Obnovljena izdaja - Ltìu -Š*;e»., i8 ^b82j - ìi j>ì- S^.stjjUmbra 1 «60 4L ht pu^.’^up^'ù
Novo šolsko leto
nove skrbi in težave
Resolucija vodstva KRI
Gospodarski položaj Trsta se čedalje slabša. Mesto, ki je bilo tedaj, ko je Odo vključeno v italijansKo državo, veliko trgovsko, industrijsko, pomorsko, finančno in zavarovalniško središče, že petdeset let, zlasti pa zadnje čase, trpi na postopnem propadanju svojega gospodarstva.
Vir sedanjih težav je v usmeritvi vlad z demokristjanskim vodstvom, ki so si sledile v zadnjih dvanajstih letih. V besedah, so vlade sicer že Ob povratku Trsta pod italijansko upravo priznavale potrebo, da se država zavzame za razvoj mesta, v praKsi pa so sledile nasprotni smeri. Zunanja politika teh viad je zavirala razvoj prometa tržaškega emporlja, čigar tradicionalna vloga je v trgovinskih izmenjavah z deželami srednje iu vzhodne Evrope. Gospodarska politika, ki so jo izvajale vlade na področju pomorskega gospodarstva in državnih udeležb, je škodovala razvoju pristanišč, trgovinske mornarice m iadjedelstva. Trst plačuje danes na izredno otipljiv način posledice te politike. Nadalje se je zaviralo delovanje tržaških krajevnih ustanov, vštevši avtonomne dežele Turianije-julijske krajine. Vse te ustanove in še posebej avtonomna dežela pa bi v drugih pogojih utegnile postati učinkoviti 'inštrumenti gospodarskega preporoda. Končno se je skušalo obdržati slovensko prebivalstvo v položaju manjvrednosti. Se danes predstavljata enakopravnost in možnost za neoviran razvoj stalna cilja borbe slovenskega prebivalstva.
V tem obdobju so odgovorni činitelji napravili več obljub, sprejeli nekaj važnih ukrepov in tudi določili nekaj sredstev za njih izvajanje. Vse te pobude pa so zamrznile pri fazi «temeljnega Kamna» začetnm dodelitev finančnih sredstev, ki so postala nezadostna zaradi povišanja cen in zaradi birokratskega postopka, odložitev, napak in nasprotovanja določenih zainteresiramb krogov.
Danes je politika vlade levega centra še poslabšala položaj. Zapret j e ladjedelnice Sv. Marka bi prizadelo mestu zelo hud udarec. Tudi zato je bolj kot kdaj koli nujno uresničiti realistični organski načrt za Trst, ki ga komunisti že toliko let predlagajo.
Vključitev Trsta in dežele v vsedržavno demokratično programiranje mora nujno vsebovati:
— Ohranitev in posodobljenje industrije z državno udeležbo, predvsem ladjedelnice Sv. Marka, pri čemer je treba izključiti vsakršno hibridno koncentracijo ali asimilacijo ladjedelniške industrij'; z državno udeležbo z zasebnimi monopoli ;
—	okrepitev železarne Ital,sder v Skednju;
—	konstituiranje Avtonomne pristaniške ustanove, v skladu s širokopoteznim deželnim sistemom pristanišč, na podlagi nove zakonodaje in izboljšanja pristaniške opreme.
Vodstvo KRI
priredi v Trstu v dvorani kulturnega krožka tiRinaldi“
Ul. Madonnina 19
1. in 2. oktobra 1966
irzavnozK
Uvodno poročilo bo imel
posl, Nelusco Giachini
ob zaključku pa bo govoril
posl. Pietro Ingrao
Začetek zborovanja v sc boto 1. oktobra ob 9. uri
Vpisovanje v šole se je zaključilo in s prvim Oktobrom se bodo odprla šolska vrata. Ob vsakem novem šolskem letu se pred starše postavljajo novi problemi, bodisi za tiste, katerih otroci prvič prestopijo šolski prag, bodisi za one, ki imajo otrdke že v višjih razredih srednjih šol. Vsi, brez izjeme si želijo, da bi otroci z veseiljem in uspehom obiskovali šolo. Na tihem delajo načrte o bodočnosti. Toda niso vedno za uspeh ali za neuspeh odgovorni otroci sami ampak vplivajo na •to tudi drugi faktorji.
Nedvomno je, da ti faktorji vplivajo predvsem na slovenske šole. Posebno na Goriškem. Vsej slovenski javnosti je znano, da je leta 1961 stopil v veljavo zakon za slovenske šole. že takrat se je govorilo o pomanjkljivosti tega zakona in se je na njegov račun izreklo več kritik •in pripomb. Če danes gledamo na stanje slovenskih šol tako na Tržaškem kot na Goriškem, vidimo, da so bile takratne kritike in pripombe umestne. Ne samo, da je zakon pomanjkljiv in ima celo vrsto vrzeli, toda danes se ne izvajajo niti tista določila, ki jih zakon predvideva. V roku šestih mesecev po objavi zakona, bi se moral razpisati natečaj za učno o-•sebje. Lansko leto je bilo na go-riške slovenske osnovne šole premeščenih kakih 20 učnih moči, ki so bile do takrat v staležu na italijanskih šolah. Zaman pa čakamo — in do kdaj bomo še čakali — na razpis natečaja za ostala mesta.' Ali ni že to jasen dokaz počasnega in sistematične-
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Komunisti zahtevajo sklicanje izredne seje tržaškega občinskega sveta
Komunistična skupina v tržaškem občinskem svetu je pozvala župana, naj zaradi skrajno resnega položaja, v katerem se nahaja ladjedelska industrija v Trstu, skliče izredno sejo občinskega sveta. Sklicanje je možno na osnovi enotnega besedila zakona
Voditelji strank, ki upravljajo tržaško občinsko upravo se kaj čudno vedejo spričo zelo resnega položaja. Kaže, da so naklonjeni kompromisni rešitvi za Trst. Računajo, dia bodo tako uspešno prebrodili tudi težave, v katerih so se znašli tik pred novimi volitvami.
Tudi sindikati so zelo zaskrbljeni zaradi razvoja dogodkov v zvezi z usodo ladjedelnice Sv. Marka. Na sestanku, Jki je bil te dni v Rimu, so zelo 'kritično ocenili načrte za reorganizacijo Iadjedelstva. CGIL zahteva revizijo teh načrtov; ker ne
upoštevajo povezave ladjedelske industrije s splošnim vprašanjem gospodarstva in z drugimi sektorji, ker izhaja iz nezadostnih investicij, iz česar sledi, da preureditev in koncentracija ladjedelske industrije z zmanjšanjem sedanjih zmogljivosti obsoja ladjedelnico Sv. Marka na zaporo; ker se na zaostalem področju kot sta Trst in dežela Furlanija - Julijska krajina, skuša zmanjševati pomen in gospodarske teže podjetij z državno udeležbo, z delno nadomestitvijo zasebnih a-11 mešanih pobud kot npr. IRI-FIAT-OET-CGE. Z umetnim nasprotovanjem med Genovo in Trstom se ne morejo reševati vprašanja deželnega in vsedržavnega razvoja, kakor tudi ne ladjedelska industrija, kot celota, pač pa z upoštevanjem potreb področij, kjer deluje ta industrija
ga bojkotiranja in zapostavljanja slovenske šole? že to dejstvo vpliva v precejšnji meri na stanje na naših šolah.
