Št. 24. V Gorici, v torek dne 25. februvarja 1902. Iihaja trikrat na teden t Šestin tedanjih, in aicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje lajanje opoldne, večerno tzdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom1 ob novem leta vred po poŠti pre-ietnana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 getrt leta.......3, 40, , , 1-70 posamične Številko .stanejo 10. vin. , ..,.*.•.„.„,.. i Naročnino sprejema npravniatvo v Gosposki uUoi Stv. 11 v Gorici v cGorišTri Tiskarnii A. Gabršček vsak dan od 8. nre zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9, do 12. nre. Na naročila brez doposlane naročnine, te ne oziramo. Oglasi In poslanic* se računijo po petit-vrstah, Je tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka rnta. Vočkrat po pogodbi. — Večje črke pa^prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. —*"*' Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Naročnino In oglase je plačati loco Gorica. Tečaj XXXII. »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K. LavrH. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorioi v I. nadstr. ZureMom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St.ll. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo ie upravulStvu. __ »PRIMOREC" izhaja neodvisno od «8oče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «8oča» in «Primoreo» se prodajata v Gorioi v to-bakanu Sohwarz ¦» Šolski ulioi in Jellersitz v Nunski ulici; — v Irstu v tobakarm Lavrenčig na trgu della Caserma m Pipan v ulioi Ponte della I"" Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Večerno Izdanje.) >Gor. Tiskarna« A. GabršČVk (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. „Narodni sklad". I Piie A. G-k. | Nalašč sem zakasnil s članki o no- ' vem društvu; naznanil sem le ob kratkem občni zbor in nekaj točk o namenu in pomenu. Vedel sem, da naši »kavči« planejo kakor gladne hijene tudi po tem društvu, — in tako se je tudi res zgodilo! Trgovsko-obrtna zadruga, Goriška ljudska posojilnica, Trgovsko in obrtno društvo, Pevsko in glasbeno društvo, Goriški Sokol so društva, ki so prestala dobo najpodlejših napadov v »Gorici« in »Prim. Listu«, ker so skeleč trn v klerikalnih petah. Česar nimajo »kavči« v kleščah, — »naj pa raje hudič vzame!« Taka je deviza ce-/ lokupne klerikalne bande. Brigajo se ,n oni za vse ono dobro, ki ga prinašajo narodu!! Da, vsak napredek, vsaka dobrota našemu ljudstvu je tem grobo-kopom naroda le živa žrjavica na glavo, ker nimajo pred očmi drugega nego svojo neomejeno oblast nad ljudstvom, j , katero vidijo na kraju propada ob vsakem delu in vspehu narodno -na-i' prodne stranke. Zato treba torej ubiti ! vse delavce naprednega mišljenja, narod naj nima nikakega dobička od njihovega uma, dela in gmotnih žrtev, da najbolje, ako »bi jih hudič pobral« in bi torej izginili s površja za vselej...., da bi le ostala nedotaknjena klerikalna strahovlada i v naši deželi. Umevno torej, da so se vrgli besno in brezobrazno tudi v novo društvo — »Narodni sklad«. Najprej »Prim. List« in za njim »Gorica« sta izbruhala ogenj in žveplo ter izrekla svoj grozni »anatoma«! Meni se kaže ta srdita jeza le plašč, pod katerim se skriva strah ; zato sem toliko bolj uverjen o veliki potrebi in koristi novega društva! Ne pade mi na um, da bi branil novo društvo pred napadi v klerikalnih listih. Rečem pa »kavčem« le toliko: AH res menite, da bomo vas vprašali za dovoljenje, kako smemo gospodariti v svojih društvih? K varn ne bomo hodili ne po članarino in ne po drugačne prispevke, — a kar mi naredimo s svojim denarjem, kar bo nam prav Dva huzarja. Ruski spisal Lev Nikolajevič Tolstoj. Poslovenil I. Sodar. (Dalje.) — Oprostite, da ni vse lepo, grof, — skoro bi bil rekel: vaša svetlost — tako se je že odvadil občevanju z ime-; nitniki — sestrina hiša je majhna. In tukaj takoj obesimo kaj, pa bode dobro, pristavil je starček in odkrevsal je iz sobe s pretvezo, da gre povedat, da se i kaj obesi čez okno, v resnici pa zaradi tega, da prej naznani prihod častnikov. Lepa Ustjuša je prišla, da razgrne čez okno gospejino ogrinjalo. Poleg tega ji je gospodična naroČila, da naj vpraša, ako želita gospoda Čaja. Dobro prenočišče je, kakor se je zdelo, dobro vplivalo na grofa: veselo se smehljaje se je šalil z Ustjušo, tako da mu je celo Ustjuša rekla šaljivec, poprašal jo je, je-li gospodična lepa. Na vpraš- ^.je, če želita čaja, je odgovoril, da ga more prinesti, ali glavno je, da večerja njegova ni Še priprav- kazalo, kaj to vas briga? »Kavči« so ustanovili v Ljubljani »katoliški sklad«, v Gorici imajo »tiskovni sklad«, katerega delovanje čutimo, toda mi nismo in ne bomo vprašali po računih. Da, saj je odšel dr. Missia iz Ljubljane, ne da bi bil podal račun o potresnem skladu, ki se je stekal tudi iz naše dežele, a pravico imamo, zahtevati jasen in točen račun! — No, kar se tiče »Narodnega sklada«, je to oživljena in danes delujoča misel narodno-napredne stranke, ki bo že vedela, kako jej bo voditi novi Čolnič tako, da bo prav in varno. Klerikalcev niti ne vabimo, naj pristopajo, in ako bi se oglasil kateri njihov junak, ga n i t i n e s p r e j-memo. Čemu torej udriharije v klerikalnih listih ? Ali niso edino le ponesrečen izbruh neke bojazni ?! Naj bo torej novo društvo služilo že onim lepim namenom, izraženim v besedah, ali onim, ki bi se skrivali pod »itd. itd.«, to razsajajoče dorviše okoli »Gorice« ali »Printk Lista« čisto nič no briga. V svoji hiši jo vsakdo sam gospodar! In s tem dovolj polemike! Narodno-napredna stranka šteje v deželi najboljše sloje naroda med svoje somišljenike. Neumnost in nevednost, ki sta kakor povsod i za naš narod najdražji stvari na svetu, sta pa potisnili vse te delavne sile bolj na stran, postavivši na prva mesta — trote. Da tako »delo« narodu ne bo rodilo dobrih sadov, je na dlani. Za vsa »suha leta« bo odgovorna klerikalna klika. Toda narodno - napredna stranka hoče — delati, hoče žrtvovati iz svojih žepov za splošni blagor. Ali treba je neke enotne organizacij e in pri vsakem narodnem podjetju poleg povsem jasnih ciljev tudi dovolj sredstev, duševnih in gmotnih, da se izvedejo na način, ki postavi celo podjetje na trdno življensko podlago. Tako trdno podlago hoče dajati novo društvo. Bolje se bomo razumeli pri posamičnih vzgledih. Cenjeni čitatelji bodo videli iz teh vzgledov, da je narodno-napredni stranki prepuščena le skrb, le delo, le denarna žrtev, dobiček pa bo imel... narod v svoji celoti. Kar hočemovzdržavati ljena, in bi zatorej bilo dobro kaj vodke, in kaj za pod zob, in heres, če ga imajo. Strijček je bil v velikem veselju zaradi uljudnosti mladega grofa in je povzdigoval mladi častniški rod do nebes, rekoč,, da so sedanji ljudje mnogo iz-vrstneji od prejšnjih. Ana Fedorovna se ni ujemala — boljši od grofa Teodora Ivanoviča pač ni bil nikdo — naposled se je resno razjezila, a je samo suho opomnila, da »za te, bratec, je tisti boljši, ki ti zadnji govori na srce. Gotovo, da so postali sedaj ljudje urneji, ali grof Teodor Iva-novič je vendar tako plesal škotsko in bil tako ljubezniv, da lahko rečem, da je tedaj vsem zmešal glave, ali on se ni menil z nobenim drugim nego z menoj, bili so torej tudi v starih Časih dobri ljudje.