem ubira strune slovenskega rodoljubja in milo toži, da se drznemo razkrivati gnilobo in korupcijo v klerikalnigospodar-ski organizaciji. Seveda, to bi gospodi ugajalo, če bi s« nič ne pisalo o tej organizaciji, ki ni nikdar imela in tudi sedaj nima gospodarskega namenu, nego je bila vedno le strankarska bojna organizacija. Klerikalci se drznejo predstavljati to organizacijo kot koristno in dobro za narod. To je pač velika impertinenca, če se pomisli, da so ustanovili svoje konsume v namen, da ki uničili liberalne trgovce, in če pomisli, da so ustanovili vse polno konku renčnih posojilnic v krajih, kjer so že bile dobre in cvetoče posojilnice, samo zato, ker te posojil niče niso delale klerikalne politike. In glede, take organizacije se upajo zahtevati, naj bi se niti nepravilnosti insleparijene smele javno pribiti. »Slovencev« apel ne najde pri nas odziva. S tem stališčem se ne bomo nikdar sprijaznili toliko manj, ker vemo, da so t' s t i denarni zavodi, ki so v liberalnih rokah, skrbno in vestno upravljani. Tudi prebivalstvo ima povsod več zaupanja v te zavode, kakor pa v klerikalne, ker vidi, da se ti »liberalni« zavodi ne vtikajo v politiko, da gospodarijo pametno in previ d n o in da imajo trdno zaslombo. Pri naših posojilnicah so člani možje, ki kaj tehtajo, ki imajo kaj premoženja, s katerim jamčijo za posojilnico, za mestno hranilnico ljubljansko pa jamči vsa davčna moč ljubljanska in jamčijo zanjo tudi škof, kanoniki in sam dr. šu-steršič. Taki zavodi stoje res trdno in zato se jim ni bati kritike, kakor se je mora bati klerikalna gospodarska organizacija. Kritika je pa potrebna, kajti če je kak zavod pod javno kontrolo, bo to njemu samemu na korist in na korist občinstvu. Kontrole in kritike pa se klerikalci boje, ker dobro vedo, koliko je gnilega v njih organizaciji. S sentimentalnimi frazami nas od tega ne bodo odvrnili. »Slovenčevo« očitanje, da bi radi provzročili kako pa niko, je otročje. Ko bi imeli tak namen, bi nastopili vse drugače, saj je še dosti gradiva na razpolaganje. — Tomelj, kaplan črnovrški ima sedaj v »Slovencu« prvo besedo. Na shodu je nekaj jecljal, bil je kakor onemogel otrok, toliko širokeje pa sedaj usta odpira. Kar mu ni všeč, taji; drugim očita laž, za se pa reklamuje resnico. Star re- cept, po katerem se klerikalci vedno ravnajo, kadar pišejo o shodu, ki jim ni po volji. Tako je tudi v tem slučaju. Cemu naj se torej še nadalje prepiramo s ton-zuriranim'fantičem iz Črnega Vrha? — Dr. Šustersič ponesrečil. Iz Krškega se nam piše: Gospod dr. Ivan Šustersič, državni in deželni poslanec, nameraval se je danes popoldan peljati k občnemu zboru in shodu kat. pol društva v Kostanjevici. — Pripeljal se je ob dveh sem. Že ko se je peljal od kolodvora na Vidmu proti mostu čez Savo, se je konj plašil in je bil dr. Šustersič primoran s svojim spremljevalcem Štefetom stopiti z voza. Ko je prišel čez most, se je konj splašil, se postavil po koncu, in prevrnil voz. Dr. Šustersič je prišel pod voz in ga je konj vlekel nekaj pota tako naprej. K sreči se je odtr gal prvi konec voza, tako da je obležal dr. Šustersič na cesti. Dr. Šustersič je precej, vendar ne nevarno poškodovan. Prepeljati se je dal v obč. bolnico krško. Štefe se je mogel vrniti v Ljubljano, — Volive na Štajerskem. Iz Ptuja se nam piše: Tukajšnji Nemci in pristaši »Štajerca« so za svoj mandat v mestni skupini Ptuj-Ormož v velikem strahu. Glavni vzrok je pač ta. ker se pri bodočih volitvah z ženskimi pooblastili ne bode dalo več, šušmariti, kakor se je to navadno godilo dozdaj. Ženske, ki imajo volilno pravico, bodo morale priti osebno volit. Drugi vzrok strahu je pa ta, ker je nemški kandidat dr. Kokoschinegg pri volilcih skrajno nepriljubljen in ima po izjavi mnogih ptujskih Nemcev edino le to žalostno zaslugo, da je preprečil želez nico Ptuj-Krapina ter se z vsem svojim vplivom potezaljza progo Grobelno Krapina, dočim je slovenski kandidat dvorni svetnik dr. Pioj tudi v zmernejših nemških krogih jako priljubljen. Nemški listi že v svojem velikem strahu namigavajo svojim pristašem, naj v trgih, kjer imajo Slovenci večino, kakor n. pr. v Središču, pregledajo pravočasno volilni imenik, češ, da pri sestavljanju volilnih imenikov »pomote« niso izključene. Kaj pa, če bi se kakšne »pomote« vršile pri sestavljanju volilnih imenikov v Ptuju, Ormožu itd., kjer imajo Nemci večino. Torej bi bilo potrebno, tudi tukaj voliine liste