Drugo pereče vprašanje s didaktična ravnatelja na Goriškem. Vsa ta (leta ista bili dve taki ravnateljstvi in sicer eno za do-berfdobski in drugo za goriški okoliš. V resnici pa ni imelo nobeno didaktično ravnateljstvo trdne prvne podlage, šolski nadzornik za osnovne šole je bil istočasno tudi pooblaščeni ravnatelj za slovenske šole v gori-škem okolišu, posle ravnatelja pa je opravljala oseba brez pravne moči. Ravnatelj za doberdobski okoliš tudi ni imel pravnega položaja kot vršilec dolžnosti ampak je bil le nekak pomočnik prvega.
Letos je položaj nekoliko spremenjen, v bistvu pa ostaja problem nerešen in tak bo ostal dokler zadeva ne bo dokončno in pravno urejena. Ostal bi samo en ravnatelj z enim ravnateljskim uradom, nekako tajništvo, za vsako šolsko okrožje. Toda tudi glede osebja ‘in uradov pravni položaj ni še jasen. To bi bila nekakšna rešitev na pok Brez dvoma, vsa slovenska javnost gleda z odporom na talke rešitve, ki ne obetajo nič dobrega za bodoči razvoj slovenske šole.
Podobne načrte glede didaktičnih ravnateljstev ima šolska o-biast tudi na Tržaškem.
Zadeva je torej zelo resna. Toliko bolj resna, ker smo zadnja leta bili priča tudi krčenju števila učnega osebja in razredov na raznih šdlah. Tako na Goriškem kot na Tržaškem.
Pa še eno vprašanje: Takoj v prvih dneh pouka bi morali u-čenci dobiti vse potrebne učbenike. Mnogo smo že pisali o tem, kako višja šolska oblast zanemarja to vprašanje. Ne poskrbi pravočasno, da bi učenci slovenskih šol dobili učbenike pravočasno in povsem brezplačno, kakor določa zakon. Učbeniki so lani pošli in natečaj za nove je šele sedaj razpisan, namesto, da bi bile knjige že tiskane.
Ali bodo vsaj nekatere učbenike mabavili v Ljubljani na osnovi sporazuma o manjšinskem šolstvu. Vsaj za Tržaško velja — ali bi moral veljati — omenjeni sporazum.
(Ne)hrvatski “Oglas0 so odstranili
Kot srno že poročali je tržaški župan dal nalepiti po vaseh v gornji tržaški okolici poziv, naj se mladeniči javijo na redni vojaški nabor. Ta poziv je bil pisan v italijanščini in v (ine)hrvaščini. Zaradi tega je nastal pravi škandal.
Poslanka Marija Bernetič je poslala ministroma za obrambo in za notranje zadeve vprašanje, v kate-(Nadaljevanje na 4. strani)
— ustanovitev Integralne proste cone in, v pričakovanju njene ustanovitve podelitev carinskih olajšav za razne vrste blaga, kakor to zahtevajo krajevni gospodarski krogi.
Odločilen činitelj pa predstavlja v tej zvezi' ukinitev vojaških služnosti v deželi, da bi se zagotovilo nastajanje novih gospodarskih pobud ter samih infrastruktur in bi se tako odprla pot za uresničitev izredno važne znanstvene pobude : izgradnje protosinhrotrona.
Tržaški komunisti že mnogo iet podpirajo konkretne predloge v tem smislu in v tem pravičnem boju so uresničili enotnost italijanskih in slovenskih ljudskih sil; zahtevali so čimvečje sodelovanje med raznimi krajevnimi političnimi in gospodarskimi silami in so te zahteve odločno zagovarjali v občinskih svetih, v pokrajinskem in deželnem svetu ter ob podpori komunističnih skupin tudi v parlamentu.
Ta boj, je treba podpirati, še se hoče zagotoviti napredek Trsta, proti vsakršnemu poskusu kampanilistične diverzije a!li nesmiselnemu postavljanju Trsta proti Genovi, t.j. mestu, ‘ki ima tudi hude težave. T' poskus., ki so delo tistih političnih voditeljev, ki so podpirali za Trst tako škodljivo politiko in hočejo danes prikriti politično odgovornost vlade, je treba odločno zavrniti.
(Nadaljevanje na 4. strani)
V nedeljo, 18. septembra je bilo v Trebčah veličastno partizansko slavje. Spominske proslave ob spomeniku padlim za svobodo in koncerta na vrtu Ljudskega doma se je udeležila velika množica. (Članek o
tej prireditvi objavljamo na 3. strani)
2 • DELO
- 30.9.1966
Avanti” ponovno proti Jugoslaviji
Odpor zoper “nazaflo »oioo“ se čedalje širi iodi u ZDA
Ameriški znanstveniki pozivajo Johnsona, naj prepove uporabljanje kemičnih sredstev v vietnamski vojni
V svoji zadnji števillki je «Delo» objavilo članek, s katerim je osvetlilo najnovejše stališče glasila PSI «Avanti!» do Jugoslavije in do jugoslovanskih razmer. Ugotavljali smo, da je to nemalo sovražno stališče prišlo zlasti do izraza po brionskem plenumu in ob primeru Mi-hajlova. «Delo» je tudi ugotavljalo, da je to stališče do Jugoslavije ena izmed posledic predstoječe združitve PSI s PSDI in prevzemanja «nauka» socialdemokratske internacionale, ki sloni na antikomuniz- 1 mu (če se ne motimo, so člani te I internacionale tudi jugoslovanski voditelji socialdemokratske stranke Topalovič in ostali, ki so «emigri-rali» in iz «emigracije» vodijo kampanjo proti novi Jugoslaviji). Jasno je, da postati «tovariš» Topaloviča v tej «internacionali» pomeni imeti Jugoslavijo za «totalitaristično» državo, kot je napisal «Avanti!». Zato pa ni čudno, da se je isti list ob procesu Mihajlova v Zadru razpisal tako, kot noben drug italijanski list.
Kot je znano, je bil proces proti Mihajlovu 22. septembra. «Avanti!» od 23. septembra je pod naslovom na 5. stolpcev na prvi strani začel svoje poročilo o procesu takole: «Danes v glavni dvo rani zadrskega okrožnega sodišča je propadlo precej mitov po zaslugi človeka male postave, a izrednega moralnega poguma in neobičajnega človeškega dostojanstva...» To naj bi bil Mihajlov za socialistično glasilo. In list nadaljuje v tem tonu. Ugotavlja, kakšen prepad je med besedami jugoslovanskih voditeljev in njihovi poskusi demokratizacije, koliko poti je treba prehoditi do «avtentične demokracije», kako je jugoslovanski komunizem ob tej priliki dokazal, da ne trpi nobene kritike, kako «moralno linčajo» vsakega, ki si upa jugoslovanske razmere kritizirati. Dopisnik glasila PSI pravi tudi, da je razočaran zaradi poteka procesa, ker je videl «meje» jugoslovanskega «revizionizma». Nato je poročal o vseh «junaških» besednih podvigih Mihajlova in «osmešil» vsako besedico tožilca in predsednika sodišča.