« Sedaj je prišlo poročilo, da gosta zahtevata vodke, heresa in pa kaj za pod zob. — Nu, kaj pa ti, bratec! Ti nikoli ! ne narediš tega, kar bi moral. Treba je bilo ukazati pripraviti večerjo, rekla ali na novo vstvarj ati, jeobčenarodne koristi, bo služilo lahko Sloveneem vseh politiških barv, bo vsemu narodu le v čast in ponos. In kdor ni strogo pristaš narodno-napredne stranke, da ne bi hotel podpirati »Narodni sklad«, — ako je sploh še Slovenec, bo podpiral društva, šole, podjetja, ki bodo imela zahvaliti svojo eksistenco našemu »Narodnemu skladu«. Po tem uvodu preidimo na delokrog, kateri imamo najprej pred očmi. Naš pregled bodočega dela ni majhen. Zato tudi pojdemo v izvrševanju od načrta do načrta, kakor bodo na razpolago duševne in gmotne moči. 1. Pevsko in glasbeno društvo. Šola. Veliko vpitja so zagnali klerikalci radi tega društva! »Gorica« kar ni mogla prenehati z dolgotrajnimi kloba-sarijami, ki so se odlikovale po brezmejni zlobnosti in brozvestnosti. — Da pa to društvo ni navaden pevski zbor kakegav društva, pa bodi i zbor »Goriško čitalnice« pod vodstvom samoga Ivana Mercina, marveč da znači velik kulturen napredek goriških Slovencev, sprevidijo čč. gg. čitatelji iz kratkega pregleda, kaj in kako so tu deluje. Evo! Pevska šola je pričela z janu-varijom 1. 1901. Glasovi: prvi tenor 5, drugi tenor 14; prvi bas 13, drugi bas 15; sopran 11; alt 9. Glasbena šola je pričela s 1. oktobrom 1901. V tej šoli je učencev, in sicer: za gos 1 i 31 učencev, 2 učenki; za klavir 14 učenk, 8 učencev; za teorijo 42, izmed teh jih je v novem moškem zboru 6 prvi tenor, 6 drugi tenor, 19 bas prvi, 6 bas drugi; harmonije se učijo 4. Učitelji gg.: France Štele, Ernest Sirca, E. Komel, oziroma Danilo Faj-gelj. Poučuje se vsaki dan. Mi bi radi vedeli, ali je pričelo kako društvo, zlasti kaka glasbena in pevska šola, že prvo leto s tolikim vspehom? — Italijani imajo v Gorici že dolgo enako šolo, katero plačuje mesto, pa ne more tekmovati z našo. — V tej šoli vidimo napredek, po katerem pride naš živelj v Gorici do visokega ugleda tudi med drugonarod- je Ana Fedorovna. — Lizika pripravi, kar je treba! Liza je tekla v čumnato po gobe in surovo maslo, kuharju je pa rekla speči reberca. — AH ti je ostalo kaj heresa, bratec? —• Ne, sestrica, jaz ga tudi nisem imel. — Kako ne, saj ga piješ s čajem. — To je rum, Ana Fedorovna. —¦ Mari ni vse jedno ? No, pa dajte rum — saj je vse jedno. Kaj bi ne bilo bolje povabiti ju semkaj, bratec? Ti veš vse. Saj ne bodeta zamerila, če ju povabimo ? Konjenik je izjavil, da je porok za to, da grof po svoji dobroti ne odreče in ju vsekako pripelje. Ana Fedorovna je šla, sama ni vedela zakaj, po gro-gro obleko, in pokrit se z novo čepico, Liza pa je imela toliko dela, da ni utegnila sleči svoje rožaste katoninaste obleke s Širokimi rokavi, v kateri je bila. Pri tem je pa bila strašno vznemirjena, zdelo se ji je, da jo čaka kaj presenetljivega, prav kakor bi črn nizek oblak visel nad njeno dušo. Ta grof* nimi sosedi. Velike koristi tudi v drugih ozirih so očitne. Da je bilo že dosl&j mnogo troškov in jih Še bode, je jasno. Toda to breme ne bo smelo vedno težiti naših ramen. Šola se mora polagoma sama vzdrževati. Gotovo je, da bo dobivala, ko bodo vspehi očitni, tudi stalne podpore tistih Činiteljev, ki radi podpirajo, ako vidijo vspeh. — Do tje pa treba potrpeti in — žrtvovati. Kdo naj to dela ? Kolikor ne zmore društvo samo, naj pomaga — »Narodni sklad«. Ko to breme odpade, si bomo lahko v svesti, da smo postavili na trdna tla j ako koristno društvo in velevažen šolski zavod. — Kdor pa ne mara podpirati »Narodnega sklada«, naj podpira — glasbeno šolo! Dopisi. Iz goriške okolice, — Po vseh katoliških cerkvah eitnjo sedaj pastirske liste, Spominjam se prejšnjih časov, ko so tudi čitali pastirske liste, ali tačas so bili v resnici pastirski. Ali letošnji pastirski list ni več pastirski, kakor bi ga verniki želeli, ampak list poln strastne agitacije za zdrafcbo in prepir med ljudstvom. Nikdar se ni poprej slišalo v takih pastirskih listih, kako se ima držati ob volitvah in kake poslance naj se voli. Ali sedaj se je pa vse prcdrugatilo v naših cerkvah in v njenih predstojnikih. Sedaj so ti listi in njeni izdajatelji polni pogubo-nosne politike, posebno v onih pokrajinah, kjer bivajo Slovenci. Letošnji pastirski list nam pravi, da moramo voliti dobre katoliške poslance; ali bolje rečeno, take poslance, katere bi nam predlagali naši škofje ali naša duhovščina! AH vprašati se mora: ali pa bi bili taki poslanci, kateri bi nam naši škofje predlagali, res dobri za sedanji čas, posebno za nas Slovence? Mi Slovenci ali Slovani sploh moramo reči, da po sedanjih razmerah ne moremo odobriti tega. Kajti skušnje, katere vsaki dan vživamo, nam pravijo, da ne. — Odkar so začeli Slovenci v Avstriji nekoliko bolj gibati za naroden napredek in za istega se potegovati, jih je začela vlada, mesto da bi jih podpirala, še bolj tlačiti na vseh krajih. Ker je pa avstrijska duhovščina večinoma vladna, posebno so škofje od iste odvisni, se je začel vladni sistem še toliko hujše su- huzar, ta lepi mož se ji je zdel neko povsem novo, nepojmljivo, prelepo bitje. Vse, kar on misli in govori, mora biti umno in resnično; vse, kar on dela, mora biti pošteno; vsa njegova vna-njost mora biti lepa. Tega ni dvomila. Ko bi ne zahteval ,kaj za pod zob' in heresa, temveč bajna mazila in blagih dišav, bi se ne čudila, ne zamerila bi mu, temveč bi bila trdno prepričana, da mora tako biti. . Grof je bil takoj zadovoljen, ko mu je konjenik sporočil sestrino željo, počesal je lase, oblekel suknjo in vzel cigarnico seboj. — Pojdiva, rekel je Polozovu. — Pač je bolje, da ne greva, odgovoril je praporščik: lis ferant des frais pour nous recevoir. — Neumnost! to jib osreči. Tudi sem že po ovinkih izvedel, da je ondu lepa hčerka... Pojdimo, rekel je grof francoski. — Je vous en pris, messieurs! rekel je konjenik, samo zaradi tega, da pokaže, da tudi on zna francoski, da tudi razume, kaj sta se menila častnika. kati proti Slovanom, in kar ne more vlada sama, to joj pomaga pa naša duhovščina in škofje. Zato pa tudi duhovščina ne sme in ne more nastopati za pravice tlačenega slovenskega naroda, kakor bi bilo potreba in kakor bi morda tudi kedo izmed nje želel. Zatorej po takih odnošajih se moramo mi Slovenci protiviti proti taki pisavi pastirskega lista. Dolžnost naša pa je, da kot kristjani damo Bogu, kar je božjega, aii tudi naroda, kar je narodovega, po svojih močeh, ter gledati pri volitvah, da bodo izvoljeni taki možje za poslance, kateri znajo resno zagovarjati ob vsaki priliki našo narodnost v vseh obzirih, bodisi v državnem ali deželnem zboru. V okoliščinah, v katerih živimo sedaj mi Jugoslovani, vidimo, kake poslance moramo voliti. Naši poslanci morajo, ako hočejo v resnici bjxmit^^^^ naš narod, nastopati previdno, in če treba z ostro opozicijo proti vladi, katera nas tako prezira na vseh kirjih in ob vsaki priliki. Držati se morajo gesla, katero pravi: Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen! kadar je zato treba. Ako pa bomo mi Slovenci volili le take poslance, kakoršne nam naša duhovščina in škofje predlagajo, si s tem zadajamo sami smrtnonosne udarce in nevarnost je, da se nai narod polagoma izgubi. Ogledalo zato nam je državni zbor na Dunaju in razni deželni zbori. Kmetje, glejte torej, kaj delate, ko volite poslance. Borec, 19. febr. (Izjava.) — V 13. št. .Gorice* od dne 15. febr. se je obregnilo neko dopisuače v dopisu iz Bovca ob ples bovških mladeničev, prirejen dne 8. febr, v gostilni .Pri pošti*, ter se podpisalo: bovški mladenič. Nagroraadilo je v dopis laž na laž, katerih pa ne maramo tukaj popravljati. Omenjeno bodi samo to, da plesa niso priredili bovški naprednjaki niti jalovci, še manj pa starci, ampak mladeniči brez ozira na politično prepričanje in mišljenje, torej pripadajoči obema političnima strankama. Dokler dopisunCe ne prekliče laži, ki jih je objavilo v »Gorici", imenujemo ga nesramnega lažnika, podlega obrekovalca in tihotapskega