SE. Številka 1 UiUjnt. i ptttk, I. mks fflZ. m. teto „Slovenski Narod- velja: v Ljubljani oa dom dostavljen: eek> leto ....... K 24 — po) leta ....... . 12 — četrt leta......m 6*— na mesec ...... „ >— v upravinatTu prejemati: celo leto.......K 22*— pol leta ....... , II-_ četrt leta.......550 na mesec......190 Dopisi naj se franki rajo. Rokopisi se rte vračajo. Drednlatvo: Knaflova aUca it. 5 'v nritličja levov telefon št. 34. lakata vsak dan sveder isrsesasl aeaelfo ti Inserati veljajo: peterostopfta petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin-, za trikrat sli večk at po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih inserrijah po dogovoru. Upravnlštvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to e administrativne stvari - Poeamosaa storilka volja tO viaariov. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine «e ne ozira. .Narodna tiskarna« tololon at. 89. .Slovenski Narod* velja po pošti: za AvstroOgrako: celo leto pol leta . četrt leta na mesec 25-— 13 — 6-50 2-30 za Nemčijo: celo leto.......K 28- za Ameriko m v se druge dežele: celo leto ... ... K 30- Vprašanjem glede mseratov se naj priloži za odgovor dopisnica alt znamka. Vpramlstro' Knaflova nllca St. a spodaj, dvorišče levo), tololon it. 85 1 »"HTi Državni zbor. Dr. Ravnihar o sodnih razmerah na Slovenskem. — Kartelna debata. — Posledice ogrske krize. — Parlamentarni kabinet? — Sturgkhov od. govor. D n u a j , 7. marca. Dr. Ravnihar je danes govoril O slovenskih sodnih razmerah. Skoraj dve nri je razpravljal o krivicah, ki jih pod zaščito justičnega ministrstva in pač tudi po intencijah dr. Hochenburgorja izvrsujoio vladni organi, visoka sodnoupravna mesta na slovenskem narodu. Kakor dekla je v sodnih dvoranah naš jezik, zapostavljen in zaničevan, kakor parija je naš človek, ki :*e je posvetil sodni služhi. pravno varstvo našega ljudstva je ogroženo, ker si dostikrat pravica obveže svoje oči s prozornim pajčolanom, tkanim iz narodnih predsodkov ljudstvu tujega, da, sovražnega sodnika. Boj zoper germanizacijo naših sodišč ni prazna nacionalistična gonja, tudi ni posledica onega idealnega narodnjaštva, ki se čuti razžaljeno, ker se je ljubljeni materinščini zgadila kakšna krivica m zapostavljen.!", temveč je pravi narodni boj, ki ščiti tako idealne, kakor tudi materijalne interese Ijud-j*tva kot takega, narodne celote. Profi privilegijam nemščine in za veljavo slovenskega jezika se glasi formula, bistvo pa je za objektivnost pravosodja, za pravice slovenskega, pravne zaščiti' iščočega občinstva, za boljšo bodočnost onih sinov slovenskega naroda, ki posvečuje svoje moči, duševne in telesne državnemu mečn pravice. Pravosodno vprašanje je v danih avstrijskih razmerah eno izmed najvažnejših in najaktualnejših. Vse stranke smatrajo za svojo najslavnejšo dolžnost posvečati baš temu polju vso pozornost in biti vedno na straži za pravice — ali resnične ali dozdevne — svojega jezika pri sodiščih. Vidimo da tvori na Češkem bas vprašanje sodnega jezika in sodnikov najnevarnejšo sporno točko med obema narodoma, Nemci in Cehi gredo brezobzirno v boj za svoje sodnike in vsaka stranka se z naravnost velikansko vnemo postavlja za svojo stvar, za svoje osebe. Pri nas ni tako. Klerikalcem se zdijo njihovi strankarski interesi večji kakor narodni, Šusteršičev klub se ni nikdar postavil za pravice slovenskega jezika pri naših sod- nijah, in če so tndi posamezni klerikalni poslanci z obmejnih okrajev tn pa tam se ostro lotili germanizačne-ga sistema, vemo nasprotno o ofici-jalnih intrigah klerikalnega kluba proti slovenskim sodnikom, čitali smo v glavnem klerikalnem organu porogljivo besedo, da naj si naši sodniki sami napravijo red in si izvoju-jejo svoje pravo, in pred malo dnevi smo slišali v kranjskem deželnem zboru najžalost.nejše napade političnih desperatov ua slovensko može, ki v težkih okoloostih vrše svojo prokleto dolžnost; politična strast je ustvarila v naši javnosti klerikalni princip: rajše nemškega sodnika, in makar je zid, protestant, vsenemee (in kar je še drug'h za pobožne ljudi strašnih imen) kakor pa slovenskega, ki ni pristaš klerikalne stranke. V taki atmosferi se morejo skoraj nemoteno razvijati razmere, ki so številne poslušalce našega ljubljanskega poslanca tako razočarale in ogorčile. Dr. Rnvnihar je raztrgal zagrin.ialo, s katerim je viada vedno tako skrbno zakrivala črne kote svoje germanizačne politike na jugu. razkril je bedo slovenskega naroda, ki je tako velika bas tam, kjer bi imek> sijati solnce pravice, pokazsi je nebroj sfcelečih ran, ki mučijo n*»-še narodno telo. ki pa so zaeno do kaz, kako nezdrav je tam na juim državni organizem. Ogromno gradivo, ki ga je v sistematični sestavi predložil dr. Ravnihar avstrijskemu parlamentu je napravilo globoki vtisk. V takih zadevah ne prepričajo toliko besede, kakor dejstva. In zdelo se je, da zajemlje dr. Ravnihar iz neizčrpljivega zaklada, ena ju-stična neverjetnost za drugo, ena narodna errozovitost za drn^o . . . Čitateljem poda jem o za danes kratek izvleček, ob priliki bo treba izročiti najširši javnosti celi govor, ki je radi svoje stvarne vsebine naravnost dokumentarične vrednosti. Dr. Ravnihar je žel ob sklepu svojih izvajanj obilo pohvale in mnogi poslanci vseh slovansk-h 6trank so mu čestitajoč izrekli svoje priznanje, v katerem se zrcalijo tudi tople simpatije za slovenske narodne težnje. Nekateri nemški posanci, med njimi seveda Wastian so poskušali govornika motiti, toda na nj;hove medklice bo dobili od slovenske in češke strani poštene odgovore. e p c V današnji seji bi imela končati kartelna debata. Z ozirom na nejasni položaj pa biče predsednistvo razpravo podaljšati, tako da bi se glasovanje vršilo šele v torek. V današnji seji je spregovoril tudi minister za javna dela Trnka, ki se je bavi 1 z draginjo premoga ter priznaval, da je ta v mnogih slučajih neopravičena. Minister pav vendar ne more odobravati dalekosežnih predlogov dra-ginjskega odseka ter izjavlja zlasti, da je podržavljenje rudokopov potom razlastitve že z ozirom na slabe d rž n v ne finance nemoiroča stvar. Češki soc. demokrat dr. \Vinter, ki je danes govoril za predloge draginj-skega odseka, se je pokazal temeljito izobraženega strokovnjaka. Njegova izvajanja so bila prosta običajnih fraz «n vseskozi zanimiva. Mnogo poslušalcev se je zbralo tudi okoli dvor. svet. Kurande, ki je danes z njemu lastno bistroumnostjo nasprotoval antikarte'nim predlogom. Končal je z besedami: »Bog odpusti socijalnim demokratom, ker vedo kaj delajo, Bog odpusti drugim a nt i kartel istom, saj ae vedo, kaj delajo.« Debata danes ni bila ne;ntere-santna, toda prave zanimivosti so se odigravale zunaj zbornice. Demisija grofa Khuena, katero je cesar sprejel, je napravila velik vtisk. Jasno je postr'o, da je s tem padla tudi brambna reforma, ker je na Ogrskem nemogoče sestaviti kabinet ki bi se upal opustiti znano resolucijo. To bi pomenjalo iz?vati nevaren boj med krono in ogrskim parlamentom. Brambna reforma je torej padla. Nadomesti naj jo enoletni provizorij z zvišanim rekrutmm kontingentom, kakor smo že poročali. Povedali smo, da razpoloženie strank temu načrtu nikakor ni ugodno. Vplivalo bo sicer dejsivo, da se bo cesar sam zavzel za tak provizorij, toda navzlic temu ni dvomiti, da bo le spretnemu državniku mogoče pridobiti za tak provizorij večino avsfr. parlamenta. Treba bo zato izredne državniške spretnosti, pa tudi »zrednih sredstev. Nihče ne dvomi več, da grof S*urcrkh za tako nalogo ni sposoben. Le parlamentarno ministrstvo, sloneče na trdni koal;c;ji velik;h strank, ki bi se združile na podlagi določenega stvarnega programa v močno parlamentarno večino, se more lotiti te naloge. Ime b'vsega m;n. rreds'dnika barona Becka se je pojavilo takore-koč samo od sebe. In čudno, naenkrat se tudi nemške stranke, dosedaj ved-ne nasprotnice parlamentarizacije. pečajo 8 to idejo, ne da bi se že v na-prei plašile »slovanske nevarnosti.