~ Velja po pošti:
oelo lato napr«| . S 28'— «a pol lota » . » 13-— sa četrt > » . » 8'BO u eo meseo » . » 9*30 n Hemčito oeloletno > 29-— n ostalo inozemstvo » 39*—
as V opravnlštvu: ss
St oelo leto upre) ( 22-40 ■a pol leta » . » U 20 n četrt » » . » 9-80 aa en meseo » . » i'90 Za poliljaale na dom 20 v, aa mesec. - Posamezne itev. 10 v.
SLOVENEC
11 Inserat!: 1 -
Enostolpna peUtrrsta (72 mm):
■a enkrat......po 15 »
■a dvakrat.....» 13 *
■a trikrat.....> 10 >
ia več ko trikrat . . » 9 r
T reklamnih noticah stane enoatolpna garmondvrsta 80 vinarjev. Pri večkratneu ob|svl]en]o primeren popost.
Izhaja:
vs«k dan, izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. ari popoldne.
tmr Uredništvo |e v Kopitarjevih oltoab It*?. 8/IU. Rokopisi se ae vračalo i neiranklrana pisma sa aa mm apre|ema|o. — Uredniškega teleiona stev. 14. mm
Političen list za slovenski narod.
Opravništvo |e ? Kopltar/evlh ulicah Stev. 8. ' m Sprejema naročnino, Inserate in rekiamaol|a. ■■■ Opravniškega teleiona itev. 188. =a
Današnja številka obsega 6 strani.
0 položaju
Ljubljana, 6. decembra.
Zaradi praznika zboruje ta teden zbornica v četrtek in petek, po potrebi tudi v soboto. Po krščanskosociainih poročilih je jzprememba sedanje vlade gotova stvar, dasi navidezno nasprotujejo nemške svobodomiselne stranke. Poljaki delajo pridno za izpremembo vlade. Po krščanskosociainih poročilih o položaju le-ta še ni popolnoma jasen, kar dokazuje tudi dejstvo, ker so se črtali iz listin govornikov strankini govorniki. Globinski govori najbrže Šele v četrtek. Nemške svobodomiselne stranke so sklonile, da se prično pogajati h »Slovansko Unijo«.
»N. Fr. Pr.« spletkari po svoji stari navadi in denuncira »Slovansko Unijo«, češ, da zasleduje ruske koristi'. Hujska Po-Jjake proti Rusiji in proti »Slovanski Uniji« in dokazuje, kako potrebno je zdaj, da se vlada proti avstrijskim S ovauom, ker so napete strune med Avstrro in Rusijo.
V malone prazni zbornici je nadaljevala zbornica v soboto proračunsko razpravo. Dr. Laginja je nastopil za narodno spravo. Ostro ie obsodil pisavo »N. Fr. Pr.«, ki hoče z ozirom na trozvezo razbiti pogajanja. Govorili so še Daszynski, Steinwender, ki se peča z deficitom, na-svetuje davke na osebno dobodarino, na tantieme, dedščine in na darila. Olesnicki se ie pečal s pritožbami galiških Rusinov. Listi poročajo, da nastopijo v četrtek Chiari, Gessmann, Globinski in dr. Šusteršič.
Dasi je bila včerai nedelja, je bilo včeraj na Dunaju veliko političnih konferenc. Govori se, da zavzame paramentarna ko-imisija »Slovanske Unije« stališče o postopanju z ozirom na začasni proračun sredi meseca decembra.
Zahteve državnih osiu hencev.
L j u b 1 j n a , 6. decombra 1909.
Dne 4. decembra zborovali so uslužbenci cele države. Duh časa, moderne socialne združitve je prodrl tudi med stanove, ki se pred leti niso upali migniti z mazincem, da si izboljšajo svoi položaj. V naših časih se družijo vsi stanovi, zaostal ni tudi državni sluga, ne paznik po jetnišnicah, združuje se cestar. Ljubljanska krajna skupina zborovala je pri Ber-gantu v Gosposkih ulicah. Zasledovali
smo razvoj organizacije kranjskih držav- ' nili uslužbencev. Pazniki ljubljanske jet-nišnice bili so prvi, ki so pričeli delati na združitev. Mali, skromni so bili početki, danes so že malone združeni vsi kranjski jetniški pazniki, sluge raznih c. kr. uradov, cestarji. V svoji organizacji nastopajo odločno za svoje koristi. Inteligence je veliko. Divili smo se, ko smo sledili govorom c. kr. organiziranih služabnikov. Niso bili Ljubljančani sami. Višnja Gora, Kranj. Radovljica, Notranjska so bile zastopane na shodu.
Resoluciji.
Shod je sprejel sledeči resoluciji:
I.	Shod se nikakor ne zadovoljuje z lani izvršeno plačilno preosnovo in z nameravanim povišanjem pokojnin za stare vpokoience in to timbolj, ker te preosnove ne zadostujejo potrebam in ker so se vse druge, dasi skromne zahteve avstrijskih državnih slug do danes popolnoma prezrle. Shod zahteva najodločneje še, naj se končno m brez omejitve izpolnijo vse v programu I. avstrijskega društva državnih slug usebujoče zahteve in zahteva: 1. Pravi časni avanzma s temeljno plačo 1000 K in povišek od treh do treh let za. 100 K, všteje naj se celotna službena doba v pokojnino. 2. 50 odstotkov pokojnine od zadnje plače in na vsak način najmanjša pokojnina letnih 600 K. 3. Končna odstra-. nitev pomožnih slug ii preosnova dostavljavcev, ki se naj jim ugotovi stališče poleg današnjih pomožnih slug. Pri pomožnih slugah naj se odpravi zavarovanje bolezni pri bolnišk h blagajnah. 4. Dejanskim razmeram prilagodeno preosnovo glede na odmero aktivitetnih doklad in preosnova postave o vračunanju enega dela aktivitetne doklade v pokojnino tako, da se priznajo nasiednikom iz vplačanih premij smrtne odpravnine po v aktivi-teti zamrlih držav, slugah. 5. Osnova v postavi glede na plače določenih podurad-niških mest v vseh resortih. 6. Erarični cestarji in rečni pazniki naj se uvrste v najnižjo vrsto državnih slug. 7. Osnova službene pragmatike, ki zagotovi času primerne službene pravice. 8. Državnim slugam naj se vštejejo v pokojnino vsa pro-vizorična in vojaška leta.
II.	Shod državnih uslužbencev odločno >n ogorčeno protestira proti vedno naraščajoči draginji in skopuštvenem draženju živil in najpotrebnejših tvarin. osobito kruha, mesa, mleka itd. Shod poziva vlado in noslansko zbornico, da ukrene vse potrebno in zajezi brez odloga to početje.
Z9 pravice svojega stanu.
Predsednik ljubljanske krajne skupine Jožef Marinko, uvodoma v dovršenem
govoru utemeljuje resolucije. Izvajal je 1 med drugim:
Današnji shod je splošna manifestacija državnih uslužbencev cele države. Pokazati hočemo, da smo združeni po celi monarhiji in da nastopamo skupno za svoje pravice. Našemu skupnemu klicu se ne bosta mogla ustavljati vlada in tudi ne poslanska zbornica. Nekaj smo že dosegli po naši organizaciji, a veliko moramo še sto- ; riti. Govornik se peča z novimi davki, ki bodo prišli zaradi velikega proračunskega primanjkljaja. Delati moramo na izveditev našega programa: 1000 K temeljna plača, časovno izboljšanje na tri leta po 100 K. Govornik se peča s podrobnostmi. Graja slabo službeno bleko. Aktivitetne doklade niso vrejene krajnim razmeram primerno. Za vdove se mora zahtevati pokojnino v najmanjšem znesku 600 K. Na to se peča s pomožnimi slugami, ki imajo odka-zan svoj lastni delokrog, a nimajo nikak'h pravic. Dobe le dnevnino, odpuste jih, kadar se jim poHubi. Plače cestarjev so pra-veške. določili so jih menda Rmiljani, ko so pred tisoč in toliko leti vladali našo domovino. Pokojnine dobi cestar 1 K S v na dan, ko je dela! .35 do 40 let po 11 ur na dan v prahu, dežju, snegu, poleg tega pa še opravljal cestno policijsko službo. Ce-starj' naj se stalno nastavijo v vrsto slug zadnje plačilne vrste. Cestarjem ue izplačajo niti tistih že v proračun postavljenih 2,900.000 K. Do danes še nimamo nikake službene pragmatike. Tajna, kvalifikacija un či služabnika. V disciplinarnih zadevah si brez zagovornika, na slabšem, kakor hudodelci. Govorirk se peča z vzroki draginje. ki je v zadnjfh časih neznosna. Združitev bogatašev po k.irtelih in trustih jo povzroča. Govorniku so zborovalci živahno pritrjali.
Zanimiva razprava.
Govoru podpredsednika Marinka je sledila živahna razprava. Hiibscher nagla-ša potrebo, da se odločno nastopi za resolucije. Zorko želi naj bi postali v VI. stopnji uslužbenci poduradniki, Zupan pritrja. Marmko želi. naj se to zahteva že pri IV. stopnji. Marcelan želi naj se zavzame shod za draginjske doklade.
Proti Hribarju in Pioju.
Zupan izvaja: Ko je kandidiral Hribar je pri Mikušu vse obetal. (Klic: Saj še svojim ne da.) Na magistratu je pa preprečil, da niso dosegli magistratni sluge ■351etno službeno dobo. Za nas ni napravil dr. Tavčar nič, Hribar tudi ni in ne bo ničesar napravil. Ferolt graja Ploja, ker je svoj čas izjavil, da je službena pragniatika nemogoča.
Razprave so se še udeležili Havliček,
predsednik društva certifikatistov Lavrenčič, ki izjavi, v imenu svojega društva, da se strinja s stavljenimi zahtevami. Govorili so še Nemec, Havliček, ki govori o nočni službi pri pošti, ki je hujša, kakor podnevi, in se dela proti malenkostnim do-kladam. Izročajo se služabnikom milijoni. Tudi poštni služabniki, ki delajo nočno službo, naj bi imeli službeno dobo ,30 let.
Po končani razpravi zaključi predsednik Marinko lepo uspelo zborovanje.
Govor
poslanca Gralenaierja
v državnem zboru, dne 25. novembra 1909.
(Dalje.)