podpihovalca. Ako je pa tako brezvesten, da laži ne prekliče, prosimo ga, naj bi blagovolilo javiti nam svoje ime, da vemo, s kako in katero moralično propalico imajo opraviti prizadeti mladeniči. Domače in razne novice. Mesec februar je pri koncu, na kar si dovoljujemo opozoriti gg. naročnike, ki so z naročnino na dolgu. Se vedno je preveč takih! .Soča* bi dajala prav lahko še več berila, ako bi vsi naročniki redno plačevali. Osebne vest!. — Kraljevska srbska akademija znanosti v Belemgradu je imenovala velezaslužnega slovenskega zgodovinarja, ' gospoda prof; Simona Ru t ar j a, svojim do-pisuječim članom. Koncoptnim praktika ntom pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu je imenovan gosp. Aleksander Felicetti, poštni praktikant in absolviran jurist. Višjemu državnemu pravdniku v Trstu g. Evgeniju Taddei-ju je podeljen naslov in značaj dvornega svetnika. V soboto je bil v dvorani tehnične visoke šole na Dunaji naš rojak g. M. F a b i a n i promoviran doktorjem tehnike. Smrtna kosa. — Včeraj popoludne so pokopali v Renčah g. Ivana Pahorja, veleposestnika, ki je izdihnil v soboto 22. t. m. v 76. letu svoje starosti. Blag mu bodi spom:nl V nedeljo popoludne so pokopali v Gorici g. Hilarija Plahuta, veleposestnika v ulici Leoni. Pokojnik je bil priljubljen mož, kar je pokazal tudi njegov pogreb, katerega se je udeležilo mnogo znancev in prijateljev. — Bodi mu lahka »ihljica! Volitve vol'lirfh. mož so že pričele. Kakor nam pravijo poročila, bo ta volilna borba jako huda, ker klerikalna stranka se je vrgla v volilni boj z vso silo. Klerikalna stranka pa posega v ta boj še s toliko večjo silo, ker se čuti oslabljeno po znanih Škandalih, katere si je nakopala na svojo grešno glavo s tem, da je spravila sleparja Klav-žarja v deželni zbor, iz katerega so ga iz-bacnili, ter s tem, da je s pomočjo Pajerjevo dosegla nepotrditev g. dr. Treota; slednje je obudilo ogorčenje v širokih masah ljudstva kakor med inteligenco, izbacnenje Klavžarja pa je osramotilo klerikalno stranko kar naj- več mogoče ter jej dalo tak madež, da ga nikdar več ne izbriše. Klerikalna stranka čuti, da nima več pravice do teh dveh mandatov, ali prav zato se vrže z vso silo v volilno borbo, hoteč kljubu neugodnemu položaju izsiliti iz ljudstva glasove za klerikalna kandidata ! Lažejo in lagali bodo zopet, te gre za sveto vero, dočim je to le grda laž. Na-rodno-napredni stranki gre za to, da pošlje v deželni zbor dva vrla moža, klerikalni pa za to, da bi poslala vanj dva kimavca, ki bi poslušala te nunce in Gregorčiča, kmeta pa nikoli! Možje volilci! V dež. zboru je že dosti takih mož na slovenski strani, ki so ali slepo orodje škofa ali vlade ali pa obeh, pobrigati se torej treba, da še pomnoži vrsta neodvisnih poslancev, ki imajo proste roke ter kot taki morejo nastopati svobodno v vsakem pogledu. In taka dva moža sta Oskar Ga-bršček in dr. Dragotin Tre o. Volilci! Ako hočete dobro samim sc~H volite take volilne može, ki izvolijo potem za poslanca imenovana dva kandidata! Volilci, na nogel Rodoljubi, nevstrašeno v volilni boj! Ako stori vsak svojo dolžnost, mora biti zmaga naia! * * * Volitve volilnih mož na Tolminskem do danes še niso določene (vsaj mi še nismo obveščeni, a prično baje že 1. marca) na Krasu pa so pričele včeraj. Volile so županijeSežana, Naklo in Rodik; izvoljenih je vseh 11 naprednjakov za dr. Treota, in sicer: v Sežani: Mahorčič Lu-dovlk (župan), Pirjevec Josip, Brcar Franc, Grbec Josip, — v Naklem: Dujec Ivan (župan), Obersnel Andrej, Perhavec Franc, Strekelj Albin, Cergolj Franc, Jane Peter: — \ Rodiku: Race Anton. — Tukaj je župnik Elsnic sijajno pogorel, dasi se je toliko hrupil po klerikalnih listih. — Izvolitev dr. Treota je s temi 11 glasovi že zagotovljena ; gre se zdaj za to, da zmaga z lepo večino in Kras dokaže svoje napredno lice. —• Rodoljubi, neumorno na delo! Danes so volitve v Gabrovci, Kobljiglavi Nabrežini, Slivnem in Šempolaju. Jutri v Avberju, Dutovljah, Komnu, Škrbini in To-maju. V četrtek v Brjah, Pliskovici, Velikem Repnu, Velikemdolu in Zgoniku. V petek v Koprivi, Selu, Skopem, Štanjelu in Vojščiei, V soboto v Brestovici, Mavhinjah, Povirju in Storjah. V pondeljek v Gorjanskem, Lokvi in Temnici. Prosimo naše zaupnike aH somišljenike poročil o izidu volitve volilnih mož nemudoma, pa bodi izid ugoden aH neugoden za našo stranko. Z gradnjo nore Železniške zveze s Trstom se bavijo marljivo razne trgovske in obrtne zbornice po prizadetih deželah nemškega cesarstva. Tako so se v neki seji v Nurnbergu kaj vestno razgovarjali o tej zvezi. Da prinese ta zveza s svojo končno točko Freilassing koristi tudi Bavarski in njeni industriji, so sklenili skrbeti za zvezo s Frei-lassingom in za zgradnjo polnotirne železnice Freilassing-M&hldorf-Landshut. Zveza Solnograd-Trst po železnici čez Ture se skrajša s 662 na 331 km, pot iz Nurnberga v Trst čez Solnograd za 388, oziroma čez Inomost za 475 km. Ker gre iz Nurnberga premnogo blaga v Orijent, Indijo itd., pride tu v poštev v veliki meri tudi znižanje dovoznine. Poleg tega mislijo še na neko -*rugo zvezo z Inomostom. — Kakor se vidi, se na severju poslažijo te nove zveze v največ mogoči meri. Klerlkalel t zadregi. — Naznanilo v .Soči*, da je prevzel Gabršček vodstvo p o 1 i t i š ki h poslov narodno-napr. stranke, so vzeli klerikalci na znanje z očividno zlobno reservo; ne vedd namreč, ali tiči v tem kaka prememba, kaj jej je vzrok in......vsled tega ne morejo soditi, kakošnega vpliva naj bi bilo to na položaj med obema bojujočima se strankama. In da bi malce pointrigovali, ne vedč, koga naj bi pomilovali in drugega zla-sali: ali Turno ali Gabrščeka. Imajo sicer oba enako radi, vendar so pripravljeni, reči kako mehkejšo besedo za enega proti drugemu ali tudi narobe, kakor pač kaže. Zato sta pisala .Gorica* in »Prim. List« tako, kakor smo čitali. — Da jih rešimo zadrege, jim moramo pomflati, da ni prav nikake premembe, s Wsc bi smeli klerikalci računati. Kako si noč * to naprednjaki deliti delo, je pa naša reč. ?Io je pač lahko politi Sko, gospodarsko ali družabno, a vsako potrebuje delavcev, ki imajo svoje oči stalno obrnjene za istimi smotri. —• Toliko, da se bomo razumeli 2 O Caheju nam pišejo iz gor: »Ota« leško starašinstvo je izplačalo dne* 31. jan. 1902. Caheju 72 K na račun, da jim napravi načrt za razdelitev .gmajne*, pašnika. Bolj pametni od Otaležcev so bili Labenci in Poljanci, pri katerih je tudi bil Gahej. Možje mislijo, da z namenom, da tudi tam dobi kaj svitlih kronic. Ali varal se je! Kajti pokazali so mu pot, da je prekanjeni Gahej popadel svoje papirje, vse je imel zmedene, in še palico je bil pozabil, ter jo je končno popihal v zavetje k Gimali v Cerkt-o. Vprašali so ga: Kdo vas je pooblastil? Odgovor: Župan. Nato so vsi nakrat poknili ob mizo, in Gahej, ves iz sebe, se je komaj izmuznil. Dobro so ga plačali.