49. številka. Ljnbljana, v sredo 29. febrnvarja. XXI. leto, 1888.
SLOVENSKI MOD.
Izhaja vsak dan »e«cr, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub ljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr.,  za jeden mesec 1 gld. 10 kr    Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt. leta. — Za tuje dežele toliko več,  kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in oprav n i S t v o je v Rudolfa Kirbifia hiši, ,,01edališka stolba". DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V zmislu §. 17. društvenih pravil sklicuje se
obcn1zbor
delniškega društva
na dan 22. marca 1887
ob 6. uri zvečer
v prostorih „Narodne Tiskarne".
IDnevnL rod.:
1. Poročilo predsednikovo.
2. Bilanca „Narodne Tiskarne" za 1. 1887.
3. Nasvet upravnega odbora o izplačanji dividende.
4. Dopolnilna  volitev dveh upravnih odbornikov.
5. Posamezni nasveti.
OPOMBA. §: 16. Kdor v občnem zboru hoče glasovati, mora svojo delnico vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno blagajnico uložiti.
Upravni odbor „Narodne Tiskarne*'.
Prisilno zavarovanje.*)
Vsakdo, ki se količkaj peča z javnimi zadevami, vidi, kako pogubonosna so postala ona načela vsesplošne svobode, od katerih se je v prvej dobi ustavnega življenja pr čakovalo tudi pri nas, da bodo delala čuda. Svoboda, ta nebeška hčerka, katero so proslavljali prosvetljeni duhovi V8eh vekov in narodov, razbila je res spone, v katerih so je-čali narodi in stanovi dolga stoletja ter jim omogočila tako prostejši razvoj, toda one sreče in za-dovoljnosti, katera bi bila imela temu slediti, ni bilo.
Uzroka tej prikazni ni nam treba iskati dolgo. Možem, ki so stali ob zibelji ustavne svobode, bile so živo v spominu prežalostne razmere fevdalnega gospodstva in absolutistične državne uprave, zato
*) S tem pričenjamo razpravo o važnem narodnogospodarskem vprašanji, katera bode izhajala zapored delj časa. Uredništvo.
LISTEK
Otci in sinovi.
Baski spisal  J.  S. Tu rg en S v, preložil Ivan Gornik.
XXI.
(Dalje.)
Nastalo je poludne. Solnce žgalo je izza tenke zaveze nemirnih belkastih oblakov. Vse je molčalo: le petelini peli so zadirljivo po vasi, vzbujaje v vsakem, ki jih je slišal nekak čuden občutek dremote in dolgega časa. In uekje visoko v vršičku drevesa zvenel je z jočljivim naglasom nepretrgani pisk mladega jastreba. Arkadij in Bazarov ležala sta v senci malega stoga za seno, položivši Bi pod glavo nekaj vršajev šumeče, suhe a še zelene in dišeče trave.
— Ta trepetlika, rekel je Bazarov, — spomina me moje mladosti. Na kraji jame ostavše po neki opekarni raste, in jaz sera bil tedaj prepričan, da ima ta jama in ta trepetlika neko posebno moč: nikdar se nisem poleg njiju dolgočasil. Tedaj nisem razumel, da se nisem dolgočasil, ker sem bil otrok. A   sedaj   sem  odrastel  in moč ne   deluje več.
so v plemenitem svojem navdušenji bili iskreni zagovorniki svobode v vsakem oziru. V narodnem in duievnem oziru ni se jim sicer posrečilo izvojevati jej splošne, neomejene veljave, ker bo vlade mislile, da bi to utegnilo imeti slabe nasledke za ohranitev držav; zato so pa raje privolile v svobodni razvoj na narodnogospodarskem polji. In tako je mesto blagoslova prišlo prokletstvo v deželo.
Ako je prej vladal graščak, stopil je sedaj na njegovo mesto kapitalist — večinoma Žid. Ljudstvo prišlo je po takem z dežja pod kap. Nasledke kapitalske nadvlade jelo je kmalu čutiti kmetijstvo, kateremu ya njegove pridelke ni določevalo več cene povpraševanje po ''jih, temveč so jo diktovali špekulantje, razpolag?]*. Ji z velikimi kapitali. Posebno hudo zadeti pa so bili obrtniki vsled kapitalske konkurencije. Velika, tovarniška obrtnija uničila je samostalnost malih obrtnikov, spremenivši jih z večine v proste J.lavce v službi vsemogočuega kapitala.
Nara vn ., d? jo tacih razmerah morala nastati reakcija, kajti pritožbe o brezozirnosti kapitala in klici na pomoč postajali so čedalje pogostejši. Državno zakonodajstvo je tudi res sklenilo nekatere zakone, ki so namenjeni varovati pojedinca vsaj deloma uničujoče oblasti kapitala; .storiti pa je vender vedno še jako mnogo. Kdo se bode tedaj čudil, da se je s to zadevo pečati jel marsikak poslanec; vsaj je v očeh množice gotovo ni popu-larnejše reči, ko pomoč na narodnogospodarskem polji in potisnenje kapitala v ožje meje. A kakor se je prej grešilo z naudušenjem za brezmejno svobodo, tako se sedaj greši še veliko bolje s pohlepnostjo po popolnej omejitvi iste. „Koristi posameznika imajo biti p o d r e j e n e ko r i s t i celote" to je geslo najnovejših reformatorjev; pod celoto pa si mislijo državo ali deželo.
Gaslo to prišlo je k nam iz Nemčije, katera za vzdržavanje svojega militarizma potrebuje ogromnih svot denarja in se je zato jela ozirati, kje bi ga brez težave bilo mogoče dobiti. Železnemu kan-celarju, čegar goropadni izrek „vzeli bodemo denar, kjer ga bodemo dobili" je znan, pali so pred vsem v oči nekateri zavodi, ki so z malimi sredstvi a neutrudljivo marljivostjo in vzgledno vestnostjo pridobili sebi in udeležencem svojim izdatne kapitalije,
— Koliko časa si prebil v vsem tukaj ? vprašal je Arkadij.
— Nepretrgoma le dve leti, potem smo le časih pa časih sem prihajali. Popotovali smo, večinoma smo se klatili po mestih.
— In ta hiša, ali dolgo stoji?
— Dolgo. Postavil jo je tu še moj ded, oče moje matere.
— Kaj je bil tvoj ded?
— Vrag vedi! Nekak podrnajor. Služil je pod Suvorovom in vedno je pripovedoval o prehodu preko Alp.   Najbrže je jako sleparil.
— Zato visi v vaši sobi za goste slika Suvo-rovlja. Jaz ljubim take gradiče, kakor je vaš, stare in tople, in zrak v njih je nekako poseben.
— Po olji in lugi diši, dejal je Bazarov ze-vaje. — In koliko muh je v teh hišah ... ha!
