ŠTEVILKA LETO KLVIII, 15. MAJ 2016 CENA 1.70 EUR Kako povezati turistično ponudbo na ravni celotne doline? STRAN 6 Prejemniki priznanj in ostali ljubitelji knjig uživali na literarnem večeru s Ferijem Lainščkom STRAN 11 17703519 Oglasi AKCIJSKA CENA # yifL IZDELKA! rai ^ moocl: ■_ ia(it h/ ?!■ mladinsko kolo scott 26 col -C0HTTTS5A 1R 2fi ' r fkiHe-.HM) umust UD H5ci ifAPRC: jffiUA v UMI SAMO: 399€ - KOLIfINfl OMi^tHA \ a " r TRGOVINA PRIHOVA . D5 925 11 « ŠOLA SMUČANJA GOLTE '03 t T 05 APARTMAJI KRISTINA - OSI 240 tis BIKE PARK5KI SCHOOL. 041 865 598 2 Savinjske novice št. 19, 13. maj 2016 Iz vsebine: Tema tedna: Država ljudem, ki delajo prostovoljno, naložila preveč birokratskega dela.................4 Hitra cesta 3. razvojne osi: Prvi odkupi zemljišč in gradbena dela še letos?.....................................7 Otvoritev mostu v Mozirju: Zagotovljena ustrezna protipoplavna varnost mostu in okolice....................................7 Tretja stran Občinski svet Mozirje: Lani uspešno odplačevali obveznosti, dolga še skoraj za en proračun.......................8 Projekt starejši za starejše: Edinstven projekt se sooča s finančno podhranjenostjo..................................8 Občina Ljubno: Zaključili projekt protipoplavne zaščite v Okonini...................................................9 Občina Luče: Brv pri Igli bo prenovljena še pred glavno turistično sezono....................................9 Tekmovanje konzorcija biotehničnih šol Slovenije: Brigita Klinar navdušila komisijo in osvojila prvo mesto........................................27 Davčne blagajne trn v peti prostovoljskih organizacij Zakon o davčnem potrjevanju računov, ki je uvedel davčne blagajne, se v Sloveniji uporablja od 2. januarja. Že pred uveljavitvijo zakona so se v javnosti vrstile kritike na račun novega predpisa, kakor tudi predlogi za njegovo spremembo, Nova Slovenija (NSi) je v mesecu marcu dosegla parlamentarno obravnavo njihovega predloga, da se iz sistema davčnih blagajn izvzame-jo prostovoljna gasilska društva in manjši davčni zavezanci z do 50 tisoč evrov letnega obdavčljivega prometa. Ti naj bi po njihovem predlogu svoje gotovinsko poslovanje še naprej vodili prek virtualnih davčnih blagajn ali vezane knjige računov. Predlogu NSi so v razpravi nasprotovali poslanci tako koalicije kot večjega dela opozicije, ki so se strinjali z argumentom vlade, da je treba počakati na celovito analizo učinkov in ovrednotenje sistema v letu 2017. V finančnem ministrstvu so poudarjali, da so ravno zavezanci z letnim obdavčljivim prometom do 50 tisoč evrov tisti, ki praviloma pogosteje sprejemajo gotovino in so torej glavni zavezanci davčnega potrjevanja računov. »Z odpravo davčnih blagajn za zavezance z do 50.000 evrov letnega obdavčljivega prometa bi se razvrednotili ukrepi proti sivi ekonomiji,« so menili v Združeni levici. Zdaj so se proti obstoječemu sistemu davčnih blagajn postavila društva. Predlagajo, da se v prvem členu Zakona o davčnem potrjevanju računov uvede novo izjemo, ki ureja status zavezanca. Njihov predlog je, da naj bodo nevla- dne organizacije (društva, zavodi, ustanove), katerih prihodki preteklega leta ne presegajo deset tisoč evrov, izvzeti iz zakona tako, da ne bodo zavezanci za davčno potrjevanje računov. Predlog sprememb se nanaša tudi na 11. člen omenjenega zakona. Planinska društva si namreč želijo, da bi lahko na območjih, kjer ni dostopa do interneta, račune ne izdajala več izključno ročno iz vezane knjige računov, kot to velja sedaj, temveč da bi jih bilo možno izdati tudi s pomočjo elektronske blagajne in enako naknadno potrditi. V teh primerih bi, pravijo predlagatelji, veljala povsem enaka pravila, kot že veljajo, če se račun izda na območju, kjer dostop do interneta sicer načeloma je mogoč, a je prišlo do prekinitve povezave. Ob tem se je oglasil tudi Svet za kmetijstvo in podeželje, ki deluje v sklopu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki predlaga, naj zakon iz obveznosti davčnih blagajn izvzame zavezance, ki imajo letni promet z gotovino do 7.500 evrov. Kmetijski minister Dejan Židan je mnenja, da gre za »razumno mejo« in pri tem navaja primer sosednje Avstrije, kjer je ta sistem uveljavljen že dlje časa. In kaj na to poreče minister Mramor? Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 19, 13. maj 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 19, 13. maj 2016 3 Tema tedna DRUŠTVA IN DAVČNE BLAGAJNE Država ljudem, ki delajo prostovoljno, naložila preveč birokratskega dela Od obvezne uvedbe davčnih blagajn so minili šele dobri trije meseci, a so številna prostovoljska društva že povsem prepričana, da je bila njihova uvedba velika napaka. Predvsem manjša lokalna društva se soočajo tako s finančnimi kot organizacijskimi težavami, nekaj jih je celo obupalo in izvedlo ukinitev. Tudi v Zgornji Savinjski dolini so zgodbe podobne, a društvom se vendarle kaže nekaj upanja. Nevladne organizacije in društva so vladi posredovale nekaj predlogov, ki bi olajšali delovanje malih društev, s podobnim predlogom se je na vlado obrnilo tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. NAKUP ALI NAJEM BLAGAJNE NEZANEMARLJIV STROŠEK V Sloveniji je majhnih lokalnih društev, v katerih se ljudje združujejo predvsem zaradi skupnih interesov in želje po druženju, okoli 17 tisoč. Gre večinoma za upoko- jenska, športna, turistična, čebelarska, ribiška in seveda kulturno usmerjena društva, vsa ta delujejo tudi v naši dolini. Po podatkih Ajpesa jih je leta 2014 več kot 14 tisoč imelo manj kot pet tisoč evrov letnih prihodkov. — ——r^ _ - 'H — ' rr"*1 i ■ \ A JT7 IM- (Foto: BK) m Anton Gračner, predsednik Zgornjesavinjskega medobčinskega društva invalidov Mozirje: »Sprememba je vsekakor na slabše, saj država uvaja preveč birokracije tam, kjer za to ni potrebe. Za vsako našo dejavnost moramo račune odvajati preko davčne blagajne, kar za sabo potegne veliko dodatnega dela. Naše izkušnje kažejo, da je bilo ob pobiranju prispevkov za razne izlete ali predavanja veliko manj časa porabljenega, ko smo račune še pisali »na roke«. Ker prispevke naših članov pobiramo v času uradnih ur društva, je seveda normalno, da jih istočasno pride več. Plačevanje preko davčne blagajne je čas dela z enim plačnikom precej podaljšalo, zato so ljudje primorani čakati, da pridejo na vrsto, kar se prej skorajda ni dogajalo. Poleg tega se račun tiska na papir velikosti A4, saj pač imamo takšen tiskalnik, kar je velika potrata materiala in seveda posledično denarja. Tudi za najem davčne blagajne plačujemo 12 evrov mesečno, kar letno znova pomeni dodaten strošek v višini 144 evrov. Najbolj smo v društvu razočarani nad tem, kako nas zasipljejo z birokratskimi deli. Že tako moramo na različne strani pošiljati poročila, kar zahteva veliko dela, sedaj pa še to. Dela je toliko, da enostavno ne moreš pričakovati od ljudi, da bodo vse opravljali prostovoljsko, kar je bistvo društvenega delovanja. Ne moremo računati na to, da bo nek blagajnik ali tajnik leta in leta prostovoljsko opravljal delo, ki v urah lahko znese skorajda polovico običajnega delovnika. O ukinjanju društva sicer ne razmišljamo, močno pa upamo, da nam bo država vendarle prisluhnila in ukinila to nesmiselno birokracijo, ki nam jo dodatno nalaga.« V številnih društvih se ne spopadajo le s stroški, ki jih je prinesla nova davčna zakonodaja, ampak tudi s pomanjkanjem oseb s potrebnim znanjem za upravljanje davčnih blagajn in za delo z birokracijo. (Foto: ŠMS) Ker je jasno, da ta društva ne upravljajo z velikimi denarnimi vsotami, je tudi razumljivo, da vsak dodatni strošek hitro vpliva na njihovo delovanje. Slednje je navadno popolnoma prostovoljsko, v društvih ni zaposlenih, marsikje niti nimajo računalniške opreme, svoje mate- rialne stroške pokrivajo pretežno s sredstvi iz občinskih dotacij in članarinami. Nakup davčne blagajne marsikateremu društvu predstavlja opazen strošek. Če se ne odločijo za nakup blagajne, so jo primorani najeti. Letni strošek najema je oko- Zdenka Presečnik Firšt, predsednica Društva računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline: »V našem društvu vse delamo preko transakcijskih računov, vsi naši člani torej plačujejo preko teh. Zato sploh nimamo davčne blagajne, je tudi ne potrebujemo, ker ne delamo z gotovino. Preprosto smo se odločili, da dokler lahko delamo tako, bomo poslovali le na ta način. Člani našega društva so, kar se tiče dela s financami, seveda dobro izobraženi, osveščeni. V veliki večini so vajeni poslovati preko spleta, za plačevanje uporabljajo spletno bančništvo, zato s tem ni težav. Do težav pride, kadar se nam pri kakšnih plačljivih prireditvah pridruži kakšen upokojenec, ki ni vajen plačevanja preko spleta. V takšnih primerih se dogovori za pomoč s katerim od naših članov in plačilo izvede preko njega. Res pa je, da si mi lahko privoščimo delo na tak način, saj ne organiziramo prireditev, kot so na primer gledališke predstave, kjer je potrebno računati za vstopnice. V takšnih primerih seveda ni mogoče delati na ta način.« 4 Savinjske novice št. 19, 13. maj 2016 Tema tedna, Aktualno li 200 evrov, vsota, ki za majhna društva ni zanemarljiva. POMANJKANJEM OSEB S POTREBNIM ZNANJEM V številnih društvih se ne spopadajo le s stroški, ki jih je prinesla nova davčna zakonodaja, ampak tudi s pomanjkanjem oseb s potrebnim znanjem za upravljanje davčnih blagajn in za delo z birokracijo. To je težava, ki jo čutijo predvsem upokojenska in druga društva, v katerih se združujejo pretežno starejši ljudje. Če želijo svojim članom ponuditi kakšen izlet, predavanje ali delavnico, za katero izstavijo račun, je uporaba davčne blagajne nujna. Po mnenju društev je takšen ukrep vlade povsem nekoristen, saj jim nalaga le dodatno delo in povečuje stroške, a država od njega nima opazne koristi. V dobrih treh mesecih se je v blagajno namreč natekel le odstotek denarja več kot lani. POBUDE ZA PRENOVO NOVELE ZAKONA V želji, da bi prišlo do določenih sprememb, je bilo vladi že posredovanih nekaj pobud za prenovo novele Zakona o davčnem potrjevanju računov. Društva, povezana v skupnem interesu, so vladi predlagala, da uvede izjemo, ki ureja status zavezanca. Njihov predlog je, da naj bodo nevladne organizacije (društva, zavodi, ustanove), katerih prihodki preteklega leta ne presegajo 10 tisoč evrov, izvzeti iz zakona tako, da ne bodo zavezanci za davčno potrjevanje računov. Podobno pobudo je podalo tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki sicer predlaga mejo za obvezno uporabo davčnih blagajn pri 7.500 evrih. FINANČNO MINISTRSTVO S SVOJIM NEUSTREZNIM PREDLOGOM Finančno ministrstvo je tem predlogom delno prisluhnilo in v javno obravnavo poslalo predlog, po katerem društvom in neprofitnim organizacijam ne bo treba izdati računa, če bodo pri dobavah, ki jih opravljajo, izpolnili določene pogoje. Društvo morajo voditi in upravljati večinoma prostovoljci, za cilj ne smejo imeti doseganje dobička, zaračunavajo lahko le cene, ki jih odobrijo pristojni organi. Poleg tega bo izjema pri izdajanju računov veljala le, če društvo dobave ne bo prodalo davčnemu zavezancu in promet iz teh dobav ne bo presegal pet tisoč evrov in mora iti le za priložnostno prodajo. V tem zadnjem pravilu, ki društva omejuje na priložnostne dogodke, poznavalci društvenih dejavnosti vidijo težavo. Društva določene plačljive dogodke orga- Alenka Korpnik, predsednica Društva Komen: »Naše društvo Komen še vedno obstaja, zaradi spremembe zakonodaje smo se članice društva odločile, da za sedaj ne bomo več javno nastopale s prodajo izdelkov. Ker s svojimi izdelki na prireditvah sodelujemo le nekajkrat na leto, se nam delo z davčno blagajno enostavno ne izide. Stroškov bi bilo toliko, da bi navsezadnje delale v svojo škodo, dodatno bi me kot predsednico društva bremenila tudi velika odgovornost v primeru, če bi prišlo do kakšnih napak pri izdajanju računov. Žal je v Sloveniji prepogosta praksa, da se sprejemajo zakoni, na posledice njihove uveljavitve pa mislimo šele tedaj, ko je škoda že narejena. Če se bodo stvari spremenile in mala društva ne bomo več tako močno obremenjena, se bomo članice društva pogovorile in lahko, da bo društvo nadaljevalo s svojim delom. Naše društvo ni delalo zaradi zaslužka, ampak zaradi druženja in doprinosa naši družbi, zato je toliko bolj žalostno, da država dejansko dela proti nam.