PROSVETA glasilo'slovenske narodne podporne jednote UnMftlii apr« tu liki pro« tort: SS67 South Uwnd*l« Am Offioo of Publleotlon: •687 Sevth Uwnnat je že prej sprejel sličen trt. Washingtonu se širijo govo-ce, da se senatorji iz južnih iav pripravljajo na obštrukc^-. Napeli bodo vse sile, da premijo sprejetje načrta. Njihov lument je, da bi trpele indus-i« na jugu, ki plačujejo nižje »de kot industrije na severu vzhodu, če bo načrt sprejet. Voditelji delavskih unij so mbardirali kongres s pozivi na eijo. John L. Lewis, načelnik bora CIO, je v posebnem pia-a opozoril kongresnike, da bo-magnatje izrabili priliko in mezde na splošno, ako ne mezdni načrt sprejet v tem •edanju. akon minimalne mezde v Louisiani i _ ^mendiranje državne ustave - (FP> ~ " Wihlama, predsednik dr-2 »vske federacije, je ^'l^mpanjo glede amen-^ državne usUve, kar bi »Prejetje zakonodaje mezde i„ maksimal-J ^lovnika v Uuisiani. bil načelnik dele-ki je konferirala z go- iTir državnim komisarjem Casonom wZm T pravdge, Morit. — Dne 6. maja je v tukajšnji bolnišnici po večmesečni bolezni umrla Barbara Kostelac, stara 55 let in rojena pri Karlovcu, članica društva 81 SNPJ. V Ameriki je živela 30 let in tu zapušča moža, sina in hčer. . Avtna nesreča v Kaliforniji Aguilar, Colo. — Terezija Kenda, ki Živi v tej naselbini, je prejela brzojavno vest, da se je 30. aprila smrtno ponesrečil z avtom njen sin 'tom Smolič v Coyuta Wellsu, Calif. Ponesrečenec je bil star 22 let in je že četrto leto služil fetrica Sama v mornarici. Rojen je bil tukaj in zapušča poleg matere tudi očimu Matta Kendo, brata Avgusta Smoliča in tri sestre, v West Al-lisu, Wis., pa teto. Pred leti je bil član mladinskega oddelka SNPJ. —- Dne 4. maja je tu naglo umrl Rudolf Novak, star 62 let in rojen v Britofu pri Postojni na Notranjskem. V Ameriki je bil okrog 35 let In delal je v premogovnikih po Kansasu, Wyomingu in Coloradu. V Kun-sasu zapušča svaka Božiča. Minneaotake veati Ely, Minn. — Dne 2. t. m. Je tu umrl Mike Mateša, eden od pionirjev, star 76 let in doma iz Bosiljevca na Hrvaškem. V A-meriki je živel okrog 50 let in bil je med ustanovitelji JSKJ. Zapušča več sine^fo h#era. Srebrna poroka Nevv York. — Jos. GraŠek in njegova žena Josipina praznujeta te dni 25-letnico svojegu zakonskega življenja. Novice iz Clevelanda Cleveland. — Poročila sta se Byron F. Robbins in Josephine Rodica-VValah, članica društva 450 SNPJ. Njen ainček Mikey je že član SNPJ in zdaj je upati, da bo mladinski oddelek pomnožen tudi z malimi Robbinsi. Obilo sreče! — Tone Garden, pomožni urednik Prosvete, se nahaja ta teden v Clevelandu na počitnicah, ni pa znano, kako mu kaj ugajajo današnje cleveland-ske razmere. — Te dni je prišel — ali pride — v metropolo ljubljanski župan dr. Jurij Adlešič, ki bo navzoč pri proslavi našega (oziroma njihovega) "Kulturnega vrta". Prihodnjo nedeljo ae vrši v zvezi s tem velika katoliška parada v Clevelandu. E-den gl. odbornik SNPJ ee vee-kakor vdeleži ta parade, ampak neformalno in nepovabljen; — to je Fr. Barbič, ki bo med pa- LOJALISTI AKTIVNI V SEVERNEM DELU ŠPANIJE Izgubljena divizija" naskakuje fašistične pozicije DVA BATALJONA ZAJETA V GOROVJU Hendaye, Francija, 12. maja. —"Izgubljena divizija" Apanake vlade je včeraj prišla iz svojega skrivališča v Pirinejskem gorovju in uprizorila več naskokov na fašistično bojno črto v severni Španiji, ki se vleče ob meJ4 Francije. Ta divizija je poatala simbol junaštva v očeh španske, vlade. Tvorijo Jo kmetje la gornjega dela gorate province Ara-gon in bila je mobilizirana pred nekaj tedni, ko so fašistična kolone pričele prodirati proti Sredozemskemu morju. Ta dlvlsija ovira fašistične vojne operacija ob francoski meji. Poročila o včerajšnji bitki so v konfliktu. Fašisti pravijo, da so odbili naskoke, dočim veat španske vlade pravi, da so fašisti utrpeli velike izgube. Vest dostavlja, da so lojalisti zajeli dva fašistična bataljona v ara-gonski dolini v vznožju prelaza Viella, 200 upornikov pa razpršili. . , Včeraj se je obnovil topniški dvoboj na ozemlju ob Sredozemskem morju, toda nobena stranka ni izvojevala posebnih uspehov. Deževni nalivi v zadnjih dneh so ovirali vojne operacije nu tej fronti. Iz Burgosa, kjer je glavni stan fašističnega režima, je prišlo uradno poročilo, ki kaže, da uporniki kontrolirajo ozemlje obsegu 140,000 kvadratnih milj, skoro dve tretjini Španije. Lojalisti kontrolirajo ozemlje okrog 54,000 kvadratnih milj, toda ja preaekano na dvoja, filrok pas med Katalonijo in ostalo Španijo so zasedli fašisti, ko ao v ve liki ofenzivi pred nekaj tedni prodrli do Sredozemskega morja. Fašističnipučv Bra- GOVOR RUSKEGA ribjudroblk- KOMISARJA RAZ- KAflL JAPONCE Tokijska vlada naslovila protest Moskvi POTOP JAPONSKE BOJNE LADJE rado vozil evojo ulično "karo" (ki ni bila povabljena) ln bo v svoji službi pomagal na ta ali oni način paradnikom, da bo vse v redu . . . Mihaelu in Pavlini Tekavčič je umrl dve in H leta star sinček Mihael. Nov grob v Kansasu Mineral, Ksns. — Dne 5. maja je v bolnišnici v Pittsburghu umrla Uršula Testen, stara 49 let in doma od nekje na Gorenj skem. Bila je članica društva 19 SNPJ. Tu zapušča moža in hčer. Rio de Janeiro, Brazilija. 12. maja. Včeraj je izbruhnila v Rio de Janeiru, glavnem mestu Brazilije, revolta integralistov (fašistov), ki pa je bila po treh urah boja na ulicah potlačena. Uradno poročilo se glasi, da je bilo 12 mož ubitih in 22 ranjenih, dočim je bilo Čez 500 upornikov aretiranih. Getulio Var-gas, brazilski predsednik-dikta-tor, je takoj odredil popolno u-nlčenje tajne integralistične organizacije — člani te organizacije nosijo zelene srajce ln so v tesni zvezi z nemškimi naciji in italijanskimi fašisti — po vsej Braziliji. Kolikor doslej poročajo, je revolta izbruhnila le v glavnem mestu ln po deželi je mir. Večja množica fašistov pod vodetvom admirala Raula Ta-varesa je napadla predsedniško palačo ln mornarični arzena!, toda napadalci so bili odbiti na obeh koncih po vojaški etraži. Boj se je potem nadaljeval na ulicah in trajal je le toliko časa, dokler nleo bili kolovodje pobiti ali ujeti, nakar eo ae ostali in-tegralisti razpršili na vse strani. Predsednik Vargas je takoj razglasil vojno stanje ln odredil zasedanje sodišča za zaščito republike, ki ima soditi upornike, Koliko so nemški naciji vpleteni v to vstajo, še ni znano. V Braziliji ja velika nemška kolonija, v kateri imajo Hitlerjevi agentje velik vpliv. Predsednik Vargaa ja med napadom ns njegovo palačo sam prisostvoval obrambi z orožjem; pograbil je revolver in ja skosl okna streljal na fašiste spodaj na vrtu. Njegova hči je tudi streljala na integraliste. Fiasko vstaje Je dokaz, da Ima predsednik Vargas močan vojaški aparat, ki teče kot po loju. Obenem je Vargas pokazal, da njegova diktatura mora ostati neodvisna in noče fašističnega značaja iz Evrope. Vargaa ja vodil vojaško revolto leta 1980, ko je bil prej poražen pri volitvah za predsednika. Takrat je razglašal, da Je liberalec, ki se bori proti dolgo utrjenemu nazadnjaštvu. Zmagal Je in kasneje je bil — seveda pod vojaško kontrolo — izvoljen z veliko večino za predsednika. Lansko jesen, nekaj mesecev pred ponovnimi predsedniškimi volitvami, je pa Vargas odpravil ustavo, razpustil kongres In zakonodajne zbornice po vsej republiki ter okllcal totalitarni režim. Angleiki komunist Cal- lacker ne sme v Ameriko London, 12. maja. — VVilliam Gallacher, edini komunistični poslanec v angleški zbornici, bi rad to poletje obiskal Združene države kot bratski delegat na kongresu ameriške komunletič-ne stranke, toda smeriškl po-slsnlk v Londonu mu je odrekel vlzo. Avtni firmi sklenili pogodbo z unijo Detrolt, Mlch. — Dve detroit-ski firmi, ki izdelujete avtne pritikllne, sta podpisali pogodbo unijo. To sta Hsndy Gover-nor Corp. in O. k S. licarlng Co. Minimalna plača delavcev, ki so uposlenl v tovarni slednje družbe, je 82 centov na uro, pri Govarnor Corp. pa 75 centov ns uro. » Tokio, 12. maja.