"Amerikanski " Slovenec*'
DELA ŽE
52
LET ZA SVOJ NAROD
V AMERIKI.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage I
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH,
XOfficial Organ of four Slovenian Organizations)	,	I	v-
KUPUJTE VOJNE
BONDEI
ŠTEV. (NO.) 20
CHICAGO, ILL., PETEK, 29. JANUARJA — FRIDAY, JANUARY 29, 1943
LETNIK (VOL.) UI.
ZA VELIKO
1943 SESTAVLJENI
SVET ČAKA NA VIDNE REZULTATE SEN-ZACIJONELNE KONFERENCE V AFRIKI
Predsednik Roosevelt in min. predsednik Churchill sta v ROOSEVELT POSEKAL DO
družbi štabnih častnikov obeh dežel izdelala popolen načrt za kampanjo proti osišču v letu 1943. — Stalin se ni mogel udeležiti. — Giraud in de Gaulle v soglasju.
Washington, D. C.
SEDANJE REKORDE
Washington, D. C. — Med tem, ko se je predsednik Roo- jim pa bilo povedano, kam bo sevelt že doslej razlikoval v predsednik potoval.
POTOVANJE BILO VOJAŠKA SKRIVNOST
Washington, D.jC. — Ameriški časnikarji sofsicer dobili obvestilo že 9. januarja, da bo predsednik odsoteh iz Wash-ingtona, vendar pa jim je bilo strogo zabičano, da tega ne smejo javnosti razodeti. Ni
n , x-i m i *	•	marsikakih svojih činih od
— Po sila ta konferenca, je prišlo ■ ygeh prejšnja. d d k -
rfenzacijonelni novici, ki je bi- pa v istem mestu, Casablanci, • , j i 1 •• pre m ov'
1 T , , ..	,	i je dodal s svojim potovanjem
se do drugih pomembnih raz- A- * , x , .
, , . , . - v Afriko k temu se dva nadalj-govorov, kateri utegnejo se	a	j
la objavljena v torek zvečer, namreč, da se je na tajni konferenci v afriškem mestu Casablanca izdelal podroben načrt za veliko strategično potezo, po^. kateri se ima otvoriti splošna- ofenziva proti osišč-nim državam preko cele zemeljske oble, svet, v prvi vrvi vrsti pa podjarmljena Evropa zdaj pričakuje, da bo v resnici udarec zaveznikov tako silen, da bo v čim najkrajšem času, ali vsaj v letu 1943-zdrobil vojaško moč osišča. V takem smislu se je tudi glasila objava, izdana po končani konferenci.
Da se je mogel sestaviti tak
KRATKE VESTI
NEMCI ZADUŠILI REVOLTO V MARSEILLESU
Večina prizadetega del«, mesta požganega in v razvalt* nah. — Baje < se bo izpraz nila vsa francoska obala.
London, Anglija. — Nem-
s„,„lWf|	UW8„CJW DC . , j	— Stockholm, Švedska. _ ško vojaštvo je s silo zadušilo
bolj gotovo prispevati h konč- n^rek0™a. namreč, da je bil	Poročilo iz Finske govori, da uporniško revolto, ki jo je za-
nemu uspehu zaveznikov. Ti P^val °k " ^d	je tamkajšnji predsednik Ryti počelo, kakor je bilo včeraj
razgovori so se vršili med obe-' °Va. P° HraHU-Lmi^a-' iTh^	°b zaklJučku zasedanja par-; poročano, prebivalstvo v enem
ma francoskima generaloma j prJ1i Pre5, mk\. kl Je k.daJ lamenta, zadnji torek, izrazil; delu francoskega obrežnega
zapustil deželo v času vojne. v svojem govoru upanje da me5?ta Mar8eillesa.
bodo odnošaji med Finsko in	To poročilo se je objavilo v
Ameriko postali zopet tako	sredo iz švicarskih virov, v ka-
prisrčni, kakor so bili prej.	terem se dostavlja, da je ve-
— New York, N. Y. — Nem-j	čina prizadetega odseka mesta
ci vojaške starosti, ki prebi-	v kadečih se razvalinah, kate-
vajo na Portugalskem, so	re so povzročili nemški topo-
prejeli naročilo, da se vrnejo	vi. Nepotrjene vesti govore,
domov, kakor govori neko po-	da je bilo ijajmanj 300 ljudi
dalekosežen načrt, ~ stfe *8T?e*' šila nikaka" mirovna pogaja-
De Gaulle in Giraudom in ob tej konferenci je prišlo končno do soglasja med posameznimi francoskimi strujami, da bodo skupno nastopale. Doslej so bile te struje, ako ne ravno sovražne med seboj, vsaj brez vsakega skupnega načrta.
Končni rezultat obeh konferenc je v kratkih besedah sledeči: _ Z osiščem se ne bodo vr
glavni osebnosti na konferenci, namreč ameriški predsednik Roosevelt in britanski min. predsednik Churchill, imeli pri sebi tudi vse vodilne vojaške osebnosti armadnega in mornariškega štaba obeh dežel in razgovorom 'so prisostvovali tudi razni poslaniki.
Stalin povabljen, a se ni udeležil
Konferenca je trajala 10 dni, od 14. do 24. januarja. Javnost na splošno pa je izvedela o njej šele dva dni pozneje. To se smatra kot nekak rekorden vzgled, kako se lahko ohrani uradna tajnost tudi v demokratičnih državah. K razgovorom je bil povabljen tudi Stalin, in ako bi se bil u-deležil, bi se bila konferenca, kakor se navaja v objavi, vršila veliko bolj daleč na vzhodu. Vendar pa Stalin ni mogel prisostvovati, ker je pač kot vrhovni poveljnik preveč zaposlen z ofenzivo, ki jo toča-sno vodi Rusija. Obveščen pa je bil točno o vseh sklepih konference in enako sta bila Roosevelt in Churchill v sti kih tudi s kitajskim genera lom Čiang Kai-šekom. V objavi se o delu na konferenci poroča sledeče:
nja. Vojna se konča le v slu čaju, da se vse tri države, Nemčija, Italija in Japonska brezpogojno podajo.
—	Amerika in Anglija ste odločeni, da bodo morele njune oborožene sile obdržati inicijativo tekom celega letošnjega leta; istočasno se bo drugima dvema zaveznicama, Rusiji in Kitajski, v čim najvišji meri pomagalo z vojnim materijalom.
—	Francozi izven domače dežele se bodo združili, da bodo z vsemi svojimi silami, armadnimi, mornariškimi in zračnimi, pomagali zaveznikom v vojni proti osišču. Predsednik inspiciral ameriške čete
Med svojim bivanjem na afriških tleh je predsednik Roosevelt inšpiciral tudi ameriške čete, ki so nastanjene tam. Vojaki so bili nemalo presenečeni, ko so opazili, da osebnost, ki se pred njimi vozi v malem vojaškem avtomobilu, ni nihče drugi ,kakor njih vrhovni poveljnik.
Kakšna je reakcija na to konferenco v osiščnih državah, se v sredo še ni ugotovilo. E-dino, kar se je slišalo preko berlinskega radio, je bila sar-
Senzacijonelno se lahko sma-
tra to potovanje še zlasti, ako se pomisli, kako silovito na-
sprotni so bili nekateri člani kongresa temu, da bi predsed-
nik Wilson napravil potovanje
v Evropo v letu 1918. Trdili so, da bi bilo tako potovanje protiustavno in, da bi Wilson s tem izgubil predsedništvo. Prejšnji predsedniki so se pa sploh skrbno izogibali, da bi ^mejo Zed; držav, ko jih je par šlo na krajše izlete izven Zed. držav, so naleteli doma na burne proteste.
ODMERJANJE OLJA BO KMALU SPLOŠNO
Baltimore, Md. — N.eki federalni uradnik v upravi za petrolej je razodel v torek, da se bo najbrž v kratkem uvedlo odmerjanje olja na karte sploh po celi deželi. Točasno je to odmerjanje v veljavi v 30. državah. Istočasno je dejal, da zaloge olja tako hitro pohajajo, bo treba to kurivo uvažati iz tujezemstva. -o-
JAPONSKA UTEGNE KI-
TAJSKP PONUDITI MIR
Washington, D. C. — N,eka kitajska osebnost se je izrazila, da je zelo verjetno, da bo japonski min. predsednik To-jo še pred septembrom predložil Kitajski načrt za separaten mir z njo. Kakor pravi, se tisti, ki so v stikih s To jem, izjavljajo, da bi bila to moj-
VESTI 0 DOMOVINI
Prejeli smo iz domovine zaporeden opis "dogodkov v Sloveniji, ki so se odigrali preteklega julija, ko so tam Lahi
začeli svojo "ofenzivo".
ročilo iz Lizbone. Samo tisti, ki imajo kako uradno pozicijo bodo smeli ostati tamkaj.
— London, Anglija. Državni zakladničar Wood je v svojem apelu na nižjo zbornico za nadaljnja4 nakazila razodel zadnji torek, da potroši Velika Britanija zdaj povprečno po ,56 milijonov dolarjev na dan
IZ BELE HIŠE ODŠEL V BELO HIŠO
Washington, D. C. — Poslopje v katerem predsednik stanuje in uraduje, se imenuje, kakor znano, Bela hiša. Kljub temu pa, da je bil predsednik odsoten iz Washingto-na in iz Amerike sploh, ko je v Afriki deset dni konferiral s Churchillom, je še vedno stanoval v Beli hiši. sRešitev uganke: Casablanca, ki je ime mestu, kjer se je konferenca vršila, pomeni v španskem jeziku Bela hiša.