* K temu za danes ne pišemo nikakega komentarja, ampak samo beležimo. S še&reJjskd posojilnico in hranilnico smo se morali že večkrat baviti. Cujmo, kaj nam pišejo sedaj s Cerkljanskega o njej: .Nekdo je dobil te dni plačilni nalog, da naj on in njega polubrat izplačata dolg po ranjkem B. Š„ kateri je bil vzel iz Sebreljske posojilnice dne 23. febr. I. 1893. K 100 na obroke, da plača vsak mesec po 10 kron. Brez lja, in kdor tega ne dela, ne izpolnuje svoje stanovske dolžnosti. Globe ne nalagajo učitelji, ampak c. fcr. okrajni šolski svet. To dobro vedo zeleni uredniki .Prim. Lista*, pa njim ni za resnico, ampak le za to, da obrekujejo in zmerjajo .napredne* učitelje, ki ne trobijo v njih rog. — Ako bi bili napredni učitelji pristaši .Primorskega Lista", bi jih naši zeleni pobiči hvalili zbog tega čina, ter rekali, da so vestni učitelji, ki se zavedajo svojega stanu. Da bi pa poslale šolske oblastnije .bolj olikanih* učiteljev v Komen, je že smešno in perfidno, kajti zeleni pobiči krog .Prim. Lista* bi morali znati iz .Ročnega zapisnika" učiteljstva za leto 1902, da sta oba komenska učitelja odlična šolnika, in da sta daleč na j okrog na prav dobrem glasu. Eden je celo j od Nj. Veličanstva odlikovan s križcem s ; krono za zasluge in drugi je zastopnik uči-teljstva v okrajnem šolskem svetu ter strokovnjak v kmetijstvu in deluje v sežanskem okraju kot popotni učitelj za kmetijstvo. — »Tako je dragi — zeleni pobiči krog prismojenega .Primorskega Lista*. Predbaei-vanje, da pošiljata komenska učitelja — .Soči" surovosti, je debela farška laž, in objaviti moramo resnici na ljubo, da komenska učitelja nista nikdar pošiljala .Soči* takih dopisov, pač pa sta zavračala osebne napade na njiju in to z odkritim vezirjem in s podpisom. Taka je resnica. Iz vsega se razvidi namen dopisnika .Primorskega Lista* in njegovih zelenih urednikov, Bolj, ko je človek čislan, bolj je od naših klerikalcev — zaničevan. Tako je naše mnenje in tako | mislijo vsi pravicoljubi. Torcijalka In .krlvoverei* pred so« dlštiem. — Pišejo nam: Dne 15. t. m. je stala pred sodiščem v Kanalu po svoji deviški preteklosti sirokoznana torcijalka Neža Pitula iz Ročinja, obdolžena prestopka po I § 496 k. z., proti kateremu se je pregrešila s tem, da je na dan sv. Silvestra pitala štiri mladeniče z .liberalci", .lutri" in .krivoverci*. Njen prijatelj lpavec je podal prbtj njej tožbo zaradi žaljenja Časti, in c. kr. sodišče prisodilo jej je 5 dni zapora. Mi bi tega ne spravljali v javnost, ker sploh ni vredno, da se ime take osebe tiska; značilno pa je to, da menijo ti farovški pod-repniki, da lahko govorijo in kradejo čast, kolikor jim je drago; kadar pa dobijo pre-zasluženo plačilo, javkajo in zdihujejo, da so obsojeni za sv. vero, češ, saj so bili tudi svetniki in Krišč v ječi! Moj Bog! S kom se hočejo ti ljudje primerjati. AH ni to bogo-kletstvo? Vprašamo, ali je bila tudi takrat, ko je bila obsojena zaradi hudodelstva tatvine in večkrat zaradi žaljenja Časti, obsojena za sv. vero?!! In take osebe drži tukajšrio klerikalno vodstvo v raznih Marijinih družbah in v bratovščinah sv. Frančiška, izključuje pa poštena dekleta iz družbe .Marijinih hčera", baje zato, ker so se na ženitovanju. svojih sorodnikov nekoliko zasukale!! No, tem dekletom naj tega nikar ne bo žal, ker vidijo, kaj se vzgaja v takih bratovščinah in kam privedejo človeka pretiranosti v takih družbah! Oh ti, uboga Devica Marija in sv. Frančišek, gotovo se jočeta, ko zresta iz rajske višave na te zemske svoje .častilce". Satan se pa reži. Razstava krav ? Krmlnu. — V petek bo v Krminu po prizadevanju kmetijskega društva razstava krav, iz katerih se izberejo tiste, ki so godne, da jih dajo oplemeniti po bikih Simenthal-friburške rase, Krave morajo biti belorudeče dlake, stare ne čez 10 let in ne pod 18 mesecev. Razpisanih je 0 premij po 20, 10 inf5 K ter 6 diplomov. Taka razstava, in kar stoji ž njo v zavezi, služi premnogo v to svrho, da se boljša goveje pleme, oziroma da dobro ostane ter ne izgineva. Premije in razstava so za kmeta nekaj, kar upliva le dobro na njega, da skrbi za tako živino, ki je kaj vredna ter je skrben, da si tudi ohrani dobro in zdravo govejo živino. S premijo, katero dobi na taki razstavi, mu je povrnen del troškov, in pa čast, da je odlikovali, upliva tudi le dobro na razstavljala ter ga krepi, da redi živino skrbno, da jo drži, saj končno dobiček ima le on, kmetovalec. Razstava s premijami je gotovo dober del pripomočka za vzdrževanje dobre goveje živine. — Po naših gorah se nahaja tudi še mnogo dobre živine, in škoda velika bi bila, ako bi se ta skrčila. Da se pa stori premalo za rejo živine po naših gorah, tega ni treba praviti. Kakor na vsako stran, se tudi na to ne skrbi dosti za našega kmetovalca.,.. Ker pa ob vsaki priliki povdarjamo in priporočamo, kar more služiti v dobrobit kmeta, porabljamo tudi to priliko, povdarjaje, da bi bila taka slična razstava koristna tudi za kmetovalce po naših gorah; Le to bi upli-valo jako dobro in brez dvoma bi pripomoglo mnogo k temu, da se ohrani, kar je dobre goveje živine, oziroma, da se ista po dobrem oplemenenju še zboljša, drugodi pa slabejša odpravi ter nadomesti z zboljšano. Poleg drugih potrebnih pripomočkov v tako svrho bi torej izvrstno služile tudi take razstave s premijami, in prepričani smo, da ako bi se od vseh merodajnih stranij začelo prav intenzivno delor^ii na zboljšanje, bi imeli v kratkem tako goveje pleme v deželi, da bi ne bilo treba gledati drugam za boljše ople-menenje, marveč bi zadoščala domača reja na vsako stran, in čim boljša živina, tim dražja, tim večji prislužek in dobiček! Me-rodajni faktorji, gan;te se! Podružnica tvrdke Brufovka r Rasteta. — V Raštelu je ustanovila te dni tvrdka J. Drufovka v prostorih prejšnje trgovine Bisiakove svojo tretjo podružnico za usnjino. Kakor pozdravljamo z navdušenjem vsak napredek na polju trgovine v Gorici, tako moramo o tej tvrdki posebno pripomniti, da nam naravnost imponuje po svoji izvenredni agilnosti. Iz skromnih začetkov se je tvrdka v teku let tako povzdignila, da smelo razteza svoj delokrog vže daleč preko slovenskih mej. In kdor ve, kako se bori naša trgovina v mestu za svoj obstoj, ve ceniti napredek, s kojim nam je vzgled in ponos ravno ta trgovina. Mnogo vzglednega delovanja, posebno za trgovca v Gorici, nam nudi ta tvrdka; ne zlorabljajoč narodnih načel, kakor Svoji k svojim, si je pridobila ista zaupanje in spoštovanje pri svojih od« jemnikih v najširših krogih in celo pred Italijani na podlagi pravih trgovskih načel: točno, ceno in dobro. Priporočamo > vsled tega to trgovino najtopleje posebno našim trgovcem in obrtnikom, ki se Še vedno s predsodki poslužujejo raje pri naših nasprotnikih, seveda ne v lasten dobiček. Drobiž. — V stolni cerkvi je v petek od poldne do 2. pop. neki neznani uzmovič pokradel iz pušiee sv. Antona, kjer je se nabira za kruh, denar, okraske Mat. B. 2 verižici okoli vrata, 1 dolga, 1 kratka, vrednosti 60 K, eno broš, vrodno 16 K, poročni prstan, par uhanov stare mode, rožni venec ftd; ^toffl^^^^ Jp^0^ll8*sxaip nad>M»ode R"nerja je to tisti čas, ko je raežnar zaklenil cerkev ter sel kosit. Ko je spet odklenil, jo je .uz^ movič pa popihal. — V Opatijo je došlo od 1. sept. lani do 19. t. m. 6584 oseb. Od 13. febr. do 19. priraslo 340 oseb. Dne~19, febr. je bilo navzočih v tem zdravilišču 1196oseb. Kranjsko-prlmorsko gozdarsko društvo v Ljubljani razglaša: Vsled sklepa XIX. javnega shoda dn6 7. julija 1896. razpisuje se 10 premij po 20 ali po 40 K za uspešno pogozdovanje gollčav kmečkega posestva pod sledečimi pogoji: 1. Pogozdovanje mora biti leta 1901. ali 1902. izvršeno ter mora pogozditev Obsegati najmanj 0.56 ha : 1 oral. 2. Vrsto lesa in sadik izbere si lahko posestnik po svoji volji, samo morajo biti sadike za krajevne razmere ugodne; nikakor pa ne sme daljava med sadikami več kot 1*50 m obsegati. Posestniki, kateri hočejo za premije prositi, morajo svoje prošnje najdalje do konca junija t. 1. pri kranjsko-primorskem gozdarskem društvu v Ljubljani vložiti, ter v istih navesti politični okraj, davčno občino, številke parcel in približne ploskovne mere pogozdenega zemljišča. Pogozdovanje prosilcev pregledovalo in presodilo se bo v jeseni 1903.1., morda nastali primanjkljaji pri pogozditvi se lahko spomladi rečenega leta popravijo. Premije priznava in prisoja predsed-ništvo omenjenega društva, ter bo isto dovoljevalo premije ali pa v gotovih slučajih tudi samo priznalna in pohvalna pisma razdeljevalo. V Ljubljani, meseca februv. 