Naročnina mesečna 25 Din. ca inozemstvo «0 Din — nedeljska izdaja celo le i no Evropi jim je prineslo to korist, da sta se Francija in Anglija slednjič domenili, da pustita Italiji svobodne roke v Abesiniji, če jima da m,ir v Evropi in drugod. Julija 1934 se rrancija in Anglija res odrečeta zaščiti abesin-ske neodvisnosti, za katero sta jamčili s pogodbo iz 1. 1906. Končno je še francosko-italijanski sporazum v Rimu z dne 7. januarja 1935 dal Italiji blagoslov za njene podvige proti Abesiniji, da bo dala mir v Evropi in se ne bo vsajala več v druge francoske kolonije. Med tem pa je Italija skrbno pripravljala pohod tako iz Somalije kakor iz Eritreje, ki ju je italijanski kralj v teku zadnjega leta obiskal obe in kjer sta tripolrtanski guverner maršal Balbo in so-malijski guverner maršal Badoglio vodila zadnje priprave. Mobilizacija dveh divizij in miličnikov je torej le končno dejanje dolgoletne priprave tako vojaške kakor diplomatske na zmagoslaven pohod v Abesinijo, ki naj zasužnji starodavni narod in položi abesinska bogastva pred liktorski tron. »Omne peccattim contra nationem in hoc mundo ulciscitur« — vsak greh, storjen nad narodom koit takim, bo že na tem svetu maščevan, pravi Alfonz Liprski, in to je resnica, ki ji' svetovna zgodovina prinaša vsak dan novih dokazov. Zato še ne vemo, kako se bo ta pustolovščina, ki se pripravlja proti abesinskemu narodu, končala. Brez kazni ne bo ostala, prej ali kasneje, in vsi nečisti, protinaravni in nemoralni nameni bodo dobili zasluženo maščevanje, o tem smo lahko gotovi. Vstali bodo branilci po-teptnnega naravnega prava tam. kjer jih morda Italija ne pričakuje in proti katerim se navzlic tako skrbnim pripravam — ni pripravila, kajti v večne moralne zakone ne moreš zagnati še tako izpopolnjene bombe I Zagrebška vremenska napoved. Pretežno ja-■no. z lahnim porastom oblačnosti, podnevi toplo, noči hladne. Dunajska vremenska napoved. Spremenljiva oblačnost sicer milo vreme. Blok Japonska - Kitajska - Mandzukuo ? Japonska izriva Evropo iz Azije Program 9 točk proti vmešavanu Evrope na Daljnem vzhodu Tokio, 19. febr. c. Tukajšnji >0saka Mainichi« i objavlja članek, ki je bil brez dvoma napisan na pobudo zunanjega ministrstva in v katerem prihaja jasno do izraza japonska politika z ozirom na Kitajsko. Japonski dnevnik je to politiko razčlenil v devet točk, ki se glasijo: 1. Ohranitev kitajske neodvisnosti pod oogo-jcm. da preneha režim banditstvu in da se ustavi vsako protijaponsko gibanje in rovarenje. 2. Uradna pogajanja za vzpostavitev rodnih odnošajev med obema driavama. B. Japonska je pripravljena dati politično, denarno in vojaško podporo vsakemu in vsakemu gibanju, ki so pripravljeni in so v stanu, da prevzamejo odgovornost za organizacijo zedinjene Kitajske. 4. Japonska je pripravljena skleniti s Kita-jem posebno pogodbo, pod pogojem, da Kitajska vendar enkrat prizna posebno vlogo Japonske, mesto da se neprestano obrača na Evropo in na Ameriko. 5. V zvezi f. raznimi problemi Daljnega vzhoda daje Japonska prednost neposrednemu sporazumu s Kitajsko brez vmešavanja tretjih, ker Japonska noče več priznati razne večstranske pogodbe, kot je recimo pogodba devetih sil. G. V kolikor tiče vojaških problemov Daljnega vzhoda, želi Japonska, da Kitajska enkrat ia vselej opusti vsako misel na priziv na Zvezo na- rodov. da nadalje zapusti Zvezo narodov in slednjič da nadomesti evropske in ameriške vojaško svetovalce z japonskimi. 7. Japonska smatra, da jc blok med Japonsko, Kitajsko in Mandžukiiom najbližji cilj realne politike na Daljnem vzhodu. V tem pogledu je Japonska pripravljena Kitajski denarno pomagati. 8. Ako Kitajska zgoraj navedene japonske želje izpolni, bo Japonska sedanje premirje spremenila v trajen mir, toda med severno Kitajsko in med Mandžukuoni se mora ustanoviti trajen nevtrulni pas. 9. Pogajanja za japonsko-kitajsko pogodbo naj se začnejo ti mesecev po 27. marcu, torej na obletnico izstopa Japonske iz Zveze narodov. Zanimiva je v tej zvezi tudi izjava japonskega zunanjega ministra, da bo mandžurska država odklonila posredovanje Rusije pri obmejnih pogajanjih med Mandžukuom in zunanjo Mongolijo. Maršal Canka/šek bo obiskal Tokio Tokio, 19. febr. AA. Semkaj je prispel posebni < dposlanec kitajske vlade minister Vingčunguj. Zastopnikom listov je izjavil, da ostane v japonski pre- ' stolnici teden dni. Nato se bo rrnil v Nanking, kjer I bo poručal vladi o svoji misiji. ; Zunanje ministrstvo nadalje uradno potrjuje vest ! o obisku kitajskega maršala Čangkajška v Tokiu. Maršal čangkajšek bo imel v fokiu konference z japonskim ministrskim preuscdnikoin, z zunanjim ministrom in z ministrom vojske o kitajsko-japon-skem sporazumu. Kitajski maršal ostane v Tokiu 10 do )2 dni. Na teh konferencah se bodo sporazumeli o načinu končnih uradnih pogajanj o sporazumu med Tokijem in Nankingoin. 1 okio, 19. febr. a Maršal čangkajšek odpotuje prihodnje dni v Tokio, kjer bedo ob tej priliki za. ključena pogajanja med japonsko vlado in vlado v Nankingu. To potovanje se lahko smatra kot popo-len umik nankinške vlade pred premočjo, ki si jo je Japonska ustvarila na Kitajskem. Vlada v Nankingu ni več sjiosobna, da bi se upirala še nadalje japonskim namenom in je prepričana, da je zanjo najbolje, če se zaenkrat popolnoma vda japonskim zahtevni. Čankajšek ostane v japonski prestolnici dva tedna. Kolonizacija Mandžurije Mukden, 19. febr. c. Danes so japonske vojalke oblasti sporočile mukdenski vladi, da bodo v najkrajšem času začele s sistematično kolonizacijo Mandžurije. V prihodnjih dneh pride v Mandžurijo ž* 1100 japonskih družin. Italija je mislila, da bit sama . .. Senca Japonske «.« ——J——— Abesinijo Zelo nedvoumna izjava japonskega zunanjega ministra Tokio, 19. febr c. Zunanji minister Hirota je sprejel č&snikarje ter jim o stališču Japonske v ita-lijansko.abesinskem sporu izjavil sledeče: »Cesarska v:ada je naročila svojemu veleposlaniku v Rimu, da vpraša italijansko vlado o namenih, ki jih Italija zasleduje v Abesiniji s tem, da je mobilizirala dve diviziji in jih pošlje v svoje kolonije v Somaliji in Eritreji. Obenem je dobil naš veleposlanik v Rimu tudi nalog, da izreči italijanski vladi verbalno noto, v kateri je obrazloženo stališče cc-sarske viade z ozirom na gospodarske interese, ki jih Japonska ima v Abesiniji na podlagi mednarodnih pogodb in ki bi jih mora a z vsemi sredstvi ščititi, če bi prišlo do obroženega spora med Italijo in Abesinijo.« Nove odprave Neapelj, 19. febr. b. Neapelj je postal glavna luka za vkrcavanie italijanskih čet, ki odhajajo v vzhodno Afriko. Medtem ko so bili včeraj z velikim pompom odpremljeni trije bataljoni črnosrajč-nikov, se vrši vkrcavanje bataljonov redne armade popolnoma tajno. Italiji je mnogo na tem ležeče, da se ne izve, kako močne oddelke aktivne armade je poslala proti Abesiniji. Trdi se, da se je voditelj fašist, milice uprl temu, da bi se ta vojaška organizacija pošiljala v Afriko, ker je predvsem odrejena za to, da čuva mir in red v državi. Tudi se pri črnosrajčnikih ne opaža posebno navdušenje za odhod v vročo Afriko, ker hočejo služiti svojemu namenu v Italiji. Vkrcavanja vojakov na ladje so se pričela tudi v luki Brindisi in Tarantu. Iz vojaških transportov po železnicah se vidi, da je Italija sklenila precej resno akcijo proti Abesiniji. Arabci na pomoč Italiji London, 19. febr. TG. Reuter poroča iz Adena, da se je dan?s vkrcalo v Adenu 300 rednih vojakov arabske države Jemen na italijanski parnik »Giusep-pe Mazzini«, ki jih bo prepeljal v italijansko Somalijo, da tam služijo kot »prostovoljci«. Olajšanje London, 19. febr. b. Po poročilih «DaiIy Tele-grapha« iz Addis Abebe je nastopilo lahno olajšanje v sporu med Italijo in Abesinijo, ker je abesinska vlada sprejela predlog Italije, po katerem naj se ustvari nevtralna cona med Kalalo in Gerlogubi-jem. Italija je za določitev te nevtralne cone naj-odločnejše odklonila, da v abesinski delegaciji, ki bi imela nalogo, da z Italijo jsotegne nevtralno črto, sodelujejo častniki inozemskih vojnih misij. Tu misli Italija na švedske in belgijske častnike, ki jih je Abesinija piovabila, da preosnujejo abesinsko armado. Italijansko poslaništvo v Addis Abebi zahteva, da se pogajanja med Italijo in A bes iu i jo vodijo brez posredovalcev in tudi brez navzočnosti delegatov tujih držav. Načelen sporazum Add is Abeba, 19. febr. c. Danes so se v Addis Abebi ves dan vodila direktna pogajanja med italijansko in abesinsko vlado. V poznih popoldanskih urah je bil končno dosežen načelen sporazum, da se med Eritrejo in Abesinijo potegne demilitarizirana cona. Abesinska vlada je slednjič vendarle pristala na to. Italijanski poslanik napenja sedaj vse sile, da bi izključil iz komisije, ki bo izvajala demilitarizacijo te cone, one belgijske in švedske častnike, ki so člani abesinskega vrhovnega vojaškega sveta. Abesinska vlada se izključitvi teb častnikov zelo upira. Sedaj sta stopila v ospredje francoski in angleški poslanik, da bi posredovala med obema »tališčema. Dasi je zaradi načelnega sporazuma o obmejni coni napetost nekoliko popustila, vendarle še niso odstranjene vse nevarnosti. Če se' zgodi le še kak majhen incident na abesinsko-italijanski meji, lahko ta poruši vse, kar je hotela do sedaj ustvariti diplomacija. Japonska v Abesiniji Morda največje razočaranje za Italijo, ki se pripravlja na ponod v Abesinijo, je dejstvo, da se je naenkrat pojavila nova velesila kot zaveznica Abesi-nije. Slišali smo, da ima Jajxmska neke gosf>odarske opravke v Abesiniji, toda da bi hotela nastopiti kot braniteljica in zaveznica te države, tega ni nikdo pričakoval. Japonska se že leta sistematično trudi, da bi našla tržišča za svoje blago in novih naselbin za odvi. šek svojega prebivalstva. Toda ona dela po strogo izdelanem načrtu: najprej si izbere ozemlja, jih natančno prouči ter končno pošlje tja zelo previdno izbrane in prej v ta namen izšolane naseljence, ki se morajo oprijeti dela po strogo določenih smernicah. Tako je Japonska leta 1932 ustanovila v Adenu na arabski rti rdečemorske obale poseben japonski gospodarski zavod, kjer izvrsten štab strokovnjakov proučuje gospodarske prilike v Abesiniji. Ta institut je Abesinijo pregledal tako rekoč na drobnogledu, nakupil obsežna zemljišča in si pridobil velike ločno preračunane koncesije na vseh koncih in krajih države, tako, da odgovarjajo ne samo gosjx>darskim, marveč tudi strategičnim jx>trebam. Končno je poklical v Abesinijo strogo prebrane in izšolane izseljence, da jih zof>et po strogo izmerjenem načrtu po-seje po vsej Abesiniji. Kdo poide Bombaž in strategija Predvsem so se Japonci zanimali za pridelovanje bombaža, ki v Abesiniji raste v divjem stanju. Torej krasni pogoji za kulturo bombaža. Nakupili so široka zemljišča, nabavili si dolgoletne koncesije in vežbali izseljence v tej panogi. Svoje oči so vrgli na strategično silno važno okolico Tanaškega jezera, iz katerega izhaja tudi črni Nil, torej eden glavnih tokov, ki se stekajo v Nil, od katerega je odvisen ves angleški Sudan in Egipet. Saj tudi drugi pritoki Nila prihajajo iz abesinskega gorovja severno od Tanaškega jezera. Kdor ima Tanaško jezero, nadzoruje izvire tistih voda, od katerih rednih vsakoletnih jsoplav sta odvisna Sudan in Egipet. Okrog tega jezera so Jajx>nci dobili vse v svoje roke in pridelujejo bombaževino. Tanaška kotlina je najvažnejša kontrolna postaja v Abesiniji in je po toku črnega Nila za eventuelne transfiorte dostopna tudi iz Egipta in Sudana! Japonci naseljujejo samo samske moške izseljence, ker želijo, da se poženijo z Abesinkami iz vlada-| jočih plasti naroda. Otroci morajo biti kristjani! Saj ! še ni dolgo tega, ko sta Anglija in Italija skupno z velikim truščem preprečile poroko abesinskega princa z japonsko plemenitašinjo, ki so jo laf>onci vtihotapili z drugimi izseljenci vred v deželo. Politična pogodba Japonci so jx>leg tega dobili edinstvene koncesije za pridobivanje zlata, železa in platine, kakor tudi za zgradbo železnice od Tanaškega jezera v angleški Sudan V Grasu so postavili tovarno za izdelovanje orožja in streliva, ki jo vodijo domačini pod nadzorstvom Jaf>oncev. K temu je treba dodati še, da je Japonska sklenila z Abesinijo važno trgovinsko pogodbo, tako. da je Abesinija že dve leti preplavljena od cenenih ja-jx>nskih industrijskih izdelkov. Lani je bil abesinski zunanji minister na uradnem obisku v Tokiu io ne bi bilo prav nič čudnega, če bomo nekega dn« zvedeli, da je bila pri tej priliki sklenjena tudi politična tn vojaška zavezniška pogodba. Kajti brez za. slombe na kakšno velesilo bi abesinski cesar spričo italijanskih priprav ne bil tako samozavestenl v Abesinijo ? Ena divizija Slovanov Rim, 19. febr. c. Vsa javnost je pod vtisom vesti o mobilizaciji in prvem prevozu čet v Eritrejo, oziroma v italijansko Somalijo. Po poročilih iz Firenze je tam že pripravljena vojska 30.000 mož na odhod v Afriko. Divizijo »Firenze« sestavljajo po ogromni večini Jugoslovani iz Julijske Krajine, in sicer doseže njihovo število do 70 odstotkov. Prav tako slu- j žijo Slovani v velikem številu tudi v drugi diviziji, i ki je določena za Abesinijo, to je »Messina«; v tej I diviziji jih je okoli 30 odstotkov. Ce k temu odstotku prištejemo 70 odstotkov Jugoslovanov iz divizije »Firenze«, pridemo do zaklujčka, da pojde na bojišče v Abesinijo Slovanov iz Julijske Krajine za eno divizijo. Nemčija in Vatikan 9f • . da molijo za brale v Nemčiji" V Vatikanu napovedujejo papeževo svetovno okrožnico o preganjanju katoličanov in katoliške Cerkve v Nemčiji Vatikansko mesto, 19. febr. TG. Semkaj je prispel znani zastopnik nemške vlade pri pogajanjih s sv. stolico dr. Buttmann, da obnovi pogajanja za izvedbo konkordata. Dr. Buttmann je prišel z novimi obljubami, ki jih radevolje daje na merodaj-nih mestih, kjer mu pa ne morejo odgovoriti z zaupanjem, ker prihajajo vsak dan nova poročila iz Nemčije, ki Biittmanove obljube postavljajo na laž. V vatikanskih krogih z veliko vztrajnostjo govorijo o ter.i, da