®nWnlmi ninCana • fntnvtnL Leto XVn., št« LJubljana, nedelja 27« decembra I936 Cena 2 Din CpravuiAtvo. ojuDijana, tLnatgcva ulica S» - felefon St 3122, 3123, 1124, 3120, 3126 inseratni xldelek: Ljubljana, Selea-ourgova ul ti - rel 1392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 - Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. st. 2 Telefon št 190 Računi pn pošt Cek zavodih: Ljubljana St 11-842, Praga čisto 78.180, Wien St 105.241. bhaja Naročnina Za mesečno Din 28fi Dta Uabtjana, SnaOJevm uliea S, Telefon 8132, 3123, 3134, 3125, 3126. Maribor, ■ttca 11, Telefon St 2440. inimjiei Jevn. ulica. tttv. L Telefon it 66. Božična poslanica prezidenta dr. Beneša JEvrcpa ne bo postala niti plen fašizma, niti plen komunizmau Praga, 26. decembra, r. Prezident češko-siovašKe republike or. Eavaru lieneš je za božič naslovu po radiu poslanico, v Kateri pravi med drugim: Evropa je bila v početku i. 1936. v burji revolucije. Ko je .Nemčija zasedla Porenje, je Evropa preživljala zelo Kritične trenutke, ker je obstojala nevarnost, da more vsak čas izbruhniti nova evropska vojna. Krize, ki jih je Evropa preživljala od leta 1929. do 1936., so biie ojačene z raznimi revolucijskimi stremljenji in Evropa je postala žarišče treh glavnih ideologij, fašizma, komunizma in demokracije. Ti ideološki spori, kakor tudi razni diplomatski poizkusi, so ojačili vojno psihozo V teh časih težkih preizkušenj je CSR, zavedajoč se vseh nevarnosti, proučila vsa jamstva varnosti, ki se pojavita ter je posvetila veliko pozornost precivsem o.ače-nju varnostnega sistema. Okrepitev odnošajev s Francijo, kakor tudi čim dalje večje zanimanje, ki ga je kazala Velika Britanija za vprašanja srednje Evrope, sta ojačila solidnost angleško-francoskega sodelovanja v Evropi ter oživila francosko-poljske odnošaje. Nedavna konferenca držav Male antante, konferenca državnih poglavarjev Male antante, obisk rumunske-ga kralja Karola U. v Češkoslovaški so nam pokazali slabo in dobro stran naše varnosti, končno pa tudi to, kaj nam je treba storiti, če bi izbruhnil evropski konflikt. Pripravljeni smo za vsak prime: Motreč dogodke v Španiji, smo izjavili, da ne bodo izzvali evropske eksplozije in da bo morda ta spor ostal izoliran. Prav tako smo izjavili, da je bojazen zaradi notranjepolitičnih dogodkov v Franciji neupravičena in da Francija ne stopa v dobo revolucijskih notranjih bojev. Nadalje smo rekli, motreč mednarodne dogodke, da Anglija ne more ostati veC samo opazovalka ter izolirana in da bo Italija našla svoj mir v Evropi, sporazumevajoč se s Francijo in Anglijo. Nemčija, ki ima svoje skrbi, je želela letos meseca marca, da bi se pogajala in je treba njene želje sprejeti kot resne. Ne verujemo, da bi mogla Evropa postati plen fašizma ali komunizma. Češkoslovaška demokracija se z uspehom bori proti gospodarski krizi in dela za rešitev tudi najtežjih vprašanj, tako notranjega kakor zunanjega značaja. Politični, socialni in gospodarski režim Češkoslovaške je močno jamstvo za zadovoljivo evolucijo države. Velika misija češkoslovaške republike je v tem, da drži v srednji Evropi visoko zastavo svobode, miru, tolerance, dobro volje in zaupanja v politični, socialni in gospodarski napredek, zastavo vere v človeštvo. Amnestirana nemška politika Moravska Ostrava, decembra, b. Na božični večer sta bila izpuščena iz ruka šnjih zaporov profesorja dr Patscheider m La-matoch. ki eta bila v marcu obcH>iena vsak na štiri leta ječe zaradi prekrvitve zakona o javni varnost-; jn dokazanih zvez z nemškimi narodnim; socialist;. Vmešavanje v špansko vojno ŠPANSKA POLITIKA NEMČIJE RAZBURJA LONDON IN PARIZ Francozi sumijo, da zbira Nemčija svoje čete v Španiji zato, da bi jih po Francovi zmagi uporabila proti Franciji v v Na intervencija guveiraerfa pokrajine šansi je končno čangsueliang vendarle izpustil maršala čangkajška Sanghaj, decembra, b. iu st- je včeraj kot blisk razširila vest. da je maršal Cangkajšek s svojo soprogo z letalom prispel v Lojang. Od Sianfuja do Lojanga so maršala Čangkajška spremljala štiri letala. Danes se pričakuje maršalov prihod v Nanking, kjer mu prebivalstvo pripravlja velik sprejem. Kako je prav za prav prišlo do izpustitve maršala Čangkajška, si tukajšnji krogi j niso povsem na jasnem, zdi se pa najbolj verjetna domneva, da je k temu največ pri- ; pornogla nenadna intervencija guvernerja j pokrajine Sansi. ki mu je baje maršal i Cangsueliang prepustil tudi poveljstvo nad j svojimi četami, ker namerava oditi v ino- | zemstvo. kakci mu je to Cangkajšek že po- j novno nas veto val. Iz Nankinga poročajo, du je vest o j Cangkajškovi izpustitvi zbudila veliko ve- j selje v vseb slojih tamkajšnjega prebival- i stva. Listi so objavili to veselo vest v po- : sebnih izdajah, ki so bile takoj razprodane, j Vse to dokazuje, da uživa maršal Cangkaj- , šek veliko popularno-st. j Po najnovejšem poročilu iz Lojanga se i idi. da je tjakaj prispel istočasno z marša- ! lom Čangkajškom tudi njegov nasprotnik J Cangsueliang Pred važnim sporazimoia London. 26. decembra- o. Ve«.i o spora- I r.umu med maršalom Čangkajškom in gene- | ralom Čangsueliangom co izzvale v ion do n- j »kih krogih veliko pozornost. do?!ej pa še i ni znano, kakšno je pravo ozadje sporazu- j rma. Dejstvo ie. da je maršal Cangkajšek takoj po svoj; osr.\>bodjtv; /apovedal, naj ue vladne čete umaknejo iz (»krajine Seng, dočim so čete generala Čangsuelianga krenile dalje proti severu, kjer eo bile doslej zbrane komunistične čete. V kratkem bosta imela Cangkaj&ek jn Cangsueljang v Lojanu nov sestanek, na katerem bosta proučila vsa vprašanja političnega in vojaškega značaja. Italijanska intervencija Rim, -iti. decembra, br. Komentirajoč vesti o osvoditvj maršala Cangkaška pjše »Giornale d'ltaiia«. da je k razčisčenju položaja na Kitajskem mnogo pripomogla tudi Italija. Takoj po aretaciji maršala je italijansko zunanje ministrstvo naročijo itaii an-t-kemu |>oe.!anŠ!ku v Nankingu, naj sporoči generalu Cangsuefrangu želio ItaMje, da svoje osebne interese zapostavi velikani interesom kitajskega naroda in kj4a>ike države. Lahko se reče, p>še »Giornale dT4a.Ua«, da je tudi po zaslugi prizadevanja Italije odstranjena nevarnost boliševizacije Kitajske, kar bi utegnilo rodi ii nedogledne posledice. Akcija Moskve, k: ie hotela pzzvatj vojno med Kitasko in Japonsko, je tako doživela neuspeh. Naciona^a Kitajska ie uvidela, da bi moglo tudi le prehodno sodelovan-e a ikomunisfi rod;lj stfno škodo za Kitaeko. Mikadov prostolni govor Tokio, 26. decembra. AA. Včeraj je japonski cesar s preetoinim govorom otvoril 62. redno zasedanje japonskega parlamenta. V svojem govoru je naglasil, da želi Japonska ohraniti najboljše odnošaje z vsemi državami. Njeni odnošaji s silami, s katerimi je sklenila pogodbe, so se zbolj-šali. Prosil je parlament, naj odobri načrte zakonov in proračuna, ki mu ga je predložila vlada. Po proračunskem načrtu znašajo izdatki 3,038,009.000 jenov Konec Monroeve doktrine Wasbington. 26. decembra, b. Na zaključku panameriške konference so bile podn -sane trn važne pogodbe, od katerih se prva nanaša na ohranitev enimi v obeh Amerikah, druga in tretja pa n« koordinacijo vseh novjh pogodb z do sedaj veljavnimi pogodbami med amer škim državami. Značilno je. da so zastopn iki osredn jih ; merskih dr-ž-av pozdravili prvo pogodbo, ki nos. uradni nazrv >pakta o nevmesa vanju«. kot odpoved dosedanje Monroeve doktrine, ki so jo te države smatrale za sredstvo vmešavanja v zadeve smer ških držav. Vse na panemarškj konferenci podpisane pogodbe 'i- b:'le predložene DN v reg-islTaci.io Preosn$va grške vlade Atene. 2fi. decembra, br. Notranji minister in državni pod tajnik pri ministrskem predsedstvu sta danes iz neznanega vzroka podala stavko Kralj ie ostavko sprejel. Istočasno jp imenoval za začasnega notranjesra ministra dosedanjega podtajnika Vnrgulisa. za državnega podtajnika pri ministrskem predsedstvu pa je imenovan dosedanji pod-ministrstva za določevanje cen. Priznanje anekslje Dva nova generalna konzulata Beograd, 26 decembra, r. Z ukazom kraljevih namestnikov gta ustanov'jena nova jugoslovenska kozulata v Jeruzalemu n San Franciscu. Bukarešta, 26. decembra, br. Rumunski zunanji minister Antonescu je snoči sprejel italijanskega poslanika in mu sporočil, da je rumunska vlada sklenila ustanoviti v Adis Abebi generalni konzulat Ker so v zunanjepolitičnih zadevah države Male antante solidarne, pričakujejo v Rimu. da bosta zgledu Rumunije v kratkem sledili tudi Jugoslavija in Češkoslovaška. Rim. 26. decembra, h Švicarski poslanik v Rimu Ruegger je sporočil zunanjemu ministru grofu Cianu. da priznava švicarski zvezni svet de jure italijansko osvojitev Abesinije in italijansko suverenost nad abe-sinskim ozemljem. Švicarski konzulat v Adis Abebi bo podvržen švicarskemu poslaništvu v Rimu. Rim, 26 decembra, b. Takoj po odhodu švicarskega poslanika iz palače Chigi je prispel tja belgijski poslanik na rimskem dvoru in sporoči! belgijsko priznanje abe-sinske aneksije. V rimskih krogih sta švicarsko in belgijsko priznanje povzročili veliko veselje, ker sodijo, da je s tem pot k splošnemu evropskemu pomirjenju spet odprta Iz državne službe Beograd, 26 decembra, p. Z redom sv. Save III. je odlikovan vpoik. gimnazijsk direktor Fran Novak. — Vpeko:eni; sta učiteljica strokovnih del na srednji tehniška šob' v Ljubljani Marm Vehar in učiteljica žen^k h ročnih del Emjlija Kranjc v Mariboru. Pariz, 26. decembra, b. Največja senzacija božičnih praznikov v francoski prestolnici je bila avdienca nemškega poslanika Welcseka pri francoskem zunanjem ministru Delliosu V dobro informiranih krogih zatrjujejo, da sta oba državnika izmenjala ob tej priliki svoje misli glede vseh trenutno važnih mednarodnih problemov, zelo verjetno pa S da je bila glavni predmet njunih razgovorov španska državljanska vojna, nemško podpiranje generala Franca ter pošiljanje nemških čet v Španijo. Iz zanesljivega vira se doznava, da je zavzel Delbos v vseh teh vprašanjih zelo odločno stališče in dal nemškemu poslaniku razumeti, da Pariz In London ne bosta več dolgo mogla mirno gledati nemškega početja v Španiji. Delbos je baje celo izjavil, da bo morala Francija izpremeniti svoje dosedanje zadržanje glede nevmešavanja v španske zadeve, ako bo Nemčija Se nadalje kršila dogovor o nevmešavanju. Uradni komunike francoskega zunanjega ministrstva sicer demantira vest nekaterih listov, da sta London in Pariz skupno intervenirala v Berlinu zaradi nemškegn zadržanja v španski državljanski vojni potrjuje pa istrčasno. da sta francoska in angleška vlada te dni ponovno obvestili nemško vlado o svojem stališču glede Španije. Iz zanesljivega vira se nadalje doznava, da je Franciji te dni zavzela odločnejše stališče v špai.s^i zadevi pres.ivse.ii />ai;«li najnovejših vesti iz onih špamsKin predelov. ki so v oblasti Francove vlade. p.> katerih se nemške 6e4e. ki prihajajo v to ozemlje, le v nezna-ini meri udeležujejo l»o-jev proti vladnim miličnikom. Z izgovoiom, da formirajo rezervne čete. se čedalje bolj umikajo b. prvih linij v zaledje, kar zbuja v francoski javnosti vtis da zasledujejo Nemci s pošiljanjem svojih čet v špan jo posebne namene. Nemčija je po tej razlagi odposlala v zadnjem času mnogo svojega vojaštva in najmodernejšega vojnega materijala v Španijo samo zato, da bi v kratkem lahko uporabila to svojo pirenejsko a-mado za form ranje protifrancoske fronte, ki naj bi se od vzhoda, kjer sta si Francija ln Nemčija sosedi, rr,z"irila še na jug. na Pirer.ejc, tako da bi b la Francija naenkr?! obkrožena co silo upirajo vojaški krogi, ki smatrajo, da Nemčiji! za resne vojaške akcije &e ni dovolj pripravljena. Drugi spet mislijo, da se Hitler ne bo odloči' za nič radikalnega, temveč bo skušal še naprej ostati skrivnosten, kakor do sedaj. Tako so se med drugim razširile celo govorice, da bo Nemčija nenadoma iz-premenila tudi svoje dosedanje negativno zadržanje napram francosko-sovjetski pogodbi jn izjavila, da jo je pripravljena pod gotovimi pogoji brez nadaljnjega priznati m upoštevati. Dopisnik ofickranega »Temp-sa« poroča iz Berlina, da tam ne zanikajo, da so se v tem smislu pričeli celo že razgovori s Parizom in Londonom. > Peti t Parisien« doznava da je general Franco prav te dni prosM Hitlerja za najmanj 60.000 novih nemških vojakov, češ da je sicer izgubljen. Hitler na to zahtevo še ni odgovoril. List je mnenja, da je v Nemčiji vendarle zmagala pamet in da se vsi odgovorni krogi zavedajo, kakšno nevarnost bi utegnilo predstavljati nadaljnje nemško vmešavanje v španske zadeve. Verjetno je imela uspeh tudi intervencija angleške vlade v Berlinu, ki je dala razumeti da ne bo dopustila nikake izprwnembe sedanjega «tanja v STedow»mliu Hitler se posvetuje s svojimi zaupniki London, '26. decembra, b. Oba božična dneva so bile oči vseh tukajšnjih političnih krogov obrnjene samo v Berchtesgaden. kjer so se sešli pri Hitlerju njegovi najožji sodelavci, med njimi tudi generala G5ring in Blomberg ter večina nemških diplomatskih zastopnikov v tujini. Glede morebitnih sklepov teh zaupnih posvetovanj se v angleški javnosti širijo vse mogoče govorice. Kakor v Parizu, jemljejo tudi tu resno v poštev hipotezo, da se bo Nemčija navzlic poslednjim opomincin iz Londona in Pariza odločila še za ener-gičnejšo intervencijo v španski državljanski vojni, ker želi po tej poti pritisniti na obe zapadni velesili v pogledu svoje zahteve glede povratka bivših nemških kolonij. V informiranih londonskih krogih pa so prepričani, da bo Nemčija prav v tem vprašanju naletela na odločen odpor Foreign officea. kakor je to E*:en že dal razumeti poslaniku Kibbentiopu pred njegovim odhodom v Berlin. Ribbentrop je stavil Edenu nove predloge London, io decembra, b. lin. preti svojim odhodom v Berlin je imel Kibbentiop — kakor se doznava. na lastno željo — daljši razgovor r zunanjim min.strom Edenom, ki je bi! v neposredni zvezi z najnovejšimi Edenovimi iz ji vami giede fiancosko-angle-škega sodelovanj.! v vseh peitčih evropskih problemih. Francosko-angleška so!id;trn< m je berlinske polit.čne kroge zeio vznemirila. Zato ae je ilibb-ntrop najprej pritožil, kei ie Eden s svojima govoroma v Lea-nvingtonu in Bradfordu zvrnil vso odgovornost za sedanji potek dogodkov v Španiji samo aa Nemčijo, dočim ni fr.biviake krivde niti z l>esedieu omenil. RibKntrop j? nadalje opozoril Edgentlemen s agreementa med Italijo ia Veliko Britanijo dip'cmat^ki sporazum evropskega formata Delfoas iv £ast!d pojdeta v Bukarešto Pariz, 26. decembra, b. Zunanji minister Delbos in trgovinski m rsJer Bastide bo-«ta vmi!a v novem letu obisk rumunsk' a« zunanjega mrinistra Antonesca v Par^ru. V Buk 'irešV so se že začele nriprave za izre<$-no svečan sp-ejem obeh francoskih državnikov. Italija m Nemčija »Giornale d(Italiau: Italija bo nadaljevala svojo dosedanjo politiko sodelovanja z Nemčijo Rim. 26. decembra, br. Sklep angleške in francoske vlade, da izpremenita svoji poslaništvi v Adis Abebi v generalni konzulat, kakor tudi vesti o sredozemskem sporazumu med Italijo in Anglijo so dale inozemskemu tisku povod za domnevo, da je računati s skorajšnjo izpremembo italijanske zunanje politike, zlasti pa ohladitev odnošajev med Italijo in Nemčijo in zbli-žanje Italije z zapadnima velesilama. ^Giornale d' Italia« komentira te vesti v daljšem članku naglaša, da so te vesti neosnovane. kajti italijansko-nemški odnošaji so zgrajeni na realnih osnovah, ki se ne dajo menjati z dneva v dan. Italijanska zunanja politika ni vezana na izpremembo režimov v drugih državah, marveč gre po realni poti naprej brez ozira na levo in desno. Italija vodi svojo zunanjo politiko lojalno In odkrito. Italijansko-nemški odno- šaji so bili razčiščeni v dobi najhujših in najtežjih preizkušenj ter so postavljeni na čvrste temelje gospodarskega in političnega sodelovanja, ki predstavlja osnovo stalnosti italijanske zunanje politike. Zato so vse vesti o izpremembi italijanske zunanje politike brez vsake osnove. Italija je trdno odločena, nadaljevati svojo dosedanjo politiko lojalnosti in sodelovanja z Nemčijo, kar pa ne izključuje, da bi to sodelovanje, ki ga je preciziral Mussolini že v svojem, milanskem govoru, ne dopuščalo sodelovanja z drugimi državami, predvsem pa z državami, ki žele isto kakor Italija, red In mir v Evropi. Nemčija in Italija vodita jasno politiko do vseh držav. Ta politika sloni na načelih pravičnosti in obrambe evropske kulture pred boljševiškim barbarstvom. Papežev božični govor R m, 26. deccimbra. b. V četrtek ob 11.30 dopoldne je papež Pij XI. o4al svojo božiič-ik> poslanico vsem narodom sveta s svoje bo4n:3ke postelj«. Poslanica ie izzvenela v apel vsemu svetu, naj po Kristusu i&če pota k miru. FNapež iaraža najprej svojo bolest, ker mo ra na praznik rojozem«tvu. Dobro je *ian tudi fcoragknm Slovencem, ker je služil nekaj let kot konzul v Celovcu. Krvav božič v Španiji Vladne čete napredujejo brez pravega odpora nacionalistov Madrid, 26. decembra, b. Božični prazniki ao na fronti okoli Madrida potekli v znamenju nenadne ofenzive vladnih čet, ki so znatno napredovale v smeri proti zapadu, kjer niso naletele skoraj na nikak oipor Francovih vojakov. Nemirne so bile tudi nekatere aruge fronte, tako da se more po vseh douipelih poročilih presoditi, da je božič potekel v Španiji v znamenju novega prelivanja krvi. Uradno poročilo zatrjuje, da so vladne čete na aragonski fronti pognale v zrak vlak, v katerem je bilo 20 vojaških enot, na madridski fronti pa so prešle v napad v smeri proti Romainiiosu in Boadilli ter zavzele izgubljene postojanke do približno 4 km zapadno do Boadille. Sovražna letala so med tem prodiranjem vladnih čet proti zapadu bombardirala Francoski most in Campo del Moro, toda istočasno so vladna letala obstreljevala nacionalistične postojanke zapadno od Madrida. V odseku Boadille del Monte so vladne čete pričele akcijo z dobro pripravljenim topništvom, ki je neprestano obstreljevalo sovražne postojanke, ne da bi naletelo na poseben odpor. Po poroč.lih iz nacionalističnih vrst se zdi, da so Francove čete v tem odseku v popotnem razsulu. V drugih odsekih madridske fronte je vladala te dni precejšnja tišina. Napredovale pa eo vladne čete tudi v odseku ViLa ver de in Moncloe. Odbor za obrambo Madrida je objavil za božič naslednji komunike: V severoza-padnein odseku fronte pri Boadilli del Monte so vladne čete napredovale dobrih 6 km zapadno od Boadille v ameri proti Bruneti. Sovražna letala so ponovno bombardirala Madrid, posebno v okolici muzeja del Prado, kjer je pa-dlo mnogo naših ljudi. Na biskajski fronti se je predalo vladnim četam večje število italijanskih vojakov, ki so služfii v vrstah generala Franca. TI vojaki pripovedujejo, da so jih nemška letala s strojnimi puškami na-ganjala na napad, da bi preprečila? umikanje nacionalističnih čet. Božično premirje je vladalo samo na guadarramski fronti, kjer so ponudbo vladnih čet sprejele tudi Francove čete. Zavrnjen letalski napad na Madrid Madrid, 26. decembra, br. V pretekli noči okrog 23. eo nacionalistična teta/la skušala izvršiti nov leta.skj napad na Madrid. Obramba mesta je takoj stopila v akcijo. Vitedma letala so nacionalistična letala pritisnila k umiiku. Upor v Francovih vrstah Madrid, 26. decembra, b. Vojno ministrstvo je izdalo komunike, v katerem ugotavlja. da je bil z ofenzivo vladnih čet na božični večer v smeri proti Boadilli dosežen izredno pomemben uspdhv Po topniškem obstreljevanju je vladna pehota takoj prešla v napad. Presenetilo jo je dejstvo, da ni nikjer naletela na odpoi Francovih vojakov. Vse ozemlje, ki so ga vladne čete ponovno zavzele je b'lo pokrito s trupli mrtvih Maročanov, med njimi pa je vzdihovalo nešteto ranjencev. Ker so vladne čete našle med mrtvimi nacionalisti tudi mnogo oficirjev. domnevajo da je prišlo v Francovih vrstah tik pred odločilnimi boji do upora proti vrhovnemu poveljstvu v tem odseku. ker si drugače neznatnega odpora Francovih vojakov skoro ni mogoče razložiti. Po približni cenitvi nevtralnih opazovalcev računajo, da je v vseh dr,sedanjih bojih padlo na vseh frontaih in na obeh straneh okoli 220 000 vojakov in civilistov, gmotni izdatki pa znašajo po tej cenitvi najmanj 23 milijard pezet. V istih krosih zatrjujejo da pripravljata Largo Cabntlero in general Franco splošno ofenzivo na obeh s t ran oh. da bi končala sedanje strašne klanje. ki je zahtevajo toliko žrtev. Nemška ladja potopljena Pariz, 26. decembra br. Po poročilih ir. Bilbaa je vladna torpedovka pred Bilbaom ustavila nemško vojno ladjo »Phalos«. ki je imela na krovu velik tovor orožja in muni-cije za generala Franca, kakor tudi večji oddelek nemškega vojaštva. Torpedovka je pozvala nemško ladjo, naj odpluje v določeno luko. Ker ladja na ta poziv ni odgovorila. jo je torpedovka obstreljevala in napos'eH potopila z .vso posadko vred. Zbiranje prostovoljcev v Belgiji prepovedano Bruselj, 26. decembra br. Danes je izšel odlok, po katerem je strogo prepovedano vsako zbiranje in pošiljanje prostovoljcev v Španijo ne glede na to, na kateri strani bi se borili. Sodniške in odvetniške izpitne komisije Becgrad, 26. decembra, p. Minister pravde je na osnovi sodniškega, odnosno odvetniškega zakona imenoval zpitne kom,sije za 9odn;ške in odveiniške pripravnike za leto 1937. Na področju ljubljanskega ape-kcijskega sodišča so imenovani: za sodniške izp te: predsednik dr. Vlad.j-mir Go!t;a, predsednik apeiacijskega sodri-š:a, podpredsednik in čfcwn dr. Lavoslav Mastnak, podpredsednik apekcijskega, sodišča. članj dr. Er h Ebeml, Jo?in Janša, »odnka apeiacijskega sodišča, dr. Josip Haoin. odvefcnik v Ljubljani, namestniki dr. Milko K ran ic. dr. Jurij štemp bar jn Jatkob Prešern, sodnsiki ape k oljskega sodišča v Ljubljani, ter dr. Rudo-if Krme, odvetnik v Ljubljani. za odvetniške izp te: predsednik: dr. Vladimir GoMa predsednik apelacjskega sodišču v Ljubljani, ped predse dirk dr. Lavoslav Mastnaik, podpredsedn k ape' acii.skega sodišča v ' Ljubljan , okfli: dr. Erih Eberl in dr. Joei;p Janša, sodn-ika apeiacijskega sodišča v Ljubljani, dr. Juro Adlešič, odvetnik v Ljubljani, dr. Rudolf Krivic, odvetnik v Ljubl.jian', namestoiki: dr. Milko K-ranjc. sodnritk apekcijskega sod'šča v Ljubljani, dr. Josšp Hacrin, edvetn-k v Ljub-•ljaiinn. in dr. Josip Sajovic ml., odvetnik v Ljubljani Petdesetletnica poslanika Jana §e&e Včeraj je praznoval 30-letnico svojega rojstva češkoslovaški poslanik v Bukarešti g Jan Šeba. Pred vojno je bil g. Šeba, ki je doma iz Ledše pri Pragi, uradnik zavarovalnice Slavije. Med vojno je postal v Rusiji in kasneje v Italiji eden glavnih organizatorjev in voditeljev češkoslovaških legij in se je zlasti izkazal poleg svoje or-ganizatorske tudi z diplomatsko spretnostjo. Zato je bilo naravno, da ga je mlada republika ki si je morak po osvoboditvi nanovo ustvariti tudi skoro ves diplomatski kader, poklicala v diplomatsko službo. Leta 1928 je postal češkoslovaški poslanik v Beogradu ter je ostal na tem mestu sedem let. kar je v diplomaciji precej redek primer Vložil je svoje najboljše moči v delo za zbližanje obeh bratskih slovanskih držav in paralelno za utrditev Male antante. L. 1929 je g. šeba zapustil Beograd in odšel v Prago, kjer je bil izvoljen za gkvnega tajnika češkoslovaške narodne socialistične stranke, kateri je pripadal že od mladih let Po treh letih pa se je vnovič vrnil v diplomacijo in postal 1. 1932 poslanik svoje države v Bukarešti, kjer službuje še sedaj. Poslanik Šeba je na glasu izredno agil-nega in delavnega moža, ki se bavi poleg svojega službenega posla še s pisateljstvom in zavzema odlično mesto med češkimi publicisti. Posebno zanimiva in znana je njegova knjiga »Rusija in Mak antanta«. ki vsebuje mnoge interesantne podatke o diplomatski igri v Podunavju in na Balkanu in ki je doslej doživela že štiri naklade. Za časa svojega sedemletnega bivanja v Beogradu si je g. poslanik pridobil mnogo prijateljev in znancev po vsej Jugoslaviji, zlasti tudi v Sloveniji, kamor je redno prihajal po parkrat na leto, posebno vsako poletje, ko je običajno biva! na Bledu. Vsi ti znanci in prijatelji se pridružujejo gratukntom ob življenjskem jubileju tf. poslanika, ki mu žele tudi v bodočnosti čim največ uspehov pri njegovem delu za splošni mir in slovansko zbližanje. švicarski Italijani se selijo v Abesinr . Bern, 26. decembra, br. Danes je krenil b. italijanskega dela Švice poseben transport italijanskih delavcev, k- so ee odločili za izselitev v 4besini:o Odpotovali so v Genovo, kier ijm >p dala i'a'iianska vlada brezplačno na razpolago '-oseben oarnik Z njimi rotu-ie o Mid ni::ho«'e rodbine t»ko do 'Tkupno jjRe'i okrog 1 PflO Vudi. Napo*dujejo se Se Dr. ScStusdmigg proti nacistom Dunaj, 26. decembra, b. V božični »iieict e-putti* pravi avstrijski kancekur dr. fcehu-schnigg med drugim: Kdor se izreka za Avstrijo, mora nujno odbiti vse politične skrajnosti, pa naj se pojavljajo pod kakršnimikoli vku^om. Ker so vse negativne. Politične skrajnosti ne nudijo narodu niti kruha niti pravic, razen pravice na neomejone demagoške obljuba Poizkušali so že in še veuno poizkušajo diskreditirati siistem, ki ga je uvedel pokojni Dollfu&s, toda to napačno pojmovanje bo postopno izginilo.. Ln sicer tem prej. kolikor hitreje se ix«ta utrdila sedanji režim in korporativna ureditev države. $000 hitlerjevcev aretiranih v it* Sferi ji ounaj, 26. decembra. Dr. <č«i praznike so razvili avstrijska narouni soc^al-sU živahno delovanje. Ker oblasti niso izpustile političnih aretirancev, v kolikoi pr.pa.uajv na-rodnosocialistični stranki, so narodu, socialisti priredili obsežno nabiralno akcijo za politične aretirance, k. je rodila nepričakovane uspehe. Zbrali so milijonske zneske in vrh tega velikanske koačine aaril v obleki, živilih in drugih potrebšč-nah. Ker je imela akcija docela političen značaj, je vlada odredila, naj se njeno nadaljevanje zabrani. Vse zbirke so bile zaplenjene, nabiralci pa aretirani. V vsej Avstriji je bilo aretiranih okrog 3.000 narodnih socialistov, ki so sodelovali pri tej akciji. Samo v Gradcu so jih aretirali okrog 600, na Dunaju pa nad 1.000. Vse zbrano blago in denarni zneski, kolikoi so jih sploh mogli zapleniti, so bili izročeni patriotski fronti, ki jih je razdelila med svoje člane. Huda nesreča v Sofiji Sofija, 26. decembra, t- Na katoliški božič se je pripetila v Sofiji huda avtomobilska nesreča. Policijski oddelek ie dobil nalos-da izvrši racijo v okolici meeta Dvajset policijskih stražnikov g poveljnikom policijske straže in poveljnikom konjeniške po'icite se je podalo na pot Na poledeneli cesti se je avtomobil na nekem ovinku prevrnil in z vso silo treščd oh bližnje drevo. Avtomobil 8e je skorai popolnoma razbil. 12 poVcajev » obema noveKnikoma 'Vi p dob;!o »ako hudo noškodhe da p edn v bolnH Hore f smrtjo. Ostati so dobili lažje Doakodbe m eo v domač; oskrbi. Beležke Akcija za zimsko pomoč in detevska stanovanja Beograjski odbor za zimsko pomoč je imel te dni sejo, ki se je je udeležil tudi minister za socialno politiko Dragiša Cvet-kovič- Govoril je • o koristi in potrebi akcije za zimsko pomoč in napovedal, da bo vlada v najkrajšem času izdala posebno uredbo o zimski pomoči brezposelnim in siromašnim državljanom v vseh pokrajinah države. Obenem bo vlada dala na razpolago 20 milijonov dinarjev za zidanje delavskih stanovanjskih hiš v Beogradu. Na osnovi izkušenj, ki bodo pridobljene z zidanjem v Beogradu, se namerava prihodnje leto začeti slična akcija tudi v drugih večjih mestih in industrijskih centrih, kjer primanjkuje zdravih delavskih stanovanj. Hodjerovci in Ijotičevci v Mariboru Beograjsko »Vreme« je poročalo iz Maribora, da bi se bik morala tam preteklo nedeljo vršiti shoda Hodjerove narodne stranke in Ljotičeve stranke Zbor Shoda pa se nista mogla vršiti, ker se je Hodje-rovega udeležilo samo 15. Ljoti^evega pa celo samo 4 osebe. Hodjerovci so imeli namesto shoda scslanek. ki je po zatrdilu »Vremena« potekel zelo živahno. Nov dnevnik v Skoplju Z novim letom bo začel, kakor beležijo beograjski listi, izhajati v Skoplju dnevnik »Naš jug«, ki bo po daljšem času zopet prvi dnevni list v Južni Srbiji List bo izdajal in urejeval g. Anton Musanič, eden najstarejših, novinarjev in javnih delavccv v onih krajih Kakor zatrjuje izdajatelj v svojih naznanilih, bo list politično informativen. a strankarsko neodvisen Posvečen bo predvsem javnim interesom vardar-ske banovine. Protimačkovski list v Vojvodini V Subotici jc pričel zopet izhajati tednik »Neven«. ki je že pred let' izhaial kot glasilo vojvodinskih Bunjevccv. Tako glasilo hoče biti tudi sedaj. V uvodniku razlaga, da Bunjevci niso Hrvati, čeprav so katoličani. Prav za prav so Srbi katoliške vere, ki so se pred sto leti preselili iz Bosne v Vojvodino. Po svojem čustvovanju pa danes niso niti Srbi. niti Hrvati, marveč Jugosloveni. Zaradi tega prihaja lisf do zaključka, da se Bunjevci ne morejo pridružiti politiki, ki jo iz Zagreba vodi dr Maček in ki je ekskluzivno hrvatska. List se bo zato boril proti akciji, da bi se Bunjevci priključili hrvatskemu kmečkemu pokretu. kakšno politično usmerjenost pa jim bo priporočil, iz prve številke šc ni razvidno. Kdo bo bodoči papež Vesti o resnem obolenju papeža Pija XI. so povzročile, da so začeli nekateri listi, predvsem seveda nekatoliški, ugibati o nasledniku za primer smrti sedanjega poglavarja katoliške cerkve Beograjsko »Vreme« objavlja sliko milanskega kardinala Schusterja, o katerem pravi, da je po mnenju informiranih krogov nairesnejši kandidat za papeža. Milanski kardinal vživa velik ugled v inozemstvu, zlasti pa je priljubljen pri fa.:istih, ker je ob vsaki priliki zastavil ves svoj veliki vpliv za odstranitev vseh nesoglasij med fašistično Italijo in katoliško cerkvijo. Aristokracija in rimska cerkev Glasilo hrvatskih klerikalcev »Hrvatska straža« razpravlja o malteškem vileškem redu, katerega polnopravni člani morajo imeli in dokazati z listinami vsaj 14 ple-menitaških prednikov. »Hrvatska straža« graja pri tem levičarske katolike, ki zamer-jajo malteškemu redu njegovo spoštovanje in upoštevanje aristokratskih tradicij. Kdor je pameten, nc more zahtevati danes kakih predpravic za aristokracijo. Dejstvo pa je tudi, da aristokracija še vedno obstoja in da ima v svetu še vedno velik vpliv Vsega tega se sv. stolica prav dobro zaveda in prav nič ne misli na prekinitev tradicije v ma'teškem redu ali celo na ukinitev reda. Cerkev je bik in je čuvar vseh zdravih tradicij. Tako je sv. oče ob neki priliki izrecno pohvalil bkgotvorno in zelo važno delovanje malteških redovnikov. Katoličani nismo poklican' zahtevati nekako demokratizacijo sv. cerkve »r protestirati proti podeljevanju malte"kih odlikovanj. Kajti če bi se enkrat to dovolilo, potem ne bi bik izključena tudi kritika papeških odlikovanj in kritika vsakega cercmoniela, morda celo onega na papeževem dvoru. Z eno besedo, ne vemo, kje bi sploh končali.