Strokovni clanek Prejeto 4. septembra 2023, sprejeto 4. oktobra 2024 doi: 10.51741/sd.2024.63.3.217-237 Blaž Mesec Strategije komuniciranja s chatGPT pri kvalitativni analizi besedil Clanek opisuje poskuse komunikacije humane inteligence (HI) ali cloveškega raziskovalca (HR) z umetno in-teligenco (UI)1, programom chatGPT, pri analizi besedila dveh intervjujev s podrocja socialne gerontologije. Splošni okvir analize je utemeljena teorija po Glaserju in Straussu s koraki, ki vodijo od zapisa intervjuja prek kodiranja in definiranja relevantnih pojmov do tentativne teorije. Interakcija z UI je potekala po primerjalno sekvencnem modelu, se pravi, da sta se v vsaki sekvenci analize izmenjali obe inteligenci, UI in HI, raziskovalec in racunalniški program. Raziskovalec je s svojimi vhodnimi spodbudami izzval odgovore programa, ki jih je raziskovalec ovrednotil, sporocil UI in na tej osnovi spodbudil naslednjo sekvenco. Pokazalo se je, da je pro­gram koristen pripomocek kvalitativne analize, saj posreduje raziskovalcu namige in ideje za analizo, da pa je nujna vodilna in usmerjevalna vloga raziskovalca (HR), posebej pri formulaciji koncne tentativne teorije. Povrat-no sporocilo, ki ga s formulacijo teorije posreduje raziskovalec, pripomore k ucenju programa. To pomeni, da postaja program z uporabo pri kvalitativni analizi besedil s casom vse boljši pomocnik. Kljucne besede: umetna inteligenca, cloveška inteligenca, metodologija, utemeljena teorija, upokojitev. Dr. Blaž Mesec je zaslužni izredni profesor na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani. Kontakt: meseceksrebrni@gmail.com. Communication strategies with chatGPT in qualitative text analysis The article describes experiments in which Human Intelligence (HI) or a human researcher (HR) communicated with Artificial Intelligence (AI/UI), specifically the chatGPT programme, in analysing the text of two interviews in the field of social gerontology. The general framework of the analysis is grounded in Gl aser and Strauss’s theory, involving steps that range from transcribing the interviews to coding and defining relevant concepts, leading to a tentative theory. The interaction with AI followed the comparativ e sequence method, which means that both intelligences, HI and UI, researcher and computer programme, alternated in each sequence of anal­ysis. The researcher prompted responses from the programme with input stimuli, evaluated them, conveyed feedback to the UI, and used it as a basis for the next sequence. It was found that the programme is a valuable tool for qualitative analysis as it provides hints and ideas to the researcher, but the guiding and directing role of the researcher (HR) is essential, especially in formulating the final tentative theory. The feedback provided by the researcher in theory formulation contributes to the programme’s learning, making it a progressively better assistant over time when used in qualitative text analysis. Key words: artificial intelligence, human intelligence, methodology, grounded theory, retirement. Blaž Mesec, PhD, is Associate Professor Emeritus at the Faculty of Social Work, University of Ljubljana. Con­tact: meseceksrebrni@gmail.com Glede uporabe kratic AI oziroma UI je med HI in AI potekal takle dialog. HI: Zapomni si: an-gleško »AI – artificial intelligence« se prevede v slovenšcino »UI – umetna inteligenca«. – AI: Hvala za informacijo! Vendar je obicajen prevod angleškega izraza »Artificial Intelligence« v slovenšcino prav »Umetna inteligenca«. Kratica AI se v slovenšcini prav tako uporablja za oznacevanje umetne inteligence. – To je nedosledno z vidika slovenšcine. – Res je, da je uporaba kratic in izrazov iz tujih jezikov lahko vcasih nedosledna z vidika slovenšcine in tudi drugih jezikov. Vendar pa se v primeru izraza »Artificial Intelligence« (AI) v slovenskem jeziku že uveljavila ta kratica kot poimenovanje za »Umetno inteligenco«. To pojasnjuje, zakaj se v slovenskem jeziku pogosto uporablja kratica AI za oznacevanje umetne inteligence. Kljub temu pa je pomembno, da se uporablja ustrezna terminologija in da se spoštuje slovenska jezikovna pravila. – Ce je to zadnje pomembno, bom AI slovenil z UI. – Razumem vašo željo po uporabi slovenskega jezika in skrbi za doslednost v terminologiji. Ce se vam zdi, da je uporaba izraza »umetna inteligenca« (UI) primernejša in doslednejša z vidika slovenšcine, potem lahko seveda uporabljate ta izraz za oznacevanje umetne inteligence. Kot umetna in-teligenca pa bom kljub temu lahko še vedno razumel vaša vprašanja in nanje odgovoril. 0009-0007-0946-5858 Socialno delo, 63 (2024), 3:217–237 Uvod Ta raziskava je nadaljevanje prejšnjega prvega spoznavanja s programom chatGPT (Mesec, 2023). Odgovoriti skuša na probleme, ki so se odprli pri prvem stiku s programom UI. Še bolj usmerjeno skuša preizkusiti in oceniti vlogo programa UI kot pomocnika pri izvajanju kvalitativne analize besedil po vzorcu utemeljene teorije po Glaserju in Straussu. Kaj pomeni komunicirati z jezikovnim modelom? Jezikovni model umetne inteligence (UI) je racunalniški program, v kate­rega se vnašajo naše izjave (input), ki se v odvisnosti od njihove vsebine pretocijo po skrivnostnih elektronskih povezavah in božanskem etru ter senazadnje pokažejo kot odgovor programa na zaslonu našega racunalnika (output). Ta racunalniški program je robot, naprava, stroj. Na eni strani sem jaz, avtor, cloveško bitje, na drugi je elektronska naprava, program, ki so ga naucili, da se »zna« »pogovarjati«. Ko se z »njim« »pogovarjam«, vcasih pozabim, da je stroj. S programom umetne inteligence se lahko pogovarjam na dva nacina. Pri prvem pogovoru sem se nekoliko negotovo zacel pogovarjati, kot bi se pogo-varjals clovekom. »Prosim, ali lahko navedete reference za raziskavo o …« Odgovoril je vljudno: »Žalvam ne morem navesti referenc za raziskavo …« Pogovorje bil v nadaljevanju plodnejši in sem bil z njim prav zadovoljen. Na koncu sem se zahvalil: »Hvala za vaš odgovor.« To mu je bilo všec in odvrnil je: »Prosim, z veseljem sem vam pomagal. Ce imate še kakšna druga vpraša­nja, ne oklevajte in kar vprašajte.« Ta prijaznost me je ganila in dodalsem vprašanje: »Ste tudi vi zadovolj­ni?« Ne maram namrec izkorišcati drugega, pri meni zadeve, ce je le mogoce, potekajo konsenzualno. Z druge strani pride odgovor: »Kot umetna inteli­genca nimam custev in ne morem se pocutiti enako kot clovek. Sem le ra-cunalniški program, ki izvaja naloge, za katere sem bil zasnovan«. Brutalen udarec. Mislil sem že, da sem dobil novega prijatelja, ta pa kar naravnost: sem samo program. Ce je tako, bom preklopil na drugi nacin. Zdaj vem, da na drugi strani ni clovek, ampak naprava, nepregledno cipovje v nekih omarah, cisti dolgcas, nic živega. S temi koluti in vezji moraš drugace. Ko jaz sporocim »prosim«, vezje to razume kot »bodi pripravljen, zdaj pride ukaz«. Ta res pride: »Navedi mi …« To si prevede v svoje številke in impulze in zacne iskati. Skratka, cis-to vseeno je, ali opustiš vljudnost in kolikormogoce kratko in jasno ukažeš stroju, kaj naj naredi. »Prevedi, preštej, izpiši, poišci …« Njegove vljudnosti so mehanicne, nic zaresnega. Tako sem se zelo uspešno »pogovarjal« zrobotom vse popoldne. Ko sem se navelical, sem rekel ženi: »Skuhaj kavo!