« Parlament čuti potrebo samoobrambe, čuti dolžnost si obvarovati življenje. Kajti treba je računati tudi z možnostjo, da poskusi grof Stiirgkh nasilnim potom, kar bi v dobrem ne dosegel. Sesija bi se zaključila in s pomočjo § 14 se tudi dajo napraviti rekrnti. Parlament si mora baš v tej važni in težavni situaciji varovati svoj vpliv in ugled. Odstavitev brambne predloge pomenja že itaJv omalovaževanje avstrijskega državnega zbora, ki naj sedaj z odobritvijo provizorija vleče ogrsko »Šajtrgo« iz blata. Popolnoma pravilno se zato tudi poudarja, da ni umestno opustiti debato o brambni reformi, dokler je vlada ofieijalno ne umakne. Vodilni parlamentarni krogi so mnenja, da naj prične v tor' k ali sredo prvo branje, če tudi je jasno, da mu drugo ne bo nikdar sledilo. Toda baš pri prvem branju bi bilo prilike dovolj osvetliti velepoliticno plat celega vprašanja ter poudariti, da se avstrijski državni zbor ne da zapostavljati ter pri vsaki priliki igrati mučno vlogo »nebodi ga treba«. Ministrski predsednik, ki je danes na koncu seje odgovoril na naročeni interpelaciji posl. Schraffla in Šusteršiča je s:ccr poudaril, da bo avstrijska vlada najpazljivejše čuvala interese armade, monarhije, Avstrije, toda izkušnja uci, da je najboljša garancija naših pravic močan in neupogljiv parlament. Nimamo še zbornfce, ki bi jo krasile te lastnosti, naj bi bila ogrska kriza in nje posledice vsem politikom in strankam najresnejši opomin, da se pežnrijo ustvariti državni zbor, ki bi bil ravnotežje madžarski politični pre potenci. V naslednjem podajemo poročilo o današnii seji. Pri razpravi o kartelih so govorili poslanci Cech. dr. Winter in Ku-randa ter nvnister javnih del Trnka, ki je obširno razpravljal o draginji premoga in o vladnih namerah zoper to draginjo. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o imenovanju sodnikov na Češkem in tu je prišel do besede tudi ljubljanski poslanec. Dr. Ravnihar je začel slovensko, poudarjajoč, da hoče tudi v parlamentu varovati pravico slovenskega jezika in je potem nadaljeval nemški, rekoč, da hoče pojasniti pritožbe Slovencev proti gorostasnostim Hochenburgerjevega sistema v okrožju graškega nadso-dišča. Prizadevanja za raznarodovanje kakega naroda so barbarstvo, ki se ne da opravičiti. V tem oziru pa so razmere na jugu ravno take, kakor na Pcrznanjskem. Treba je le pogledati na šole: v tem, ko so šole nemškega Schulvereina nabasane s slovenskimi otroci, ni v slovenskih šolah nobenega nemškega otroka. Napram tistim, ki hočejo graditi most od Belta do Adrije se lahko porabijo besede predsednika dr. Svlve-stra: Adrijo njenim mejašem. Avstrijski Italijani naj si vzamejo k srcu te nemške aspiracije. Jugoslovani bodo radi segli Italijanom v roke na skupno obrambo proti nemški invaziji. Vlada posega aktivno v boj na korist Nemcev. V graškem višje-sodnem okrožju prebiva 975.000 Slovencev poleg 1,200.000 Nemcev. A vsa višja mesta so v nemških rokah. Ni potem čuda, da pri najvišjem sodišču ni iz graškega okrožja nobenega dvornega svetnika slovenske narodnosti in ga tudi nikdar ni bilo. Mladi nemški sodni uradnik ve v naprej, da je sposoben za vsa višja mesta, slovenski kandidat pa ve, da že njegovega vstopa v justično službo ne vidijo radi in da se zgodi vse, kar je mogoče, da ga šikanirajo in preferiraj o. Govornik se je potem bavil z jezikovnima ukazoma dežel nosodnega predsednika v Ljubljani in kritiko-val odgovor justičnega ministra na interpelacijo v tej zadevi. Raba nemščine na Kranjskem kot notranji uradni jezik ni bila nikdar in nikjer sankcijouirana in je razvada, ki nasprotuje drž. osnovnim zakonom. Utihotapiti se jo hoče via facti. Slovenščina ni na Kranjskem samo de-želnonavadni nego tudi sodnonavad-ni jezik in ni nobene ovire, da bi se ne rabila v notranji službi in v občevanju med uradi. Ne more se dovolj odločno poudariti, da so se ie nad 40 let sodni funkcijonarji v občevanju med seboj tudi v pismenem in službenem še bolj pa v ustnem občevanju poleg nemščine posluževali tudi slovenščine. Ljubljanski dežel-nosodni predsednik je predpisavsi izključno rabo nemškega jezika kot notranjega uradnega jezika upeljal nekaj, kar prej nikdar ni bilo in proti čemur je odločno protestirati, ker prikrajšuje pravice slovenskega jezika in nasprotuje drž. osnovnim zakonom. Na Kranjskem se postopa po posebnem sistemu, s katerim se dela pravici sila in spričo katerega je ne- LISTEK. Rienzi, zadnji tribuno«. Zgodovinski roman. Spisal Edward Lvtton - Bnlwer. Tretja knjiga. (Dalje.) >Vse pravice; 6pomin na tvoje prvo zarudenje — prvi poljub —-žrtve, ki si jih zame storila — tvoja potrpežljiva potovanja — svojo nik dar se pritožujočo ljubezen! Ah, Adelina, iz Provence sva, ne iz Italije; kdaj se je še vitez iz Provence umaknil sovražniku in verolomno zapustil svojo ljubico t A dovolj za danes, draga moja, o domovini in o žalosti. Prišel sem, da te povabim na izlet. Poslal sem sluge, da postavijo ob morju šotor — veseliti se hočeva oranževega cvetja, dokler nama je to še mogoče. Predno poteče prihodnji teden, utegneva dobiti resnejše kratkočasje v tesnejših mejah.« »Kako, dragi Gautier — pa ven-der ne slutiš kake nevarnosti T« »Ti govoriš, pikapolonica,« je smeje se rekel Montreal, »kakor da bi bila nevarnost za naju kaj love j ga; zdi se mi, da bi bila že lahko 1 spo-znala nevarnost kot tisti zrak, ki ga vdihavava.« »Ah, Gautier, kaj bo to vedno trajalo? Ti si zdaj bogat in slaven — ali še vedno ne moreš opustiti tega tekmovanja?« »Zdaj še ne, Adelina? Kaj drugega sta bogastvo in slava l*ak;»r sredstvo za moč. In boj, vojščakov ščit, moja zibel — prosi svetnike, naj bo tudi moja mrtvaška postelj! Ti čudni, čarovni ekstremi življenja — iz spalnice v šotor — iz votline v palačo — danes potujoč pregnanec, ju tri kraljem enak — to so bili pravi elementi viteštva mojih prednikov, Normanov. Normandija 'ne *f naučila vojskovanja, Provenca ljubezni. Poljubi mc, ljubljena Adelina in daj, da te služkinje oblečejo. Ne pozabi, draga, svoje lutne, vzbudili bomo odmeve s provencalskimi pesmimi.« Ubogljiva Adelina se je rada vdala veselemu razpoloženju svojega grospodarja in kmalu je družba odšla iz grada proti kraju, ki ga je bil Montreal izbral. Pripravljen, da se zgodi kak napad, je dal grad skrbno zastražiti. Poleg poslov je ljubimca spremljalo deset oboroženih vojakov. Montreal je imel na sebi svoj oklop, njegovi vojaki so imeli sljeme in sulice. Onkraj ozke soteske na vsnožjn gradu se je takrat cest« razširila v širok prostor, ki ara je od vseh strani izvzemši morsko stran obdajal gozdič oranžnih in drugih dreves. Tcd je pod streho široke bukve bil postavljen zračen šotor, iz katerega se je videlo na morje. Tu se je Adelina najraje mudila. Veseleč se, da ji ni bilo treba prebivati v temnem gradu, je tu už'vala solnčni sijaj in slast razkošnega zraka, ne da hi se utrudila. Montreal ji je izkazal prijaznost, ko jo je peljal semkaj, ker je vedel, da bodo R>nzijevi vojaki kmalu oblegali njegov grad in ki se je sam v svojem stolpu prav tako dobro počutil, kakor v naravi. Med tem, ko sta ljubimca počivala v šotorn, so se nekateri njih spremljevalci prekladali po obrežju, drugi pa so v navadnem šotoru v gozdu pripravljali obed. V san javo tihoto opoldneva eo zveneli glasi lutne, ki jo je ubiral Montreal. Tedaj je eden poizvedovalcev ves zasopel in razgret prihitel v šotor. »Kapetan,« je rekel, »ravnokar je zapnstil Teracino oddelek tridesetih popolnoma oboroženih sulic, katerim sledi dolga vrsta ščitoncsoev in pažev. Na njihovih bande rili so grbi Rima in Colonnov.