bo sv. oče. ako preganjanja katoličanov v Nemčiji ne prenehajo, za veliko noč izdal veliko encikliko, ki jo bo naslovil vesoljnemu svetu in v kateri bo katoličane vsega sveta pozval, naj molijo za trpeče brate t Nemčiji. Sv. oče je podobno okrožnico poslal v svet tudi z ozirom na preganjanja v Mehiki. Nemški vladi ta možnost ni prijetna, toda Vatikan se ho tega sredstva moral Iioslužiti. ako se bo Nemčija še vedno zoperstav-jala poštenemu isvajanju sklenjenega konkordata. Povratek v barbarstvo London, 19. lebr. AA. Vest, da so v Berlinu obglavili dve ženski, zapleteni v znano vohunsko zadevo, je napravila na tukajšnje kroge zelo mučen vtis. Početje nemške vlade tolmačijo tu kot povratek v barbarstvo. V tem smislu pišeta tudi «Manchester Guardian« in «News Chronicle«. * Pino in Piia Mlakar v Curihu Curih, 19. febr. AA. Tu je bila premiera velikega baleta profesorja Fr. Lhotkeja, rektorja glasbene akademije v Zagrebu. Vsebina baleta je vzeta | iz jugoslovanskega narodnega življenja. Režijo baleta in glavne vloge je prevzela znana umetniška dvojica Pina in Pije Mlakarja iz Ljubljane. Delo je doživelo na krstni predstavi ogromen uspeh. Iz notranje politike Dodehanez Uzunovič: »Patent že imam. samo stranko še rabini« (Po belgrajski »Slampi«) JNS-arske skrivalnice Tri let« in pol sta »Jutro« in njegova klika oznanjala m zabičevala ljudstvu, da izven Jugoslo-venske nacionalne stranke nd rešitve ne za državo oe za narod. Temu nazivanju odgovarjajoče sta si samostojna kmetijska stranka in demokratska stranka združiti, prestopili v Jug. nac. stranko in osnovali neke vrste delniško družbo za izkoriščanje države m naroda. Prvo, kar se je tej družbi zdelo potrebno storiti, )e bila delitev državljanov v dve •kupini: sami sebe so proglasili za izključno nacionalen in na posebno vižo državotvoren element, vse druge državljane pa, ki niso pripadali njihovemu krogu, pa »o proklamirali za anacionalne, protadržavnc elemente in separatiste. Možnost obrambe sploh ni bila dana, ne dopustna. Podtikali so svojim političnim nasprotnikom najstrahotnejše stvari, nc da bi se le ti proti neprestanim lažem in denunciacijam sploh mogli braniti. Istočasno pa «o ti specialno nacionalni elementi v prvi vrsti tiho in naporno delali za svoje žepe. Svojim pristašem in lakajem so preskrbeli udobna in dobro plačana mesta. Tu ni odločevala zmožnost in kvalifikacija, ampak izključno strankarska pripadnost Kdor pa ni nosil v žepu legitimacije JNS, ta je bil proglašen za protidržavnega in obsojen na brezposelnost in stradanje. S takimi koruptnimi metodami je Jug. nacionalna stranka utrjevala med narodom ugled države in ljubezen do domovine. Končno je vendar prišel čas, ko so iz nacionalnih in-državnih interesov morali biti od krmila države odstranjeni. JNS je pritirala državo v gospodarskem oziru na rob propada, politično pa korumpi-rala vse javno življenje. JNS sc dobro zaveda, da je radi svojega delovanja med narodom osovražena, vodstvo stranke si ne prikriva, da bi se našla komaij neznatna peščica koritarjev, ki bi ji na volitvah še sledila. In ker se tega prav dobro zaveda, zato se pod svojo firmo tudi ne upa več pred narod, ne upa se, da bi pred ljudstvom branila in zagovarjala svoje »tiho in naporno delo« za narod. Zato se je ta družba zaenkrat potajila. Toda i svojim dosedanjim plenom nikakor ni zadovoljna. Kajti prav iste specialiste za nacionalizem, ki so se dosedaj skrivali pod firmo JNS, vidimo, kako »o mrzlično na delu, da se potaknejo in udomijo v novih političnih formacijah, kjer bodo na enak in preizkušen način znova pričeli tiho in naporno delovati. Kaj jim mar narod, kaj država! Dosedanje njihovo delo je dokaz, da jim je oboje le figovo pero, ▼ katerim pokrivajo svoje oblasti željne in egoistične cilje. Včerajšnji Jutrov uvodnik je dokaz, da bodo znova pričeli s svojo staro lajno. Po vsej Škodi, ki so jo narodu in državi povzročili, »o toliko brezstidni, da še kar naprej gonijo, da drugačna politika, kakor so jo oni vodili, v državi •ploh ni mogoča! Edino Kramer & konp. so »možni na že znani način reševati naše gospodarske. politične in kulturne probleme! Brez njih bi nacionalna in državotvorna politika zlasti v Sloveniji takoj propadla. Edino oni so poklicani, da ►čuvajo« med nami nad državnim edinstvom! S takimi neslanostmi bi se »Jutrova« politična klika hotela v novih razmerah znova afirmirati. V resnici pa ravne v Slovenfll ni nobene peli ti tne skupine, ki bi bila proti resnični nacionalni m državotvorni politiki. Le da nal narod nacionalne in državotvorne politike ne istoveti s skrajno zagrizenim partizanstvom slučajno na oblast doile politične klike in še manj z gospodarskim kaosom, ki ga je ustvarila. Naš narod je bil nacionalen iu državotvoren, ko o JNS ni bilo še nikakega sledu in bo, upajmo, ostal kljub hudim zlorabam, ki jih je zlasti slovenski del JNS z nacionalizmom ia državotvornostjo uganjal. Ljudstvo ni tako pozab-ljivo, kakor si »Jutrov« člankar predstavlja. Preveč je na svojih plečih občutilo delovanje parlamentarnega zastopstva podravske JNS, da bi teh borcev »nacionalne fronte« pri prihodnjih volitvah ne odkrilo, pa naj se skrijejo pod katerokoli politično firmo. Glavni odbor JNS proti sklepom izvršnega odbora JNS »Vreme« poroča, da je glavni odbor Jugoslovanske nacionalne stranke nastopil proti sklepom izvršilnega odbora, , . .. ■ . * ter bo sestavil spomenico, ki jo bo predložil ministrskemu predsedniku B. Jevtiču. Spomenica pravi, da se podpisniki popolnoma strinjajo s programom kraljevske vlade in da bodo podprli vlado pri volitvah z vsemi svojimi organizacijami in člani stranke. Do ponedeljka zvečer je to spomenico podpisalo že nad 40 članov širšega glavnega odbora JNS, ki so v Belgradu. »Vreine« dostavlja, da so člani širšega glavnega odbora izjavili svoje zadovoljstvo, da je predsedstvo JNS sklenilo, da ne postavi lastne kandidatne liste. Lista osebnosti iz vseh skupin Gradbeni minister dr. Marko Kožul se je za časa svojega bivanja v Zagrebu sestal s svojimi prijatelji in tudi s predstavniki iz gospodarskih krogov savske banovine. Zanimal se je za želje svojih rojakov, obenem pa je pojasnil stališče vlade glede najvažnejših sodobnih vprašanj. Vlada gleda na to, da bi povišala cene kmetijskim pridelkom in tako pomagala kmetu iz zadrege. Glede volitev je dr. Kožul dejal, da dela vlada na to, da pritegne k sodelovanju može, ki so pripravljeni sodelovati, neglede na to, h kateri stranki ali politični skupini so doslej pripadali. 5000 kandidatov Belgrad, 19. febr. m. Ix krogov Jugoslovanske narodne stranke se doznava, da bo ta stranka pri poslanskih volitvah v posameznih okrajhi postavila samo po enega kandidata. Zaradi velikega števila kandidatov, ki še stalno prihajajo v Belgrad ter prosijo merodajne činitelje, da bi se lahko vezali z vladno listo, je verjetno, da bodo v vsakem okraju na vladni listi najmanj po trije kandidati. Kakor zatrjujejo politični krogi, je doslej zaprosilo za kandidature na vladni listi že okoli 5000 ljudi. Zagrebški župan ,,čisti" Poročali smo, da je dr. Kozjak s hrupnimi vzkliki prekinil zadnjo občinsko sejo v Zagrebu. Dr. Koz. jak je s skupino svojih pristašev neprestano vzklikal: »Ven s iramasoni!« Župan Erber je moral prekiniti sejo. Dr. Kozjak je bil nato aretiran in policija ga je obsodila na 14 dni zapora. On se ie pritožil, nato ga je policija izpustila, da se bo branil na svobodi. Dr. Kozjak je izjavil, da je hotel s svojimi vzkliki javno odobravati čiščenje novega župana in s tem ožigosati delovanje dosedanjega občinskega sveta. Več občinskih svetnikov je sedelo pet do šest let v občinskem svetu, a ničesar storilo. Gospodarilo je eno krilo lože. Dr. Kozjak je izjavil, da bo še nadalje pazno sledil delovanju občinskega sveta in z vsemi silami delal na to, da se onemogoči vpliv tajnih organizacij. * Nikola Pr -ka bo kandidiral na vladni listi predsednika vlade B. Jevtiča, in sicer v Moslarjti. Predstavniki nemške narodne manjšine bodo po poročilu glasila nemške narodne manjšine »Deu-tsches Volksblatt« kandidirali na listi predsednika vlade B. Jevtiča. Nemci so izbrali za kandidate dr. Štefana Krafta in dr. Hansa Moserja. Trojanski konj ne pomaga. »Obzor« poudarja v svojem uvodniku razliko med stališčem, ki ga zavzemajo nekateri člani JNS in dejanskim stališčem g. Jevtiča. Nekateri pristaši JNS skušajo prikazati novi položaj v povsem stari luči in trdijo, da prav za prav ni nastopila nikaka sprememba. Oni bi radi kandidirali na listi g. Jevtiča. Oni se hočejo vriniti v narodno skupščino kakor vojaki v trojanskem konju. Zdaj bi radi kandidirali na Jevtičevi listi, ko bi bili pa izvoljeni, bi deiali, da ostanejo zvesti glavnemu odboru JNS. Toda predsednik vlade se ne bo dal speljati; zato pa zahteva, da se kandidati iz JNS popolnoma odpovedo vodstvu JNS. Istambul, februarja. Zadnje čase prihajajo iz Dodekaneza vesti, da je nad otočjem proglašeno vojno stanje, da so se izkrcale večje množice italijanskega vojaštva in da italijanski vojni zrakoplovi često plujejo nad otočjem, hoteč ostrašiti domače prebivalstvo, katerega se je polastilo veliko razburjenje. Kakor znano, je Dodekanez otočje, ki leži ob jugovzhodnem delu maloazijske obali južno od Smirne, ki se ga je Italija polastila po svetovni vojni. Površje otočja meri 2531 km', od tega samo otok Rochis 1404 km». Celotno prebivalstvo tega otočja ne dosega niti 150 tisoč duš, po večini samih Orkov, Ie nekaj tisoč je Turkov in nekaj stotin priseljenih Italijanov. Kar trenutno vznemirja prebivalstvo teh otočij, je politične narave, v prvi vrsti pa so vzrok razpora ver-! ski nagibi. Preden je še zasedel sedanji carigrajski pafri-I iarh Fotij II. patrijarski prestol in postal tako odločujoča glava v Fanarju, ki je duhovno središče vse pravoslavne cerkve, je bilo vprašanje Dodekaneza že pod njegovim prednikom patrijarhom Ba-j zilijem na dnevnem redu. Takoj ko je Italija za-i sedla otočje, je nastalo \^rašanje, pod kakšnimi pogoji bi carigrajski patrijarh, pod čigar duhovno oblast otoki spadajo, bil pripravljen priznati otočju cerkveno samostojnost. Slo je torej za to. da bi po zgledu drugih pravoslavnih cerkva tudi Dodekanez dobil avtokefalno cerkev. V ta namen je pod vodstvom tedanjega metropolita Fotija, današnjega pa-trijarha, odšla v Rim delegacija, ki se je pogajala o stvari z italijansko vlado. Pri pogajanjih pa je , šlo v glavnem za višino odškodnine, ki naj jo Fanar 1 dobi za svoja obširna posestva, ki jih ima na | otočju. Preden pa je prišlo do končnoveljavnih sklepov in do pogodbe, ki bi Fanarju vrgla precejšnjo vsoto, je pa prišla iz Istambula vest, da je umrl patrijarh Bazilij in delegacija se je vrnila v Carigrad, ne da bi podpisala pogodbo. ! Od trenutka pa, ko je Fotij prišel na patrijarh-ski prestol, o podpisu pogodbe ni hotel nič več slišati. Tu namreč se je pričela politika. Carigrajski patrijarh je namreč, kar tiče njegovega finant-nega položaja, popolnoma odvisen od dohodkov, ki mu jih daje grška vlada. Grčija pa ni aneksije Dodekaneza od strani Italije nikdar priznala, zlasti ker je prebivalstvo že od nekdaj skoraj izključno grške narodnosti. Ako bi patrijarh otočju dovolil avtokefalno cerkev, bi se v vsakem slučaju tak korak tolmačil v tem smislu, da je italijansko gospod-stvo od strani cerkvene oblasti popolnoma priznano. Seveda bi grška vlada kot prvi protiukrep najbrže Fanarju v Carigradu odtegnila dosedanjo denarno podporo. Zato je razumljivo, da je patrijarh od svoje strani odklonil ustanovitev samostojne pravoslavne cerkve na Dodekanezu. štirje pravoslavni škofje, ki bivajo na otočju, so prvotno stali popolnoma na strani carigrajskega patrijarha in so bili radi tega izgnani. V pregnanstvu pa so jih Italijani vendarle preparirali po svoje. Dopovedali so jiin, da bi avtokefalna cerkev, kakor jo želi Italija na Dodekanezu, pomenjala za škofe ne le veliko duhovno neodvisnost, ampak tudi znatno povišanje njihovih materijelnih dohodkov. Na ta prigovarjanja so se škofje udali in od svoje strani pristali na to, da se osnuje samostojna cerkvena organizacija na otočju. Takoj nato so s« smeli vrniti v svoje škofije. Toda komaj so se pojavili in komaj se je zvedelo, pod kakimi pogoji so smeli priti iz pregnanstva, je pa nastal med ljudstvom in tudi med klerom odločen odpor proti njim. Vsi štirje so se morali zateči v nek dobro zavarovan samostan, kjer jih sedaj varuje italijansko vojaštvo pred razjarjenim ljudstvom. Na večih krajih je prišlo do bAnbnih atentatov in do uporov civilnega prebivalstva proti italijanski oblasti. Ljudstvo s^ihteva od carigrajskega patrijarha, da imenuje nove škole, sedanje pa odstavi. Italijanska vlada pa nasprotno izjavlja, da novo imenovanim cerkvenim dostojanstvenikom ne bo dopustila, da zasedejo svoja mesta. Fanar se baje hoče znova pogajati z italijansko vlado, ki pa odklanja vsake razgovore, češ, da zanjo razgovori niso več potrebni. Razume se, da uživa uporno prebivalstvo Dodekaneza vso moralno in materijelno podporo Grčije. Saj predstavlja italijanska posest Dodekaneza za Grčijo občutno politično, gospodarsko m zlasti vojaško nevarnost. Grški listi zahtevajo ljudski plebiscit na otočju. Ponovno so v Atenah bile velike demonstracije proti Italiji. Vse to je dokaz, da je razmerje med Italijo in Grčijo vse kaj dr» gega kakor odkritosrčno in prijateljsko. Smuške tekme v Visokih Tatrah Stari Smokovee, 19. ferb. h. V lepem vremenu so se končale danes FIS-tekmovtnja s tokom na 50 km. Kakor na vseh prejšnjih tekmah, tako je tudi sedaj, ko se vrši tek na 50 km doli progi, odstopilo mnogo tekmovalcev. Od jugoslovanske reprezentance sta nastopila le Joško Janša in pa Smolej. Predvidevalo se je, da bo borba med severnimi tekmovalci, zlasti med Finci in Norvežani zelo ostra, ker ao se hoteli Norvežani vsaj na 50 km revanžirati Fincem za poraz pri štafeti na 18 km. Kakor povsod, kjer se dva prepirata, je tudi tukaj odnesel zmago tretji in sicer Šved Englund v štirih urah, 14 minutah in 23 sek. Nihče, niti od gledalcev, še