pravočasno pregledati! Jako smešno uiogo igra glede bodočih volitev »Štajerc«, kateri si ne upa s svojimi kandidati na dan. V zadnjem listu pravi, da bode njegova stranka proglasila »tiste kot kandidate, za katere se bode oglasilo največ dopisov, t. j. »Štajer-čevih« naročnikov«. — No, to bodo potem res kandidati po »Štajerčevia volji. Najbolj pa leži »Štajercu« v želodcu dr. Ploj ter na vse kriplje roti svoje pristaše, naj nikari ne volijo nobenega »dohtarja«, do čim pa ptujski Nemci sami kandidirajo »dohtarja« Kokoschinegga proti »dohtarju« Ploju! Kdo se ne smeje?! — Iz Žičkarjevega okraja. Piše se nam: »Slov. Narod« je prinesel samo nekaj o tukajšnjih volitvah. Poročal je, da sta trg Rajhenburg in Stolovnik postavila le naprednjake kot volilne može. Tako pa se ni zgodilo samo v Žičkarjevi rodni župi, temuč tudi razne druge občine izrekajo Žičkarju nezaupnice. Žal, da se naši breški Slovenci prav nič zato ne brigajo, vsaj da bi nekoliko pojasnila dali in resnico odkrili med svet, da se ne bi slišala samo pesem Žičkarjeva: »kakor en mož«! V Kapelah pri Brežicah imajo izvoljene štiri volilne može in vendar zopet le proti Žičkarju! Ko bi pre-častiti gospod tehant in rajhenburški Cerjak izvedela take in enake resnice bi gotovo zopet zapela: »ljudska volja« — in pa — »kakor en mož«. Na dan torej, gospodje z resnico, in videli bodete, da bi se uresniči rek: Z Bogom, Žiikar! — Deželnozborske volitve. Kakor se čuje, so dosedanjega poslanca Grafenauerja pregovorili, da bo zopet kandidiral v deželni zbor. Grafenauer kandidira v okraja Pliberk-Železna kaplja, vikarij Podgorc pa v okraju Velikovec-Dobrlaves. Dunajski advokat dr. Pupovac je klerikalni kandidat v Lavantinski dolini. Ta dr. Pupovac je povsem, kar se piše o njem, subjekt, ki bi ga nobena dostojna stranka ne kandidirala. Se dunajski krščanski socalisti ga niso marali. Klerikalci pobero pač vsako smet; koga drugega itak ne dobe. — Uradna slovenščina. V ro kah imamo litografiran original odloka c. kr. okrajnega glavarstva v Ptuju, ki ae glasi doslovno: C. kr. okrajno glavarstvo. Štev. 2414. Ptuj dne 1. maja 1902. Gosp. N. N. v Kočicah. Na podlagi komisijonelnega pregle dovanja škode povzročene. po plazih, katero se je vršilo vsled Vaše prijave, Vam je c. kr. deželno finančno ravnateljstvo v Gradcu z odlokom z dne 23,1 1902 št. 30341/1901 ne dovolilo odpisa zemljiškega davka v občini Kočice, davč. knj. št. 82, ker se je pri dotičnem pregledovanju škoda ni čez */i konstatirala.-- C. kr. namestniški svetnik: Attems 1. r. Zopet lep prispevek k takoimenovani »novoslovenščini«, kakor nam jo ustvar jajo pri nas slovenščine nezmožni uradniki. Seveda ni čuda, ako naš kmet take kolobocije ne more razumeti. — Umrl je g. Ivan Košiček, c. kr. poštni kontrolor v Ljubl|ani, star šele 52 let, zapustivši vdovo in troje otrok. Naj v miru počiva! — Slovensko gledališče. Sinoč nja predstava »Pepel k e« je bila, kakor premijera, prav dobra, saj se je pandi-stični značaj bajke, ki je izražen že v besedilu, izražal še odločnejše. Odlikovala se je zopet v prvi vrsti gdč. Kali so v a v naslovni ulogi in poleg nje gdč. Ril-ckova kot princ. Gledališče je bilo malone razprodano. Občinstvo se je prav dobro zabavalo. Dodatno k prvi predstavi moramo omeniti še g. H a š 1 e r j a , ki je dobro igral in včeraj tudi razločnejše govoril. Pri oceni »Divjega lovca« smo po motoma izpustili g D r a g u t i n o v i č a, ki je igral skopuha in blaznika ZavrtnUa, prav dobro. A — Splošno slovensko žensko društvo bo tudi za letošnjo zimo prirejalo javna predavanja in sicer začne s tem prihodnjo nedeljo. Za to prvo predavanje je društvo pridobilo intere-santnega gosta: vsem pri|ateljem naše književnosti simpatično gdč. Zofko K v e-drovo, ki bo predavala o današnji ženi. Predavanje bo v »Mestnem dom u«. — Draginja in pomanjkanje živeža v Jesenicah na Gorenjskem. Piše se nam: Kar se je začela zgradba železnice na Jesenicah, čutimo nepopisljivo draginjo in pomanjkanje živeža. Ko sem prišel pred več leti na Jesenice, vpilo je vse, kaka draginja da je, a sedaj se še za dobro plačilo in denar ničesar ne dobi. Ko sem pred nekaterimi dnevi vprašal žensko, ki je prodajala jabolka, po čim da so, rekla mi je, da eno jabolko velja 5 kr. Meso, katero je opoldne trdo kakor kak podplat, da ga ni zavži-vati, velja kila 50 kr. in to meso je od bosniških buš, kajti ne vidiš v klalnico nič druzega peljati, kakor kako malo