« Marjan Ostruh, predsednik Planinskega društva Nazarje: »Nakup davčne blagajne je seveda predstavljal določen strošek, ki se mu zaradi narave naših dejavnosti nismo mogli izogniti. V lasti imamo namreč planinsko kočo Farbanco, v kateri planincem postrežemo s pijačo. Dežurni v koči pogosto dela v precejšnji gneči, zato si je nemogoče predstavljati, da bi račune pisal na roke, enostavno ne bi šlo ... Dodaten strošek za nas je bil nakup mobilnega interneta, ki je obvezen za delovanje davčne blagajne. Uvedba davčnih blagajn je prinesla največ težav prav pri dežurstvih v naši društveni koči. Veliko naših članov se je nekako ustrašilo dela z davčno blagajno, saj s tem nase prevzemajo določeno odgovornost. Bojijo se, da ne bi pri delu z blagajno naredili kakšne napake. Zaradi tega opažamo upad zainteresiranih za dežurstvo na koči, kar ima lahko tudi precejšnje posledice za nemoteno delovanje naše koče v prihodnje.« nizirajo redno. Vsaj nekajkrat letno organizirajo izlete, predavanja, predstave, športna društva redno pobirajo vadnine, planinske koče so redno odprte ... Zakon o davčnem potrjevanju računov bo zagotovo deležen še precej razprave, preden bo prišlo do pozitivnih sprememb, upati je le, da medtem ne bo preveč društev obupalo in zaradi birokratskih ovir ter stroškov prenehalo s svojo dejavnostjo. Tatiana Golob DRUGI SVEŽENJ INFORMATIVNIH IZRAČUNOV DOHODNINE V NABIRALNIKIH V PRVIH DNEH JUNIJA Država bo iz prvega svežnja odločb vrnila 61.106.742 evrov preveč plačane dohodnine Finančna uprava RS (Furs) je v prvem svežnju konec marca poslala 930.430 informativnih izračunov dohodnine za leto 2015. Rok za vložitev ugovora se je iztekel 3. maja 2016, rok za doplačilo premalo plačane dohodnine je 2. junij 2016, preveč plačana dohodnina bo zavezancem nakazana na tekoči račun 1. junija 2016. Naslednji sveženj informativnih izračunov bo odposlan 31. maja 2016. V prvem svežnju je informativne izračune torej prejelo 930.430 zavezancev, od tega 237.996 (25,6 odstotka) z doplačili, 273.441 (29,4 odstotka) z vračili, 418.993 (45,0 odstotka) pa brez vračila ali doplačila dohodnine. V tej tranši bo skupaj za 40.102.256,61 EUR doplačil in 61.106.742,27 EUR vračil. Povprečni znesek doplačila znaša 168 EUR, povprečni znesek vračila pa 223 EUR. Vlada RS je napovedala, da bo v letih 2016 in 2017 z novelo Zakona za uravnoteženje javnih financ spremenila mejo med drugim in tretjim dohodninskim razredom. Dvignila jo bo iz 18.960,28 evra na 20.400 evrov. Sprememba bo vplivala predvsem na tako imenovani srednji razred. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 20, 20. maj 2016 5 Iz občinh, Organizacije KOLEGIJ ZUPANOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Kako povezati turistično ponudbo na ravni celotne doline? Župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik in direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije (SAŠA ORA) Jasna Klepec sta na nedavnem kolegiju županje in županov sedmih zgornjesavinj-skih občin predstavila pobudo po povezovanju občin v podporo turistični ponudbi v dolini. Potrebo po povezovanju so pripoznali vsi prisotni, vendar so menili, da je treba predlagano idejo dodelati in so v ta namen na sestanku imenovali komisijo. PREDLAGANA LOKACIJA V LJUBIJI Kot je menil Suhoveršnik, bi bilo mogoče poleg močne podpore občin pridobiti še sredstva iz pro- grama CLLD oziroma preko lokalne akcijske skupine (LAS) in vzpostaviti večji turistično informativni center na začetku Zgornje Savinjske doline, torej v Ljubiji. Lokacija je izborna tudi zaradi dejstva, da bo tam država gradila krožišče, ki naj bi bilo končano v letu 2018. V dolino bo vodila tudi kolesarska pot in tam prečkala magistralo. VSEBINA CENTRA MORA BITI NA VISOKI RAVNI Do sredstev za investicijo, ki bi po prvih predvidevanjih znašala okoli 150.000 evrov, bi lahko prišli preko ustreznih razpisov. Vsebina centra mora biti na visoki ravni, zato bodo potrebne zaposlitve, za financiranje katerih pride v poštev več opcij, med drugim delno financiranje občin, oddaja TlC-a v koncesijo, sofinanciranje države kot pri skupnih občinskih službah ... Za obiskovalce bi lahko napravili večje parkirišče in gostinsko ponudbo. INFORMACIJE O CELOTNI PONUDBI V DOLINI NA ENEM MESTU Jasna Klepec je dejala, da bi bil načrtovani center oblika povezovanja, promocije in informiranja turistov na višji kakovostni ravni. Samo povezovanje med ponudniki v dolini poteka preko Regijske destinacijske organizacije (RDO). Ta turističnih ponudnikov ne more tržiti, ker za to ni registrirana. Obiskovalci bi v načrtovanem centru lahko dobili informacije o celotni ponudbi v dolini, ne samo o nastanitvah, temveč tudi o možnostih preživljanja prostega časa, o dogodkih in tako dalje. VELIK POTENCIAL, KI GA KAŽE IZKORISTITI Uspešne informacijske točke moramo imeti na vseh treh vhodih v dolino, če želimo gosta dobro informirati in mu nuditi storitve, da se bo tudi vračal. V Solčavi takšen center (Rinka) že ostaja, potreben bi bil tudi v Gornjem Gradu. V dolini ponuja turistične storitve kar 85 ponudnikov, kar je velik potencial, ki ga kaže izkoristiti. Potem ko so prisotni pojasnili svoja stališča, so menili, da je treba, preden se začne v karkoli vlagati denar, dogovoriti vsebino nameravanega TIC-a. Za oblikovanje ogrodja za nadaljnje razprave o tem so imenovali komisijo, ki jo sestavljajo Jasna Klepec, Mateja Brlec Suhodolnik in Majda Potočnik. Marija Lebar V Zgornji Savinjski dolini ponuja turistične storitve kar 85 ponudnikov, kar je velik potencial, ki ga kaže izkoristiti. (Foto: M. Hudnik) OBČINSKI SVET NAZARJE V drugem rebalansu uskladili proračun z aktualnimi podatki o gibanju sredstev Na aprilski seji je župan občine Nazarje Matej Pečovnik članom občinskega sveta ponudil v sprejem drugi rebalans proračuna za leto 2016. Popravek je bil potreben zaradi razlik v pričakovanih sredstvih tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani. Svetniki so predlagani rebalans potrdili. SPREMEMBE DOHODKOV IN ODHODKOV Kot je v obrazložitvi povedal župan Pečovnik, se bodo povečali dohodki proračuna zaradi povišane dohodnine, pričakuje se tudi več komunalnega prispevka zaradi prodaje zemljišč. Pri-hodkovno stran so tudi znižali, saj ni ustreznih javnih razpisov, iz katerih bi pridobili sredstva za energetsko sanacijo Jakijeve hiše, na kar so računali pri pripravi proračuna lani decembra. Zaradi omenjene sanacije, ki letos ne bo izvedena, se zmanjša odhodkovna stran. Znižanje je še na postavki sofinanciranja izgradnje malih čistilnih naprav. Znesek odhodkov se povišuje na postavki vzdrževanja, strokovnih pomoči in prostorskih dokumentov. ODBORA SOGLAŠATA S PREDLAGANIMI SPREMEMBAMI Skupaj je predlog popravljenega proračuna predvidel 2.619.000 evrov prihodkov, kar je 0,8 odstotka več od prej veljavnega proračuna. Odhodkov je sedaj za 3.196.000 ali za okoli 20.000 evrov manj od prejšnjega plana. Predhodno sta na sejah pregledala predlog rebalansa odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti ter odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe. Mnenji odborov sta svetnikom predstavila predsednika Tatjana Jurjovec in Boštjan Cigale. Odbora sta soglašala s predlaganimi spremembami proračuna. Občinski svet je brez razprave potrdil drugi rebalans proračuna občine za to leto. Marija Lebar 6 Savinjske novice št. 19, 13. maj 2016 Gospodarsto, Iz občin HITRA CESTA 3. RAZVOJNE OSI Prvi odkupi zemljišč in gradbena dela še letos? Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič je te dni za nacionalno televizijo povedal, da bi se lahko prva dela na trasi hitre ceste tretje razvojne osi, ki bo odrezane kraje povezala z avtocesto in z osrednjim delom Slovenije, začela v letu 2018. Z odkupi zemljišč nameravajo pričeli letos. PREDVIDEN ZAČETEK GRADNJE LETA 2018 Po pisanju MMC RTV SLO je minister dejal: »Mislim, da je cilj dosegljiv. Če se na razpisih ne bo kaj zapletalo, bi bil lahko leta 2018 začetek gradnje. Računam, da bova premier Miro Cerar in tudi še jaz kot minister skupaj zasadila to lopato.« GRADNJO BO FINANCIRAL DARS Z odkupi zemljišč in prvimi gradbenimi deli bodo po ministrovih navedbah začeli letos na dveh odsekih - med Velenjem in Slovenj Gradcem ter Novim mestom in priključkom Maline v Beli krajini. Za dve milijardi evrov vreden projekt gradnje hitre ceste se je namreč našel denar - v celoti bo gradnjo Z odkupi zemljišč za traso hitre ceste tretje razvojne osi nameravajo začeli tudi na spornem odseku mimo Braslovč. (Foto: IS) financirala Družba za avtoceste RS (DARS). Zato bodo letos začeli z odkupi zemljišč od lastnikov, ki imajo parcele na bodoči trasi. DENAR ZA ODKUPE ZAGOTOVLJEN »Vse aktivnosti z odkupi bo pravzaprav zagotavljal DARS, pri čemer bo za financiranje odkupov zemljišč denar šel iz nadomestila za stavbno zemljišče, ki ga plačuje DARS, tako da je denar za odkupe zagotovljen. Prav tako tudi za gradnjo, saj bodo te ceste cestninske, torej se bodo financirale na popolnoma enak način, kot se je financiralo celotno avtocestno omrežje s posojili, ki jih najema DARS s poroštvom Republike Slovenije, in potem se bodo ta najeta posojila odplačevala s prilivi, ki jih ima DARS iz naslova cestnin,« je pojasnil Gašperšič. VARIANTA F2-2 BO PREDLAGANA V KONČNI OBLIKI Minister je prepričan, da bodo z odkupi zemljišč še letos začeli tudi na spornem odseku mimo Bra-slovč. Argumenti Civilne pobude Braslovče, da bo cesta skozi njihovo dolina vsaj trikrat dražja, kot bi bila, če bi cesta šla mimo Arje vasi, kjer je že zdaj glavna prometna žila med Celjem in Velenjem, ministra ne prepričajo: »Govoriti, koliko bi bile druge rešitve cenejše, je zelo težko. Mi vemo, da je bila varianta F2-2, ki bo predlagana v končni obliki, prvotno položena po dolini in je bila bistveno cenejša. Prav zaradi zahtev po zmanjšanju kmetijskih zemljišč se je umikala na pobočje Gore Oljke, kar je zadevo precej podražilo. Vendar vse z željo in ciljem, da se naredi trasa čim bolj sprejemljiva z vidika čim manjšega uničenja kmetijskih površin. Če na začetku ne bi tega upoštevali, bi bila ta trasa cenejša. Moramo namreč vedeti, da je podražitev zgolj posledica pomikanja iz dolinskih površin na pobočje Gore Oljke,« je po navedbah MMC RTV SLO povedal minister Gašperšič. Marija Lebar OTVORITEV MOSTU V MOZIRJU Zagotovljena ustrezna protipoplavna varnost mostu in okolice V nedeljo so se gasilci, predstavniki občine in občani zbrali ob mostu v neposredni bližini mozirske-ga gasilnega doma. Namenu so predali nov most, ki ga je financirala Občina Mozirje. Ob vremenskem neurju leta 2012 je bil most močno poškodovan. Terjal je temeljito prenovo, saj je postal nevaren za promet in pešce. Lani decembra so se dela zaradi mraza ustavila, a letos 3. februarja je bilo delo zaključeno. Ob mostu so uredili pripadajoči pločnik in odstranili ciprese, ki so ovirale dovoz in promet ob gasilnem domu, kar je občino stalo 50.000 evrov, je povedal vodja projekta Jaka Vačovnik. Na uradni otvoritvi mostu je Predsednik PGD Mozirje Roman Čretnik ml. (desno) se je zahvalil vsem odgovornim za izgradnjo mostu in ureditev okolice, kar je izboljšalo varnost v tem delu kraja. (Foto: ST) zbrane nagovoril predsednik pro- nik ml. Podžupan Roman Čretnik stovoljnih gasilcev Roman Čret- st. je izpostavil varnost otrok iz vrt- ca, šolarjev, pešcev in voznikov. S prenovo je zagotovljena tudi ustrezna protipoplavna varnost mostu in okolice. Izrekel je zahvalo prostovoljnim gasilcem, ki opravijo veliko dela za občane, in opozoril, da jih ti ne smejo obremenjevati z delom, ki ga lahko opravijo sami. Ob tej priložnosti je obljubil pomoč ob nakupu nove cisterne za gašenje. Sledil je blagoslov mostu, ki ga je opravil župnik Aleksander Koren. Ob tem je povedal, da gre nabirka darov pri maši za novo cisterno. Ob koncu so slovesnost zaključili pevci skupine Sinaj s pesmijo ob kitari. Z zahvalo vsem odgovornim in prisotnim je zbrane Roman Čretnik ml. povabil k druženju. Slavica Tesovnik Savinjske novice št. 19, 13. maj 2016 7 Iz občin, Gospodarstvo, Organizacije OBČINSKI SVET MOZIRJE Lani uspešno odplačevali tekoče obveznosti, dolga še skoraj za en proračun Župan občine Mozirje Ivan Su-hoveršnik je občinskemu svetu predstavil poročilo o izvajanju proračuna v letu 2015. Lanskoletno poslovanje občine so svetniki označili kot pozitivno, saj je občina sproti pokrivala obveznosti do bank, torej odplačevala kredite. PROJEKT STAREJŠI ZA STAREJŠE Konec aprila je evropski poslanec Ivo Vajgl v Ljubljani organiziral problemsko konferenco z naslovom »Starejši za starejše. Do kdaj še?