manj pa od tekmovalcev, ni pričakoval, da bo prvo mesto na tej dolgi in težki progi zasedel Šved. Finci pa so zopet dobili zadoščenje, ker so še vedno pred Norvežani zasedli drugo mesto. Finec Karpinen je prišel drugi na cilj v času 4.26.42. Šele tretji je zelo utrujen pridirjal na cilj Norvežan Brodahl v 4,32.31. Četrto mesto je zopet zasedel Finee. Kot najboljši Srednjeevropejec je zasedel peto mesto Švicar Ogl v času 4.35.32. šesto in sedmo mesto sta zasedla Šveda, osmo Norvežan, deveto pa zopet Šved. Kot drugi najboljši Srednjeevropejec je prispel kot doseti na cilj v času 4.45,1 Jugoslovan Sinolej. Joško Janša je na neld strmini zlomil smuči in je moral odstopiti. Škoda, da se mu je ugodila ta nesreča, saj je bil Joško Janša pri drugi kontroli na približno 25, km dosegel že boljši čas od Smoleja. ki je prišel na cilj deseti in skoraj ni dvoma, da bi se dobro plasiraL Stnolejev uspeh je krasen in je žel naš predstavnik Smučarskega športa splošno priznanje. Splošno se priznava, da rp je Jugoslaviji posrečilo plasirati se izpred Cehoslovakov, Poljakov in Avstrijcev in je od Srednjeevropejcev bil boljši samo Nemec. Naša reprezentanca odhaja v domovino nocoj in sicer potujejo oni, ki so zdravi, oni pa, ki so se , prehladili, pa odidejo jutri ali pa pojutrišnjem, i Skupni izid bo objavljen nocoj. K v Šahovski turnir v Moskvi Na šahovskem turnirju v Moskvi, ki se je pričel 15. februarja in na katerem igra dvajset mojstrov, so bili do sedaj doseženi sledeči rezultati: v prvem kolu je Capablanca izgubil proti naslednjemu ruskemu mojstru Hjuminu, Botvinik je premagal Spielmanna, Flohr Goglidsea. dr Lasker Kahna, Kabinovič Alntorčeva, Roma-novsky Stahlberga in Lowenfisch gdč. Menšiko-vo. Remi« so končale partije: Li«icyn—Lilien-thal, Pirc—dr. Bogatyrčuk in Čehover—Ragozin. V drugem kolu je premagal Pire Če-hovera, R ju min gdč. M en š i kavo, Spielinann Alatorceva, Flohr Lisicyna, Ragozin Lilienthala in Kalin Bogatyrčuka- Remi« eo končale partije: Roananorskv-LS- wenfisch, Bot vin ik-Capablanca, Lasker-Stahl-berg. Partija Goglklse-Raibinovič je bila prekinjena. V tretjem kolu je doletel Pirca prvi poraz proti Lilieirthalu, Capablanca je dobil z Ala-torčevim. Botvinik je premagal gdč. Menšikovo, Rjiim.in Romanov9kega, Lmvenfisch Stahlberga, Lisicyn Raibinoviča. Remi« »o končale partije dr. I.asker-Stahlberg, Floh r-Ragozin, Spielmann-Goglidse in Kahn-čehover. V ponedeljek so igrali četrto kolo, v kerte-rem je moral jugoslovanski mojster Pire pretrpel že drugi poraz in sicer proti Flohru. Dr. Lusker je premagal Čehovera in Lilienthal Kahna. Alatorcev je dobil prvo točko proti gdč. .Vfenšikovi in Rjumina je pa doletel prvi poraz od Lotvenfischa, ki je v izborni formi. Kavka-šk i mojster Goglidse se je dobro držal proti Capablanci in dosegel remis. Remis sta končali tudi partiji Spielmann-Lisicyn in Sitahlberg-Bo-gntvrčuk. Partiji Roinanovvskv-Botvinik ia Ra-uinovič-Racoiuu sta bili prekinjeni i Stanje po četrtem kolu: vodita Flohr in Lo-wenfisch s 5 in pol točke pred dr. Laskerjent in Rjuminom, ki imata vsa,k po tri točke. Slede: Botvinik 2 in pol (I prek.), Lilienthal 2 in pol, Ragozin 2 (I prek.), Capablanca, Lic?icyn in Spielmann 2, Rabinovič in Romanowsky 1 in pol (prek.), fiogatyrču.k, Kalin in Pire t in pol. Goglidse 1 (I prek.), Alatorčev. Čehover in Stahlberg 1, Menšikova O. Peto kolo bodo igrali v četrtek. Sprava med Romuni in Rusi Bukarešta, 19. febr. AA. Rador poroča. Na današnja seja parlam.nta je državni podtajnik za zunanje zadeve Savel Radulesco odgovoril na vprašanje nekega poslanca, da se bodo mogli nekdanji romunski vjetniki, ki žive zdaj v Rusiji, obrniti neposredno na romunsko poslaništvo v Moskvi s prošnjami za povratek v domovino. Vlada bo te prošnje proučila in jih rešila. Glede povračila romunske državne blagajne, ki so jo med vojno prenesli v Moskvo, je državni podtajnik Radulesco povedal, da je sovjetska vlada stavila romunski vladi na razpolago kakšnih tisoč zabojev m da jih bodo v kratkem prepeljali v Romunijo. 0 ruski cerkvi v^ Bukarešti jc sovjetska vlada na podlagi konvencij, podpisanih med Titulescom in Litvinovim, dovolila, da v njej lahko opravljajo službo božjo v romunščini. Radulesco je na kraju naglašal, da je ureditev teh vprašanj dokaz prijateljskega duha, ki vlada med obema državama. — Parlament i« izvajanja državnega podtainika sprejel z zadovoljstvom ua matu«. Ruski letalec Golubov - najden Arhangelsk, 19. febr. AA. Vodja reSevalnega oddelka je prejel od letalca Golubova, ki je izginil s svojim letalom 1. februarja 1935, danes od železniške postaje 40 km od Arhangelska tale radiogram: S svojimi spremljevalci sem že 17 dni na potu in strahovito gladujemo. Spustiti sem se moral v močvirju, pri svojem letalu sem pustil enega izmed svojih spremljevalcev kot stražo. S svojimi spremljevalci živim samo od odpadkov. Vsi smo zaradi tega hudo oboleli. Ne vem, ali je moj spremljevalec, ki varuje letalo še pri življenju. Šele danes nas ie opazil neki ribič in nas pripeljal na postajo. Prosim, pošljite dve letali z zdravnikom in hrano. Odbit nemški manever Pariz, 19. febr. c. Francoski ministrski svet se je danes dopoldne sestal na sejo pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Francoski zunanji minister Laval je sporočil, da je bil danes od angleškega zunanjega ministra sira Johna Simona sprejet francoski veleposlanik v Londonu Corbin. Njemu je sir John Simon izjavil, da bo Anglija skupno s Francijo odgovorila na nemško nolo. Ker pa položaj še ni popolnoma razjašnjen, angleška vlada ne bo mogla na jutrišnji seji obravnavati ves problem, ki ga spravlja v ospredje nemška nota. Zatq je tudi francoska vlada danes sklenila, da bo z odgovorom počakala. Zato ta odgovor ne bo poslan v soboto, Itakor je bilo določeno. Angleško razpoloženje se razvija popolnoma v prid francoskemu stališču. Tako se je danes sestal na sejo vrhovni angleški obrambni svet, kateremu je predsedoval ministrski predsednik MacDonald. Zelo veliko pozornost je vzbudilo dejstvo, da se je na tej seji razpravljajo o vsebini nemškega odgovora. Tako je bil nemški odgovor po Angliji prej proučen z vojaškega stališča nego s političnega. Jagostaviia-Bolgarska Sofija, 19. febr. m. Snoči je zunanji minister Batolov sprejel časnikarje, katerim je v zadevi bodočih pogajanj med Jugoslavijo in Bolgarijo za ureditev še nekaterih obmejnih vprašanj podal naslednjo Izjavo: »Danes popoldne me je obiskal v klubu jugoslovanski opolriomofemi minister dr. Cin-car-Markovič ter me obvestil, da bo jugoslovanska delegacija, ki bo vodila pogajanja z na&o, prispela v Sofijo 20. t. m. Pogajanja se bodo pričela takoj, odnosno 21. t. m. Seje bodo v salonu narodnega sobranja. Glavna točk« pogajanj bo določitev obmejnih mest za prehod, sprostitev formalnosti glede potnih listov In zveza Jugoslovanskih železnic z bolgarskimi. Pogajanja bodo v duhu komunikeja, danega ob priliki visokega obiska blagopokojnega kralja Aleksandra. Jugoslovanski delegaciji bo predsedoval dr. Cincar-Markovič. Kakor se doznava, je Bolgarska dalje že izdala svoj projekt za mesta, ki bodo določena za prehod preko meje. Za zvezo železniške proge se bo določila obmejna točka pri Čuševu. Za prehod preko meje bodo tri točke, in to dve iužno In ena v« verno od centralne železniške linije Sofija-Car ihro«L Krvavi izgredi v Sibinja 7 mrtvih, 6 ranjenih Belgrad, 19. febr. AA V vasi Sibinji v okraju Slavonski Brod so orožniki 17. februarja aretirali zaradi hudih izgredov krivce. Tedaj je pa neka skupina kmetov, naščuvana od več ljudi, ki so sodelovali pri prejšnjih izgredih, zahtevala od orožniške patrulje, da aretirauce izpusti, paradi t?ga nastopa skupine kmetov je orožništvo zaprlo kolovodje teh izgredov. Toda 19. februarja opoldne je večja skupina kmetov iz Sibinja in Andrijevcev pod vtisom alkohola in hujskačev, od oblasti brezobzirno zahtevala, da se zaprti izpuste. Neki orožniški častnik je z več orožniki stopil pred zbrano množico in ji zapovedal, da se razide. Tedaj je iz množice panil nekdo s kolom v eni in z revolverjem v drugi roki ter skočil pred orožniškega častnika. Orožniki, ki so videli, da je življenje njihovega starešine v nevarnosti, so v svoji dolžnosti, da rešijo starešino, s streli iz pušk podrli napadalca na tla. Ob istem času je pa iz mncžice padlo več revolverskih strelov, ki so ranili osem orožnikov. Videč svoje ranjene to. variše in ravnajoč se po predpisih, so orožniki ustrelili v množico in jo razgnali. Na mestu je obležalo sedem mrtvih in šest ranjenih, med njimi triji orožniki, ki so hudo ranjeni. V omenjeni vasi vlada zdaj red in mir. Na kraj dogodka je odšla sodna komisija, razen nje pa tudi delegati notranjega ministrstva in banske uprave, da ta dogodek najstrožje preiščejo. Belgrad, 19. febr. A A. Okrajni načelnik Slavonskega Broda Nikola Zokovič je suspendiran. Drobne vesti Belgrad, 19. febr. m. V začetku februarja je bila v Parizu seja generalnega sveta vseh aeroklubov Na seji je bilo zbranih 40 zastopnikov 18 držav. Na predlog našega Aerokluba je bilo na konferenci sklenjeno, da bo otvoritev mednarodne aeronavtične federacije 9. septembra v Dubrovniku. Na tem sestanku ie bil napravljen tudi načrt pravilnika o veliki letalski tekmi, ki bo leta 1937. Buenos Aires, 19. febr. AA. Iz Rosarija poroča-jo, da je strahovit požar uničil ogromna skladišča osrednje družbe za izvoz poljskih pridelkov. Ognje, gasci, vojaki in prostovoljci so komaj preprečili, da požar m zajel glavne železniške postaje, največje v Argentinip. Dozdaj so tri osebe mrtve. 30 jih je hudo ranjenih. Skoda je ogromna. Berlin. 19. febr. m. Berlinska policija je spustila na svobodo Slavka Cihlarža in njegovo ženo ler Mla-dena Lorkoviča, ki so bili aretirani na zahtevo jugo slovanskih oblasti po marsejskem atentatu. Berlinsko sodišče je izdalo razsodbo, da se omenjeni ne izroče jugoslovanski oblasti. Sanghaj. 19. febr. AA. Kitajska obalna ladja »fulung« se je potopila severno od Fučova. Kakih 100 potnikov pogrešajo. Newynrk, 19. febr. AA. Iz Nashvilla poročajo ela mogočno himno Povsod Boga«. Svečana proslava obletnice kronanja papeža . Pija XI. je pokazala, da je Celje zvesto in vdano katoliški cerkvi in da popolnoma zaupa njenemu krmarju, svetemu očetu Piju XI. severna meja državnem, kulturnem in narodnem interesu dvigne, odnosno pojači oddajna energija naših postaj. Pri tem naj dobita Zagreb in Ljubljana vsaj po 20 kw. Za obmejno severno prebivalstvo pa se naj takoj postavi v Mariboru jjomožna oddajna postaja, kakor ima Dunaj pomožne oddajne postaje v Gradcu, Celovcu itd. To so naše najnujnejše potrebe v narodnem in kulturnem oziru. Drugi naš apel na oblast pa bi bil ta, da se naj zniža carina na radijske aparate in njih sestavne dele vsaj za polovico, da si more tudi naš mali človek nabaviti aparat. S tem bodo samo pridobile naše oddajne postaje. Tudi bi se dala izvesti kontrola pri prodaji aparatov, da ne bi zahtevali naši trgovci previsokih in pretiranih cen. Žalostno poglavje radio-poslušalcev pri nas je tudi to, da imamo posebno po industrijskih mestih, kakor je Maribor, nebroj motenj. Zato naj tudi tu stori oblast svojo dolžnost ter odločno zasleduje vse motilce in eksemplaričtio kaznuje vse lastnike neblo-kiranih električnih naprav in to brez izjeme. Zalibog se v tem oziru gleda vse preveč skozi prste, posebno v Mariboru. Samo en praktičen primer: V aparatu je val Ljubljana ali Belgrad. Naenkrat mesto glasbe za-hrešči vrtenje motorjev. Kaj naj naredim; ali aparat odklopim, ali pa nastavim inozemsko močno postajo, ki ima v sebi toliko oddajne energije, da se lahko vsaj deloma zaduši brnenje motorjev. _ Nujno pa bi prosili tudi ljubljansko oddajno postajo, da vendar že enkrat spremeni svoje programe v malo bolj pestro obliko, ter nam da kaj drugega, kakor same zdelane suhoparne plošče, kakor tudi suhe reklame med programi, katerih se še tako navdušen poslušalec mora naveličati. Saj imamo vendar toliko dobrih godb, posebno pa še dober radijski orkester, ki naj bi se tudi med tednom vsaj trikrat pri opoldanskem programu oglasil z narodno glasbo. Navedenih je tu nekaj praktičnih primerov, kako si naj s to kulturno ustanovo zavarujemo našo severno mejo. Če se bo v tem oziru storilo kaj konkretnega, bomo res tudi zelo hvaležni naši radio oddajni postajL — Ko se začno cevi poapnjevatl, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Sreča v nesreči Jesenice, 18. februarja. Hlapcu nekega tukajšnjega mesarja se je splašil konj, prevrgel sani in voznika vlekel po zamrzlih tleh kakih sto korakov. V precej hitrem tempu je pripeljal voznik do mosta, ki vodi nad ljubljansko železniško progo. Prav takrat je pod mostom premikal stroj ter izpuhaval goste oblake dima, česar se je konj prestrašil ter se sunkoma ustavil. Voznik je s krepko roko obvladal konja in zdelo se je, da bo šlo vse po sreči. Tedaj pa je železniška lokomotiva potisnila vagone nazaj proti kolodvoru in puhnila na drugem koncu mosta prav v konja. Sedaj ga ni vzdržala nobena sila več, planil je pokonci ter v divjem diru zbežal ob progi. Na saneh, ki so se takoj prevrnile je sedel neki deček, katerega je vrglo kakih deset metrov v stran, pa se mu ni prav ničesar pripetilo, pač pa so prevrnjene sani ob mostno ograjo pritisnile 12 letnega šolarja z drsalkami na nogah. Voznika pa je, kakor že omenjeno, konj vlekel po tleh in zdelo se je, da mora priti do hude nesreče, saj ni malenkost biti vlečen po ledenih tleh celih 100 korakov. Voznik pa je imel srečo in razun nekaj prask se mu ni ničesar pripetilo. Radeče Smrtna kosa. V nedeljo popoldne smo spremili k večnemu počitku gosp. Plahuta Ivana, železniškega uradnika v Zidanem mostu, kateremu je kratka in mučna bolezen prestrigla najlepšo dobo življenja. Združeni pevski zbori Zidani most-Radeče so mu zapeli v slovo, godba pa ge zaigrala žalostinko. Pokojnik zapušča ženo in Štiri nepreskrbljene otroke. N. v m. p. I Zborovanja za evharistični kongres, ki se je vršilo v nedeljo po prvi sv. maši v cerkveni hiši, se je udeležilo veliko število mož in fantov. Dvorana je bila polna. Govor gosp. župnika Lovšina je zbudil med vsemi poslušalci veliko zanimanje za kongres in je dosegel svoj cilj. Kongresa te bo udeležilo veliko število Radečanov. Videm ob Savi Toplo vreme. Hud mraz, ki je par dni razsaja) v Posavju, se je kar čez noč umaknil krasnim, solnčnim dnem. Tistim, ki jim nedostaje zadostne kurjave, bo to delna tolažba. Volilni imenik je v občini na razpolago. Naj se vsakdo do petka, to je 22. februarja prepriča, aii je pravilno vpisan. Pot skozi Slovenijo 1.1802 Po Seumeju priredil f Anton Vadnjal Pod večer sem prišel z velikim trudom v S t. O ž b a 11, dasi sem opoldne prav dobro kosil, kajti prigodek me je nemara le nekoliko oslabil. Gostilničar, kamor so me napotili, je bil vzor grobijana in ima čast, da je bil edini te vrste na vsej moji poti, kajti vsi drugi so bili še zadosti uljudni. Vstopil sem in tornistro odložil. Bil je somrak med psom in volkom. »Kaj hoče gospod?