-o- .
MORNARICA SE ZNATNO OJAČI
Washington, D. C. — V se-natskem vojaškem odboru se je v torek razodelo, da ima mornarica v načrtu, tako se ojačiti v številu moštva, da bo
Dne 16. jul. 1942. se je začela v Sloveniji italijanska o-fenziva proti partizanom. Javili smo že, da je bilo tekom te ofenzive ubitih okrog 4.000 Slovencev, preko 30.000 odpe-ljanih v internacijo ter porušenih in požganih nad 140 slovenskih vasi in naselij. Sedaj smo prejeli razna .podrobna poročila o poteku ofenzive, o bojih ter o grozOvitostih, ki so jih počenjali ftalijani.
Poročila so pisana v krono-logičnem redu, Kakor so se vrstili dogodki. Prispela so od več strani in od več poročevalcev,'tako da se bodo morda tu ali tam ponavljala. Opis dnevnih dogodkov v Sloveniji meseca julija 1942. Italijani so pričeli ofenzivo. V noči od 15. na 16. julij je skoro vse vojaštvo ljubljanske divizije vseh vrst, orožja odšlo iz mesta. Visoki komisar več tudi iz vseh drugih mest Grazioli in General Robotti ob sredozemski obali, da bodo sta izdala proglas da je uki-tamkaj izdelali močne ob- njen ves promet v pokrajini,
pobitih, veliko število drugih pa je bilo odpeljanih v koncentracijska taborišča. Mnogo jih je tudi določenih za talce.
Govori se, da nameravajo Nemci odstraniti prebivalstvo ne samo iz Marseillesa, mar-
rambne utrdbe proti morebitnemu vpadu zavezniških čet. Kakor se navaja, se namerava okupacija tega francoskega obrežja razdeliti med Nemce
da je prepovedano, odhajati iz ene vasi v drugo, sprehajati se v pasu 1 km širine na obeh straneh železniških prog, mostov in javnih zgradb, da je
"Proučilo se je celotno boj- kastična opazka, da je vzelo no polje, poozrišče za pozori- celih deset dni razgovorov, da ščem, širom celega sveta in se je doseglo soglasje med an-vsi viri so se določili za bolj j glo-ameriškimi vodilnimi gla-intenzivno bojevanje na su- vami.
hem, na morju in v zraku. Kaj	-o
takega, kakor je bila ta dolgo- ODREDBA, DA SE PRODUK-trajna razprava med dvema CIJA KAVČUGA POSPEŠI zaveznikoma, se še ni nikdar Washington, D. C. — Na-vršilo.	, čeli^ik vojnega )>rodukcijske-
"Popolni sporazum se je ga urada Nelson se je pred se-
dosegel med voditelji obeh dežel in njih štabi glede bojnih načrtov in podvzetij, do katerih ima priti med kampanjo v 1943 proti Nemčiji, Italiji in Japonski s ciljem, da se čim najbolj izrabijo prednosti iz znatno ugodnega preobrata dogodkov ob koncu 1942."
Dve francoski struji prišli do soglasja
Ob istem času, ko se je vr-
natskim odborom, ki preiskuje položaj glede kavčuga, izrazil zadnji torek, da je odredil, da se 55 odstotkov programa za izdelavo sintetičnega kavčuga izvede v čim naj krajšem času. To utegne, je dejal, nekoliko škodovati drugim programom, vendar bo e-dina pot, da "še obdrži dežela na kavčugu." 25 tovarn za kavčug se ima, pravi, dogoto-viti, čim najprej mogoče.
> to štelo do decembra nekaj sterska poteza, da Japonska manj kot 2 in četrt mmjona
pridobi na svojo stran ljud- mož. s tem bi se povišalo stvo na Kitajskem in v Indiji, skupno število oboroženih sil kar bi ji pripomoglo k zmagi, i na skoraj 10Vt milijonov mož.
in Italijane, in sicer tako, da ukinjen ves poštni, telefonski bodo imeli Italijani obalo promet; da bodo takoj ustre-vzhodno od reke Rodana, Ijeni vsi, pri katerih bi se na-Nemci pa zapadno.	šlo orožje ali strelivo, propa-
-o	i gandni materijal, ponarejeni
TRIPOLITANIjA — OKUPI- j potni listi ali legitimacije; da RANO OZEMLJE	bodo porušene vse zgradbe, v
Kairo, Efeipt. — Zastopnik katerih bi se našlo orožje ali britanske vlade za bližnji; se skrivali uporniki, vzhod se je izrazil v torek, da 16. 7.: italijanska bombna bo Britanija upravljala Tripo- letala so bombardirala vasi na litanijo kot zasedeno sovraž- vznožju Krima in zažgala vas
nikovo ozemlje.
-o-
Planince in Iško vas. Na Planinci so imeli partizani svoj TAKSIJI IN BUSI UTEGNE- tabor. Bilo je mnogo strelja-- JO MANJ VOZITI	nja s topovi in strojnicami.
Chicago, 111. — Urad za Prodiranje oddelkov italijan-obrambno transportacijo je ske pehote je krilo topništvo naročil tukajšnjim busom in in izvidniška letala. Bombar-taksijem, naj mu predlože dirane in požgane so bile še kak načrt, po katerem bodo vasi Gornji Ig, Zelimlje, Jeze-lahko znižali vožnje do 30 od- ro, Planina in Zapotok. Iška
vas je požgana vsa; le par hiš
stotkov. Ta načrt bi potem u-rad uporabil ako bi bilo potrebno, na hitro odrediti tako znižanje.
NAJBOLJ NEVARNA URA ZA LADJE
« Zjutraj, ko s« priča« delali zarja, j« sa bojna ladje na odprtem morju najbolj nevaren čas. kajti v odsevu od sada j na nebu se odražajo njih obrisi in tako postanejo lahka tarča za podmornike. Slika' kaže skupino ladij, ko plujejo ob takem času proti MaM.
je ostalo.
V	šoli na Borovnici so Italijani organizirati bolnišnico.
V	Preserje so Italijani pripeljali 25 topov, jih razporedili v bližini železniške postaje in obstreljevali gozdove nad vasmi, kjer so imeli partizani svoja taborišča. Partizani so se umaknili v gozdove na Rakitni. Požganih je bilo več hiš in odpeljanih precej ljudi.
17.	7.: Partizani so napadli iz zasede oddelek Italijanov, ki je štel 60 mož in ubili 22 fašistov, a ranili jih približno 30. Italijani so pokopali svoje mrtve v Stični. Solo v Stični pa so preuredili v bolnico.
18.	7.: Partizanska skupina, ki je taborila v okolici Melni ka in Magdalenske gore (obč. Dobrunje), se je umaknila na Golovec.
20. 7.: Ofenziva v sektorju Krim: Italijani so se nahajali v krajih Ig, Iška vas, Iška,[
Osredek, Št. Vid, Rakitna, Gornja Brezovica, Dol. Brezovica, Preserje, Potpeč. Vas Zg. Ig so obkolili. Italijani so nadalje obkolili ves prostor med kraji: Preserje, Borovnica, Logatec, Rakek, Cerknica, Sv. Vid, Rakitna in nameravali zajeti vse partizane, ki so imeli tam svoje postojanke.
V vaseh pod Krimom je ljudstvo še v miru poželo zoreče žito, razen v Iški vasi, kjer je bilo skoraj vse požga-no. Po italijanskih akcijah se je vrnilo nekaj ljudi nazaj v vas, med njimi tudi partizan Velkavrh. Ta je predložil Italijanom seznam ljudi, ki so odšli v hribe.
20. 7.: Italijanski vojaki so našli v Iškem Vintgarju v neki duplini 14 moških in 5 ženskih trupel.
23.	7.: Italijani so "požgali vas Vrhovce pri Viču kot re-presalijo, ker so partizani ubili dva Italijana. Ustrelili so tudi 14 ljudi, ki so jih polo-vili v okolici. Med njimi sta bili tudi dve ženski. V Iški vasi so Italijani ustrelili 14 talcev.
1 Iz Bresta pri Igu so Italijani odpeljali 6 mladih fantov.
24.	7.: je prišla vest, da so italijanski vojalci zavzeli Krim, Golo in Kurešček in povsod jizo^e^fli italijanske za* stave.
25.	7.: Italijani so na Brdu pri Viču napravili ogromna skladišča municije. Najbrže pripravljajo ofenzivo na Pol-hovgrajske hribe.
Italijani vrše akcije v vaseh Tomišelj in Vrbljenje. Vse za borbo sposobne moške odpeljejo Italijani s seboj.
V krimskem območju, ki je obkoljeno, so partizani razpustili svoje edinice. Razšli so se vsak na svoj dom, deloma pa prebežali v druga področja. V. Podkraju, kjer so imeli partizani svoj tabor, so našli Italijani seznam njihovih vaških zaupnikov in odbornikov. Vse te sedaj Italijani na mestu ustrele in jim porušijo hiše.
26.	7.: Iz Iga in okolice so Italijani pobrali večino moških. Natovorili so jih na sedem velikih avtomobilov in jih odpeljali v Ljubljano v neko vojašnico.
27.	7.: so Italijani pripeljali z Barja v Ljubljano 4 velike avtomobile moških.
28.	7.: so pripeljali iz Rudnika 3 avtomobile moških.
30.	7.: iz vojašnice Vojvoda Mišiča v Ljubljani * so danes odpeljali 400 moških v italijanska koncentracijska taborišča.