— Povej mi, začel je Arkadij po kratkem molku, — v otročjih letih niso bili stiogi s taboj ?
— Saj vidiš, kaka roditelja imam. — Nestroga človeka.
— In ti ja ljubiš, Evgenij?
— Ljubim, Arkadij.
— Onadva te tako ljubita!
in čuditi se ni, da se mu je vzbudila pohlepnost po tem imetku. On, ki z besno strogostjo preganja nemške socijaliste, postavil se je na njihovo sta" lišče sam ; razloček je le ta, da socijalisti dobiček od skupnega dela hočejo ohranjen imeti pojedincem kot članom skupne družbe, Bismarck pa ves ta dobiček želi konnskovati za državo. Kaj bi bilo koristneje v posledicah svojih, o tem pač nikdo dvomil ne bode.
Ker se pri nas opičimo v vsakej zadevi po Nemčiji, pač tudi ni Čudno, da se je takoj za nemškimi državnimi socijalisti pojavilo jih izobilje tudi v našej polovici države. Kakor pa na Nemškem še vedno ne vedo, kako in kje začeti izvajati svoje osrečevalne načrte, tako tudi naši preobraževalci gospodarBtveno-političnih razmer neso še našli sredstva, s katerim bi državi na ljubo mogli zatreti gospodarstveno in — kakor bodem pozneje dokazal — s tem tudi politično neodvisnost posameznika. Tavaje v temi okolu sebe , poprijemljejo se tega, kar jim je najbližje, dasiravno bi na prvi pogled mogli spoznati, da tako ne pridejo iz labirinta socijalnih problemov, pač pa morebiti zagazijo v zagato državnega komunizma, katerega so se in se navidezno vsaj še vedno plašijo.
Po tem uvodu ne bode mi težko prestopiti k vprašanju, o katerem sem se namenil govoriti, o vprašanji, katero ima po mnenji naših preobraže-valcev svoj izvor v kapitalskej nadvladi, katero pa je faktično na Nemškem porodilo hlepenje po večjih državnih dohodkih. Prisilno zavarovanje, katero plaši sedaj pri nas po mnogih deželnih zborih, ima biti začetek gospodarstvene reforme; ono ima biti prvi udarec mogočnemu kapitalu.
Ne bodem Be pečal z nazori, ki so se glede prisilnega zavarovanja čuli po raznih deželnih zbornicah, ker bi me to vodilo predaleč; namenil pa sem se govoriti o predlogu, kateri so v deželnem zboru kranjskem predlagali poslanci gg. Šuklje, Po-klukar, Mosche, Vošnjak, Pfeifer, Dev, Detela, Lav-renčič, Monar, Kraigher, Klun, Pakič, Hren, Kavčič in Višuikar in kateri je utemeljeval poslanec Šuklje. Pri tem se mi bode ravnati po vzporedu mislij, kakor se nahajajo v govoru utemeljevalčevcm.
(Dalje prih.)
Bazarov je molčal. — Ali veš, kaj mislim? dejal je konečno utaknivši roki pod vzglavje.
— Ne vem. Kaj?
— Jaz mislim, kako dobro živita moja roditelja na svetu! Otec briga se v šestdesetih letih za vse, govori o „palijativnih" sredstvih, zdravi ljudi, kaže se kmetom velikodušnega, — iz kratka zabava se po svoje. — Tudi moji materije dobro: dan jej je tako napolnen z raznimi opravki, z ohami in ahami, da niti misliti ue utegne; jaz pa . . .
— Ti pa?
— Jaz pa mislim: tu ležim pod stogom . . . Prostor, kojega zavzemam, je tako smešno majhen v primeru z ostalim prostranstvom, kjer me ni in kjer se ne brigajo zame ; in čus katerega imam preživeti je tako ničeveu pred ono večnostjo, kjer me ni bilo in me no bo . . . In v tem atomu, v ti materaat ški točki pretaka se kri, delujo možgani iu tudi nečesa hočejo .. . Kaka neumnost!  Kaka bedarija!
— Dovoli mi opomniti, da velja to, kar govoriš, o vseh ljudeh . . .
— Pravo imaš, prekinil ga je Bazarov. — Hotel sem le reči, da imata moja roditelja vedno dosti opravka ter se ne vznemirjata radi svoje ni-
Politični razgled,
\oir<)ii!< dežele.
V Ljubljani 29. februvarja.
Piedloga o obdačenji špirita, katero je Du-najevski predložil «lr#.u% noiuu zboru,  nič kaj
ne ugaja Poljakom, kaiti škodovala bode jedinej večjej industriji v Galiciji. Državni zbor pa pred loge ne more lahko premeniti, ker se je vlada o njej že sporazumela z Ogri. Nekateri poljski listi pišejo, da je za narodnogospodarske zadeve gališke sicer precej storila centralistična vlada, a sedanja avtonomistična se pa za blagostanje Galicije nič ne briga.
Katoliško VNCiičiliMko <lrush <» v Sol-nogradu letos ni več volilo dvornega sovetnika Jurija Lienbacherja svojim predsednikom, temveč Solno-graškega nadškofa. To kaže, da nemški konservativci spoznavajo, da je Lienbacherjevo politično delovanje škodljivo.
Vitanje države.
Pri banketu v kneževskej palači napil je Stam-bulov bolgarskemu knezu Ferdinandu, za katerega bi jejo srca vseh prisotnih. Knez seje zahvalil zbranim, poudarjajoč, da bode delal za narodno stvar. Prosil je zbrane, da bi ga podpirali, ker potem bodo z božjo pomočjo dosegli namen. Koncem je zaklical : „Da živee Bolgarija!"