« Na konferenci so se dotaknili problematike financiranja projekta, svoje izkušnje in pozitivno plat projekta so predstavili avtorji le-tega, v razpravi so svoje izkušnje predstavili prostovoljci. Konference se je udeležila tudi pokrajinska koordi-natorka Karlina Mermal. Ivo Vajgl je na konferenci med drugim dejal, da je projekt finančno podhranjen, zaradi česar je delovanje prostovoljcev ponekod že zelo oteženo. V zvezi s pomanjkanjem sredstev za nadaljevanje in razvoj projekta Starejši za starejše je dejal, da je treba v slovenski družbi razmisliti o prioritetah. Vajgl se je zavzel, da je treba financiranje projekta, ki prinaša koristi vsej družbi, urediti sistemsko. Vodja projekta pri Zvezi društev upokojencev Slovenije Rožica Šonc je omenila, da je bilo od začetka do leta 2015 prostovoljske pomoči na domu deležnih 158.000 oseb, starejših od 65 let. Kljub temu da prejme projekt od države, občin, fundacije FIHO in sponzorjev skupaj dobrih 340 tisoč evrov, to v povprečju za posamezno društvo upokojencev, ki izvaja projekt, znese manj kot 700 evrov. V enajstih letih, od pričetka projekta Starejši za starejše, so njihovi prostovoljci in prostovoljke op- Zadolženost je kljub temu še vedno visoka. Kot je povedal župan, so bili glavni cilji proračuna 2015 zagotavljanje sredstev za tekoče financiranje dejavnosti občine, nadaljevanje sanacije plazov in cest, priprava dokumentacije za skupni vodo- Karlina Mermal: »V Zgornji Savinjski dolini kljub pomanjkanju sredstev prostovoljci vsako leto presegajo plan.« (Foto: ŠMS) ravili preko 700 tisoč obiskov starejših na domu oziroma 6,5 milijona ur prostovoljnega dela. Začetek projekta sega v leto 2004. Izvaja ga skoraj 3.500 prostovoljk in prostovoljcev, organiziranih v društvih upokojencev, ki so lansko leto opravili 112 tisoč obiskov starejših, potrebnih pomoči na domu. Projekt je odličen primer solidarnosti in medsebojnega sodelovanja starejše generacije in je edinstven v evropskem okviru. Njegov namen je nuditi pomoč in oporo tistim starejšim, ki jo potrebujejo, da lahko živijo na svojem domu. V Zgornji Savinjski dolini so v projekt vključena vsa društva upokojencev razen solčavskega in šmar-škega, je povedala Karlina Mermal. ŠMS vodni sistem Letošč, zaključevanje vaškega jedra v Šmihelu in zaključevanje energetske sanacije zdravstvenega doma v Mozirju. Skoraj petina odhodkov je bila namenjena investicijam. Za pokrivanje odhodkov je občina pridobila za več kot tri četrtine izvirnih prihodkov po zakonu in iz drugih virov enajst odstotkov. V ta sklop sodijo sredstva za sofinanciranje investicij iz državnih razpisov, sofinanciranje občanov, prihodki od premoženja in drugi prihodki, je pojasnil Suhoveršnik. Dodal je, da so lani uspeli poravnati nekatere zaostale obveznosti do društev v občini. Omenil je, da premoženje občine v nepremičninah znaša okoli 12,5 milijona evrov in okoli 300 tisoč evrov v premičninah, med drugim v Regijskem centru za ravnanje z odpadki (RCERO) Celje, kamor odvažajo odpadke in kjer ima občina svoj delež. Poročilo o izvajanju proračuna 2015 so obravnavala delovna te- lesa občinskega sveta, o čemer so poročali predsedniki odborov ali komisij, hkrati tudi svetniki. Vsi so podprli predlagano poročilo. Predsednik odbora za proračun mag. Jože Kumer je povedal, da je bil odbor zadovoljen z dejstvom, da je občina pridobila precej dodatnih sredstev in da se je dolg znižal, vendar bi bilo potrebno še znižati obveznosti do dobaviteljev. Zadolženost občine je kljub temu še visoka. Tako je bilo konec leta 2015 stanje kreditov 1.800.000 evrov in obveznosti do dobaviteljev 1.100.000 evrov ter drugih kratkoročnih obveznosti 100 tisoč evrov, kar je skupaj skoraj za en letni proračun. Pohvalno se je o gospodarjenju z občinskimi sredstvi v letu 2015 izrekla tudi predsednica nadzornega odbora Milena Benetek, ki je menila, da je občinska uprava ravnala racionalno, sredstva je pridobila tudi na razpisih. Prisotni svetniki so predlagano poročilo soglasno potrdili. Marija Lebar CESTA NAZARJE-GORNJI GRAD Sanacija bo končana ta mesec Celjsko podjetje VOC bo saniralo del (Foto: Barbara V Nazarjah je že nekaj časa postavljen prometni znak, ki opozarja, da je na odseku državne ceste, ki pelje proti Gornjemu Gradu, omejen promet tovornih vozil. Tovorna vozila, težja od 7,5 tone, lahko vozijo samo do Zgornjih Kraš. Za težja vozila velja obvoz po cesti skozi Radmirje. Z državnimi cestami upravlja regionalne ceste v Zadrečki dolini. Rozoničnik) Družba RS za investicije (DRSI). Zanjo na našem območju državne ceste vzdržuje celjsko podjetje VOC. Kot smo poizvedeli na Občini Nazarje, ki sicer nad izvajanjem omenjenih del na regionalni cesti nima pristojnosti, bo VOC končal sanacijo ceste do konca maja. Marija Lebar Edinstven projekt se sooča s finančno podhranjenostjo 8 Savinjske novice št. 19, 13. maj 2016 Iz občin OBČINSKI SVET NAZARJE Nov pravilnik o sprejemu otrok v vrtec V Nazarjah je občinski svet do sedaj veljavni pravilnik o sprejemu otrok v vrtec sprejel v letu 2010. V letu 2014 so sprejeli sklep o uvedbi rezervacij pri stroških plačila oskrbnine vrtca. Osnovna šola Nazarje je letos februarja na občinski svet naslovila prošnjo za sprejetje sklepa o stroških začasnega izpisa iz vrtca. Zaradi omenjenih sprememb je prišlo do priprave novega pravilnika, ki ga je občinski svet na aprilski seji obravnaval in potrdil. Predlog novega pravilnika je pripravila občinska uprava skupaj z osnovno šolo. Poleg ostalih posodobitev, je povedal predlagatelj - župan Matej Pečovnik, je v pravil- Obrazec o izpisu je dostopen v enotah vrtca tako v Nazarjah kot v Šmartnem ob Dreti ali na spletni strani šole. (Foto: IS) niku dodano poglavje, ki obravnava in v celoti ureja začasni izpis, rezervacije in prerazporeditve otrok. Tako morajo sedaj starši, ki želijo otroka začasno izpisati iz vrtca, upoštevati 30-dnevni rok za izpis otroka. To storijo tako, da najmanj 30 dni pred datumom izpisa izpolnijo in oddajo vrtcu obrazec o izpisu. Obrazec je dostopen v enotah vrtca tako v Nazarjah kot v Šmartnem ob Dreti ali na spletni strani šole. Začasni izpis je časovno omejen na največ 75 dni. Ob tem se pri ponovni vključitvi v vrtec staršem zaračuna določen delež stroškov, ki nastanejo zaradi začasnega izpisa. V omenjenem poglavju so določeni pogoji za počitniške oziroma bolniške rezervacije in določena znižanja plačil v omenjenih primerih. Občinski svet je predlagani pravilnik soglasno sprejel. Marija Lebar OBČINA LJUBNO OBČINA LUCE Zaključili projekt protipoplavne zaščite v Okonini Minuli konec tedna so v Okoni-ni spet brneli stroji. Polagali so asfaltno prevleko na celotno vozišče ob prenovljeni strugi Okoninske-ga potoka. Ta dela pomenijo zaključek tri leta trajajočega projekta urejanja poplavne varnosti v naselju Okonina, h kateremu je Občina Ljubno pristopila v letu 2014. Zaradi premajhne pretočnosti struge Okoninskega potoka, ki je hudourniške narave, je v preteklosti na tem območju prihajalo do večkratnih poplav. Po dolgotrajnih pripravah, pri katerih je prišlo do kar nekaj ovir, so v letu 2014 zače- li z izvajanjem protipoplavne zaščite, ki je bila razdeljena na več etap. V teku projekta so na Krjavljevi ri-ži zgradili tri zadrževalnike, skozi Okonino so zamenjali propuste in razširili strugo. Zgradili so tri betonske mostove; dva mostova k stanovanjskim objektom in enega na lokalni cesti. Uredili so tudi zaščitne ograje in ustrezno prometno signalizacijo. Vrednost projekta v treh letih znaša 190.000 evrov. V celoti je bil financiran s sredstvi iz proračuna Občine Ljubno. Marija Lebar Brv pri Igli bo prenovljena še pred glavno turistično sezono Brv čez Savinjo pri Igli je bila za sprehajalce že kar nevarna. (Foto: IS) Sprehajalna pešpot, ki vodi ob deležna korenitejše obnove. Izvaja- Središče Okonine z razširjeno in urejeno strugo potoka in novo asfaltno prevleko na vozišču (Fotodokumentacija Občine Ljubno) Savinji od Luč do Igle, v bližini Igle prečka reko. Za ta namen je bila pred dobrimi dvajsetimi leti na tem mestu nameščena lesena brv na žičnatih nosilcih. Brv je načel zob časa, zato jo je treba dodobra obnoviti, saj sta jeklenici neuravnovešeni in brv visi nekoliko na eno stran, dotrajani so tudi posamezni leseni deli. Občina Luče je redno skrbela za vzdrževanje - po potrebi so zamenjevali manjkajoče ali uničene pohodne lesene dele, tokrat bo brv lec sanacije je Ekomat d.o.o. Dela naj bi bila zaključena v maju, torej še pred glavno turistično sezono. Za prenovo bo Občina Luče iz proračuna plačala okoli 5.000 evrov. Preko brvi se poleg tistih, ki se podajo po pešpoti, radi sprehodijo naključni obiskovalci, ki se ustavljajo pri Igli in jih vabi zelena Savinja, na katero je z brvi še lepši pogled. Zanimiv je tudi nasprotni skalnati breg z nameščeno spominsko ploščo. Marija Lebar Savinjske novice št. 19, 13. maj 2016 9 Organizacije, Iz občin SAVINJSKO GOZDARSKO DRUŠTVO NAZARJE Želijo pridobiti status delovanja v javnem interesu Savinjsko gozdarsko društvo deluje z različnimi aktivnostmi preko celega leta, večinoma na območju Zgornje Savinjske doline. Manjše število akcij je namenjeno članom in ciljni javnosti, kot so lastniki gozdov in otroci, a večina širši javnosti, predvsem preko predavanj, razstav, tečajev, ekskurzij in ostalih aktivnosti. Člani društva sodelujejo z lokalnimi skupnostmi, društvi lastnikov gozdov, osnovnimi šolami in vrtci, Zavodom za gozdove Slovenije ter drugimi organizacijami in društvi. POHVALA ZA DELOVANJE ZA ŠIRŠO JAVNOST S strani Zveze gozdarskih društev Slovenije je bilo društvo lani imenovano kot najbolj uspešno na področju delovanja za širšo javnost, zato bodo v letošnjem letu poskušali pridobiti status delovanja v javnem interesu. Na pobudo predsednika društva Lojzeta Gluka je bila februarja lani ustanovljena civilna iniciativa za izboljšanje poplavne varnosti Zgornje Savinjske doline, ki je aktivno sodelovala na različnih posvetih in sestankih na tem področju. Eden od posvetov je bil z njihovim sodelovanjem izveden tudi na Ljubnem ob Savinji. Želja in eden izmed ciljev iniciative je organizirati javni posvet, Na pobudo predsednika društva Lojzeta Gluka je bila lani ustanovljena civilna iniciativa za