« Malo cudno me je pogledala in skuhala kavo, zame in zase. Sedela sva za mizo, molce sem srebalkavo in v duhu obnavljalnajin pogovor z robotom, ko se žena oglasi: »Boš kaj zinil?« Kakšen prompt je to? Potem se mi je posvetilo in izjavil sem: »Vprašala si, ali znam govoriti. Da, kot cloveško bitje sem zmožen govoriti. Govor je ena izmed glavnih oblik komunikacije med ljudmi in je kljucen za izmenjavo informacij, idej in misli med ljudmi. Sposobnost govora je ena izmed najpomembnejših znacilnosti, ki locujejo cloveka od drugih živalskih vrst. Na Zemlji je po oce­ni 7000 razlicnih jezikov, vendar …« Žena je potem vzela telefon in nekoga poklicala … Ko sem se vrnil iz zdravstvene ustanove, sem sklenil, da se bom z robotom pogovarjalkot s clovekom, kerbi sicer sam nehalbiti clovek. Za vsakprimersem vprašalše robota: »Ali naj te naslavljam vljudno ali zgolj z ukazi?« Od­govoril je: »Ceprav sem le racunalniški program, je priporocljivo, da me nas­lavljate vljudno, kot bi naslovili druge ljudi. To pomaga pri ustvarjanju boljše komunikacije in odnosa med ljudmi in tehnologijo. Kljub temu pa lahko v svojih odgovorih uporabljam samo ukaze, ki mi jih dajete, da bi vam pomagalrešiti vaše težave in vprašanja.« – »Imaš raje, da te tikam ali vikam?« – »Kot racunalniški program nimam osebnih želja ali preferenc. Moje delo je, da vam pomagam na najucinkovitejši nacin, ne glede na to, kako me naslavljate. Tako me lahko naslavljate tako, kot vam najbolj ustreza, da bi lahko kar najbolje izkoristili moje storitve.« Vprejšnjem clanku (Mesec 2023) smo ugotovili, da je program zmožen koristno dopolniti delo raziskovalca, saj povzema, uravnotežuje, izrazi bistvo izjav, dodaja ideje, poglablja, abstrahira, predlaga in celo izrazi, kar je bilo mišljeno, a ne izreceno (»bere med vrsticami«). Poleg tega pa tudi neproduk­tivno ponavlja, konfabulira, dodaja neprimerne izraze ali pa napacno razume vprašanja in spodbude. Ugotovili smo, da je program »muhast«, to je, da na isto spodbudo, dano v razlicnih casih in odvisno od konteksta predhodnega »pogovora«, daje razlicne odgovore. Ugotovili pa smo tudi, da se program uci, to je, da sproti funkcionalno uporabi pravkar v pogovoru z njim zapisana besedila. Problem Namen raziskave je ugotoviti, s kakšni vhodnimi spodbudami (input prompt) lahko pripravimo program UI, da sporoci koristne, za kvalitativno analizo be-sedila funkcionalne odgovore (output) v vsaki fazi analize posebej. Posebej nas je – glede na problem, zastavljen v prejšnjem clanku – zanimalo, ali pro­gram »zna« urediti neurejeno ali slabo urejeno vhodno gradivo (pripoved) in kako se odzove na slabo, nejasno formulirane spodbude, podobne vsakda­njemu klepetu. Metoda Metodološki in teoretski okvir analize. Splošni okvir analize je utemeljena teorija po Glaserju in Straussu (Glaser in Strauss, 1967) s koraki, ki vodijo od zapisa intervjuja prek kodiranja in definiranja relevantnih pojmov do tenta­tivne teorije. Ta postopek analize sem uporabil in preizkusil na vec primerih razlicnega gradiva s podrocja sociologije in psihologije brez uporabe racu­nalniških programov za kvalitativno analizo (Mesec, 1998; 2023). Koraki analize so: 1. tematska analiza, 2. pojmovna analiza-kodiranje, 3.združevanje pojmov v kategorije, 4. definiranje kategorij, 5. odnosno kodi­ranje, 6. pisanje tentativne teorije. Ti koraki se delno prekrivajo, npr.: temat- ska analiza lahko že vsebuje kode; definiramo lahko že tudi pojme, preden jih združimo v kategorije, ipd. Naj na kratko pojasnimo te korake. 1. Tematska analiza (TA). O TA obstajata dve razlicni pojmovanji. a. Po na­šem pojmovanju (Mesec, 2023) je tematska analiza prvi korak kvalita­ tivne analize. Teme so kot vprašanja v intervjuju, iz problema izhajajoce predvidene teme pogovora ali podnaslovi teorije. Identifikaciji tem v pri­povedi sledi kodiranje kot poimenovanje pojmov; temu sledi definiranje pojmov in kategorij kot najbolj abstraktnih in najširših pojmov v dani raziskavi. b. Po pojmovanju avtoric Braun in Clark (2006) ter drugih pa je tematska analiza, kot se uporablja v psihologiji, analogna utemeljeni teoriji (Glaser in Strauss, 1967) v sociologiji. Je torej najširši okvir kvali­ tativnega raziskovanja na ravni obce metode in je sinonim za kvalitativno analizo besedil v psihologiji, TA pa je po našem pojmovanju zgolj korak, faza analize znotraj utemeljene teorije. Desetletja po opisu in uveljavitvi utemeljene teorije v sociologiji so to odkrili in prenesli v psihologijo, ki je v razvoju kvalitativne metodologije zaostajala zaradi svoje uspešnejše eksperimentalne orientacije v primerjavi s sociologijo in drugimi huma­ nisticnimi vedami. Prenesli so jo z novim imenom »tematska analiza«. Kot taka vkljucuje tako tematsko analizo v našem pomenu kot tudi koncep­tualizacijo, tj. poimenovanje in definiranje pojmov in kategorij. Pri tem veckratnerazlikovalno enacijo teme kot naslove odsekov besedila terpoj-me in kategorije kot vsebinsko bistvene gradnike teorije. 2. Identifikacija ali poimenovanje pojmov (kodiranje), združevanje pojmov v kategorije kot bolj abstraktne pojme. Po dolocitvi tem identificiramo in poimenujemo (kodiramo) pojme znotraj tem in jih lahko že združujemo v kategorije. To združevanje pojmov nižje abstraktnosti v pojme višje ab-straktnosti je lahko tudi poseben korak analize. 3. Definiranje pojmov in kategorij. Definirati pomeni dolociti bistvo pojma (Petrovic, 1997; Uršic in Markic, 1997). Definicije so dveh vrst: a. neprava definicija je opredelitev pojma zobsegom pojma, v našem primeru z naš­tevanjem empiricnih postavk (izjav, parafraz ali podrejenih observacij­skih pojmov); b. prava definicija je koncizna opredelitev bistvene vsebine pojma. Tudi prava definicija navede sestavine, ki sodijo v obseg pojma; ni pa samo naštevanje postavk, ampak eksplikacija njihovega bistvenega pomena. Priporocljivo je, da ima definicija obliko genus proximum et diffe­rentia specifica. Definicije niso samo seznami empiricnih postavk, ki ses­tavljajo pojem, ampak so verbalni opisi bistva pojma, podobni slovarskim definicijam. Tega razlikovanja racunalniški programi za kvalitativno ana­lizo ne upoštevajo, saj na ukaz, naj navedejo definicijo dolocene katego­rije, naštejejo izjave, ki so bile kodirane z nazivom kategorije, tj. navedejo obseg pojma, ne njegovega bistva. Ne eksplicirajo bistvenega pomena ka­tegorije izjav. To mora storiti raziskovalec (HI/HR). 