m 1 ril* Najprej Zaradi nervoze Kmalu po prvem aprilu SO se pro/elarci vseh evropskih dežel združili sredi Ljubljane in zahtevali dostojno plačo. Prvi vseevropski delavski protest za višje plače je bil svojevrstno priznanje Sloveniji za predsedovanje Evropski uniji. Vse lepo in prav. Toda za koliko pa naj bodo višje plače v 29 evropskih državah, ki imajo tako različno prenizke plače!? Denimo, v Nemčiji 1150 (!) evrov, v Sloveniji 350 (!) evrov. Tako je pač med pro-letarsko elito! Zaradi nervoze? Med akademsko elito pa velja drugačna nervoza: »Naše plače morajo biti primerljive s plačami poslancev in ministrov,« pravijo sodniki, enako tudi tožilci pa odvetniki in kajpak tudi zdravniki; na višje plače kažejo tudi učitelji. Ampak pri vsem tem se postavlja jako vznemirljivo in prav nič nervozno vprašanje: S kom neki naj se pri nas v plačah primerjajo delavci, namreč tisti delavci, ki delajo? Naš odrešilni plačni kompromis pa vse bolj diši po Kristusovi paraboli: »Kdor ima, se mu dalo; in kdor nima, se mu vzelo še to, kar misli, da ima.« (Lk H, 18-19) V očitni rahli nervozi ponuja kompromis tudi pokrajinsko ministrstvo, kije slovenski politični in siceršnji javnosti ponudilo pokrajinski zemljevid - kolikeri že po vrsti? Tudi najnovejši zemljevid, na katerem je zarisanih dvanajst običajnih in ena prestolniška pokrajina, se zdi, da ho najbolj osrečil predlagatelja. Taje najbolj na kratko opravil z Notranjsko: odpihnil jo je, kljub zgodbi o Krpanu, ki prisega, daje živel na Notranjskem. Logatec je razporejen v Osrednjeslovensko pokrajino - od Kamniških do Kolpe. Pa bo res tako? Ampak koliko nervoze je zanetilo pastirsko pismo! V začetku aprila letos(!?) je prišlo na beli dan pastirsko pismo vikarja Antona Vovka za novo leto 1946. V njem je kasnejši škof Vovk obsodil delovanje dela duhovščine med vojno. Prehravši vsebino tega pastirskega pisma, je predsednik ZZB NOV Janez Stanovnik jasno in glasno obsodil zločin, s katerim seje po vojni »v imenu revolucije ubijalo brez sodbe«. V isti sapi pa je globoko obžaloval, »da je bil storjen barbarski zločin, ko so huligani škofa Vovka polili z bencinom in zažgali.« In to zdaj! [)a je bilo zgodovinarju Francetu Dolinarju Vovkovo pastirsko pismo neznano vse dosihdob, je kaj verjetno, da pa je Janez Stanovnik čakal ravno objavo pastirskega pisma, ki bi naj vzpodbudilo obsodbo in obžalovanje, je komaj moč verjeli. Kot da hi. OZN A ravno oh novem letu 1946 stala križem rok. Se pač zgodi, daje iskrenosti najmanj lam, kjer seje razkazuje največ. Morda zaradi nervoze! Kakorkoli že, prav zaradi nervoze na trgu so nam opazno povišali ceno naftnih derivatov v zadnjem mesecu že drugič! Mi si pa z nervozo nimamo kaj pomagati Urednik Dober dan - gospod župani Naravnost iz županove pisarne t Župan Janez Nagode Novo parkirišče Občina Logatec jc pred nedavnim odkupila Tollazzijev vrt ob spodnjem robu parkirišča med občinsko stavbo in Krpanom. Tu je Komunalno podjetje odstranilo vrtno humusno plast in utrdila tla z gramozom. Tako je nastalo dodatno - začasno - parkirišče. Del sedanjega parkirišča ob Notranjski cesti bo začasno moten ali celo zaseden z gradbeno operativo zaradi prenavljanja Zdravstvenega doma. Dodatno urejeno parkirišče bo tako namenjeno predvsem potrebam Glasbene šole in obiskovalcem Zdravstvenega doma in Lekarne. Več prepotrebnih prostorov za Zdravstveni dom V drugi polovici aprila so stekla dela za prenovo in razširitev Zdravstvenega doma. Občina, ki jc ob sofinanciranju Ministrstva za zdravje glavni investitorje na podlagi javnega razpisa med 15 ponudniki zbrala za izvajalca del kot najugodnejšega ponudnika - družbo VG5 iz Ljubljane. Investicija predvideva izgradnjo prizidka s 350 m2 prostora in ureditev 706 m2 mansardnih Izkop za dozidavo Zdravstvenega doma. ho O O oc Na naslovnici: Prvomajska budnica Foto: Marcel Štefančič prostorov prek vsega Zdravstvenega doma (razen nad Lekarno). Občina jc z izbrano družbo sklenila izvajalsko pogodbo za dobrih 965.000 evrov (najdražji ponudnik jc bil pripravljen izvesti dela za 1.332.000 evrov). Po izvedbenem programu bodo gradbena in obrtniška dela končana oktobra letos, novembra pa bo pridobljeno uporabno dovoljenje za štiri nove ordinacije v prizidku, v man-sardnem delu pa za prostore, namenjene upravno administrativnim službam. Novi prostori bodo vsekakor zagotavljali občanom boljši zdravstveni servis, saj bo potlej imel vsak zdravnik svojo ordinacijo. Tolikšen Zdravstveni dom naj bi zadoščal vsaj za nadaljnjih deset do petnajst let. Prenova Rovtarske gre h kraju Potem koje bil z lastnico zemljišča sklenjen dogovor za odkup dela zemljišča vzdolž Rovtarske ceste proti hlevom Biotehnične fakultete, bodo še ta mesce dokončana vsa ondišnja prenovitvena dela, vključujoč asfaltiranje ceste, javno razsvetljavo in enostranski pločnik. Dodelitev sredstev za sofinanciranje društev Po izvedenih razpisnih postopkih so bila dodeljena društvom sredstva za redno dejavnost, za projekte in investicije oziroma opremo. Tako jc za področje turizma prispelo 10 prijav; podprtih jc bilo 34 programov v skupni vrednosti 13.600 evrov. Svoje programe jc prijavilo 30 kulturnih društev, ki jim jc bilo za sofinanciranje dodeljenih 91.000 evrov, od tega za redno dejavnost 20.150 evrov, za izobraževanje 2.600 evrov, za osnovna sredstva 13.650 evrov, za projekte pa 54.600 evrov. Štiri prijave za ohranjanje kulturne dediščine bodo sofinancirane z 21.500 evrov. Športu jc namenjenih 193.000 evrov, humanitarnim organizacijam 21.000 evrov. Projektom mladinskih organizacij jc namenjenih 21.000 evrov. Prvič pa bodo dodeljena sredstva za ohranjanje kmetijstva in razvoj podeželja, in sicer 35.000 evrov. Špela Istenič Najprej Pokrajine, regije... Koliko naj jih bo: pet, šest, sedem, osem, devet, dvanajst, štirinajst ali trinajst? Stvari so se kuhale in prekuha-vale v poslanskem kotlu, kjer pa so imele politične stranke različna stališča do števila pokrajin. DeSUSje bil sicer brez številčnega stališča, podobno tudi SI). N.Si je Stavil na 9 pokrajin, LDS seje iskal med 6 in 12 pokrajinami. SDS je vztrajal pri 14 pokrajinah, čeprav ni izključeval kompromisa / manjšim številom pokrajin; Zares pa je prisegal na X pokrajin. Skratka. Vse je kazalo, daje vse še daleč od pravih definicij. Za logaške razvojne možnosti je bila vseskozi pomembna odločitev o tem. ali v razvito Osrednjo slovensko pokrajino (z Ljubljano ali brez nje) in z manj možnosti za sofinanciranje iz evropskih kohezijskih skladov ali v manj razvito Notranjsko-kra-•ko pokrajino z. več možnosti za pridobivanje sredstev iz omenjenih skladov. Ob tej dilemi utegnejo biti zanimivi nekateri primerjalni podatki med Osrednjo slovensko in Notranjsko-kraško regijo. Gorenjska Koroška Mariborska Pomurska (Prekmursko-prleskii (Osrednještajerska) Savinjsko-šaleška Vzhodnostajenka (Ptajtko-ormoška) Mjska Goriška (Severnoprimorska) '3pte§;;' Osrednjtstovtnska Posavska Obalno-kraška (Južnoprimorska) Dolenjsko-belokranjska Logatec k Osrednjeslovenski pokrajini - okrog Ljubljane. St. preb. St. za poti. St. kmetov Osrednja regija 506.829 255.379 4.175 N«»lranjsko-kraš. 51.830 35.373 726 Stopnja brezposl. 5.6 5,2 Popr. neto plače 921 € 751 € (isti običek/zaposl. 9.1876 3.174 € Čeprav ta hip še nimamo formalnih pokrajin, so se razživelc regionalne razvojne agencije, katerih naloga je med drugim tudi usklajevanje projektov, ki lahko kandidirajo za sredstva i/ evropske kohe-'ijske politike. S tega gledišča bi se Logatcu najbolj splačala navezava na Notranjsko-kraško regijo, ki bi bila zaradi svoje slabše razvitosti deležna največje evropske pozornosti. Vendar razširjena Notranjsko-kraška pokrajina (brez Ilirske Bistrice), ki bi imela sedež v Postojni, pa kot vse kaže, ne bi bila sprejemljiva ne za Logatec ne za Cerknico in tudi ne za Vrhniko. Pokrajinski gordijski vozel pa želi presekati vladna koalicija, kije poslala v javnost najnovejši predlog pokrajin: 12 + I 13 pokrajin, kakor jih kaže objavljeni pokrajinski zemljevid. Logaška občina jc tako prisojena Osrednjeslovenski pokrajini, ki se bo raztezala nekako od Karavank do Kolpe in od Javornika do Čemšeniške planine brez Ljubljane. Tako. Oblast je rekla svoje. Ljudstvo pa naj bi reklo svoje 22. junija na posvetovalnem referendumu!? Marcel Štefančič Obetavne nastanitvene in rekreacijske možnosti Načelnik generalštaba Albin Gutman na obisku v Centru veteranov vojne za Slovenijo ~ Idealno okolje za gradnjo doma za starejše, za gradnjo varovanih stanovanj in dnevnega centra za upokojene-bivše pripadnike Slovenske vojske Center veteranov vojne za Slovenijo v Logatcu (Center) je 22. aprila obiskal načelnik generalštaba Slovenske vojske general polkovnik Albin Gutman s predstavniki odseka za civilno vojaško sodelovanje iz generalštaba in poveljstva sil Slovenske vojske (SV). Visoke goste sla ob tej priložnosti sprejela vodja Centra Miro Pogačnik in novi predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS). Vodja Centra jc gostom predstavil Center in letno poročilo, nakar jc steklo dogovarjanje o sodelovanju med ZVVS in SV v letu 2008. Načelnik generalštaba je bil s poročilom in z urejenim prostorskim okoljem zelo zadovoljen, zaradi česar sc mu je zdelo smiselno načrtovati možnosti nadaljnjega razvoja Centra, ki bi lahko omogočil celostno počitniško ali rekreacijsko oskrbo pripadnikom SV in njihovim družinskim članom. Dejavnosti za prosti čas in počitniške kapacitete bi bile posebej primerne tudi za pripadnike SV po vrnitvi iz mednarodnih misij. (;"t"Wna (Uno). "guenik (desno) sprejel načelniku generalštuha SV Albina Loto: I'. Trček O o C C3 O/j O —J Najprej Med drugim je general Gutman izrazil mnenje, da bilo smiselno in koristno, da bi se združili veterani vojne za Slovenijo iz različnih organizaeij-društev v enotno organizacijo in bi bili v enotnem združenju deležni idealnih možnosti, ki jih ponuja to okolje za preživljanje prostega časa. Posebej zanimivo je bilo načelnikovo razmišljanje o upokojencih SV. Prav okolje Centra se mu je zdelo nadvse primerno za gradnjo doma za starejše, celo za gradnjo varovanih stanovanj za upokojene (bivše) pripadnike SV in njihove družinske člane. Dobrodošel bi bil tudi dnevni center za upokojene pripad- nike SV. General Gutman je svoje razmišljanje razvijal v prepričanju, daje treba poskrbeti za vse generacije SV, tudi za bivše pri-padnike-upokojenec in njihove družinske člane. Lokacija Centra se kaže, po mnenju generala Gutmana, kot odlična priložnost za udejanjenje modela, ki bi zagotovil nastanitvene in rekreativne kapacitete za potrebe pripadnikov SV sedanjih in bivših. Optimistično razpoložen je načelnik generalštaba sklenil svoje razmišljanje z obljubo, da bo SV podpirala nadaljnje aktivnosti pri razvijanju logaškega Centra, Marcel Štefunčič O tTZ, SB V*. n o cf to itete s sedanjim znakom. Tako je predlagani grb rdeče barve, Z Na poti do občinskega grba Občina Logatec bo dobila grb in zastavo - skladno z zakonitostmi heraldike Občina Logatec ima ki bosta skladna z. zakonitostmi d.o.o. stroke ter ohranja nekaj kontinu prepoznaven znak, ki je povezan heraldike. Ta namreč določa Po štirih letih dela, v s prometom, prehodnostjo in gi- obliko, atribute, t.i. hcraldičnc katerih so se na dvanajstih sejah banjem ter ponazarja zgodovin- barve: (črna, rdeča, modra, zc- kresala mnenja, izražali pomis- rumenim kolesom (furmanstvo, ski razvoj kraja. Nanj so se na- lena, zlata (rumena) in srebrna leki, zastavljala številna vpraša- prehodnost, križišče in krožišee vadili logaški občani in številni (bela)), ki morajo biti pravilno nja (nekateri člani so odstopili), poti), cinastim rezom (rimski prebivalci ljubljanske regije pa upoštevane (npr., bela in rume- se je februarja 2008 oblikovalo zid, kamen) ter lipovimi listi na sta nezložljivi). Grb mora enotno mnenje komisije, da (drevored, narava), imeti heraldično dovršenost in predlaga občinskemu svetu Ob- Ali bo grb sprejet ali umetniško izvedenost, ki zago- čine Logatec grb, ki ustreza ne, pa