Pri nas gre za kako: Kako je treba otroke poučevati v nemščini, da bo pouk uspešen? Po sedanjem šolskem sistemu za manjšino na KoroŠKem ne pridemo nikamor, ker otroci ne znajo, ko zapustijo šolo, niti maternega jezika niti nemščine v pismu in besedi. Nima-jo nobenega veselja, nobenega smisla za svojo daljšo izobrazbo ali čitanje bodisi v nemščini, bodisi v slovenščini. Jaz sem s koroškim ljudstvom, z nemškim kakor slovenskim, v najožjem stiku, in vsi se pritožujejo, da otroci, ki so izstopili iz šole, nimajo prav nobenega veselja, nobene volj$, da bi svojo izobrazbo, kolikor je sploh mogoče, izpopolnili in dopolnili. Vzrok pa niso ne otroci, tudi ne stariši, ampak ta preklicani šolski sistem, kakor ga imamo sedaj na Koroškem. (Poslanec Nagele: V Št. Rupertu imate slovensko šolo, otroci ki prihajajo iz te šole, tudi ničesar ne znajo. Tam jih poučujejo slovenski, kakor hočete vi, so pa. ker se nič ne učijo, prisiljeni, hoditi v nemško šolo v Velikovec!)
Podpredsednik Pernerstorfer (zvoni): Prosim, ne se razgovarjati!
Poslanec Grafenauer: Jaz sem s koroškimi tovariši v prav ozki zvezi in poznam razmere na zasebni ljudski šoli v Št. Rupertu pri Velikovcu bolje kot vi, gospod kolega! (Poslanec Nagele: Vi ste imeli tam vendar dve hčerki!) Imel sem tam dve hčerki — gotovo — in če bi bile jezikovne razmere na javnib ljudskih šolah na Koroškem take, kakršne so na tej zasebni šoli v Št. Rupertu pri Velikovcu, potem bi bil šolski sistem na Koroškem celi državi v čast. Moji dve hčerki znate popolnoma slovenski iu nemški v besedi in pisavi in nič več in nič manj zahtevamo tudi od javnih ljudskih šol. (Poslanec Nagele: Zakaj potem pošiljajo toliko otrok iz slovenske šole v St. Rupertu v nemško
LISTEK.
Vstaja Skeader-Begava.
Angleško spisal Benjamin Disraeli, Earl of Beaconsfield. — Prevel I. M.
(Dalje.)
»Jaz imam v resnici čast imeti gospi-co Iduno kot svojega gosta,« nadaljuje Nicej z bridkim posmehom.« Ta grad Ka-hsta, najlepši v celem Epiru, sem podedoval od svoje matere. Poslednje čase sem ga redko kedaj obiskal; vendar pa postane moje najljubše bivališče, ako postane kraj mojega ženitovanja, kakor se nadejam.«
lduna se je začudeno ozrla naokoli, nato pa se je zgrudila na stol in se zjokala. Knez pa je hodil odločno in hladno po civoram gori in doli.
»Izdajavec!« zakriči lduna. »Gospica lduna!« reče knez iu se vsede poleg nje. »Jaz nočem opravičevati ; prevare, ki so jo samo tvoji čari mogli povzročiti in ki jo edino morejo opravičiti. Cuj me, gospica lduna. poslušaj me mimo.
te ljubim z ljubeznijo, ki je ravno tako trajna kakor jc silna. Knez sem, dostojanstvenik, bogat, zato pač smem prositi za loko hčerke velikega Hutiijada. Jaz sem
mlad, gospice na dvoru so me imenovale lepega; ob strani tvojega očeta sem zlomil nekoliko sulic za tvojo čast. in celo lduna je nekoč spoznala, da me smatra razumnim. Bodi torej usmiljena! Dovoli, da dobe moje krasne Atene dostojno kraljico! Duhovnik je pripravljen, draga deklica. Samo en smehljaj! V nekoliko dneh dospeva v tabor tvojega očeta in potem poklekneva pred njim, kakor jaz sedaj pred tebej, in ga prosiva blagos'ova za najino srečno zvezo. Pri teh besedah zdrsne na kolena, jo prime za roko in ji zre v oči. B;le so žalostne in otožne.
»Zastonj! Nicej,« je rekla lduna, »Jaz sem ženska, zapuščena in preganjana, vjeta tam. kjer sem se najmanj nadejala preganjanja. Nicej, nikdar ne morem biti tvoja! Sedaj se pa izročam usmiljenju Vsegamogočnega.«
»Dobro,« reče Nicej. Z grajskega stolpa lahko vidiš valove Jonskega morja. Ti ostaneš tukaj kot vjetnica toi:ko časa, dokler ne pride iz Pireja ena mojih ladij, da naju ponese v Italijo. Moja moraš biti, lduna. Na tebi je. da odločiš, pod kakšnimi pogoji. Ako ostaneš še nadaije trdovratna, potem se za vedno poslovi od svoje domovine in svojeea očeta. Ako si pa razumna, potem te čaka usoda, ki ti nudi vse. kar so dosedaj ljudje imenovali srečo.« S tcirii besedami je odšel in prepustil nesrečno klimo v grajski samoti nesrečnim mislim.
XIX.
lduna ie v začetku mislila, da izvira kneževo obnašanje Iz prevelikega in minljivega prekipevanja strasti, kakor se ie večkrat prigodilo, kar ga jc poznala. Ko ; pa je kmalu na to odšla v svojo sobo in ji je njena glavna strežnica povedala, da se mora v bodoče smatrati kot vjetnico, in ne sme zapustiti sobe brez dovoljenja, se je začela tresti od strahu pred mogočim nasiljem slabo brzdanega duha. Skušala je pridobiti strežnico na svojo stran; toda ženska je bila predobro izučena, da bi pokazala katerokoli čustvo aii izrazila katerokoli mnenje o celi stvari, in ji je celo sporočila, da ji je zapovedano govoriti ž njo samo kar zahteva njena služba.
lduna je b;la skrajno nesrečna. Spomnila se je na svojega očeta, mislila na ?kendra. Preteklost se ji je zdela kakor sanje; pogostokrat je začela skoro misliti, da je še vedno vjetnica v adrijanopelj-skem seraju in da so bili vsi poslednji čudni doživljaji samo omamni prizori nemirnega spanja. Pri takih mislili io je potem kak majhen dogodek, glas zvonca ali pogled na kako svitlo stvar prepričal, da se nahaja v krščanski deželi, da je bila v resnici v vjetivštvu in sicer vjetnica za-•iijV.>nn<rn tavnr'*-! vojn, " h ' h 'ct. Njena ogorčenost radi Nicejevega vedenja .ie vzpodbujala njen pogum; sklenila ic, da poskusi ubežati. Njene sobe so bile sa-
mo od zgoraj razsvitljene; zato je sklenila splaziti se ponoči na hodnik. Toda vrata so bila zaklenjena. Žalostna in prestrašena se je vrnila nazaj v svojo sobo in bridko jokala.
Dvakrat na dan jo je resna in molčeča ženska obiskala ter ji prinesla živeža, in ko je zopet odšla, je zaprla vrata za seboj. To jc bilo edino človeško bitje, ki ga je zaprta lduna mogla videti. In tako je že minulo teden dni. Devetega dne zvečer je ženska presenetila Iduno s tem. da ji je izročila neko pismo, ko je odhajala iz sobe. lduna ga je sprejela z radovednostjo in vendar nerada. Spoznala je Nicejevo pisavo in ga vrgla nejevoljno na tla.
Toda pismo je bilo treba prečitati in zato ga je pobrala in odprla. V njem je bilo pisano, da je dospela iadija iz Aten in da mora naslednjega dne odriniti proti Italiji. Sporočilo se ji je tudi, da so Turki pod poveljništvom Mohameda udrli v Albanijo in da so Ogri pod poveljstvom njenega očeta prišli kristjanom na pomoč. Pismo pa jo je tudi spominjalo, da bi jo mogel Nicej skoro v istem času, ki bi ga potreboval za odhod v tujo deželo, ako bi bila razumna, izročiti njenemu očetu, on pa bi se lahko vdeležil velikega boja za domovino in vero. Pismo je bilo pisano odločno, vendar pa dobrohotno.
Ko je nesrečna gospica planila pokonci in prestrašena stopila po svoji sobi, se
šolo v Velikovec?) Gospod tovariš, mol- • čjte raje o tem! Meni je to prav dobro znano, pa ne dotaknimo se raje te zadeve, ne spada k stvari; zasebno vam bom sporočil, zakaj da jili toliko izstopi in gre v mestno šolo v Velikovcu. (Medklici.)
Vse oblasti so nam sovražne.
Na Koroškem nI oblasti, ki bi nam le nekoliko šia pa roko, nasprotno, kamor se ozremo, imamo same nasprotnike. Pred približno 40 leti smo oddali pritožbe, pred kakimi 15 leti smo vložili peticije, ki pa šc danes čakajo v ministrstvu rešitve. (Cuj- , te, čujte!) Opetovano sem že govoril v na učnem odseku zaradi rešitve prizivov šolske občine Strojna, potem zaradi rešit« ve priziva šolske občine Vogrče, nadalje zaradi rešitve peticije iz Globasuice (brni-hela), da, v ministrstvu so mi najboljše obljubovali. zatrdili so mi iiajree'ne šo lil najhitrejšo rešitev zadeve, toda zdi se, da sedijo tudi v naučnem ministrstvu taki patrioti, izmed katerih pišeta dva cel mesec »i« in 31. še manika pike na njem. (Veselost.) Koroškim Slovencem, kakor sem že povdarjal, ni na tem, da bi odpravili iz šol nemščino. Jaz tudi nisem učitelj, da bi vam mogel sporočiti in povedati, v katerem šolskem letu se na-j prične pouk v nemščini. To bi bila zadeva tistih činite-Ijev, ki so poklicani, da izobražujejo ljudstvo, je povzdigujejo in osiguravajo obstoj ljudstva, in to je v prvi vrsti deželni šolski svet koroški. Zaenkrat hočem preiti učiteljišče. Koga pa imamo kot zastopnika v deželnem šolskem svetu? Niti človeka! (Veselost.) Slovenci v deželnem šolskem 6vetu sploh nismo zastopani in tako je bolj j nego samoobsebi umljivo, da rešujejo želje in pritožbe koroških Slovencev na tak zaničljiv način, kakor se dandanes res dogaja.
Nemški »Volksrat« ln Metnitz.
Da nekaj časa sem obstoji na Koroškem nemški »Volksrat«, je vsemu svetu znano. V tem »Vo ksratu« sedita dva huda strankarja nemškonacionalne stranke: gospod deželni odbornik Honiingec in župan glavnega mesta Celovec pi. Metnitz. Menim, da mi ni treba še dokazovati, da tudi pri deželnem odboru, ako sedi deželni odbornik nemškonacionalne stranke v nemškem »Volksratu«, nikakor ne bomo dobili in ne dobivamo podpore, ki bi io po človeški pameti zaslužili.