31.	7.: ob mestni meji, ki je obdana z žično ograjo, so Italijani pričeli graditi obrambni pas. Pripeljali so več topov in jih sedaj montirajo.
--o--
OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH! i
_L
J
(Metropoli!an Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
but, one after another, the boats were found broken
OR JM FLAMES._
Prestrašeni potniki so na vso moč hiteli k reševalnim čolnom.
iilialilf
sf
*	O ^^M.'V ..
terpjpied, survivors raced to' lifeboat stations/
the slast of the . <5/ant mine exploded the boilers. tMe havoc- ridden
shpp caugmt fjrei

Fur Victory... JStey
U.S. DEFENSE
BONDS STAMPS
r ikHAt
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo bili poslani na uredništvo vsaj dan in pel pred dnevom, ko izide lisi. — Za sadnjo Številko v tednu j« čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	N
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. __- _.•
AMERIKANSKl SLOVENEC _/:■	Petek, 29. januarja 1943
____
AMERIKANSKl SLOVENEC
_____________________ _
_________
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.
Established 1891
• -:-
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after a holiday.''
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.t Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year---$6.00
For half a year__3.00
For three months________1.75
Chicago. Canada and Europe:
For one year_$7.00
For half a year ....................... 3.50
For three months_2.00
Single copy ............................. 3c
BRATJE, CAS DELA JE TU!
Takih vsestranskih zmed, kakor jih vidimo v sodobnem svetu, menda še nikoli ni bilo na svetu. V veliki negotovosti smo in nihče ne ve, kaj nam bo prinesel jutrišnji-dan. V velikih težavah je vsled tega ves svet. Toda previdni in pametni vedo tudi v takih trenotkih, da je edina rešitev v negotovostih: pripravljenost!
Kakšna pripravljenost ?
Pripravljati se moramo vsestransko na bodočnost. Slab gospodar je, kdor svojega polja ne pognoji za prihodnje leto, kdor ne pose je žita naprej ob pravem času. Prazna polja ima tak gospodar in dolgo ne gospodari. Tudi v vseh drugih zadevah je tako.
Katolištvo in njegova miselnost imata danes največje naloge pred seboj. Svet se zadnja leta odkar ga je pahnil barbarski Hitler v vojno tako hitro preobrazilje^da mu moreš komaj slediti. Vse vrste ideologije se propagirajo dnevno med mase in posameznike. -Kakor kužne bolezni se razširjajo ideologije in žalibog veliko manj dobrih, kakor slabih. Kaj naj potem pričakujemo od jutrišnjega dneva ? Misli vsak zase in v duhu odgovarjaj na to.
Za primer naj navedemo še to le: Naša domovina Slovenija, ki neznosno trpi pod kruto peto nazizma in fašizma, se z drugim svetom vred spreminja in pj-eobrazuje miselno iz dneva v dan. Včeraj tfckd, danes že drugače — in jutri? Kdo v^, kak obraz bo imela. In tako je več in manj z vsem svetom.
Doma na slovenskih tleh je uničeno vse. Domovina nima več svobodnega tiska, nima več voditeljev, ki bi jo vodili in ji kazali pravo pot. Sirota je prepuščena sama sebi in krutim razmeram.
Kaj pa katoličani drugod po svetu? Kaj delajo katoličani tam, kjer se še lahko svobodno gibljejo, kjer bi lahko še veliko veliko naredili!? N. pr. tu v svobodni Ameriki, ko je nam dana vsa svoboda, da lahko delujemo po mili vo-Iji za svojo miselnost in za razširjevanje iste? Ali smo tu vsak na svojem mestu? Storimo vsak, kar moremo v danih razmerah ? Zopet moramo vsak sam vase in se izpraševa-ti: kaj storim jaz, da bi bilo drugače, da bi bilo okrog mene po svetu kaj boljše? Kaj storim?
Kaj delajo drugi? Odpri oči in glej! Ali ne vidiš, kalfo švigajo od osebe do osebe, od vrat do vrat razni agentje, vsiljujejo časopise, knjige ali propagirajo razne miselnosti? In poglej naslednje dneve, kako pismonoše zatikuje-jo v predale časopise in drugo reklamo, ki jo svet naroča in plačuje. Koliko je prave katoliške literature in reklame med to šaro? Bore malo. Zakaj? Zato, ker katoličani premalo za njo agitiramo, premalo za njo storimo. Potem se pa čudimo, zakaj je tako, zakaj ni drugače. Kako bo drugače, ko pa mi katoličani tako malo storimo za svojo stvar. Le misli vsak sam zase.
Floyd Anderson piše te dni v "Ameriki": "Katoličani spijo na premičnici, med tem, ko se drugi vozijo po tirih v obe strani..Piše glede važnosti in pomena radia za katolištvo. Mi Slovenci, ki svojih radio postaj nimamo, vsaj po vseh državah ne, se zato ne moremo toliko zanimati. Imamo pa se za zanimati za svoj tisk. Za enkrat je naš katoliški tisk kolikor ga imamo naš radio. Ta nam govori dnevno. Ali ga poshišamo? Ali delujemo zanj? Ali skrbimo dovolj, da bi se primerno širil? Tu, tu se imamo za izprašati prav vsak izmed nas.
Yes, tudi mi smo spali in še marsikje spimo na premičnici, med tem ko se drugi vozijo po tirih v obe strani. Zakaj ne bi bili na straži, zakaj ne premikali mi premičnič tako, da bi bilo v korist katolištvu in njegovi miselnosti? Priznamo, mnogi jih dobro premikajo, toda ali se vsi za to zanimamo? Porečeš, kaj pa naj še stoi^im, da bo l>olje? Morda ti res prav:vse storiš, kar se od tebe pričakuje. In če tako, blagor ti! Ali vsak tako stori? To pa prav gotovo ne. Če bi, bi ne bilo med našimi ljudmi razširjenega toliko brezver-skega časopisja, kakor ga je, katoliškega se pa s tako teža-jiomai vzdržuje. Tu je razlika, tu so dokazi, to prou-ču jmo in dobifi bomo odgovor, zakaj tako, itd. \
Bratje in sestre! Mesec katoliškega tiska je zopet tu. Zopet nas kliče katoliški tisk na delo, da zanj agitiramo in ga razširjamo. Slovenski katoliški dnevnik "Amer. Slovenec" nas zopet klice v živahno kampanjo, da gremo zanj v
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1881
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredniitva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Eksplozija velike bombe, je razstrelila parne kotle.
Razdejanje, ki je nastalo po raz-strelbi, je povzročilo, da se je znašel parnik naenkrat v plamenih.
Toda, reševalne čolne so drugega za drugim zajeli plameni, ali so jih pa našli poškodovane.
Naročnina«
Za celo leto_$8.00
leta_ 3.00
leta___1.75
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto _$7.00
Za pol leta_ 3.50
Za četrt leta___2.00
Posamezna številka	... 3c
DOGODKI
med Slovenci po Ameriki«
boj in ga razširimo med naše ljudi, kolikor največ mogoče. J V današnji številki je objavljen razglas velike važne kampanje. Yes, ta kampanja je važna in pomenljiva. Od te kampanje je odvisen nadaljni obstoj katoliškega dnevnika med nami. Zato ji naj da vsak naročnik, posebno pa še vsak zastopnik (ca) vso svojo pozornost. Ne prezrimo apela za to kampanjo!
Ti, ki to le čitaj, jaz ki to le pišem, oba lahko veliko storiva tekom te kampanje za svoj katoliški dnevnik. Ne spiva na premičnici, ampak paziva in premikajva to premični-co tako, da bo tudi katoliški dnevnik dobil nove proste tire v slovenske domove po Ameriki. Tvoj sosed morda še nima katoliškega lista. Primi za premičnico in premakni jo, da pride katoliški dnevnik tudi v hišo tvojega soseda in prijatelja. Če se danes ne posreči,"^a bi premaknil premičnico, premakni jo jutri, premikaj jo toliko časa, da jo boš premaknil.
Važnost katoliškega tiska je velika! V njej lahko igraš ti in jaz veliko ulogo. Ali jo bova igrala, ali bova dremala in spala? Kampanji smo dali poseben naslov: KAMPANJA ZMAGE! 2e radi imena moramo delati na to, bo to res zmaga. Prijatelj, preberi kampanjski razglas, potem pa na delo. Postani aktiven, postani borben, trobi, delaj, da predramiš vse okrog sebe za katoliški jtisk! Postanimo taki vsi v te i kampanii!	>
O ZDRUŽENEM JUGOSLOVANSKEM RELIFNEM SKLADU
New York, N. Y.
Predstavniki "United Yugoslav Relief Fund" in odgovorne ameriške ustanove imajo konference o razpravljanju kako na najboljši način pošiljati pomoč jugoslovanskim vojnim ujetnikom in jugoslovanski mladini, ki trpi in strada pod okupacijo. V teku teh konferenc, nekaj točk programa je bilo spremenjenih.
Vsem je znano pošiljanje paketov vojnim ujetnikom.
Od sedaj naprej, te vrste pošiljk ne bodo več predstavljale glavno podporo, katero "United Jugoslav Relief Fund" daje jugoslovanskim vojnim ujetnikom. Nov program o podpori je bil že narejen v skladu z Ameriškim Rdečim Križem in "President War Relief Control Board". Cilj tega programa je, da se prepreči ponavljanja v vprašanjih pompči.