bo odločal Občinski svet. NevMa tudi od drugod. Podoba novega grba (zgoraj) in nove zastave (spodaj). Poto: D. Malavašie tavlja heraldično simboličnost, obenem pa mora predstavljati identiteto svojega lastnika. Tega se nato v skladu z 91. členom Uredbe o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (Ur. 1. RS, št. 86/06) vpiše v register javnih simbolov, grbov, zastav, pečatov in štampiljk, ki ga vodi Arhiv Republike Slovenije. Zahtevo za vpis v register pred vpisov obravnava posebna komisija Arhiva Republike Slovenije, ki preveri ustreznost javnih simbolov glede na strokovna pravila in standarde hcraldičnc, vcksikolo-ške in sigilografske stroke ter glede na poznana zgodovinska dejstva. Arhiv RS z odločbo potrdi vpis v register, lahko pa vpis tudi zavrne ali zahteva odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti. Vse to je vodilo župana Janeza Nagodcta, da je pred štirimi leti imenoval Komisijo »za celostno podobo Občine Logatec. V komisiji so sodelovali Bibijana Miheve, Milan Trobič, Pavle Mihcvc, Marko Frelih, Gvido Komar in Nataša Prestor. Ti so se na prvi seji 9. junija Toda znak, ki ga jc 2004 odločili, da k oblikovanju sprejela skupščina občine 21. novega grba povabijo občane okt. 1987, sc bo kmalu poslovil, in prebivalec Logatca. Ker na Z vstopom Logatca javni natečaj ni bilo odziva, so med slovenska mesta se jc še sc na drugi seji 9. marca 2005 bolj izrazito pokazala potreba odločili, da k sodelovanju pova-po tem, da logaški občinski svet bij« strokovnjaka Valta Jurečiča, sprejme odlok o grbu in zastavi, direktorja podjetja Heraldika, vsem predpisom in pravilom Prvomajsko druženje Prvemu maju, simbolu mednarodne delavske solidarnosti, posvečen kulturni program z 8. prvomajskim pohodom K veselemu druženju. loto: H. Levinger Na prvomajski četr- so do prizorišča prepešačili v tek sc jc opoldne v Veteranskem dveh urah. Malo pred dvanaj- centru Blckova vas začela prirc- sto jih jc Franc .leraj ob zvokih ditev v počastitev letošnjega 27. svoje harmonike in ob aplavzu aprila - dneva boja proti okupa- ostalih navzočih pospremil do torju, in l.maja - mednarodne- prizorišča v Veteranskem cen- ga praznika dela. Prireditev sta tru. To jc bil že 8. tradicionalni organizirala ZZB Logatec in prvomajski pohod v naši občini, Združenje vojnih veteranov. Že ki gaje tokrat vodil član loga- ob 10. uri sc jc kljub napovedi škega planinskega društva Janez deževnega vremena pri Krpanu Slabe. zbralo okoli sto pohodnikov, ki V kratkem kulturnem Najprej mm m programu, ki gaje povezoval in v njem sodeloval kot reeilator Rudi (amernik, je zapel Ženski pevski zbor Društva invalidov in upokojencev z novim zborovodjem Matijem Logarjem, slavnostna govornica pa je bila predsednica ZZB Logatec Vesna Jerina. /bor je ob zvokih harmonikarja Franca Jereba /apel nekaj borbenih in partizanskih pesmi. Že ponarodela pesem »Janez, kranjski Janez« je za- zvenela iz vseh grl, zbranih na prireditvi. Slavnostna govornica je v svojem govoru prisotne še enkrat spomnila, da je bil upor proti okupatorju na začetku druge svetovne vojne eden izmed temeljev za današnjo svobodno Slovenijo. Prvi maj v današnjem času trdega kapitalizma, ki od zaposlenih zahteva popolno podrejenost delodajalcu in vsakodnevno krči delavske pravice vsepovsod, vedno bolj spet postaja simbol mednarodne solidarnosti z delavci po vsem svetu. Na prireditvi se je predsednica ZZB Logatec v imenu svoje organizacije s podelitvijo posebnega priznanja zahvalila tudi zborovodkinji ŽPZ Društva invalidov in upokojencev Karolini Mcdveščck za njeno dolgoletno vodenje zbora na spominskih prireditvah in proslavah. Poseben pozdrav sta prireditvi namenila v imenu stranke Desus Ljubo Mihelič. v imenu stranke SD pa Mateja Mlakar Kržišnik. Prvomajsko srečanje se je zaključilo ob zvokih logaškega Pihalnega orkestra, odličnem vojaškem golažu in ob veselem druženju vseh udeležencev. Bojana Levinger Med seboj Oh, te nemarne človeške roke! ' celo goro odpadkov in smeti. Skorajda neopazno, w.\\ je prav v marcu nametlo največ snega skoz celotno letošnjo zimo. je v deželo prišla pomlad. Kar naenkrat smo se znašli med ozelenelimi travniki ... in kupi smeti, ki jih je poleg zimskih vetrov odložila predvsem nemarna človeška roka. Zlasti okoli cest je bilo letos ponekod prav neverjetno nasmeteno. V gozdu je "cvetelo" marsikaj, kar ni bilo ravno delo pomladanske narave. Zaradi tega smo se vsi, ki nam je kaj do našega kraja, v soboto, 26. aprila pridružili očiščevalni akciji, ki so jo pripravili Turistično društvo Medvedje Brdo, Krajevna skupnost Trate in šola. Največje bilo šolarjev, majhnih in velikih, nekaj pa nas je bilo tudi pravih odraslih, ki smo pozabili na nujne opravke, skočili v stare superge in iz vsega skupaj naredili koristno in prijetno druženje. In za kak dan je bilo v Žibršah in na Medvedjem Brdu lepše. Ana Žakelj Odpadke pa še vedno poprek in počez Komunalno podjetje Logatec v občini redno odvaža komunalne odpadke in tudi kosovni material. Kljub temu še vedno najdemo brezveslncže, ki različne odpadke odlagajo ob gozdnih obronkih in po vrtačah okoli Logatca. Ob 22. aprilu, ki že več kot trideset let velja za svetovni dan Zemlje, so v Logatcu izvedli več čistilnih akcij. Velika več-'na ljudi se zaveda, da je usoda planeta in človeštva odvisna od našega ravnanja. Zemlja kot živ organizem samodejno uravnava ravnovesje, ki ga človek ruši z izpustom toplogrednih plinov in z gospodarskim razvojem, ki skriva v sebi v mnogočem tudi pohlep Po pridobivanju dobrin, ne glede na to. kako in koliko z napredkom tudi onesnažujemo svojo okolico in naravo v celoti. Zavedali se moramo, da Zemlja ne pripada človeku, ampak človek Zemlji. Tega se prav gotovo ne zavedajo ljudje, ki so s starimi Sumarni, plastičnimi posodami, polivinilom, avtomobilskimi deli m odsluženim otroškim vozičkom onesnažili vrtačo ob parkirnem Prostoru nasproti Induslrijsko-obrtnc cone Zapolje. Besedilo in joto: France Brus Lepo nasmetena vrtaču pri /apolju. Med seboj Denarja se ne da jesti Mavričniki iz POŠ Rovtarske Zibrše smo svoje delo v mednarodnem projektu Kids4future predstavili vaščanom 17. aprila - Čeprav smo najmanjši in najmlajši na naši šoli, smo se zelo resno pogovarjali o tem, kaj se dogaja z našim planetom - Z velikim zanimanjem smo poslušali našo učiteljico in postali ob tem zelo zaskrbljeni... Svet se je staral milijone let...dokler se ni od nekod prikazal človek in v kratkem uničil skoraj vso harmonijo in popolnost, ki sta vladali dolga leta... Prihrumel je »na sceno« kar tako! Najprej s kamni in sekirami, sledile so puške, tovarne, vrtoglavi nebotičniki! Nevzdržna vročina, neurja, toča, poplave... Ampak za ljudi je ta tema odveč, le kaj bi lahko oni storili za to? - Zdi se, kot da sc nas dimniki ne tičejo; zdi se, kot da je hitra vožnja z avtomobilom vredna več kot čist zrak; zdi sc, kot da čakamo na čudež, ko bo velikansko odlagališče smeti kar samo izginilo. Če mislite, da imajo vaša dejanja proti čistemu okolju posledice samo na vašem dvorišču, sc motite. Podnebne spremembe, ki so že jasno zaznavne, vodijo v svetovne katastrofe. Ali greste v trgovino s košaro ali tam vzamete plastično vrečko? Kupujete lokalno pridelano hrano? Pijete iz. plastenk ali steklenic? Mislite, da majhne stvari ne pomenijo veliko? Vam je vseeno'? - Kaj bi bilo, če bi tako razmišljal vsak človek na tem planetu? Mavričniki ne mislimo tako. Odločili smo se, da storimo nekaj za svoje okolje! Vse leto smo sc trudili, varčevali z energijo, z vodo, ločevali odpadke, zbirali papir, izdelovali izdelke iz odpadnega materiala in skrbeli za naravo po svojih močeh. Vsega, kar smo naredili, se ne da povedati z besedami. Veseli smo, da smo delali dobro in se tudi marsičesa naučili. Žal, še vedno nismo bili zadosti prepričljivi, da bi v.svojo družbo privabili koga drugega, razen naših zvestih gledalcev. Najprej smo sc predstavili kot igralci in zaigrali poučno igrico »Mavričniki rešijo Zemljo«. Nato smo svoje delo predstavili s pesmijo, besedo in v sliki. Ob koncu smo sc pomerili šc v kvizu. Kar malce nas je zaskrbelo, ko smo zagledali svoje nasprotnike: ravnateljico Marinko Dodič, devetošolko Marušo, Špelinega očka 11 mm, je dobra, ta mavričniška torta! in Lukovo mamico. Toda uspelo nam je. Premagali smo jih in osvojili nagrado mavrično torto. In šc indijanski pregovor: Ko bo posekano zadnje drevo, ulovljena zadnja riba, zastrupljena še zadnja reka, takrat boste ugotovili, da se denarja ne da jesti. Zato: Nc čakaj na jutri. Začni ohranjati okolje danes. Podaj nam roko. Bodi Mavričnik! Več o nas si lahko preberete tudi na naši spletni strani http://www2.arncs.si/~az.akcl2/mavricni.htm Ana Žukelj Da ne bi pozabili! t Tudi letos smo se udeležili spominske slovesnosti ob 63. obletnici osvoboditve koncentracijskih taborišč Buchenwald in Mittelbau Dora; 11. april je dan ponovnega rojstva tistih, ki so preživeli grozote nacističnega terorja v delavnicah smrti. Z dvema kombijema smo se l L aprila zarana odpeljali na 1300 km dolgo pot: šest potnikov iz Nove Gorice, pet iz Logatca ter po eden iz Radovljice in iz Ljubljane. Zvečer smo prispeli v mestece Sangerhausen, ki jc pobrateno z občino Nova Gorica. Pobratenje jc nastalo zaradi rdeče vrtnice, ki jo imata obe mesti v grbu. Že naslednji dan smo odšli v Doro, kjer smo se seznanili z grozotami, ki so jih tu doživeli sotrpini. Položili smo venec na ploščad pred krematorijem, ogledali smo si notranjost predorov v Pogorju, pod katerem je bila najzloglasnejša buchcnwaldska 3 podružnica Dora; tam smo si ogledali vse eksponate novega muzeja. Spotoma smo se ustavili v Nordhausnu in položili venec k spomeniku 1770 pobitih internirancev, ki so jih Angleži pomotoma bombardirali tik pred osvoboditvijo misleč, da so kasarne. Tu počiva oče našega predstavnika odbora Buchcnwald-Dora, sicer tudi delegat v mednarodnem evropskem komiteju internirancev. Iz mesta vrtnic smo naslednji dan odšli na prireditev v Doro. Osrednja slovesnost je bila 13. aprila v Buehcnwaldu. Tu smo sc srečali z generalnim sekretarjem konzulata Republike Slovenije, ki je položil venec v imenu naše države. Z nami sc je udeležil tudi drugega dela proslave pod mogočnim osrednjim spomenikom, ki so mu včasih rekli »Bismarkov stolp«. Tu smo sc z zelo prijetnim človekom razšli. Zelo smo mu bili hvaležni za njegovo spremstvo v Buchcnwaldu. Zvečer smo sc napotili v Karlove Vari na Češkem, kjer smo prenočili in naslednjega dne krenili proti domu, kamor smo prispeli pozno ponoči. Na kratko želimo predstaviti obe taborišči, da bi bralcem vsaj nekoliko približali nacistična morišča, ki so bila razpredena po celotni Nemčiji. Buchcnvvald Nacistično koncentracijsko taborišče Buchcnwald, ki jc v bližini glavnega Gocthejevega mesta Wcimar, je bilo eno Med seboj največjih in najhujših nemških taborišč, saj se je v njem in v vseh podružnicah po vsej Nemčiji /vrstilo med leti od 1937 do 1945 kar 238.909 interniraneev in jih je v tem času umrlo 56.372. Kakor je bil nekoč VVcimar središče nemške kulture, tako je bil Buchenvvald središče široko razvejanih manjših še hujših taborišč: Dora, (iera Laura in druga po vsej takratni Nemčiji. -.lupina Ruchentvuldčunov pti usvohoditvi; med njimi Mihu Kleč (sedi spredaj - prvi z desne). V Buchenvvald se pride iz Wcimaija po cesti, kiji pravijo »Krvava pot« in sojo po ustanovitvi taborišča I. 1937 gradili prvi jetniki, predvsem nemški komunisti in socialdemokrati, ki so bili od I. 1933 zaprli drugje. Na Goethejev grič Lttersbcrg. preimenovan v Buchenvvald, so pesnika nekoč vodile gozdne Steze, jetniki pa so zgradili na njih Krvavo pot in pozneje tudi železnico. V tem Buchenvvaldu (bukovem gozdu) so se nekoč porajale lirične pesmi, pod Hitlerjem pa se je rojeval noč in dan strašen smrad po sežganih človeških truplih iz peči tamkajšnjega krematorija. JEDEM DAS SLINI! (Vsakomur svoje!) so nacisti napisali na železna vhodna vrata v taborišče, ki so bila edini Vhod v Buchenvvald, sicer obdan z bodečo žico pod električno napetostjo in stražnimi stolpi, od koder so v jetnike nenehno zevale cevi težkih strojnic. V Buchenvvald so po Hitlerjevi priključitvi ('e.