★ KS IZDAJTA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO PRIMORSKI DHEVHIK GLA3ILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VIII - Stev. 33 (2029) Poštnina platana v gotovim Spedizlonr in abbon post I sr TRST, četrtek 7. februarja 1952 Cena 20 lir MIUPBMIICIMI mVATIH/mi/l Ijalikan zahlet/a v Jugoslaviji privilegije, Italorh cerkev no uživa nili v Ameriki, Wc>t Franciji, Portugalski, Ai/ozemski niti v državah latinsko Amerike - Sožalne brzo-tftke ub smrti kralja Jurija VI. • FLKJ prejme nadaljnjih 43 milijonov dolarjev iz ZDA (Od našega dopisnika) smrn = “• “ Lo W-liki Vi *.an,=(tsi£2ga kralja aurija liuJKt6 t-redsednik Frezidi.a toanRi^^-ne FLhJ or. tabet/.7F, p^‘al kraij-ci Edin l *c*ak>o brzojavko. Mernik vU P wroz-T to. P-edčed-lalno hl ^ poslal so' vlad» u‘, P'avk° predsedniku nu Ue Britanije W.n:to-^aža rn‘"U' v kr teri mu vlad« ir. lroanu jugoslovanske bcLf ' , v svojem .menu glo-zimami ,le- Fdvard Kardelj, Pa iT1 J?miatfcr vlaJe FLKJ 8r>sleši^Sial £OZal,i° brzojavko stru * « vnanjemu mtoi- U, Jugcs ovjanski Is . v Londonu dr. Jo-je odšel1 Je bil med prvimi, ki lat0 tpi V Buckmgh; insko pa-r°dbin tl-213-**. sc^:*ie irrsijevi ?e SrileanilC ^ B°ndorjU dr. Jo- r“,Wve w izri _________________ Dr 'Rr;i*r’ angleškemu narodu, ‘dvan-e v odložil w°je P> namera.,^. Beograd, kamor je nedeljen Prihodnji po- teljvA-pf'd*agi sporazuma o vS:‘«!P0,noei* k- Jc bila da- lu«osio^i!5"a ,v Parizu med (eiuiiA-‘ d®'0 in Organizacijo Prodov i pom'-č- Združsn.h #ijac i mednarodno orga-c'vilrv, , lruienia narodov za ia aVK,iieta‘stvo bo JugosUvi-razah stroKovnjakov iz kmetijstvaan"s ‘ndusiriie, iz Sa .*r /** *n zdravstva, ene* talsiv0 vpiaka za c.v.lr.o le-**0vatut„ 4 štipendije za jugo- Sevpt, strokovnjake, rijan .. VZl,)dno od vasi Su-fc m'1 Jugoslovan, ko-rcmun- ^ttin L* 3- *• m- ^božala iz rcmun^ v Jugoslavijo dva ričav graničarja; Jeana Jripadan Yas'lije Ralin. ki sta tftpi*«. ® IV. rA»v>ltnflromil nK. Sjin*!nu IV. romunskemu ob-da _ bataljonu. Izjavila ^orja . sta p begn la zarad-11 .Nevzdržnega stanja »ttor,."-«! voiski . ’l'Wi .‘ vojski. ‘vro^ua je med petimi drža ?°dar*l "sljena amer.ška go- . m, j,. j * AlU rtviliirt. ! ima svoj začetek že v NOB. 2e leta 1944 je pri vrhovnem predstavništvu S ovenije formirana komsija za verska vprašanja, ki še danes deluje kot organ vlade Slovenije. Po vojni je država dala več milijonov dinarjev za popravilo cerkva v Sloveniji, z zgraditev semenišča v Vipavi I>a do sedaj 7 in pol milijona din. Medtem ko daje ljudska oblast FLRJ letno okrog 20 mi-1 jonov din pomoči katoliškim duhovnikon pa se Vatikan m reakcionarni t:sk bojita za bodočnost katoliške cerkvp in duhovništva v FLRJ, čeprav je znano, da delujeta v Jugoslaviji dve katol ški fakulteti v Zagrebu in Ljubljani šest bogoslovij .n osem srednješolskih semenišč. Vatikanska propaganda trdi, da se zatira katoliško časop sje. čeprav se tiskajo ir. razpečavajo številni katoliški časopisi, brošure in tonj.ge. Kdor je nasedel protijugoslovanski propagandi o pieganjanju katoliške cerkve in duhovnikov, bo težko verjel, da so danes v Jugoslaviji 4 nadškofije 14 škofij, 2 apostolska administratorja, 5.000 cerkva in 4.400 kapef.c. Ta dejstva najbolje dokazujejo lržno propagando o preganjanju katoliške cerkve v Jugoslaviji. Beogrpjjki časopis za pelitič na vpraš nja «30 dana* objav, lja v svoji zadnji številki članek pod naslovom »Vatikan in Jugoslavija«, v katerem poudarja. da Vatikan od časa do časa sproži gonjo proti Jugoslaviji, v prvi vTstj z namenim, d« ji škcchrie na mednarodnem ro!ju. Tako je Vatikan nred odhodom De Casoerii? v VStoshingtcn v zahodnih časopisih začel s propagando o pregairjaniu dr’hcv nikoy jn o zatiranju katoliške ga t;ska v Jugr«!avi’i. Kc so 5? - - . decembra lanskega k ta in ]e- državami, ki jro» tos januarja raztovarjali o no- '♦'gesla vi ji je V rl0v *>lLporrv-č 478 milijo- j jprc2ji nov propagando' 'n»n j. “yiev. Fr-dsedmk Tru- I Pfeiif,. plačil, da se vvota val o preganjanju katoliške cerkve. V zadnjem času je Vatikan v švicarskem in italijanskem ti Dejansko pa je bil orodlje peli. tične reakcije. Vatikan bi oči-vidno hotel, da ima tudi danes v Jugoslaviji tisk, ki se ne bi sku postavi] neki. pogoje,za re- Sl šitev spora z Jugoslavijo, po. goje — piše lis J —. ki pekazu-jejo. da ne gre za vero, temveč za določene politične cilje. Po listu »Zuercher Zeitungs zahteva Vatikan spremembo jugoslovanskega zakona o poroki, obsežen pouk v: rouka v šolah in svobodo verskega časopisja. V tej zvezi časopis «30 dana* poudarja. da je v mnogih drža vah, na primer v Ameriki, Svi. ci. Portugalski, Ho andiji in v državah Latinske Amerike veljavna samo civilna poroka, da so v Franciji žL> pred 100 let'i uvedli laične šole. pa se Vatikan vendarle ne zaletava v te države. Vatikan se razburja, ker je v Jugoslaviji pouk vr rouka fakultativen, se razburja in kriči o preganjanju cerkve, čeprav je znano da v Jugoslaviji svobodno delujeta teološki fakulteti v Zagrebu in v Ljubljani ter na odzemlju Hrvatske pet ■ višjih in sedem srednjih katoli. ških bogoslovn ih šol v Bosni pa katcl.ška gimnazija, čeprav je znano, da katoliška cerkev iz daia razne brošure, knjige in čašo-nise. Tako izham v Za gre. bu glasilo katoliški- škofije »Gore srca«, ki se tiska v 10.000 izvodih. v Sloveniji pa «Nova pota*. Toda, poudarja list «30 dana*, če katoliška cerkev — a to velja tudi za ostale veroizpovedi — smatra, da ima pravico postavljati svoje pogoje gled svojega liska, ima tudi država oravicc postavljati svoje po-so je. da bi onemogoč!la zlorabe take svobode. C?.sop's opozarja na to, kako je kato'iški tisk ni sal nred vojro in med rjo. tor zaključuje: »Cerkveni tisk je bil samo po imeru cerkveni. reakcionarni politični vpliv tor izzival rasno m šovinistično sovraštvo. Časopis «30 dana* poudarja na koncu članka, kako različna je propagarda Vatika na giedie drugih držav. V pri meru Jugoslavije je vatikanska oropa«anda brutalna, ker se Vatikan žs s samim obstojem Jugoslavije ne mane pomiriti. HAAG, 6. — Iranski minister na Nizozemskem, Husein Navab je predložil mednarodnemu sodišču v Haagu spomenico svoje vlacte v sporu z Veliko Britanijo zaradi petroleja. SM RT A K GLESK EGA KRALJA Njegova hči Elizabeta proglašena za kraljico • Odložena zunanjepoli-tična debata v spodnji zbornici • Nova prisega članov obeh zbornic LONDON, 6. — Angleški dobil pilotski patent in postal' opozicije Attlee. Čerem- n:ja za kralj Jurij VI. je danes zjutraj kapetan. Aprila 1923 se je po-1 prisego se bo nadaljevala ju- n ena doma umrl. Vzroki smrti ročil in imel dve hčerki. Pre- tri {n v petek, še niso znan,.. Uradno poročilo stol je zasedel 11. decembra Zadaja kraljica v Angliil. pravi, da je kralj mirno umrl 1936, ko je njegov brat acdici- ■ Viktorija. je zasedla prestol le- v snu. Včeraj se je ie spr’ha- rab | ta i837 Ker je kr£i ;ca Vikirri- jal to zato je prišla njegova Princesa Elizabeta, kj je do- Ja vladala 64 let. b0 v Angliji smrt nepričakovano. . stala nova kraljica, se je poro- zasedla kraljevi prestol ženska Prtocezinja Elizabeta, ki je čila s Filipom Mounibattenom ^ 51 ietih sedaj na potovanju s svejm. leta 1947 i,i pna sina. ki je se-, „ . ,„d versko , °l.ško Tu»i zastopnikom eanska vl-rtCrkve ie iug°sl°-sr>or-t' a Predložila pedo-!!ke?« i:tUlri- K1iub želji ve-s'^ Čbir? V4*a duhovnkov, v0y,.cirllmrtod.jskega izra, S1°veniji ki so to H i.’nia °B priliki rte, (dihi w Predsedniku vla-rt a itir,,1. '• rtoku in škofov w *e to *' inx g« ške ob'a t , Bovfvo k iniaenje rri:’ pa je Saviii rJbi e cerkve v Jl-^r.«]^? ?nil° Predlog ju- n** !0nr- r„ 1e' da Se pod" jv .'»ni- ki bi zagotovil Ma- d\ih, P ubstoj katoli- lo Vmkov, temveč t.idl W>ip'«2ava-ovanie -n o;ta' 0rM 'IoVs’2?- -.skrb tvo- N pnri ntlfi prw' oblasti, (ir s ha v in * Verskih funkcio-h-i rt~igntovi oj h rbstoi. ml^lca fcprem:mbe vf>e. t-m' oblarti d” »ov^ *emo rado-°ržavo jr. cerkvijo, ki ZA DE NICOLO SE 6R0NCHI spet za predsedniško mizo Tudi predsednik italijnnske poslanske zbornice se je premislil in spet prevzel svojo funkcijo - Uemokrisljonska Canossa - Se o zlorabah policijske oblasti v Italiji • Novi fašistični izgredi zaradi Calossa (Od našega dopisnika) RIM, 6. — Zgodbe s predsedniki italijanskega parlamenta so začele politične kro7e pravzaprav že zabavati. Najprej je predsednik senata De Nicola odstopil kar dvakrat po vrsti, pa se je po dolgih prošnjah le vdal in sp spet vrnil za predsedniško mizo. Pred nekaj dnevi je njegovemu primeru sledil predsednik poslanske zbornice Gron-chi. Listi niso kazali preveč pesimizma: torinska «Gazzetta del Popoio* je celo odkrito zapisala: »Demokristjani se bodo opravičili, poslanci bodo ploskali, in stvar bo v redu*. Cisto gladko sicer ni šlo; prva Canosta njegovih demokristjan-skih tovarišev se Gronchiju očitno ni zdela dovolj iskrena in pismo z odstopom je romalo k De Gasperiju in podpredsedniku zbornice. Zdelo se je, da je Gronchi odstopil prav zares. Danes pa se je vendarle vse zaključilo s srečnim koncem. Predsednik demokristjanske poslanske skupine Bettiol je še enkrat obžaloval Gronchijev odstop in obenem — verjetno bolj skozi zobe — iztisnil tudi priznanje, da je bilo glasovanje o proceduri, ki je povzro- čilo predsednikovo jezo in odstop, veljavno samo za tisti določeni primer in da nima nobene normativne vrednosti. pravnem postopku; te spremembe naj bi se zaradi nujnosti izvedle neodvisno od priprav za celotno revizijo po- Obenem je menil, da bi bilo stopnika. Predvsem je Vendltti treba pravilnik izpopolniti. Končno je poslanska zbornica s precejšnjo večino (predstavniki obeh kominformistič-nih strank so se vzdržali; proti ni glatovai nihče) zavrnila o-s'avko in poslala podpredszd-nika De Martina h Gronchiju, naj ga pregovori. Na popoldanski seji se je Gronchi že pojavil za predsedniško mizo in povedal, zakaj je odstopil in zakaj se vrača. Razlo-e za odstop je sicer mnogo jasneje izrazil v pismu podpredsedniku skupščine, kjer pravi, da je bil na seji parlamenta v petek «prepaden» in sicer prvič »zaradi površne naglice debate*, in drugič, »zaradi tona in stališča onega dela zbornice, ki me je postavil na predsedniško mesto*. Oba raz-loca precej točno karakterizi-rata sedanji položaj italijanskega parlamentarizma. V senatu ni bilo danes prav nič posebnega, če izvzamemo še eno interpelacijo o primeru Egidi. Postavil jo .ie liberalec Venditti, ki je predlagal spremembo zakonika o kazensko- £,F: Briani lmPHiialirem (n N JP°ja ttnr ' "t' ■ ,* r' »ožZni~ 6tožtetu“iae<,t P'°f- m' ''tsn.cr‘ Lite a* dtt,ti4teea vpraša t ^nslco oh .'^PeLul zina, ki Ja> t. J. jtalijan- s o k« PO "a- ?? 00 nam »1'Em® re.-ubtu’*u°7e ««’(- v^^pozi1^; *e Rta:k' 'ri sebe: na »amega s( v"?k' fci t.nn Jv T02 •*« - p«n° p’“c^ Vnlinr> «" n4a £ b£? a ra'vlsko nih»' kn’ if « 0 nooajcR (j. 0os’?CP:*al ^ WH . p m . c‘ rninAŽ«' Prti J ’nu , trum, č ’5e' lar " u,ento nij S^enu, u p " Bapalu k* •* «1. °r°/ t « ' n' ■O' ‘ P°u<|dr^r t]*t h ’tel ve-ino poiten.m metodam Italtjansk* diplrma-cije, ki je vedno noneta w prevari. Velikodušnost, bi prikriva poraz Vidali je torej obupal nad nabiramo akci o 2a tnmi 1,0. eko kavc'jo, ki io je moal plačati, da bt talko nadaljeval pravdo pred prizivnim sediščem proti Založništvu tržaškega t.s/sa zupoijc »patr mo-nio del pertito*. i.cer n.smo v kominfermevskem tdku mopli nikjer opaziti, kitere vsXe pr spenkco so seštete, tjmveč je bilo nenadoma objavljeno. da je dosežena vsota enecia milijona m pol lir... Kaj pa mili on in pol, ki še m nika? Na to odgovarja številka «11 Lavoratore* da so djrcpcl. več kot m lj<„ in pol »psrtiu comun.sti ti„to:. le kar 500.000 lir Vso dolgotrajno propagand-ro kokodakanje in kričanje je imelo tore za rezultat komaj p tov eo potrebne vsote Teko velika ie namreč tista stokrat opevana »privrženost tržaških kemtoform.-tov s solidarnostjo v borbi proti titovslvu* Kdor pa je natančneje s'cdil seznamu darovalcev in daro- vanji vsot. ki so bile objavljene v «11 Lavoratore* in «L’Unita». je lahko opazil, eto so vse večje vsote darovali anonimni darovalci kar je seveda zopet prišlo iz blagajn tska imenovanji »bratskih p. i lij*. Ce te vsote oditzjemo, potem dobimo zelo. zelo skixm-no vsoto, ki jo je \id li nabral med svojimi bivšimi de-settlsoči volivcev, ki so se v precejšnji meri prepričali da je keminformovska gonja o-krog «patr monio del partito* ogabna politična, špekulacija in nič druprga. ter se zcrudi tega ve pustijo več voditi za nos. Ce bi se namreč vsi za-e/ ani vciivci odrekli za ta ^idclijep »natrlmonlo* samo en mu četrtu vina. bi lahko n brali več kot kom nformov-skl tisk javlja, in velikodušnim »bratskim partijam* bi ne lilo treba pokrivati d j.tVa, 1 vedIbo da je k: minfcrm'z:m tudi s J to afce jo doživel v Ti st u nov pen?. hotel do'eči, da izjav? in priznanja, dosežena z nasiljem, ne veljajo za dokazno gradivo. Svoj predlog je oprl na dejstvo, da je tc vprašanje treba regulirati zaradi številnih pritožb, da uporablja policija nasilne metode, da bi izs'lila priznanja, medtem ko je kazenskopravni posiopnik v tem pogledu zeio pomanjkljiv. Minister Zdi je menil, da Vendlttijevega predloga ni mogoče sprejeti, kajti »ne kaže zametavati nobenega gradiva, ki bi moglo pomagati spoznati resnico*. Manifestacije fašistične miselnosti med univerzitetno mladino, ki jih je sprožil začetek privatne doenture senatorja Calossa (ki je bil med vojno komentator londonskega radia), se še vedno niso jeoiegle. Danes so se nasprotno izrodile v obsežen pretep na trgu pred univerzo; policija je komaj komaj vzpostavila red. Calossovo predavanje se je končalo brez incidentov in docent je lahko tudi nepoškodovan zapustil univerzitetno poslopje. čeprav že v varstvu policije. Njegov avto pa so obmetavali z gnilimi jajci, ki so sicer povečini priletela na policijski jeep. Na trgu je bilo zbranih približno 2000 študentov, med katerimi se je razvil obsežen pretep, v katerega so nekateri posegali tudi g petardami. Policija se je morala po-služiti gasilskih brizgaln; aretirala je skoraj 50 demonstrantov. Število lahko ranjenih in opraskanih je precejšnje. Nekaj študentk, od katerih so nekatere dobile živčne napade, so prepeljali v bližnjo bolnico. Del italijanskega tiska komentira danes z nekako čudnimi občutki včerajšnjo