V	tem prenovljenem programu podpore, 2,000.000 do larjev funda "United Yugo slav Relief Fund-a" je bilo u-porabljenih za delo važne potrebe, kakor na primer za specialne pošiljke invalidnim u-jetnikom. Ker nam je vsem znano, pod kakšnimi okolšči nami živijo ti ujetniki /v teh dneh, bomo lahko razumeli, zakaj so takšne pošiljke hra» ne tako velike važnosti. Na ta način mnogo naših junakov bo zopet v stanju, da izdrže napore ujetniškega življenja.
Drugi tip novih pošiljk je prva pomoč, ki bi se sestavljala povečini iz neke vrste priročne apoteke za prvo pomoč.
V	kolikor bo mogoče, podpora bo tudi dana jugoslovanski mladini • s sodelovanjem Mednarodnega Rdečega Križa. i
Ta nov program reliefa je
v popolnem skladu s cilji kampanje "United Yugoslav Relief Fund".
Gotovo je vsem znano, da "United Yugoslav Relief Fund", ki je registriran pri "President's War Relief Control Bcard"-u (N,o. 470) ima gospo Roosevelt in kraljico Marijo kot zaščitnici in da ta United Yugoslav Relief Fund deluje kot največja organizacija v~ tej deželi.
Državni podtajnik, Sumner Welles, je obljubil "Yugoslav Relief Fund"-u svojo moralno pomoč ter je naglasil važnost, da narod te zemlje doprinese kolikor more za podporne cilje v Jugoslaviji. V nekem drugem pismu izraža upanje, da bo Jugoslav Relief Fund imel popoln, uspeh, da zbere vsoto 2,000,000 dolarjev.
Ni potrebno opominjati jugoslovanski narod o važnosti in veličini tega napora. Naj bi vsak uvidel resnico, da "United Yugoslav Relief Fund" že sodeluje z mnogimi "American War Chest", posebno v Californiji in da je to velik začetek še večjega napora, ki sledi.
VSEM SLOVENCEM IN SLO VENKAM V DETROITU IN OKOLICI
Detroit, Mich.
Dne 7. februarja (prvo nedeljo v mesecu) ob dveh popoldne bo skupno zborovanje vseh slovenskih društev, klubov in ustanov v dvorani "Slovenskega narodnega doma" na 17153 John R., Detroit.
Povabljeni ste vsi, staro in mlado, da se skupno posvetujemo in izvolimo stalni krajevni odbor v smislu smernic podanih na slovenskem kongresu v Clevelandu in ukrenemo vse potrebno, da ubere-mo najboljšo pot za rešitev nam vsem drage SLOVENIJE.
Dolžnost nas kliče, storimo kar zmoremo, veže in navdu-
šuje naj nas bratska ljubezen. Ne strašimo se truda, ne žrtev. Spomin na grozodejstva, ki smo jiJi zaznali iz naših publikaciji naj nas vspodbuja. Zmožni smo storiti mnogo, če le hočemo. Ni enega ne sme, biti med nami, ki bi ostal hladan zbog tolikega trpljenja in gorja, ki vlada med našim'narodom v domovini. Vsi na zborovanje, vsak naj ima svoj delež na plemenitem delu, da ne bo kesanja ne očitkov. Pozabimo osebna nesoglasja, bodimo si v istini bratje in sestre, sledimo geslu:
Ne plaši se znoja, N,e straši se boja,
" Pogumno na plan, Da bratu zašije Svobode dan!
Za pripravljalni odbor
Lia Menton. -o-.
DELOVANJE AMER. SLOV.
ZDRUŽENJA
Sheboygan, Wis.
(Konec)
Nato j« predsednica v imenu Slovenskega združenja izročila slovenski materi malo darilo kot spomin na dotični večer.
Potem so nastopili kot govorniki, ki so bili . v ta namen povabljeni na to sejo, sledeči: urednik lokalnega lista C. E. Broughton, Eugene Hicky, in Rev. Louis Koren, ki je župnik slovenske fare v Sheboy-ganu. Vsi trije so čestitali Mrs. Sheck, Mrs. Shircel in vsem oFta^m slovenskim materam, katerih sinovi se že bore za korist in svobodo nas vseh. Govori vseh treh govornikov so bili obširni in pomembni. Le škoda, da je bilo na seji sa mo okrog sto ljudi. Vsled slabega vremena, in pa ker je ve liko moških zaposlenih pri nočnem delu, ni bila seja tako obiskana, kot bi bila v nasprotnem slučaj u^ Saj ta organizacija šteje okrog tri sto članov.
Po končani seji je bil brezplačen prigrizek in pijača. Medtem je bilo kazanje premikajočih se slik, katerih avtor je bil Mr. J. Finšt, slovenski trgovec, ki je vedno pripravljen dati na razpolago temu združenju svoje priprave za snemanje slik. Tako se je zaključila ta seja, ki je bila nad vse pomembna.
Pripomniti moram, da se tukajšnji Slovenci čim dalje bolj zavedajo, da je takšna organizacija, kot je združitev vseh Slovencev, vedno bolj potrebna," kajti tujerodnih Slovencev nas bo čim dalje manjše število, zato je treba, da se združimo v eno skupino, ker v skupnosti je moč; večje je število; več je glasov, in več glasov več šteje. Eden sam glas je vedno samo eden, pa naj isti pijide iz še tako prebrisane glave. Vsak je zmožen napraviti nekaj, vsega napraviti pa ni zmožen nobeden; delo je tukaj vseh vrst, in vse mora biti opravljeno, zato je potreben nas vseh Slovencev skupni nastop, in sedaj je tisti Čas, da skupno nastopimo in se pokažemo povsod in povemo javnosti, da smo Slovenci, ki delamo po naši najboljši
moči za tukajšnjo našo do-
TARZAN (632) V STISKI
movino, in da smo lqjalni ame-rikanski državljani. Izšli smo iz naroda, na katerega smo lahko ponosni, in Amerika je lahko ponosna na nas, in na naše sinove, ki krvavijo in u-mirajo zanjo.
Iz tega razloga se nam čez dalje bolj pridružujejo v tej organizaciji osebe, ki niso izdelale samo štiri razrednih ljudskih šol, kakor smo jih mi. Nad polovico naših slovenskih trgovcev in obrtnikov se nam je že pridružilo. Pridružili pa so se nam ne samo zato, ker vedo, da so dobrodošli med nami, ravno tako kakor smo mi dobrodšli v njihovih trgovinah, temveč zato, ker se zavedajo, da je sedaj čas, ko je taka -združitev vseh Slovencev najbolj potrebna. Ako bi se vsi Slovenci združili in bi tako lahko skupno delovali pri pomožni akciji za naše rojake, za katere se že zbira denar, tako združeni bi skupno delali vsi; delo bi bilo lažje za vse, uspeh pa večji.. Par zastopnikov izbranih od društev ne more vsega napraviti, ostalo članstvo se pa malo briga ža to, misleč, saj imamo zastopnike tam, bodo že oni napravili, kar je treba. To je ena Tiajvečjih napak, ki se nas držijo. Druga velika napaka Slovencev pa je zavist napram svojim rojakom. O tej je veliko povedal iz svojih izkušenj Rev. Louis Koren; bil je prav na mestu tukaj; povedal bi bil še lahko, da taki ljudje ponižujejo sami sebe, medtem ko mislijo, da ponižujejo svoje rojake. Povdar-jal je, naj damo priznanje tistim, ki ga zaslužijo. Jaz pa pravim, da kritika od ljudi, ki ne razumejo dalj, kot od mize do vrat, sploh ne pride v poštev.
Pozdrav vsem Slovencem širom Amerike od Amer. Slov. združenja!
^r Naročnik -o-
JUGOSLOVANSKI POMOŽ
NI ODBOR, SLOVENSKA SEKCIJA Lokalni cd bor it. 8
Chicago, 111.
Prihodnja seja lokalnega odbora št. 8, JPO-SS, se bo vršila v torek, 2. februarja, ob 8. uri zvečer, v Tomažinovi dvorani, 1902 West Cermak Road. Ta seja bo zelo važna,
Prilika za viijo izobrazbo
Chicago, 111. — Naši dora-ščajoči fantje in deklice, ki morajo po dnevi delati in tako ne morejo hoditi v višje šole, imajo sedaj izredno priliko, da izpopolnijo svojo izobrazbo ob nekaterih večerih, in to brezplačno. To priliko jim nudi škofa Sheila "School of Social Studies" v CYO Center, 31 E. Congress St., Chicago. Izku* šeni učitelji poučujejo tam 16 predmetov, med njimi bogoslovje, filozofijo, socialna vprašanja, geografijo, zgodovino, matematiko, liturgijo, spi-sovanje in govorništvo. Vsak si lahko zbere kar hoče. Vsak razred se snide eno uro na te-teden, tečaj pa traja 10 tednov. Razredi se začenjajo ob 7:30 in ob 8:45 zvečer. V začetku februarja se pouk začne spet od kraja, zato naj se tisti, ki žele to izredno priliko izkoristiti, takoj prijavijo. Ni nobenih zahtev in nobenih stroškov,
Josip Kuhar umrl
Rockdale, 111. — V nedeljo, 17. januarja je po dolgi dveletni bolezni preminul Josip Kuhar, znani trgovec z groce-rijo in mesom v Rockdale, blizu Jclieta, star 64 let. Pogreb se je vršil 20. januarja.
Pokojni zapušča soprogo Mary, prej poročeno Gospoda-rich, potem pastorko Mary Gospodarich, ki je učiteljica, pastorka Frank Gospodaricha, finančnega odbornika KSKJ, in tri sinove: Joseph, odvetnik ; Ludwig, tudi odvetnik, in Willard. Spadal je k društvu št. 98 KSKJ. Niaše sožalje pre-ostotlkn> pokojniku pa naj bo ohranjen blag spomin.