« Beda v Angliji Pred prazniki se je vrnila v London preiskovalna komisija angleške delavske stranke, ki se je dva meseca mudila na Škotskem. Preiskovala je položaj tamošnjega prebivalstva, ki se zaradi večletne gospodarske krize nahaja v zelo težkem položaju. Zlasti bedno živijo ljudje v nekdaj cvetoči industrijski pokrajini zapadne Škotske. Komisija je zbrala mnogo gradiva. Po njenih podatkih živi na Škotskem preko 2 milijona ljudi, ki v dobesednem pomenu besede stradajo. V velikih mestih in , nekdanjih industrijskih centrih je več kakor ena petina prebivalcev brez vsake eksistence in živi le od podpor, ki jih dobiva od države in raznih dobrodelnih institucij. Posmrtno maščevanje polkovnika Lawrencea V Washingtonu je izšlo te dni delo največjega špijona in pustolovca sedanje dobe, slovitega angleškega polkovnika Lawren-cea, ki je nedavno umrl. Knjiga nosi naslov »Drobiž«, izšla pa je vsega skupaj v 12 izvodih. Vsak izvod velja 100.000 funtov ali v našem denarju skoro četrt milijona dinarjev. Ali se bodo za te blazne vsote našli kupci, je seveda veliko vprašanje. Dva 'zvoda sta bila po predpisu zakona izročena parlamentarni knjižnici v Washingtonu. kjer bosta dostopna tudi ob-Mnstvu Polkovn k »awrence ie v svoji oporok ioločil. da se sme ta njegova knjiga na-. tisniti le v 12 izvodih, ki se vse do leta »Mešetarji s hrvatskim vprašanjem" Glasilo JRZ za primorsko banovino »Država«, ki ga ureja vplivni čkn vodstva JRZ, nar. posl. dr. Niko Novskovič, objavlja uvodnik z zaključnim razmišljanjem o izidu zadnjih občinskih volitev. Po mišljenju »Države« je glavni vir vseh nesreč v našem narodnem političnem življenju ta, da se' ni izvršilo po zedinjenju pravilno novo formiranje predvojnih strank. Namesto da bi vsi jugoslovenski elementi v osvobojenih krajih pristopili k »Uri radikalni stranki in pomagali izkušenemu srbskemu državniku Pašiču pri graditvi nove države, so se spustili v razne politične avanture. Najtežja med njimi je bik zveza med Davidovičcm in Svetozarjcm Pribičevicem. Tako je bik radikalna stranka, ki je vedno stremek za resničnim sporazumom v okviru močne in enotne države prisiljena nihati med Radijem, Pribičevicem in ostalimi voditelji večjih in manjših skupin. Pribičevič in frankovci so bili tudi glavni krivci, da je propadel sporazum med radikali in Radičem, ki je bil sklenjen pod tako lepimi izgledi I. 1925. »Kar pa se ni zgodilo nekoč, to se dogaja sedaj«, nadaljuje »Država« »O bivših samostojnih demokratih, davidovičevcih in zemljoradnikih po občinskih volitvah skoraj ni več sledu. Narod je razumel položaj in se oklenil JRZ, ki je postala kader » zbiranje vseh onih, ki žele res dobro tej državi. JRZ je likvidirala vse mešetarje s hrvatskim vprašanjem. Tega se bivši samostojni demokrati zavedajo in zato izdajajo sedaj letake, s katerim' bi ee radi opravičili in olepšali svoj poraz. Pri tem so celo izrabili podpis dr. Mačka, čeprav so nekateri ugledni voditelji bivše HSS že ponovno demantirali izjave tega farooznega letaka.« »Država« misli pri tem očividno na letak o izidu občinskih volitev, ki sta ga podpisala oba voditelja bivše Kmetsko demokratske koalicije dr. Maček in Adam Pribičevič. O letaku je bilo v listih že dosti govora, vendar nam ni znano, da bi bil dr. Maček ali kak njegov sodelavec kje izjavil, da je omenjeni letak apokrifen ali celo falzifikat. »Država« bi storila stvari veliko uslugo, če bi tak demanti objavila, saj bi s tem še bolj podkrepila svojo sodbo, ki jo izraža na koncu svojega članka. »Sedaj ni nobenih ovir več, da ne bi pristopili k iskrenemu in pravičnemu reševanju našega notranjega vprašanja brez sodelovanja mešetarjev Seveda, če bo za to na hrvatski strani dovolj resne volje, ljubezni in smisla za stvarnost.. Program j ugoslovenskih „mladonemcev" V ^Jutru« smo že parkrat omenili ta-kozvani m'adonemškl pokret, ki ga je organiziral in ga vodi med vojvod nskimi švabi dr. Nikolaj Hasslinger. V smislu mladonemškega programa piše tudi par političnih tednikov, med katerimi je razmeroma najbolj znan list j Deutsche Pres-se«. V božični številki prinaša na petnaj t točk zgoščeni program m adonemškega pokreta. Glavne smernice programa so nekako te-le: Nemci v Jugoslaviji naj se organizirajo kot Nemci samo na nacionalni in ku.turni bazi, v vsakem drugem pogledu, zlasti v gospodarskem ir, političnem pa naj sodelujejo z jugosloven ikimi državljani. Sploh morajo stremeti za tem, da se čim tesneje povežejo z državnim narodom, pn čemer mora vladati seveda medsebojno zaupanje. Zgodovinska naloga Nemcev v Jugoslaviji je, da delajo na poglobitvi prijateljskih odnošajev med Jugoslavijo ln Nemčijo. Ako se doseže meisebojno zaupanje, si n* bo težko priboriti tudi ornih pravic to institucij, ki so Nemcem potrebne za njih nacionalni in kulturni obstoj in razvoj. Poleg osnovnih šol morajo dobiti tudi kar najbolj izgrajeno srednje in strokovno šolstvo. Gede političnega udejstvovanja jugosloveni. k ih Nemcev v političnem življenju in kret na stališču, naj se Nemci ne vežejo, kakor se je to po večini dogajalo doslej, vedno na eno stranko, marveč naj se opre-dsle po svojih nazorih za stranke, ki njihovemu mišljenju najbolje odgovarjajo. Mladencmski pokret je v ostri borbi proti sedanjemu oficielnemu vodstvu jugotlo-venskih Nemdev v političnem življenju »i v znani nemški organizaciji KuJturbund. S poudarkom zlasti zahteva, da je treba Kulturbund strogo ločiti od politike in njegovo vodstvo vzeti iz rok ljudi, ki se * vodilno udejstvujejo tudi v politiki. Najnujnejše naloge Jugoslavije Včerajšnja »Po&tika« objavlja uvodni članek dr. Laze Mirkoviča, ki piše »o vOtj-nj psihoz v Evropi«. Bivši večkratni zuna-nj; minister opisuje mrzlično oboroževan je na vseh straneh in ekspa.nzijske programe nekaterih narodov, programe, ki sc dajo uresniči«! samo z orožjem. Na drug strani opsuje okrepljena prizadevanja m roljubnoh držav z Anglijo jn Francijo na čelu. Te države si nc prikrivajo, da bodo za ohranitev m ru poirebno žrtve, morda zelo velike žirtve. Pripravljeno so za žrtve, ker pa kljub temu nrnajo jamstva, da se bo oču-v^il miir. se morajo tudi same obcroževafci, da ne ostanejo bre.z obrambe. Dr. Marko v ič govori končno o poio/aju Jugoslavije. On ugotavlja, da so jugoaio-venukj n-arod njegovi voditelji iskreno m roljubui in da hočejo s'uoriti vse za ohra-n"-!ev miru. Na žalost ni od njih odvisno, ali se bo to posrečilo aii ne. Zaradi teea smatra dr. Markov jč za tri najvažnejše naloge. ki so jrm moramo posvetit : 1. za vsako ceno moramo — in to fenprej — doseči svojo notranjo konsolidacijo: 2. oboro-žit: s c moramo "io zob in ifo ne sam*-! naša vojska, marveč ves ne*"d: 3. fcuvot moremo svoii preizkušena prijateljstvu n zavezoi« štva. Predsednik vlade na lovu v Rumuniji Beograd, 26. decembra. A A. Snoč- je m -n:,-itrsk: predsednik in zunanji minister dr. Mr'an Stojad novič odpotoval v Rumuni jo, kamor ga jc povabil predsedn k vlade Ta-tarescu na lov. Lov se bo vršil na s 1 o v en sko - r um unaki mej:. Za časa odsotnost m"nrstrskega predsednika in zunanja mlrvstna dr. Milana Sto-ladfnor-č« je bii z ukazom kraljevih n.-i-mesihvkov imenovan r.n njegove^ zastopnika no-trani mmift^r dr. Anton Korošec. Bukarešta 26 dece-nbra. br. Jugosloven-sk nvnV-ir^v pred-ed-ik j.; danes zjutraj T*~.Vme' v TemeSvar Tu so g« poz davili ninuroftk nrinVr«»ki predsednik dr Ta'a-rescu '"n r> n* 'Twk" zunan*1 rn -o^er dr. An-•tonc-u. Dame« so se ude'eVV lova. itnVriš-n,;-' d?!" n.-> ie dr-W«v z a poViH-n^ ra govore. r"*1! b .-V ^bnavnavap vprašanja mednarodne pol "t ke. Usodna eksplozija Rim, 26. decembra AA. V prls4an š^u Masau v Er trej! je nastala a parni ku »Cesarf> Battistf« hud' e^piozija. Ubitih je bilo 26 ljud;, nad 100 ljudi pa ranjenih. Med ranjenci in ubitimi ljudmi je največ delavcev, ki so j?h p^Iali !z Italije v Abe-slnijo. Vse ranjence so ta^oj orepelj^H v A^maro, kjer so J'.h razme-tšl; po raznih bolnišnicah. O nesreči so se zvede'e naslednje podrobnosti: Nesreča se je pripetila 23. decejmbra. Eksplodiral je kotel ln sicer v trenutku, ko so se delavci izkrcali s pamika. Na zunanji strani pamika je nastala velika hiknja, tako da so vanj vdrle velike količine vode, ki je poplavila skoraj vso notranjost ladje. Parnik se je nagnil na stran. Doslej ni bilo mogoče identificirati žrtev, ker so bili zaradi eksplozije uničeni ose'3ni dokumenti v uradu poveljstva. Znižana voznina Beograd, 26. decembra. AA. trometni minister ie dovolil polovično voznino na železnicah veem udeležencem skupščine udru-ženja gluhonemih, ki bo v Beogradu 10. januarja, ter udeležencem državnih prvenstvenih tekem v alpski kombinaciji, kj bodo 16 jn 17. januarja v Mrkopolju. General Tucakovic f I Beograd, 26. decembra p. Po daljši bo-! lezni je davi umrl v vojaški bolnišnici upokojeni armijski general g. Mikn Tucakovic. Pokopan bo jutri z vsemi vojaškimi častmi. * Pokojni general Mikn Tucakovič je bil eden najodličnejših jugoslovenskih vojaških strokovnjakov. Rojen jc bil 1. 1871. v Kragujevcu in je torej dosegel starost 67 let. Absolviral je najprej v svojem rojstnem kraju gimnazijo, nato pa stopil t ! vojno akademijo, ki jo je leta 1891 zapustil kot konjeniški podporočnik. Kot polkovnik se je udeležil balkanskih osvobodilnih vojn, med svetovno vojno pa je postal general Leta 1923. je avanziral za armijskeg* generala in je bil kot tak dve leti kasneje upokojen. V teku svoje kariere je general Tucakovič služboval pri najrazličnejših oddelkih srbske in kasneje jugoslovenske vojske. Ponovno je bil prideljen generalnemu štfabu. bil je učitelj v vojni akademiji, vmes tudi poveljnik konjenice kraljeve garde. Po vojni je bil divizijski komandant v Skoplju in Zagrebu, nato pomočnik načelnika gkvnega generalštaba in končno nad tri leta komandant armije v Zagrebu. V balkanskih vojnah je bil pokojni Tucakovič načelnik štaba drinske divizije in nato načelnik štaba konjeniške divizije. V svetovni vojni je bil poveljnik samostojne konjeniške brigade, nato pomočnik komandanta moravške divizije, komandant samo- ! stojnega oddelka južnomoravskih čet, zadnji dve leti pa je bil prideljen vrhovni komandi in je bil na koncu poveljnik jugoslovenske dobrovoljske divizije. Nov prezident Kube Havana, 26. decembra, b. Ker je senat sklenil, da se mora dosedanji prezident Kube, general Gomez, umakniti, je zasedel njegovo mesto dosedanji podpredsednik republike Lando Bruy, ki je 14. prezident Kube, odkar je postala samostojna. Novi prezident je star 61 let in zavzema v armadi stopnjo polkovnika. Druga zmaga BSK v Afriki Beograd, 26. decembra, p. Na svoji turneji po Afriki je danea BSK zmagal nad reprezentanco Rabata v razmerju 5:0 (1:0). 1950. ne smejo niti v celoti niti delno ponatisniti. Knjiga vsebuje namreč ostro kritiko angleškega vojaškega letalstva Kritiko je napisal Lawrence na osnovi svojih osebnih izkušenj in opazovanj, ker je tudi sam dalje časa služil v angleški vojni avia-ciji. Nekatere še živeče ugledne angleške politike ostro napada z očitki, da so zanemarjali angleško letalstvo. Vrhu tega otkro obračunava tudi s slovitim Inteli- j renea Serviceom, v katerega službi Je j lolgo bil in kt mu sedaj očita, da se je i izkazal zelo nehvaležnega. J Vremenska napoved Zemun&ko vremensko poročil«; Val zmernega mraza je zajel zapadtvo polovico Evrope, oblačno na severu, ponekod tudj dež ia sneg. V Jugoslaviji oblačno, aneg in dež v drinski in vaTdarskj banovini, vedro v dravski, savski, vrbaski in delno tudj v ostalih banovinah. Temperature so narasle po vsej državi. Zemnneka vremenska napoved; Po veoi-ni oblačno v vzhodnih krsj&b. in na Jugu. kjer se pričakuje tudi sneg. Vedro v ootafth krajih. Temperature bodo padle. (D znamenju božičnega miru Prazniki tišine, dostojnosti in zimskega solnca Ljubljana, Štefanovo. Po vseh nevšečnosti jeseni je razlil letošnji december mnogo solnca na počitka željno zemljo. Daleč naokrog so po vsej srednji Evropi sicer tonile kotline in doline rek skoraj štirinajst dni v mrzli zimski megli. Iz meglenega morja se je spenjalo pod nebo le nad 1000 m visoko gričevje ter tvorilo v zasneženih vrhovih mogočnih gora veličasten zaključek pozemskega pričakovanja prazničnih božičnih dni. Tudi po ostali Jugoslaviji, po dolinah čr-nornorskih rek pri nas in drugod, se je plazila gosta megla in ločila srednjo Evropo od siuhega ozračja vzhodnih in vlažnega morskega zraka zapadnejših dežel. Pod jasno zvezdnato noč je donela ubrana pesem polnočnih zvonov na deželi daleč naokrog. Bleda mesečina skoraj polne lune je svetila ljudem k polnočnici. Pod meglenim morjem je pa odmevala pesem brona odsekano, ljudje so naglo hiteli po ulicah in kmalu napolnili vse božje hrame. V ranem božičnem jutru se je zastarana in mrzla megla nad Ljubljano polagoma razlezla pod hribe. Skozi pretrgano zev je po dolgem času spet posijalo zimsko soln-ce in izvabilo polno ljudi na promenade. Kakor začarani v čudovito lepem belem plašču so spet pogledali v mesto Golovec, Grad in Rožnik ter razveselili sprehajalce s svojevrstnim nadomestkom za ogoljufano pričakovanje prave zimske opojnosti. Čemerna megla, ki se je bila trudna kakor kokla vgnezdila nad našim kamnitim mestom, je v mrzlih nočeh odložila na drevje in bilke toliko prelepe krasote drobno nanizanih ledenih kristalčkov, da je pretežko odpadajoče breme ponekod na debelo nasulo pota. Vsa gozdnata okolica Ljubljane je blestela v skrivnostno odloženem belem plašču nadležne megle. Na večer se je nebo šc bolj zjasnilo. Pozno v mrzli noči, ko je svetla luna že pre-jadrala obzorje, se je porodila prva zarja in nizko na nebu je posvetilo jutranje soln-ce. Napočil je najlepši dan letošnjega decembra, Štefanovo je bilo pravi rendez-vous Ljubljančanov. Vse promenade so oživele in pozabljena je bila tiranska megla, pozabljena nagajiva zima, ki se je dilčarjem za letošnje obilje prostih dni tako skopa usedla visoko v planine. V zameno za deževne božične praznike minulih let se je letos očistilo nebo in poveličalo Gospodovo rojstvo z vsem razkošjem zimskega solnca. Sladko grozdje je bil že zgodaj jeseni obremenil težak sneg, december je bil doslej brez snežink, morje pomladno toplega solnca je objelo Božič — kaj vse bo prinesla nadaljnja zima? Žrtve streljanja Na sveti večer je dobršen dei Ljubljane obiskal polnočnice po župnih cerkvah, a velik del veselejšega občinstva je tudi te najbolj praznične ure prebil po krčmah in kavarnah, kakor je to že od nekdaj običaj. A božič je potekel tako tiho, da kriminalna kronika danes skoraj nima besede o njem. Na sam sveti dan je bila Ljubljana izumrla, kakor že dolgo ne pomnijo ljudje. Mnogo je bilo toliko srečnih, da so se •za božični delopust lahko odpeljali v smučarske pokrajine Gorenjske. A tisti, ki so ostali v mestu, so se po večini držali domačega ognjišča, jaslic in dreveščka. Tudi prelepo Štefanovo ni kdovekaj skalilo božičnega miru. Življenje bo s precejšnjo zamudo prišlo šele v ponedeljek v svoj vsakdanji tir. Kakor vsako leto pa beleži tudi letos kronika nesreč nekaj nevšečnih pripetljajev. Marsikod na deželi si svetega večera in svetega dne tudi danes še ne morejo misliti brez prešernega streljanja, in kadar pridejo stari možnarji iz ropotarnice, je zmerom nekaj samozavestnih fantov deležnih gorja. Tako so včeraj pripeljali iz Zg. Stranj pri Kamniku v bolnišnico dva kmečka fanta, 27-letnega Janeza Arneža in 26-letnega Franceta Špruka, ki sta skušala svetonočno razpoloženje povzdigniti z nekaj streli iz možnarja. Pri tem je staro kresalo razneslo in je Arnežu odtrgalo desnico v zapestju, Špruku pa izbilo levo oko. Na podoben način je bil ranjen posestnik Lovrenc Bizelj iz Soteske pri Moravčah, ki je skušal doma streljati s starim revolverjem, pa mu je izstrelek bušil v roko in ga prccej hudo poškodoval. Ljubljanske božičniee V vrsti božičnic, ki jih vsako leto prirejajo razne uradne instance in humanitarna društva, smo letos prvikrat občutili kot precej občutljivo vrzel, da je mestna občina opustila veličastno prirejeno, pa tudi izdatno obdaritev, kakršne smo doslej vsako leto pred božičnimi prazniki doživljali v dvorani Uniona. Mestna božičnica je bila vsako leto doslej pač najlepši rendez-vous darovalcev in obdarovancev, saj je bila predvsem najbolj efektnega propagandnega pomena, ker je služila za vzor humanitarnim predbožičnim akcijam vseh drugih dobrodelnih društev in socialnih ustanov. Mestna občina je v zadnjih dneh pred božičem v svojem socialno političnem uradu sicer razdelila nekaj najnujnejših dobrot najbolj potrebnim, a izostal je pregled in vzor, ki ga je bila javnost deležna doslej. Mestna občina je letos priredila samo dvoje manjših božičnic v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici, katerega varovance je obiskal predsednik mestne občine dr. Adlešič v spremstvu funkcionarjev socialno političnega urada, in pa v mestni ogrevalnici za vojašnico kralja Petra na Poljanah, kjer so brezposelnim voščili vesele božične praznike šef socialno političnega urada Svetel, ravnatelj Derganc in mestni fizik dr. Rus. Posebno globoko se je doj-mil vseh navzočnih kratki, a jedrnati nagovor ravnatelja Derganca, ki ie v toplih optimističnih besedah zagotovil, da pride tudi bednim kmalu čas veselejšega božičeva-nja. Nekaj svojevrstno zanimivega je vsakokrat božičnica v vzgojnem zavodu za starejše in mlajše mladoletnike, ki je nastanjen v jetnišnici ob Miklošičevi cesti. 2e nekaj let je poskrbljeno, da so varovanci tega vzgajališča, ki spada pač med najbolj usmiljenja vredne internate sveta, deležni vsaj najskromnejše obdaritve. Tudi letošnja božičnica, h kateri so se vsi gojenci zbrali v okusno okrašeni učilnici, in ki ji je prisostvoval tudi ravnatelj jetnišnice Ar-ko z ostalimi funkcionarji m povabljenimi gosti, je bila prirejena na prav lep način. Program je uvedla skromno improvizirana tombola, ki je slehernemu izmed gojencev prinesla vsaj majhen dar, nato pa se je ob radiu in ob pesmih, ki so jih fantje zapeli pod vodstvom svojega učitelja, poveljnika jetniške straže Čamernika, razvil vesel koncertni del. Na koncu so bili gojenci v obednici pogoščeni s čajem in obdarovani s sladkarijami, a v nevezanem razgovoru s svojci, ki so jih prišli obiskat, in z ostalimi gosti se je razgibalo prisrčno razpoloženje, da bo fantom ta večer še dolgo ostal v spominu. Mimo drugih manjših božičnic, ki so jih posamezna društva priredila v svojem krogu, naj opozorimo še na božično obdaritev, h kateri je povabil narodni poslanec Rajko Turk k Zupančiču na Šmartinski cesti 38 najbolj siromašnih družin šent-petrskega okraja. Razdelitev je opravil narodni poslanec sam, ki je vsem obdarovan-cem hkratu želel vesele praznike in srečno novo leto ter se zahvalil vsem dobrotnikom, ki so omogočili to skromno, a vendar veselo božičnico. 38 družin, ki štejejo okrog 160 družinskih članov, je prejelo od vsega najnujnejšega za božič potrebna živila. Kakor lani je Avtomobilski klub tudi na letošnji sveti večer obdaroval prometne stražnike na vseh štirih glavnih križiščih: pred magistratom, na Marijinem trgu, pred pošto in pred »Evropo«. Da pobudi dobro voljo avtomobilistov, ostalih voznikov in pešcev, je najprej klub iz svojih sredstev položil k božičnim drevescem na trotoar-jih nekaj praktičnih daril in njegovemu vzgledu so v resnici v velikem številu sledili poedinci. Kakor je videti, uživajo prometni stražniki v naši javnosti več toplih simpatij, kakor pa potujoče občinstvo pri njih, zlasti kar se tiče pešcev, ki so jim preneštetokrat v veliko nadlego. Društvo Skrb za mladino je izdalo že nad 300.000 Din Kakor vsako leto je tudi letos priredilo marljivo »Društvo skrb za mladinot lepo uspelo božionico, na kateri je obdarovalo 137 otrok obojega spola iz razširjene Ljubljane z obutvijo, gorko obleko in perilom. Obširno levo zgornjo dvorano Sokolskega doma na Taboru so napolnili obdarovanci, med njim; 10 gojencev državne ghihonemnice. Zastopnika mestnega poglavstva Svetela,, Sokola I- ing. Bevca, Zadruge usL drž. železničarjev Sedeja, deco in njih roditelje je pozdravil agjlmi predsednik društva Miroslav Urbas, želeč jim vesele božične praznike z zaroto vitlom, da bo društvo po svojih močeh storilo vse, kar ee da v danih razmerah storiti, da jim olajša obupni položaj, v katerega so zašli roditelji vsled splošnega gospodarskega zastoja. Zahvalil se je v«em darovalcem, zlasti banskj upravi, mestnemu poglavarstvu, Jugobrunj v Kranju jn sodelavcem, ki so po svojih močeh prispevali in omogočili, da ee je obdaritev mogla izvršiti v takšni meri. V imenu obdarovancev in obdarovanje se je zahvalila gospa Koreničeva z Brda. Ko je g. Premelč zapel božično pesem, odigral nekaj komadov in se je končala lut-kova predstava je pričela obdaritev posameznikov. S hvaležnostjo v 6rcih so se obdarovanci razšli na svoje skromne domove. Tiho in skromno, večjni javnosti skoro nepoznano društvo »Skrb za mladino« v Ljubljani je tekom 12-letnega obstoja izdalo za revno in bolehno deco že nad 330.000. Din za božične obdaritve im letovanja Svojo nalogo, ki je izražena v imenu društva, vrši 6 hvalevredno pridnostjo jn nesebično požrtvovalnostjo ter zasluži vso pozornost javno6ti im ustanov, katerih naloga je, lajšati gorje siromašni in pomanjkanja trpečj mladini, ki naj doraste v jeklene borce za svoje ideale jn zveste državljane Jugoslavije. Mraz je pobral siromaka Iz Cankarjevih časov in še od poprej je za božično povest priljubljen motiv samotnega popotnika, ki hodi in hodi skozi snežne žamete vso noč, da bi se, potem ko je bil že toliko let po vsem svetu izgubljen, pritolkel do doma in bi se mu duša ogrela ob rodnem ognjišču in ob lučki, ki trepeče pred jaslicami. Skoraj vse kronike božičnih dogodkov poznajo takšne popotnike, ki si jih ni izmislil pesnik, temveč jih je namesto božjega blagoslova v resnici nekje v mrazu in na samem zatekla smrt. Tako so tudi prav na letošnji sveti večer pobrali v neki šupi v Spodnji Šiški 65-letnega mestnega reveža in prosjaka Ivana Juhanta, mrtvega od mraza, gladu in vsega drugega gorja. Ju-hant, ki je bil zadnja leta navezan na samo srčno dobroto ljudi — in znano je, kako se je ta dobrota v dobi krize izsušila — je poslednje dneve svojega življenja preživel pač večkrat lačen kot sit. Kakšno šilce žganja, kakšna skorjica kruha se še najde za starega moža, sicer pa so dandanes vsi predali na svetu zaprti. Malo pred mrakom svetega večera se je Juhant zavlekel v šu-po, ker je čutil, da mu omaguje srce. Legel je, da bi si malo oddahnil, a ko je zadremal, ga je čez malo časa namesto srčne kapi zadušil mraz. Ogenj v Mestnem logu V noči na Sv. Štefana pa so morali intervenirati mesti gasilci, ki jih je policija nujno poklicala na Cesto v Mestni log. Tam se je na nepojasnjen način zanetil ogenj v hiši Marije Lindičeve, ki obstoji iz treh sob in kuhinje in ki je obložena z ometom, a je sicer povsem iz lesa. Gasilci so pohiteli z motomo brizgelno, da so rešili, kar se je rešiti dalo. Le v podstrešju je imela neka eo rodni ca Lindičeve spravljenega nekaj svojega pohištva, ki ga niso mogli več oteti. Ogenj je povzročil škode za okrog 30.000 Din, a lastnica je zavarovana pri Jugoslaviji le za 20.000 Din. Ena sama aretacija Kriminalni oddelek pa je imel o praznikih enkrat samkrat opravka, ko so mu stražniki privedli nekega Draga Čosica od nekod iz primorske banovine, pri katerem so o priliki aretacije našli kakšna dva kilograma finega, rezanega hercegovinskega tobaka, kakršnega dalmatinski kroš-njarji pogostokrat tihotapijo po naših krajih. Da je tihotapstvo s tobakom v tolikšni meri razširjeno, si lahko razlagamo samo z dejstvom, da te vrste nedovoljena trgovina prinaša ne glede na občutni riziko zavidanja vredne dobičke. Državni monopol plačuje kmetu povprečno po 15 Din za kg, a tihotapci si ga nabavljajo po okrog 60 Din na debelo, v nadrobni razprodaji pa dobivajo po 300 do 400 Din za kg. Čosica so na policiji zaslišali, nato pa izročili finančni upravi, da ga kaznuje v svoji instanci. Darovi šolske družbe na severni meji Blizu dvajset tisoč dinarjev vrednosti razdeljenih . . . Maril>or, o božiču jjh deloma članice društva. po večini pa »Odpri srce, odpn roke« Te besede j u5enke obeh meščanskih šol, zavoda Ves- so tudi Družbi sv. Cirila in Metoda geslo pri njenem narodno obrambnem delu. Leto za letom obdaruje za božič stotine naših malčkov osobito v obmejnih krajih z obleko, toplim perilom, čevlji in šolskimi potrebščinami. S tem lajša gorje sirot. Kano veseli so otročički daril, o tem pričajo številna zahvalna pisma, ki jih prejema vodstvo družbe od obdarovancev. Pri letošnji božični akciji je imela družba v obeh mariborskih podružnicah, ženski in moški, svoji dobri pomočnici. Člani odborov so pobirali darila pri tovarnah, trgovcih in zasebnikih. Vzlic slabim časom je bil odziv zelo razveseljiv. V denarju se je nabralo 11.110 Din, v blagu pa v vrednosti nad 7.000 Din, torej skupaj nad 18 tisoč Din. Družba sv. Cirila m Metoda v Ljubljani je prispevala 10.000 Din v gotovini. 50 parov čevljev v vrednosti 4.500 Din in 30.400 zvezkov. Na posamezne šole je pa še poslala v denarju 2.000 Din. Izmed mariborskih darovalcev naj posebej imenujemo: Narodna odbrana 2.000 Din. Mestna občina mariborska in Posojilnica Narodni dom po 1.000 Din, Rotarski klub 500 Din. Zlasti se je izkazalo žensko društvo v Mariboru, ki je darovalo volnenih pletenin v vrednosti nad 3.000 Din. Izdelale so ne in II. dekliške osnovne šole pod vodstvom požrtvovalnih strokovnih učiteljic gdč. Levstikove,, Rozmanove, Borštnerje-ve in Brusove. Tako so tudi dcklice s svojim pridnim delom pomagale lajšati bedo najrevnejše dece in pod božičnim drevescem se bo lahko spomnilo marsikatero mlado srce revnega kmečkega otroka, kateremu je z delom svojih rok priredilo božično veselje. Za nabrani denar je bilo na-kupljeno razno blago, med drugim približno 2.000 m flanela in barhenta ter preko 230 m blaga za moške obleke. To in darovano blago je bilo 11. in 12. t. m. razrezano, po točnih navodilih razdeljeno in spa-kirano. 