« me je vprašal debel močan trust, ki je bil videti, da je bil kdaj sluga pri predsedniku italijanske pisarne na Dunaju, prav tako je govoril jezik ter narečje. Veš, da ima često kak minister ta dar, da širi s svojim dejavnim zgledom surovost v celo pokrajino. — Kaj hoče gospod? — Stopil sem bliže in dejal: Jesti, piti in spati. — Prvo lahko dobi, drugo ne. — Zakaj ne. Ali ni tukaj gostilna? — Ne zanj. — Za koga pa. — Za druge pošte prinaša zanimivo razpravo dr. T. Furlana: Solnčno Tragična smrt mladega fanta Pade I je pod vlak, hi ga je povozil Videm pri Krilcem, 18. februarja. Na progi blizu videmske železniške postaja se je v nedeljo zvečer zgodila huda nesrača, ki je zahtevala smrt mladega človeka. 20 letni Viljem T r o s t, doma iz Kozijega, vajenec v trgovini go6p. Engelsbergerja v Krškem, se je ▼ nedeljo zvečer s kolesom podal 6ez savski most r Videm in odtod v skladišče gosp. Engelsbergerja, ki je tik videmske železniške postaje. Po neprevidnosti je prišel pre- Kaj pravite ? V najnovejšem čas u se je kroinjarstvo pri nas silno razvilo. Po mestih in na deieli kar mrgoli ljudi, ki pridno pritiskajo na kljuke in ponujajo ljudem vse, kar potrebujejo: milo, gumbe, iepne robce, britve ter noiiike, nogavice in cele obleke — vse samo «prvovrstno» blago, ki ga ie očak Noe na svoji barki ni mogel prodati. Kdor pa hoče kroinjarili, mora imeti za to posebno dovoljenje. Tistega dovoljenja pa ne dobi vsak. Komur pa kroinjarska žilica le ne dn miru, a ne dobi dovoljenja, si mora poiskali pač primerno blago, ki ga sme vsakdo prodajali. Tako blago so n. pr. železnice; pa ne take, kakor jih prodajajo v galanterijskih trgovinah, ampak prave ieleznice; najbolj prikladne za kroinjarstvo so kajpak železnice, ki ie niso zgrajene, kajti te se dajo prav lahko prenašali samo na jeziku. Kroinjarstvo t železnicami pa ima ie drugo dobro stran. Dober in priden kroinjar poslane znan daleč naokrog in kdor ima mnogo znanja, la ima ludi n. pr. pri volitvah mnogo več upanja, da ga doleti visoka časi «narodnega očeta*, kakor pa oni, ki ga nihče ne pozna. In če vzame v svojo krošnjo poleg železnic ie nekaj političnih drobtin, ki jih stresa pred ljudmi kar tako, da. nihče ne vidi in ne ugane, da je priiel prav za prav samo svoje drobtine stresat, ne pa prodajat železnice, potem mora bili uspeh zagotovljen ... Kaj pravile, g. urednik, ali niso nekateri naši kroinarji prav brihtni? Težava je le v tem, da so brihtni tudi — drugi liudje. ki se od kroinjarjev ne dajo zlepa premotili, ludi od mestnih nel Koledar Sreda, 20. iebruarja: Sadol, škof in tovariši, mučenci; Elevterij, škof mučenec. Novi grobovi + V Ihanu pri Domžalah je umrl 78-letni tesar g. Martin V e 1 e p i č. Pokopali so ga v nedeljo na farnem pokopališču v Ihanu. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožaljel Osebne vesli = Iz odvetniške službe. O. dr. Dinko Pue, advokat v Ljubljani, se je po § 33 a odv. zakona odpovedal izvrševanju advokature. Za njegovega začasnega namestnika je bil imenovan g. dr. Oton Fettich, advokat v Ljubljani. tiiT Ostale vesti — Spominska razstava ua blagopokojnega kralja Aleksandra I., U. marca L i. Zveza za tujski promet v Ljubljani, Tyrševa c. 1-I1I, prosi privatnike in društva, da ji pošljejo slike in spomine na blagopokojnega kralja Aleksandra L, ki se jih bo vporabilo za spominsko razstavo na našega kralja. Zaželjene so originalne slike iz življenja blagopokojnega kralja, umetniške In amaterske fotografije, slike in fotografije kraljeve rodbine, kraljevih dvorcev in njihovih notranjosti ter razni spomini, kakor podpisi, darila itd. Ža eventuelno škodo in vse drugo prevzame garancijo Zveza. — Zakon o volitvah narodnih poslancev z najnovejšimi izpremembami je izšel v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Dobi se v vseh knjigarnah. Čim občutite najmanjši p ehlad ali neugodnost, vzemite večkrat toplo mleko as RADENSKO! Mehča sluz, olajšuje kašplj č'Sti in jači kri proti infekciji. Večina težkih /.imsk h bolezni: hripa, katar, reuma itd. so posledica »malih ued< Ižnih< prehladov. Zatrite bolezen takoj v začetku I Radi joda litija in ogr mne množine drugih zdravilnih mineralov je Radenska naravnost idealna v to s«rho! in senčne strani slovenske zdravstvene literature, zlasti revijalne, ki je bila nagrajena z nagrado dr. F. Debevca. Konstatira, da Slovenci te literature skoraj nimamo, kar pa imamo, tega smo lahko veseli. — Širše kroge zanima tudi referat o Zdravniškem kongresu na Bledu. Blugovijest (št 2) je cerkveni list skopljanske škofije, v katerem je precej slovenskega drobiža, ki se tiče naših izseljencev. Prinaša članek o papeževem jubileju, škofovo okrožnico in dušno-pastirske beležke. »Jugosl. bibliografija (br. 7—8) prinaša pregled vseh knjig, ki so izšle v Jugoslaviji v mesecih julij-avgust 1934. »Przeglad polsko-jugoslavvjafiski (nr. 1). Ing. Pirgo piše o Topoli — jugosl. Mekki. Zanimivo pa referira Podvvidzki o knjižici prof. Jul. Benešiča: »Dve predavanji o Poljski in o sebi«, kjer govori Benešič o sebi, kako je vzljubil poljsko kulturo in kako je prišel do tega, da je na hrvatsko prevedel — nič manj kot 65 prevodov in to od leta 1899. Res lepo delo, ki ga gosp. Benešič še vedno nadaljuje tudi v obratni smeri: naše umetnine prevaja na poljsko, kot urednik Bibljoteke jugoslowia(lske, kjer je izšel tudi naš Cankar. td. Gostovanje g. Gostiča v Zagrebu Ljubljanski lirski tenorist g. Oostič ie gostoval v Zagrebu v operi «Manon«. Dosegel je velik uspeh. Kritik »Jutranjega lista« piše: -Simpatični in sigurni mladi pevec, lepega nastopa in finega, stiliziranega igranja, ima zelo lep, timbrirani topli glas, izenačen in izrazit, dobro šolan, ter je na splošno mogel zabeležiti lep uspeh. Predvsem je dobro podal pripovedovanje o sanjah (druga slika) z mehkim, fino postavljenim mezza voce. Manj sreče je imel v glavni ariji kot abbd, kjer so mu zlasti zelo visoki toki izpadli nesigurno, forsirano in nečisto. Morali bi šc s ponovnim gostovanjem ugotoviti, da-li ni temu vzrok trema in nepoznatije akustičnih razmer.« Uspeh mladega tenorista beležimo s čestitanjem. blizu drvečega vlaka, ki je privozil fe Zagreba okrog sedmih. Ta ga je potegnil vase in truplo docela razmesaril. Glavo samo je dobesedno odtrgal od trupla. Oboje so našli v razdalji nekaj metrov eno uro po nesreči, okrog 8 zvečer. Truplo tragično umrlega mladeniča, ki je bil znan kot tih in miren značaj, so prepel ali v videmsko mrtvašnico in od tam se jc vršil pogreb v torek ob 5 popoldne. — Duhovnike opozarjamo na razpis mesta v umobolnici. = Upremeinba rodbinskega imena. Kr. ban-ska uprava dravske banovine je dovolila Mariji Ravnik, rojeni v Ravnem in pristojni v občino Boh. Bistrica, okraj Radovljica, izpremembo rodbinskega imena iz »Ravnik« v »Pretnar«; Custavu Mlinariču, rojenemu v Pobrežju in pristojnemu v občino Sv. Marjeta ob Pesnici, okraj Maribor 1. b. iz »Mlinarič« v »Kac«, ter Mirku Jevšenaku, pristojnemu v Loče, okraj Slovenske Konjice iz »Jev-šenak« v »Matasič«. - IZVANREDNA PRILIK* ZA VASi - Daruvariko kupati o d <. Daruvar 1. stavb šča v neposredni bližini kopališča. 2. hotel na glavm m trgu, 3. približno 1000 bi vina. Pri plačila pridejo v nožiev tudi vloge Prve hrvatske šled onice ali sa no do 1. marca 1935 POSRfc.DuVAl.CI IZKLJUČENI Vse informacije daje lustnik kopališča ing. Alensander Jovanovič Daruvar Kooalište Daruvar ie rebrto celo leto l — Razpisana služba: Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje na Tnovi § 31 zakona o banski upravi službeno mesto delovodje-dnevničarja na banovinski Irtnici in drevesnici r Leskovcu pri Krškem. Za to mesto pridejo v poštev prosilci, ki so dovršili najmanj nižjo kmetijsko šolo in morejo dokazati, da imajo že nekaj prakse pri takih delih. Prošrje, kolkovane s kolkom za 5 Din in opremljen* z vsemi po § 3 zakona o -irad-nikih predpisanimi prilogami, je vložiti najkasneije do 15. marca 1935 pri kr. banski upravi v Ljubljani. — Velik požar pod Kamni-kimi planinami so opazovali ljudje v nedeljo zvečer po celem kamniškem okraju. Gorelo je v višini 1000 metrov in sicer med Sidraženo in Stahovico. Od daleč je bilo videti, kakor bi gorela cela vas, zakaj ogenj je bil velik in je zavzemal površino par oralov, tako da so drugi spet mislili, da gori gozd. Kakor smo zvedeli, je gorelo nad naseljem Okroglo pri Bistričici. Solnce je na veliki prisojni senožeti že pred par dnevi raztopilo ves sneg, tako da je bila trava popolnoma suha. Nekdo e zažgal travo, v vetru se je pa požar naglo razširil, vžgala se je tudi visoka lesena ograja, ki obdaja obsežno se-nožet. Na dveh krajih, kjer je bil plamen videti posebno velik, sta goreli staji za živino. Škode ni osebne in tudi ves strah o »velikem požaru« je il odveč. — Pri zaprtju, motenju prebave, gore-čici, navalu krvi, glavobolu, splošnem sla-bopočutju vzemi na tešče kozarec naravne Franz-Josef«-grenčice. — Po izkušnjah na { klinikah za notranie bolezni je »Franz-Jo-sei -voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo — Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu, Kraljice Marije ul. št. 3 prirejuje v sredo, dne 20. t. m. društveni sestanek s predavanjem univ. prof. g. dr. A. Tavčarja »Umetno sestavljene rastline« (s projekcijami). Začetek ob pol 9 zvečer. Gostje dobro došli. — Vrbaska banovina ima najboljie ceste. Posebna komisija, ki je imela nalogo, da pregleda ceste v vrbaski banovini, posebno tiste, ki so bile zgrajene zadnja leta, je končala svoje delo. Komisija je ugotovila, da so ceste v vrbaski banovini najlepše in najboljše v državi. V poročilu, ki je bilo izdano, se navaja, da je bilo za zgradbo novih cest in za preurejevanje in popravilo starih cest izdano od ustanovitve banovine 155 milijonov dinarjev, — Ubijalec pretepača oproščen. Pred okrožnim sodiščem v Mitrovici se je zagovarjal Cvetko Čalič, ki je 29. decembra lanskega leta ubil zloglasnega gostilničarja Dušana Vasiča iz Martinača. Vasič je bil po vsem Sremu znan kot silno surov človek. Napadal je ljudi in jih pretepaval, nekega natakarja je celo ubil. 29. decembra je Vasičev sin vrgel iz kavarne Čaliča. Ko je šel Čalič čez cesto v občinsko hišo, je Vasič prihitel za njim in ga začel s kolom tolči. Čalič je potegnil iz žepa nož in ž njim zabodel Vasiča, ki je čez pol ure umrl. Sodišče je obtoženega Čaliča oprostilo, ker je ravnal v silohrnnu. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno piiete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje tn mladostno svežost — Ubil očeta, ker ga je nagovarjal, naj ubije brata. V vasi Coralici blizu Cazina v Bosni se je te dni pripetila huda družinska žaloigra. Najbogatejši kmet v tem okraju Mura t Kovačevič se je že 8 let_ prepiral s svojimi sinovi zaradi razdelitve zemlje. Zadnji čas je često nagovarjal svojega najmlajšega sina Mušo, naj ubije brata Meho. Dne 24. januarja 1935 zvečer ga je spet nagovarjal in silil, naj vendar izvrši uboj. Toda sin Miša pa o tem ni hotel nič slišati, nakar je Murat navalil nanj s sekiro. V silobranu je Muša pograbil svojo sekiro in z njo zadal očetu 6 udarcev, pl> 19.IS iw predaval g. prof. vprašanjih m filozofij« Predavanje je na driavni Ireovakl aiadosiiSt. Vodice Priprave za evharistični kongres. Po navodilih škofijskega odbora RA bo v naši fari za vso župnijo duhovna ubnova po stanovih, da se tako duhovno pripravimo na kongres. Za može in fante iz vse župnije se bo duhovna obnova začela na cvetno nedeljo >>opoldne ob treh. Nato bodo na veliki ponedeljek, veliki torek in sredo govori zjutraj ob 7, popoldne ob 5. Zjutraj pred govorom 1k> maša, popoldne litanije z blagoaluvuu) iu druge primeru« verske -'aje. Skupno sv. obhajilo za može in fante bo veliki četrtek pri slovesni maši. Veliki petek zvečer ob 7, po običajni pobožnosti velikega petka t cerkvi, bo slovesna procesija s križem s prižganimi svečumi skozi vas. le procesije se udeleže le možje in fantje. Spominski križ na evharistični kongres se postavi na razpotju cest nasproti Klorijunu. Tukaj govor in zaobljuba. Prepričani smo, da se bodo do zadnjega moža in fanta prav vsi udeleževali teh duhovnih vaj in slovesnosti. — Za dekleta in žene iz ves fare pu bo začetek duhovne obnove in priprave nn kongre« na 2. postno nedeljo popoldne ob 3. Vse dni v tednu pa IhkIo govori zjutraj ob 8 in popoldne ob 5. Pre«! govorom zjutraj sv. maša. popoldne litanije in in blagoslov. Sklep v nedeljo zjutraj skupnim sv. obhajilom. — Za uspeli kongresa se veliko moli po vseh nabili šolah, v cerkvi je vsako nedeljo po litimijah ura molitve, \ cerkvenih govorih se nedeljo za nedeljo opozarja na kongres; tudi pevci so že začeli z učenjem pesmi, ki se bodo pele na kongresa, po šolah pa se prepevajo pesini za ljudsko petje pri kongresu. Upamo, d? bo tudi Bog dal svoj blagoslov, od katerega je ves uspeh odvisen. Celie & Najstarejša Celjauka umrla. V ponedeljek opoldne je umrla na Zg. Hudinji št. 1. najstarejša Celjanka gdč. Glinšek Lucija. Pokojna je bila rojena dne 9. decembra 1838. Bila ie sestra prvega slovenskega