vest, da je predsednik Truman določil novih 478 milijonov dolarjev za gospodarsko pomoč Evropi in da med prejemniki, ki jih je pet (Anglija. Francija, Grčija. TurčPa), ni Italije. Misija MSA v Rimu je zvečer izdala zaradi tega posebno poročilo, v katerem nadrobno prikazuje Trumanov sklep in pravi, da «ni izkltučsno. da bi Italija morda dobila v tem finančnem letu še nekaj ameriške pomoči, če bi ji bila potrebna za izvedbo njenega obrambnega na- razgovorov o volitvah s predstavniki sovjetske cone. Zakonski precLog določa m? d drugim, da mora ustava, ki j' -o izdelala ustavodajna skupščina. zagotoviti nemškemu ljudstvu pravico, da na ne'o-srednih volitvah svobodno izvoli svoje pr-dstavTuke in da izvršuje svojo suvereno obla?.’ s pomočjo zakonodajnih, iz vrš-, ih in sodnih ustrnov. Predstavnik miristrstvj, za vprašanje r^mške enotnosti ie d nes izjavil da niso tečne vesti, po k:,t;rih nemerava zvezne. vlada p.eri’a?ati konferenco štirih ckrrzrhskih veles'! ds bi ršzpfž)*jale o organizaciji vc-ii-ev v vs j N mčiji Predstavnik j- orečital tiski u-vc-) rovega zakon?, kj je v primerjavi z besedilom, ket ie Mio sporočeno včeraj, precej izpremenjen. Novi urad pravi. da bc zvezna vlada poslala okupacijskim velesilam in ko-mrši ji OZN za Nemčijo zakon, ski načrt, in da bedo volitve ra osnovi tega načrta izvedene, kr bo ugotovljeno, da so svobodne voitve mogoče tud,- na sovjetskem pedrečju N'tnčije in rti. dn atlantski svet ne more odločaj o evrrp ki c-brambni ck’”~ro‘ti. temveč mora o tom sklepati šest prizadetih držav. Acresoii je nato iz'avil, da bodo v Lizb-oj t'di ra^p^v-ljali, ne oa odločali o ta^aime-rovanih po?odb-n'h odn?sih Velike Britani'e. F ra 'c' e in V ZDA sn ustamii/ili »dhur za pomnč pri graditvi Kulturnega doma i/ Trstu Ko se J« približno pred’ letom dni ustanovil v Trttu odbor za zgraditev Kulturnega doma z nalogo, da zbira sredstva in na razne načine razvija akcijo za zgraditev dorto nega hrama slovenske kulture v Trstu, je ranea na Slovence našega ozemlja in one v svobodni domovini naslovil sipcl za sedelo.anje pri tej akciji tudi na slovenske izscl lence v ZDA in drugod. Kakor je našim čifaleljetn že znrrao, je porebno v ZDA nalelel »Proglas* odfrora za zgradi ev Kulturnega doma na ugoden sp etom in pojavili so se posamezniki (kot n. pr. U. Grandcšek v Texa u in drugi), ki so na lastno inlc alivo začeli zbirati med so-roaki denar za našo akcijo. 2e trkoj pa so seveda naši z?' ectoi rojaki v ZDA, predvsem pa Prlmor i, zaleli ml-sSiti tudi na širšo akcijo, ki bi s svojo mrežo zajela vse slovenske izseljence. Zaradi številnih akcij, KJ so b”e taicrat že v teku med iz'el’enci v ZDA, pa so bili prteTJeml široko zamišljeno akcijo za naš Kulturni dom začacno odložiti. Te dni pa je tajništvo odbora za zgraditev Kulturnega doma v Trstu prejelo iz ZDA phmeino obvestilo, da so se 24. januarja t. 1. sestali v C evclandu predstavniki slovenskega izšel'eniškega življa (in med njimi š^viln; Primer-ci) 'n izvolili vseameriški odbor za pomoč pri graditvi Kulturnega doma v Trstu. Za ter'nega predcedu ka tega odbora je bil izvoljen JOSIP ZELE, rodom iz Slavine pri Postojni. Odbor sam pa je sestavljen tokole: predsednik: MIHAEL LAH (brat pokojnega slovenskega pisatelja Ivana Lrha); podpredsednik: VINKO GODINA, rodom iz HerpelJ in JOŽE MALEČKAR; tajnik: JOSIP F. DURN; blagajnik: Jo:i!ip SkočaJ; zapisnikarica: Tereza Gorjanc; nadzorniki: Andrej Ogrin, Andrej Gorjanc, Vlako Gcdtoa; odbor za publiciteto: Jos'p F. Dum, Frank Cecen, Mzry Medvešek, Jotepina Zakrajšek, Karl Sr.maniič (rojak iz Trsta), Gus‘i Zupančič, A. Jrrskovlt in Ana P. Kras, slovenska književuica ter urednica v pomožnem uradu Pro:ve e. Med člani širšega odbora so it Jostip Pugelj, Lou's Sam-a, Ka clina Skočaj, Andrej Hrcvri to, Jenni Hrovatin, Mike Jakim, Amalija Tertaižrra, John Pollock in diugi. Po sklepu oc'bora bo nabiralna akcij« trajala šest messcev začenši od 1. februarja t. 1. Odbor je pedvzel intenzivno kampanjo preko izceljorjlškJh Kstov in raznih giail slovenskih enot. O po eku akcije bo octbor izdajal mesečna poročila in jih dostavlja] glavnemu odboru v Trst. Ameriški odbor za zgraditev Ku'turnega doma v Trstu Je prepričan v uspeh svojega prizadevanj«, saj v p'?mu dobesedmo sporoča, da se: »tul-r šnji rc alrf pri vašem podvzetju čutimo z vami in se kot izsolond zaved-cno, da smo del teleca našega trpečega narod« to ram je v dolto ncct mornl-o in gmotno pripomoči k urosn'čenju vašega name->a Z vece’Jem izvršujemo vse, kar je v korist našemu narodu v stari domovini*. Ko na tem mestu Izražamo hvaležnost vsega slovenskega življa na Tržaškem izseljencem v ZDA za njihova prizadevanja za čim prejšnjo zgraditev Kulturnega doma v Trstu, pa pozivamo vre Sloven e na našem ozemlju da sledijo vzgledu slovenrkh izselencev in s svejkni prispevki dodajo svoj delež za zgraditev našega Kulturnega hrama Zgovorni demagoga nji minister Achrsnn je na svoji današnji ttokovni konferenci podal pregled o delu 7,?-'nje s’runšč’”e ZN in, oris-] ci'je 1'rbonsksga sestanka atlantskega sveta. Pri preg'ediu d?'a akrrččinc 7N je Acv"-rn izjavil da so Združene d, 2ave dckjizr.le svo- Na vprršanja r.rktEia novinarja je A-hrson odgovoril da bodo o stotusu N-mčije raz-oravpalj na lordon-kem sestanku 13. februarja Eden. Schu-m?n in on. Dostavil je. ds je Eden gostitelj in da zato on ne ve, ali bo povabljen tudi nem-škj kancler Adenauer. Poročilo navaja tudi, koliko so poram ezne evropske države Naj omenimo ob tej priliki 'o »fto dobile ameriške gospo-nad vse zanimivo primerjava tarske pomoči S.evllke so na-z nabiralno akcijo, ki jo je 'Jednje: Anglija 340 milijonov dolarjev. Fran ija 270 milijoni stitavekis Odoor za no- nov. Grčija 123. l alija 122, Ho-, iandska 100, Ju'o?lavi1a 92, mi”Jrne lir pri:pf"ov, čo Avstr.ja 78. Turčija 49. prav Ivm nfoimisti ie širi le- “.J*?6 aS,4’ j.a,n'Y8 ®,Vw.n ta na ua? štiri stia , s eta reiks 5 m Islandija 3 mil jone trobijo d- sl. stltovcl* v Tr.tu i dolarjev, polverizzati*.. m ■ ■ / mi M PROTEST TURIŠKIH STRANK proti irancoshim ustrahovalnim ahciiam Posebna komisija teh strank bo na področju rta Bon izvedla preiskavo • Francoski rezident Hautecloque odpooval v Pariz PARIZ. 6. — D&nes so v Pa- rizu dobili noto, ki jo je tuniški bej poslal francoski vladi v odgovor na noto, ki jo je pretekli teden prejel cd te vlade. Za sedaj izjavljajo, da se na prvi pogled zd-. da v noti ni nobenega takega elementa, ki bi lahko olajšal rešitev spora. Medtem javljajo, ds pričakujejo jutri pr hod v Pariz francoskega rezidenta De Hsuteclo-que. kj bo skupno s člani francoske vlade razpravljal o sedanjim položaju v Tuniziji. Pariški list «Le Monde* trdi, da je besed-lo tuniške nete na splošno zmerno, vendar Pa «ne prinaša nobene objasnitve na vprašanja, ki jih ie postavila francoska vlada*. Baje je tuniška pota razdeljena na tr, dele. V prvem delu sprejema tuniški bej na znanje franc, sko noto, v drugem delu zahteva ukinitev izrednih ukrepov, v tretjem delu pa zahteva resna jamstva »lede opredelitve tuniške suverenosti in glede pripravljanja notranje avtonomije v Tuniziji. Sinoči sta izvršilni odbor ustavne liberalne stranke (stara stranka Destur) m »Svobodna nared a fronta* objavila poročilo. s kster-m javljata, da sta poslala na rt Bon komisijo, ki naj izvede preiskavo «o zlorabah. kj so jih zakrivile vojaške sile pri zadnjih tako imenovanih varnostnih operacijah*. Poročilo pou.tarjs. (in so te vojaške sile zakrivile med prebivalstvom dejarja zaradi k?-Francoike vojaške to pokcijske ob’astl so v Tuniziji pod pre- terih so mnogi prdl. v rajveč-Ivczo. da iščejo orož e, tsko razr’etole šlevllna b val šča, ka- jo revšč no, ter drdsja. da so kor kaže sika. Turnški Argbe: Srteh Mohamed Moearoi rkufa vojaške oblasti nri svojih one-rngra.ltil v*ai nekoliko reda v svoj! t''št po »rroskav'* fran- racljsh na lem področju v ve-co-toh vookov. Njegovega 65-ip r ega oče a pa so kot na.io- 1 ki m ri prekoračile okvir vo-natističnega voditelja francoske oblasti arretinsle. jaških ukrepov. V nedeljo 3. februarja t. J. je bila v Rssetti.evi dvorani !av. na diskusija med Vidali jem in Lonza, tajnikom tržaške soč'a-listične stranke o temi: sTria. .'ko vprašanje v sedanjem položaju*. Namen te diskusije — kakor pr:vi sam Vidali — }e bil «te-nere desto il »robiema di Tr e-ste* (preprečiti, da bi tržaške vprašanje zaspi o). In v tem smislu je Vlddijev govor vsaj razumi'iv, če že. »e preprifljlu. j Prl'ak vati cd Vid lija, da b. se nedvoumno izjasnil prav gle -le stvari, ki o njih najraje govori. bi bilo zahtevati preveč od tako zakrknjenega demagoga, kot je on. Prav o tržaškem vprašanju je Vidali dal že K».i ko prois'rvmh izjav, da se ob tem vpr-ašan u njegova slepar, skn m d-magoška igra r.a'bolje očitvje. Hkrati ra jz ta njegova vrot:s'ovno3t najbolj zgovoren in najjasre ši dctcaz njegove iredentistične doslednosti g tem vprašanju. Osnrv-ia protislovna doslednost Vid-lijeve demagogije g e. de tržaškega vprašanja je v nedežem: Vida1-; zapcv-rja spoštovanje mirovne pogodbe z /ta-'ijo in vse kar iz nje izhaja, hkrati nt »e zavzema za »bolj-vo» rešitev tega vprašanja. Vi-inli torej smatra, dn uresničenje STO re predstavlja v seda-njem nolrža'u najboljše rešitve ampak le tisti osr.ovni rogaj, ki mj omogoči »brijSo* rešitev, t j. njegovo priključitev k Italiji. Iz te oenO'-ne iredentistične postavke izhaja vsa Vida'ijev 7- vidato-i-T — kakor za vse opričnike moskovske agresivne ci tike — je usmerjenost te oo'i'ike glava in os-ovna o rientacijnka ter direktjvna postavka. V gcvrrv. kj ga je jmel na tej jat>n( dlskusih, je to tud-; jasno izpovedo,'. Dejal je (in zdi se n-m, kakor da bi slišali glas iz Moskve): «Mednarcdni rjoložaj je v razvoju. Z?radii te ga hočemo mirol'ubno sožitje obeh sistemov. Semo v mednarodni nomlritvi te nvogoče do-rro rešiti trž~ško vprašanje.* Vid.-l-; re reče: «podw;romo -n pozdravljamo C n "resnično) pri. zadevanje Sov e‘ske zveze, da bi prišlo do miro'jubnega sožitja jtd.». ampak se širokouslj Nov sovjetski veto proti sprejemu Italije v OZN I PARIZ, 6. — Danes se je se-I stal Varnostni svet. kl je razpravljal o sprejemu novih čla-I nov o OZN. Razpravljali so o dveh reso-' lucijah. in sicer o francosl i. ki priporoča sprejem It? lije, ter o sovjetski resoluriji, ki prec la-ga sprejem tr.n'jstih držav , i t'časno. Fran oska re olucija je bila sprejeta z 10 glas~vi oroti enemu t 1. sovjetskemu. Sovjetski glas pomeni tudi ; hkrati veto. Glasovali so natp o sovjftsiki resoluciji, kl je bila zavrnjena kakor velesila, kakor da bj ga sam Stalin pooblastil dajati slične izjave, ki v njih iskrenost dvomi danes že vsak povprečno politično nacb ažzn čJovdk. Ta med«-redna pomiritev/ ki Js po Videllju osnevni nogoi za «doi ra* reši ev tržaškega vpra. šanja — tako menf Vi al, in to tudi drži. Samo kakšna bi bila ta »dobra* rešiteu? y.'ddjf'eva »dobra* rešilen tržaškega vprešanja (o kaf ri se mu iz demagošk' ih r-: loge v ne zdi primerno govoriti) bi iz. gledata takole; SZ in zahe-fvi-mi velesilami se sk'ene «; alet miru*, ki naj to jr o cdreja cd-nyn* vplivna pedrečja, V sovjetsko vplivno področje spada med drugim, trdi Jugoslavija in »njeno* vprašanje ki ;'e -asebna stvar rrske birokratske karte. Od tu dalje je zadeva enostavna. V so ošni ruski strategiji je tržaško vprašanje «quantilč negligetble*. in rrsfc{ pristanek na tristransko izjavo zahodnih ue.eMI je mogoče doseči po formalnem ovnl-.u začasnega uresnijerja STO. Trko se »dobra* rešilev tržaškega vprršmja krije popolnoma z »boljšo* rešitvijo in nav id-zna protislovnost se cdkri e kot de-jenska doslednost Vidalijeve demagogije. O tem, naravno. Vidali ni go. vorii in ne bo ntkoli govoril, kakor m nikoli govoril o Fajet-tovii »n Tog.iattijevih jz.-avah glede najkrajše potij za pri ki ju. citev STO k Italiji. Govoril pa je mnogo o Tit u in o stvtovcihs, o De Ucspenju in o Angioameričanih, k-i baje vsi mešetarijo s stvai jo, kj je po Vkjili.u izključno last iia-,ijanske buržoazi.e in ki mera s-ej ko prej ponovno p rili v njene krem Ije. Zato je ves svoj iredentistični srd naperil — on, *Zagovornik» STO — proti tistim, ki kakor mi zagovarjajo dejansko samcctojncst Tržaške, ga ozemlja in ki si prizadevajo, da bi tudi glede tega vprašanja prišlo do sporazumne rešitve m:d o'ae-ma sosednima državama v duhu Prav tistega mire-liub ega sožitja, ki ga Vidali demagoško zahteva samo med ve es.lami na ra-.un mai-h na-iodov. Prav zaradi tega je ostro napade. tudi tržaške soc.ilistc, češ da so »tetini«, ker ne pristajajo sic et simpli.iter na Vidajijevo zahtevo o strnjenj iredentistični arfijugoslovanski fronti, ki naj prepreči vsak sporazum z Jugoslavijo in k: naj postane skupna idilična platforma za borbo preti vsem tistim demokratičnim silam in gibanjem, k-Se dejansko bore za samostojnost Tržaškega ozenM-a in ki so prav zaradi tega deležni naj. hujših izpadov Vidalijeve zlagane patriotičnoe tj Tudi ta zadr.ji Vidalijet' ponor ponovno dokazuje, da g e v biaivu vojn >hu'?kaške linije tržaških kominformštov — skladno * pcAitiko mookovikih napajale zv — po poti ustvarja njo -notne iredentist čr.e fronte, k'er skuši Vidali iprrtj prvo urotijugoclovansko volino na ačun italijanske buržc-arije, s '•atero je Moskva priprcvljenc uktirači. če bi obrnila hrbet ■r-ad,nfm ve'esi‘am (g'ej To-g Hat M Je te bj-ve. kjer z-r-tav-7'a pokv-fčino De Gs -rrlievi vladi, (t zapusti zap.Jm bloki). Dac.es, četrtek 7. (ebrnarja Romuald, Blagoslava Sonce vzide ob 7.21, zatone 00 17.18. Dolžina dneva 9.57. Luna vzide ob 13.36, zatone ob 5.35. Jutri, petek 8. februarja Črtomir, Vojmil Cul m plnmmobt «V Italiji ne more biti nobene go o-vosti o pravičnem s'bistvu, dokler ne bodo s prikladnimi rejo* mami 1 rovoli policije in p medno tudi sodstva, pred groznimi obtožbami. D.j-stvo, da je sam vrhovni d zavrti pravdoik pri". rt, da so se utegnila d gagati nasilja, je zelo resno, To je znak razpo o-ženja, ki nika' or ne gre v ča t našemu aodslvu. To, kar je najbolj razburilo javno mnenje. ali Miah f O “"■"l re/o<7 f** zavar. RAZBURLJIVA SEJA KRM1NSKEGA OBČINSKEGA SVETA Vprašanje slovenske šole spada v pristojnost šolskega skrbništva v Gorici To je po enomesečnem odlašanju na včerajšnji seji povedal občinski upravni odbor • Slovenski starši so