Gospod župan glavnega deželnega mesta Ceovec je prav poseben mož. Morda bom pozneje imel še priložnost govoriti o nlegovem delovanju, dobro pa bo, sporočiti takoj v tem trenotku, da e ta v minolem zasedanju deželnega zbora rabil izraz, da bo dal vsakega Slovenca, ki bo zahteval na kolodvoru v Celovcu vozni listek v slovenščini in bo potem govoril nemški, zapreti. (Živahni krči: Čujte, čujte! — Klici: To ni res! — Pos anec Parker: Kako morete kaj takega reči?) Ker je tako! (Poslanec Pirker: To m res!) Vi ste vendar v deželnem zboru! (Poslanec Pirker: Jaz sem v deželnem zboru!) Ti se sklicuješ na sedanji popravljeni stenogra-fični zapisnik tiste seje. (Poslanec.Pirker: Saj sem bil sam zraven!) Ce si bil pri seji, potem moraš vedeti, da govorim resnico. (Poslanec Pirker: Tega pa ni rekel.) Danes de stenografični zapisnik v toliko prenarejen, da stoji v njem, on bo dal tistega, ki bo kot priseljen Slovenec — in v prvi vrsti je misMl na Kranjce — zahteval listek v slovenskem jeziku in potem napravil na kolodvoru polom, dal zapreti. Tako sto i v stenografičnem zapisniku, a govoril ni tako; stvar tudi drugače prak-ticira. Iz ust zelo vplivne osebe sem izvedel, da se je trudila, prečitati dotični
stenografični zapisnik opetovano in ni našla druzega kot to. kar sem ravnokar omenil. Zapisnik je pa spremenjen, on ga je popravil. To mu morem v obraz povedati, zakaj govori! je drugače, nego je v zapisniku. Njegova opazka sc torej naj tiče le zunanjih Slovencev predvsem pa, kranjskih Slovencev, ki obiskujejo vsak teden celovški trg prav živahno in oskrbujejo celovško prebivalstvo s cenim in do-brim mesom. Prakticiral je pa to čisto drugače. Stenografični zapisnik je z dejstvi popolnoma v nasprotju. Dal sicer ni zapreti kakega kranskega Slovenca, pač pa župana slovenske občine Blato, ki leži v srcu Koroške. (Čujte, čujte! — Poslanec Nagele: Ker je delal škandale!) Zadeva pride pred sodišče. Iztrgati čioveka iz voza. vkleniti ga in spremljanega od dveh redarjev peljati na magistrat, to je delo gospoda pl. Metnitza, ki ie slu-ajno postal župan celovški, ker mu je celo mesto Celovec dolžno.
Drug slučaj, ki se je pripetil 10. listo-pada — to so slučaj. ki so se dogediij cisto pred kratkim, je za:le drugega moža, ki se je hotel peljati v Beljak. Službujoča gospodična je zagrizena pragermanka. Mož na slovensko zahtevo ni dobil listka. Redar mu je izavil, da je aretiran in ga je peljal na magistrat, kjer so ga pustili ležati 24 ur v ledenomrzli sobi. Še!e prihodnjega dne so ga zasliša i in ga obsodili v 24urni zapor. (Poslanec Nagele: Vi stvar tako opisujete, kakor da bi bil zato zaprt, ker je zahteval listek v slovenščm. To ni res. Delal je škandal!) To bo dognalo sodišče. (Poslanec Nagee: Narejal je kraval in se zoperstavi' redarju. Če bi to storil kak Nemec v Ljubljani bi ga ravno-tako zaprli.) Vi imate pravico zahtevati listek v nemškem jeziku. Če ga ne dobite, boste nejevoljni.
Iz državica železniška sveta.
ki je zboroval pretekli teden na Dunaju, pozvenio, da se je zastopnik c. kr. kmetijske družbe kranjske pridružil m ' temu predlogu zastopnika Dalmacije, k je zahteval od vlade pojasnilo, zakaj je dovolila zvišanje tarifov na kašavsko-oderberški železnici, kar koristi v prvi vrsti Ogrski, ki doslej ni izpolnila svojih obvez, ki jih mora zvršiti vsled sklenjene pogodbe, po kateri mora zgradit; železnice, ki b; vezale od avstri'ske države načrpane železniške proge Dalmacije skozi Karlovec-No-vo mesto. Doslej niti predpr prav za te proge ni Ogrska izvršila. Po pogodbi bi morali železniške proge izroč:ti prometu leta 1911. Sedaj pa stojimo skoro v letu 1910.
Pa tudi tostranska vlada i r storila svoje dolžnosti. Če Ogrska ni izpolnila svoje prevzete obveze, mora jo naša vlada v to posiliti in prav ko se je šlo za pri-trjenje zvišanju tarifov na oderberšk1 železnici, bi morala naša vlada to zahtevo porabiti in isto upoštevati le, če bi Ogrska svojo obvezo izpolnila.
Zastopnik Kranjske je navedel da tudi kra ek kos te velike za južne dežele prevažne proge, ki je na ozemlju kranjskem, ni izvršen; še celo trasa za to ni določena. Z vso resnostjo morajo zastopniki teh dežel najodločneje zahtevati, da vlada izvrši brez odloga te proge, ker zastopniki teh dežel so le pod tem pogojem glasovali za pogodbo z Ogrsko, ker jim je bila v pogodbi zagotovljena velika železnica, ki je za gospodarski razvoj teh dežel najvitalnejšega pomena in ne bodo miro-
vali v' parlamentu, dokler sc fe proge ne ' zgradd. Tem zahtevam so se pridružili tudi zastopnik1 severnih dežel, poslanci: dr. Zahradnik, dr. Luft iu dr. Kolišer. Zastopnik železniškega ministrstva je sicer za-gov urjal vlado, da ji je resna volja vse te proge dovršiti da pa doslej ni šc mogla dogpa]ti. z ogrsko vlado vseh dogovorov, Resoluciji stavljeni od poslanca Vukoviča, ,s katero se i velikim obžalovanjem izraža državni železniški svet, da ne more sprejeti izjave in pojasnil podaivh od vladnega zastopnika v vednost, je soglasno ves državni železniški svet pritrdil.
V	odseku za uvedbo električne s;le za železniški obrat, je zastopnik Kranjske povdarjal da se mora oziratfi na zakonito zagotovljene pravice lastnikov, oziroma uživalcev vodnih pravic in da naj se vlada raiši pogodi z deželami ki bodo imele podjetje v rokah n. pr. Kraniska, kjer je deželni zastop že sklepal o tem da vodne s'Ie v celi dežel' prevzame dežela. Zastopnik železu škega ministrstva je na to izjavil, da hoče ministrstvo še tekom meseca stopiti v dogovor z deželnim odborom kran'skim, da si od njega zagotovi za državne železnice potrebne sile. t.
Iz Rimi.
Dne 22. novembra, sv. Cecilije dan, ie praznovalo društvo -»Collegium Culto-rum ss. Martyrum« svojo 50-letnico, odkar se je ustanovilo v ta namen, da preiskuje spominike, ki se nanašajo na življenje in smrt sv. mučencev, hkrati pa uporabljati preiskani material (napise, slike, simbole, grobe) kot dokazilo za zgodovino prvih stoletij krščanstva in hkrati kot oporo katoliški dogmi (v zgodovinskem smislu).
V	ta namen je društvo priredilo veliko izredno slavnost v katakombah sv. Ka-lisfa. ki so bile deloma slovesno razsvetljene. Grobnica, kjer je bila pokopana sv. Cecilija, je bila sijajno razsvetljena in čudovito okrašena: vsa preprežena s svežimi venci, tla pogrnjena s preprogami in posuta s cvetlicami, votlina, kjer je bil nekdaj nje grob, vsa odeta v cvetje in zelenje. Poleg groba jc bil postavljen oltar, kjer je najprej daroval tiho sv. mašo kardinal vikar Respiglu, za njim je pa msgr. Je Wal, znani pisatelj starokrščanskih povesti, kot načelnik društva imel slovesno opravilo z leviti. Obakrat ie pela znana «Seuola gregoriana«. Ljudstva se je kar trlo po grobnici, istotako po sosednji grobnici papežev iu po hodnikih. Navzoč je bil keveda tudi slavni arheolog
•Marucchi, ki s tako vnemo Še menda nisem videl ir.-jliti civilnega možaka-učenja-ka, kakor je on molil v teh častitih prostorih, kjfcr so se prvi kristjani skrivši shajali k službi božj: m kamor so se liki plahe ovce v strahu pred poganskimi volkovi zatekali. Po slovesnem opravilu je prof. Marucchi zunaj na prostem govoril. Popo'!ne je bjia slovesna procesija po katakombah s svečami in lučmi, pa se je nisem utegnil udeležiti.
Zadnje čase je po raznih časnikih krožila vest, da je znani P. Marian Colagrossi našel v katakombah sv. Sebastiana v neki kripti važen napis, ki dokazuje bivanje sv. Petra v Rimu. (Nasprotniki katoljčanstva bi namreč to dejstvo radi utajili.) Napis je čisto jasen, iz srede tretjega stoletja iu sc glasi:
DOMUS PETRI (hiša Petrova). Profesor Marucchi se mi je glede zadeve sledeče izjavil: Časniki umevajo ta napis, kot da bi bila ta kripta stanovanje svetega Petra; O tem, da bi bila kripta resnično
bivafišče sv. Petra, n! govora in zato ta napis prav nič tega ne dokazuje, kar niu časniki podtikajo. Za bivanje sv. Petra v Rimu imamo drugih dokazov! — Sicer bo pa P. Colagrossi o svojem odkritju sam pihal v Marucchijevem »Nuovo bollctitio di Archeologia christiana«.
Češki kolegij je praznoval te dni slovesno svojo >5-letnico. Ustanovljen le bil 4. novembra leta 1884. pod vplivom Leona XIII. in s posebno pomočjo škofa grofa ScllOnborna, pozneje nadškofa in kardinala v Pragi. Leon XIII. je sam da! kot ustanovni fond 80.000 lir, izposloval je tudi od našega cesarja za vsakega gojenca £30 lir i t verskega zaklada; zdaj, kakor izvem iz privatnih virov — daje cesar tudi nekaj iz privatne kase. Kar še nedostaja, dohaja deloma iz najemnine, ki jo donaša hiša, poleg tega daje papež za kolegij ves Petrov novčič, kar ga Češka nabere. Tako je n. pr. sedanji kardinal Skrbensky nekoč sedanjemu sv. očetu iz privatnega premoženja ponudil velik znesek. Sv. oče pa mu odvrne: »Pertinet ad Colleg. Bohemicum« (To gre češkemu kolegiju)! — Kolegij je podrejen neposredno sv. očetu, rektorja imenuje sv. oče neposredno in je doslej vedno Italijan, namestnik rektorjev je Čeh. Sedaj nameravajo zidati nov, prostoren zavod.