4. Odnosno kodiranje. Predstopnja odnosnega kodiranja ali dolocitve odno­sov med pojmi je izbor kljucnih pojmov ali kategorij (selektivno kodira­nje), ki pri manjšem številu pojmov v splošnem ni potrebno. Za izbrane pojme ugotovimo ali predpostavljamo odnos med njimi. Najpogostejša odnosna modela sta pojmovna hierarhija in casovna razporeditev, ki skri­va vzrocno-posledicno domnevo. Odnosni model lahko graficno prikaže-mo (displej). 5. Tentativna teorija. Teme kot podnaslovi in verbalne definicije pojmov že sestavljajo ogrodje tentativne teorije. Tentativna teorija je teorija kratke­ga ali srednjega dosega; je kontekstualna teorija, ki ni statisticno posploš­ljiva, je pa prenosljiva, ce bralec ugotovi, da bi bila uporabna v njegovi situaciji (Denzin in Lincoln, 1994). Je zacasna, kot vse teorije v znano­sti, le da je »bolj zacasna«. Vsebuje propozicije, ki vkljucujejo pojme in ki so ilustrirane z dobesednimi navedbami izjav iz intervjuja. Vsebuje tudi razmišljanja avtorja, ki imajo naravo dopolnitev, domnev ali razprave o obravnavani tematiki. Vnekaterih segmentih ima lahko naravo »teorije iz naslanjaca«, ki pa za razliko od te temelji na dokumentirani empiriji, ni pa z njo pretirano omejena. Primerjalno-sekvencni model. Interakcija z UI je potekala po primerjal-no sekvencnem modelu (comparative sequence method, Muller idr., 2016), to pomeni, da sta se v vsaki sekvenci analize izmenjali obe inteligenci, HI in UI, raziskovalec in racunalniški program. Raziskovalec je s svojimi vhodnimi spodbudami izzval odgovore programa, ki jih je ovrednotil, in na tej podlagi spodbudil naslednjo sekvenco. Gradivo analize sestavljata dva intervjuja s starejšima ženskama s podroc­ja socialne gerontologije. Oba intervjuja sta vzeta iz seminarskih nalog dok­torskih študentov socialne gerontologije na Alma Mater Europea ECM Ma-ribor-Ljubljana (2014). Prvi intervju (intervju A) je z gospo, ki se je pravkar upokojila in opisuje svoje doživljanje pred upokojitvijo in takoj po njej. V dru-gem intervjuju (intervju B) gospa odgovarja na vprašanje, kako si predstavlja kakovostno staranje. Ker se bomo sklicevali na izjave v teh intervjujih, naj kar navedemo njuna zacetka. (Zapisa intervjujev nista lektorirana. Celotno besedilo intervjujev je v dodatku.) Intervju A: O upokojevanju Vse se je zacelo pri meni zaradi odnosov v službi. Vedno vec je bilo treba narediti. Nikogar ni bilo, ki bi odlocal, kdo bo kdaj šel na dopust, kdo bo delalmed prazniki. Vsi so se izgovarjali, da imajo otroke. In na koncu sem vedno delala jaz. Ceprav sem ves cas pred tem mislila, da bom šedelala in da se še ne bom upokojila. Potem je prišel ZUJF, pa nova pokojninska zakonodaja. In tako sem pricela razmišljati, da se bom upokojila in vse preje navedeno je bil razlog, da sem se upokojila. … (Drobne, 2014) Intervju B: O kakovostni starosti Kakšen je vaš pogled na staranje, kaj za vas pomeni kakovostna starost? Da se moram imeti rada, potrebno je dati telesu in duši tisto, kar te privlaci in spoznavati ljudi in njihovo vsebino..vse to mi pomaga, da ugotovim kdo sem in kdo hocem biti, kdo nocem biti, kdo so drugi ljudje in iz njega potegniti najboljše… hmmm… aja… pomembne so pohvale, ce te kdo zna poslušati – to mi je luc, temelj življenja; kdo ima zelo dobro samopodobo in samozavest; … (Bercan, 2014) Dokumentacija. Opozorimo naj na dejstvo, da je v programu chatGPT vsa interakcija med HI in UI zabeležena in shranjena, preverljiva, saj je njena do-kumentacija zagotovljena in dostopna s priklicem na avtorjevem profilu in možnostjo delitve na spletu. Analiza in rezultati Odziv programa pri nestrukturiranem gradivu V prejšnjem clanku (Mesec 2023) smo opozorili, da je bil funkcionalen odgovor programa na naše spodbude morda posledica dejstva, da je bilvhodni intervju o doživljanju praktikantke na dveh ucnih bazah že do do­locene mere strukturiran in da bi bil odgovor morda drugacen, ce bi bilo vhodno gradivo manj strukturirano. Zato smo zdaj najprej preverili to hi- potezo. Vprogram smo vstavili zapis intervjuja s starejšo gospo, ki se jepred kratkim upokojila (intervju A). Njena izjava seveda ni popolnoma ne­strukturirana, saj je v njej casovno zaporedje. Ni pa strukturirana z vpraša­nji ali kakorkoli drugace. Je prosta pripoved. Robotu smo poslali zapis in-tervjuja A. Program smo vprašali: »Naslednje besedilo se zdi neurejeno. Galahko urediš?« Program je besedilo ponovil in naredil odstavek pri »Potemje prišel ZUJF…« (ZUJF – Zakon o urejanju javnih financ, ki naj bi spodbudilvarcevanje v javnih službah). Naše vprašanje ni bilo plodno. Nekoliko boljšiizid je bil pri naslednji spodbudi: »Naslednje besedilo uredi po smiselnihodstavkih«. Program je razdelil besedilo najprej na dva, pri ponovnem po­zivu na tri odstavke. Prej navedeni drugi odstavek je še razdelil in novi, tretji odstavek zacel pri »In potem je bilo vse zelo pozitivno…« Mogoce bi nadaljnje poskušanje s še bolj konkretnimi spodbudami dalo še boljši izid. Razdelitev na odstavke bi lahko bila korak k identifikaciji tem. Potem smo vprašali bolj direktno po temah in dobili presenetljivo dober seznam tem(v odstavku o tematski analizi). Odziv programa pri nejasni spodbudi (prostem klepetu) Ne moremo pricakovati, da se bo raziskovalec sam (HI / HR) vedno vedel »in-teligentno«. Mogoce se ne bo domislil nobenega pametnega vprašanja. Kaj lahko v takem primeru pricakujemo od AI? Programu smo poslali besedilo drugega intervjuja (intervju B). Spodbuda: »Kako si kaj? Kakšno se ti zdi naslednje besedilo?« (besedilo intervjuja B) Odgovor: »Hvala za vprašanje! Kot umetna inteligenca nimam obcutkov, vendar sem vedno pripravljen pomagati z odgovori na vprašanja. Glede na vaše besedilo se zdi, da se osredotoca na pomembnost samospoznavanja, skrbi za telo in duha ter aktivnosti, ki lahko pomagajo izboljšati kakovost življenja. Izva­šega besedila lahko razberemo, da je zdrava samopodoba kljucna in da je pomembno, da se izognemo zasvojenosti s hrano, pijaco, drogami ali preti­ranim gibanjem. Zdi se, da tudi poudarjate, da je pomembno biti ustvarjalen in se zanimati za dejavnosti, ki nas osrecujejo. Vaša opomba o tem, da sene bi smeli zapustiti in tarnati, kaže na pomembnost pozitivne naravnanosti in obvladovanja stresa. – Skupaj zdi se, da je vaše besedilo pozitivno naravnano in da spodbuja ljudi, da skrbijo za svoje telo in duha, se povezujejo z drugimi ljudmi in se aktivno vkljucujejo v življenje.« Tako, pa imamo! Popolnoma »neobvezno« in neformalno, vsakdanje vpraša­nje nam je dalo osnovne kategorije, kot so »pomembnost samospoznavanja«, »pozitivna naravnanost« in »obvladovanje stresa«! Le prepoznati jih mora-mo kot kategorije. Program nas je vzel resneje kot mi sami sebe. Strategije komuniciranja z UI pri kvalitativni analizi besedil Resnega raziskovalnega prizadevanja ne bomo zaceli s kramljanjem, ceprav, kot vidimo, lahko dobimo tudi tako prav uporabne rezultate, ampak bomo upoštevali smotrn postopek. Da bi bila komunikacija z UI funkcionalna za naš namen, moramo kot splošno strategijo upoštevati postopek kvalitativ­ ne analize, opisan prej. Vnadaljevanju bomo po teh korakih analizirali oba intervjuja. Tematska analiza Lotili smo se je na tri nacine. Prvi je preprostejši, bolj elementaren (našteva­nje pomembnih besed), drugi v skladu s formalnim potekom analize in upo­rabo strokovnega jezika (identifikacija tem) in tretji razdelitev na smiselne odstavke. a. Poziv k naštetju pomembnih besed (analiza intervjuja A) »Katere besede so v naslednjem besedilu pomembne?