suho bušo. Pred nekaj dnevi je neki tuj gospod srečal mesarja, ko je peljal tako bušo v klavnico. Ta gospod zakiical je na cesti: »Oh, kako meso bodo morale barabe jesti« Kozarca mleka ne dobiš, ako bi zanj cekin dal; če prideš v gostilno in naročiš belo kavo, ti reko: Ne moremo nikjer mleka dobiti. Piti moraš čaj. Ako rečeš mesarju, da je meso za nič, se ti smeje v obraz. Kako ponarejeno vino pri kaki zabiti babnici, ako si klerikalec še dobiš, če si pa liberalec, pa mokro cunjo. Slišal sem, da se je naš občinski urad že davno trudil in v neki svoji seji sklenil, da dobimo na Jesenice tržna dneva na teden. A slavno c. kr. glavarstvo v Radoljici še mogoče čaka, da steče nova železnica in potem se bode blago lažje v Jesenice prevažalo. Na Hrušici je vse polno Židov. Gostilne rasejo, kakor gobe v gozdu, a druzega ne dobiš tam, kakor kako gnilo čebulo in kako smrdljivo vino. Naš občinski urad se sicer trudi, da bi kake obrtnike na Jesenice spravil, a brez vspeha. V kratkem bodo volitve v občinski odbor. Nekaj mož je v odboru, ki nimajo pravega smisla za naše razmere. A vzlic temu se ne bodemo veliko trudili pri teh volitvah, oamo opozarjamo Vas, Jeseničane na to, da kakor si boste postlali tako boste ležali in potem nikar ne vzdihujte, Vas bodo enkrat klerikalci v ajmohtu požrli in Vas kaka zabita babnica — bolje kravja dekla — z besedami, da niste nič vredni, pitala. Mesarji in poljedelci, kateri bivate na Gorenjskem, se pa malo bolj za Jesenice zanimajte. Tu je dosti denarja na pošten način zaslužiti in marsikdo bi tu lahko obogatel, če bi dajal pošteno blago za pošteno ceno — kajti vse bi drlo k njemu. — Preteče pad ražen je premoga. V premogovnem revirju severo-ameriške države »Pennsvlvania« je nastal štrajk, katerega se vdeležuje 150 tisoč delavcev. Ta štrajk je provzročilo jako občutno pomanjkanje premoga in utegne imeti nepreračunljive posledice ne samo za severno Ameriko, marveč tudi za Evropo, tembolj, ker delavci tudi v več francoskih premogovnih revirih štrajkajo. Severna Amerika je vsled štrajka primorana, dobivati premog z Angleškega med tem, ko si mora Francoska pomagati s premogom iz sosednih držav, iz Nemčije in iz Avstrije. Podraženje utegne biti tako, kakor še nikoli ter prekosi v tem oziru še leto 1899. Tam, kjer ni naravnih premogovnih zakladov, ho taka kalamiteta zelo neprijetno vplivala; tam, kjer so pa premogovni zakladi, ki počivajo, so pa taisti krivi, ki jih ne razkrijejo;in takih podjetij ne samo ne podpirajo, marveč še otežujejo. Pri nas na Kranjskem ne bi imeli trepetati pred takimi kalamitetami, kajti tu imamo v raznih delih dežele premoga v izobilju, da bi ne samo domače potrebščine lahko zalagali, marveč še lahko eksportirali. Kot prva serija glede premogovnih zakladov v tej deželi bodi navedeno premogovno polje pri Novem mestu, potem Dvor (Šentjanž) in Trebnje. Ce tudi so tod močne plasti premoga, vendar počivajo vsa dela kakor več podeljenih jamskih mir v kočevski okolici ter mnogo premogosledov okoli Trebnega, Mirne,Šent janža, Črnomlja, na Notranjskem in na Gorenjskem, ter čakajo podjetnikov in de-narnikov, katerih za njih plačila ne čaka samo lep dobiček, marveč bi dobilo tudi mnogo delavstva prepotrebni vsakdanji kruh, oziroma bi bilo gmotno povzdignjeno vse naše gospodarstvo. »Tedaj zdrami se, podjetni čut — in prepreči vsaj draginje bud«. — Apno v kmetijstvu je naslov ravnokar izišli knjižici, ki jo je spisal g. Frančišek Stupar, tajniški pristav c. kr. kmetijske družbe kranjske. Marsikje zemlji nedostaja apna, in kmetovalec tamkaj navzlic skrbnemu obdelovanju in gnojenju ne more priti do pravega uspeha, ker v rastlinski hrani manjka apna. Apno pa ni le rastlinska hranilna snov, ampak se z njim v mnogih slučajih zemlja tudi rahlja in zboljšuje, zboljšuje se krma in se zatirajo rastlinski škod Ijivci. Vse to knjižica pojasnjuje poljudno in natančno, tako da jo bo vsak kmetovalec s pridom čital. V I. delu knjižica popisuje apno, kaj je, kje se nahaja, kako se pretvarja in kakšen pomen ima v kmetijstvu. V II. delu pa uči, kako se zemlja spozna, da potrebuje apna, katere snovi se rabijo za apnenje, kako se pripravljajo, kako in kdaj se apni, po koliko apnenih tvarin je potrebnih za apnenje v najrazličnejših slučajih, v kakšnem razmerju je apno z drugimi gnojili, pomen klajnega apna ter porabo apna pri uničevanju kmetijskih škodljivcev. — Izborno, v lahko umljivem jeziku spisana