izboljšanje poplavne varnosti Zgornje Savinjske doline. (Foto: ŠMS) na katerem bodo pristojne institucije zainteresirani javnosti predstavile načrtovane ukrepe na porečju Savinje s finančno in časovno opredelitvijo izvedbe, vendar zaenkrat še tečejo postopki načrtovanja pristojnih služb. VSESTRANSKO AKTIVNI Društvo je zelo aktivno tudi na naravovarstvenem področju, tako so lani kot eno izmed društev včlanjeno v Naravovarstveno zvezo Smre-kovec aktivno sodelovali pri obeležitvi 10. obletnice zveze. Trudijo se tudi s predstavitvami in označevanjem naravne dediščine, zadnja leta večinoma v občini Ljubno, kjer so v času Flosar-skega bala lani označili Lipovtovo tiso. S tradicionalnim Pohodom prijateljstva na Ljubnem promovirajo uporabo sprehajalnih poti, obisk gozdov, medgeneracijsko druženje in sodelovanje. Člani se aktivno vključujejo v dogajanje ob ostalih prireditvah, kot so Lučki dan, Vrbovški praznik, Dan Menine itd. Za člane so lani izvedli dolgo pričakovano strokovno ekskurzijo v Bolgarijo, organizirali se-kaško tekmovanje za lastnike gozdov v Lučah, se prijetno družili na smučarskem tekmovanju za svinjsko glavo, ob dnevu Zemlje sodelovali pri zasaditvi okolice gradu Vrbovec, pripravili razstavo fotografij Tla govorijo v Muzeju Vrbovec ter predavanji o pomenu tal in volkovih. Redno so se udeleževali tudi različnih predavanj, konferenc in javnih posvetov. ŠMS OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Novi poslovnik občinskega sveta za še podrobnejše obveščanje javnosti Na aprilski seji so člani rečiškega občinskega sveta obravnavali in v prvem ali drugem branju sprejemali nekatere pomembne občinske akte. Med drugim so sprejeli statut občine in pravilnik o podaljšanem obratovalnem času gostinskih lokalov ter poslovnik občinskega sveta. USKLADITEV S SEDANJO ZAKONODAJO Poslovnik so imeli na mizi v prvem branju in ga s tokratnimi pripombami dopolnili. Vse omenjene akte so obravnavala že pristojna telesa in občinskemu svetu podala predloge za sprejetje. Razlog za sprejemanje novega statuta občine je uskladitev s sedanjo zakonodajo. Priporočilo za uskladitev je dalo ministrstvo za javno upravo. Odbori in občinski svet so statut tokrat sprejemali v drugi obravnavi. Odbori so sprejem podprli, svetniki pa v drugo na podano besedilo niso imeli pripomb in so statut soglasno sprejeli. GOSTINSKA IN TURISTIČNA DEJAVNOST NAJ SE V OBČINI SPODBUJATA Tudi pravilnik o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v občini, so imeli svetniki na mizi drugič. V prvi obravnavi je statutarno pravna komisija imela nekaj pripomb, ki so se nanašale na slovnične zapise, sicer pa sta tako komisija kot odbor za gospodarstvo po drugi obravnavi občinskemu svetu predlagala, da pravilnik sprejme, s čimer se je ta strinjal in z ustreznim sklepom to storil. Namen je pravilnik ustrezno uskladiti z veljavnimi predpisi, spodbujati gostinsko in turistično dejavnost v občini, a hkrati zagotoviti, da bi bila dejavnost čim manj moteča za občane. VABILA IN ZAPISNIKI NAJ BODO JAVNO OBJAVLJENI Kako poteka delo občinskega sveta, je urejeno s poslovnikom. Tega je občinska uprava v skladu z aktualnimi predpisi posodobila, v prvi obravnavi so ga že pregledala delovna telesa. Občinski svetniki so želeli, da se v pravilnik vnese še nekaj določil. Eno od njih se nanaša na ravnanje ob prekinjeni točki dnevnega reda seje. O tem je razpravljal svetnik Matjaž Goličnik in menil, da se naj ob prekinitvi ostale točke dnev- nega reda, ki niso vezane na točko, ki je prekinjena, nemoteno obravnavajo dalje. S pripombo so se strinjali tudi ostali. Naslednja tema glede poslovnika je bila dostopnost in obveščanje o delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles za javnost. Vabila in gradiva sej občinskega sveta so javnosti dostopna na spletni strani občine. Svetniki so predlagali, da se v poslovnik vnesejo določila, ki bodo zagotovila tudi javno objavo vabil in zapisnikov oziroma sklepov delovnih teles. Tako dopolnjen pravilnik so nato v prvi obravnavi potrdili. Marija Lebar §H,NEK V mladosti je treba ljubiti, v zrelosti pi- sati knjige in v starosti naposled govoriti resnico. Henry de Montherlant 10 Savinjske novice št. 19, 13. maj 2016 Kultura, Oglasi ZAKLJUČNA PRIREDITEV 11. BRALNE ZNAČKE ZA ODRASLE V KNJIŽNICI MOZIRJE Prejemniki priznanj in ostali ljubitelji knjig uživali na literarnem večeru s Ferijem Lainščkom Matija Veninšek je zbrane z doživetim igranjem na harmoniko popeljal v glasbeni uvod srečanja. (Foto: Tatiana Golob) V ponedeljek, 25. aprila, je v Galeriji Mozirje potekala slovesna prireditev ob zaključku 11. bralne značke za odrasle »Zgornjesavi-njčani s knjigo v roki«, ki jo je prebiralo največ bralcev doslej. Prejemnikom priznanj in ostalim zbranim na prireditvi je Knjižnica Mozirje pripravila literarni večer, katerega gost je bil vsestranski slovenski ustvarjalec, pisatelj, pesnik in scenarist Feri Lainšček. Z njim se je pogovarjala Vladka Planovšek iz knjižnice, v glasbeni uvod srečanja je zbrane z doživetim igranjem na harmoniko popeljal Matija Ve-ninšek. ŠTEVILO PREJEMNIKOV PRIZNANJ VSA LETA NARAŠČA Direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Petra Širko Poljanšek je pozdravila številne Zgornjesa- vinjčane. Dogodka se je udeležilo blizu sto ljubiteljev knjig, med njimi veliko tistih, ki že leta sodelujejo pri projektu bralne značke. Direktorica knjižnice meni, da je projekt bralne značke za odrasle odličen dokaz, da je v sodelovanju moč. »Z njo smo vas prvič nagovorili pred enajstimi leti na pobudo ljubiteljice knjig in kulture v dolini, Lenke Kralj, ko smo v ljubenski knjižnici podelili priznanja šestim pionirjem bralne značke za odrasle. Lanskega junija smo vstopili v že 11. cikel bralnega projekta, ki ga danes slovesno zaključujemo. Izjemen uspeh je, da je projekt skozi leta med Zgornjesavinjčani dosegel zaželeno prepoznavnost in odzivnost ter da je število prejemnikov priznanj vsa leta naraščalo. V desetih letih je naraslo za 120. Lani je priznanja prejelo 109 bralcev, letos vas je bilo uspešnih kar 126.« Po mnenju Širko-Poljanškove s tem knjižničarji izpolnjujejo enega svojih osnovnih namenov, da opozorijo na knjige, ki jih je vredno prebrati in jih na ta način ohranjati v trajnejšem obtoku. LAINŠČEK O NAČINU SVOJEGA USTVARJANJA Ljubitelji dobrega branja so se razveselili srečanja s priznanim pisateljem Ferijem Lainščkom. Njegova literatura spremlja bralce bralne značke na priporočilnih seznamih, ki jih vsa leta pripravljajo strokovni delavci knjižnice, že sedem let. Skozi pogovor s Planov- škovo je pisatelj razkril veliko zanimivega o načinu svojega ustvarjanja, o navdihu za kreiranje očarljivih knjižnih likov, povsem odkrito je odgovoril tudi na vprašanji, kaj mu pomeni ljubezen in kako v svojih romanih vstopa v polje nezavednega, še zlasti kolektivnega nezavednega. Obiskovalci so izvedeli veliko o njegovi vlogi dramatika in scenarista. Nasmejal jih je s pripovedovanjem o svojih izkušnjah s snemanjem filmov po njegovih knjižnih predlogah. Ob koncu pogovora se je poglobil še v zgodbo svojega zadnjega romana Strah za metulje v nevihti, ki so ga bralci prebi- rali v tokratni bralni znački. Knjižnica zaključno prireditev vedno pripravi v aprilu, mesecu, ki je v mednarodnem prostoru posvečen knjigi in branju. V začetku aprila namreč praznujemo mednarodni dan knjig za otroke, 23. apri- la pa svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Konec aprila svoj praznik obeležuje Občina Mozirje, zato so s slovesno zaključno prireditvijo bralne značke počastili tudi občinski praznik. Tatiana Golob Feri Lainšček se je poglobil v zgodbo svojega zadnjega romana Strah za metulje v nevihti. (Foto: Tatiana Golob) Savinjske novice št. 19, 13. maj 2016 11 Zgodovina in narodopisje V porečju bistre Savinje (7) Piše: Aleksander Videčnik ZANIMIVA ZADREČKA DOLINA V popolnoma odprti verandi Toničeve ali Tur-nškove gostilne v Nazarjah si počitnice za počitnicami takorekoč noč in dan puščal svoj suknjič, palico, pokrivalo, knjige, pisma in denarnico - nikdar ni izginilo prav ničesar. Brez vidnih znakov slabih tujih vplivov je ta narod v svojem srcu res slovanski; same lastnosti, o katerih mora želeti vsak pravi rodoljub, da se zanesejo v zadnji kotiček slovenske zemlje. Šmartno ob Dreti je tudi važno križišče raznih poti, ki peljejo z Vranskega, Motnika in z Menine planine na Ljubno, Rečico in v druge kraje ob Savinji. Lepo nadelane in dobro zaznamovane poti vodijo črez Lipo na Vransko, črez Slopnika in Slapi na Motnik in črez Brdo k sv. Frančišku Ksaveri-ju, na Radmirje in Ljubno. PRELAZ LIPA Lipa je najvišja prehodna točka iz Šmartnega na Vransko. Lična kapelica sv. Jošta, sv. Gerva-zija in Protazija, sv. Cecilije in sv. Antona Pado-vanskega stoji tamkaj; poleg kapelice pa več sto let stara lipa, v katere senci se vsak popotnik rad odpočije. Pravljica pravi, da so tu stale nekoč tri lipe, ki so jih zasadili Turki. Dve sta zlezli nazaj pod zemljo, tretja pa še stoji in lepo cveti vsako leto. Od tod prideš ne samo na Vransko, na Slopi, Slopnika, na Motnik in na Menino, temveč tudi k dvema podružnicama sv. Martina od Dreti, k sv. Joštu in k sv. Gervaziju in Protaziju. Cerkev sv. Jošta (955 m) na obronku Dob-roveljskega hriba hrani ostanke gotskih oltarjev in oltarskih nastavkov, nekak čudežni »grob« sv. Gerharda, ki so ga baje semkaj prinesli hrvaški romarji, pa nudi tudi krasen razgled na Vransko in sploh na vse »Poljance« v Spodnji Savinjski dolini do Celja in njegovega gradu. Pol ure od nje je skrita podzemska jama »Štubernica« z lepimo kapniki. Bližnja kapelica sv. Gervazi-ja in Protazija sameva sredi planinskega travnika, zapuščina, pozabljena in zanemarjena; usoda, ki je med Slovani že davno doletela tudi njena zaščitnika. Od Lipe pelje ozka in strma steza skozi gozd, tu pa tam celo nad stenami in pečmi na Krašico. NADŠKOFIJSKA POČITNIŠKA KOČA Ljubljanski škof ima tam gori na visokem rov-tu blizu Golih vrtač, napol zidano pritlično hišico in leseno kočo, poleti tudi mizice in klopi v duh- teči senci, gozdno in srečno letovišče dijakov iz škofijskih zavodov v Št. Vidu, ki jih je sivolasi škof nadškof dr. A. B. Jeglič obiskal še leta 1932. Če hočeš opazovati ljubezen in življenje rude-čehrbtnega srnjaka v poletnem času, če se hočeš nazobati debelih jagod in gorskih malin, ki jih od tod kot priznano najboljše izvažajo vsako leto na vagone, obišči Krašico v počitnicah, ko doni po njej vesela dijaška počitniška pesem in te tam čaka sama prijaznost in gostoljubnost. Besede: Krašica -jasna poljana; vesela lica - mladost razigrana. To in gostoljubje tvoje, kako lepo pristoja ti oboje! je posetnik taborečih dijakov upravičeno zapisal v njihovo spominsko knjigo. PRETKOVICA - ZVEZA MED KRAŠICO IN MENINO PLANINO Zvezo med Krašico in Menino planino tvori Pretkovica, ki se vleče od Lipe do Slopi kot visoka pogozdene gora, v svojih počrnelih skalna- Lipa. Fotografija je bila posneta leta 1930. tih stenah sredi zelenih gozdov kaj priljubljeno skrivališče in stalno bivališče mnogih divjih koz. Tako je lega Šmartnega ob Dreti s polji, njivami, travniki, s Krašico, Pretkovico in Menino planino v ozadju v resnici zelo lepa in ugodna. Naravno torej, da je cela okolica le krepila pesniško žilico Valentina Orožna. Za bližnjim potočičem Volaž-nico je imel solnčno »utico«. V vasi sami je živelo domače dekle, ki se je odlikovalo po svoji lepoti. Sorodnost duše in srca je vezala dekle in našega pesnika, ki je kaj rad posedoval v oni »utici« in zlagal svoje bukolske pesmi. Dasi je njegova pe- sem »Vse mine« posneta po nemškem izvirniku, je vendar zrasla, zlasti pa nje zadnji dve kitici iz njegovega srca: Kje je tista utica, utica zelena? Kje je hladna senčica, z lipice spletena? Hud vihar podrl je njo, ah, zelena več ne bo. Kje je tista deklica, v vrtu je sedela? Lepa kakor rožica, pesmico je pela. Hitro, hitro mine čas, mine tudi lep obraz. Kronika piše o pesniku v nemškem jeziku (prevedeno A. V.): Na binkoštno nedeljo 1864 je tukajšnega duhovnika Valentina zadela kap. Devet tednov ni mogel jasno govoriti, vendar se mu je stanje popravljalo. Prizadet v noge je trpel osem let. Z leti je nastopila splošna slabost, tako je pustil duhovniško službo in leta 1872 se je upokojil. Orožen se je sam v župnijsko matično knjigo zapisal na zaključku: »Močno in jako je vino, močno in jako je ženstvo, močan in jaki je kralj - a narmočnej-ši in narjakši je Resnica.