—	Zunanja slavnost (zvečer) je bila zlasti v glasbenem oziru sijajna. Nazadnje smo zapeli tudi avstrijsko himno prav navdušeno, zakaj za domovino se človeku srce še-le v tujini prav posebno razvname: vse, kar hudega sliši, ga boli boli, kar pa dobrega izvč, ga bolj vzradosti nego doma.
Slovansko pismo.
Renegat pri grobu svoje matere. -— Kulturno povišanje Nemcev nad Čehi. —. Minister vun meče slovaške knjige Iz slovaških šol. — Nemška provokaclja v Galiciji.
—	Pollaki zoper nemške šole. — Protlslo-vanska Buigarlja. — Boj proti alkoholizmu na Ruskem. — Drobne vesti.
Pred kratk'm se je vršil v Netnčikovn (klatovski okraj) na Češkem pogreb matere nemškega ministra krajana dr. Schreincr.'a. Pogreba se ie udeležilo veliko občinstva iz cele okolice, ki je prišlo iz radovednosti, da vidi znanega avstrijskega - državnika«. Minister Schreiner, ko je prišel v češko okolico, govoril je s svojimi znanci v svojem češkem materinskem icz:ku. Pri pogrebu so se pele češke žalostinke. ki so .ia srce ministrovo le toliko vpjivale, da je hvalil pieteto, s kakršno je češko ljudstvo spremilo h grob« njegovo mater, ki je do svoje smrti govorila samo češki.
XXX
»Stat. Monatsschrift« je objavila po* natke o izseljevanju iz Avsiro - Odrske v Ameriko. Ti podatki so zelo zanimivi radi tega, ker izvrstno osvetljujejo vedno ba-hanje Nemcev, ki o sebi trdijo, da imajo patent na kulturno »nadčloveštvo«. V letih 1900 do 1907 so je izselilo iz Avstro-Ogrske v severno Ameriko linpol milijona osVo, izmed katerih so bili 4'4 odstotki Čehov in 11-6 odstotkov Nemcev, vkup 69.361 Čehov in 179.156 Nemcev. Iz tega sc vidi, da bahanje z nemškim blagostanjem je tudi le navadna — laž. Ameriška nepristranska statistika je štela pri te—tih izseljencih analfabete čez 14 let stare v letu 1904'1905 in 1906/1907 in je naštela pri 1000 Čehih 125 — 16-7 — 19 6 odstotkov analfabetov in pri Nemcih 341 — 49-1
—	68 odstotkov. Čehi so kar literno znanje zadene izmed vseh narodnosti ki
je zgodilo da je veter njene obleke ugasnil svetilko. Ker jo je srežjaka v tem dnevu ravnokar poslednjikrat obiskala, je bilo malo upanja, da bi jo mogla zopet pržgati.
Nesrečni so v temi vedno še bolj nesrečni. Svetloba je zanje največja tolaž-nica. In tako je ta mala nesreča zapuščeno Iduno skoro popolnoma prevzela. Ko se je ozirala naokoli in v svoji nesreči vila svoje roke. je svitla proga svetlobe na strani vzbudila nieno pozornost, kar jo ie zelo iznenadilo. Stopila je v tej smeri naprej, iztegnila počasi svojo roko in opazila, da svetloba prihaja skozi razpoko v okviru enega velikih zrcal, ki so bili ulo-ženi v steno. In ko je pritisnila na okvir, je na svoje začudenje čutila, da se ie začel premikati. Previdno je svojo roko le polagoma odtegovala in tako zmanjšala hitrost, ki jo je povzročilo pero. Ko je zrcalo odstranila, je videla majhno okno pred seboj. Iduna je prijela za ročaj in brez velike težave odprla okno.
Vjetivca je veselega srca zrla v svetli mesečini na prosto in krasno pokrajino. Pod njo ie rastlo bogato in bujno drevje, pred njo se je razprostirala prostrana, ro-dovita ravan, obrobljena od temnih, visokih gora, na stvilem jasnem nebu pa se je svetil prvi lunin krajec, srečo obetajoče znamenje moslemansk h napadovalcev.
Iduna je radostno zrla na to pokrajino, potern pa je odšla od okna in si z ro-
kami zakrila svoje oči, ki toliko časa niso gledale svetlobe. Morebiti so jo tudi navdale nenavadne misli. Kajti naenkrat je zagrabila število prtov, ki so ležali pa enem izmed stolov, ter jih zvezala skupaj; nato je z največjim naporom primaknila k oknu težko postelj, pritrdila nanjo tako narejeno vrv. drugi konec pa je vgrla skozi okno. In vrla Hunijadova hči se je priporočila usmiljenju Svete Device in splezala po prteni vrvi na spodaj ležeči vrt.
Ustavila se je, da se oddahne in uživa svojo svobodo. Drzen je bil čin, ki ga je tako pogumno izvršila. Toda nevarnost se je sedaj šele začela. Spoznala je, da je splezala tia zadnjem delu gradu navzdol. Boječe se je plazila dalje. Spomnila se je, da so se nahajala majhna vrata v zidovju, ki je obdajalo grad. Dospela je do vrat. Bila so seveda zastražena. Edin stražnik pa je ležal blizu vrat, poleg njega pa je ležala prazna kupica in izpraznjen vinski meh.
Vzpričo tega ji ni bilo težko splaziti se mimo njega in do vrat. Odprla jih je brez najmanjšega truda in dospela na prosto.
Sedaj je b;la v resnici svobodna. Urno je hitela preko širne planjave. Nadejala se je, da pride do kakega mesta ali vasi predno opazijo nien beg, in tako jc hitela skoro tri ure neprestano naprej, nc da bi
sc ustavila. Dospela je do krasnega oljki' itega gaja, ki se je razprostiral široko po ravnini. In pot je držala skozi ta lepi olj-kin gaj. Hodila je dalje 'n ko je prišla nekako miljo daleč, je prišla do odpr'e zelenice sredi gaja. Sredi trate se je vzdigo-valo lepo starodavno poslopje iz belega mramorja in blizu njega je žuborel studenec. Bilo je skoro polnoči. Iduna je bila že vtrujena ;n se je vsedla na stopmice pri studencu. In ko je tukaj premišljevala kaj , vse je doživela, je začula v gozdu neko ' šumenje; prestrašena je skočila pokonci in se skrila za nekim drevesom.
In ko je utripajočega srca stala tamkaj, se je z nasprotne strani približal studencu možak. Stopil je na stopnico studenca in se pogledal v vodo, kakor da bi hotel piti; mesto tega pa je izvlekel svoj scime-tar in ga sunil trkrat v vodo in glasno zaklicali »Skender-beg!« Ko je Iduna čula to ime. ie stopila gnana od neke nepremagljive sile izza svojega skrivališča; vendar je naenkrat na ves glas zakričala, ko je spoznala obraz princa Mohameda!
»O. noč slave!« vzklikne princ n stopi k njej. "Ali v resnici zopet v'dim krasno Iduno? To je v istim resničen čar!«
iVoč! Proč!<; je zavpib Hima prestrašena in skušala ubežati.
»Držal je svojo bese ta zviti zdravnik, boljše kaknr sem '<oVal!« ji' dejal Mohamed in jo prijel	I
rPrav kakor zaslužiš!« ie zaklicaj mogočen glas. Iz gozda je planil vitek junak in hitel proti Turku.
»Tukaj sem, da izpolnim svojo obljubo, princ Mohamed !<* zakliče tujec in potegne svoj meč.
»Skender - beg!« vzklikne princ.
»Midva sva se že nekoč videla, princ. Narediva sedaj tako, da se bodeva zadnjikrat videla,<£
»Nesramni, peklenski izdajalec!« je vzkliknil Mohamed; »ali v resnici misliš, da bom oneča«til svoj meč s krvjo svojega ubeglega sužnja? Ne! Prišel sem semkaj, da te kaznujem; ne morem se pa tako ponižati, da bi bil jaz sam tvoj kaznovalec. Straže naprej! Zgrabite ga! Primite oba-dva!«
»Iduna p'ane proti Škendru, ki lo je vjel v eno roko, med tem ko je v drug' vihtel svoj scimetar. Iz loga so se vsuli Mohamedovi vojaki.
Ali v resnici nrsllš Mohamed,* Je rekel Skcnder, ->da sem bil zato vzgojen v seraju. da me prekani mbslemska zvijača. Ponudim ti boj osebno, ako želiš, vendar naj bo boj enak. kakorkoli sc bova bo'e-va!a." Zažvižgal je. in od one strani, od koder je oriše! fkender. je pr'h'*ela Ogrov. katerim je stal na čelu sam IT ;-nijad.
; Pridi toraj! zakliče Mohamed, mož
so med izseljenci zastopane na četrtem mestu, Nenrci pa na devetem mestu. Čehi razun tega nadkriljujejo Nemce po znanju rokodelstva, zakaj imeli so izučenih rokodelcev 27 odstotkov, Nemci samo 21 odstotkov; čeških dninarjev je bilo najmanj 19-83 odstotkov, nemških 24-3. Izmed 1000 izseljencev v letih 1906/1907 ni bilo zlasti radi bolezni in revščine v Ameriko sprejetih .3-6 odstotkov C^hov in 6-9 odstotkov Nemcev. Ali ne govorč le-te številke dosti jasno?
■s * «
Znani uničevalec slovaškega šolstva mažarski učni minister Apponyi, je prepovedal rabiti slovaški učni knjižici »Slabikar« in »Mluvnica po slovenske školy«, ki jih je izdala tiskarna Klimeša in Pivke v Lipt. Sv. Miklavžu. V odloku minister trdi, da »Slabikar« nima »rodoljubnega (seveda mažarskega) duha«, četudi je sestavljen tako previdno, da v celem »Slabikaru« se niti enkrat ne najde beseda »Slovak«, .»slovaški«. »Mluvnica« je zavoljo tega prepovedana, ker krajepisna imena niso navedena izključno v mažarskem jeziku, torej: Czorba mesto Štrba, Poštven mesto Pištany, Mažarsko mesto Ogrsko itd. — Čudno je — piše neki slovaški list — da minister ni prepovedal »Slabikar« radi molitve »Otče naš« in ni ukazal, da morajo otroci moliti mažrsko »Mi atyank«. rra prepoved je vzbudila na Slovaškem splošno ogorčenje. Nje namen je, še bolj onemogočti pouk v slovaških šolah in gmotno oškoditi slovaško zalagateljstvo.