—Japonska vlada ja naslovila noto Moskvi, v kateri ailovito kritizira "skraj-no žaljiv ln neuljuden" govor Petra Smirnova, sovjetskega mornariškega komisarja. Zunanji urad pravi v evojem protestu, da je bil govor Izzivalen in hujakajoč in posledica je povečanje napetosti med sovjetsko Rusijo ln Japonsko. V svojem govoru v Vladivoetoku Je Smirnov dejal: "Japonski Imperlalletl, ki ho-če jo raztrgati Kitajsko na kose kot krvošeljnl in stekli psi, se poaluftujejo najbrutalnajšlh metod. Napihnjeni ln blazni Japonci nas dnevno Izzivajo, toda ruska oborožena sila na suhem ln morju je pripravljena in bo odgovorila na Japonske provoka-clje." ftanghaj, 12. maja,—Japonske avtoritete poročajo, da so japonski pomorščaki udrll v mednarodno pristaniško meeto Amoy ob južnem obrežju Kitajske in ga zasedli, Amoy ja oddaljen od ftanghaja okrog 600 milj. čas 50,000 kitajskih prebivalcev je pobegnilo v mednarodno nsaelbl-no, ko eo se razvile krvava bitka med Jsponci ln Kitsjci na ulicah tega mesta. Drugs veat Iz an-gleškega vira ae glaei, ds ata dva ameriški bojni ladji doepell v pristanišče, da zaščitita ameriške državljane in lastnino. Včeraj so Japonski letalci ponovno navalili na Amoy ln vrgli večje Število bomb, ki so zanetile požar. Več poslopij In drugih objektov je zgorelo. Vest Iz Hongkonga se glasi, da je okrog 30 kitajskih bojnih letal včeraj dospelo v Kanton, glavno mesto Južna Kitajske. Kitajski letalci ao potem napadli z bombami japonska skladišča olja na otoku Sanču ln bojne ladje ob Izlivu reke Kanton. Neka Japonska križarka, ki je bila predmet bombardiranja, ae je potopila. Japonci so obnovili vojne operacije tudi na centralni fronti. Letalci so včeraj napadli Sučov, važno železniško križišče, z bombami, ki so ubile in ranile čez tristo ljudi ter porušile in poškodovale čez 4000 poslopij. Akcija proti tuji propagandi Zadevni zakon se bliža sprejetju Wa»hlngton, 1). ('.. 121 maja. —. McCormackov zakonski načrt za omejitev tujezemske propagande v Združenih državah, ki Je bil že sprejet v nižji kongresni zljornicl, je bil te dni o-dobren po senatnem odseku zs zunanje stvari. Zskon določa, da se morajo vse osebe, ki v Združenih držsvsh vodijo propagando v intereau inozemskih držav, registrirati pri državnem de-partmentu in tamkaj navsstl ves podrobn<»sti svoje službe, koliko plače prejemajo Itd. To velja enako m inozemce kakor sa s-meriške državljana, Za propa-gsndiste, ki ss ns rsgistrirajo, Je določena stroga kazen. Roosevelt dobil zakon davčne reforme VVashlngton, D. C„ 12. maja. — Reformirani davčni zakon, ki dolča pet milijard In 300 milijonov dolarjev letnih dohodkov za federalno vlado, je včeraj dokončal dolgo pot v kongresu In dospel je na mizo predsednika' dohodsrine velikih podjetnikov. floosevelts, ds gs podpiše. Postavke federslnegs dohodninskega davks so ostale po starem, precej ps so ixpremanjene točke gled«' davkov na nerazdeljen dobiček korporacij in na druge IIfllVIfI PROSVETA THB KWLIGHTEWMKNT ao v u«nra(A nui » >iil—m »nm** 1 AprU M. !•••». VemarH* X> d« » I* — Hf* Dilema povsod! Malo čebule, prosimo, da bo kaj solz! Zastavonoša slovenske klerikalne propagande v Ameriki je ie tako ialostna prikazen, da se nam v reanici smili. Siromak je v avojem objoka-vanju svetovnega položaja, namroš a svojega klerikalnega stelišča, Uko "pitiful", kot bi rekel Američan, da meji na otročavost. Za slovenstvo se joka; za Slovence, Slovake, Hrvate, Cehe, Poljake in Ruse. Vsi ti Slovani —morda tudi Srbi in Bolgari—so v hudem precepu. Med komunizmom in nacizmom! Na levi hudič, na deani hudič, od spred in zad pa globoka voda! Kamorkoli se obrne*—povsod čaka Slovane pogin in konec... Ras je to "frdamana pašast", kot bl zarenUčil Ribničan. Ali ni izhoda, nI rešitve ? Da, je—če se Slovani spo-razumejo in pograbijo puAko. Ampak Slovani ao ie od nekdaj Uke šleve, da ae najraje klestijo med sabo—fašistični Poljaki z boljševiški-mi Rusi, katoliški Slovenci s pravoslavnimi Srbi ... Kdo jih je pa tako "naštimal?" Ali jih ni krščanska civilizacija 7—Prej, ko so bili vsi skupaj ajdi, niso bili "šleve", ker se vsaj zaradi vere in nacionalizma niso klali med seboj. . . "Za crknit r Mi bi radi vedeli, koliko je za-sUvonoši klerikalne propagande res do slovan-stva. Preizkušnja bi prišla, Če bl bil skrajno prisiljen izbirati med slovanstvom in katoliš-tvom—kaj bl prej zaUjil? Ker pa do te preizkušnje nikdar ne pride, je vsak odgovor na naše vprašanje nemogoč. Ob joka vanje Slovanov j« otročarija. Ruai so prenesli dolgo vrsto grdih barbarizmov—vštev-ši pravoslavno cerkev ign do svetovne vojne In revolucije pa prenesejo tudi boljševizem; Poljaki« Cehi in Jugoslovani so nepresUno na natezalnici, odkar je pred 1200 leti vanje udarila strela krščanstva s germansko-latinako— ali latinsko-germansko—kluturo ln fevdalnim robstvom vred, kljub temu so še 11 vi in illavi, da je kaj. Ce bi bili res šleve, bi bili ie davno poginili in izginili. Zdi se nam, da zasUvonoši ni toliko za alo-vanstvo kolikor mu je sa "duhovno" rimstvo. To rimstvo je pa danes res v objokavanja vrednem položaju. Na desni in levi, od spred ip zad —prepadi Komunizem je jiudič, fašizem je hudič—tudi španaki fašizem, za katerega se danes berejo maše, ao bo obliznil pri Hitlerjevi ln Mus-solinijevi mizi, kadar povečerjajo maševalce!— in solidna demokracija, ki ne ščiti nikogar in kaUro sveU cerkev najbolj sovraži, je še največji hudič! Ali nI to največja smola, kar Je je videla zgodovina v dva tisoč letih? Zaman rimatvo bega sem in tja in išče opore pri fašizmu, novem "poganizmu" in demokracij 1—nihče ne mara več ščititi starega strašila. Ampak rimci ai delajo korajio in žviigajo. Avstrijski rimec Innitzer si žvižga, da je Hitler njegov največji zaščitnik —in na fi|>anakem al aUra strašila iviigajo, da je strah; še v iUliji imajo debelo vero in upanje, da je Muaaolini poslan naravnost iz nebes. Jagenjček koderček! Haha!— Kako grdo se varajo rimcl. Novo "poganstvo" v luliji in Nacijl jih bo trpelo le toliko časa, dokler dodobra ne Izrabi njihove jaatre-bovske slutite in jaitem zažene—lupine in okosU je pod mizo. . . Morda bodo boljševiki še najboljši. kadar pritiane prava kriza! SUlinovi komunisti ie danes nastopajo kot zaščitniki kato-lištva na Poljskem in v Franciji. Rimcl jim asveda ne verjamejo—toda, saj ne verjamejo niti Mussoliniju, kljub temu ga blagoalavljajo in berejo maše zanj! 8veU cerkev ae počuti najbolje v sleherni toUliUmi drtavl, aamo da sme Umkaj tržiti z "onostransko" robo nemoteno. In kdo ve, če ne bo ta svoboda |>odeljena rimcem v Rusiji ie jutri—prvič zato, da bodo naciji jezni, drugič pa zato. da ae liodo potlačeni pravosiavci še bolj ardili Nič ni nemogočega v totalitarnih državah. Glavni pogoj za propast rimatva je )>a pripravila naravoslovna znanost, katera se najbolj razvija v demokratičnih državah Cim bolj so demokratični narodi izobražen I. tem bolj so svobodomiselni in tem prej prihaja tamkaj konec rimetva. Svobodna kritika In svobodna izobrazba sU najsmrtonosnejšl ss rimstvo In sUlno napredovanje tega dvojega Je—največje upanje vsega človeštva. To ps je mogoče le v Inteligentni demokraciji, Is katere še le pride doraslo in doaorelo človeštvo. Gla*>vijiasfdUr Vaš dopisnik — SA let v Aauriki ( leveland. O. — Danes, ko pišem te vrstice, je na koledarju 10. ftuja. Pa sem se nečesa domislil, namreč neke neznatne obletnice — obletnice tistega časa, ko j« podpisani odrajial na dolgo ppt v deželo rdečekošcev. Bilo je dne 10. maja 1903, ko sU po cesti krškega polj* korakala mati in sin proti Vidmu-Krško na posUjo Zidanmost-Zagreb ob juini železnici, da si faat kupi vosni listek« Namenjen je bil, da nadaljuje pot vse t)a daleč do posUje Robbins v Pennsy!vaniji v Zdruienih dr-Žavah. Ta mladenič je bil podpisani Ustavila sva se pri i atrični Francki, ki je Ukrat sluiila v iupnttču fare Leako-vec, da se poslovim tudi od nje, kar je bilo zadnjič; sedaj je ie mrtva. Z materjo sva prišla na posUjo okrog poldesetih dopoldne. Kmalu je prisopihal vlak. Sledil je objem in poljub — mati je zajokala . . . Vlak je odhajal z njenim sinom, ki ni