7 zabojev daril je bilo odpremlje-nih v razna središča, 6 v prevaljski srez in pa v ljutomerskega, kjer so se zavoji razdelili posameznim šolam. Šole mariborskega sreza so same poslale po darila v Maribor. Vsega skupaj je bilo obdarovano 45 najpotrebnejših šol. V marsikateri borni koči, kamor redkokdaj zašije žarek dobrote, je tako na sveti večer, vsaj za hipček zavladalo veselje. Temu veselju je pripomogla Družba sv. Cirila in Metoda in Vi blagi darovalci in dobrotniki. Iskrena Vam hvalal Odmev velike tragedije Počastitev spomina očeta-mučenika Beograd, 26. decembra. Vfsd strašne tragedije Dimlrijevičeve so v Beogradu še vedno sveži. O tragediji še vedmo poročajo obširno listi in v njej se razpravlja po ulicah arnovičev,i :zsel-it; iz Beograda Ra-njcroi Sfcojanovjč je že tako okreval, da se bo kmalu iz bolnišnice selil nazaj v we-isikovaln; zapor. Pred njegovo sobo v bolnišnici je še vedno noč im dan straža. V četrtek je bil na beograjskem pokopališču sedc»nidnevn: pomen, spominski obred, nesrečnega očeta Zike Dimitrijeviča. Pomena so se udeležili le njegov; najožji sorodniki. Pomen v lis\h ni b'l objavljen, oblast: pa so s' vendarle misHe, da bo spet prišlo do demon ;*r-ivi kfkor po pogrebu Žjke DVrnitrjijeviča. Ob vhodu na pokopališče je srtal zaradi: tega na straž; orožnik, m©d udeleženci pomena pa je bnl policijski p'«aT. Mmogršteviilni prijaftelj; in znanci Žfike Drmitmiieviča so sjcer vedeli, kdaj bo spominski ohnod. a niso prišli, ker so todbmi itak že dovoli pokazali svo;e sočuit je ifn ker so prepreani. da je nesrečni vidovi ljubše, če se lahko s svoii najmlajšo hičenko sama iz:oče ob grobu. Druga hčerka je še vedno v zdravilišču Topolščici in baš na dan očetovega pog-ebi j« prispelo njeno nismo, da se ji zdrav ie polagoma vrača. Reva ne ve, kaj se ie doma zgodilo, in v svojem p-^mu je posebno prisrčno pozdravljala očeta im sestro Milo. Dan©s je ves Beograd globoko pretreslo zadnje pismo pokojne Žiike Dimi tiri jevtjča. Od sodišča je njegova soproga dobila njegov klobuk, uro im listnico. V Ijstn ci je bilo med fotografijami žene im otrok pismo, katero je Žiloa Dimitrijevič napisal morda istega dne^ ko je šel v smrt. Iz šolskega zvezka svoje najmlajše hčealke je iztrgal 1 st in nanj napisal tole: Zamudil sem (trenutek, da bi najprej krivca kaznoval, kar bom še v grobu obžaloval. Z obljubami in grdimi prevarami >e bfo uničeno moje de*e, i i je življenje izgub lo. Uničen sem tudi iaz mo tvor; g. Franc Anlolir- -iradnik v fi arni rot. rja g. Hube 'a 7avr"nka » Kr^Kein. Kodil «e je 25. nov. Ib79 v Koraci-cah pri Ptuju. Prvo službo je nastopil v novembru 1896 kot stenograf pri notarju Lovru Bašu v Celju, jo nadljeval ko solicitator jai pisarniški uradnik prj notarjih Bratkoviču v Gorniem gradu, pri dr. Schmidiaigerju v Kamniku, od L 1900 dalje pa v Krškem pri notarju g. Juriiju Pucku ter pr; Zavnšniku, kjer službuje se danes. Mladi uradnik se je strokovno vestno izobraževal pod vodstvom svojih šefov. Zaradi izredne nadarjenosti si je kmalu popomonia osvojil agende notarskega poslovanja in vse pisarniške posle, da je v službi prav lahko nadomesloval 6tarejše poklicne tovariše. Pri šefih ie bil zelo priljubljen in čislan- ne ie zaradi svoie marljivosti in vestnosti, temveč tudi zaradi svojega lepega im mirnega značaja ter vljudnosti s strankami. "Gnan od krepke narodne zavesti se je živahno udeleževal vsega narodnega in kulturnega življenja. Zlasti ie sodeloval pr; Sokolu in Narodni čitalnici v Krškem, katerima je bil soustanovitelj. Je zelo družaben, vesel in odkrit značaj. Ža svojo okolico ima še danes le prijazno besedo in prijetem smehljaj, zato ga cenijo in spoštujejo števiSmi pri jateiii. Čestitamo možu dela in našemu dolgoletnemu naročniku ob 401etmici zvestega službovanja. HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CELJE LJUBLJANA MARIBOR OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA do 5e[o ZA VLOGE IN OBRESTI JAMČI DRAVSKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO. Dva, ki ju je zvezala vojna Moderna in resnična pravljica iz „Tisoč jn ene noči" Pišt'ajiv, decembra. Pred dnevi je prišel v Pišt'ane na Slovaškem iz Smime ravnatelj tovarne, paša Aziz Hadad Jefti e svojo ženo Timnah. Paša je dobro ohranjen štrridesetletnžk, jako eleganten, njegova žena pa je na pogled mnogo mlajša in tipična orientalska kraso-trea. Zakonca Jeftdjeva se sprehajata v prostem času po zasneženih pišt1anskih ulica-h, obiskujeta zdravilišče »Pro patria« na zdraviliškem otoku in brvšo vojaško bolnišnico v Wilsonovi ulici. Pregledujeta prav vse in prav natanko, kakor da hočeta primerjati s tem, kar je bflo enkrat in česar danes ni več. Videti je, da sta bila pred leti v Pi-št'aneh, da sta cisto gotovo hodila tod in tod in da obujata spomine. ★ Začelo se je z vojno. Jefti-paša in njegova soproga nfeta prvič v Pišfaneh. Bila sta tu v svetovni vojni in danes ne iščeta leka bolnim udom, temveč nekaj drugega in mnogo več: iščeta spominov na pretekle čase, na one žalostne čase. ko sta se njuni poti strnili ob Va-gu. da se ne ločita več za vse življenje. Na hodnikih bivše vojaške bolnišnice »Pro patria« vise še danes slike ranjenih vojakov, podčastnikov in častnikov v spremstvu etrežnic-bolnioark. Nekateri izmed vo- jakov imajo na glavi fese, to so bivši Bošnjaki, vojaki avstro-ogrske armade. Poleg teb stoje Turki v s to jih turbanih. V desnem vogalu neke slike pa stojii krasna, črnooka mladenka... »Sdhwester Timnaeh« ... danes soproga mogočnega paše Aziza Hadada Jeftija. Od te dobe je preteklo polnih dvajset let. »Schwester Timnaeh« komaj da se je kaj spremenila, na prvi pogled mora vsakdo spoznati v gospej Jeftijevi bivšo strežnico vojaškega zdravilišča, ki je bila dobri angel vsem ranjenim mohamedancem. Tedaj se je zagledala sestra Timnah v krepkega poročnika bosanskega polka Aziza Hadada Jeftija... Romantična ljubezen sestre Timnah. Leto 1914. V maju tega leta se je še vsakdo vesela krasne pomladi, dva meseca kasneje pa je izbruhnil svetovni požar. Timnah je spremljala svojega očeta, znanega bosanskega politika Muhtarja Askerja Abdulaha Hodžo iz Mostarja na Dirnaj. kjer se je moral podvreči operaciji, katere pa ni preživel. Timnah je ostala sirota. Brez premišljevanja si je izbrala nov poklic. Priglasila se je za bolničarko. Prišla je v vojaško bolnišnico v Budimpešto, kjer so ji poverili oskrbovanje Bosancev. Takoj ji postali i naklonjeni in nekoliko tednov kasneje niso marali druge postrežnice kakor sestro Timnah. In mnogi so trdili, da se je izplačalo dobiti majhno rano že samo zato, da jo oskrbuje nežna roka sestre Timnah. Sestra Timnah je nosila na beli oglavni-ci namesto rdečega križa rdeč polmesec. Po tem znamenju so ji vzdeli priimek »Sestra lunica«. Deceml»ra prvega leta svetovne vojne je prišel v njen oddelek poročnik bosanskega polka Aziz Hadad Jefti, ki je bil ranjen na galiških poljanah. Novega bolnika je sestra Timnah obravnavala z isto ljubeznivostjo in skrbnostjo kakor vsakega drugega vojaka: niti na misel ji ni prišlo, da bi mu posvečala le trohico več pozornosti. Tudi ni mogla. Ves svoj čas je preživljala med vojaki, z vsakim je bila enako dobra, za nobenega ni mogla več storiti, kakor je storila. Zato je bilo nekega dne njeno začudenje preveliko, ko je poročnik Jefti svečano proglasil, da sestra Timnah ne sme razen njemu nikomur drugemu streci. Se6tra Timnah je čudni proglas poročnika Jefte odločno zavrnila. Ona pripada vsem ranjenim vojakom; na poročnika Jeftija. ki si jo je hotel na tak čuden način osvojiti, se je pa od tedaj jezila. Čez nekoliko mesecev je zapustil poročnik Jefti bndimpe-štansko bolnišnico hi odšel v okrevališče na Semering. Sestro Timnah so kmalu nato poklicali v pisarno, kjer ji je poveljnik izročil trikrat zapečateno piwno. Poročnik Jefti jo je prosil za roko. Mlada bolničar- ni ka je dolgo časa čakala z odločitvijo vedela, kai naj stori. Iskala je v svojem srcu me>ia, kjer bi bilo zapisano ime poročnika Jeftija, toda ni ga našla. Odgovor je bil odklonilen. ★ Leta so tekla. Poročnik Jefti se je vrnil k svojemu polku na rumumsko fronto. Ru-muni so dobro obstreljevali sovražne jarke, polni zadetki so razbili betonske postojanke. Poročnik Jefti je bil težko ranjen. Prepeljali so ga v vojaško bolnišnico v Sibinj. kjer so mu morali odrezati desno nogo. Njegovo zdravstveno stanje pa se ni hotelo boljšati. Pozneje so mu morali tudi desnico nadomestiti s protezo. Po dolgem zdravljenju je prišel na okrevanje v zdravilišče Pi-št'anv. Sestra Timnah je od ranjenih Bosancev zvedela za temno usodo, ki je zadela poročnika Jeftija. Poizvedovala je za n.wm in zvedela, da je v Pišfaneh. Šla je za njim. Ranjenca je našla v groznem stanju. Vesel je bil njenega prihoda in našel je v nji najboljšo oporo. Od tega dne je ubogala se6tra Timnah trdoglavca Bosanca in je stregla le njemu samemu. In nekega dne. ko sta se sprehajala po prijetni senci starega pišt'anskega parka je spregovorila sestra Timnah: »Danes, če hočete, toda samo Če hočete, postanem vaša žena ...« In poročnik Jefti je r. največjim veseljem hotel... Od tega j neguje sestra Timnah bivšega poročnika Jeftija. A. V Gospodarstvo Aktivna trgovinska bilanca v novembru Izvoz je bil v preteklem mesecu za 44.5 milijona Din večji nego lani krimski ouuelek ijiaiionega ministrstva objavija o ua^ imia-iij. trgov uii v iui«ycu uoveanbiu. forooali aiuo žb; ua je liiia IZVOZ v oktooru mlttiimi 6pi06de ui uesigurnosu po izvršeni uevalvacdji zia-triii vaiut nazaniovai in je bil za. 25 uiiiijo-uov Din iiKuijsi uego v lanskem oktobru. V novembru se sicer ni znova dvignk, vendar je bil zopet za 44.5 milijona i>in večji uego lani v novembru, izvozni »mo namreč v tema mesecu 29U.180 ton (teci 289.914) v vrednosti 4543 milijona Din (lani 409.7). Zadnje mesece izvozne sezone se je naš izvoz v primeri z lanskim letom gubal takode (v milijonih Din); 1936. 1935. razlika avgust 3/2.3 310.4 + 61.9 september 504.2 384.2 + 120.0 oktober 468.5 493.5 — 25.0 noveunber 454.3 409.7 + 44.5 Naš uvoi pa se je v novembru držal na lanski višini; znašal je 359.9 milijonov Din. to je le za 3.3 milijona Din več nego lani. V tem pa je seveda upoštevan znaten uvoz zlata, ker je Narodna banka prenesla iz inozemstva znaten del svojih, v inozemstvu deponiranih zlatih rezerv. Visoko aktivna bilanca v novembru Presežek izvoza med uvozom je bil kakor prejšnje mesece, tudi v novembru znaten in je znašaj 94.4 milijona Din (lani je znašal ta presežek le 53.1 milijona Din). Tako je skupni presežek našega izvoza nad uvozom v zadnjih 4 mesecih izvozne sezone (avgust, september, oktober, november) dosegel že znatno vsoto 466 milijonov Din. S to aktivnostjo je bila več nego izravnana pasivnost n prvega polletja, tako da je skupna bilanca za 11 mesecev tekočega leta pokazala aktivni saldo 114.1 milijona dinarjev. Gibanje naše trgovinske Mtence je bilo v letošnjem lotu naslednje (v milijonih Din): izvoz uvoz saldo prvo polletje 1631.5 2000.7 —369.2 julij 330.0 312.7 + 17.3 avgust 372.3 274.3 + 98.0 september 504.2 358.1 + 151.1 oktober 468.5 345.8 +122.7 november 454.3 359.9 + 94.4 jen. nov. 1936 3760.7 3646.6 +114.1 « 1935 3678.6 3363.1 +315.5 « 1934 3417.6 3261.1 +156.5 1933 3104.0 2bS2.9 +4711 « « 1932 2713.2 2596.9 +116.3 Navzlic zastoju izvosa v prvem polletju zaiadi sankcij proti Italiji je vrednost našega izvoza lt*u>is vočja nego lani, in sicer za 82 milijonov Din. V prkneri % letom 1932.. ko je bil na» uvoz najslabši, pa je bila vrednost nas»ega izvoza letos za preko milijardo Din večja. Naš izvoz v novembru Naš izvoz pšenice je bil v novembru nadalje živahen in smo v tem mesecu izvozili 456V vagonov pšenice v vrednosti 77.3 milijona Din. V nasprotju s prejšnjim mesecem pa je bil v novembru živahnejši tudi izvoz koruze in smo koruze izvozili 1993 vagonov v vrednosti 19.5 milijona Din. Izvoz svežega sadja je znašal v novembru le 420 vagonov v vrednosti 13.1 milijona Din (lani 1533 vagonov v vrednosti 34.4 milijona Din), večji pa je bil letos v novembru izvoz suhih češpeij ki je dosegel vrednost 24.4 milijona Din (lam 12.2). Nadalje smo v novembru izvozili za 9.2 milijona Din opija (lani za 13.2), za 9.3 milijona Din hmelja (lani za 17.4) in za 17.7 milijona Din konoplje (lani za 20.7), medtem ko tobaka nismo nič izvažali (lani za 17.2). Kakor prejšnje mesece opažamo tudi v novembru znatno oživijenjo izvoza goveje živine, ki smo je izvozih 3.710 glav (lani 1.750) v vrednosti 7.6 milijona Din (2.7). Konj smo izvozih 1.579 glav (lani 1.792) v vrednosti 2.9 milijona Din (2.91, svinj pa smo prodali v inozemstvu 22.935 glav (lani 20.972) v vrednosti 32.6 milijona Din (28.0). Omeniti je še povečanje vrednosti izvoza drobnice na 12.9 milijona Din (lani 8.4) pri skoro nespremenjenem številu izvoženih glav. Izvoz žive perutnine se je povečal na 5.5 milijona Din (lani 2.9), izvoz svežega mesa pa se je zmanjšal na 25.0 milijona Din (lani 35.5). Znaten je bil v novembru izvoz svinjske masti, ki je dosegel vrednost 12.6 milijona Din (lani 8.2). Večji pa je bil tudi izvoz jajc, ki je dosegel 7.3 milijona Din (5.7). O našem izvozu lesa v novembru, ki je bil še vedno slab. smo že obširneje poročali v številki od 20. t. m. Zelo majhen je bil v novembru izvoz surovega bakra, ki je dosegel le vrednost 3.8 milijona Din, kar je gotovo v zvezi s produkcijskimi omejitvami rudnikov na podlagi mednarodnega sporazuma. Zato pa je bil večji izvoz rud. ki je dosegel 10:356 vagonov v vrednosti 43.8 milijona Din (lani 13.5 milijona Din). Borba med gradbeniki in pooblaščenimi inženjerji V nospro-sju z osnovnimi načeli pravilne uredi Jve odnošajev med posameznim,! go-sp< iarskimi stanovi, ka zahteva, da se noben sitan ne sme obor»čaitj na škodo drugih st.j.i ov, opažamo ž>e »afcaj lert prizadevanje po*:; l«sS§a>nih intanjerjev, cl& bi Si zposlo-v;)l n®kaik prtvilegNnan jn monopolističen p ožaj v gradben; srerok-i ma škodo gradbe-irn obrtnikov jn tudii na škodo inženjerjev-gn< ibenikov, ki niso pooblaščeni inženjerji. Ze -onovno so ioiženjerske komore skušale spr,-viita pod streho uredbo o (pooblaščeniih inžeujerjih. ki bi jim dala take privilegije, da bi bite vsakemu poobflaščememu ženjerju vnaprej zas^urana eksistenca. Vsi teki poskusj so se doslej jzjrtilovili, saj so kazali dovolj očitno svojo tendenco. Obveljalo je pač pravilno s^aišče, da naj si tudi pooblaščeni inženjerii skušajo ustvairi-ti svojo eksistenco predvsem s podobnostjo, ne pa z uvedbo monopola na projektiranje, odnofano izvedbo gradbenih del na škodo gradbenih ohrtertkov. šed«j »o rnžemjerske komore znova napravilo tak poizfkus. Narodni skupščini je bil namireč pred'ože»n načrt zakona o pooblaščen h inžetijerjih. k,i se v svojem bistvu ne raz^lcuje rnira>go od dosedanjih načrtov. Z«to ie beooirft>5flca obrtna zbornica takoj napela, vse siile, da ta poizkus onemogoči. FredJozila je že na merodajnih mesitih dal jšo spomen;oo, kri prav«; med drugim naslednje: Ponovilo so že zbornice predlož le svoie pripombe k načntu zakon* o poobnščen-rh inžcinjerjRh. Redakfcorj; se-dr.anjega -načrta pa teb pri.pomib niso upo- Uvedba uvozne takse ! na svilo Taksa znaša Z Din od kg Na osnovi člena 2. uredbe o pospeševanju svilarstva je sedaj finančni minister na predlog kmetijskega ministra ln v sporazumu s trgovinskim ministrom predpisal, da se pobira na vsak kilogram uvoženega svilenega blaga (svile, umetne svile, svilenih tkanin in izdelkov iz ' svile) iz tariftaih številk 326 do vključno | 340 in iz tarifne številke 356 - 1 kakor ! tudi na kokone in odpadke od nepredne svile iz tarifne številke 74 livarni e carinske tarife specialna kontrolna tarifna taKsa v višini 2 Din v srebru. To kontrolno takso bodo pobirale carinarnice pri uivozu, kakor je to predpisano v členu 2. uredbe o pospeševanju »vilarsfcva. Kontrolna taksa pa se bo pobirala od 1. januarja 1937 naprej. Odlok finančnega ministra je že objavljen v »Službenih novinah« od 28. t. m. Kakor je »Jutro« te poročalo, je o višini te kontrolne takse že ob koncu novembra razpravljal posvetovalni odbor za svilanstvo, ki je bil ustanovljen na podlagi gori citirane uredbe. Na sejah tega posvetovalnega odbora pa nI prišlo do sporazuma glede višine kontrolne takse ln je moral odbor prepustiti odločitev kmetijskemu odnosno trgovinskemu ministru. Prodiucenti kokenov odnosno njihovi predstavniki v odboru so vztrajati na tem. da bi se taksa določila v višini 6 Din za kilogram, medtem ko so smatrali predstavniki tekstilne industrije, da taksa ne sme biti večja nego 1 Din za kilogram. roi stoletja ie deluje GMD> darujmo ie za pol stoletja: Uredba o minimalnih mezdah v načelu sprejeta Minimalna mezda 2.50 Din Že pred meseci so se naši gospodarski krogi mnog-o pečali z načrtom uredbe o minimalnih mezdah' in so bili stavljeni številni izpreminjevaini predlogi. Ta načrt uredbe je bil nato ponovno redigiran in sedaj poročajo rz Beograda, da se je ministrski svet preteklo sredo bavi! s tem spremenjenim načrtom uredbe teT ga v načelu sprejel. Končno m definitivno redakcijo uredbe ima izvršiti še gospodairsko-finančmi odbor ministrov. Po informacijah »Jugosloven-skega Kurirja« je v uredbi določena minimalna mezda, ki bo veljala v vsej državi, in sicer 2.50 Din na uro. Na podlagi tega minima naj po uredbi vsak ha.n za svojo banovino določi minimalne mezde. Ce pa bi razmere v posameznih hanovtnah zahtevale Izjeme od tega minima. bi bil mijnistor za socialno politiko in narodna zdravje pooblaščen. da dopusti izjemno tudi nižje minimalne mezde. Uredba vsebuje tudi določbe glede paritetnih odborov m jrlede kolektivnih pogodb. Gospodarske vesti Gradska štedion?ca v Zagreba ima že pol milijarde dinarjev hranilnih vlog. Te dni je poteklo leto dni, odkar se je Gradska štedionica v Zagrebu po uspeli akciji za vzpostavitev likvidnosti odpovedala zaščiti p>o uredbi o zaščiti denarnih zavodov Ta hranilnica je tudi v letošnjem letu pokazala presenetljiv razvoj. Pred nastopom kreditne krize so hranilne vloge pri Gradski štedionici dosegle okrog 490 milijonov Din, potem pa so do konca leta 1934. padle na 373 milijonov. 2e naslednje leto je hranilnica zabeležila ponoven dvig števati. Tako se je zgodrlk), da novi načrt zakona urejuje rt ud j položaj in delokrog m-ženjerjev, lastnikov gradbenih podjet j, čeprav je ta njihov položaj in delokrog že urejen z novim obrtnim zakonom. Tako so reduktorji novega načrta pridržali v § 16-pooblaščenih inženjerjev izključno pravico za posle, kj so po obrtnem zakonu dovoljeni gradbenim podjetnikom, kar b. pomenilo, da bi se rmetnilkotn gradbenih obrti, ka niso pooblaščena inženjerj;, okrnile z obrtnim zaikonom zajamčene pravice. Gre za vprašanja, ki so že def nratrvno rešena, zafto •mtftra. spomenica, da je vnašanje takih določb v zakon tendencjoizno in teh določb ni mogoče drugače označiti, kakor da so monopolistične. Načrt zakona pridržuje poo-b'®ščenim inžepjeriem tudi tehn ono vodstvo tak i.h gmdbanr h podjetij, kri jih glede na obseg poslov po obrtnem zakonu lahko vodijo praktični stnoVovnjaki z običajno strokovno .izobrazbo. Med drug m vsebuje tudi določbo, da smejo le pooblaščeni 'nže-njer.ji voditi posle gredbenrih podjetij, ki so pravne osebe, kar je v nasprotju z drugim odstavkom § 36 obrtnega zakola. Načrt zakona vsebuje tud: določbe glede mišenjemsk h komor, kri fm daje zmačaj gospodarskih zbornic, čeprav je vprašairoje go-spoda-rskih zbornic +udr" že urejeno z obrtnim zakonom. Spomenica na koncu zahteva. da se načrt zakona sspremeni, in srcer v tem smislu, da urejuje samo vprašanja. Jat se nanašajo r»a pooblaščene nž en ier je pri reševanju njihove civilne praikse, kakior je tv> povsod v drugih državah. •vlog na 434 milijonov Din, sedaj pa so vloge ob kooeu letošnjega leta doaagie že 500 milijonov, tako d« so že v«Vfe kakor pred nastopom kreditne krize. Naglo dviganje dotoka novih vlog, ki je samo v letošnjem letu znašalo okrog 66 milijonov Din, je hranilnici omogočilo, da je znova pričela dajati posojila. V teku letošnjega leta je hranilnica odobrila za preko 40 milijonov Din novih gradbenih kreditov, kar ji je v aiatni meri pripomoglo k letošnjemu oživi jen ju gradbene delavnosti. = Izgube angleške industrije zaradi ab dikacije kralja Edvarda. Angleška industrija je bila od srede letošnjega leta zapo aieua s produkcijo spominskih predmetov ki so bili namenjeni za prodajo ob kronanju kralja Edvarda. Z odstopom kralja so in dustrij&ka podjetja sodaj utrpela znatno iz gubo. Trgovinska zbornica v Manohestru ceni. da ima samo tekfctiina industrija ua območju te zbornice zaradi tega škodo \ višini 3 milijonov funtov (720 miiijono\ Din). Tekstilna podjetja so namreč te več mesecev izdelovala tkanine m druge tekstilne pred mote z micialkami kralja Edvarda in je bilo mnogo tega blaga že poslano v doroinione »n kolonije. Nekatera podjet ja so e« za primer izgube zavarovala pn zavarovalnicah. Znana Llovdova zavaroval niča je morala tvrdkam izplačati 0.5 milijon > funtov, ne glede na to, da bo kronanje no vega kralja Jurija isti dan. ki je bil določen za kronanje kralja Edvarda — Stanje aktivnih kllringov. Po najno vejših podatkih Narodne banke je saldo na šib klirinških terjatev v Nemčiji v zadnjem tednu ostal na nespremepjeni višini potem ko se je od srede novembra povečal za 4.8 milijona mark. Dne 24. t. m. je znašal namreč 21.0 milijona mark. to je prav toliko, kakor 17. t. m. Tudi saldo v starem kliringu z Italijo je nespremenjen in znaša 49 milijonov lrr. = Poljska nam je odpovedala klirinško pogodbo. Iz Beograda poročajo, da na«i je Poljska odpovedala klirinški dogovor, ker se blagovni in plačilni promet ne razvijata povoljno. V letošnjem letu je nnstai klirinški saldo v korist Poljske, ki je v zadnjem času navzlic živahnemu turističnemu prometu nadalje naraščal. Po podatkih naše Narodne banke je bHa še ob koncu prvega letošnjega polletja naša država v kliringu s Poljsko aktivna za 11 milijonov Din. Ob koncu septembra pa se je ie pokazal naš klirinški dolg- v višini 3.2 milijona Din. ki se je v zadnjih mcsecih še znatno povečal. = Stanje Narodne banke. Poslednji izkaz Narodne banke zaznamuje nov dotok zlata in deviz v višini 10 milijonov D« Zlate rezerve so se povečale za 3 na 609 milijonov Din, devize, ki se ne vštejejo v rezervo pa za 7 na 627 milijonov. Narodna han-ka nadalje prenaša svoje zlate rezerve iz inozemstva v Jugoslavijo m ee je s tem v zvezi zlato, deponirano v inozemstvu ponovno zmanjšalo za 9 m 24 milijonov zlato v blagajnah pa je naraslo za 12 nn 1585 milijonov. Zaloga kovanera denarja v ni-klju m srebru se j* poveča'* za 9 na milijonov, ta,ko da je bilo 22 t. m. v obtoku za 852 milijonov kova.nrhi novcev Posojila na menice so se znvnj^rle za 10 na 1452 milijonov, lcmbnrdna posovli pa «0 ostala nespremenjena na vi?vii 250 m:'ijo-nov. Ohtok bankovcev se je skrči! z-» 36 na 5179 milijonov in je bil pri tem 279 milijonov večji nego lairi ob tem frsu in za 941 milijonov večji nego pred dvemn« letoma. Vzporedno z wnan;ša!nV!tn obtok" 30 se povečale obveznosti na pokor za 56 na 1745 mili jonov: te«ra odpade nn žrrovTte naložbe države 54 mHiionov C+R) n-* ""'vnt-ne žirovne raSuno R81 milijonov fJ-23'» m na razne račune 809 milijonov f-*-?*) Vrednost zlate podlage skopaj t o««ielTv> premijo je znaSala 28. K m. 2^6« mflrr^rov. kritje obtoka bankovca in obvfrrr^at" t** tw>V«tr. v zlatu pa 29 (prej^ri 29.891 — Vinska razstava ln sejem v Brežicah. Vinogradniki brežiškega, in delno krškega sreza so se ailočtfU, da priredijo 3. in 4. to vsi, ki še niso prodali svojih pridelkov, in obenem tudi sejem. Opozarjajo se na to vsi, ki še neo prodal isvojih pridelkov, oziroma tudi tisti, ki so svojo kapljico morda že vnovčili, da se udeleže raz tave. Seznaniti moramo interesente z dobrimi pridelki: bazeljskih, pišečkih, sromeljsklh in drugih goric, da ob tej priliki na mestu samem v Brežicah izberejo ono, kar jim najbolje ugaja. Podrobnosti o prireditvi boio pravočasno objavljene. Na obilno, vsestransko udeležbo vabi že sedaj pripravljalni odbor. Nurmi brani še 7 svetovnih rekordov Vsako leto, kadar se deda bilanca lahko-atietskrh svetovnih rekordov, se ponavljajo naskoki na svetovne rekonde ki jih jo pred davnimi leti dosegel sloviti Finec Nurmi. Leto* sta šla v pozabo dva svetovna rekorda tega velikega, finskega športnika, in sicer najprej v teku na 1500 m. ki ga je zboljšal Lovelock od 3:52.6 na 3:47-8. Drugi Nurmijev rekord, ki je bil letos izbrisan. je v teku na 3000 m. ki ga je Nurmi zabHežil leta 1926 s časom 8:20.4 m ga je leto« priboril sebi njegov rojak Hftckert s Sasoan 8.14.8. Toda kljub temu brani Nurmi Se vedno nič manj kot sedem sve+ovnih rekordov. ki jih do sedaj ni moglo porušiti vse prizadevanje naraščaja. Ti Nurmij^vi Se nedosegljivi rekordi so v tekih na 7500 m. 10000 m, 5 m9j. 6 milj. 10 milj »n e'ednj« v tekih na pol ure in na rrro Nepreviden kadilec Neki Hoffmsnn v New Yorku je legel s cigareto v ustih na divan in je zaspal Kratko potem je bila vsa soba in sosedri prostori v plamenih. Ogenj je povzročil veliko Škodo, pet oseb fm je zgorelo Hoffmann ki se mn ni ni5 zgodilo se bo moral sedaj zagovarjati zavoljo »umora« teb petih oe>eb. Italija Je šele seda] zasedla Vzhodno Abesinijo Prejšnji teden so italijanski senatorji na slavnostni seji izročili Mussolini ju, kot ustanovitelju afriškega imperija umetniško zdelan Častni meč. Ob sprejemu tega darila je Mussolini pripomnil, da se je v tem .renutku uresničila popolna zasedba A bedim je od strani italijanskih čet. V resnici je italijansko vojno poveljstvo v Abesiniji zadnje tedne zelo pospešilo izredno težavno delo pri zasedbi obsežnih vzhodnih in južno vzhodnih pokrajin Abesinije. Odkar 3e je abesinska vojna več ali mana j končala, nismo slišali toliko vojaških poročil iz Afrike, kakor prav zadnje tedne. Pri tem so se pokazale vse težkoče, ki iih je bilo treba obvladati, zlasti ker so se ostan-•-( abesinske vojske zatekli v južnovzb^^n' del Abesinije in so se od tam skušali upi- rati prodiranju italijanskh čet To prodiranje ni bilo lahko, saj so morali Italijani izkusiti vse težkoče gverilske vojne. Italijanske čete so morale sinova uporabiti številna vojna letala, ker so se ostanki abesinske vojske zabarikadirali v nedostopnem terenu. Najprej so zasedli pokrajino Dži-ma, prodirajoč v vzhodni in južnovzhodni smeri. Tu so se upirali italijanskim četam ostanki armade rasa Imra, čigar vojska je prej štela 18.000 mož. Ker so italijanska čete istočasno prodirale od Gondarja ob vzhodni strani Tanskega jezera preko pokrajine Godžam in z juga pa od Negelija. v smeri proti severovzhodu, je moral ras Imru uvideti, da je od vseh strani ogrožen. Tako so se njegove čete končno vctale-Po Številu oddanih pušk, ki jih je bilo baje 2100, pa je še odprto vprašanje, če so se v resnici vdale vse čete prej mogočnega rasa Imra. Po zavzetju pokrajine Džima so pričele italijanske kolone zadnje tedne prodirati preko važnega prometnega križišča Gore proti meji Sudana, da zavzamejo še pokrajini Uolega m Kafa. Poročila, ki so prišla tik pred božičnimi prazniki, zatrjujejo, da so italijanske kolone prodrle do najvažnejšega kraja na vzhodu, do Gambeie la kraj leži sicer še 100 km oddaljen od meje Sudana, navzlic temu pa je tam nastanjena abesinska carinarnica, ki je prej obvladala znaten promet med Sudanom in Abe-sinijo. V Gambeli ima tudi že Anglija svojo prvo postajo. Na podlagi pogodbe iz leta 1902. je namreč Anglija v imenu su-danske vlade zavzela teritorij 400 ha ta jo Abesinija na tem teritoriju priznala Angliji suvei eniteto. Zavzetje Gambeie od strani Italije pomeni, da so italijanske čete praktično prodrle do meje Sudana. Obenem pa nastaja vprašanje, ali bo Italija priznala Angliji suvereniteto na omenjenem teritoriju 400 ha. Vzporedno so italijanske čete pričele čistiti obsežni teritorij okrog Hararja. kier je bilo poleg ostankov abesinske vojske tudi mnogo roparskih tolp. Končna zasedba Abesinije ni bila dosežena brez krvavih žrtev. Od zavzetja Adis Abeba Italija ni več od javljala seznamov padlih vojakov. Tik pred božičnimi praz. niki pa je bil znova objavljen daljši seznam. ki izkazuje 100 mrtvih voiakov in oficirjev, med njimi zlasti mnogo oficirjev. poleg velikega števila ranjenih in obolelih. Za kmeta nesprejemljivi predlogi Pišejo nam: Danes bijemo vsi težek boj za obstanek, kmetje in delavci enako kakoi trgovci in obrtniki ali nameščenci. Po.eem razumljivo je to, da skušajo razne panoge iskat! vedno novih poti in načinov, kako bi si izboljšale svoj položaj. Vsi taki načrti pa imajo navadno napako da ne vpoštevnjo interesov splošnosti. temveč iščejo rešitve na stroške drugih stanov in drugih panog. Pred seboj imam prepis vloge, ki jo je poslala sekcija trgovcev z alkoholnimi pijačami na veliko Združenja trgovcev v Ljubljani g. finančnemu ministru. Predlogi te vloge so tipičen primer reševanja lastne stiske na račun drugih panog, ki so še v slabšem položaju. Kdor je te predloge sestavljal. je očividno popolnoma spregled"t da je kmečkih producentov sadja in grozdja neprimerno več kakor trgovcev z alkoholnimi pijačami Le na ta način je mogel priti do naslednjih predlogov: 1. Dosledno naj se uveljavi načelo ob davčen ja. oziroma kontrole alkohola že pri producontu. torej v kleti pr: kmetu. Tr-gv na vseh straneh vendar zasluzi tak predlog kakor ie tn da žitne bitke« in drugih takih akcij za povBiligo metijstva razptane za najboljše kmetovalce. Ob tej priliki so kmetijski str kovnjaki poročali tudi o letošnji letini. Iz njihovih podatkov izhaja, da je bila žetev kljub večjemu obsegu obdelane zemlje in kljub temu, da ^o kakor n. pr. na Tržaškem pri setvi porabili okrog 9CK"0 izbranega semena, da je tud uporaba umetnih gnojil zelo povečala ter se je kmetijstvo pl'-h v precejšnji meri moderniziralo, letr>3 vendarle za 10^/r manjša od p (vprečja zadnj h let. O nagradah, ki so jih razdelili na Goriškem, -mo poročali že pred dnevi, vendar pomanjkljivo, ker te iaj tudi listom, iz katerih smo podat je p sneli, slednji niso bili še pL estnikov in ko lomov, v Trstu so razdelili 237 nagrad v gotovini, nekaj pa tudi v blagu. PoeameHM udeleženci so prejeli maetijske stroje, pluge, mamjše kciliCine izbranih semen itd. Med onimi, ki so prejeli nagrade v gotovini, je bilo po sili razmer tud'. okrog 200 slo.enkih Kraševcev, Notranjcev in Istranov. V Pu-lju so razdelili 25 večjih in prav tako celo vrsto manjših nagrad. Kakor drugod so večje nagrade pripadle italijan/kim kmečkim pose tnikam odnosno veleposestni-kcoi. V Istri Je prejelo večje nagrade 11 Hrvatov. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Za novo bolnišnico A1A.e4j.di Ztf-iii-aOv, U*J v C LK'iilLjpC«.UCC bo po boi.čnih prazniKin priče La z obširn*ra prjpravviini za izveubo akcijskega propa-gaoukiege tedna, ku naj bi v prv,h dnsedn.(ku mestne ob.Tnc n pri banu dravske banovine. Predsedniku mesene občine dr. Adlešriču so zasitopniki akcije predlo/Ali kratko spr m on 00 ki navaja med drugim: Razmare v ljubljanski oba državni bainišniai. ki vrši važno nalogo ceni'ralne bolnišpice za vse slovenslbo ozemije. so se v zadnjih lutjh taiko poslabšala, da predstavljajo resno socialno nevannost za naše ljudstvo-Edina rošiliev tega vprašanja je, da se v Ljubljan zgrad)- povsem nova, in s:oer takšna bc^mišn-iaa, Id bo moigtla v polni meri služi; tudi kliničnim nalogam. Le popolne kilkvka v Ljubljani, b; po omeniju predstava kov zdravniške vede ustrezaiia taiko /idravstvenlm potrebam našega ljudstva kakor zahtevam medicinske znanosti na univerzi knalja Aleksandra I. Idejji- načrti za tako bo!n šnico so ;zvršeinri jn s tem je akcija v glavnem zaključila svoje delo. Zdaj b morale delo poprijel- in dokončati kom-pe^ervtne ob^-sti. Banska uprava je na vzipodbudo akcije slavila ministrstvu socialne po!rt:fce m narodnega zdravja nujen predHos, da ministrsJtvo. oz>iTOn>9 vlada vstavi v svoje asnandmian-e k proračunu za Idto 1937/38 vsoto 500.000 Din, k; na-i b-iih ministrsko troorabik? z« priprav! jairva dela za novo kI'ničr»o bo!n:6niico v Ljublja* ni. Na koncu spomenica naislavlia prošnjo na župana, naj n vsem svofim vplivom podpre to pr zadevanje im naj obenem po-skrb:. da bo mes na občina progr-vrrwj nove centralne bolnišnice priključka tudi svoj mesfn: zavod. Spomenica. k? so jo zastopnik"' akcije predložil; banu vsebuje tud predflog, naj bi brnsk; oddelek za socialno po^ilko stavil mi;n: p—ffoc da mmi^tro^vo za sociai-no po^hlro pri^forno oblastvo tafcoj pr čne s priprrvliaVtim-' del? za osrednjo klinjBno bolnainico v Ljubljani. Doma Koroški spomini »Se ga bo«, je dejal oče. ko je stopil, ves snežen v sobo, »z Drave sem se slišijo zvonovi, kakor naši. Še ga bo dal jug, še«! Sle-kel je star, oguljen kožuh in zlezel na dil-co pri gorki peči. Zunaj je cotalo, da si komaj videl skozi kosmiče. Pri peči v kotu je stala mati sredi treh sosedovih otrok, ki jih je že prejšnji dan skopala v gorki vodi in jih očedila uši, ki so jih reveži bili kar živi. Že dalje časa je iskala med ponošeno obleko, kje bi bilo kaj celega in še trpežnega, da bi dala napraviti iz ostankov kaj novega za te ubožce. Stari šivilji je dala mleka, kruha, kaše. masti in drugega kar je premogla hiša, da je sešila skromne obleke. Danes pa je sveti večer in dolžni smo povrniti revežem za to, ker je moral Odreenik prezebati že komaj je prišel na svet. Voliček in osliček sta mu dihala gorko sapo, ker Marija ni vzela s seboj na dolgo pot zadosti plenic. In tudi njo samo je zeblo, da se je zasmilila Jožefu, ki je rajši sam prezebal in jo ogrnil s svojim rašovnatim plaščem. Pa tudi lakoto sta trpela betlehemska popotnika Med potjo sta pojedla vse suhe smokve, kar sta jih imela s seboj, objestni gostilničarji pa jima niso hoteli ničesar dati na upanje, še manj pa zastonj. Hudo je bilo! Mraz in la kota sta kruta tovariša bednih Zato pa je treba, da lačne nasitimo in nage oblečemo. Kar ste storili komu mojih najmanjših, to ste meni storili, je dejal Gospod. Na mizi je že stala slamnica z jabolki in orehi pa tudi trije hlebčki belega klonka so bili zraven. Bili so to sosedovi otroci. Njihova mati se je zgenila komaj takrat, ko jo ie vsekala bolha na stegnu, da se je bro treba popraskati. oče. drvar, po večini odsoten, pa je pil za žive in mrtve in zmerjal :n klel. kadar je prišel pijan domov Otroci niso imeli drugega od mladosti, kakor ono svobodo, ki je najkvarnejša za mladino, nihče se ni brigal za nje. divjali so sem ter tje in le malokdaj jedli doma. Večinoma so bili gostje pri nas Sedaj so imeli čedno obleko, mati jim je dala še priboljšek za božični večer, jih pokropila z blagoslovljeno vodo. odprla jim vrata v vežo iti dejala: »No. v božjem imenu, sedaj pa idite domov.