« »Ha,« je vzkliknil Montreal vesel, »taka četa nam je dobrodošla; pošlji ščitonosca semkaj.« Sčitonosec je prišel. »Zajezdi konja in hiti četi nasproti; srečal jo boš v soteski (ne, moja nežna dama. nič ne ugovarjaj), poišči zapovedn;ka in reci mu, da mu pošilja dobri vitez Gautier de Montreal svoj pozdrav in ga prosi naj se na potu čez naše ozemlje nekaj časa kot dobrodošel gost pri nas pomndi; in — stoj — reci mu tudi, da bi se Gautier de Montreal veselil, na čast naši dami zlomiti ž njim ali z vsakim vitezom iz njegovega spremstva kako sulico. Požuri se, hiti.« »Gautier, Gautier« je, Čuteč svoj neugodni položaj, zopet začela Adelina, »dragi Gautier, kaj moreš smatrati za čast . . .« »Molči, nežna lilija! Marsikateri dan ti je minul brez kratkočasja. £elim te prepričati, da si še vedno najlepša dama Italije, da, vsega kristijanstva. Toda ti Italijani so strahopetni vitezi in ne smeš se bati, da bi mojo ponudbo vsprejeli. Toda — v resnici, dama moja — veselim se zaradi resnejših namenov, da mi je usoda pripeljala na pot rimskega plemiča; ionske ne razumejo takih stvari; vse kar se tiče Rima, je sedaj za nas največje važnosti.« Sčitonosec se je med tem približeval četi, ki je bila prišla že do sredi soteske. Bila je to imenitna, krasna četa. Ob je popolno oboroženje vojakov opravičevalo misel, da so j prišli z bojevitimi nameni je dolgo j spremstvo neoboroženih sijajno oble- | -enih cemn ščitonosoev pričalo proti temu, sijajni grbi dveh glasnikov pred banderonosci so kazali, da ima četa miroljubne namene in da je njeno T>otovanje sveto. Treba je bilo le en pogled vreči na četo, da je bil najden njen vodnik. V jeklenem, sijajno z zlatimi arabeskami okrašenem oklopu, čez kateri je visel temnoze-len z biseri presit plašč, je jezdil četi na čelu mlad kavalir prikupne zunanjosti. Na glavi je imel širok klobuk reda sv. Konstantina, s katerega se je dolgo belo pero pripogibalo na njegove črne kodre. Sčitonosec se je spoštljivo približal, stopil s konja in sporočil, kar mu je bilo naročeno. Mladi kavalir je odgovoril smehljaje: »Sporočite gospodu Gautierjn de Montreal pozdrav Adriana di Co-lonne, barona di Castello. Recite mu, da mi slovesni namen mojega sedanjega potovanja skoro ne dovoljuje boriti se proti znameniti sulici tako slavnega viteza. To obžalujem toliko bolj, ker ne morem nobeni dami pripoznati, da je lepša od one, ki ji jaz služim. Upati moram na ugodnejšo priliko. Kar se tiče počitka, pa bom rad nekaj ur gost tako vljudnega gostitelja.« Sčitonosec se je globoko priklonil. (Dalje prflbodajle.) BS pristranost in objektivnost vlade farsa In vedoma izrečena neresnica. German i žira nje se vrši predrzno in vlada sama misli, da mora to početje pospeševati. Nemci so postavili načelo o narodnem posestnem stanju, a kadar se gre za to, da se nemška posest pomnoži s tem, da se Slovencem kaj vzame, tedaj potisnejo to načelo na stran. Okrožje graškega nadsodi« šca je za justičneo-skusil neki Turk s čolnom, na kate- rem je bila velika množina streljiva, približati se italijanski križarki »Ga- ribaldi«. Na vojni ladji so ga pa zapazili ter ustrelili proti čolnu, čoln je bil rasatreljen, dinamit je pa eksplodiral. Mirovno posredovanje Carigrad, 7. marca. Polurad-no se element i rajo vesti, da se je ministrski avet posvetoval o posredovanju velevlasti in da so bili ministri pripravljeni sprejeti usluge velevlasti na tej podlagi, da so prizna religiozna suvereniteta sultana čes Tripolitanijo in Cirenejko in politične suverenitete čez eno od obeh provinc. Turška vlada ni nikdar mislila na tako rešitev in je pripravi lena, s vsemi silom i braniti pravico Turčije do obeh provinc. Štajersko. Občinske volitve v Celjski okolici. Ker so Slovenci umaknili pritožbo proti volitvam v 1. razredu, ni sedaj za potrditev volitev nobene ovire in je iste. kakor čujemo, namest-nija že potrdila. V kratkem se vrši torej prva seja novega občinskega odbora, pri kateri bodo med drugim na dnevnem redu županske volitve. Iz Zgornjega Duplcka pod Mariborom nam pišejo: Na okrajni cesti od Maribora čez Vnrberk proti Ptuiu stoji v občini Zg. Duplek brrd čez Dravo. Ta brod je od 10. svečana t. L zaprt na nedoločen čas, baje do sprave med interesenti. Toda sprava jc eicer lepa a težko do-eči pri ostrih nasprr^tstvih. In naj čaka vse domače in tuje prebivalstvo na zahtevano spravo t Od z*pr*ja broda je gotovo prizadet velik del mariborske okolice in nekoliko tndi Maribor. Skr°jn; čas je, da se nadomesti v bl*žin; Maribora brod z ?no-stom. Sij prosi z^nj md 20 občin že več let. Pomaga le zdrava ter rosna gesnodarska skrb. Prosimo tedaj g. drž. in dež. poslance ter vse druge merodajne faktorje, da priskočijo trpečemu občinstvu s stvarnim potegovanjem za zgradbo mostu. Hvaležno jim bo iz dna srca. (Z z«rra-'bo mestu ne bode pred koncem ohstruk-ciie v št*i. dež. zboru skoraj gotovo niče-ar. Op. ur.) Iz Ormoža. Imamo torej v Ormožu za okrajnega sodnika — slov. renegata dr. Pnpncherja. Justično ministrstvo je ignoriralo so«rla«ni sklep 32 občinsk:h odborov (S** jih je v ormoškem okraju) in okrajnega odbora v Ormožu, da hočejo za naslednica dr. Proskerjn Slovenca po mišlj^niu. Just'čno ministrstvo se ni oziralo na pr*estno stanje in imenovalo po diktatu ne^SV^o-^ »Volks-rnta<: in odve+nika dr. Delpina za oVrajneea sodn;ka v Ormožu sicer Slovenca po rodu, po mišljenju za-sriz^noea nemčurja. Vsled teni Funtek, se je stori! v Mntižarju silen preobrat. V gostilni, kjer jc kosil in večerjal, je dobil zvit*k las v juhi ter nesnažno buciko v sirovih štruktjih, njegova soba ni bUa nikdar dosti zakurjena in če je b'la ta gorka, je bila postelja mrzla. V noge je zeblo Motižarja vso noč kot fos'ej 5c nikoli ne. Zvečer ga je pa prevzemal dolgčas, ko je sedel pri običajnih štirih do šestih četrtinkah rebule — z eno besedo: Matižar jc začutil v sebi prav resne spomine, da mora spremeniti svoj stan na kakršenkoli način. Pri Sednpčevih so imeli kuharico, ki ji je bilo ime Reza. Ni bila napačna ženska to, ne po prsta vi in ne po govorjenja in kolikorkrat je imel Matižar kaj opraviti v doktorje vem stanovanju, vselej sta izpre-govori*a z Rezo par besedi. Matižar je po daljšem opazovanju dognal, da mora Reza biti tiste ena, ki ji je pri vsakem tisoča žensk zaupati v besedah in dejanju in ko si je bil v tem oz»rn na jasnam in so sa mn prig'di-le gori omenjene neprilike v gostilni in doma v postelji, vprašal je nekega dne kuharico: »Slišite. Reza, ali nosite ped dolg križ na prsih?« »čemu mi bo t« odvrnila je. »Dobro. Če pridete zvečer na ogel hiše, vam bom nekaj povedal« Rezo je zanTmn!o, kaj j: ima povedati ta čudni človek, ki jo je kaj tako nenavadnega vprašal kot doslej še nihče, in res je pršla zvrčer no uradnih pisarniških nrah na hišni ogel. »Torej res ne nosite križa na prsih?« zastavil ji je solicitator vprašanje. -*I kaj pa imate s tem križem?« začudila se je. »Torej če ga res no n site, mi povejte, če ste zato, da se vzameva!« Rezi je zaprlo sapo, ko je čula te besede. »Veste, Reza, jaz slabo kosim in slabo spim. zato bi se rad oženil,« pojasnjeval je Matižar, »red bi imel rad, drugega nič; zaslužim pa tudi toliko, da bo za oba dosti.