vedel kam — nekam v daljavo — v obljubljeno deželo, kjer se cediU med in mleko, plot pa je narejen iz klobas . . . Sinko se je usUvil v Zagorju ob Savi, da »e poslovi od prijaUljev, med kaUrimi je bil tudi Mihael VahUr in prijatelj Ludvik. Mihael so je pozneje preselil v Nemčijo, o Ludviku pa so mi pravili, da je odšel na Dunaj. Oba sU odhajajočega fanU spremila na posUjo. Spet je prisopihal vlak, ki ga je odpeljal v Ljubljano. Nato pa naprej v Klein Raifling, Bu-dejevice na Češkem, Eger, Leib-zig, Hanover in Bremen, kjer se je ukrcal na parnik "Gruserkur-fuerst", dne 27. maja pa je z ostalimi potniki iztopil na ameriških tleh na Ellis Islandu v New Yorku. Moj oče je bil ie dvakrat prej v Ameriki, enkrat v Steeltonu n drugič v okolici Pittsburgha. In Uko mi je dal navodila, kako in kam, vendar pa U navodila niso bila točna; ker sem se na-nja zanesel, sem ie ob prihodu naletel na potežkoče. Ampak — kakor vselej, kadar pridem v kašo, vedno zlezem iz nje, Uko sem tudi Ukrat kašo premagal. V New Yorku, na primer, je dejal oče, prodajajo različne stvari in zanje računajo dolar. Ne kupi jih in boš prihranil dolar. Nisem jih kupil, zato sem bil pozneje lačen. "Kupi karto do Conellsvilla, Pa., potem pa kar ostani na vlaku in povej kon-dukterju, pa te bo dal dol na postaji Robbins," je dejal oče. Ko smo se blišali cilju, sem povedal sprevodniku, kaj ielim glede izatopa, ampak on ni razumel "kranjski", in ko smo prišli v Conellsville, me je prijel za ramo in me silil, naj grem dol. Kaj sedaj? Tam je bil nek železniški agent, kl me je vpraševal kam grem. "V Robbins bi rad šel, gospod," sem mu odgovoril, pa tudi U me ni razumel. K sreči je bila U postaja le za krave, ako ao ae prišle past v bliilno, pa je vlak uaUvil. Postaja Robbins ni bila označena na voznem redu In agent ni vedel za njo. Takrat sem govoril prllično dobro nemški in ^vedel me je k drugemu agentu, ki sem mu rastolmačil, kar mi je oče povedal, da ae tista jpotUja nahaja nekje v prostrani driavi Penas/Jvaoijj. Prvi agent , me j<* odvede! nazaj na postajo, za trud pa ai je računal pol dolarja, nato pa kupil vozni liatek za dolar 75 centov do Pittsburgha Zvečer sem se pripeljal \ Pittaburgh na baltimorško postajo. Vprašam za posUjo Robbins. Pripeljejo nekega tolmača, ki mi je povedal, par Indijancev, njihovega poglavarja z imenom Bivolovo Srce, rešil krasno hčerko, posUl slaven junak, ona bo moja — "za vedno moja"! Take lepe sanje sem gojil Ukrat, ko sem čital "Beračeve akrlvnosti." Zgodilo pa se je malce 4ru-gače. Res sem streljal, ampak ne Indijancev, niti nisem reševal lepih senorit, temveč sem streljal črni premog pod zemljo in ga "reševal" — nakladal v vozičke par mesecev v rovu Not-tingham pri Flnleyvillu, Pa. Potem pa sem odšel v Pittaburgh, da ai poiščem drugo delo. Nekega lepega dne v avgustu ae spet znajdem na postaji Bai-tlmore v PitUburgh u. Hodim Slika kaže nakladanje Kitajsko. Denar za ambulanto ee V New Yorku. i jo odpelje na kitajske pralniške firme sem ter tja z namenom, da, bi kje srečal kakšnega "Kranjca". In res — po par urah iskanja se je prikazal in me vprašal, dali niaem "Kgajner". "Da, sem," sem mu odgovoril. Pove* dal sem mu, da bi rad našel gotove ljudi v Alleghenyju. Peljal me je na cesto Ohio v neki sa-lun, v katerem je bil za barten-derja neki Belokranjec, pa sva tam poizvedovala. Sledilo je iskanje dela. Par dni sem hodil okrog za delom, tretji dan pa sem se napotil tja,, kjer sem prespal prvo noč v Pittsburghu pri Poljakih. In kaj vidim? Glaiuto — steklarno — torej delo, kakršno sem opravljal v Zagorju ob Savi — "glassehleiferai!" Prvega, Ud sem srečal, sem vprašal, če zna nemški. "Ja wohl," je dejal. Ali tukaj brusijo steklo? Da. Račt bi dobil Uko delo, ker sem ga že opravljal v stari domovini. Peljal me je k supru An-dyju Riplyju, ampak Andy nI znal> nemški. Poslal je po Mur-ryja, ki tudi ni razumel nemščine. Nato je Murry prinesel steklenico z zamaškom. V stari domovini smo temu rekli "aiporati". Vprašal me je, če se razumem na tč vrste delo. Seveda, saj sem ga opravljal v sUrem kraju. Ali right, je dejal, prejemal boš devet dolarjev na teden. Tega aem bil vesel, in ko sem povedal Arhovi mami, da sem delo dobil in koliko bom prejemal plače, je rekla: "Ta fant bo dobiu veliko pejdo — devet dolarju na kejden!" Par tednov pozneje sem pa dobil še večjo "pejdo" — deset! Z delom sem pričel na Labor day. "Med menoj so bila sama dekleU", namreč pri delu. Najbolj se mi je dopadla Annie Hertz, prav luštna Nemka, ki mi je rada vse povedala, kako moram delati, seveda vse po "njemački". Zgodilo pa ae je, da sem se šest tednov pozneje na-lezel vročinske bolezni vsled pitne vode, ki pa ni bila pitna. In v tistem deliriju od vročine sem vedao videl in klical "Annie, Annie." To je mojo gospodinjo zmešalo, ker je mislila, da sem zaljubljen v njeno hčerko Annie. Kajti pozneje so me Prtser pred etfajo na odhod na fronto. vpraševali, čigiavo Annie sem vedno klical. Seveda sem moral povedati, da Annie Hertz. Bog mi grehe odpusti! — To vam je bila huda bolezen, ki je trajala 4 mesece — ampak ostal sem, danea pa sem tukaj v metropoli, kjer dražim svoje rojake, kadar me ujezijo s svojo izobraženostjo. Marsikatera rojakinja se bo vprašala, češ, koliko pa je ta fant sedaj sUr? Takrat sem bil sUr ravno 17 let in 5 meseeev ter 8 dni, namreč ko sem odkar jal z doma. Sedaj sem v tej "kontri" ie 35 godina, Seštej, draga čitateljica, skupaj, pa dobiš rezuUat, ako U zanima. Lahko pa nasUne še drugo vprašanje, če je namreč U fant še vedno od fare ali če ni več za nobeno rabo? Ne vem, bi rekel, ampak oni dan, ko sem sedel v ulični kari, ki je bila natlačena, ljudi, je stopila blizu neka veli-; ka deklina, ki je morala sUti. Pa sem ji dejal: "Dekle, jaz sem ie sUr, zato se mi lahko kar brez skrbi vsedeU na kolena." Kaj mislite, dragi moji v Kristu? Ubogala me je. Cez nekaj časa pa sem ji šepnil: "Le vstanite, sedaj vem, da sem še mlad, pa vi sediU." Ampak, drage rojakinje, zapomnite si, da sem podoben Wil-lu Rogersu, ki je dejal kraljici v filmu na dvoru kralja Artur ja, ko se mu je ona približala z nekimi čudnimi kretnjami: ". . . predraga kraljica, verjemite mi, da moji nameni ao pošteni!" Da, tudi moji nameni so pošteni preljube ženice, zato sem vam povedal, koliko let imam že na svoji grbi. Ce jih je nekaj preveč, vedite, da ns morem pomagati, kajti jaz nisem kriv svoje starosti — prezgodaj sem se namreč rodil. Ako pa se bom še kdaj rodil — reinkarniral, kakor pravijo študirani ljudje — bom pazil, da se bom pozneje. Lahko se bo zgodilo, da bom živel še dvakrat po 35 let, pa se bodo metrpplbiaki pogrebu i ki zaman pripravljali, da me dobijo v svoje kremplje. Torej — "2ivio!" Se 70 let bodo čakali name* Ostajam s krepkim rojaškim pozdravom, vaš, Frank Barbič, 53. Razno Iz Joiinatowna i Johnstown. Pa. — Pričakali smo veselo pomlad, katere se vse veseli, četudi imamo razne skrbi in teiave. Vsakdo se ras-veseii, ko pride v deielo gorka, zelena in cvetoča pomlad. Vse oiivi, vse se veseli. Cvetlice o-krasijo okolico in ptice veselo ivrgolijo, Uko da se človek Šteje srečnega, ako dočaka krasoto pomladne prirode. V tem prijetnem letnem času. ko se narava prebudi iz spa-njo in ko vse oftivi. Je zelo primerno, da kulturna društva prirejajo svoje predsUve ln koncerte. Pevski zbor "Jugoslevi-ja" priredi svoj letni pomladanski koncert to sobote, dne 14. maja, v dvorani SDD na Mex-hamu. Uljudno vabimo vaa društva in vse rojake ter ljubitelje lepe slovenske pesmi, da se udeleiijo v velikem številu ve-< Dalje aa «. ssslsjuti Pogoror rtemi b nam VESTI IZ 8TAREGA KRAJA Kako so angleški delavci v prvi prejšnjega stoletja rušili »toje, jt'ltva«S ■nov in rovsi teh vine. Cela vrsta socialnih romanovTnl?.