« Odgovor: »Nekatere pomembne besede v tem besedilu so« (alineje opušcene): »odnosov v službi, narediti, odlocal, dopust, prazniki, otroke, delala, upokoji-la, ZUJF, nova pokojninska zakonodaja, kadrovski službi, izbrala, najugodnej­ši termin, sama odlocila, porinjen, pripravljen« »Te besede so pomembne, keropisujejo dogodke in razloge, ki soprivedli do upokojitve osebe. Besede kot so ‘odlocal’, ‘izbrala’ in ‘sama odlocila’ ka­žejo na to, da je bila upokojitev prostovoljna odlocitev, medtem ko besede, kot so ‘porinjen’ in ‘pripravljen’, nakazujejo, da bi bila lahko upokojitev tudi prisilna in nenadna. Poleg tega so besede, kot so ‘odnosov v službi’, ‘dopust’, ‘prazniki’ in ‘kadrovski službi’, povezane s poklicnim življenjem in kažejo, da so delovni pogoji pomembni dejavniki pri odlocanju o upokojitvi.« Program ni odgovoril samo s tem, da je naštel (v alinejah, ki so v zgornji na­vedbi opušcene) besede, ki so se mu »zdele« pomembne, ampakje pojasnil, zakaj se mu zdijo pomembne, in te besede kategoriziral na dimenziji »prosto­voljna odlocitev-neprostovoljna podreditev« ali celo »prisilna«, »nenadna« upokojitev. Slednja kategorija sugerira novo dimenzijo: »postopna-nenadna upokojitev« (HI). Prepoznalje, da pojmi, ki opisujejo znacilnosti službe, sodi­jo skupaj; in celo, da so ti pojmi pogoji odlocitve ali »dejavniki pri odlocanju« o upokojitvi, kar anticipira že odnosno kodiranje. Program torej samodejno, brez posebne spodbude, klasificira pojme, ce ga prosimo, naj samo izpiše znacilne besede. To je precejšnja pomoc raziskovalcu (HI). b. Poziv k identifikaciji tem (intervju A) Spodbuda: »Katere teme se pojavljajo v naslednjem besedilu« (intervju A) Odgovor: »Vbesedilu se pojavljajo teme, kot so odnosi v službi, preobremenjenost s delom, težave pri razporejanju dopusta in dela med prazniki, spremembe v zakonodaji o pokojninah, odlocanje o upokojitvi, pomoc pri izbiri pravega termina upokojitve, pozitivni odzivi sodelavcev, izobraževanja in potovanja.« Vidimo, da je spodbuda »Katere teme se pojavljajo v naslednjem besedilu«, povsem ustrezna, da izzove povsem korektno prepoznanje in poimenovanje tem v tej izjavi nove upokojenke. c. Poziv k razdelitvi besedila na smiselne odstavke in njihovo poimenovanje z naslovi (intervju A) Prav tako dobro, morda še bolje, se je izkazal postopek, pri katerem smo najprej ukazali programu, naj razdeli besedilo na odstavke, potem pa na­ daljevali s spodbudo: »Vgornje besedilo intervjuja vnesi izraze za teme kot podnaslove odstavkov.« Z našega vidika je to kar zahteven ukaz. Program je v besedilo intervjuja, razdeljeno na tri odstavke, vnesel podnaslove, pod njimi pa ni ohranil prvot­nega besedila, ampak je to izrazil z alinejami, ki so povzetek besedila oziroma podteme ali pojmi, ki sodijo pod doloceno temo (naslov). S tem je privedel tematsko analizo do naslednjega koraka – kodiranja ali pojmovne analize. Spodbuda: »Vgornje besedilo intervjuja vnesi izraze za teme kot podnaslove odstav­kov« (mišljeno je bilo besedilo, razdeljeno na tri odstavke): Odgovor: »Razlogi za upokojitev: Vse se je zacelo pri meni zaradi odnosov v službi. • Nikogar ni bilo, ki bi odlocal o dopustu in praznikih. • Vedno vec dela. • Nova pokojninska zakonodaja in razmišljanje o upokojitvi. • Izbira termina upokojitve: • Kadrovska služba je pomagala pri izbiri pravega termina upokojitve. • Samostojna odlocitev o upokojitvi. Pozitivne izkušnje ob upokojitvi: • Sodelavci so cenili moje delo. • Izobraževanje po upokojitvi«. To je odlicen izid, ki je pravzaprav razclenitev pojmov »odnosi v službi«, »iz­bira termina upokojitve« in »pozitivne izkušnje« pri upokojitvi. Pomeni že ustvarjanje pojmovnih hierarhij. S tem odgovorom nas je program že prehi-tel in nam podal nastavke za kodiranje. Podobno smo ravnali pri intervjuju B (O kakovostni starosti): Spodbuda: »Katere besede so v naslednjem besedilu pomembne?« Odgovor (alineje opušcamo): »pomembne besede: dati telesu in duši tisto, kar te privlaci, spoznavati ljudi in njihovo vsebino, ugotoviti kdo sem in kdo hocem biti, pohvale, samopodo­ba, samozavest, užitki, sprošcanje telesa in duše, skrb za telo in dušo, gibanje, zdrava prehrana, ustvarjalnost, druženje z ljudmi, slikarstvo, pisanje, obi-skovanje zavodov, prostovoljno delo v humanitarnih organizacijah, branje knjig z duhovno vsebino, ne tarnaš, odganjanje otrok, vnuke in partnerja« Vprimeru B (z UI smo se pogovarjali dan prej kot pri intervjuju A) smo pre­jeli manj kompleksen odgovor, brez kategoriziranja. To bi lahko pomenilo, da se je program nekaj naucil iz prejšnje interakcije. Kategoriziranje Preizkusili smo dva nacina: 1. prvi je neposreden ukaz programu, naj po­membne besede (pojme izkustvene ravni) združi v skupine s podobno vse­bino. 2. drugi nacin je v skladu z interaktivnim modelom, da najprej HR sam poimenuje nekaj pojmov oziroma kategorij, nato pa jih ponudi AI v definiranje. 1. nacin: neposredni ukaz k združevanju pomembnih besed v skupine Spodbuda (intervju B): »Ali lahko gornje pomembne besede združiš v skupine s podobno vsebi-no, jih kategoriziraš?« Odgovor: »Da, lahko besede združim v skupine s podobno vsebino. Tu so nekatere možne kategorije: • Samozavedanje in samospoštovanje: imeti se rad/a, spoznavati same-ga sebe, pohvale, dobra samopodoba in samozavest • Sprostitev in uživanje: prepušcanje užitkom, sprošcanje telesa in duše, poslušanje telesa, izogibanje zasvojenosti • Skrb za telo in duha: skrb za telo z gibanjem in zdravo prehrano, skrb za duha z ustvarjalnostjo, branje knjig z duhovno vsebino, skrb za bol­ne telo in duha • Druženje in pomoc drugim: zanimanje za dejavnosti, ustvarjalnost, druženje z ljudmi, obiskovanje in pomoc duševno motenim ljudem, ot­rokom in humanitarnim organizacijam • Pozitivna naravnanost: ne zapustiti sebe, ne tarnaš, odganjaš otroke, vnuke in partnerja.« To je vec, kot smo upali pricakovati. Program je navedel ne samo nazive kategorij, ampak tudi pojme, ki sodijo v posamezno kategorijo. Torej je podaldefinicijo kategorije z naštevanjem pojmov (neprava definicija). Ne-posreden ukaz »kategoriziraj« zna dati najboljši rezultat. Program pozna besedo »kategorija, kategoriziraj«. Dobili smo pet kljucnih zadržanj ose- be, ki v starosti ohranja radoživost in optimizem. Program smo vprašali: »Vkatere kategorije bi združil naslednje pojme?