1902. Predsednik: Ludovik baron pl. Berg s. r. Popravek. — V zadnji številki v notici .Zeleni pobiči* se nam je urinila pomota v tisek pri besedi herezija v oklepaju (brez-verslvo!), in sicer je bil tam črtan v oklepaju en stavek, v katerem pa je po pomoti ostal izraz (brezverstvo!), ki bi bil tudi moral izostali, ter prišel k besedi herezija. Herezija pa ne pomeni brez verstvo, marveC krivo-verstvo, kar p. n. čitatelji tudi že sami vedo. Toliko v popravek. Dalje treba popraviti v dopisu »Od beneške meje* zadnji odstavek. Glasiti se mora tako-le:,... ako se pove resnico, ni obrekovanje.... Zgubljeno. Nekdo je zgubil v nedeljo v času od 3. ure pop. do 8. zvečer, najbrže na polu s Travnika po Šolskih ulicah, poti proti Soškemu potu ter do Maraža proti Podgori, svojo denarnico, v kateri je bilo 20 K denarja ter nekaj beležk. Pošten najditelj je naprošen oglasiti se v našem upravništvu, kjer izve naslov onega, ki je to izgubil. Učenca za pekarsko obrt v starosti 14—15 let sprejme takoj Matevž Torkar v Podbrdu ob Bači. Razgled po svetu. Državni zbor. (Dalje.) — Posl. Hei-1 i n g e r je interpeliral v seji 20. t. m. zaradi sankcije premenjenih §§ 59. in 60. obrtnega reda. Posl.Wolf (divjak) je interpeliral zaradi izvoza konj za angleško vojsko iz Avstro-Ogerske ter zahteval, da se v varstvo nevtralno'ti prepove nadaljno izvažanje. Pred- Društvene vesti. Jubilejni koncert ,s1ot. pevskega društva na Dunaju". — »Slov. pevsko društvo* priredi s prijaznim sodelovanjem dvorne operne pevke gospe Foester-Lauterer, slavljenega virluoza na gosli Jarosiav Kocian-a, opernega pevca dr. K. K r a k l - a (baritonisl), komponista Josip Nešvera in .Dunajskih filharmoni-kov* v soboto 8. marca 1902. v proslavo svojega 40-lelnega obstanka velik slovanski slavnosten koncert v vel.ki glasbeni dvorani. — Po koncertu se skupno praznuje slavnostni večer, katerega se udeleže samo udje, deputacije korporacij in društev, kakor tudi vabljeni gostje. Tem potoni se najuljudneje vabijo vsi bivši člani društva, pevska društva, korporacije, kakor tudi prijatelji in podpiranji društva, da počaste s Svojo prisotnostjo to za celo veliko Slovanstvo na Dunaju vele-važno slavlje ter tako dejanjsko pripomorejo k povspehu tega velikega slovanskega podjetja. Oglasila se prosijo pravočasno na naslov društvene pisarne I. BrSunerstrasse 7. (Slovanska beseda.) PeTsko-tamburaško društvo „Pod-gora* v Podgori vabi svoje člane na I. redni občni zbor dne 1. marca ob 7. uri zvečer v društvene prostore. ta čestitko k zlati poroki. Posl. Hofmann in tovariši predlagajo, naj se dovoli iz državnih sredstev podpora za humanitarno pospeševanje rokodelstva in obrtništva. Poslanec Tscharre zahteva 200.000 K državne podpore za one koroške občine, ki so bile vsied viharjev 16. in 17. januvarja t. 1. hudo prizadete. Predlog se sprejme. Posl. Perner-s-to r-f-e-r- zahteva, da se obravnave odseka o izjemnem stanju proglase za javne. Se odkloni. V poslanski zbornici 21. t. m, je Spin-čič interpeliral, zakaj se je izjemno stanja v Trstu razglasilo samo v laškem jeziku, tako da slovensko prebivalstvo še vedelo ni za tako dalekosežno odredbo. Velik hrup je nastal, ko je Holanskv vprašal prezidenta Vetterja, kako je to, da je reditelj Walz v včerajšnji seji zmerjal posl. Hagenhoferia. Potem je zbornica nadaljevala proračunsko razpravo. Govorila sta obširno soc. dem. H a-nich in kršč. socijalist Scheicher, ki je trdi), da so tržaške nemire provzročili židje. las govora Bartolljevegn t zbornici poslancev. — Poslanec istrskih mest dr. Bartoli je govoril v petek v zbornici poslancev, in sicer obširno. Ker je to za naš važno, podajemo tu glavno iz njegovega govora. Uvodoma je -trdil, da so Italijani izpostavljeni neprestanim žaljenjem od strani vseh avstrijskih vlad iti da imajo vse stranke malo ali skoraj nič obzira do njih. Navzočnost laških poslancev v parlamentu da je vsled tega skoraj popolnoma odveč. Ako so prestopili v najstrožjo opozicijo, da je to popolnoma naravno, ker da niso dosegli ničesar tudi v onih časih, ko so pripadali najmočnejšim klubom parlamentarnih večin. Italijani da so se vedno smatrali tujcem, vsled česar da se niso mogli nikoli prav zanimati in ogrevati za to, kar se dogaja v dunajskem parlamentu. Z laškimi poslanci-, trdil je dr. Bartoli, bi bilo sporazumljenje prav lahko možno, ker oni ne zahtevajo drugega nego da se jih pusti živeti v miru v njih deželah I Nasproti temu pa da so vsi, in posebne Nemci, s katerimi so Živeli v soglasju toliko Časa, počeli stezati po njih posesti. Od Čehov in Poljakov da jih prav nič ne ločuje, ako ne morda ona slovanska solidarnost, ki pa sicer za vse Slovane nima jednake vrednosti., In — zatrdil je govornik — tudi z našimi najdirektnejšiini nasprotniki bi bilo mogoče sporazumljenje (torej tudi s Hrvati in Slovenci.) Ako bi nas le pustiii živeti v miru na našem narodnem ozemlji. Slovencem in Hrvatom bi želeli mi Italijani vse dobro (oj dobrote!) in bi se veselili kulturnega napredka njihovega, a oni bi morali gojiti ljubezen in ne sovrašva do Italijanov. Tudi Italijani da bi se borili za deželno avtonomijo, ako bi se Trentin ločil od Tirolske in ne bi imeli ničesar proti izvedenju narodne jedna-kopravnosti, ako bi se to izvedenje prepustilo v kempeteneo deželnim zakonodajam! Seveda, je nadaljeval govornik, treba bi bilo natanjčno določiti pojm te besede, ker nikdo ne more zahtevati, da bi povsod • pomirili razne narode in da bi se na isti način postopalo z malimi in velikimi in da bi one, ki so v kulturi najbolj zaostali, stavili na jednako stopinjo z najbolj civiliziranimi. Tudi, ako bi hoteli, bi tega ne bilo mogoče storiti. Na Primorskem in posebno v Istri da je vladna politika, kolikor se le da, nemoralna in da .obstoji* iz samih koncesij, ki se dajajo slovanskim agitatorjem na škodo koristim dežele. Vlada da v svoji skrbi za protežiranje Slovencev in Hrvatov ne vidi ničesar, dokler se ne dospeva do krvavih dogodkov, jedna-kih onim, ki so se dne 14. in 15. t. m. pri-godiii v Trstu. V Pazinu da se je ustanovil hvatski gimnazij, samo da se draži Italijane ter da je vsa šolska uprava orodje slovanske propagande. Govornik se je dotaknil tudi dvojezičnih napisov na novi istrski železnici ter trdil, da so se na dotične table postavila imena laških krajev v nekem ptujem jeziku, imena, ki so v Istri popolnoma nepoznana. Vrhunec frivolnosti je dr. Bartoli menda dosegel v naslednjem odstavku: ,In vendar se po vsem tem nahajajo brezobrazneži, ki se pritožujejo in zagotavljajo, da so tam doli (v Istri)lItalijani5gospodarji,; da so pro-težirani, prepotentni in grabljivi volkovi; medtem ko so pristaši Hrvatov, kateri so — kakor v barbaričnih časih — pretili oropati cela mesta, ki so rezali trte ter uničevali poljedelske pridelke, fanatični Hrvati, tisti, ki napadajo in pobijajo v Dalmaciji uboge Čežote pred očmi ces. kr. oblasti, ti Hrvati pa so nedolžne ovce*. Govoril je dalje, da Slovani 'derflincirajo Italijane irredentizma, ter da hočejo s tem dokazati potrebo, da se Italijane, ki so nevarni za moč naše monarhije ob Adriji, zatira na korist Slovanom. — Zaključujč svoj govor pa je rekel, da se laško ljudstvo vedno bolj prepričuje, da je brezvspešno pošiljati svoje poslance na Dunaj ter da se vrv raztrže, ako se jo preveč napenja. Roga! se je potem vladi, da se je leta' 1894, morala ukloniti laški volji v vprašanju dvojezičnih napisov na istrskih državnih uradih ter je isto nekako svaril, naj bo pametna, da se jej tudi v bodoče ne dogodi kaj takega ter