Naslednji dan pa je isti dopisnik zapisal, da je razsodba proti Mihajlovu «težka», ker je bil obsojen človek, ki je hotel misliti drugače kot «stranka na oblasti». Zato pravi, da je to znak ostankov «stalinizma». Prav posebno se potem razpisuje proti napadu, ki ga je on z drugimi svojimi novinarskimi kolegi doživel s strani skupine fantov, ki so prisostvovali procesu in so protestirali proti dejstvu, da je ves zahodni tisk toliko napihnil ta proces in skušal napraviti iz Mihajlova «legendarnega junaka» zahodne svobode in — za «Avanti!» — «svobodnega socializma». Ni slučajno tudi, da je istega dne redakcija lista objavila komentar, v katerem se pravi, da oni nočejo napihovati incidenta, a da je dogodek obžalovanja vreden, zlasti še, ker «našo (od PSI, op. ur.) pojmovanje o so-cializmu-svobodi, o kateri vemo, da jo odobrava nemalo jugoslovanskih tovarišev, predpostavlja pravico in dolžnost kritike in pravico do nesoglasja». Prav tako ta uredniški komentar pravi, da so njegove kritike umestne «zaradi interesa, ki ga imajo kot socialisti do jugoslovanske republike, njenih vprašani in njene evolucije».
Ce vzamemo v roke kakršen koli drugi meščanski zahodni list, bomo videli, da ni razlike med pisanjem glasila PST in temi listi. Vsi se nekako pretegujejo za «svobodo», za «kritiko», za «tjunaka» Mi-hailova, za njegove «antikomuni-stične» koncepcije, za njegovo kritiko Jugoslavije, ki siici «nacistični Nemčiji» itd. Zato ni čudno, da se
b glasilom PSI ne moremo strinjati, kakor se ne moremo strinjati, da bo «Avanti!» imel za «demokratično» Jugoslavijo ali kakršno koli drugo socialistično deželo le, če bo sprejemala pojmovanja združene stranke PSI-PSDI. Namreč, kaj pomeni to formalistično pojmovanje o demokraciji in svobodi? Ne samo večstrankarski sistem (ali naj ne bi moral vsak narod sam od sebe odločati, kakšen je sistem politične ureditve?), a tudi ekonomsko' bazo Italije.
Če se ne motimo, pa je ta ekonom-slca baza kapitalistična. Se pravi, da se «Avanti!» zavzema v primeru Jugoslavije za rešitev, ki bi pomenila kvalitetni skok nazaj in ne naprej. Kdo je rekel, da je tudi v socializmu in v vsakršni socialistični deželi potrebna politična ureditev, kakršna je v Italiji? Ali ni to vsiljevanje tujih shem in kopit? Tn če je res, da «nemalo jugoslovanskih tovarišev» misli kot «Avanti!», ali ni morda to le sad iluzij glasila PSI, ki si misli, da predstavljajo Mihajlovi sliko najširših jugoslovanskih množic?
Vsekakor tudi ob tem primeru, čeprav si ne moremo kaj, da ne obžalujemo dejstvo, da je dopisnik «Avanitija» dobil nekaj zaušnic zaradi svojega protijugoslovanskega pisanja, moramo ponovno ugotoviti, da se je «socialistični» list postavil v vlogi vsevednega sodnika in kot «zunanji» kritik. Njegove kritike niso kritike konstruktivnega tipa, pač pa kritike nasprotnika sedanje politične in ekonomske ureditve v Jugoslaviji. To pa pomeni postaviti se na isto raven tistih, ki bi radi «osvobodili» Jugoslavijo in ostale socialistične dežele izpod «(komunističnega totalitarizma» in jih privedli v blok «zahodne civilizacije», ki taikim kot so Lu-brano (dopisnik glasila PSI v Jugoslaviji) pomeni višek demokracije in svobode. Da, tudi v Vietnamu, ko ameriški bombniki prinašalo na svojih bombah isto «demokracijo» in «svobodo».
Zapora ladjedelnice Sv. Marka je logična posledica gospodarske politike vlad levega centra, ki danes podpirajo z načrtom ministra Pie-raccinija reorganizacijo industrijskih struktur, kjer zgublja državna industrija še tiste malo samostojnosti, ki jo je imela v preteklosti.
V tem okviru je treba videti težnjo po osredotočenju industrije na nekatera razvojna področja in udarjanje po tistih področjih, ki se morajo tem žrtvovati. V severni Italiji so razvojna področja Alessandria, Porto Marghera, Mestre in Padova, Trst se pa potiska v ozadje, ob rob gospodarskega dogajanja Skupnega evropskega tržišča.
Pieraccinijev načrt je načrt via- i de levega centra in to spravlja v hude škripce stranke, ki sestavljajo to večino in ki si ne vedo kaj : če branijo koristi svoje vlade se zoperstavijo tržaškemu prebivalstvu. ali pa obratno.
Tako so padali iz protislovja v protislovje, letali v Rim med velikimi splošnimi stavkami, podpisovali resolucije, s katerimi odobravajo hkrati zaporo ladjedelnice, dajali grmeče izjave, da bodo od-
Voditelji ameriške republikanske stranke so ostro kritizirali politiko predsednika Johnsona. Med drugim zatrjujejo, da je Johnson edini odgovoren za nastop ameriških čet v Vietnamu, saj teh nastopov, tako poudarjajo, ko je postal predsednik, ni bilo, niti ga ni zavezoval katerikoli sporazum, tudi ne sever-
noatlantski pakr, da taka ravna. V beli knjigi, ki so jo republikanci pred kratkim objavil'., je med drugim rečeno, da Johnsonova vlada skriva resnico o Vietnamu Ker ameriško ljudstvo ne po/na resni-
stopili s svojih mest, ako se «S. Marco» ne reši. Toda taka igra je bila prenevarna, kljub poskusu «Piccola», da bi vse spravil na tir kampanilizma. Demokristjani in socialdemokrati starega in novega kova so zato prišli na dan s tako imenovanim «drugim načrtom IRI», ki naj bi bil ključ vseh vprašanj, mleko in med za tržaško mesto. Tako so postali vsi zelo «bojeviti» in so zahtevali, naj se ta načrt uresniči. Nenadoma ni nič več važno, da določa ta načrt zaporo Sv. Marka prav tako kot prejšnji, vse se je začelo vrteti okrog sedeža bodoče ladjedelniške družbe (ki naj bi nastala po reorganizaciji ladjedelnic) «Italcantieri». S tem bi stranke levega centra hotele prikazati veliko zmago, ako bodo Trstu dali v zameno za ladjedelnico, ki zaposluje 2200 delavcev in na katero gravitira drobna pomožna industrija s kakimi 7000 delavci, beden sedež «Italcantieri», v katerem bi bilo dela le za nekaj stotin uradnikov.
Zakaj vse to, laži, spletkarjenje in podobni manevri?
Odgovor je kaj lahek : bližajo se
ce in zaradi nasprotujoč n si izjav in podatkov, je v zabiudi.
Čeprav je ta bela knjige predvolilna poteza, vendar cčitno ustreza ozračju in razpoloženju prebivalstva nasproti vietnamski vojni. To potrjuje tudi anketa, ki jo je objavil eden izmed najplivtiejših ameriških časopisov. Ta anketa kaže,
aa je Johnson dobil doslej najmanjšo podporo anketiranih glede načina, kako vodijo Američani vietnamsko vojno. Johnsona je podprlo le 52 odstotkov anket ranih, kar je za celih 14 odstotkov manj ou januarja letos.