<! m *
Nemško izzivanje v Avstriji ne pozna sedaj nobenih mej. V obče se je pričakovalo, da spodnjeavstrijski Nemci, ki jih ,vodi sicer pameten mož dr. Lueger, se ne udajo protislovauskemu ščuvanju nemških nacionalcev. Toda Slovani so se zmotili. Lueger koraka sedaj s poljskimi šlahčiči na čelu protislovanske politike. A poljski braciszki so se že prepričali, kako bodo Nemci v Avstriji ž njimi postopali, kedar pride ugoden čas. Pred kratkim je prišla deputacija galiških Nemcev, katerih je 150.000, h gališkemu namestniku in deželnemu maršalu ter so zahtevali, da se v (novem volivnem redu za gališki deželni »bor podeli Nemcem poseben mandat in tikrati so prosili za poljsko-nemško učiteljišče. Namestnik jim je dal nekaj upanja, ja. grof Badeni, deželni maršal, jim jc naravnost povedal v obraz, da je njihova (zahteva predrzna glede na položaj Polja-ikov in Cehov na Dunaju in Nižjem-Av-striSskem. Kakor poljski listi pišejo, so bili gališki Nemci k temu činu naščuvani od drugod. Provzročitelji deputacije so hoteli pokazati, da dočim se na Nižjem Avstrijskem in v planinskih deželah izdajajo pbrambni zakoni zoper širjenje nenemških narodnosti, se v Galiciji podobni zakoni me smeio izdati z ozirom na nekoliko potomcev nemških naseljencev, temveč morajo se jim dati posebne šole in poseben mandat. Kakšna predrznost! Zahteva mandata za Nemce v Galiciji ni nova. Že takrat, ko se je izdeloval sedanji volivni red za državni zbor, so zahtevali Vsenem-ci v Galiciji poseben mandat za državni zbor. Jerobom galiških Nemcev se gotovo ne gre za političen dobiček svojih rojakov. ampak le za šču vanje dosedaj mirnih galiških Nemcev. Nemški poslanec v gališkem deželnem zboru nima nobenega pomena. O tem se je prepričal pred nekoliko leti namški poslanec mesta Biale, ki se je, spoznavši razmere, sam odpovedal mandatu. Gališki Nemci pravzaprav brez narodnostnega katastra imajo en mandat mesto Biale, kakor je to namestnik deputaciji povedal. A deputacija jc izrekla željo, da se Nemcem podeli še en mandat v skupini kmečkih otočju. Ako bi jbila tudi dva nemška poslanca v deželnem
zboru- gališkem, bi bila tudi njuna navzočnost popolnoma brez pomena. Žc nastop deputacije bi mogel poljsko občinstvo v Galiciji prepričati da je tudi za Galicijo nemška nevarnost — aktuehia zadeva, na kar se je dosedaj navadno pozabljalo.
A kmalu so gališki Nemci dobili na njihove zahteve primeren odgovor iz Lvo-va. Pri seji mestnega sveta v Lvovu se je podal nujni predlog, da naj magistrat takoj izroči gališkemu deželnemu zboru prošnjo, v kateri se zali te va izprememba gališkega zakona o ljudskih šolah v tem zmislu, da ne sme biti na ljudskih šolah v Galiciji noben drugi učni jezik kot poljski in rusinski iu da se mora določitev o učnem jeziku prepustiti tistemu, ki šolo vzdržuje. Le-ta predlog je bil soglasno sprejet.
I Bolgarski radikalni dnevnik »Den« piše: »Pred kratkim se je mudil v Sofiji neki ugleden Rus iu prijatelj Slovanov. Pred svojim odhodom iz Sofije je imel z bolgarsk i mi politiki pogovor iu pri tej priliki je izrazil svoj neprijeten utis, ki ga je i nanj napravilo občevanje z bolgarskimi dostojanstveniki, ki so se do malega vsi izrekli zoper nameravani vseslovanski shod v Sofiji: »Moje prepričanje je,« rekel ie boida oni ruski Slavofil, — »da bolgarski oficiozni krogi niso zadovoljni s sklepom letošnjega peterburškega vseslo-vanskega shoda, po katerem se bode prihodnje leto vršil drugi vseslovanski shod v Sofiji.« — K temu dostavljamo, da je uprava mesta Sofije že določila 70.000 le-,vov (frankov) v ta namen, da se more shod v Sofiji dostojno vršiti.
Isti list z ogorčenjem poroča, da bolgarski učni minister Mušanov je dovolil neki dunajski nemški gledališki družbi prirediti v narodnem sofijskem gledališču nekoliko predstav, dočim to nekemu ruskemu umetniku ni bilo dovoljeno. Pri teh predstavah so bili navzoči vsi bolgarski ministri in tudi kralj s svojim bratom knezom Filipom. »Den« le-ta dogodek smatra kot razžalitev avstrijskih Slovanov, katerim se kaj takega na Dunaju ne dovoljuje. »Rusko, torej slovansko orožje nas le osvobodilo,« — piše »Den«, — »a ne nemško orožje!«
i- * *
'V prvi polovici meseca januarja se bode v Peterburgu priredil vseruski proti-alkoholni shod, ki bode združen z razstavo. Na razstavi bodo le-ti oddelki:' 1. Statistika. 2. vpliv alkoholnih pijač na telesni organizem. 3. vzroki alkoholizma narodnih mas in način boja zoper pijanstvo, 4. tehnični oddelek: tehnično izdelovanje alkoholnih pjač in njih kemična analiza, 5. brezalkoholne pijače, 6. alkoholna literatura. Za razstavo se zlasti zanima poslanec dume M. Čelišev kakor tudi Lev Tolstoj, ki bode razstavil svoje protialko-holne spise. Tolstoj tudi svetuje, da naj se na vsako buteljo z alkoholom napravi sledeči napis: »Alkohol — strup, škodljiv duši in telesu; greši, kdor alkohol pije in kdor ž njim druge pogoščuje; najbolj greši,
kdor ga izdfcluje in ga prodaja.«
* *
V	Solunu se bode v decembru otvo-rila velikanska ruska bolnišnica, ki so jo sezidali ruski svetogorski samostani. Bolnišnica se bode imenovala: »Sveti Dimitrij Solunski«. Misel, ustanoviti v Solunu rusko bolnišnico, je sprožil Girs, ravnatelj ruskega korespondenčnega urada.
V	Bitolju so Albanci ustanovili novo tiskarno, ki si je tudi nabavila celo zalogo nemških črk po nasvetu avstrijskega konzula. ki je rodom Albanec. Zanimivo je, čemu rabi bitoljska tiskarna nemške črke, ko v Bitolju ni nobenega Nemca. Bodo bržkone imeli neki gospodje s tiskarno -posebne namene!	Fr. St.
proti možu!« In meča zažvenketata; toda spremljevalcem Amuratovega sina se je zdela cela zadeva v sedanjih okoliščinah nekoliko nevarna in so radi tega odvedli princa v stran.
»Jutri odločimo ta boj na ravnini pred Kalisto!« zakliče Mohamed.
»Epir je pripravljen!« odvrne Šken-
der.
Turki so odšli. Škender je odnesel nezavestno Iduno k očetu. Hunijad objame svojega toliko časa izgubljenega otroka. Škropili so ji obraz z vodo iz studenca in kmalu se je zavedla.
»Kje je Nicej?« vpraša Škender; »in kako si prišla zopet v Mohamedove roke ?«
»Oh, plemeniti gospod, moj dvojni osvoboditelj,« odgovori Iduna, »v resnici sem bila zopet v ujetništvu, toda moj sovražnik jc bil sedaj, rdečica me zaliva, ko moram to povedati, krščanski knez!«
»Sveta Devica!« vzklikne Škender. Kdo je ta lopov?«
»Ta ničvrednež, gospod Škender, je tvoj prijatelj in tvoj učenec, oče!«
»Nicej iz Aten!« vzklikne Hunijad.
Škender ie žalosten molčal. ^ Idrna je nato sedeč med očetom in ■ bkendrom ob studencu pripovedovala o
vsem. kar se ji je prigodilo, odkar se je ločili z Nicejem od Skendra, in ni pozabila omeniti Hunijadu vse Škendrove udanosti, o čemur pa je Škender molčal kakor resničen junak. Veliki Hunijad ni vedel, kaj bi storil, ali naj bi obsipal z ljubeznjivostmi svojega ljubljenega otroka ali s svojo hvaležnostjo Škendra. Tako so se nekoliko časa razgovarjali in Škender je ogrnil s svojim plaščem Iduno in skoro nevede ovil svojo roko okoli njenega vratu.
Ravno ko so se pripravljali, da se povrnejo v krščanski tabor, se je začul v iogu velik hrup in kmalu potem se je prikazala od one strani, od kjer je prišla Iduna, množica mož, ki so nosili baklje in razburjeni preiskovali gozd na vse strani. Škender in Hunijad sta planila pokonci, vendar sta kmalu opazila, da so Grki. Njihov poveljnik .ie zagledal pri studencu gručo ljudi in je prišel bližje, da povpraša, kje je Iduna. Ko pa je spoznal Škender-hega, mu je padla baklja iz rok. obrnil se jc v stran in si zakril svoj obraz.
Iduna se je pritisnila k svojemu očetu. Škender je povesil svojo glavo, Hunijad pa je gledal resno in strašno; oprostil se jc objema svoje hčere, stopil naprej iu položil svojo roko na tujca.
Zasfrnplienle častnikov.
Posvetovanja garnizijskega sodišča.
Nenavadno natančno in v velikem slogu vodi vojaška sodna oblast preiskavo o Hofrichterju. Javnosti zadeve ue zakriva, marveč jo natančno obvešča. V soboto so se posvetovali dva majoravditorja in dva višja policijska uradnika. Posvetovali so se o vseh indicijih.
V preiskovalni komisiji
proti Hofrichterju ni nobenega nadporoč-nika. V komisiji so: stotnik avditor Kunz, stotnik 4. pešpoika pl. Kotler iu poročnik avditor aspirant Stocklaska.
Preiskava Holrichterjevega psa
ie dognala, da pes žre oblate. Ce ima gliste, se ni dognalo. V preiskovalni komisiji Hofrichterjevega psa so bili rektor zivniozdrav. visoke šole ar. Tscherniak, profesorja Schmaelka in G.nther, neki častnik živinozdravniške visoke šole, stotnik avditor Schmidt in neki poročnik dunajskega garnizijskega sodišča.