« Reza ni mogla precej reči da, zato si je izgovorila čas za pomislek. V dveh dn^h mu bo povedala natanko kaj in kako. In res, čez dva dni je Matižar zvedel, da ga Reza, srpanska devica, vzame v cerkveno potrjen zakon, pristavila pa takoj, da pedi dolgega križa še ni n;koli nes;la na prsih in da ga tudi nikoli ne bo, pa če se takoj vse razdere. Matižar je od veselja kar poskočil od tal in skoraj da ni Reze objel. Ko je ob novem letu dr. Sedmič izplačeval svojim uradnikom mesečno plačo ter ist^toliko novoletno nagrado, rekel je Matižar, ki je bil zadnii pri izplačevanju: »Gospod šef, jaz se oženim!« SedmiČn je nad-1 denar iz roke rn skoraj da se mu ni zvrtelo v glavi. prekipela jeza in navalili so se nanj. Stepli so Ostendorfa, ki je obložen s precej trdimi bunkami, pobegnil- Ko so prišli včeraj zjutraj delavci na delo, so opazili, da manjka nr kaj tovarišev. Izvedeli so pozneje, da so bili ti na ovadbo direkcije aretirani. Naenkrat so vstali delavci od svojih miz in strojev in zapustili so delo. Zahtevali »o, da izpuste aretirane delavce takoj na svobodo. Podali so se nato v »Stabilimento tecnico« k Sv. Marku, udrli so vrata in šli brez dovoljenja na vojno ladjo »Viribus uni-tis«, kjer so pregovorili večino delavcev, da so tudi zapustili delo. Na to so se podali popolnoma mirni na shod v mestno telovadnico. Po mestu je bilo silno živahno. Ljudje so se zbirali v gručah in izkazovali delavcem simpat'je. Policija je alarmirala vse moštvo, kakor v slučaju velikega izgreda. Cele čete straž, policajev na konjih in kolesih so obletavale delavce in skrbno gledale, kdaj se bo kdo kaj pregrešil. — V obeh zavodih je zaposlenih okoli 5000 delavcev. — Na shodu so sklenili delavci poslati deputacijo k županu. Popoldne pa je bil napovedan shod na katerem bodo zastopniki poročali o svojem uspehu. — Ob 7. zvečer se je vršil shod, na katerem je bil soglasno sprejet predlog, da gredo delavci danes zopet na delo. Pod k^k'mi pogoji so delavci ta sklep vsnrejeli še ni znano. Ljubavna tragedija v cirkusu. V Delnicah gostuje sedaj cirkus Si-doli. Med drugimi artisti sta tudi dva Nemca, telovadca na trapecu Josip Krarner in Franc Kann. Kramarje-va sestra se je zaljubila v Kanna, Kann pa se je zaljubil mesto v njo v njeno sestro. Zato je sklenila maščevanje. Pri zadnji predstavi v cirkusu je nekoliko odtegnila vrv, s katero je bil privezan v veliki višini tra-pec. Ko sta pričala Krarner in Kann na trapecu izvajati telovadne točke, se je trapec mignil in oba telovadca sta padla z velike višine v areno. Bila sta na mestu mrtva. Utopljen novorojenček. Pri Bar-kovljah so potegnili ribiči na suho truplo novorojenčka, fanta, katerega je vrgla bržkotne mati v morje. O materi nimajo še nobene sledi. Nesreča i električnim tokom. V Stabilimento tecnico v Trstu se je dotakn'1 delavec Josip Vicoli Žice električne napeljave. Električni tok ga je na metu usmrtil. Novi dreadnougth bodo spustili v morje v Trstn v četrtek 21. marca. Detomor. Na Vegrskem so aretirali 24?etno Marijo T., ker je zadušila novorojenčka s klobčičem preje in skrila truplo v listje. Pozneje so aretirali tudi njeno mater in očeta, ker sta na sumu, da sta pri detomoru hčerki pomegala. Umrl je na Reki pri Cerknem posestnik in gostilničar Andrej Tavs. BU je daleč na okrog znan pod imenom Skornik in ie bil eden izmed najbolj zanesljivih in odločnih moz narodno - napredne stranke. Star je bil 64 let. Zločini v čenstohovsiteni samostanu. Da karakterizujejo obtožene mi -ho, so prebrali na predlog državnega pravdnika Katramowskega odlomke dnevnika patra Sta reze wskega. Izmed teh odlomkov navajamo: 6. maja: Površno sem molil. Strastno sem poljubljal neko ženo. »Kaj, vi se boste oženili, gospod Matižar, tako ljut sovražnik žensk »Med tisoč ženskami je ena poštena in tisto sem si jaz izbral,« odvrnil ie ponosno solicitator. > Prav veseli me vaš sklep,« rekel je dr. Sedmič »in želim vam obilo sreče. Seveda bo treba plačo povijati. Pa povejte ime svoje izvoljenko, če jo k*j poznam!« v Vaša R^za!« Sedmič je moral spet ostrmeti. »Če bi ne bili tako vesten uradnik, bi nastopil proti,« rekel je Šef, »ker mi jemljete dobro kuharico iz hiše, a z ozirom na vašo zanesljivost ter ker ste mi tudi vi svoj čas pri moji ljubezni bili v pomoč, zato vzemite to kot prvi dar za svoj spre* men jen i stan!« Rekši mu je stisnil šop zelenkastih bankovcev v roko, nato pa peljal ženina predstavit ženi Marija-niei. Predpustom je bila poroka, mirna in tiha. kr»t se spodobi za starega samca in devico v srpanu. Z zakonom sta bila zadovoljna Matižar in Reza, zlasti pa on, ker se mn ni b:lo treba bati. da bi našel v juhi zvitek las ali v sirovih štrukljih nesnažno buciko, tudi ponoči ni imel vee mrzle postelje in mrzl:h nog. Reza je bila dobra kuharica in skrbna žena, kar ob^e je tako ngaialo možu, da jo ie ve-krat prav krepko objel in poljubil ter kar je še dmgega potrebno aa smeh in krate' čas. ?raj sem dvakrat grešil % neko noženo žensko. 3. junija: Površno sem molil, istno poljubljal. 18. junija: Površno sem molil, ^aj nisem bil pri dveh službah ijih- Skušal sem zapeljati neko ?ženo žensko. Včeraj in predvče-:ojim sem pil. 30. junija: Samo enkrat sem se ivedal. Maše nisem bral. Grešil g bratovo ženo. Poljubljal sem, in klel sem. Zvečer pred postom Ijp bil v gledališču. 5. julija: Površno sem molil, »raj sploh nisem molil. Pri božji Bjbi sem bil razmišljen. Včeraj pijančeval in pri izpovedovanju se tresel. 11. julija: Površno sem molil, geni. klel sem. 2. avgusta: Že del j nego tri ted-nisero bil pri spovedi. Pri zadnji fjredi nisem bil odkrit in nisem riznal vseh grehov. Zamolčal sem, sem grešil z neko omoženo žensko pelo z bratovo ženo. 4. oktobra: Klel sem, toda napil nbem. V tem stanju sem izpovedo-1. V zakristiji sem vzel pest gro- Včeraj popoldne je bila razglasa obsodba: Pater Damag Maeoch je bil obso-ig xaradl umora, ponarejevanja H-|in, poneverbe in tatvine na dva-ijst iet prisilnega dela in dosmrtne fportacije v Sibirijo, Helena Ma-fcfiova v dveletno ječo, pater Starinski na pet let ječe, pater Olesin-lj ti a dvainpol leta ječe, Pianko na liri msece, Blasikievič na eno leto e. Cyganovski na teden dni zapo-PertkieviČ je bil oproščen. nevne vesti. — Napredovali smo klerikalci v h pri volitvah v trgovsko in brtnn zbornico, tako kriči včerajš-• Slovenec«. Pravi, da so dobili ini kandidatje 744 glasov več 1909. Res je, da so dobili le-toiiko glasov več, toda ali so to lerikalni glasovi? Zakaj »Slovenec« da so v teh 744 glasovih šteti tudi oni glasovi, ki so jih ili klerikalcem na razpolago Nem-torej odštejemo nemške glaso-\ za koliko so potem napredovali lerikalcil Ne samo da niso napredo-tli, marveč so celo nazadovali, tvle-kalei se torej naj nikar ne postavki pavjim perjem nemških gla->r in naj se ne bahajo s svoji m |arodnlm izdajstvom, ker končno jra.io tudi najzabitejši njihovi bae-priti do prepričanja, da je za Slo-?nca vendarle sramotno stopati za iko stranko, ki prodaja pri vsaki iriliki slovenske narodne interese [enicem za lečo umazanih strankar-dh koristi! Toda da so klerikalci I nemške glasove, bi se jim še ne toliko zameriti, da pa so s rojimi glasovi pripomogli, da je bil »kupini veletrgovine za namestnica mesto Slovenca izvoljen Nemce, zločin, ki kriči do neba. Znano da je izvoljeni zbornični član v skupini Nemec Gassner že ?olo I -u in da je bil opetovano že ne-uo bolan. Ako bi bil torej v tej inpiui izvoljen za namestnika Slo-in ako bi Gassner umrl, bi pri-v zbornico mesto njega Slovence, a se prepreči, da bi mesto Gass-I prišel eventualno v zbornico I aec, so klerikalci dali v tej sku-^voje glasove Nemcem na raz-tgo ter s tem omogočili, da je bil i za namestnika izvoljen Nemec, jamo to narodno izdajo kleri-ileev v vednost in ravnanje slovenja vnosti! Kako pa so si sicer pribivali klerikalci glasovnee. o tem urno še govorili. Danes omenimo sa-. da so bili na primer