župana cel 'ke okoliške občine in teta g. Ivana Glinška, -i je bil tudi pred leti župan iste občine. Glinškova teta je do zadnjega imela jako trden spom: i n se j živo sj-ominj.la vseh važnejših dogodkov i njenega skoraj stoletnega življenja. Spomin' la e j* še, kako so hodili ljudje na tlako in dajali desetino. Tudi sama je hodila na tlako, ko 5-1 delali cest ona Babnem. Medlo sliko je ohranila tucb 4« o letu 1848. Ker takrat celjska okoliška ob-ina še ni imela šole, je Glinškova teta obisknvMa nedeljsko šolo, ki ie bila pri farni cerkvi. Dobro se je spominjala še Slomška kot celjskega opata in pozneje škofa, saj jo je on tudi birmal. Dobro se je spominjala tudi poznejšega opata Voduška, ki ;e pokopan pri sv. Maksimiljanu, in Vrečka, ki je pokopan na mestnem pokopališču, ki leži na teharskem ozemlju. Bila je živa priča vse celjske zgodovine zadnjih desetletij. Dobro je še vedela, kako je bilo v Gaberju, ko še tam ni bilo nobene tovarne, temveč same njive in travniki ter je tu pa tam stala kakšna hiša. O starih časih je tudi vedela povedati, da so bili Ijudie popolnoma drugačni in veliko boljši kakor pa dandanes, v cerkev so hodiil kar v procesijah. Bolna ie bila v svojem življenju samo enkrat, potem pa nikdar več. Tudi očal ni nikoli nosila, čeprav je skoraj do zadnjega brala »Slovenca«. Vse njeno življenje ie bilo posvečeno delu in molitvi K večnemu počitku jo bomo spremili danes ob 3 popoldne od doma na okoliško pokopališče. Naj ji Bog obilo poplača vse, kar je dobrega v življenju storila, ugledni Glinškovi druiini pa izrekamo svoje sožalje. ■0 Društvo hišnih posestnikov za Celje in okolico vljudno vabi k pristopu vse hišne lastnike, ki še niso včlanjeni. Mnogo je uspehov, ki jih je v zadejem času doseglo društvo samo in skupno s Pokrajinsko zvezo v Ljubljani v korist vseh. Zavedati pa se more sleherni, da bomo dosegli v bodoče še večje uspehe za izboljšan e svojega položaja, če bo društvo nastopalo v imenu čim večjega števila hišnih posestnikov Ker pa so za vsako delo neobhodno potrebna primerna denarna sredstva, naj nikdo ne odklanja plačila predpisane članarine, katera je itak zelo nizka. & Nesreča gozdnega delavca. Brec Franc, 29 letni delavec iz Ljubm ga se je pri delu v gozdu ponesrečil; hlod mu je padel na desno nogo in mu jo zlomil. 257. popusta 257, od cerkvenih govorov dr. ti. Opeko dobi kdor kapi eele zbirk« dn 15. III 1915 Cela zbirka oblega 24 /vezkov ter slane nevezana Din 466— s popustom pa samo Din 349-50 II. NlCmon, Lfubliana, Kopitarjeva 2 $oš/anf Društvo jugoslovanskih obrtnikov ustanov-Ijeno. Za nedeljski ustanovni občni z.bor je vladalo veliko zanimanje in se je zbralo v dvorani nad (50 obrtnikov. Zlx>rovanje je bilo zaradi precejšnje ra/kosanosti meti šoštanjnkim obrtništvom živahno, celo burno. Premlevali so staro stvur: ločeno ali skupne zbornice. Do izraza so prišli seveda tudi osebni spori. V novoustanovljeno l>JO se je včlanilo okrog 50 obrtnikov« odbor pa je sestavljen Inkole: predsednik .Starka Verdnik, podpredsednik ['"rane Virbnik; odborniki: RamSak, R odmik. Kosi, Ropan, Glušič, Kumer, Dežtnan, Erliard, Stojun. ^••»mHmmmmmmmmrmmmm^m^mtimmmmmmmmmmmmmm Jugoslovanska knjigarna v Lfubljanl Fattinger, Der Katechet e r z a h 11. Zbirka zgledov za šolo in dom, za prižnico in spovednico na podlagi novega avstrijskega katekizma, 608 str. vezano 100 Din. Pravkar smo razposlali gg. naročnikom omenjeno delo, ki je izšlo že v tretji nakladi in vzbudilo izredno zanimanje v vseh krogih katoliškega klera. Duhovščino in zlasti katehete, ki si knjige še niso nabavili, opozarjamo na to, da gre po izjavi založništva tudi komaj izišla tretja naklada h koncu in bo predvidoma še pred veliko nočjo popolnoma pošla. Gg. interesente prosimo, da po-nile z naročilom, še predno bo zaloga izčrpana, ker nove — četrte — nak'ade radi priprave drugega zvezka po zagotovilu založništva ni pričakovati. Opozarjamo tudi na izišli sledeči deli: Schmotfer F.: Helliges Heldentum. Beispielsammlung fur den Religionsunterricht. 329 str. karton. 80 Din. — Her-get: Heiliger Idealismns. Religidse Ansprachen fSr hchcre Schulsa. 153 str. kart. 60 Dia. Do 20% vet svetlobe za man] denarja TUNGSRAM nitka v dvojni vijačnici svellobaa množina v dekaluaienib D piui Tečaj za popravljanje tehtnic in meril. Odbor za splošno in strokovno naobrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja priredi v času od 7. do 31. marca teoretičen in praktičen tečaj v popravljanju tehtnic in meril. Ta prireditev je zvezana z uradno kontrolo tehtnic in meril. Inieresenlj iz okrajev Maribor, levi in desni breg, Maribor mesto, Ptuj mesto, okraji Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota in Dolnja Lendava, naj javijo poštnoobraino udeležbo zgoraj navedene, mu odboru v Ptuju, kjer dobe natančnejša navodila. Novi grobovi. V ptujski bolnišnici je umrl nagle smrti upokojeni davčni oficijal Maks Jamlar iz Ptuja v starosti 71 let. — Kot žrtev materinstva je morala umreti Elizabeta Murko, žena kletarja iz Ptuja, stara 35 let. — Naj počivala v miru! Zverinski napad. V Kukavi pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah so preteklo noč neznanci napadli na cesti 19 letnega posest ni ko vega sina Antona Megliča in ga premlatili s koli in noži na lako zverinski način, da je obležal in so ga spravili potem v ptujsko bolnišnico. Storilcem so že na sledu. — Naknadno javljajo, da je poskpdovani Meglič poškodbam podlegel in je sodišče odredilo razielesenje trupla. Kmetijskoobrtna razstava v Ptuju. Kakor dozna-vamo, nameravajo priredili v Ptuju kmeiijsko-obrino razstavo za ves ptujski okraj, in sicer od 28. septembra do 6. oktobra. Ustanovil se je pripravljalni odbor, ki prosi, da se druge prireditve v dravski banovini na nameravano razstavo ozirajo in jo pirajo. FHafeliia Posebne znamke to bit« povodom unpoli>jrn tjnrtsl:p Ka Klivutittija v 1'usnar j ii izdane v NenuMJi m aleUeeinil vrt>tnuLaml: I pf. (rjava), ii pf. (tenilKMeleiial, 12 pf, (luuuK>rdeO»), Ji pf. (iii<*lra). Znamke imajo ua mojem zgornjem robu napi«: «l>ie Snar kelirt heiuit« ler pred »tavljajo maier (Nemčijo), ki objema domov vmivSetca w> olrok« ll'otvanJa, Izdale v promet ter uteirue na.kla.la zadostovati za promet do 1. 3. 1935 llaittavo fitaleliititneua tiska in literature priredi • Feileratlun Hoyale de« tjercle« l'hilat«li«to. Je bila, kakor smo izročati (»Slovenec, št. 288 a z dne 30. 12. 19M) opremljena s 6rnlm robom. Te znamke • črnim rohoni imajo linijsko zobAanJe, dočim Je ista znnioka brin črnega roba feAIJa-sUi zobčana (Kamin Itihnung). Besedilo rešenja P. t. br. .«e izuzetno mote upolrebiti za frankovanje pok v inozemstvo, dočim ae pri |>oštnih uradih r Ljubljani take uporabe ne dopušča. Slovensko rilutel. druitvo t Ljubljani Je na prlatojnem mestu te opozo rtlo na tn uesoglaaje. Znamka za I.SS Din * črnim robom. 8vn|eča.sno amo poročali (.Slov,, it. 2SB a z dne 20. 12. 19J4), da ee Je naiio vrednoto za I JO Din zobčano r. 9 namesto z 12H. — 1 skupno. Je domnevati, da na p in od kod, ni znano. Te skrivnosti do danes še ni mogoče pojasniti. Žive po svoje, imajo čisto drugačne šege in navade kakor drugi kavkaški gorjanci. Kadar tujci zaidejo v to dolino, kar pa se le redkokedaj dogaja, se Kevzuri oblečejo po čer-kesko, kakor se oblačijo tudi drugi Kavkazci. Sicer so pa takole oblečeni: Čez kratko izrezano »rajco oblečejo dolgo speto vrhnje oblačilo, ki ima »predaj na prsih pripet velik križ iz rumenih trakov. Moški si glavo brijejo, brk pa ne. Tako eo napravljeni za vsak dan. Vse drugače pt so opravljeni, kadar gredo na boj. Njihova bojna oprava, ki se podeduje od roda do roda, ni ne evropska ne azijska, ampak srednjeveška. Na glavi nosijo čelado, čez pleča pa visi mreža iz jeklene žice. Roke in noge so obložene s težkimi medeninastimi ploščami. V levici drži Kev-zur širok okrogel ščit s križem, v desnici pa sulico, v novejšem času nosijo tudi puške. Ob •trani imajo prepasan dolg meč. Vse spominja mnogo bolj na srednjeveškega križarja, kakor pa na kavkaškega gorjanca. Na mečih in ščitih imajo vdelane podobe vitezov, orlov in starih grbov — z latinskimi verzi. Na nekem ščitu so našli vdelane črke »A. M. D.c, kar so začetne črke križarskega gesla: »Ave Maria Dei!« — »češčena si, Mati Božja!« Tako opremljeni gredo možje v boj ali dvoboj. Dvoboju je jo se pa takole: Nasprotnika poklekneta vsak na desno koleno, izdereta meče, planeta drug v drugega, prepevata vsak svojo bojno pesem ter ee z meči obdelujeta. Vsak, kdor bi hotel posredovati, bi bil ubit. Če pa med oba bojujoča se stopi ženska ali celo mlado dekle ter med njiju vrže kos tkanine, mo- »Hura! Najin tovariš bo dosegel rekord v glo-bočini. Ze 2Č0 metrov vrvi sva spustila za njimi« rata nasprotnika svoja meča potisniti v nožnico, pred žensko prikloniti na desno koleno in se umakniti. Včasih pretrgajo blago na dva dela in si vsak izmed obeh svoj kos pritrdi na svoj ščit Nič manj čudna ni njihova vera. Kevzuri časte križ. Mater božjo, predvsem pa sv. Jurija ter aposola Petra in Pavla. Kadar zakoljejo kako ovco, nikdar ne pozabijo pomočiti svoj pnst v kri in si s krvjo narediti na čelu znamenje križa. Sicer pa drugih krščanskih naukov ne poznajo. Nedeljo praznujejo, toda tudi petek, sobota in ponedeljek so njihovi prazniki. Ko so jih tujci vprašali, zakaj praznujejo te dneve, so jim odgovorili, da zato: Nedeljo praznujejo tudi Georgijci, ki so kristjani; petek praznujejo njihovi mohamedanski sosedje, ki prebivajo v gorah; soboto praznujejo ljudje, ki jih tudi nekaj prebiva tam okoli; ponedeljek pa praznujejo v dokaz, da so Kevzuri svoboden narod, ki Iz neštevilnih poročil o raznih znanstvenih ekspedicijah in tudi o raznih vojskah je razvidno, kako silno važna je voda. To posebno velja za kraje, ki so daleč od vsake kulture. Manj znano pa je, da so na svetu močno civilizirane pokrajine, kjer pa je vodo za gospodinjstvo le težko dobiti ter jo prodajajo takorekoč na borzi. To se dogaja na Kanarskih otokih, katere mnogi popotniki tako silno hvalijo. Tujec, ki zaide v te kraje, tega navadno niti ne zapazi. Ti otoki so polni lepote. Južno sadje teh otokov slovi po vsem svetu. In kdo ne pozna kanarčka, ki je 6voje ime prinesel iz svoje domovine — s Kanarskih otokov, samo da tam ni rumen, ampak zelen. Stari so Kanarske otoke imenovali »insulae fortunatae« (srečni otoki). Toda bogastvo plemenitega južnega sadja izvira iz ugodnih učinkov morske vode. Pitne vode pa v teh krajih ni veliko. Zato jo tamkaj skoroda res na borzi prodajajo. Kakih 10 km od glavnega mesta Las Palmas leži mestece Arucas na otoku Gran Canaria. V tem mestu vsak dan ceno pitni vodi sproti določajo in je vsak dolžan, po tej ceni se ravnati. Vsi posestniki, ki na svojem zemljišču nimajo vode — in teh je največ —, se morajo vsak dan sproti poučiti, koliko danes voda stane, ter srečnim posestnikom studencev plačati toliko, kolikor je za tisti dan določeno, če hočejo piti svežo vodo. Na otoku Gran Canaria je mnogo družin, ki žive le od tega, da prodajajo vodo. Če delajo, kar hočejo, in da se ločijo od drugih verstev. Zato praznujejo ponedeljek, da lahko počivajo, ko vsi drugi delajo. Poleg tega Kevzuri nikdar ne jedo svinjskega mesa. Vsak dan si mora Kevzurka umiti roke in noge s kravjo vodo, obraz in lase pa vsak mesec. Če tega ne stori, jo imajo za nečisto. Kevzurka uživa mnogo predpravic, vsled česar je njeno stališče mnogo večje kakor moževo. Kakor že omenjeno, s koscem blaga lahko prepreči dvoboj. Sme se pa tudi sama ločiti od moža in nihče je ne sme siliti k poroki z možem, katerega ne bi marala. Vpričo vseh se sme iz svojega moža norčevati. Ženijo se navadno prebivalci iz različnih vasi. Kakemu plemenu Kevzuri pripadajo, ni znano. Morda so kedaj v to dolino zašli tudi križarji. To bi vsekakor potrjevala stara kavkaška pri[>ovedka, da je v kavkaških gorah izginil cel narod križarjev. pri nas govorimo o špekulantih z zemljišči, tam lahko govore o špekulantih z vodo... Taki ljudje kupujejo zemljišča, kjer ni videti studenca. Tako zemljišče je mnogo manj vredno kakor pa drugo. Na tem zemljišču ne mislijo zidati hiš, pač pa začno preiskovati, ali ni kje pod zemljo podtalna voda. Če najde na takem zemljišču vodo, njegovo zemljišče v vrednosti silno zraste in mož ima od vode »talne dohodke. Posestnik, ki ima na svojem zemljišču močan studenec, je močno ugleden mož, kateri svoje hčere lahko dobro omoži. Otočani imajo svojo mero, katero imenujejo >azada<, kar je najbrže mavrska beseda Za eno »azado« vode je treba plačati več ali manj denarja, kar pa je odvisno od tega, koliko je vode. Včasih so studenci bolj močni, včasih so šibkejši To je odvisno od letnega časa in od vremena. Deževje traja tam le malo časa. Razume se, da v deževju cena vodi pade. Poleti pade v teh krajih le 60 mm dežja, |x»zimi pa tudi 190 mm. Zato je treba pozimi plačati za eno »azado« vode 5 pezet (ena pezeta je kakih 5 Din), poleti pa celo 300 pezet. Zgodilo pa se je že, da kako zimo ni bilo dovolj dežja in zato je spomladi, posebno v vročem poletju vode strašno primanjkovalo. Tedaj je cena vode zrasla kar na 1000 pezet. Zanimivo je, da imajo v tem oziru tudi zakoni svojo ostrino. Kdor bi zahteval kaj več za vodo, kakor pa je uradno določeno, ga strogo Preganjanje vere v Mehiki in Ameriki Kakor znano, je ▼ ameriškem senatu senator Borah, ki ni katoličan, predlagal, naj se Amerika potrudi, da se preiščejo vse grozovi-toeti, katere uganja mebikanska vlada ob preganjanju katoličanov. Nato je mehikanski zunanji minister Portos Gil odgovoril ,da je obžalovanja vredno, da se mož, kakršen je Borah, ki je bil Mehiki vedno naklonjen, da pregovoriti od puntarskih duhovnikov, da je kaj takega zahteval. Mehikanski zunanji minister je očividno pričakoval, da bo z nekaj frazami o »ne-pokornih zaničevalcih zakona« prepričal Bora-ha, da se ne bi vlekel za interpelacijo. Sedaj pa senator Borah izjavlja, da bo boj za preiskavo odločno nadaljeval. Borah pravi, da je mnogo bolje informiran, kakor pa mehikanski minister, in