skoraj do kraja napolnili prostor za občinstvo KRMIN, 6. — Včeraj zvečer je bila v palači krminske občine seja krrmnskega občinskega sv. ta. Za sejo je vladalo mea meščani veliko zanimanje. Zla stj pa so se1 zanjo zanimali kr. minski Slovenci. Ob vstopu v občinsko dvorano ano med poslušalci opazili same izklesane kmečke obraze, na katerih se je vztrajno preganjanje držav- \ J? poznalo, da jih je borba za Ijana, ki živi v bednem družbenem položaju. To preganjanje vzbuja skoraj takšno sočutje do Ejddija- k^kor d An-narelle Bracci. Razp.aua v Primavalle ima tudi svojo politično plat. Dokler bo po ic.ja zlorabljala svoj položaj in tako grda ravnala z ljudmi, o katerih se zdi. dd ne u ivajo nobene družbene zaš.ite, bo komunistična partija lahko to izkoriščala in si dajala videz zaščitnice preganjan,h. Ali se kve'tor Saverio Pol to zaveda političnih posledic, ki jih bodo zla ti v Rimu rodile zlorabe letečega oddelka po'ic je? Delo notranjega m nistrstva v prid javnega reda e o nevarnosti. To, kar se je zgodilo v najbolj tajnih sobah rimske kvesture meseca februar h 1950, ždh čut pravično ti Ital -janov, kar je zelo resna siv r; to prinaša v mnogih primerih nove g’asove komunistični partiji, kar je nevarro. (Iz nekega ilustriranega tednika). * * * Kljub vsemu temu pa pol janska propaganda -e nadalje opeva demokratičnost ital’ tinske države, medtem ko fašistična retorika proslavlja Italijo kot mater prava in civilizacije, ki prin-ša to vojo civilizacijo vrem narodom. Kar pa se zdi, da najbolj skrbi omenjeni tednik, niso zlorabe poVcije, marveč politične pos'edče vsega tega. Tednik pravi, da je to, kar se dogaja v prostorih kvesivre, ža’jivo za čut pravlčno-ti i‘a-lijanov, hkrati pa pravi, da je nemima polih črva’ plo t vpaš’-nja. Te* n'k namreč trdi, da bo komuni tična partij a j'mala te dogodke za pretvezo,, da ponovno okrepi svojo proprgart-distično akcijo med množic mi proletariata in lumpenproleta-riata. Tako bi lahko ta stranka igrala vlrgo branilca eaiimvh in preganjanih in bi te epizo-. de zlorab policije utegnile prinašati glasove komunist im stranki, To je seveda zelo nevarno za bralce ilustriranega tednika, ki so vsi debri itali-jan -ki buržuji, to je oni bur-žuji, ki so znali tako preme'e-no potegniti italijanski erar s tako pri-avo dohodkov, ki jo vsi poznamo. življenje močno utrdila. Govo. rili so med seboj glasno in odločno slovensko govorico. Pristopili smo k njim in jih nago vorili. Povedali so nam, da so prišli poslušat občinsko sejo, .cer bedo na njei razpravljali o crrrrinski šoli. Ne bomo se zrno tili, če ocenimo njihovo števil« na okoli dvajs t oseb samih mož. Njihovo obnašanje je til«-, neučakano. Z nestrpnostjo so namreč od ukinitve slovenske knrrlnske šole ostali doma. Starši nočejo, d« bi hodili otroci v štiri kilometre oddaljeno Pleši, vo v tako hudem mrazu in se izpostavljali boleznim jn vsakovrstnim nesrečam. Nekaj po osmi uri je župan sejo otvoril. Najprej so tričetrt ure zapravili s črtanj, m zapisnika zadnje seje. Ze med čita njem je prišlo do spopada med večinskimi jn manjšinskimi sve. tovalci. Se bolj pa se je ta spor poostril, ko te slovenski svetovalec v občinskem svetu zahteval od občinskega odbornika z;, šolstvo Fabrizija odgovor, zakaj niso diali na plešivsko šoh ob otvoritvi tudi slovenskega napisa, čeprav je Fatrizio to obljubil. Fabrizijevo obljube je potrdil tudj drugi slovenski svetovalec na listi krščanske demokracije. Prizadeti odbornik je dejansko prišel med kladivo in nakovalo in ni mogel drugega, ket da je priznal svojo ob ljubo in z drugmi besedami pojasnil, da obljube niso izpol nili. Sele pred nekaj dnevi, t< je po skoraj enomesečnem odlašanju, je občinski odbor poskrbel tudj za slovenski napis na šolskem poslopju v Pleši-vem. Drugo vprašanje opozicijskega slovenskega svetovalca pa je bilo stavljeno v imenu slo venskih terminskih staršev. De jal je, da je bila pri občinskem odboru delegacija staršev šoloobveznih slovenskih otrok naj. mani trikrat in zahtevala, na! edber peve svoje stališče do njihove zahtev*- o pnnovn! otvorit vi slovenskg termirske šole. Od bor pa se iv.vsak ikrgtf, izgovarjal in tako odlršal z odgovorom ves mesec. Sele te dni so s? od. ločlh in novedbli da ni v občinski pristojnosti odločati «> tem vprašanju, ampak da j-® za take odgovore pooblaščeno samo šolsko skrbništvo v Gorici Svetovalec V? tedaj kritiziral občinsko nemarnost jn dejal, dn PRIČETEK GRADNJE tovarne državnega monopola V novem podjetju bodo zaposlene predvsem ženske bi tak odgovor lahko dali že pred enim mesecem, da bi otrokom ne bi-o treba ostajati ves mesvc brez pouka. Na tem me stu je nastala mučna tišina in občinski odborniki niso vedeli, kaj bj odgovorili. Čutili so, da je pačila na njih velika krivda, ki se je ne bodo mogli oprati rred slovenskim ljudstvom. Demokristjanska občinska večina je morala prenesti že en udarec. To pot je spregovoril drugi manjšinski svetovalec in jim očital, da ne ravnajo pravilno z upravo delovnih cen-Irov jn da zapravljajo d1 nar in dragocene dneve. Med drugim je dejal, da je občina tudi pri nakupu dry zapravila več ugodnih prilik in zapravila brez po. • trebe ckoli 300.000 lir. ki bi jih lahko na drug način koristneje porabila. Največjo polemiko pa jf vzbudil očitek. da se večinski svetovalci pred vsako sejo se staiajo v občinski hiši in tratijo tudi občinski papir. To vprašanje je svetovalce tako razburilo. da so pričeli vsak po svoje udarjati po mizi in napadati drug drugega. Z manjšino j’ Potegnil tudj demokristjansk-svetovalec inženir Bernardelli, ki je prav tako kritiziral svoje strankarske kolege zaradi nepravilnosti nhhovt ga ravnanja, ko kot pripadnik j stranke uporabljajo občinske prostore in sredstva, medtem ko še to manjšini nedovoljeno. Poslušalci so se med debato zabavali nad prerekali - m ob činskih svetovalcev. Medtem P? so Slovenci z grenkobo ugoto vili, da se bodo morali za svoje narodne pravice obrniti na dru- ei oblastveni prosvetni organ v Gcnco. Štirje manjšinski svetovalci so med tem povedali svoje, kar so mislili glede upravnega delovanja. Dvignili so se in zapustili dvorano v znak protesta zaradi nezmožnosti občinskih odbor, nikov; to še pred pričetkom obravnavanja posameznih točk sporeda. Večinski svetovalci so sejo sami nadaljevali jn reševali manj važna vprašanja. Pogled na St Peter Slovenov. IZ SODN.H DVORAN Za brezplačno cepljenje obolele ž vine GORICA, 6. — Slinavka in parkljevka sta v zadnjem času v goriških okoliških vaseh skoraj popolnoma izginili, pač pa se je razširila no nekaterih ob činah, ki je do sedaj še niso im> ls. Zato je Confederterra veslala z zadnjih dneh Ministrstvu za poljedelstvo jn visokemu komisarju za higieno in zdravstvo sveje predloge, da preprečijo širjenje te nevarna kužne bolezni med živino. Med drugim je med predlogi tudi zahteva, naj bj država brezplačno cepila živino manj premožnih kmetov. Oprostitev natakarja in natakarice ki sla prodajala brez policijskega dovoljenja KRATKI] VESTI Iz beneških vasi Pontjak GORICA, 6. — Danes so prišli pred kazensko sodnijo lastnik. naUkar in natakarica v pivovarni «Aurora» iz Ul. Car-ducci 21. Lastnik pivovarne, 57. letni Di Giovanni Salvatore, ki stanuje v Ulicj Seminario št. 12. je bil obtežen, da sta ga v njegovem lokalu zastopala natakar 54-letm Arz lla Emil in natakarica 38-letna Paulin Savina, ki sta sedaj oba usluž-bena v Meranu. ne da bi jima prej preskrbel policijsko dovoljenje. Obratno pa sta bila Paulinova in Arzilla obtožena, da sta zastopala Di Giovanni.a. čeprav jima ta n. preskrbel policijskega dovoljenja. Ze pri preiskovalnem, zasliševanju so Di Giovanni. kakor tudi njegova uslužbenca trdili, da je Di Giovanni običajno vedno v sam ostro pr-jel in tant je takoj priznal, da se je vtihotapljal v trgovino. Od ukradenega blaga je P- J- vsa nakazila za bench predal 51-letnemu Ama. soli«u Artibonu s Kcrza Verdi 45 in 35-letnemu Ettoriju Rihardu iz Ul. Duca d’Aosta pa dve sveči. Pred sodnikom se P. J. danes ni prav nič zagovarjal jn mirno čakal na obsodbo. Amasoli Sičeve, je tudi sama sovražnico zatožila zaradi obrekovanja. Vče.aj sta ženski na predlog sodnika umaknili tožbo Prodajala je kamilice jn ukradla uro GORICA, 6. — Petdesetletna Gorjup Štefanija iz Ul. Baia- mont; 11 se že več let ukvarja in Ettori pa sta v svoj zejj.c- j s ponujanjem kamilice, kunrr.e vor trdila, da ne bi nikdar mi- slila, da jima je fant ponujal ukradena nakaz.la in sveče. P. J. je sodnik dr. Vizzini pcmi-lost.l zaradi mladoletnosti. A-masolija in Ettcrija pa z utemeljitvijo, da nista zakrivila kaznivega dejanja. 2e svojčas smo sprožili vprašanje vodovodne napeljave v vasi Pont jak. to je bilo namreč takrat, ko je tamkajšnje prebivalstvo ostalo ves dan brez vode. Ker so se bali. da bi se lahko še ponovilo, so se prebivalci te vasi napotili k županu v St. Petru Slovenov, kjer so mu obrazložili svoj položaj ter zahtevali njegovo intervencijo. V glavnem je šlo za rešitev vprašanja razširitve vodovodne napeljave tudi v Pontjak. ki do sedaj še ni imel svoje napeljave. Svojčas je bil sicer predložen načrt o vzpostavitvi nove vodovodne napeljave, vendar pa ga pristojni krogi niso vzeli nikoli resno v pretres. Tako se je morala vas Pontjak stalno posluževati vodovoda iz Po-jana, ki je last čedadske občine in k’ a oba v! ja vodo temu mestu. Do sedaj je občni Spetra uspelo doseči zgraditev javnega vodnjaka v Pontjak; to naj bi bila seveda rešitev, dokler ne bi bilo vprašanje vodovodne napeljave dokončno rešeno. Ker Pontjak tako ni potrebo-val več v glavnem vode iz Po-jana, je bilo sklenjeno, da občina Speter plača Čedadskl občini 200 000 lir za potrošnjo vode letno. Vprašanje bi bilo morda nekako rešeno, da ne leži Pontjak na hribu ter je skorajda nemogoče, da bi lahko en vodnjak zadostil potrebam vsega prebivalstva, oziroma da bi ob dneh suše imel tudi dovolj vode. Zato je poštam seveda po-! novno pereče vprašanje iastne I vodovodne napeljave, ki naj bi GORICA, 6. — V zgodnjih 3u-tranih urah. ko je veter pošteno rezal v lica in ljudi prisilil, da so se čim bclj stiskali okoii toplih zapečkov, so v Ul. Tor-riani določili prostor, na kate. rem bedo v najkrajšem času prič ti graditi tovarno dTžav. nega monopola, za izdelavo de. lovnih oblek in zavojev. Takrat je namreč na kraj sam pripeljal prvi tovorni avtomobil gradbenega prdjetja Antonini in Fragiacomo iz Trsta večjo količino gradbenega materiala za pričetek prvih del. Kot je znano, bo. gradnja nove tovarne državnega monopola stala okoli 300 milijonov lir jn bo trajala 400 delovnih dni. Iz. brano mesto meri okoli 22 tisof kvadratnih metrov. V tovarni bodo v glavnem zaposl ne žen *ke Tovarna bo zcrajena po na'*-modernejših higienskih načelih in bo imelg tud; prostor, kjer bodo delavke la^ko sveje otroke dajale v varstVo vzgojiteljem med delovnim urnik««n. močja dolarja: podaljšanje trgovinskega in plačilnega sporazuma med Italijo in Švico z dne 21. oktobra 1950; razdeljevanje kontingentov za drugo tromesečje; ukrep za olajšanje uvoza in izvoza umetnin na razstave itd.; uvoz krompirjevega škroba; dobava bakra iz Belgije. Draginjska doklada , obrtniškim delavcem GORICA, 5. — Zveza obrtnikov v Goricj obvešča včlanjene tvrdke, da bodo morate s 1. fe bruarjem svciim nameščencem izplačevati draginjsko doklado na naslednji način; Delavnice v Gorici, Tržiču iv Gradežu; za delavce nad 20 leti; j 83-50 za delavke: 72.30 cd 18 do 20 let: 79.20 in 58.50; od 16 j do 18 let: 59.90. 5n.40; pod 16 letj P® 40 15 in 40.05. Delavnice o občinah pokraji ne; za delavce nad 20 leti: 79.95. j za delavke: 69.20; od 18 dc 20 Se;a občins'teqa upravnega odbora GORICA, 6, — Na svoji seji v torek, zvečer so občin:ki odborniki pod perdsedstvom župana razpravljali predvsem o vprašanjih upravnega značaja. Med drug m so odobrili izdatek 900 tisoč za brezplačno dodeljevanje zdravil občinskim revežem v dvomesečju nov m' er-december. Nadalje so odbili izmeno za taks'je na glavnem kolodvoru za letp 1952 in odredili, da jo šoferji taksijev spoštujejo. V ta namen So d-li navodila mestnim stražam. njej našla nikogar, je urno spravila bud-lko, ki je bila na omari, pod šal jn jo tiho od-kurila po stopnicah. Cim je Spacapanova opazila, Dl vjiovanm omcajno vea- 171,1 svoji pivovarni in da sta /,Q ODrGKOVOITGIIl 016160 onadva le n-jegova natakarja, i r . r Dne 14. oktobra, ko je pcl.c.ja | GORICA. 6. — Pred časom je zasačila okrog 22 30 v lokalu 24-le.na Car.olazzo por. Cor.ci-s:mo natakarja in natakarico,'113 Lojzka iz Ul. Carduccj 25 ter ju, misleč, da zastopata last-. stanovala v Ul Co-eyia 32. N e- . nika vprašala po policijskem' na sostanovalka 29-ietna Tem- da je budilka izgini a iz dovoljenju je Di Giovanni slu- na TerezVa Je prv? čas€ ‘2^ ,in skoz>. okno videla' d? je čajno zapusbl svoj obrat pel I * njo vellka Pf,1.atei.lca' £:sk? 3 ča:,em zapustila njeno ure pre-j zaradi nenadne slabo- f1r°tir*onc'1 mojega bivanja v h;so in zavila za vogal je t-t- rti Ltn »n obtoženci Donovili I *' Cocevi3 oa se Ji je Conci- vino nemudoma prijavila poli- nava zelo zamerila in jo je za- ciji. Agenti javn« varnosti so v sodnikom dr_ • to Tomšičeva jela obrekovati Gorjupovo, ki ie zaradi p^dob- iiafcr,* s*2""'* f <'«•■ * * * •**. »*"*■ <*- kaznivega dejanja. in druoih čajev po stanov njih.. Pri svojem poslu je že~s’'a mnogokrat zelo vsiljiva in se, če le more, pri'ih' talija naravnost y stanovanje brez vsakega I je na me rev s la ponuditi kamilice r>osp'dinji Soacapan Angeli. Našla je odprta vrata iti šla naravnost v kuhinjo. Ker rij v Nepošten nameščenec pri razde!