razni Jbrtniki in mali trgovci, ki so v kakšni kol i zvezi z deželnim odborom fi deželno bolnico, naravnost prisilni, da bi oddali svoje glasovnice alcem, ker so jim sicer grozili bojkotom. Vemo slučaje, da je fpravitelj deželne boln:ce \eben-plirer pisal gotovim osebam pisma, erih jim je grozil, da uprava de-bolnice ne bo več kupovala pri j nko ne bodo volili klerikalno, I nam je, da je bil primarij dr. P^orič pri gotovih volilcih ter mil z bojkotom, ako ne dado .arlasovnice klerikalcem, vemo I* turi;, da je bil deželni odbornik Zajec pri gotovih volilcih ter iteval od njih glasovnice, ker si-Jp dež-Ini odbor ne bo pokrival pri 'to svojih potrebščin. Tako so delili ^rikalci na vsi črti. Ker vemo, da ko postopanje ni v skladu z zako-am v varstvo volilne svobode, opo-f^janio državno pravdništvo na go-navedene slučaje, ker menimo, da fs&.) za sedaj še veljajo zakoni tudi klerikalce! Dr. Zajec kot delavski zdravit Dr. Ivan Zajec, ki se s Štefetom iv2"'ma v občinskem svetn za — ■7eže, je kakor je znano silno vesten ravnik v tobačni tovarni. Nedavni ■?a je zbolela neka delavka v lo- bac/ni tovarni. Vzela si je tri dni dopusta, misleč, da bo v tem času okrevala. Ker pa ji le ni bilo bolje, je šla k dr. Zajcu, da bi jo preiskal in ji dal zdravila. Toda človekoljubnemu zdravniku dr. Zajcu se ni zdelo vredno, da bi preiskal bolnico. Grdo jo je pogledal in surovo zakričal nad njo: »Saj ste rdeča, nič vam ni, le pojte delat.« Delavka je odšla. Prišedši domov se ji je bolezen tako shujšala, da je morala v postelj. Poslali so po zdravnika dr. Zajca. Mcž je res prišel, toda mesto da bi nudil delavki zdravniško pomoč, je jel roba nt iti nad ubogo delavko: »Saj vam nič ni, a vendar »raartrate« mene reveža semkaj. Zakaj niste k meni prišla t Bom vas že izplačal: nobene bolniške podpore ne dobite.« — Dr. Zajec je odšel, a delavka res ni dobila bolniške podpore — tistih borih 12 K. Ta delavka je že 20 let v službi, a ni bila v dolgem tem času do sedaj še uik-dar bolna. Takšen je občinski svetnik in deželni odbornik dr. Zajec kot zdravnik nasproti revežem in delavcem, a ta človek se potern upa v občinskem svetu potegovati za — reveže! 4" Kdaj bo dr. Zajec — Evrope jec? V zadnjem deželnozborskem zasedanju je bilo. Dr. Pegan se je kakor ponavadi vedel kakor kak pijani drvar iz rovtarskih hribov. Sloneč ob vrat'h zbonrce sta motrila dogodke v deželnem zboru dva nemška aristokrata. — Prav takrat ie gospod Pegan rajbolj razgrajal, Znjee pa mu jc, držeč roke v hlačnih žepih, krepko asistirah Eden izmed aristokratov je takrat pomilovalno pripomnil: »Da, Pegan bo Kvropejoc šele z 80 leti«, drugi pa je vzkliknil: »kdaj bo postal Evropejec šele Zajec?!« — Brez komentarja? Promocija. Danes je bil promoviran za doktorja prava g. Alojzij K o b a 1 , odvetniški koncipijent v pisarni er. dr. A. Kokalja v Ljubljani. Čestitamo! — Mestni dekliški licej je dobil vslt^d odloka naucnega ministra na podlagi § 15. zakona z dne 19. septembra 1898 drž. zak. 173. pravico javnosti tudi za V. razred začenši b letom 1911/13. — Dohodi v Gruberjev kanal. V zadnjem času se veliko čuje o prepotrebnih dohodih v Gruberjev kanal in tudi v občins' em svetu je bilo že govora o tem ter je g. obč. sve*nik L i k o z a r stavil predlog, ki je bil sprejet. Ker si tudi klerikalci laste neke zasluge za te dohode, naznanjamo, da je »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« že pred letom storilo vse p^trrbne korake za te dobrote in da je g-. Likozar bil vedno, ki se je prvi zavzemal za to. Klerikalci nimajo v tem ozi-ru drugih zaslug, kaker da nredlog-u v obč. vetu niso nasprotovali. — Umrl je v Ljubljani c. kr. stotnik - računovodja gosp. Karel S t o y. P. v m.! — Umrla je v Ljubljani v Ko-njušni ulici ga. Marija K 1 o pč i e , -tara 56 let. P. v m.! — -Nationale«, zavarovalni zavod zoper nez«rode v Gradcu. Neki tukajšnji obrtnik se je zavaroval zoper nezgode pri zavarovalnem zavodi: »Xationa?e« v Gradcu. Ker Je a plačilom primije zaostal, ga je zavod tožil. Toda še predno je prišlo do obravnave, je dno 7. januarja poslal premijo potom poštne hranilnice ljubljanskemu zastopniku imenovanega zavoda — znanemu klerikalcu L. Ker ga nihče ni več terjal, je mislil, da je stvar v redu. Te dni pa so ga prišli rubit za premijo 25 K 78 v. za -odne stroške pa 12 K 32 v. »»asi irna v rokah položnico, da je plačal 25 K 78 v že 7. januarja v roke ljubljanskega zastopnika L., kateremu se menda ni zdelo vredno, dn bi naznanil sprejem premije v Gradec. S tem je napravil obrtniku, ki mora računati z vsakim vinarjem, skoro *oliko kolikor je znašala premija. Beležimo to v vednost in ravnanje drugih obrtnikov. — Pozor pred sleparjem. Po Ljubljani se klati in nadleguje razne osebe s prošnjami za podporo mlad Človek, ki si nadeva ime Ivan .1 e r e-t i n a , fletcšolee druge drž ?vne gimnazije. Pooblaščeni smo izjaviti, da je preiskava nedvomno dokazala, da si dotični nadležnež le po zlobi nadeva ime pravega petošolea Ivana Je-retine, ki o zlorabi svojega imena ni nič vedel. Naj se sleparju ničesar ne da! Iz Litije: Dne 7. t. m. dopoldne je bila prodana na prostovoljni dražbi Wurzbcchova hša v Gradcu pri Litiji za 60.000 K. Kupil jo je gostilničar in trgovec z lesom g. Šribar iz Št. Petra pri Žalcu na Stajerskezn. Njegov brat ima v tej hiši že nekaj let gostilno. Kinematograf »Ideal«. Danes v netek, dne 8. marca: Specijalni večer z nastopnim sporedom: 1. In nikdar voda ne počiva. (Krasen kol. naraven posnetek.) 2. Vlomilec v stiskah. < VelekomiČno.) S. In šumela je voda in naraščala. (Lepa drama.) 4. Severozehodna cbal Francije. « Potovalna slika.) Samo zvečer. 5. Mlado- sti leta, hitro sto minila. (Drama.) Samo zvečer. 6\ Debeloglavec. (Krasna veseloigra.) 7. Kako Luka plačuje svoje dolgove. (VelekomiČno.) — Jutri v soboto, dne 0. marca spored velikih učinkovitosti: Skrivnost dveh duš. (Drama.) Poletno ljubimkanje. (Krasna komedija Nordiskfilm Co.) Maks, kralj mode. (VelekomiČno.) — V torek, dne 12. marca: Mada me Sans - Gene. (Krasni umetniški film « g- Rejane in drugimi znamenitimi igralci.) Dame iz Maksima. (Krasna komedija.) Poudariti je zlasti: Prijatelji v nesreči, sijajna satira, in Tete Uršule zadrega V haremu, komična učinkovitost. Samo zvečer. V mestni klavnici se je od 18. do 25. februarja zaklalo 62 volov, 4 biki, 4 krave, 318 prašičev, 104 teleta; 24 keštrunov, 26 kozličev. Vpeljalo se je 515 kg mesa, 1 zaklan prašič, 26 zaklanih telet, 5 zaklanih kozličev. Kdo ga pozna? Dne 17. decembra je bil v Mortesinsu, politični okraj Tržič (Monfalcone) prijet neki neznani gluhonemec, katerega identiteta se Še dosedaj ni mogla dognati. Navedenec je blazen, okoli 20—22 let star, srednje močne postave, rjavih las, oči in obrvi, širokega nosa in ust, brez brk, pudolgastega. bledega obraza in je bil oblečen v temnozelen kamgarnast suknjič, sivobele, črtaste cajgaste hlače, je imel črn klobuk, rdečečrtasto srajco s črkami B, F, I; obut je bil pa v nove čevlje na zadrgo z lesenimi petami. Kdor ve o njem kake podatke, naj jih naznani mestnem n magistratu ljubljanskemu ali pa c*. kr. okrajnemu glavarstvu v Tržiču (Monfalcone). Neznan »amomorilec. Dne 28. novembra 1911 so našli na nekem drevesu blizu pokopališča v Rovinju obešenega nekega okoli 35 10 let starega moškega, ki je imel črne lase, plešo in rdečkasto brado (Kaiser-hart). Suknjič in telovnik je bil iz lahkega, sivokrižastega blaga, hlače iz črnega sukna, ern, trd kl buk, v vratnici je bila zlata igla z biseri, v zlatem poročnem prstanu pa je bil monogram »Ana — 11/94. G. g. G.