Poizvedbe v Lincu
ie stotnik avditor Kunz izvedel. Zaslišal je vse vojake 14. pešpoika, a ničesar dognal. Hofrichterjevi bivši služkinji nista o Hofrichterju nič neugodnega izpovedali. Sumljivega niste nič opazili. Froschlova je izpovedala, da je bil Hofrichterjev pes »Troll « glistav in da se zadnje čase Hof-richfer ni bavil s fotografijo.
V Lincu
ie razumno zanimanje za Hofrichterja velikansko. Nastali sta dve stranki, ena sodi, da je Hotrichter nedolžen, druga, da je kriv. Velezanimivo je, da sta na čelu obeh strank visoki osebi.
Hofrichterjev sosed
v Lincu, Jožef Unterkrauter, se je z nekim časnikarjem razgovarjal o Hofrichterju. Unterkrauter je s Hofrichterjem veliko občeval in je popolnoma prepričan o njegovi nedolžnosti. Hvali njegovo ljubeznivost, prijaznost in odkritost. Svojega popotovanja na Dunaj ni skrival. Zelo rad ie Hofrichter imel svojo ženo.
Nove priče.
Prijavila se je priča, izprevodnik omnibusov, ki je videl zjutraj dne 14. m. m. nekega častnika s paketom in psom. Častnik je korakal čisto počasi proti postaji mestne železnice. Častnika ni videl sam, marveč videl ga je tudi kočijaž Kirchner.
Dnevne novice.
+ Sijajen shod S. L. S. v Trebnjem. Resna beseda liberalcem. V trebanjskem okraju je neka družba, ki se rekrutira iz St. Lovrenca in iz Velike Loke. katera smatra kot svoj privilegij, da stne razbijati shode S. L. S. Ze enkrat so nastopili s skrajno silovitostjo. Na Čatežu na primer so pri nekem shodu S. L. S. sunili govornika z odra in oder razrušili in podrli. Ker pripeljejo vselej svoje pristaše upijanjene na shod, je vsaka pametna beseda zastonj. S takim postopanjem tako terorizirajo prebivalstvo, da se res ne upajo pošteni ljudje ustavljati se njihovemu divjaštvu. Bilo je treba streti to tolovajsko strahovlado, in kako se da to izpeljati, je pokazal sijajno uspeli shod S. L. S. včeraj v Trebnjem. Sklicala ga je Kmečka zveza za trebanjski okraj. Dasi je bil shod izrecno proglašen samo za somišljenike S. L S., so nasprotniki vendar skušali shod preprečiti, a to se jim je popolnoma ponesrečilo. Bil je pravi naval k shodu. Ker ni mogla dvorana obseči zborovalcev, jih je stalo mnogo v veži; mnogo jih je sploh ostalo zunaj. Vlado je zastopal g. okrajni komisar dr. Bilshofer iz Novega mesta. Rekvirirala se je orožniška asistenca. Predsedoval je župan trebanjski g. Huč, ki je dal besedo deželnemu odborniku dr. Lampetu. Ko so razni pijani glasovi začeli motiti govornika, je dr. Lampe izjavil, da je zdaj naše potrpežljivosti konec. Liberalci naj zborujejo koder hočejo, mi jih pustimo pri miru, a tudi svojo svobodo hočemo braniti. Razbijanju shodov je konec; kdor ni miren, bo zaprt! Če pride deželni odbornik s poslanci, da store svojo dolžnost in poročajo volivcem, jih ne sme nihče motrti. Eden do šest mesecev čaka onega, ki se pregreši zoper postavo v varstvo shodov. Dovolj smo prizanašali, zdaj hočemo imeti mir! Ko še ni bilo miru, je dr. Lampe govor prekinil, in župan je zahteval orožnike. Ko so zagledali liberalci svitle bajonete, so st streznili. Nekaj se jih jc odstranilo, drugi so se po mirili in vztrajali do konca. Potem se je izvršil krasen shod, ki je trajal skoro tri ure. Dr. Lampe je poročal o deželnem zboru in slikal hinavščino in lažnjivost liberalne stranke, ki ic z obstrukcijo hotela ubiti naš deželni zbor. zdaj pa z najpodlej-šimi lažmi bega ljudstvo. Potem jc govoril R. Ivan Povše iz Mokronoga, ki je pred-agal zaupnico dr. Lampetu, ki so ii zborovalci navdušeno pritrdili. Na predlog deželnega poslanca Hladnika je sklenil shod
protest proti novemu vinskemu davku, ki ga namerava predlagati finančni minister Bilinski. G. dekan Nagode je predlagal zaupnico prevzv. g. knezoškofu, ki je bila soglasno sprejata. O delovanju kmečke zveze, zlasti za gospodarske koristi, je poročal tajnik g. Oblak. Govorilo se je mnogo o gospodarskih stvareh, o cestah, o povzdigi živinoreje v trebanjskem okraju itd. Predsednik je slednjič predlagal zaupnico našim državnim poslancem na Dunaju, ki je bila soglasno z navdušenjem sprejeta. Tako se je lepo v popolnem redu izvršil ta važni shod. ki je resen opomin za nasprotnike, in ki je ljudstvu jasno pokazal, kje se dela požrtvovalno in res razumno za ljudske koristi. Tako je bilo na Miklavžev večer v Trebnjem. Ta pouk je za liberalce gotovo najkoristnejše darilo, ki ga jim je mogel sv. Miklavž prinesti.
+ Shod na Viču. Včeraj zjutraj ob pol osmi uri se je vršil shod K. Z. na Viču. Na shodu, kateremu je predsedoval vrli g. župan Oblak, je govoril dr. Rožič o naši politični organizaciji in o političnem položaju s posebnim ozirom na Jugoslovane. Shod je enoglasno odobril delovanje naših deželnih in državnih poslancev. Pristopilo je ob tej priliki lepo število članov k Kmečki zvezi.
+ Shod v Šmartnem. Včeraj dopolu-dne ob 11. uri se je vršil shod K. Z. v Šmartnem pri Kebru. Na shodu je govoril nadzornik Legvart o živinoreji. Drugo nedeljo, to je 19. decembra, bo zopet poučen shod v Šmartnem in bo zopet govoril g. Legvart o izboljšanju travnikov in o umetnih gnojilih.
+- Orel v Planini se je ustanovil 5. t. ni. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba na zborovanju prav povoljna. Govorili so br. Hočevar Janko, gg. Turšič iz Logatca in Podbevšek iz Cerknice. Pristopilo je nad 30 rednih članov. K ustanovitvi so prišli tudi Orli iz Logatca — nekateri v kroju — in so proizvajali proste vaje, cerkniški Orel pa je poslal svoj zbor. ki je novemu Orlu zapel Sattnerjevo himno. 97-temu odseku v Zvezi, ki ga ic prinesel sv. Miklavž, krepak »Na zdar«!
+ Orel se je ustanovil včeraj v Bu-danjah pri Vipavi. Govorila sta F. Terseglav in Silvester iz Vipave. K Orlu je pristopilo 30 mladeničev. K ustanovnemu shodu so se zbrale skoroda ccle Budanje. Orlu je pristopilo mnogo podpornikov. Odsek si je naročil že orodje, tako da je njegov obstanek in procvit zagotovljen.
+ Daleč smo že. Na jeseniškem c. kr. državnem kolodvoru ne zna v restavraciji nihče slovenski, to se pravi, noče znati. Velika milost za potnika je. če sme zraventega da plača, govoriti s prevzvi-šenim personalom slovensko, če se to zdi slednjemu vredno. Pa po pravici rečeno, smo sami temu krivi, ker se celo vsakega natakarja ženiramo. Posebno, kdor je kaj višji in uglednejši. ne smatra za vredno, da se zaradi par besed postavi, zato pa so Nemci tako arogantni. V soboto zvečer je nekdo v jeseniški restavraciji personal pošteno zmerjal, ker ga je provokatorično nemško nagovarjal, in eden natakarjev je dejal, da ne razume slovenščine, pa je energičen nastop povzroči] ta čudež, da je taisti neznalec slovenskega jezika po preteku četrt ure izvrstno slovensko govoril. Če bi vsi tako delali, bi "kmalu bilo drugače. čeprav stojimo v znamenju Bienertha . . .
-h Pusto je zdaj v liberalni stranki, posebno pa v nienem glasilu, odkar je dr. Tavčar zelene bukvice označil za zasebno špekulacijo Lampretovo, katero stranka baje obsoja, čeprav je delala zanjo reklamo . . . Pust j:; pri »Narodu« in zadnjo sobotno števjlko so s pravimi rezani-cami napolnili, tako s kilometrskim poro-člom iz »Novega mesta« v obliki bombastičnega članka. Pisavec se jc podal na polje spekulativne filozofije, kakor jo je pred desetimi leti obdelaval dr. Slane, in je nabasal strašno klobaso. Vse se pa obrača zoper novomeške »klerikalne« d-jake, katere avtor popisuje kot črna bitja, oči povešenih, v njih pa odseva skrivna grdoba in pohotnost, razkuštranih las in jezuitsko-pritajeue mačje hoie. Žalostno je. da morajo liberalni vodje svoj list mašiti s takimi romani, ki so pršili že pred desetimi leti iz mode. Če se liberalci že par »klerikalnih« dijakov v Novem mestu boje. kaj še bo?
-f Shod radi slovenskih šol v Trstu.
Kakor že znano čitateljem, hoteli so tržaški Slovenci že minole nedelje sklicati javen shod radi slovenskih šol v Trstu, ki ga je pa vlada z ozirom na javni mir in rod prgpovedala. Danes so se zopet zbrali tržaški Slovenci, da bi na javnem shodu glasno povedali, kai nam gre na polju šolstva po božjih in človeških postavah, a zopet je prišla pravična c. kr. vlada vmes m ga zopet — prepovedala. Naj take prepovedi ne razkačijo sicer oslovske slovenske potrpežljivosti? Rekurirali so proti prepovedi, a nič ni izdalo. Gospod Hoheu-lohe torej ni dovolil, da bi mu bili zborovalci potom resolucij sporočili, kaj zahtevajo. Zato so se napotili vsi kompaktno proti Velikemu trgu da bi mu vsi soglas-
no in enoglasno in dovolj glasno povedali, da so tu v tolikem številu, da jim nikdo, najmanj pa c, kr. vlada, ne more več odrekati naravnih in po zakonu zajamčenih .pravic. Ko so se te nepregledne slovanske vrste — od velike vojašnice pa do ^Rdečega mosta • — kot vele tok bližale jiamestništveni palači, počila sta nanje od laške druhali dva strela iz revolverja, ,močni oddelki policije zastavijo demonstrantom pot, potisnejo jih nazaj in jih slednjič razžeuo. — O včerajšnjih dogodkih v Trstu se še poroča: Zc pri Ponte Rosso je policija razdelila demonstrante v gruče; toda večini se je posrečilo priti čez Corso k Piazza della Borsa, kjer jim je prišla nasproti gruča Italijanov, ki so se hrtro zbrali. Tu sta padla protj demonstrantom dva strela. Baje pa sta bila slepa strela, in kot ie doslej znano, nj bil nihče ramen. Mladega Italijana, ki je streljal in nekega drugega Italijana, ki je napadel nekega demonstranta z dežnikom, so aretirali. Restavraciji Dreher na Piazza della Borsa so ubili s kamenjj tri velike šipe, in sicer radi tega, ker se je menda iz restavracije izzivalo demonstrante z raznimi gestami. Policija je demonstrante raz-gnala, na kar so se v malih gručah vrnili v »Narodni dom«, kjer so se končno razšli. Aretovanih je bilo pet oseb.