« »Da se ti le ljubi, ukvarjati se s temi vampi«, je zagodel oče na dilci. kakor je bila njegova navada. Saj sam ni misli! tako. ali nekaj je pač moral ziniti. To je vedela tudi mati in je dejala potihem. »Vse k božji Tasti, tudi ja/ ne vem, kje bo še naš hodil po svetu in prav mu bo prišlo, če mu bo kdo pomagal, kadar bo v potrebah! Vse k božji časti! Saj bomo samo to nesli s seboi. kar bomo sedaj dali. drugo bomo vse pustili tu« »To imaš prav« je deja1 oče, ki jc bil kljub zunanji robatosti v srcu pobožen in dober mož. V tem pa se je čulo potr-kavanje čevljev ob hišni zid in mati je pogledala skozi okno v vežo: »Oh mama, pa v takem«! Odprla je vrata in hitela naproti svoji materi, stari Gregorčinji iz Nove vasi. »Bog vas primi, aii ste dro upali, ko ie taka ura!« Pod noge do kolen snežena, zgornje krilo zavihano čez glavo, je žena pregazila strmo pot v dolino. »Pa še dežnika nimate'« pravi mati. »2e sama komaj hodim naj pa nosim še umrelo, saj nisem s cukra« odvrne sključena, vedra ženica. »Saj je mogoče zadnjikrat, nič ne vemo. za katerim vogalom čaka smrt«. Obe sta stopili v sobo. starka je stopila k očetu in šaljivo pozdravila »Za prenočišče prosim«. »No, no, že prav« se nasmeje cce, »Bog vas primi'« Vrstili so se navadni, domači pogovori, 7unaj je padal sneg in polagoma se je jelo mračiti. Stara mati se je dobro ogrela pri peči, mati ji je prinesla mehke copate, oče pa kozarček žganja, na katerem so plavali trije lističi žefrana, ki je zlatil pijačo, kakor da je to nalašč za veliki praznik. Saj jc bilo treba pogostiti staro mater. Po zimi jc !e malokdaj prišla v cerkev, ker je pot preveč ledena in za Meševčevim mlinom visi drevje v zarezo, da bi komaj zajec prišel spodaj skoz. Na sveti večer pa ni manjkala nikoli in vsakokrat je pravila, da je prej ko ne zadnjikrat, ker čaka smrt za vsakim grmom. Vsa hiša je dihala praznično razplože-nje. Vse je bilo osnaženo, vse pospravljeno in urejeno. Kolovrati so šli čez praznike na vrh, pletenje in šivrnje na polico pod stropom. Petrolejka je bila sveže osnažena in napolnjena, cilinder na njej pa čist, kakor župnikova očala. V sobo je stopil oče z velikim, črnim loncem, iz katerega se je kadilo in blagodejen vonj je napolnil vse poslopje: »Svet, svet, sam gospod Sabot...« Je molil natiho, jaz sem stopal za njim in kropil: »Čast in hvala bedi Očetu in Sinu in sv. Duhu« sem mu odgovarjal in vsi na- vzoči za menoj. Za večerjo so bili vedno sveži ajdovi žganci (hejdava mešta) in kava. To je bil uvod v praznično jedačo, kajti tudi za telo je treba skrbeti, če ne duša nima obstanka. To je vedela tudi moja mati. Za praznike mora biti že kaj boljšega na mizi. Po večerji sem se zmuznil k učiteljevim. Tam so imeli veliko božično drevo, ki ga doma ni bilo. Pa posta tam tudi niso poznali ta dan. Doma pa, Bog vari, da bi le po-duhal ob tako velikem postu kaj mesenega. Bi' je takrat pri nas šolsk> vodja Jože Von-čina, rojen Slovenec iz Kranjskega, ki je s kmeti sicer rad govoril slo\ensko in nas v prvem razredu tudi slovensko poučeval, a po mišljenju je bil nemčur. Pokojna njegova žena je bila Nemka s Kočevja in vsa družina je bila nemška. Toda bil je dober mož in njegov najmlajši sin Feliks moj najboljši tovariš. Tako je bilo na sveti večer kar prijetno pri učiteljevih. Pa tudi vino so imeli in še nekaj, česar nisem poznal in kar je moralo biti zelo imenitno, ker so tako važnost polagali nanj m zmiraj o njem govorili Punč so rekli tisti pijači Bila je v nekako čudni skledi in s črpalko so jo nam natakali v kozarec Nikoli nisem hotel vprašati, zakaj tako, ker sem mislil, da me bodo imeli za neumnega, če bom kaj takega vprašal, kar bi že mora! \cdeti. Med tem je mineval večer in iz zvonika se jc oglasil prvi poziv k metni kakor pravijo polnočnici pri nas. Rekel sem, »Hvala za vse«, voščil vesele praznike in lahko noč ter odšel čez zasneženi vrtiček domov. Doma so že odmolib rožni venec in oče je vlekel dreto na dilci. kakor bi bil imel v akord. Mati m' je pošepetala na uho, da se je kregal, ko me ni biio pri molitvi. Uboga mati. koliko ph ie morala pre-slišati od očeta radi mene Ali jaz sem se na prvih božičnih počitnicah smatral že nekoliko bolj svobodnega in me m posebno dirnila očetova graja, posebno še ker je prišla do mene že iz druge roke, ki jo je gotovo že malo ublažila. Po hribu od Verneberga doii so se svetlikale luči in v enomer je kdo otrkaval čevlje pred hišnimi vrati Stara navada je bila. da so hodili pred polnočnico k nam, da ni bilo treba čakati v mrzli cerkvi Mati je nosila žganje in klonk in rako se je soba do maše napolnila. To očeta prav nič ni motilo in jo je kar naprej žagal na dilci. Prišel je Pavelčev Hanzelj. z Žlebne star bogat samec, s svojo sestro Mojco, nikoli ni manjkalo pobožne stare, sključene device s Cetinja o kateri so pripovedovali da je šla gorka v nebesa, ko je umrla Ta ie tu di vedno na klopi pri peči spala ta dan, ker ne bi mogla prilesti v hrib in pr;ti spet nazaj k zgodnji maši ob šestih Zdaj je tam spal deklin nezakonski sinček in čakal, kdaj ga bo zbudila pobožna mati in ga vsega zaspanega peljala s seboj k polnočnici. Zazvonilo je z vsemi in vsi so se dvignili, kakor na ukaz. Mati in stara mati sta že prej odšli ker hočeta še pred mašo malo požebrati. Sestra je zbudila očeta dekla je tresla fanra in ga budila, kakor ie vedela in znala in ga jokajočega tolažila s ;etn kako je bila huda zima tudi takrat, ko se je rodil Jezus, ki pa prav nič ni jokal radi tega. Vsi so odšli, tudi jaz, le oče ;e ostal za var-ha doma Varha pa je bilo treba ta večer pri hiši. Sicer ni več pošasti in prikazni, kakor so hodile včasih strašit ljudi, ni več par, ki bi hodile same po cesti in tudi nc škopnjakov, ki so v podobi ognjenih snopov frčali p zraku in sedali ns strehe never-nikov. To vse so neki papež zavezah. Ali še so verne duše, ki se oglašajo ta večer, pa tudi slabih ljudi ne manjka, ki kradejo po samotnih hišah, kadar gre družina v cerkev. Zato jc treba, da ostane kdo doma za varha in to najpogumnejši pri hiši. Zaklenil jc za nami vrata in se spravil nazaj na dilco spat. Luč je gorela, ker to noč ne sme ugasniti v spomin na to. da sveta družina ni imela luči v hlevu in je nebeška luč razsvetlila vso betlehemsko poljano Predno sem odšel v cerkev me je zvabil sladek vonj v kamrico, kjer sta spala starša. Ko odprem vrata, čujem, kako vabljivo cvrči v pečici... Za nos in za ušesa je bile to tako mikavno, kaker čista duša za peklenskega zapeljivca. Aha. pečenka! Ko sc vrnemo iz cerkve, bo minul post, potem jo pa bomo. In še bolj zadovoljen sem odšel k polnočnici. Nekdaj sem ministriral, še lani. in o božiču se mi je zdelo, da smo pri polnočnici vsi nekaj več, kakor drugače. Vse je bilo slovesnejše, ob nobenem prazniku tako, kakor pri polnočnici. Gospod Anton moj nepozabni učenik in narodni borec, ni nikdar s tako vnemo zapel Gloria in excelsis, kakor ta večer, stari Motelj je vse drugače ogr- nil gospoda in vse pobožnejše vihtil kadilnico in bradatega Florjančevega oka, ki ni poznal nobenih not, stare orgije niso nikdar tako ubogale, kakor takrat, kadar je brhka župnikova nečakinja, Olga, prvič po adven-tu zapela »Angeljsko petje se čuje v višavi glorija, slava Bogu se glasi, mir se oznanja ljudem po nižavi. mili zveličar nocoj sc rodi«. Ta večer nisem več bil ministrant, ker sem bil že od doma. A tudi ta večer je seglo v mojo dušo svečano razpoloženje. Prvič sem začutil, da sem doma Poslali so me v mesto v šolo med tuje ljudi, svražne našemu narodu in pohlepne naše zemlje. Ti ljudje naj napravijo iz mene nekaj boljšega, kakor bi mogli napraviti iz mene doma. ti nam sovražni ljudje.. O. kako dobro mi je bilo ta večer pri polnočnici. Župnik pred oltarjem, borec za naše pravice, ki nam jih jemljejo s silo. ob enem apostol miru in bratstva, kristjan po besedi in dejanju. na koru naša pesem in v cerkvi naše dobro, teptano in upajoče ljudstvo. Zakaj sem moral oditi, zakaj9 Zbudilo se je v meni domotožje. ki je mogoče glavni vzrok, da pozneje nisem mogel ustreč' najsrčnejši materini želji, da nisem to. kar je hotela ona. Minulo je štirideset let Gospod Anton sniva pri Sv. Križu v Ljubljani Motelj v Podravljah in tudi Jok že nekaj časa sedi za nebeškimi orglami Mojega očeta so že prekopali in je legla v njegov grob sestra Mica Čudno mati je v grobu, kjer je prej počivala nadučiteljeva žer.a. Nemka s Kočevja Onstran ni razlik v narodnosti in v premoženju' To gre samo do groba. Na mojem domu gospodari tujec nemški luteran, ki se ie priselil bogve odkod Ta dom, ki je bil pribežališče vsem. ki jim je Gornji grad. o božiču | Na poslednjem zasedanju je gornjegraj-skj kmetijski odbor ponovno razpravljal o perečem vprašanju železniške zveze Šmartno ob Paki. Gornji grad, Kamnik. Ugotovil je, da se za lo velevažno progo javnost in odločujoči činitelji ze!o malo zanimajo, medtem ko ie propaganda za druge nove proge silno živahna in uspešna, lz te nedelavnosti bj laliko nastalo napačno mnenje, da ta proga ni tako važna ali [x>nienibna kakor druge proiektjrane železnice Dejansko je pa tu potreba velika, pa naj stvar presodimo z gospodarskih, tujsko prometnih alj strateških vidjkov. Zanimivo je dejstvo da -e Gornji grad edino sresko mesto v dravski banovini, k; nima železniške zveze. Od najbližje železniške postaje v Šmartmem ob Paki je Gornji grad oddaljen skoro 30 km. Z železnico je povezan edino s poštnimi avtobusom, ki vozj dvakrat dnevno. V poslednjem času čim o dobili še avtobusno zvezo z Ljubljano preko Kamnika. Vse to lahko ndkoliko od pomore osebnemu prometu, v tovornem prometu smo pa prejkoslej navezani na velike mogla dobra materina roka kai pomoliti, ki je bil steber slovenske zavednosti in hiša cerkvenega reda, je danes vzlic obljude-nosti mrzel in prazen, tuj in oduren. Tako hodim mimo njega, kakor, da nisem bil tu rojen kakor da nisem preživel tu one prve mladosti, ki jo razumem in jo znam ceniti šele sedaj. Štirideset let! In danes bo stopil v isti cerkvi pred isti oltar prijatelj, gospod Tomaž, zapel bo Gloria in cvcelsis in na koru bodo odgovarjali glasovi slovenskih fantov in mož. Ko pa se bo narod vračal domov, bomo med mladino čuli le nemško govorico. Stari stebri počasi pad?jo, v grob legajo slovenske matere in ob Dravi stoji maj-ka Slavija in trepeče za svojo deco in rodno zemljo. Blizu je čas, ko bo prekoračila Dravo in stopila na vrh Karavank. Bratje, ali moremo praznovati božič, nc da bi mislili na našo kri tam preko! Čujtc v sveti noči miru in odrešenja gosposvetski zvon, čujte gal In ko se bo izpraznila skočidolska cerkev in bo na vasi ugasnila zadnja luč, takrat bo za naše cči nevidno in za naša ušesa neslišno oživelo v njej in okrog nje. Pred oltarjem bo stal gospod Anton, na koru bo zabučalo. zlata jabolka na jelkah se bodo zasvetila v bajni svetlobi stari Motelj bo prinesel kondilnico in skozi množico pojde dih: »Mir ljudem na zemlji! Mi ga že imamo!« In tudi moja mati. ki počiva tik vhoda bo šepetala v svoji klopi pod banderom na desni strani: »Daj mir onemu, ki sem ga najbolj ljubila, jaz ga irr^m'« Jaha špicar OPOMBE: Dilca je polica pri peči nad klopjo v višini peči. — Klonk je poseben, bel kruh, ki ga pečejo za božič. I razdalje po cestah. Gorniecraiski srez ima podolgasto obliko in se razteza od zapda protj vzhodu, kjer se le na koncu svojega ozemlja dotakne železniške proge Celje—Dravograd pri postaji Šmartno ob Paki. To ie pred vse mgozdarskj srez. Saj ima skoro dve tretjini gozdne površine. Velikj gozdnj predelj se sploh ne izkoriščajo, ker so od prometa tako oddaljeni, da se spravilo ne izplača. Železniška proga, ki bi vezala Šmartno ob Paki preko Mozirja z Gornjim gradom in dalje do Kamnika, l>i šele odkrila svetu vse te ogromne gozdne zaklade. Naš srez je tudj prvovrstno fujskopromet-no središče. Komu niso znane Savimneke in Kamniške Alpe z Ojstrico, Griintovcem in prelepo Logarsko dolino. Vsi ti kraj; so dostopni le po dolgi, naporni vožnji z avtobusi. Zlasti južmi kraji naše države 6e za naše kraie zelo zanimajo, a jih pogosto odvrača težavni dostop. Zeiezni/ška proga j te prelepe alpske predele približala tujcu v taki meri, da bj se rad odločil za jizlet ali gorsko turo ali za letovanje pri nas. Z očitnim veseljem je sprejel prezident Osvoboditelj ta mali knjižni dar, saj je bil predvsem on učitelj, vzgojitelj in duševni vodja mladine. Občudovali smo krepko postavo g. prezidenta in njegovo jasno besedo. Gosp. prezident se je nato skupno z nami fotografiral. Slika je bila objavljena skoro po vseh češkoslovaških novinah ter tvori pač v zadnjem letu unikat, saj prezident Masarvk ne sprejema več tujih deputacij m predstavnikov. Nato se je vedro in z zadovoljnim nasmehom, ponovno krepko stiskajoč vsakemu delegatu roko. poslovil od delegacije. Naše dame so položile na grob Masary-kove soproge pokojne Charlote lep šopek cvetja, nato pa je celotno delegacijo sprejela hčerka prezidenta dr. Alice Masary-kova z vnukinjo gdč. Anuško pri čaiu. V srcih vseh prisotnih ho ostal neizbrisen ta prisrčni sprejem pri Masarvku. Kako globoko ie nrezident Osvobodit*lj oočastil našo delegacijo, o tem imamo najboljši dokaz v besedah prezidenta dr Edvarda Be-neša, ko je v odmoru pri slavnostnem koncertu v Smetanovi dvorani dne 1. decembra skupno s svojo soprogo go. Hano Be-nešovo sprejel vse dame naše delegacije in predsedstvo. Bencš sc je obrnil do pisca teh vrstic z vprašanjem, kako je bila sprejeta prejšnji dan dclegacija pri prezidentu Osvoboditelju. Ko sem mu podal kratek referat, je izjavil: »Verujte mi, da je bila v tem primeru Masarvkova iskrena želja, da sprejme vsaj predsedstvo delegacije. Smatrajte to dejstvo za dokaz njegove velike osebne naklonjenosti in ljubezni do vas in vašega naroda.« Enako prisrčen je bil že prejšnji dan sprejem naše delegacije na Hradčanih pri Proga bi bila tudi ogromnega etrategifine- ga pomena. Če samo pomislimo, da imamo jiz notranjosti države proti zapadni me-jj naše banovine edino progo Zagreb—Zidani most, kj je ravno v Zidanem mostu zaradi tesnega prostora 6ii'.no izpostavljena, vidimo, kako koristna bi bila v tem pogledu druga zveza Zagreba proti zapadni meji. To važno vez bi tvorila nova proga v zvezi z že obetoje*-čimj železnicami: Zagreb, Kraplna, Rogatec, tirobelno, Celje, Šmartno ob Paki, Gornji grad, Kamnik. Iz Kamnika bi se proga po potreb; lahko še podaljšala do Kranja. Ta del ne l>i naletel na nobene večje terenske težkoče. Tako bi imeli drugo zvezo iz notranjosti države do meje. kj bj v nujnosti izredno koristno razbremenila preobremenjeno in zelo izstavljeno progo preko Zidanega mosta. Vidimo torej, da so res zelo tehtni razlogi, ki nam narekujejo izgraditev proge Šmartno ob Paki—Gornji grad. Dvajset let po smrti dr. Leva Krefta Jutrišnji ponedeljek poteče 20 let, kar je umrl na Dunajmo rešen-; avstrijskega tjranstva. Takrat smo molčali, ker smo morali, v srcu pa smo misIiOii nate, predragi naš Lev. Kako prijetne so bile urice tam v Tvojem Murščaku, ko smo sanjali o veliki Jugoslaviji. Kako kmalu je napočil naš velikj dan uedinjenja. Kruta usoda pa je segla prei po Tebi, ni ti dala dočakati tega sreonesa dne Vem. da bi bj! ta dan zate najsrečnejši. Pokojnik se je rodjl 28. iuni:a 1873 v Bi-serjanah pri Sv. Juriju ob Ščavnici v narodno zavedni hiši. I o ljudskj šoli ie šel na gimnazijo v Gradec in Maril>or. Po maturi je študiral medicino na Dunaiu ter ie bil promoviran 1899 leta. Prvo službeno mesto kot zdravnik je nastopil v Gornji Radgoni v takrat zelo nemčur-ki vasi. Začel se ie takoj narodno udeisivovati, ustanovi] ie za okraj Cirjl-Metodovo podružnico, katere vnet pod[X>rnik je bjl. To je bil mož narodnega in naprednega kova in kristalno čistega značaja. Bjil je tudj kot zdravnik pol dobrote. Marsikateri bolnik se je imel njemu zahvalili za zdravje, marsikateri revež za brezplačno zdravljenje. Leta 1901 je sprejel mesto okrajnega zdravnika v Št. Juriju. Iskrena želja njegova je bila. da bi takratni Murski Sokol v Ljutomeru razprostrl svoja krila tu-da nad našim krajem. Žal so bile prilike zato še neugodne. Da je bil tak, kakršen je bil, je bila pač tudi zasiuga njegove matere. Živo se še spominjam, kako ie pokojna gospa ob neki prilik; med pocro.-orom izjavila i Od Nemcev nimamo ničesar pričakovati mi moramo gledati na jug. Če s kom. si bomo s Srb; priborili svobodo«. In to svojo zlato mater je ljubil Lov globoko, ponosen je bil nanjo. Predaleč bi Šel, če b;. našteval vse vrline pokojn.ka. Ob dvajsetletnici njegove smrči Se ga hvaležno spominjamo vsi, kj smo ga poznali jn cenili in se klanjamo spomiinu njegovemu. Spavaj sladko v svobod n j jugo-slovenski zemlji! Večna Ti 6lava, drag; in nepozabni nam Leo! —t. Deset zapovedi glede moške obleke Neki angleški dnevnik priobčuje v sporazumu z organizacijo londonskih moških krojačev naslednjih deset zapovedi: 1. Nikoli ne nosi gamaš. 2. V deželah, kjer govore angleško, ne nosi baskovskih čepic. 3. Ne nosi igel v ovratnicah, razen če ne gre za znak kakšnega kluba ali kakšne šole ali kakšne svečanosti. 4. Ne nesi čevljev iz irhastega usnja, razen če trpiš za ozeblinami. 5. Ne nosi žepnega robca z velikim mono-gramom vidno v malem žepu. dočim se skriva pravi robec za rabo skromno v kakšnem drugem žepu. 6. V žepu vrhnje suknje ne nogi barvastega robca. 7. Ne nosi pisanih nogavic podnevi in 8. s pozornost zbujajočimi zaklinki okrašenih nogavic k večerni obleki. 0. Ne nosi črnega klobuka k rjavi obleki, rjavim čevljem, rokavicam ali ovratnici in 10. ne nosi slamnika k smokingu. razen če nočeš v kabaretnem programu persifli-rati kakšnega kavalirja. prezidentu republike dr. Edvardu Benešu. Celotna dclegacija se je zbrala v prekrasni dvorani, ki sama zgovorno pripoveduje o slavni zgodovini bratskega češkoslovaškega naroda. Ko je vstopil prezident dr. Beneš v avdienčno dvorano, ga je naša delegacija sprejela z navdušenimi ovacijami. Prezidenta sta nagovorila podpredsednik čsl. centrale dr. Peter Zenkl in predsednik naše zveze lig g. Momeilo Miloševic. V svojem odgovoru je prezident dr. Beneš med drugim poudaril: »Zahvaljujem se vam prisrčno za pozdrave, ki jih prinašate v imenu bratskega jugoslovenskega naroda prav na dan pred njegovim državnim praznikom. Prisrčno pozdravljam Vaš obisk, kajti med narodi, ki so si tako blizu kakor naša. je dobro, če ne mislimo, da narodno in jezikovno sorodstvo že zadošča ter da iz njega že samo po sebi izvirata sporazum in zveza. Bilo je rečeno, da je napaka, če kdo misli, da že samo prijateljstvo med dvema človekoma daje pravico do brezbrižnosti ter odvezuje človeka stalne vzajemne pozornosti. Če to velja za posamezne ljudi, je tembolj važno za razmerje med dvema tako kompliciranima enotama kakor so narodi, ter za rešitev vprašanj praktičnih stikov vsakdanjega življenja. Poleg tega se moramo zavedati stalne izmenjave generacij v narodu. Vedno znova si mora vsaka generacija odkrivati odgovarjajočo generacijo v drugem narodu: filladi Čehoslovaki morajo vedno znova spoznavati mlade Jugoslovene in njih $o dobno Jugoslavijo. in narobe. Tradicija krasnega gesla »Zvestoba za zvestobo« je trden temelj čustvenega odnosa za krasnr gibanje, toda ponavljam ne smemo na tem obviseta, temveč moramo stike veJr... Pri T. G. Masaryku in dr. Edvardu Benešu Predsednik Izvršilnega odbora Jč lig dravske banovine in Jč lige v Ljubljani dr. Egon Starč nam je poslal naslednji članek, v katerem opisuje osebne vliske o prezidentu Osvoboditelju T. G. Masarvku in sedanjem prezidentu dr. Edvardu Benešu ob priliki sprejema poklonitvene deputacije Jugo-slov.-češkoslov. lig zadnje dni novembra in prve dni decembra t. 1. Nekako 30 km od Prage se nahaja krasno veleposestvo — znameniti grad Lany z obširnimi stoletnimi gozdovi. Ta grad je hvaležni češkoslovaški narod poklonil svojemu prvemu prezidentu ter mu obenem ob p-iliki njegovega prostovoljnega odstopa po štirikratni izvolitvi dal častni naslov »Prezident Osvoboditelj«. V tem prelepem zatišju — v gradu Lany, ki leži sredi tipične češke vasi, uživa počitek prezident dr T. G. Masarvk, ki se lahko s ponosom ozira na svoje življenjsko delo, saj je prineslo njegovemu ljubljenemu narodu novo svobodo, nov napredek in razvoj, novo še lepšo in slavnejšo sedanjost nego je njegova slavna zgodovinska preteklost Tvorec moderne češkoslovaške države, duhovni oblikovalec novega, v resnici slovansko čutečega in demokratičnega češkega človeka dr T G. Masaryk. uživa v tišini polj in stoletnih gozdov, ki obdajajo dvorec Lany, pozni večer svojega življenja Skoraj vsak dan prihajajo skupine hvaležnih častilcev iz Prage in od drugod, da uzro vsaj na oknu podobo ljubljenega prezidenta ali pa zamah njegove roke. Prezident Osvoboditelj preživlja večer svojega življenja v najožjem rodbinskem krogu in sprejema samo redke obiske svojcev, svojih učencev in intimnega prijatelja, prezidenta dr. Edvarda Bene.ša, ki prihaja redno vsak teden k njemu na obed. Od tod, iz svoje samote opazuje prezident Masaryk, kakor je sam dejal, ko je njegovi učenci ostro začrtano delo svojega učitelja. Vzlic znanemu dejstvu, da odkla-pred letom dni odstopil, kako nadaljujejo nja vse oficielne obiske )• vendarle, ko jc slišal, da se mu hoče pokloniti delegacija JČ lig iz Jugoslavije, sam izrazil svojim zdravnikom željo, da bi v tem primeru napravil izjemo in sprejel osebno vsaj ožje poslanstvo. S to svojo gesto je prezident Osvoboditelj, kakor je ugotovilo in zabeležilo vse češkoslovaško časopisje, hotel dokazati, kako veliko važnost polaga na jugoslovensko-češkoslovaško sodelovanje in kako mu je naš narod drag. Dne 30. novembra popoldne se je pomikala v hitrem tempu karavana 25 avtomobilov po gladki asfaltirani cesti proti gradu Lany. Sivolasi prezident nas je pričakoval v svoji sobi, krepko vzravnan, kakor da opravlja eno svojih nekdanjih uradnih dolžnosti, Dr. Masaryk nas je pričakoval v prisotnosti svoje hčerke, znane javne delavke dr. Alice Masarykove in svoje vnukinje Anuške. Našo delegacijo mu je predstavil poslevodeči podpredsednik centrale JČ lig v Pragi dr. Peter Zenkl, ki je v kratkem nagovoru poudaril, da se je hotela delegacija s svojim obiskom pokloniti prezi-dencu Osvoboditelju in tako čim bolj vidno poudariti bratsko solidarnost in vzajemnost jugoslovensko-češkoslovaško. Dr. Masaryk je dejal v svoji redkobesednosti jasno in določno: »Vem, g. predsednik, zakaj ste prišli... srčno me veseli...« In pri tem smo opazili na njegovem obličju prisrčen in radosten .nasmeh. Krepko je stisnil roko vsakemu poedinemu delegatu, ki mu je bil predstavljen Trenutek je bil tako slavnosten, da se je pri vseh prisotnih opazilo globoko ganotje. Po kratkem presledku nas je nato prezident Osvoboditelj nagovoril: »Hvala Vam da ste prišli ... Ljubim Vaš narod... Ne bom pozabil Vašega pozdrava »Živeli«, s katerim Vas tudi jaz pozdravljam!« Nato je povzel besedo pisec teh vrstic ter dejal- »Gospod prezident Osvoboditelj, dovolite, da Vam tudi naša prisotna delegacija zakliče v znak neomajne ljubezni, spoštovanja in vdanosti. »Živel g. prezident Osvoboditelj!« Temu klicu so se navdušeno pridružili vsi prisotni Nato je prosil pisec teh vrst g. prezidenta, da mu sme izročiti v imenu akademskega naraščaja JČ lige v Ljubljani in akademske mladine Aleksandrove univerze majhen knjižni dar, čemur je T. G Masaryk z radostjo pritrdil. Pisec teh vrstic mu je izročil nato krasno vezano knjigo: prvi letnik »Slovanskega sveta«, ki ga izdaja slovansko usmerjena mladina v Ljubljani s sledečim posvetilom: »Predsedniku Osvoboditelju bratske češkoslovaške republike TOMAŽU G. MASA-j RYKU poklanja slovenska akademska mladina Aleksandrove univerze v Ljubljani »Slovanski svet«, prvi plod svojega slovanskega prizadevanja kot izraz eloboke vdanosti.« Mostovi in ceste kličejo na delo Ostanki »pomanjkanja kreditov" na Gorenjskem Jesenice, o božiču. Ze pred 10 leti ie narastla Sava odnesla na Javorniku velik lesen most, ki je spajal dva najlepša in najbolj obljudena predela radovljškega sre/.a. Silno narasla reka je takrat odnesla tri skoraj nove hiše ubogim tovarniškim delavcem in je razkopala strugo, da je sedaj dvakrat širša kakor že bi!a poprej. Žalostno je še dane? videt velikanske naplavine peska in gramoza. na nošenega po vsej strugi, ki je nekoliko višje gori dosegla širino okolo 500 m. V teku dolgih let je bilo tod že nebroj komisij. Gospodje so ugRrcli. kako b: ute silili Savo iin zgradili most prek nje. Toda ostalo je lc pri komisijah, ki so morda več stale kakor regulacija Save in most s.nn Zaraoi pomanjkanja denarja in nerrzuino vanju gotovih činiteljev' za gospodarska prometna in turistična vprašanja pa danes po 10 letih še vedno veže največje predela naše domovine ooka.- zasilna mačja brv. To so delavci, ki hodijo na delo iz Go-rij na Javornik ;n obratno, že vekrat obnovil {>; Listnih >Vodsfi*v. * Če hoče kmet z vozom s Koroške Bele v Gorje, mora' voziti čez jeseniški most' ki je edin T uporaben za težka vozila med Lesc-imi in Mojstrano Pri tem izgubi poldrugo uro čnsa, ki je dan-danes pač vsakomur dragocen. O K« t o j i pi rievirnost. da bo Savn. če n<* bo kmalu regulirana še nunrej rušila bregove. odnašala plodno zemljo in izpoJko- pala temelje novim hišam, ki so jih delavci v zadnjem času postavili na desnem strmem bregu Save. Pa tudi v pogledu gradnje cest ni prav nič bolje. Prtv! dvema letoma so začela graditi cesto iz Bohinjske doline ua Ko-privnik. Gorjuše in na Goreljek. Zaradi po-maii;kanja denarja pa so gradnjo te prepo-trebne planinske ceste kmalu ustavili. Pričeto delo razjeda tok časa, čeprav je na razpolago na s*otine močnih in pridnih ljudi. ki zaman iščejo dela. Lani so začeli graditi z Bleda preko širokega blejskega močvirja, cesto v Podhom in v Vintgar Tudi ta cesta je le za prvo silo urejena do Podhoma. za nadaljevanje v Vintgar pa ni denarja. V Mojstrani so tudi že lani začeli graditi ce.sto s postaje po najbližji črti v vas. toda tudi to delo počiva že vse leto. ker iii pare. Ljudstvo se upravičeno pritožuje nad takim gospodarstvom in se vprašuje, kam je šla tista milijarda, ki je bila namenjena za javna dela v državi in koliko smo dobili od t« milijarde za javna dela v Sloveniji. Poldrugo leto je že minilo od tiste kresne noči. pa smo še danes v pog1r>du nujnih javnih del tam. kjer smo bili takrat. Množice brezposelnih delavcev pa vedno močneje pritiskajo na vrata bornih delavskih in kmetskih domov. In propadajo telesno in duševno, namesto da bi se izživljali pri poštenem delu. ki gn potrebe zahtevajo na vseh komih in krajih. Gornjegrajski srez hoče železnico Zanimive utemeljitve sreskega kmetijskega odbora Domače vesti »Roparski vladar" V neKi božični številki smo brali naslednjo vest: »Združenje prijateljev Abesinije je včeraj izročilo negušu božično poslanico, in sicer v Londonu. Poslanico je podpisalo več tisoč odličnih osebnosti, ki nimajo drugega posla, kakor izrekati sočutje roparskemu vladarju, ki je iz svojega naroda izžel zadnje zlato in ga nekaj ton odpeljal s seboj v izgnanstvo«. Kakšen italijanski ali nemški list najbrž — boste rekli. Pa ni bil, — ampak »Slovenski dom«. • Josip Rijavec je na božični večer pel v Moskvi. Ugleden naročnik nam p.