Bivši svetovalec Bele hiše Good-win je na neki konferenci govoril o nevarnosti nove ameriške vojaške ekspanzije v Vietnamu ter se zavzel proti sedanji vladni politiki. Tudi zgodovinar Slezinger, ki je bil svojčas tudi svetovalec Bele hiše, je zavrnil skoraj vse uradne razloge za stopnjevanje vietnamske vojne in opozoril na nevarnost ter neposredno katastrofo, ki bi jo u-tegnil povzročiti takoimenovani a-meriški ekskalacijski stroj.
Še bolj zgovorna pa je sodba o ameriški politiki v Vietnamu, ki so jo izrekli številni ameriški znanstveniki, med katerimi je tudi sedem Nobelovih nagrajencev. Ti so povzali Johnsona, naj prepove u-poratoljanje kemičnih in bioloških sredstev v vietnamski vojni. Med drugim poudarjajo, da je zastrupljanje kmetijskih pridelkov nevaren precedens, katerega negativne posledice utegnejo biti mnogo hujše kot pa vojaške operacije.
volitve in stranke levega centra se boje zasluženega plačila! Zato pa jih mi razkrinkujemo. Naj javnost ve, kako stoje stvari in kdo je zanje odgovoren ! Vsa «borbenost», vse kričanje, ves bes proti Genovi in vladi za sedež «Italcantieri» je pesek v oči, mlatenje prazne slame in ne more odtehtati niti ene ure velikih delavskih stavk, ki so jih stranke levega centra izdale.
In izdajstvo se nadaljuje. Toda delavstvo in tržaška javnost bosta nadaljevala svojo borbo za ohranitev ladjedelnic in za preporod tržaškega gospodarstva.
Slovenski časopis «Prosveta», ki izhaja v Chicagu, je objavil članek, v katerem slika odraz vietnamske vojne. Med drugim list zatrjuje, da število Zločinov v Ameriki stalno narašča. Svoje trditve seveda opira na uradne statistike. Takole piše:
«Val zločinov vseh vrst naglo pre sega vse prejšnje rekorde umorov, ubojev, ropov, posilstev, vlomov pobojev in vseh drugih nasilnih dejavnosti. Dnevno časopisje je na prvih straneh napolnjeno z vestmi o strašnih umorih, telesnih napadih z bodali in streli. Zločinski val gre naprej. Varnostne oblasti imajo dela čez glavo. Velik odstotek zločinov pripisujejo izprijeni mladini.
Psihološki veščaki in psihiatri iščejo vzroke strašnemu zločinskemu pojavu. V mnogih mestnih predelih niso ljudje varni zunaj niti podnevi. Varne niso zlasti ženske vseh starosti. Chikaški policijski nadzorniki so javili, da ni nobena ženska v nobenem mestnem predelu varna, neglede na njeno starost.
Val zločinov odraz vojno psihoze
Pred kratkim je vso deželo in ves svet do mozga pretresel strašen grozovit umor osmih oblmčark hkrati v Chicagu. Le ena sama bolničarka si je po srečnem naključju otela svoje življenje v tem groznem primeru. Zajeti in obtoženi morilec Speck je star 24 let. Za seboj ima vrsto zločinskih dejanj. Vzgojen je bil v duhu teksaškega mesta Dallas, v mestu žalostnega spomina, kjer je bil leta 1963 žrtev atentata predsednik Kennedy.
V	teksaškem mestu Austin, sedežu državne univerze, se je pripetil še strašnejši zločin, ko je 24-letni zmedeni dijak Whitman z vrha univerzitetnega stolpa s streli v 90 minutah ubil kar 15 ljudi, preden je sam padel pod streli policije. Pri sebi je Whitman imel zalogo orožja in hrane. Ta uboj je dosegel višek vseh dosedanjih množičnih umorov.
V	enem samem mesecu, v preteklem juliju, je bilo v Chicagu kar 72 umorov, kar predstavlja povsem nov strahoten rekord zločinstva. Toda Cihcago gotovo ni edino me-
I sto rekordnih zločinov; val zločin-I sikih dejanj vseh vrst zadeva zla-| sti vsa večja ameriška mesta. Kje je vzrok za ta strašni pojav zločinstva Vzrokov je več. Psihološki izvedenci in socialni veščaki soglašajo v tem, da je strašno naraščanje zločinskih dejavnosti direktni odraz množičnega uničevanja in ubijanja ter korupcije v vietnamski vojni.
Skratka, moralne vrednote na vseh področjih ZDA so odgovorni činitelji potisnili v ozadje. Poteptali so moralne dolžnosti in jih nadomestili z meetičnimi pred sodki sile in moči na brutalni osnovi might is right. moč je pravica. To žanjejo doma, kar sejejo v tujini...»
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino List izhaja dvakrat na mesec Celoletna naročnina 1000 lir Direktor Marija Bemetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Uredništvo in uprava : Trst - Ul. Capitolina 3 - Telef. 44-046; 44-047
Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12
ooooooooooooooooooooooooooof ooooooooooooooooooooooooooooooo
Pred upravnimi volitvami v Trstu
Manevri DC in levega centra
Grozodejstva, ki jih počenjajo imperialistični plačanci in njihovi pomagači v Vietnamu so tako velika, da se mora nad to umazano vojno zgroziti vsakdor, ki ima še količkaj čuta in človeškega dostojanstva. Tudi v Ameriki se odpor proti umazani vojni vedno bolj širi (Na sliki: Ameriški vojaki požigajo domove Vietnamcev)
30.9.1966
DELO • 3
Trebče so svečano proslavile spomin padlih za svobodo
TREBČE so v nedeljo 18. septembra svečano počastile spomin svojih sinov, ki so se žr to vali za svobodo. Proslave, ki jo je priredila krajevna sekcija KPI «Zorko Kralj» ob 20-letniei . spomenika padlim vi ščanom, se je udeležila velika množica. Ob ispomeniku je. bila komemoracija, na kateri so govorili tovariši občinski svetovalec Lucijan Padovan dolinski župan Dušan Lo-vriha in predsednik pokrajinske zveze AMPI Arturo Calabria. Po govorih je vaški -pevski zbor zapel pesem «Žrtvam», vaška godba na pihala pa je zaigrala «Internacionalo».
Drugi del sporeda, je bil na vrtu Ljudskega doma. Takega koncerta v Trebčah menda še ni bilo. Najprej se je predstavil že. omenjeni, pred kratkim bbnovljeni vaški pevski zbor, ki šteje 75 članov in ga vodi prof. Oskar Kjuder. Nastop obnovljenega zbora je razveselil slehernega ljubitelja pesmi. Zares prijetno je bilo tako za uho kot za oko.
Na koncertu so nastopili tudi vsej naši javnosti dobro znani zbori s Padrič, Sdleža-Zgonika, Križa in Doberdoba (ki smo ga tokrat prvič srečali v tržaški okolici ) in glodba iz Trebč. Clan Slovenskega gledališča iz Trsta tov. Danilo Turk-Joco je recitiral partizanske poezije. Zvečer j'e nastopil še odlični pevski zbor «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine.