ške in Avstrije ter potem postopoma i/ zasedenih držav I v rope prihajali antifašisti, vojni ujetniki, partizani, aktivisti, Židjc in drugi. Skupno s taboriščem so rasle tudi razne delavnice in kasneje dve tovarni orožja, ki so jih zavezniki popolnoma uničili ' bombardiranjem leta 1943 in ju niso več obnovili. V njih so Pod strogo kontrolo delali jetniki, toda ti so bili še srečni, da so delali na toplem (po dvanajst ur na dan), kajli listi, ki smo morali delali v raznih smrtonosnih komandah, kot so bile: kamnolom, '''■gradnja cest, kopanje raznih jam. vodovodov itd., smo delali v mrazu in snegu. Prehrana je bila zelo pičla: zjutraj smo dobivali po košček komisnega kruha, in če jc bila sreča naklonjena, tudi kako drobtinico margarine, opoldne ničesar, zvečer pa enolončnico in enkrat ali dvakrat tedensko krompir v oblicah. Le malo jetnikov " zahodne Evrope je lahko dobivalo pakete Rdečega križa, največ Francozi, od katerih pa nisi dobil niti ovitka bombona ali druge sladkarije. Jugoslovani so organizirali svojevrsten solidarnostni kolektiv. Med nami je bil sklenjen dogovor, da tisti, ki kakorkoli dobi paket od doma. tega izroči ekonomu kolekliva. ki nato Poskrbi za enkrat tedensko enolončnico, kije pripadla vsakomur Povedati pa jc treba, da vsi iz Jugoslavije niso imeli možnosti dobili pakelc, Slovenci pa so dobivali pakete preko Avstrije, če so tam 'meli koga, ki je bil posrednik oz. pošiljaklj. Delavci, ki so bili zaposleni v tovarni orožja, so bili organizirani v tajno taboriščno vojaško organizacijo, ki je imela nalogo, da tihotapi po skrivnih kanalih dele orožja (pušk, samokresov in ročnih bomb), s katerimi so se jetniki Buchenvvalda 11. aprila 1945 ob 15.15. sami osvobodili še pred prihodom ameriške vojske. Kljub svobodi pa je bilo zelo žalostno, saj ni bilo mogoče odpotovali domov. Iz Buchenvvalda je bil organiziran prevoz z vojaškimi tovornjaki do Plzna na Češkem, nato z vlakom preko Madžarske do Subotice in nato preko Pragerskega in Ljubljane domov. Potovanje je trajalo cel mesec, tako da so posamezniki prihajali domov šele konec julija in kasneje, medtem ko so se ženske iz Ravcnshrucka (največje žensko taborišče - 92.000 mrtvih) vračale šele septembra. V Buchenvvaldu je dober mesec pred osvoboditvijo umrl Ignacij Kobal, roj. 1900 iz Gorenje vasi (danes z Rcž.iške ceste). Tri dni pred osvoboditvijo je lam umrl tudi znan partizanski zdravnik Josip Gosliša s Kale. Mittclbau Dora Taborišče je'nastalo kol zunanja komanda (podružnica) taborišča Buchenvvald. Na zunaj ni bilo podobno številnim drugim takšnim taboriščem, marveč je imelo zaradi izjemnih namenov svojevrsten videz. Ime Dora jc bilo psevdonim, za katerim se je skrivala nuja za pospešeno izgradnjo podzemeljske tovarne nacističnega tajnega povračilnega orožja, letečih bomb VI in daljinskih raket V2. Zgodba o nemškem tajnem orožju seje začela še pred prihodom Hitlerja na oblast leta 1930. ko je Rcichsvvehr ukazal inženirju VValterju Dornbcrgerju, naj organizira tehnično bazo v bližini Berlina. Že leta 1932 je sprejel med svoje sodelavec dvajsetletnega inženirja Werncja von Brauna. Raketa I '2 iz zlog/usne Dore. Po prihodu na oblast leta 1933 se je Hitler obnašal brezbrižno do raketnega orožja, toda ko seje 1936 raketno oporišče preselilo na otok Usedom v Baltiškem morju. V bližini kraja Peencmundc, jc nacistični režim dojel, kaj bi utegnil pridobili z izpopolnjenim fantastičnim orožjem, zato je cono zaščitil z vsemi ukrepi, ki jih ludi sicer terjajo vojaške skrivnosti. Izbruh druge svetovne vojne je napore peenemundskih strokovnjakov še bolj spodbudil k zavzetemu delu. Aprila leta 1942 so izvedli prvi, toda neuspel poskus z ogromno raketo A4, kot so najprej krstili poznejšo raketo V2. Angleško vojaško vodstvo, ki jc sicer uspešno prestalo letalsko bitko za Anglijo, se je zavedalo nevarnosti nemškega raketnega orožja, kajti podatki obveščevalne službe so govorili o nemških poskusih s tem orožjem. Letalsko izvidništvo je končno odkrilo nacistično oporišče v Pcenemundeju in na močno povečanih fotografijah so se pokazale izstreliščne ploščadi m rakete V noči med 17. in 18. avgustom 1943 je 571 angleških bombnikov nepričakovano napadlo Poeencmunde Razdejanje na napravah jc bilo precejšnje, bilo jc tudi 700 človeških žrtev med delavci na prisilnem delu in strokovnjaki. Najvažnejši načrti in naprave pa v resnici niso bili uničeni, vendar pa jc bilo nemške Med seboj General Eisenhmver v pogovoru z bivšimi jetniki. vojaške skrivnosti konce, in ni kazalo, da bi bil Pccncmunde še naprej osrednje raketno oporišče in središče za bodočo serijsko proizvodnjo raket. Napočil je veliki trenutek Reichslurerja SS lleinricha llimlcrja, ki je Hitlerju ponudil pomoč svoje vsemogočne organizacije SS in mu zagotovil, da lahko organizira vame proizvodne prostore pod zemljo, in sodelavec, ki jih bo izbral iz svojih koncentracijskih taborišč. V odmaknjeni dolini llavza, 9 kilometrov severozahodno od mesteca Nordhausen, so bili v hribovit hrbet Kohnsteina že izvrtani številni podzemeljski rovi. Tu seje rodilo skrivnostno in najbolj ljubosumno čuvano koncentracijsko taborišče Dora. Intcrniranci so v teh rovih živeli in delali v nečloveških razmerah, nekateri niso videli naravne svetlobe po devet in več mesecev. V Kranju živi profesor, ki ni videl naravne svetlobe devet mesecev in je verjetno prav zaradi tega oslepel. Vsakoletni obisk obeh zloglasnih taborišč nam je vedno znova v spomin na vse naše rojake, ki so tam izgubili svoja življenja, in v opomin, da se kaj podobnega ne bi nikdar več ponovilo. Mihael Kleč Za višjo kakovost življenja Društvo upojencev Logatec izvaja projekt »Starejši za starejše - za višjo kakovost življenja doma« V Centru vojnih veteranov Slovenije je bilo 9. in 10. aprila izobraževanje koordinatorje in koordinatorjev projekta »Starejši - za višjo kakovost življenja doma«. Izobraževanja so se udeležili iz Ljubljanske. Gorenjske, Primorske, Posavske in Notranjske regije. Prvi dan je bilo izobraževanje namenjeno koordinatorjem, ki so se projekta lotili na novo, drugi dan pa koordinatorji, ki že delamo v projektu. r- o rrc V* 3 O O n K) O KNJIŽNICA LOGATEC VABI v ČETRTEK, 22. maja, ob 19.30 v VELIKO DVORANO NARODNEGA DOMA na ^OTOPISNO PREDAVANJ^ TIBET Gregor Erjavec nam bo predstavil naravne in arhitekturne znamenitosti in lepote te visokogorske dežele, prav tako pa tudi trenutno politično dogajanje. VSTOP PROST! Pr. Novakova o pomembnosti projektu dobrodelnosti. Pozdravni nagovor je imela vodja projekta dr. Mateja Kožuh Novak, ki je poudarila pomembnost projekta za vse starejše, ki potrebujejo pomoč na domu, saj se naglo viša starost prebivalcev in vzporedno tudi potreba po pomoči na domu. Nato je sledilo zanimivo predavanje dr. Azrc Kristančič 0 komunikaciji, ki jc temeljnega pomena za medsebojno in uspešno sodelovanje med vsemi generacijami. Dr. Metoda Hole linžgarje v svojem predavanju pojasnjevala, s kakšnimi težavami sc srečuje družina, ki ima bolnega in starega člana. Vsak človek želi starost preživeti med svojimi. - Dr. Amgclca Žibcrna pa je v svojem nastopu poudarila, kako SO za vsakega človeka potrebne tudi nematerialne dobrine, kot so: zasebnost, dostojanstvo, spoštovanje, svobodno izražanje, potreba po druženju, osebna varnost, razpolaganje s svojim premoženjem in še mnoge druge osebne potrebe. Za predavanji so se zvrstile delavnice, kjer smo dobili odgovore na konkretna vprašanja, si izmenjali izkušnje in prejeli napotke za nadaljnje delo v projektu. Minka Miheve Gospodarske diagonale Enakost malih in velikih je neenakost malih Pod tem geslom se je na Bledu 17. in 18. aprila odvil letošnji Forum slovenske obrti in podjetništva Kot že nekaj let je na Forumu obrtna, zdaj obrlno-podjetniika zbornica predstavila svoje zahteve, ki jih postavlja Vladi Republike Slovenije za zboljšanje podjetniškega okolja za mikro in mala podjetja, kamor se uvrščajo tudi podjetniki posamezniki. Ministrom in državnim sekretarjem je zahteve predstavil predsednik upravnega odbora OZS Štefan Pavlinjek. Poudaril je pomen ustreznega podjetniškega okolja za razvoj najmanjših gospodarskih subjektov. Ti so zaradi svoje majhnosti bolj ranljivi in občutljivejši od večjih. Tako mali kol veliki se morajo v svetu vse večje globalizaeije znajti med številnimi predpisi, normami, standardi, zahtevami. Vendar jim manjši, ki največkrat sami tudi neposredno delajo v svojih obratovalnicah, leže sledijo in se jim leže prilagajajo kot večji, ki si lahko privoščijo ludi ustrezne službe, ki iščejo prave poti. Zato se v svetu uveljavlja načelo, naj zakonodajalci najprej mislijo na male. Med letošnjimi zahtevami je bila najbolj poudarjena ponovna uvedba davčnih olajšav, ki je bila z zadnjo davčno reformo ukinjena. Pričakovati je, da bo Vlada po preučitvi učinkov ukinitve te olajšave prisluhnila. Verjetno pa bodo investicijska Dovolj gum za predelavo ali za ekološko bombo? V industrijsko obrtni coni v Zapolju je v zadnjem letu zrasla velika proizvodna hala, v kateri naj bi sekali, drobili in mlc-li vse vrste odsluženih pnevmatik osebnih in tovornih avtomobilov, traktorjev in drugih delovnih strojev. Ta hip se fiiinic samo še skladiščijo. Ko bi proizvodnja normalno stekla, bi na uro lahko predelali dve do Iri Ione gum. Vendar se je nekaj zataknilo pri strojih za mletje. Že na začetku so se menda polomili ležaj i in noži, lako, da normalna proizvodnja še ni stekla. Kup starih gum pa se stalno ycča. Po koncesiji, ki jo ima to podjetje, gume še vedno dovažajo. Eden izmed treh lastnikov podjetja RMH iz Mengša je v telefonskem razgovoru povedal, da bo proizvodnja stekla sredi maJa, ko bodo zamenjali uničene dele na novih strojih. Iz zdrobljenih gum, i/ katerih odstranijo vse kovinske dele. izdelujejo lahko talne obloge ali za atletske slezc na stadionih, za katere so do sedaj uporabljali tartan. Logatčani so upravičeno zaskrbljeni, kaj bo z ogromno količino gum, če ne bo slekla načrtovana predelava. Nakopičene Sume bi v primeru požara lahko pomenile ekološko katastrofo, na k(/) a o — Gospodarske diagonale Stari dom na Griču odstopa prostor novemu Prosvetnega doma na Griču, ki se gaje bilo že v davni preteklosti oprijelo popularno ime Didl dom, ni več. Oslabelost zaradi starosti je opravila svoje, stroji pa so ga aprila izravnali s tlemi. Ostal bo spomin na živahna kulturna in športna dogajanja, ki so domovala kakih 90 let pod streho tega doma. Pravimo, da bo ostal spomin... dokler ne bo zbledel. Sčasoma bodo šli po vsej verjetnosti v pozabo tudi bogati gledališki dogodki, prvi kino v Logatcu, športna vadba, tekmovanja.. Tam je bil vse do srede sedemdesetih let, ko so pri šoli zgradili telovadnico, edini telovadni prostor - tudi za šolsko telovadbo. Med športniki so se v dvorani najdlje shajali ljubitelji namiznega tenisa. V mansardi so vadili pevci, tudi Logaški oktet pa godbeniki, dokler se muzikantje niso preselili v pritličje, nato v prizidek, kjer so se v nemogočem okolju pripravljali na najelitnejše nastope. Stroji so nadalje z izkopom pripravili poglobitev do ravni temeljev Doma Marije in Marte. Župnija Dolenji Logatec bo tu zgradila medgeneracijski dom. v katerem bodo v štirih etažah med drugim kuhinja, dvorana za kulturne potrebe, otroški vrtce, bivalni prostori za starejše in prostori za družabno dogajanje. Po načrtih arhitekta Hogdana Daearja, ki je pred leti projektiral tudi Stroji so podrli stari dom in se zagrizli v temelje novega domu na Griču. I'oto: I'. Ilrus Dom Marije in Marte, bo izvajalska dela opravil najugodnejši, še neizbrani ponudnik. Rušitvena in zemeljska dela pa je opravilo podjetje Žakelj TGM. mM Skrivnostno praznjenje čebeljih panjev Od jeseni do pomladi izginilo na Logaškem prek trideset odstotkov čebeljih družin Po Sloveniji imamo okrog 150.000 čebeljih družin, dc kaj enakomerno razporejenih po vsej državi. Tudi