^ tragedij, je že bila spisana na m^ makov. HMhBHMH ftfcvežj so v svoji zmoti videli le stroj ku® je odgrizal zaslužek—niso pa videli in. strojem. Znesli so se le nad strojem u Danes smo do malegeie sredi dvajset**. J leUa, ampak v Ameriki je še na tisoče inu2 delavcev, ki upajo pamet svojih angleških k tov pred sto leti. V teku velike deprej* .T neprestano oglašakrsekteve po zakonu, ki n! določi za stroje /'praznik", da bodo lahko sleni vM brezposelni delavci. Tudi ti amerX delavci vidijo le svoj nos—le stroje, ne pa „„£ ki posedujejo stroje in odločujejo, koliko deto cev sme delati in kdaj smejo delati.. Zgodovina nam je ohranila tragične inciden te iz ddbe, ko so so/>potjavile prve žalezaic«. Nti večji sovražniki železnice so bili—vozniki kosi skih poštnih in tovornih vosov; ti so preklinja železnico na dno pekla in širili so med babi«, vernimi ljudmi "novico", da vlake "'tli klenska hudoba." * Zdaj še le pridemo do vesti iz starega kraji SUrokrajski list Naša moč, ki izpoved* krščanska načela, prinaša sledeči "slavo«,*V' avtomobilu: . » "Kaj je avtomobil? Avtomobil je stroj za pokončavanje cest. Stroj za gašenje ljudi, gosi in kc Priprava za oviranje cestnega prometa. M« za-zavarovalnice. Pečenka za davkarijo, dohodkov za zdravnike in kazenske advoh Naprava za kaljenje nočnega miru. Aparit plašen je konj. Tihi družabnik pogrebnega voda." To je vsekakor lina reklama za one am« Slovence, ki se letos odpravljajo na obisk dompvine in nameravajo vzeti avtomobil boj. Vsekakor jih čaka "prijateljski si jem*. Presenečenja v 25 letih ^mmmmmmmammrnmm Pred kakšnimi 900 tehniki in inženjerjii New Yorku je skušala skupina učenjakov dati podobo sveU, kakšna bo v 25 letih, njihovem naziranju se lahko vsi tisti med ml ki bodo učakali še 25 let, pripravijo na1 kovrstna presenečenja. Predavatelji so namreč med drugim trdili, i bo človek čez četrt stoletja nosil nezj oblačila iz celuloze ali tkanega stekla, jih bo na U način, da jih bo polagal v elektr peči. Ljudje bodo sUnovali v hermetičnoi tih hišah, ki jih bo elektrika razsvetljevala, I rila, hladila in jim dajala sploh vsako polj "podnebje." Bfccilov in mikrobov tedaj mo poznali več oziroma se jih ne bomo Ultravioletna svetloba bo uničevala vse bok ske kali. Silo in svetlobo bomo pridobivali i ravnost iz sonca. Knjifinice bodo obsUjale iz neznatnih skih sledov v obsegu današnje žepne ure "knjige" bodo ljudje brali s pomočjo proje skih aparatov, kl ne bodo večji od dar namiznih telefonov. Vremenska poročila prihajala na podlagi raketnih raiisko stratosferi, prekomorsko pošto bodo isto prenašale avtomatične rakete, ki bodo n. Atlantski ocean preletele v nekoliko urah. Svet bo tedaj za naše današnje pojme čuden. Suše, toče, slane, mraza, ikodljivihj želk in rastlinskih bolezni ne bo več, tr nalno poljedelstvo bodo zamenjsle nove bres tal," namreč Unkovne farme, na L bodo žitne vrste in zelenjadne rastline ravnost is rediv pod strehami in v Seme bo tedaj v resnici donašalo stoteren Ce se bodo U prerokovanja uresničila, bo i mara res vredno živeti še četrt stoletja, d Kovinska plast zoper zaled« Na Angleškem preizkušajo U čas i * nov pripomoček zoper zaledenitev.letal. Bl stavlja eno največjih nevarnosti za p«w ski leUlski promet. Nova metoda obstojrn da prepleskajo ogrožene dele letala i bJ^V vsebuje kovine v koloidalni oHiki. »»j barvno plast spuščajo električni tokin pri tem segreje ter preprečuje zslede"'^ Ker je poraba toka majhna in prftšjjM Itev iUk le za kratke čase in je me**^ izvajati dodatno z dinamom, ki je i Ulu, se da stvar uvesti v prskso bref Z novo barvo namaiejo ne samo krte . robove, ki jim oledenitev še posebno pr** več tudi propelerji in cek) radiji »ntfB* Pred dvajsetimi W (Iz Prosvete z dne 13. msjs lt* Domače vesli. V Aurori. Minn. J« letna Josipina Šuštar, članica SM •• Delavske vest L Vlsdni ^^^^ trije je omejil proizvodnjo svlo!**^ Svetovne vejaa. Nemci so »e nek«* L aiH pred Američani na francoski kardiji. . Hsvjeiaka Reaija. B^^^Zg slala v Berlin novo protestno »*» brest-listovške mirovne P°*,k11*" -- Vesti s Primorskega P um Dri Trotu, april. — fl^^krat poročali, je i^ur-ka kriza v gornji tr-posebno zadela na-0kS ^manjkanja dela finskih kAmnolom*, L ZZZi par malih izjem so 'g^i, podjetja, kakor L jEoaTcaharija in dru* "2 «o dajala zaslužek tisočem, delo. Nada; smo imeli ITdobrih letih zadolžili, niso m plačevati svojih dolgov, 'daje marsikateri grunt šel ^ Do sedaj so vsa ta Lpiena posestva razen par iz-^Ula še v naših rokah. Ta j gospodarska kriza pn dm tudi vtrok rszpusta in likvi* jje naše posojilnice, ki j« , ustanovljena pred 30 leti. jd desetimi leti je bila še ena boljiih zadružnih zavodov v liki okolici, potem pa je radi podarske krize zašla v tak Aj, da je nadzorna oblast edila njeno likvidacijo, ki jo vodil z vso brezobzirnostjo nr je že izjavil likvidacijski liur, neki tržaški profesor Palutan. _______________ »itd časom je bil v tukaj-em fašju obisk odposlanca j. tajnika v Trstu. V direk-u fašju sedi poleg drugih neki Jakob Tence, uslužbe-v prosti luki v Trstu. Ta se jritožil odposlancu, da neka piaa — mislil je na pevski r, — vse preveč prepeva slo-ike pesmi po gostilnah in s moti ostale goste! Prosil ga i primerne ukrepe, da bi na-epa pesem, ki nas edina še lih potolaži v teh težkih? 6a-prenehala. Slovanski priimki bt, april. — V zadnjem ča- e prejel neki domačin v Po-[i pri Vipavi dekret, da si izpremeniti priimek iz fefca" v "Furlani". Dva izleta Idrijčanov rija, aprila. — Na Jožefovo velikonočne praznike so »ne Idrijčanov obiskale tli kraj, kjer so bili seveda rfno sprejeti. Bilo je med ii brez dvoma tudi takih, ki esetletja niso videli svojcev. ) nič čudnega, če je bil spre-tako navdušen in se je k odu velikih avtobusov zbralo in mlado, malone vse to, tako da so idrijski javni ni določili zadnji moment > drugo pristajališče avto-v, kot pa je bilo prvotno Seno. Dočim je na Jožefovo plo vse lepo in so se izletniki veh dneh, ki so jih preživela v družbi svojcev, vrnili zadovoljni, ni šlo pri veliko-obisku vse gladko. Razstava plemenjakov - Dne 22. aprila je v Sežani 4. razstava ple-«ih bikov alpske rase, ki jo Ioniziralo deželno oskrbni-™ poljodelstvo. Razstava namen pokazati kra-kmetom prednosti in kori-J** «we ter vzbuditi za-Jza selekcijo. RazsUvo rjnl tržaški prefekt Re-branim kmetom in živi-wm je govoril federalni * ki povdaril po-pjitave za vso provinco in vse akcije, ki so pripo- * k napredku živinoreje na ,n rekH da je treba še Pipete vat i selekcijo živine, J? ^'inorejt je največje kraAkeRM kmeta. Za * tvoril prefekt Rebua, ^'hvalil prizadevanje živi-*v 'n razstavo ter organi-^'vinor^jcev. Povdaril je Ni vinoreje za tržaško po. lUrkjjj fX^bno ^en pomen Pozdravi „a * pustno lKxJ 1 rw»om imeli f»-eZ- 7*nif«»^Jo. Skli- C^°rbv?nrotrok€ ,n i pri*J* 'TkMJ 0bfanov' »vali prihodu taj- J ' ,J*nke reške kl f ' bi Premu pri- w> generalnega taj- Mnogi, ki so se v j«. Premu P»>tdra rMni franke Starace- W tudi J* noro občinsko znotraj, med tem ko so nekatere skupine o» trok vzklikale duceju, so druge molčale, kot tudi odrasli. Po kratkem času se je avtomobil fašističnega tajnika spet odpeljal. Zopet smrtne nesreče zaradi granat Trat, aprila. — Komaj smo se oddahnili od 'neprestanih nesreč z vojnim* strelivom, že smo spet imeli kar nenavadno Itevilne nesreče, ki so zahtevale tudi smrtne žrtve, med tem ko bodo drugi ostali invalidi brez rok in nog, pokvarjeni za celo Življenje. Koliko je že takih na Goriškem in drugod? Nič ne pomagajo vsa prizadevanja oblasti. Nekaj so res krivi tudi otvo* ci zaradi neprevidnosti, a drugi si iščejo v tem svoj vsakdanji kruh. Kjer je tekla vojna Črta in kjer je bila dolga leta pozicijska vojna, tu sedaj še vedno neprenehoma kopljejo tudi po nekaj metrov globoko, kakor da tbic bil kak rudnik. Železo je zaradi avtarkije sedaj postalo zopet drago in zato še vedno mnoge privlači iskanje vojnega razstreliva. Dne 22. aprila se je baje zaradi neprevidnosti zgodila smrtna nesreča na vznožju hriba Vodice pri Sv. Gori. Žrtve eksplozije eo postali • iskalci starega železa Alojz Hervič, star 21 let in Albin Rajavec, star 18 let, o-ba iz Ozeljana. Našla sta veliko granato* ki sta jo hotela premaknit. Eksplozija je oba strašno razmesarila. Spravili so ju v goriško bolnico, kjer je Mer-vič kmalu na to