Četudi je ItiiMlJti nastopi'a diplnmatično pot, da se reši bolgarsko vprašanje, vender evropske borze nič prav ne verujejo, da bi se obranil evropski mir. Kakor se vidi, Rusiji n č prav ne zaupajo. Židje, ki trgujejo po borzah, se boje, da ne bi iz diplomati enega pogajanja uazaduje le nastala vojna. Ker ni misliti, da bi ruski piedlogi sedaj imeli kaj uspeha,  se vedno lahko  pripeti, da bode Rusija navzlic svojej miroljubuosti  nazadnje le prijela za meč. Rusi pa ne bodo zaseli Bolgarije, temveč bodo skušali bolgarsko vprašanje rešiti na kakem drugem bojišči. V Peterbur^u dobro vedo, da Bolgari sami neBo sovražni Rusiji, temveč so vse zmotnjave ob Balkanih le delo intrigantnih evropskih držav. Ko bi sedaj za.seli Bolg rijo, zuuhili bi mnogo simpatij pri balkanski!' naredili.   Utegnili bi se celo upreti in kdo ve, fte ne bi jim prihitela kaka velevlast na p-moč. katera bi porabila ugodni trenutek za vojno z Rusijo.  Znano je,  da v Pe;erburgu nič ne zaupajo BiKinarcku,   ki svetuje Rusom,  da bi zaseli Bolgarijo. Ruski listi imenujejo tak" nasvete past. v katero naj bi se ujela Rusija.   Ko bi bile ruske čete v Bolgariji, bi jim lahko Avstrijci in Nemci pali za hrbet in tako jim  pretrgali  zvezo z domovino. Ruski listi poslednje dni posebno napadajo Avstrijo. Očitajo jej, da je Koburžan njen kandidat in da baš ona dela največje  zdražbe  na Balkanu.   Od- diplo-matičnih pogajanj pa ne pričakujejo nobenega uspeha. Če bi se morda tudi odpovedal Koburžan, bode pa počakal v Bolgariji, da bode zopet voljen, za to bodo skrbele  nekatere evropske velevlasti.   Nemški listi vedo povedati, da se Rusija še vedno dalje oboro-žuje, da bode  lahko s silo rešila  bolgarsko vprašanje. Na Poljsko misli zopet iz osrednjih gubernij poslati 100.000 vojakov.   Agio ruskemu papirnemu rublju je že skoro narastlo na 100 °;0, tako  da se za rubelj dobi le malo čez poldrugo marko v zlatu.
Kakor je že znano, je s Itiisiji prepovedano izdavati maloruske knjigo in je razpečevati S tem hoče ruska vlada preprečiti, da bi se Rusi ne razkrojili v literarnem oziru. Sedaj se maloruske knjige izdajajo samo v inozemstvu. V Kijevu zaprli so 5 v^eučiliščnikov, ker so nabirali doneske za podporo maloruske literature. Maloruski dijaki v Kijevu baje jako sovražijo velikoruske tovariše zlasti pa profesorje, katere je vlada poslala iz Peter-burga in Moskve in kojih se baje poslužuje za ovaduhe.
Turški mini8terski sovet, ki se je posvetoval o bolgarskih zadevah, ni ničesar sklenil, temveč so stvar odložili za tako dolgo, dn izrečejo vse vele vlasti svoje mnenie.
V Italiji vlada nevolja proti Franciji. Hitro nadaljujejo oboroževanja V arzenalih in pri staniščih se pridno dela. V Franciji živeči Italijani dobili so povelje, da na naj se vrnejo v svojo domovino. Pri napetib odnošajih dveh držav so tudi mejni konflikti kaj navadnega Tako sta se na majhnej mejni postaji, kjer službuje francosko in italijansko osobje, sprla v restavraciji francoski in italijanski zdravnik. ZuČela sta drug drugemu dajati zaušnice. Francoski žandarmi so morali posegati v prepir. Italijani in Francozi se čutijo žaljene Crispi in Fiourens sedaj proučujeta jako nasprotujoče se akte. Nadejati se pa smemo, da se bode stvar z dobra poravnala.
Radikalei le zategadel neso vrgli francoske vlade, ker se Floquetu ne zdi Čas ugoden prevzeti vlado. On hoče takoj, ko pride na krmilo, skleniti zvezo z Rusijo. Sedanji čas, ko se je Rusija spustila v diplomatične pogajanja, za to ni ugoden. Drugače bode, če se pogajanja razdero. Rusija bode v tem slučaji jezna na Nemčijo, ki ni dosti odločno podpirala njenih predlogov pri svojih zaveznicah. Car se bode morda potem le odloČil za zvezo s Francijo, ko se bode preveril, da Bismarck Rusije nič kaj odkritosično ne podpira. V tem slučaji bodo pa Francozi še gledali, da pride kaka odločna vlada na krmilo.
Dopisi.
Iz Celovca 28. februvarja. [Izv. dop.] (Slovenščina pri naših uradih) Okrajna sodnija v  Šent-Pavlu   šteje   po   uradnem  številjenji — 1729 Slovencev. Ali jih ni morda nekaj več, tega danes ne bomo preiskovati, saj  je  to število zadostno, da bi človek   moral misliti, da mora pri Šent-Pavelski sodniji vsaj jeden uradnik znfTti slovenski. Temu pa ni tako, kajti" poroča se nam, da nobeden sodnijskih uradnikov ne zna govoriti s slo venskimi kmeti. Ako pridejo torej trdi Slovenci k sodniji, ne morejo se zaslišati in cela stvar se mora izročiti drugi sodniji. Tako sta bila lansko leto tožena dva Slovenca za malo denarja. V Sent-Pavlu 8e nista mogla zgovoriti s sodnikom, in stvar se je morala izročiti  Slovenjegraški  sodniji.  Tam se je zadeva s posredovanjem g. dr. Hrašovca z lepa poravnala. To bi bilo  tudi v Šent-Pavi u mogoče, ko bi sodnik slovenski znal.   Kdo povrne Slovencema pot, zamudo in stroške,  da sta morala  po nepo trebnem k drugi  obravnavi v Slovenjigradec? Ali se tukaj ne godi Slovencem velika krivica ?  To in nekaj jeduakih resničnih  dogodeb  pa je naznanil slovenski odvetnik dr. Hrašovec vis. pravosodnemu ministarstvu — in to mu je po vis. nadsodniji v Gradci odgovorilo, da je gosp. pravosodni minister baron Pražak to poročilo na znanje vzel in da bo o svojem času potrebno ukrenil.  Tako imajo tedaj Slovenci Šent-Pavelske sodnije  upanje,  da dobijo kmalu uradnika, ki jih bo razumel. Le na vrata je treba potrkati, pa se odprejo! Našemu rojaku, vrlemu g. dr. Hrašovcu, pa bodimo hvaležni, da se tako iskreno poteguje za nas! Le to še dostavljamo, da bi najbolje bilo, ko bi se v Doljem Dravbergu naredila posebna sodnija; saj  bi tudi Slovenci iz Kotel, Tolstega Vrha ,   Guštanja in Libelič bližje imeli v Dravberg, kakor v Pliberk.
W4 Vrhnike 24. februvarja. [Izv. dop.] Župan. Poštni pečat.) Še sedaj nam ni znano, kaj da mislijo storiti z našim županstvom, o katerem se je že veliko govorilo in pisalo. A dozdeva se, da bode stari župan še dolgo oblastno vladal našo občino. Vsem se sumnivo vidi, da se vprašanje o našem županstvu od više instance toliko časa ne reši. To dolgo odlašanje nič dobrega ne pomeni, če pa sedaj nam nasprotna stranka po zvijači zmaga, bodemo pa mi drugikrat po pravici. To, da pri zadnji volitvi je narodna stranka zmagala, je Šefa naših nemčurjev g. poštarja tako pogrelo, da je iskal in našel maščevanje. Znosil se je nad ubogo Vrhniko s tem, da ji na poštnem pečatu še slovenskega imena ne privošči. Poprej bilo je vsaj toliko, da je slovenska „Vrbnika" — če tudi zadnji, vsaj jeden prostorček dobila pod nemškim „Ober-laibah", a sedaj je popolnem pregnana s poštnega koleka. To je zalo maščevanje! Marsikdo dobivši pismo z Vrhnike, bode mislil in mislil, v katerem severno-neraškem kraji neki ima znanca, ki se nanj spominja. Samo vprašamo, ali v poštnih zadevah ni višega ravnateljstva, kakor naš poštar?