« Pri sebi je im*l majhno usnjato denarnico, v kateri je bilo 34 vin. denarja; štiri revolucijonarne kolajne, malo kolajno kot obesek, na kateri jc bil napis »Engezsdorf«, roman »Gedankengange eines Jung-gesel-len«, železniški vozni listek št. 3135 E Szemelvvonat III Reka - Prestra-nek via St. Peter i. K., doplačilni list za tri esebe št. 42 bloka št. 04.921 B 2, izdan dne 26. novembra 1911 v vlaku št. 35 od S. Pietroin Solva v Kanfanar; 4 ključe, med temi enega angleškega št. 1424/7, česelj in žepni nož. Komur bi bilo o tem kaj znanega, naj istotako naznani to mestnemu magistratu ljubljanskemu, od-nostno c. kr. namestništvu v Trstu. Preodkrit kmetic. Pred kratkim je bil v gostilni na Mesarski cesti neki kmetic z Gorenjskega. Ker je imel še nekaj potov, je dal zgornji suknjič spravit natakarici, s pripombo, da je v njem denar. To je čul v gostilni se nahajajoči brezposelni mesarski pomočnik in se priplazil takoj, ko se je natakarica odstranila, v posebno sobo ter iz suknjiča izmaknil bankovec za ?0 K, s katerim se je takoj oporno jrel. Za ta denar je knpil tvoji ljubici, s katero skupaj stanuje v Vodma-tu, par čevljev in tudi najemščino je plaval. Z&to bo pa tudi nekaj časa imel brezplačno stanovanje, toda nc »ri Ijobici, marveč v sodni celici. Prcsilen berač. Včeraj je neki ?gnacij Nastran iz Cerkelj v kranjskem okraju pri strankah rra Sv. Petra cesti beračil s tako nad težnostjo, da so pnkMcali stražnika, ki ga je aretiral. Sitneža so izročili sodišču. Aretiran je bil ponoči v Kolodvorski ulici neki sumljiv individij, kateri je v družbi nekega vojaka trkal na gostilniška vrata in kalil nočni mir. Neznanec se je stražniku uprl In je moral priti še drugi na pomoč. Aretirani se zove Ivan Scbo-berl, rodom iz Gradca ter pravi, da je po poklicu kamnosek. Zaradi prepovedanega povratka v mesto jc bil včeraj popoldne ua Poljanskem nasipu aretiran tujemu imetju nevarni in že večkrat pred-kaznovani 501etni Anton Breznik iz Spodnje $išl;e. Oddali so ga sodišču. S ceste. Ko je včeraj pripeljal neki hlapec po Sv. Petra cesti voz sena in hotel zaviti v vežo hiš. št. 1, se mu je voz prevrnil ter pri tem pobil šipe in poškodoval izložbo trgov- . ca v posednji hiši. Le - temu bo pa hlapcev gospodar sam radovoljno povrnil škodo. Ukradena je bila včeraj zjutraj z mlekarskega vozička Pod Trančo posestnikovi hčeri Heleni Tonijevi iz Ilovice z mlekom napolnjena pločevinasta posoda. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 240 Makedoncev, 180 Hrvatov je šlo v Nemčijo, 40 pa v Buchs, Zatekel se je jazbičar, ki ima na ovratniku št. 477, v Spodnjo Šiško, Jernejeva ulica Št. -205. Lastnik ga lahko dobi v tej hiši v 1. nadstropju. Izgubljeno in najdeno. Zasebni-ca Ana Nachtigalova je izgubila 1 manjšo vsoto denarja. — Valentin Margntti je izgubil očila. — Hčerka sodnega siuge Ivana Trosta je našla denarnico s srednjo vsoto denarja. Izgubljeno. Danes je bil izgubljen na poti z državnega kolodvora do cerkve v Šiški medaljon. V medaljonu sta bili dve sliki. Najditelj naj se zglasi v upravništvn »Slov. Naroda«, kjer izve naslov izgubitelj'ce. Dunajski damski elitni orkester svira danes zvečer in prihodnje dni v kavarni »Central«. fiazns stvari. "Moderna alkhimija. Pariz, 7. marca. Kemik Berlev izjavlja, da je izumil postopanje, kako se pripravlja zlato iz nedrapocenih kovin. Naprava enega kilograma zlata ga stane 500 frankov. Pri Ramsavu na Angleškem je že vspešno izdeloval platin. 9 Samomor v gledališču. Petro-grad, 7. marca. V mestnem gledališču v Jekaterinoslavu se je med predstavo ustrelil zdravnik dr. Čerkovski. Nekega gledalca je strel nekoliko ranil, nekega visokega uradnika pa težko ranil. Med občinstvom je nastala panika. - Zo^et nov „motu rroprio,; papežev. Dunaj 7. marca. „Reichspost" poroča, da bo izdal papež o veliko-noči nov dekret, a katerim se razširijo študije teologov na šest let. Za posvećenje v duhovnika se bo zahtevalo dokončano 28. leto. Teologi naj Študirajo pet let teologijo, eno leto pa sv. pismo. Dekret bo stopil v veljavo 1. 1913. • Oro20vit ume r. Krakov, 7. marca. V vasi Chocienicz so bili s sekiro ubiti kmetski pos. Humenv, njegova žena, dva otroka in svakinja. Najmlajši otrok, ki je spal v drugi sobi, je ostal živ. Kot moritca to pnjcii posest ni ko veg a brata, ki se je še le pred kratkim vrnil iz Amerike. Umor je izvršil iz maščevanja, ker ga je brat ogoljufal za dedščino, • Svojega llOietn^ga deda ustrelil. Sarajevo, 6. marca, 21-letni- Maric je v hipni blaznosti nstrelil svojega HOletneg;* deda, nato pa še samega sebe. Telefonsko in brzojavna poročila. Tržaška porotna afera. Trst, S. marca. Namestntštvo je sedaj rešilo rekurz dr. Slavika proti prvotni od magistrata sestavljeni po-porotni^ko listo. Porotniška afera je porotniško listo. Porotinska afera je vsled tega postala tako komplicirana, da se vidi skoro nerešljiva. Višje deželno sodišče je že odredilo na podlagi prvotno sestavljene porotniške liste sestavo novoletne in službene liste. Odločba rarnestništva se postavlja tedaj direktno v nasprotje proti sklepu višjega deželnega sodišča. Dr. Slavik bo vložil popolnoma gotovo rekurz proti sklepu višjega dv^-no-ga sodišča z ozirom na novo sestavljeno porot nisko službeno listo, ter bo zahteval, da se pred vsem vrne sestava te liste magistratu. Svoj rekurz namerava gnati do zadnje instance ter tozadevno tirati stvar tudi pred generalno prokuraturo. Vsled tega je stališče ekselence Jakopiča skoro popolnoma nevzdrž-Ijivo. Državni zbor. Dunaj, 8. marca. V današnji seji državnega zbora se nadaljuje kar. telna debaia. Začetkom seje se je spomnil predsednik dr. Svlvester umrlega poslanca Kutschere. Kot prvi govornik je govoril poslanec Miklaš. Dunaj, B. marca. Češki socijalni demokratje bodo vložili danes predlog, da naj se debata o brambni reformi odstavi z dnevnega reda. Želje lekarnarjev. Dunaj. 8. marca. Včeraj je prišla k notranjemu ministru Heinoldu deputacija lekarnarjev in organizacije lekarniških nastavljencev vseh avstrijskih narodnosti ter mu je v nad eno uro trajajoči avdijenci predložila vse pritožbe, ki se tičejo plačevanja in zaračunanja medikamentov aa bolniške blagajne. Minister si je i7prosil pismeni memorandum ter je obljubil, da bo zadevo dobro proučil in potem odpravil nedostatke. Nov papežev dekret. Dunaj, 8. marca. Kakor poroča >\Reichspost«, bo izšel okoli Velike noči papežev dekret, ki določa učno dobo za duhovnike na 6 let, in sicer b let za teologiČne študije in 1 leto za študij svetega pisma. Duhovniško posvećenje naj se izvrši šele v 2S. letu. Dekret stopi v veljavo leta 1913. Vzrok temu dekretu je, da hoče papež na ta način doseči, da se duhovniški kandidati zavedajo velike odgovornosti, ki jim jo nalaga obljuba devi-štva. Bolan poslanec, Dunaj, 8. marca. Nemško - naci-jonalni državni poslanec dr. Kinder-mann je zelo nevprno. zbolel. Dr. Kin-dermann je 70 let star. Smrt poslanca. Loboalce, 8. marca. Državnozbor-ski in deželnozborski poslanec Fran« Kutscher, župan v Litechovicah ob Labi, kmetovalec po poklicu, je umrl včeraj v svojem 47. letu- Poslanec Kutscher je bil pristaš nemške agrarne stranke. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 8. marca, V parlamentu je danes podal ministrski predsednik grof Kbuen izjavo, da jo cesar sprejel demisijo kabineta, — Khuenu je prirejala njegova stranka več minut trajajoče ovacije. Kossu-thova stranka se je držala docela re-servirano. Parlament je bil odgođen in se sestane šele kadar bo kriza rešena. Kakor se zatrjuje, bo cesar prišel v Budimpešto in se zatrjuje, da bo brez dvoma imenovan za ministrskega predsednika Lukacz. Za njega je tudi Justhova stranka. Khuenov naslednik. Budimpešta, 8. marca, V političnih krogih se razširja živahna debata o Khnenovem nasledniku. Zatrjuje se, da bo Lukacz prevzel vodstvo novega kabineta. Novi ministrski predsednik bo ostal na volilnem programu ter se bo Lukacz opiral zlasti na stranko, ki stoji na programu it* 1. 