Samostojni koncert tega zbora je dal celotni -prireditvi še poseben poudarek. Koncert se je spremenil v -pravo manifestacijo. Zbor iz Ajdovščine je še enkrat dokazal, da v resnici nadaljuje tradicijo njegovega slavnega predhodnika, parti-
antifašističnih in demokratičnih Trebč istim idealom, za katere so padli, naši najboljši bratje in očetje.
Naša vas je sestavljena iz ljudi, ki vedo, kaj je -trudapolno delo, kaj pomenijo žulji. Zato ni čudno, da so se njeni prebivalci vselej zavedali, da si je sleherno pravico treba priboriti. Kot vas delovnih ljudi ni mogla mimo dejstva, da je fašizem najbolj kruta Vladavina bogatašev in peščice izkoriščevalcev. Zato so že v začetku delaske-ga gibanja njeni - najzavedne-jši sinovi pristopili v socialistično gibanje in po nastanku komunistične partije v njene vrste. A fašizem je pomenil za nas kot za vse Slovence ne samo sovražnika delovne-
Za hvala
Sekcija KPl «Zorko Kralj» iz Trebč se zahvaljuje vsem, ki so kakor koli sodelovali na proslavi ob lOletnici postavitve spomenika. Posebno se zahvaljuje pevcem in godbenikom.
ga človeka, pač pa tudi sovražnika in uničevalca naroda. Zato se je takoj v začetku boj proti fašizmu in za osvoboditev ljudstva prepletal z bojem za pravico slovenskega naroda. Oba ta dva momenta sta igrala svojo vlogo v naporih naših ljudi za zlom fašizma. Zato ni čudno, da so Trebče znale v začetku neenakega boja proti fašizmu združiti vse svoje vaščane, ki so se zavedali, da ni druge poti kot zlom
Nastop pevskega zbora «Primorec» na velikem koncertu v Trebčah
zanskega pevskega zbora, ki je ponesel slovensko pesem skoraj po vsej Evropi.
Sekcija KPI iz Trebč je ob priliki partizanskega slavja izdala tudi Posebno brošuro, v kateri so opisana nekatera poglavja iz boja pro-■ti fašizmu ter objavljene slike vaščanov, ki so padli za svobodo. Brošuro, ki je izšla kot priloga «Dela» je Uredil Mirko Kapelj.
Iz govora, ki ga je imel tovariš Lucijan Padovan na partizanskem slavju prejšnjo nedeljo v Trebčah, objavljamo naslednje:
«Pred dvajsetimi leti, nekaj več kot leto dni po osvoboditvi, smo na tem mestu s prisotnostjo vseh Prebivalcev Trebč in velike množice antifašistov iz drugih krajev tržaškega področja slovesno odkrili naš spomenik padlim borcem za svobodo. Danes smo se tu zopet 2brali, ker hočemo tako kot pred dvajsetimi leti izpričati pripadnost
lašizmu, če se hoče dati možnost boljšega življenja delovnemu ljudstvu in slovenskemu narodu.
Zelo aktivne so bile Trebče prav posebno v dobi, ko se je zdelo, da je fašizem najmočnejši, ko je zmagal tudi v Nemčiji in ko so mu zahodne države, namesto da bi mu kljubovale, odpirale pot k odkritemu napadu. Celica komunistične partije je aktivno delovala že leta 1934 in od takrat ni prenehalo organizirano delo protifašističnih borcev. Medtem ko so druge sile prenehale z delom, so komunisti kljub vsem nevarnostim, aretacijam, mučenju po zaporih, zbirali svoje sile, vršili propagandne akcije in stalno drezali fašizem s svojim delovanjem. Tako so vsi Trebenci, kot se je dogajalo tudi drugje, spoznali, da so komunisti najdoslednejši organizatorji boja proti fašizmu in da so le oni tisti, ki držijo kvišku bakljo svobode, demokracije in pravic delovnega ljudstva in slovenskega naroda.
Ko se je začela druga svetovna
vojna se je tudi v Trebčah delovanje komunistov in protifašistov še bolj povečalo. Fašizem je besnel bes mu ni nič pomagal; nasprotno, povzročil je, da je leta 1942, tedaj ko so nacifašistične tolpe prodirale proti Stalingradu in ko so bojazljivci prerokovali zlom Sovjetske zveze ter se posmehovali junaškim naporom in bojem jugoslovanskih partizanov, odšla v partizane prva skupina fantov iz Trebč.
Danes po dvajsetih letih od odkritja spomenika padlim za svobodo, bi radi pregledali račune preteklosti ter videli, kaj nam še preostaja, da napravimo za uresničenje tistih idealov, za katere smo se borili in za katere so padli naši tovariši. Lahko rečemo, da smo tudi po vojni veliko prispevali s svojo borbo k izboljšanju razmer, toda ne moremo biti zadovoljni s tem, kar imamo. Drugače smo si slikali svobodo in demokracijo. Mnogo je še idealov, ki jih nismo mogli uresničiti. Zopet so dvignile glavo sile, ki so bile v največji meri krive za obstoj fašizma. Ne moremo biti zadovoljni z našo družbeno ureditvijo, ki ni prava ureditev za delovnega človeka; ne moremo biti zadovoljni z obstoječim gospodarskim stanjem, ker še vedno prevladuje profit na škodo delovnih ljudi ; nismo zadovoljni niti s političnim stanjem, ker so še vedno gesla o svobodi in demokraciji zapisana premnogokrat samo na papirju in niso uresničena v vsakdanjem življenju; ne moremo biti zadovoljni z razmerami, v katerih živi slovenska narodna skupnost, ker še vedno ni uresničena njena enakopravnost kljub temu, da so na oblasti tudi nekatere sile, ki so se skupaj z nami borile proti fašizmu.
Ne moremo prezreti dejstva, da obstajajo sile, ki nasprotujejo svobodi in neodvisnosti mnogim narodom. Vietnamski primer nam dokazuje, da se morajo narodi še boriti za to, za kar smo se borili mi. S tega mesta, kjer proslavljamo svoje borce za svobodo, pošiljamo svoj pianteteli tovariški pozdrav vietnamskim borcem, ki se borijo proti ameriškemu imperializmu, za svojo neodvisnost in svobodo.
Pred nami stoji še mnogo dela. Naši borci niso padli zaman. Prispevali so k zlomu fašizma. Mi se-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Velika kulturna prireditev v Boljuncu
V nedeljo je bil v Boljuncu tradicionalni praznik trgatve, združen z veliko kulturno prireditvijo, ki jo je organiziarala dolinska občinska uprava s prispevkom tržaške pokrajinske turistične ustanove Prireditve se je udeležila izredno velika množica. Spored je otvorila Mladim j ska godba rudarskega šolskega cen. | tra iz Velenja, ki je pod taktirko kapelnika Andreja Tavšiča briljantno izvedla vrsto zahtevnih skladb, med katerimi so bile tudi Lorbeko-va «Ob našem Jadranu», Trajanova «Koroška veseloigra» in Sedlačko-va «Lovci na Triglavu».
Za godbo je nastopil moški pev-
ski zbor «Kras» iz Dola-Poljan pri Doberdobu. Pod vodstvom pevovod-k[ nje Pavline Komelov« je zelo ubrano zapel zlasti Verbičevo «Planinska roža», Vodopivčevi «Ob večerni uri» in «Žabe» in pa znano partizansko «Pesem XIV. divizije».
