Zaradi čmrljev.
Jk &f& oinažkovemu Cirilu ni nobena reč na vsem \3Lv"lic božjem svetu, ne na domačem vrtu bolj uga-ga"tfes jala kot dedkov bučelnjak. Ne vem vam sicer HUJkJ natančneje povedati, kakšen vzrok je imel ^fifflK za to, pa ga boste morda vi uganili. lsP«fcS5i          Mislite si majhnega dečka, krepkih udovi
^^P^M zdravega in rdečcga kot mak, z raztrganim, g§Lg|T|J rokavi in preluknjanim klobukom, pa boste -"*^W1^ imeli Cirila pred seboj. Prav ravnotak je v petek in svctek. Le v nedelje ni bil raztrgan, drugače pa vedno. Pa se ga tudi nobene hlače niso držale, če so bile Se tako trdne. Je že dobil kak kol, da se je nataknil nanj. ali grm, po katerem se je drgnil, do-kler niso začele nboge hlaCc zdihovati in zijati, da so se jim videli beli zobje . . . Polegtega je imel ta Ciril tudi to dobro lastnost, da je Ijubil med. Zdaj pa morda uganete, zakaj je imel bučele tako rad.
Torej Tomažkov se je plazil tistega večera proti gozdu, ki sega tik do naše vasi. Hitro je stopal, kajti delal se je že mrak. Ni ga bilo sicer strah, dasiravno je komaj prvo leto prenašal vse težave učenega živ-ljenja Pa bal se je, da bi ga ne videl Balančkov, ki je gnal proti domu svojo nagajivo sivko.
— 107 —
V  roki je itnel Ciril nekak zaboj, pa ni bil zaboj ampak — panj.
Ko pride clo gozdnega parobka, se ustavi, po-gleda okrog sebe — potem pa na delo. Dolgo časa hodi po grmovju in gleda, kje so tisti pisani čmrlji, ki sta jih pred par dnevi zasledila z Balančkovim Ton-čkom. Ko tako išče, mu postane že žal, zakaj je skazil _ TonCkii lako veselje.   .                                                    M
Zmenila sta   se   bila,   da jih   bosta  oba  skupaj f ogrebla   in   spravila  doma  na   Balančkovem vrtu, da bodo brali med po rožah,   onadva   pa ga bosta pila.
Tako sta se takrat zmenila. Pa Ciril se je pola-komnil — hotel je vse sam.
V  mraku je komaj dobil kupček,  kjer so prebi-vali čmrlji. Kakor rjav klobuk se je videl od daleč ta kupček. Ciril je pa trdil, da je to samo streha, drugo da je pa vse v luknji.
Začel je z delom.
Najprej odpre panj in ga pcstavi na tla. Potem pa počasi sega z rokami pod kup mahu. Pri vsi svoji opreznosti je bil pa vendar toliko neroden, da so za-čeli čmrlji bren&ti. Pa Ciril se ne prestraSi takoj, ampak zagrabi vse skupai, vrže v panj in zapre. To je bilo v hipu narejeno, kakor se je včasih doma vadil; vendar je čutil, da roka ni prav zdrava. Na več krajih ga je zaskelelci, krogf njega pa je vse završalo. Tedaj se mu pa zaleti ravno v nos jezen kosmatinec in se mu začne zaletavati v lase.
Ciril pa leže v grmovje, se valja po tleh, da pre-žene nadležne živali. Tedaj ga pa zaskeli naenkrat ves obraz.
Kakor bi ga pičil gad, skoči pokoncu in začne gledati okrog sebe.
Vse je bilo mirno. Le za hrbtom, v grmovju je brenčal čmrlj, ki ga je najbrže pobil na tla.
Zopet ga nekaj speče na nogi. Ciril skoči na bližnjo stezo in ves preplašen premišljuje, kaj ]e to, in kaj naj stori.
Tako je stal nekaj časa sredi pota hudo prepla-šen. Mislil je že bežati domov, pa se v hipu spomni,
—  108  —
kaj je bilo. Ravnotam, kjer se je valjal, rastejo koprive — in revež se je skoro razjokal ob tej misli.