še: Na božični večer sem slučajno na radio ujel Moskvo. Prenašali so koncert našega Rijavca. Ploskanja in vzklikanja nj bilo ne konca ne kraja. Ogromen in prodiren uspeh. Pel ie najprvo jugoslovenske in češike pesmi. južneje pa arije iz oper. Niso ga pustili z odra, vedno je moral še in še peli Po ploskanju in hrupu sodeč, je moralo biti število poslušalcev ogromno. Resnično, nisem še skoraj nikdar čul prj prenosih koncertov tako glasnega navdušenja publike. Pa saj mu ie glas tudi zvenel ... « V proslavo 97. rojstnega dneva g. monsig. Toma Zupana je nakazala CM podružnica v Kranju Družbi sv. Cirila in Metoda 375 Din za Tomo Zupana sklad. Če ugibaš, kaj bi kuiiaia, spomni se ua „JAJNLNjd>PJSKAl'ETE". To je izvrstna jed. Le pomisli, kako se naku-hajo, kako duhte, ko si jili prinesla na mizo, in kako zadovoljni so obrazi tvoje družine, ko jih s slastjo uživa. * Cankarjeva proslava v Sarajevu. Slovensko delavsko kulturno društvo »Cankar, ki je bilo ustanovljeno v Sarajevu pred tremi leti. bo počastilo spomin veliKega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja 9. januarja z akademijo, na katero se že člani društva vneto pripravljajo. Posebno marljivo se pripravlja na to akademijo diletant-aka sekcija društva pod vodstvom Marijana Telatka. Diletanfje bodo vprizoiili dramo »Kralj na Betajnovi«, na sporedu akademije pa so tudi recitacije raznih pesmi in pro davanje o Cankarjevem življenju in delu. Za prireditev sarajevskih Slovencev vlada veliko zanimanje in se bodo Cankarjeve proslave udeležili tudi številni sarajevski meščani, ki z velikimi simpatijami spremljajo kulturno delo slovenskega delavstva v glavnem mestu Bosne in Hercegovine Društvo »Cankar« je v relativno kratki dobi svojega obstoja priredilo že celo vrsto kulturnih manifestacij in javnih prireditev, ki so močno dvignile ugled organizacije. * Smt slovenskega rudarja. V rudniku Ravni Reki blizu uespotovca se je smrtno ponesrečil 351etni rudar Mihaei Terček, ki je bil doma iz Celja. Preiskava še ni ugotovila, kako je prišlo do smrtne nesreče. * JNeznan tat kokoši in žganja. Z Bučke sme prejeli: V noči na 22. t. m. je neznan tat vlomil v farovški kokošnjak na Bučki in odnesel 12 kokoši. Ker je bil kokošnjak zvečer zaklenjen, je neznanec odprl menda s ponarejenim ključem. Morda isti je iz-kušal zjutraj ukrasti žganje iz kleti posestnika Bukovca na Slemenu. V zgodnjih jutranjih urah je namreč šel Bukovčev sin v klet po žganje in je pri odhodu pustil ključ v vratih. Ko je pozneje gospodar Bukovec vstal in šel ven, je opazil, da je nekdo v kleti. Začel je na vso moč kričati. Tat, ki se je kričanja ustrašil, je odvrgel 201itrski steklenico, ki jo je bil že do polovice natočil z žganjem, in zbežal. * Potovanje z Dunaja v Beograd. Po iniciativi turističnega avstrijskega urada v Zagrebu in v sporazumu z društvom »Putni-kom« m njegovim zastopnikom na Dunaju pripravlja avstrijski prometni biro za s[K> mlad veliko skupinsko potovanje iz Avstrije v Beoirrad Zn to potovanje se bodo p" sobno zanimali gospodarski krogi Doslej je bilo organiziranih že mnogo potovanj iz Avstrije na naše morje, večji ekskurzije 7 Dunaja v Beograd pa bo tokrat prvič prirejena. Bodoče matere morajo skrbeti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenoice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. )g. -eg S Ot !5485/&f * lta Rina odlikovana. V »Službenih Novinahc čitamo, da je go-Fpa Tamara Gjorgjevičeva, naša filmska igralka lta Rina. odlikovana z zlato kolajno za državljanske zasluge. * Iz zveze gasilskih organizacij v Sloveniji. Seja novega osrednjega odbora gasilske zajednice dravske banovine se je te dni vršila v Ljubljani m je odbor vzel na znanje potrditev naslednjih novih gasilskih čet: Stara vas, župa Brežice, Gozd, Sela in Velika Lasna, župa Kamnik. Uredniške in upravniške posle »Gasilca«, glasila gasilske zajednice dravske banovine, bo odslej vršil tričlanski odbor. Osrednji odbor gasiiskr zajednice je imenoval v ta odbor gg Franca Krambergerja iz Maribora, Ljudevita Museka iz Ptuja in gasilskega inšpektorja inž. Dolenca Odgovorni urednik bo tisti član odbora, ki stanuie v kraju, kjer se bo list tiskal. »Gasilec« se bo vsebinsko razširil in izpopolnil . V članek »Evropa bo slovanska« v božični številkj Jutra se je vrinila pomota, ki kvari smisel. V odstavku o ugotovitvah nemškega strokovnjaka Burgdorferia čitaj pra vilno. da bodo šteli Slovani, ako se bodo množiti v sedam;«rn razmerju I. 1960 že 303 mjliione prebivalcev rn ne 303 prebivalce, kar so spretne.jši c it a tel; ji že sami popravili znova vzdrževati, in tu so poleg oficielnih organov potrebne prav naše lige. ki sc tudi že dokazale svoj uspeh«. Prezident dr. Beneš je govoril nato o vedno soglasnem sodelovanju s pokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I., ter je opozoril delegacijo na odgovorno in težko funkcijo kneza namestnika Pavla. Končal je z besedami: »Verujte v našo neomajno, silno in trdno zvestobo do Jugoslavije«. Nato prezident dr. Beneš ni, kakor je navada, zapustil dvorane, temveč si je da! predstaviti vse članice in člane delegacije. V neprisiljenem razgovoru in kramljanju je ostal prezident skoraj še celo uro med delegati, m se z vsakim nekaj časa razgo-varjal. Pisec teh vrstic je izročil tudi preziden-tu dr. Benešu v imenu slovansko orientirane akademske mladine Aleksandrove univerze v Ljubljani enako knjigo, prvi letnik »Slovanskega sveta« z enako dedikacijo kakor dr Masaryku Dr. Beneš je sprejel dar s srčno zahvalo, očividno radostno presenečen. Ko se je poslovil, ga je celokupna delegacija ponovno z viharnim navdušenjem pozdravila. Vsem prisotnim bo ostal razgovor z njim v nepozabnem spominu. Predsednik dr. Masaryk je ustvari' predsedniško tradicijo, ko je v svojem odstopu dokazal da počiva predsedniška avtoriteta v bratski češkoslovaški republiki na demokratičnih osnovah. Dr Beneš se kot učenec in naslednik vedno priznava k programu in idejam svo:ega velikega učitelja, sivolasega predsednika dr Masaryka Minule dni je preteklo leto dni, odka.- je posta' prezident republike dr Edvard Beneš. Na njegovi nadaljnji poti v blagor in srečo bratskega češkoslovaškega naroda ga spremljajo tudi naše iskrene želje in čestitke! Dr. Egon Stare. Najboljšo obrambo zoper p <•!••» uiiezljivii tviieziu pot.im TUpline v ustili in irlu tvirijc okusne ANA COT pastile \Vainiera. Dobivajo fe v vseh lekar nah. Cena malega zavitka Din 8 vrlikesa Din 15. s Junak iz rusko-japons^e vojne je umrl v naš.h trajih. V Sanskem mostu so našli mrtvega moža, ki se je tako proslavil v ru»^o-japonski vojni, da so pisali o njem po vsem i'vetu. To j a bil bivši ruski polkovnik Dimitrije Savicki. Med rusko. japonsko vojno je bil poveljnik artilerijskega polka in proslavi' se je pri obrambi Port Arturja. V svetovni vojni se je boril na čelu ruske artiljerijske origade proti Nemcem. V Jugoslavijo je prispel že leta 1920 ter se naselil v Sanskem mostu. Ker je znal več jezikov, se je adejstvoval kot privatni učitelj, a je bil njegov zaslužek zelo skromen. Občina mu je dala za stanovanje majhno sobico, v kateri je reven in zapuščen umrl, star 76 let. * Spor med beograjskimi hišnimi posestniki in dimnikarji. Združenje hišnih posestnikov v Beogradu je koneesioniramm dimnikarskim mojstrom napovedalo bojkot. Hišni posestniki ne oodo pustil; v svoje hiše nobenega dimnikarja, ki je uslužben pri konces cniranih dimnlkaisk h mojstrili Predsednik društva hišnih posestnikov trdi, da znašajo mesečni dohodki koncesionira-nih dimnikarjev nad 100.000 Din, ker baje dimnikarji fingirajo najrazl čnejše kvare v dimnikih ter tako zaračunavajo visoke stroške. Organizacija hišnih posestnikov se je proti koncesioniranim dimnikarjem žo nekajkrat pritožila in Ker to ni zaleglo. se je zdaj odločila za bojkot z zahtevo naj opravljajo potrebna dela dimnikarji, ki niso v službi koncesionarjev Do spora je prišlo menda baš zaradi tega, kei bi se morala še ta mesec uveljaviti nova limii ikarska tarifa. * Nenavadna občinska gost ja. V Aran. ljelovcu je prevzel posle 6. t. m. izvoljen' občinski odbor in za vso občino je bila prirejena velika gostija. Ob?ina je bila namreč polnih 30 let v rokah ene rodbine in ker je tega gospodarstva konec, so novi 'judje priredili pravcato pirovanje. Na trgu so na ražnju spekli velikega vola in pitano svinjo ter skuhali velik kotel žganja. Najstarejši član novega občinskega odbora je slovesno solil vola in svinjo in potem povabil ljudi na prigrizek in pijačo. Ves dan so se ljudje na trgu gostili in ko je zmanjkalo kuhanega žganja, so poleg novih občinskih odbornikov še mnogi drugi dajali za pijačo. Ves čas pirovanja je svi-rala ciganska godba. * Epilog linčanja nedolžnih ciganov. Pred okrožnim sodiščem v Jagodim se je pričela nenavadna razprava, na kateri bo toliko obtožencev m prič, da bo kaj tesno v dvorani. Obtoženih je namreč 33 vašča-nov in vaščank zaradi linčanja ciganov, ki se je pripetilo leta 1933. v vasi Varva-rinu. Tam je bil sejem in med sejmarji so se motali tudi cigani iz bližnjega ciganskega taborišča. Hipoma se je med sejmarji razširila vest, da imajo cigani v svojem taborišču neko ukradeno deklico. Domišljija in morda tudi vinjenost je razdivjala vso množico. Sejmarji so navalili na cigansko taborišče, razbijali, kar jim je prišlo pod roke, ter metali cigane iz njihove kolibe v reko Moravo. Smrtne žrtve linčanja sta bili dve ciganki in neki cigan. Uničena je bila seveda tudi vsa bedna imovina ciganov. Prav tako hitro, kakor se je razburjenje razvnelo, se je tudi poleglo in ugotovilo se je, da so cigani popolnoma nedolžni. Dekletce, o katerem je nekdo trdil, da celo ve, od kod je, se je izkazalo za pristno cigansko dete. Vsi obtoženci trdijo, da so nedolžni. Nihče ne ve, kdo je razširil vesti o ukradenem otroku in kdo je vodil napad na cigansko taborišče. Nekateri obtoženci seveda tudi zatrjujejo, da so bili pijani in da sploh ne vedo, kaj so počenjali. Razprava bo trajala več dni, ker bodo zaslišali nad 200 prič. & Zadruga »Dom učiteljic« vabi vse to-varišice na sestanek, ki se bo vršil v torek 29 t. m. ob 10. na šentjakobski šoli v Ljubljani. * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. Pri raznokan? koži, ozeblinah, lišajih in izpušen iih — čudovito deluje »OBLAKOVO KAMILČNO MAZILO« ! * Zahvala. Sokol sko društvo Mokronog ee najtopleje zahvaljuje za nabrano svoto 500 Dm. katero je nabral zastopnik Philipsovih radio-aparatov v Ljubljani na praznik uedinjenja v restavraciji Dev. * Spominjajte se izmed potrebnih naj potrebnejših in položite bednim slepim na oltar trpljenja plemeniti dar. Darove hvaležno sprejema Podporno društvo slepih, Ljubljana, Gradišče 7. * Spominjajte se izmed potrebnih najpotrebnejših m položite bednim slepim na oltar trpljenja plemeniti dar. Darove hvaležno sprejema Podporno društvo slepih Ljubljana. GradišCe 7. Janko Prelovcc t Ljub.jana, 26. decembra. Danes je prispela v Ljubljano vest. da je davj na Sušaiku nenadoma prem n-il znani nacionalni delavec g Janko Preiovec. Pokojni se je rodil 1 1899 v Idriji, kjer je preživel tudi svojo rano mladost Ko je končal štir rea'ke. ga je zatekla vojna. Obleči je moral vojaško suknjo in bi' je dodeljen k trčaškemu polku, odkoder se mu je po enoletnem službovanju posrečilo pritj v Ljubljano na letalšče. Po končan vojni vibrj je vstopi! zopet v realko :n tako !eta 1922 konča! srednješolske študije. Odšel je na Svsšik in vston 1 v s'užbo ko' bančni uradnik t-m-šnje podru:n:ce Jugoslovanske banke kjer je služboval do danes Pred leti je stanoval, kakor mnog Slovenci tud; n;> Reki, pa se 'e moral zarad nre-ganianra preseljili na Svšak. kjer >c n'ed 11 'et; spozna.' 'ud svojo zvesto družico M aro. mdom iz Ztgr«ba- Tekom niuneg.-» lenega zakonskega življen'a =H «e jima rod 1- Dragica ki jn •> ci^a 1 11 let. n M irija. k šteje še'e p Pokojni Janko Preiovec sj je ni Sušaku pridobil nw> »o s m na'i i in priznan1« « svojim neumen m n*>c:onžie. neu'Vdj»?l:,!ve družice šc br: te Zor-k-a. našega nriznnnegn kulti»*"i«"*i ^'.iv a. p Ram*?. n<-"mofra v TTr^k- B s'-ric\ SV-ka v Celin. R.::?- v Ve'enj". H,Ha v Dubrovniku, ses>tm Lpn' v Ljubljani, poleg npa rnnotn priv>teDev r< znancev ki ozir.ije-kih poslancev glede razdolžjtve kmetov in predlog josl. Zečeviča o obvezii; službi. Članstvo je z vso pozornostjo sledilo vseskozi stvarnim tehtnim in poučnim ;zvaianiem m nagradilo g. poslanca i navdušen m odobravanjem e— Svojo odrezano roko je pusti| ob progi in pohegnji. V torek okrog 21.30 je šel 21 letni, v steklarni pri Sv. Križu zaposleni de-avec Anton Krivec iz Brestovca pri Rogaški Slatini proti železniškemu prelazu v Rogašk; "*'at;n:. V lom ie privozi] po progi vlak. Krivec ie hotel prehiteti vlak in je skočil čez proco. jauel pa je smolo, da se ie na tračnici t-|K> akni! in padel. V" tem trenutku je zdrdral \ iak čez prelaz in kole. a odrezala Krivcu levo roko. Krivec je dobil tudi praske po vsem telesu. V silnih bolečinah in strahu je pustil Krivec svojo ediezano roko ob progj in pobegnil. Drugi dan je prispel sam v celjsko bolnšnico e— L'nir|a je na Božič na Bregu pri Celju v siarost; 61 let ga. Marija Šimenčeva. roj. Kjeovčeva, posestnica ter soproga znanega ščptarja m trgovca g. Ignaca Šimenca. Pogreb bo daner* ob 13. iz hiše žalosti na oko-.;Ško |M>kopal|šče Pokorni bodi ohranjen Mag spomin, svojcem nase iskreno sožalje. e_ Konca« se ni zastrupil. V božjčni šte- vjliki Smo obavjli po podatkih iz uradnih virov notico, da je v celjski bolnišnici umrl 71-lemi me^tnj revež Juri,i Končan z Ložni-ce zaradi zas-.rupljenja. Sedaj nam pa po ročajo da ie umrl Končan zaradi kapi. e— Izreden glavni občnj zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo x Žalcu bo po odloku banske uprave jutrj, v ponedeljek ob 13.30 v gostilni g Rudolfa Janjča v Žalcu z dnevnim redom; Pozdrav jn konstatiranjp -klepčnosti. Določitev članarine za 1. 1937 Določitev dneva za redni oboni zbor. Slučai nosti. e_ Kino Union. Danes ob 16.15. 18 30 ii .0.45 in jutri ob 16.30 in 20.30 velefilm Allotria« z Adolfoni Wohlbriiakom in dve redigri. Iz Maribora a— »Ognju« odklonjena dvorana. Prejeli .smo. -M a ribo rcko društvo za upepelievanie mrljčev »Ogenj« ie hotelo prirediti ob priliki svojega letnega občnega zbora tudi pre davanje o kremacijj s filmi, ki bi jih dalo na razpolago češkoslovaško društvo »Kremato* riunu v Pragi. Na prošnjo sOgn.ia« je obljubil priti predavat sam predsednik vKrema tor.umav. češkoslovaškega društva za upepe ijevanje mrličev, ki ima 83 tisoč članov v >'SR iu izdaaj svoje mesečno glasilo v 40 ti" -oč izvodih Predsednik tega društva je cen-ralni svetnik glavnega mesta Prage g. inž F .Vienzel ki je o prjiiki mednaiodnega .on g resa krematorijev minulo iesen v Prag v svo.em olvoriivenem govoru izmed 11 za topstev evropskih držav pozdravil kot prve ajmilejše goste delegate u Jugoslavije in im tudi sjcer kot Jugoslovenom izkazova. aivečjo pozornost. Prošnja za prepustitev Ljud^k,- univerzet, kjer so doslej nemoteni astopali kot predavatelji z nemškimi preda anjj nemški nacionalno-soeialistični profe-orji iz Berlina in Miinchna, [>a ie bila od ;]on ena Za obmejni Maribor vsekakor zna iLne razmere. ar- Dobro srce Pobrežja. Rdeči križ je , po razumno s šoisko upravo na Pobrežju preredil v osnovni šoli božičnico revnim -olarjem in je bilo obdarovanji) 154 revnih •olarjev s perilom, obleko in obutvijo. a— Bož.čnica Rdečega križa v Studencih NTa božičnici ki jo je priredil Rdeči križ v Studencih, je bilo obdarjenih 63 otrok >butvijo. 115 otrok z obleko in 82 otrok s ;>erilom v vrednosti nad 9000 dinarjev. a— Razstava kanarčkov. Društva rejce-malih živali v Mariboru je bila otvorjena na Itožični praznik ob 10. dopoldne v poslopju vogalne hiše Vetrinjske in Tatenbachove ulice. V razstavnem prostoru se je zbralo lepo število ljubiteljev kanarčkov. Razstavo je otvoril s kratkim nagovorom predsednik DRMZ g. Uršič. nakar je očrtal pokrovitelj razstave, narodni poslanec dr. Jančič. v izčrpnem govoru trud in prizadevanje društva. da oživi tudi to panogo našega na rodnega gospodarstva in da vzbudi v širših krogih čimveč je zanimanje. Društvo rejcev malih živali je priredilo v svojem dveletnem obstoju I. razstavo kanarčkov vrviv čkov v Mariboru kot svojo drugo razstavo in želo s tem prodoren uspeh. Razstavljenih je preko 100 kanarčkov vrvivčkov po 13 razstavljalcih. med katerimi moramo omeniti zlasti g. Keniča. ki je razstavil največ komadov. Razstava je izpopolnjena z posebnim oddelkom za hrano kanarčkov in oddelkom, ki kaže našo in tujo tovrstno literaturo. a— Poštna služba na Pohorja. Tujsko prometna zveza »Putnik« v Mariboru se je obrnila na merodajne ftinitelje zaradi poštne dostavne službe na Pohorju. Z dograditvijo prvega dela avtomobilske ceste na Pohorju od Reke do Pohorskega doma in Mariborske koče se je tujski promet na vzhodnem delu Pohorja začel silno razvijati. V pretekli sezoni nista bila le Pohorski dom im Mariborska koča odlično zasedena, ampak so se začele v okolici teh domov graditi privatne vile in weekend hišice, tako da je dobil ta predel Pohorja t>o vsej pravici naziv jugoslovenski Sem-mering. Z večjim dotokom gostov in tujcev so se še boli množile upravičene želje po redni dostavi poŠte na teh postojankah. PoStni urad se nahaja v 10 km oddaljenih Hočah ter morajo nele domovi, ampak tudi privatniki hoditi dobrih 5 Tir do poite. , Ker so dobre poštne zveze pogoj za razvoj turizma, je nujno potrebno, da direkcija pošte odparvi ta nedostatek in uredi za Mariborsko kočo, Pohorski dom in ostale privatne naselbine, katerim se bo v kratkem pridružil še Dom poštnih uslužbencev na bivšem Petkovem posestvu, redno poštno dostavo, in sicer v mesecih maju, juniju, juliju, avgustu in septembru enkrat dnevno, v ostalih mesecih pa vsaj trikrat tedensko. Brez zadovoljive rešitve tega vprašanja so vsi napori za propagando zaman, ker veliko število gostov mora imeti tudi za dobo počitnic redno poštno dostavo. Seveda bi bilo želeti, da bi se uredila tudi prepotrebna telefonska zveza, na kar pa zaenkrat zaradi pomanjkanja sredstev še ni misliti. a— Ob 10 letnici avtobusnega premeta v Mariboru. Te dni poteče 10 let samostojnega avtobusnega prometa v Mariboru V 10 letih so prevozili mestni avtobusi skupaj 4.798.6*17 km in so prevozili okrog 8 milijonov potnikov. Za pogon avtobusov se je pojahiio okrog 1.5 milijona litrov goriva. V avtobusni promet se je investiralo skupaj v 10 letih okrog 9 milijona Diru Za obratni material, bencin, olj«, maže itd. se je porabilo okoli 10 miiijonoo Din. za vzdrževanje obrata in vozov okrog 5 milijonov Din. na samih' zavarovalninah se je plačalo 1-5 milijona Din. na davkih in pristojbinah 1.100.000 Din. za ccsfni prispevek za vzdrževanje cest 2 108.657.92 Din. le ti kratki pregled nam pnve kako ogromnega pomena za mesto Maribor njegovo bližnjo in daljšo okolico je bila uvedba rednega avtobusnega prometa. Mesto Maribor je bilo med prvimi m^-sti v državi, ki je tvegalo takšen odločilni korak in sedaj mu prizna vsa javnost, da jp bil ta korak dober in potreben, saj dane«? me^ta Maribora n" moremo več misliti brez rednega avtobusnega prometa. a— Požar. Iz doslej nezn.moga vzroka jc na podstrešju stanovanjske hiše pocestnice Marije Ba uma nove v Racali izbruhnil požar. ki je vpepelil celo podstrešje in trpi Banmanova okoli 15000 din škode. — V ^v. Martinu na Pohorju pa je ogenj vpepe-'il gospodarsko poslopje posestnika Jurija '•Totcha ki trpi nad 10 000 din škode. n— Izropana mesnica. V mesnico Rogine Klaričeve na Spodnji Radvanjski cc?ti 6 «0 vlomili tatovi ter odnesli za okrojjivo6ti snežnih odnošajev. Po-cebiio zadnje tri zime so smučarskemu rodu ueprijazue. Po ravnem m v spuunjiti legah kar m hotoio biti snega in Kdor se je hotel spuščati po zasneženih planjavah, jo je morai mahniti v večje višine, i oda smučanje v gorah, dasi ga ni mogoče prehvaii-ti, zahteva vendarle mnogo več, ne le časa, marveč tudi denarja. Nič ni tedaj čudnega, da mora smučar toliko bolj premoliti, če se mu daljši izlet ca smučeh obnese, to se pravi, če more upati, da bo našel v višinah zadovoljujoče suež-ne razmere. Zanj so zato poročila o snežnih in vremenskih razmerah dvakrat važna. Jezi se seveda, če je krenil na pot. pa mora na cilju ugotoviti, da je snega manj pa da je slabši, kakor je sklepal ua osnovi poročila, ki ga je cul ali čitaJ. Pa tudi to možnost moramo jemati v poštev. da jc ostal doma, a drugo jutro mu jc prijatelj pripovedoval kako prijetna smuka je bila oiJ neke višine navzgor, česar pa iz vremenskih objav ni bilo razvideti. Res moramo računati, da zadnje zime niso povprečne in da smemo za trdno pričakovati tudi boljših. Toda vendarle je gotovo, da je že v legi naše pokrajine dana osnova za veliko nezanesljivost vremenskih in snežnih razmer. Pri nas bo vedno veljalo pravilo, da bodo nastopili tedni, ko bo dobrega snega samo v višinah, in sleer ne le morda na spomlad, marveč tudi v toku kateregakoli zimskega meseca, Ako jo tako, potem je tem bolj važno, da spravimo zimsko-sportno obveščevalno službo v red. Saj je treba priznati, da se naše organizacije zelo mnogo trudijo, da bi zadovoljile vse one, ki so obračajo nanje, in da oskrbujejo občinstvo &• poročili vsako leto v večji meri. Da pa dosedaj še ni bilo mogoče v tem pogledu doseči rezultatov, ki bi bili smučarji zadovoljni z njimi, leži krivda vsekakor v samem sistemu opazovalne službe in poročanju. Dve stvari eta pri tem osnovno važni. Prvič mora smučar vedeti, koliko snega jo padlo, koliko ga leži. in sicer ne le na osojnih straneh, marveč povprečno, v osojah kakor v prisojab, Drugič mora vedeti, kako vreme je v gorah, zlasti kaka je temperatura. ali je pod ali nad ničlo, saj zavisi od tega. kakšen je sneg. pa ali gre dež ali &neg. ali pada suh ali južen sneg. Dosedaj dobivamo sporočila z gor s preprosto pošto, ki jo posredujeta največ 110-&ač in vlak. Zato jc povsem umljivo. da mine pogosto dan ali dva. preden dospe poročilo na razgledno desko, v radio ali v časopis Ni čuda če se je neredko dogodilo, da se je ta čas vreme že bistveno spremenilo in da vladajo že takrat drugačne razmere. ko smučar bere ali posluša poročila, kaj šele ko dospe sam na goro. Seveda se jezimo na počasna sredstva, na počasni tempo obveščanja, dasi so nemara vsi prizadeti izvršili z vnemo in tudi z največjo mogočo naglico svojo nalogo. Toda tu se moramo zavedati, da je nemogoče drugače urediti to stvar kakor z radikalno reformo. t-o je z uvedbo drugih sredstev, kakor je na primer tudi telefon. Res je to silno draga reč ali prezreti ne smemo, da je povsod v A;pah. kjer računajo s smučarskim prometom, da o drugih potrebah ne govorimo, običajen način telefonskega obveščal'ja. In tako more dunajski radio že ob poldesetib dopoldne poročati natančno, kake so isto jutro vremenske razmere na gorah, zlasti seveda kolika je temperatura in kolika je debelina snega. Razumljivo je na prvi pogled da ni dovolj. ako imamo taka. za naše sedanje razmere 'ahko rečemo idealna poročila samo z one višinske postojanke. Treba bi bilo imeti evidenco o vremenskem položaju v opazo-vališčih. ki so razporejena v različnih višinah. Vrednost tega se more najlaže razvideti iz naslednjih navedb. Pogosto je tako. da gre pri nas po dolinah in ravninah dež. dočim zgoraj sneži, in sicer tako. da pada v nižjih legah južen zgoraj pa suh sneg. Odločilne važnosti je razmerje, do katere višine je dež od katere navzgor je južni in kje prične suhi sneg. Lani je bilo na neki dan v prvi polovici januarja tako, da je v Julijskih Alpah nekako do višine okrog 850—900 m samo deževalo, na Gorjušah in Koprivniku se je dež že mešal s snegom, a na Pokljuki je padal samo gost. težak, južen sneg. dočim je le nekoliko više. in sicer nekako od višine 1300 m navzgor šel lep suh snpg. tako da je bila vsa površina nekako od 1300—1350 m navzgor pokrita z lepim pršičem. In vse naslednje dni je bil rta sami Pokljuki neprijazen zmrznjen sneg. le malo više pa je bila one dni najugodnejša smuka. V Ljubljani se je malo vedelo zanjo in dobro oskrbljena in ugodno ležeča koča na Lipanski planini je bila prazna, dasi bi jo bil najbrž marsikdo mahnil gor. če bi vede! za vse to. Nalocra obveščevalne =lužbe bi bila tedaj, da bi v podobnih primerih ugotavljala sproti. v katerih višinah se nagajajo navedeni trije višinski pasovi razlikujoči se po toplini in po najvažnejših snežnih svojstvih. Zato ^o nam potrebne opazovalne postojanke. razvrščene po višinskih pasovih, pri čemer bi mogl: resignirati na opnzovališča v k^čah ki stoje v istem gorovju v istem višinskem pasu. dočim so na razdalje kakor so med Julijskimi ter Kamniškim' Alpami. Peco ter Pohorjem često že prav opazne razlike. Najbolj so smučarji nejevoljni na ona poročila o snežnih razmerah, ki imajo v premočni meri znak »subjektivnih* pojmovanj, tn pravi, da predstavljajo stanje v ugodnejši 'uči nego je v resnici po onem slavnem receptu, da smučar trosi v srostilni tudi takrat, če najde premalo snega V&e to se da izraziti tudi znatno ostreje. Toda tu nam gre v prvi vrsti za pozitivno stran, zato pustimo lekriminac-ije. Pač pa naj podčrtamo naslednje: Težko da bi se dala doseči zadovoljiva reforma drugače kakor da pomaga pri poročanju neprizadeta opazovalna služba, kakršno Imamo v mreži meteoroloških opazovališč. ki beležijo temperaturo. padavine itd. Šele ko bi ta državni aparat, ki opazuje povsem stvarno, objektivno, iz znanstvenih nagibov in po odgovarjajoči metodi, prevzel tudi opazovanje snežnih razmer z vseh vidikov, ki so potrebni za pogoje zimskega športa, šele potem bi mogli pričakovati, da bi nas mogla obveščevalna služba res zadovoljiti Resnica je. da ni majhna stvar, izvesti tako ogromno nalogo, kakor Je preuredba opazovalnega aparata v smislu, ki naj služi tudi zimskosportnemu. odnosno tujsko prometnemu namenu. Tu je seveda v prvi vrsti stvar na državnih institucijah odnosno na državi, da se da pregovoriti za kaj takega. Dandanes je že zelo prodrlo spoznanje, koliko more nuditi tujski promet in tudi država je že začela sodelovati pri propagandi. v železniških in drugih olajšavah itd. Nemara bi vendarle ne bilo predaleč do stopnje in naloge, ki sem jo skušal tu na kratko očrtati. Tudi v Avstriji in Švici, glavnih alpskih deželah ni vzorna opazovalna in obveščevalna služba, kakor jo vidimo sedaj na delu. nastala kar naenkrat in brez ovir Pri tem so višinske postaje, opremljene s telefonsko zvezo, potrebne tudi z drugih vidikov, na primer za avionski promet, pa še za marsikaj drugega. Zavedati se moramo, da je nemogoče organizirati obveščevalno službo za zimski šport drugače, nego na naznačeni način, po navedenih vidikih. Dokler pa tega ne dosežemo. bi se nemara vendarle dalo doseči marsikaj v opazovalnem področju marsikaj. kar bi razvoju te panoge ostalo v trajno korist. Naše športne, planinske in druge organizacije so postavile že dosedaj vrsto gorskih koč. domov in hotelov, marsikateri od njih je oskrbovan vse leto. V njih bi se nedvomno dala urediti že prav lepa opazovalna služba, dočim se je doslej v tem oziru storilo še razmeroma jako malo. Vzemimo že samo zimo: ako bi se beležile snežne razmere leto za letom hi s tem dobili važno statistično gradivo, ki bi nudilo dragoceno navodilo, kako in kje se morejo z najmanjšim rizikom napovedati ziinsko-sportno prireditve in v katerem času so vremenske motnje najmanj verjetne. S sodelovanjem žc obstoječe meteorološke opazovalne službe bi se nemara s primerno sistematično akcijo dali že sedaj doseči rezultati ki bi bili vredni truda. Pri tem bi ne škodila nekatera navodila pošiljalcem poročil o snežnih razmerah: nekateri poročajo tudi o vetru, pa o stanju barometra, kar je popolnoma brez pomena Zakaj ba rometer pada ali raste na velike razdalje na podoben način razdalja od naših Alp do Ljubljane ali Maril>ora ter Celja pomeni tu toliko kot nič. Zdi se da v stadiju v katerem se sedaj nahaja naš zimski spori in tujski promet c;ploh že smemo pričakovati primernega napredka tudi v področni s:stem.Vskega opazovanja zimsk;h posebno snežnih razmer, pa enakega nap-edka v obveščevalni služIli. Čim prej uvidimo to pofreho. tem boljše bo in tem prej bomo megli uvesti ono pri prav!jalno stopnjo, ki je potrebna da se končno uvrstimo kot enakovreden faktor v no'm-1'o v kateri so že sedaj ostale alrske j dežele. A M. Smuka fs dobra... Kljub londonski megli, ki se je — upajmo za dolgo — včeraj izgubila iz Ljubljane, pa do sedai zastirala smuke željnim Ljubljančanom pogled v solnce in nebo in kljub šele zasnovani ureditvi vremenske poročevalske službe, ki je bila za naše izletnike in tujsko-prometne točke tik pred prazniki vse drugo kot zadovoljiva, so se množice prijateljev narave in belega športa te dni gori na Gorenjskem vendarle veselile toplega 3onca in prijetnega smuka, j človek bi res skoro ne verjel, da ie ta letošnja spet muhasta zima v naš^h znanih in lahko dostopnih smučarskh postojankah le nasula toliko bele mane. da je je bilo dovoli za otvoritev smučarske sezone. Kar vprašajte drevi, ko se bodo vračali turisti in smuča rn iz Bohinja Pokliuke ali Planice, vsi razigrani in zagoreli, kako pri-ipten ie b1'! letošrui bož;čni smuk Morda krosno-iši še zatn kot nekoč, kajti zdal jra šele vedo ceniti vsi, ki so moral' ob teh praznikih že več let čep°t; za pečio. Da je snega in smučarjev res že dovoli, naj bo nevernim Tomažem v dokaz še to. da bodo danes v rateškem kotu že prve tekme v teku in skokih. Torej res popolnoma tako kakor pozami! Če ostane vse pri tpm — barometer ie še zmerom trden — se m'*d«i smučarska g-?irria 7 našaea n^a res la^ko z veseliem prioravlia. na. vpl;kJ smučarski nohod v S'o-veniio. Za. smučaria. ki ie z nial!m zado-vo1 ie snega dovolj in smuka dobra' kategorije, v katerem je na 3. mestu Iliri jan Gustav Sivic, na 13. Kari Skoberne iz Celja, na 15. Janko Banko (Ilirija, Ljubljana), nato pa sledijo do 20. mesta še trije Mariborčani. V Lausanneu je te dni zboroval izvršni odbor mednarodnega olimpijskega odbora, ki je največ razpravljal o bodoči japonski olimpijadi. Med drugim je bil sprejet zanimiv sklep, da olimpijski stadioni v bodoče ne bodo smelj imeti prostora za več kot 100.000 oseb. Zdi se, da so gospodje pri mednarodnem olimpijskem odboru približno enakih misli glede vseh rekordov kot mogočniki pri Fisi. Glede V. zimske olim-pijade šc ni bil sprejet noben sklep, vendar kaže, da jo hočejo vendarle spraviti v Evropo. Službene objave LNP Službeno št. it, 8. seja u. o. dne 9. t. m. 1. Ponovno so pozivajo naslednji klubi, da v roku S dni po objavi plačajo sodniške pristojbine, in sicer: Zagorje ss. Dolinarju 102 Din, Gorenjec ss. Mrdjenu 83 Din, Korotan—Kr. ss. Deržaju (še razliko) 100 Din sicer se vsi trije klubi avtomatično suspendirajo.— 2. Prošnji Hermesa za ponovno odgoditev roka za plačilo dolga LNP se ne ugodi in se klub poziva, da v roku 8 dni po objavi dolg poravna, sicer se avtomatično suspendira. — 3. O. o. Maribor se za tekmo 1. decembra prizna za 90,50 Din po obračunu; za ostalo terjatev 249.75 Dm, omenjeno v sejnem zapisniku od 2. decembra se o. o. naproša, da predloži obračun. — 4. Slovanu se podaljša rok plačila 200 Din za p. f. do 31. decembra t. 1. nepreklicno.— 5. Maribor se oprošča plačanja prispevkov 100 Din za p. f. od tekme Maribor—Celje 29. novembra t. 1., ker je Dlagajna prejela ta znesek že ob priliki razveljavljene tekme. Obenem se vzame na znanje sporazum med klubom, da bo Maribor potoval k povratni tekmi na svoje stroške. — 6. Zalog se ponovno poziva, da pod pretnjo suspenza v roku {Sdni |»o objavi uredi 7 Litijo od- škodninski spor v smislu svojega dopisa od 29. decembra t. 1. — 7. Litija javlja nov odbor: predsednik Jelnikar Tone, tajnik Ranzinger Edmund. 8. Po prijavi Korotana—Kr. se uvede postopek zoper Olimpa zaradi neredov ob priliki tekme Olimp-Korotan 22. novembra t. 1., obenem se sodnik te tekme Rein-preeht preda s. o. — 9. Uvede se postopek proti funkcionarju Mladike Pfundnerju po prijavi člana u.o. Malovrna. —10. Uvede se preiskava zaradi dogodkov ob priliki tekme 1. decembra t. 1. v Kranju in se tozadevno zasliši vodja ljubljanskega moštva g- Ilovar. — 11. Poročilo službujočega Kerna s tekme 1. decembra t. 1. v Kranju se preda s. o. — 12. Zaradi izključitve iz kluba se razrešita dolžnosti člana o. o. Celje Jegrišnik in Pleteršek. 