« Sledi njegova pesem: U poletju vsaka trava Se podigne, v cvetju plava; Sonce leto kad' obide, Cvet iz zemlje spet izide, Narava se pomladi. Ali mladost kadar proide, Nigdar druga več ne dojde, Beli sneg na glavo padne, Žile stanejo vse hladne, Žarko sonce omedli! KO ŠE NI BILO CESTE IZ VRBOVCA V GORNJI GRAD Še pred štiridesetimi leti od Vrbov-ca do Gornjega Grada ni peljala nobena cesta, saj je bil Gornji Grad le črez Črnivec tesnejše povezan z Ljubljano preko Kamnika. Same poljske poti in kozje stezice so se vile skozi dolino; mostov črez Dreto ni bilo nobenih; ljudje so pač bredli skozi njo, ako ni bila previsoka. Gradnja nove okrajne ceste l. 1896 je zasluga nepozabnega župnika A. Rodošeka v Šmar-tnem ob Dreti in posestnika I. Praznika, p. d. Go-veka. (Poudarjamo, da je dr. Fran Mišič, avtor knjige V porečju bistre Savinje, pisal svoje zapiske veliko pred letom 1933). Nadaljevanje prihodnjič. 12 Savinjske novice št. 19, 13. maj 2016 Organizacije, Čestitke, Oglasi GASILSKO LETALSKA VAJA BORSEKA 2016 S«| _ w •■• «v« I • v pilatusoma uspesno pogasili »visinski požar« Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline (GZ ZSD) je v sodelovanju s PGD Pobrežje, Rečica ob Savinji, Grušovlje, gorsko enoto PGD Luče ter letalsko enoto Slovenske vojske v soboto, 7. maja, od 12. do 14. ure na vzletišču na Zgornjih Pobrežjah ter na Poljanah nad Rečico ob Sa- cev, intervencijo je vodil poveljnik zveze Slavko Bric. Ob analizi je bilo ugotovljeno, da je osvojen primeren koncept za organizacijo in operativno delovanje tovrstnih intervencij. Sodelujoči so izvajali načrt akcije kot v resničnih razmerah, ko bi bila potrebna pomoč za omeji- Letalska ekipa Slovenske vojske pilatusov in tehnični koordinator Aleš Bric po uspešno zaključeni vaji gašenja vinji izvedla gasilsko letalsko vajo z dvema transportno gasilskima letaloma Slovenske vojske pilatus turbo porter PC6. Ob tem so operativni člani PGD Rečica, Grušovlje in Pobrežje zagotavljali oskrbo z gasilno vodo iz dveh gasilskih cistern z večkratnim polnjenjem gasilnih rezervoarjev na letalih. Izvedeno je bilo gašenje požara v naravnem okolju v gorskem, težko dostopnem okolju ob podpori gasilskih enot. Tokrat, ob 25-letni-ci Slovenske vojske, so preizkusili verižno črpanje vode, skoraj sočasni polet obeh letal ter hkratni od-met vode na žarišče požara. Kot je povedal pilot major Darko Sovič, se je izkazala prednost že utečenega sodelovanja iz lanskega leta. Izkušnje so prišle prav tu- Polkovnik Blaž Pavlin: »Tokratni že di drugi posadki s pilotom, polkov- tretji preizkus in prikazano gašenje nikom Blažem Pavlinom, načelni- je potrditev dobrega sodelovanja in kom vojaškega letalskega organa. nabiranje potrebnih izkušenj tudi Na vaji je sodelovalo 45 gasil- za naši posadki.« Okrog 700 litrov gasilne vode je bilo potrebno natočiti kar najhitreje. Slavko Bric, poveljnik GZ ZSD: »Izkušnja v Borseki je pomembna kot dostava in oskrba gasilne vode v rezervoar pilatusa ter pomoč pri navigaciji in usmerjanju letala na žarišče požara.« Turbo propelerski letali pilatus PC6 visoke zmogljivosti in nosilnosti (vode, tovora, prevoz posadke) so gasilci oskrbeli iz dveh gasilskih cistern in v dveh do treh minutah napolnili rezervoarja letal z gasilno vodo. Letali sta ponesli s seboj med 600 do 750 l vode na višino nekaj okrog 900 metrov, s povprečno hitrostjo 80 vozlov do označenega požarišča (oddaljeno cca 2 km zračne razdalje) in ob ocenjenih ter izmerjenih parametrih odvrgli gasilno vodo proti žarišču požara. Posadki sta v nekaj naletih, ki so trajali skupaj s pretokom gasilne vode, odmetom in vrnitvijo na oskrbno pristajalno stezo po 5 do 7 minut, požar omejili in ga dokončno pogasili. _- tev in gašenje gozdnih, travniških ter požarov na težko dostopnih višinskih objektih. Fotogalerijo in video si lahko ogledate na www.savinjske.com. Tekst in foto: Jože Miklavc 13 Savinjske novice št. 20, 20. maj 2016 I Tematska priloga V novem ali obnovljenem domu poskrbimo tudi • • . v* za prijetno ozračje Pripravil: Igor Solar 4 Uporaba 1 Klimatskih naprav' v Sloveniji še ni ' tako1 razširjena 1 kot fuSpomocjO klima 1 napravJKlimajevšekakor 1 priporocljivawtis go in'vrocino: 14 Savinjske novicešt.19,13. maj 2016 Tematska priloga Pri nakupu klimatske naprave je najbolje vprašati strokovnjaka in mu predstaviti svoje potrebe in prostore, kjer jo boste uporabljali. Naprave naj bodo tam, kjer omogočajo primerno aklimatizacijo prostora in ne obremenjujejo oseb. Zrak se naj enakomerno razporedi po prostoru. Pri uporabi je potrebno biti zmeren, previden in klimo redno vzdrževati. Če se držite navodil, ni bojazni, da bi klima negativno vplivala na vaše zdravje. V kolikor ste v prostoru dalj časa, si lahko nastavite temperaturo na 22 °C, v drugih primerih na okoli 26 °C. Poleti k boljšemu počutju pomaga že funkcija razvlaževanja zraka. Klimi je pametno pomagati s tem, da jo postavite v optimalno primeren prostor in kljub njeni zmogljivosti poskrbite, da v bivalne prostore ne pri- haja poletna vročina skozi neizolirane stene in slabo zatesnjena okna. Za zmanjšanje računa za elektriko je dobrodošlo v prostorih, kjer ne potrebujete svetlobe, zastreti okna. V kolikor nimate klimatske naprave, ki ima možnost vlaženja zraka, kar pride prav pozimi, je priporočljivo, da prostore zjutraj in zvečer dobro in na hitro prezračite. Na dva tedna lahko sami očistite zračne filtre s sesalnikom za prah ali jih sperite z vodo, da odstranite umazanijo. Napravo za čiščenje zraka, elektrostatični protialergijski encimski filter in filter za odstranjevanje vonjav očistite približno vsake tri mesece prav tako s sesalcem ali z vodo. Sami lahko odstranite tudi nečistočo iz lamel na notranji enoti, skozi katere se izpihuje zrak in umazanijo okrog ohišja zunanje enote. ■ Savinjskenovicešt.19,13. maj 2016 15 Tematska priloga Inštalaterstvo Kumer Robert s,p Florjan 135,3325 Šoštanj gsm 031833 005 fax: 03 89 11 SO 6 ogreva nje.kun)er<§gm ai I,com ^ m VZDRZEVANJE OBJEKTOV STROJNE INŠTALACIJE Inštalaterstvo Kumer je družinsko podjetje, katero se je začelo ukvarjati s to dejavnostjo že leta 1977. Tradicijo nadaljuje že drugi rod. S stalnim izobraževanjem sledimo vsem novostim in razvoju materialov in tehnoloških postopkov v stroki. Samo tako lahko kvalitetno izvajamo sisteme, ki so v zadovoljstvo strank in nas. Kvaliteta vgrajenega materiala in opravljenih storitev, obogatena z izkušnjami, ter spoštovanje rokov so jamstvo za zadovoljnega naročnika in uporabnika inštalacij. Dela se izvajajo na različnih objektih, ki jih gradijo ali obnavljajo investitorji različnih dejavnosti. Ukvarjamo se z inštalacijami za hišne, večstanovanjske in industrijske potrebe: - hišne inštalacije za vodovod in odtoke, centralne sesalce, radiatorsko ogrevanje, hlajenje, solarni sistemi, talno ogrevanje - industrijske inštalacije; - vodovod, hi-drantni razvodi, ogrevanje, hlajenje, hlajenje delovnih procesov, razvodi kompri-miranega zraka, razvodi tehnoloških vod - turistični objekti - kmetijski objekti - talno ogrevanje zunanjih dovoznih in pohodnih površin - vzdrževanje inštalacij v vseh segmentih uporabe - hidroforni sistemi za hišno in večsta-novanjsko uporabo - specializirani smo tudi za inštalacije hladilnih vodov iz nerjavečih materialov pri vlivanju izdelkov iz plastike - sodobni načini zagotavljanja ogrevanja tako za mikro kot industrijske kotlovnice na: pelete, sekance, toplotne črpalke, kogeneracijo - prezračevalni sistemi Vas skrbijo dra Temu vprašanju se tudi v prih v kolikor ne boste korenito sprem vašega ogrevalnega sistema: Inštalacije za vodovod, plin in ogrevanje, centralno ogrevanje; in klima naprav Savinjske novicešt.19,13. maj 2016 Nasveti Mešani posevki: dobri in slabi sosedje v vrtu DARINKA PRESECNIK, svetovalka za hortikulturo Prijateljslvo je lepo in prijeno čustvo, ki ga ne poznamo samo ljudje, temveč je prisotno tudi v rastlinskem svetu. Vemo, da se z nekaterimi prijatelji dobro razumemo, z drugimi pa ne in tako je tudi pri rastlinah. V NARAVI NE NAJDEMO MONOKULTURE Nekatere kombinacije rastlin so lahko zelo koristne. Mešani posevki niso nekaj novega, še manj nekaj, kar bi izumil človek. So nekaj naravnega in človek to le posnema. V naravi ne najdemo monokultu-re, kajti vse rastline rastejo v združbah. Tisti, ki to opazujejo, so opazili, da nekatere rastline v naravi vedno rastejo skupaj. Nekatere kombinacije so poznane že od nekdaj, druge odkrivamo vedno znova, ko rastline opazujemo. MEDSEBOJNO SPODBUJANJE V RASTI Različne vrste rastlin se medsebojno spodbujajo v rasti. Kombinacija različnih vrst vrtnin in cvetlic odganja škodljivce ter preprečuje napad bolezni. Najbolj poznana soseda sta čebula in korenček. Ta kombinacija čebulne muhe ne more pregnati, saj je korenček, ko se začne nalet čebulne muhe, še premajhen. Obratno pa je zelo učinkovito, saj čebula res odganja korenčkovo muho. Še bolj koristna kombinacija je por in korenček. Jeseni je por težko pokriti in zavarovati pred poro-vo zavrtalko, ker je že velika rastlina. Lahko ga posadimo med korenje, potem bo požrešnih ličink zagotovo manj. Namesto korenčka lahko kombiniramo tudi sladki ko-marček, janež, koper, skratka vonj kobulnic ni prijeten škodljivcem čebulnic. SE VEC KOMBINACIJ Znana kombinacija je šetraj s fižolom, tako nizkim kot visokim. Fižol ne bo samo bolj zdrav, tudi uši bo na njem zagotovo manj. Med krompirjem menda hren preganja celo voluharja. Uši bo na rdeči pesi tudi manj, če bomo zraven nje posadili peteršilj, koper ali sladek ko-marček. ga možnost še boljša, saj so jagode tako zavarovane vse poletje. Po treh letih, ko presajamo jagode na drugo gredo, tako z njimi presadimo tudi drobnjak. Manj znan je odličen in blagodejen vpliv kamilice na kapusnice. Veliko ljudi se kamelic boji, ker se na njih zelo rade naselijo uši, vendar ta uš na drugih vrtninah ne dela Kombinacija kapucink s krompirjem, jajčevcem in sladko koruzo. Pri prvih dveh odganja koloradskega hrošča, nematode in strune. Koruzo varuje pred koruzno veščo. Vonjave zelišč in cvetlic na vrtu na splošno zmedejo škodljivce, ti svoje gostitelje prej najdejo po vonju kakor z očmi in če na vrtu vse diši, seveda vonjav posameznih vrtnin ne zaznajo in se ne ustavijo na njih. DVIG ODPORNOSTI PROTI BOLEZNIM Že dolgo je znano, da rastline v tla izločajo tudi kemične snovi, ko-lobarimo prav zaradi tega. Ko rastlini rasteta skupaj, lahko ena izmed njiju ali ena drugi s koreninskimi izločki dvigujeta odpornost proti nekaterimi ali celo vsem boleznim. Znana je kombinacija bazilike s paradižnikom. Seveda bi morala biti ob vsakem paradižniku po ena bazilika. Bazilika je dober sosed tudi kumaricam, bučam in bučkam, tudi papriki. Zelo dober sosed paradižniku in krompirju je tudi boreč (boraga). Znana kombinacija je česen med jagodami. Česen lahko nadomesti drobnjak. Mogoče je dru- škode. Bo pa zaradi njih v vrtu veliko koristnih pikapolonic. Dobra kombinacija je zelena med kapusnicami, posebno v sožitju z zeljem, cvetačo in