Novi odbor društva «v. Jožefa, it. 69, KSKJ
Cleveland, O. — Uradniki tega društva so za letos sledeči: Predsednik John Pez-dirtz, podpredsednik Anton Rudman, finančni tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152. St., bolniški tajnik Mike Zlate, 854 E. 139. St., blagajničarka Frances Leskovec, zapisnika-zatorej naj se je udeležijo vsi rica Anna Grajzar, nadzorni-
stari in novo izvoljeni zastopniki in zastopnice. Vabljen je na sejo tudi vsak drug rojak ali rojakinja, ki se zanima za to plemenito delo in je pripravljen ali pripravljena sodelovati.- Torej, udeležite se te seje gotovo, in to brez vsakega osebnega vabila. Ne pozabite — v torek, 2. februarja, cb osmi uri zvečer, 1902 West Cermak Road. Rodoljubni pozdrav, Anton Krapenc, predsednik John Gottlieb, tajnik Leo Jurjovec, blagajnik
ki: Mary Jerkič, Stanley Za-gorc in John Terček; zastopniki za Slovenski dom na Holmes Ave.: John Pezdirtz, Louis Simnec, Anton Rudman, Mike Zlate in John Terček, zastopnik za Slovensko zadružno zvezo John Pezdirtz; zdravniki: dr. Skur, dr. Opa-skar, dr. Perme, dr. Stasney. Seje so vsak 3. četrtek v mesecu ob 7 :30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Šestnajst, ne šest tisoč!
Cleveland, O. — Fara sv. Lovrenca je v preteklem letu odplačala na dolg $16,706-00, ne Pa $6,706.00, kakor je bilo v tej koloni pred nekaj dnevi napačno poročano. Morda se bo čitateljem zdelo, da to ne more biti prava svo-ta, ker je nenavadno visoka, toda je res prava svota.
Vse pošiljatve in naročnine je poslati na
AMERIKANSKI SLOVENEC
AMttURANŠRt ŠL6V1NEČ
Petek, 29. januarja 1943
TO IN ONO
20 TON KONJSKEGA MESA ZA NEWARK
Newark, N. J. — V tukajšnje mesto je prispela zadnji ponedeljek ^ogromna pošiljka konjskega mesa, namreč celih 20 ton, namenjenega, da ga povžije prebivalstvo. To meso bo postavljeno v prodajo prihodnjo sredo zjutraj, ko bo stopil v veljavo novi mestni zakon, po katerem bo prodaja tega mesa za prehrano ljudi dovoljena.
-o-
kam se BO nagnila
Švedska?
London, Anglija. — Iz poročil s Švedske se razvidi, da tamkajšnja dežela čuti, da u-tegne tudi ona biti potegnjena v vojno. Pričakuje, da ji bo Nemčija stavila nove zahteve, vendar pa, ako bo prišlo do krize, se (bo Švedska najbrž nagnila na stran zaveznikov in možno je celo, da utegne s svojo armado udariti preko Norveške in tako omogočiti zavezniškim četam izkrcanje na tamkajšnji obali.
-o-
gumij iz brazilije
Zastopniki gumijskih interesov v Z. D. so končno uredili, da bodo v tem letu uvozili 50 tisoč ton drevesnega gumija iz Brazilije. Ta gumij bodo dobili iz dreves, ki rastejo divje v džunglah notranje Brazilije ob reki Amazon. Domačih delavcev tam ne primanjkuje, in voditelji tega po-kreta napovedujejo, da bo pri tem započetju delalo 100 tisoč ljudi ob koncu leta 1943.
V prejšnjih letih je največ naše zaloge gumija prišlo iz južne Amerike, potem smo pa začeli bolj in bolj uvažati gumij iz umetnih nasadov v jugovzhodni Aziji in bližnjem otočju.
Ker ni bilo nobenega trga zanj, se je uvoz južno ameriškega gumija skrčil skoraj na nič. Najbrž ne bomo več dopustili, da bi se to še kedaj zgodilo.
-o-
velikanska razlika v cenah
Pomorska komisija Z. D. je hotela naročiti celo brodovje vlačilnih čolnov (tugboats) za tovorni prevoz in je vprašala za ponudbe, to je, po kakih cenah bi jih bili razni zainteresirani podjetniki pripravljeni izdelati. Vsem je poslala natančen popis zahtevanega materijala do zadnjega koščka. Koliko bi stalo «£elo, to pa vsaka ladjedelnica prav lahko sama izračuna. Odgovori so prišli taki, da se mora človeku kar želodec obrniti, ko bere to poročilo. Po naj zmernejši ponudbi izmed 106 odgovorov bi .en tak čcln stal samo $1,500, po najvišji ponudbi pa celjh $250,441.43. Vmesne ponudbe so bile $33,756, $42,-000, $52,000, $95,000 in $98,-000, itd.
Vse to jasno dokazuje, da so vojrti dobičkarji še vedno med nami kljub vsem resnim opcirrinom iz Bele Hiše, da v tej vojni ne bi smelo biti mesta zanje.
---o-
KOLIKO JE DOBILA ZA PURANE
Neka Mrs. Frank Davis iz Holton, Kans., je gotovo storila svoj del na domači fronti za pridelavo, oziroma prispevanje živil. Na božičnem trgu je prodala 268 pur in puranov za $1,605.48. Vsa ta perutnina je bila takrat stara 26 tednov. Pure so tehtale povprečno po 16 funtov, purani pa po 25.
svetovnega slovesa, ki bodo kmalu stare devet let, še vedno lepo razvijajo in jim nikakor ne gre slabo. Prvič v svojem življenju bodo petorke stanovale skupaj s svojimi
starši in sedmero brati in sestrami. Za celo družino zidajo zdaj veliko novo hišo, ki bo stala $100,000 in upajo, da se bo družina lahko preselila vanjo še pred koncem tega le-
ta. Petorke stanujejo, še zmeraj v zavetišču, ki je bilo nalašč zanje zgrajeno kmalu po njihovem rojstvu. Pravijo, da' je pa tako naložen, da se sme imajo te sestrice najmanj $1,-! rabiti edino za potrebe in 000,kar so zaslužile s vzgojo petork samih.
svojimi "movies", fotografijami in priporočili raznih ogla-Ševanih proizvodov. Ta denar
>^r^	^^^»v*?,p&csfe*.
BUY V. S. WAR BONDS!
KAMPANJA ZMAGE
Med tem, ko se borimo za zmago orožja naše domovine, ne smemo pozabiti tudi naših narodnih ustanov. Ena najvažnejših naših narodnih ustanov za nas Slovence je naš SLOVENSKI TISK. Da se da močnejšo podlago našemu slovenskemu katoliškemu dnevniku
AMERIKJkNSKEMU SLOVENCU
vodstvo lista s tem razglaša veliko "KAMPANJO ZMAGE", da v njej zmagamo in premagamo težave, ki v teh težkih časih ogrožajo dnevnik "Amerikanski Slovenec".
V tej kampanji lahko vsak sodeluje in pomaga za dosego zmage. Posebno pa vabimo in apeliramo na vse naše zastopnike(ce) in na vse naše naročnike in prijatelje lista, da tekom kampanje stopijo na plan. Vsaka naselbina naj stori svoj del v tej kampanji in zmaga bo dosežena.
KAMPANJA TRAJA OD 1. FEBRUARJA DO 30. APRILA 1943
^KEBIHHI^E' SH^H^^HKSHHl^HHHHl^H^HIfl^BHBHHIHRBBBHB
Tekom kampanje »o' določene posebne nagrade za »ta re in nove naročnike. Vsak naročnik, ki bo tekom te kampanje plačal bodisi za novo ali pa obnovitveno naročnino za CELO LETO (pol letne naročnine ne pridejo v upoštev) bo dobil posebno spominsko nagradp na to kampanjo. Za to nagrado sta določena dva predmeta in sicer:
PETORČKE IMAJO MILIJON
Vojne novice J so izrinile znane Dione sestrice-petorčke iz listov, vendar se te deklice
VOLITVE
Načini in pravila:
Vsak zastopnik(ca), ki bo dosegel(a) določeno kvoto norih naročnin, ki je določena za njegovo naselbino in okolico. poslane, kakor hitro določeno kvoto doseže, KAPITAN(KA), ali STOTNIK (CA) "KAMPANJE ZMAGE".
ONI. ki bodo pridobili nove naročnine preko določene kvote (števila), bodo postali generali(ke). Meja je določena kvota in vsaj ena nova naročnina preko določene kvote (števila) po vrhu določene kvote.
Izmed teh, pa bodo izvoljeni(e) tekom kampanji v vrhovno poveljstvo nad zborom generalov(lk) in kapetanov (nk) trije(i) in sicer po sledečem redu in načinu:
ONI(A). ki bo prejel(a) NAJVIŠJE ilevilo glasov tekom kampanje, to je od 1. febr. 1943 pa do 30. aprila 1943, bo izvoljen(a) za:
GLAVNEGA MARŠALA, če ženska pa za KRALJICO vseh kapetanov (nk) in geaeralov(lk) te kampanje.
ONI{A), ki bo prejel(a) drugo najviije število glasov tekom te kampanje med 1. febr. in 30. aprilom 1943, pa bo izvo-ljen(a), če moški za
PODMARŠALA. če ženska za POD-KRALJICO vseh kapelanov(nk) in generalov(lk) te kampanje.