Domače stvari.
— (Uradna slovenščina,) kakšna je še po nekaterih kranjskih uradih, kaže naslednji odlok, ki je došel podrejenemu oblastvu. Ker nečemo na višjo instanco pokazati s prstom, izpustimo vse specijalnosti. Evo:  „Na ondotno poročilo od.....se
županstvu vrača de po uzdigninimu zapisniku in izrekali posestnika stekliga psa od ... . se je stekli pes cela dva dni okrog klatil in pse grizel. Kje pa de se je stekli pes u temu dolgim času ravno okrog klatil se ni bilo moglo uzdiguiti, ravno zarad tega, in gleda na občinsko varnost, se je moralo čes vse pse v vseh županijah v okolici .... tako tudi v .... zapertija psov vpelati, katera tukajšna postavna naredba je tudi veleslavna c. kr. deželna vlada iz enostranskem ukazam od .... poterdila. Na to se županstvu iz pristavkom naznani, de se ua more tamošni želi na nobena stranka ostreči. C. kr.......
— (V Gradci) umrl je te dni odvetnik g. dr. Fran Sterger, porojen dne 3. decembra 1807 na Igu pod Ljubljano.
— („Rogača") izšla je 4. številka, obse-zajoča razne dovtipe in šale v vezani in nevezani besedi.
— (»Popotnik.") List za šolo in dom ima v svoji 4. števiki naslednjo vsebino: Mladina naj se varčno gospodariti uči. — Analogija čutnega iti umnega spoznanja. Spisal Al. Meško. — O nravno-verski vzgoji v ljudski šoli. Piše Ivan Fon. — Marka Fabija Kvintilijana govorniški pouk. Iz latinskega jezika preložil prof. Fr. Breznik. — V zadevi „zveze slovenskih učiteljskih društev." — Dopisi. — Novice in razne stvari. — Spremembe pri učiteljstvu. — Natečaji.
— (O se p nice.) V zadnjih 24 urah za osep-nicami zboleli: 2 moška, 4 ženske, 3 otroci. Ozdravel: 1 otrok. Umrl nobeden.
— (Ose p nice) prouzročujejo mestu jako velike troške. Tako na primer je magistrat samo za cepivo izdal že 800 gld., a koncem preteklega
čevnosti, ona ni jima nadležna ... in jaz . . . jaz čutim le dolgčas in srd.
— Srd! čemu pač srd V
— Čemu? Zakaj čemu? Ali si pozabil?
— Vse j lomnim, a vender ti ne priznavam prava, da bi se srdi. Ti si nesrečen, verjamem, . . •
— E, vidim, da ti, Arkadij Nikolajevič, raz umeš ljubezen, kakor vsi novejši mladeniči j kep, kep puta, ko pa ae približa puta, pokažeš pete ! — Jaz nisem tak. A dovolj tega I Kar se ne da pre-drugačiti, bolje, da se ne govori o tein. — Obrnil se je v stran. — Ene, poglej, mlad mravljinec vleče polumrtvo muho ! Le vleči jo, brat, vleči! Ne brigaj se za to, če se ti upira, okoristi se s tem, da ti kot živa'i ni treba priznavati usmiljenja; pri vas ni tako kakor pri nas; mi se brez uzroka uničujemo.
— Ne govori mi Evgenij! — Kedaj si ti sebe uničeval?
Bazarov povzdignil je glave. — S tem se tudi ponašam! Samega sebe nisem uničil, in tudi ženska me ne uniči. Amen! Dovolj! Ni besede o tem ne slišiš več od mene !
Oba prijatelja ležala sta nekoliko časa tiho.
— D,i, začel je Bazarov, — čudno bitje je človek.   Ako pogledaš od  strani  in od daleč na
prazno življenje, kakeršno tu žive „otcia, videti je, da boljšega ne more biti. — Jej, pij in glej, da se vedeš samo na pravilen, samo na razumen način. A ne, kmalu ti postane dolgčas. Z ljudmi hočeš občevati, makari če se iz njih norčuješ, a občevati moraš.
— Treba bi bilo življenje tako uravnati, da bi bil vsak trenutek v njem znamenit, dejal je zamišljeno Arkadij.
— Seveda! Znamenito, če tudi lažnjivo, to je sladko, a tudi z neznamenitim se lahko ukvarja . . a — beda, beda ... to je nesreča.
— Bede ni za človeka, če je on le neče priznati.
— Hm!   zdaj  si izgovoril  nasprotno občno
misel.
— Kaj? — Kaj imenuješ tako?
— Da čuješ: ako na primer rečem, da je omika koristna, je to občna misel; ako pa rečem, da je omika škodljiva, je to nasprotna občna misel. To je nekako bolj gizdalinsko, v bistvu pa jedno ter isto.
— In kje je resnica, na kateri strani?
— Kje? odgovarjam ti kakor jek : kje?
— Ti si danes melanholišk, Evgenij.
— Ali res? Najbrž me je solnce razgrelo, pa tudi malin se ne sme toliko jesti.
-- Ako je tako, ne bilo bi slabo, da nekoliko zaspiva, opomnil je Arkadij.
— Res je. Vender ne glej me: vsakega človeka obraz je neumen, kadar spi.
— Ali ti ni vsejedno, kar o tebi mislijo?
— Ne vem, kaj bi ti odgovoril. Pravemu človeku se ni treba za to brigati; pravi človek pa je oni, o kojem se ne da nič misliti, kojega pa se mora ubogati ali zaničevati.
— Čudno, jaz nikogar ne zaničujem, rekel je pomisli vši Arkadij.
— Jaz pa toliko. Ti si nežna duša, pravi Češ-pljevec, kako boš zaničeval! . . . Boječ si, premalo zaupaš v sebe! . ..
— In ti, segel mu je Arkadij v besede, — ali ti v sebe zaupaš? Ali si velikega mnenja o sebi?