jej svetoval, naj raje hitro spremeni svoj kurs. Dokler pa se to ne dogodi — zaključil je dr. Bartoli emfatično svoj govor — bomo, v izraz nezadovoljstva našega naroda, glasovali proti prehodu v podrobno debato in proti proračunu. Taki .pesmij" od strani Lahov smo že navajeni. Kažejo pa, da se niso še nič naučili v politiki drugega nego gonjo proti Slovencem in Hrvatom, sedaj v grši, sedaj v lepši obliki, kakor jim kaže. Nasproti vladi po eni strani delajo .opozicijo*, po drugi pa se dobrikajo, kakor razposajeni dečaki. No, mi stojimo na straži, pričakuje tudi, da končno le sprevidi vlada, kaki so ti laški Očki ob Adriji. Tržaški izgredi so v to svrho velik svetilnik! Kant pripelje konsum? — Slavni konsum na Rečici na Sp. Štajerskem, o katerem smo že večkrat govorili, pride prihodnji mesec pred c. kr. okrajno sodnijo v Celju na zatožno klop radi »prekunštno* sestavljenih računov in drugih sličnih stvarij. Obtoženi so župnik Ulčnik in drugi, na prvem mestu pa brata kaplan Melhijor Zorko in Jože Zorko. Pred sodnijo pride pa tudi revizor .Gospodarske zveze* Pele češ da je baje on kriv tiste imenitne sestave računov. Dalje preganja kaplana Zorko drž. pravdništvo, kakor se čuje, radi nekih plačanih maš. Ta dva brata Zorko sta bila te dni obsojena pred okr. sodnijo v Gornjemgradu, ker sta hotela nekega fanta naščuvati, da bi pretepel nekega konsumarjem neljubega človeka, in sicer kaplan na 5 dnij zapora ali 50 kron globe, brat pa na dva dni zapora aH 20 kron globe. f Dr. Emil Holub. - Po dolgoletni bolezni je umrl v petek na Dunaju dr. Emil Holub, znameniti raziskovalec Afrike. Rojen je bil 7. dec. 1847. v Holici na Češkem, študiral na češki univerzi v Pragi medicino in prirodoznanstvo ter je šel 1. 1872 v južno Afriko kot zdravnik, kjer se je nastanil v dinamitnih poljanah. L. 1873. in 75. je potoval, in 1. 1879. se je vrnil v Evropo z bogatimi zbirkami, katere je razdelil med razne avstrijske iz iz venavstrijške zavode. L. 1883. ga je spremljala žena v Kapstadt in še višje proti severu. Njegov namen, priti v Sudan, se je izjalovil ob divijh rodovih. Rešil je je tačas komaj svojo zbirko, katera je obsegala 13.000 raznih objektov. To zbirko je bil razstavil 1. 1891. na Dunaju in 1. 1892. v Pragi. Holub je bil, kakor že razvidno, Ceh. Kondolirali se ženi razni dostojanstveniki, korporacije, društva, in tudi Njeg. Vel. cesar. Vsiljevanje avstr. državljanstva in domoTlnstva v Trstu. — Laškega podanika Jos. Delfabro, v službi pri tvrdki Napp, so poklicali te dni na magistrat, kjer so mu hoteli izročiti dekret avstrijskega državljanstva in domovinstva v Trstu. Mož je debelo gledal, ker ni prosil ne za eno ne za drugo! In je tudi oboje hvaležno odklonil. — Slovence pehajo iz Trsta, laškim podanikom pa vsiljujejo avst. državljanstvo in domovinstvo. Tako daleč smo v Trstu pod slavnim sistemom ! Poslanica. SI. odboru društva .Edinost* v Trstu. Dne 11. t. m. sem poslal na si. odbor društva .E.* to-le pismo: .Opozarjaje si. odbor društva, čegar član sera in se hočem posluževati vseh pravic, katere imam v smislu društvenih pravil, na napade v glasilu .Edinost" na mojo osebo v št. 39. na 3. strani in v št. 32. na 2. str. — izjavljam najprej, da izvrševalni odbor narodno-napredne stranke v prvi prihodnji seji izpolni svojo dolžnost na skrajno breztaktne in neosnovane napade na mojo osebo in neresnične kombinacije v istih napadih o razmerju „Soče* do stranke ali izvrševalnega odbora do »Soče*, — kot član društva ,Ed.* pa prosim en iz t is pravil (katerih še nikdar nisem prejel), da vem pravoveljavno zahtevati zadoščenje v smislu teh pravil in v okviru društva samega. (Sledi odstavek o plačani letnini 6 K.) Opozarjam si. odbor na svoj odgovor v .Soči* od četrtka in posebe na tam stavljena vprašanja, — dalje na članek v današnji .Soči* in na nadaljevanje v soboto. V tem smislu bom zahteval točnih pojasnil, v koliko odgovarja društvo .Ed." za te napade in o legitimaciji takozvanega uredništva, da sme govoriti na način in v takem obsegu, kakor je Citati v društvenem glasilu. Pričakovaje, da mi si. odbor vpošlje 1 iztis pravil, bilježim se z vsem spoštovanjem. V Gorici,!!, febr. 1902.------------------- (Podpis.) Na to svoje pismo sem prejel včeraj 23. t. m. tako Salomonsko rešitev: Blagorodni gospod Andrej Gabršček v Gorici. Na Vašo pritožbo dd. 11/2/1902 radi baje .breztaktnih in neosnovanih napadov* v .Edinosti" na Vašo osebo, kateri .napadi* pa so le odgovor na Vaše ne posebno taktne in osnovane napade na tržaške Slovence sploh (očitali ste mej drugim umazanost in abderitstvo) in na društveno glasilo posebej, častimo se naznaniti Vam, da društveni odbor ni smatral za potrebno kaj ukreniti. Nismo dosedaj odgovorili, ker smo čakali na obljubljeno izjavo izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke, katere pa do danes ni bilo. Za odbor pol. dr. .Edinost": Mandič Dr. Cerne predsednik. t. č. tajnik. Trst, 23/2/02. Kakor vidim, si. odbor „Ed." nt hotel razumeti mojega jasnega pisma; da bi ga niti ne prečila!, predno je odgovoril, si vendar ne morem misliti. Moje pismo ni bila nikaka pritožba, — marveč sem kot član društva le prosil, naj mi si, odbor vpošlje en iztis pravil, da vidim, kakošne pravice mi nudijo za nadaljne korake v svojo obrambo in zadoščenje. In pri tej prošnji ostajat a i bolje: zdaj zahtevam en iztis pr«.> .. To je pač najna-vadniša pravica, katere imajo člani, a odbo-rova dolžnost je, da takim zahtevam takoj ustreza. Mesto tega sem prejel odborov pamftet na mojo osebo. V ostalem protestujem proti zavijanju o . . . .mojih .... napadih na tržaške Slovence sploh... !* Da odbor polit, društva ,Ed." še po mojih pojasnilih identifikuje ,S o č i n* članček o abderitih z mojo osebo, imenujem to škandal in svečano odklanjam take vrste pačenje najprimitivnejših pojmov o . . . stvarnosti in osebnosti. Ker je prinesla »Soča* oni članek, naj odbor društva »Ed.* odgovarja njej, ako se mu zljubi, a da hoče dajati v uradnem odgovoru na moje gornje pismo meni kot članu društva take vrste lekcije, moram odločno zavrniti kot skrajno breztaktnost in žaljenje. Napade v .Ed." imenuje le »baje breztaktne .... itd", dočim pa podtika meni osebno ne posebno taktne in osnovane napade na ... tržaške Slovence sploh (?!), dasi sem že povedal, kako ta reč stoji. Odbor »Ed.* pač ni poklican, da prihaja nad člane s tako predrznimi insinuvacijami in zavijanji resničnega položaja. Odbor društva ,Ed.*, naj se izreka danes še tako solidarnim z uredništvom ,Ed.