Kopriv se je vedno bal, a sedaj jih je šel duhat.
,Oh, jej, jej, jej!' vzdihne samprisebi, ko ga začno peči lica.
Vendar toliko moči je Se iinel, da je vzel panj in odhitel ž njim domov. Visoko je privzdigoval pete, kakor bi zopet letal po koprivah. Noge, roke in obraz, vse ga je skelelo. V panju pa so brenčali čtnrlji, kakor bi se posmehovali ubogemu ranjencu . ..
II.
Drugo jutro je bil Ciril ves zabuhel v obraz. Na eno oko ni skoro nič videl, lice pa je bilo napihnjeno kot kovaški meh.
V šoio ni mogel. Moral je ostati doma. Mati so niu navezali hladete prsti na lice in ga namazali z oljem, Debele solze so mu tekle po licih, ko se je spomnil svoje nesreče-
Ko je priSel snoči domov, je bil tako zmeden. da ni vedel, kam je vrgel panj s čmrlji. Na vse zgodaj je že hodil okrog hiSe in gledal, kje leži, da ga bo spravil.
Dolgo Casa ga je iskal in že je mislil, da ga mu je kdo vzel, kar ga zagleda v travi za skednjem.
Hitro ga pobere in nese na konec bučelnjaka, kjer je imel pripravljen prostor.
Tam odpre panj in gleda, kdaj pride kak čmrlj ven. Pa ni ga mogel pričakati.
Šel je nazaj v hišo. Čmrlji so se takoj privadili in jeli prav pridno letati iz panja na pašo. Ciril jih je bil bolj vesel kot vseh bučel.
Le nekaj ga je še skrbelo: Kako se bosta pome-nila z Balančkovim Tonetom, če zve.
Popoldne je Tonček kar nenadoma priSel k Cirilu.
^Ciril, zakaj si mi vzel čmrlje?"
,Saj jih nisem jaz!" se odreže Ciril.
,Kdo pa?"
nJaz ne!1*
,Le počakaj!"
,Nobenih več ii ne pokaiem!"
— 109 —
Tončku se je zdelo, da jih ni nihče drugi kot Ciril.
Nekaj dni potem je že šel Ciril v šolo. Tončka pa se je malo ogibal, kajti dobro je vedel, da je moL-nejši od njega.
Po šoli se ga pa le ni mogel ogniti.
Ko so Sli že proti domači vasi, se ga Tonček naenkrat loti rekoč: ,Zakaj si mi vzel čmrlje? Bo§ še kdaj? A-a?"
Dria! ga je za uho, da je naredil Ciril najkislejši obraz in pokazal bele zobe.
,,Pusti ga, pusli gal" so vpili vsekrižem njegovi tovariši.
Pa Tonček ga prime za roko in ga vleče po travniku, da sta parkrat oba padla po tleh.
Ko prideta do Šetinovega kozolca, se zopet oba zvalita v travo, Vsi so se smejali. 1udi onadva. Tedaj pa stopi izza kozolca Šetinov pastir Tine z bičem v roki. Ko vidi mlada pretepača, zavihti bič, da sta do-bila vsak svoj delež po hrbtu,
,Vama bom pokazal. kdaj sta tlačila našo travo! Se enkrat vaju dobim, pa vama porežem ušesa!"
Pretepača zadnjih bescd ie nista slišala. Hitela sta proti domu, da bi ju pastir ne dobil.
Ko sta bila na varnem, sta se pa spogledala in Tonfek je rekel: ,Ti si kriv vsega!"
nA!i pa si ti!" se odreže Ciril.
Ne vem, koliko časa sta še reševala to vprašanje; vem pa, da sta takoj drugi dan sklenila mlada prete-pača. da se ne bosta več tepla, samo Šetinovega pa-stirja bosta še enkrat premlatila, Ce se jima bo pustil...
Taras Vasiljev.