Bazarov je molčal. — Kadar srečam človeka, ki bi no bežal pred menoj, rekel je polagoma, — potem izpremenim mnenje o samem sebi. — Zaničevati! Glej na primer, — danes, ko sva šla mimo hiše staroste Filipa, tako lepa, bela je — tedaj si torej rekel, da bode Rusija takrat dosegla popol-
tedna je bilo že vse porabljeno in naročili so si z Dunaja novega cepiva za 2000 osob. Ljudij cepilo se je ogromno veliko, na rotovži v jednem samem dnevu 600. nekateri zdravniki stavili so koze* par tisoč osobam.
— (Todružnica Ljubljanska avstrijske družbe belega križa) imela je 27. feb-ruvarja t. 1. ob 5. uri popoludne v svojih društvenih prostorih svoj VI. redni občni zbor. B 1 je mnogobrojno obiskan. Zastopanih je bilo osobno in po pooblastilih 33 glasov. Predsednik gospod Gustav Habit pozdravil je zbor, konstatujoč sklepčnost, z nagovorom, v katerem je pojasnil delovanje društva in njega uspehe minulo leto. Ko se je prečitalo letno poročilo in jednoglasno vsprejelo, bile so volitve funkeijonarjev za leto 1888. Voljeni so bili vsi dosedanji funkcijonarji izimši tajnika gospoda Jurija Miheliča, kateri je prosil, da kacega druzega volijo na njegovo mesto, ker je on z uradnimi posli preobložen. Voljen je bil Fran Brežina, prometni asistent južne železnice. Letno poročilo se bode letos tiskalo in potem razposlalo p  n. članom.
— (Mraz) pritisnil je čez noč prav nepričakovano. Včeraj je sicer malo burja brila, a temperatura ni bila nizka, danes pa je prav pošten mraz. Pri prisilni delavnici kazal je termometer danes zjutraj —14° R., v mestu pa —11° R., po nekod — 12° R.
— (V Slovenski Bistrici) ustrelil se je Anton Sternberger, sin g. A. Stemberger-ja, solastnika fužin v Gorenji Bistrici. Obsojen na nekoliko dnij zapora, odtegnil se je kazni s samomorom.
— (Nova knjiga) Podjetna tvrdka J. Giontini založila in izdala je ravnokar 22S str. obsežno knjigo z naslovom „S t rije Tomova koča ali življenje zamorcev v robnih državah svobodne severne Amerike." Angleški spisala Henrieta B. Stowe. Iz nemškega poslovenil Pr. M al a vaš ič. Drugi poprav ljeui natis. Knjiga ta je prav primerno berilo za našo mladino. Cena 70 kr., po pošti 75 kr.
— (Narodna čitalnica v Rudolfe ve m) izdala je o začetku leta 1888 poročilo in imenik, v katerih je zabeleženo jako uspešno društveno delovanje. Čitalnica imela je 2 častna, 92 pravih članov, 3089 gld. 17 kr. dohodkov, 2963 gld. 63 »/, kr. troškov. Jako lepi gledališki oder stal je 725 gld. 21 kr., kateri znesek pa se je pokril z darili, doneski predavanj in predstav tako, da je za nov račun preostalo še nekaj nad 5 gld.
— (Posojilnica v Mak o lah) posluje Še le štiri leta, a ima že lep uspeh za soboj. Iz skrom nega početka razvil se je ta zavod tako ugodno, da je v letu preteklem imel 57.387 gld. 99 kr. do hodkov in z ušteto gotovino (2462 gld. 44 kr.) onoliko troškov. Udov ima 586, ki so uplačali 1261 gld. deležev, hranilne uloge narastle so na 52 610 gld. 71 kr., posojila na 70.049 gld.   Reservni fond, iznašajoč 2668 gld. 84 kr., pomnožil se hode iz do bička preteklega leta za 561 gld 58 kr., torej na rastel na 3230 gld. 42 kr. Makolska posojilnica ves čas svojega obstanka ni imela nobenih izgub, nikakeršnih sitnob in težav.   Po nasvetu načelstva in nadzorstva se bode pri jutršnjem občnem zboru
naklonilo: Dijaški kuhinji v Cel ji, Mariboru in na Ptuji vsaki po 20 gld., katoliškemu podpornemu društvu v Celji 20 gld., Celjski podružnici sv. Cirila in Metoda 10 gld., domačini ubožcem 20 gld. Iz teh podatkov je razvidno izredno uspešno delovanje Makolske posojilnice, katera je pravi blagoslov za prelepo in jako rodovitno Dravinjsko dolino.
Telegram« »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 28. februvarja. Govori se, da bode cesar v kratkem obiskal Prago. — Knez Lobanov pojde v kratkem na daljši dopust.
Dunaj    28. februvarja.    Iz poslanske zbornice:   Poslanec Pernerstorfer je danes že prišel. Pred dnevnim redom je poslanec Stein-■\vender interpeloval  predsednika Smolko, kaj namerava storiti  za čast Pernerstorferja, katerega sta najeta Človeka v stanovanji napadla. Smolka   odgovoril, da naj  se  vsak poslance izven zbornice sam brani, da sicer bode morebiti preiskava pokazala, ali je napad v zvezi s   Pernerstorfer j evim   govorom   (Kronawetter: Morebiti tudi ne!), da pa najodličniše obsoja brutalni napad. Po tem bila debata o zakonu, po katerem odpade  legalizovanje zasobnih listin do vrednosti 10O gold. in se podpis poveri le s podpisom dveh zmožnih moških prič. Tiirk nasvotuje, naj to velja za listine do vrednosti 500 gold.   S tem se strinjajo govorniki Roser, Garnhaft, Bienertli, Rogl in Kronawetter. Minister Pražak govoril za predlog, toda proti razširjenju do  500 gld.   Prehod v specijalno debato se jednoglasno vsprejme in seja potem sklene. Prihodnja v petek.
Peterburg 2 8. februvarja. Ruski listi se vesele izida dr. Živnega pravde. Literarno zbližanje Slovanov napreduje, na politično pod samodr/tvoin Rusije pa itak nihče ne misli.
San Remo 28. februvarja. Profesor dr. Kussniaui pridružil se je popolnem diagnozi, da je cesarje vi če va bolezen — rak. On sklepa celo dalje, kakor profesor Bergmann in misli, da se je bolezen še prej začela. Dr. Mackenzie je izjavil, da ne sodi tako pesimistično, bolezen sama pa se mu zdi jako opasna.
Dunaj 29. februvarja. „Fremdeiiblatt" javlja iz Rima:    Vest, da sta avstro- ogerska in nemška vlada kabinetu  italijanskemu dali prijateljsk svet, naj opusti svojo postojanko v Afriki ter odpokliče svoje čete nazaj, ker bodo v kratkem v Evropi nastali vojni dogodki, pri katerih bode Italija morala udeležiti se z vso svojo silo, —je popolnem izmišljena. Na Dunaji kakor v Berolinu zmatrajo italijansko akcijo v Afriki  kot  popolnem  notranjo stvar Italije ter so ondu veliko preveč  prepričani, da par tisoč mož Italije bojni sili nikakor ni v nevarnost.
nost, kedar bo zadnji mužik imel tako domačijo, in vsakdo izmej nas mora na to delati . . . Jaz pa sem zaničeval tega zadnjega mužika, Filipa ali Sidorja za katerega bi so moral mučiti, in kateri se mi niti zahvalil ne bo ... in zakaj bi se mi zahvaljeval? — No živel bode v beli hiši, a iz mene bo rastel lopuh; in potem ?