in temeljito znanje kažoča knjižica obsega IV + 57 stranij male osmerke in jo pojasnjuje 11 podob. Dobiva se v pisarni c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani ter stane samo 30 vinarjev (s poštnino vred.) Zaradi važnosti in zelo nizke cene knjižico toplo priporočamo. — Uspeh „Štajercevih" in-seratov je res velikanski: »Štajercev« pristaš, I. Sorko, slikar in tgovec z barvami v Ptuju, priporoča v »Štajercu« z dne 19. t. m. svoje »ščetinarsko blago«, vsahovrstne »pinzelne« in pripravo za »lazuro«, papirja »za fladrati itd., nekaj dni poprej pa je že c. kr. okrožno sodišče v Mariboru izreklo konkurz čez vse nje govo premoženje! Torej konkurz že po prej, ko je dotični inserat zagledal belo luč! Tudi reklama za »Štajerca«. — Trst v drž. proračunu. Ministrstvo notranjih zadev in trgovine sta postavili v proračun za Trst sledeče izredne postavke: tretji obrok 107.000 K za zgradbo poslopja policijskega ravnateljstva, 23.200 K za napravne in transportne stroške, četrti obrok 42.000 K za cesto v Pulj, šesti obrok 150.000 K za novo namestniško poslopje, kredit za pomol S. Sabbu 29.000 K, za kopališče v lazaretu sv. Jerneja 5000 K, tretji obrok za dela v pristanišču 1,000.000 K in za razširjenje skladišč 555.700 K. Lloyd dobi podpore 8,420.000 K, povišek za trgovsko mornarico znaša 300.000 K. — Mestna posredovalnica za delo in službe, Mestni trg štev. 37. Od 10. do 16. oktobra je iskalo 14 moških in 46 ženskih delavcev. Delo je bilo ponuđeno 9 moškim in 26 ženskim delavcem, v 30 slučajih je bilo delo sprejeto. Od 1. januarija do 16. oktobra je došlo 2393 prošenj za delo in 2029 deloponudeb. V 1348 slučajih se je delo sprejelo. Delo dobe takoj: 1 graščinski sluga, 1 točaj, 3 konjski hlapci, vajenci za trgovino in kavarno, 3 prodajalke, 1 trafikantinja, 3 natakarice, 1 hotelska sobarica, 2 gostil, kuharici, 2 kuharici k orožnikom, 1 gospodinja, 2 sobarici, 4 deklice za vsako delo, 5 deklic k otrokom, 4 gostil, deklice. Službe iščejo: 1 pomožni uradnik, 2 pisarja, 1 strojnik, 1 kurilec, 1 mizar, 1 skladiščnik, več trgovskih slug, 2 kočijaža, 1 grašč. sluga. Stanovanja: Oddati je 1 stanovanje s 4 sobami, 2 mesečni sobi in več dijaških stanovanj. _ Obžgala se je 51etna Cirilica Garantini, posestnikova hčerka s Hriba, občina Velika vas v litijskem okraju. Pasla je s svojim 81etnim bratom na pašniku živino. Otroka sta si zakurila, da sta se grela. Pri tem se je deklici vžgala obleka in je začela na njej goreti. Opekla se je hudo po životu in po obrazu. Pripeljali so jo v bolnico. — Vlak povozil je včeraj popoludne na prelazu blizu Vižmarjev 38 let staro, gluhonemo Malenškovo deklo Manco iz Tacna. Šla je po progi, ko je pridral iz Medvod osebni vlak št. 1715. Stroj jo je vrgel predse in povozil. Bila je hudo razmesarjena. — Na koso stopila je z boso nogo dne 17. t. m. Marijana Rode, 18 let stara kajžarjeva hči v Spodnjem Tenetišču, občina Predvor v kranjskem okraju in se je na levi nogi tako vrezala, da se ji dva prsta skoraj nič več ne držita. Ponesre-čenka je sedaj v bolnici. — V tovarni za žice na Jesenicah je ponesrečil delavec Josip Terstnik. Dne 18. t. m. ga je pri prijemanju žic, ki pridejo izpod valjarjev, sunila žica v desno oko in mu ga tako poškodovala, da ga bode izgubil. — Na južnem kolodvoru so bile v času od 11 do 17. oktobra najdene, oziroma oddane sledeče reči: 5 dežnikov, srebrn goldinar, žametna torbica in palica. — Blazni na verigi. Danes so pripeljali iz Metlike v blaznico na Studenec blaznega Franceta Kralja. Pripeljali so ga žandarji in jeden policaj na verigi. — Na ograji zaspal je danes ponoči v Šolskem drevoredu neki bramboveo. Ko so ga zbudili, je opazil, da ima na glavi čepico 27. pešpolka in jo je zgrabil in zagnal v vodo. — V stolni cerkvi je danes do-poludne vrgla božjast 161etno deklico Ano Lisec. Spravili so jo k materi v Krojaške ulice št. 6. — Zastonj se je vozil od Borovnice do Ljubljane brezposelni strugar Franc Šantruček. Na kolodvoru so ga ustavili in izročili policiji. — Dezertiral je 18. t. m. prostak 17. pešpolka Andrej Gričar, rojen 1. 