|eva:cu "£SS0" GORICA, 6. — Ko je Len-hardt Henrik po izgradnji palače «ESSO» na Travniku odprl trgovino z avtomobilskimi nadi mestnim; deli. delavnico in bencinski razdeljevalec, je sprejel v službo 17-letnega p. J. iz Ul. Rabatta 19. Fant je bil pri Lenhardtu zaposlen skoraj eno leto in se večkrat pregrešil zoper tujo lastn-no. Lenhardt je večkrat opazil, da fant rad sega po orodju, po možnosti tudi po denarju in drugem, zaradi česar ga je lanskega maja odpustil. Z odpustom dolgoprstega fanta pa se je tatvina v Lenhardtovi trgovini in delavnici nadaljevala. Iz blagajne v trgovini je zmanjkalo skupno 21.70!) ur. nakazila za 50 litrov bencina proste cone. 3 avtomobilske sveče, 7 žarnic in Concina slaba ž'_nska in da se koj izsledili, v odsotnosti moža rada potepa Tako je zaradi ukradene bu-v moški družbi. I dilke morala danes na kazen- Ko so t?k« gov Tiče prišle na ckr> sodo'jo tudi Cancianijeva, uho Concini in je ženska zv de- ki je socViku preprosto d<:vela, da jih razi aša Tomšičeva, dala, da ji je Gorjupova budil-je bivšo prijateljico nekega ju- ko vsilila s pripovedovanjem o tra, ko je šla po stopnicah, po-1 skraini potrebi, o bolezni v vabila v svoje stanovanje Ko druž:nj in ji pri tem, zatrjeva-je za n-la vrata za seboj, se je la, da je budilka last njene nad žensko maščevala in jo pre- hčere, ki >o je primorana pro-tepla. Pretepu je slecil zor vi- dati. Gorjupovo so obsodili na ški pregled in prijava Corn ine | 8 mesecev zapora in plačilo sodnim obla"tem. Cim je Con- 6000 lir globe. Cancrnijevo pa cinova izvedela za prijavo Tom- samo na plačilo 5000 lir globe. vprašanje vodovodne napeljave v Pontjak nerešeno. Vprašanje je prišlo tako rekoč v pozabo. Niso pa pozabili nanj prebivalci, za katere je vprašanje vodovodne napeljave izredne važnosti. Želeti bi , bilo zato, da bi občina v kuhi- Spptru. ponovno proučila to 1 vprašanje ter našla možnost, kako postaviti vodovodno napeljavo tudi v to občino. Ce primanjkuje občini denarja, si lahko še vedno pomaga s posojilom; stvar je dovolj važna, da bi se izplačalo poiskati kakršno koli rešitev. Sovodnje Iz Sovodenj smo prejeli naslednji dopis: V seznamu, ki sta ga pred nedavnim objavili v vašem listu o stanju občinskih cest v beneški Sloveniji, sem zaman iskal ime naše občine. Dejstvo je, da sovodenjska občina v seznamu ni omenjena Na ta način so bili podatki ne- __ popolni, vsaj zame in prebival- j postave kdo zahteval. Na vsak ce naše občine, ki jih zanima I način je večina mladeničev u- prav stanje naših cest. Zato bi vam bil zelo hvaležen, če bi lahko objavili tudi podatke o stanju cest v občini Sovodnie v Nadiški dolini. S« * * Res je, kot nam upravičeno očita naš čitatelj. da smo v naši številki od 25. januarja t. 1. pozabili vključiti občino Sovodnje v seznam občin Beneške Slovenije. 2al nam je zaradi te napake, ki se je zgodila zaradi trenutnega spregleda in smo veseli, da lahko to popravimo ter s tem zadovoljimo vse naše čitatelje. 31. decembra 1928. leta je občina imela 22 kv. km površine ter 5 km občinskih cest. Iz tega sledi, da je bila sovodenjska občina v primeri z drugimi občinami Beneške Slovenije med najslabšimi glede razvoja cest. Samo občina Brdo je bila glede površine ozemlja in cest na slabšem. Toda stanje se od takrat ni mnogo spremenilo, tako da se v sovoder.j-ski občini še sedaj govori predvsem o obupnem stanju občinskih cest. Več cest je bilo zarisanih na načrtih, nekaj so jih začeli delati, toda v resnici je bilo le zelo malo napravljenega. In vendar je sovodenjska občina med tistimi, ki bi najbolj potrebovale dobro cestno o-mrežje. Pobočja Matajurja, ki jih dolgo časa pokriva sneg in na katerih so odlična smučišča. bi lahko privabila mnoge turiste, če bi do tja bila speljana vozna cesta. S tem popravkom doseže število cest v Beneški Sloveniji 376 km na površini 697 kv. km. Vendar ni stanje skorajda nič spremenjeno, kajti razmerje med površino in razvojem cest se ne spreminja. Srednje SREDNJE, 6. — Nekaj mlade. ničbv iz naše cbčin.e je šlo pred dnevi v Videm na zdravniški pregled. k.i je potreben pred e-migracijo v Kanado. Pregled sam je bil precej strog, vtndar st' bili naši mladeniči priznani kot zdravi in sposobni ter so dobil: dovoljenje, da lahko odpotujejo v Milan, kamor je tre. ba itj na drug zdravniški pregled, kot zahtevajo predpisi. V Milanu jb bil zdravniški pregled še strožji, po čemer je videti, da želi biti Kanada gotova, da. pridejo v državo s:mo one osebe, ki so res stoodstotno zdrave in ttelavne. Pri pregledu so upošteval; tudj težo vsakega posameznika ter so vsakogar. ki ni tehtal toliko, kolikor bi moral v primeri s svojo postavo. brez nadaljnjega izločili M' d terni so 'tel; tudj nekateri nsši mladeniči. To Je zelo žalcs-no kajti mladeniči iz naših dolin niso kljub svojemu zdravju taki hrusti, kot bi zaradi njihove spešno prestala tudi višji zdravniški pregled v Milanu. Da bi 9» prepričali, ali * mladeniči res vajeni težke« dela, so na pregledu pela«"1 mnogo pažnje na žulje na rekah, kar je seveda vThvalr> naš® mlacteniče in so to podroi> nost povedali vsem v vasi, kose iz Milana vrnili domov. 1 Prj tem ugotavijamc. dd in'?' jo tujci precejšnjo nezaupv vest do italijanskih dela«? ' posebno enih iz Južne ItaHJc-Njihovo deLo in njihovte o?1**" te lahko na žalost občuduje*? trd; pri nas jn to zaradi ne®a preseljevanja iz Italije proti severu. Iz te«8 raz- loga nas foruj ne čudi ite*®L stroga kontrola, ki jc izv*!,!, oblasti nred sprejemom d*{S* cev za Kanado, kajti tudi ®*r0 vence jz naših dolin Pri^JL med Italijane, kot one iz Italije ali Kalabrije ali P« . Sr-dnje Italije. Po tem * tudi jasno, zgteaj v tujini . ljudi iz posameznih italijan®? pokrajin ter so oni iz sev«S bolj priljubljeni kot oni iz ^ ' i Toda pustimo to ob Našim mladeničem, ki so u5® no premostili vse zapreke v te lanu, ne preostala drugega. K da potrpežljivo in z zaupaj čakajo, da bodo njihove pe; nje usctfeio rešene in Ppten»t bo treba pač rozefraviti. tn°‘ za vselej, kajti martekdo ne V i videl domačega kraja. Klub t' mu smo pa zzd°f^ ni. da se bodo na ta kratkem času dvignili 'z “nL danje' bede in si onstran v na ustvarili beljše in lepše P ’ 1 jen te. Prapotno Vcdcvcd po dolini je dele. ki je izredno važ^0^ to občino, ker ta leži prav v lini Idrijce. Vodovod se začne pri vasici r potišče. Od tukaj nadaljcte£ cevi proti vasici Koson jn te pret priti Bodigoju, ^'p^pot- 1)2- pribtejo do središča v nem. Vendar jo bil načrt za.1 peljavo vodovoda s.la,bo pre“ diran v podrebnosfih. T®k° ^ napravili veliko napako, so upoštevali radca jr> vede. aa b; nekatere cevi zagotovile prenos P°treLte-količin vodb. Sele sedaj so tovili, dn so bili načrti v .............. P . pogledi napačni in bi sedai rali nadomestiti cevi z dri)«1 na vsa-k način širšega prcdJLj ~ 'bilo poite’? Zaradi tega 'bi ponovno izkopati teren n:fd sonem ir» - S-> ožje cevi in jih Tadome^1 širšimi. Vse to pomeni ^te N izgubo časa, jrcleg tega P? j., večje vsote denarja. Delavci. ^ so postavljali cevi. seve®* ^c. mislijo opraviti ponovnega^ 'a zastenj in tako bo ce ,jjj. škoda ne.re.sla na okoli en ^ jon lir. Vprašanje je. Im ^ n'®čal strrške, ki so nasta-t radi napačnih računov katerim so poverili nadzorstvo n®d pošlo-, . vanjem taksijev. Mestne s1 ra že j sest kovinastih za s ta v. c za av- j so po omenjenih navodilih tcmobile. 4 tulci za ključe, vse dolžne nemudoma prijaviti vsa. ko kršitev dol-teene izrn-oe V to še v dobi njegove zaposlitve. Od 14. do 17. maja pa se katerih se ie skr-vno polast i v času s veje zaposlitve in odnesel skupno 2.650 lir. nakazila za 450 l.trov bencina proste cone in 10 avtomobilskih sveč. Lenhardt je tudi za tatvine, ki primeru pogostih krš tev bo ob- je P. J- ponoči vtihotapljal v čina preuredila poslovanje tak-1 Lenhardtovo trgovino s ključi, sijev in postavila stalno službo- '~~L ‘ ’ ' vanje na kolodvoru. Ob zaključku seje so odborniki pri'tali še na ojačenje javne razsvetljave v Ul. Ma^iacco in Galilei 'o sestavili dnevni red za prihodnjo sejo obč’nsk°-ga sveta, ki bo v četrtek 14 t. m. na gradu. POGOVOR Z DELAVCEM V TRŽIČU V tržiških ladjedelnicah zanemarjajo sindikalno delovanje POSLEDICA SISTEMATIČNEGA ZANEMARIAN1A s I v | • • • _ NAŠEGA KMETIJSTVA V MIUSKIH HRIBIH iel|"r|’"’ re" - Od 15 milijard 813 milijonov lir pomeči ir Marshallovega plana, so nakazali za naše kmeHjsUo le borih 50 milijonov - Načrtno razlaščanje rodovitne zem je naših kmetov v tržaški okolici Srednja, del MUjskega hriba pravljenj iz samih podzidanih To pa ni posledica gospodarske-sestavljajp vasice Hrovatini, paštnov. | ga razvoja in napredka mesta, jih je utrpel po odpustitvi ta- Božiči. Fajti, Sod liki in še Na „,>cnaai zgornjega načuna kakor ®e dozdeva površnemu n®mo{Jtcnn3 tnlrnl #\cil I ^ — ,.M1 •* Di-oiiffi b 1 , , mil Prebrisani Lrullo je hotel priti na lah® način do denarja, prišel pa je le do sodiš^ Dolgo se 36 letni Giuseppe Gulla ni oglasil pri Francu Colji, kateremu je predčasno obljubil pogoste obiske. Colja je zasumil, da nekaj smrdi v tej zadevj in je nekega dne iskal tolažbo in morda tudi kako po-Colja tinskega nameščenca, takoj osu. ■ Par manjših naelbin. Pravza- stanejotorei samo podporni opazovalcu, pa« Pa je posledi-: moč pri Pa*qualu Sprni Colja mil P. J., zato ga je nekega dne pr3v je Vse to ena suna raz- zidov- ^ a|tne na katerih se «* sistematičnega zanemarjanja je zaprl svojo majhno trgovi-................... ............ tresena vas, ker je le nekaj mi- pr. Jela 1000 hi vi .a kar 420 mi-, in zatira"ja 1 “ico ?. u8“ien». \ ,U1' nut hoda od ene do druge na- tiionov današnjih lir Pri tone I Milijardna bogas,va, ki so jih . ter odšel k prijatelju, kateremu selbine. V delavnih dneh se 0blasti ki razpolagajo z urad- naši predniki ustvarili poia-1 je odprl srce in mu vso za- dozdeva človeku, kakor bi pri- m j ' d'tki ,ahlco izra. I mezno vsak za sebe, je danes devo pojasnil. Ob koncu pa je I šel v majhno žensko republiko: 1,ir S- m(>8oče rešiti in dalje razvijati obstal presenečen, kajti Spina moških ni videti nikjer, vsi so _jtaj ' vloženega v naše po- ’e ? pomočjo krepkih gospodar-1 'na delu daleč, izven vrši, v Tr- kl ^aj nevzdrž^ 3klh organizacij. Prepuščen, sa- "tu in povsod drugod, kjer je Neznatno mi sebi’ h0"10 Vbi 8°®Pu:tnrvili V11/4 i i 11 BO* i * . J1 : . — . nn^ino / občnega zbora. 3. Poročilo o delovanju dru-Stva v prsteklem letu. 4. Poročilo o finančnem stanju društva. . 500 lir in za nečlane 650 Vir. 5. Poročilo nadzornega oa- ■ 0(,ho(, & Travnika ob 6. Orga- T*01'®- , . . , jh.,rn I nitorji bodo poskrbeli za pre- 6. Razrešnica staremu onDoru. i 7. Volitev novega odbora. 8. Slučajnosti. Ako občni zbor ob določen: uri ne bo sklepčen, bo po členu 23. društvenih pravil eno uro pozneje z istim dpevnim redom ob vsaki udeležbi članov. Vesti 23 trgovce GORICA, 6. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem članom, da si na njenem sedežu v Ul. IX. avgusta lahko ogledajo sledeče okrožnice: šesto podaljšanje trgovinskega sporazuma med Italijo in Poljsko z dne 15.6. 1949, prošnje za podržavljanje blaga uvoženepa ob priliki mednarodnih velesejmov m turističnih manifestacij; uvoz jOOO ton parafina iz dežel območja dolarja; uvoz 12.000 ton petrolejskega premoga iz dežel ob- Srečal sem slovenskega delavca, ki je zaposlen v ladjedelnicah o Tržiču. Imela sva isto pot in zato sem se mu pri-družil; zanimalo me je namreč, kako je s slovensk m delavstvom v ladjedelnicah. Slovenci, ki se zavedajo gvo- terih bodo nastopili tudi Jugo- : trudijo na vse načine, da bi jih slovanski skakalci. Vpisuje prepričali da so na slabi pot-. I urar Darko Šuligoj na Travni- i Ce nekdo od slaven k h. d l tiku. Vstopnina znaša za člane cev pove o tem. kar je imel pril.ko v.deti v Jugoslaviji, mu prav jo, da je to samo polemika in propaganda proti Sovjetski zvezi. Seveda se kominjor- voz udoben avtobus. Obnova osebnih izkaznic GORICA, 6. — Županstvo opozarja vse prebivalce na čl. 3 zakona o javni varnosti, po katerem so osebne izkaznice veljavne samo tri leta. Vsem tistim, ki so jim ošebne izkaznice zapadle, priporoča, da jih čimprej obnovijo. KINO A. VERDI. 16 30: «Kri ob zori* Gardner. VITTORIA. 17: »Zgodba o de-tektivu*. S. Smart. CEjNTRALE. 17: »Klic krvi* L. Padovani in C. Ninchi. MODERNO. 17: »Polnoč#, M. Lopez in A. De Cordova. Ludvik Cernologa se je 26. septembra 1950. leta vrnil zvečer domov k teti. pri kater; je stanoval in takoj stopil k omari, iz katere je hotel potegniti dežni plašč. Cim Pa je odprl raje pogovarjajo s tisi.mi kt | goztšov torej tudi brez gnoja. ”lk®^ v poljedelstvo trezno in pametno presojajo po-, Hrovatini in sosedne naselbine vložene milijarde pojdejo ra-ložaj. | imajo svoje njive na Južnem, kom žvižgat. V ladjedelnicah je sedaj pre. proti Kopru obrnjenem poboc Namesto da bi se za-ezilo cej dela. Delavci pa so prisi- ju. Lega je sicer zelo ugrdns, pronad-nje našega poljedelstva lieni delati nadure. Tako sta- trt je »e dovolj in dobrega vi- in d® bi se ukrenilo vse, kar je . . nje ni nikomur pogodu poseb-, na, tudi cljke razveseljujejo po- potrebno, da bj mogel naš kmet i vrata, je opaz.1, da njegovega no pa še ne onim kj imajo zimi oogled s svo im temnim s svi.jim delom udobno živeti olaSite ni V »krbeh da mu razvito delavsko zavest. Saj je I zelenilom. Toda kako naj bi ge na svoji zemlji, se celo razla-v Tržiču mnogo brezposelnih ki1 ohranilo poljedelstvo brez ve- sčajo nrajboljša zemljišča za zibi lahko našli piimerno zapo- selja do njega in brez gnoja? danje tovarn in stanovanjskih ------ - -- Poljedelstvo vidno propada in hiš za semkaj privabljene in bo popolnoma izumrlo, ak0 se protežirane priseljence. Sedaj gosoodarska politika naših ob- so na vrsti najlepši favniki ki lasti ne spremeni korenito. To- ležijo v dolinski ravnini. N-me-da prav nič ne kaže na to. da ravajo jih pokupiti - seveda rmsti poslužujejo tudi groženj in grozijo čestokrat naš ‘m delavcem: «Bo že prišla Rusija in :edaj boste videli!» Ali jim celo pretijo z vislicami. Vendar niso vsi delavci tak'; mnogo jih je mjd nj mi. ki so se na lastne oči prepričali da je v*e kar piše kominformistično časopisje. samo ogabna laž. Toda, ker žel. o Žlucti v m ru, raje držijo suoje misli zase, da bi se ne izpo tatblt besn m napadom za-krkn enih kom nformislov. Prišlo je tako daleč da sn komi jormisti v svoji nonji slabši kot faš st.. Ce kdo pove kemtnjormsiom kar misli ga ti koj napadejo s eplačancems in p-tem govor'jo ckol:, (a pre-j■ ma p^tdes^t tiso. mesečro za-'o, da zag-'va -ja Jugoslavijo Zalo ni nič čud en če so slo-vvnski delavci bolj zaprti vase, ker vedo. da je vsako pn- šllttrv, če ne bi ravnateljstvo zdhtevalo nadure od zaposlenih delavcev. Ce bi vsakdo delal le osem ur dnevno, bi v Tržiču nas a la možnost zaposlitve večjega števila delovne sile. kakor pa V današnjih časih. se bo spremenila. Za razna industrijska podjet- plašča ni več. V skrbeh, da mu ga ni kdo ukradel, je najprej stopil k teti in jo vprašal'o zadevi. Ta 'je po dolgem prerekanju končno le priznala, da je plašč zastavila v zastavljalnici za borih 1000 lir, ker je b.la brez denarja. Fant je bil Zanmivo in značilno za kom- ja so v coni A potrošili iz M injormovsko sindikalno politiko1 šalovega p!ana 15 milijard in je da se z dodelitvijo nadur I 813 milijonov lir. za podpore delavcem popolnoma strinja, poljedelstvu pa komaj 50 mili-Pred dvema ali tremi leti so' Jonov Kaj p< ineni teh 50 mili-se io bor'li proti naduram, da- i Jončkov bo razv dtio »Z sledeče-nes pa kratko in malo molčijo ! 