13. Poziva se dr. Maun, da v roku 8 dni po objavi nakaže globo 50 Din, sicer se črta iz seznama podsaveznih odbornikov in se poziva, da takoj vrne izkaznico. — 14. Protest Korotana-Kr. proti sklepu u. o. objavljenem v sJutruc od 1. decembra se odpošlje na JNS. — 15. Vzam se na znanje dopis pov. s. o. Trbovlje št. 37 od 22. novembra t. 1. — 16. Prošnji Slavije—P in Reka za podporo se bosta obravnavali skupno z ostalimi sličnimi prošnjami. — 17. Skupščini JNS 13. decembra t. 1. se dostavijo prošnje naslednjih klubov za podporo: Dask, Hrastnik, Korotan—Lj., Kovinar, Moste. Reka, Slovan, Svoboda — Lj., Zagorje, železničar (za odpis posojila) ter se poveri delegat LNP, da se spričo slabega finančnega položaja klubov na savezni skupščini odločno zavzame za ugodno rešitev. — 18. Prošnja Jugoslavije za znižanje kazni Žagarju Antonu se predloži skupščini JNS. — 19. Vzame se na znanje predlog o. o. Maribor za skupščino JNS glede ustanovitve podsaveza v Maribor. — 20. Določa se član u. o. g. Kralj za podsa-veznega delegata na savezni skupščini; kolikor g. Kralj ne bi sprejel te funkcije, se pooblasti predsedstvo, da določi delegata. Peric, s. r. RAVNOTAKO KAKOR GASILEC POŽAR, Zanimiva občinska seja v Tržiču V vretalh Na svoii turneii no severi Afrik' ie BSK odiral orvo tekmo v Meknesu proti reprezentanci severn^a Maroka ter zmagal s 4 : 1 (3:1) Tekma je privabila na igrišče tudi mnosro vojakov tujske le-tpn;5k,"> nrvemstvo ilunnvfilro banovine. na katerem bodo «3t"-r«-ap tur1'" močne-iši icralri THriie 'n TTermp^a Fk;na ra.rrtp^va naf'r> r><->tovati sp v Rnmniiin. rta bi se v Ohifn. sred'®*" mmimsk^p-a tab'o-tpni.o->. TVimprila, f, 7f> ln m<->*n*m« ta -m/iSTHm.i 'p-raV^ Na. not SO SU W"-i«!Cba-char čimorriiT iri Nag"", člani Tliriie fp* PomiiJilon HTjsrtnkO Ton?5k! savp? tn i^ni o^nh"'! r>rp<-nnavlja danes popoldne namesto *Sv. Antona uspešna Uenešova opereta : Pod to goro zeleno ... k- ie pa v tekočj sezoni šestnajstkrat napolnila našo opero do zadnjega mesta. Zvečer še pojt Pucciniieva opera »La liolK-me,: v odlični |*>stavjoiiovila prekrasna spevoigra Pi treh mladenkah--, katere premiera je pred razprodano hišo jinela entuzicistiren uspeli. Na Silvesi'ro\o te izvaja kot nočna predstava ob 21. zabavna opereta Pod to goro zeleno'-. Nove vložke, novi kupleti. ua koncu baletni divertissement: revija 1930, prehod v novo leto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Nedel a, 27.: ob 15. Pohujšanje v ' dolini šentfiorjans-ki. Znižane cene. Ob 20. Visokost pleiše. Bloki- Radio Ponedeljek, 2s. decembra Ljubljana 12; Šramli igrajo na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13; čas, spored-obvestila. — 13.15; Verniki vsake vrste. — 14: Vreme, borza. _ 1«; Zdravniška ura: Množina potrebne hrane (dr. A. Brecelih -18.20- Slovenske narodne pesmi (plošče). — 18.30- Slovenska narodna I^ein (g. France Maroit). _ 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 10.30; Nac. ura: Kako je V uk Karadžič prišel do narodnih pesiiij (\?šeslav Curičjč iz Beoarada). — 19.50; Zaiiirn.vos.ti. — 20: Verdijeva ura. Sodelujejo gd<\ Zvom-mira Župevčeva. Aleksander Kolaoio in ra~ diiskj orkester. — 22: čas, vreme, poročila-sj>ored. _ 22.10: Instrumentalni dueii. izvajata gg. Antunovjč in Hersiag. Beograd 17.20; Orkestralna glasba. — liS; Poljske pesmi. — 20; Prenos opere- - 22.20: I^alika godba jn ples. — Zagreb 17.15; Lahka glasba. _ 20.30; Kvintet pihal. — 21: Koncert pevskega kvarteta. — 21.30; Kvintet pjhal. _ 22.15: Plesna muzika. — Praga 19.25: Lahka godba orkestra. _ 2".30: Češka glasba. _ 21.30; Komorni koncert. — •>•> 15. plošče- — Varšava 19.40; Glasbeni mozajk. — 20.25: Plošče. — 21.30; Lahka godba orkestra. — 22; Orkestralen ju klavirski koncert. — Dunaj 12: Koncert orkestra. _ 16.05; Odlomki iz zvočnih filmov. — 17.30: Pevski koncert. — 18.30: Komorna glasba. — 20- Prenos \Veberjeve ronianl čne opere »Oberonc. — 22.30; Slike iz starega Dunaja. _ Berlin 18; Mešan glasbeni program s plošč. — 19-50: Komorna glasba. _ 20.10; Zabaven večer. — 22.30: Nočnj koncert. — Miinchen 18: Koncert orkestra, — 19.10; I . Baverjev koncert za klav;r in orkester. 20.10: Po cestah velemesta. — 23; Melodije za lahko noč. _ Stultgart 18; l'ra pestre glasbe. _ 20.10; Orkestralen jn pevski koncert. — 21.20; Rec;taci:e. _ 2->.30: Lalrka im plesna muzika. — 24: Nočni koncert- — Od takrat naprej je dobil tiskarski škrat svoj rojstni list in pravico do življenja, ki jo je več ali manj uspešno uveljavljal v vseh človeških tiskanih delih. In to tem bolj, čim več se je tiskalo papirja na svetu. Tako, da je nekoč vzdihnil Goethe, ko mu je tiskarski škrat napokal kar 130 tiskovnih napak samo v eni njegovi knjigi, da je že malo preveč zahtevati od čitate-Ijev, ki že berejo knjige, da bi še popravljali tiskovne napake, ker jih je vedno več in že zdavnaj preveč. Goethe je doživljal sploh slabe izkušnje s prepredenim tiskarskim škratom, ki ni imel prav nič spoštovanja pred njegovo olimpijsko umetnostjo. Tako mu je z največjim veseljem zamenjaval nedolžno Marjetico s pokvarjeno vdovo Margareto. Polagal je Mefistove stavke v Favstove usta in je zamenjal Ifigenijo s samo Helado. \Y'eimarskemu hofratu je tiskarski škrat tako zlezel v žolč, da se je Goethe naposled vsedel in napisal dolgo spomenico, v kateri je pozval v skupno fronto proti tiskarskemu škratu vse učenjake, pisatelje in pesnike. Ves ta poziv na križarsko vojno pa ni dosti zalegel in se je tiskarski spaček vztrajno dalje veselil življenja in uganjal svoje nevšečnosti, kakor za življenja 'velikega Johanna \\"olfganga von Goetheja. Tiskarski škrat pa ni simo neugnan na-gajivec, nego tudi znamenit besedotvorec, ki je obogatil vse jezike na svetu z nekaterimi izrazi, ki so bili plod čiste njegove nagajivosti. Tako je v 16. stolet ju skoval iz dotlej poznanega »mousuma« v nekem potopisu iz 16. stoletja monsum, ki je ostal do danes v rabi ne samo v evropskih jezikih, nego celo pri narodih, ki so rabili prvotni izraz »mousum«. Tiskarski škrat pa je tudi astronom. V starih časih so arabski astronomi imenovali središče nebu »semt«r. Španski učenci, ki so se šolali pri arabskih astronomnih, so besedico »semf■< malo podomačili v »zenit« Ko pa je izšla prva španska tiskana knjiga o zvezdoznan-stvu je tiskarski škrat spremenil »zemt« v »zenit«, ki se je naselil potem v slovarje vseh kulturnih jezikov. Prav tako ie tiskarski škrat prekrstil deželo vzhajajočega sonca Nipon v prvi tiskani kn jigi o tej daljni deželi v »Japan«. Nič ni pomagalo sinovom vzhajajočega sonca, da so se puntali proti tej prekrstitvi in opozarjali svet. da so .Vzpone/, ne pa Japonci. Tiskarski škrat je zmagal s svojimi Japonci, ki se ne umaknejo iz kulturnih jezikov niti sedaj, ko je Japonska po svetovni vojni oficielno proglasila svoje cesarstvo kot Nipon UMETNOST VEDEŽEVANJA Razkrivamo vam si jo Umetnost vedeževanja prihaja z vzhoda, ki je znan po svojem praznoverju. Oaon-dod so ga prinesli najbrž cigani. Vsi ljudje so pač taki, da bi radi na skrivnosten način zvedeli svojo prihodnost in cigani so to njihovo slabost izrabili ter si napravili iz njihovega praznoverja vir zaslužkov. Ena najbolj znanih vedeževalk je bila slavna Lenormandova, ki je tudi francoskemu cesarju . Napoleonu Bonapartu večkrat prerokovala usodo. Še dandanes dobimo dosti vedeževalk, ki si z branjem usode iz kvart služijo denar. Po Ljubljani jih bo precej, manjkalo pa jih tudi ne bo po deželi. Koliko je ljudi, ki pojdejo k njim! Po večini so to zaljubljenci, ki hočejo pač na takšen način zvedeti, koliko sreče ali nesreče jim je usoda namenila v ljubezni, najdejo se pa tudi resni ljudje, ki časih poizkusijo, kaj jim bo povedala vedeževalka. Čeprav se izdajajo skoraj vse vedeževal-ke za zelo skrivnostna bitja, čeprav zavijajo svoj poklic v tajinstvenost, vendar je branje iz kvart prav preprosto, tako preprosto, da se ga lahko vsakdo nauči in se izkaže potem v prijetni družbi za vedeže-valca. Principi vedeževanja so prastari in drže se jih še tudi vse moderne vedeževal-ke. Vsaka kvarta ima svoj določen pomen in če ima človek nekoliko daru govora in nekoliko spretnosti, bo z lahkoto odtehtal ali pa še presegel prave vedeževalke. Za vedeževanje se poslužujemo navadnih francoskih kvart, s katerimi igramo mari-jaž. Te kvarte imajo štiri barve in sicer srce, karo, križ in pik. Vsaka barva ima 4 ligure: asa, kralja, damo, dečka ter 4 škar-tine: desetico, devetico, osmico in sedmico. Srce pomeni v splošnem nekaj dobrega, razveseljivega in prijetnega. Hkratu je tudi simbol prijateljstva in ljubezni. Karo prinaša denar in srečo. Križ pomeni upanje, sporočilo ali potovanje. Pik pomeni samo slabo: zvijačo, zahrbt-nost, sovraštvo, nezvestobo, trpljenje, nesrečo, bolezen in smrt. Slike se nanašajo po večini na osebe in njihove lastnosti, pa tudi na razne predmete. Barva učinkuje na njihov pomen ali pa ga izpreminja. Glavne kvarte v igri, ki naj predstavljajo osebe, katerim vedežu-jemo, ali pa njihovo prebivališče in okolico. dobe svoje posebne lastnosti ln pomen s kvartarni, ki se nahajajo okoli njih, na levi ali na desni, spodaj ali zgoraj. Te sosedne kvarte nam pomagajo potem sklepati o celi vrsti preteklih, sedanjih ali bodočih dogodkov. Po pomenu posameznih kvart se lahko kakšen dogodek obrne na dobro ali na slabo, kakršne barve se pač zberejo okoli dotične kvarte. Taxo na primer lahko sklepamo, da nam bo kakšna smrt, ki jo kaže pikov as. prinesla dediščino, ki nas bo razveselila, — če sta okoli tega asa kakšna srčna in karova kvarta. Pomen posameznih barv in kvart, pa tudi njihove lege, moramo poznati na pamet, če hočemo dobro in spretno vedeže-vati. Zato bomo zdaj dali urejeno in lahko razumljivo navodilo za pomen posameznih kvart, potem pa bomo prešli še k pravemu vedeževanju. Pomen sre 1. As pomeni prebivališče (hišo ali mesto), v katerem stanuje oseba, ki ji vede-žujemo. Rdeča sedmica v soseščini kaže dobre razmere, osmica pomeni slavje v družini, devetici v isti barvi pa bogat otroški blagoslov. Srčna desetica naznanja trajno zdravje in visoko starost hišnih prebivalcev. Če je poleg karova sedmica. lahko sklepamo na posest majhne, pri osmici večje, pri devetici pa zelo velike hiše. Karova desetica ali karov as kažeta, da lahko računamo na veliko premoženje. Križeva sedmica naznanja izpremembo stanovanja v kraju samem, križeva osmica odhod v drug kraj, devetica izselitev v daljno mesto, desetica v tujo deželo, as pa potovanje v drug del s-veta. Pikova sedmica naznanja izgubo, osmica uničenje hišnega miru, devetica nevarnost zaradi ognja, desetica za-dolženje hiše in as njeno prodajo. 2. Kralj pomeni v igri osebo, kateri ve-dežujemo, če je to moški. Če vedežujemo ženski, jo označimo s srčno damo, kralj pa velja za njenega moža ali izvoljenca. 3. Dama pomeni, kakor smo pravkar povedali, osebo, ki ji vedežujemo, če je ženska. Če pa vedežujemo moškemu, kaže dama njegovo ženo ali pa izvoljenko. 4. Deček se nanaša na občutja, nagnjenja, misli in namene srčnega kralja ali srčne dame. komur je pač bližji Čuvstvene lastnosti se označujejo s kvartarni, ki leže v okolici dečka. Če so srca. so te lastnosti lepe in plemenite, če so v bližini kare, kažejo sebičnost in pohlepnost, križeve kvarte v bližini označujejo ljubosumnost, pikova pa zahrbtnost in zavist. 5. Desetica se nanaša na ženitev. Karo-ve kvane v bližini kažejo po svojih številkah (7, 9, 10, in as) bolj ali manj ponosen in ugleden položaj. Križeva kvarta v bi ižini kaže poklic ah posel, katerega pomen se po višini kvarte (7, 8, 9, 10, in as) veča ali manjša. Če je v bližini pikova sedmica. pomeni prepir in jezo v hiši. Pikova osmica kaže pomanjkanje in siromaštvo. Pikova devetica nezvestobo. Pikova desetica razpad družinske sreče, as pa uničenje zakona. 6. Devetica se nanaša na ljubezen in ljubezenske doživljaje. Če je v bližini kara, pomeni, da bo ljubezen prinesla denar in srečo. Križeva sedmica pomeni izpolnjeno upanje, osmica razveseljiv doživljaj, desetica potovanje, as pa, da boste za botra. Bližina kakšne pikove kvarte kaže neprijetnost in nesrečo. 7. Osmica nam naznanja prijeten doživljaj, ki ga lahko približno opišemo s kvarta-ni iz soseščine. 8. Sedmica pomeni zvesto in vročo ljubezen Če je v bližini še kakšna višja srčna kvarta, je pomen še boljši in označuje trajnost ljubezni. Karova kvarta pomeni dragoceno darilo; karova sedmica na- pri-mer pomeni zaročen prstan. Križeva -kvarta izraža veliko čutnost, pikova pa nezve-siobo. vedeževalk — če verjamete v usodo, lahko sami naprej določali Pomen kar 1.' As pomeni večjo ali manjšo srečo. Natančneje določijo to sosedne kvarte. Če je v bližini srčna kvarta. se nanaša sreča na zakon in ljubezen. Karova kvarta v bližini kaže na bogastvo,, dobiček ali dediščino. Pikova kvarta pomeni, da nam bo kakšna smrt ali pa pravda prinesla srečo. Če je v bližini križeva kvarta, pomeni to, da pričakujemo srečo in da jo bomo najbrž imeli na potovanju. 2. Kralj pomeni visokega ali odličnega gospoda Lahko je to tudi r.aš višji v službi. če je poleg njega srčna kvarta, pomeni to njegovo posebno naklonjenost, karo njegovo odprto roke, ki rada pomaga, križ njegovo pravičnost, pik pa muhavost in željo po oblasti. 3. Dama pomeni njegovo ženo ali pa vdovo koga drugega. Srčna kvarta v bližini priča., da jc ta oseba lepa ali ljubezniva, kara, da je bogata aii plemenita, križ, da je starejša in dokaj sebična, pik pa, da je zelo v letih in da je dokaj neznosna. 4. Deček označuje lastnosti značaja in nagnjenja karovega kralja ali dame, kateremukoli izmed teh dveh je pač bližji. Ostale sosedne kvarte njegov značaj podrobno opisujejo. Srce pomeni, da je oseba dobrohotna in ljubezniva, karo. da ie pohlepna in sebična, križ. da je vsiljiva ali ljubosumna, pik pa, da je zahrbtna, hudobna in maščevalna. 5. Desetica pomeni nepričakovano dediščino, bogastvo ali dobiček. Njen pomen se še poveča, če leži zraven nje kakšna kvarta srčne ali karove barve. 6. Devetica naznanja srečo, čast in dober zaslužek, ki nas čakajo'. Če se ji pridruži srčna sedmica, pomeni to srečo in zadovolj-nost. Srčna osmica naznanja kakšen neuspeh. Srčna devetica pomeni preveč čutno ljube zen, srčna desetica pa ženitev. Srčni as kaže. da nas čaka hiša Bližina kri-ževih kvart obeta veselo upanie in dobre izglede za bodočnost. Križeva desetica kaže zlasti denarne dobičke na potovanju, križev as pa uspehe in dobičke s pisateljevanjem. Pikova kvarta v bližini kaže, da je oseba nagnjena h kvartanju in zapravljanju. devetica. desetica in as pa naznanjajo denarno aH zaporno kazen. 7. Osmica predstavlja posestvo ali premoženje. 8. Sed mica nam obeta dober zaslužek pri trgovanju. Bližina srčne kvarte pomeni prijetno zvezo, križeve častihlepnost, pikove pa pohlep. Pomen križev 1. As nam naznanja, da bomo dobili pismo. Če je v bližini srčna sedmica, pomeni to ljubezensko pismo, osmica častitke, devetica naznanilo krsta ali. poroda, desetica spbirbciltf 'o porčkf; as jfa" trgovski, do,-gavor:? Če j:e poleg karova kvarta,. bo pftmo v zvszi z"'denarnimi vprašanji, bodisi da bo pismo terjatev ali pa naznanilo, da prejmemo denar. S križevo kvarto označuje as prijetno sporočilo, presenečenje ali povabilo, ki bo v zvezi z izletom ali potovanjem. S pikovo kvarto bomo zvedeli za kakšno oviro, smolo, bolezen ali smrt. Pikov dejek v bližini, pomeni način prina-šalca poročila ali pisma 2. Kralj kaže dobrega sorodnika ali prijatelja. Barve kvart v bližini popisujejo po svojem splošnem pomenu njegovo vedenje ali lastnosti. 3. Dama velja za ženo, izvoljenko ali prijateljico prejšnjega. Srčr.a sedmica naznanja, da je mlada, osmica, da je prijazna. Karova sedmica priča, da je že starej.ša, osmica, da je bogata. Križeva sedmica pomeni, da je že čez 40 let, osmica, da je muhasta. Pikova sedmica trdi, da je že čez 50 let, osmica pa, da je živa hudoba. 4. Deček se nanaša na lastnosti značaja križevega kralja aii dame. 5. Desetica pomeni, da nas čaka daljše potovanje. Če je v bližini srčna kvarta, pomeni to, da bo potovanje prijetno. Če je kara, je to naznanilo, da bo naše potovanje v zvezi z denarnimi zadevami. Križeva kvarta lahko potovanje pospeši ali pa ga povzroči zaradi kakšne posebne okoliščine. Križeva desetica v zvezi s kakšno pikovo kvarto ne obeta nič dobrega. V tem primeru utegne biti naše potovanje v zvezi s kakšnimi ovirami, tožbami, boleznimi ali smrtjo 6. Devetica pomeni za samsko osebo, ljubosumnost. Če je v bližini srčna kvarta, je strast zlasti močna. Karova kvarta pomeni, da se bo ljubosumnost srečno končala. križeva, da ljubosumnost ne bo dolgo ostala, pikova pa, da se bo vse slabo končalo. 7. Osmica naznanja krajše potovanje ali izlet. Bližina srčne kvarte pove da bo potovanje prijetno, karova, da bo poslovno, pikova, da bo brezuspešno ali nesrečno. 8. Sedmica kaže samo kratek izprehod. V bližini ležeče kvarte označujejo po svojem splošnem pomenu njegov uspeh ali neuspeh. Pomen f»ikov 1. As je pojem vsega slabega in hudobnega. S srčno kvarto v bližini lahko pokaže nesrečo v ljubezenskih in zakonskih zadevah. lahko pa tudi prijeten strah ali prijetno presenečenje. S karovo kvarto naznanja bolj ali manj občutno denarno izgubo, kakor je pač karova kvarta višja ali nižja. S križem pomeni prav tako izgubo zaradi goljufije, pa tudi- prepir, jezo in smolo. Če je v bližini pikova kvarta, lahko računamo na prepir, pretep, rane, bolezen ali smrt. 2. Kralj kaže duhovnika ali odvetnika. Bližina sedmice pomeni, da je samec, osmica, da je oženjen, deveuca pa, da je vdovec. Na ta način tudi lahko v takem primeru določimo, ali bomo imeli opravka z duhovnikom ali pa z odvetnikom, ker duhoven vsaj pri nas ne sme biti oženjen. Če je kvarta rdeča: pomeni, da je ta človek dober in zaljubljen, če je kara. mora biti bogat in ljubezniv. Križ pomeni ovire in zavlačevanje, pik pa zavist, zahrbtnost in maščevalnost. 3. Dama zastopa vdovo. Njene lastnosti prav tako in v istem redu lahko določamo s sosednimi kvartarni, ki imajo enak pomen kakor pn pikovem kralju. 4. Deček kaže lastnosti pikovega kralja ali pikove dame kakor pri drugih barvah. 5. Desetica naznanja prepire. Če je v bližini srčna kvarta, pomeni to, da se bodo prepiri dobro končali. Prav tako je tudi s karo. Križ pomeni trajno napetost, pik pa nadaljevanje sovraštva. Razen tega lahko pomeni srčna kvarta pri pikovi desetici slabe razmere v družini in neuspeh v ljubezni, v kari sitnosti z denarjem, v križu težave in stiske, v piku pa upore in vojno. 6. Devetica označuje neuspeh ali izgubo. S srčno kvarto pomeni nesrečo v ljubezni, s karo nesrečo z denarjem, s križem nesrečo v poslovnih zadevah ali zvezah, s pikom pa zaničevanje, izgubo časti ali pa zmerjanje. 7. Osmica obeta bolezen. Z njo zvezana srčna kvarta kaže, da bo bolezen hitro minila. s karo, da bo dalje časa trajala, s križem, da se bo težko pozdravila in s pikom, da se bo končala s smrtjo. Razen tega lahko pomeni srčna barva v tem primeru tudi domače prepire, karo denarne izgube križ obrekovanje, pik pa jezo zaradi slabega ravnanja. 8. Sedmica pomeni solze. Z rdečo barvo bodo to solze zaradi veselja ali ljubezni. s karo zaradi sreče ali darila, s križem zaradi ljubosumnosti ali otožnosti, s pikom pa zaradi trpljenja in žalosti. Ko smo si dobro zapomnili pomen posameznih kvart in njihovih barv, lahko začnemo vedeževati. Načinov imamo tu več. Izbrali si bomo najpreprostejšega, ki vzame najmanj časa. Preden začnemo vedeževati. moramo kvarte dobro premešati, potem pa položiti na mizo s hrbtom navzgor. Oseba, ki ji hočemo vedeževati, naj jih prevzdig-ne dvakrat od leve proti desni, tako da dobimo tri kupčke. Nekatere vedeževalke imajo navado, da v vseh treh kupčkih pogledajo določeno število kvart, si jih zapomnijo in že tu lahko povedo, kakšen bo približen rezultat vedeževanja. Prva zahteva pri vedeževanju je to, da znamo dobro govoriti in da imamo vsaj nekaj domišljije. Če smo si pomen posameznih kvart dobro zapomnili, bomo znali že po kratkem pregledu ustvariti pisano in zabavno sliko prihodnosti. Kupčke kvart poberemo v istem vrstnem redu — s hrbtom navzgor — potem pa jih drugo za drugo odkrivamo v štirih vrstah, po osem v vsaki vrsti. To delamo od leve proti aesni. Recimo, da smo pri tem dobili naslednjo razpredelnico: V prvi vrsti imamo karovo sedmico, križevega dečka, pikovo damo. karovega dečka, srčno damo. karovo desetko, križevo desetko in srčno sedmico. V drugi vrsti dobimo pikovo desetico, pikovo deve-tico, križevo devetico. srčno desetico. pikovega dečka, srčno devetico, pikovega kralja in karovo devetico. V tretji vrsti so se zbrale pikova sedmica, križev as, pikova osmica. srčni as. pikov as, srčni deček, karova dama in križeva dama. v zadnji vrsti pa karov as. križeva osmica, karova osmica, srčna osmica. srčni kralj, križeva sedmica, križev kralj in karov kralj. Recimo torej, da so se nam karte razdelile na ta način, in da prerokujemo moškemu. Srčni kralj je tista oseba, ki ji vedežujemo. Srčno damo smatramo za njegovo ženo ali izvoljenko. Tiste kvarte, ki leže na levi od glavnih kart (za vedeževalca), pomenijo preteklost in niso vredne posebnega ocenjevanja. Drugače pa je s kvartarni, ki so »pri nogah« glavnih kvart, nad njimi ali pa na desni. Vse te kvarte se nanašajo na bodočnost. Srčni as kaže hišo ali kraj, kjer prebiva srčni kralj. Te tri za nas pomembne kvarte vidimo v naslednjem redu: srčni kralj je peta kvarta v spodnji vrsti, srčni as četrta kvarta v tretji vrsti in srčna dama peta kvarta v prvi vrsti. Če jih opazujemo in upoštevamo kvarte, ki so v sosesščini, bomo lahko brez posebnih težav ustvarili naslednjo prognozo za bodočnost: Srčni kralj, ki je glavna oseba, ima na levi srčno osmico, simbol ljubezni in prijateljstva in za njo še karovo osmico. simbol denarja in dobrega. To pomeni, da je dober človek in da ima denar. Na desni od srčnega kralja vidimo križevo sedmico in križevega kralja. Ker sta obe kvarti skupaj pomeni, da lahko pričakuje prihod ali pa snidenje z dobrim sorodnikom ali prijateljem. Pikov as, ki je nad kraljevo glavo, jKimeni sam zase sicer samo slabo, toda srčne kvarte v njegovi okolici oslaDe njegov vpliv in naznačujejo, da se bo asov učinek izprjmenil v veselje v zakonu in ljubezni. Isto je tudi s srčnim a»om, stanovanjem srčnega kralja, z ozirom na sosedne kvarte. Srčna dama, (žena ali izvoljenka srčnega kralja) se nahaja v naiboljših denarnih razmerah in lahko pričakuje še nadaljnih denarnih dobrin, ker ima na levi in na desni karove k\arte. V kratkem ima izgleda za poroko in srečo v ljubezni s pomočjo duhovnika aH odvetnika, ker ima pod sabo križevega dečka, ta pa srčne kvarte pred seboj in za seboj. Tako lahko vedežujemo na dolgo in široko. Glavno je, da dobimo nad kvartarni dober pregled in da imamo res kolikor mogoče domišljije. To pa menda ni tako težavno. Zdaj pred novim letom se lahko vsega dobro naučite. Časa in priložnosti bo dovolj! Senčna stran prazn Tudi socialno slabše situirani sloji si privoščijo za praznike malo boljšo jedačo in pijačo. Toda ne samo kakovost, temveč predvsem, količina hrane ni pijače je praznikih povsem druga kot običajno. V čem obstoji boljša hrana? Pod tem razumemo razne pikantne stvari, n. pr. omake, razne vrste mesa, ki so poleg tega zelo močno zabeljene, nadalje razne f'adkarije, potice, torte in slično. Temu primerno se popije mnogo vina jn pokadi darti cigaret. Vsega tega ne more prenesti vsak organizem. Posledice opažamo predvsem na prebavilih, pa tudi na drugih organih, ki jih spravi tako praznično razpoloženje iz običajnega tira. In tako vidimo kot posledico vsega tega razne akutne bolezni, ali pa vzplamte, odnosno se poslabšajo že obstoječe hranične bolezni. Med žrtvami praznikov opažamo predvsem otroke; kar je povsem razumljivo. Prebavni sokovi mladega organizma niso zmožni prebaviti raznih pikantnih jedi. Poleg tega je želodec pogosto preobložen z raznimi sladkarijami, ki povzročajo vrenje v preoavilih. Po vsem tem ni čudno, da opažamo po praznikih toliko želodčnih in črevesnih katarov. Nastopi bruhanje, glavobol, prolivi in pomanjkanje apetita. S tem nam narava takorekoč že sama kaže pot, katero je treba ubrati, da spravimo prebavila zopet v red. Na mestu je torej v takih slučajih poet, na drugi strani pa odvajalna sredstva, s čimer skušamo očistiti prebavila škodljivih snovi, ki povzročajo opisane motnje. Po 1—2 dnevnem postu, tekom katerega časa naj uživa otrok samo čaj, sluzaste juhe in ulično in po temeljitem iztrebljenju preidemo polagoma na običajno hrano, .pri čeme 'se je samoposebi umevno ogibati vseh onih jedi, ki so povzročile omenjene težave. Pri odraslih se pokažejo te posledice zopet v drugi obliki. Po grobih napakah v dieti opažamo • vnetje žolčnega mehurja, a"i pa poslabšanje že obstoječega kromič-nega vnetja, ki morda dotlej ni povzročalo posebnih težav. Ravno tako vidimo, da se poslabša stanje vsem onim, ki trpe na želodcu in ki ro se zapeljani po prazničnem razpoloženju pregrešili v svoji običajni dieti..- Kot nadaljno posledico takih črevesnih katarov opažamo pogosto draženje ali pa ce'.o vnetje slepiča. Običajno se pojavijo bolečine najprej v območju želodca, ali pa po celem trebuhu. Kasneje se zgoste desno in pod popkom, pri čemer postane ta del trebuha izrazito občutljiv na pritisk. Ako se pridruži temu še bruhanje in zaprtje, imamo pred seboj popolno sliko vnetja slepiča. še ena bolezen je, ki se vsled napak v dieti pojavi nanovo in sicer udnica (giht, poelagra). Značilno za to bolezen, ki jo ne smemo zamenjavati z revmatizmom, kateremu v ostalem v mnogočem sliči, je to, da se pojavi običajno ponoči z močnimi bo'e;inami v enem ali pa drugem palcu noge. ki postane rudeč in silno občutljiv. Pojavi se pa lahko seveda tudi drugod. Vzrok je v prvi vrsti uživanje mesa, med tem zlasti uživanje ledvic, priželjca in slično. V drugi vrati pa je alkohol tisti faktor, ki sproži tak napad. Končno je povsem raizumljivo in pravzaprav ne bi bilo potrebno še posebej orne. njati, da se morajo vsi diabetiki (bolniki, ki trpe na sladkorni bolezni) držati, ne-glede na praznike, strogo svoje določene diete. Isto velja tudi za one, ki trpe na ledvičnih boleznih. Na drugi strani opažamo posledice na srcu zaradi prekomernega pitja in kajenja Po takih pojedinah se pojavijo včasih bolečine v levi rami, ki izžarevajo po celi levi roki. Pri vsem tem ima bolnik ob5u-te.k strahu in občutek, da ga bo zadušilo, kar vse spada pod- sliko tkzv. prsne angine. Neštete bolezni pes niso prijetne zadeve in morejo temeljito pokvariti vsake še ta- ko lepe praznike. Zato jih lahko po pravici prištevamo odnosno označino, kot senčne strani praznikov. Iz opisanega je tudi jasno kako velja postopati, da temu odipomoremo. Varovati te je vsakih ekscesov, v kateremkoli pogledu. Pri tem je treba imeti pred očmi dejstvo, da umre dosti več ljudi vsled ne-zmernosti, kot pa narobe. O tem so vodile računa vse vere, ki predpisujejo več ali manj stroge poste, opirajoč se pri tem na stara izkustva. Prirodno živeči narodi n. pr. Indijanci so se pred veijimi pohodi postili, ker so dobro vedeli, da je lačen človek duševno in telesno bolj okreten, kot presit, ki je nesposoben za večje napore. V zvezi s tem bi bilo omeniti Še rrSeJ-stvovanje v športu za časa praznikov, zlasti pa še pohod na večje zimske ture, ki zahtevajo ogromen na.por s strani srca. Iz opisanega jasno sfedi, da je treba oditi na turo spočit in pre-pan, ne pa direktno iz raporne službe, ali pa celo po prepiti noči. V kako nevarnost lahko zaide taka družba, ako jo zaloti ena ali pa druga vremenska katastrofa, si lahko vsak misli, Prazn ke je treba torej pametno izrabiti. Ne glede na simboličen pomen, ki ga imajo, so v prvi vrsti namenjeni telesnemu in duševnemu odpočitku. Od nas ra-mih pa je odvisno, da ne postane rezultat povsem drugače^ Smeh ni |re ČE JE ČOVEK PREDOBRE VOLJE Tone Frnikula pride nairkan domov Prileze v svojo sobo. Umije se in zlije vodo skozi okno. Zunaj r.ckdo zaiuli. Frnikula pogleda skozi okno. Možak, ki ga je polil, besni: • »Hudiča. takšna predrznost. Kje je policija? Kaj vam le pride na misel?« Frnikula pogleda ves zmeden skledo, pogleda moža pod oknom, -pogleda spet skledo potem pa zaječi ja: »Slišite — kako sta pa prišli vendar v mojo skledo?« * Tudi Pepe Trobenta ni nič boljši. Pogosto se ga nabere, da potem ne ve, kod hodi. Zadnjič je ves večer popival, ko pa je korakal skozi Zvezdo, mu je iznenada prišlo slabo. Ko je olajšal svoj želodec, mu je šele nekoliko odleglo. Takrat se je tudi šele začel nekoliko trez-niti. Pred seboj na tleh je videl celo morje dobrot in sredi njih je iznenada opazil majhnega psa, ki je vso nesnago ovohaval. Pa je dejal Pepe Trobenta začuden sam pri sebi; »Kje sem bil, vem. — Kje sem jedel zelje vem. — Kje sem jedel solato tudi vem. Kje so mi dali klobaso, tudi vem — kje sem pa požrl tega prekletega psa. pa res ne Vem.«: V VAGONU Počasi se ziblje karrničan proti Ljubljani. V vagonu drugega razreda dremlje gospod. Xa' prvi postaji stopi v oddelek nekdo drug, ki ima s seboj precejšen zaboj. Sede, zaboj pa položi v mrežo nad dremajočim gospodom. Iznenada pa začne*/ zaboja nekaj kapljati. Slučaj nanese, da padajo kapljice drema-jočemu gospodu na usta Na pol v sanjah se gospod blaženo nasmehi ja, oblizne se in šepne: »lrino, kaj ne?« f Njegov sosed pa žalostno odkima: »Obžalujem, — pes.« PROFESORSKA Profesor je prišel obiskat svojega prijatelja. Ko se je hotel posloviti, je videl, da lije kar v potokih. Zaradi pozne ure mu je rekel prijatelj: »Kar pri nas boste prenočili, dragi profesor. Vsaj mokri ne boste.« Profesor se je po dolgem obotavljanju vdal. Ko so že vsi davno legli k počitku, je pozvonil zvonec na hišnih vratih. Gospodar je nejevoljen vstal in odprl. In kdo je stal pred vrati? Profesor. Ves premočen je bil, pod pazduho pa je nosil majhen zvitek. »Oprostite mi, da vas motim,« je rekel. »Samo po nočno srajco sem šel domov.