sicer so ga informirali nekatoličani in ne Amerikanci. V senatskem odboru je že zdaj zagotovljena velika večina za Borahov predlog. Nov papežev zaslužni križec Kakor ob drugih jubilejnih letih, je tudi za letošnje jubilejno in sveto leto našega odrešenja paj>ež Pij XI. dal narediti posebno odlikovanje v obliki zaslužnega križca. To odlikovanje bo podeljeval osrednji odbor za cerkveno sveto leto v papeževem imenu ter ga bo vsak odlikovanec 6mel nositi v njegovi navzočnosti. Zaslužni križec se bo imenoval »benemerenti« in ne bo manjše veljave, kakor drugi viteški zaslužni križci, katere podeljuje sveta stolica. Kakor križec »Pro Ecciesia et pontifice«, bo tudi ta križec podeljeval papež kot suveren. Deležni ga bodo lahko tisti, ki imajo posebne zasluge za sveto leto. Nekaj odlikovanj je bilo že izvršenih. Zobje mesto ušes Kadar slišimo kak posebno oster glas, pravimo, da nam gre skozi ušesa. Kadar pa slišimo n. pr., da kdo s pilo pili in brusi žago, tedaj nam glas ne gre samo skozi ušesa, ampak ga začutimo tudi v zobeh. Na to je menda mislil tisti iznajditelj, ki je poskusil iznajti aparat, da bi gluhci lahko slišali z zobmi, ko ne morejo slišati z ušesi. Da bi bilo mogoče slišati z zobmi, to je nekaj res neverjetnega. Vendar pa moramo zagotoviti, da je stvar docela resna in da bo pomenila za marsikoga veliko olajšavo. Majhen aparat, ki je tako majhen, da ga ženska lahko nosi v ročni torbici, bo poslej omogočal, da bodo ljudje poslušali z zobmi, in ne več z ušesi. Na medicinski razstavi v Londonu so to iznajdbo pred kratkim razkazovali. S tem čudnim instrumentom bo majhen mikrofon s pomočjo električnega aparata prenašal na zobe glasove, človeško govorjenje in godbo. Električni aparat bo priklopljen lahko k električni razsvetljavi v stanovanju. Glasovi bodo prihajali po tem aparatu, ki bo pritrjen na zobe, do zob in odtod v možgane človeka, ki nima sluha v ušesih. Treba bo vsekakor spočetka nekaj vaje, preden bo gluhec razločil glasove. Instrument je tako narejen, da ga bo 20 oseb hkrati lahko uporabljalo. Modra barva - novo zdravilo V dunajskem kemičnem laboratoriju ee je posrečilo dobiti iidravilo, katero bo ranjencu, ki je izgubil mnogo krvi, ali ki je bil zastrupljen, v kratkem času nadomestilo izgubljeni kisik v krvi. To novo zdravilo je modra barva, ki ee imenuje me-tilen in e katero je kisik trdno zvezan. To mo-drilo vbrizgajo ▼ kri, zaradi česar modna barva krvnim telescem odda svoj kisik ter pri tem izgubi svojo modrino. Dunajsko reševalno drušlvo je ie začelo uporabljati to sredstvo pri prevažanju ponesrečencev, katere je bil zastrupil plin. Meti-lenovo modrino vbrizgajo ponesrečencu že v reševalnem vozu ter so jih na ta način že mnogo rešili. kaznujejo. Se bolj strogo pa je seveda kaznovan tisti, kateri bi se pregrešil in vodo kradel. Tako imajo na »srečnih otokih« ljudje svoje velike težave z vodo. Kaj bi danes pri nas storili siromaki, ki nimajo niti za kruh, ko bi morali na trgu kupovati vodo po takih cenah, kakor jo morajo plačevati »srečni otočani« na Kanarskih otokih. V iairanski l'oijaui vihrajo zastave vseh narodnosti, ki so zastopane po svojih najboljših smučarjih pri mednarodnih smuških tekmah. „ Srečni otočani" Vodo kttpttjejo Roman za mlade in stare 5 EMIL IN DETEKTIVI Spisal E. KSstner, poslovenil M. Kunčič. četrtič: Gospod s trdim klobukom. Nihče ga ne pozna. Pregovor sicer pravi, da si moramo o človeku, dokler nam ne dokaže nasprotnega, misliti vse najboljše. Jaz bi vas pa resno prosil, bodite v takih stvareh nekoliko previdni. Previdnost je — zelo lepo se to sliši — varuhinja zaboja s porcelanom. Človek Je dober, slišimo pogosto. No. nemara je to res. Nikakor pe ne smemo temu »dobremu človeku« vsega slepo I zaupati in verjeti. Zgodi se namreč kaj rado, da postane potlej — slab. Petič: Ponica Klobuček, Emilova sestrična. Mlada deklica na kolesu je Emilova sestrična iz Berlina. Njena mati in gospa Stolničarjeva sta si sestri. Ponica je prikupna deklica in se imenuje prav za prav čisto drugače. Ime Ponica Klobuček je samo njen pri-ložnostno-šaljivi vzdevek. romana, ne da ib si podale roke. A nemara stoji ta hotel tudi na Grajskem trgu. Ali celo na Cesarjevem trgu. To se pravi: jaz prav dobro vem, kje stoji 1 Lastnik tega hotela pa se je takoj, kakor hitro je izvedel, da pišem Šestič: Hotel na Mestnem trgu. Mestni trg leži v Berlinu. In na tem trgu stoji, če se ne motim, hotel, v katerem se sreča mnogo oseb našega knjigo o teh dogodivščinah, zglasil pri meni in me prosil, naj pravega imena tega trga ne navedem. Razumljivo je, mi je dejal, da to pač ne bi bilo nobeno priporočilo za njegov hotel, če inesto izve, da prenočujejo v njem »takšni* ljudje. To sem takoj uvidel. Nisem mu hotel škodovati. (Nadaljevanje sledi) Otroci in duhati V italijanskem mestu Spo-leto je tamkajšnji župnik opazil, da se otroci igrajo z malimi, okroglimi predmeti. Stopil je bliže in videl, da so imeli v rokah od zemlje umazane novce, ki so bili — zlati. Obvestil je orožništvo. Orožniki so odšli z otroki na kraj, kjer so naši* svoje igrače. Tam so dobili še večje število zlatnikov, ki izvirajo iz dobe 300 do 400 po Kristusu. ★ OPTIMIST »Človek ne sme vsake stvari videti tako črno,« je dejal optimist. »Potruditi se moramo, da najdemo pri vsaki neprijetnosti tudi njeno svetlo stran.« »Prosim, povejte mi, kakšno svetlo stran ima zobobol?« Hamlet Pri Korenčkovih r> dobili fantka. Bil je zelo slaboten in nebogljen. Posvetovali so se kakšno ime bi mu dali pri krstu. Zdravnik, ki je bil tudi zraven, jih je nekaj časa molče poslušal, potem pa dejal: »Dajte mu ime Hamleti« »Zakaj pa Hamlet?« so se začudili. »Biti ali ne biti, to je tu vprašanje,« je resno odgovoril zdravnik. SpOEt Sijajna zmaga Norvežanov v skokih Snežni metež je močno oviral tekmovanje Gospodarstvo Stanje Narodne banke fttrbske Plešo, 17. febr. Danes zjirtra j smo doživeli kar dvojno presenečenje: najprej smo skozi okna opazili, da dežuje, kinalu nato pa smo na hodnikih zvedeli drugo, ie bol i žalostno vest: zbolel nam je vodja, boter Gnidovec. In tako uito morali odriniti iz Polianke v 14 km oddaljeni Štrbske Plešo brez vodje Gni-dovea. Današnji prevoz je bil od včerajšnjega za 100% slabši. Električne eo odhajale mimo nabito polne, ne da bi se sploh ustavljale. Ni nam preostajalo drugega, kakor da se vrnemo na cesto in »vlovimo« kak avtobus. Pa tudi tukaj ni bilo boljše; avtobusi so vozili mimo natrpani, nobeden se ni ustavil. Z nami vred so čakali ob cesti še Avstrijci. Ko je nezadovoljstvo doseglo višek, je nek orožniški častnik zaustavil prvi avtobus, ki se je vračal iz Štrbskega Plešo v Smokovec, ga obrnil, stlačil vanj naše in avstrijske tekmovalce ter tudi sam vstopil in prebil avtobus skozi z avtomobili in avtobusi zatrpano cesto do Strbskega Plesa. Ni mi preostajalo drugega, kakor da sem se obenem z Avstrijcem Hauserjem obesil na smučkah za avtobus. Štrt»ke Plešo, predipoldne. Čim višje smo se od Polianke vzpenjali, tem bolj je prehajal dež v sneg. Ko pa sano se ustavili tukaj v Štrbskem Plešo, smo mogli ugotoviti, da niti včeraj niti predvčerajšnjim ni bilo tako neugodnega vremena. Brije hud veter in zanaša na vse strani gosto naletavajoči sneg. Neprestano prihajajo garniture električne železnice, avtobusi in avtomobili se zaustavljajo že kak kilometer pred ciljem, ker je vse zatrpano z ogromnimi množicami ljudi. Vojaki in orožniki skušajo sicer vzdrževati red, vendar ga ne zmorejo. Koma j in komaj sem se preril »kozi množice do poš-tnega poslopja v novinarsko sobo; kmalu sta prišla še dr. Kojič (od (»Jut. lista«), Macanovič (»Novosti«) in Klo6 (»Morgenblatt«), Zbrana je torej »cela Jugoslavija« v novinarski sobi. Ali bo skakanje? Ura je pol ene; še vedno ne vemo, ali bo skakanje ali ne. Baš so javili telefon in megatoni, da je začetek odložen na poldrugo uro. Končno je ura ena; ker ni odpovedi moramo odriniti skozi sneg proti skakalnici. Okrog skakalnice se tre ogromna množica ljudi. Velike triiume so docela zasedene; r vetru vihrajo številne zastave, množica nestrpno pričakuje začetka. Končno se oglasi piščal; iz megafona zadoni češkoslovaška himna; vse se postavi mirno, uni-forimrani salutirajo, Nemci, preriti v ospredje, stegnejo roke, kar je po njihovem mnenju za nje najbolj važna stvar ob takih prilikah. Kratka tišina, radiomikrofoni 9o odprti, bo-pet piščal, na sodniškem stolpu zamahne zastavica in po naletu zdrči številka I Čeh Philipp; čisto dobro pristane na daljavi 38; imel je srečo, da je veter baš malo ponehal; kot drugi je zdrčal čez most Finec Valonen; hudo je potegnil veter, kazalo je, da bo veter spravil Finca iz ravnotežja; toda kavelj je in ne da se kar tako; v zraku maha z rokami proti vetru, kakor da dirigira opero. V brezhibni drži doseže 54 metrov. Vpitje, ploskanje, pa že mu sledi tretji, četrti in vsi po vrsti tako hitro, da smo komaj zapisovali daljave. Po krasnem stilu so vzbudili pozornost zopet Poljaki, med njimi posebno naš znanec Stanislav Marušarz, ki je prvič dosegel 59.50, drugič 57. Takoj je bilo slutiti, da se Kaj nas uči Garmisch-Partenkirchen Namen letošnjih nemških državnih prvenstev v zimskih športih je bil predvsem ta, da se preiskusijo na eni strani olimpijske naprave ter tereni, na katerih se bo odigrala prihodnja zimska olimpijada, na drugi strani pa eo hoteli Nemci videti, kako §a drugi pripravljeni in kaj jim je treba napraviti, da se bodo čim bolj odrezali v tej, doslej najtežji olimpijski borbi. Zato so povabili vse narode, ki v zimskem športu kaj pomenijo, torej najnevarnejše tekmece za prva mesta na IV. zimskih igrah. In najboljši so se dejansko tudi zbrali v dneh nemških prvenstev v Garmisch-Parten-kirchenu, tako, da je bila to pravcata olimpijada r manjšem obsegu. Pa ne samo za Nemce, ki so prireditelji prihodnjih olimpijskih iger, temveč za vse sodelujoče so bile te tekme izredne važnosti; kajti zimska olimpijada je takorekoč pred durmi in oni, ki hoče doseči kaik uspeh na takih svetovnih tekmah, mora poleg najtemelji-tejše priprave tudi nasprotnika dobro poznati, ker le na ta način more in sme uipati na dober uspeh. Tega 6e poleg Nemcev v polni meri zavedajo severni narodi, Norvežani in Finci, ki so prišli močno oboroženi na tekme. Pri tekih na dolge proge je bilo malce presenečenja; kajti Finci, na katere se je splošno računalo, da bodo zmagali na 50 km, so zmagali na 18 km in Norvežani, katerim so splošno pripisovali zmago na 18 km, so le-to iztrgali Finci. Toda zgodilo se je še nekaj drugega, česar ni nihče pričakoval: Norvežani so zmagali tudi v alpski kombinaciji v smuku in slalomu, kjer domi-nirajo, oziroma so dominrrali Srednjeevropejci. Res je sicer, da Avstrijcev ni bilo zraven in je tudi vprašanje, kako bi bilo, če bi bili zraven. Vsekakor pa je gotovo, da so si v tej disciplini severni nurodi pridobili že toliko izkušenj, da bodo prihodnje leto briljirali tudi v alpski kombinaciji. Še večje presenečenje pa so pripravili mednarodnemu svetu Italijani. Nikogar, razen Italijanov, ni bilo, ki bi vnaprej račumal na tako dober uspeh, kakor so ga ravno oni dosegli. To je uspeh njihovega sistematičnega dela r športu in od podpor, ki jih dobiva italijanski šport od države, ter ne nazadnje od prvovrstnih inozemskih trenerjev, ki jih imajo italijanske športne organizacije za pripravo svojih športnikov za prihodnje olimpijske igre. Na ta način se morajo dosegati uspehi in je pot, ki jo ubira italijanski šport, popolnoma pravilna, za kar so nam najlx>ljši dokaz njihovi uspehi. In končno se moramo dotakniti tudi našega bo izredno dobro plasiral. O Norvežanih ni treba posebej govoriti. Ko je kateri od teh severnjakov plaval po zraku, so na vseh straneh brneli fotoaparati. Vendar pa ti tekmovalni danes niso toliko navduševali s kakimi redkimi daljinami, kakor n. pr. v Planici, marveč bolj po kolosalnem stilu, ki je pri teh severnjakih res nekaj edinstvenega. Glede daljave je vršil zelo slabo delo snežni metež, radi katerega sploh noben skakač ni vzel polnega zaleta, marveč so se vsi začeli spuščati kakih 10 m izpod vrha. Albin Novšak prvič zvozi, drugič pade Na vrhu se je utrgala št. 44, Novšak. V krasnem predklonu švigne skozi naletavajoči sneg in pristane pri 41.50. Drugič je imel fant smolo; v enako odlični drži se je pognal z mostiča, daljava bo znatno večja. Pa mu je po pristanku zavrlo (slabo mazano), vrglo ga je po kakih 4 m na glavo in zakotalil se je po strmini. Skoda, kajti table so pokazale 50. šramelj skače v hudi burji Imel je štev. 61. Baš ko je drčal po strmini, je zavel nasproti hud veter. V zraku mu je dvigalo sprednji del smuči in mu s tem vsekakor znatno zmanjšalo daljavo. Kljub vsemu je v krasnem predklonu dosegel 40.50. Opaziti je bilo, da je imel slabo mazano. To je potrdilo tudi dejstvo, da je takoj po prvem skoku premaza) smučke s parafinom, Pri njegovem drugem skoku je bil pravi vihar. Na vrhu skakalnice so se držali, da jih veter ni podrl. Ko jc zdrčal z mosta, je kar valovil po zraku; pa kljub temu bi še srečno pristal, da mu ne bi — kakor je bilo opaziti — pri doskoku zavrlo; parkrat je zanihal naprej iin nazaj, nakar je hudo zapršilo in ko se je Šrameli pobral, je šepal. Upamo pa, da se vsaj ni poškodoval, če je moral vetru in maž&m že žrtvovati svoj drugi skok. Tudi Palme radi vetra pri drugem skoku padel Sredi med Čehe in Avstrijce je bil pomešan Palme s štev. 93. — bilo je opaziti, da ima slabo mazano, kajti po zaletu mu ni šlo baš prehudo. Imelo je to se\eda ludi posledice pri daljini; kajti dosegel je le 39.50 1, a v krasni drži. Takoj po prvem skoku je premazal s parafinom. Pri drugem skoku je bil zopet hud veter, ki je vrgel tudi Palmetovega prednika Avstrijca Hauserja. Palrnetu je povrli bredlo še sneg v oči; veter mu je razširil smučki in padec je bil neizogiben. Tako so naši tekmovalci samo radi hudega vetra sorazmerno slabo odrezali. Vendar pa moramo upoštevati, da je radi viharja odstopilo zelo veliko število tekmovalcev in je od U>4 prijavljenih nastopilo le 68. Nikjer drugje bi se 'tekifie pod takimi pogoji ne vršile; tukaj pa so jih radi težkoč, ki bi bile v zvezi s preložitvijo, morali izvesti. REZULTATI SKOKOV 1. Ruud Birger, NorveAka, 231 7 toftk (58 in 55.5 m); 2. Auderraen, Norveška, 2i8.» toi\k (.">».5 in 55.fi ni); 3 An-doriton AU\, Norveika, ii'i.9 točk <50 r. in 52 m); 4. Maru-sara St., Poljska, 225 5 tremalo brigamo in jih ne pošiljamo na mednarodne tekme. Tako so mi n. pr. Čehi, ki so prišli s Pokljuke in ki so videli tam našega Pračka, Žnidarja, Iieimea, in jih potem primerjali z onimi v Gar-misch-PartenkircIienu, izjavljali, da hi naši prav dobro plasirali r tej hudi mednarodni konkurenci. Pa ne samo lo: na«i fantje bi preizkusili terene in proge za smuk in slalom, saj je znano, da imajo v Garmisch-Partenkirchemi Nemci stalno progo za smuk in na tej progi se 1k» vršila prihodnje leto olimpi jska borba v tej alpski disciplini. In edino smuk in slalom ste disciplini, v katerih smemo vsaj malo računali na uspeh na prihodnji zimski olimpijadi. Da bi bili Jugoslovani manj sposobni za šport kakor drugi narodi, ie samo domišljija gotovih ljudi, ki soort malo poznajo. Jaz si upam nasprotno trditi: zelo sposobna je naša mladina in tudi zelo talentirana za s|>ort, samo nikogar ni, ki bi jo zbr.il in treniral jkx! strokovnim nadzorstvom. Prav v vseh panogah športa bi mogli biti na mednarodni višini, ako bi vladale v našem športu zdrave razmere. Ako imamo svetovne prvake t telovadbi, bi jih mogli imeti tudi v drugih športnih panogah. Samo soortno politiko h športnih vrst ter onega idealnega in požrtvovalnega dela v športne organizacije in pravilnega razuttievnnja za oport oTi katerih so se najboljši tekmovali pja«lrali takole: 1. Lettner. SK li-^ld 1:43.1: i Skobern« Vri«. Sm.K Olle 1:42.4: Sanacija Jugoslov. Združene banke Na prošnjo Jugoslovanske združene banke z dne 3. marca 1934, v soglasju z ministrskim svetom dne 1. febr., je trgovski minister g. dr. Vrbanič dovolil tole sanacijo. 