8,a primera: Izračunali smo, ko- In celo prihajajo z njihove stra- *,ko ,bl, stali danes zi ovi, k in ce*o fr« v delnvn podpirajo pvštne v e^-em n' š’ ni n-migavanja, j , vinogradov, ki d~ja novp e no sprejmejo nadurno ddo Seve-, 18 hf ^ n« 1(ato)aAko ho da tako ravnanje ne more vzbm tp zidove drine, na.pl-aviti, jat, pri delavcih simpatije do b- treba *k° sindikalne organizacije. - Ne čudimo se takemu rav- ............. _ zelo jezen in njegovo teto Gio- kakor Po navadi po razlastitvi vanno Olien; je to ie bolj raz-— da bodp pekli opeko. Se bo burji0 ter je fanta kratko in že našel v Rjmu kakšen prime- malo najprej ranila s kuhinj- ren paragraf, da bo moeočc I »zakonito# in poceni izpodriniti našega km-ta! Ze p-ed itali-arr-ko zasedbo je bil kmet v glavnem prepuščen samemu sebi. V tiatt dobj pa so vladale na našem ozemlju po-nolnoma drugačne ra-mere. Trst je bil bogato t- govsko mesto in naši kmetje so v njem dovolj razpečavali svoje pri- skim nožem ter ga takoj nato nekajkrat oplazila z metlo. Ranjeni fant se je zatekel v bolnico Okreval jc v 8 dneh. Zenska se je pred sodiščem zsgovar.-ala, da v jezj ni vede-'a kaj dela. Sodišče jo je po kratkem sestanku v sejni dvorani spoznalo za krivo povzročitve teles- n-nju saj kominlormistični sindikalisti zanemarjajo sindikalno torb o ker ’majo preobil d: ln z blatenj'm Jugoslavije Zato ra naj se ne začud jo, ko bodi nekega dne ort li generali brez vojske in bo delavtka sin■ d.kal a zavest obrnjena d, ugo stran. ' 8,5 milijonov lir samo za zidove in kamenje, brez vsakega drugega dela, ki je p trebno da se strmi neobd®'ari bregov' sprem-nijo v viriog.ade. Zraro pa je vsem. da so r~ša r®ibo'jš vina iz najboli st mo ležečih vinogradov, roian kih, k'»nt velskih, proseikih, kTilkih, rir-na [ mainjskih, mačkovi jan skl h itd I Vsi ti vinogradi so umetno na- raviu. uuvuii svuje pri- ....,r r v j- , j i„ potrošiti skoraj delke. Niti najbližji ok< 1 čani nih poškodb ter JoJ^obsodlo niso iskali zaslužka v mestu in s0 bili po veliki večini kmetje. Danes ni več nekd nje okoltee -n potomci nekdanjih okoliških kmetov so prisiljeni, da si iščejo zaslužka v mestu, ako hočejo živeti. T0 velja tudi za ves M liski hrib, ki jč z avtov'-si ves povezan z Miljami |n Trstom in v gosp d'rskem in kul- turnem pogledu pomeščanjen. I 6575, zlato 890. na 7 mesecev in 15 dni zapora ter na zaplembo noža. Predsednik Zulmin. tožilec De Franco, zapisnikar Pivk. hramba odv. Kezich. TRŽAŠKA BORZA Funt Serllng 1.600, švicarski Irank 157 dolar 685, marengo je takoj pomiril in poslušal zgodbo svojega prijatelja. Pri Spini se Je oglasil Giuseppe Gurlo, ki se je takoj ponudi. da za 7.000 lir proda njegove gojzarice svojemu sorodniku. Sp-na. ki je dobro vedel, da mu posel ne gre preveč izpod rok, je bil takoi vesel ponudbe in je možu brez prem.šljanja jzročil čevlje. Gulla je seveda čevlje vzel. toda dejstvo je. da jih n- lastniku nikoli plačal in se niti ne ve, če jih je sploh prodal kakemu sorodniku Medtem ko' je Spina utrpel le 7.000 lir škode, pa je Colja utrpel pribl žno 16.500 Lr škode. Gullo se je oglasil tudi pri njem in mu takoj ponudi, da mu, kot dober čevljar, naredi lepe čevlje, katere bi lahko Colja z dobr-m zaslužkom prodajal. Toda sam nima ničesar, še manj pa denarja, da bi si nakupil potrebno blago, zato bi bilo najbolje, da mu Colja da nekaj usnja. 2 kopiti in razno orodje. Upajoč na dobro kupčijo, je Colja izročil Gullu, kar si je sam izbral. Ko je b*lo vse skupaj zavito v lep zavojček, je Gulla prijazno pozdravil in odšel, ie prej pa je obljubil, da se bo večkrat oglasil in sporočal Colji, kako mu gre delo z rok. Toda prebrisanega Gulla ni bilo več nazaj. V skrbeh za posojeni material, S1 je Colja zaželel tolažbe in jo dobil (s kakšnim vtisom smo že zgoraj omenili) prj Sp.ni. Moža sta dolgo premišljevala kaj na) bi storila in končno sta »e zedinila, da predata vso zadevo v roke policiji. policija Je seveda predala harja, zavednega Sloveflca Sv. Ivana. J;j Pokojnik je HI rtv~d prepir stvom zelo pribljubljen. vsem z? rad; svojega pleni* > ga značaja. Do še pred /O nim je bil zmoslen v ni Dreher. kicr je de'al Q 58-let. Pr d prib1:žno 3 ted*> je napadla zahr' tna bo> jf ki je do takrat zdrave"® lega Dolharja spravila v ljo .iz katere ni več vrial / tremi d'.iev’ je za ved 0 tisnil svoje oči. ,. [t Pogrebni sprevod je (ri nred hiše žalosti do cerkv^i«1 Sv Ivanu, kjer so bill^jtel obredi. Tam so se od P°,\čd" ga Ivrna D lharja Vr. J? Svrtoivaiieani ter zr{rnc’^ J, ga m®sta. m?d'em ko f’ rodn'ki. oz;i P'i Malija Krmelj, Brtoncsli za 7l2l0k in Johan tizanov „ Zvezo bivših par-tržaškeca ,A Svobodnega franc i .ozemlja pa tovariša renti Llpov^k-Tine in Lau-Potem v 2v«e bivem ]e Predsednik venske Kni;-v partlzanov Sloka Sien^n?Ske' tovariš dr. Lu-?anski občni °‘vori'- 3e parti-imenu rw, r Pozdravil v lovile5a Sratične lronte de-»ik dr ^Stva "jen predsed-s^ovon, Petsk- V svojem wfVt0SwLe drugim de- °P edinice in - P ™.°rSk&to in na Koro- tani Podali ? ° naši Parti' P°nioč antif tova.nsko roko v ugih navr!a3s nim borcem Srta«r S''' Tako se iG na S avstri Uu- organizirati tu-ll0n». Vsi3 ,kl . RFreiheitsbata-?m° zaradi °tJe b41° mogoče wtizaai na? ’ ker so biIi ^kršna Jlfj Partizani, ne pa przinizacj,„ Poljubna vojaška z^- ie bi, Z.**' ki so ga j Preuredit 1 protI nasilju, ea v S tov družbenega re- 7 ,4n sociaViesm&ne demokra- J^kljuiSu ,zto.a-» i?s.edaini: ?r! to s sledečimi v' 30 Praznu-r^tota obletnica, samo «», to°’ «aj torej ne rtt?0t°vilo Pomiri, ampak tudi B.,0vtm ljudst st°ji koroško Nato na trdnih n=, Zveze ^ jp nov Slovenske V6s«!eLV asu, ko obhaja- to°ti»ico organ i zi rane ga ‘Sbfnega oboroženega ;eJ1«!) Koroškem. Pred de-1*1 boj , Se ie tu pri nas za-lik h1!]? v2Iožtom proti orožju h tok, a «*»o. najprej le go-j SUiiion, 2 toklenim srcem in -htob do zob oboro-blku-. Preri j skemu sovražit^'4 s n,mSetimi leti smo šli btJ,® »am °.v rokah ljudi, živijpp.ajbolj pri srcu, DU^tok, ji, .to naših staršev C ItogČ 3ih to Hitler za-Sa; slover., . smrti. Branih "arod’ danili tudj °rakom atn to- S tem na- IZ JUGOSLAVIJE IN TRSTA Tudi gostje iz Jugoslavije ih s Trsta so posegli v , diskusijo ter ob tej priliki izročili pozdrave Zveze borcev Slovenije in njene sekcije koroških borcev. ozirrma pozdrave Zveze bivših partizanov cone A Tr žaškega ozemlja. Tovariš Br-tonceij je podal kratke partizanske življenjepise natodne-ga heroja Matije Verdnika Tomaža, Johana Zupanca, prvega organizatorja OF v ok -lici Železne Kaple in Franca Pa-sterka-Lenarta, prvega komandanta I. koroškega batal.cma ter pozval, da moramo pusne mati njihov značaj v naš' današnji vsakdanji borbi y pri zadevanju za enotnost slovenskega ljudstva na Koroškem. Po sklepu o spremembi pra-. vil, ki jo je podrobno uteme-korosko jjij tov. Franci Zwitter i.i po kateri bo dosedanja aZveza bivših partizanov Slovenske Koroške« odslej nosila ime «Zveza koroških partizanova, je bila staremu odboru ;zreče-na razrešnica s polnim priznanjem in soglasno odobritvijo njegovega dela. Nato so navzoči delegati prav tako enoglasno izvolili novi odbo.. Ponovno je bil izvoljen za predsednika tovariš Ka>-el Pruš kar Jih n.atoeakcionSm° ^ UP-r” ,v«ka ^ i2en' i«£Da' . kajti združeni {aši družb- pozna,a člo- ‘todstev 1 po svobodi tih?., se v !L-,veta- Vključili tam3ertovsk0‘u"faSistično, pro-ob ra ko?lic.ijo in se z toatmratibnimi 411 z vsemi •tomoki-. *??rodi- Sli smo kf«t \ Vseh naC'4? 'n svobodo ht ko sta na,rodov prav takrat oba .demokracij irSkl ' 1,1 Vrat^LKoningrad in b"» t^ials ,Moskve. Tri le- Nekaj lanskoletnih uspehov jugoslovanske industrije PROIZVODNJA DOMAČEGA KOKSA - NOV TOVORNI AVIOMOBIL "LUKA,, • ELEKTRIČNE CENTRALE, PARNI KOTLI, VODNE TURBINE ZA 32.000 KONJSKIH SIL - VRSTA NOVIH RUDNIKOV V preteklem letu je jugoslo-1 začetku novembra lani je bilo vanska industrija uspešno na-< dokončano 80 odst. objektov, daljevala z gradnjo novih obratov in novih podjetij. Tako so v Sisku, v novem oddelku za brezšivne cevi že montirali vse najvažnejše naprave in bodo v sredini tega leta lahko pričeli s proizvodnjo. V Bosni grade dva velika ključna objekta, t. j. koksarno v Lukavcu blizu Tuzle in koksarno v Zenici. Predvidevajo, da bodo leios porrbili za gradnjo teh dveh objektov še 104 milijone dinarjev. .Vsega skupaj grade pri teh koksarnah 110 raznih objektov. Vedeti moramo, da grade poleg koksarne tudi vrsto tvomic, ki bodo izkoriščale odpadke osnovne pro- izvodnje. Tako ustvarjajo novi nik-Gašperr ki 'še'"je^v"imenu' ve!'ki kemični kombinat, ki bo novega odbora zahvalil za zau- Potrošil 2,3 mil jonov ton pre-panje. S podaritvijo daril go- moga na leto. Ta kombinat bo v lriia Pa proizvajal dnevno: 645 ton v spomin na desetletnico pr- ko . < vega partizanskega stie'a na| jT ton .surovega katra-Koroškem je bil občni zbor na 20 4°n benzola, 25 ton amo-«Zveze koroških partizauivn [ n°suh'- ta. 15 ton žvepla, 6 ton končam. J fonolita in 0,8 ton naftalina. V ki so potrebni za pričetek dela. Koksarna bo dobivala koks po novem postopku jugoslovanskega inženirja Bože Popoviča iz rjavega premoga namesto iz črnega. Pomembne uspehe je dosegla tudi jugoslovanska težka industrija. Tvornra Djuro Djako-vič iz Slavonskega Broda je zgradila za gradnjo železarne v Zenici martinove peči, jeklene konstrukcije za tvorniška dvigala, cele kotle in še mnogo drugih železnih delov za razne tovarne po vsej Jugoslaviji. Tudi mariborska tvornica kamionov se je postavila, saj je napravila nov tip domačega- ka-m;ona, ki nosi ime «LUka». Ta nov tovorni avto bo prevažal tri- tone in je urejen za slabe ceste in hribovite kraje. Ko smo že v severnem delu Slovenije, skočimo še v Maribor v tovarno Franc Leskovšek, i izd 1 ’je' nap- ave za eh^rč ne centrale Zavrelje, Raška, Seljašica in, druge, vsega skupaj za 28 hidrocentral in termoelektrarn. Letos bo pa ta to. varna delala novo veliko dvora-no za valjamo žice v Zenici. V Karlovcu pa delajo parne kotle. Izdelali so prvo tuibino 12.500 KW, ki predstavlja prvo iz cele serije. Tudi Litostroj dela turbine, in sicer vodne. Tako je lani napravil veliko turbino za hidro-Ctntralo v Zvomikud ki ima 32.000 ^onjskih sil. To je bil največji agregat, ki fo ga do sedaj napravili v Jugoslaviji. V jeseniški železarni pa je pričela delati nova moderna peč za kaljenje plečevne. Po valjih te peči prehaja sedaj vsako uro okolj 130 m debelih jeklenih plošč. Tudi rudarska industrija se postavlja z marsikaterimi uspehi. Lani so odkrili vrsto novih rudnikov. Tako so proučevali stare rudnike brkra v Sinjako-bu in Mračaju. Odkrili so nove sloje v globini 800 m. Poleg tega pa še zlatonosni pirit. Bli- zu Lubije pa so našli nove količine železne rude odlične kvalitete, ki vsebuje 50 odst. železa in okoli 20 odst. mangana. Tuzla se vedno bolj razvija v velik rudarski center. Znatno so napredovala dela za odpiranje prvega rudnika soli, ki bj lahko s 300.000 tonami proizvodnje na leto celih 50 let pokrival vre potrebe Jugoslavije. V bližini Tuzle so zgradili novo tvornico azbesta, ki je Jadranskega morja precej nafte. Iz oljnatih skrilavcev pa že sedaj pridobivajo razna tekoča goriva in olja. V zvezi z vprašanjem proizvodnje nafte v Jugoslaviji še zabeležimo, da je rafinerija na Reki v povojnih letih za 90 odst. povečala svojo kapaciteto. Kapacitete naprav za končne proizvode pa je povečala kar za 30o odst. Sedaj zadoščajo pro zvodi reške čistilnice za bila že oktobra 1951 spuščena i 83 odst. jugosl. potreb po gori- BOGASTVO MAKEDONSKIH JEZER hi j,1- ko ; naibo]j ogroženi, EvWenj j, hfnški fašistič- ^Xb,°ki VS° SrPrinif' vso srednjo . tMi Jala t, uKve- Tn le' Jtoo in .to borba, ki je bas b.lo 8Lstal' prou so- ? zma?a'i. ker čl tis-544, li„u bo4ca zavest Lube a. in čeprav stali proti so- vi ih ~^zen do tast- Da« b dt.h-5poš4ovanje do ko^okra44fn'h pra ‘»e! ve^Ci 5e razni SA-V t408s2? boli Stsinacherji Se a? živ :.Uveltovljajo v u.‘arhenu. btovi Av5trije, f. “,M* w • da ' Dfoj čn 4ežkhS^ hzrp'^v'- to potreb-k4° ma‘° 8,e mu vrača- 19^‘h101 rv,av^Oijskti?di hhjvečji it 4 ie kln°žic b?mokra- V I3sk4h ri tonaškf at' le,a s. Krvj toPubliv upor av-;!relihV. ^tarri,an;-ev udušen ),■ a4iati 4arhemKrcev u(žušen Ss V.v dem^bers ie dal ^0v4. na° vra;i4ne urno-^ v ,vislicah na ic u)fchiišl'nnichr--?tp!nar,a v'faHl-Av^blikn v°ditel)p to 4n druge i\ J ^ borce ?a M 4Na^ad®mokracijo 23 ti94.5 m.® odpora v it N^tohi, knato ljudstvo na T^tookratito, dPbLva» kSr°!k3to.« Množic v ste toeiioma narod na Ko- C In l ve tph mno trpije-11 v Ob tora s,"a boljših si-'itaŠ *everni jt^fv 8a na’ ŠIok^ nažleVai I, ?vni me-šijbka 6 deja]. ‘JaStva par- thdan°stjo ieP°,jen! z Whali ritega i- U 'mbez-Vršž6?a n’4un> borci t5'Va so kt Som ^°vanji brez sle- s^o^sIužiL^° 80 hm ^ so" ^too0- kda se' 'htonaki, nas« /t' so i„ n vedno os4ahejo Gni.