umrl zaradi ran v spodnjem delu telesa in ker mu je odtrgalo nogo. Rijavcu je granata zlomila nogo in mu zadala več ran po vsem telesu. Zdraviti se bo moral, ako ne nastopijo komplikacije, okrog 60 dni. Druga nesreča se je zgodila v Ajdovščini, kjer je granata težko ranila Alojza Godino, starega 41 let Tretja nesreča se je zgodila v Bovcu. Ko j9 47 letni Kraus ^nton hotel odpreti granato, je nastala eksplozija, ki mu je odnesla levo nogo in povzročila številne rane po vsem telesu. Prepeljali so ga v goriško (bolnišnico, kjer bo moral ostati dolgo časa. Četrta nesreča se je zgodila zopet v goriški okolici. Ko so se otrooi igrali z najdeno granato, je nenadoma počila in težko ranila 7 letnega Gvida U-šaja in 19 letnega Brumata Ful-vija. Pri peti nesreči je postal žrtev 21 letni Jožef Mozetič, ki je zaradi eksplozije dobil hude poškodbe na rokah in obrazu. Ker je izgubil mnogo krvi dvomijo, da bi ga mogli rešiti. Smrtna kosa Sv. Križ pri Trstu, april. — Vrste naših izseljencev, ki jih je čez 300 razkropljenih po širnem svetu, se redčijo. V daljni ArgenUaiii je smrt stri* že peto mlado življtaje; 281etnega Justa Bogateč, v Franciji, že drugega družinskega očeta, v Skoplju pa lepo Sonjo Sedmako-vo še v cvetočih letih. Doma pa je po dolgem bolehanju umrl 2B-letni Emil Košuta. Zavratna jetika, ki si jo je nakopal v abe-sinski vojni, mu je uničila mlado življenje.' Nit se ni izpremenilo Trst, april. — Ob obletnici sporazuma z Italijo, ko je grof Ciano obljubil, da bo italijanska vlada dala potrebna navodila, da se bo smel neovirano zopet rabiti naš jezik v cerkvi, prihajajo od najrazličnejših krajev veati, ki pričajo, da se ni v tem pogledu prav nič izpremenilo, obratno, da so se prilike celo marsikje le poostrile. Zgodnja pomlad in kasna zima Reka, aprila. — Zgodnja pomlad je zvabila naše kmete, da so morda še predčasno posadili krompir in opravili druga dela na polju. Po lepih dnevih je pripihala mrzla burja, tu pa tam je padal sneg, pojavila se je poledica in temperatura je stalno padala. Ponekod so šli kmetje odkopavat vsajeni krompir in ugotovili, da jim je zmrznil. Tako bodo morali nekatere njive ponovno preorati in vnovič vsaditi krompir. Zaradi tega je cena krompirju izdatno poskočila. Pred kakim dobrim mesecem so prodajali krompir po 20 stotink, danes pa zahtevajo zanj že 60 stotink kilogram. « Ravno isto je s sadnim drevjem, ki je zaradi zadnjega mraza utrpelo veliko škodo. Zgodnja pomlad in topli dnevi so priklicali zelenje in cvetje, ki pa je zaradi nenadnega mraza in močne burje vse odpadlo. Tako ne bodo letos imeli naši kraji prav nobenega sadja, posebno Češenj ne. Cmi vrh. — Na meji so prijeli 261etnega Orla Friderika iz Zgonika, ker je baje nameraval pobegniti preko meje. Gorica. — V St. Petru pri Gorici se je smrtno ponesrečil BO let stari Ivan Cerne. Ko je šel po krmo na senik je padel z lestve, si prebil lobanjo in pretresel možgane. V goriški bolnišnici je kmalu nato podlegel poškodbam. Trst. — Šolsko skrbništvo je razpisalo natečaj za 88 učiteljskih mest v tržaški pokrajini. Bratoviiina str oje vodi j praznuje 754etnico i Detroit, MIch. — Bratovščina železniških strojevodij je praznovala 75-letnico svojega obstanka z banketom v Detroitu, v mestu, v katerem je bila u-stanovljena. Banketa so se u« deležili upokojeni in aktivni strojevodje. Med temi je bil eden, ki je star Že 98 lat. Bratovščina je samostojna organa zacija in ni včlanjena ne v A* meriški delavski federaciji in ne v Odboru za industrijsko organizacijo. F108V«T» - Borba za kontrolo avtne unije Fraiccijatti spor ovira organizatorično kampanjo Detroit. Mich. — (FP) — Borba za kontrolo unije zdvu* ženih avtnih delavcev se je po* ostrila ob otvoritvi seje eksekut tivnega odbora, ko je Homer Martin, predsednik unije, odsta? vil Rlcharda T. Frankensteena, pomožnega predsednika. To pozicijo je slednji imel od zadnje konvencije unije, ki se je vrŠHa v Milwaukeeju. V avtni uniji sta aktivni dv« grupi in vsaka vleče na svojo stran. Predno je Martin odsta-vil Frankensteena je detroitsko časopisje pisalo o zaroti med levičarji v uniji, naperjeni proti .Martinu. Frakcijski boji v avtni uniji dajejo pri* liko Ameriški delavski federa* ciji za napada na gibanje, ki g* vodi Odbor za industrijsko or« ganziacijo. Direktorji CIO še niso posegli v te boje, toda to bodo morali storiti prej ali slej« Martin in Fraokensteen sta bila do zadnjega časa velika pri* jatelja. Skupno sta bo borila proti elementom« 4ti so ruvarili proti uniji. Frankensteenu je bilo poverjeno vodstvo organi« zatorične kampanje med F\>rdo* rimi delavci, ki pa ni pokazal posebnih uspehov. Martin mu je očital nesposobnost in da se je zvezal z radikalnimi elemen* ti v uniji, ki bi ga radi izpodrinili kot predsednika unije. To je glavni vzrok, da je Martin odstavil FVankenateena kot po« možnega predsednika in s tem povečal notranji konflikt. Obžalovanje poko pa nemške kultur« Obletnica • e ž i g a n j a knjig,v Nemčiji n i » New York. — (FP) — Hen drik Van Loon, sloviti pisatelj, je razglasil dan splošnega žalovanja v svojem govoru na banketu, ki so mu ga priredili prijatelji, kot spomin na dogodke pred petimi leti, ko so naoijski fujavosrajčniki na Hitlerjev u-kaz sežiga H knjige "nearijsklh" pisateljev. "Pred petimi leti je Goebbels zanetil plamen, ki je uničil vse, kar je bilo lepega v nemški kulturi in umetnosti," je reksl Van Loon. "Kljub temu je še upanje. Is pepela se bo dvignila nova in večja kultura —* kultura svobode in demokracij«. Naciji so uničili dela Thomaaa Masna, Einsteina in drugih vsttktr Nemcev, toda imena teh" mož bodo živela, ko boste Hitler in Goebbeia posabljena." Banketa so se udeležili tudi Ngn (»».ii i. Nura hiša naisemUi«***« farmarja, v ka direktorji filmske družbe War-vvMik, ki so producir*li Van Loonov prvi film, ki ima naslov "Borba za mir." Film kaže vtroke, ki podžigajo vojne, in svrača krivdo na. diktature. Eden izmed priaerov v filmu kaše sežiganje knjig pod vodstvom Goebbelsa v Berlinu 1. 1933, drugi prizori pa napad* iz sraka na mesta y.Španiji in Abesinijl. Fordova k o m p a • • v» I v« r nija v vroci kak;; manevri ja naj ^ 0>r4«—. nitMte IMT s. r. A. VUHV cv UM« umnmm O-rt**. i Mtt Vacrtafc. «4. UM*J«SI ■ ■MIH] ........................ IMI UvmM* in^ CM HM. IMT S. Uwlili A t«, Mtf a. UmMi im rooraaosaoMiui Jf.. K>l SMlttl ■ __Matriktul Ma KlMMh. IrMJI 4Mrlkl«l " tMMk 4«tU Af«., U Ml a. Ulk ti.. mivsakM. wu .......... BM »II. Btr^MM, rm. Ml! W. IlUl ■«.. (UfUui UM« .......«U T**4 »t. U n*ik ri> niiL vCmM C«Uk«i J. III^IIMI TumO. IIM«M«„M,Mlt Detroit, Mich. — (FP)-nFord Motor Co. se Ae vedno nahaja v ftkripeihi kamor jo je potianilo federalno delavsko rassodiide, kljub odredbi federalnega pri« zivnega sodišča v Covingtonu. Ky., ki psepoveduje umaknitev rekordov v zvezi s odlokom ras-sodMKa« da je> družba kršila Wagnerjev zakon. Krogi, ki imajo ozke stike s uradom delavskega razsoditta v Detroitu, pravijo> da bo edini rezultat legalnih manevrov ta, da bo morala pladatl delavcem, katere je odslovila zaradi un aktivnosti^ veifjo vsoto kot je bila določena v decembru preteklega leta, ko je razsodlifie podalo svoj odlok. Delavsko razsodišče ne bo predložilo nove (evidence, ke se prične zaslišanje pred federalnim sodiščem. Predložilo bo le ugotovitve,, prejšnjega zaslišanja in zahtevalo od sodišča izvajanje svojega odloka, ako se |>o kompanija upirala. Fordovi odvetniki so vložili formalen protest, ko je razsodi-4če izvršil* svojo nalogo. 