1. Odobri se ji izvedba sanacije po stanju bilance za 31. dec. 1934, ki se bo ugotovilo na temelju prečiščene bilance za 31. dec. 1933 in izpre-memb, ki slede iz poslovanja v letu 1934, vendar s tem, da se dolgovanja zavoda v inozemski valuti, ki se vnesejo v posebni rezervni fond, imajo v bilanci preračunati v dinarje po uradnem tečaju Narodne banke prišlevši 28.5% prima na dan 31. decembra 1934. V svrho sanacije se odobrava odpis delniške glavnice z 90% od 185.0 na 18.5 milj. Din in da se mora od terjatev vlagateljev in upnikov, kolikor niso izvzeta od pretvarjanja, 40% pretvori v prvenstvene delnicc in v posebni rezervni fond, tako da se procentnalno od vseh terjatev porabi 41.5 milj. Din za prioritetno glavnico, ostanek pa se vnese v posebni rezervni fond, ki bo po stanju, ki sledi iz bilance za 31. dec. 1934, znašal okoli 53.5 milj. Din. Ta posebni rezervni lond se mora v aktivi pokriti z izločenimi dubiozami po izvršenih defi-nitivnih odpisih s proceno v istem znesku, katero bo imel posebni rezervni fond. Domačim upnikom, fizičnim osebam, ki imajo terjatve na vložni knjižnici ali v tekočem računu ali več njih do vsote 250.000 Din, pristoji pravica, da v smislu dovoljene sanacije pripadli jim del po; sebnega rezervnega fonda pretvorijo v celoti ali delno v prvenstvene delnice, če to pravico izvrše s pismeno izjavo, naslovljeno na komisarja ministra in trgovine pri zavodu, ki ima pripasti inozemskim velikim upnikom s terjatvami nad 10 milj. Din. Razdelitev tudi teh prvenstvenih delnic se ima izvršiti po čl. 31. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov. 2. Banki se dovoli odlog plačil na 6 let. 3. Obrestna mera za stare hranilne vloge in vloge v tekočem računu znaša A"!, brulto na leto, za terjatve, ki ne presegajo 50.000 Din in 3% brutto letno za terjatve, ki znašajo več kot 50.000 Din počenši s 1. januarjem 1035. 4. Končno se ji odobre finančne olajšave po čl. 15 uredbe. Italijanski kliringi Doslej je Italija sklenila klirinške pogodbe s 6 državami, med njimi ludi z našo državo. Po stanju z dne 31. januarja, odn. 1. februarja so znašala dobroimetja italijanskih izvoznikov v kliringu z Jugoslavijo 21.0 milij. lir, z Nemčijo 147.3. Ma-djarsko 95.5, Turčijo 54.7, Romunijo 168.4 in Bolgarijo 33.7 milij. lir. Od teh dobroimetij so plačali ze dolžniki, pa zneskov ni bilo mogoče transferi-rati v lire: Nemčija 59 0, Madjarska 7.9 Turčija 24.9, Romunija 89.0 in Bolgarija 1.2 milij. lir. V prometu z Jugoslavijo je znašal ta znesek 21.1 milij. lire ler se je nanašal samo na tranzit, kjer pa se ne plačuje blago s kliringom. Nadalje so znašale obveznosti italijanskih uvoznikov: Nemčija 443.9. Jugoslavija 32 0, Madjarska 4 6 Turčija 4.3, Romunija 13.3 in Bolgarija 1.9 milij. lir. . ' i '.A ■ . Zaposlitev v naši državi i Od Osrednjega urada za zavarovanje I delavcev smo prejeli statistiko zavarovancev | v mesecu decembru 1934. Iz te statistike .ie ' raz vido lo, da je znašalo ta ine.sec šovilo zaposlenih delavcev v vsej državi ii47.1;"i6. kar pomeni v primeri z mesecem novembrom sezonsko zmanjšanje zaposlenosti za 17.118 članov, dočim se ,'e v primeri z decembrom leta 1933 število zaposlenih povečalo za 34.082 ali 6.7%. V primeri z decembrom 1933 izkazujejo v decembru 1934 večji dvig: OUZD v Belgradu s 4415, v Sarajevu s 3.874, Ljubljani 3.529. Znjrrebu 3.251 iu Tuzli 3.116. V odstotkih pa je prirastek največji v Tuzli s 27.56, Sarajevu s 16.89, Banja Iuki 14.2%. Somlioru 13.59 in Sušakn 12.71%. Zmanjšanja izkazujeta edino OUZD v Ihibrovtriku s 646 (3.97%) in OUZD v Subotiei s 149 manj zaposleoiimi. Med zasebno-društvenimi blagajnami izkazuje Trg. bolii. iin potljioriio društvo v Ljubljani povečanje članov od decembra 1933 na december 1934 za 577, relntivno pa je večji j prira«tek pri Trgovski omladini v Belgradu, kjer /maša 11.2%. Povprečna zavarovana mezda je znašala v decembru 2181, v novembru 1934 21.93, v decembru 1933 22 67 Din. Skupni zavarovani zaslužek delavstva je znašal v decembru 1934 298.37 milj. Dim. novembra 309.37 milj. Din in decembra 1933 291.08 milj. Din. 3. Voller, Sin K Maribor 1:49.1 Pri tablrl m prvenstvo MZSP so »e plasirali: 1. Leltner. 2. SkoberiM, S. Voller. Slalom klub M. Tehnitni odnek. Drevt ob 18J0 v klubovBin iokaln M*tanek v*oh tekmovalcev. — T(i>ni-Itvo: Drevi ot> 20 seja upravnega odbora v klub. lokalu. GZSI' na Jesenicah priredi J4 februarja na RoAoi nad Jeiaiilcami prveunlveno i>od7,vw.no tekmovanj« v alpski kombinaciji (umuk In ntalom) 8u»rt ob 9. Tekmuje se tio pravilih JZSZ. Žrebanje bo r petek ob 20 | n« Jesenicah (restavracij« g. I*-Klit«). Meri klubska tiafetna tekma (itirikrat I km) 17. februarja t Mojstrani. Startalo Je Sest štafet Poseženi ospehl: 1. SmK Mojstrana 2:41.40, 1 SniK Ljubljana 2:50,40, 8. 8K Ilirija 2:57.05. PopoMne Je bil« »kakalna tekma. Remiltatl: 1. PrllviSr-k Franc, SK tlirlja, 14« 4 t.. 2. Legat Sre.-ko, SniK Mojstrana 129.1 t.. 9 Kahtf MIha. SmK Mojstrana 115.6 t. - Mladitvekl rvreil: 1. Poulio Stane 138.2 t., 2. Pni-1 a Jane« 129.J t.. I. Ko*lr .Tole j 110.1 t., vtri SmK Mojstrana. Druoi tnblr-tenh turnir SK Reke bo 24. fehroarj« na Vlfn. Tekmuje »c v singln: gospodov, dam, Junlor Jev In članov Reke, v doilMtl gospodov, mixed ilonblv in handloapn. Prijavili se te do 21. februarja do M »a: Laik Uore, Ljubljana. Brtna dolina. Ce»U IX Povišanje davčno osnove in povišanje občinskih doklad Z ozirom na novi predlog ljubljanskega proračuna. ki predvideva povišanje občinskih doklad na neposredne davke od 50 na 007«, nadalje povečanje gostaščine za 10, povišanje kanalske pristojbine za 1% in povišanje nekaterih trošarin, je poslalo Združenje trgovcev v Ljubljani mestnemu poglavarstvu spomenico, v kateri navaja pomisleke trgovskih krogov proti povišanju davčnih bremen. Zlasti bo občutno povišanje doklade na neposredne davke, ker se je izredno povišala ie osnova. Ta je znašala leta 1934. (v oklepajih pa navajamo podatke za 1983); osnovna pridobnin« 6,240.143 (3.756.870) Din, dopolnil, davek 3,707.222 (1,862.160) Din, zgradarina stare hiše osnovna zgradarina 6 086.40(2 (5 909.167) Din, dopolnilni davek 3,207.222 (3,261.821) Din in nove hiše 6% 1.467.784 (1.619.739) Din, 12% 826.499 (342.642) Din. * Htm nafle pšenice v ČSR. Po uradni češkoslovaški statistiki je bilo uvoženih v januarju 1996 iz naše države v ČSR 549 vagonov pšenice (decembra 193-1 j>a 4181 vugonov) od akupue količine 6(C0 vagonov Nadalje je bilo uvoženih v januarju 1986 632 vagonov koruze od celokupne količine 1240 vagonov. Poravnalno postopanje je uvedeno o Imovini Dreota Valentina, trgovca pri Sv. Trojici v Slov. goricah, narok za sklepanje poravnave 28. marca, oglasiti se je do 18. marca. Dolžnik nudi 80 odstotkov kvote. Eskontna banka, Belgrad. Pri glavnici 10 milj. Din so znašale vloge 13.4 (13.2). upniki pa (med njimi znaten reeskont) 86.8 (34.8) milj., izguba 0.8 (0.6), skupno 1.2 milj. Din. Povečanje brezposelnosti v Italiji. Po uradni i h jiodnkih je bilo v Italiji dne 31. jan. letos 1,011.711 brezposelnih. V tekn meseca januarja se je število nezaposlenih povečajo za 51.006. Borni Dne 19. februarja 1938. Deiuir Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina, Curl-ha, Pariza in Prage. Popustili so pa Amsterdam, Bruselj, London, Newyork in Trst. V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na naših borzah neizpremenjen ter je notiral 8.20 do 8.30. Grški boni so notirali v Zagrebu 29.35 do 30.05, v Belgradu pa 30 bltigo. Ansileški funt se je na zagrebški borzi učvrstil na 222.90—224.50, v Belgradu pa je popusti! na 222.70—221 30 Španska pezeta v Zagrebu 5.40 blago, v Belgradu 5.45 blago. Ljubljana. Amsterdam 2967.87—2982 47, Berlin 1756.08 1709 95, Bruselj 1024 SO-lOJO 63. Curih 1421.01—1428 08, London 21807—215.13, New-york 4334.06—4370.37. Pariz 289 60—291.03, Praga 183.24—184.52, Trst 371.40—374.4«. Promet na zagrebški borzi 31.560 Din. Curih. Belgrad 7.92. Pariz 20.38. London 15 02. Newyork 307.375, Bruselj 72.10. Milan '.'6.19, Madrid 42.225, Amsterdam 20886, Berlin 123 875, Dunaj 57.10, Stockholm 77 50 Oslo 75 50, Kopenhagen 67.05, Prana 12.915, Varšava 58.835. Atene 2.91, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.05, Helsingfors 6.63, Buenos-Aires 0.7926. Vrednostni papirji Tendenca je bila slaba in so tečaji popustili. Tudi promet je oslabel in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 1500 kom., ter 8% Bler. pos. 2000 dol. Ljubljaua. 7% inv. pos. 74—76. agrarji 46—47. vojna škoda 377—383. 6% begi. obv. 64—65, 8% Bler. pos 74—75. 7% Bler. pos. 65 -66, 7% pos. DHB 70—72. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 74 den., vojna šfkoda 377 —378 (377. 379). 3. 378 - 3S0 (375, 379), 4., 5. 378- 380, 6. 378-380 (378. 379), 6% begi. obv. 66 bl„ 8% Bler. pos. 75—77 (75), 7% pos. DHB 70 71. — Delnice: Narodna banka 5300 den., Priv. agr. banka 255—260 (258), Osj. sladk tov. 150 den.. Trboveljska 122—125 Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 75.50— 76.50, agrarji 47—48 47 50), vojna škoda 378 —379 (3H0 377), 3. 379—380 (381, 379), 6% begi. obv. 66—4i6 50 (66.50 66), 3. 66—66.50 (66 50), 8% Bler. pos. 75 bl„ 7% Bler. pos. 66 -06.r)0. 7% pos. DHB 72 bi. — Delnice: Narodna banka 5350—5450. Priv. agr. banka 258—360 (261). Žitni trn Ljubljana. (Franko nakladalna postaja, plačilo proti duplikatu.) Pšenica bač. 79 kg 2% 135—138. ban. 78 kg 2% 132—138, koruza prekomerno suha s kvalitetno garancijo bač. 77.50—80, ban. 75—76, bela prekomerno suha 96—96. oves bos. 105—110, moka ničla bač.. ban. 215 235, šL 2 bač. 200—230. It 5 180—200. otrobi debeli 106 -110. Novi Sad. Pšenica bač., potiska in slav. 131 — 182, srem. in bač. 125—127, gorban. 122—127, moka bač. in ban. Og in Ogg 196—217.50, št. 2 175— 197.50, št. 5 156-177.50. št. 6 13750—150. št. 7 112.50—117.50. št. 8 82.50—87.50. Ostalo neizprem. Promet slab. Tendenca mirna. Sombor. Pšenica bač. okol. Sombor, gorbač. 124—126. srem. 126—127, Blav. 126-128, bač. in ban. potiska 180—182.50, oves bač. 86-88. srem. in slav. 88- 90, ri bač. 122.60 -125, koruza bač. 70-72, bač. in srem. suš. 71—73. moka bač. 0g in Ogg 200—220, št. 2 180—200. št. 5 160—180, št. 6 140— 150, št. 7 116-120, št 8 85 - 90, otrobi bač 82 84 fižol bač. 135—140. Ostalo neizprein. Tendenca omagujoča. Promet 46H vagona. Budimpešta. Tendenca stalna. Promet slab. Pšenica marec 16.61-16.71, zaklj. 16.70—16.71, ma, 17.06-17.08. zaklj. 17.06—17.07, rž marec 18.48-13.60, zaklj. 13.50-13.52, maj 13.89-14. zaklj. 13.88—13.90. koruza maj 12.12—12.16. zaklj. 12.15 12J& DRAMA - Začetek ob 20 Sreda, 19. februarja: Slupa dveh gotpodov. Bed Sreda. Četrtek. 20. februarja: Postriek. Bed Četrta. Petek, 22. februarja: Zaprto. OPERA — Začetek ob 20 Sreda, 20, februarja: U uit mannove pripovedke. Ooeto- vanje Josipa RLJavea. Izven. Četrtek, 21. februarja: Zaprlo. , , ... . Petek, 22. februarja ob 16: Dorica plele. Dijaška predstavi, po znižanih cenah od 5 do li Din. liven._ Sobota. 28. februarja: Ples v Savogu. Gostovanje «oepe Krike Druizovic«ve. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 20. februarja: Vijolica < Montmartra. Gostovanje Erike Druzovlčev«. Hed A Četrtek, 21. februarja: Fesell kmetU. Bed D. Petek, 22. februarja: Zaprto. __ Sobot«, 23. februarja: Pester veier Smrkol)eve, Jelačina in Vondraška. Red B. JSlazznantta Liubliana 1 Trnovski oder priredi v ciklusu svojih prosvetno-dramabsk.il) veeerov drevi ob 20 Cankarjev veier. Ker je zaporednost teh večerov sistematično urejena in vse-binsko začrtana, imajo v«i svoj globok unoter. da spoznavamo posameznike, pa tudi njih skupnost.no ved. Zato naj teh večerov oihče ne zamuja. Zlasti pa Je važen nocojšnji veter, ki Je posvečen Ivanu Cankarju - geniju slovenske besede in misli. Program Lai*>i>0lnhijej0 recitacije, z!wr in govor. Pobirajo Be prostovoljni prispevki 7.a kritje uiijuih stroškov. ..„„. 