Jože Marine ob nekaj čebeljih družin. V logaški občini je v Čebelarsko društvo vključenih 87 čebelarjev, ki imajo od 1500 do 2000 panjev. Vemo, kako koristne so čebele pri opraševanju sadnega drevja in tudi številnih drugih kulturnih rastlin. Ob vsej svoji koristnosti so čebele v današnjem času vedno bolj ogrožene, k čemur prispeva tako intenzivna kmetijska proizvodnja, ki uporablja zaščitna sredstva pesticide. Sadjarji in kmetje se ob škropljenju poljščin in sadnega drevja premalo zavedajo nevarnosti, ki preti čebelam. V primerih več-zastrupitev ostane veliko panjev praznih, kar pa ne velja le za škodo čebelarjem, temveč tudi sadjarjem, ki bi morali natančno upoštevati navodila proizvajalcev škropiv in čas škropljenja zgodaj zjutraj in pozno zvečer. Ni iz trte izvita misel, ne vem katerega velikega misleca, ki je dejal, da takrat, ko bodo izumrle čebele, se bo začel tudi začetek konca človeštva. Razen znanih bolezni čebel, kot so va-rooza gniloba čebelje zalege, razni paraziti in virusna obolenja, seje v zadnjem času pojavil še neznan in neraziskan pojav, ko ni nikjer opaziti poginulih čebel, panji pa so prazni. Predsednik Čebelarskega društva Logatec Tone Žakelj je povedal, da so čebelarji v logaški občini od lanske jeseni pa do letošnje pomladi izgubili preko 30 % čebeljih družin. Nekaterim so ostali le prazni panji. Strokovnjaki so izračunali, daje vrednost opraševanja čebel 10-krat večja od vrednosti medu, voska in drugih čebeljih proizvodov. Tudi logaški čebelarski veteran Jože Marine mi jc ob ogledu čebelnjaka pri Isleničcvi čuvajnici povedal, daje v tem času izgubil kar nekaj čebeljih družin. Vzroka za to pa ne pozna, ker ni sledu o izumrlih čebelah. ProStOT za čebeljo pašo v Logatcu zmanjšuje tako grad nja dveh velikih industrijskih con kakor tudi pozidava z novimi stanovanjskimi soseskami, /.a ohranitev življenja na našem planetu so nujno potrebne tudi čebele bolj zaradi opraševanja kol zaradi medu. Človek mora zato poskrbeli za zdravo in čisto okolje, saj velja pravilo, da tam kjerdomuje čebela, je ludi čisto okolje. Besedilo in Joto: France Brus Gospodarske diagonale .SI KLI tik pred likvidacijo Od debelih do izsušenih krav - Za delničarje nesprejemljiva dokapitalizacija - Nezavidljiva usoda 381 delavcev - Likvidacijski upravitelj Edvin Makuc -Upnikom mesec dni za prijavo terjatev KLI (Kombinat lesnopredelovalne industrije) Logatec jc veljal kakega pol stoletja (od leta 1953 do konca osemdesetih let) za paradnega konja logaške industrije in sploh za enega stebrov pohištvene industrije Slovenije. Česa vse niso izdelovali: rezan les, obešalnike, ribiške stolčke, okna, rolete, stole pa še kaj. V letih debelih kravje KLI zaposloval celo prek 1200 delavcev, sedaj, v času izsušenih krav pa zmore KLI le še 381 zaposlenih. Na skupščini 21. aprila so delničarji odločali o dokapitalizaciji oz. likvidaciji družbe. Nekaj Klija je še ostalo. '•'<"''• K M. Družba je preteklo leto zaključila z visoko izgubo, negativno poslovanje pa se nadaljuje tudi letos. Družba ima posledično žc dlje časa likvidnostne težave. Za izboljšanje poslovanja je nujno potrebna temeljita reorganizacija družbe in tehnološka posodobitev, ki bi omogočila maloserijsko proizvodnjo, hitrejšo odzivnost zahtevam trga in predvsem zmanjšanje vseh stroškov poslovanja. Uprava in nadzorni svet sta na podlagi analiz prišla do zaključka, da ukrep prisilne poravnave zaradi velikega deleža izločitvenih upnikov ne bi prinesel pomembnejših učinkov, zalo sla kol edini možni ukrep za finančno preslruklui nanje družbe predlagala dokapitalizacijo s strani delničarjev. Z dokapitalizacijo bi družbo reorganizirali in jo kratkoročno in dolgoročno plačilno usposobili. Seveda, pa bi navedena sredstva zadoščala le za prvo fazo reorganizacije, pomembnejša tehnološka posodobitev pa bi zahtevala dodatna sredstva, ki bi jih dobili z dezinvestiranjem Poslovno nepotrebnega premoženja. Pri tem bi imeli pomembno v'»go kreditodajalei, saj je prodaja premoženja mogoča le s sprostitvijo hipotek. Zelo pomembno je dejstvo, da tudi z reorganizacijo celotne družbe ne bi mogli ohranili celotne proizvodnje in tudi ne vseh delovnih mesl predvsem režijskih delavcev. Na skupščini je direktorica Danijela Rus predlagala 3 milijone evrov vredno dokapitalizacijo podjetja, po kateri bi bil osnovni kapital družbe 8,3 milijona evrov. S tem bi podjetje rešili Pred propadom. KLI je imel lani 2,4 milijona evrov izgube, prodaja pa je bila za tretjino manjša kot leto prej, zlasti zaradi manjše Prodaje na ameriškem trgu in zaradi nizke vrednosti dolarja. - Največji lastniki logaškega KLI KAD s 27,7%, Zavarovalnica Trigrlav in vzajemni sklad Triglav z 18.9% ter NFD z '1% so nameravali lani prodati 57,97% družbe, vendar nobena Od treh ponudb ni presegla vrednosti 1,50 evra za delnico, zaradi et;sar se navedeni lastniki niso odločili za prodajo. I )clničarji pa na skupščini niso izglasovali dokapilaliza-C|jc, kar bi brez podrejenega sklepa družbo pripeljalo v stečaj, saj ■|t; s tem onemogočeno finančno prestrukturiranje družbe. Uprava in nadzorni svet sta glede na dosedanje poslovanje družbe ter visoke cene novih delnic predvidela ludi lak izid, zato sta predlagala podrejeni sklep redne likvidacije družbe po Zakonu o gospodarskih družbah in tak sklep so delničarji tudi z veliko večino izglasovali. Družba ima v lasti nepremičnine, ki po vrednosti precej presegajo dolgove družbe, kar pomeni, da so lahko upniki v celoti poplačani iz premoženja družbe in so v celoti zaščiteni njihovi interesi. Zelo hitro pa bo treba rešiti kratkoročno likvidnost družbe, v nadaljevanju pa s skrbno pripravljenim likvidacijskim planom čim hitreje odprodati najprej nepotrebno premoženje in poravnati vse obveznosti do upnikov. Po tej lazi se bodo lahko delničarji glede na ostanek premoženja in glede na interese vseh sodelujočih odločali tudi 0 nadaljnjem delovanju družbe, ki pa bi bilo možno le za profitabilni del proizvodnje. Za likvidacijskega upravitelja je bil določen Edvin Makuc iz Maribora do lanskega decembra direktor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, upniki pa bodo imeli mesec dni časa za prijavo terjatev. Nekateri od 381 delavcev, ki bodo po likvidaciji ostali na cesti, bi se lahko zaposlili v okoliških industrijskih conah ali pri sorodnih panožnih podjetjih in podjetnikih. Ob vsem pa med ljudmi krožijo ludi zlovešče pomisli, češ ali ne gre tudi v primeru KLI za radikalno razvrednotenje podjetja, ki bi ga potem izbranci odkupili za majhen denar!? mAš Skrivnosti drobnjakovih štrukeljcev V okviru prireditve Dobrote slovenskih kmetij se je v Mercator centru v Domžalah predstavilo nekaj slovenskih kmetij, ki tržijo svoje pridelke in izdelke. / Peti ljubezen med taktnice let Ženski pevski zbor KD Tabor Logatec z zborovodjem Zdravkom Novakom bo 6. junija na slavnostnem koncertu ob 10 - letnici delovanja predstavil bogat program zborovske glasbe za ženske glasove Kar prehitro leče letošnja sezona, ki sojo pevke z zborovodjem Zdravkom Novakom v celoti posvetile praznovanju I0-letnice delovanja. Od otvoritvenega koncerta sezone v Grajskem parku, ko so zvesti in navdušeni publiki ob spremljavi odličnih glasbenikov odpele program pop, afriških in latinsko-ameriških skladb, pa do majskega gostovanja v Radečah, so pevke vsak mesec pele vsaj na enem koncertnem dogodku. Jesenska intenzivna vaja je programsko uokvirila sezono, ki se bo končala s samo-Stojnim celovečernim koncertom. Pevke se zavedajo, da odpeli l X skladb ne bo lahko, zato koncertno kondicijo nabirajo z različnimi nastopi in koncertnimi sodelovanji s slovenskimi zbori. Januarja so zapele v Domu v Grapovčniku in starejše poslušalce navdušile z muzikalno neposrednostjo in mladostno živahnostjo. Na slovenski kullurni praznik so pevke izvedle samostojni koncertni spored v Borovnici. V Naš časopisje novinar zapisal, da je zbor nastopil z »izvirnim sporedom in pokazal izjemno pevsko zrelost in dinamičnost ter bil paša za ušesa in oči.« Nato je l. marca zbor povabil v goste jubilanta Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska. Oba zbora sta pela samo dela slovenskih skladateljev, kar je prava posebnost v množici zborovskih koncertnih sporedov in zborovski večer zaključila s skupnim prepevanjem. In potem še dve gostovanji pri slovenskih zborih. Aprila je zbor najprej nastopil v Kresnicah in z njihovim ženskim zborom pripravil topel koncertni večer ter navdušil poslušalce, maja pa je sodeloval na območni reviji. Vmes pa seveda vaje. Tisočkrat in do zadnje note natančno. Zborovodja in korepetitorke so neusmiljene. Vsak četrtek. »Včasih je sicer težko«, pravijo pevke, »saj nismo profesionalke. Trenutno pa je v slovenskem zborovstvu lako, da dobre zbore, ki zmagujejo doma in v tujini, sestavljajo solopevci, torej šolani pevci ali vsaj glasbeniki. Mi se torej težko primerjamo z njimi. Potrebujemo veliko več časa za študij skladb, delali moramo vaje iz vokalne tehnike, spoznavati moramo osnovne elemente glasbe... Včasih je vsega kar preveč, saj smo ludi študentke, zaposlene, mamice z majhnimi otroki... Zato smo še toliko bolj ponosne na vsak naš uspeh na regijskih tekmovanjih in prireditvah, na vsako spodbudno strokovno oceno, in verjamemo, da zmoremo še več. Še najbolj pa smo ponosne, da smo vseh deset let ostale povezane Kulturni razgledi z našim zborovodjem, da v zboru vlada prijateljsko vzdušje in da zbor številčno raste iz leta v leto.« In deseti koncert? Kol nam je povedala predsednica Bojana Lcvinger, pripravljajo pevke programsko pesler koncertni spored, ki mu bodo dodale kako glasbeno presenečenje. »Vsi naši koncerti so bili nekaj posebnega, deseti pa bo poseben že zalo, ker ga bomo po nekaj letih spel odpele v domači dvorani. K slavnostnemu vzdušju bodo svoje zagolovo dodali tudi naši zvesti poslušalci, ki so nam vseh deset let s toplimi aplavzi dajali voljo za vztrajanje na naši poti do koncertnih in tekmovalnih uspehov.« Med taktniCe let pevke ŽcPZ KD Tabor na ogrlico spominov nizajo majhne in velike koncertne dogodke, vaje in delo, uspehe in ponos. In vztrajno iščejo pot naprej. Tkejo nova pevska prijateljstva in iščejo nove pevske izzive. Tako je tudi prav. Praznovati s pogledom v prihodnost. Vesele bodo, če se jim boste pridružili na njihovem slavnostnem koncertu, 6. junija zvečer v Kulturnem domu Tabor. Vesna Istenič Ex libris 2008 Od 4. h del acUbristov. do 30. aprila je bila v logaški Stekleni galeriji na ogled razstava Ex libris 2008 Za osrednjo razstavo lahko rečemo, daje bila v Stekleni galeriji Logatec, odpiranje razstave pa seje začelo 14. aprila v Galeriji Laze, kjer ima svoje prostore keramičarka Nataša Prestor. Nadaljnje razstavljanje zbirke naj bi se poleg Steklene dvorane nadaljevalo še v knjižnici Logatec in slaščičarni Kljukec. Ex libris dobesedno pomeni »Iz moje knjižnice«. Razstavljene so bile zbirke grafik, znanih, manj znanih in začetnih ustvarjalcev, ki so se odločili, da svoje knjige opremijo z grafikami. Grafike so običajno prilepljene na prvi strani knjige in pomenijo lastništvo knjige, da ta ne bi po kakem naključju dobila novega lastnika. Nekatere grafike so vrhunske stvaritve in znane po vsem svetu. V Galeriji Laze so bila razstavljena dela Arpada Šalamuna in I lede Vidmar Salamon ter zbirka prof. dr. Ivana Rakovca. Kulturni del programa so spremljale pevke ljudskih pesmi iz Dobrave pri Slovenskih Konjicah. Razstavljavci so morali kar pohiteti, da se je razstava lahko nadaljevala v Stekleni galeriji v Logatcu. Spremno besedo in predstavljeno zgodovino ex librisa je dopolnil Ervin Kralj, kije predstavil društvo Lx libris Slovcniae. Domače razstavljalec pa so zastopali: Vesna Stražišar, Janja Kralj, Natalija Zidanic, Tca Sirca, Janez Ovsee. Dušan Mihelčič, Tanja Pina-Škufea, Nitazi Molko, Žari Knafele. Zan Ajdič, Jonatan Mezc, Mihela Nartnik, Klara Lukan, Pia Plevnik, Gabrijela Mezeg, Mateja Gladek, Manucla Lisjak, Patricija Albreht, Ncžka Marinč, Klavdija Gantar in Eva Razložnik. Kulturni program so pripravili učenci glasbene šole Logatec. Albin Cuh Foto: V. Meze Rdeča, rumena, modra Pred kratkim sta v Logatcu izšli 'Ive publikaciji s pomenljivim naslovom: Rdeča, rumena, modra. Osnovne barve " paleta vseh barv. Tudi nagrajena dela so Pravzaprav nekakšna ustvarjalna mavrica mladih umetnikov. Prva publikacija vsebuje izbor na.