^ornjftoela P!vega UaCQro5kto'a o;'e8a parti. rt °b kto,.» P,ra04> tašizmu pSiaual: «dcu le t'°Utlg.4 Dojtoramo03®^ refe-a »itntoho in P-r44z.ani tov. lac4ia t dosledn J u8odnej- Gospodarstvo Makedonije je raznovrstno, zanimivo po svoji sestavi in pestrosti. Ta republika velja za največje proizvodno področje bombaža v Jugoslaviji. Makedonija je prva glade pridelovanja tobaka in drugih južnih kultur. V Makedoniji so največje živinorejske farme s stotisoči glav belih ovac. Makedonija je tudi naš največji pro zvajalec svi-loprejk. Zato grade v Titovem Velesu velikanski svilarski kombinat. Makedonija je tudi bogata sadjarska in vinogradniška pokrajina, ima mnogo gozdov, rudnikov in širna riževa polja. V makedonskem gospodarstvu ima precej važno vlogo tudi sladkovodno ribištvo, ki se od leta do leta bolj širi. Bogastvo Makedonije v njenih rekah, zlasti pa jezerih, je bilo že od nekdaj objektivni pogoj za razvoj ribištva. K temu je treba prišteti še izvrstno kakovost rib v večini makedonskih jezer tn rek, kakor tudi ugodne pogoje za njihovo naglo razmnoževanje. Toda stara Jugoslavija razvoju ribištva v Makedoniji ni posvečala nobene pozornosti. Zato je bilo stanje te gospodarske veje ob osvoboditvi zelo žalostno. Ribiči niso imeli niti najnujnejšega pribora, vse je bilo že zastarelo in obrabljeno. Zato ribolov še zdaleč ni bil renta- V makedonskih jezerih ujamejo letno okrog 2,727.000 kg rib - Najboljše postrvi v Ohridskem jezeru - Znanstvena raziskovanja v Ohridu ■ Največ rib v Dojranskem jezeru bilen. Nič čudnega ni, da so ribiči na področju Ohrida, Dojrana, Prespana in drugih lovišč obubožali. V Makedoniji je petnajst jezer, ki so zelo bogata s sladkovodnimi ribami. Njihova površina znaša 107.216 ha. rib pa ujamejo v njih letno okrog 2,727.000 kg ali povprečno 25.4 kg na hektar. Z ribami najbogatejša jezera so Ohridsko, Prespansko >n Dojransko. Najbolj znane in tudi najboljše so postrvi iz Ohridskega jezera. Razen postrvi žive v Ohridskem jezeru še druge vrste rib, med njimi jegulje in karpi. V neposredni bližini Ohrida stoji veliko poslopje, v katerem se bavi nekoliko ljudi z dokaj nenavadno nalogo — u-metnim preskrbovanjem Ohrid skega jezera z ohridsko po-strvijo — najboljšo sladkovodno ribo. Obiskovalca najprej preseneti okolica postaje. Pred zgradbo stojita med drevjem dva velika bazena z vodo. Cernu služita ta dva bazena, ko je vendar «pred nosom« jezero? V njima gojijo v popolnoma istih pogojih kot v jezeru žive ribe raznih velikosti, vrst in teže. To so eksemplarji, ki služijo kolektivu ohridske ri- biške postaje za znanstvena raziskovanja. In ta raziskovanja so dala doslej že zelo lepe rezultate. Petnajst let že deluje ta postaja in lansko leto je dosegla svoj največji uspeh: obogatila je Ohridsko jezero z desetimi milijoni mladih, postrvi, Lani je kolektiv pričel prvič umetno oplojevati belvice (znanstveno jih imenujejo «trura ohridiana«), to je posebna vrsta postrvi, ki živi samo v Ohridskem jezeru — v nobeni sladki vodi na svetu niso odkrili doslej te ribe. Od 132.000 njenih iker, kolikor so jih lani umetno oplodili, se je razvilo 83.000 mladih belvic, ostale so šle v izgubo. Odstotek poginulih iker je torej razmeroma velik, toda če upoštevamo, da je bil to prvi poizkus, je bil to brez dvoma uspeh. V jezeru se' zavedajo velikanske koristi, ki jih imajo od ribiške postaje. Postaja j'm daje strokovne nasvete, skrbi za izobrazbo malih ribičev, predvsem pa oskrbuje leto za letom Ohridsko jezero z milijoni in milijoni mladih onndsKih postrvi, ki so daleč naokrog —tudi v inozemstvu - znane kot ena najokusnejših rib. Drugo po velikosti makedonsko jezero je Prespansko, ki leži 906 m nad morsko gladino. Zanimivo jd, da to jezero nima odtoka na površju, marveč teče voda iz njega pod zemljo pod goro Galičnico v Ohridsko jezero. Rib v njem ni toliko kakor v Ohridskem, lahko pa' bi jih zaredili mnogo več, kakor jib je v njem zdaj. Vendar pa im nalove ribiči zdaj devetkrat toliko kakor pred vojno. V starih ča- v pogon. V Dalmaciji pa so najnovejša raziskovanja pokazala^ -da obst'jajo precejšnje mežnrsti za večje količine nafte; Odkrili so zemeljski ..asfalt in več;e količine bituminoznih skrilavcev. Vse; dosedanje .-.raziskovanj e do. kazuje, da mora biti v bližini fhiipmhi za ni .... , , . _ cjh ie bil ribolov v makeaon- letošnjem letu so dogra-, ^ih^ PI;ihr v privatnih rokah. dih tik ob zgradbi postaje no- < ?Kin -l"zc — _____ vo drstišče, tako da bo posta- Lastniki so dobivali za poss-ribiška področja po ja dajala odslej okoli 25 mi-; mezna ihhlatih turških lir li.ionov mladih ribic letno. Do-'3(K) do^400 zlatin turskih lir slej so strokovnjaki ribiške e mo. Ribiča so izžema i tudi postaje umetno oplodili okoli tako imenov.a _jn H 80 milijonov iker. Štirinajst let na pr. je wPad o od dohodkov nb'ske skupine 10 do i h' o;' At, Ribiči s« vračajo i lova na Preapau&kein ježem. 80 milijonov iker. Štirinajst let že spuščajo leto za letom v jezero nove in nove ribje generacije in jezero je vsako leto bogatejše na ribah. To dokazujejo sledeče preproste številke: Ob ustanovitvi postaje leta 1936 so nalovili ribiči v Ohridskem jezeru 75 ton postrvi, že pet let pozneje (ko je dorasla prva generacija umetno oplojenih rib) pa okoli 35 ton več. V povojnih letih nalovijo ohridski ribiči vsako leto že okoli 150 ton postrvi. Kako pa ribe umetno oplajajo? Ikre gojijo v potebnih inkubatorjih, skozi katere stalno teče voda s temperaturo 10,5 stopinj. Pri tej temperaturi se ikra razvije v ribico v 40 dneh. Vsak drugi dan je treba sproti odstraniti vse one ikre, kj so ostale neoplo ene. Okoli dvajsetega dne se ponvijo na ikrah oči ribice in šele štirideseti dan se iz ikre dokončno izleže ribica. V postaji se te ribice kar same preživljajo. Vsaka ima na trebuhu vrečico, v ka'eri se nahaja rezervna hrana za 30 dni. t. j. dokler ri-popolnoma ne dorasle, jrastejo, pošljejo mlade drstišča v njihov svet jezero, kjer pridobijo leto na teži približno en i kilogram. 1 Ribiči iz vasi ob Ohridskem 15 ribičev od vsakega tisočaka na ribiče 124 din, medtem, ko so si razdelili ostalih 876 din lastnik, mojster, njegov pomočnik in država. Razen Lagadlnskega in Ko-sturskega je Dojransko jezero z ribami najbogatejše. Globoko je komaj dobrih 10 m in v nobenem jezeru na Balkanu ni toliko rib kakor v njem. Medtem ko jih ujamejo v Ohridskem na ha površine le okrog 12 kg, jih ujamejo ribiči v Dojranskem nad 255 - kg. Dojransko jezero je na meji med Jugoslavijo, Grčijo in Bolgarijo. Bogastvo njegove fau-ne in spretnost dojranskih ribičev sta znani daleč po svetu. Na površini okrog 3000 ha so nalovili dojranski ribiči pred vojno povprečno 420.000 kg rib letno, leta 1949 pa so jih nalovili 765.113 kilogramov. Po vojni jih nalove povprečno 600.000 kilogramov letno. Po osvoboditvi je bilo ustanovljenih v Makedoniji več delovnih ribiških zadrug in z njihovo pomočjo se bo ribištvo še bolj razvilo. Ribiške zadruge so ne le v naseljih pri vseh jezerih, marveč tudi po vaseh in mestih. Makedonsko ribištvo se hitro mehanizira in to je najboljše poroštvo, da bo dona'a!o od leta do leta večje dohodke. iUJI TRST: — Spanger Ivan 200 lir, Sirk Bogomir 100, Zobec Bogdan 200. Zupančič Franc 200. Klun Ernest 200, Adam Albert 100, Kogoj Danilo 100. Zupančič Marija 100, Tavčarič Jože 100, Cebulec Josip 500, Brezavšček Marija 100. Žerjal Dora 300, družina Jurasek 100, Pavšič Katerina 100, Colja Emil 1000. Morasut Bruno 100, Laris Giordano 100, Miheli Jož; 100, Tavčar Jože 100, Miškovič Marija 900, Jerman Marija 100, Felicijan 200. Loredan Marcela 200, Marsetti Bruna 200, Rakar Aurelia 50, Bozec Jože 100, Pobega Josipina 100, Veljak Lazar 200, Veljak Albina 150, Veljak Ana 200, Furlani Ladislav 1000, Cigoj Milan 300, Bizjak Franc 500, Žigon Milena 1000, Lipovec Milka 500, Samec Marija 200, Gruden Adele 200, Tinta Pina 500. Furlan Branko 1000, Ferluga Nada 300, Pahor Vida 400, Glavič Marija 300, Kralj Anica 200, Lupine Stanko 100, Doles Pina 200, Vuga Justina 100, Ščuka Anica 100, Ražem Danilo 100, Prinčič Sonja 150, Jerman Janez 2000, Tavčar Leon 1000, Starec Stanko 3000, Saksida Bogo 500, N.N. 1000, Ukmar Draga 1000, Šuligoj Emil 30, Hrevatin Just 300, Daneu Lidija 300, Suman Angela 300. Starec Oskar 300. Žitko Bogomir 300, Lavrenčič Anton 300, Mirko 200, Nedoh Danilo 200, Stoka Drago 100, Potrata 100. Berce Lojze 200, Per-tot Mirko 100. Paulica Jože 300, Černe 800. Smeraldi Ivan 300, Kocjančič Miro 500. Babič Štefanija 200, N. N. 100, Svagel Ana 100, Trampuž Marija 200, Salvi 500. Širok Ivanka 500, Vovk Ema 100, Buda] Andrej 500, Colja Sonja 1000, N.N. 300, Grobovšek 300, Birsa 200, Starc 100, N.N. 100, Slavik Ljubica 500, Tomažič Rudi 1000, Svab Milan 500, S.N. 500, Curk Drago 1000, Okretič Henrik 2000, Deffar Pina 500, Milovnik 500, Škerlj Helsa 500, Caharija Franc 2000, N.N. 500, Trampuž 1000, N.N. 1000, Kranjc 500, Pojavnik 500, Starc A. 2000, N. N. 500, N.N. 1000, Jerman Zora 550, Frank Stane 1000, Saško 100, N.N. 200, Capani 300_, Rožarca Pepca 500, Lovrečič Stefan 500, Okroglič Nada 500, Serbo Mila 300, Okroglič Nada. nabrala 2000, Slovenska tvrdka 2000, Fabjančič Ivan 1000, Gostilna Jože 1000, N.N. 2000, Furlani 1000, N.N. 2000. N.N. 500. Hibiel 2000, Knjigarna Fortu-nat 1000. vu in mazivu. Pred vojno so proizvajali 10 naftnih proizvodov, a sedaj 35. Tako mora Jugoslavija uvažati samo še specialno gorivo in specialna maziva. Na ta način so prihranili pri razliki’ččnč’ nafte jn proizvodov okoli 900 milijonov deviznih dinarjev.” : Najbolje ilustrirajo vse u-spehe, ki jih je dosegla povojna Jugoslavija pri industrializacij; številke proizvodnje nekih najvažnejših surov n na enega prebivalca. , 1939 je odpadlo na enega prebivalca Jugoslavije 389 kg izkopanega premoga, 15 kig jekla in 0,1 kg aluminija. Proti koncu 1952. leta pa predvidevajo sledeče številke: premog 1041, jeklo 48 in aluminij 0,8. mamice iz mesta pripeljejo svoje malčke, ki potem ' so kominformisti pregnali iz stavbe. Številne zahteve staršev, neštete prošnje vrtnaric« Černigojeve, da bi vrtcu dala občinska uprava primerne pro. store, so ostale brez uspeha. »Tako ml je bilo hudo takrat«, pripoveduje Marija Černigoj, »kakor v tistih časih, ko so nam Italijani zapirali naše šole«. Černigojeve niso šolske oblasti mogle postaviti na cesto, »aj ima izpit za vzgojiteljico na slovenskih, nemških in italijanskih vrtcih. In tako je bilo njeno naslednje službeno mesto pri Sv. Ivanu, leto nato pa na Greti, kjer je danes. 50 let dela Černigojeve ni utrudilo. Z enako ljubeznijo kot pred desetletji, skrbi danes za svoje malčke, ae igra z njimi, jih uči lepih pesmi, lepega obnašanja, blage slovenske govorice. «Se bi radi peli«, so *e oglasili, in ie je vrtnarica začela z njimi »Naša hiša ljubezniva«. »Na praznovanje pusta se pripravljamo: seveda mora biti ta dan veselo«, zato pa «C nca Marinca« vsak dan odmeva v naši šolski sobi. Se »Cinco Marinčo« so zapeli, potem pa so si šli vsi po vrsti umit roke, kajti postrežni-ca je že pogrinjala mizice za obed. Sneli so g obešalnika vsak svoj podbradek s svojim znamenjem in se posedli. Živžav je utihnil, otroci so se »klo. nili nad svoje krožnike in obedovali okusno pripravljeno kosilo. Poslovili smo se od ljubeznivih otrok in njihove učiteljice. Odhajali smo z zavestjo, da zapuščamo vrtec, ki dobro izpolnjuje svojo nalogo. Otroci s« uče mnogo lepega, so prijazni, veseli, zanje skrbi učitelj'ca, ki jih vzgaja r dobre ljudi, v zavedne Slovence. In prav zaradi tega želimo, da bi lahko vrtnarica Černigojeva, ki je vzgojila že toliko mladih ljudi. Se dolgo vrsto let delala med naši. mi najmlajšimi, njim in vsem Slovencem na Tržaškem v korist. OB 100 LETNICI ROJSTVA HRVATSKLGA GLASBENIKA Slovenca Franja Serafina Vilharja Letos je minilo 100 let, od- kompozicijami so tudi 4 opere [ dije ljudskih popevk rjadran- in 3 opereti. Najzanimivejša ski zvoki«, »Bosančioe«, »Naše PRISPEVKI III. OKRAJA ZA NOVOLETNO JELKO: Družina Morelj 300 lir, Bur-lovič Danila 150, Škapin Marija 100, Skrk Antonija 200, Slo bec Ana 500, Angela Bensi 150. Vecchiet Marija 150. Vecchiet Pino 500, Jankovič Marija 200 in OF III. okraja 10.000. ter se je rodil komponist Franjo Serafin Vilhar, sin Miroslava Vilharja, slovenskega pesnika, poli.ika, preporoaite-Ija m glasbenika. Rodil se je 5. februarja 1852 v Sennž čah pri Postojni. V spomin na svoj domači dom si je nadel umetniško ime Kalski. V svojj mladosti je bil pesnik. 1871. leta je pod psevdonimom »Prostta« izdal v Trstu svojo zbirko pesmi. Sodeloval je tudi v Dunajskem Zvonu. Po kratki dobi v železničarski službi se je posvetil glasbenim študijam ter kot muzik nastopil prvo službo v Beli Crkvi, nato v Temišvaru. Od leta 1881 dalje je deloval na Hrvatricem, kjer si je pridobil velike zasluge za razvoj h. vatske glasbene kulture. Deloval je kot kapelnik in zborovodja v Karlovcu, Sisku in Splitu ter v Gospiču, a končno se je preselil v Za-greb, kjer je bil učitelj petja, organist in ravnatelj orato-rijskega zbora Markove cerkve. Franjo Vilhar je eden izmed najzaslužnejših j goslovanskih skladateljev. Proučeval je jugoslovansko narodno gl sbo se popolnoma vanjo vživel in zato so tudi njegove skladbe pisane v duhu neše na odne glasbe. Med številnimi njegovimi 7e « stal.šča narodne glasbe pesmi« itd. Na osnovi ljudskih njegova opera »Sm ljana«. Slovenski kritiki so Vilharja imenovali slovenskega Schuberta. Svoje pesmi je komponi- ral na tekste znanih hrvatskih pesnikov, med n j mi Silvija Strahomira Kranjčeviča. Franjo Vilhar je zbral okrog 300 ljudskih popevk v zbirko »Hrvatska lira«. Napisal je tudi mnogo skladb za moške zbore. Krepke so njegove rapso- popevk je napisal tudj vrsto mešanih zborov ter jih zbral v zbirkah »Balkanska vila« ia »Hrvatsko biserje«. Med baladami .ie znana »Bosanski brodar« za moški zbor, tenor solo in orkester ter »Pregnanec« za moški zbor, bas solo in orkester. Napisal je tuči dve maši, eno na h. vatski tekst drugo pa na latinski. Izmed njegovih instrumentalnih kompozicij prednjačijo za klavir. Prek ra na je fantazija »Le vstani borni narod moj« na Gregorčičevo pesem in balada »Pravljico je pravil starček pod lipo«. Male poetična pravljice je posvetil Brahmsu, od katerega je dobil za zahvalo laskavo priznanje. Izmed kompozicij za orkester zaslužijo posebno pohvalo »Hr-vatski plesi«, ki so jih pogo-sto izvajali na raznih koncertih. Skomponiral je tudi nekaj uvertur in »kladbo z« godalni orkester. Poleg 4 oper in 3 operet, kf smo jih že prej navedli, je Fr«-njo Vilhar napisal nad 300 opusov, da je za Zajcem najplodnejši skladatelj na Hrvaškem: Vilhar je eden izmed mnogih zaslužnih sinov, ki jih je Slovenija dala bratski Hrvat-ski. v / rt p 11 p Vremenska napoved zb danes V l\ I IV11" napoveduje sicer mrzlo in ve- 7 l\LI ' IL trovno, vendar jasno vreme z ustaljeno temperaturo. — Včerajšnja najvišja temperatura je dosegla 6.6; nar nižja 2.2 stopinje. STRAN 4 ZADNJA POROČILA T. FEBRUARJA 1952 H lili i mm ' 'S' " J" ■ Mij1' !i ■HkR if iiiti ll 'iiliiiii iilili mm fti - .r.l ,- g 'a |gi pi I ll 1 i H jj HUj:......... t::::#!! b ia-iia RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cc/e Trs la: 19.00: Dva slavna violinista: Prihoda in Menuhin. — Trst II.: 21.00: Rad jski oder - Zigin: Kadar se utrga oblak. ow ma v 3 dej. — Tret I.: 11.15: Napoleianski otKe ster. Vodi Nello Se^urini. 