1 Drevi ob /8.10 bo v tilharmoniAnl dvorani druga Javna produkcija gojencev državnega konservatorija. Ravnateljstvo vabi starše gojencev ln vse one, ki se zanimajo za glasbeni l>ouk, na to produkcijo. Vstop Je dovoljen proti nakupu sporeda, ki stane V Din. i O sajenju in oskrbovanju sadnega drevja na ao-mačem vrtu bo predaval sadjarski referent Anton HBgo drevi ob 19 v predavalnici mineraloškega Instituta na univerzi pod okriljem podružnice »Sadjarskega ln vrtnarskega društva.. Vstopnine ni. I tV kraljestvu flore* Je naslov skloptlcnemu predavanju, ki ga bo Imel na jutrišnjem prosvetnem večeru SaloziJansKegn mladinskega doma na Kodeljevem g. profesor Pengov. 1 Drugi intimni koncert v letošnjem letu bo v petek. dne 22 februarja ter Je posvečen spominu velikega skladatelja Handla. Intimni koncert bo v Hubadovi dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Začetek točno ob 20 ,, . 1 Društvo likovnih umetnikov vabi člane tn prijatelje nn občni zbor, ki bo v soboto, 23. febrnnrja ob 20 v restavraciji Zvezdi. , ... 1 Kino Kodeljevo. Drevi ob 20 'Srečno pot« (Magda Schneider, Maks Hansen, Adela Sandrock) ln pet zanimivih kratkih rilmov. Cene r,niž»ne Din 2.50, 3.50 Ul Noino tlulbo tmnj„ lekarne: dr. Kmet, Tyrševa cesta 41; mr. Trnkoe.7.y ded.. Mostni trg 4, to mr. Ustar, fielenbnrgova ulica 7. Celie c Občni zbor SK Jugoslavije bo drevl ob 20 v Do-Bin. klubova solin. Za člane Je udeležba obvezna, vabljeni so pn tudi klubov! prijatelji. c Predavanje o akademskih smučarskih prvenstve. ni h tekmav v St. Moritzu. Drevl ob 20 bo predaval g. Branko Miknletič, vodja Jugoslovanske akademsko ekipe nn svetovnih akademikih smučarskih prvenstvenih tekmah v St Morit™ o svojih vtisih c tDeseti brat* na ndru Ljudske posojilnice. Celjski Studio vprbor! v nedeljo, 24. febrnarja ob 1« v veliki dvorani T, t mišk p posojilnice narodno Igro .Deseti brat«. c Redu, občni zbor Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Celju bo v nedeljo, 24. febrnarja ob 3 dopoldne v hotelu -Evropa«. Radio Programi Radio LjubVanat Sreda, 20. februarja: Kaj ml nuca planinca (plošče) 12.50 Poročila 13 00 Cas, Plesi raznih narodov na ploS ah 18.00 PloS e po željah 18.30 Pogovor s poslušalci (prof. PrezelJ) i!t 00 Med brati Sokoli v Južni Srbiji (Marjan Tratar) 19.20 Cas, Jedilni list, program za četrtek 19.30 Nac ura: dr. Ivan Tavčar (dr. I. Slodnjnkl, prenos v Zagreb in Belgrad 20 00 Prenos opore iz Ljubljane; v odmoru: Cas in poročila. D rudi programi i SREDA, 20. februarja: Belgrad: 20.00 Ljubljana — Zagreb: 201)0 Ljubljana — Dunaj: 17.30 Konc. del Lo-ronza Weuzla 19.30 Oralorij »Veliki koledar«, Rentler 22.00 Rad. orkester 23 45 VoJ. godba — Budimpešta: 18 40 Madjarske pesmi 19.50 Igra 22.10 Jara 22.50 Operni ork. — Milan-Trst: 17.05 Konc. Beliinijevlh del 20.45 Opereta — Rim-Bari: .17 05 Bellinijev koncert 21.00 Prenos iz opere — Praga: 19 25 Zab. glasba 20.45 Schiibertove pesinl 31.30 Kom. simfonija, Schdnberg — Brno: 21.10 Kom. gl. tn petje — Varšava: 19:*) Pesini i7, gora 20.50 Svečan koncert za 150 letnico rojstva Chopina 22.40 Plesna gl. — Berlin: 18.30 Dom. glasba '20 45 Plošče po željah — Kortigsbcrg: lfl.00 Koncert del R. Wetv,a 21.00 Pester večer — Hamburg: 19.00 Straussova dela 20.45 Stara in nova orgelska glasba 21.00 Tat lesa, kom. opera. Mar-sehner — Vratislava: 19.00 Vesele plošče 20.40 IgTa 31 30 Alpska nar. glasba — Lipska: 19.00 Vesel večer, koncert 21.10 Franc. simf. gl. — Koln: 21 30 Chopinov koncert — Frankfurt: 19.00 T,lpsko 2130 Chopinov koncert — Stuttgart: 19.15 Moderna ples. glasba 20.45 ljudska nra — Monakovo: 19.00 I.ipsko 20.45 Rad. orgije 21.00 Igra • petjem — Zurich: 19.50 Kmečki prazalik 21.00 Stara gl. — Straisburg: 31.45 Opereta. MALI OGLASI V malih oglasih velja »aaka beseda Din 1'—; ienltovanjski oglati Din 2'—■ Najmanjši znesek za mati oglas Din 10*—. Mali oglaal se plačujejo takoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega inačaja se računa enokolonska S mm ftaoka petltna vrstic« po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba piiloilU znamko. Prireditve Kavarna Stritar Vsak večer koncert. — Nova lina godba. (h) Abiturijentka srednje Šole išče službo v pisarni ali k otrokom. Cen), ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vestna 1935-1765«. a) llužbodobe Hlapec zanesljiv, priden, vajen konj, dobi stalno službo. Ponudbe na: Jakob Metelko, Ljubljana, Langu-sova 5._(b) Služkinjo starejšo, samostojno in zanesljivo, ki ima potrpljenje z otroci iščem s 1. marcem. Plača 250 Din, začetna plača 200 Din. -Naslov: Učitelj Hudales, Šmartno ob Paki. (b) Pekovski pomočnik srednje starosti, prva moč, zmožen vsega pekovskega dela, trezen in pošten, se sprejme v stalno službo k parni pekarni Ponudbe na upravo »Slov.« pod zn. »Prva moč« št. 1748. (b) Kupimo Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Liubliana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina Opozorilo Gospod Franjo Breznik oi več nai zastopnik in potnik in torej nima več pravice sprejemati za naa naročila ali sprejemati in potrjevati denar. Tovarna hranil in pražarna »Adria« L & M. Krebelj, d. z o. t, Glince - Ljubljana. Pouk Mladenič priden, pošten, nepokvarjen, želi pouka kje za organista. Ima že nekaj prakse. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1739. (u) Denar Posojila na vložne knjižice daie Slovenska banka Liubliana Krekov trg 10 Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov. Rudoll Zore, Liubliana, Gledališka ulica 12. (d) Telefon 38-10 Hranilne knjižice kupujemo, prodajamo ter izposlujemo posojila na iste najhitreje in najsolid-dneje. — Poslovni zavod d. d.. Zagreb, Praška ul. št. 6-11. Tel. int. 38-38. d Hranilne knjižice štajerskih zavodov - kupim. Plačilo takoj. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Resen kupec 1935« 1615. Vlogo Obrtne banke, Ljubljana za 100.000 in 55.000 Din prodamo Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ul. br. 6-II. Tel. int. 38-38. d Stanovanja ODDAJO: Trisobno stanovanje solnčno, v I. nadstropju, Uizu cerkve in cestne železnice - oddam. Najraje duhovniku. Št. Vid nad Ljubljano št. 38. (č) Trisobno stanovanje s kopalnico in pritiklina-mi oddamo za 1. maj. Pojasnila: Dvofakova ulica 3, dvorišče, pisarna, č ^lCBJSSS' ODDAJO: Lokal v Kranju se odda na prometni točki. Naslov v upravi »SI.« pod št 1753. (n) Parna pekarna v trgu se takoj odstopi. Naslov v upravi Slovenca pod št 1749. (n) JU llit Ce avto s vo) stan orvdu/us aT motorja bt znebil se rad bri kuncev U mnogo ortiem Slnvenčev aatmanif insrral Ženini, črne suknje in obleke res poceni kupite pri PRESKERJU -Sv Petra c 14 fl) SLOVENEC ČE KUPUJEŠ » ČE PRODAJAŠ * ČE KAJ IŠČEŠ * OGLAŠAJ V SLOVENCU I USPEH IE ZPGOTOVLIEN Nevest« gospodinje - obrtniki n« zamudite ugodne prilike. Zaradi izpraznitve zaloge odprodajam iz skladišča razno kuhlnj-sko posodo, orodje itd. • po znatno znižanih cenah Stanko Florjančifi, želez-nina, Reslieva cesta št. 3 (poleg Zmajskega mostu) Vhod skozi dvorišče. V račun vzamem tudi hranilne kniižice Kmetske in Ljudske posojilnice ljubljanske. (1) Semenski krompir ,0NEIDA' gorenjski, priznano najboljši, ter roža krompir .ROŽNIK* dobavlja solidno in točno KMETIJSKA OKRAJNA ZADRUGA V KRANJU Sveie najfinejše norveško ribje olje iz lekarn« dr. G. Plccolii. v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam VINA doleniska. štaierska in sploh vseh vrat kupite pri Centralni vinarni v Ltubljani. Drobilec v dobrem 9tanju, za kamenje in mlin — ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 1419. (1) Ignffn.-rn PRESELILI SMO SE I tx Tavčarjeve ulice S v pasažo nebotičnika ELEKTROTON «.ngl original, ki so nesporno najboljši t (Lahka precizna mehanika.) Prodaja lib izključno le sodni izvedenec tn bivši učiteli Olasbene Matice Alfonz Bresrnlk Aleksandrova cesta 7. Vellkanaka ialog» vseh glasbenih instrumentov lo strun Obrt Posteljne vložke sprejema v popravilo po zmerni ceni A. Andlovic, Komenskega 34. Ljubljana. t Za vedno nas je zapustila naša nad vse ljubljena mamica, stara mati, teta ia svakinja, gospa TEREZIJA STURM ROJ. VRHOV&EK dne 18. L m. po kratki bolezni, pre-videna s tolažili svete vere. Pogreb nepozabne mamice bo v sredo ob 10 od hiše žalosti na farno pokopališče. Slovenska Bistrica - Maribor - Wien -New York, dne 18. svečana 1935. Rado in Tone, sinova, Marija, Julka tn Anic«, hčerke — in ostalo sorodstvo. Zahvala Za izraze iskrenega sočutja ob bridki izgubi naše nepozabne mame ia soproge, gospe Josipine Kos se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujem. Posebno se zahvaljujem vsem darovaloem cvetja in vencev, vsem sorodnikom, prijateljem b znancem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Maša zadušnica bo v petek 22. februarja 1935 ob 7 v frančiškanski cerkvi. Ljubljana, dne 20. februarja 1935. Fr«n Koa s sinom Albertom. 19 BJOrnstjerne BJ8rnson: Deklica s Prisoj ženinov oče, ki je sedel za mizo, je kadil iz lončene pipe in pil pivo, je spregovoril: >No, Aslak, povej nam, kako zgodbo. Ce boš zgodbo pripovedoval, pač ne boš mogel nikogar razžaiiti.« >Ali je še kaj takih, ki me prosijo?< je vprašal Aslak ter sedel na nizek stol, precej stran od mize, ea katero so sedeli drugi. »Da,« je rekel ženin, >tudi jaz te prosim.« >Ali je še kaj takih, ki me tako prosijo, kakor me Je ta?< je vpraševal Aslak. »Najbrž,« je spregovorila mlada ženska, ki je sedela na stranski klopi, sedaj pa je pristopila in Aslaku ponudila kozarec vina. Bila je nevesta, ženska pri kakih dvajsetih letih, svetlo-plavih las, a nekoliko shujšana, z velikimi očmi in z ostro zarezo okrog usten. »Meni ugajajo zgodbe, katere ti pripoveduješ,« je pristavila Ženin je ostro pogledal njo, njegov oče pa njega. »Saj pravim, da ljudem z Nordhauga moje zgodbe vedno ugajajo,« je rekel Aslak. »Pijem na vaše zdravje!« je zaklical in zvrnil kozarec, ki mu ga je ponudil •den izmed nevestinih tovarišev. »Sedaj pa začni!« so klicali. Pripoveduj nam zgodbo o ciganki Sigridi,« je nekdo klical. »Ne, ta zgodba je grda,« so klicali drugi, posebno ženske. »Pa nam povej kaj o bitki pri Lieru!« je prosil bobnar Svend. »Ne, raje kaj veselega!« je zaklical velik, slok fant, ki je golorok slonel ob steni; med tem ko mu je desna roka visela ob životu, se je z levico kar meni nič tebi nič igral s kuštri dveh mladih deklet, ki sta sedeli pod njim — oštevali sta ga pač, odmaknili se pa nista. »Pripovedoval bom, kar se bo meni zljubilo,« je rekel Aslak. »Vraga boš!« je zagodrnjal postaren mož, ki je ležal na postelji in kadil. Ena noga mu je visela na tla, z drugo pa je brcal lep jopič, ki je visel na končnici. »Ne dotikaj se s svojimi rogovilami mojega jopiča,« je zaklical fant, ki je slonel ob steni. »Ti pa ne s svojimi parklji mojih hčera,« ga je zavrnil mož na postelji. Sedaj sta se dekleti presedli. »Res vam povem, da bom pripovedoval, kar se bo meni zljubilo,« je zaklical Aslak. »Žganje v želodcu da pogum!« je rekel in glasno tlesknil z rokama. »Pripovedoval boš, kar mi hočemo,« je vzrojil mož na postelji; »ker žganje je naše!« »Kaj hočeš s tem reči?« je vprašal Aslak in široko odprl oči. »Hočem reči, da prase, katero pitamo, tudi za-koljemo,« je rekel mož in zibal nogo. Aslak je zaprl oči in s povešeno glavo obsedel. Potem je povesil glavo čisto na prsi in ni več spre-govoriL Nekateri so ga ogovarjali, on pa ni poslušal. »Žganje ga je dalo,« je menil oni na postelji. Pri tej priči se je Aslak ozrl in se začel zopet smehljati. »Da, da. vam bom pa povedal res veselo zgodbo,« je govoril. »Oj, tako veselo!« je čez čas pristavil in se je živahno zarezal, a smeha ni bilo slišati. »Danes ima Aslak svoj veseli dan,< je menil ženinov oče. »No, saj nič ne stane,« je odvrnil Aslak, stegnil roko in zaklical: »Še en požirek za pot!« Dali so mu ga. Počasi je lokal iz kozarca; ko je ocedil zadnjo kapljo, jo je pridržal na jeziku in glavo nagnil vznak, nato je požrl še tisto kapljo in ogovoril moža na postelji: »Tako, sedaj sem vaše prasč.« Ter se je posmejal kakor poprej. Z obema rokama se je oklenil kolena in ga pozibaval, pri tem se je truplo gugalo sem ter tja. In nato je začel: »Nekoč je bilo dekle, ki je živelo v neki dolini. Ime tiste doline je prav tako postranska reč kakor ime tistega dekleta. Ampak dekle je bilo lepo in tako je sodil tudi kmet — pst! — pri katerem je služila. Dobivala je dobro plačilo, ki je je šlo za njeno delo, in dobila je celo še več, kakor ji je šlo: dobila je otroka. Ljudje so govorili, da je od njega. On pa tega ni rekel, ker je bil oženjen; in tudi ona ni rekla, ker je bila ponosna, ubožica. In zato se je zgodilo, da so pri krstu povedali laž; rodila je fantka — negodeta, zato je bilo pač vseeno, oe so ga krstili z lažjo. Pač pa je dobila stanovanje v koči pod hišo, kar pa njegovi ženi ni bilo po godu, kakor je tudi razumljivo. Kadar je dekle prišlo gori v hišo, je ona pljuvala vanjo. Ce pa je prišel v hišo njen mali fantek, da bi se igral s kmetovimi otroci, je velela pankerta odgnati; da ni drugega vre-ren, je rekla. Noč in dan je priganjala moža, naj požene od hiše to beračijo. On se je ustavljal, dokler je bil mož. Postal pa je pijanec in tedaj je žena oblekla hlače v hiši. Odsilnnal pa je ubožici bilo res gorje in vsako leto hujše, da je s svojim malim dečkom, ki svoje matere ni hotel zapustiti, skoro za lakot umirala. Informacija. »Soba v prvem nadstropju velja 700 dinarjev, v drugem 600, v tretjem 400, v ...« »Hvala, ta hiša ni dovolj visoka!« Moderna toaleta. Mož: »Ta toaleta je pa res lepa! Na, pa si kupi še eno!« Žena (ki kar verjeti ne more): »Zakaj pa, povej no?« Mož: »Eno za spredaj, drugo pa za zadaj.« »Kaj je vaš sin še študent?« »I kajpak! Študira medicino, pa je boljše, da ostane še nekaj časa r šolah, ker imajo ljudje več zaupanja v stare ljudi.« Janko Smole gre iz opere in zahteva v garderobi svoj plašč. »Katera številka?« vpraša garderoberka. »Številka? Poiščite jo v žepu mojega plašča. Tja sem jo spravil, da je ne izgubim.« »Natakar,« se hudtiie gost, »v juhi sem našel las.« »O, gospod, vi se mi laskate,« odvrne plešasti natakar. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceft- izdajatelj: Ivan Rakoveo. Uredniki Viktor Ccnčič.