« Ali je Peter Kumara nedolžen? Pred sodiščem so nedavno obravnavali naslednji slučaj: Peter Kumara je bil obtožen, da je letos 18. avgusta ponoči ustrelil na samotni cesti svojega prijatelja Alojza Dreto. Potem je pobelil in so ga prijeli šele drugo jutro na domu. Peter Kumara je dejanje odločno zanikal. Trdil je, da se je od svojega prijatelja poslovil najmanj dve uri pred njegovo smrtjo in šel potom naravnost domov. Vendar pa za svoj zagovor ni imel nobene prtiče. Pač pa je nastopil kot priča eden izmed Dretovlh znancev, ki je izpovedal takole: »Ob kritičnem času sem se vračal proti domu. Nedaleč pred seboj sem videl obtoženca. ki je stopal po cesti s svojim prijateljem Dreto. Čeprav je bilo precej daleč, najmanj 20 metrov, &em vendar slišal, da 6ta se nekaj propiiala. Nazadnje sta se ustavila. Obtoženec je iznenada segel v žep in v soju mesečine sem videl, kako je naperil revolver proti Dreti ter sprožil. Potem je ves zmeden pobegnil. Prizor sem natanko videl saj je bilo dovolj svetlo, tako da se nisem mogel motiti, in sem pripravljen tudi priseči, da se je vse odigralo tako. kakor govorim«. Vilic temu zagovoru pa je Peter Kumara še zmerom trdil, da je nedolžen. Pričo so zaprisegli in vse je kazalo, da bo Kumara obsojen. Tedaj pa je njegov zagovornik iznenada vstal m sodnikom dokazal, da je pričevanje Dretovega znanca netočno in izmišljeno. Petra Kumaro so seveda oprostili, pričo pa takoj zaprli in pozneje se je izkazalo, da je bila prav ta priča morilec Drete. Zdaj pa uganite, v čem je bila trditev priče netočna in kaj ni moglo biti tako, kakor je priča trdila? Odgovori morajo biti v naših rokah najpozneje v petek zvečer. Sporočite jih na dopisnici uredništvu in pripišite v kotu: »Uganka kluba Metle«, ali pa jih vrzite v nabiralnik našega oglasnega oddeLka, Rešitev iz zadnje nedeljske številke Skrivnostni napis iz zadnje nedeljske številke je ubogim j-Meti ar jem« prizadel dosti težav, — tako vsaj pišejo. Pa ni bil prav težaven. Pr: vsaki latinski besedi je bilo treba samo odbiti zadnji dve črki. kakor to naznačuje skrivni ključ (dve piki za vsako besedo). Rešitev se glasi: »Bodi sam priden, pa ti ne bo treba biti zaviden«. Prostor nam danes ne dopušča, da bi prinesli imena vseh. ki so prišli v zlato knjigo. Žrebanje smo pa opravili in so bili nagrajeni naslednji reševalci: Drago Kozina, učenec III. razr. mešč. šole iz Trbovelj dobi knjigo »Osel gospoda Kozamurnika«. A. Klarič iz Štor dobi Curwoodov roman »Onkraj pragozda«, Karel Šober iz Moškanjcev dobi Zevaccov roman »V krempljih inkvizicije«. Ivan Restar iz Hrastnika dobi »Lucifer-ja« in Svetko Marn rz Ljubljana Vn, Murnova 2., Zanea Greya »Železno c-e-sto«. * »JUTRO« št 299 =Mede!Ja. V. XSL 1936.= 84raI)estvo mode Večerne obleke Iz neizčrpnega barvnega bogastva drahlg kamnov je poiskala letošnja večerna moda svoje najlepše barve. Tu so vsi vijoličasti torti ametičtov, rdeče transe karnielov in temnih rubinov, zelena barve smaragdov in krjzoprazov ter tople rumene barve topazov Pomešane z razkošjem zlatih brokatov in kovjnasto se svetlečih iamejev ustvarjajo te sočne m prodorne barve v &lavnosod eletktrično luoio medlo delujoče pastelne barve. Razvajenemu očesu tudi ugajajo kontrasti med okorno dosio janstvenostjo črnih eirejev, cloquejev m taf-tov ter voi;ut> prilagodljivostjo marmorno be lih prozornih ali bleščečih svjl. kj rabrio za obleke v antičnem »grškem« slogu. Te jako moderne črne stilne obleke in pa bele antične modele pa je vmešala moda kakor nekakšno pomirljivo noto v renesančno razkošje ostalih barv ... Značilno za letošnjo večerno modo je tudi. d« so izginili bogato nabrani in drapjrani VašsmI plašči Po dolgih večernih kepih, jopicah in pale-toiih smo doživeli eeda: zopet nekakšno pre-rojenie večernega plašča, seveda v novi, izrazito moderni oblilcj. Takšen večerni plašč je lahko [2 bleščečega, tenvnega sukna. iz žameta a!; pa iz težke sviile. Ima obliko moderne »redingote«, je torej spodaj močno razširjen. zgoraj pa se tesno prj leže k životu. Navadno so taksni modeli brez pasu, na životu pa imao z vodoravnimi ali poševnimi šiv vstavljene dele. ki višino navideznega pasn pomaknejo navzsor jn ki tako v zvezi s širokim zvončastim delom ustvarijo neko posebno, novo linijo (skica). rokavi, ki smo jih zadnja leta videvali na večernih oblekah. Život ie gladek, skoraj neznaten, v največji okras so mu lepa ramena, lepe gole roke, in predvsem hrbet, ki ga letošnja moda prav izdatno kaže. Tud: tukaj _ kakor prj popoldanski modi — velja največja pozornost izdeljavi hrbtnega deia obleke. V primeri z malim, izrezanim ži-votom dostikrat nesorazmerno bogato krilo je zato zlasti zadaj razširjeno z raznimi gubami. vloženimi zvončastkmj deh, vstavljeno vleSko itd. Tudi izrezu, ki je spredaj eno stavno gladek ali visoko drapiran. posveča moda zadaj posebno pozornost. Tako vidimo na hrbtnem izrezu mnogo originalnih in posrečenih podrohnosti, ki vtisnejo pečat svo-levrstnosti celi obleki. Zanimive tn priljubljene so sestave dveh različnih tvorjv alj dveh različnih barv, ki se j iti večerna moda že dolgo ni posluževala Tako se je n pr. posebno dobro izkazala sestava črnega in zlatega tvoriva ki učinkuje razkošno in vendar diskretno in je torej posebno primerna za dame v srednji starostni dobi Takšno obleko predočuje naša prva skica Zamislil; smo si jo iz črnega cireja in z'atega brokata in sicer tako, da je gladki. sprednii del krila iz zlatega tvoriva- bogato nagubani zadnji del krila n drapirani život brez rokavov pa sta črna (1 sk ca) Kako s; oredstavlia neka znana pariška modna tvrdka sestavo dveh različnih tvoriv v isti barvi, ra/vidite \7 naše naslednje skice Tu ie modn- stvaritelj uporabil vjjoli často medlo svilo (žoržet alj muselin) v zvezi s svil en'.m žametom iste barve Spredaj gladka obleka ima zadaj globok in drapiran hrbtni izrez, na krilu pa zannrve. konica ste vdelave iz žameta, ki se spodaj močno razširj o v široko in kratko v|ečko (2. skj-ca). Nekaj novega je tudj obleka, kj »modelira« postavo in ki je nekakšna kombimacVa grškega sloga in procesnega kroja. Obleka je iz prozornega tvorjva v lepi, topazno rumeni barvi in nima pasu. pač pa nekakšen nabran nedrček, ki ga spredaj krasi velik šop žametastih cvetlic v raznih n!ansah modre barve Krilo ie spodaj bogato zvončasto (3 skica). Iz temnordečega taffa ie naša stilna obleka, ki očjtuie nabolj značilne posebnostij letošnjih stilnih oblek in ima zadaj močno nabrano. zvončasto kri>V>, ki ga še poudarja dvojno drapirana pentlja z dolgimi konci. Ta pentlja tvor: skorajda nekakšen >cul de Pariš«. jzhaia pa iz obeh nekoliko štr'ečih na-ramnih delov, kj obdajata globoki hrbtni fzrez (4. skica) V antičnem »grškem« slogu je izdelana bela obleka ki jo vidirte na zadnjem mestu. Ta sicer gladka obleka ima posebno originalen privesek v obliki enostransko drapi-ranega in z zlato priponko prepetega kepa. ki se na drugi strani podaljša v dolg skoraj do tal segajoč šal, ki je podložen s temno modro svilo (zadnja skica). ločno plačili »Jutru« naročnin? Vnmj «;vofrpm mvorovfllnin«' Cvetko Goldr: remeteni Marico »O, saj vem, jaz vse vem! Praviš, imam bogatij-e, imam hišo, njive konje, vse imam. Jaz pa pravim: Nič nimaš! Pride ogenj, od kod? Nič ne ves, hiša ti zgori! R-deč petelin pleše po strehah, hiše mu je premalo, požre še skedenj, pogoltne še kozolec. V hlev se vtihotapi kuga in ti pomori živino, njive ti raztrga po vodenj — siromak sd.! In vere nimaš, na Boga nič ne daš, kako ti bo pomagal?« »Vi pa toliko molite, na božja pota hodite, procesije vodite, in vendar vam je ono leto poginilo pol svinjaka prašičev in še vol po vrhu!» »Da, da, vol in še liska! Glej. In prav zato dam dekleta Matičku. Svot mož je, v cerkvi sveče prižiga, na Limbarski gori je bil in molil k svetemu Rolanti-nu, zna latinske molitve, r xii okoli o farja in tam ga najprej Bog vidi. Srečo prinese k hiši. svetnike ima za prijatelje ta bo varoval hišo oni bo gledal na živino in tisti bo imel na skrbi polje O. Matiček je pravi ženin za našo Lucijo.« *Saj t"" j t/ m::om n^gan in hodim v cerkev siromakom pomagam — « »Nisi pogan, ali slab kristjan si Na-u r-opo d tnskemu >š'.r.ivi!y greš namesto na tožjo po* moraš ostati pri volih — ali se tako Boga moli? O, ti nisi mož za našo hišo!« Oče Jeremija je vstal izza mize in je pridigal z visokim glasom in roke je razprostrl narazen kakor bi bi. pribit na križu. Gorel je v obraz, njegova koščena lica so se napela in oči so se mu jezno svetile. Dturi so se odiprle in Lucija je stopila v hišo. S strahom je pogledal Marka in z očmi je skušala uganiti, kako sta se pomenila z očetom. Ali bom kmalu tvoja, bi bila rada vprašala vsa nestrpna, ali njegov mirni pogled jo je potolažil. »Sem mislila, da sta si v laseh,« se je skoraj zasmejala. »Ali me niste klicali, oče, i, zaikaj ste pa vpili tako neznansko, da vas je bilo kar čudno slišati in so ljudje postajali pod oknom.« Oče jo je sivo pogledal, ne da bi ji rekel besedo. »O, midva sva se dobro razumela, preden bo leto v kraju, boš že pri nas gospodinjila.« Marko ji je pokimal in se smehljaje ozrl na očeta. »Ali ne, oče, ajdovi štruiklji, ki jih bomo jedli na ženitovanju, bodo že iz letošnje moke?« »Nikar ne kvasi saj ni pustni torek.« je zagode! oče Jeremija. Prekrižal je roke na hrbtu in začel hoditi po izba. Ustavil se je pred oknom ki Zdravniška posvetovalnica K. S. L.: Is poslanih podatkov SfctapMi. da imate najbrie jetiko v kolenskem sklepu Zdra-vnikl svetujejo, da si postite nogo amputirati, česar pa nočete. Razlogi, ki so vodili zdravnike, da so vara svetovali amputacijo, so gotovo v prvi vrsti ti, da vaa rešijo bolečin in rasnih nevarnosti, ki so v zvezi z dolgotrajnim gnojenjem, o čemer ne morem na tem mestu razpravljati. V drugi vrsti pa je gotovo dobra proteza boljša, kot pa noga, U se neprestano gnoji in boli te 12 let: Ako odklanja te amputacijo, pride v poštev poteg matv-čevega povoja, čigar svTha je ta, da ostane noga čim bolj na miru in kar godi zdravljenju, obsevanje z umetnim višinskim solncem. dobra hrana itd. Tako zdravljenje seveda traja zelo dolgo tn je •ahko poleg tega še brezuspešno. To na eni strani, na drugi p« vaš socialni položaj, ki vam ne dovoljuje takega sdravlje-nja. kar ste v ostalem najbrte tudi poskusili . pa brez uspeha, je muk. da se tudi jaz pridružujem mnenju adrarvni-kov. Kar se tiče ctrugih težav, ki Jih navajate, vam moram reči, da vaša domneva ne drži in je vse akupaj verjetno živčnega izvora. M. L Nadležne dlake zgornje vrtnice tn brade je mogoče deloma odstraniti s pomočjo razmih maž. kar je treba po potrebi ponoviti Manj opazna je ta nakaza, ako jih razbarvate z vodikovim prekisom, ker postanejo dlake bele in niso tako vidne. Popolnoma pa je mogoče dlake odstraniti električnim potom Obrnite se tozadevno na kakega Specialista za kožne bolezni in se z njim domenite glede honorarja. Kolik bo honorar, ne morem povedati. D.D., Obrnite se tozadevno na operaterja. ki vas je operiral, ker vam z ozirom na prostor ne morem izčrpno odgovoriti, temveč se moram omejiti samo na par opazk. Povsem verjetno je da <Potem bi bila pa oba slepa, in kdo bd drugega vodil, ali jaz vas, ali vi mene?< »Zdi se mi, da jaz te stvari že bolje vidim, zato pameli, kaj ti pove stara glava.« »Saj vem, da so stare glave pametne, moja pa je trudna, zato grem spat.« Marko je voščil lahko noč, in ko je še pogfledall v hlev, ali je pri živini vse v redu, je šel na seno. Naslonil je glavo v dlan in se zastr-mei v temo. Začel je misliti, kako bi ukrenil, da bi dobil Lucijo. Dolgo, dolgo je preudarjal, a nič mu ni šlo prav v glavo. Takle so že potzae ure, zvezde so gledale skozi lino, in luna j*m je svetila. »Sreče nimaš, Bog te ne mara,« se je spomnil besed očeta Jeremije. Legel je vznak in sklenil roke za tilnik. »Z Matičkom sta bila pa prijatelja, in zato mu bom dal Lucijo.« Hude so bile Markove misli, ko pa se je zasmejalo zlato lice jutranje zarje, se je zasmejal tudi Marko. 2. Pila sta na mrtve žlake. Stara pesem. Matiček je odsvonii poldne in je prišel na vas. Bfl je še v nedeljski obleki m s težkim ključem od cerkvenih duši je risal kolobarje po sraku. (Daije prihodnjo nedeljo^ Tajnica — in vohunka Posli Suzane Linderjeve v Parizu — Razkošno stanovanje na račun špijonaže Poročali smo že o veliki škandalni aferi, ki so jo odkrili v francoskem zunanjem ministrstvu. Lepa ministerialna tajnica Quay d' Orsaya, Suzanne. Linderjeva, je bila napletla v špionažne posle. Kakor je pokazala prva preiskava, je slo Rosenfeld in Linderjeva ca špionažo v prid Sovjetske Rusije. Linderjeva je bila v zvezah s sovjetskim ali litovskim državljanom Mihaelom Rosenfel-dom, ki mu je s težko kršitvijo svoje služ- bene prisege in uradne tajnosti stalno dajala dragocene podatke o vsakovrstnih političnih dogodkih, posebno pa o poročilih, ki jih je dobivalo zunanje ministrstvo o pošiljkah orožja na Špansko. Rosenfeld ji je za takšne informacije plačeval kraljevske vsote in lepo dekle je na ta račun živelo v velikem razkošju, ki je bilo v opreki z njenimi dejanskimi prejemku To so sčasoma opazili, razen tega se je Linderjeva pri špioniraDju v nekaterih primerih vedla tako nerodno, da se je sama izdala. Policija jo je začela naskrivaj nadzirati in po kratkem času jo je aretirala skupaj z Rosenfeldom v njenem razkošno opremljenem stanovanju. Pri tem se je izkazalo, da so bili Rosenfelda izgnali zavoljo suma špionaže že pred tremi leti iz Francije, in sicer za vedno, toda po nekoliko dneh se je s potvorjenim potnim listom znova pojavil v Parizu in ga odtlej nihče ni več motil. Kakor poročajo francoski desničarski listi, pa v tem primeru ne gre samo in pretežno za vohunsko afero, temveč za akcijo, ki naj bi Caballerovi vladi dobavljala iz Francije velike količine orožja. Aretirani Rosenfeld je valencijski vladi po naročilu španskega poslaništva v Parizu, kamor je zahajal vsak dan. in baje tudi v sporazumu z nekaterimi francoskimi ministri dobavljal velike množine vojnega materiala. sest rudarjev zazidanih Žrtve velike zmote In nemarnosti V oktobru 1935 je prišlo v jami Prokop pri Teplicah-Šanovu na severnem Češkem do težje jamske katastrofe, pri kateri eo podirajoče se skalne im premogovne mase zaprle šestim rudarjem pot na prosto. Nekoliko ur po eksploziji je obratna komisija menila, da divja v rudniku požar. Da bi ta požar ne uničiil celega rudnika in napravil tako milijonske škode, so odredili, naj se vhod v jamo zazida in ustavi tako dotok zraka. Tako ee je tudi zgodilo. Obupani sorodniki zasutih rudarjev so se morali sprijazniti s strašno tolažbo, da ni pri eksploziji, kolikor je mogoče ugotoviti, ostal nobeden izmed rudarjev živ in to tem bolj, ker je tudi požar napolnil jamo e strupenimi plini. Sedaj, po več nego letu dni, eo mogli po vseh znakih soditi, da je požara v rudniku konec in so šli na delo, da dospejo do kraja eksplozije. Zgraditi so morali 600 m dolg rov, da so pred nekoliko dnevi dosegli to mesto. Tam so odkrili nekaj grozotnega. Izsušena kakor mumije so čepela trupla tistih šestih rudarjev otkrog neke mlake v večjem prostoru premogovnika. Ker je vladala tam najboij črna tema so se nesrečneži držali za rake, da bi, se ne izgubili drug od drugega. Na prva pogled je postalo jasno, da so ti možje še živeli, ko eo ee zgoraj v posvetovalnici rudniškega ravnateljstva odločili za to, da jamo zazidajo. Nesrečneži so morali živeti še dolgo potem, po vseh znakih sodeč so trpeli še deset do dvanajst dni. Iz mlake so si gasili žejo, obleke eo bili odvrgli, ker je vladala v jami Prašna vročina Našli eo tudi dokaze, da so z dolgo železno palico, kj eo jo bj& privlekli iz drugega dela jame, prokusali prebilti dva do trj metre debelo plast premoga, da bi dobili več zraka v svoj grob in da bi mogli zdržati do trenutka, ko bj dospeli reševalci. Nedvomno bi jih bilo tudi mogoče rešiti, če bi šli dovolj hitro in energično na delo. Najbolj porazna pa je bila ugotovitev, da po eksploziji v jami sploh ni bil nastal požar in da se je dala komisija premotiti po dimu. Vsa ta dejstva so sedaij ovadili sodišču jm neki advokat je iiz-javil, da hoče zastopati zahteve 25 osirotelih otrok živo zazidanih rudarjev. Banko je razlili V četrt ure je zaslužil 100 tisoč šilingov V avstrijski igralnici v Badenu ima ravnateljstvo kaikor po drugih znanih igralnicah navado, da pred začetkom igre določi za vsako igralno mjzo določeno vsoto. Če ta znesek za izplačilo igralcem ne zadostuje, govore o ^razbitju banket, posebno če mo- Cesarsko dete Princesa Mosahito Jošinomija, drugorojenka japonskega cesarja, je te dni dovršila prvo leto svojega življenja rajo večji znesek izplačat; enemu samemu igralcu. V badenskj igralnici doslej takšnega primera niso imela. Toda te dnj je stopil v igralnico nelki preprosto oblečeni, po videzu 43-letnfi možakar, ki ni spadal med stalne goste, in je pri neki mjKi začel igro 6 tenn, da je zastavil 5000 šiilingov. V nekoliko minutah je dobil 16.750 šilingov. Na ta način je igral dalje jn je tvegal čedalje večje vsote. Po vnAi je dobil 10-°00, 15.000, 20.000 šilingov. Seveda je zbudilo to med drugimi igralci takšno pozornost, da so na svojo Igro kar pozabili in se zbrali okrog srečnitka. Komaj četrt ure je trajala igra in croupjer te mize nj imel že nobenega denarja več, da bi izplačeval dobitke. Igralnica je prvič doživela takšno smolo. Mož ie igral naprej in ■trajalo je spet le nekoliko minut, da je J.mei pravjco do dviga 150.000 šilingov. Te-daj pa je nenadno spremenil svojo taktiko, začel je staviti nižje vsote in brez reda. Tudi izidi iger eo postali neredni. Izgub:! je večje vsote, končno pa je le prenehal s čistim dobičkom 100.000 šilingov. S tem denarjem je mož odšel, potem ko je nameščencem igralnice daj 1500 šilingov napiitnine. Krvava tragedija v zdravnikovi vili V kraju Wjlnsdorfu v Nemčiji je zdravnik. dr. Greis v svoj vi® e streli ios samokresa ubil svojega sodelavca dr. Schneiderja, njegovo 11 let Maro hčerko j.n dva rai nova v starosti 5 Jn 8 let. Greis je po tem dejanj« ustreMl še samega sebe. Smrtna kazen za trgovino z dekleti Argentinska vlada je izdala zakon, kg prepoveduje prostitucijo na vsem njenem ozemlju. Vse javne hiše bodo zaprl, sumljivi lokali pa pridejo pod strogo nadzorstvo. Za trgovino z dekleti je argentinska vlada odredba smrtno kazen« Zrelo ognjenika San Vfcente r"'• -- IHR 5. t Kjer ao razsajale naravne sile Karta potresnega ozemlja v San Salvadorju z mestom San Vicente, ki so ga podzemeljske sile popolnoma razdejale v republiki San Salvador, ki je začel med zadnjo potresno katastrofo nenadno M ju vati in je napravil ogromno škodo Ljubezenska drama v letalu Maščevana izneveri ena ljubezen Francoska javnost, ki ima posebno slabost za ljubezenske drame in drame ljubosumja, stoji ta čas pod vtisom na nov Lallemand in Schmederjeva način izvedene drame te vrste. Menda je res prvič, da si je ljubosumna ženska kot prizorišče &vojega dejanja izbrala letalo v polnem letu. Na letališče v Villancourtu v bližini Pariza sta prispela te dni dva športna letalca, dama in moški, ki sta bila znana že več let kot navdušena letalca in imata skupaj dvosedežno športno letalo. Ženska je dala aparat napolniti z bencinom za prilično 600 km vožnje. Letalo, v katero je sedel mošk! 6predaj, dama pa zadaj, naj bi odletelo baje na daljši vežbaini polet. Ze nekoliko minut po startu pa so ljudje opazili, da je aero-plan pristal na neki njivi. Ko so prihiteli tja. sta oba potnika pravkar izstopila, mo-ški pa se je po nekoliko korakih zgrudil na tla, dočim je ženska z vso naglico planila znova v aparat in odletela. Izkazalo se je. da uma moški rano zavoljo strela v hrbtu. V bolnišnici je povedal, da je letalo spravil ba-š v primerno višino, ko je začutil nenadno oster udarec v hrbet in moči so ga začele zapuščati. Z veliko težavo mu je še uspelo, da je spravil letalo na tla. Ko je izstopil, je opazil, da je njegova spremljevalka odvrgla samokres. Streljala je bila nanj. a to zato. ker se ni hotel poročiti z njo. Ženska je gotovo hotela doseči. da bi letalo po strelu treščilo na tla in bi se pri tem še sama ubila. Po ne popolnoma uspelem poskusu, da bi v letalu s strelom iz samokresa ubila svojega tovariša, Pierra Lallcmanda, ker se ni hotel poročiti z njo, je junakinja te drame, ga. Schmederjeva pobegnila z letalom na Angleško In ga je tam s samomorilnim namenom pilotirala proti tlom. Letalo in pilotka sta bila nekaj poškodovana, pa ne preveč Potegavščina z Molnarjem i&oman, ki opisuje ljubezenske prigode mladega častnika Svojevrstno naključje v literarnem področju imajo v Budimpešti. Neka tamkajšnja založba je izdala pred kratkim roman, ki opisuje ljubezenske zgode in nezgode mladega častnika in ki ga je napisal Franc Molnar. Seveda se je javnost z vnemo vrgla na to delo, misleč, da ga je napisal sloviti dramatik. Toda že po prvih straneh je la-hko vsak ugotovil, da z avtorjem nekaj ne more bita v redu. In dejansko je ta avto. nekdo drugi, ne pa slavni Molnar. Je 28-letni mož, ki je I zaposlen kot agent nekega gledališkega ča-i (»opisa in se bavi poleg tega z literaturo, 1 imenuje pa se tudi Franc Molnar. Mladi mož je izjavil, da ne misli niti od daleč na to, da bi svoja dela izdajal pod psevdonimom. Njegovo ime je Franc Molnar in nihče mu ne more prepovedati, da bi svojih del ne izdajal pod tem imenom... Vojska generala Franca Sedanji strategični položaj na Španskem dokazuje, da je general Franco izgubili svojo prvotno premoč nad vladnimi četami in da sta dosegla oba bojujoča se tabora nekako ravnovesje. Postalo je to očitno že takoj, čim se nacionalističnim četam ni posrečilo takoj v prvih navalih zasesti Madrida. Izkušnje ofenziv iz svetovne vojne, zlasti pa izkušnje iz pohodov belih armad za časa ruske državljanske vojne so 6va-rilno znamenje, da je sedaj na kocki ves uspeh, ki se je v početku zdel že |>opoino-ma zagotovljen nele španskim nacionalistom. marveč tudi vsem njihovim simpati zerjem po drugih državah. Tako si je razlagati mrzlično zbiranje prostovoljcev med tujimi narodi za pomoč Francovim četam, ki so na svojih dosedanjih pohodih preko Iberskega polotoka izgubile že cvet svojih najboljših sil potrošile za ofenzivo namenjeni vojni materija! in z veliko uporabo zmanjšale udarno moč svojega orožja Vojaški strokovnjaki se danes strinjajo v tem. da preživlja Francova vojska hudo krizo, ker bi drugače pač ne zastala na svojem pohodu tik pred ciljem, pred Madridom. Hrbtenico prvotne Francove vnjsW- =io tvorile redne španske čete, ojačem " vknni Maročani in tujskimi legija n novitelj in organizator španskih tujski gij je stari, enooki general Millan Ast.rav, intimen prijatelj generala Franca. Njegova desna roka je polkovnik Yague, čegar ime se ob besnenju bratomorne vojne večkrat imenuje. Tujske legije so sestavljene iz najemnikov vseh mogočih narodnosti. Med njimi so tudi Jugosioveni, posebno številno pa so zastopani NemcL in to nele iz naj-novejvešga čai»a, marveč že od prej. ko so se zatekli v legije, ker niso vkieli druge možnosti eksistence. Skoro tragično je. da je med njimu zlasti mnogo marksistov, ki so morali pc Hitlerjevi zmagi bežati iz Nemčije. a bo bili potem ob izbruhu državljanske vojne prisiljeni, da se borijo pit>ti svojim španskim somišljenikom za interese španskih hitlerjevskih somišljenikov. V sestavu španske maroške vojne tvorijo odlične oddelke tudi maroški domačini, ki služijo kot najemniki po 6 let v svojih polkih. V njihovih vrstah je tudi precejšen del domačinov iz francoskega Maroka. Maroški domačinski polki in tujske legije so šteli ob izbruhu španske državljanske vojne okoli 30.000 mož. ki 90 bili vsi moderno oboroženi in opremljeni z najboljšimi tehničnimi pripomočki Oni »o tvorili jedro Francove armade, s katero se je dvignil r>roti madridski vladi in &• katero je v za-- i,, 7,^1 tudi tako hitre in velike uspehe. • i ta elitni zbor že precej decimiran, pa tvori večino Francove vojske že rezerva vseh vrst. Glavna rezerva za izpopolnitev izgub v teku vojinih operacij so bili za generala Franca takozvani falangisti, člani španske desničarske bojue organizacije. Njihov organizator in voditelj je bil nedavno ustre- j ljeni Jose Antonio Primo de Rivera, sin j bivšega španskega diktatorja, pokojnega generala Prima de Rivere. Število falangi-stov cenijo danes na kakih 20C.000. vendar pa ne predstavljajo polnovrednih armad. ker so sestavljeni po večini iz zelo mladih fantov, ki niti duševno, niti telesno niso dorastli velikim vojnim naporom. Tudi njih izvežbanje je še, ali je vsaj do zadnjega časa bilo zelo pomanjkljivo in temu dejstvu pripisujejo vojaški strokovnaki tudi uspeh vladnih čet pri nedavni ofenzivi proti Talaveri. Kakor je razvidno iz poročal, ki jih velikim evropskim listom pošiljajo njihovi posebni dopisniki s španskih bojišč. so sedaj vodstvo falaaigistov prevzeli oficirji Francove vojske, ki skušajo mlade prostovoljce izuriti po načelih modernega rojevanja. Drugi pomožni organ Francove vojske »o kari isti. Po številu so mnogo šibkejši od falangistov, vojaško pa so enako aii celo več vredni, ker so bolj čvrsto disciplinirani jn bolj izvežbani. Njihova organizacija je že stara in sega nazaj v prvo polovico preteklega stoletja, ko je zbral Don Carloe. brat kralja Ferdinanda VIL, okrog sob© svoje prijatelje io pristaše ter ee dvignil na bojni pohod proti kraljici Kristini. Kar-listi eo imeii in še vedno imajo svoje središče v mestu Pampeloni, glavnem mestu pokrajine Navare. Njihove vojaške organizacije so znane pod imenom »reque-tee«, njih voditelj pa je Don Manuel FaJoonda. ki ima sedaj svoj glavni stan v Burgosu. Pod njegovim poveljstvom stoji kakih 70.000 vojaško dokaj izvežbanih, ali še vedno slabo oboroženih kariistov. Nadaljnji rezervoar za izpopolnitev Franco v ih čet tvori »Action populare«, bojna organizacija znanega klerikalnega politika G-ila Roblesa. Ta nima lastnih oboroženih čet, nabira pa med svojimi Člani prostovoljce in jih pošilja v Francove čete. Nekaj malega vojakov so poslali generalu Francu iz svojih vret tudi monarh i sto, pristaši bivšega kralja Alfonza, ki so organizirani v »Renovacione«, ki pa ne predstavljajo posebne sile. Koliko je danes v Francovi vojski Nemcev in Italijanov, je seveda nemogoče ugotoviti. Angleški vojaški strokovnjaki so nedavno cenili Nemcev na 25.000 in Italijanov na 10.000 Čujejo pa se tudi višje ali nižje Številke od teh. Baza nemških čet sta Ca-diz in Vigo. italijanski oddelki pa imajo svoje oporišče na Balearskem otočju. Nemci in Italijani so tudi steber Francove tehnične vojske, zlasti njegove aviacije, ki je brez dvoma še danes mnogo močnejša od aviacije vladne vojske in prizadeva republikancem največ težkoč in največ izgub. Pred poroko holand-ske prestolonaslednice Holaodsko ljudstvo bo darovalo prestolona-slednici Julijani in njenemu zaročencu ob njuni poroki, kakor smo že poročali, lepo motorno jahto, razen tega je zbralo sredstva za obnovo in modernizacijo enega krila kraljevske palače v Soesdijku. kjer bo mlar di par živel. Med tem so zaročenca, princa Bernarda Lippe-Biesterfeldskega uradno sprejeli v holandsko vojno mornarico in kopno vojsko. Dobil je čin mornariškega poročnika in stotnika pehote. Neguševo srebro na dražbi V Londonu je dal, kakor smo poročali, neguš na javni dražbi prodati svojo srebr-nino. To srebro izvira po večini iz njegove bivše palače v Hararju. K dražbi je priflo mnogo zbiralcev spominkov. Dragocenejši del zaklada je dosegel deloma prav lepe izkupičke. Tako so servis 24 srebrnih krožnikov, ki so bili okrašeni z zlatniki in srebrniki iz različnih dežel in so imeli po 22 cm v premeru, prodali skupno za 507 funtov šterlingov. Skupni izkupiček še ni znan. 15*000 Din za božično razglednico Na neki londonski dražbi so prodali na roko kolorirano karto z božičnimi voščili za približno 15.000 Din. Karto je izdelal neki znani angleški slikar in je najstarejša izmed božičnih razglednic, kar jih imajo na Angleškem. Izvira iz L 1846. in kaže veselo družino pri vinu. Na obeh straneh opozarja prejemnika s primernimi izreki na bedo gladujočih rojakov. MEDICINSKI IZREKI Nesporno je, da preveč čaja draži srce, pospešuje poapnjenje žil, ojačuje spleen in naduho. (Gelineau) Bolnik trpi za tem, kar čuti, ne za tem. za čemer bolujejo njegovi organu (Gress-mann). Noben zdravnik, če ga pobližje pogledamo, si ne želi videti svojega prijatelja, zdravega, in noben vojak si ne želi države brez nesreče. (Filemon — 280. pred našim štetjem). Kakor znano, je telesni ud že bolan, ko sploh opazimo, da ga imamo (August Bier) Samo dober fiziolog more biti dober zdravnik. (Franz Hofmeister) Zdravnik apelira v zadnji instanci na Boga, šušmar pa že v prvi inštancu Šušmar preskoči forum človeškega mišljenja in delovanja. Lenoba, hinavstvo in verska vdanost, vse to pošilja svoje prizive Bogu. (Sonderegger). Vesten zdravnik mora natančno preiskati ne samo bolnikove bolezni, temveč tudi njegov življenjski način in naravo njegovega telesa, preden naj si upa dati mu kakšno zdravilo. (Ciceron) A N~i~k DOT A Na Poljskem so te dni slavili 50-letnico od kar je izšla slavna Sienkie-viczeva »Trilogija«. To delo je pisatelj objavljal kot podlistarski roman, med drugim je hotel napraviti tako. da bi Turki na grmadi sežgali njegovega junaka Kmiitica. Prejel pa je na tisoče protestnih pisem. Ljudje so se zavzemali za junaka, ki je bil Poljsko sicer izdal, pa se je s svojim odkritosrčnim kesa-njem priljubil spet vsem. Sienkiewicz se je moral ukloniti zahtevi občinstva in Kmitic je živel dalje. VSAK DAN ENA Arktična noč. Eskimo (pri odhodu »vo ženi): »Torei ženičica draga, to noč bom pri šel precej pozno domov, mislim, da šele \ februarju a]i marcu«. (»Muškete«) Kulturni pregled Prešernov odnos do javnih vprašanj Prejšnji teden je v »Slovenskem klubu< predaval vseuč. prof. Fr. Kidrič o Prešernovem odnosu do socialnih, političnih, verekih ter filozofskih vprašanj. Poudarjajoč pomen Prešerna kot vogelnega kamna naše kulture, je dejal, da je zanimiv tudi njegov odnos do raznih življenjskih javnih vprašanj. Prešeren dela na prvi pogled v tisk pesnika, ki ga spravljajo v tvorno razpoloženje večkrat earao subjektivna erotična doživljania. subjektivni pesimizem in subjektivno razraču" navanje z domačimi literarnim; in jezikovnimi prilikami. Njego čas je čas boja za osvoboditev tlačenih narodov, čae politične revolucije, bojev za konstitucijo. demokracijo in politične svoboščine, prvih odmevov razrednih bojev med delodajalci in delavci, daljnosežnih iznajdb z lokomotivami, železnicami in plinarnami, ko je tudi na Slovenskem postajal klic po rešitvi kmečkega stanu izpod fevdalnega pritiska vedno glasnejši. Tako se vprašujemo, ali nj Prešeren družil v svojem delu tudi zanimanja za te vrste sodobnih problemov? Kje je pristna njegova misel o avstrijski politiki, socialnih vprašanjih, slovenskem prerodu, o veri in filozofiji, in kako je gledal na revolucijo 1848? Kot dunajski akademik, je Prešeren odklanjal nabožno štivo, zanemarjal četrto božjo zapoved in posojal prepovedane knjige svojemu gojencu Auerspergu- Drugo poročjlo grofa Dubskega pa pravi, da je Prešeren, ko je doktoriral živel »neoporečno moralno ter je vedno izpovedoval načela, ki so vredna dostojnega moža«. Prešeren 6e je torej vrnil v Ljubljano kot neborben estetski »fraj-gajst«, ki je reagiral na evropsko in avstrijsko politiko kot pasiven demokrat, družjl je s prirojenim jn izrazitim socialnim čutom le rahel smisel za nova eocialna vprašanja, odklanjal dogmo in verske dolžnosti a skušal je izhajatj tud, brez odločilne in rešilne poglobitve v filozofsko špekulacijo. Tudi Čop je bil neborben estetski užitkar, Smole pa, ki je bil sicer v vsakem oziru radikalnejši, je biil preslabo podkovan v filozofiji. Rahel, a netendenčen odmev je našlo v Prešernovi poeziji fjlhelensko gibanje v napisu o najdenem zvonu pri Navarjnu. 