ONI(A), ki bo prejel(a) tretje najvišje število glasov tekom te kampanje od 1. febr. pa do 30. aprila 1943, bo izvoljen (a), če moški za
PRVEGA MINISTRA, če ženska za PRVO MINISTRINJO vseh kapetanov in generalov te kampanje.
Poleg častne izvolitve bodo izvoljeni trije prejeli še sledeče glavne nagrade:
ONI(A), ki bo izvoljen(a) za glavnega maršala ali kraljico, bo prejel(a) KRASEN ZMAGOSLAVEN GRB z vrezanim imenom zmagovalca(ke).
ONA dva, ki bosta izvoljena kot druga dva glavna zmagovalca, to je: .POD-MARŠAL ali PODKRALJICA in potem tretji PRVI MINISTER ali PRVA MI-NISTRINJA, pa prejmeta vsak KRASNO POZLAČENO MEDALJO z vrezanim imenom.
VOLITVE se bodcr vršile po sledečem redu:
Vsak dolar, ki bo-plačan tekom te kampanje, to je od 1. febr. 1943 pa do 30. aprila 1943 za nove naročnine bo štel S000 GLASOV.
Vsak dolar, ki bo plačan v tej kampanji od 1. febr. 1943 pa do 30. aprila 1943 za stare ali obnovitvene naročnine, pa bo štel 1000 GLASOV.
Kandidat(inja) za te volitve lahko poslane vsak(a), mora pa s prijavo kandidature poslati vsaj najmanj eno novo naročnino. Brez nove naročnine, ni mogoče poslali kandidal(inja). To naj si zapomni vsak.
Za kandidata lahko vsak nominira kogar hoče, mora pa s nominacijo poslali vsaj eno novo naročnino.
Novim naročninam se smatra samo take, ki vsaj zadnje štiri mesece, od da-iuna, ko Uprava naročnino prejme, laka stranka ni bila naročena na list in ni istega prejemala. Tudi to si naj vsak zapomni
Novim naročninam se ne smatra takih, ki bi n. pr. pod eno in isto streho bil naročen dosedaj mož ali žena, pa bi eden list ustavil, in ;/a naročil n?. ime žene ali moža, sina ali hčere. Smejo si pa vsak posamez zase naročili list in v takem slučaju naročnina šteje kol nova.
V	slučaju kakih nesporazumov ima zadnjo in končno razsodbo Uprava.
V	slučaju, da bi dva ali več kandidatov doseglo enako število glasov, dobijo vsi enake nagrade in enake tilelne v izvolitvi
Nobena naročnina nova ali stara ni upravičena do glasov, dokler za iste stranke, ki jih pošiljajo v polni svoii ne plačajo Upravi istih. . V V Nagrade bodo. razdeljene po končani kampanji in objavljen bo tedaj tudi celoten rezultat kampanje.
Štev. 1. "LITANIJE SVOBODE", krasna slika tiskana v barvah. Ta slika je zgodovinske važnosti. Sredi so tiskane v umetnem tisku "Litanije svobode". Okrog in okrog pa so tiskani v ovalni obliki slike vseh predsednikov od George Washing-tona do današnjega predsednika Franklina D. Roosevelta. Ta slika je pravi kras za vsako hišo.
Štev. 2. Slika "KRIŽEVEGA POTA", slikana v lepih barvah v velikosti 16x19, v sredi Križani Zveličar, okrog štirinajst posta j. Lepa slika za vsako krščansko hišo.
Ena izmed omenjeni dveh slik je na razpolago, vsakemu naročniku, ki bo tekom kampanje plačal celoletno naročnino. Naročniki naj omenijo katero sliko želijo, navedejo lahko samo številko, ali pa ime, kar že želijo. Zastopniki naj pa kar na režite zapišejo na strani: "Nagrada štev. 1. ali 2." in Uprava bo takim potem poslala zaželjeno nagrado.
IZREDNE NAGRADE ZA NOVE NAROČNIKE
ki so iih deležni eni, ki nove naročnike pridobijo.
ZA ENEGA POLLETNEGA NOVEGA NAROČNIKA, dobi vsakdo, ki ga pridobi tekom le kampanje zanimivo povestno knjigo "ENA BOŽJIH CVETK", ali pa lep žepni nož. En ali drugi izmed označenih predmetov je na razpolago za eno polletno novo naročnino. /
ZA ENO CELOLETNO ali pa DVE POLLETNE NOVE NAROČNINI dobi vsakdo, ki jih pridobi, praktičen sesfcv treh krtač in česalnik, zelo pripraven sestav za vojake in druge. Ali pa krasno usnjalo denarnico. En ali drugi predmet je na razpolago za zgoraj omenjeno število naročnin. Oba predmeta sla označena s številko "1".
ZA DVE CELOLETNE ali pa ŠTIRI POLLETNE NOVE NAROČNINE dobi vsakdo, ki jih pridobi krasen križ in sestav, ki se rabi pri pre vide van ju bolnikov. Ta predmet je označen s številke "2". Predmet je vreden do $5.50 in je novejšega modernega izdelka.
ZA TRI CELOLETNE aU ŠEST POLLETNIH NOVIH NAROČNIN dobi vsakdo, ki jih pridobi, krasno nalivno pero s svinčnikom, vredno do $8.00. Predmet je na sliki označen s številko "3".
ZA ŠTIRI CELOLETNE aU OSEM POLLETNIH NOVIH NAROČNIN dobi vsakdo, ki jih pridobi, sestav krožnikov, šalic in skodelic (32 kosov sestav). Ta nagrada je posebno pripravna za naše gospodinje, ki na la način pridejo do leoega sestava krožnikov, skodelic in šalic. Nagrada "je na sliki označena s številko "4".
ZA PET CELOLETNIH ali DESET POLLETNIH NOVIH NAROČNIN dobi vsakdo, ki jih pridobi eno izmed sledečih dveh nagrad: Krasno vezano pogrinja-lo za na mizo v vel.kosti 54x74 ali pa 79x90, ali pa krasen "kovler" (comforter) s svilo ohšit Obe nagradi sle vredni vsaka $12.50.
ZA DESET CELOLETNIH aH DVAJSET POLLETNIH NOVIH NAROČNIN dobi vsako, ki jih pridobi, krasno zlaio uro. žepno ali zapestno, moško ali za žensko, vredno do $28.50.	•
POGOJI:
Vse nagrade se bo razdelilo po končani kampanji in pa, kakor hilro bo isto mogoče preskrbeli
Nihče ni deležen nobene nagrade preje, dokler niso vse nove naročnine v polni svoti plačane Upravi
1849 WEST CERMAK ROAD
CHICAGO, ILLINOIS

Družba
sv. Družine
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach. 1748 W. 21* 3t„ Chicago, 111. Joseph L. Draaler, 1318 Adama Street, North Chicago, Illinois. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St, Joliet I1L
POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovkh, 39 Winchell St, Sharpsburg, Pa. Mary Kovacich, 2294 Blue Island Ave^ Chicago, Ili John Denia, 2730 Arthingtca Ave., Chicago, Ili Predsednik Atletičnega odseka: Emery Subar, 540 North Bluff Street, Joliet, Illinois. : URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd„ Chicago, tU
Do 1. j an. 1942 je DSD. izplačala svojim članom in članicam ter njih dedičem raznih posmrtnin, poškodnin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Z dr. držav z ae manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se za $25000, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost katera se vsako leto viša.
Poleg smrtmne izplačuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniško podporo iz tvoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnme.
Mesečna plačila (assessment«) to urejena po American Experience tabeli.
DSD. je 117.24$ solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški.
Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno
tretjo!	<.
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ust-meno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St, Joliet Hi
SLOVENSKI AMERIŠKI NARODNI SVET NA DELU
{THE HOLY FAMILY SOCIETY)
. . Ustanovljena 29. novembra 1914.
Zedinjenih Državah	Mlat Vil Inkorp. v dri. Illinois
Severne Amerika. "OCZ. tlOUCl, III. 14. ^ 191S.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 257 Lime Street Joliet, Illinois <
1.	podpredsednik: Frank Tuahek, 716 Raub St., Joliet Hi
2.	podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St, Ottawa, IH Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Ume Street Joliet Ili Zapisnikar: John Neaoanich, 650 N. Hickory St, Joliet ID. Blagajnik; Joseph Kteped, 903 Woodruf Rd., Joliet Ili Duhovni vjtfja: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57th St, Pittsburgh, Pa. Vrh. zdravnik: Joseph A. Zalar, 351 No. Chicago St, Joliet Ili

k_______ ■ . L. ■ ... . .




(Dalje)
"Veliko bi vam lahko tukaj povedali o nasilju, o- gospodar skem izkoriščevanju in kulturnem uničevanja, kar vse je bi lo usoda Slovencev pod tujin: gospodarstvom zadnja desetletja. Vendar prepričani smo Mr. Welles, da vam je vse tc dobro znano.
"Vendar pa naj tu poudarimo, da so Slovenci pod Italijo in Avstrijo sedanjo vojno borili že dolgo preje, predno se je na zunaj dejansko za-čela in zagrabila vse druge narode. 2e tam od leta 1930 so Slovenci v Italiji vršili sabo-tažno delo proti Mussolinije-vim pripravam na vojne in potem v vojnah v Abesiniji in Španski. Od leta 1941 je bil na njihov delež v vojaški borbi za namene zavezniških narodov brez primere večji kot katerega koli drugega naroda-da ali narodne skupine. To svojo trditev smo pripravljeni vsak čas tudi dokazati.