1884. v Vinivrhu na Dolenjskem; — Nogo zlomil si je včeraj pri igranju nadsprevodnikov sin Rud. Bogataj, 8 let star, stanujoč v Cegnarjevih ulicah. — Najdene in izgubljene reči. V Lattermanovem drevoredu je našla Marija Bitenčeva, žena hišnega oskrbnika v Vegovih ulicah št. 4, zlato brožo. — Učenka M. W. je izgubila na Pogačarjevem trgu rujavo usnjato denarnice, v kateri je imela 5 kron. * Najnovejše novice. Zopet poneverj en j e. Na Dunaju so zaprli tajnika kluba bančnih uradnikov, Rud. Wilhelma, ki je poneveril 4000 K. — Akcijska cukrarna v Becsvaru je do tal pogorela. — Dalmatinski namestnik baron Handel se je zaročil s hčerjo vojaškega poveljnika fml. Horsetzkega. — Brezžični brzojav bo po zatrdilih astronomičnega ravnatelja Trigalija v Rimu velike važnosti tudi za metereologijo ter se bodo dale delati zanesljive vremenske prognoze. — P o n e - v e r j a 1 e c ustrelil milijonarja. Bivši predsednik akcijske družbe v New Yorku »Climan Bottle Companv«, Turner, ki je bil odstavljen zaradi poneverjenja 1020 funtov dol., je ustrelil pittsburškega milijonarja Hamiltona in bogataša Millarda, potem pa še samega sebe. — Pastor — roparski morilec. Konzistorialni svetnik Kari v Iserlohnu je umoril svojo gospodinjo in njeno hčerko ter ju oropal. — Ustrelil seje v Kolinu ravnatelj belgijske banke Arnold. — Strašna nesreča se je pripetila na mostu med Galato in Stambulom. Neki deček je padel v vodo in takoj se je zbralo na stotine gledalcev na mostu. Tedaj pa se je most podrl in vsi so padli v globočino. Koliko jih je utonilo, še ni znano. * Milijonska defravdacija v Pragi. Svetovaclavska posojilnica je vender našla pota, da se izogne konkurz u. Konkurza ne more izreči trgov sko sodišče, ampak le deželno sodišče in šele potem, ko je k. k vlagatelj e>voj denar iztožil in je bila eksekncija brez v a peh a To zakonsko določbo so porabili klerikalci in so določili, da mora vsak vlagatelj svojo vlogo odpovedati, če hoče priti do denarja. In kakšne termine so postavili! Vloge do sto kron se morajo opovedati m e -s e c poprej, do 500 kron dva meseca, do 1000 kron t r i mesece, do 2000 kron štiri mesece, do 5000 kron pet mesecev, do 7000 kron šes\ mesecev, do 10000 kron sedem mesecev, do 15000 kron osem mesecev, do 30000 kron jedno leto. Po svojih pravilih ima po sojilnica pravico, te roke še podaljšati do tri leta. Na tak način seveda lahko še zavleče izplačanje vlog, kolikor časa hoče. Za garancijski fond se doslej podpisanih okrog 250000 kron. Silno bo gati stnlm kapitel je podpisal samo 100 000 kron. Sv-veda veljajo ti podpisi, le če ne bode konkurza, če pride do kon kurza, ne plačajo ti gospodje ničesar. V Pragi je bil shod, ki je izvolil poseben odbor za varstvo interesov vlagateljev in članov. Shoda so se udeležili večinoma mali obrtniki in ženske. Prišlo pa je malo ljudi. Obrtniki se namreč boje pokazati, da so člani posojilnice, ker vedo, dabi sicer izgubili ves kredit. Glede prelata Drozda se je dognalo, da je vsako leto potoval na Angleško in sodi se, da je mnogo ukradenega denarja tam naložil. 1 Društva. — Pevsko društvo ,Ljubljana1 Odbor pevsk. društva „Ljubljana" izreka tem potom vsem dotičnim veleč, gospodičnam, katere so blagovolile kot viničarke sodelovati dne 12 vin. t. 1. na prvi nar. vinski trgatvi, najsrčnejšo zahvalo. — To društvo otvori kakor običajno tudi to zimsko sezono šolo za ples. Odbor uljudno prosi, da se vse dotične gospodične in člani društva, kateri se žele udeležiti plesnih vaj, blagovolijo v teku 8 ali 10 dneh prijaviti odbora ust-meno ali pismeno. Podučevali se bodo med navadnimi plesi v prvi vrsti nar. slovanski plesi : Češka beseda, Češ. Četvorka in hrvatsko kolo. Nadalje: obič. Četvorka, Les Lan-cier, Pas du Patineurs in Bohemiene. Da se poduk kateri se prične z začetkom meseca novembra — ne zadržuje, prosimo vse veleč, gospodične in gospode glede prijave na točnost. Telefonska in brzojavna poročila. Razgnan shod. Kostanjev ca 20. oktobra. Za v Kostanjevico, to neomahljivo trdnjavo napredne misli, so včeraj k 1 eri-kalci sklicali shod. Že to dejstvo je obudilo v vseh krogih prebivalstva največjo nevoljo, ker je gotovo predrzno izzivanje, da se upa klerikalna stranka v naprednem kraju prirediti shod. Nevoljo je pa še povečala jokolnost, da so klerikalci provocirali naprednjake, da se je s p riznice bobnalo na shod in da sta bila dr. Šustersič in dr. Krek naznanjena kot govornika. „Na to izzivanje se mora dati primeren odgovor", je šlo od ust do ust in naši so si preskrbeli piščalke, činele, konjičke in tacega orodja, s katerim je dr. Šustersič delal obstrukcijo v dež. zboru. Shod je bil naznanjen za 3. uro popoludne. Naši so se začeli zbirati ob dveh v drevoredu pred žup-nišČem. Naših se je zbralo do 400, mej tem ko