*, ne more ničesa premeniti na dejstvih, obrazloženih v treh mojih člankih, katere sem podpisal in jih ¦r .stopam pred vsem svetom. Enako nepojmljiv je izgovor, da odbor ni odgovoril toliko časa, ker je Čakal na obljubljeno izjavo izvrševalnega odbora. — Za to izjavo se nič ne mudi, ker ne bomo edino radi tega klicali 40 članov v Gorico. Na odgovor mojemu pismu pa ne more imeti najmanjšega vpliva! Vsakemu pametnemu človeku zadoščajo za enkrat moje izjave v ,Soči*, katerih vendar nikdo ni preklical, a da imam jaz toliko legitimacije, da morem tako govoriti, je pač jasno vsakomur, ki pozna razvoj položaja od razkola 1.1899. Naznanjam si. odboru, da odklanjam gornji njegov odgovor v celem obsegu ter ponavljam svojo zahtevo, jasno izraženo v pismu 11. t. m. Potem bomo govorili dalje. V Gorici, 25. febr. 1902. Andrej Gabršček. Poštne zveze. Goriško z obmelnlm Kranjskim. Gorica - Trbiž. — Odhod: Gorica 2 zj., 12 opol.; Solkan 2.35 ^ 12.35 p.; Plave samo ob 1.35 p.; Kanal 450 zj., 2.30 p.; Ročinj 5.40 zj., 3.15 p.; Volče 7 zj., 4.20 p.; Tolmin 7.35 zj., 4.40 p.; Kobarid 9.30 zj., 6.20 zv.; Srpenica 11.15 zj., 7.55 zv.; Žaga 11.45 zj., 8.20 zv.; Boleč 12.50 p., dohod te poŠte 9. zv.; Log (Breth) 2.15 p.; Predel 4 p.; Rajblj 4.35 p.; Trbiž (doh.) 5.35 p. Trbiž - Gorica. — Odhod: Trbiž 4 zj.; Rajluj 6.15 zj.; Predel 7.05 zj.; Log 8.35 zj.; Boleč 6. in 9.50 zj.,; Žaga 10.35 zj., 6.40 zv.; Srpenica 11.05 zj., 705zv.;Kobarid 12.50 p., 8.35 zv.;Tolmin 9.45 p., 10.15 zv.; Volče 3.05 p., 10.30 zv.; Ročinj 4.30 p., 11.35 zv.; Kanal 5.15 p., 12.25 zj.; Plave 1.45 p., 6.05 zv.,; Solkan 2.15 pop. 7.10 zv.; Gorica (doh.) 2.45 pop., 7.40 zv. Goric«-Rihamfaorg. — Odhod; Gorica, 12.45, Št. Peter 1.15, Renče 2.20, Prvačina 3.25 Dornberg 3-45, Rihemberg (doh.) 4.40 pop. ftihemberg-Gorica. — Odhod: Rihemberg 4.30 zjut., Dornberg 5.20, Prvačina 5.50, Renče 7.00, ŠL Peter 7.55, Gorica (doh.) 8.20 zjutraj. Goric«-Miren. — Odhod: Gorica 12opol., Št. Peter 12^5r Vrtojba 1.05riljel.30rMirea-(dob.) 2 pop. Miran-Goric«. — Odhod: Miren 6, Bilje 6.30, Vrtojba 6.55, Št, Peter 7.35, Gorica (doh.) 8 zj. Gorica-Tolmin. - Odhod: Gorica 3. popol, Solkan 3.40, Plave 505, Kanal 6-—,Roeinj 650, Volte 8-40, Tolmin 8*. — Odhod; Tolmin 3*30 zjutraj, Solkan 7-30, Gorica dohod 805. Gorica - Poatojin«. — Odhod: Gorica 11.10 p., 4 zj.; Šempas 1.45 p., 5.20 zj.; Cmiče 2.20 p., 5,50 zj,; Sv. Križ Cesta 3.10 p., 0.85 zj. Ajdovščina 8.45 p., 7.05 zj.; Vipava 4.45 p., 7.50 zj.; Št. Vid 5.30 p., 8.35 zj.; Razdrto 7.10 zv., 10.15 zj.; Hrale 8.15 zv., UM zj,; Postojna« (doh.) 8.50 zv., 11.50 predp. Pos**)ina - Gorica. — Odhod; Postojina 8.S5 zj„ 3.80 p.; Hrale 9.05 zj., 410 p,; Razdrlo 10.15 zj., 5.15 p.; Št. Vid 11.10 zj., 6.05 zv.; Vipava 11.55 zj., 6.45 zv. (Ta vozi le do Vipave). Ajdovščina 12.50 p., 5.10 zj. Sv. Knž-Uesta 1-20 p., 5.40 zj.; Črniče 2.15 p., 6.35 zj.; Šempas 2.50 p., 7 zj.; Gorica (doh.) 4.05 p., 8.10 zj. Gorica - Kojsko. — Odhod: Gorica 11 zj. Kojsko 4*— pop. Vožnja Vlt nre. Trst-Miramar. (Od ključa sv. Karla) dvakrat na dan, ob nedeljah in praznikih po Stirkrat. Trst-Kopar. — (Koperska delniška dražba). .,,, Večkrat na dan; urnik se spreminja po letnih časih. Vožnje naznanjene z lepaki v Trstu, Trst-Pulj. — (Istria-Trieste). Vsak dan iz Trsta 6.30 zj., dotiče Piran in druga istr. mesta, v Pulj S.45 pop. Od I. okt. do 31. marca 15 minut pozneje. — Iz Pub> v Trst enak urnik. Trst-MIlje. — Vozi parnik vsak dan petkrat. Urniki se pretninjajo; naznanjeni so z lepaki v Trstu. ¦Cormln-DolanJ« in obratno. — Odhod: Kormin 12.30, Bračan 12.55, Dolenje (doh.) 2.20 p. — Odhod: Dolenje 6, BraCan 7,10, Kormin (doh,, 7.30 zj. Kormin-BIIJana. --¦ Odhod: Kormin 11.— predp, doh. Biljana 12'30 pop. — Odhod: Bičana 6-45 zj., doh. Kormin 7'45 zj. Kormin - Mada)a in obratno. — Odhod: Kormin U*— predp. in 4.50 p., Medeja (doh.) 12*— 5.50 p. — Odhod: Medeja 6-30 zj. in 2.30, Kormin (doh.) 7-30 in 8.30. Nabratlna-Davin in obratno— Odhod!: Nabrežina 9.20 zj., 6 zv. Dohod: Devin 10.30 zj., 7.10 zv. Odhod: Devin 6 zj., 3.30 p. Dohod: Nabrežina 7.10 zj., 4.40 p. Nabraiina-Prosok in obratno. — Odhod: Nabrežina 10-— zj. in 6 zv., Sv. Križ 10.20 zj., in 6-20zv. Prosek (doh.) 11 zj., 7 zv. Odhod: Prosek 6.30 zj., 3.30 pop.; Sv. Križ 7.15 zj. in 4*15 pop.; Nabrežina (doh.) 7.30 zj. in 4.30 p. Nabrežina - Komen in obratno. — Odhod: Nabrežina 9.30 zj.; 5*30 pop., Komen (doh.) 11 zj. in 7 zv. Odhod: Komen 6 zj., 3*30 pop. Nabrežina (doh.) T.30 zj. in 5-— pop. Sežana - Štanjel in obratno. — Odhod Sežana 12.30 p., Dutovlje 2.15 p., Štanjel (doh.) 3.15 — Odhod: Štanjel 5.45 zj., Dutovlje (doh.) 7.05 Sežana (doh.) 8.15. Tolmin - Cerkno in obratno. — Odhod: Tolmin 8 zj., 1.30 pop.; Sv. Lucija 8.50 zj., dob. 2.10 pop.; Slap 10.20 zj.; Cerkno (doh.) 1 pop.; odhod *ob 4.30 zj. iz Cerknega v Slap-Sv.Lucija-Tolmin. — Druga pošta iz Sv. L. ob 5 pop., v Tolmin 5.40. Tolmin - Grahovo in obratno. —Odhod: Tolmin 1 pop., Podmelec 3.20, Grahovo--(dohi) - 4.20 zv.; odhod iz Grahovega ob 7 zj. v Podmelec-Tolmin. (doh. 10 predp.) Podbrdo-Graho o in obratno. — Odhod: Podbrdo od 1. novembrr do 28. februvarja 4 pop., od 1. marca do 31. oktonra 5 zjutraj. — Iz Grahovega v Podbrdo vsak dan ob 8.10 zjutraj. Vozna traja 1.50. Kobarid - Breginj in obratno. — Odhod: Kobarid 12.30 p., dohod Breginj3.55p. — Odhod: Breginj 6 zj., doh. Kobarid 9-10 zj. Od 1. aprila do 30. sept. eno uro bolj zgodaj. Kobarid - Podbonesec in obratno. — Odhod: Kobarid 10 zj., 6.30 zv.; RobiČ 10.40 zj., 7,05 zv.; dohod Podbonesec 11.50 zj. — Od h o d: Pod- • bonesec 2.30 p.; Robič 7.45 zj., 3.45 p.; dohod Kobarid 8.20 zj., 4.20 p. Prostor za 2 osebi. Idrija - Cerkno in obratno. — Odhod: Idrija 12.30 pop., Cerkno (dohod) 3.30 pop.; — Odhod: Cerkno 4.30 zj., Idrija (doh.) 7.30 zj. Idrija-Logatec in obratno. — Odhod: Idrija 8 zj., 4.30 pop.; Godovič 10.05 zj.. 6.35 zv.; HotederSica 10.50 zj., 7.20 zv.; Logatec gor. 11.50 predp., 8.20 zv.; Logatec dol. (doh.): 12.15 pop., 8.45 zv. —Odhod: Logat<-« doL 7.20 zj., 3.30 pop.; Logatec gor. 7.55 zj., ¦> pop.; Hotederšica 8.50 zj., 5.00 pop.; Godovič lO/oo zj., 5.45 zv.; Idrija (doh.) 11.35 dopol., 7.45 zv. Rakek -Planina. — Iz Rakeka 8. zj. in 3.30 pop. — Iz Planine 12 opold. in 6.30 zveč. Vožnja traja 1 uro. Rakek - Clrknica. — Iz Rakeka 3.10 pop.; — iz Girknice 12.15 pop. — Vožnja 35 minut. 73. Bunaj-Trst in obratno. Podpisana hčere naznanjamo iužnih in potrtih src vsem sorodnikom, časti-tim prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša srčno ljubljena mati Katarina vdova Kralj rojena Gabrijelčlč v petek 21. t. m. ob 8\ zjutraj nenadoma Izdihnila svojo blago dušo. Zemske ostanke ljubljene pokojnice smo nesli v soboto ob 4. pop. k veznemu počitku na domače pokopališče. Za dokaze iskrenega sočutja na tej nepričakovani izgubi ljubljene mamice In za spremstvo na tej zadnji poti iskreno zahvaljujemo vse prijatelje in znance. V KANALU, 24. februvarja 1902. Marija Križnic K.iinktt Anica dr. Ilešičeva f*!!nk;a u6itdiIca Njezi Chioatro ,vanka' uutelJlca hčere. Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka , 1 HUUMJU HUV1V, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. obC*nstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveči« itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. r^arol praščiK. pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča pristna bala ji*?$J}-w bri*klls>dal in 6rna vina ^TzJjiBm matlnsklh in iz vipavskih, *0V&& I s t a r s k I h furlanskih, qT vinograda v. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. _____Can« zmarna. Posfražba poitana E. LEBHERZ Gorica tovarna užigalic priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst posebno izvrstne in zanesljive užigaliee ¦•*- Apollo Gosp. lekarnar BELA ZOLTAN Budimpešta. Prosim, pošljite mi 2 steklenici po 1 gld. Vašega mazila proti revmatizmu Učinek tega ma-z la je bil pri meni neprifakovaa. Dr. Lopaczjrnsli okrajni zdravnik. Ryglica. Posebni slučaji, mnogobrojna priznanja in zdravniška spričevala dokazujejo, da je to mazilo že več let znano in gotovo delujoče sredstvo, katero najbolje upliva pri bolečinah r koseh, sklepih in mišicah. Cena steklenice 2 kroni.j Glavna zaloga za Avstrijsko: Lekarna pri Brzovlak 1 Poštni vlak ti Osebni Postaje 1 Brzovlak 1 Poštni vlak \4 Osebni čas odhoda |Čas odhoda vlak ! 1 Čas odhoda |Čas odhoda | vlak 8*15 ! 815 1 1'10 j 8 40| 5*50 •Jrtr.i odh. Dunaj . . .doh. 1 915 1 8-50 7-07 1 i-— I — |7*45 1 11-04 111*04 5'09 i 1-50| 604 a. MOrzzuschlag ... A i Maribor.....1 6-37 1 6-20 2-341112-30 9*13 3-52 1-SM8 ! 1*05 fl*08 ' 5M8I l0*5o 431 1 4-20 9-35: 8'07 fi'10 <*-48 [ 2-22 U*42 8-- 235 5-24 3-lf li 2-56 7-40 5'27 l2'56 9*40 4-13 \ 345 1*50 10*08 5*55 17-24 Celje....... 