brokolijem. KAKO SE BOMO LOTILI DELA? Nima smisla takoj celega vrta spremeniti v mešane posevke, saj bo preveč dela. Najbolje je, da zač- nemo z nekaj znanimi kombinacijami in naslednje leto dodamo še kakšno. Tako bomo pridelali še vedno dovolj zelenjave za naše potrebe. Drugače se lahko zgodi, da imamo določenih vrst zelenjave preveč in drugih premalo. Najbolje je, da najprej poseje-te/posadite čim več cvetlic. Ognjič spada k vsem razhudnikom (krompir, jajčevec, paprika, paradižnik), lahko tudi drugje, na primer med solato. Žametovka naj dela družbo čebuli, poru, šalotki, česnu, vsem križnicam in visokemu fižolu. Ob vrstah krompirja, sladki koruzi in križnicah naj rastejo še kapucinke. Vse te rastline se naslednja leta same zasejejo. Cvetovi ognjiča so uporabni v kozmetiki in zdravilstvu. Čaj iz og-njiča uporabljamo v vrtu, z njim krepimo vrtnine, če so v stresu. V času, ko sadimo paradižnik, solata ne potrebuje svoje grede, saj jo posadimo med paradižnike in paprike. Ob kapusnicah posadimo nizek fižol, med krompir bob. Paradižniku dodamo baziliko, visokem fižolu šetraj. Ko presajate jagode, posadite eno vrsto jagod drugo pa drobnjak. Posadite lahko tudi kitajski drobnjak (listni česen). Za začetek je teh kombinacij povsem dovolj. OPRAVICILO V prejšnji številki Savinjskih novic smo na strani 21 pomotoma objavili fotografijo Andreja Klemenaka namesto fotografije Roberta Kleme-naka. Obema in bralcem se za neljubo napako opravičujemo. Uredništvo Savinjske novice št. 19, 13. maj 2016 17 Kultura, Organizacije, Ljudje in dogodki KNJIŽNICA MOZIRJE POČASTILA JUBILEJ PRIZNANEGA KULTURNIKA Razstava ob 130-letnici rojstva književnika Vladimirja Levstika Vladimir Levstik, književnik, časnikar in eden najboljših slovenskih prevajalcev, je bil pred 130 leti rojen v Šmihelu nad Mozirjem. Ob častitljivi obletnici je Osrednja knjižnica Mozirje v sodelovanju z domoznanskim oddelkom Osrednje knjižnice Celje pripravila predstavitev in ogled dokumentarne razstave o cenjenem pesniku, pisa- telju in prevajalcu. Njegovo življenje in delo je v petek, 22. aprila, zbranim v prostorih mozirske galerije predstavil avtor razstave, bibliotekarski specialist Srečko Maček. Vladimir Levstik se je rodil 18. januarja 1886. Šmihel je zapustil že, ko je dopolnil dobro leto, saj se je družina preselila v Andraž nad Polzelo. Bibliotekarski specialist Srečko Maček je predstavil življenje in delo Vladimirja Levstika. (Foto: Tatiana Golob) Ker se je v svojih zrelih letih v Mozirje rad vračal in tam preživel precej svojega prostega časa, so ga domačini ohranili v spominu, Zveza kulturnih organizacij Mozirje je na njegovo rojstno hišo leta 1980 namestila spominsko ploščo. Srečko Maček, koordinator domoznanske dejavnosti v Osrednji knjižnici Celje, je zbranim na dogodku predstavil najpomembnejše in najzanimivejše mejnike v življenju in ustvarjanju priznanega književnika, ki je leta 1957 umrl v Celju. Izpostavil je njegov obsežen prevajalski opus, saj je Levstik v slovenščino prevedel kar 62 knjižnih naslovov 37 avtorjev. Kot je povedal Maček, Osrednja knjižnica Celje hrani njegovo dragoceno zapuščino, poleg te je dobila tudi avtorske pravice. Ta knjižnica je leta 2008 s sofinanciranjem ministrstva za kulturo digitalizirala Levstikova objavljena avtorska knjižna dela in jih objavila v Digitalni knjižnici Slovenije - dLib.si. Tu so od letošnjega leta dalje njegova prozna dela na voljo za prebiranje. Kulturni dogodek, s katerim je mozirska knjižnica počastila praznik občine, je popestril Moški pevski zbor Šmihel pod vodstvom Tonija Acmana. Tatiana Golob ČEBELARSKA ZVEZA SASA Odlični dosežki čebelarskih krožkarjev Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) je v soboto, 7. maja, že 39. zapored organizirala državno srečanje in tekmovanje mladih slovenskih čebelarjev v sodelovanju z Čebelarsko družino Markovci in Osnovno šolo Mar-kovci, ki je gostila tokratno tekmovanje in srečanje. Dogodka se je udeležilo 485 učencev. Z našega območja je na tekmovanje odšlo okoli 40 udeležencev, zato je Čebelarska zveza SAŠA zanje organizirala skupen avtobusni prevoz. Naši predstavniki so se na tekmovanju dobro izkazali, saj so posegli po najvišjih priznanjih. Več o rezultatih v prihodnji številki Savinjskih novic, ko bodo uradno potrjeni. Sicer pa se bliža 20. maj, posvečen čebelam in čebelarjem, ki ga bodo na pobudo ČZS letos obeležili v številnih državah. Slovenski čebelarji se bodo ob tej priložnosti srečali na osrednji slovesnosti, ki bo potekala v Račah. Marija Lebar PRESEKA Prijatelji zakurili kopo Presečani so poskrbeli za poletno zalogo oglja. (Foto: Benjamin Kanjir) Presečani so dobrovoljni in gostoljubni ljudje, željni druženja in vsakovrstne zabave. Iščoč priložnosti so se letos na pobudo Jožeta Kotnika odločili, da zakurijo kopo in poskrbijo za poletno zalogo oglja. Jože je lani kar na domačem dvorišču zakuril svojo prvo kopo. Ker ga je zanimalo, ali mu bo uspelo, je na medmrežju zbral vrsto informacij in se lotil projekta. Predlog, da projekt ponovi skupaj s prijatelji, je padel na plodna tla in Pre-sečani so se takoj zbrali. V kup so naložili okoli tri metre suhih bukovih drv, jih prekrili z ilovna- to zemljo in smrečjem ter uredili drenažo za dovod kisika. Na večer 26. aprila so se zbrali in kopo z vrha prižgali. Po načrtih naj bi kopa gorela do prvega maja, a je oglar Jože ugotovil, da so bila drva presuha in so se prej skuhala. Kopo so zato razdrli že dva dni po tem, ko so jo prižgali. Ko so odstranili ovoj, jih je v notranjosti čakalo okoli 250 kilogramov domačega oglja. Zaloga, na kateri se bo širom Preseke ob domačih in skupnih piknikih peklo in prepevalo mnogo dni. Benjamin Kanjir 18 Savinjske novice št. 19, 13. maj 2016 Kultura, Organizacije GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Deževna prvomajska budnica Člani zgornjesavinjske godbe so tudi letošnji 1. maj obeležili z budnico. S finančno pomočjo sponzorjev so obiskali vse občine doline. Kljub dežju, ki jih je spremljal celoten praznični dopoldan, so bili povsod prisrčno sprejeti. V Solčavi jih je sprejela županja Katarina Pre-lesnik. Že petnajsto leto zapored so se godbe- niki ustavili v Centru starejših Gornji Grad, kjer so tamkajšnjim stanovalcem s koračnicami popestrili bivanje. Za kratek čas so z igranjem prekinili tradicionalni maraton malega nogometa v Nazarjah. Veliko občanov je godbo pričakalo na tradicionalnih mestih in s pogostitvijo izkazalo prizna- Godbeniki med igranjem budnice v Lučah (Foto: Marko Goličnik) DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAZARJE Predstavitev Hospica za prostovoljce projekta Starejši za starejše Prostovoljcem projekta Starejši za starejše nazarskega društva upokojencev je Brigita Ši-nigoj predstavila delovanje velenjskega območnega odbora Slovenskega društva Hospic. Povedala je, da je hospic program celostne oskrbe bolnika na domu v skladu z mednarodnimi standardi, ki je za bolnika brezplačna. Oskrba bolnika je usmerjena na zagotavljanje največje možne mere kakovosti bolnikovega konca. Izvajajo jo tam, kjer bolnik živi: na do- nje ohranjanja tradicije budnic. Pohvalno je, da godbenice in godbeniki svoj čas kljub prazniku in počitnicam namenijo za ohranjanje tradicije prvomajskega »bujenja«. Matej Kranjc RECIKLIRANJE IN PREDELAVA ODPADNIH MATERIALOV Z redizajnom do novih uporabnih predmetov V Slomškovi dvorani v Mozirju so 23. aprila potekale ustvarjalne delavnice. Na njih je župnijska Karitas Mozirje-Šmihel v sodelovanju z domačo župnijo, skavti in Trampolin redizajn ti-mom prikazala predelavo odpadnih materialov v uporabne izdelke. Z dogodkom so obeležili dan Zemlje. mu, v Hiši Hospica v Ljubljani, bolnišnici ali v domu starejših. Zavezani so prepričanju, naj ne bi nihče umiral sam in v strahu pred hudim trpljenjem, saj ima prav vsak pravico in možnost do udobja kot posledice učinkovitega lajšanja vseh težav - dobre paliativne blažilne oskrbe. V družino vstopajo, ko medicina nima več kaj narediti, ko je zdravljenje zaključeno in pride v poštev še samo lajšanje bolečin. ZŠ Člani projekta Starejši za starejše DU Nazarje so se seznanili z delovanjem velenjskega območnega odbora Slovenskega društva Hospic. (Fotodokumentacija DU Nazarje) Ob pomoči Alenke Brezovnik (levo) in Mery Slapnik so otroci izdelali različne uporabne predmete iz tekstila. (Foto: MŠ) Ob pomoči domišljije in nekaj ročnih spretnosti so kozarce za vlaganje spremenili v lične svečnike, plastenke in tetrapake v posode za sajenje začimb, odpadne lesene kose in veje v zanimive obešalnike. Jeans hlače so predelali v etuije za telefone, tablice in prenosnike, dam-ske torbice. Navadne bombažne majice so dobile moderen potisk. Bistvo redizajna je po besedah vodje delavnice Mery Slapnik in Tadeje Hajdu v spreminjanju namena vsakdanjih predmetov in njihovi predelavi tako, da končani izdelki ustrezajo novemu namenu. Vse materiale, ki so vključeni v nove izdelke, lahko ponovno uporabljamo in jim tako podaljšamo življenjsko dobo. Preoblikovanje pozitivno vpliva na okolje, saj izrablja obstoječe vire materiala in zmanjšuje količino odpadkov na smetiščih ter prihrani pri energiji, povezani s transportom in sortiranjem odpadkov. Marija Šukalo 19 Savinjske novice št. 20, 20. maj 2016 I Ljudje in dogodki, Kultura, Oglasi MEDGEN BORZA Dr. Bojan Vršnak o Soncu in otroških spominih V Medgen borzi na Rečici ob Savinji je 29. aprila gostoval dr. Bojan Vršnak, znanstveni sodelavec Observatorija Hvar. V predavanju pod naslovom Naša zvezda Sonce je predstavil strukturo naše zvezde in poudaril, da so procesi, ki se na njej dogajajo, zelo dinamični in peljejo do sprememb, ki jih je mogoče opazovati z različnimi inštrumenti. Med spremembami, ki so najbolj vidne, so tako imenovane sončeve pege. Spremembe na Soncu vplivajo tudi na Zemljo in prostor, ki jo obkroža. Vršnak, rojen Zagrebčan, je svoje otroštvo preživljal pri dedku in babici, pri Feliksovih na Rečici. V šali rad poudari, da slovensko obvlada bolj slabo, zelo dobro pa se znajde v »rečiščini« Vršnak je diplomiral iz fizike na ZDRUZENJE IZDELOVALCEV ZGORNJE SAVI N JSK EG A ŽELODCA Rečica ob Savinji 3332 Rečica GSM: 051 363 072 www. zgo m j e savi n jski-ze I od ci. £ i VABILO izdelovalcem želodca Če vas zanima strokovna ocena kvalitete vašega izdelka -želodca, vas vabimo, da sodelujete na letošnjem 26. ocenjevanju želodca. Ocenjevanje bo potekalo v soboto, 21. maja 2016, v prostorih Medge ne racij skega centra na trgu Rečica, od 9. do 12. ure. Vaše izdelke lahko oddate v petek, 20. maja 2016, na naslednjih zbirnih mestih: - MOZIRJE, sedež Kmetijske svetovalne službe, od 11. do 13. ure - GORNJI GRAD, gostilna Menina, Atteinsov trg 3, od 9. do 10. ure ■ LUČE, gostilna Pr' lampi, Luče 34, od 10.30 do 12. ure - LJUBNO, okrepčevalnica pri Brezi, Foršt 7, ob 12.30 uri - REČICA, v prostorih Medgen centra, od 18. do 21. ure Strokovna komisija, sestavljena iz uglednih strokovnjakov, bo seuzorično ocenila vaše izdelke glede na izgled, prerez, teksturo, vonj in okus. O oceni prejmete uradni zapisnik in potrdilo o kakovosti oziroma zlato, srehrno ali hronasto plaketo. Razglasitev rezultatov ocenjevanja bo na dan ocenjevanja ob 12. uri v prostorih ocenjevanja, kjer bo tudi ocena letošnjega letnika in pokušina za vse obiskovalce oh zvokih harmonikarja. Dobra javna ocena te najslavnejše zgornjesavinjske specialitete je pomemhen činitelj vaše primerjalne prednosti v ponudbi domačih jedi na turističnih kmetijah. Stroškov ocenjevanja ne bomo zaračunali, Najholje ocenjeni izdelek ho izdelovalcu prinesel praktično nagrado pokrovitelja, z žrebom pa bomo med tekmovalce razdelili 10 brezplačnih kart za enodnevni jesenski izlet združenja na Kras in v Goriška Brda. Pokrovitelj