1867 ter skušal pridobiti tudi Ju-sthovo stranko. Govori se, da bo cesar novega ministrskega predsednika ae v najbližu jem času designiral. Bosansko vprašanje. Dunaj, 8. marca. Predsedstvo bosanskega deželnega zbora je imelo danes dopoldne s skupnim finančnim ministrom Bilinskim konferenco o važnih deželnih vprašanjih, zlasti o deželnem proračunu. Konferenca se popoldne nadaljuje. Vsesokolski zlet. Belgrad, 8. marca. K praškemu sokolskemu zietu pošljejo iz Srbijo čez 500 Sokolov z lastno godbo, ki sf^ bodo peljali po Donavi do Dunaja in potem z vlakom v Prago. Kreta. Kanca, 8. marca. Predvčerajšnjim zvečer je neki avstrijski par nik vkrcal več kakor sto mnzlima-nov in njih rodbine, da jih odpelje v Turčijo. Volitve v Turčiji. Carigrad, 9. marca. Dasiravno dan volitev v turški parlament še ni definitivno določen, se vendar avten-tično razprlaša. da **e bodo začele volitve v drugi polovici meseca marca. V srbskem volilnem komiteju v Skopi ju se je pojavilo baje mladotur-kom sovražno jribanje, tako da jc skupno delo Srbov in mladoturkov^ zelo dvomljivo. V arnavtski Turčiji. Solun, 8. marca. Turška vlada se je odločila, da ustanovi v vilajetu Kosovo orožne depote, in sicer v Peču depot 12.000 in v Prištini depot 10.000 pušk ter municije. Orožje hh roče v slučaju vstaškega gibanja mahu med nilskim A rn avtom. Strelske vaje turškega brodovja. Carigrad, 8. marca. Zadnje dni je imelo turško vojno brodovje v Dar-danelab strelske vaje. Po poročilih porte se zadnji teden ni pokazala v Egejskom morju nobena italijanska ladja več. Bitka pri Mergebu. CarlgraM, 8. marca. Vojno ministrstvo je dobilo is Mergeba brzojavko, glasom katere se je vršil dne 5. marca tam ponočni boj. Turki so prepodili Italijane iz Mergeba in zasedli mesto. Avstrijska vojna ladja v Sini mL Dunaj, 8. marca. Avstrijska vojna ladja »Cesarica in kraljica Marija Terezija« je prispela včeraj sa Smirno, ter ostane tam 2 tedna. Nemški državni zbor. Bero i in. 8. marca. Danes se vrši nova volitev predsedstva državnega zbora. Situacija je zelo nejasna in jc megoče, da bo izvoljeno zopet star** predsedstvo. Maroko. Pariz, 8. marca. Kakor poročajt* iz Tangerja, se bavi jo na francoski strani s tem. da bi formirali v Mar-rakešu regularne vojaške oddelke. Pariz, S. marca. Kakor poročajo brezžično iz Magadorja, so baje usmrtili v Agadirju nekega francoskega potnika. Stavka na Angleškem — posledice stavke. London, S. marca. V raznih di* striktih se pojavlja nngnenje med (delodajalci in delavci k pogajanjem. Položaj v nekaterih distriktih postaja od dne do dne kritičnejši. Pojavilo se je* med delavci v nekaterih okrajih že hudo pomankanje. V okraju Sotoken in okol:ci umirajo vsled bede otroci. Po 100 do 150 otrok umre na dan. V distriktu Tabarx so stavkajoči razdejali rudnike. Marceonijevo brezžično brzojavno omrežje« London, 8. marca. Marcconijevu družba je dobila od angleške vlade dovoljenje razplesti svoje brezžične brzojavne postaje z Angleškega na Ciper, v Egipet. Aden Bangalore v. Južni Afriki in Singapore. Harodna obramba. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda sa Savo, Javornik in Koro* ako Belo ima dne 17. marca ob 9. dopoldne v dvorani pri »Jelenu« na Savi svoj redni letni občni zbor. Društvena naznanila. Za knjižnico gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj je daroval deželni odbornik g. dr. Karel Triller 20 K. Višji postni oficijal gosp. Alojzij Vernik je podaril 150 snopičev Slovanske knjižnice, po nekaj knjig so pa dali gg. Anton Ambrožič, Karel Fatur, Viktor Fa-tur, Ivan Jenko, Albin Pečar, Milan Strlekar, Ferdinand Trampuž. Odbor se požrtvovalnosti teh darovate-ljev najiskrenejše zahvaljuje in upa, dn jim sledi še več tako vnetih rodoljubov za ljudsko knjižništvo, od katerega razvitja je odvisna vedno izobrazba in omika prebivalstva. Čim več dobrih knjig dobi ljudstvo v roke, tem večji napredek bomo imeli zaznamovati. Plakate za praski v se sokolski zlet razpošlje Slovenska Sokolska zveza svojim društvom takoj, ko jih prejme iz Prage in se v tej zadevi ni potreba na nikogar obračati. Slovenski football - klub »Ilirija« v Ljubljani ima svoj občni zbor dne 23. marca ob 8. zvečer pri Mraku na Rimski cesti. Društvo jugoslovanskih železni eni h uradnikov opozarja tem potom vse svoje člane, da se vrsi III. društveni občni zbor v nedeljo, dne 10. marca t 1. v Trstu ob 21 /a uri popoldne in sicer v veliki dvorani »Slovanske Čitalnice« (glavni vhod Narodnega doma). Razen običajnih so na dnevnem redu druge važne točke, n. pr.: sprememba društvenih pravil in poslovnika, povišanje članarine, ustanovitev podpornega sklada, itd. Z ozirom na važnost dnevnegag reda pričakuje osrednji odbor najčastnej-se udeležbe toliko od strani tržaških, kolikor od strani zunanjih tovarišev članov. Cilj vseh tovarišev članov dne 10. t. m. bodi tedaj: občni zbor v Trstu, Narodni dom! — Osrednji odbor D. J. Ž. U. »Sokol« na Vrhniki priredi v dvorani narodne čitalnice prvič uprizorjeno gledališko predstavo »Zvesta Mana«, dramo s petjem v 4 dejanjih, »pisal Iv. Fischer. Igra je posneta iz življenja ameriških Slovencev in vzbuja splošno zanimanje. Pred igro Volarič: »Oj rožmarin . . .«, tenor-solo poje br. Mirko Korenčan, sprem-Ijevan na klavirju. Začetek točno ob pol 8. zvečer. Ker je imelo društvo z nabavo novih kulis ogromnih stroškov, se preplačila hvaležno sprejemajo. Prosveta. Is pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v soboto se poje zopet prvič po 8 letih velika Millockerjeva opereta »Dijak prosjak« v novi opremi in režiji z gospo pl. Fddransper-govo, z gdČ. Thalerjevo, g. Iličičem. g. Horskim in g. Povhetom v glavnih \-logah. Predstava se vrši za nepar-abonente. — V nedeljo popoldne ob 3. se uprizori prvič velezanimiva komedija »Mala harfenistka«, angleški »pisal Mougton Hoffe z gdč. Wintro-vo, go. Šetrilovo, g. Nučičem, g. Danilom in g. Verovškom v glavnih vlogah; zvečer ob pol 8. se poje izven abonnementa za lože par opereta »Dijak prosjak«. Jesenice. Preteklo nedeljo smo videli na našem odru V. Hngovo dramo Lukrecija Borgia. Čudno se nam je zdelo, ko smo čuli, da se ta drama vprizori na našem odru, zakaj delo, -ki zahteva tolike sile v igralskem kot v sceneričnem oziru sodi pač le na večje odre. Igra je težka in mora biti korektno igrana, če hoče priti do veljave. Priznati moramo, da so igralci storili vse kar so mogli, (če abstrahiramo tn in tam pretiho govorjenje), vloge so bile kar najtoč-nejše naštudiranc, pri čemur v bodoče vstrajajo posebno starejši igralci, ki imajo navadno glavne partije. Zato ne bomo omenjali posameznih igralcev, ker gre splošna hvala vsem. K uspehu je tudi mnogo pripomoglo slavno ravnateljstvo slovenskega gledališča v Ljubljani, ki je poslalo res krasno garderobo. Ob koncu naj spregovorimo le par besedi o scene-riji. Nove knlise, ki jih je napravila slikarska tvrdka Urbar na Jesenicah, so mojstersko izvršene, treba bi le bilo, da si društvo napravi še kak salon za historične igre. Konstatirati moramo pa, da imajo nekateri ljudje še vedno več smisla za vsako neumnost, kot za gledališče. Umetnost. Za oratorljske koncerte »Glasbene Matice«, v katerih 6e bo prvikrat izvajal izvirni Sattnerjev oratorij »Vnebovzetje Marije Device«, ae po pravici kale veliko zanimanje ne le v Ljubljani, ampak po vseh slovenskih krajih. Vstopnice si naročajo v velikem številu Ljubljančani, pa tudi posetniki iz Zagreba, Trsta, Gorice, Maribora in iz drugih slovenskih mest in trgov, kakor tudi z dežele, in sicer že sedaj za vse tri koncerte v trafiki gdč. Jerice Dolenčeve v Prešernovi ulici. Koncert »Glasbene Matice«. Za prvi oratori jak i koncert »Glasbene Matice« dne 13. marca se dobivajo vstopnice v parterju le še po 3 K in nekaj na balkonu po 5 K. Drugi sedeži so razprodani. Obiskovalcem koncertov z dežele priporočamo, da si pravočasno preskrbe vstopnice za drugi, odnosno tretji koncert v dneh 14. in 17. marca, ker se kaže izvanredno zanimanje za koncerte. Književnost. — »Slovenski Sokol«. Prva številka tega lista je izšla s to-le vsebino: 1. Bratje Sokoli! Bratje Slovani! 