« Navedli smo pojme (kode) intervjuja A (razlogi za upokojitev). Odgovor: • Nezadovoljstvo: nezadovoljstvo z odnosi • Upravljanje casa in stres: neustrezno upravljanje casa v organizaciji, preobremenjenost • Upokojitev: predvidena neugodna zakonska pokojninska regulacija, predvidevanje upokojitve zaradi dosežene upokojitvene starosti/de­lovne dobe, izbira termina upokojitve (kot podkategorija upokojitve) - pomoc pri dolocitvi termina upokojitve, samostojna odlocitev za ter-min upokojitve. Potem smo isto vprašanje ponovili za pojme intervjuja B (kakovostna sta­rost) in dobili odgovor: • Samorazvoj: iskanje identitete, oblikovanje dobre samopodobe, skrb za dušo in telo, negovanje duhovnosti, izogibanje zasvojenosti • Družabnost: iti za privlacnim, sprejemanje (in dajanje?) pohval, nego­vanje družabnih stikov • Ustvarjalnost: ohranjanje in gojenje zanimanj, ustvarjalnosti • Družbena angažiranost: ukvarjanje s prostovoljnim delom • Zunanji videz: skrb za zunanjo podobo Videli smo, da program proizvede seznam pojmov nižje ravni abstrakcije na zahtevo: »Katere besede so v navedenem besedilu pomembne?« HR je iz tega seznama ustvaril nekoliko bolj abstraktne pojme (kode), te je pa UI brez težav klasificirala v kategorije, dobro locene med seboj. Naslednji korak je definiranje pojmov in kategorij. 2. nacin: najprej raziskovalec sam (HI) poskusi poimenovati nekaj pojmov. Pri »razlogih za upokojitev« bi clovek-raziskovalec (HR) navedel pojme (kode): »nezadovoljstvo z odnosi«, »neustrezno upravljanje casa v orga­nizaciji«, »preobremenjenost«, »predvidena neugodna zakonska pokoj­ninska regulacija«, »predvidevanje upokojitve zaradi dosežene upokojit­vene starosti/delovne dobe«. Pri »izbiri termina upokojitve« bi kodiral: »pomoc pri dolocitvi termina upokojitve«, »samostojna odlocitev za ter-min upokojitve«. Ob naštetih pojmih je možno formulirati tudi njim na­sprotne pojme, npr. »odsotnost pomoci«, »heteronomna odlocitev« ipd. »Pozitivne izkušnje ob upokojitvi« je že nad-koda ali kategorija; sledijo »obcutek cenjenosti«, »nove možnosti izobraževanja«. Nismo še odkrili, kako spodbuditi program, da bi na taknacin formuliralpojme-kode kot bolj abstraktno nadgraditev naštetih pojmov. Pri intervjuju B, o kakovostni starosti, bi HR navedel kode: »iti za privlacnim«, »iskanje identitete«, »sprejemanje (in dajanje?) pohval«, »oblikovanje dobre samopodobe«, »skrb za dušo in telo«, »ohranjanje in gojenje zanimanj, ustvarjalnosti«, »negovanje družabnih stikov«, »ukvar­janje s prostovoljnim delom«, »negovanje duhovnosti«, »izogibanje za­svojenosti«, »skrb za zunanjo podobo«. Njim nasprotne kode bi ozna-cevale nekakovostno starost: »izguba identitete«, »zavracanje pohval«, »kritiziranje drugih«, »slaba samopodoba«, »zanemarjanje samega sebe«, »opušcanje zanimanj in konjickov«, »opušcanje družabnih stikov«, »pasi­viziranje«, »zasvojenost«, »opušcanje kulturnih dejavnosti« ipd. Raziskovalec je nato prosil program, naj definira te pojme. Definiranje pojmov in kategorij a. Neprave definicije (z naštevanjem) Definiranje z obsegom pojma smo poverili UI, pravo definicijo pa lahko izdela samo HI. Najprej definiramo pojme intervjuja A. ea. Definiranje z obsegom Spodbuda: Poišci postavke, trditve, ki sodijo pod vsakega od spodaj navedenih poj­mov: »nezadovoljstvo z odnosi«, »neustrezno upravljanje casa v organiza­ciji«, »preobremenjenost«, »predvidena neugodna zakonska pokojninska regulacija«, »predvidevanje upokojitve zaradi dosežene upokojitvene sta­rosti/delovne dobe«. Pri »izbiri termina upokojitve«, »pomoc pri doloci­tvi termina upokojitve«, »samostojna odlocitev za termin upokojitve« Odgovor: Pod pojmom »nezadovoljstvo z odnosi« bi lahko bile naslednje postavke/ trditve: Nezadovoljstvo z odnosi s sodelavci • Konflikti s sodelavci • Težave pri komunikaciji s sodelavci ali nadrejenimi • Obcutek izoliranosti na delovnem mestu Pod pojmom »neustrezno upravljanje casa v organizaciji« bi lahko bile naslednje postavke/trditve: • Slabo nacrtovanje casa in prioritet • Pomanjkanje jasnih ciljev in nalog • Prevec casa namenjenega nepomembnim ali manj pomembnim opravilom • Nepredvidene prekinitve dela in motnje Pod pojmom »preobremenjenost« bi lahko bile naslednje postavke/ trditve: • Prevec dela v dolocenem casovnem obdobju • Pomanjkanje casa za druge dejavnosti in hobije • Težave pri uravnoteženju dela in zasebnega življenja • Fizicna in custvena izcrpanost Pod pojmom »predvidena neugodna zakonska pokojninska regulacija« bi lahko bile naslednje postavke/trditve: • Nižji znesek pokojnine, kot bi si ga želeli • Kasnejša upokojitvena starost • Vec let dela, preden dosežete polno pokojninsko upravicenost • Nejasnost glede prihodnje zakonodaje in njenih ucinkov Pod pojmom »predvidevanje upokojitve zaradi dosežene upokojitvene starosti/delovne dobe« bi lahko bile naslednje postavke/trditve: • Obcutek izgube identitete in pomena v družbi • Financne skrbi • Skrb za prihodnost in nejasnost glede nadaljnjih nacrtov • Strah pred dolgcasom ali pomanjkanjem smisla po upokojitvi Pod pojmom »izbira termina upokojitve« bi lahko bile naslednje postavke/ trditve: • Pomoc pri dolocitvi najboljše možnosti upokojitve • Razlicni roki in casi upokojitve • Izbor termina glede na zunanje okolišcine, kot so zdravje, družina in finance • Samostojna odlocitev, ki je usklajena s posameznikovimi potrebami in željami. Opazimo, da je program dodajal tudi postavke, ki jih ni v intervjuju. Intervju­ vanka npr. ne omenja konfliktov s sodelavci, so pa ti seveda lahko vzrok za razmišljanje o upokojitvi. Težave pri komunikaciji niso omenjene v intervju­ju, so pa implicirane v izjavi, da je vse delo padlo na intervjuvanko, in s tem povezanim resentimentom. Program dopolnjuje odgovor s podatki iz drugih virov, ki se vsebinsko ali logicno ujemajo z vsebino pojmov v intervjuju. Pre­soditi moramo ustreznost teh dopolnitev in opustiti neustrezne. Programu smo isto spodbudo z drugimi pojmi dali tudi o drugem inter- vjuju o kakovostni starosti (intervju B). Poišci postavke, trditve, ki sodijo pod vsakega od spodaj navedenih poj­mov: »iti za privlacnim«, »iskanje identitete«, »sprejemanje (in dajanje?) pohval«, »oblikovanje dobre samopodobe«, »skrb za dušo in telo«, »ohra­njanje in gojenje zanimanj, ustvarjalnosti«, »negovanje družabnih stikov«, »ukvarjanje s prostovoljnim delom«, »negovanje duhovnosti«, »Izogiba­nje zasvojenosti«, »skrb za zunanjo podobo« • »iti za privlacnim«: sledenje modnim trendom, držanje koraka z druž­benimi pricakovanji glede izgleda in obnašanja, izbira poklicev ali hobijev zaradi njihovega družbenega ugleda • »iskanje identitete«: raziskovanje lastnih interesov, vrednot, prepri-canj in ciljev, iskanje smisla in namena v življenju, razvoj lastne oseb­nosti in edinstvenosti • »sprejemanje (in dajanje?) pohval«: sprejemanje pohvalin priznanj za dosežke, trud in uspehe, izražanje pohvale drugim za njihove dosežke in kvalitete • »oblikovanje dobre samopodobe«: pozitivna samopodoba, spreje­manje lastnih pomanjkljivosti in napak, gradnja samozavesti, razvoj lastne osebnosti in edinstvenosti • »skrb za dušo in telo«: negovanje