12.15: Operetna glas» ! - S'ov*oi'-a: 14.00: Dr. Mirko Rupel: Jezikov#1 pogovori. 21.00: A. Skrjabin: IV. sonata op. 3». , 911 KOVKA POGAJANJA V PA K MUK .I0 9IU Severnokorejski delegati predlagalo konferenco o prihodnosti Koreje Prvič uporabljen izraz ,,ljud»ka vlada kita j m k e republike” - Pičla delavnost na korejskih frontah TOKIO. 6. — Prvič po dveh mesecih sta se df e; dopoldne sestvli v PanMuiJomu na plenarni seji severnokorejska in zavezniška delegacija, da bi razpravliali o p-eti točki dnevnega reda. O tcč'"i namreč, ki Z'd'va loriporočila zainte esi-ranim vladam*. Na seji. ki je trajala 20 mVtut. je eevernoko-re!ski general Nrm II predlagal n»i bi 3 me*»ce po premir-ju prišlo do politične konference. na kateri bi se obravnav'lo n?.s'e'V '-e t-ČTce; 1. umaknitev vseh tujih e*t z Koreje; 2. mb--na ureditev korejske zadeve: 3. obravnava vseh vnrsŠAnj. ki ae -»n”!'^ na mir na Koreli. Severnokorejski predlog ne d'-lo'-a kraia, kjer bi morala b’ti ta poptična konferpnca. rečeno n® le bilo. n«j bi vsaka 8‘mn oo»la'a po pet delegatov. V zvezi z novimi predlo«! so S’vemokore’ri prv>{ uocrebi-li izrez »Ljudska vlada k;to:sve re—ibbke* med‘em ko so do-slei vovorilt samo o »oro-to-volj-js kitajsk^ea rrro-’a». Admiral Jov je obljuK-']. da bo de-jpaa»'ia OZN nroučila s-verro-ko^e:s’-j r>red’og. Na denašnli seil podkomisij *o r.V>re'm=vO fn*fce to je vp-aAonia vo'ni*t uj'tn'kov. ste se delegaciji sporazumeli, da se zrd-vo pre-U'tj č°s*n’-k~m vlav";h r>ovel!«tev. ki naj do ncd-o^nnsM V> (Vki-č-o p-^oč.sio Je snreiete Havnde Obe d«'“«seiii sta se sre-reu-m»ii tudi v vnreša-ui m»š"nih sknoir, Pd^čena križ«. ki b-do p~«tar>e po t'ieto’Ikih t?b-ri-ž*!Vi in prionmo"ie o'! re-a-tr!=e,'i vo’oih oktn^nv Se-ven-'kore;ei so or’s'-li t»di na to da Se za Ismen iavo ujetnikov nd°s p— M’a- Jnms r H-strani oo'tuž*ta tudi d-u^iH kra'ev Ponovrva r>a so j-vr''! zavas-iS-V] pmedtov. da bf bile v zatedie poslane nevtralne s'-uoine In se m"iilg o t'm. k'm bi hoteli oditi civilni be-gonel. Medtem Doročajo s frerte. da J“ zavem-^Va koln«a prodrla b’-sn« i?gt pat M globoko na to-vrajoo ozrml’e. rodnrta z ov’onmimi enotami. Po poročilu United P-resa, sovražnik pri tem zavezniškem n"nr?dov'ntu ni nudi) ekor0 rfk-keoa od nora Na drugih seMoriih firerte le maihna delavnost izvidnic n? <-beh straneh. Včeraj zvečer so zavezniške letalske skunine oonovno bombardirale važne ž-pznMtee mostove na nodročiu S!n"niua. Pred"eJnik mednarodneva odbora Rdečega križa, Paul Ruegger, je javil danes v Ženevi, da je prejel odgovor na pismo, poslano S: verncko ej- cem po posredovanju generala Ridgway-a 24. decem:ra. Severnokorejska komandanta, gene- fcolj priljubljene slike z živahnimi barvami, cvetlicami in P°" krajinske slike. Nota ameriška nakazila rala Kim II Sun g m Peng Teh Zd gOSpOdafSKO POIHOC EVTOpj Huai, trdita v tem odg -voru, da sicer ne vidita koristno:ti, ki naj bi jih imelo obiskovanje I vojnih ujetnikov po preddsv-I nikih med-arodnega Rd čeea i križa, predlagata pa, naj bj po podobu premirja obis’-ala u'et-j niška taborišča in sod-lrvala ! pri repatriaciji vojnih uj'tni-kov mešana delegacija, sestev-, ljena iz predstavnikov severno-kore’skega, kitajskeea in mednarodnega Rdečega križa. Žrtve In škoda na Koreji PARIZ, 6. — Do;edan!e obo-iestranske izgube v koreteki vojni so presegle številko 1,907.400. Od začetka severnokore^ke-pa napada do 31. decembra 1951 so utrpele sile ZN 306.070 iz-pub. Po podatkih, ki jih je sporočil Trygve L’e na podla"! jz-j?v pcsam'znih delejaeit. so zdaj ob!avili Številke glede iz-nub posameznih držav, ki se borijo na Kogeji na 6trani ZN. Poveljstvo ZN ceni nam-o*-nfVcve izm’be do 25. januaria 1952 na 1.601 350, od katerih odoade vsi kot polovica na kitajske sile. Sile ZN so izgub'le 47.138 mrtvih, 183.273 ranjenih in 75.p59 utetih ali pogrešanih. Natvečje izeube je utrpela Koretska rspubbka: skupno 192.960. od ka*erih 27.690 mrtvih. 103.887 ramenih in 61.383 pocrešan'h. Združene države so Izgubile 103.739 mož. od katerih 17 754 mrtvih. 73.392 ra-n'en;h in 12 593 pegreš'n:h. (Do 1. februarja ?e ie ta St»-vttt-a povišala na 105.271 mož). BrPan^ke izgube dose"a;o 3.033, Turčija je izgubila 2.212 mož Belgita in Luksemburg 159. Francija 867. Orč ia 354, Nizozemska 343, Avstralija 709, Kanada 646. KolumbHa 131, Abe?!n!ja 176. Nova Zelandija 59, Filipini 304. Južna Afrika 30, Siam 348 mož- Trumanov optimizem Človeško meso na jedilnem listu CASABLANCA, 6. - Maroški delavec, ki je včeraj v diužbi z dvema sodelavcema k >sil v nekem restavrantu v N v. Medini, jg odkril v obroku hrane, ki so mu ga prineeP m m.zo koščke človeške m-sa. Takojšnja preiskava, iti jo j» uvedel policijski krmtsar. je dovnala da )A gospodar rc-stavr-cijp v resrlc. gostil svoje klier-te * člov škim mesom. SIcct je zagotavljal, da ničecar ne ve o tem iti je ovadil n*'-s rja, kjer se zrlaaa. vsekakor pa g" j* p-lie1^ pridrž-|a, kakor tudi meedria, dokler ne bo preiskava zaključena. gleoe vol lev WASrtlNGTON, 6. — Na bank.tu zdrui?nja vojn-h po-| vratn kov je Trumar. izjavil, j da je svet na pol poti med trajnjn mirom in un-'č:njem civilizacije. «Ako bo oborcž.-tev z oada uresničena«, je nadaljeval Truman, »lahko upB-mo na svetovni mir. v drugačnem prim:ru je zelo mogoče, da pr.de do katastrofe*. V poglelu volitev je Tru-mnn ob tej pril k. dejrl: «Za-ključ k volitev bo tudi tokrat dober. Krj mislim pod dobrim zaključkom, vPin bcm povedal kasneje*. Slike na posodo LON! ON. 8. — Midnarcdno združenje umetnikov v Londonu je izdelalo nov načrt za oddajanje slik v najem, da s tem omogoči širši javnosti večje zanimanje za njihova dela. Slike dane v najem, že lahko vidimo v domovih, šolah, na letališčih in na lad ah. Konec pre*eklega tedna je Združenje odprlo v svoji londonski galeriji razstavo pod imenom voddaianie slik v najem*. Med občinstvom so naj- WAStiINGTON 6. — Predsednik Truman je danes 8..o-ročil kongresu, da je sklenil nakazati za gospod1, rsko pomoč Angliji. Frar.cij-, Jugoslaviji, G.čiji ir* Turčiji 478.160.000 dolarjev iz kreditov, k. so bili prvotno določeni za voj,aško p-moč E .Topi Oc tega bc Anglija odbila že iti.hfii 'bljub! jen.h 300 milijonov. Fr; ncija Pa 100 mil jor ov. O-strla vs ta p.< bo r-zdel jena m"d Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. PORČINJSKI PROCES Peti dan govora javnega tožilca LUCCA. 6. - Z današnjo raz- j javni tožilec prvenstveno ime-pravo je javni tcžilec, ki si je | noval Carla Marenciga (Pin) vnr.orej zagotov-j pet dni, že in Antonija Mcndlnija (Bor s), izpolnil svojo obljubo. Pet dni naslanjajoč se pri tem na izpo-se ie trudi, da bi dokazal kriv- vedi karabinjerskega marečala, ZAČASNA OBNOVA JUŽNE KOREJE. Razne ustanove Združenih narodov in južnokcirej-ske republike sodelujejo s prebivals vom pri dolnero obnavljanju razrušenih mest in vzci. do izdajstva in pobojev nad Porčinjem, da bi spravil 32 mladih ljudi morda za dolga leta v zapore in d-a bi diskreditiral osvobodilno giba-je garibaldinskih in sloverskih partizanov. Na današnji razpravi se je razgovoril o podrobnostih :tre-ljanja posameznh ozo-ovcev ter opisoval dogodke, kek-r da bi bil sam pole«. O ozopov ih, pobit;h v gozdu Romagna, je j navajal podrobnosti, kj jih na j zaslišaniu pr’č pravzaprav ni ! bilo slišati. Po njegovem z'tr-jevaniu So bili ozopovcj pred ustrel!tvij0 'leče'i do go'eea in sanv> dvema od njih so baie I pustili nekaj perila. V obtožbi * za poboj v gozdu Romagna je ki je vodil preiskavo in med pričan.em prepoznal imenovana obtoženca. V obtožbi proti Enzu Juri-chu se je, kakor že prej zastopniki civilne stranke, tudi javni tož.lec cprl na -zpovedi duševno tiieuravnovešene priče Persoglie, ki se zdravi v nekem zavodu za duševno bolne. Pot;m je zopet prešel na do-godk« v Porčinju in p-udrrU, da morajo za poboj odgovarjati vsi. ki so se takrrt nohcd? udelrž.li, ker je bil vsak od njih p-učen o namenu zasnovane akcije. V. tem smislu bc-do sestavljene tudi njegove zahteve za v šino kazni, ki bodo brž'as izrečene rja jutrišnji razpravi. iiifflBpfcli! Piojil Arsen jeviča Tunam'a in * emš ča. č'ano»noqomelneqa odbora TRUE mVŠrREPREZENTflNTi pri krmilu državnega moštva (Nadaljevanje in konec) Igramo procj Španiji; rezultat 0.-0. Ars:rriiev’x )e v bekov-~!cem prostoru; z ostrim startom snzme žogo z noge srednjega napadalca ravne v trenutku, ko je ta hetol prel ati v mreže. TMelita se drug'v drugega. Zoga ye še tu, closio vm za enega m drugega. Arsen jev-ič se je spotaknit, jMia, vidi žogo in z vvliJcim naporom jo hoče odbi. ti: uspe, z nogo doseže žcgo, a ta-ko nesrečno udari, do jo pošlje mtme vratarja Glazerja v gel. Poleg J-,ehnerja je bil Arse- nijevii najboljši igra'ec naše obrambe na tej tekmi; in ravne on je dosegel avtogol! Vrnimo se na tekmo proti Madžarski. Stanje je bilo 2:2 in dve. minuti po t istem nepriznanem golu, o katerem smo govorili *e naš napad prebil ra spl ct at k c po obrambo. Mesa Marjanovi/: je preigral Korani. -:a. podal žogo prostemu Leme. šiču, ki ie bil v b'ižini mer kazenskega prostora. Lemsšič je orevvril halfa Borša^ija ir bekn Mandl- že (e b:l pr: enajstmetrovki. Stadion se je prretvoril v eno sn mo oko, dih a z e rim dihom; Marii je skušal nadoknaditi zatmvjzno, vratar Galina je pričakoval strel. A Leo ie okleval. Zoga je skrkl1a-la, koza o 'e kot bi L^me/ič ia-ImI, da se umiri. Branilec je žt soroiil nogo in ted-nj, ravrr, v vosrein'em de.ru sekunde, je žoga ro’etela proti po!« Bi' -e to siguren m točen udarec: Ga-'im je priletel n a zemljo in *e vrillri od besa. SPadion pa je norel od sreče; bila ie zmaga! Pri istem delu Po osvoboditvi so se naši trije ncaometaši sestali na istem delu- ostali so zvesti nogometu. Arsenijevič je vodil državno mo. itvo. vsekakor z mnego požrtvovalnosti. izkušenj in strokovnega znanja, a brez potrebne od očnosti in zagrizenosti, da bi branil svoje ideje in prepričal druge v njihovo orav.lncst. Ne-sigvren in neod.’očen je prekmalu pristal na kompromise. Imel je še eno napačeo: v odločilnih trenutkih *-> je često dogodilo da ni zapazil vse one drobne karakteristike igre, lai tako če- ste odočajc o rezultatu. V Mi lanu je n. pr. na tekmi proti Italiji po prvem polčasu uvenel v igro Senčar, a namesto Woelfla. moral pa bi le zamenjati mladega Rajkova z borbenim m t~m\p:-:amentn'm Og-njanovom. Mznjka mu torej pogum i n instinkt. Tirnanič je bil eden glavnih organizatorjev našega nogometa po osvoboditvi in je igra' ve iko v'-c-go pri urejevanju in formiranju nogometnih organizacij. imei Je razne ft nkcije in delal z ve’:ko požrtvovalnostjo. Pozneje, ko je organizaciji stekla, ie b ig jasno, da je nje. govo delo konča~o. Nenavaden stro’-opojak. z rrlo razvitim in. učinkt-mi prekaljenega nogometaša. izvrstno croaža pomcTJc’#-in Laže smelo in o 'm1o na nvh. Po en tega je borben, u-poren jn dosleden. V Lemešfu smo dobili izvrstnega soirrika. Gibčen je in najde pot iz vsake situacife. Jr H*-|ber pozrav~!ec vemome^a in vraiko lak mo brez nepo- t-eh-nega ,eke.nia, č*rrav čuti vsako akcijo; teži pe-lno za trm, la se igra razvije do vrhunca Prteg tega je v njegovem soje «#>! nekaj humanega. Čuti se vel k a l ubezen proti igralcem ilohoko razumeiramje sam* ■gre: skratka imamo vtis da vo ii igro b't)ši izkušeni vogome. mš, kateremu je poznan vsak gib. ki čuti let žoge in ritem gre. Sedaj se je ta trojica znaš’o orvd s’ upno edgevorvostjo. Rešitev jz dobra: dvojica dopolnjuje treVega in daje ravno o-nv, kar je manj'-a>'o bivšemu zveznemu kapetanu. Od vsega srca jim želimo u ■‘1'eha, saj zadane naloge zares •i’V) lahke LJUBOMIR VUKADINOV1C US Z vseh vetrov O Na mednarodn.m š-,,ov-skem turnirju p Baslu,/ ki je bil prirejen v poč~s*itev švicarskega mojstra, E. V o - lin: y-ja, je med osmimi udeleženci zmagal di. Milan Vidmar s S in pol točke. Za njim so se zvrotili dr E- we 5, Sc' u el 4 in pol Te c’nrr (Zah. Nemčija) 4, Leepin 3 in pol, Cirisč-offel 3, Mue’ler 11 2, M :e!ler 1. (vsi Švica) pri tojke. Partija med dr. Vidmarjem in dr. E we;em se je končala remi Prvo me:to za 67-letnega dr. Vidmar ja je po triletnem odmoru prav gotovo lep uspeh. LONDON. 6. — List B-x‘ng IZHODNI ŠPORTNIH! HOČEJO ŽALOVATI ZA JURIJEM VI Največ govorjenja še vedno o nrosluli slalom progi Sov eti so se spravi i do pot - Rozg ob iao|e o estetiki Ob prihodu Remcev utbeoib mcideotov OSLO, 6. — Olimpijski cd bor je na.rcsil vse ud-Te2er.ce, naj izc -cs jo zastave na pol droga pred olimpijskimi bivališči v z, ; k žalo/rnja za pokoj n.im ang/ š' im kraljam. M/d kratko svečanostjo so nato izo_esi,i vse zastave, a so po sestanku vodje romunske in p-ijsku d -lcgacij-e izjavili, da svojih zn t'.v r.e b:4o izobesili, ker m vidijo nobene zvoze med 'mrtjo angleškega kr: !'-> in o-Sklco I Lmoijokimi igrami. Skico je News je letos oonovno prog'a-| VT, u-J.'l pri vs 'h ostalih d. .ega sil za najbol’špga boksar;a 1/-; ' ze'o slab vt.e. ' Včeraj zvečc-r so dcnotovMi te Randolpha Tur ina, za naj' m-j!š.-.e Fornebu F-ar.cozi. boljši dvoboj leta pa match Ro-; Nor vež'ni čvtljo čar Francije/-binson - Turpio. I zato je bil sp--jem nenavadno Slovenska smučarska zvtza za zvišanje števila olimpijcev »Zato zahtevamo, da se pošlje najmanj kva.nih po'avov pro-v Oslo v smislu našega svo.e- fesioaahzma in kjer so -la.bolj časnega prealoga prisrčen jn ne le športnega zna. čaja. Največji zanimanje sta vz ujala Oreiller in Couttet', P i ;g gracioznih d klet seveda. Novinarjem je Ccutett izjavil. c?i je znd-.voljen, da lahko š? enkrat nastopi na olimpijadi. verbnr da je že nrestrr zr taki stvari. Zaradj Vc-=a misli, do so f£.vo;iti roredvs m mlajši Danes pidspajo Avstrijci (z letalom) in Amerikarci te' rte k»i Nc-ncav (z vlakom). Prav tako c raka j a tudi pol.: k-'. Slri ro prega, v Ro-dMŠfva še vedno v središč*J debat funkcionarjev in tekmovalcev ši rocVo r® Alb-rajovi poSkcd-4. Z lo sten-a jj> ledena proga j? zelo nevarna, vendar imajo o <-• -'-.oi strani prev tudj oni, ki trdijo da je taka proga po trezna, da bi laže iz vehkeg« števila tekmovr.l -ev dobili r.; j-bcl' še. V Rordfcl1 iva pa b:.d< zares Irhko uspeli s"mo na' boljši. Ed-n izmed favoritov Norvežan Erlksen, je izjavil lc-Vrlnemu Ust i. «da 'ma rmuča-nk na tei orogi r lo malo zve z? s tem. kar navadno imenu-iejo sl-lom*. I Zdravstveno sfanje Albina DUNAJ, «. — Po zadnjih ve- po.eg vodstva vsej minima/no število 12 tekmovalcev, kar ie bi'o tudi že prvotno d h čer j, in sicer za teke Kordeža. Kn'fica. Hlebanjo uj Kandareta to -koke Klančnika, Poldo in Ziaarjo, za alpske discipline Muleja. S efe ta in Cvenklja za ženske teke pa Birkovo in Korde .evo Da ... 