|boljših kratkih pisem, pesmi in spisov b-terarnega natečaja na 7. območnem sre-Cil,liu mladih literatov. V drugi pa je izbor naJboljših del likovnega natečaja, ki so bila Predstavljena na 3. območni razstavi mla-dl|i likovnikov. Vsekakor je treba pohvalili n;ierajena dela mladih lileralov in likovnikov pa tudi delo njihovih krilikov-ocenje-valcev. Tudi oblikovno sta publikaciji pri- Modro? vlačni. Moleče je pa dejstvo, da so v prvi plan postavljeni ocenjevalci, ne pa nagrajenci. Seveda, je čisto v redu, da je predstavljeno delo ocenjevalcev. Tudi njihovi portreti so zelo "kul". Manjkajo pa fotografije mladih ustvarjalcev (denimo, poleg njihovih objavljenih del!) pa mogoče še kak droben podalek o njih ali kaka njihova izjava, pa čeprav so šele na začetku svoje umetniške poti. Sicer generalno ni primerljivo, pa vendar. Po naključju sem istega dne katalogizira! publikacijo Prešernov sklad 2()()X. V lem katalogu so predstavljeni dobilniki Prešernove nagrade 2008 ter dobitniki nagrad Prešernovega sklada. S portreti in teksti o njihovem življenju in delu. Na koncu so našteti nominirane! za nagrade, člani upravnega odbora ter člani strokovnih komisij. Poudarek je, seveda, na nagrajencih. Na koncu želim čestitati vsem nagrajencem, njihovim mentorjem in ocenjevalcem oziroma strokovnim komisijam. Pohvale tudi Javnemu skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območni izpostavi Logatec, ki že tradicionalno prireja te natečaje in nagrajena dela predstavlja v publikacijah. Mladim literatom in likovnim umetnikom pa šc veliko umetniškega navdiha! Gvido Komar M a O r?/< Kulturni razgledi Sonce je posijalo tudi v Rovtah Mar ni lepo, ko sije sonce. Ko pa posije sonce kljub oblačnemu vremenu, je to še toliko lepše. Prav to seje /godilo v petek, 18. aprila, v Krajevni knjižnici Rovte. Gostili smo namreč avtorico pesniške /birke za otroke Anico Pcrpar iz Logatca. Predstavila nam je svojo najnovejšo stvaritev, zbirko pesmi za otroke Ko sije sonce. V njej je zbrana kopica lepih, prijetnih, veselih pesmi, ki jih otroci prav radi berejo. To so dokazali tudi učenci 3. razreda OS Rovte, ki so se v pičlih dveh dneh naučili kar štiri pesmi in jih pogumno predstavili občinstvu. Pa ne le to. Izpod njihovih spretnih rok so prišle prave umetnijc - ilustracije pesniške zbirke. Otroci so uporabili le lesene paličice in zobotrebce. Podobe si lahko ogledate v rovtarski knjižnici. Pesnica Perparjeva je s sabo pripeljala tudi gostji ilu-stratorko pesniške zbirke Darjo Rupnik in svojo hčerko Matejo, ki je nekaj njenih pesmi uglasbila in tudi zapela. Ob prijetnem klepetu, ki gaje vodila knjižničarka Ivica, je Anica povedala, da ji je poseben izziv napisati nekaj za otroke. Kot učiteljica je imela priložnost do potankosti spoznati otroško dušo. Tako ve, kaj »sede » v njihove misli. Posebej seje zahvalila svoji prijateljici in nekdaj stanovski kolegici Darji, ki je na izredno prikupen, barvil način z. risbo in sliko popestrila pričujočo zbirko. Lepo je, da pesnica Anica, ki je že pred nekaj časa zapustila šolske prostore, še vedno misli na šolarje in jim podarja tako lepo darilo. Da bi le iz nje prišla še kakšna podobna stvaritev, ki bi polnila knjižne police v naših knjižnicah in doma. Pa še to: Mateja bo svoje uglasbitve izdala tudi na zgoščenki, tako da bomo lahko Aničinc pesmi ludi zapeli. Metka Bogataj Duhovni odsevi V znamenju Sv. Duha frr.tr! Prelat Vinko Vegelj (spredaj v sredini) z župnikom Janezom Kompurelom (desno) in kaplanom Adrejem (levo) ter s stotino birmancev. Do letošnje pomladi seje na sv. birmo pripravilo 187 birmancev. Prelat Vinko Vegelj je sredi aprila podelil zakrament sv. birme stotim birmancem v Dolenjem Logatcu, šestnajstim birmancem v Gorenjem Logatcu in petnajstim birmancem v llotedršici. Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran pa je 4. maja podelil zakrament sv. birme sedmim birmancem iz Laz, Grčarcvca in Jakoviec v Planini pri Rakeku. Koprski pomožni škof Jurij Bizjak pa bo 24. maja birmal v Zavratcu tudi 3 birmanec z. Medvedjega Brda. V Rovtah bo junija pomožni ljubljanski škof dr. Anton Jamnik podelil zakrament dvaintridesetim birmancem, na Vrhu Sv. Treh Kraljev pa bo 1. junija birmal 14 tamkajšnjih birmancev. mM rre 7T to Športni kalejdoskop Ponovno lep uspeh naših mladih tekmovalk! 17. finale ekipnega prvenstva RS za mladinke in mladince Na 17. finalu ekipnega prvenstva RS za mladinke in mladinec konec prvega aprilskega tedna na Ptuju so naša dekleta osvojila odlično 3. mesto. Ana Vcrdinek, Sanja Smiljanič in Katja Gutnik so presegle naša pričakovanja in po vrsti odličnih iger in z zmagami nad ekipami NTK Merkur, NTK Prevent in NTK Iskra Avtoclcktrika ter porazoma proti NTK Ptuj in NTK Lužinar kar za dve mesti izboljšale lansko uvrstitev. Dekleta so se res izkazala in pokazala svojo pravo vrednost. Ni jih zbegalo niti tO, da so nastopila oslabljena, saj je Nina Zupančič zbolela; igralke so morale vse tekme odigrati brez rezerve. Za doseženi rezultat vsem trem igralkam in trenerju Darku Maliču iskreno čestitamo! Več lahko izveste na spletnih straneh NTK Logatec: http://www.kluh-ntk-logatec.si. Mateja Šfiligoj št • ■ ■ ■ ■ ■ portni kalejdoskop Zmagoslavje na Pokljuki Smučarji tekači - državni prvaki v štafeti med mlajšimi in starejšimi mladinci ter med člani Fantje in dekleta TSK Valkarton Logatec so sc 29. in 30. aprila Se zadnjič v letošnji sezoni pomerili s sovrstniki iz še devetnajstih smučarsko tekaških klubov iz Slovenije. Po sobotni tekmi za Državni pokal v štafetah mešano in nedeljski tekmi za Pokal Cockta so ponovno dokazali svojo visoko pripravljenost in motiviranost za doseganje najboljših rezultatov. Obe tekmi sla pomenili boj za 1. mesto v skupnem sešlevku točk za Pokal Cockta. Na Državnem pokalu v štafetah mešano za starejše kategorije so naši tekmovalci posegali po visokih mestih. Tako so naslov Državnih prvakov v štafeti mešano dosegli pri mlajših mladincih štafeta I (Matjaž Gorjanc, Juš Oblak, Rok Tršan), pri starejših mladincih Štafeta I (Martin Rupnik, Kristijan Pek laj. Matej Šimenc) in pri članih absolutno (Jure Tršar, Boštjan Klavž.ar, Vasja Rupnik). Med podprvakinje pa so sc uvrstile mlajše mladinke (Eva Sever Rus, Uta Malnar, Špela Molk). Pred sobotno tekmo je TSK Valkarton vodil pred zasledovalci iz kluba TSK Bled za 45 točk. Po obeh tekmah pa so vodstvo podkrepili s še z dodatnimi točkami in skupno pridobili 200 točk prednosti pred drugo uvrščenim klubom TSK Bled. Končne uvrstitve posameznikov za SLO TOČKE tekmovalcev TSK Valkarton: M 1)1 SDK MME SME 3. Ana Likar 3. Špela Molk 2. Eva Sever Rus 3. Katarina Bcšvir 9. Maša Doles 14. Lara Bogataj 7. Uta Malnar 19. Katarina Igličar 15. Patricija Pellis 11. Nadja Debevce 1X. Nataša Brand 13. Ema Likar SDI MMI SMI C II 3. Miha Šimenc 1. Rok Tršan 1. Boštjan Klavžar 2. Jure Tršar 4. Lovro Malnar 2. Matjaž Gorjanc 2. Matej Šimenc 6. Matic Slabe 10. Juš Oblak .3. Kristijan Peklaj 9. Matej Košir 12. Matej Brus 5. Martin Rupnik 21. Patrick Rupnik 15. Andrej Petkovšek 13. Anže Rupnik 23. Matjaž Krasna Zmagovalci na 1'okljuhi. Ves trud tekmovalcev pod vodstvom glavnega trenerja Tomaža Uršiča in obeh pomočnikov Florjana Ainbrožiča in Lueijana Nagodeta seje v minuli sezoni obrestoval; logaški tekači so že tretje leto zapovrstjo klubski prvaki v Slovenskem pokalu v teku na smučeh. Na zadnji tekmi so imeli tekmovalci veliko spodbudo v svojih navijačih, ki so na Pokljuko prišli kar z avtobusom. Potem ko je naša najboljša smučarska tekačica Petra Majdič podelila priznanja, so naši tekmovalci, njihovi navijači in starši zmago proslavili kar na Rudnem polju na progah, ki so logaškim tekačem letos dobro znane, saj so večino treningov zaradi pomanjkanja snega doma opravili prav na njih. Pomladansko sončna Pokljuka je v vsej svoji snežni lepoti dala piko na i ponovni skupni zmagi tekaško smučarskega kluba Valkarton Logatec. Mira Oblak Po Vrhniški planinski poti Pohod po Vrhniški planinski poti je 27. aprila organiziralo tamkajšnje planinsko društvo, sekcija Veseli Triglavci. Pot, dolga kakih 6 ur hoje, nas je vodila po cesti za Industrijo usnja, skozi Mirke, prečkali smo Veliko Ljubljanico, šli po cesti proti Verdu in pod mostom železniške proge Dunaj - Trst, na Verdu mimo muzeja v naravi, ki po smrti lastnika kaže zapuščenost. Markirana pot nas je vodila po poteh in stezah na območju Ljubljanskega vrha in čez Dolge tale. Sonce je prijetno grelo, nebo je hl|o sinje modro, obdajal nas je samo gozd. Na Dolgih talih sredi Pob smo imeli krajši počitek. Okrepčali smo sc s hrano in pijačo lz nahrt>tnika, vodstvo pohoda pa je priskrbelo pijačo. Od tam smo se po gozdni stezi spuščali, šli ponovno P°d železniško progo in čez. nadvoz nad hitro cesto in hodili po gozdni cesti blizu Šlampetovega mosta in delno po gozdni cesti "' Stezah proti Cesarskemu vrhu, šli skozi prehod pod železniško progo, prečkali avtomobilsko cesto Logatec - Vrhnika in odšli proti gostišču »Star maln« (529 m). Gostišče sloji precej pod izvirom Bele in znanega Lintverna. Tu je bil potreben daljši počitek, saj nas je čakal še enotirni vzpon do Zavetišča na Planini (735 m). V Zavetišču na Planini smo dobili žig v izkaznico Vrhniške planinske poti. Za udeležbo na tretjem pohodu sem prejela bronasto značko (za šesti pohod se dobi srebrna, za deseti pohod pa zlata značka). Zagnani vrhniški planinci so postavili pri Zavetišču nov razgledni stolp, ki je s svojo mogočno podobo čakal na uradno otvoritev (predvidoma 10. maja letos). Z razgledišča jc bil lep pogled na Vrhniko in okoliške kraje. Po daljšem počitku in malici ter ob klepetu s planinci smo pohodniki pozno popoldne zidane volje odšli po markirani poti k uro hoda oddaljenem izhodišču poti. Marinka Petkovšek Športni kalejdoskop Zmagovita ženska balinarska ekipa Športno društvo Šlo je do zmage. Baron logaškega Društva upokojencev je 26. aprila organiziralo zbirno tekmovanje v balinanju za območno ligo Notranjske. Vabljenih je bilo 12 ekip, tekmovanja pa se jih je udeležilo 8. Udeleženci tekmovanja so se /brali »Pri balin-čku« v Logatcu. Domače balinarke in balinarji so poskrbeli ob prihodu /a postrežbo gostujočih ekip. Po prijavah in formalnostih, po pozdravu predsednika športnega društva Marijana Kržiča se je ob sodniku Slavcu Petroviču začelo tekmovanje na štirih ste/ah. Tekma je bila ves čas napela; navijači pa so glasno vzpodbujali tekmovalce. Okrog ene popoldne so zmagovalne ekipe zaključile lekmo. Pokale so prejeli med moškimi ekipami za I. mc-slo Loška dolina, za 2. mesto Logatec, za 3. mesto Vrhnika in za 4. mesto Cerknica; med ženskimi ekipami pa za 1. mesto Logatec, za 2. mesto Loška dolina, za 3. mesto Cerknica in za 4. mesto Vrhnika. Po tekmi so se tekmovalci pomerili še v bližanju. Pri moških je zmagal Logatčan Franc, pri ženskah pa Vrhničanka Anica. Po podelitvi pokalov je potekalo še druženje. /. zadovoljstvom so člani DU Logatec izvedli zbirno tekmovanje v balinanju. Veseli smo bili zmage naše ženske ekipe, ki se bo udeležila Športno rekreacijskih iger upokojencev Ljubljanske pokrajine. Foto: M. Pelkovšek Marinka Pelkovšek »... doma sem pa z Vrha od Svete Trojice...