je bilo klerikalcev le kacih 50, duhovnikov pa [čez 20 glav. Da se je dr. Šustersič ponesrečil, ni nihče vedel. Ko se je dekan Schweiger prikazal na odru je iz več ko 3 0 0 grl zadonelo>': Živio dr. Tavčar — pereat Žlindra in ljudje so začeli žvižgati, zvoniti s krav- jimi zvonci, bobnati na boben in razgrajati tako, da je bilo vsako zborovanje nemogoče. Tudi je nekdo nosil vrečo z napisom 16% žlindra, kaplana so nagnali s peso, ker je nekaj žugal. Misleč, da je Šustersič v župnišču skrit, so ljudje hoteli šiloma vdreti v župnišČe, a naši so jih pregovorili, da so odnehali. Da je bil Šustersič navzoČen na dvorišču, bi se mu bilo jako slabo godilo. Celih 5 Četrt ure je neprenehoma trajalo vpitje „Živio dr. Tavčar — pereat Žlindra", ne da bi bil od klerikalne strani kdo mogel le besedo izpregovo-riti na kar je okrajni glavar Orešek shod zaključil. Klerikalci so imeli potem zaupen shod po § 2, katerega se je udeležilo kakih 40 oseb, z malimi izjemami sami duhovniki. Kostanjevica 20. oktobra. Shod smo z žvižganjem razgnali. V Krškem okraju ni prostora za take hujskajoče klerikalne shode Pokazali smo klerikalcem, kaj je obstrukcija, dr Žlindra izostal. Najbrže se je zbal. Videli pa smo starega Pfeiferja. Prodal se je s kožo in kostmi skrajnemu klerika-kalizmu. Na pomoč so prišli tudi zavedni kmetje in Krškega. Hvala jim! Ako bodejo skušali klerikalci v Krškem tak shod prirediti, jim vrnemo pomoč. Kostanjevica 20. oktobra. 400 naprednjakov, ki smo današnji žlin-drovski shod razgnali, kličemo: Zivio naš častni občan dr. Tavčar, pereat Žlindra' Kostanjevica 20 oktobra. Klerikalni shod je bil razgnan. Navdušenje na naši strani je velikansko. Kostanjevica 20. oktobra. Na shodu so hoteli klerikalci tudi razpravljati o prodaji kostanjeviške graščine, da ne bi prišla v roke menihov. Sle-parstvo! Ako ne bo prišla graščina v last mrtve roke in ako se morebiti v Kostanjevici še zasnuje kaka večja obrtnija, bo to zasluga napredne stranke, pa ne klerikalcev. Krško 20. oktobra. Dekanu Schweigerju v Leskovcu kot sklicatelju shoda v Kostanjevici je prinesel hudomušnik v nedeljo dopoldne vrečo smole v župnišče. Krško 20. oktobra. Živela zavedna Kostanjevica! — Cerkljanski naprednj aki. Dunaj 20. oktobra. Ministrski predsednik Korber je bil danes v posebni avdijenci pri cesarju. Včeraj so se Korberju predstavili uradniki justičnega ministrstva. Na ogovor sek šefa Klein a je Korber imel govor, v katerem je povdarjal, da naj bodo sodniki nepristranski in da bo nastavljal samo značajne in popolnoma sposobne može V parlamentarnih krogih se sodi tudi o tem govoru, da so to le lepe besede, katerih se pa Korber. kakor je njegova navada, ne bo držal. Dunaj 20. oktobra. Poljaki v Bil skem v Š lezi j i so včeraj otvorili svoj „Narodni dom". Na slavnost je prišlo tudi več poljskih poslancev. Nemci so Poljake že na kolodvoru napadi;, kjer je nastal velik pretep. Bombardirali so Poljake skamni in kepami biata in razbili vsa okna v „Narodnem domu". Stvar pride v parlamentu na razgovor. Praga 20. oktobra. Danes je bil tu dognan proces agrarskega državnega poslanca Hrubega, kateremu je poslanec D o ležal očital, da je od kartela cukrarjev podkupljen, kot priča je bil zaslišan centralni direktor tega kartela, ki je izpoveda1, da je Hruby dobival letnih 2 0 00 K. Priča je skušal Hrubemu pomagati iz stiske s tem, da je dejal, da Hruby za to plačilo ni imel dolžnosti molčati o kartelu, nego le delati, da se neustanove nove cukrarna. Dr. Baxa kot zastopnik posl. Hrubega je na to tožbo umaknil in je bil posl. Doležal oproščen. Agrarci zahtevajo, naj Doležal odloži svoj mandat. Praga 20. oktobra. V Litomeficah so Nemci pod vodstvom poslancev Funkeja, Tschana, Kutschere in Eisen-kolba priredili veliko demostracijo proti ondotnemu drž. pravdniku. Borzna poročila. Dunajska borza dne 20. oktobra 190S. Skupni državni dolg v notah .... 1C0 65 Skupni državni dolg v srebru .... 1C045 Avstrijska zlata renta....... 12076 Avstrijska kronska renta 4°/0 ... 100 20 Ogrska zlata renta 4°/0 ....... 120 05 Ogrska kronska renta 4%..... 97 35 Avstro-ogrske bančne delnico .... 1B77 Ki-aditne delnice........ 674 50 London vista......... 25915 Nemški državni bankovci za 100 mark 116 90 BO mark............ 2341 SO frankov.......... 191 »5 Italijanski bankovci...... 95 10 C. kr. cekini....... . 11*33 Žitne cene v Budimpešti dn6 20. oktobra 1902. Termin. Pšenica za oktober .... za 50 kg K 7 3S „ april 1903 ..... 