"Mr. Welles, prav gotovo vam je poznana strašna usoda, ki je zadela glavno narodn'o telo Slovenije od Osišča po aprilu 1941, ko je bila zasedena Jugoslavija. Nad 200,000 ljudi je bilo izgnanih, največ na prisilno dello v Italijo in Nemčijo. Tisoče jih je bilo postreljenih in obešenih. Deset tisoči umirajo za lakoto. Tisoče deklet je bilo poslanih, da služijo kot takozvana 'prosta vojaška dekleta'. Nad 150 vasi in naselj je bilo popolnoma uničenih.
"Nemci in Italijani tekmujejo med seboj v prizadevanju, kako uničiti Blovensko ljudstvo popolnoma.
"Odpor Slovenije proti osišču je vsesplošen. Malodane vsi Slovenci se bore v gueril-ski vojni na eden ali drugi način. Na zelo uspešen način sabotirajo vojni promet Italije proti Rusiji.
"Naj nam bo dovoljeno, da ponovimo: Slovenci doprina-šajo danes velik delež naporov za zmago zavezniških narodov.
"Zaradi tega pa čutimo, da
je slovensko ljudstvo opravičeno zahtevati pravico do primerno lepe bodočnosti, ki je pa mogoča, — iz nova poudarimo — samo, ako se jih združi v eno politično skupino, v združeno Slovenijo s čim najširšo samoupravo v svobodni, federativni in demokratični Jugoslaviji in v enotni svobodni balkanski federaciji, v e-notni svobodni in federativni Evropi."
Državni pod tajnik Mr. Welles je vidno ginjen poslušal ta memorandum in nanj odgovoril v sočutnih besedah. Izrazil je svoje veselje, da ga je deputacija obiskala in se ji za to zahvalil. Povedal je, da je ameriški vladi dobro znano, kako velike so zasluge slovenskega naroda za skupno zmago. Tudi pozna dobro vsa barbarstva in grozodejstva, ki jih počenjajo sovražniki v Sloveniji danes, zato pa z njimi sočustvuje. Vlada se danes še ne more izjaviti o kaki bodoči ureditvi Slovenije, zlasti ne glede njenih bodočih meja, ker bo to delo mirovne konference. Vendar je pa vladi znano, koliko velikih mož je dala mala Slovenije že A-meriki, ki so zanjo izvršili velika dela, za kar ji je dolžna hvaležnost, zato naj bodo a-meriški Slovenci prepričani, da bo vlada ščitila slovenski narod in- njegove koristi in pravice. Še enkrat je poudaril, kako ga veseli, da ga je deputacija obiskala, in jo je prosil, da naj še pride, da jo bo vedno z veseljem sprejel in se z njo pogovoril o slovenskih problemih. Prosil jo je, da naj ga stalno obvešča o vseh važnih dogodkih iz Slovenije, ker hrabrost slovenskega naroda in njegove žrtve zaslužijo vso naklonjenost a-meriške vlade.
Predstavile vašim prijete* Ijem "Amer, Slovenca'* in j in fa priporočite, da se nanj na ročel
TREBUSNIKOVE ZGODBE
Spfcal Janko Mlakar
v lepem ovitku, ki je trpežno narejen in se zgane skupaj, kakor denarnica, da jo vojak lahko nosi v malem žepu ve&no pri. sebi. Knjižica vsebuje najpotrebnejše mašne in druge molitve. Tako ima vojak vedno pri sebi praktičen molitvenik v angle- •	f"*/k ščini in vse kar mu potreba. Ta sestav stane s Nk j I poštnino-.Ted________________________
"My Companion" "MOJ TOVARIŠ"
V malem usnjatem ovitku ki se zapne, kot mala denarnica, in jo ima vojak lahko vedno pri sebi vsebuje rožni venec,, na strani dve svetinjice, ena Presv. Srca Jezusovega, druga Žalostna mati z mrtvim Sinem Zveličarjem. Stane samo	-
Narejena je iz finega blaga. Sredi je utisnjen križ z Zveličarjem. Na strani Mati Božja Milosti polna, na drugi Usmiljeni odrešenik. Zadaj sv. Jožef z Detetom in Marijino Srce. Radi fine kakovosti je ta svetinja dražja, toda vredna, radi lepote. Stane s poštnino
Naročilom je vedno prid jati potrebni znesek in iste ►	naslovite na:	, <
| AMERIKANSKl SLOVENEC
\ 1849 W. CERMAK ROAD,	CHICAGO, ILLINOIS '
Stran 4
AMERIKANSKl SLOVENEC
Fetek, 29. januarja T943
Imeli smo zelo hudega stotnika, ki se je pisal Salabolski. Bog mu daj dobrota j je že davno umrl! Nekateri so celo trdili, da je bil vitez. Toda jaz tega nisem verjel in še danes ne verjamem. Kajti vitezi imajo železno obleko, Salabolski jo je pa imel iz sukna, kakor mi. Sicer me pa to ni dosti brigalo.
Veliko bolj važno je bilo za me, da je pri njem služila Muckova Minca, ki je bila iz naše vasi. Komaj me je po mnogih letih prvikrat zagledala, že se je zatelebala vame, tako brhek sem bil takrat."
"Zakaj pa pravite, da ste bili," prekine ga Ivanka; "saj ste še sedaj najpostavnej-ši mož pod brezniškim zvonom."
Grogi se je pa zdelo pri tem, kakor bi g£i bil kdo po srcu namazal z maslom. Počil je s prsti, tlesknil z jezikom in rekel:
"Moj Bog, kaj bom sedaj, ko imam vže pet križev na hrbtu! Takrat bi me morala videti, ko sem imel na ovratniku na vsaki strani po dve zvezdi, in mi je rožljala ob strani bridka sablja! Kadar sem se zvečer izprehajal po Mestnem trgu, in mi je ropotala sablja pd tlaku, imel me je vsak za častnika. To so me vojaki pozdravljali! Roke so jim kar same letale k glavam.
Po izprehodu sem navadno krenil k Muc-kovi Minci. Stotnika ni bilo doma, gospa pa tako ni nikdar pogledala v kuhinjo. Tako sem sedel lepo za mizo in pokušal, kaj so pri stotnikovih večerjali. Minca je vselej vedela, kdaj pridem, in zato takrat sku-haja za tri več. Večkrat mi je celo za slovo stisnila v roko svetlo dvajsetico.
To prijetno življenje se je pa naenkrat končalo popolnoma nepričakovano. Prišlo je pa tako-le:
Nekega večera sedim lepo pri Muckovi Minci v kuhinji in obiram lep kos stotniko-vega hrbta."
"Kaj, stotnikov hrbet ste obirali," čudi se Ivanka.	\
"Ne bodi no sitna," raztogoti se Groga; "ako pravim, da sem obiral kos stotniko-vega hrbta, hoč&n s tem le reči, da sem obiral kos srnjakovega hrbta, katerega je Minca spekla za stotnika.
Obiral sem torej košček stotnikovega ali pa, kakor hoče Ivanka, srnjakovega hrbta, akoravno je vse eno, stotnikov hrbet ali pa srnjakov. Razume me tako vsak pameten človek, kaj hočem reči, samo I-vanka ne. Naenkrat zašjcripljejo vrata v sobi; iz nje stopi stotnikova gospa in jo mahne naravnost v kuhinjo.
K sreči je Minca to zapazila skozi^steklo v kuhinjskih vratih. Toliko, da sem se še zbasal v Minčino omaro, in že je priplavala noter.
Seveda jo je morala najprej dregniti v nos moja sablja, ki je ležala na mizi. Stotnikov hrbet in polič z vinom sem k sreči vzel s seboj, na sabljo sem bil pa popolnoma pozabil. Kdo pa more tudi misliti na vse, posebno če se mu tako mudi, kakor se je meni takrat mudilo.
Gospa je najprej nasadila na nos očale, ki jiH je imela nataknjene na dolgo palico, gledala potem nekaj časa sabljo in naposled rekla:
"Cegava je pa'ta sablja?"
"Moja," odvrne ji Minca; "kupila sem jo na Starem trgu pri nekem starin ar ju, da sekam z njo meso, ker mi gre s sekalcem prepočasi."
Tiskarska dela
vse vrste točno in lično izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, druftva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi.
TISKARNA AMERIKANSKl SLOVENEC
1849 WEST CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
BOŽIČNI VEČER JUGOSLOVANSKIH MORNARJEV V KANADI
"Ako mislite," nosljala je stotnikova gospa dalje, "da s sabljo lažje sekate, prosili bi lahko gospoda stotnika, da bi vam dal eno. Ker ste si jo pa že sami kupili, vračunajte jo med mesečne izdatke!
A vsa je res verjela, da je korporalska sablja za meso sekati. Je že tako; čim bolj izobražene so take gosposke stvarice, tem bolj so neumne. Povedala je še Minci, da bodo imeli drugi £an dva gosta pri kosilu, potem se je pa obrnila k vratom.
Tu je pa hotela nesreča, da je gospa kih-nila, in jaz osel sem se takoj oglasil v omari in rekel: "Bog pomagaj!"
Da ste jo le videli, kako jo je obrnilo nazaj ! Nekaj časa je kar obstala, kakor A-brahamova žena, potem ko je bila izpre-menjena v solnat steber."
"Lotova si hotel reči," opozori ga Ivanka.
"Lotova ali Abrahamova, to je vse eno pri meni," togoti se Groga. "Kaj se mešaš vedno vmes; potem naj pa človek pripoveduje, če more. Sedaj ne govorimo o Lotovi ali Abrahamovi ženi, ampak o stotnikovi gospe, da veš.	• *
Torej, da pridem enkrat do konca, stotnikova gospa se je kar izpremenila v solnat steber."