« Vreme v aprilu ni skoparilo s padavinami, toda tretja nedelja je bila izjemna, saj je bila dokaj sončna in topla. Planinci smo se zjutraj odpeljali s kombijem proti Postojni. V Lazah, kjer sta se nam pridružila še dva planinca, smo opazovali dokaj poplavljeno Planinsko polje. Tik pred Postojno smo pri smerni tabli zavili na levo proti Sveti Trojici. Pripeljali smo se do obračališča (prihranili smo si uro hoje), od koder smo pod vodstvom Jerneja Rusa krenili po markirani planinski poti (nekdanji slovenski transverzalni) ter nadaljevali pohod po gozdnih poteh in stezah do območja Počkovec. Napisne table so nas opozarjale na vojaško območje. Pol se je položno vzpenjala; nekajkrat smo se ustavili za ogled okolice. Na sredi pohoda smo se spustili v dolino, potem pa nas je pot vodila strmo v hrib po kamniti cesti, in dospeli smo na Lonico. Z vrha sta se lepo videla Palško in Petelinjsko jezero, ki nastaneta oh vsakem večjem deževju. Petelinjsko jezero, dolgo kak ki- Vrhl Foto: M. Pelkovšek (Fran Levstik, Martin Krpan) lometer, široko pa pol manj leži v Pivški dolini (530 m) v bližini Slovenske vasi. Voda priteka iz. kraških izvirov na vzhodni sirani jezera, odteka pa skozi ponore na južni in severni strani. Kotanja je izrazito kraška, kar velja tudi za Palško jezero, ki leži na obrobju Zgornje Pivke pri vasi Palč-jc Po krajšem ogledu smo pot nadaljevali in kmalu prišli na vrh Sv. Trojice (I 123 m), ki ga označuje velik kamen s skrinjico, z vpisno knjigo in žigom. Razgled je kazal obširna pobočja Javornikov, dolino Pivke, zasneženi Snežnik, Postojnsko kotlino, Vremščico, Slavnik, Nanos s Plešo in Suhim vrhom ter gozdnato Hrušico. Ker je lam pihalo, smo odšli do ostankov cerkve sv. Trojice, kjer smo dlje počivali in se okrepčali z dobrotami iz nahrbtnika, Blagodejno so nas božali sončni žarki. Z vrha smo se spustili na drugo stran proti Trnju. Tihoto lepe prebujajoče se narave je motilo streljanje najbrž z bližjega strelišča. Iz. Trnja nas je kombi odpeljal v Klcnik, kjer smo si v skednju 300 lel stare hiše ogledali urejen muzej orodja in predmetov, ki so jih uporabljala gospodarstva in gospodinjstva še pred 80 leti. Dobre volje smo se sredi popoldneva srečno pripeljali v sončen Logatec. Marinka Pelkovšek Iz sveta mladih Za več zdravja Teden zdravja na šoli 8 talcev - Priprava različnih pokušenj, delavnic, razstav in anket - Odziv učencev, učiteljev in drugih izredno velik Teden zdravja je stekel na loli med 7. in II. aprilom. Pri pokušnji kislega zelja smo ga pojedli kar 11 kg, popili 37 litrov bio mleka in mlečnih izdelkov Mlekarne Krepko iz, Laz, posladkali smo se s 7 litri različnih vrst Logaškega medu Čebelarskega društva Logatec in poskusili 6 različnih vrst stročnic. Med stročnicami je učencem najbolj teknila čičerika. Velja omeniti tudi lepo razstavo v avli šole in prehransko piramido, ki sojo pomagali pripraviti učenci izbirnega predmeta Načini prehranjevanja. V zelo velikem številu smo se odpravili na pohod na Sekirico. Kakih X0 prostovoljnih udeležencev se je po pouku sprehajalo po svežem zraku. Okrogla miza Mladostniki in alkohol je bila le za učenec X. in 9. razreda. Bojana Breznkar, kije vodila okroglo mizo, je bila z odzivom udeleženih učencev zelo zadovoljna. Delavnica Improliga s Karin Primožič Kako se zabavam v prostem času je pokazala, da naši učenci radi nastopajo in igrajo ter se pri tem tudi zabavajo. Nastop učiteljic pa je vse navdušil. Letos je bil obisk Zdravstvenega doma še bolj odmeven. Poleg merjenja krvnega tlaka in računanja ITM-ja jc bil najbolj zanimiv pregled vida s posebno aparaturo. Učenci so na pregled potrpežljivo čakali v dolgi vrsti. Učenci od 4. do 9. razreda so na razrednih urah oblikovali predlog malic za mesec maj. Iz predlogov se da sklepati, da Čičerika jc šla najbolj r slast. 1'oto: M. Istcnič učenci sicer vedo, kaj je zdrava prehrana, vendar še vedno radi posegajo po sladki in manj zdravi hrani. Učenci od I. do 3. razreda pa so narisali veliko risbic na temo zdravje. Tako smo vsaj en teden poskrbeli, daje vsakdo, ki jc to želel, naredil nekaj za svoje zdravje. Petra Fefer Sproščeno v bazenu Učenci 2. a in 2. b sov tednu od 31. marca, do 4. aprila plavali v bazenu - v GRC Zapolje m m a I I 0^ jš± Prvi dan smo znanje naših nadobudnih drugošolcev preverili, v naslednjih dneh smo plavalno znanje pridno nadgrajevali in ga zadnji dan ponovno preverili. Ugotovili smo. da so učenke in učenci lepo napredovali in izpopolnili svoje plavalne spretnosti, ki jih bodo v 3. razredu s pridom uporabili pri osvajanju konjičkov in dclfinčkov plavalnih diplomic, ki si jih bo moč priplavati na 20-urnem plavalnem tečaju. Delo jc potekalo v štirih skupinah, ki so jih vodile vaditeljice plavanja: Dubravka Scrtič, Milojka Rupnik, Zarja ŠvajncerTrčck in Darja Merlak. V pomoč pa je bila tudi (iabriela Nagode. Vsem se zahvaljujemo za njihov trud. Vse plavalne dni je na bazenu vladalo veselo, sproščeno vzdušje, saj je bila skupina otrok izredno prijetna. Piko na i jc pristavil petek, zadnji dan plavanja. To je bil prav poseben dan za Ano Sajovic in Polono Rupnik pa tudi za vse ostale, saj smo deklicama že zjutraj pred ogrevanjem zapeli za rojstni dan, ki sta ga imeli prav tisti petek. V*H v skokih. Oglas za prosto delovno mesto - mizarja Zaposlimo mizarja za montažo notranjih in vhodnih vrat. Pisne prijave pošljite na naslov: Mizarstvo - Škof Peter, s. p., Ob potoku 29, 1360 Vrhnika ali preko GSM: 041 721 975 4 > sveta mladih r o — Pojte, pojte, drobne ptice Ob 40. reviji otroških in mladinskih zboro Jubilejno revijo otroških in mladinskih zborov, ki je vzniknila (bilo je mimogrede rečeno, da je bil njen pobudnik Marcel Štcfančič) pred 40 leti, je 11. aprila organizirala Območna izpostava JSKD Logatec v Narodnem domu. K reviji je vabila lična koncertna zloženka, ki jo je poslikala in oblikovala vodja Območne izpostave Tanja-Pina Škufca. Jubilejno revijo je s svojo prisotnostjo počastil tudi logaški župan Janez Nagode. Otroški zbor Glasbene šole Logatec. In med napovedovanjem vedno nasmejane Janje Nagode so se zvrstili pojoči zbori iz vseh treh osnovnih šol, iz. Glasbene šole in iz dolenjelogaške župnije vsak s po tremi pesmimi. Pod vodstvom Marinke Istcnič in ob spremljavi Tee Ilabe, Sindy Smodiš in Maje Lukič je pripravniško zapela Pevska pripravljal-nica OŠ 8 talcev. S pravšnjo zborovsko podobo se je nato predstavil Otroški pevski zbor OŠ Rovte pod vodstvom Mari Loštrek Žižek, ob spremljavi Brigitc Primožič, zatem Otroški pevski zbor OŠ 8 talcev pod vodstvom Franca Pupisa in ob spremljavi Tanje Žagar, nato še Otroški pevski zbor Glasbene šole Logatec pod vodstvom Tanje Žagar, ki je zbor tudi spremljala, pa Otroški pevski zbor Sveti Nikolaj, ki ga vodi Estera Grdadolnik ob spremljavi Neže Vcrdinek, in še Otroški pevski zbor OŠ Tabor pod vodstvom Zdravka Novaka in ob spremljavi Miha Nagodcta, ki je spremljal tudi kasnejši nastop Mladinskega zbora. - Revijski program sta sklenila edina dva Mladinska pevska zbora: iz OŠ Rovte pod vodstvom Brigitc Primožič in ob spremljavi Martina Logarja ter iz OŠ Tabor z zborovodjem Zdravkom Novakom. Strokovna spremljevalka Martina Katic je za regijsko srečanje izbrala otroški zbor Glasbene šole, vendar zborovodja Zagarjeva naj za regijski nastop poišče pianista za spremljavo, sama pa naj oddirigira zboru. ho O Skratka, poslušali smo od pripravljalniškega petja prek otroških zborov, med katerimi so se še posebej pevsko predstavili otroški zbori iz Rovt iz OŠ Tabor in iz Glasbene šole, do obeh mladinskih zborov; med njima pa je s programskim izborom in s svojo izraznostjo izstopal zbor Zdravka Novaka. Dopadljivo pa je presenetil Franc Pupis z lastno skladbo Peščeni grad. Ali ob vsem se postavlja poglavitno vprašanje: Kaj pa se dogaja na podružničnih šolah? Kaj je z. mladinskim petjem na največji šoli na Logaškem? - Letošnja neodzivnost ni bila ravno blagodejna! Marcel Štefančič Plesni festival Rovte 2008 Po uspešnem nastopu v Rovtah so si trije plesni pari iz Rovt na področnem plesnem tekmovanju v Ljubljani priplesali srebrno priznanje Pogosto govorimo o gibanju, ki da zelo ugodno vpliva na telo in duha. Sproščeno telo pomeni jasne misli. Tako lahko delamo, se učimo, pa tudi za počitek je sproščenost zelo pomembna. Skladnost telesa in duha in še glasbe povrhu oblikuje pozitivno osebo. Tako pravijo tisti, ki se ukvarjajo s plesom. Na OŠ Rovte velja to za Mišo Stržinar, ki je v sodelovanju s predstavnicami OŠ Tabor pripravila letošnji 1. šolski plesni festival. Kar dobršen del šolske telovadnice so napolnili mladi in najmlajši gledalci in plesalci. Festival je bil tudi tekmovalnega značaja, saj so se najboljši uvrstili na območno tekmovanje v Ljubljano. Ocenjevalno komisijo so sestavljale po tri učiteljice iz OŠ Rovte in OŠ Tabor. Dodatno pa sta iz vsake šole sodelovali še učenki. Najprej je po parketu zaplesala otroška skupina iz Rovt, ki je v Plesu dežnikov pokazala, v kakšne namene se lahko dežniki uporabljajo razen za dež. Plesalci so poželi velik aplavz in kasneje še večjega ob plesanju kavbojske polke in Gremo Na Ba-hamc. Tekmovalni del pa so začeli pari z angleškim valčkom. Pohvalno je, da sc mladi tudi v tem plesu odlično znajdejo. Čeprav so koraki komu še malce ponagajali, pa jim gredo vse čestitke za lep ples. Med parije gledalec in komisijo najbolj navdušil par iz. OŠ Rovte: Anita Bezcljak in Žiga Mlinar. Dokazala sta, da jima poleg šolskega znanja tudi ples ne dela težav. Svoje je prispevala tudi lepa urejenost para, saj k plesu spada tudi eleganca; kajpak mladi imajo že prefinjen okus. Plesalci so sc pomerili tudi v cha-cha-cha in svvingu. S plesnih radosti. I oto: M. Hogataj Čeprav so bili tekmovalci ocenjevani, pa to ni bilo bistvo te prireditve. Kot pravi Miša, glavni namen ni bil tekmovanje, pač pa popularizacija plesa že pri mladih. Plesalci in njihovi mentorji so si bili enotni, da bodo taka srečanja postala tradicionalna, morda z udeležbo tekmovalcev še iz katere druge šole. Naj ob koncu izrečem čestitke vsem tistim, ki so zastopali našo šolo na tekmovanju v Ljubljani: Žigu Mlinarju in Anili Bezcljak, Taj d i Cuznar in Tjaši Mlinar, Klari Sedej in Klari Žust. Na področnem plesnem tekmovanju so vsi trije naši plesni pari v hudi konkurenci osvojili odlično srebrno priznanje. Naslednje leto bomo zaplesali na 2. šolskem plesnem festivalu. Metka Hogataj Iz sveta mladih Ko mlinček ropoče... Območno srečanje otroških folklornih skupin V Prosvetnem domu v Horjulu je bilo 10. aprilu območno srečanje otroških folklornih skupin, ki so ga organizirali .lavni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna i/postava Ljubljana okoliea. ZKD I jubljana okoliea in Prosvetno društvo I lorjul. Srečanja, ki je potekalo pod geslom »Ko mlinček ropoče«, so se udeležili mladi plesalei i/ Folklorne skupine Na-vihankc i/ OS Horjul, i/. Rožmarina KI) Vnanjc Gorice, i/ KI) Stara Vrhnika, i/ folklorne skupine Murenčki i/, vrtca v Ho-tedršici in iz Folklorne skupine Drevored Osnovne šole X talcev iz Logatca. Murenčki iz llotedršicc so se predstavili z odrsko predstavitvijo ljudske pesmi Peričice z vodji skupine Mojco Sem-rov in Andrejo leltrin ter z avtorjem glasbene priredbe Luko Nagodetom. Folklorna skupina OŠ X talcev Logatec se je predstavila s spletom »Gremo na sejem« z vodji skupine Anito Garalblj in Majdo Mihevc, z oblikovalcem kostumske podobe Bojanom Folkloristi iz hotertfskegg vrtcu in dolenjelo^uške šole. ivtorico glasbene priredbe Knilicein m Ljubo Jenče. Program folklornega srečanja je uspešno povezoval Tomaž Simetingcr. Ob koncu prireditve je Nežka l.uhcj. strokovna svetovalka Podružničnega združenja folklornih skupin Slovenije, v imenu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti območne izpostave Ljubljana okoliea vsem mentoricam in mentorjem predala spominske plakete srečanja otroških folklornih skupin 2()()X. IleseJilo in folo: France Brus Na smetišču Ob dnevu Zemlje, 22. aprila, so lutkarji dramske skupine Nazarel uprizorili v režiji Kati Dolenc igrico Na smetišču. Lutke je izdelala Barbara Pečkaj. ki je poskrbela tudi za animacijo. Igrico so napisali učenci osnovne šole z Vrhnike. Basenska uprizoritev je bila primerno izbrana prav za dan, ki bi naj nas še posebej opozarjal na varstvo okolja; to naj bo urejeno in čisto, da bo tudi zdravo. Živali na smetišču miške iti podgance , ki so se na smetišču imele prav lepo, vznemiri trušč in ropot pločevink, ki so se neopravičeno pojavile med papirnato, lepenkasto in pak