Presenetila sta nas dolinski vokalni kvartet, v katerem sta tudi že znana pevca Dario in Darko. Ob spremljavi godalnega tria je pel znane slovenske pesmi v sodobni priredbi.
Obširni spored je zaključila folklorna skupina «Danzerini di Avia-no», ki je izvajala številne furlanske ljudske plese.
Koncert Mladinske godbe rudarskega šolskega centra iz Velenja na prazniku trgatve v Boljuncu
70-letnica PD "Slavec" v Ricmanjih
V nedeljo, 9. oktobra popoldne bo prosvetno društvo «Slavec» v Ricmanjih slovesno proslavilo 70-letnico svoje ustanovitve. Na veliki kulturni prireditvi bodo nastopili poleg domačega tudi drugi pevski zbori s Tržaškega. Sodelovala bo tudi godba iz Brega.
Ljubitelji slovenske pesmi vljudno vabljeni !
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
APZ “T oneT omšič“ v Kulturnem domu
Prejšnji teden je bilo v Doberdobu posvetovanje predstavnikov slovenskih prosvetnih društev iz Doberdoba, Poljan, Dola, Vrha in Gabri j.
Tajnik Slovenske prosvetne zveze iz Gorice Silvan Križmančič je v uvodnem nagovoru med drugim poudaril, da bi se morala društva bolj prilagoditi duhu časa ter da se ne bi smela dejavnost omejevati samo na zborovsko petje. Podčrtal je tudi, da bi se moralo v bodoče posvečati več pozornosti mladini.
Debata, ki je sledila govoru tajnika SPZ je pokazala, da delovanje marsikje ni tako kakor si ga želijo predvsem zaradi tega, ker društva nimajo ustreznih sedežev in dvoran. Na posvetovanju so govorih tudi o drugih vprašanjih, *i živo zanimajo prosvetne delavce.
Vrata Kulturnega doma v Trstu so se zopet odprla. V soboto 24. septetnbra zvečer je v tem domu gostoval Akademski pevski zbor «Tone Tomšič» iz Ljubljane. Koncert je priredila Slovenska prosvetna zveza.
Akademski pevski zbor «Tone Tomšič poje že dvajset let. Nadaljuje pevske tradicije njegovega predhodnika, ki je bil ustanovljen leta 1929 in ga je vodil znani dirigent in skladatelj France Marolt.
V dvajsetih letih svojega obstoja in plodnega dela je zbor «Tone Tomšič» imel nad 600 nastopov, naštudiral pa je okrog 400 skladb. Umetno in narodno pesem je ponesel v razne kraje Jugoslavije in preko njenih meja. Med drugim je že dvakrat nastopil tudi na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v Gorici, kjer je zasedel prvo mesto. V prvih povojnih letih je zbor vo-
dil Radovan Gobec, sedaj pa ga vodi Marko Munih.
Na sobotnem koncertu v Kulturnem domu so pevci ponovno dokazali, da so vredni slovesa, ki ga i uživajo doma in v tujini. Peli so tako, kot pravi njihov molto, tako, kot le mladost peti zna, iz polnega srca, in njih pesem veselje in lepoto nosi, kakor pomladni dih od rože k roži cvetni prah raztrosi...
Na sporedu so bile poleg drugih, pesmi tudi krstne izvedbe Gallusove «Livide quare tihi...», Tomčeva «Balada o mlinarju», «Temni bori» in «Jesen», ki sta jih na besedilo Srečka Kosovela uglasbila Alojz. Srebotnjak in Marjan Gabrijelčič. Zelo uspela je bila tudi zaključna pesem sporeda «Makedonska humoreska».
Koncert je sijajno uspel. Znamenje, da se je nova sezona v Kulturnem domu srečno začela!
Slovensko gledališie
Abonmaji
za sezono 1966/67
V Tržaški knjigarni so na razpolago abonmaji za letošnjo sezono.
CENE ABONMAJEV:
1.	Premierski lir 12.000	(9
predstav), lir 8.000 (6 predstav)
2.	L ponovitev lir 4.500	(9
predstav) ; lir 3.000 (6 predstav)
3.	Nedeljski popoldanski lir 4.500 (9 predstav); lir 3.000 (6 predstav)
4.	Podeželski popoldanski lir
5.000	(6 predstav ter avtobus)
5.	študentski popoldanski lir
2.000	(9 predstav)
6.	Sindikalni popoldanski lir 2.000 (6 predstav)
Za invalide daje Slovensko gledališče v Trstu posebno a-bonmajsko izkaznico brezplačno. Otroška predstava je izven abonmaja.
4 • DELO —
Gorica
Fašistična
ceremonija
D’Aiinuoz'iev spomenik na gori-škem gradu je ze zgrajen. Uraano so ga odkrili prejšnjo nedeljo. Od-knije se je, koc je bilo pričakovati, spremenilo v pravcato laši-stiono «manifestacijo». Uradni govornik je bil nek bivši fašistični minister. Prisotni so bili razni prvaki prosiulega režima, in med njimi je bil tudi goriški demokristjanski župan Martina. Prisoten je bil tudi zastopnik goriškega kvestorja, četa vojakov pa je bila na častni straži.
Kot je bilo pričakovati, je uradni govornik bivši minister fašistične vlade govoril tako kot zna. Govoril je kot fašist. Ker je napadal tudi vlado levega centra, je spravil demokristjanskega župana v tako zadrego, da je zapustil ceremonijo.
Komunisti so v zvezi s tem dogodkom predložili posebno resolucijo. Zahtevajo, naj se o zadevi javno razpravlja na seji občinskega sveta. V resoluciji je tudi rečeno, da bi se morale vse politične sile jasno izjaviti o tem vprašanju. Povedati bi morale ali v resnici soglašajo is tem, da naj bo Gorica «most prijateljstva med Italijo, Jugoslavijo in drugimi socialističnimi deželami ali pa naj se še naprej goje v tem mestu «ideali« revanši-zma, reakcije in fašizma.
Tudi socialistična skupina v go-riškein občinskem svetu je poslala županu interpelacijo, v kateri je med drugim rečeno, da je iz časopisja ^ izvedela, da se je uradno udeležil odkritja D’Annunzievega spomenika, med katerim so predstavniki skrajne desnice žalili vlado. Skupina vprašuje župana za razloge ki so ga dovedli, da se je udeležil omenjene «manifestacije». V interpelaciji je nadalje rečeno, da so prepričani, da občinski odbor ni bil obveščen o županovi prisotnosti, saj je bila pobuda >za odkritje spomenika v občinskem odboru zavrnjena.
Prisotnost goriškega župana na fašistični ceremoniji je tem bolj čudna, da ne rečemo kaj hujšega, ko je vendar na čelu uprave levega centra, v katerli sodelujejo tudi socialisti in Slovenci.
Ali se bosta PSI in SDZ zadovoljili z odgovorom, ki ga je župan Martina objavil v krajevnem tisku ali pa bodo zahtevali temeljiteje razčiščen je?
Zadeva je zelo resna in ne sme se dopustiti, da bi šla mimo kar na tiho.
Vsatodor naj si vsakdor prevzame svojo odgovornost. Tudi tovariši socialisti in prijatelji od Slovenske demokratske zveze, zakaj hočeš nočeš župan Martina se je udeležil fašistične ceremonije tudi v njihovem imenu!