ocenjevanja: B/S/H, d.o.o., Nazarje Dr. Bojan Vršnak je predstavil našo zvezdo in njene značilnosti. (Foto: Marija Sukalo) zagrebški univerzi in doktoriral na Inštitutu Ruder Boškovic. Njegovo znanstveno delo je povezano z dejavnostmi Sonca, predvsem pa se osredotoča na eruptivne procese v Sončevem ozračju in na odnos Sonce - Zemlja. Objavil je več kot 250 znanstvenih člankov in pripravil štiri učbenike. Poleg znanstvenega raziskovanja in poučevanja na univerzi Vršnak stremi k popularizaciji astronomije. Snidenje z domačini je predavatelju vzbudilo številne spomine iz otroštva. Tako je ob zaključku o njih spregovoril z županom Vinkom Je-rajem. Ta je namreč kot »mulc« ob igri s Feliksovim fantom ušpičil pre-nekatero vragolijo. Marija Šukalo Številni obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili predavanju Feliksovega Bojana. (Foto: Marija Sukalo) MEŠANI PEVSKI ZBOR KD LJUBNO OB SAVINJI Koncert ob 10-letnici delovanja V tednu ljubiteljske kulture bo 10-letnico delovanja obeležil Mešani pevski zbor Kulturnega društva Ljubno ob Savinji. Ob tej priložnosti bodo v osnovni šoli na Ljubnem pripravili koncert, kjer bodo predstavili 10-letno delo. Pridružili se jim bodo gostje Mešani pevski zbor Marije Vnebovzete iz Bra-slovč. Koncert bo v soboto, 14. maja, ob 19.30 uri. ŠMS 20 Savinjske novice št. 19, 13. maj 2016 Organizacje, Šport, Ljudje in dogodki OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO ZGORNJESAVINJSKO-ZADREČKE DOLINE S pohodom so se poklonili hrabremu dejanju Petra Brezovnika Z enournim pohodom h kmetiji Borsečnik v v procesu osamosvajanja Slovenije. Gospodar Poljanah so se člani Območnega združenja ve- kmetije Peter Brezovnik je leta 1990 storil hrabro teranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Za- dejanje, saj je v tajnosti sprejel v hrambo orožje drečke doline spomnili na pomembno dejanje takratnega občinskega oddelka za ljudsko ob- Veterani z županom Vinkom Jerajem (drugi z desne) pri spominskem obeležju, Peter Brezovnik stoji tretji z leve spredaj. (Foto: Olga Brezovnik) POHOD OB PRAZNIKU OBČINE MOZIRJE Pohodniki so se tokrat podali na Dobrovlje Ob prazniku občine Mozirje je vsako leto organiziran tudi pohod. Letos se je okoli šestdeset občanov 23. aprila iz Lok podalo na Dobrovlje. Pohodniki so tokrat obhodili južni del občine. Pot jih je od izhodiščne točke vodila po ločkem polju, vse do Obramšekov, kjer so se podali desno v hrib proti domačiji Kecej in cerkvi sv. Urbana. Od Keceja so se mimo Pušnerja dvignili do Vodovnika. Pot so po okrepčitvi in počitku nada- Goltem na severu. Pri Končniku so stopili na kolovoz in nato na evropsko pešpot. Po njej so se spustili v Žagarjev graben in ji sledili vse do izhodišča v Loke. Pot ni bila preveč naporna, veliko je bilo dobre volje in kratkih postankov. Zvrhana mera smeha in pogovorov sta dali pohodu, s poudarkom na druženju, pravo vrednost. To je bil tudi namen organizatorjev, turističnega in planinskega društva. rambo in oddelka za zveze. Orožje je namreč hotela zapleniti Jugoslovanska armada. Veteransko združenje je pred leti na domačiji Borsečnik v simbolično zahvalo za to dejanje namestilo spominsko obeležje. Petru Brezovniku so letos na občnem zboru podelili medaljo častni član območnega veteranskega združenja. Pohodnike, ki so krenili od kmetije Tiršek, sta na cilju poleg gospodarja pričakala predsednik združenja Maks Slatinšek in rečiški župan Vinko Jeraj. Slednji je izpostavil pomen takratnega upora proti oddaji orožja Jugoslovanski armadi. Predlagal je, da bi pohod v prihodnje potekal v sklopu rečiškega občinskega praznika. Sla-tinšek se je županu zahvalil za podporo s strani občine. Brezovnik je za tem obudil spomin na prelomne dogodke v letih 1990-1991. Povedal je, da mu ni bilo nikoli žal, da je postavil na kocko usodo lastne domačije. Zavedal se je namreč, da gre tudi za usodo Slovenije in Slovencev. Primož Vajdl TRAIL GOLTE 2016 Konec maja srečanje gorskih tekačev Po lanskem uspešnem prvem trailu Golte oziroma tekoma na Golte in po njih sta se Jaka Zaj-šek in Roman Čretnik ml. iz Zavoda za medge-neracijsko povezovanje Zlata leta odločila, da tekmovanje izpeljeta tudi letos. Gorski tekači se bodo srečali na zadnji majski vikend, 28. in 29. maja. Sobota bo tudi letos namenjena teku na Golte. Start pet in pol km preizkušnje s slabim kilometrom višinske razlike bo na parkirišču spodnje postaje nihalke Golte v Žekovcu. Trasa bo potekala po označeni planinski poti v smeri proti planinski koči na Mozirski planini in naprej do hotela Golte. Lanski zmagovalec je progo pretekel v dobrih 42 minutah. Nedelja bo v znamenju krožnega teka. Krajša trasa bo dolga štiri km in pol, za daljšo bo potrebno odteči dva kroga. Začetek bo pri hotelu, trasa bo potekala v obratni smeri od označene poti po Golteh. Letošnji nedeljski dogodek Trail Golte bo bogatejši za novo disciplino canicross oziroma tek za vodnike psov. Veliko tekačev ima štirinožne prijatelje, ki radi tečejo, zato so se odločili, da povabijo tudi njih. Benjamin Kanjir ljevali ob pogledu proti planinam na zahodu in Benjamin Kanjir Zvrhana mera smeha in pogovorov sta dali pohodu, s poudarkom na druženju, pravo vrednost. (Foto: Benjamin Kanjir) 21 Savinjske novice št. 20, 20. maj 2016 I Šport, Informacije 6. HITROSTNI VZPON NA FARBANCO Za prave Planinsko društvo Nazarje v času prvomajskega praznovanja v sodelovanju s krajevno skupnostjo Kokarje organizira več prireditev namenjenih ljubiteljem narave. Najbolj športno obarvan je hitrostni vzpon na Farbanco, ki je v ponedeljek, 2. maja, potekal že šesto leto zapored. Deževno vreme je nekoliko okrnilo udeležbo tekačev, so pa zato najbolj vztrajni dokazali, da dež ni ovira za pravega športnika. Na startu v zgornjem delu vasi Potok se je zbralo devet tekačev: Špela Zupan, Milan in Jernej Vivoda, Joži Polčnik, Roman Čretnik, Toni Planovšek, Bojan Golob, Viki Uršnik in Marko Gostečnik. Našteti se niso ustrašili niti dežja niti 321 metrov vzpona do planinskega doma Farbanca, ki leži na severnem delu dobro-veljske planote. Tam so jih pričakovali navdušeni navijači. Razmočen in spolzek teren je tekačem predstavljal dodaten izziv, ki so ga vsi uspešno premagali. Prvi je cilj dosegel Milan Vivod s časom 14:53, drugo mesto je zasedel Joži Polčnik, ki je na cilj pritekel v 15:06 minutah, tretji najhitrejši je bil Jer- in razmočen teren nista ovira Deževno vreme je nekoliko okrnilo udeležbo tekačev, a so najbolj vztrajni dokazali, da dež ni ovira za pravega športnika. (Foto: Tatiana Golob) nej Vivod (15:37). Kot edina ženska tekmovalka se je teka udeležila Špela Zupan (20:45). Absolutni zmagovalec med moškimi je bil Milan Vivod. Ob nagovoru zbranih na dogodku je predsednik PD Nazarje Marjan Ostruh dejal, da so bili letos zmagovalci prav vsi sodelujoči. Le njim gre ZGORNJESAVINJSKO MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV MOZIRJE Domači pikaderji mirnih rok na prvo mesto namreč zasluga, da je bil dogodek uspešno izpeljan kljub neugodnim vremenskim razmeram. Tatiana Golob KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE John Williams: Stoner V organizaciji članov društva invalidov Zgornje Savinjske doline se je 22. aprila odvil drugi memorialni turnir v pikadu. V Radegundi so ga organizirali v spomin na pokojnega člana Valentina Brezovnika, vsestranskega športnika, poleg tega v drušlvu nekdanjega poverjenika za šport. Hkrati so z dogodkom počastili praznik mo-zirske občine. Valentin Brezovnik je bil pri pikadu zelo uspešen. Od tod je zrasla ideja, da so v lanskem letu v njegov spomin organizirali tekmovanje in se ob dobri udeležbi članov invalidskih društev od blizu in daleč odločili, da postane zadeva tradicionalna. Na prvem memorialu je sodelovalo enajst, letos že dvaindvajset ekip. Dvanajst moških in deset ženskih. V vsaki so bili štirje člani, ki so bolj ali manj uspešno metali puščice v tarče. Domači pikaderji so bili lani drugi, letos so se ob mirnih rokah povzpeli na prvo mesto. Med ženskimi je bila najboljša ekipa iz Konovega. Benjamin Kanjir Ekipa Medobčinskega društva invalidov Zgornje Savinjske doline Mozirje je osvojila prvo mesto, ženska ekipa Društva upokojencev Mozirje drugo, Magda Rosenstein (prva z desne) pa tretje mesto. (Foto: Marija Sukalo) Stoner je v izvirniku izšel v Ameriki leta 1965, status prestižnega romana, ki mu pritiče še danes, je pričel dobivati šele ob vstopu v tretje tisočletje. Danes je velika evropska uspešnica, in to celo brez pomoči kakšne filmske adaptacije, tudi na slovenskem knjižnem trgu je eden najboljših prevedenih romanov v letošnjem letu. Glavni junak romana je William Stoner, ki se kmečkim staršem v slabih življenjskih pogojih rodi ob koncu 19. stoletja. Kot mlad fant dobi priložnost za študij kmetijstva, a ob tem spozna, da je njegova prava ljubezen literatura. S pomočjo te ljubezni se prebija skozi pogosta življenjska in poklicna razočaranja, njegova predanost literaturi ter življenjskost njegove tragične usode pa sta tisti, ki bralca hkrati ganeta in pretreseta. 22 Savinjske novice št. 19, 13. maj 2016 Kronika, Zahvale, Oglasi OBVESTILO OGLAŠEVALCEM Male oglase za objavo v tekoči številki sprejemamo do vključno torka. Objavljamo male oglase, napisane na kuponih z oznako za tekočo številko Savinjskih novic, ki jih najdete pod križanko in jih lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno. Objavljamo tudi male oglase naročnikov Savinjskih novic, ki jih pošljejo po elektronski pošti s podatki naročnika. Male oglase lahko oddate osebno na uredništvu v našem delovnem času in v naša poštna nabiralnika (pri vhodu v grad Vrbovec in pri vhodu v uredništvo). Mali oglas lahko vsebuje brezplačnih deset besed, vsaka nadaljnja beseda stane 1,15 evra (DDV vključen). Naročniki Savinjskih novic imajo 15-odstotni popust. Za vsebino nečitljivo napisanih malih oglasov ne odgovarjamo, besedil ne lektoriramo. Po telefonu malih oglasov ne sprejemamo. Uredništvo IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • VLOM V GOSTINSKI LOKAL Solčava: V noči na 4. maj je neznani storilec vlomil v gostinski lokal v Solčavi. Iz lokala je ukradel menjalni denar in cigarete. Nastala je materialna škoda v višini okoli 300 evrov. • GASILCI POMAGALI REŠEVALCEM Krnica: 7. maja ob 14. uri so v Krnici gasilci PGD Luče pomagali reševalcem nujne medicinske pomoči pri prenosu poškodovane osebe. Slednja je bila odpeljana v nadaljnje zdravljenje v Splošno bolnišnico Celje. • VLOMIL V GARAŽO IN SI NAKRADEL ORODJE Varpolje: V noči na 8. maj je neznani storilec vlomil v garažo stanovanjske hiše v Varpoljah. Iz notranjosti je ukradel večjo količino orodja. S tem je lastnika oškodoval za okoli 1.200 evrov. • CESTA VZELA MLADEGA MOTORISTA Planina: V prometni nesreči v Planini, v občini Postojna, je okoli poldneva 8. maja umrl 26-letni motorist iz Radegunde. Pri osnovni šoli v Planini je zapeljal v ovinek, zaviral in nato trčil v robnik pločnika, od koder ga je odbilo v nižji betonski zid. Na kraju nesreče je umrl. Velike bolečine so brez solza. Kadar smo zlomljeni, ne jočemo, krvavimo. (F. Gefraut) ZAHVALA Ob nenadni, tragični izgubi našega dragega očeta, sina, moža in brata Stanka PEČOVNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, izrekli besede sožalja in podpore ali pa samo postali in se z mislijo spomnili na velikega Človeka, ki nas je tako iznenada in toliko prezgodaj zapustil. Še enkrat iskrena zahvala vsem, ki ste ga imeli radi, bili del njegovega življenja in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse dvoje zbrane od včeraj, od kdo ve kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev... ne kličite me nazaj. (T. Kuntner) ZAHVALA ob smrti našega moža, očeta in starega očeta Srečka LAMUTA 22. 