embalažo. Vznemirjene živalce so čez dan protestno zapustile ta del smetišča. Zvečer so se vrnile ob modrovanju, da bi morale pločevinke romati drugam, da bi bilo živalcam spet lepo in prav. Kajpak, modrovanje je veljalo ljudem, ki se morajo lotiti ustreznega ločevanja smeti in odpadkov. Zadovoljni gledalci so s čestitkami lutkarjem izražali svoje navdušenje nad slikovito in vsebinsko bogato uprizoritvijo. Ana Š. Pišejo najmlajši Na šoli je zagorelo V soboto, 29. aprila, smo se učenci in učitelji OŠ Tabor orodje in opremo. Povedali so nam, da je v avtu prostora za osem izjemoma odpravili v šolo. gasilcev. Kadar se mudi gasiti požar, si nadenejo opremo na poti do nesreče kar v avtomobilu. I/bi iiIiniI je požar Po ogledu gasilskega vozila smo se odpravili na šolsko Prva ura je potekala normalno po ponedeljkovem urniku. igrišče. Tam so gasilci pripravili dve posodi. V eni so zakurili Med drugo uro pa nam je ravnateljica sporočila, da je v garderobi nafto, v drugi pa pnevmatike. Potem so nam pokazali, kako se gasi izbruhnil požar. Mirno smo z učitelji zapustili razred. Ko so nas manjši požar z gasilnim aparatom. Ogenj so poskusili pogasili še Pred šolo učiteljice preštele, smo ugotovili, da je nekaj učencev nekateri učenci in učitelji. Ob pogovoru z gasilci smo izvedeli, da učiteljico Bojano Levinger ostalo »ujetih« v likovni učilnici v so pregledali gasilne aparate in da vsi niso brezhibno delovali. V drugem nadstropju. Takoj smo na pomoč priklicali gasilce PGD nesreči pa pride vsak aparat še kako prav. MOrenji Logatec. Učiteljico Levingcrjcvo so prinesli na nosilih. Delovna sobota je bila za vse zelo poučna. Tako smo ostale učenec pa so po lestvi spustili na tla. Vsakomur, ki je stopil lahko preverili, kako bi potekala evakuacija ob požaru, kje so "> trdna tla, smo zaploskali. Gasilci so po končanem reševanju slabosti in pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba odpraviti, da ne Pregledali šolo v bojazni, da ni še kdo ujet med ognjene zublje. bi bila v primeru resnične nevarnosti ogrožen varnost in zdravje "I1 tej priložnosti smo bili pripravljeni na alarm in evakuacijo. učencev in učenk. (ki . r r j * ^ resnični nevarnosti bi bila slika malce drugačna. Po reševalni akciji smo si učenci lahko ogledali novo Ob koncu smo nabrali nekaj vtisov. gasilsko vozilo. Gasilci SO nam ponosno in z veseljem razkazali »Imeli smo se zelo lepo, in obenem upam. da do takšne Pišejo najmlajši Ne nazadnje situacije na OŠ Tabor nikoli ne bo prišlo.« (Andraž, X.c) »Dan se mi je zdel bolj ali manj dolgočasen. Seveda, je šlo za lažni požar, kar sem ugotovila že takoj na začetku, saj nam je ravnateljica pojav požara sporočila zelo mirno; učenci, ujeti v likovni učilnici, pa so se smejali. Če bi prišlo do pravega požara, bi delo gasilcev steklo veliko hitreje. Zdi se mi, da so gasilci vse opravljali bolj počasi, da bi si bolj zapomnili, kako ravnati doma, ko pride do požara.« (Lorcdana, 8.c) »Zanimivo bi bilo to ponoviti, ampak na drugačen način.« (Eva, 7.a) »Predlagam, da bi naslednjič opravili vajo brez vnaprejšnjih priprav in nenapovedano, saj bi bila slika bolj realna.« (Lea, X.b) Za konec Dejstvo je, da nesreča nikoli ne počiva. In verjetno tudi drži kot pribito, da se na vse situacije nikoli ne moreš dovolj pripraviti. In ker vaja dela mojstra, je bila naša delovna sobota koristno preživeta. Ne gre pa pozabiti na domače gasilec, ki so nam prijazno priskočili na pomoč, za kar smo jih srčno hvaležni. Z njimi bi se radi srečevali le na vajah, ne ob resničnih nesrečah. Učenci in učenke izbirnega predmeta Vzgoja za medije O 03 rv o •iS. O Prijetno -v znamenju suše Da, prav ste prebrali! V četrtek, 9. aprila, smo na OŠ X talcev Logatec imeli čast organizirati podelitev priznanj najboljšim ustvarjalcem na literarnem in likovnem področju v osnovnih šolah v Ljubljani in njeni okolici. Natečaj je razpisala enota za reševanje v Ljubljani in letošnji naslov je bil preprost Suša. Okrog 17. ure seje začela prireditev. Vse navzoče je pozdravila maskota naše šole - ježek Uvodoma je ravnateljica Metka Rupnik lepo predstavila Logatec in čestitala najboljšim ustvarjalcem. Nato so se predstavili naši nadarjeni glasbeniki, recitatorji in igralci. Prireditev sta lepo povezovali Barbara Kompan in Tcja Ristič. Prireditev pa je organizirala Melita Mihevc, ki je ob pomoči še nekaj učiteljic in učiteljev postavila prav prijetno ozadje v duhu voda. Po kratkem, a lepem nastopu je prišel čas za podelitev nagrad, ki jih je podelil kar ježek skupaj s predstavnico enote za reševanje. Po podelitvi nagrad sta povezovalki vse navzoče ustvarjalce in tudi starše povabili na zakusko. Ob prijetnem klepetu in razmišljanju o suši in zagret osti otrok, sc je nekaj staršev zahvalilo vodstvu šole za zelo lepo prireditev. Tudi to je bila priložnost, da se jc naša šola še enkrat lepo izkazala in pokazala drugim, da smo lahko zelo uspešni na marsikaterem področju. Morda smo s tem komu vtisnili spomin globoko v srce. In že to bo priznanje za šolo, da seje kdo spomni, naj si bo Vrhničan ali pa učenec stiske osnovne šole! In za konce. Če pride suša, ni vode. Če ni vode, smo žejni. Kako bomo preživeli?! Kaj bomo pili?! Ker so o tem razmišljali zelo mladi ljudje, je prav, da se zamislimo tudi mi... Neža Verdinek \4ntonu Merlaku -Rečanu v spomin 1933-2008 Polje je umrlo... Vzklil je nov cvet neskončnosti. (Bojana Levinger) V nas bo za vedno cvetel in dehtel spomin na Toneta -našega ata, brata, strica, tasta, svaka, prijatelja ...Na njegov značilen smeh, s katerim nas je vedno znova razorožil in spravljal v dobro voljo. Na njegovo odločnost ob pomembnih prelomnicah življenja, na njegov neizmerni pogum in sposobnost reševanja težav, na njegovo napredno razmišljanje in na njegovo zavedanje o pomembnosti izobrazbe, ki jo je omogočil vsem svojim otrokom. Za vse nas je bil in bo ostal kot žareča sončnica na naših poljih življenja. Vsi njegovi +++++++++++ Ob dneh slovesa V dneh, ko so ptice naznanjale prihod pomladi, ko je zabrstelo drevje in se je polju zahotelo pridnih rok, smo se v Žibršah poslovili od Antona Merlaka, Rečana po domače. S svojo pridnostjo, delavnostjo in srčnostjo je za vselej zaznamoval kraj in ljudi, s katerimi je tako rad živel. Spomini ohranjajo vez med živimi in mrtvimi, in stik z njim bomo vsi, ki smo ga poznali, zanesljivo še dolgo ohranili. Svojo življenjsko silo je pokazal že kot dvanajstletni otrok, ko je z drzno odločitvijo ob letalskem napadu na Logatec iz nevarne šolske zgradbe na svojo pest povedel skupino žibrških otrok v varno zavetje doline Reke. Bili so že globoko v gozdu, ko so Logatec stresle eksplozije odvrženih bomb. Povojni čas, ki je močno prizadel tudi Rečanovo trdno domačijo, je od njega zahteval izjemne napore, da je ohranil čvrstost domačije in zagotovil pogoje za življenje številne mlade družine, ki si jo je medtem ustvaril. Toda ni se zadovoljil le s tem. Videl je, kako Žibrše nekako zaostajajo za hitrim povojnim razvojem. Rešitve je iskal doma, v vasi. Z iznajdljivostjo in spretnostjo je uspel po Istri in Dalmaciji prodajati les, ki so ga žibrški kmetje vedno hranili za težke čase. Marsikatera domačija si je z njegovo pomočjo opomogla in se ohranila. Tako se je krepila tudi vas in nekako smo lovili korak z razvitimi. Anton je bil vedno zraven: pri gradnji cest, napeljavi elektrike, telefona, pri gradnji skakalnice, gasilskega doma. ... S svojimi organizacijskimi sposobnostmi, stkanimi poslovnimi vezmi in tudi stvarnimi prispevki je občutno pripomogel, da se je vas dostojno razvijala. . Predvsem pa ni pozabljal na ljudi okrog sebe. S posebnim socialnim čutom je zaznaval stiske ovdovelih staršev z majhnimi otroki. Nekaterim otrokom je ponudil toplo okrilje svoje družine in jih pripeljal do poklica, drugim je bil skrbnik, vdovcu je našel družico... Živel je z ljudmi v dobrem in slabem. Ko so bili avtomobili še redki, je s svojim avtomobilom ljudi popeljal k porokam in pogrebom, opravil je marsikatero nujno vožnjo; ni se zmedel, ko je narava pohitela in se je poleg njega v avtu rojeval otrok... Ostajal je mlad, vedno odprt za nove ideje. Njegova hiša je bila vedno odprta za vse, tudi hišico na otoku lloviku je rad delil z drugimi, in kar nekaj Žibršanov je prav tam užilo svoje prve dopustniške dni... S takimi in podobnimi razmisleki se bomo vračali v čas našega skupnega bivanja. In polja bomo obdelovali in skrbeli za našo vas. Ko pa bomo trčili na težave, se bomo s hvaležnostjo spominjali nanj, ki jih je znal reševati s skorajda prirojenim nasmeškom! _Branko Rupnik J Ne nazadnje Zahvala Luč je Izginila v temi in z njo je ugasnilo življenje, ki smo ga spoštovali, ljubili. Anion Arlač 21.5.1940-17.3.2008 Ob nenadni smrti moža. očeta in starega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem /a pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvala pogrebni službi Pečkaj. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred in cerkvenemu pevskemu zboru za ubrano petje ter Gasilskemu društvu Rovtc za izkazano čast in poslovilni govor. Hvala vsem, ki sle ga pospremili na zadnji poti k večnemu počitku. Za vedno nam bo ostal v lepem spominu. Vsi njegovi Zahvala Povejte vsem dragim, da nisem lisli očarljivi glas -razjokali hi se od veselja, ko l£Ufic VIZ: Otroški zbor 6- 10 let sprejemni preizkus Druge VIZ: Šola nastopanja - pop-™ck petje 12- 18 let sprejemni preizkus zaradi večjega števila prostih mest še posebej priporočamo vpis k predmetu violina, čelo, kontrabas, fagot, rog, trobenta, pozavna, tuba, druga konična trobila, citre in tamburice. Vpis v Predšolsko glasbeno vzgojo, Glasbeno pripravnico in Sprejemni preizkusi za vpis v šolsko leto 2008/09 bodo v Dvorani Glasbene šole Logatec in v prostorih dislociranih oddelkov v Rovtah: Logatec Sreda, 21. maja, od 16. do 19. ure (vsi predmeti razen predmeta Petje) Sobota, 24. maja, od 9. do 12. ure (vsi predmeti razen predmeta Petje) Rovte Petek, 23. maja, od 17. do 19. ure (vsi predmeti razen predmeta Petje) Limalec Sreda, 21. maja, od 18. do 19. ure (samo predmet Pelje!) Petek, 23. maja, od 18. do 19. ure (samo predmet Petje!) oo o o C o •CZ) 03 Olj o y" dodatne informacije pokličite na tel. 01/ 7590 730 (od 8. do 15. ure) ali 031 625 577 (od S. do 16. ure). ril* Ne nazadnje V Knjižnici je zmeraj kaj novega Slovensko leposlovje DETELA, L.: Tri zvezde : roman o celjskih grofih in Veroniki Deseniški (zgodovinski roman)*: FRANĆIĆ. F.: Izgubljeni jutri*; KOKALJ, T.: Draga Alina. draga Brina : roman v priponkah*; PARTLJIČ, T.: Dom dom*; SIVEC, L: Kraljica Slovencev : povest o brezjanski Mariji Pomagaj*; SIVEC. L: Moji edini, ki jo ljubim : Kajuhova prva ljubezen; URŠIČ, O.: Tadejev dež; VIDMAR, J.: Jczi(č)kanja : družbenokrilični zapiski : (izbor kolumen in blogov) (spomini). Poezija Poezija JANEŽIČ, B.: Svet kot ga vidi pomaranča; VIDMAR, Tuje leposlovje AKASAKA, M.: Vibrator; CALDVVELL, L.: Poletje v Belfastu*; CAPIN, P.: Kako sem se prodajal; CHAVARRIA, D.: Adios muchachos; FALCONES de, S. L: Morska katedrala (zgodovinski roman)*: FF^RIČ. Z.: Otroci Patrasa; GARVVOOD, J.: Dar; GIBBINS, D. J. L.: Križarjevo zlato : [iskanje judovske menore, najdragocenejšega izgubljenega zaklada v zgodovini človeštva] (pustolovski roman); GOLI), S A.: Ping : iskanje novega ribnika (kratka proza)*:! IAMPSON A.: Oljčni sestri; HUBER, R.: Devet poletij : najina sredozemska odisejada (spomini); JERGOV1C. M.: Ruta Tannenbaum LAFORET, C.: Praznina; MCCANN, R.: Bil sem le majhen deček : resnična zgodba o ukradenem otroštvu (avtobiotirafsk, roman)*; MUHIĆ. F,: Zlati ščit(cscji); RANKIN. F: Razgaljen Jack (kriminalni roman): ROBERTS. N.: Križ boginje Morrigan SIMIĆ, R.: V kaj se zaljubljamo (kratka proza): STEVANOVIČ V: Iskra; W()ODIWISS, K. E.: Neuničljiva Strokovna literatura ABRAMOVIČ : življenjska pot enega najbogatejših in najvplivnejših ljudi na svetu (biografije):ADAMS. M. G.: Osnovne veščine postavljanja vprašanj (psihologija); BAIRP. II.: Mozaiki : ideje, materiali, tehnike : več kot 60 tehnik za ... (uporabna umetnost); BAUER. H.: Baroque (slikarstvo); BELUŠI (kuharske knjige); BLAZNIK. B.: Odraslost : osebe z motnjo v duševnem razvoju (pedagogika); BRATOVŽ. J.: Zemlja - morje : okusi iz Slovenije (kuharske knjige): BRVAR. B.: Statistika (sociologija); BUNTA, A.: Uničiti nič? (filozofija); BUTALA. M.: Reši svoje dojke, reši svoje življenje (alternativna medicina)* CANNAT, G.: Glej jih, zvezde! : najlepši prizori na nebu v letu 200X : priročnik za opazovanje (astronomija); CUNNINGHAM, C: Poskušajmo razumeti Dovvnov sindrom : vodnik za starše (medicina)*: DEMENGA : izziv za socialno delo (socialno delo) DIMITROV, L: Aroma in rito terapija : |zdravljenje z zelišči in eteričnimi olji] (zdravilna zelišča)*: DRAGOCENOSTI Narodnega muzeja (splošno)*: E-UPRAVA : zavezništvo z uporabniki (javna uprava); EVANS. M.: Naravna pot do zdravja (alternativna medicina)*: FREEDMAN. R.: Mrha koščena : brez dlake na jeziku : nasveti za pametne punce, ki nočejo več jesli svinjarije in bi rade izgledale božansko! (zdrava prehrana) GANDERTON, L.: Ročne spretnosti : koraki, tehnike, praktični izdelki (ročna dela)*: GEBAUER-S., B.: Proč s strupi! : vsak teden si očistimo telo (zdrava prehrana)*: GIDDENS. A.: Preobrazba intimnosti : spolnost, ljubezen in erotika v sodobnih družbah (sociologija); GLOGOVŠEK, .1.: Poslovno odločanje pred davki in po njih. Praktični primeri (gospodarstvo): GRE1F". T: Arheologija in spol : podobe spolov v interpretaciji prazgodovinskih kultur v Sloveniji (arheologija); GRUN. A.: Zakon : blagoslov za skupno življenje [verstvo); 11 AGI,N, K.