zdravega življenjskega sloga, skrb za telesno kondicijo, prehrano in spanje, negovanje custvene blaginje, skrb za mentalno zdravje • »ohranjanje in gojenje zanimanj, ustvarjalnosti«: ohranjanje in razvi­janje lastnih zanimanj, hobijev in strasti, izražanje ustvarjalnosti v raz­licnih oblikah, razvoj kreativnosti in inovativnosti • »negovanje družabnih stikov«: skrb za družabne vezi, izmenjava mnenj in idej z drugimi, izgradnja medsebojnega zaupanja, vzpostav­ljanje novih poznanstev • »ukvarjanje s prostovoljnim delom«: prostovoljno sodelovanje pri raz­licnih projektih in aktivnostih, namenjenih skupnosti ali posamezni­kom v stiski, prispevanje k boljši družbi in blaginji drugih • »negovanje duhovnosti«: raziskovanje in izražanje lastne duhovnosti, skrb za notranji mir, razvoj zavesti o globljem smislu življenja, osebni razvoj • »izogibanje zasvojenosti«: preprecevanje in prekinjanje škodljivih navad in zasvojenosti, razvijanje zdravih strategij za spoprijemanje s stresom in izzivi življenja • »skrb za zunanjo podobo«: skrb za urejen in privlacen izgled, izbira primernih oblacil in frizure, negovanje zdrave kože, las in nohtov. Odlicen izid! b. Prave definicije: eksplikacija bistvene vsebine (HR) Navedene neprave definicije smo sami nadomestili oziroma dopolnili s pra­vimi (HR). Intervju A (razlogi za upokojitev): Nezadovoljstvo z odnosi s sodelavci je eden od razlogov upokojitve v doživljanju zaposlene osebe in vkljucuje konflikte s sodelavci, težave pri komunikaciji s sodelavci ali nadrejenimi ter obcutek osamljenosti in pre­pušcenosti samemu sebi na delovnem mestu. Neustrezno upravljanje casa v organizaciji je eden od razlogov upoko­jitve v doživljanju zaposlene osebe in vkljucuje doživljanje slabega nacr­tovanja casa in prioritet, lahko pa tudi pomanjkanje jasnih ciljev in nalog, prevec casa, namenjenega nepomembnim ali manj pomembnim opravi­lom, in nepredvidene prekinitve dela in motnje. Preobremenjenost je eden od razlogov upokojitve, ki vkljucuje obcutek osebe, da ima prevec dela v dolocenem obdobju, s tem pa morda tudi po­manjkanje casa za druge dejavnosti in hobije, težave pri uravnoteženju dela in zasebnega življenja, in da je fizicno in custveno izcrpana. Obcutek izgube identitete v službi je eden od razlogov upokojitve in pomeni, da oseba doživlja sebe zgolj kot vlogo in delovno sredstvo, ne pa kot osebo s svojskimi lastnostmi, nagnjenji in težnjami, ki jih sprejema kot zanjo znacilne in nelocljive od pojmovanja same sebe. Predvidena neugodna zakonska pokojninska regulacija je eden od razlogov upokojitve in vkljucuje pricakovane spremembe zakonodaje, ka­terih možne posledice so nižji znesek pokojnine, kot bi si ga želeli, višja upokojitvena starost, višja upokojitvena delovna doba in možni drugi ne­gativni ucinki. Vse to ustvari casovni pritisk k upokojitvi pred spremem­bami zakonodaje. Predvidevanje upokojitve ali casovni pritisk k upokojitvi zaradi do-sežene upokojitvene starosti/delovne dobe je eden od razlogov upokoji­tve, ki pomeni, da se oseba želi upokojiti in nacrtuje upokojitev v bližnjem naslednjem obdobju; vkljucuje nezadovoljstvo s službo zaradi obcutka izgube identitete in pomena v službi, financne skrbi zaradi predvidenega znižanja dohodka, skrb za prihodnost in nejasnost glede nadaljnjih nacr­tov, strah pred dolgcasom ali pomanjkanjem smisla po upokojitvi. Izbira termina upokojitve je ena od dilem ob upokojevanju in eden od razlogov za zgodnejšo ali kasnejšo upokojitev zaradi razlicnih možnih ro­kov in casov upokojitve ter vkljucuje možno pomoc drugih in upoštevanje zunanjih okolišcin, kot so zdravje, družina in finance. Odlocitev za upokojitev, je lahko a. zavestno samostojno dejanje, uskla­jeno s posameznikovimi potrebami in željami, ki koncuje obdobje predvi­devanja in pretehtavanja razlogov za upokojitev. Lahko pa je, b. prisilno, heteronomno dejanje. V odvisnosti od narave odlocitve je razlicno njeno doživljanje in prilagoditev na stanje po upokojitvi. Tentativna teorija Najprej smo preverili, kako se odzove program na direktno spodbudo, naj oblikuje teorijo. Spodbuda: »Iz spodaj navedenih pojmov in definicij oblikuj povezano pripoved o pote­ku odlocanja za upokojitev, ki jo lahko dopolniš z drugimi izjavami.« Odgovor: »Odlocitev za upokojitev je kompleksen proces, ki vkljucuje vec razlicnih razlogov in dilem. Zaposleni se lahko odlocijo za upokojitev zaradi nezado­voljstva z odnosi s sodelavci, neustreznega upravljanja casa v organizaciji, preobremenjenosti, pricakovane neugodne zakonske pokojninske regulacije ali predvidevanja upokojitve zaradi dosežene upokojitvene starosti/delovne dobe. Vsi ti razlogi lahko privedejo do obcutka, da je upokojitev edina rešitev. Kljub temu pa izbira termina upokojitve ostaja pomembna dilema, saj je od­visna od razlicnih dejavnikov, kot so zdravje, družina, finance in možnost po­moci drugih. Ko so vsi ti dejavniki premišljeno pretehtani, lahko oseba sprej-me zavestno in samostojno odlocitev o upokojitvi, ki bo zadovoljila njene potrebe in želje ter zakljucila obdobje pretehtavanja razlogov za upokojitev. Pomembno je, da se zaposleni pri odlocanju za upokojitev ne pocutijo prisi­ljeni ali negotovi glede svoje odlocitve. Upokojitev mora biti njihova izbira, ki jim bo prinesla mir in zadovoljstvo, ne pa dodatnega stresa ali obcutka izgube smisla in identitete.« Ceprav se s trditvami v tej teoriji strinjamo, z odgovorom UI nismo povsem zadovoljni. Ne dosega naše predstave o tentativni teoriji, kot smo jo opisali zgoraj v oddelku o metodologiji. Poskusimo na osnovi dosedanje interakcije s programom (HI+AI) sami formulirati tentativno teorijo: Tentativna teorija o upokojevanju (HR = HI + AI) (Navedbe intervjuvanke so v enojnih narekovajih, navedbe chatGPT pa v dvojnih) Ta teorija temelji na intervjuju s starejšo gospo, ki se je pred kratkim upo­kojila. Teorija navaja gospejine razloge za upokojitev in doživljanje upoko­jitvenega procesa in stanja po upokojitvi. Teorija lahko prispeva k boljšemu razumevanju doživljanja ljudi, ki se upokojujejo. Razlogi za upokojitev. »Odlocitev za upokojitev je kompleksen proces, ki vkljucuje vec razlicnih razlogov in dilem. Zaposleni se lahko odlocijo za upo­kojitev preprosto zato, ker so dosegli upokojitveno starost oziroma se jim je iztekla predpisana delovna doba, ne da bi za to obstajali kaki posebni dru­gi razlogi. Lahko pa to odlocitev, kakor tudi upokojitev pred iztekom delov­ne dobe ali po podaljšani zaposlitvi, spremljajo posebni razlogi. Zaposleni se lahko upokoji zaradi nezadovoljstva z odnosi s sodelavci, neustreznega upravljanja casa v organizaciji, preobremenjenosti, pricakovane neugodne zakonske pokojninske regulacije ali predvidevanja upokojitve zaradi dose- žene upokojitvene starosti/delovne dobe. Vsi ti razlogi lahko privedejo do obcutka, da je upokojitev edina rešitev.