Promet narašča toda ceste so v obupnem stanju
Zadnje čase, posebno po ukinitvi vizumov, so se prehodi na obmejnem bloku pri Rdeči hiši močno povečali. Zlasti ob sobotah in nedeljah je na tem bloku dosti prometa. Kolone avtomobilov stoje na meji tako, da se za prehod včasih potrebuje več kot pol ure. Imetniki propustnic iz Gorice se zaradi tega raje poslužujejo bloka druge kategorije pri Solkanu.
Za prebivalce goriškega Krasa in Tržiča je stvar precej drugačna. V doberdobski občini sta namreč dva obmejna bloka druge kategorije. Toda cesta, ki pelje do prehoda pri Devetakih je zelo slaba. Nalivi so na njej izdolbli do pol metra globoke jarke. Po cesti iz Jamelj do bloka pri Komarjih pa se vozijo samo le bolj korajžni, saj pride tu pogo-stoma do prometnih nesreč. Tudi ta cesta je v zelo slabem sta- |
- 30.9.1966
Trst
Nabiralna akcija za vietnamske borce
Po vsej državi se nadaljuje zbiranje prispevkov za nakup zdravil in sankat ega materiala za vietnamske partizane. Zbiranje prispevkov v ta namen je v teku tudi na Goriškem. Za boljše koordiniranje nabiralne akolje je bil v Gorici ustanovljen posebni odbor, ki si je zastavil nalogo, da zbira prispevke med Slovenci. Ta odbor je objavil naslednji poziv:
«Slovenci goriške pokrajine!
Vsedržavni odbor za pomoč vietnamskemu ljudstvu zbira sredstva za nakup sanitetnega materiala in zdravil za borce osvobodilne vojske Vietnama.
Tudi mi Slovenci, ki smo na lastni koži občutili grozodejstva vojne, ne moremo biti brezbrižni. Naša dolžnost je, aa pnsKočimo na
pomoč malemu a junaškemu narodu !
V ta namen se je ustanovil odbor, ki si je zastavil za cilj, da med Slovenci goriške pokrajine zbira sredstva za nakup sanitetnega zabojčka.
Slovenci doberdobske, sovo-denjske, števerjanske in go-nsKe ooctne, prispevajte K
uspešnemu izidu te pobude!»
Ta poziv so podpisali:
Miladin Cerne (Gorica), Karel Černič (Doberdob), Jože Ceščut (Sovodnje), Stojan Čuk (Gorica), Marcel Devetak (Vrh), Ladi Dornik (Gorica), Julko Gergolet (Poljane), Andrej Jarc (Doberdob), Jože Jarc (Doberdob), Ciril Klanjšček (Števerjan), Avgust Lenardič (Pevma), Stanko Marušič (Štandrež), Jože Pahor (Jamlje), Jože Peric (Dol), Sa veri j Rožič (Števerjan), Marija Selič (Gorica), Bruno Šte-kar (Števerjan), Salomon Tomšič (Sovodnje), Gorazd Vesel (Gorica), Emil Vižintin (Sovodnje) in Leopold Vižintin (Dol).
nju. Kljub temu pa so prehodi na ooen Dio'Kih razmeroma precej številni. Pri Komarjin pride ob sobo-tan in nedelj ad celo cez štiristo prehodov. Ce bi to cesto popravah, oa se nedvomno število prenodov podvojilo ali celo potrojilo.
Medtem ko je na jugoslovanski strani pot iz Brestovice do Komarjev asfaltirana so na italijanski strani edini «upravnik» teh cest — nalivi. Oba odseka ceste sta z ministrskim odlokom iz leta 1959 avtomatično postala državna. Vsedržavno podjetje ANAS, ki bi moralo cesti upravljati pa ni dobilo potrebnega pooblastila s strani vlade za prevzem le-teh.
Doberdobska občinska uprava je že napravila nešteto korakov toda do sedaj se stvar še ni premaknila z mrtve točke. Zato sta deželna sve-toavlca Jarc in Bergomas poslala na deželno vlado vlogo, v kateri sta obrazložila položaj cest ter pozvala pristojnega odbornika, naj se pozanima, da bi prišlo čimprej do popravila.
Odgovor
deželnega odbornika
Deželni odbornik Masutto je poslal deželnima svetovalcema Jarcu in Bergomasu pismen odgovor na vlogo z dne 28.7.66 v zvezi z odplačilom odškodnine jameljskdm kmetom in z asfaltiranjem podvoza na pokrajinski cesti Doberdob-Selce s strani podjetja Autovie Venete, ki je zgradilo avto cesto Trst-Videm. V pismu je rečeno, da je podvoz že asfaltiran in da se je podjetje dogovorilo z vsemi zainteresiraraimi kmeti, razen z enim, glede odškodnine.
Velika večina borcev in aktivistov osvobodilne borbe nima še potrebne kvalifikacije partizanskega borca. Zato jim niti Zavod za socialno zavarovanje ne priznava dobe, ki so jo borci preživeli v partizanskih brigadah in divizijah.
Kaj storiti, da bi dosegli potrebno kvalifikacijo?
To je bil predmet razprave na sestanku, ki je bil prejšnjo sredo zvečer v Ljudskem domu v Križu. Na sestanku, kateremu je predsedoval tovariš Oskar Kjuder, je predsednik pokrajinske zveze AMPI tovariš Arturo Calabria imel uvodno poročilo. Sledila je živahna in plodna diskusija, v katero je poseglo 16 tovarišev.
O tem sestanku je pokrajinski odbor ANPI v Trstu objavil posebno poročilo, v katerem je med drugim rečeno, da so tovariši sklenili pojačati napore, da bi dosegli ponovno odprtje roka za dosego priznanja kvalifikacije partizanskega borca, zaradi posebnega položaja, v katerem se je v določenem trenutku znašlo tržaško področje in zaradi katerega številni borci niso mogli pravočasno predložiti potrebnih dokumenten,'.
V tej zvezi so udeleženci sestanka v Ljudskem domu v Križu poudarili tudi nujnost, da vlada izda primerne zakonske ukrepe, ki so jih vsedržavne partizanske organizaci-
«Katoliški glas» je prejšnji teden objavil ie drugi «volilni gulai». Prvega je objavil pred dvema tednoma, v katerem je P(oštovanP) Mfatej?) razlagal, kako je «Slovenska skupnost» odprta vsem ljudem, kako je demokratična, kako si noč in dan beli glavo, da bi le naredila kaj dobrega slovenskemu človeku itd., itd..
Drugi članek, ki je namoč smešen pa razlaga, kako je z drugimi strankami. Zanimivo je, da sploh ne omenja spojitve socialistov s socialdemokrati (to bi jih moralo zanimati, ako so jim Slovenci zares kaj pri srcu), spravlja se pa s posebno «resnostjo» na položaj v KPI. Tako pač ugotavlja, da so ljudje postali «pametni in da so spoznali, da jih komunisti vlečejo za nos. Kajti,» tako piše, «tam kjer so komunisti na oblasti je gospodarska polomija».