— Dovolj Evgenij . . . ako te bi danes poslušal kdo, mora nehote pritrditi onim, ki nam govore, da nimamo principov.
— Govoriš, kakor tvoj strijc Principov v obče ni, — ali tega do danes nisi našel? Samo občutki so, in vse zavisi od njih.
— Kako to?
— Tako. — Na primer jaz sera zanikujoče naravi — radi svojih občutkov. Jaz rad zanikujem, moje možgane so tako ustvarjene — in basta! Zakaj mi ugaja kemija V Zakaj ti ljubiš jabolka? — Radi občutkov. To je vse. Globlje od tega ljudje ne bodo nikdar prodrli. Vsak ti ne bode tega povedal, a tudi jaz ti v drugokrat ne povem.
— Potem je tudi čednost občutek.
— Kaj pa da!
— Evgenij začel je z otožnim glasom Ar-kadij . . . (Dalje prih.)
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
XV. Gospod zbornični svetnik K. Luckman n izvešča o posvetovanjih v državnem železniškem svetu konec oktobra 1887 to le: Državnega železniške sveta posvetovanj, visečih se konec oktobra lanskega leta, nisem se udeležil samo jaz, ampak tudi, ker je bil zadržan Goiiške trgovinske in obrtne zbornice gospod predsednik, Evgen baron Ritter-Zahonv, naše zbornice gospod predsednik, J. Kušar. Iz tega uzroka bodi mi dovoljeno poročati v imenu naju obeh. Oba sva bila voljena v tarifni odbor ter sva se trudila na vso moč poganjati se za koristi dežel, katere sva zastopala.
Jaz sem nekoliko iz svojega nagiba, nekoliko pa na prošnjo častite zbornice predlagal to-le:
„Slavno c kr glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic se prosi:
1. Naj v zmislu sklepov državnega železniškega sveta od 20. maja 1884, 26. oktobra 1885 in 29. oktobra 1886 deluje v to, da se znane tarifne nejednakosti, katere oškodujejo promet mesta Ljubljane, odstranijo ali vsaj ublažijo.
2. Naj postajo državni kolodvor Ljubljana vsprejme v tarif za prevoz brzovoznega in tovornega blaga v prometu mej Trstom, Reko, Puljem, Rovi-njem z jedne strani ter mej postajami Divača, Celovec, Ljubno, Beljak z druge strani, od jul. 1887 pod jeduakimi pogoji; ako pa radi peažne pogodbe s c. kr. priv. južno železnico ne bi bili dopuščeni jednaki tarifi od Ljubljane, kakor jih imajo druge postaje, katere imajo kolodvore obojih železnic, potem naj slavno c. kr. glavno ravnateljstvo deluje v to pri visoki vladi, da se
3. sklicevaje se na sklep državnega železniškega sveta od 27. oktobra 1885 ne razširi državni
kolodvor v Ljubljani, nego da se namesto tega osnuje v Šiški pri Ljubljani državna postaia za oddajanje in prejemanje blaga, tako. da bi bilo mo goče mestu Ljubljani prejemati al; oddajati vozno blago od Trsta in do Trsta za vsakokratne tarife drž. železnice na bodoči posta i Šiški.
Od UrifMga odbora o tem predloženi predlogi slove" :
1. C. kr. glavno ravnateljstvo se prosi, da H vse proizvode, kateri so v prometu v Ljubljani, uvede  tarif ozirajoč se na prekartovanje za Trst.
2 Osnovati postajo v Šiški, priporoča se visoki vladi nainujneje.
Obadva predloga sta bila vsprejeta v seji dr« žavnejjn železniškega sveta dne 31. oktobra "1887 Četudi se visoka vlada o tej stvari ni izjavila, nadejam se vender, da dobimo  bržkone  skoro, in sicer že s 1. januvarjem 1888 ugodnejše tarife za Ljubljano. Gosp. zbornimi predsednik, Jos. Kušar, potegoval se je zato,  da  se  na državni železnici Ljubljana-Trbiž uvede  vozni red od leta 1881, in sicer tako, da bi vlak broj 1715   prispel v Ljubljano ob B. uri popoludne! Na ta način bilo bi raožoo, da bi poŠto z Gorenjskega dobivali dvakrat vsak dm v Ljubljani, kakor je to bilo že prej. Potuiki z Gorenjskega imeli bi boljšo zvezo z Dolenjsko, Hrvaško in Ogersko, tudi bi lo bilo bistvene koristi za goste iz teh dežel, kateri obiskujejo Bled.   Ravn iteljstvo je pri tem poudarjalo, da tirolski vlak prdi ija prepozno, in ker hočejo imeti zvezo ž njun v Beljaku, ne more rečeni vlak prispeti v Ljubljano pred peto uro popoludne, sicet*. bi se morali udeleženci tirolskega vlaka voziti č"z Maribor v Trst. Kar se tn:e zveze vlaka boj 1715 na progi Trbiž Ljubljana z vlakom broj 7 na progi   Trst-Dunaj,   katera zveza se ima uvesti v Ljubljani, izrazila se je želja v seji državnega železniškega sveta dne 81. oktobra 1887, da se v korist glavnemu deželnemu mestu Ljubljani izposluje zi vlak broj 1715 jednaki vozni red, kakor ga j" ta vi k imel dne 20. junija 1884, ker je za potnike, dohajajoče iz Trbiža, zelo važno, da dohite ob 3. uri popoludne v Ljubljani spojni vlak, odhajajoč na Dunaj in Hrvaško, kar pa je zdaj nemogoče, ker vlak broj 1715 dospe v Ljubljano še le ub 5. uri popoludne,  v katerem   času  se poŠta v Ljubljani ne   more   raznašati.   Na to željo   se ni oziralo. Daljo tirih)
S po roči Io
osnovalnega odbora delniškega društva [.Naroda! dom v liudolfovein za leto 1887.
Izvrže vaje .sklep zadnjega občnega zbora z dne 10. januvarja 1887 je osnovalni odbor uložil prošnjo za potrjenje prenaredbe 3 , 4. in 5. točke društvenih pravil.