5. 1925 - 29. 4. 2016 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za darovane sveče in cvetje. Hvala, da ste se poklonili njegovemu spominu. Še posebej se zahvaljujemo članom Čebelarske družine Janeza Go-ličnika Mozirje in vsem sosednjim čebelarskim družinam, da ste ga z vsemi častmi in v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Ivka ter sinova Vlado in Boris z družinama 23 Savinjske novice št. 20, 20. maj 2016 I Za razvedrilo Cvetke GLASBENA ČESTITKA ZA BSH NAZARJE NA »SMIRGL« PAPIRJU ... Godbeniki so se na slavnostnem koncertu ob 40-letnici delovanja glavnima sponzorjema zahvalili z glasbeno čestitko. Solist Luka Ve-nek je zaigral na »šmirgl papirju« v zahvalo podjetju BSH Hišni aparati Nazarje in v času ene skladbe pridelal izdelek na fotografiji. m JM/M L ftfc u ijj^B HL—|P JB j« mm k U ... IN KLS POLKA Avtomobilski motorji za svoje delovanje potrebujejo zobate vence, ki jih izdelujejo v podjetju KLS Ljubno. Utrnila se je zamisel in godbeniki so Kovaško polko preimenovali v KLS polko. Solista na vencih sta bila Matic Tevž (levo) in Gal Ugovšek. KO JANEZA BONDA NI DOMA Kot že tolikokrat smo ponovno ujeli Zgornjesavinjčane v kraju letnega oddiha nekdanjega počitniškega doma nekdanjega sindikata nekdanjega Gozdnega gospodarstva Nazarje, v Dramlju pri Crikveni-ci. Kakor je razvidno s pogledom na citroen 2CV, je ta kraj všeč tudi Jamesu Bondu, ki se je sparkiral s »svojim« sposojenim spačkom ob obali. Ker ni bil namenjen za samo njegove oči, sta si ga v vlogi tajnih agentov sposodila Nazarčana Marko Hren (levo) in Edo Golob. Ali sta potem odšla na pretresen, a ne zmešan martini, zgodba ne govori, kakor tudi ne, koliko svetovno znanih lepotic je igralo vtem filmu. 24 Savinjske novice št. 19, 13. maj 2016 Križanka, Informacije SitiS spodnji del žarnice, ki se uvue v okov nekdanji avstrijski kancler (julius) gibljiv stik dveh ali vec kosti teritorialna obramba srbsko mehko obuvalo brez pete žensko ime (sinonim za smrt) enakost po rodu, enako-vrstnost sl. literarni zgodovinar (alojzu, 1893-193$) vrstic ni k (Ksk.) mesto na južnem poljskem (smučarski skoki) kraljevič iz hahab-harate romulov brat jemenski politik (hajdaraeu bakr al) ščurek pankerica sestavil: peter uoir ruski pisatelj (sergej t1mofeje- viCl negativna ocena Cesa pripovedovalec awton dermota majhna gozdna žival z bodicami pokrov trnova palica mozolj na zid enakomerno nanesena malta doba velika ruta, p led staro indijansko ljudstvo kraja, tatvina živalska hrana beotuec. aonec it. arhitekt (antonio da) vedska boginja mlečni izdelek v $op speti lasje stara jap. prestolnica sl. pisatelj (jakob) domen kumer indijska začimbna meí anica ljubljenec boginje ree naskok, napad kraj pri KliEVUV makedoniji manjši hrv. otok sl. pesnik (zajc) trd izrastek v čeljusti MOČNO TKIVO, Kt veže mišice na kost Član inkvizicije ivan esenko dobitek pri okoriščanju otiščanec različnost. raznovrstnost doprsni kip, doprsje Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_ Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_ Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. f Slovarček: ADITI - vedska boginja; HADRA - velika ruta, pled; PONTE - Italijanski arhitekt (Antonio da); J r \ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): SKOBČEVKA, ARGENTINA, MARN, AZUR, OJDIP, ITO, NUŠA, LOGAN, DAKA, MEDO, PRIPEV, VSADITEV, RAKAR, BAAS, RIMA, ADA, EOL, RACA, PD, ŽIRANDOLA, ELTON, AKORDIKA, ANKARA, NASTANEK, ETANAL KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 20. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): 25 Savinjske novice št. 20, 20. maj 2016 I Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 13. maj ob 17.00. Kulturni dom Mozirje Igrana predstava Ledeno kraljestvo ob 17.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Dravinja (st. dečki) ob 18.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : KŠ Sani Bistrica (kadeti) ob 20.00. Gasilski dom na Rečici ob Savinji Obujanje starega običaja Jajčnce Sobota, 14. maj ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Zreče (st. cicibani) ob 10.00. Center starejših Gornji Grad Otvoritev igrišča za balinanje ob 17.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Fosilum Šentjur (člani) ob 19.30. OŠ Ljubno ob Savinji Jubilejni koncert ob 10-letnici Mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Ljubno ob Savinji ob 20.00. CDM Rečica ob Savinji Predstavitev knjige dr. Jožefa Muhoviča Leksikon likovne teorije Nedelja, 15. maj ob 7.00. Plac na Ljubnem ob Savinji Start tradicionalnega pohoda na Travnik ob 16.00. Kulturni dom Radmirje Prireditev Majska pesem ob 20.00. Kulturni dom Mozirje Turneja črnega humorja Ponedeljek, 16. maj ob 12.00. Zavod Ruj, Obrtniška 17, Nazarje Predavanje Kako postati izbrani kandidat ob 19.00. Dom kulture Nazarje Baletna predstava Sneguljčica Torek, 17. maj ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 16.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Hopsi Polzela (ml. pionirji) ob 18.00. Galerija Mozirje Predstavitev knjige Berte Vasle Šepet duše ob 19.00. Dom kulture Nazarje Predavanje Matjaža Mastnaka O drevesih in vrtnicah ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Predavanje Antona Žunterja Reševanje konfliktov Sreda, 18. maj ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 17.00. Muzej Vrbovec Nazarje Doživljajsko pravljično vodenje za otroke ob 19.00. Muzej Vrbovec Nazarje Doživljajsko vodenje za odrasle Četrtek, 19. maj ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Travniško doživetje s floristom Simonom Ogrizkom 26 Savinjske novice št. 19, 13. maj 2016 MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ ZAPOSLIMO voznika za C in E kategorije, za relacije po Sloveniji. Inf. na tel. št. 031/616-893. Glojek Artej s.p., Šmartno ob Paki 49 b, 3327 Šmartno ob Paki. ŽIVALI - PRODAM Prodam 7,5 mesecev brejo telico ls; gsm 051/221-633. Prodam 8 mesecev brejo telico, pašno, rjave pasme; gsm 041/942-169. Prodam bikca križanca, nad 160 kg; gsm 040/550-131. Prodam prašiče, 100-130 kg, možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam prašiče od 25-150 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam breje telice simentalke, brejost od 5 do 8 mesecev; gsm 031/844-119. Prodam bikca, starega 1 teden; tel. št. 58-35-239. Kupimo krave in telice za zakol, plačilo takoj; gsm 031/832-520. Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim bikca, starega 1 teden; gsm 041/783-987. Prodam nastavek za na wc školjko z ročko; gsm 040/684-008. Prodam meso krškopoljskega prašiča; gsm 070/870-321. Prodam prikolico za prevoz živine (priklop na avto, traktor); gsm 031/894-510. Rotacijsko kosilnico sip šempeter prodam, 500 eur; gsm 041/372-070. Ugodno prodam rabljeno spalnico (hrast furnir) z jogijem (180x190); gsm 031/348-804. Prodam puhalnik bider; tel. št. 58-35239. Prodam prvoobhajilsko in birmansko obleko, fantovsko, ugodno; gsm 040/430-080. Prodam zaboj 180x120 cm in dva ele- ktrična radiatorja; gsm 051/366-124. DRUGO - KUPIM Kupim ribiške škornje, št. 43-44; gsm 031/677-019. DRUGO - PODARIM Podarim oblačila za fanta in punco med 13-15 letom starosti; gsm 040/712-756. VOZILA - KUPIM Kupim traktor univerzal, zetor, IMT, ur-sus, štore, lahko tudi v okvari; gsm 030/419-790. Prodam suzuki jimny 4x4 2006, 150.000 prevoženih km, ugodno; gsm 041/705-977. VOZILA - PRODAM Prodam opel astra, l. 1999, dobro ohranjen in vzdrževan, z letno vinje-to, tehnični do 2017, letne in zimske gume; gsm 031/891-780. Prodam alfa romeo 159, 2,4 JTDM, letnik 2006; gsm 041/410-369. OSEBNI STIKI Dekle za skupno prihodnost išče preprost očka; gsm 031/807-376. NEPREMIČNINE V Dobletini oddam stanovanje 50 m2 z balkonom in vrtom, gsm 051/303324. Iščemo hišo za najem; gsm 040/560914. Prodam zazidljivo parcelo na izvrstni lokaciji Krahelnovo v centru Mozirja z vsemi priključki in plačanim komunalnim prispevkom. Velikost parcele 687 m2. Vse informacije na 041 314 260. ŽIVALI - KUPIM ŽIVALI - IŠČEMO Iščem morskega prašička, rjavo bele barve, za pripust; gsm 070/800-782. DRUGO - PRODAM Šolstvo, Ljudje in dogodki TEKMOVANJE DIJAKOV IN ŠTUDENTOV KONZORCIJA BIOTEHNIŠKIH SOL SLOVENIJE Brigita Klinar navdušila komisijo in osvojila prvo mesto Na Grmu v Novem mestu je v petek, 6. maja, potekalo tekmovanje dijakov in študentov konzorcija biotehniških šol Slovenije. Udeleženci so se pomerili v kulinariki, živil-stvu in vizualni umetnosti. Tekmovanje v znanju in spretnosti je potekalo pod naslovom Med na podeželju in v mestu. Med udeleženci je bila tudi študentka hortikulture Brigita Klinar iz Dol-Suhe z mentorico Anjo Sotošek. »Potrebno je bilo pripraviti pog-rinjek za dve osebi na dano temo. V tej kategoriji nas je tekmovalo 16 dijakov in študentov. Za izdelavo smo imeli na voljo 45 minut. Izde- Brigita Klinar je postavila regratove lučke v svojo zmagovalno dekoracijo. (Fotodokumentacija KB) lala sem igrivo dekoracijo, ki je pritegnila veliko pozornosti,« je z navdušenjem opisala tekmovanje Kli-narjeva, ki je s svojo postavitvijo navdušila komisijo in osvojila prvo mesto. Mlada cvetličarka je nase opozorila tudi na državnem tekmovanju Olimpijada poklicev, ki je bilo marca v Celju. Tedaj je z nasadom v višini 180 centimetrov, dekoracijo v posodi, fantazijsko dekoracijo, prosto vezanim in poročnim šopkom osvojila drugo mesto. Za izdelavo omenjenih postavitev je imela na voljo tri dni. Marija Šukalo SPOMLADANSKA RAZSTAVA V MOZIRSKEM GAJU Zaradi slabega vremena slab obisk Od dneva upora proti okupatorju do praznika dela je v Mozirskem gaju potekala razstava tulipanov in spomladanskega cvetja. Ob obilici cvetočih tulipanov je bil obisk zaradi slabega vremena domala ničen. Visoke temperature v aprilu so botrovale zgodnjemu cvetenju tu- »Sneg in pozeba načeloma tulipanom ne škodujeta, seveda pa v tako slabem vremenu obiskovalcev ni. Razstave v Mozirskem gaju so prireditve na prostem in obisk tovrstnih prireditev v največji meri kroji vreme,« je povedal Božo Ple-sec. Obiskovalci parka cvetja so si lahko ogledali tudi razstavo kač strupenjač društva Bioexo iz Ljubljane. izpadu obiskovalcev razstave. V redkih trenutkih so lahko ljudje vseeno uživali v razstavi, poleg cvetja še kač strupenjač, ki so jih postavili na ogled člani društva Bi- oexo iz Ljubljane. Otroke so v času obiska zabavali junaki risank, tokrat prvič tudi simpatično nerodni minioni. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Sneg in nizke temperature so najprej malce polegli tulipane, a vsaj delno zavrli rast, zato so v času praznikov tulipani še lepo cveteli. lipanov. Slednjih so upravljavci parka iz Ekološko hortikulturnega društva Mozirski gaj posadili preko pol milijona. V čudovitih cvetovih so zato lahko obiskovalci uživali že par dni prej, ko se je v parku odvijala vrsta prireditev ob prazniku občine Mozirje. Upi, da bo dober tudi obisk v času uradne razstave, so se razblinili že 27. aprila, ko je sneg pobelil tudi Mozirje. Sneg in nizke temperature so najprej malce polegli tulipane, a vsaj delno zavrli rast, zato so v času praznikov tulipani še lepo cveteli. Sicer redki obiskovalci niso imeli nobene pripombe, kar se tiče samega cvetenja, saj je bilo slednje na višku. Svoje pa je po snegu naredil še dež, ki je ob vložku v cvetje botroval težko nadomestljivemu primanjkljaju oziroma popolnemu Simpatično nerodni minioni so zabavali otroke. 27 Savinjske novice št. 20, 20. maj 2016 I DA, naročam se na tiskano izdajo tednika Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa. Naročilo velja do moje pisne odpovedi. PoStnina plačana po pogodbi št. 31/3/S Ime in priimek_ _ SAVINJSKE NOVICE Naslov_ _ Savinjska cesta 4 Telefon/GSM_ Datum Podpis 3331 NAZARJE