-M.: Lgvptian art [umetnost), III DGI S. B.: V odvisnosti od službe (management): HIPERAKTIVEN otrok : psihomotorična terapija tpcdaiioaika)* IIUSAR, S.: Integracija otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami v redno šolo : magistrska naloga (pedagogika); II,II,S, /V: Razstrupljanje z užitkom : za vitalnost in dobro počutje (kuharske knjige); JERŠEK. M.: Totemske živali (mcinc znanosti): JUŽNIČ. S.: Astronomija na Slovenskem [astr.......nijaj; KOIII.MANN, I..: AI-Qa'idLn džihad u I utopi : afganistansko-bosanska mreža (politika); KOROŠEC. M.: Ob izgubi, ki jo doživlja mladostnik (psihologija); KRESA!.. B.: Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja : najpogostejša vprašanja in odgovori (pravo): LAKI I ANI. D.: Prepričevanje : umetnost doseči to, kar želite (management); LYNCII, I).: Kako ujeti veliko ribo : meditacija, zavest in ustvarjalnost (psihologija)*: MEDITERRANEAN living (stanovanjska oprema)*: MOBILNOST dela in fleksibilnost sistema plač: PEASE, A.: Kako spretno komunicirati z ljudmi (psihologija); PIRJEVEC, J.: Trst je »naš!« : boj Slovencev za morje (1848-1954) (zgodovina Slovenije)*: PODPORNIK R., R.: Cvetoče razkošje : za okrasitev hiše, balkona, terase, okenske police (vrtnarstvo)*: PROVENCE style : interiors, details, landscapes, houses (stanovanjska oprema)*: OUAIN. B.: Kako premagati časovno revščino : delajte manj in ustvarite več (management): RITBERGER. C: Ljubezen — kaj ima osebnost I tem? (psihologija): RUIZ. M.: Mojstrstvo ljubezni : tolteške modrosti : praktični vodnik na poti k popolnim odnosom (etika); SIIINN. F. S.: Skrivna vrata do uspeha (psihologija): SMALI-rooms for kids (stanovanjska oprema)*: SMALL kitehens (stanovanjska oprema)*: SPIMO in hujšajmo (zdrava prehrana)*: SUCKALE. R.: (iothic (umetnost); ŠKOF Rozman v zgodovini fNOB)*: ŠTEFANČIČ. M.: Filmski almanah 2007 : tortura najboljših let našega življenja (film): ŠUGMAN B., L.: Življenjski svet uporabnika : raziskovanje, ocenjevanje in načrtovanje uporabe virov za doseganje želenih razpletov (socialno delo); TRUDEAU. K.: Prirodni lijekovi za koje "oni" ne žele da vi znate (alternativna medicina); VIDRIN. T: Pašnik ! najboljše za živali, zemljo in ljudi (kmetijstvo) VINČEC, M.: Romanje v Kompostelo nekoč in das + dvd (turistični vodnik)*: VOGEL, C: Nega konja (domače živali)*; VROČE pocinkanje : priročnik za inženirje in arhitekte (umetne obrti); ZUPANČIČ. M.: Otroci od vrtca do šole : razvoj osebnosti in socialnega vedenja ter učna uspešnost prvošolčkov (psihologija): VVATSON. J. D.: DNK : skrivnost življenja (biologija)*. Prijetno branje! Še posebej priporočamo knjige z oznako*! Maja GregorU Ne nazadnje Živel prvi maj! s tem pozdravom je logaški Pihalni orkester z logaškimi mažoretami začel prvomajsko budnico po Dolenjem Logatcu do Doma starejših pa skozi Hlekovo vas in mimo Pl. 1 RA do župana. Od tod so godbeniki in mažoretc krenili do Gorenje vasi. nato so obiskali še llotedršieo. Na povratku so hudničnrji namenili prvomajski pozdrav še na Kalcah pa na Martinj Hribu ter sklenili svoje budniško popotovanje na prazničnem prvomajskem shodu v Centru vojnih veteranov Slovenije Po logaških ulit uh. ta* Zupanova dobrodošlica godbenikom in mažoretum. Vsepovsod so bili godbeniki in mažoretc prisrčno in gostoljubno sprejeti. Za vsa pozornoslna gostoljubja gre gostiteljem iskrena hvaležnost. m.š Iz Doma starejših » Veselimo se življenja« Aprila v Domu starejših Prvega aprila smo v Domu gostili radio Ognjišče. Obiskala sta nas namreč novinar Marjan Bunic in radijski tehnik Marko Zupan. Zanimalo ju je. kaj vse se dogaja v našem Domu. Presenetila sta nas pri telovadbi. Marjan se je pogovarjal tudi s stanovalci, iz posameznih oddelkov. Oddaja, ki smo je bili zelo veseli, je bila nato na radiu in tudi na internetu pod naslovom »Veselimo se življenja«. Ju, Angelca, ta pa zna. Čez dober leden dni, (>. aprila, smo imeli v Domu družabno popoldne z Ženskim pevskim zborom Društva invalidov in upokojencev iz, Logatca. Zbor šteje štirinajst članic, vodi pa jih zborovodja Matija Logar. Navzoč je bil tudi predsednik Društva upokojencev Lado Pue. Ta zbor nastopa že 20 let. Pevke so bile oblečene v črna krila in rdeče bluze. Zapele so nam nekaj lepih pesmi, med ujmi ludi Kje so liste stezice in Prišla bo pomlad. Nato je Franc Jeraj zaigral na harmoniko. Sledila je recitacija, nato pa so uprizorili še skeč Pastir in pastirica. Dobro smo se nasmejali. Ob spremljavi na harmoniko nam je zbor zapel še venček narodnih. Stanovalci smo resnično uživali. V Domu deluje kuharska delavnica, ki jo vodi Angelca Ironlelj. Na delavnici stanovalci kuhamo in pečemo različne jedi. Zadnjič nas je bilo na delavnici sedem in spekli smo zelo dobro sadno torto. Včasih katera izmed stanovalk skupini zaupa svoj recept. Večino dela sicer opravi Angelca sama, nekaj stanovalk pa ji pomaga. Kar se skuha ali speče se nato tudi poje, kakšen košček pa dobijo tudi drugi, ki ne hodijo na delavnice. Pecivo vedno dobijo tudi na varovanem oddelku. In tako smo v Domu ponovno preživeli pester mesec. Ivanka Pečcnik Logaške novice, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; grafična zasnova Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; naklada 3950 izvodov. Časopis je brezplačen. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon 041 915 705, (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail: logaske@logatec.si, ISSN 0350 9281 Ne nazadnje T***- r o o o' hO o o S KOLOM ZABITO IN SMOLO ZALITO Domače posebnosti Prosijo vas Da, dragi Logatčani, prosijo vas, da čimbolj počcčkatc table, ki vas na karkoli opozarjajo. Saj ni, da bi sc jezil na občino ali na krajevno skupnost ali na urejevalca parka okrog Narodnega doma oz. otroškega igrišča, saj najbrž vemo, kaj sc tam sme in česa se ne sme, in mi zagotovo nismo počečkali teh tabel. Ah... nikjer pa ne piše, naj ne počečkamo vsega povprek. Mogoče pa bo delovalo, če enkrat prosimo, naj kdo vendarle počečka kakšno tablo, potem je pa nekdo nalašč ne bo. »poštovani obiskovalci, - da ne vodite ps \h - da ne odmetefal - da ne^Gmue\m fejrala uporabljajt^Suastno o -si DPQM l jfe UDčina l(^>gaj Slika in besedilo KRAS KNJIŽNICA LOGATEC VABI v SOBOTO, 17. maja, od 9. do 12.ure na PLOŠČAD PRED KNJIŽNICO na DOPOLDANSKO DOGAJANJE delavnica KAKO SO TISKALI KNJIGE V ČASU TRUBARJA? in BUKVARNA VSTOP PROST! Primeru dežja bo prireditev v soboto, 24. maja. Likovniki predstavili svoj katalog V preddverju Steklene galerije je bila 18. aprila odprta razstava Logaških likovnikov - Razstavljalo je 17 avtorjev. To je bila njihova prva skupinska razstava - Dogodku je prisostvovalo številno občinstvo, kije ob tej priložnosti spoznalo tudi prvi katalog logaških likovnih avtorjev KATALOG LIKOVNIH DEL DRUŠTVA LIKOVNIKOV LOGATEC Pobudo za razstavo in izdajo kataloga je dal predsednik Društva likovnikov Franc Godina, spremno besedilo in predstavitev avtorjev pajc pripravila likovna kritičarka Anamarija Stibil Šajn. Katalog je nastal v sodelovanju s fotografom Andrejem Korcnčem, z. lektorico Vido Trošt Vidic; Primož Godina pa ga je oblikoval in izvedel Naslovnica Kataloga likovnih del. njegovo pripravo. Seveda, kataloga ne bi bilo brez sodelovanja donatorjev, predvsem občine Logatec in župana Janeza Nagodeta, kije ob tej priložnosti pozdravil likovna prizadevanja avtorjev. Društvo likovnikov šteje 42 članov, ki ustvarjajo v različnih tehnikah. Likovnike iz kataloga je podrobno predstavila Anamarija Stibil Šajn, ki je iz kataloga na platnu projecirala pomembnejše likovne stvaritve in jih podrobneje predstavila. Prav je, da s to potjo skrčema predstavimo avtorje, kot jih vidi kritičarka Anamarija Stibil Šajn za spodbudo vsem, ki se šc niso vključili v katalog. Vsekakor velja ugledno mesto inženirju Francu Godinu, ki je imel na skrbi organizacijo in urejanje kataloga. Primerno mesto gre tudi Bojanu Gantarju, ki je oblikoval naslovnico. Dalje omenimo Tajipa Toneta llasanija, ki seje loteval analitskih študij človeškega telesa, Andreja Kosa, ki se je v svojem kiparjenju zapisal formam vozlanja. Petru Kozini, ki se daje akvarelu, predvsem krajini; tudi Jože Matjašcc sc posveča večinoma akvarelu, med tem ko sc Tjaša Matjašcc odkriva v podobi ženskega lika. Dušan Mihclčič posega po pastelu in se preizkuša tudi na zahtevnejšem figuralnem področju. Boris Mihcvc, žal, že pokojni, je bil obetaven likovni ustvarjalec; že zgodaj je dokazal, da obvladuje risbo kot temeljno sredstvo likovnega izražanja. Tone Mihcvc sc v svoji ustvarjalnosti dotika gline, dovršeno razkriva izraznost najzgovornejših delov obraza, kot so oči in usta. Naš stari znanec Franc Muscc sc poleg slikanja v oljni tehniki preizkuša tudi v akvarelu, akrilu in pastelni risbi. Slikarstvo Mateja Pečenika je raznoliko: od realističnih okvirov do popolne abstrakcije. Jur Samec je zavezan snovi in notaciji kolaža. Tca Sirca svoje likovne zgradbe gradi v oljni, akrilni in akvarclni tehnik, medtem ko Tatjana Vcrbič ustvarja reliefe, kipe in različne tehnike grafike in slik. Natalija Zidanic se ukvarja s kaligrafijo, keramiko mozaika, linorezom; najraje pa slika v akrilu. Urška Zupcc uporablja za zapis intimnih občutij tehniko akvarela, snuje pa tudi tehniko akrila in olja. Ob vsem smo kmalu pričakovati tudi naslednji katalog. Albin Čuk J[ G RC ZX\ POLJE J ^ »'4 ^ \A f Gostinsko Rekreacijski Center ^ m v \ W^^^^ □ BQBGhlBD ^i^^^^^ FITNES I Do 1. junija je v predprodaji trimesečna fitnes vstopnica za samo 65€ Veljavnost vstopnice je od 15. junija do 15. septembra. Med dopustom zamrznitev ni mogoča. Ne vključuje vstopa v bazen. I I Celodnevna mesečna vstopnica - 36€ Možnost zamrznitve med dopustom. Prost vstop v bazen. Brezplačni uvodni treningi v maju Vsako soboto dopoldne po predhodnem naročilu na telefon 7591-170 BADMINTON I I Najem igrišča za eno uro 6€. BAZEN Mesečna vstopnica samo 30€ SAVNA Enkraten vstop 10€ FIT VSTOPNICA I Enodnevna vstopnica za : bazen , fitnes, savno in uro badmintona 13€ FIT + VSTOPNICA II 1 I Enodnevna vstopnica za bazen, fitnes, savno, uro badmintona, + PIZZA PO ŽELJI - SAMO 15€ □ 23. MAJA ORGANIZIRAMO TEČAJ ZA VADITELJA, VADITELJICO PLAVANJA. PRIJAVE IN INFORMACIJE NA sporttogrc-zapolje.si in na naših internetnih straneh VSE PODROBNOSTI O AKCIJI NA: VVVVVV.GRC-7.APOJK.SI, 01-7591-170 Akcija traja do preklica Oglasi —, že od 11.990 C ^HHHHBHHB SELISKAR ld£S™ ™'™ —