'irrri •' ši tekmoval-i skoraj jzK j eno je v nasprotju z včerajšnjimi no-delavci in kmetje, ki to ves w;. (,..n.., razši v no mir svoj prosti čas o sv L i pr p a- n}fi dp ItEiiian ne bo m.cge! vam za olimpijke i;ie. Sinu- nastopiti. Jutr,- ty-do rdpr/tov-ll n? pri čarska zveze Slo/enije, niti pose on a olimpi.s -a komisija, ki ima srdež v Ljubljani, nista imela Pri izbiri k- i knecht in Avgust Sutier. Ko vzela prvo mesto na evropskem jeta na zadnji seji in po-lrna vor Smučarske zveze Ju,,osla-, bl3t„Va zmava je že dali ča*a I tii^n<,invanskemu olimnijsk* mu vije. , i jugoslovanskemu olimnijsk- mu vije. | iZVen dvoma: to predvsem za- prvenstvu v umetnem drsanju. in drugim pristojnim Zadnje vesli iz Osla p-avljo. I radi n!e ove zma«e na «Tour forumom. V res'lucijj Sr-uč«’-. da Alverajevo stanje nj tako de France«. Vsi ostali tekmo; sk» zveza Slovenije ugotovila hudo in da bo lahko le v so- valcj so dobili znatno mani tudi, da je ravno smučar-ki boto zaou til posteljo in začel I glasov. Na četrtem mestu je šport ti^ta pandga, v kateri je s treningi. 'kolesar Kuebler. Sledi Francozinja Ja'quellne Du Blef In Angležinja Barbara Wyatt. Iz Moskve sp--roč3jo, dg j: delegacija sovjetskih športni kov že na poti v Os’o. Dcspstj •i mor/Ti 8. februar a. R tsi bedo so/c-lcvzlj pri 6/1 u kongresa Medi./arodne zimskršpcrtr.e fe-ci.racije, ki bo v Oslu. Poleg funkcionarjev so zaprašili no/, veš k, o am aszdo v Moskvi za potnj list tudi nekateri vidnejši tel tnovalci ki bodo pr. vsrni vi-tezu i«rali vv-*'> rp-zov? cev. Se ena o slalom t>ro«i v Roedkleiva: Avstrijec I-egeT, vodja španskega mrštva je dejal, da «je nerazumljiv", krko so mogli Norvežani prioraviti KINO % ’I KB fl Rcscettl. 16.30: ».omahavK,* na sekira*. V. Hellin- „ »Suiliki Excelsicr. 16,00; Salomsnas, S. Granger. Nazioua e. 16.0j: «A3t-», 91 I »M* Mangano, balf Val.one _ j Fenice. 16.30: »Hor.g K°™’’ Chandler. Filcdrammatico. 15.30: na soncu*, E. Tayion Arccbaleno. 15.30: Astra*RoJan. 16.30: s- Tracy. p A abarda. 16.00: ria Felix. fjjf, Armonla. 15.30: «0 »v- kako si taleč...* E-Ariston. 16.C0: «LjubeZ«> ugo.iablja*, W. Chl**^ Anrora. 16.00: »Gospod* v Aldo Fatorizi. dr! Garibaldi. 15.30: »NetnW™ kle.a«, N. Parry. igji) Ideale. 16.00: »RK-M O. Maesei. . _ fitt Impera. 15.30: *En d*" Ycrku», F. S natra. m#i Italla. 16.00: »Kl.enti m«!* B. Hale. „ i Kino ob morja. 16.00: vs ček*. P. Fresnajf. Moder-o, 16.00: «Not V u F. Mc. Murray. S-vora. 15.00: »V src« * D. Foran. Viale. 16.00: »Nemim« H"n Albers. Vittorio Veneto. 16.00: •/,( ne», E. Parker in Azzurro. 16.00: »Nenr^j, G. Cooper in P. »P Ee’vedere. 16.00: «Gilw' Haywor h. (P Marconi. lP.^O: »Pe5*1” Don Ameche. . Mr-rsimo. 16.00: »A-dl5*1 ro-ja^ji*, D 0'Coorcr. f~-Novo c n-. 16.00: »Verige». fieo N'z-ari. -ajiič Odeon. 1«.00: »Vraži* K Aon Shsridan. $ Radio. 15.30: «va reko" s teboj*, E. W!l’i"®fi- M-rf* : ViMorla. 16.0": »Tega I",- , jaz», C. Colbert in B- jjniC , Ve"--’’. i5.00: »Dvoboj na J. Jones. RADIO JlikOBtOVA^! ti o .* e; ® * JI G U .1 Ki » ^ jjjj ČETRTEK, 7. e 7.-0, 13.30, 19.30 in 23® jja. 14.30 Cd včeraj L 14.35 Igra voj.Ski orK of{. Por-crcža. 18.00 Vedr* g asba. 19.30 Dva slavfl* jj-sta: Fr hodi in Men«#1"- i Glasba za lahko noč. i K»r n. 7.15 Pereč .a. 7.30 jgg gl-soa. 11.30 L/hka g **?, M tako sl'-bo progo. Ne govorim Novi avti- 12/-5 Pcro£iJt Pevski t-uet t.i h/rm^1 Veeeli ri.ir.i. 13.30 , , ko/.ce.t. 14.00 Poreči^ fd Pie.na gksba. 18.00 G; li* gh-,, K rike. 18.-15 Z. b vr.a S.he.zi in cc-prlcci. 19.®.,, čila. 20.00 Marijina Koncert '4 ^ ’ L hi;a glasba. 21.10 8-_ iiilj - Zigin: Kd«.^v? K Sl. 20f5V7f meč'g. a. 20.30 Ckn« v ! oblek, r. cma v 3 % tu o njsnih nevarnostih, t m več o tem. da šport izgu-bj na estetiki, ko se reducira r.a človeška telesa, kj p"dajo v d lini. namesto bi smučala. »Ni ma'o prslirci o? Na toliko obrekovano progo bedo prostovoljci n'n'slli snega, tako da se bo ncdlaga odebelila za 25 cm. V ooned Ijck . in torek bo na razpolago za U5T treninge, v dveh sled'čih d-'h D51'. , bo razširjena in šele v petek 'Jub jeae me.odje. bo d^blln -vojo prav- le I rit Mi' *• Dr. es zjutraj *« p'ispe’i rrvj | 1200 2er-ka rubrika.,,,.. Nemci Sprejem je bil orrrč-", | oeretna glasba. 13.30 «z p/ od.''cJt.i ,*> t?ko rerne skrbi v ..rete. 14.25 # prirediteljev, ki so se bali in-, s;Ut0e. 1443 Gle-alf‘ « cidentov. j s;|, r,-to bi r zn a PorC^m|. Ponovno so tre»-irall na bob | Glasbena ura. 19.15 progi. Vozilo je 17 od 24 vpi- Pcg/vcr z z ravr.lkcCčjj . sanih posadk. Naji-oFši čes so Krake športne ve"!i- j dosegli Sv'c'rii, takoj za njimi dan z avtoriem. 20.45 * pcp. pa Amerikenci. Zadnje vest, h Osia: Sefi romunske m pc-Uske delegec je. k: riso hoteli izrbrs ti rvejih zastav na pol d o«a. so dobili od svojih vlad nclog, naj s^o-štujejo d sp'zlcije prir/d te-Ijev. Se več: remun-ka in nclj-ska dele«acija sta se celo »orli z Norvežani ker bi morali baje no nalo«« «mcdreg- vodstva* držati zastsve na col dro«a še ves jutrišnji dan česar pa Norvežani ne nameravajo saj je oroti njihovi tradiciji Teko se bo lahko z«od lo, da bodo Romuni in Poljski, ki niso hoteli raz'b"iii zastave, ž'lovrli — , -a razliko od ostalih — kar dva I dni. dan z avtorjem. 20.4. r>. humo/lslična ig a. 22-4 ^> oki ru tolov-t: »Les««?% re na Klf-1 *. 23.30 Noč"1 BLOVK»l,*Jl{ 4.1J t> i.tuli. .3 h°1() l’K želi. 15.00 Porod la. 15',„ 'l- Acu. io.uj roroc ^-j na gla ba. 15.30 ZeleJ 1> (K Miš jte! no izvaja virju M r jan 17.40 Ska W rfljj AH Derme11 >. Lahko g asbo izvaj- J° ve;»,1' L'P«v kestri. 18.35 »Okno v N-rodne perml poj« efnlJ* gf llplič, s ha mr-nlko V(.l’-J gust St- ko. 19.00 Z “ «1 b->. 19.30 Por č la. gl-sba 20.15 ,g/0 V J 1 i K£.ni 21.00 A eks? der el.uo A Mii P* « sonata op. 30. lev*1*., $K** duje Lucijan •■■iiiiiiiiiiiiniiiniminnnmimiiiiiiuiiiuiiiHiiiiiniiiimntmiiiimMi" nn Pripovedujejo, da je ce-sai Franc Jožef nekod «ja-gal* po snežniških gozdovih. pa mu je zmanjka!) vžigalic ln ni si rr^go prižgati vlržinke. No sre-1'' naleti na Plvvana. ki je obte-saval tramove na neki J osi. Prav lepo ga poprosi sta »ogenj*. Plvčan ga postrani pogleda ln ne prikriva svollh občutkov: »Prekleti ekne, lazi s ti-sto 0’havko po gozdovih, sl drm -lja, da Je bogve kaj, pa nima niti toliko, da bi si kupil vžigalice!* Cesar, ki se ni upal po-knzati prehudega obraza, le očitajoče refe: »Oh. kako ste vi Janez gr/b človek!* Janez pa ni vedel, kaj pomeni beseda »grob*, men.l je da to značl korenjaka. Takoj Je bil boljše volje. »Jaz nisem posebno »greb* ne*. Je rekel skromno »Moj brat Miha Je pa zares grob da ga ni take ga v celi okolici*. »Kje pa Je Miha? Rad bi ga poznal.* je rekel r-sar. rad I »V onemle žlebu podira hoje*. »Pokličite ga, Janez, bi videl, kak?en je*. »I kdo pa ste vi?* »Jaz sem Franc Jožef, avstrijski cesar*. Janez dene obe dlani k utom ln zarjovi, da so se smreke stresle; »M haaa!* »Kaaaj!* se Je glasil prav tako gTomek odziv iz žleba »Oor pridi lil* »Po kaaaj?* »Tukaj Je Franc Jožef, avstrijski cesar, ki bi te rad videl*. »Reci Franc Jožefu, av atrijskemu cesarju, da je prav tolko od njega do mene kot od mene do nje ga. Ce me hoče videt!, naj pride sem. če ne, naj me pa pokonci nekam piše!* »No*. Je rekel Franc Jo žef, »zdaj pa res veruj >.n. da Je Miha še oolj grob kot ste vi*. Ena od gozdarskih vasi ki so takorekoč na robu sveta, se imenuje J ur Uče Izza ^asa osvobodilnih borb poznajo to vasico tisočeri part zanl To Je menda edini kraj na svetu, kjer oa nnmmiiiMTT——......................... n.................i....................................................................................................................................... m stDiarotDSB®! mmmm ipbi iBEiasm FRAN C E MAGAJNA Daniš prlpotedBj« zgo»or»l pisattii očitno laž, da le bil rajnki bradati cesar Franc Jožef > Juriši ih in da Juriššani gor padajo Kakšna je railika ned pri(d«n>ki: tunust jarukan. zabit, nei men. glip. bedast mtnjen, zarobljen matast in šemojast (Ne edm pisatelj ne po/na še dragih podobnih zraioi kot so; mahnjen udarjen, vsekan itd.) Novsč še« Kano iz Vremskega Bil ota In Grgurjev Mat Ce k iz Gornjih ležeč dajo ljudje «gor*. Ce tam nekdo telebne s strehe na tla. se lepo pobere, če se more. in potem pove: »Vaj s. od tlele gor sem pou!» Pravijo tisti, ki so že bili tam, da Imajo Junščanl cerkvico, ne pa duhovnika. Vidijo ga pa enkrat ali dvakrat na leto. ko pride Iz kake oddaljene fare mase vat k njim Ko je prišel nekoč tja gespod iz Zagorja ali Knežaka, Jim Je pred mašo naredil majhen govor »In še to bi rad videl*. Je rek’l med drugim, »da bi med mašo lepo zapeli. Po vseh cerkvah pojejo, za kaj ne bi tudi tukaj*. Jurlš'anl so se takoj zbra ll v ozadju cerkve ln ko Je mašnik sprožil prvi »doml-nus vobiseum* so krepko sta in kot otroki grdo govorili »Ko psi za rajnkem cesarju in o božjem sinu od d>eh komaj - Posiojnčam imajo najaolj Čudovito loknjo na s*eto urezali tisto: lajajo...* Mnogo se pri njih ne smemo muditi, ker Je vse zaposleno pri sečnji lesa in tesanju tramov. Njihova govorica je popolnoma ločena od pristno kraške. Oni nikoli ne rečejo «pe)» in niti ne »ma*. cesti pa le re čejo za spremembo »cajsta*. Ali ni zanimivo, kako se naš jezik po raznih krajih ljubko lzpremlnja? Tisti, ki je na Štajerskem »zanikan* in »tumast*. postaja proti Jugu vedno bolj »zabit*. Od Ljubljane »kozi do Postojne je »neumen* S Sentpetra proti Ilirski Bistrici začenja biti »glup* in »bedast*, ko pa prevehne proti Reki je že »munjen*. V smeri proti Trs"u se v Vremski dolini spremeni v »zmotjenega*. niže doli na Krasu začne biti »matast* dokler ne postane v Trstu »šempjast*. Na potovanju proti Postojni sem bil priča žalostnemu dogodku Neki mladi ženici Je umrl mož in ubo-žica Je Jokala, da bi se zasmilila mrzlemu kamnu. Objela Je otrplo truplo na parah in obupno vzkliknila: »Oh, zlati moj mož. kako sl ti strašno trd!* Prišli so pogrebci ln so mrliča položili v krsto ter Jo zaoili Takrat se je obupana vdo va zgrudila m* krst in *e enkrat bolestno zajokala: "Maj ljubi mož. t/kol- več te ne bom videla, ko sl pa tako zabit!* To dokazuje da r e’ je*ik ni vedno tak kot bi »r.io že leti. Le prepogostoma se do- godijo usodne pomote. Pri-1 Največjo zmešnjavo je de /Inf n it m /-\#4 /-\ *v* e* 1 /-» min VI n . lnl MntrOiVf.aii Vorlrt Mt tmnl znane < Je ne dejo v modo malo besede ln kaj hitro sre’a tukaj. N/koliko let pred prvo svetovno vojno je neki slovenski pabrlotični pesnik zložil šolsko pesem na čast milemu cesarju. Ker ni bilo pri reki nove melodije so si »umetniki* v ta namen Izposodili Sokolsko koračnico. Ljudskošolski uč,i-telji so dobili ukaz. da pesmico uv3d-jo v splošno rabo. Prva kitica pesmice se glasi: »Naš cesar mi je vedno ljub na Dunaju živi. Kako bj rad k njemu sel, pa m?ni mo'i ni*. Učitelj'ca v Vremskem Brtofu se Je marljivo trudila, da bi Izpolnila ukaz. pa ji ni šlo posebno gladko. lal Novačičev Karlo. Ni imel pravega posluha za melodijo, še manj oa za besedilo On sam pa se tega ni zavedal, bil je celo rrepri'an da zrna bolje od vseh. S srditim glasom Je poudarjal: »Naš cesar ml Je vedno lump, na Dunaju živi...* Učiteljica je bila vsa prepadena. »Ne. Karlo, tako se ne reče. Cesar ni lump ampak ljub. Vsrkemu mora biti ljub. On Je oče domovine m skrbi za vse. Ko bi vedeli, otročiči, kako ima on rad s'romak'»! Toda Karlo ni razumel besede «ljub» (pn nas se ne ljub'mo amp“k samo »štsmamo*) in je vedno naprej udarjal, da mu Je nas cesar lump. Obupana učiteljica Je opustila nevarno pesem ln se lotila rajši Izidorja, ki je ovčice pasel. Ko je vremski župnik poučeval otroke na Gcmllh Leže'ah krščanski nauk. i'm je razložil, da je bog Oče od vekomaj, da je bog Sm tudi od vekomaj in da je bčg sveti Duh prav tako cd vekomaj. Potem je vprašal G-rgurJevega Matička: »No. Matiček, tl nam boš zdaj povedal, od kiaj je bog S n». «B~g Sin je od dveh ko-maj*. Je rekel Matiček pogumno. »Ka.1! Kako si rekel? Se enkrat ponovi*. »Bog Sin je od dveh koma )>. »Ne od dveh komaj, bu-tnc zabiti! Od vekomaj je. leslo neumno! Zapcmnl si: bog S'n Je od ve- ko maj*. »Ma saj sem tudi Jaz rekel. da J« od dveh komaj*, Je trdU M:.tič£k ln se spu stil v Jek. Vseh takih zmot so krivi tisti, ki neprestano uvajajo v naš jezik nove bese de. ki Jih nihče r.e razume l M:-rii3 ...... Cez pivško planc*V,> čil ko.ijlčsk v P2Sj,\, krm i s-m ga v n!» in se šel razfd0 ulicah. jrž Prav lepo mestec® > stolna. Ni ve''ko * Je ljubko Tn ko rfl11 »»j .♦ i šal govorico m se začudil ko z"amo ml zi petindvajset lot tuj^evatl la"ka J11” h »PDDOli* m'a b"lla cltti da ie « nobl’e llrgua Čudno, zdn.i se da .\e.MpO1 - ti d*' vanauar ta n«.. l'ngu?» nikjer r Kako hitro se Huu' v ^ijo! m fj Postojnčani s° K-r fij zavetni ljudje- po«' . mišlialo. da so »• Je Izdolbli znai so stoj n'ko jamo- j1 res biti ponesm- tj nje kot Je ta, Jtj na svstu* To 5i> čudovita pedfn) . sV£'( f šoti. iz vseh kč'3 pr'hajajo 1J««1 še bodo pr baja* , te sl moje t>eS f (Nadalje^ RHANKO MAUIO >Mo .»od,,.« SIANISl.AV KFNKO - UREDNIŠTVO ULICA MONTECCHI Sl «. I" 1131 • ii 638 - W - UPRAV A .IUC AS V FRANČIŠKA« « - Tslrto-rk« Sl 73-38 - OGLASI od 833 IZ ll. O0 15 18 - Tel l* ?a oa lasov /avtak mm uilin» v iTiiM I »r£«»vsk» 60. ffinnčno-uorav-n 100, »»snirtnirr 90 lir FT.HJ za vspu mn. iirinp I IX.'*. Z M? - Tisk* Tlsk.rslc* *»vod 7TT. - Pod nž.: Goric. III. S. PeUIro , 1) Te. H 32 K«per U. Mim 301, I Tel Tf lelefon Stev «3-8 h mAHDCNINA Cona A intveCns <50, četrtletna 900 PoStm tekofi ratmi ** STO ZVIi ZaioSt. Slvu tri Sk»8» tiska Trst l,|.ibl|»n» TvrSev* 34 tel 40 09 trKnCt raf.ir. or' Kon.unalni Oank. ----------------------------------------------------------------------------- .etno^V! polletna 1700. celoletna 3200 lir. Ped. IJud. repub. Jugoslavija: Uvod 10nies sK(j4 11 5374 — Za Jugoslavijo Muh Hani S-1 9(1332 7 mo/r«'*" ,. — Irdaia Z*'o|r.iltvn ir*agk»ga H»'t* ,,Z Ageu.Tja aeuiok.aticiteKa