Prav tako, in ljudje v Trstu, ki so videli, da jim je levi center (z liparji vred) «prinesel kruh in blagostanje, pa še nekaj ladjedelnic za nameček», se bodo odločili in glasovali za «Lipo». Ta med drugim izdeluje svoj program na «demokratičen način»... Prav gotovo kroži med tisoči volivcev kak referendum, podoben tistemu, ki ga je razpisala «totalitarna» KPI. A zgleda le, da ni prav tako. Verjetno zato, ker imajo «liparji» (seveda tisti, ki so «pametni») drug pojem demokratičnosti. Nič referenduma, le občni zbor članov (kdo, pa so člani «Lipe», bi radi vedeli, saj je znano, da ni nikoli imela rednega članstva, da o izvoljenem vodstvu sploh ne govorimo). Verjetno bo to zbor funkcionarjev Radija Trst A, nekaj advokatov (ti so zelo važni), profesorjev, pa še kak akademik bo zraven.
Referenduma, kot smo že rekli, ne bodo razpisali, ne razširjali, kar nam utrjuje prepričanje, da se bo razpravljalo prav veliko o «notranji enotnosti» Slovenske liste. Študijski material za preučevanje «notranjih odnosov» pa bodo verjetno razna tiskana (več ali manj anonimna) pisma, s katerimi se leaderč-ki medsebojno napadajo....
Iz tega občnega zbora bo izšla «stvarna» programska platforma.
je že zahtevale.
Na sestanku so tovariši naslovili topel poziv na vse bivše partizane, naj se združijo v organizaciji ANPI, da bo ta še učinkoviteje branila in uveljavljala moralne in politične vrednote protifašistične borbe.
V ponedeljek 3. oktobra ob 18. uri
otvoritev volilne kampanie
Na Trgu sv. Antona v Trstu bo govoril član vodstva KPI tovariš
Pietro IN6RA0
Iz Podlonjerja
r ovans Miran Mezgec z Nove ceste (Podlonjer) je ob priliki svoje poroke daroval 5.000 lir za naš tisk.
Sekcija KPI v Podlonjerju se mu toplo zahvaljuje, obenem vošči nje mu in njegovi ženki Andreim mnogo sreče na novi življenjski poti.
Voščilu se pridružuje tudi «Delo»
Deloma jo že poznamo vsaj kolikor se tiče gospodarske problematike: II. načrt IRI (ki predvideva zaporo ladjedelnice Sv. Marka in ki postala zadnja rešilna zastavica levega centra) in pa dodelitev ladjedelnici Sv. Marka (katere zaporo so trenutek prej odobrili) nič manj od 20 do 40 milijard. Uganke mi ne znamo rešiti... naj jo reši čitatelj! Mi pa medtem čakamo na druge točke .demokratično izdelanega, «stvarnega» programa....
Rim, 23. septembra 1966.
(Ne)hrvatski
«Oglas»
rem ju vprašuje, ali jima je znano, da je tržaška občinska uprava nalepila pod lepak vojaškega poveljstva videmskega področja, v zvezi s pozivom na nabor za leto 1966, ki je objavljen tudi v slovenščini, svoj lepak s podpisom župana Pranzila in sicer v takem prevodu, ki žali slovenski jezik in slovensko prebivalstvo.
Naša poslanka je povabila pristojna ministra, naj poskrbita, da takšne napake in taikšna malomarnost v bodočnosti ne bodo več ponovile.
Povabila je tudi občmsko ujma-vo, naj poskrbi za popravek tega obsodbe vrednega lepaka.
Spakadrani «Oglas» je med drugim pokazal, kako «resno» so stranke levega centra, vštevši socialiste, rešile vprašanje prevajalnega urada.
Vse so naredili sami...
Pokrovitelji socialdemokratskega združevanja v Trstu so sklenili, da bodo na bližnjih volitvah nastopili s skupno kandidatno listo. Trideset kandidatov bo iz vrst dosedanje socialistične stranke in prav toliko iz vrst socialdemokratske stranke. Dogovorili so se tudi o tem, kdo naj bi bil izvoljen, kdo naj bi postal podžupan, kdo odbornik, kdo načelnik svetovalske skupine in kdo njegov namestnik.
Seveda se niso o vsem kar so določili, predhodno posvetovali s članstvom na bazi Ubrali so enostavnejšo pot. Ustanovili so koordinacijski odbor PSDI-PSI.
O vsem so se torej že dogovorili razen, seveda, o programu. O tržaški stvarnosti niso govorili. To za avtorje socialdemokratskega združevanja ni nič važno. Baje so se celo čudili nekim novotarijam komunistov. (Pri tem mislimo na reje rendum, ki ga je razpisala KPI v Trstu).
O tem, kaj nameravajo storiti za slovensko narodno skupnost ni, seveda, ne duha ne sluha.
Določili so, da če bo deset izvoljenih, bo med temi šest socialdemokratov, ostali štirje pa bodo socialisti, če pa bo izvoljenih samo devet, jih bo pet iz vrst socialdemokratov, štirje pa bodo iz vrst bivših socialistov, če bo osem izvoljenih, bo med njimi pet socialdemokratov in samo trije bi v tem primeru pripadli bivši socialistični stranki. O tem, koliko naj bi bilo izvoljenih Slovencev pa ni nihče rekel niti besedice.
O teh ne nepomembnih aspektih hi morali razmišljati, ne rečemo taki, kot so Dulci, Cesare ali Di Gioia, ki se za probleme slovenske narodne skupnosti niso nikoli zanimali — razen tedaj, ko so podžigali italijanski nacionalizem — pač pa tisti slovenski tovariši, ki naj bi vstopili v novo združeno stranko.
Jasno je, da računi ne prihajajo s te strani. Svojcas se je svečano obljubljalo, da bodo spoštovane pravice Slovencev in da bodo rešeni vsi problemi, ki se tičejo Slovencev. Na tržaškem županstvu so še pred kratkim izdelali dvojezične «oglase».
In kdove, kaj vse bodo še naredili in kam bodo dospeli potem, ko bo prišlo do enotnega nastopa združene socialdemokratske stranke!
Spakedrano besedilo je ostalo nedotaknjeno več dni. šele po nekaj dneh so ga nadomestili z novim in ustreznim besedilom v slovenščini.
Trebče
daj nadaljujemo njihovo delo. Toda naši cilji morajo biti skupni cilji: nadaljevanje boja proti vsem oblikam fašizma in imperializma, proti vsem napadom na svobodo svojega in drugih narodov, proti vojni grožnji, za mir v svetu. Boriti se moramo za demokracijo v državi, v okviru katere živimo, za izboljšanje družbenih in gospodarskih razmer, za naše narodne pravice,
V znamenju široke demokratične in protifašistične fronte hočemo, da se ne izgubijo ideali našega boja pred več desetletji in posebno ideali osvobodilnega boja.
Zopet “volilni gulaž,, KG
oooooooooooooooooooooooooooooooOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
NADALJEVANJE Resolucija vodstva KPI
Vsedržavno vodstvo KPI odobrava skupno stališče deželnih komitejev za Ligurijo in Furlanijo - Julijsko krajino glede nove politike na področju iadjedelstva, v korist vsej državi. Vodstvo KPI obvezuje partijske organizacije in svoji parlamentarni skupini, da postavijo vprašanje prihodnosti Trsta kot vprašanje, ki zadeva vso državo in ki mora zato najti rešitev v okviru zunanje politike miru in sodelovanja z vsemi državami v Evropi; v okviru demokratičnega gospodarskega načrtovanja ter ob spoštovanju demokratičnih pravic italijanskega in slovenskega prebivalstva Trsta.
VODSTVO KPI