8 tem protestom se hoteli uveriti so* dišče, da ja kompanija potrebovala poboj nike, da zaščiti svoje tovarne v Eiver Rougu pred "invazijo", ker je bila vlada Mkhigana takrat brez moči in yti mogla vzdržati reda. . Poznejši dogodki bodo tudi prišli na rešeto, med temi napad na Waltarja Kautharja, u* rednika avtne unij«*: Njega so napadli Fordovi poboj niki, ko je priredil zabavo svojim prijateljem v svojem stanovanja. Bud Holt, edsn od napadalcev, je že priznal, da j« bil v Fordovi službi, ko so pobojniki? na« padli organizatorji avtne unije pred Fordovo tovarno 26. maja preteklega leta. Prmithavm1 pe/ici/> §hš brataihotti v San Franciscu San Franc isco, Cel. — Tu je bil formiran delavski odbor, ki bo vodil preiskavo policijske brutalnost* v sveti » tatfranjem unijskega gibanja in napadi na organiiatorjs. Odbor Iveri 50 članov, ki so 4>lll Izbrani iz vrst unty'ADF in 010. Bugene Pa-ton* predsednik mednarodne u-nije pristanIMnih delavcev, je bil imenovan za našelnika odbora, J. V. Burke, predsednik krajevne unije vosnlkev, pa tajnika. Odbor je že pedvsel korake, da pride zadeva terorizl-ranja delavskih jroditsljev pred veleporoto. Nekatere liberalne grupe so obljubila sodelovanje z odborom. Policaj WiUiam Ralston je nedavno napadel 8wana Csrlsona, organizatorja unije pristaniških delaveev, in ga tuk» pretepal, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. K .........»M B. 1IUI H, ClmiMi OMa ..MIT S. U»»teW A*«., cmm«^ na«Mi . IMT S. Unaii A«*» 11iI«m*. llMaMa IMT s. u«»mi A t*., cuno, ituvma Mt S. Mnnt A**., CUnMm BMta, BL .....IMT S. Tm»fc«U af*^ cmn^ iu. .....UM A Uakrl A»«.. S*rwf«. tt. roaoTNi oosaai ......................ii« w. u*r st. s»h«afiam. m. ..................... l»Mk«ta A««.. OmiiM, OM» ....... .■•» Hi .......111 Tww st. it.>•<•*.• ..Bm mt, MAMOBNI OOMS i ...............».MU A UvaMi A«*« CkUn, .........................m vnubi a t«., nn, .....................IMM Amlt Al«. Illllllll.lll.l.l.l Kitajškm demon* štrmcij* proti japonskim miliiarišiom New York. — Cez IS,000 Kitajcev se je udeležilo protestnih demonstracij proti Jsponskl Invaziji KlUjske. Demonstracije je organiziralo 60 kitajskih grup in organizacij. Pet kitaj* skih letalcev, kl se urijo za voj- Odškodnine za po-klicne bolezni i Razni državni zakoni o delavskih odAkodninsh proti nezgodam so do nedavna določali kom-pensacije le za poškodbe ali smrtne nezgode, kl so se pripetile v teku zaposlitve, niso pa določali ničesar za delno ali i>opolno po-| hafeljenoet, povzročeno vsled rws-nih bolezni, ki se lahko direktno pripišejo razmeram, v katerih kdo dela. Tako je bil rudar, ki je bil poškodovan, ko se je skala nanj vsula, upravičen do kom-pensacije, ni pa dobil nI kake odškodnine, ako je postal nezmožen za delo, ker so se njegova pljuča napolnili s prahom skale in premoga. Borba, da se pripoana odgovornost delodajalca za poklic m* bolezni (occupationa! diseases), se je vodila dolgo let. Sedaj pa plačuje že 25 držav in federalna vlada, Hawaii, Portorico in Filipinski otoki delavcem odškodnine, aiko so postali riezmožnl za delo vsled bolezni, direktno povzročenih o<| racmer svoje obrti. Kaj je poklicna boletenT Večina držav, ki so ucakonile kompenzacij^ za poklicne bolezni, isrvcno navaja, katere bolezni se imajo smatrati za poklicne. Tako na primer država Minnesota za znamuje 23 takih boleenl, mod njimi anthrar, ki v splošnem nastaja vsled dotike z okuženo vol no* lasmi, ščetinami ali kožami,/ ZAstrupljenJe s svincem, kl nastaja pri pripravljanju svinčenih zmesi; zastrupljenje z živim srebrom, fosforom in arsenikom, bolezni nastale vsled stisnjenega zraka, rama vnetja in bolezni, ki so običajne pri raznih obr-tlh, — Newyorski zakon pokriva 36 poklicnih bolezni In vključuje zaatruipijenje z lesnim alkoholom, katarakte na očrh delavcev v steklarski Industriji razne bolezni rudarjev, oneepoMJenoat nastalo vsled praskanja In pri-sad!, zastrupljanje z radijem Ln dihalni, prebavni, živčni in oČ««m ni neredi vsled dotike s petrolej-sklmi produkti In njihovimi hlapovi, Onesposobljenost vsled zmrznjenja In hernije Je navedena med BI poklicnimi bolezni ml v zakonu drž. Rhode Island. Večina teh 23 držav prlpoznava nilfkozo za bol«K»n, ki Jo povsro-ča vdihovanj« kamenltega prs-hti, kot raslog za plačani* odškodnine, ako delavec vsled nje trpi delno ali popolno oneapoaob-Ijonoet. UU Je nswyorška legislatura dodala nova pravila k "induatrial code", ki uravna va vpeljAVo, manipulacijo in vzdrževanje sistemiiv za odpravo prahu v vseh industrijah, kjer ogroža lutmeniti ali drugi nevarni prah zdravje delavcev, da se tako zniža nevarnost *i-likoze. Odškodnine za (»oklicne bolezni ne v splošnem ravnajo p«i določbah, kl veljajo za odAkothiine v slučaju Industrijskih neagod. V državi Illinois na primer, a-ko ima poklicna bolezen za posledico smrt delavca, dobiva nje-govs vdova, otroci in odvisni starši znesek, kl Je enak štirikratnemu letnemu zaslužku, ne pa menJ kot $2,500 oziroma vsč m©- no službo In bodo odpotovali na Kitajsko, Je krožilo v zraku nad I kot $4.000. Ta maksimum cestami, po katerih se korakali1 re povečati de $4,MO, ako je po-deotpnstrantjs. Vse diference trojnlk zapustil tri aH več nedo-med kitajskimi grupami so bile letnih otrok. Odškodnina pa se pozabljene, ker so hotele poka zniža na |x>l izvrstna godba. Manjkalo ne bo dobre postrežbe in bo obilo zabave za vse. Zato pa ste valjeni vsi, da pridete na slavje 80 letnice omenjenega društva dne 28. majal Itn« 1. maja Je umrl rojak Majk Kasiiet. Bil Je delavski trpin In umrl Ja baš na delav<« ski praznik Prvi maj. Star Je bil 61 let in doma iz Tolmina. Podlegel Je težki Isilezni raku. Uoiuhal je nad leto dni. IVikoJ-nik je bil splošno priljubljen, kar je j>okazal njegov pogreb. MoJe iskreno sožalje prizadeti družini! Tbsrse* (riavach. Ostra obsodb« angleške zunanja politika * ______ (NsrfslIsvaiO« s 1. strsuU špitnskr ljudske vladi* o italijanski In nemški agresiji v ftpeitijl. Hugostlral Je, naj ta odbor najprej ugotovi obdoMitve, da Ja Mussoliul pošiljal čete v Španijo tudi tskrst, ko se Je pogajal a rhamlierlalnovo vlado. I/iril 11 m I i f m x je bil v zagati, ko je Apsnskl minister bičal angleško kupčijo z italijanskim diktatorjem. Ko Je prišla vrste nanj, ds isiblje nbdohtitve. jf dal le nejssen odgovor. * Wlllism J. Jordan, delegat Nove Zelandije, In Maksim Litvi-nov, sovjetski komisar za zunanje zadeve, sta podprla zahteve španskega ministra, da lel Vsyo 1m» še govoril na seji sveta Mg* narodov. ^ F. M. DOSTO/SVSKIJ: Bratje Karamazovi ■ levssfl II Nevarne priče Ne vem, ali je bil predsednik razdelil priče državnega pravdnika in zagovornikove priče na nekakšne akupine in po kakšnem redu je bilo prav za prav aklenjeno, da jih bodo klicali. Bržkone je bilo vse Uko odrejeno. Vem aamo, da ao jell nejprej klicati obremenilne priče. Ponavljam, da nimam namena opisovati vseh zaslišanj od koraka do koraka. Mimo tega bi bilo moje opisovanje deloma itak odveč, zakaj ko sta se pričela govora državnega pravdnika in zagovornika, je bil v njih ves potek in zmlsel vseh podatkov in vseh zaslišanih izpovedb Uko rekoč strnjen v eno živo in značilno osvetljeno točko, in ta dva znamenlU govora sem si, vsaj poaamezne dele iz njiju, v celoti zapisal neko nenavadno in po vsem nepričakovano e-pizodo v teku obravnave, ki se je nenadoma o-digrala še pred sodno debato In je nedvomno vplivala na njen strašni in usodni izid. Pripomnim samo, da se je že v prvih minutah obravnave kričeče izkazala neka posebna značilnost te "zadeve", ki so jo vsi opazili, namreč: neobičajna moč obtožbe v primeri s sredstvi, ki jih je imela obramba. Val so to začutili na prvi mah, ko so se v tej strašni sodni dvorani jela osredotočati in skupljati dejstva in ko je jela vsa ta groza in vsa U kri vse bolj in bolj udarjuti na vrh. JMordajose že ob naj prvih korakih vsi zavedeli, da tu vobče ne gre za kako sporno stvar, da tu nI dvomov, da tukaj prav za prav ne bi bilo treba nikake debate, da se bo U vršila edino zaradi oblike in da je zločinec kriv, očividno in končnoveljav-no kriv. Mislim celo, da so bile tudi dame, ki so Uko nestrpno koprnele po oprostitvi zanimivega obtoženca, ob enem vse do zadnje docela prepričane o njegovi polni krivdi. In ne samo to: zdi se mi, da bi bile celo zamerile, če se njegova krivda ne bi bila dotorej potrdila, zakaj tedaj bi razpletek, ko oproste zločinca, ne bil U-ko učinkovit A da ga oproste, o tem so bile _čudna stvari — vse dame skoro do poslednjega trenutka končnoveljavno uverjene. "Kriv Je, toda oprostili ga bodo iz