0 za-tirtj Prešernovi reakciji na francosko julijsko revolucijo v Parizu pa pričajo dva tedna po tistem objavljen; »Licovovi strelci«-Prešeren govori tu o »političnih rabljjh in tiranih« in o »smrti, vr. katere izvira prostost. Prezrl ie sicer nemško-nacionalnj značaj te pesmi, toda tak absolutist kot Napoleon mu je utegnil biti tudi absolutistični Kari X. Da ni sledov namigavanj na poljsko vstajo 1830 do 31. utegne biti posledica Prešernovega upoštevanja avstrijske restavracijske cenzure, čeprav je sjcer občeval e Čopom, ki ie služil na Poljskem s poljskim emigrantom Kor.vfkoin. Prešeren se je mogel le redko sprijazniti z aktualno vsakdanjo tendenč-no poeziio, vendar pa ie gotovo, da je s poljskim; vstaši iskreno simpatiziral. Avstrijsko cenzuro, kot ustanovo politične restavracije, je Prešeren le redko napadal. Y dveh sonetih, k; sta mu ostala v rokopisu. napada Kopitarja in ljubljanska cenzorja Pauška in Stelčiča. O politik; se je Prešeren vedno zelo previdno izražal, šele življenjski neuspehi so ga storil; revolucionarne)šega. fi tem pričajo policijska poročila, vendar pa Prešeren svojih evobodoumnih nazorov ni prav nič izpremenil, kadar poročilo ni vsebovalo nič neugodnega. Ob priliki je rekel: »Ko b; bilo treba imenovati trj škofe, bi jih cesar prej potrdil kot enega advokata". Prešernovo pojmovanje slovenskega preporoda res da ni borbeno: v slovenski družbi in v pismih slovenskemu naslovljencu je po tedanj-i; navadi nemško občeval, vendar je bij sam tega mnenja, da vršj sam s svojim delom najboljše preporodno poslanstvo. Slovenska besedna umetnina je sama na sebi dovolj učinkovita preporodna manifestacija. Nekaj močnih izjav je podal v Sonetnem vencu iu Krstu pri Savici, kjer govori o velikem številu Slovanov, tudi Zdravi ca kliče po slovanski edinosti v človeški družbi, ki se je kozpiopolUsko pobratila. Vse to je zraslo pri Prešernu iz domačih korenini in ni odmev Kollarjevih sonetov »SUvvv dceres, ki jih ie Prešern spoznal šele po objavi svojih- V Kollarjevih sonetih ni videl evangelija kot Vraz i" drugi Iliri. Glede politike pa je vsaj dvakrat jasno izrazil geslo, da je bolje, da si Slovenci »prosti volijo vero in pojave in rajšj počivajo v črnem zemlje krilu, kot da žive pod svetlim 6olncem 6užnje dnove«, v Zdravici napiva narodom, ki hrepene po svobodi, v nekem pismu pa svari prijatelja Laschana pred tiranstvom aristokratov. V pesmi »Spominu Andreja Smoleta« pravi, da tedaj na svoji poti po Evropi »Videl je nisj prostosti zarje«, kar je pa pozneje zaradi cenzure spremenil v >kje Bratoljubja si videl oltarje«. Takih Prešernovih izjav o svobodi je res malo, vendar pa se na nobenem mestu beseda »prostost« in »tiranstvo« ne rabita banalno. Prešernova socialna usmerjenost ima precej razlage v razmerah, da ni doraščal v mladeniča, tako da bi biil mogel opaziti .vso težo, kj je tičala v fevdalnem družabnem redu za kmeta-tlačana in da bi bila srkala njegova zavest tako sovraštvo do tega reda. kakor jo je srkala velika večina kmetjških otrok. Doma so imeh dobro košo in kruha |im n; manjkalo. Zato ie imel le malo vzrokov j6kati kmečko socialnih motivov. Pre^e ren se je čutil v prvi vrsti Slovenca, ki se je ob izjavah Zoisa in frankofilskega Kural ta zavedel, da je potrebna taka slovenska posvetna poezija v olikanem jeziku, da bo po nji segalo tudi nemško izobraženo slovensko meščanstvo in se zanimalo za jezik, ki ga govorita, slovenski kmet in velik del kranjske mestne služinčadi. Glavni vzrok so manjkanja socijalnih motivov bo torej prej-kone bojazen esteta pred vsakdanjostjo in banalnostjo. Prešernova verska načela je policija v neki 6lutnji 1863. leta 30. dec. ocenila kot »6laba in zaradi prevelikega racionalizma zmedena«. Verske motive in metafore upo rablja v pesmi zato, ker so slovenskemu člo veku bližji od antičnih. Ostal pa je >fraj gajst«, ki je tud; po pripovedovanju Ane Jelovškove od 38. leta dalje zametaval dogmo spoved in ma^o tako kakor prej. Odnos do ka-toličanstva je bil njegov odnos do janzenizma. ki ga je inrzjl. Čutil je pač versko 6kepso n; pa čutil mržnje do vere staršev in stricev duhovnikov. Bil je versko jndiferenten. Bil je racionalist, ki n; vzljubil spekulativne filozofije. Vprašanje jKrstac, kier slav; zmago supernaturalističnj svetovni nazor, je treba spraviti v sklad s pismom Čelakovskemu tako, da je pač v tem malo ironjziral samega sebe. V obupu zaradi Čopove smrti in Ju lijine jeze je iskal torej snovi, kj bj na; ponazorila najvišjo rezignacjio, da se tako odre" ši sam, kj je v najvišji meri rezigniral. Vendar pa pesnika ne moremo deliti, spraviti moramo v sklad njegovo umetniško in privatno izpoved, kajti ena izpoved mora pojasnit; drugo. Janzenistični struji ie Prešeren priznaval prvotno njen kulturnj pomen, a ko sta s Čopom prišla pri cenzuri v navzkrižje z jan-zenisti, jima je beseda janzenist postala tudi psovka. Ko se je vnela marčna revolucija, je bjl Prešeren v Kranju advokat. Ko je zvedel za vstajo naroda, je demokrat v Prešernu vriskal. Vendar pa je skepsa pravila Prešernu, da je >vse to za ljudi petdeset let prezgodaj!.j V svoji advokatski vlogi izpričuje vero v zmago revolucije in demokratskih načel, napada prejšnji režim, se sklicuje na konsti-tucijo in porotna sodišča ter pret; s krvavim obračunavanjem z ljudmi, kakor je Pajk. G. prof. je zaključil svoje predavanje, s sklepom, da ie v Prešernu več aktualnih mo tivov, kakor se na prvj pogled zdi, a so zastrti, ker se je pesnik bal vsakdanjosti. Ne moremo ga pa obsoditi za enostranskega esteia jn slabiča. Ko je vlagal petič svojo prošnjo za advokaturo, sj je upal poslat; v dunajsko cenzuro revolueijonarno Zdravico (1844). Aktualni problemi niso šl; iiumo njega, čeprav se ga niso dotakni;!; tako, kakor b; danes marsikdo žeiel. Zavedat; se moramo, da tudi pes ti i k ne more iz svoje kože jn se mora pokorit; zakonom, ki mu jih piše njegova 6truk;ura s svojimi prirojenimi in privzgojenimi črtami, odmevi dedščine. časa in oko lia. Narod mora pesniku-umetniku bit; hvaležen vse, kar daje, karti vsak njegov dar je kamenček za narodovo kulturo. A Prešeren nam ie da' legitimacijo, ki ni le prva po i času, ampak še vedno naša najmočnejša. Božič v Narodnem gledališču V svojevrstnem kulturnem, moralnem in verskem ozračju, v katerem živi vse snovanje našega dramskega repertoarja, se že od nekdaj občuti potreba, nuditi občinstvu za božične praznike poseben prigodniški komad, ki bi ustrezal religiozno- romantičnemu nastrojenju, kakršno preveva preprostega človeka ob spominu na Kristusovo rojstvo Edvard Gregorin, avtor lepo uspele pasijonske igre »V času obiskanja« je >-na podlagi evangelija in tistega časa« napisal za božične dni novo religiozno igro »Kralj z neba«, ki je v njegovi režiji doživela pred številnim občinstvom nadvse topel sprejem »Kralj z neba« ni navadna nabožna prigodnica, temveč je resna, skrbno zamišljena, po obsežnem gradivu napisana legendarno-zgodovinska drama, ki na prepričujoč način predstavlja čas in ljudi v dobi Kristusovega rojstva in njegove prve mladosti in mogočno uveljavlja nasprotje, ki je izraženo v figuri samogoltneža in krvnika Heroda Velikega ter v ideji dobrote in pravice, s katero se je Kristus rodil. Predstava je režijsko, scensko—osnutek za dekoracijo si je zamislil avtor sam a izdelala jih je gledališka slikama pod vodstvom inž arh Franza — igralsko in muzikalno glasbo sta zložila prof. Tome in Raha — v celoti na odlični višini in bi bila vredna obiska tudi. ko mine božični čas. Med igralskimi krcacijami je najbolj trpko-veličastna pač Skrbinškova podoba Heroda, & mimo njega sta imela priliko dati najglobljih doživetij predvsem Gregorin kot slepi glu-hcc «z njegovih ječ in Starič kot pastirček Daniel Starega pastirja je igral Potokar cesarskega namestnika v Siriji Drenovec. kraljevega svetovalca Agripo Jerman, velikega duhovna Ano Cesar modrega Straha Debevec plesalko Tarnam Siavčeva a sveto družino so predstavili Vida Juvanova Bratina in mali ložko Rus. ki je v prav posrečeni pozi nakazal 12-letnega Jezusa med učitelji v templju Zaradi nenadnih obolenj ki so se zadnji čas v velikem številu pojavila med dramskim ansamblom, je morala uprava za ie- prize nekaterih iger odrediti nekaj važnih prezasedb. Tako je v petek zvečer v \Ver-nerjevi tragikomediji naše dobe » Na ledeni plošči« namesto obolelega Kralja vskočil Debevec. Njegova kreacija starega, nad sodobnim svetom tako grenko razočaranega profesorja Junka je dala izraza vsej jedki težini notranje razrvanosti in jalove izgub-, ljenosti tega navidez zbranega, a v resnici vendarle preživelega moža, ki tako po krivem proglaša svoj anatema nad vsem, kar prihaja novega na svet. Zaradi Debevčeve igre jc »Ledena plošča« vredna, da si jo človek vnovič ogleda. Kakor k premieri, je »Repoštev« tudi na Štefanovo popoldne privabil nebroj vesele mladeži, da je bila drama nabita in žal so šc mnogi morali oditi brez vstopnice. L. M. Tudi v operi so bila prijetna presenečenja. Na sveti dan popoldne smo po dolgem presledku spet čuli pod taktirko g. Ncffa-ta »Ples v maskah«. Glavno vlogo Amelijc je kreirala naša priznana umetnica gdč. Olga Oljdekopova, Riharda g. Franci, Renata g. Janko, dalje pa so nastopali še ga. Bernot-Golobova, ga. Ribičeva, g. Hvastja ter so želi za svoje lepo podane partije toplo priznanje. Veliko je bilo zvečer zanimanje za premiero Schubcrtove spevoigre »Pri treh mladenkah«. Kar sc le redko dogaja: postaviti so morali v parter še zasilne sedeže Nedvomno sta pripomogla mno-! go k uspehu odlična umetnika ga Gjung-j jenčeva, ki je podala vlogo Hannerl z njej I lastno ljubkostjo in fineso ter bariton g. 'i Kolacio v vlogi Schuberta. Omeniti je treba dalje mladenki go. Spanovo in gdč. Cankarjevo, izvrstno Grisi ge. Poličeve, Schobra g. Gorskega, Tscholli g. Zupana, ki je »Tri mladenke« tudi zrežiral. Tschol-lovo gdč. Strniševo, našega komika g. Bojana Pečka v izvrstni kreaciji Novotnega, vse priznanje in pohvala pa zaslužita tudi dirigent g Vinko Šušteršič in odlični operni orkester. Izbrane Schubcrtove pesmi, zanimiva vsebina spevoigre, izvrstna Berthe-jeva priredba, odlični interpreti vse to je pripomoglo do velikega uspeha. Na Štefanovo se je občinstvo zabavalo ob prijetnih zvokih revijalne češke operete »Pod to goro zeleno.,.«, zvečer pa spet mnogi niso zamudili »Cavaflerie« !ft »Glumačev«. To je bil svetal glasbeni dogodek za naše ob-, činstvo, ki je opero napolnilo do zadnjega kotička. Predvsem velja omeniti g. Maria Šimenca, ki je podal Cania v »Glumačih« igralsko in pevsko v vsakem pogledu odlično. Vlogo Nedde je kreirala primado-na ga. Zlata Gjungjenčeva. Oba umetnika sta žela viharne aplavze, prav tako tudi dramatska sopranistka gdč. Olga Oljdekopova v vlogi Santuzze. Božičnica v Ptuju Ptuj, 26. decembra. Redka so poročila v javnosti iz našega mesta, akoravno reagira tudi naše mesto na vse javne pojave sodobnosti in to celo velikokrat prej kakor druga večja mesta, ker ima ravno naše mesto zelo izrazito nacionalno in društveno življenje, pri čemer zavzemajo prvo mesto kulturne in socialne prireditve, ki pa ostajajo neopažene od široke javnosti. Kakor vsako leto, zavzema tudi letos od božičnih prireditev prvo mesto božičnica, ki jo je priredilo Kolo jugoslovanskih sester dne 17 t. m v mestnem gledališču za uboge šolske otroke vseh mestnih in tudi obeh okoliških šol. Po svojem dosedanjem že toliko let starem običaju so naše Kolašice kakor čebelice tiho in mirno vse leto zbirale prispevek za prispevkom, da so zbrale vsoto, ki je omogočila to lepo bo-žičnico V prejšnjih boljših časih je znašala ta od naših vrlih Kolašic z darovi v naravi zbrana vsota 20 000 Din in čez. Kjub težki gospodarski krizi ki jo občuti veliko težje naše po večini uradniško in stran glavnih prometnih žil ležeče mesto, pa so premagale s svojo agilnostio vse težave in zbrale za naše razmere prav lepo vsoto 14.417 Din. Iz tega zneska so obdarovale 326 ubogih otrok z obleko, čevlji, perilom, nogavicami in povrh še z 61 pletenimi jopicami. ki so jih spletle požrtvovalne odbor-nice same. Te številke že same dovolj pričajo o požrtvovalnosti naših marljivih Kolašic. pričajo pa tudi, koliko veselja in sreče so povzročile s svojimi darovi za božič-nico tem najrevnejšim otrokom. V prejšnjih letih so ob tej priliki obdarovale naše Kolašice tudi po 80 najrevneših mater, česar pa letos z ozirom na zbrano vsoto niso mogle storiti in bo to storila občina sama. Nad vse ljubka in v srce segajoča pa je bila prireditev sama. Prvi del je bil posvečen spominu 17. decembra in božični proslavi. Dcklicc mestne osnovne šole so pod vodstvom učiteljice Farazinove zapele par lepih rodoljubnih in božičnih pesmi. G. C. Rakuša je žel obilo priznanja s svojimi harmonikarji. Sledile so poučne in dnevu primerne deklamacije, nad vse ljubek pa je bil nastop otroškega vrtca, ko je množica angelčkov zapela in zarajala božično kolo okrog razsvetljenega božičnega drevesca. Nato je sledila pod vodstvom že čez 10-letne neumorne predsednice ge. dr Šalamu-nove ob zvestem pomaganju ostalih odbor-nic in posebno požrtvovalne istotako dolgoletne tajnice učiteljice Kocmutove Lojzke obdaritev navedene množine otrok, katerih obrazi so sijali-od srečnega zadovoljstva. V imenu teh tnalih in njihovih staršev se.- iskreno zah$Šljujemo Vsem, ki so prispevali k - "tafcoHftpo uspeli božičnici, predvsem pa zahvaljujemo odboru vsem scstram-članicam. ki so po'eg svojega dela še našle toiiko požrtvovalnosti, da so z darovi razveselile toliko otrok in jim pripravile pravo božično veselje. — n. Obrtna razstava v Kočevju Kočevje, 26. decemra Prva obrtna razstava v Kočevju pomeni lep organizatorni uspeh kočevskega obrtništva- Pokroviteljstvo razstave je prežel ban dravske banovine, v čigar imenu je razstavo otvoril 24. t. m. sresk; načelnik v Kočevju g. Brezigar Mirko. Že pred 10. uro so se za-čelj zbirati kočevski obrtnik; — razstavljal-cj, ki so v teku enega dneva preuredili spodnje prostore kočevske gimnazije, kjer se razstava vrši, jn smotreno razstavil; svoje izdelke. V zgornjih gimnazijskih prostorih so se med tem zbrali fuokcjjonarji pripravljalnega odliora in zastopniki kočevskega javnega življenja, med drugim'- sreskj načelnik g. M. Brezigar s komisarjem g. Jarcem, župan mestne občine Kočevje g. notar Anton Lovšin, gimnazijski direktor g. Anton Bur-gar, dekan in častni kanonik g. Ferdinand Erker 7 zastopniki duhovščine, hanski svetnik g. dr. Ivan Sajovic ter še številu; zastopnik; vseh uradov, ki so bili zastopani korpo-rativno ob otvoritvi prve obrtne razstave. Zastopnike je v imenu prirediteljev pozdravil predsednik odbora tj-skarnar Josip Pavli-ček, ki je orisal motive in namen razstave, ki io z velikimi žrtvani-mi prirejajo kočevski obrtnik; in končno naprosil g. sreskega načelnika, da razstavo v imenu pokrovitelja otvori. Ta je sporočil pooblastilo g- bana in v jedrnatih besedah orisal gospodarsko stanje kočevskega ozemlja, zlasti pa obrtništva! kj se nahaja v težkem gospodarskem položaju. Želel je razstavi obilo uspeha tudi v materialnem oziru, da b; namreč vzbudila večje zanimanje za obrtne izdelke, s čimer b.; bilo v precejšnj,; merj poniagano temu ozemlju. Vzpodbujal je obrtnike,, naj vztraiaio v svoji žjlavosti jn naj institucijo razstave ohranijo, saj se obrtne razstave povsod bobro oimeso in rode skozi jn sko/i pozitivne rezultate. S to željo je razstavo proglasil za otvorjeno. Nato so si zbrani zastopniki ogledali razstavo. Medtem pa .je prišel iz Ljubljane tudi zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, podpredsednik g. Ivan Rebek. ki si je z velikim zanimanjem razstavo ogledal in se v razgovoru tudj točno informiral o staniu in težnjah tukajšnjega obrtništva. Razstavo samo so organizirali tukajšnji obrtniki v zelo prikupni in dostojni obliki, da obiskovalec prav lahko dob; sodlio o kvalitet; in kvantiteti našega obrtnišlva. Največjo pozornost vzbuja pohištvo, ki ie nameščeno po več sobah Slikarske izdelke razstavljata predvsem slikarja Fabjan Anton in Smole Franjo. ki je naredil tudi osnutek plakata za razstavo. Zelo dobro je zastopana oblačilna stroka, ki dokazuje, da so izdelki tud; glede elegance vsaj enakovredni industrijskim izdelkom. Zelo lepo damsko jn moško perilo je razstavila šivilja šeškova. Pa tudi kleparji s0 pokazal; mnogo kvalitetnih izdelkov. Da ne manjkajo na razstavi kolarsk; izdelki, ie razumljivo, 6aj uživajo kočevski kolarji dober sloves; najvišje se je povzpel paS g. Ivan Mandelc. ki je razstavljal svoje tzdplke že na mednarodnih razstavah in v ostrj konkurenci prejel COTY IMA VELIK DELEŽ PRI STVAB-JANJU MODERNE LEPOTE. Njegovi pudri nežnih nians, diskretnega vonja, harmo nirajo z vsako poltjo, ker ji dajo edinstven ton, svežino in baržunast izgled, kar je navadno odlika mladosti. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Hinko Mayer i drug, Zagreb. vidna priznanja n. pr. na veldki mednarodni razstavj v Rimu veliko zlato kolajno in križec. Pa tudj v domovini je zaslovel po svoji. izdelavi smuči, ki jjli tudi sedaj razstavlja. Prav okusno so aranžirali razstavo svojih izdelkov tukajšnji peki- Pa tudi fotografska obrt je zastopana z lepimi izdelki. Poseben prostor zavzemajo izdelki, izdelani v tukajšnjem zavodu za slepe. Zastopane so pa tudj druge stroke. Posebno pozornost vzbujajo še risarski izdelki učencev obrtne, šole, kar priča v resnem prizadevanju vzgojiti dober obrtni naraščaj, ki bo z zadostno vsestransko pripravo moge] nadaljevati in še izpopolniti delo svojib mojstrov, ki bijejo težak boj za obstanek posebno v današnjih gospodarsko tako slabih časih. Razstava je svoj namen v l»olni meri dosegla, prave uspehe bo pa pokazala 5ele v daljšj dobi, zaradj česar je treba to institucijo ohraniti, pa naj grozi Kočevju kakršnakoli demontacija. Iz življenja na dežel! Iz Kranja r— Koncertna prireditev Glasbene šole v prid P. R. k. je privabila v nedeljo kljub drugim prireditvam ob istem času mnogo glasbo ljubečega občinstva In mladine, ki je z velikim zanimanjem sledila izvajanju pestrega sporeda ter izrazila svoje zadovoljstvo po vsaki točki z do1gotrajnim ploskanjem. To naj bo vsem gojencem Glasbene šole dokaz, posebno pa gospej N. Fakinovi, ki je vso prireditev vodila sama, da so rešili vsi svojo nalogo kar najbolje. Gojenec Kuir.er, ki prednjači med goslači na Glasbeni šoli, je spet dokazal s svojim nastopom, da gTe njegovo stremljenje na tej poti vedno višje. Veselo presenečenje smo doživeli pri nastopu novo ustanovljenega godalnega kvarteta, ki ga tvorijo gojenci (Kumer, Dolar, Sav-nik in Debevc), kateri nam je pokazal Haydnov kvartet dokaj homogeno in zvočno. Orkester je odigral pod vodstvom gospe Fakinove vse točke z velikim navdušenjem, ki je žel prav posebno pri izvajanju £uite modernih plesov, zasluženo odobravanje. Prvič se nam je tudi polno-številno predstavil zbor klavirskih harmonikarjev (20 po številu) ln skladno zaigral več narodnih peimic posamezno ter skupno z mladinskim pevskim zborom. Kot solist na klavirski harmoniki se je posebno odUkoval gojenec Zacharias, ki že zdaj kar mojstrsko obvlada instrument. Občinstvo je vse nagradilo z zadovoljnim dolgotrajnim odobravanjem, kar naj jim služi v spodbudo za nadaljnje vztrajno de'o. Gospa Fakinova je prejela za vso ljubezen in trud, ki ju je položila v to delo, dva velika šopka krasnih nageljnov. Čestitamo! — Vse priznanje pa tudi predsedniku Gl. šole, g. direktorju Dolarju, ?aj on kljub težavnim časom očetovsko vodi ta kulturni institut, ki ki vidno rase od nastopa do na-irtopa in je mestu Kranju lahko v pravi ponos. • DOMŽALE. Državna narodna šola in občinski odbor RK v Domžalah sta priredila božičnico Obdarovanih je bilo 97 otrok z vrednostjo okrog 4500 Din- K obdaritvi so prispeval; vsi tukajšnji e!oji, zadruge in dru štva, tvrdka Bata, pa je napravila 10 odstot ni popust pr; nakupu obutve. Najizdatnej^ podporo je nakazala kr. banska uprava. Zato se upraviteljstvo drž. narodne šole v Domžalah v imenu obdarovane siromašne šolske mladine najtopleje zahvaljuje vsem darovalcem hn dobrotnikom. KOČEVSKA REKA. V novembru se je ustanovila pri nas podružnica CMD, ki šteje zdaj že okrog 50 članov. Četudi na tem koncu slovenske zemlje doslej ni bila organizirana CMD, je vseeno vsako leto obdarovala za božič siromašne slovenske šolarje. Letos je osrednja CMD v Ljubljani poslala novo ustanovljeni podružnici še posebno obilna darila v blagu, obutvi, zvezkih in denarju. Tako je mogla podružnica pripraviti v nedeljo 20. in ponedeljek 21. t. m. lepe božičnice v narodnih šolah v Kočevski Reki, Gotenici, Borovcu, Brigi in štalcerjih Skupno je bilo obdarovanih nad 200 slovenskih Šolarjev. Na prireditvah so slovenski učitelji in funkcionarji CMD obrazložili tudi pomen naše šolske družbe za te kraje naje domovine. Hvaležni so se vračali obdarovane! domov s zavestjo, da so Slovenci in Slovenke in da to tudi oata- nejo. Tudi navzočni starši so bili spričo tako idatnega obdarovanjz ganjeni in so izražali zahvalo vodstvu CMD. Za božič je obdarovala po dva najsiromašnejša šolarja na vseh šolah tudi banska uprava. Ob-darovanci so prejeli te darove na božični-cah CMD. LITIJA. Sreski odl>or društva Rdečega križa v Litiji ie razdeb'1 med občinske reveže občine Litije za 200 Din raznih živil, namesto venca za umrlo zaslužno odbornico go Terezijo Svetčevo. MOKRONOG. Na državni praznik je po lepo uspeli akademiii Sokola nabral zastopnik Phjtlipsovih radijskih aparatov g. Križ Franc med gostj gostilne g. Ivana Deva za Sokolski dom v Mokronogu lepo vsoto 5C-0 Din. Najlepša hvala! SLABOTNIM Sodobni SloveK »vi ? prlUKab s trajne živčne L&petosti: depresije, nespečnost prerana os'.ar^-o*t živčna preutrujenost - vidite na cem trpe dana- nnogit Medtem Je znanstveno dognano. da regulira ekstrakt 1z žlez močne ln zdrave živali (»KALEFLUTD«), ko preide v organizem izločevalo delo vseh žlez krepi organizem ln uravnoveša živčni sL Dir ta 5:frr> »L; lajanje naslova { Din Najmanjši sna?e6 17 Din Za vodstvo in pr krojevalno poučevanje iščem sposobno osebo za Jugosla vijo. ki vloži Din 3000.— glavnice. Prednost krojači informacije daje K »re^ee Maribor. Vokm-rjeva 7 32364-1 Štafi rarico za šivani« moških klobukov. spre jinem. Rudolf Pajik. klobučar. Sv. Petra Tehtnice automatske. ugodno prodam. Int»resenti pišite I. Dolenc. Glince 49. Ljubljana. 3S8.77-6 Briljantne uhane, prstane, n belo lisico pro-d-w.ii Naslov v vsi'h posl. Jutra. 3-2361-6 38. 1 Kuharico ki j.» pripravljena vršiti tudi druga dela v liiši. sprejmemo Ponudbe s sliko poslati na K ukulj-evič. Vid«>vec kod Varaždina. 32332-1 Bes-^a D i, iavek Du> ja iifr<-> il! lajanje naslova S Din Najmanjši znesek 17 Din Mestnega zastopnika prvovrstnega za mesto Ljubljano. ki |e zelo do-bro uvedi-n pr grosistih in de-fcuiistih sr-ilant ii> tekstilne -tr-oke. sprejmemo. V poštev prihajajo samo resne oseb". Naslov v vs-nii i>osl. Jutra 32354-5 ieseda Dib lave* .-> D< .-.a 5:fro »I; lajanje naslov* Din V-Tmanjš' m«'* 17 Din Slovenske romane povesti, drame in p'v-m.1 iz predvojne dobe kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Predvojno.« 32222-8 ste o.ent* la; iJ i za š:fr:j ti; lajanje naslova 5 Din Najmanjši «n„s<-ii :7 l>: n Vajenko čedne .nnaniosti sprejme večja trge vina s čevlji. Predn,ist znanje n, mščine. Ponudbe na >gl. odd. Jutra pod »Mesečn«! plačat. 3204-' -14 liese li Kupi »pri Makedonci,« Liubljan«. Ko Iodvorska 30 307 ^ Autoličilci ! Svetovno znani Oksilin in Durlin emajl za -t utomobi I e a kolesa dobite din-o le pr: tvrdk: R Hafner, Ljubi iana. Celovška 91. 322V4-6 Pianine prvovrstne z večletno garancijo, narmonije za pevska društva, šole or k ostre. Dobav.ja tvorni ca g'a^ovirjev Ivan Ka cin Domža e. Zaht- vaj-te cenik! Popravila u-gašenje najceneje. Naročila Ljubljana Ko menskega ulica 26-11. 32292 26 Avio9:tnoio Ford avto dobro ohranjen, dvosedežni prod-am prot: vložni knjižici Kmetske hranilnic« v Ljubljani, pojasnila, Den-ti st Leopold 3mf>rkolj. Lj. Celovška c. 3i 321183-'« Kislo zelje, repo i, larmo prvovistno po •irezkonkurenčn cen. vsa ko množino. dobavljam — Human Ljubljana. Sv Pe ra i. 81 tel 35 39 284-33 eda Dn. iav-5* S Dm -a šifro ali dajanje naslova .* 1>iti NajmanjSi tnesefe 17 Din Hranilne vloge Nakup in priHlalo Vam izposluje najugodneje Al Planinšek Ljubljana. Beethovnova u! 14/1. ieleion 35-lt'r 3J1-16 Kmečko zaščito vse pose informacije, obračune ln revizije za upnike in do žnlk^ znižbo dolgov Vam strokovno zadovoljivo uredi Komercijai-oa plrarna Lojzt- Zaje LjuDlJana G edailška ul 7 (Za odgovor priložite znamke Din 5. — s ?85 ;a G. Th. Korhman: Gospod Kozamiiriiik *re m ietovanfe rimm. i Vrl? prodajalec Uoles je obtičal z nogo pod preprogo, spotaknil in stopil \ orazno. »Na pomoč na pomoč!« je iodK zaman: zgubil je ravno-tožV in ^lete.! nizdol, kakor da bi se rs* olimpijsko mojstrstvo v ska- Družabnika(-co) s kapitalom od 100.000 do ">00.000 Din sprejme novo zelo rentabilna podiet;e. Ceniene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Visoka rentabilnost«. 3232S-16 TVRDKA A. & E. Skahern« LJUBLJANA - ,avlja la jemlje lo .»rekliPA v -.ičrin so pel HRANILNE KN.M7ICE Mestne nraniloice li Liuo j nosoiilnirp i 49 ,f> 1 bil. •> 1» r r: S;frr. .1- lajanje naslova n Din NajmanjSr unesek •7 Din Preklic! Podpirana Dobnikar Dom. posestnica v Dravljah. pre klicujein. kar »ero ■ g. Omej-cu Vinku pečarju i?. Žleb 27 slab- ga govorila, in se zahvaljujem da je odstopil od tožbe. Dvignite dospele ponndbe: kr.iiju na g!avo. > ^iiKovrstno omii i* 'laTv-ii-r -»na' CERNF juvelii luhltana Aollovn ulica Lokal v mestu • kletnim pr«- _ štorom, pripravnim za vsa- 1 ko obrt takoj ,xld-kolico v lepem kraiu. ze'o ugodno za letovišče in lesno trgovino, prodam radi selitve. Potreben kapital <. 200.000 Din Resni Reflek tanti dobijo naslov v —c1' poslovalnicah lutra 30914-20 V Brežicah in okolici s<> naprodaj niše. stavbišča vinograda iu ^a dovnjaki gozdove ter za okrožen del Attems.ivega vele-posestva Vprašat ln^ Miklau 0.. Brežice 267 20 B^neda ; Dr nr»!i i' ta i:fro ti. lajanje tstio* " Dm NajmanjS m"--17 Din Stanovanje 3 sob krasne solnčno. komfort no. kopalnica, v strogem cent/rti. oddam takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. o4(3-2; Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam takoj ali »a ianuar Aljaževa c. 6. Šiška. 32363-31 Velik vogalni lokal takoj oddam v mestu Napoleonov trg 711. levu 32210-21 Štirisob. stanovanje cel-o T. na^st^opie ugodno oddam. Informa.cije daje Sturni Stan t.rg 2?.TU. 333.-0-31 -j, S-fr" 1»isnj» ia«i"-Din VnimanjŠ en««^1-■t iwti Lepo zračno sobo v središči: mesta oddam solidnemu gospodu. po možnost: uradniku. Naslov v vseh i>o«Iovalnie.ah Jutra. Gospoda sprejmem na stanovanje kot sostanovalca Poizve se- Rimsk* fo-=ta štv. 1. v pekarni. 32382-23 Opremljeno sobo oarket »olnčno ? poseb. vhodom oddam v pritličju s t. januarjem. Rož. dol c. IV. štv 28. 32355-23 Nemir1 i<"t točka R"d Risar Sol Služb«! na dežel'. ..amostojn; 44. Stalno me«t' SnPd-nos* it govec h Štajerske Točen nlačnik. Tiso, P godna nn-lika 'Tarodn pr-edam Visoka rentabilnost. Vido. ^Vinterma^ch n. Vs. nn drobno Vasron franco St. Vid Ljubljana Zasluži 150.2W ZačelnTa. 7,aftop-^tvo 7 ..i Voivo-dino. lOl. P>2 2"02. 500. 3102 Med mestom in deželo nosrerline lutrov mali oglasnik > Deseda Vi me lavek '^-n m l'f •- »' 'aianje naslov« 5 f>!n in»».-lt 1? run ZIMSKE SUKNJE ootjse vrste MuDeitus nepre moCljiv ^50 Dm perilo ir. /sa; [ praktiCna DOlain-ia i udi pc re-I klamnih c e o a n P R E S R E K. Sv Petra c 14 Telet 205? Suha drva. J^jj^ premog Karbopakete m « dobite pr I. POGAČNIK ionoričeva ul i ZAKAJ DA BI BILI PLEŠASTI? — TAKOJ uporabite lepo DIŠEČO speci-jelno KOZMETIČNO tekočino »MORA-NA«. VSAKOMUR brez razlike JE POTREBNA, ZMESTA izgine PRHLJAJ, EKCEMI itd. Krepi lasišče. IN TAKOJ ustavi IZPADANJE, a lasje poraste jo na •LESAV^M MESTU. Cena steklenici Din 40 poštnina Din 7 MODERNA KOZMETIKA, SPLIT številne zahvale Vam jamčijo za uspen HMMMi Orošk, vozički Dvokoiesa SlvaJnl »troji najnoveišlt mod-nv mo'orjl t-rlcikij, Dogrezljlvl Po zeio nizki ceni! Ceniki frankoi »TRIBUNA« F. B \TJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta i Podružnica: Maribor Aleksandrova cesta 26 J .'OSOJII.NICA R. Z. Z O. Z. V RIBNICI sporoča aalo3tno vest, da je njen prokurist, gospod dne 26. t. m. preminul. Zaslužnemu uradniku ohranimo trajen spomin. ribnica, dne 26. dccembra 1936. NACELSTVO. Novo leto ZA JI A L O DENARJA DAR ZA VSO RODBINO. Mali prvovrstni PHILIPS RADIO za Din 90.—, 5 elektronski SUPER. po-slednia beseda radiofonije Din 193.— mesečno dobite pri H. SnttmT, LJubljana ALEKSANDROVA CESTA 6. Remšngton pisalni — računski stroji Dalton — Madas ~ Brunsviga računski stroji Kardex sistem za knjigovodstvo in evidenco Eliiott stroji za adresiranfs Industrije, uradi, advokati, trgovci in privatniki — Pred nakupom stroja zahteva.ite ponudbo, prospekte, ali neobvezno predvajanje od: zastopnika za ljubljano in okolico. IVO KLARIČ, Ljubljana, Miklošičeva 20 — teL 34-19 razstava in prodaja strojev: Tehnik, J. BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva 20, teL 34-19 Zahvala Vsem, ki so ob težki in nenadomestljivi izgubi našega dobrega papana, opapana, brata in tasta, gospoda Josipa ■M* Potrtih src naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes, na Štefanovo, ob l/2 7. uri zjutraj umrl v Leonišču v 66. letu starosti naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče. brat, tast in stric, gospod Avgust Juvanc posestnik, brivski mojster in tajnik posojilnice v Ribnici. Blagega pokojnika smo danes prepeljali v njegov domači kraj, v Ribnico na Dolenjskem, kjer bo pogreb v ponedeljek 28. t. m. ob pol 11. uri iz hiše žalosti LJUBLJANA — RIBNICA, dne 26. decembra 1936. ŽALUJOČI OSTALI. Lavrencica BIVŠEGA POSTOJNSKEGA ŽUPANA, DEŽ. POSLANCA IN POSLANCA V RIMSKEM PARLAMENTU, čutili z nami in ga v tako častnem številu spremili na zadnji poti, se najiskreneje zahvaljujemo. Hvala za darovano cvetje, pevcem Glasbene Matice pa za žalostinke. LJUBLJANA — POSTOJNA, 26. decembra 1936 ŽALUJOČE RODBINE: inž. Pehani, žerjav, Lavrenčič. Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d- i kot tiskarnarja Fran lanu*, — Za taacratni dal it odeorora* Ataj* Novak - Wf IdnMfani.