1-3Č 1 1*29 fi-flll rzo 9*42 7*39 — 3-58 2*04 1022 R14| 7.37 1 Laški trg .... I 1 — ! 116 5-02 2'28 9*17 17-15 — 1 — ri4 10-32 628 7*47 1 Rimske toplice . . I — 1 — 4-51 2*17 9*02 7.05 4*4i ! 4-23 2*54 11*07 703 7*59 I Zidani most . . . 1-— |12-57 4-40 2*05 8*46 6*55 — : — 3*05 11*18 719 8-10 I Hrastnik. . . . . j 1 — ¦• — 4-1« 1-3» 8*00 6*41 — 4-38 3*13 U-26 7*30 818 j Trbovlje..... — 12-23 407 1*31 8*09 6-33 — i 4-44 3-21 11-34 7*42 8.25 — 12-17 3-59 1*23 7"59 6-26 — : - 3"33 11-46 801 8-37 — i — 3-46 ni i 7*42 6-14 — 501 3-44 H-56 8.16 8-47 Litija...... — 12- 3-36 101 ! 7*28 fi-05 — ' — 3'55 1207 832 8.57 1 Kresnice.....1 j Laze ....'.¦ V Zalog......• — ! — 3.25(12*50; 7-14 5-55 — — 4*08 12-20 8*58 9*09 — 1 — 3-12 i 18*37 6*57 5-43 — — 4*18 12-30 9*15 19*19 — i — 3-02 12-27 6*39 5*33 553 5-3.3 4*31 12-43 9*35 9-30 Sfeju-i-u*-*|SS: 11*51 11-29 2-50 12*15 623 5-22| 5f$ 5-38 4-54 1*58 1030 7*4»! 11-46 11-23 2-35lU*20l 601 8-55 — — 5*29 1.32 11*30; sm m Borovnica ... .A — — 2-06 10-4H 5-u9| 8-22 6-52 6-32 610 , 2*12 12*45 9- ¦ Logatec.....1 — ! 10-39 1-43 10-23 4*27 7-51 — — 6*27 | 2*29 11» 917 — | _ 1.30 io-i n 4*05 7-38 — 6-52 6*40 2*41 1*42 9-31 Rakek.....1 — 10-22 1-21 9-59 3*47 7'9.d 7-27 708 Ll-01 3*01 2*21 9:53 r Postojina ... . . .• 10-32 110-09 1.04 9-40 3-15 7*07 — — 7*12 j 3*12 2*37 10-07 I Prestranek .... — j — 12*50 9*25 2-51 16-54 7-50 7-33 810! 3*33 3-2« 10-2*35 16-42 — — j 826 349 3-52 ˇ Gor. Ležeče ... T — l __ 1217 1 8-471 1 *51 i 824 801 9*— 4D9 4-35 Divača ..... 1 9-38 l 9-18 11*56 816 1*09 ' mn s-isl i 913! 4*22 5-— A Sežana ..... »•18 ! 9-— 11-35; 7-59 12-33 — — 1 | 9-24; 433 5-19 i ¦ Opčine . . . . — 1 _ 11-20 j 7-14 12-02 — • — i 1 9 311 4*40 5"33| i ! j — — 1109 7-83 11-43 i 018» 838I 1 9-57 ! 5 06 6-10 tj* Nabrežina ... . 0 860 8-32 10*511 7-15| 11*09 9-40 9-1 |10 25 5-35 6-56 doh. Trst . . . odh. 8-15| g.^l 9-55 6-_| 9*45 ! Švicarska urarska obrt. privil. civilni, vojaški in uradniški krojač in trgoveo M. POVERAJ V GORICI na Travniku it. 5. Naznanjam Častitim gospodom odjemalcem in damam, da sem se preselil s svojo krojačnieo in trgovino iz prejšnjih prostorov na Travniku St. 22 v gorioznaSene prostore na Travnik št. 5. P. n. občinstvo priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jager, spodnje hlače ter nogovice, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan. Izdeluje se haveloke, sako, pclegrine in fi-nejše obleke za gospe po najnovejši modi. Blago se prodaja na meter tako po ceni, da je z menoj nemogoča vsaka'konkurenca. Edina prodaja finih dežnikov iz tovarne odlikovane z zlato svetinjo na parižki razstavi. Vstrežcm vsakemu naročilu in po vsaki modi. Samo 16 K. Naznanjamo vsem veičakom, častnikom, postnim, železniškim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro, da smo oprejeli ediro razprodajo novoiznajdene originalne genfske 14-karatne remont, ure zlatega-elektro-pla-que, f sestav glus-hutteV Te ure imajo protimagnetične pre-ciziski urni stroj, so najnatančneje regulirane in preskuiene in dajamo za vsako uro 3-letno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karat. zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura au. svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6, mesecih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le 16 kron poštnina in eol-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan raoš-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovmtnjice) po 8-—. 5-__ in 8*— K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar m nima nobenega rizika. Razpošiljanje po postnem povzetju ali predplačilu. Naročite jo pošiljati na RazpoiHJatiJ« ur „Chronos B«s«|« (Strlea). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stot., on dopisnice 10 stol. fllpr** Dunaj, i. Lugeck 3. ""¦Jd Po posti razpošilja izdelovatelj lekarnar! B61a ZOlt&n v Budimpešti. t Jaz Ana Csillag t Gospa Ana Csillag J Prosim, da takoj pošljete Sest lončkov Vašega preskuSenega mazila za raSčo las na naslov • Gospa grofica Cavrlanl-Auersperg Grad Gleichenberg pri Gradcu. Blag. gospa Ana Csillag! Izvolite mi kretom poŠte poslali s povsetjem zopet 2 lončka Vašega izvrstnega mazila za raščo las. Spoštovanjem Emilija pl. Baumgarten, Steyer. Gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi kretom pošte pošljete en lonček Vaše izvrstne pomade. Ludv. vit pl. Liebig, Liberec. Blag. gospa Ana Csillag! Vaše znamenite pomade prosi še en lonček. Grof Srečko Conrev, Dunaj. Blag. Ana Csillag! Prosim Vam, da mi kretom pošte pošljete- Vaše izvrstne lasne pomade dva lončka. L Schweng pl. Reindorf, c. kr. stotnika soproga v Pragi. Gospa Ana Csillag! Dunaj. Od Vas poslana mi Csillagova pomada je izvrstno delovala, in me veseli Vas obvestiti o tem. da-siravno sem jo malo časa rabila. Radi izvrstnega delovanja jo bom toplo priporočala • -em prijateljem in znancem. Adela'Sandrock,"gledališka 'igralka. Vaše blagorodje! Uljudno prosim, da bi mi s poštnim povzetjem doposlala en lonček lasnega mazila. Gvido grof Starhemberg, KupOsd. Blag. gospa Ana Csillag! Blagovolite mi Vašega presku-šenega mazila poslati še 1 lonček. Jaka Girardi pl. Ebenstein, Trient. Blag. gospa Ana Csillag! Dunaj! Na ukaz Njene ekselence gospe pl. Sžogyeni-Marich prosim, da mi pošljete en lonček Vašega izvrstnega mazila za 3 gld. Sprejmite ob jednem zahvalo. Gospa grofinja se je o vspehu mazila izrazila jako pohvalno. Z odličnim spoštovanjem Frida Giesa, i komorna gospa Njene ekselence. s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lorelev - lasmi dobila sem jih vsled 14-mesečne vporabe svoje samoiznajdene pomade. To so najslovitejše avtoritete priznale za je-dino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las, pospešuje rast istih, poživlja lasnik, pospešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter popolnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti. Cena lončka 1 gld. 2 gld., 3 gld , 5 gld. Pošiljam po pošti vsak dan, ako se znesek naprej pošlje ali pa s poštnim povzetjem po vsem svetu in tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila. Al Goillag Dunaj I., Seilergassa 5. Blag. gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi pošljele en lonček Vaše izvrstne pomade za lasi. Grofica Vilma Metternih, Grad Rubein p Meranu, Tirolsko. Blag. gospa Ana Csillag! Pošljite mi po povzetju 1 lonček Csillovega mazila za raščo las kojega sem že imela. Spoštovanjem Kneg. hobenlohe roj. kneg. Solm. Blag gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi Vaše shvno znane lasn3 pom de pošljete še en lonček. Mejnigrof A. Paliavlclnl, Abanj Szeniere. Gospa Ana Csillag! Za še enkratno pošiljatev enega lončka Vašega izvrstnega mazila za lasi prosi Kneginja Karlota Cothen, (Aniiall). Vaš. Blag. gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi pi poštnem povzetju pošljete še en lonček mazila za lasi. Spoštovanjem Saronica Baselli, Enns, Westbahn. Blag. gospa Csillag! Slišiil sem že mnogo dobrega o Vašem čudodelnem mazilu, vsled česar Vas uljudno prosim da mi kretom pošle pošljele dva lončka. Vas lepo pozdravlja Antonija Welonter, Gorica. Bekony-Sz. Saszld. Gospa Ana Csillag! Pošhlle mi po poštnem povzetju dva lončka Vašega preskušenega mazila za lasi. Grof Em. Esterhazv star. Vaše Blagorodje! Pošljite mi po poštnem povzetju en lonček Vašega preskušenega mazila za lasi. Grofica pl. Wurmbrandt, Birkfeld. Blag. gospa Ana Csillag! Dunaj, Prosim, da na spodnji naslov blagovolite puslati za ekselenco gospo grofico Kielmansegg, namestnico na Dunaju. Gosp. ulice 6. 3 lončke pomade po 2 gld za r hranjenje lasij, k, tera je izkazala dobre vspehe. Spoštovanjem Irma Pletzl, komorna gospa Njen. ekseltrco.