človekoljubja, zaradi novih Idej, iz novih čuvstev, ki so zdaj v modi" itd., itd. Prav zaradi tega so bile s tolikšno nestrpnostjo pritekle na obravnavo. Moške pa Je najbolj zanimala borba med državnim pravdnikom in slavnim Fetjukovičem. Vsi so se čudili ln se vpraševali: kaj more kdo napraviti iz Uke izgubljene stvari, iz U-kega poj ed enega jajca, pa da je tudi Ulent, kakršen je Fetjukovič? In zato so z napetim zanimanjem korak za korakom spremljali njegovo početje. Toda Fetjukovič je osUl prav do konca, prav do svojega govora, vsem uganka. Izkušeni ljudje so slutili, da ima svoj sistem, da si je že nekaj sestavil in da vidi pred seboj smoter — a kakšen je U smoter, je bilo skoro nemogoče uganiti. Njegova uverjenost in samozavest pa sta vendarle udarjali v oči. Mimo tega so Ukoj vsi z zadovoljstvom opazili, da se je vzlic tako kratkemu bivanju pri nas (prišel je bil šele pred tremi dnevi) umel čudovito seznatiti s stvarjo in Jo je "proučil do najmanjših podrobnosti." Z naslado so potlej na primer pripovedovali, kako je znal vse obtežilne priče za časa spraviti v zadrego, pred vsem pa umazati njihov nravstveni ugled in s tem samoumevno tudi njihove izpovedbe. Sicer so pa domnevali, da dela to največ zaradi igre, tako rekoč zaradi nekega pravniškega bleaka, da ne bi zanemaril nobene izmed usUnovljenih advokatskih u-kan; zakaj vsi so bili prepričani, da kakršnekoli velike in odločilne koristi z vsem tem "mazanjem" ne more doseči In da se tega najbrže izmed vseh sam najbolje zaveda, da ga pa ima v zalogi kako svojo idejo, kako doslej še skrito obrambno orožje, k I ga bo nenadoma pokazal, kadar pride čas za to. A do nadaljnega je bilo vendarle videti, kakor da se, v svestl si si svoje moči, samo igra in norčuje* Tako se je na primer, ko so zasliševali Gri-gorija Vasiljeviča, bivšega sobarja Fjodorja Pavloviča, ki je izpovedoval najusodnejše dejstvo o "odklenjenih vratih na vrt", zagovornik kar zapičil vanj, ko je prišla nanj vraU, da mu zada kako vprašanje. Treba je pripomniti, da je stopil Grigorij Vasiljevlč v dvorano, ne da bi ga bilo spravilo dostojanstvo sodišča ali navzočnost ogromnega občinstva, ki ga je poslušalo, le v najmanjšo zadrego; njegov obraz je bil miren, toliko da ne ošaben. Odgovarjal je s Ukšno uverjenostjo, kakor če bi na samem besedoval s svojo Marfo Ignatjevno, kvečjemu nekoliko bolj spoštljivo. V zadrego ga ni bilo moči spraviti. Državni pravdnik ga je izprva dolgo izpraševal o vseh podrobnostih rodbine Karamazovih. Rodbinska slika je poslušalcem rezko stopila pred oči. Vsaj je moral slišati in videti, da je priča prostodušen in nepristranski. Pri vsej najgloblji spoštljlvosti do spomina svojega bivšega gospoda je vendar na primer izjavil, da je bil U do Mitje krivičen in ni prav vzgajal otrok. "Majhnega dečka bi ga bile uši pojedle, da ni bilo mene," je dodal, pripovedujoč o Mitjevih otroških letih. "Tudi to nI bilo dobro, da je oče oškodoval sina pri njegovi dediščini po materi." Na vprašanje državnega pravdnika, iTTln^optTirBvofc trditev, da Je FJodor Pavlo-vič oškodoval sina pri obračunu, pa Grigorij Vasiljevlč v obče začudenje ni navel prav ni-kakih zanesljivih podatkov, vendar pa je ostal pri tem, da je bil obračun s sinom "nepravilen" in da je res, da bi mu bil moral "še nekaj tisoč dodati." Pri tej priliki naj omenim, da je to vprašanje — ali Fjodor Pavlovič res ni Mitji ničesar doložil — državni pravdnik potlej s posebno trdovratnostjo zadajal vsem pričam, ki jim ga je vobče mogel zadati, da pa nI od nikogar izmed njih dobil kakega točnega pojasnila; vsi so potrjevali dejstvo in nihče ni mogel navesti le količkaj jasnega dokaza. Po tem, ko je bil Grigorij opisal prizor za mizo, kako je vdrl v hišo Dmitrij Fjodorovič in pretepel očeta, grozeč mu, da se vrne in ga ubije, je zavladal po dvorani mračen dojem, tem bolj, ker je pripovedoval stari sluga mirno, brez nepotrebnih besed, v svojevrstnem jeziku, prav zato pa z velikim govorniškim učinkom. Zastran žalitve, ki mu jo je bil Mitja prizadejal, ko ga je Ukrat udaril po licu in podrl na tla, je pripomnil, da ni jezen nanj in da mu je že davno oprostil. Ko so ga vprašali zastran pokojnega Smerdjakova, se je prekrižal in dejal, da je bil sposoben dečko, toda neumen in potlačen od bolezni, predvsem pa brezbožnik, in da sta ga učila brezbožnosti Fjodor Pavlovič In njegov starejši sin. Smerdjakovljevo poštenost pa je skoro vroče potrdil in Ukoj povedal, kako je Smerdjakov nekoč našel gospodov izgubljeni denar in ga ni utajil, ampak ga je prinesel gospodu, in kako mu je za to podaril zlatnik ter mu jel od tistih dob v vsem zaupati. To, da so bila vraU na vrt odprta, pa je tudi zdaj trdovratno potrdil. Sicer so ga pa toliko izpraševali, da se vsega niti spomniti ne morem. Naposled je prešlo izpraševanje na branitelja ln U je najprej jel poizvedovati zastran zavoja, v katerega je bil Fjodor Pavlovič "baje" spravil tri tisoč rub-ljev za "neko osebo". Ali ste ga sami videli — vi, ki ste "že toliko let živeli v bližnji okolici svojega gospoda ?" Grigorij je odgovoril, da ga ii videl in da vobče ni od nikogar slišal o takem denarju, "prav dokler niso zdaj vsi jeli govoriti o nJem." To vprašanje zastran ovoja je Fetjukovič s svoje strani takisto zadajal vsem pričam, ki jih js la mogel vprašati o tej stvsrl, z enako vztrajnostjo kakor državni pravdnik svoje vprsšsnje o razdelitvi imetja, in je Uki-sto od vseh dobival zmerom isti odgovor, da ni ovoja nlhča vidsl, čeprav jih je bilo zelo mnogo slišalo o njem. To zagovornikovo vztrajanje na tem vprašanju so ie od krajs vsi opszili. (Dal)« prihodnjič.) Najboljša odje-malka "Draga moja. morate mi o proatltl, obleka še ni gotova . . . Tako sem razburjena, da ne morem dati dekletom nobenih navodil ... Ali vidite te rdeče madeže na mojih licih? Ne vidite jih? Pač, pač, gotovo Jih vidite 1 Nakladam in nakladam nanje puder, pa se ne zmanjšajo niti za piko. Lahko si mislite —. če doživi človek takšno razočaranje . . "Prosim vas, pomirite se, Antonija Nikitišina, s kaj se je rg«Klilo?" "Zgodilo ae je — vi še ne ve-ste. kaj a« je zgodilo? Naj vam torej povem: Liza Karpatov s ae bo ločila. Liza js bila žena Ma-tveja . . . moja najboljša odjo-malka. Skoro milijon js plačala vsako leto za t<»aleU. In sdaj ae bo ločila. Ali razumeU, kakšen Škandal bo U>7" "Tako, ločila se bo? Koga pa vzame?" "Tudi tega ne veste? Pa govori vse mesto samo o tem! Njen privesek je neki muzikant, o katerem govore, da Je pobegnil t>d orkestra. Nemarnež ne bo mogel žrtvovati niti tisočaka zs njene toslete — ps gs bo kljub temu vzela ... Le pomiallte, tak-šen škandali Saj človek razume, da se ženaks, ki je omože-na, lahko zaljubi. Ampak da je prej potrošila milijon zs toslete, zdaj pa ne bo imela v U namen niti tisočaka ns razpolago — ♦• K»v ni mogitče razumeti nikoli." "Nu, in kdo je ta muzikant T "Kdo je muzikant? Rea, muzikant je: Ali rea ne vidiU rdečih madežev ns mojih licih? Nekakšen kapelnik. ali nekaj podobnega. Goapod Matvej a« js zavzel zanj kakor za brata, dal mu je v svoji vili aobo na razpolag**. Saj veste. Matvej js me-can. Vedno Je ljubil umetnost. Ssj je tudi njo pobrsl zaradi tega. Kaj ps Je bi is Liza preden js srečala Matvejs? Plesslks. To se prsvi, žensks brez eksi-atence. In Matvej jo je vzel k aebi, napravil je iz nje damo. Oskrbel jo je z vsem. Ona pa namesto, da bi bila srečna, da je dobila za moža največjega mogotca v deželi, kaj je storila? Povedala mu je v brk, da se ga je naveličala ln da odhaja k drugemu. Nespametnica! Beži od moža. ki ima pet tvornic za sladkor, tri imenja in sedem hiš, ki JI ftrtvuje letno milijon denarja samo za toalete. Poleg tega u-godi še vsaki njeni arčni želji. Recite, ali je ta žensks normsl-ns? Ni. ksj ne, ds ni? In vse to počenja zaradi nekakšnega onega, ki ume komsjds vihteti taktirko po zrsku. Ssj nič ne rečem! Prihližsj ae, komur hočeš. smpak ne ns Ukšen način. Ns tsk nsčin ne, za nobeno ceno ne!" "Nu. in ksko ne je začelo?" "Da. začelo ae je tam pri njih doma. Oh. ts Mstvej, da ni imel