Prenaredba 3 točke nadeva znižanje glavnice od 10.000 gld. na 6000 gld. in števila delničarjev od 200 na 120. Prenaredba sklenila se je z ozirom na to, da se jih je s početkom mnogo oglasilo z obljubo, da pristopijo k delniškemu društvu, ko bodo pravila potrjena, a so potem, ko so bila prva pravita potrjen;!, se izneverili z jalovimi izgovori, — z ozirom na to, da so drugi gospodje in mej t-nni možje, o katerih osnovalni odbor ni ino^el misliti, da se ne sme na nje zanašati, zopet delnice podpisali, vender čisto nič ali le jeden del uplačali iu z ozirom na to, daje mej tem čitalničnodruštvo najelo posojilo deloma pri delniškem društvu, deloma drugej in B tem poslopje „Narodni dom" dovršilo, in da si je s tem glavni smoter delniškega društva že dosegel.
Prošnjo je najprej vis. c. k. dež. vlada vrnila z naročilom, da se prenaredbi  dodene vsa vsebina pravil; a tudi v drugič uložena prošnja seje vsled ukaza  visocega c. kr. ministarstva notranjih zadev 1. septembra t. 1. št. 1518 vrnila z naročilom, da se razjasni, če se je društvo  pred  uplačilom vseh 200 delnic konstituiralo.   Iz te odločbe se da posneti, da se o prenaredbi že potrjenih pravil more sklepati še le, kedar je društvo konstituirano. Konstituirati se pa dozdaj ni moglo, ker neso vse podpisane delnice uplačane in tudi še ni dovolj delnic podpisanih.  Ker dosedanji opomiui osnovalnega odbora neso imeli uspeha, se bode moralo po čl. 221 trgovinskega zakona postopati, po katerem se morajo dotični delničarji 3 krat v za to določenih časopisih imenoma opomniti, da uplačajo zaostale doneske. Glede nepodpisanih delnic bode se osuovalni odbor trudil, da se pridobi novih delničarjev tudi prihodnje leto; česar se tem bolj nadeja ker se je leta 1887. vnovič podpisalo 22 delnic, dočim je bilo leta 1886. le 5 delnic podpisanih in  ker  zaupanje v to podjetje veduo bolj raste, osobito ker so se denarne razmere „Narodne čitalnice"   lastnice „Narodnoga doma" izdatno zboljšale, kajti iz poročila tega društva za leto 1887 je razvidno, da se je vkljub na pravi novega odra, ki stane nad 800 gld., satno v tem letu amortizovalo nad 500 gld. dolga. Sicer pa se prepušča  presoji občnega zbora, ali naj se prošnja za potrjenje prenarejenih pravil zopet predloži.
Glede denarnih razmer delniškega društva predlaga se računski sklep za 1. 1887, iz katerega je razvidno, da se je 1. 1887 upla-
čalo na delnice......
in da ima  delniško društvo sledeče imetje:
Pri društvu „Čitalnic" pod uložki  333, 334 in 335 kataster-
1240 gl. — kr*
ske občine Rudolfovo zastavno uknjiženo posojilo iz dolžnih pisem 30. maja 1885 in 81. decembra 1885 ......-   3900  ,   — „
iz  dolžnega  pisma   6. januvarja
1887 .......... 1180  „   — .
in iz dolžnega pisma dne 24. decembra 1887 ....... 220  „   — »
hranilno knjižico št. 153605 s .   .       70  „  — „ „ 165688 s .   .     100  „ „
v gotovini....... 28   „   22 w
nkupaj .   .   .   5498 gl. 22 kr. Občni zbor je to sporočilo jednoglasno odobril in na znanje vzel.
9BSr&S)g£9
Vi J.' 'j i J ii 7J * j j ' ti /.'
prinaša v III. zvezku naslednjo vsebino: i. 6r^-rdzd: > Stara pravda*. Venec balad. II. — .2. J^o-Stare: Vanda. Povest. (Dalje.) — j. Vm« Žc-leznikar: Osapska dolina. — 4. jfanez Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. Razodetje. (Konec.) — 5. V.: Misli. — Ć. Fr. Gestrin: Pri narodnih pevcih. Pesen. — 7, Velimir: Gospodična. Slika iz življenja. — 8. A. Fekonja'. Vila Slovin-ska. (Dalje.) — p. Dr. Kari vitez Blehvcis- Trsteni-Ški: Kaj imenujono bolezen uma? (Konec.) — 10. Ivan Vrhovec: Iz domače zgodovine, jlakob Schell pl. Schellcnburg, II. (Konec.) — //. Književna poročila : III. V. Oblak: Sravnitcljnaja morfolog-ija slavjanskih jazikov. Sočinenije Franca Miklošiča, perevel Nikolaj Šljakov pod redakcijej Romana Brandta. Vipusk II. Jaziki slovenskij, bolgarski/ i serbskij; 8°, str. 1Ć3—J40. IV. Fr. \Viesthaler: jfezičnik. — 12. Listek: Bibliograjija slovenska. — Nove knjige za slovensko mladino. — Šolske drobtinice. — PedagogiŠki letnik. — Toplinske razmere Zagreba in Ljubljane. — O pegamih. — Prva slovenska stalna razsta7>a učil. — Frančišek Ksavcr Zajec f. — Poziv slovenskim skladateljem. — Izjava > Glasbene Matice*. — Levstikova slika. — 7. R. Millitz f. — Anton Bonač f. — Ivan Antu novic f. — 13. 7. Kalan: Šah — „L7UBL7AN-SKI ZVON" stoji: vse leto 4 gld. 60 kr.f polu leta 2 gld. jo kr., Četrt leta r gld. ij kr.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„  pol leta........6   „   50 „
„  četrt leta........3  „   30 „
„  jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
,  pol leta........8   „   — „
„  četrt leta........4   „   — „
„  jeden mesec.......I   „  40 „
Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. ZJpravni&tvo f9Slov. Naroda'*.
Zahvala.
Blagorodni gospod Adolf Kappns pl. Pihelsteinski priredil je predpuatno srećo t. 1. v svoji gostilni „Na pošti" večerno zabavo. Iz prijaznoBti sodelovali so Radovljiški godbeni klub in pevci iz okolice. Cisti dohodek zabave namenjen je bil tukajšnji šo'ski mladini. Zabave udeležilo se je odlično občiustvo iz Radovljice, LeBec, Brezja, Podbrezja, Ljubljane in Krope. Blagorodni goipod Adolf pl. Kappus izročil je tukajšnjemu krajnemu šolskemu svetu 18 gld. kot čisti znesek te zabave. Za to svoLosejo nakupilo učil, katera so se razdelila mej šolsko mladino. — Častitim sode-lovalcem udeležencem zabave, osobi .,0 blagorodnemu gospodu Adolfu Kappus u pl. Pihelsteinskeiru se podpisana v imenu obdarovane šolBke mladeži za to obdaritev toplo zahvaljujeta.