+ Župnik Jožef Kramarič utonil v Kolpi. V noči od I. na 2. decembra 1909 je č. g. Kramarič, župnik iz Vrha pri Vinici, iz viniškega mosta po nesreči padel v jako naraslo in kalno Kolpo. Kljub skrbnemu iskanju se dozdaj ni posrečilo najti ponesrečenca. Pokojni je bil rojen 14. marca 1858 na Radovici, v mašnika posvečen 25. julija 1885, v dušnem pastirstvu od leta 18Š6. Bil je velika, junaške postave. Prebivalci na kranjski in hrvaški strani ob Kolpi naj bi blagovoljno pazili na mrliča, ko bi plavalo truplo po Kolpi, mrliča na suho sgravili in o tem nemudoma obvestili gosp. Janeza Krainariča, župana na Radovici pri Metliki in županstvo na Vrhu pri Vinici.
—	Samoumor kavarnarja. Včeraj popoldne se je ustrelil na svojem stanovanju na Travniku v Gorici kavarnar Pizzioli, lastnik kavarne »Evropa«. Njegova hči igra sedaj v goriškem gledališču. Pizzioli ie. laški podanik.
—	Goriški zrakoplovec Rusjan, ki je Slovenec, je ponovil poizkus s svojim zrakoplovom na Velikih Ro.iah. Poizkusi so se prav dobro obnesli. Dvignil se je s svojim zrakoplovom kakih 5 m visoko v zrak in ie obletel Roje z brzino po 40 km na uro. Gosp. Rusjan napravi v kratkem jas no poizkušnjo. Naš zrakoplovec 'je popolnoma zadovoljen in je trdno uverjcu, da oreseneti jasnost o priliki javne poskušnje.
-— Deček zgorel. V vasi Cavrano blizu Pulja sta se igrala sinčka kmeta Jurija Čveka na travniku, kjer sta zakurila, da bi si greia. Prišel je pri tem starejši devetletni Mihael preblizu ognja. Vnela se mu ie obleka in ubogi deček je v groznih mukah kmalu po dogodku umrl.
—■ »Deutsches Heim« v Pulju. V Pu-fju je bil »Deutsches Heim < že parkrat za-tvorien. ker ni mogel pod to firmo noben gostilničar shajati. Kako tudi? Saj tu vendar Nemcev ni. Zato so sklenile brihtne glavice, da se odslej njih restavrant ne imenuje več »Deutsches Heim«, ampak -..Restaurant Piisner Urquel1«. Spremenila «e ie pa seveda samo firma.
—	Morilci bančnega ravnatelja. Iz teke se poroča, da se bo vršila porotna obravnava proti roparjem t a mošnje banke, ki so umorili ravnatelja in odnesli denar iz blagajne, 17. in 18. t. m.
Najnovejši štrajk se pripravlja v Parizu, kjer mislijo stopiti v štrajk — policijski agenti. Zahtevajo namreč zboljšanje plače. Pri tem se sklicujejo na okolnost, da so se v zadnjem času zelo podražila živila, med tem ko so ostale plače iste, kakor so bile pred 20 leti.
—	Iz ljudskošolske službe. Vsled bo-fezni na dopustu se nahajajočo učiteljico Karolino Gams v Boh. Srednji vasi bo nadomeščala suplentka Marija Vilnian; obolelo učiteljico Gabrijelo Erker Jereb v Čr-mošnjlcah pa suplentka Štefanija mark. pl. Gozani. Dozdanja suplentka v Bušeči vasi Marija Bule pride kot začasna učiteljica v Sostro, kjer se šola razširi v štirirazred-nico.
—	Razpisani učiteljski službi. Nadučiteljsko mesto na dvorazrednici na Krki (okraj Litija) je razpisano do 24. grudna t. I. v stalno nameščenje; na trirazrednici v Poljanah (okraj Kranj) pa učiteljsko mesto do 31. grudna t. 1.
—- Podpore gasilnim društvom. Deželni odbor je dovolil za ieto 1909 nastopnim prostovoljnim gasilnim društvom podpore iz stražno-gasilnega zaklada: Ljubljana 600 K; po 200 K: Arobrus, Mirna, Podkoren, Stara Vrhnika, Št. Peter pri Rudolfovem, St. Vid pri Zatičini; po 150 K Bela cerkev. Bled. Dravlje, Kašelj, Kropa, Ledine. Ljubno, Mirnapeč, Moravče, Postojina. Ribuo. Stožice, Studeno, Sušje. Skofja Loka, Velike Poljane, Vodice. Zab-nica, Juricvica; po 120 K: Rudolfovo, Škofljica; po 100 K: Begunje, Boh. Bela,
' Boh. Bistrica, Brezntca, Dolsko, Uamelj-ne, Godovič, Gorje, Horjul, ldriia spodnja, Kranjska gora, Predoslje, Radovljica, Razdrto, Ribnica, Stob, Stražiše, Stude-nec-lg, Sv. Križ, Zgor, Šiška, Št. Vid pri Ljubljani. Tacen, Tomišelj, Trzin, Vavta-vas, Velika Loka, Vinica, Vižmarje, Vrb-Ijene, Vrhnika; po 90 K: Trebnje; po 80 kron: Zgor. Bcrnik, Bizovik, Bloke, Borovnica, Brezovica. Cerklje pri Kranju, Cirklje pri Krškem. Cerknica, Cruivrh nad Idrijo, Črnomelj. Dob, Dobliče, Dobrače-vo, Dobrava pri Bledu, Dol, Dolenjavas pri Cerknici, Dolenjavas pri Ribnici, Domžale, Dovje, Duplje, Hrušica, Idrija, Ilirska Bistrica, Iškaloka, Jesenice, Ježica, Kam-nagorica, Kamnik, Komenda, Koroška Bela, Kostanjevica, Kranj, Krka, Krško, Lese, Logatec dolenji, Logatec gorenji, Lu-kovica. Mavčiče. Mengeš, Mokronog, Alo-ste. Mošnje. Motnik, Orehovica, Pijavago-rica, Pirniče, Planina, Podpeč, Polhovgra-dec, Poljane, Predvor, Radeče, Rateče, Rovte. Selce, Semič, Senožeče, Slavina, Sodražica, Sora, Sorica, Sredivjavas, Sta* raloka, Sv. Gregor, Šenčur, Spodnja Šiška, Šmarje, Šmartno pri Litiji, Štefanja-vas. Št. Jernej. Št. Jurij pri Grosupljem, Št. Rupert, Toplice, Tržič, Vače, Velike Lašče, Verd, Vič-Glince, Voglje, Zagorje na Pivki, Zasip, Ziri, Žužemberk, skupno: J 4.700 K.
—	Katol. slov. izobraž. draštvo v Radovljici vabi ji gledališki predstavi, ki jo vprizori v sredo, dne 8. dccembra ob 7. uri zvečer v prostorih hotela »Bastel«. Spored: »Fernando, strah Asturije, ali iz-preobrnenje roparja«. Igrokaz v treh dejanjih, Prosta zabava. Vstopnina: Sedeži I. in II. vrste po 1 K, ostali sedeži po 60 v; stojišča po 30 v. — Preplačila se hvaležno sprejemajo. K nmogobrojni udeležbi vabi
odbor.
—	V Kranjski gori je odstopil kot župan gosp. dr. Tičar.
—	Dva istrska italijanska poslanca odstopila. Istrska italijanska deželna poslanca Constantini in Feeti sta odložil« svoja mandata.
—	Filialka avstro-ogrske banke v Sarajevu prične 3. januarja 1910. delovati.
—	Trgovina * z dekleti v Sarajevu. Vsled nekega slučaja v zadnjem času, o katerem so poročali zagrebški časopisi, je policija uvedla v Sarajevu strogo preiskavo, ki je spravila nepričakovane stvari na dan. Dognalo se je. da ie samo v zadnjem času padlo v roke brezvestnim agentom in trgovcem nad 50 mladih deklet kot žrtve prevare.
—	Umrl je v Trstu v 49. letu starosti Ludovik Vekjet. — Umrla je v Št. Andražu gostilničarica in posestnica Marija Molar, stara 83 let,
—	Uboj. Franc Škoda iz Straškega vrha je v četrtek okoli 11. ure ponoči z nožem sunil v srce 21 let starega Janeza K e r i u iz Dolepj, da je takoj umrl. Ubi-javca imajo pod ključem v Krškem. Posledica poiiočevanja.
—	Dar. G. dr. Globočnik iz Kranja je daroval Vincencijevi družbi v Kranju znesek 10 K, namesto venca umrlemu gosp. Rehariu.
—	Cerkveni tat je poskušal 3. t. m. svojo srečo v cerkvi v Lescah. Nabiralnik pri velikem oltarju je razbil, odprl in razbil je tudi nabiralnik pri sv. Antonu iu omajal (razmajal) nabiralnik pri lurškem oltarju; škode je naredil veliko, odnesel pa malo, ker se je tri dni poprej pobralo iz nabiralnikov.
MINISTER AEHRENTHAL TOŽEN.
V	Bruslju je umrl pred ietom neki . ogrski državljan. Zapuščinsko obravnavo je vodil neki uradnik avstro-ogrskega konzulata. ki je poueveril del zapuščine. Oškodovana dedinja Breitkopt toži Aehrenthala za odškodnino 17.800 kron, češ, da minister jamči za škodo. Aehrenthal jc ugovarjal kompetenci budimpeštanskega sodišča, a je bil njegov ugovor odklonjen.
DR. LUEGER HOČE ODSTOPITI.
V	meščanskem klubu ie naznanil dr. Lueger, da ničesar več ne vidi in se boji, da popolnoma oslepi, vsled česar bo odložil svoj mandat. Klub je odločno ugovarjal. Sodijo, da je to Lueger izjavil v dušni pobitosti.