malo več pameti — ds ni PROSVET* umel krotiti in brzdsti Lize! Kaj živimo v provinci, ne pa v mestu? Kaj je bilo treba jemati tega nemaniča v lastno hišo, mu dati sobo? Mar nimamo hotelov, da bi v njih stanovali tujci, kadar bivajo med nami? Kaj nimamo nikjer nobenih separe-jev? Ali mora res vsakdo umazati domače ognjišče?" "Nu, nu, saj ne gre toliko za domaČe ognjišče! . . ." "Draga moja, kako morete reči kaj Ukega? V Ukšnih stvareh je poglavitno vprašanje "kako". Nu, naj vam povem dalje, "kako" se je razvijalo, da je prišlo do tega nepopisnega Škandala . . . Mogoče je res, da je bila "strast" tisto, kar jo je vleklo k temu "umetniku". Mogoče se je v nji zbudil spomin na mlada leU, ko je še skakljala po odru in se podila po plesiščih . . . Recimo, da je bilo Uko. Ampak v teh letih bi že morala ženska pozabiti svojo preteklost, posebno še, če je bila ta preteklost tako siromašna in bedna. Saj pravim! Naj bi ga ljubila, toda naj bi se obenem diskretno obnašala, da ne bi dala povoda za govorice za hrbtom moža, ki ima pet tvornic, tri imenja in sedem hiš ter žrtvuje letno milijon za ženine toalete. Takšen škandal. Res,, takšen škandal!" Je n^en mož kaj opazil 7" "Kako ne bi opazil, če mu to sama pove! In še v kakšni obliki mu je povedala! Brez solza, pomislite! Ne da bi padla na kolena in začela: ". . . Matvej, Matvejček, poslušaj me in odpusti mi . . . Nisem vedela, kaj se godi v meni. Saj pravim: škandal, da mu ga ni para!" "Kako mu je povedala?" "Tako nekako: Matvej, jaz te nimam več rada in ne morem ostati pri tebi. Ljubim kapelni-ka in zahtevam ločitev. Tako mu je baje dejala. Tako prozaično, kaj? Kakšna predrznost, govoriti tako možu, ki ima pet tvornic, tri imenja, sedem hiš in žrtvuje za toalete svoje žene milijonček na leto . "Kaj paije on dejal, ko mu je vse razodela?" "Matvej i je dober človek. Gentleman z eno besedico! Dejal ji je: "Draga moja, ne misli, da te bom kar tako izpustil, zakaj jaz te ljubim. Ti boš osU la pri meni, tvojega kapelnika pa bom vrgel skozi vraU. In pobrigal se bom tudi za to, da ne bo dobil nikoli nikjer nobenega angažmana." "In ona? Kaj je dejala na vse to ona?" "Ona? Namesto, da bi se zahvalila možu za njegovo velikodušnost, ko vendar ve, da bi si jih lahko privoščil pri svojem premoženju na vsak prst pet, ona je posUla še trša. Povedala mu je, da ne osUne pri njem za nobeno ceno. Ce jo ne pusti svobodno oditi, je dejala, bo pa pobegnila. Takšna predrznost, kaj ? Človek bi kmalu mislil, da ima ona denar, ne pa njen mož!" "Nu, in on? Kaj je on storil po vsem tem?" "Začel jo je prositi, naj ne gre in naj lepo stane pri njem. Pomislite, on jo je prosil, ki ima pet tvornic, tri imenja in sedem hiš .. ." "In potem?" "Potem? Da, potem jo je po- ggnac. n Wtf -*mm*m rt««* Prizor v urada newyorškega delavskega razsodišča, ko je bila podpisana pogodba med i hotelskih delavcev in delodajalci. slal na morje, da bi pozabila ljubavno pustolovščino. In namesto, da bi Liza osUla lepo v kopališču ter se zabavala z drugimi — kaj je storila? Pisala je kapelniku, naj pride za njo. Ta^ Vesti iz Jugoslavije Mlad krošnjar osamljen vloma v Železnikih JJubljana, 23. aprila. — Ka- ko sta se oba kopala v morju in sta muzicirala. Fej, kako banalno!" "Kako pa se je nadaljevalo?" "Vrnila se je z morja k svojemu možu in ko jo je Matvej vprašal, kako je ubijala čas, mu ni niti najmanj tajila, da ni pozabila na kapelnika. Nasprotno! Povedala mu je, da ga je naročila v svoje razvedrilo. In šele ko je pristavila, da se ga ni ter se ga ne bo nikdar nikoli naveličala, je Matveja minilo potrpljenje, pa jo je nahrulihj "Vrag te vzemi! Pojdi, pa mi nikoli več ne pridi pred oči! ( Prepovedujem ti, da bi še kdaj; obiskala otroke in stopila čez; prag moje hiše! Tudi lišpa ne' boš odnesla nikamor s seboj, o-1 stal bo doma pri meni I Pojdi in' pogini, ker ne ceniš moje lju-' bežni in požrtvovalnosti, ki ti je bila vedno na razpolago!" "Torej je na koncu vendarle odšla?" "Da, včeraj je odšla. Matvej bo že skrbel za to, da bosU s kapelnikom živela kakor pajek pozimi, ko ni nikjer nobene muhe. Prav je imel mož! Kajti če se ženska pri možu, ki ima pet tvornic, tri imena in sedem hiš, obnaša kakor Liza Karpa-tova, ni vredna drugega, kakor da jo sune v pogubo. In U ženska, pomislite, je bila moja najboljša odjemalka!" kor je razvidno iz poročila, ki ga je orodni&ka postaja v Železnikih poslala policijski upravi, je poizkušenega vloma v blagajno tamošnje Posojilnice in hranilnice osumljen mlajši kroš-njar iz Dalmacije ali Bosne, star 30 ali 35 let, veliike, suhe postave, podolgovatega, svetlo-rjavega obraza, svetlih, nazaj česanih in malo kodrastih las, velikega nosu, modrih oči in zdravih zob. Oblečen j« kratek suknjič in hlače rj»e ste barve, a s sabo je nosil« kast nahrbtnik in torbo. Pri mu so mu najbrž pomtgi kakšni sokrivci. POSLUŠAJTE PMJNDECH'S TRAVELBUR Folklore Radio Propt Every Sunday from 1 to 2 P. Slatin« WWAK - 1200 kil«*! Ali ste naroieU m (tik "Prosveto"? Podpfa svoj Uit! SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA Izdaja svoje publikacije in ie posebno Ust ProsveU sa koristi, tsr potrebno sgitacijo svojih droiUv in članstva in ss propagando svojih idej. Nikakor pa na sa propagando dragih podpornih organizacij. Vsaka or* ganlzadja Ima običajno svoje glasilo. Torej agitatoričnl dopisi in aasnanils dragih podpornih organizacij in njih druitav naj as ns pošiljalo listu Prosveta. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETI Po aklaps 11. redne konvencija aa lahko naroči aa list Preof* priitaja eden, dvs. trt. štiri sli »st llsaov Ia «sa družine k tal am nlnl. List Prostata stana as vaa anako, sa člane ali netiaae |MH ana letno naročnina. Ker pa člani ia plačajo pri aaaaaiaata $L»I tednik, aa jim ta priitaja k naročnini. Torej aadaj ni riroka, n8,< Ja llat predrag aa Člane 8.N.PJ. Llat Prosvata Ja ?«ia U-Uinl gotovo Jo v vaa ki draiini nekdo, kl M rad Otal ti*t vsak fca. Ca liatn Prosveta J«: Za Zdrsi, drisv« te Kanada.»«.00 Za Clcaro Is Chicaga J«... M 1 tednik te..............4JS 1 tednik Is.......... S tadnlka te.............S.M t tadnlka In......... I tadnlka te.............S4S t tednike is.......... 4 tadnlka te.............IM 4 tadnlka Is.......... I tednikov la.«.......... sil I tednikov in........ Za Brvopo Jo..............St-OS Ia polnite apodstl kapon. priložita potrebno vaota daaarjs «11 M Drdar v planin ti si naročite Prosvete. list, U Jo *aša lastaiaa. Pojasnilo:—-Vselej kakor kiti« kateri tek Osnov preneha bW SNPJ, sli če a« preseli proč od družina ln bo sahhaTal um H tednik, bodo moral tisti član ls dotična druiine, W Ja tako »h naročena na dn«mik Prosveto, to takoj naznaniti uprarmitn m in ob«n«m doplačati dotično vsoto listu Prosvata. Ako taf» m da tedaj mora npravniitvo aniiatl datum ss to vsoto naročnika. ti U 1) PR08VBTA. SNPJ, SSS7 So. Lavsdalo Ave* Chicaga, O. Priloženo pošiljam naročnino aa Ust Prosvata raeta f....... Ima....................................CL draštra ft.... .........><•«....•....»•.»>< .....»«< Naslov Ustavite tednik te gn pripiši ta k moji naročnini ad sM«tt I maja dražina: S)..«»..««.»*...■««•*••«•«•.•«..«..........ČL draštra S..• i)• ........................................6. dfsltro It« 'I 4)..•...........•..••• ..••••.......«* ••••• »fl. drsltfe It..« .CL draštra It........ Maslo .............................Driara ...... Nov naročnik..................Star aarsislk...... 4 SPOMIN NA STARO DOMOVINO Naši K »t RAJI ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x7,-4 inčev Ta kiasna zbirka, vas stane samo * ŠVAlUi V VSAK i HLOVKSSKl DO M \a|iefja zaloga slovemliih k* v Ameriki! V knjigarni Glasi Nsrods*; dobits vsakovrstne slo""** naših priznanih pisa^ev: CasUrj* Tavčarja, Jurčiča, Preglja, Kmetov* ^lilcinskega, itd. . . V zalogi i«** prevode del svetovnoznanih moj»W Gospodarske, gospodinjske in P«D?ot knjige . . . Igre, pesmi, zemlje*«* Ljubitelji lepe knjige nsj pi*i° * cenik knjig, ki jih imamo v zalo. I "hI Up U Follette. guverner H terenaina.