Kamna gorica, dne 28. februvarja 1888.
Listnica uredništva: 6. T. tukaj: Prav sodite, — opomnja uradnega moniteurja ni danes prvič »trapasta* (,lappischs). — Goap. Podvidovski: Oprostite, da Vašega dopisa ,o černih bukvah" .Cerkv. Gl." ne priobčimo.
Tujci:
28. februvarja:
Pri Slonu : Raspi, Polzer z Dunaja — Bučar iz Kamnika. — Čop iz Plešca.
Pri ^litlU-i : Jesmy z Dunaja. — Gadomskv iz I hI miza. — Eisner iz Prage. — Rother iz Solnograškega.
Umrli so v I JubUani:
27. februvarja: Leonila Eber, vrtuarja hči, 1'/» mes., Pred Prulami št. 25, za kozami.
29. februvarja: Evgen Sartori, ključarja sin, 18 dni, Poljanska cesta št. 31, za slabostjo.
Meteorologi eno poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
28. febr.	7. zjatraj 2. popol. 9. zvečer	7396 min. 738*3 mm. 740 0 mm.	— 2-8° C — 06° C — 7-0° C	z. vzh. z. vzh. z. vzh.	obl. obl. d.jas.	0-00 mm. 1
Fran Zvan,
prvomestn'k krajnemu šolskemu svetu
Andrej Jekovec,
učitelj in vodja šole.
(156)
Srednja temperatura — 34°, za 4-8° pod no.malom.
ZDuLin-aoslsa, "borza
dne 29. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj    — danes
Papirna renta.....gld 77-45    — gld. 77-55
Srebrna renta.....„     78-70    — „ 7855
Zlata renta......,   108*lf>    — , 108-15
5»/„ marčna renta ....     „     9250    — „ 9260
Akcije narodne banke...     „   855"—     — n 854*—
Kreditne akcije.....„   267*90    — „ 268*30
London........„   126 85    — „ 126*80
Srebro........„     — —     — „ — -—
Napol.........-     10*04 V, — . 10*04'/,
C. kr. cekini.......                                   5*98    — „ 5-98
Nemške marke.....„     62*17*/t — ■ 62-20
4"/., državne srečke iz 1. 1854    250 gld.   130 gld. 50 kr.
Državne srečke iz L 1864          100   „     166 „ 50 „
Ogerska zlata renta 4°/0......96 „ 15 „
Ogerska papirna renta 5°/0   .      .   .   .    J*2 „ 80 ,
5*7o Štajerske zemljišč, odvez, oblig.   .   .   105 ,, — „
Dunava reg. srečke 5°/0   .   .    100 gld.   116 „ 75 „
Zemlj. obč. avstr. 4,/a<70 zlati zast. listi .   127 „ — „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice      — — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice      99 „ — „
Kreditne srečke    .....   100 gld.   176 „ 2f> „
Rudolfove srečke.....10   „      20 „ 25 »,
Akcije anglo-avstr. banke .       120   „      98 „ 25 ,,
Trammvvav-društ. velj. 170 gld. a v.         — „ — „
Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani
spisi
prodajajo ae
!><» %uižuu8 ceni.
1. zvezek
2. zvezek
Deseti brat. Itoman.
I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. PravUioe in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi
{lolharji. Crtice iz življenja našega naroda. — V. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3. zvezek: I. l)onu>n. Povest, — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja — IV. Vrban Smukova ženitev.
llimiorističiui, povest iz narodnega življenja. — V. (ioliiia. Povest po resnični dogodbi. — VI Kezlovska sodba v Višnji (.'uri.   Lepa povest
iz stare zgodovine.
I. Tihotapce. Povest iz domačega življenja kranjskib Slovencev. — II. Grad Roj inje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata.
Resnična povest.
I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest i/. 16. stoletja. — II. Nemški vulpet. Povest. — III, Sin knietskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Line. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. I. Sosedov sin. — II. Moć in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja rolitičnega agitatorja.
4. zvezek
5. zvezek:
6. zvezek:
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po 1 gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr.
Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče* skupno najmanj deset izvodov.
Prodajajo ae v (37—10)
„NARODNI TISKARNI"
tt Ijj-u-Toljsi-ni,
Kongresni trg, Gledališka stolba.
K upi se
(155—1)
konptvarska oprava s kaso vrel.
Ponudbe:   A.  B.   poste   restantr- LJubljana.
wmr Hiša ~w
h kremo, prooajalnico in  vrtom — na lepem kraji blizu cerkve (147—2)
proda se takoj na Vrhniki.
Več o tem pove Fran Oregorka v Borovnici.
Seme trav, seme detelje
čiščeno na stroji proti plevelu.
Kravja repa
izvirna 0\aecill-n."b-a.ršlra..
Nadalje: (139—5)
Seme soCivja, seme cvetic.
Prodaja 11 u debelo i 11 drobno
v svežej kakovosti.
ffgi?iia semena
Grj. Poppoviea
V ZAGREBU. JV Cenik pošlje se samo na zahtevanj<\ ~-W
4
Zobozdravnika Paichel-a
ustni in zobni preparati.
(Ustnovodna esenca in zobni prašek.)
Izvrstna sredstva za ćiččenje in obranonje zob, zabrani jo, da bo ne dela zobni kamen, osvežijo usta in odpravijo smrdečo sapo.
Posebno utrjujejo otlo zobe, ustavljajo krvavenje dlesna, zabranjujejo trohnenje zob in če su stalno rabijo, odpravijo vsake zobne bolečine. Cena Bteklenlel zoborodne egenee 1 gl., ftkateljet zobnega praftka 60 kr. (152—1)
Dobiva se v or«linaci|Nkeiii prostoru pri Hradeckega mostu v KOblerjevi biAi I. nadstropje, pri 11-k ur ji Nvobodi in trgove! Karinger-JI.
1	"V 3 sl le <3- 0	
1		
umit' si s prodajo vsakovrstnih  zakonito dovoljenih
"amr srečk na obroke iw
VBako leto najmanj (151—1)
1200 goldinarjev prislužiti.
Vprašanja naj se pošiljajo na: Weohaelhaa* H. FUCHB, Budapest, Dorotheeagaese Nr. 9.
SCACA0]
in
ČOKOLADA
VlCTOR
ScHMIDT & SoHNE
ki Jta pri prvej  Dnnajskej razstavi  kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno registrovauo varstveno znamko in firmo. (800—79)
I>Obi vji  s«' pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likatos, v IJ it l»l j it ■■ i pri g. L etru l.assiiik-11. Razpošilja ae v provincije proU poštnemu povzetju.
VlCTOR SCHMIDi & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.  Tovarna in centr. razpošiljalnioa
Danaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Vošnjak.
Lastnina in tisk BNarodne Tiskarne."