^ Sedaj smo se pa vsi začeli smejati, Groga se je pa jezil:
"Cemu se pa sme jate? Saj nisem povedal nič smešnega."
"Prav nič," tolaži ga Ivanka, "samo toliko ste dejali, da se je stotnikova gospa izpremenila v sol, ko ste vi rekli "Bog pomagaj"!"
"Kaj, jaz da sem rekel, da se je stotnikova gospa izpremenila v sol? Jaz že nisem nikdar tega rekel." -
"Rekli ste, rekli, četudi niste mislili tako. Najbrže ste se zagovorili."
"Saj se moram, ko mi segaš vedno v besedo. Sedaj pa ne povem več naprej; pa ti govori, ki bolje znaš!"
"Kaj mislite, da res ne znam naprej povedati," zasmeja se mu Ivanka poredno; "bolje nego vi. Le poslušajte! • Ko stotnikova gospa zasliši pozdrav iz omare, začne vpiti nad -Muckovo Minco, koga ima skritega. Njeno kričanje-privabi tudi stotnika v kuhinjo. Ko zve, zakaj se gre, odpre urno omaro, in nato se pokaže silno ginljiv prizor:
Groga stoji zravnan kot sveča; roko s poličem drži na strani ob hlačnem robu, tisto z na pol oglodanim "stotnikovim hrbtom" pa ob čepici, kakor je predpisano za vojaški pozdrav.
Konec te žalostne zgodbe je bil pa ta, da je moral Bečkov Groga v luknjo, Muckova Minca pa v drugo službo.
Groga je takrat naredil obljubo, da ne bo nikomur več rekel "Bog pomagaj"; Minca se je pa poslovila od njega brez solz in brez dvajsetice. Poprej ga je pa še prepričala, da tako neumnega "kalanerja" ni v celem polku kot je on.
No, Groga," obrne se Ivanka potem na Bečkar "nisem li dobro končala vaše zgodbe"
"Dobro," pritrdi ji ta. "Samo to bi morala še povedati, da sem pravzaprav jaz pustil Muckovo Minco, ker v novi službi še sama ni imela kaj jesti. — Toda kje spaka si to zvedela? Jaz ti gotovo nisem pravil.
(Dalje prih.)
Ma(ntrea4, 27. decembra (JIC) i— Jugoslovanski po-j morščaki, ki so se o božičnih praznikih nahajali v Kanadi so dobro zaslužili svoj kratki počitek na potu v New York, \ kjer se bodo pridružili jugoslovanskemu Seamen's Pool-u.
Božični predvečer in praznik so praznovali v krogu prijaznih izseljenikov, pri katerih so našli ono prisrčno in toplo naklonjenost, ki je vsakomur potrebna v teh težkih dneh, popebno pa ljudem tako daleč od doma in od svojcev.
Generalni konzul v Mon-•treal-u, g. P. Cabrič je priredil božični večer častnikom ladij "Dunav" in "Dinara", v hiši g. G. Sigmund-a, uradnika generalnega konzulata, a , moštvu V eni tukajšnjih go-! stiln. Drugi zopet so bili po-I vabljeni na dom nekaterih ju-; goslovanskih izseljenikov. G. , Arnatov, tretji inžinir, je očaral goste s svojim prijetnim i glasom, ko se je pri petju na-l rodnih pesem spremljal na kitaro.
Vse moštvo je dobilo daro-j ve od "Navy League of Canada", takozvane Ditty Bags, zavoje s cigaretami, volnenimi jopiči, nogavicami, zdravili, milom in aličnimi malenkostmi. Bolniki, ki leže v bolnicah so dobili darila po pošti.
Akoravno žive v večnih skrbeh za svojce in kljub težkim gospodarskim okoliščinam, v katerih se nahajajo njihove rodbine v domovini, ki je pod tujčevo peto ali pa pod vlado izdajalcev, so -naši pomorščaki vendar prepričani, da bo domovina kmalu osvobojena in da se bodo po zmagi zopet vrnili domov, kjer bodo videli svoje drage in jim pomagali. Pripravljeni so, ako potrebno, prekiniti svoj dopust in zopet prevzeti službo na naših ladjah, ako bi mogli tako pripomoči k zmagi zaveznikov in osvobojenju svojega naroda.
Prav posebno se zahvaljujemo Navy League za bogate darove, ki jih je poklonila našim pomorščakom za božič.

NAJLEPŠE DARILO
in najlepši spomin za sina, moža, prijatelja ali sorodnika, ki odhaja k vojakom je lep molitvenik ali rožni-venec. Naši naročniki lahko dobijo pri nas nekaj takih praktičnih predmetov.
Ti predmeti za vojake so:
VOJAŠKI MOLITVENIK Z ROŽNIM VENCEM
J. M. Trunk
Ko so ~ Nemci prihrumeli' počasi hitro skakati, ker se nad Rusijo, so morda res za-| mora v modernem vojskova-jeli mestoma na sto tisoče Ru- nju računati z vse drugimi sov, tako v Kievu, Odesi, Se-j številkami, dasi v sili še kakih bastopolu ... V Berlinu so na- J sto ujetnikov ali uničenih prav znanjali s fanfarami, da je pride. L. 1866 je Avstrija izgu-Rusov konec. Ni jih bilo ko- bila pri Kraljevih Hradcih do neb, kakor kažejo razmere; 12 tisoč padlih in ujetih,, in zdaj. Zdaj tudi v Berlinu na- bil je kenec, klekniti je mora-znanjajo, da so "uničili" ka la pred Prusi. Zdaj so sto ti-kih sto Rusov.	soči le za nepoučene.
Enako tudi Rusi. Hudo šper	*
je šlo: nekaj stotin Nemcev Kongres amerikanskih Sloje tudi nekaj, in nekaj tankov j vencev se je otvoril z molitvi-in zrakoplovov je tudi števi- jo. Če kdo, potrebujejo Slo-lo. Zdaj naznanjajo Rusi, te! vencK božje pomoči, ker do dni še bolj zagonetno, ker danes druge pomoči ni, in a-Nemci so ščuki, da bi bilo vsaj merikanska pomoč, je lahko le obkoljenih' pri Stalingradu 22 j "amerikanska". Pikrih opazk nemških divizij, kar bi znaša- nisem videl, naletel le na zalo do 300,000 vojakov. To bi beležko, da "so mnogi dele-bilo nekaj, ako bi bilo. Reci- gati pri molitvi obsedeli". Da mc, da jih zajamejo, danes jih ni pikrih opazk, je dobro zna-še niso, ker se Nemci znajo menje vsaj za trenotno men-izmuzniti. Ali bi bili Nemci s taliteto med amerikanskimi tem že na tleh? Well, Rusi ni- Slovenci, in da so mnogi obse-so tako vroče krvi, da bi da- deli, kaže le, kakor pač je s nes rekli, da so nemške arma- to mentaliteto pri molitvi, de uničene, Moskoviči so tudi Prekema roba, ker niti na-pri tem tiči, ker Nemci imajo rodna in splošna sila ne more le svojih vojakov do osem mi- izpredrugačiti kake mentali-
ljonov brez Mažarov, Slovakov, Rumuncev, Hrvatov,
tete, kakega naziranja. Ako je tako naziranje zabloda pri
v V
F/.W
.VI
Fincev ... in pri takih števil-	načelih, se more spredugačiti
kah so tri stotine tisočev ma-	le potom pravilnega prepriča-
lenkost, kakor so bile sto tiso-	nja, kaka narodna sila ne pri-
čine ujetih Rusov malenkost,	naša takega prepričanja.
ker Rusi po že tedaj imeli I Da so neki obsedeli naj ni-
.	kogar ne vznemirja, ker prav
morda deset miljonov voja-	r&di kake moHtve ge mora ge.
kov, baje jih lahko postavijo	kira zastaviti vse kje drugje,
osemnajst miljonov.	kak kongres zablode ne more
Nia obeh straneh je treba	odstraniti.
PO BANKOVCIH SE NE SME ČEČKATI
V Denverju so kar naenkrat prišli v promet dolarski bankovci, na katerih so bili s peresom in črnilom napisani razni izreki iz svetega pisma. FBI agenti so kmalu izvohali možakarja, ki je bil za to od-I govoren in je vse takoj pri-! znal. Rekel je, da je to delal
v nadi, da bodo tisti bankovci v prometu prišli tudi v roke zločincev, ki bodo tako začeli premišljevati svoja kriva pota in se bodo poboljšali. S tem lepim izgovorom se pa možakar nikakor ni izrezal in mora sedaj iti pred sodnijo, ker je federalna vlada vložila proti njemu pritožbo, da je pridil papirnati denar Z. D.
.. help me win
PREDSEDNIK APELIRA NA POMOČ PROTI OTROŠKI PARALIZI
Ob pričetku letošnje kampanje za nabiranje skladov v svr-ho pobijanja otroške paralize, je predsednik Roosevelt izdal sledečo objavo:
"Kakor sem se izrazil že p rej in zdaj zopet ponavljam_
nič mi ni bolj pri srcu kakor zdravje naših dečkov in deklic ter mladeničev in mladenk. Za me je to ena prvih črt naše narodne obrambe.
"Prepričan sem zato, da se mora delo Narodne ustanove nadaljevati, in veseli me, da ta uporablja moj rojstni dan za svojo kampanjo za nabiranje skladov v 1943.
Z najboljšimi željami za uspešno kampanjo, ostajam vam vdani,
Franklin D. Roosevelt."
Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je močno naše katoliško časopisje.