2. Iz statistike Slovenske sokolske zveze za 1. 1911. 3. Vaje za tekmo na vsesokolskem zletu 1. 1912. 4. Iz slovanskega Sokolstva. 5. Vestnik slovenskega Sokolstva. 6. Književnost. Gospodarstvo. — Enodneven cepilni tečaj za vinogradnike priredi c. kr. vinarski nadzornik g. B. Skalickv začetkom meseca aprila pri državni trtnici v Bršhnu pri Novem mestu. — Seja I. stalnega oddelka obrtnega sveta. V trgovskem ministrstvu se vrši v sredo 13. event. tudi še 14. t. m. ob 10. dopoldne seja I. stalnega oddelka obrtnega sveta t sledečim dnevnim redom: 1. Poročila o načrtu avstrijskega kazenskega zakonika; 2. poročilo o načrtu mini-sterijalne naredbe glede izdelovanja in rabe acetilena in prodaje karbida; 3. poročilo o dopolnitvi trgovskega zakonika, z določili o jamstvu onega, ki prevzame kako trgovino napram upnikom; 4. poročilo o načrtu ministrske naredbe glede predpisa vspo-sobljenostnega izkaza za nekatere kategorije gostilničarjev v nekaterih mestnih okoliših. Seje se udeležita gg. Leopold Fursager iz Radovljice kot zastopnik trgovske in obrtniške zbornice in Engelbert F r a n-c h e t t i kot zatopnik Deželne zveze obrtnih zadrug. mm porodila. .Kredita« karta v Ljubljani- •rasel karti dasalskc tem a aimrca itn il ••••HI. 4% aaa|eva renta .... t**/, •rebrna reata .... 4% avatr. kroaaka renti . • 4*/» egf. „ a. 4* • kmlato deželno poaofflo 4*/. k o tefke Sel. banke . •■>•**•• Srečke ta I. Iftfto . . . n Ha k*...... » teaieljfke Midaje . n m H. . M opnke hfnoterae . . a dna. komunalne ■vttr. kreditne . . . I)ahl|atiflke .... avatr. rder. krita . . ■P« bemika tarfk- . II ••laitoe. ljubljanske kreditne banke Avftr. kreditnega zavoda . Dunajske hi n ene družbe . Talne železnice .... Drfavite *e'emilce ... Alptne-Montan .... Ceikc sladkorne družbe . Zrvnosteaske banke. . . Valate. Cekini......• Marke....... Prankl....... tire . ....... MMJ.........[I 254 25 Žilne eeti 89-60 9»S5 8' *3l «9-25 92*25 92-— 433 50 609 — 296 50 298 2S 267 75 250 75 50' — 503 -76 80 f6 35 43 7S 4 60 -'4575 173 — '47 7 ■*? 40 '44-20 9 '3 75 396 -294 — 11-37 117-85 9* 60 94 81 a 8 -80 927 8 -80 89 45 9325 93- 44« 50 621 -308 c0 31025 . 79 75 256 75 H7 — 515-82 SO 72 3 49 7* 38 60 248 75 475 -6C4 c0 r487 108-40 745 XI 934 75 4'H) — 295*- 11 4r 118 0-95 75 95- 255 — i eena v Budimpešti. Dne 8 marca 1912. T a r m I n. Pšenica za april 1912 . . za 50 kg 1178 Rž za april 1912.....za 50 kg m ?6 Oves za april 1512 . . . za 50 ke 9 97 Koruza za maj 1912 . . . za 50 k« 8S> Koruza za iulii 1912 ... za SO k« 87? Koruza za avgust 1912 . . za 50 kg 8 77 Ef#ktlw. Trdneje. rtetcnrniosicnn nornciio. VftOn aaa mrjea str. Srcftaji iratal Mak a*-7f mm marca i Čas taaz«-raaja Staaje barometra t mm 2« I S-^ Vetrovi B g «> se t- — Nebo 7. 2 pop. 732*2 1 70 i si. jvzh. oblačn .. •t 9. ZV. ! 7317 | 57 i si szah. dež 8. 7. zj. 730-9 | 43 j sr. svzh Srednja včerajšnja temperatura 4*7' norm. 22° Padavina v 24 urah S6 mm. Ustnico uredništva. G. M. v O. Resnici na ljubo Vam potrjujemo, da nam v zadevi slavin-skih volitev niti preje, niti pozneje niste poslali nobenega telegrama. Dne 6. marca: Ivan Keber, sin tovarniškega delavca, pol leta, Stre-liška ulica 15. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustošiem^ek. Umrli so v LiubPani: Dne 5. marca: Vladimir Stefan-cič, delavčev sin, 7 mesecev, Poljanska cesta 4.1. — Karel Berghauser, sin magi8tratnega sluge, 10 tednov. Krakovski nasip 10. Marija Stoj naznanja v svoiem in v imenu svojih otrok Frani« in Earla žalujočo vest, da je n-en iskreno ljubljeni soprog, ozir dobri oče in svak, gospod 8^9 Kari Stoy c. ia kr. stotnlk-rstunovodl« danes, dne 8. marca ob 12. ponoči nenadoma preminil. Pogreb draeega rajnika bo v soboto, dne 9 marca t L ob 3. pop iz hiše žalosti, Poljanska cesta 2i, na pokopališče k Sv. Krištofu v rodbinsko giobnico. Sv. maSe zaduSnice se bodo slu-žTile v več cerkvan. V Ljubljani, 8. marca 1912. I. fcnrafsk? »agreM nro4 Fr. Boacrlet. Odda se laki ■rodajalBa aalae ilviaakaga aalaUiaa ta mestne klavnice, spojena event. tudi z gostilniško obrto in žganjetočem. Naslov pove upravnistvo »Slovenskega Naroda«. 797 Bolezni prehlajenja, kakor kapelj. katar, influenco ublažuje ia odstrani sredstvo, ki vzbuja tek in ki ima dobro slast Mir locle najboljše sredstvo zoper bolel plioL pripravna sa vsako obrt al n uji ? ujm ali u nta gostilniški prostori. Vec pove taloga mengeške pi>e, Ljooljana, Metelkova olica št 12. 2 izar|eaa In trezna 786 stolarja za izdelovanje nevpognjenih stolov 889 10 li 12 zidarjev ki so vešči tlakovan]a in sicer za takoj. Ponudbe jiiki, aellingbauren Bandin Sektioa t St 7801 875 Razglas. Podpisani mestni magistrat rae- gia$a iavno, da |e podaljšal rok za vlaganfe ponudb glede zakupa hotelakega in gostilničarakega obrtovan a v hotelo „ Ti voli" do 20. marca t. I. Mestni magistrat ljubljanski, dne 6 marca 1912. Župan Dr. Ivan Tavčar 1. r. Stanovanje z eno sobo, kuhinjo s pritiklinami j„ delom vrta se odda tako] ali za maj na Dolenjski cesti 50, Uče ae treznega In marljivog* uslužbenca za vsa dela. 875 Prednost ima kak mlajši penzro -s Vpraša se v kinematografa „Ideal11, hiša v predmestju Ljubljane, z velikim sadnia vrtom in prostori za špecerijsko trgovino, se pod zelo ugodnimi pogoji ■litJliljl Pojasnila v post;. 191*0II »Zle 828 :: dovalni pisar* Peier latelita. LjoDljam {kolja nI. tO, Tel. i Kovočnlca £jubljana, Kolezijske nI. 16 izvršuje 1542 n in um ea razne prilike. T Delo nmetniiko okusno -"^C#M1L A Prodala cvetlice, raznovrstne sadite cve i in zelenjavo. Karoćila aa daiole hitro ia vestno. se odda: 1. mm 1912 na Rimski cesti štev. 17 v Ljubljani, Obsega dva prostora in 2 shrambi a oglje ter dve sobi: ena za vajence, 848 druga za mojstra. Pripravno ie tali za Mjulavni Poizve ae pri Boiteta ravnotam Na Kranjskem in Koroškem dobro vpeljat 'potnik I kolonialne stroke, obeh deželnih jezike popolnoma vešč, se sprejme takoj ali pozneje Ravnetake ae sprejme tudi kontoristinja zmožna obeh deželnih jezikov, tafeo} Ponudbe pod ,.6. M.'* upravi ..SI. Naroda", i h n M. TUSEK, LJUBLJANi Stari trg štev. 28 I priporoča po najnižjih cenah svojo bogatel zalogo staklane la porcelanaste posode svetilk, ogledal, vsakovrstnih Sip tal okvirjev sa podobe. - Prevzetfe vseli steklarskih dol pri cerkvah in stavbal| Nafsolldne'sa in točna postrotbs, Kavarna vso not odprta. Kavarna JMrf - MI Bi ^ l koncert dunajskega damskoga elitnega orkestra. Z vclespoStovanjem Štefan MiholiČ, kavarna II Aa/noverše, dobro in cenč :: se kupuje edino ie v :: Angleškem skladišču obie%" Liublia na, Mastni trg 5 Ogromna jaioga najnovejših soom/aaans^ih obi*%. ragtanov, %tobu-tov itd ja gospode in deč^e tt* namovejša K^on/e^ctja ya dame m device nudi isctkem o^usu coootno jadovottnost — Dospeli so tudi v Panju Berlinu in na Dunaju osebno kuobeni mode t damske fan/e^ci/e posebnega chica tn pokornost bua 0*0 tičnosti* — Cene prignano ntj^e m brej konkurence. O. fternatovič. Lastnina la tisk »Narodne tiskarne«. 11554 45 7C W-A WF 1A