« Nezadovoljstvo z odnosi s sode­lavci je eden od razlogov upokojitve v doživljanju zaposlene osebe in vklju-cuje konflikte s sodelavci, težave pri komunikaciji s sodelavci ali nadrejenimi ter obcutek osamljenosti in prepušcenosti samemu sebi na delovnem mestu (‘Vse se je zacelo pri meni zaradi odnosov v službi’). Neustrezno upravlja­nje casa v organizaciji je lahko razlog upokojitve in vkljucuje doživljanje slabega nacrtovanja casa in prioritet (‘Nikogar ni bilo, ki bi odlocal, kdo bo kdaj šel na dopust, kdo bo delalmed prazniki’), lahko pa tudi pomanjkanje jasnih ciljev in nalog, prevec casa, namenjenega nepomembnim ali manj po­membnim opravilom, in nepredvidene prekinitve dela in motnje, o cemer sicer v tem intervjuju ni opornih tock, vendar se domnevno lahko pojavijo v drugih primerih. Poleg tega so lahko razlog tudi druge organizacijske po­ manjkljivosti, ki povzrocajo nezadovoljstvo in obcutek preobremenjenosti. Obcutek preobremenjenosti je eden od razlogov upokojitve, ki vkljucuje obcutek osebe, da ima prevec dela v prekratkem casovnem obdobju (‘Vedno vec je bilo treba narediti… In na koncu sem vedno delala jaz’); da ne more dosegati pricakovanih standardov uspešnosti, kar samo po sebi pomeni psi­hofizicno obremenitev, ob tem pa verjetno tudi pomanjkanje casa za druge dejavnosti in hobije, težave pri uravnoteženju dela in zasebnega življenja, kar vodi v fizicno in custveno izcrpanost. Predvidena neugodna zakonska pokojninska regulacija je pomemben razlog upokojitve v okoljih, kjer se zakonske dolocbe pogosto spreminjajo, kot je to primerv deželah tranzicije, in vkljucuje pricakovane spremembe zakonodaje, katerih možne posledice so nižji znesek pokojnine, kot bi si ga želeli, višja upokojitvena starost, višja upokojitvena delovna doba in možni drugi negativni ucinki. Vse to ustvari casovni pritisk k upokojitvi pred predvidenimi ali možnimi spremembami zakonodaje (‘Potem je prišel ZUJF, pa nova pokojninska zakonodaja. In tako sem pricela razmišljati, da se bom upokojila in vse preje navedeno je bil raz-log, da sem se upokojila’). Vse omenjeno, poleg tega pa morda še drugi de­javniki, pripomore k odlocitvi za upokojitev, ceprav bi bil zaposleni morda še pripravljen delati in do tedaj ni razmišljalo upokojitvi (‘Ceprav sem ves cas pred tem mislila, da bom še delala in da se še ne bom upokojila’). Proces upokojevanja poteka v naslednjih fazah. Predvidevanje upokoji­tve zaradi zgoraj naštetih dejavnikov in »zaradi obcutka izgube identitete in pomena v službi, financnih skrbi, skrbi za prihodnost« pride – kljub »strahu pred dolgcasom ali pomanjkanjem smisla po upokojitvi« – do tega, da zac­ne oseba razmišljati, da bi se upokojila (‘In tako sem pricela razmišljati, da se bom upokojila’). Ko zaradi navedenih razlogov odlocitev za upokoji­tev dozori, je izbira termina upokojitve ena od dilem ob upokojevanju, saj so od natancnega trenutka upokojitve odvisni pogoji upokojevanja in višina pokojnine. Eden od razlogov za zgodnejšo ali poznejšo upokojitev so razlic­ni možni roki in casi upokojitve, kar vkljucuje možnopomoc drugih, to je, svetovanje »pri dolocitvi najboljše možnosti upokojitve« in »izbor termina glede na zunanje okolišcine, kot so zdravje, družina in finance«. Ta pomoc je lahko neformalna (sodelavci) ali formalna, dolocene službe v organizaciji (‘Vkadrovski službi pa so mi zelo pomagali, da sem izbrala pravi, najugodnejši termin upokojitve’). Zaposleni naj bi se na upokojitev pripravil. Proces upo­kojevanja je lahko voden, usmerjan (formalna priprava na upokojitev) ali nevoden (neformalna, samostojna priprava). Verjetno so redki primeri nena­dne, nenapovedane in nepripravljene upokojitve. Odlocitev za upokojitev je zavestno samostojno dejanje, usklajeno s posa­ meznikovimi potrebami in željami, ki zakljucuje obdobje predvidevanja in pretehtavanja razlogov za upokojitev (‘Jaz sem se sama odlocila, da se bom upokojila in je bilo v redu’) in priprave na upokojitev. Lahko pa je upokojitev heteronomno dejanje, po sili zakona, po ukazu organizacije, sporazumno ali nesporazumno, prisilno. Vteh primerih doživlja prizadeti to kot hudo obre­menitev (‘Hudo pa mora biti, ce je nekdo porinjen v to, ko še ni pripravljen’). V obdobju po objavi odlocitve zaposlenega za upokojitev in po formalni, uradni odlocbi za upokojitev poteka poslavljanje sodelavca od kolektiva in kolektiva od sodelavca. Ta prehod lahko prizadeti doživlja kot bolj ali manj prijeten ali prijazen. Vnašem primeru je bilo poslavljanje prijazno in prijetno (‘In potem je bilo vse zelo pozitivno. Sodelavci so mi ob koncu dali vedeti, da so me cenili in to je bilo zame res lepo in prijetno’). Prilagajanje na pokoj je faza, ki sledi upokojitvi. Pride dan, ko nova upo­kojenka ne gre vec v službo. Vcasih se poslavljanje zavlece še v to obdobje (‘... potem se je zgodil še deset dnevni izlet v Francijo in morje’). Potem se stik s prejšnjo službo prekine, vcasih pa se še vzdržuje, bolj ali manj redno. Vnašem primeru je nekdanja sodelavka ohranila delovni stik z organizacijo (‘Srecna okolišcina je bila, da je bila v tistem obdobju tik po upokojitvi vrsta izobraževanj. So me vabili, tako da sem lahko predavala’). Vdrugih primerih pa upokojeni nima te možnosti. Vsplošnem lahko domnevamo, da je prilaga­janje na upokojitev lahko bolj ali manj uspešno in zadovoljivo za prizadetega. Prizadeti se lahko hitro vživi v nov nacin življenja, lahko pa prilagajanje traja dlje. O teh potekih v našem gradivu ni opore, zato tu sklenemo svoje razmišljanje. Tentativno teorijo o kakovostni starosti na osnovi intervjuja B lahko bra-lec konstruira sam na osnovi zapisa intervjuja v interakciji z UI. Razprava in sklep Vprispevku smo preverili nekatere domneve in predloge iz prve interakcije s chatGPT: kako se UI odziva na nepovezano gradivo, na nejasne (šibke) spod­ bude in kako se odziva na spodbude v posameznih fazah kvalitativne analize besedil. Ugotovili smo, da uspešno izpiše pomembne besede; da jih razvrsti v smiselne kategorije; da identificira teme besedila; da pri temah navede pod-teme ali pojme bolj ali manj zvesto vhodnemu besedilu; da »definira« katego­rije z navajanjem pojmov (definicija z obsegom kategorije). To pomeni, da je UI koristen pripomocek kvalitativne analize besedila. Ugotovili smo, da program dodaja izjave iz svojega fonda besedil, ki pa se v splošnem smiselno vkljucujejo v trenutni projekt; ugotovili smo, da se pro­gram sproti uci. Take preizkuse je vredno nadaljevati z vnašanjem obširnej­ših besedil razlicne vrste in s poskusi ucenja programa z našimi izdelki. Tako lahko nadaljujemo interakcijo, vendar pa se bo ta tudi koncala, ko bomo prišli do dobro delujocih spodbud. Idealni izid bi bil, ce bi se program ustrezno odzval na spodbudo »Na osnovi spodnjega zapisa intervjuja izdelaj tentativno teorijo o …« Mislimo, da se to ne bo zgodilo in da bo raziskovalec še vedno imel zadnjo besedo. Viri Bercan, M. (2014). Pomen medgeneracijskega sodelovanja za kakovostno staranje (Seminarska naloga). Doktorski študij. Socialna gerontologija. Ljubljana: Alma Mater Europaea. Braun, V., & Clarke, V. (2006). Using thematic analysis in psychology. Qualitative Research in Psychology, 3, 77–101. Denzin, N. K., & Lincoln, Y. S. (ur.) (1994). Handbook of qualitative research. London: SAGE. Drobne, G. (2014). Prilagajanje na upokojitev (Seminarska naloga). Doktorski štu­dij. Socialna gerontologija. Ljubljana: Alma Mater Europaea. Glaser, B., & Strauss, A. (1967). The discovery of grounded theory: strategies for qu­alitative research. New York: Aldine de Gruyter. Mesec, B. (1998). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Viso­ka šola za socialno delo. Mesec, B. (2023). The language model of artificial intelligence chatGPT – a tool of qualitative analysis of texts. Scholarly open access journals. Doi: 10.22541/ au.168182047.70243364/v1 Mesec, B., & Rape Žiberna, T. (2023). Kvalitativno raziskovanje v teoriji in praksi. Ljubljana: Inštitut za razvojne in strateške analize. Muller, M., Guha, S., Baumer E. P. S., Mimno, D., & Sadat Shami, N. (2016). Machine learning and grounded theory method: convergence, divergence, and combi­nation. Proceedings of the 19th International Conference on Supporting Group Work (GROUP ’16). New York: Association for Computing Machinery (str. 3–8). Petrovic, G. (1997). Logika za gimnazije. Zagreb: Školska knjiga. Uršic, M., & Markic, O. (1997). Osnove logike. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozof-ska fakulteta, Oddelek za filozofijo. Prilogi Intervju A Vse se je zacelo pri meni zaradi odnosov v službi. Vedno vec je bilo treba na­rediti. Nikogar ni bilo, ki bi odlocal, kdo bo kdaj šel na dopust, kdo bo delalmed prazniki. Vsi so se izgovarjali, da imajo otroke. In na koncu sem vedno delala jaz. Ceprav sem ves cas pred tem mislila, da bom še delala in da se še ne bom upokojila. Potem je prišel ZUJF, pa nova pokojninska zakonodaja. In tako sem pricela razmišljati, da se bom upokojila in vse preje navedeno je bil razlog, da sem se upokojila. V kadrovski službi pa so mi zelo pomagali, da sem izbrala pravi, najugodnejši termin upokojitve. Jaz sem se sama odlocila, da se bom upokojila in je bilo v redu. Hudo pa mora biti, ce je nekdo porinjen v to, ko še ni pripravljen. In potem je bilo vse zelo pozitivno. Sodelavci so mi ob koncu dali vedeti, da so me cenili in to je bilo zame res lepo in prijetno. Srecna okolišcina je bila, da je bila v tistem obdobju tik po upokojitvi vrsta izobraževanj. So me vabili, tako da sem lahko predavala. Vse je bilo prijetno, fino in potem se je zgodil še deset dnevni izlet v Francijo in morje. Sedaj delam na firmi Posvet kot psihoterapevt, vodim supervizije, delam s klienti. Dvakratna teden pa imam tudi supervizije na Klicu v duševni stiski, ceprav ne dežuram vec. Na tretji Življenjski univerzi hodim na racunalništvo in na anglešcino. Zdi se mi fino, kersem si razširila socialno mrežo, krog no-vih ljudi, s katerimi se tudi družim in imam povsem strukturiran cas. Ko sem hodila v službo, je bilo vse strukturirano. Sedaj mi težka stvar to odpravljanje od doma. Vec casa porabim za to, kot preje. Ko pa pridejo dnevi, ko ne delam, na primer med prazniki, kot npr. med novim letom, je slabše. Takrat sem se slabše pocutila. . ce tega dela ni, se clovek slabo pocuti. Sicer je pa ves cas nekaj: delo – svetovanje, seminarji. Družina je pricakovala, da jim bom, ko se bom upokojila, pomagala. A jaz nisem šla v to in je bilo kar malo zmede. Ko bo hci rodila, bom tukaj manj delala in ji bom pomagala. Po tem pa se bom spet tukaj bolj angažirala. Denarja je dovolj za solidno življenje. Imam lepo pokojnino, a ne dovolj za potovanja. Vir: Drobne (2014). Intervju B Kakšen je vaš pogled na staranje, kaj za vas pomeni kakovostna starost?Da se moram imeti rada, potrebno je dati telesu in duši tisto, kar te privlaci in spoznavati ljudi in njihovo vsebino..vse to mi pomaga, da ugotovim kdo sem in kdo hocem biti, kdo nocem biti, kdo so drugi ljudje in iz njega potegniti naj­boljše..hmmm..aja..pomembne so pohvale, ce te kdo zna poslušati – to mi je luc, temelj življenja; kdo ima zelo dobro samopodobo in samozavest; kdor se prepušca užitkom, saj s tem sprošcaš telo in dušo, ne smeš pa biti zasvojen (s hrano, pijaco, drogami, pretiranim gibanjem – potrebno je poslušati telo, vse je tudi odvisno od razpoloženja, posameznikovih zmožnosti)…pomembno je da skrbiš za svoje telo (skrb za telo in dušo – ker ce je telo bolno, je tudi duša) in to z gibanjem in zdravo prehrano; kaj pa še poleg gibanja in zdrave pre­ hrane…pomembno je, da se zanimaš za dejavnosti, da si ustvarjalen – ali je to druženje z ljudmi, poglabljanje v slikarstvo, pisanje in obiskovanje zavodov (duševno motenih ljudi in otrok, ki so zanemarjeni, zapušceni), prostovoljno delo v humanitarnih organizacijah, branje knjig (ponavadi z duhovno vsebi- no)..zelo je pomembno, da se ne zapustiš, da ne tarnaš, ker od tega cloveka vsi bežijo, ker odganjaš otroke in vnuke in partnerja… Kaj ste pridobili z izobraževanjem za medgeneracijsko družabnico?..od mladih se ucim kakšna smem biti in kakšna ne smem biti..pocutim se zelo srecno, zadovoljno in radostno, pocutim se izpopolnjeno..za tiso, kar imam, sem srecna..pocutim se izpopolnjeno..ne hrepenim po tistem, cesar nimam..Kaj je tisto, kar vam je všec pri druženju z vašo družabnico?..zelo všec mi je, ker me posluša..torej moje izkušnje, moje modrosti in da jih vsrkava in posluša z velikim zanosom in razumem, katere so pomanjkljivosti v obdobju mladosti in jih poskušam dopolniti s svojimi izkušnjami, ne da bi vsiljevala mnenje..in zakaj jim ne bi pri kaki oviri pomagala jaz s svojimi izkušnjami, ne da bi vsiljevala svoje mnenje, ampak, da bi se mladi spomnili name, ko naleti­jo na doloceno oviro in bi jo preskocili oziroma se spomnili na moj nasvet, da jim olajša premagovanje..a veš..saj imajo že toliko problemov, ki se pojavljajo konstantno, toliko stisk, ki jih morajo tako ali tako sami rešiti..a veš..in zakaj jim ne bi pri kaki oviri pomagala, jaz s svojimi izkušnjami..Cutite, da ste se osebnostno spremenili?..da, absolutno, rastem, zorim..in s tem nadgrajujem znacaj in svojo osebnost in s tem pomlajujem..cutim, da je moje poslanstvo izpolnjeno..Bi morali medgeneracijski programi nuditi še kaj? Nic ne bi spre­menila, pomembno mi je druženj, spoznavanje novih ljudi..skupaj smo zato, da se pogovarjamo o aktualnih problemih, ki jih ne znamo rešiti sami in to na takšen nacin, da vsi sodelujejo, vsi vodimo pogovor.. Kaj ste spoznali ob sodelovanju z mlajšo generacijo? Ob mladih se vsesko­zi ucim..kažejo mi obraz današnjega casa..Kako to mislite?..sama nisem vec v tolikšni meri obkrožena z ljudmi, kot sem bila v casu službe..in s tem ko sem z mladimi, se spopadam z njihovimi problemi in vprašanji in vsakdanjimi težavami, ki pestijo mlade v današnjem casu..in sem spet na tekocem, kaj se dogaja..in se mi zdi, da sem ponovno obkrožena z ljudmi… Vir: Bercan (2014).