50 „ „ 7 39 R2 „ oktober....., 50 „ „6 51 „ april 1903 ... „ 50 „ „ 649 Koruza „ maj 1903. . . . „ 60 „ „ 5 86 Oves „ oktober . . . . „ 60 „ .616 ETeUtl-v. 6 vinarjev viBje. Dež. gledališče v Ljubljani. Štev. 12._ Dr. pr. 1210. V torek, 21. oktobra 1902. Prvič v sezoni: Prodana nevesta. Komična opera v treh dejanjih. Spisal K. Sabina, Uglasbil B Smetana. Kapelnik H. BeniSek. Režiser E. Aschenbrenner. Blagajnica, it odpre ob 7. ari. — ZaMek ob \',8. ari. — Konec po 10. uri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. In kr. peh. polka Leopold II. št. ll Prihodnja predstava bode v četrtek, 23. oktobra. Pripravljata se opera „Maričon" (Albini; in drama „Bankerot" (Bjornsonj. Mateorologicno poročilo. Vliina nad morjem 80e-i m. Srednji mnčnl tlak 736-0 mm. j Stanje Cas opa-| baro-zovanja i metra v mm. a 2 rH 5 Vetrovi Nebo 18. 19. 9. zvečer j 734 8 7. zjutraj 734 9 2. popol 735 2 5 4 si. jug sk. oblač. g 3 5 ;sl. svzhodi megla ~ 11*8 sr. jzahod del. oblač 0 20. 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7370 66 sr.svzhod del.oblač. S 7396 28'si. jjvzh. megla 738 8 121 si. vzhod oblačno 0 Srednja temperatura sobote in nedelje 6-3° in 7 3°, normale: 10 lc in 9 9J. Najbolje učinkujoča železo-arsenasta voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijab, IIK MUK MATTOtfl, Dunaj, c. In kr. avstr. dvorni In komorni založnik. izurjen v špecerijski trgovini Želi slUŽlie- (2552—2) Naslov pove uprav. »Slov Naroda«. Učenec se sprejme takoj v tukajšni kavarni. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda«. (2571-1) Blag. gosp. Gabrijel piccoli, lekar dvorni založnik Nj. svet. papeža Leona XIII. v Ljubljani. Potrjujem prejem steklenic Vaše tinkture za želodec, katero morem najtopleje vsakomur priporočati, kajti rabim jo že od leta 1878. in zmiraj mi je kot izborno učinkujoče zdravilo služila pri želodčnih in črevesnih boleznih. Krmin, 13. maja 1897. Miroslav Leitner c. kr. davčni blagajnik Z uporabo Vaše izborne tinkture za želodec sem rešen skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter sem popolnoma ozdravel, kar z lahko vestjo potrjujem in to tinkturo le priporočam vsem, ki trpe na želodčni bolezni Strasoldo (Primorsko), 6. marca'.1898. 1507—9 a Karol grof Strasoldo Najbolj primerno za otroke! Ako otroci jočejo pri umivanju, potem je to samo krik zoper pomilovanja vredno razvado, da se otroci umivajo z milom, ki obsega v sebi ostro »odo. Matere, ki ljubite svojo deco, ne rabite za umivanje svojih otročičkov drugega mila, kakor ono jako mehko in mastno Doeringovo milo s sovo. To milo je od oblastij priznano kot pristno čisto In nima v aebi nobene ostre sode. Cena 60 vin. Dobiva se povsod. d (706—3) V trgovino z manufakturnim blagom se sprejme takoj dobro izurjen prodajalec ne manj kot 25 let star. (2*50—2) Več se izve pri Karolu Barbo-riću v Rudolfovem. Naznanilo. P. n. Ćast mi je s tem naznaniti Vam, da so tudi letos pri nas vinogradi krasni, t. j. jako rodovitni, in grozdje je zdravo. Jaz posedujem io oralov vinogradov in se nadejam, da pridelam nekaj sto hektolitrov vina. — Zato Vam ponujam grozdje za prešanje ali pa že prešani mošt ter garantiram za čistost in pristnost. V slučaju potrebe se izvolite obrniti na mene. (2001-26) Belježim z odličnim spoštovanjem Franjo IsZZleščić posestnik vinogradov Jaška na Hrvatskem. St. 34625. (2570—1) Ustanova za invalide. Pri mestnem magistratu v Ljubljani izpraznjeni sta 2 mesti ustanovi za kranjske invalide po 63 K na leto. Do te ustanove imajo pravico bivši vojaki, ki so vsled vojbške službe za delo nesposobni postali ter so ubogi in lepega vedenja. Prošnje za podelitev teh ustanovnih mest morajo biti opremljene z dokazili o stanu, starosti, uhostvu, vedenju ter o vojaškem službovanju prosilcev in jih je vlagati do IO. novembra 1902 pri tem uradu ali pa pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 8. oktobra 1902. Proda se 5 sodov belega istrskega po 8 goldinarjev hektoliter. Vpraša se v kleti stev. 54 v Logatcu. (2562-2) Ces. kr. avstrijske državne železnica. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod li Ljubljana juž. kol. Proga tt>> Trhli Ob 12. ari 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez SeLztha) v An&see Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, tez SelzthaJ v Solnograd, Inomost, oez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztbal, Dunaj. — Ob 3. ari 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno čez Selztbal v Solnograd. Lend-Gastein, Zeli ob jezeru. Inomost Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago Lipsko, na Danaj čez Amstetten. — Ob 10. ari ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Prog« ? Novo mesto ln v Eoćevje. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje ob 1. ari 5 m pouoludne istotako, ob 7 ar; 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Prog-., i> £ri■'.!>. Ob 3. ari 2~ m zjutraj osobni vlak z Dd aaja čez Amstetten. Monakovo, Inomost. Franzentfeste, Solnograd, Line, Steyr. [Ji, Aassee, Ljubi o Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 14 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vaie. Heb Mariju e vare Plzen, Bude jevice, Solnograd, Line, Steyr Pariz, Oenevo, Curih. Bregenc, Inomost, Zeli ob je-.eru, Lend-Oastein Ljubno Celovec, Št. Mohor. Pontabel. — Ob 4. nri 44 m popoludne osobni vlak z Danaja, Ljabna, Selztbala, Beljaka Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzenstetta, Poc tabla — Ob 8. uri 51 m zvečer osobui vlak t Pnnn:a, Ljubca, Beljaka, Celovca, Pontftbla, črez Selz-thul iz Inomosta, Solnograda — P?3g- is Novega mesta, in Zooevja. Osobm »Uki: Oo 8. ur; 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 9. uri ->2 m popoludne iz Straže Toplic, Novtg.i mesta, Kočevja in cr 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Lja1;-ljare drž. ko! v Kamnik. Medani vlaki: Ob 7. uri 28 rr zjutraj ob 2. nri 5 m popoiudne, ob S. ari 50 m zvečer in ob 10 uri «.5 m, poslednji vlak ie ob nedeljah in praznikih in samo v oktoora. — Prihoa v LJubljano drž. kol. is Kamnik* Mešani vlak.: Ob *>. nri 4& m zjutraj, ob li. uri 6 ne dopoindne. ob ta. nri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v okfobrklostllapai*utk> najbolji pomnoževalni aparat za korespodenco, cenike, risbe itd., kateri naj bi v nobenem podjetju in pisarni ne manjkal, je po ceni na prodaj pri Jos. Paullnu v Ljubljani, Marijin trg 1. Hiša na Opekarski cesti v Ljubljani, s precejšnjim zemljiščem, ležeča ob cesti, pripravna za gostilno ali prodajalno, se proda iz proste roke. (2529—3) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«. želi službo premeniti v kako tukajšnjo špecerijsko trgovino. (2530—3) Naslov na upravništvo »Slov. Nar.«. Vajenca vsprejme takoj (2568) Ivan Wtis krojaški mojster na Bledu. Opozarjam vse trgovce na lepe in cene papirnate božične prtičke kateri se dobivajo pri tvrdki 2569-1 V. Engelman, Grosuplje. Zahvaljujem se vzajemni zavarovalnici za življenje ,,Ja-nus" v Gradcu, Janushof, za hitro, 4 dni po predloženju mrtvaškega lista svojega, v Litiji umrlega soproga g. Franca Humer-ja izplačano glavnico, ki je bila le kratek čas zavarovana, z nabranimi deleži dobička. Wildon, dne 18. oktobra 1902. Terezija Humer (2567) Wildon-Taberhof. Najizbornejše namizno surovo maslo kilo po K 2-80 in novi cvetlični med v steklenicah po 1 '4, */« m Vi kilo se dobiva pri Edmund Kavčić-u v Ljubljani, Prešernove ulice, nasproti glavne pošte. (416-204) Na prodaj je lepo stavbišče tik glavne ceste v Spodnji Šiški, na sproti Juvančiča, pripravno za vsako podjetje. Več o tem se poizve v gostilni pri ..Štajercu" ali pri „Združenju" v Spod. Šiški št. 66. (2564-2) IJHedka prilika!! Čudovito po ceni! 400 komadov za I gld. 80 kr. Mično pozlačena, 36 ur natanko idoča anker-ura s sekundnim kazalcem, s 31etno garancijo; 1 eleg double verižica za gospode, en pristen srebrni prstan, fino pozlačen s tirkis kamnom za gospode ali dame ; 1 par pristno srebrnih uhanov, oba c. kr. puncirana; 1 ff nastavek za smodke z jantarjem; 1 ff žepni nožek; 1 prekrasni port-mone; 1 garnitura manšetmh in srajčnih gumbov 3°/o zlata; 1 prelepo žepno toaletno zrcalce z etuiem; 1 lepo žepno pisalno orodje; 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 držalo za pisma, za vsakogar primerno; 36 komadov japansko-kitajskih čudežnih orakelskih vedeževalcev, ki vzbujajo veliko veselost in poleg tega Se 300 raznih predmetov, ki so za hiSo potrebni. Vse skup z uro, ki je sama vredna tega denarja, stane M gl«l-SO kp. Odpošilja po poštnem povzetju ali če se denar prej pošlje. (2539—2) „Versandtliaus" Krakov F/S. Riziko je izključen. Za neugajajoče se vrne denar Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. iTtn Tavčar Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 0927 55 5865^4^39177 75