Štajerske novice.
š »Kres« v Gradcu. Slovensko katoliško izobraževalno društvo »Kres« v Gradcu je imelo v nedeljo, dne 28. novembra svoj prvi redni občni zbor. Društvece, ki se je ustanovilo komaj pred štirimi meseci, je narastlo do močnega društva, ki šteje sedaj že nad 100 članov. Namen našega društva je zbirati graške Slovence, Ki so raztreseni po mestu ter jim nuditi prilike, da se izobražujejo v materinem jeziku. ?Naš Kres« naj planiti in naznanja rojakom v domovini, da sipo graški Slovenci v nevarnosti in se moremo le z naj- I večjo silo braniti pred napadi sovražnika, ■ tako ie govoril na ustanovnem občnem zboru jurist g. Maincrič in na nedeljskem zboru je dejal predsednik: Malo nas jc
bilo, ki smo si upali graditi ognjišče, okrog katerega se bomo zbirali Slovenci v Gradcu. Danes nas »Kres« ni več malo dete, temveč stoji pred nami v lepi fantovski dobi. Premagane so prve težave, podlaga je trdna, -Kres« se krepi čitudalje bolj in z gotovostjo lahko trdim, da bo izpolnjeval in izvršil nalogo, ki se je stavila vanj — organizacijo graških Slovencev.« — Društvo, ki ima čedne in udobne prostore v PestalozzistraGe 63, nudi svojim članom knjižnico in čitalnico z 12 časopisi. V društvu obstoja izvrstno delu-.ioča -»Čebelica«. Sestavil se je ženski odsek, ki bo delal na to, da se ustanovi v Gradcu zavod za brezposelne služkinje, ki prihajajo iz domovine, kakor n. pr. v Trstu zavod sv. Nikolaja. Društvo je torej res koristno in važen činitelj za ohranitev iu pospešitev Slovenstva v Gradcu. —- Na nedeljskem občnem zboru se je izvolil sledeči odbor: Štefan Fideršek, predsednik; Frane Vehovar, podpredsednik; Vir-gilij Sček. tajnik; njegov namestnik Franc Zorko; Rankar Ivan, blagajnik; njegov namestnik Ivan Gajšek; Hrovat Jvan, gospodar; knjižničar Josip Uc; njegov namestnik Josip Inkret. — Tem potoni se podpisani zahvaljuje vsem svojim dobrotnikom. — Odbor.
š Evangeljski večeri. Pastor May je začel zopet prirejati družinske večere. Po dopisnicah vabi ljudi v gostilniško dvorano »Nemške hiše« v Celju. Ta povabila pošilja seveda tudi katoličanom. Protestanti sami že nimajo menda dosti zmisla za te prireditve! Tokrat je imel smolo. Povabljeni govorniki so mu namreč odpovedali in tudi navadni igralci in pevci. Kako si pomagati? Pastor Mahnert jim je povedal svoj govor o Lutru in Arminu, kakor da bi bil protestantizem kak kult ho-roev. Namesto drugih pevcev de zapel May sam neki solo, namesto navadnega klavirista Mayevega, protestantskega advokata dr. Zanggerja, je pa igrala gospa profesorja Irauscheka. May se je hudovai v svojem govoru nad nekim celjskim katoličanom, izražal pa veselje, da je v Sevnici postal protestant neki nemški katoliški duhovnik. Katoliški duhovniki so vendar nekaj vredni, če se jih protestanti tako vesele, četudi so bili kot katoličani najslabši.
š Kostrivnica. Čudom smo se čudili, ko smo v »Narodnem Dnevniku« brali, Ja so dr. Korošec in drugi poslanci ormoško - ptujskega okraja še le tedaj napovedali svoje shode za dne 28. novembra, ko so dobili vabilo na liberalen shod v Ptuj. Shodi K. Z. so bili več kot en teden prej razglašeni in lepaki nabiti, ko še menda hberalci sami niso dobro vedeli, kdaj in kje bodo imeli kak shod. Gospodarska politika liberalcev obstoji pač samo le v laži.
Š Vitanje. Tukaj se je ustanovila kmečka hranilnica iu posojilnica. Prvi uradni dan bo dne 12. decembra. Ob tej priložnosti bo gospod nadrevizor Pušenjak govoril o raznih važnih gospodarskih vprašanjih. Posojilnica je članica ljubljanske Zadružne zveze.
š Železničar ponesrečil. Povozil je železniški voz 1. decembra na Pragerskem 26-letnega železniškega uslužbenca Franca Krivca. Možu je odtrgalov desno nogo; vrhtega ima težke poškodbe na glavi in prsih. Odpeljali so ga v mariborsko bolnišnico,
Ljubljanske novice.
lj Predavanje v S. K- S. Z. Jutri zvečer ob pol osmi uri predava v dvorani S. K. S. Z. zvezin predsednik dr. Janez Ev. Krek.
Ij Regulacija pokojnin tobačnemu delavstvu. Minuli teden so v ljubljanski tobačni tvornici razširili soc. demokrati govorico, da je glavno ravnateljstvo odklonilo zahtevo tobačnega delavstva po regulaciji pokojnin tobačnega delavstva. Obenem so pričeli pobirati po tvornici podpise za trajno regulacijo pokojnin tobačnemu delavstvu. Naše delavstvo je sklenilo, da podpise samo nabira. Soc. demokracija je pa agitirala z vsemi sredstvi za podpise. Izmislili so si celo, da sta sklenila dr. Adler in dr. Krek kompromis. Mi smo se takoj obrnili na Dunaj in poizvedel! prvotno, da regulacija ni še odklonjena in ne sprejeta. Včeraj smo pa izvedeli z Dunaja, da je regulacija pokojnin tobačnemu delavstvu že sklenjena stvar in da se uvede z Novim letom. Socialna demokracija je zdaj razkrinkana. Nekaj so morali čuti zvoniti o zadevi, zato so pričeli hitro nabirati podpise, da bi se potem bahali, češ, mi srno izposlovalj regulacijo pokojnin tobačnemu delavstvu. Rdeča gospoda je s svojo zvito osnovano spletko nasedla, ker je naše delavstvo prezavedno, da bi nasedlo hinavskim socialno - deniokraš-kim spletkam.
lj Krščansko socialna tobačna delavska organizacija priredi jutri v torek ta-koj po dokončanem delu v tvornici shod v S. K. S, Z. Krščansko socialni tobačni delavci in delavke nanj. Na shocUi govori dr. Krek.
1 lj Miklavžev večer v »Unionu«. Včeraj je bil lep večer za naše male. Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« ie malim Ljubljančanom in Ljubljančankam priredilo nekaj tako krasnega, da se bodo še dolgo spominjali včerajšnjih čarobnih prizorov in svoje prijateljice »Ljubljane«, ii se ne straši ogromnih stroškov, da vsako leto za Miklavževo razveseli otroška srca. »Uni-onova« dvorana bi bila včeraj morala biti trikrat večja, da bi zadovoljila vse, ki so prihiteli in od katerih mnogi niso mogli več v dvorano. Pohvala o priredbi je bik splošna, na odru pa je bilo tudi vse tako lepo dejiorirano, kakor bi bilo »odprto nebo«. Ze ljubki, prisrčni nagovor dr. Jer-šeta, ki ga imajo naši malčki že nekaj let dobro zapisanega kot najboljšega Miklavževega prijatelja, je razvnel mlada srca, ko je pa še na oder priletela četa otrok ter v pesniškem zanosu slikala otroška čustva, je vse drhtelo v nestrpnem pričako-vanju. Mladi četi je naznanjal prihod Ni-kolajev angeli s knjigo dobrih del v roki, in kmalu nato je zažarelo nebo v stoterih zvezdicah in obsevan z raznobarvno svetlobo je stopal na prestol, ožarjen od velikih kandelabrov, Nikolaj s sijajnim svojim spremstvom. Prizor, ko je nastopil pred Nikolajem veliki vrag s črno knjigo slabih del. je bil po zaslugi izvrstnega predstav-Ijavca eden uajefektnejših, in marsikdo se je bal, da ne zasliši iz knjige kaj neljubega. Potem pa je elegantni Mefisto iz tal iti iz prepadov pekla pričaral tolpe rdečih, zelenili, črnih parkeljev, ki so izvajali celo vrsto vratolomnih in humorističnih skupin, celo ljubljanskega frakarja, s svetovno-znanim ljubljanskim blatom in odličnim salonskim vražjim spevokomikom, so privlekli na oder, kjer jim ie ljubljanski frakar pričaral na oder različna jedila in jih s tem potolažil, da so pustili pri miru celo nekaj hudobnih otrok. Včerajšni Miklavž je bij res bogat po fini vprizoritvj, pa tudi po velikanski množini daril. Vsa priredba se je, dasi je trajala več ur. razvijala točno in v največjem redu, ter je »Ljubljana« pridobila novih prijateljev, ker je pričala o resnem in odločnem delu tega društva, o katerem upravičeno pravi poročilo v današnjem uradnem listu, da je tudi včerajšnja priredba vnovič pričala, da je naloga »Ljubljane« tudi za družabno življenje našega mesta velikega pomena. Že danes opozarjamo vse one, ki so včeraj počastili »Ljubljano«, na veliki Silvestrov večer, kj se bo vršil v veliki dvorani »Uniona«, in na katerem hoče »Ljubljana« podati zopet mekaj izrednega, nekaj, ki bo prelepo poslovilo od starega leta in vesel nastop novega leta. Na svidenje na SMvestrovo!
lj Za deželnosodnega svetnika v Ljubljani je imenovan okrajni sodnik g. Frano M i 1 č j n s k j.
lj Velik ljudski koncert »Slovenske Filharmonije« bo v sredo, 8. t. m., v veliki dvorani »Uniona« pod osebnim vodstvom koncertnega mojstra gosp. Talicha. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vin.
li Grozno hudodelstvo. K tozadevni sobotni notjci se nam poroča še sledeče: Hudodelstvo sta izvršila, kakor je policija dognala, dva v Tomačevem stanujoča delavca, katera sicer še niso dobili, a Je upati, da prideta kmalu v roko pravice.
li Samoumor, V soboto zvečer je skočil z brega na Kodelijevem v Ljubljanico Karol V o 11 n a r . vojaški pek in utonil. Trupla še niso dobili. Vzrok samoumora ni znan.
lj Nesreča. Ko je v soboto peljal delavec Jožef Petrovčič po platonu skladišča na južnem kolodvoru ročni voziček, je zadel z njim v železniški voz ter pri tem izgubil ravnotežje, padel s platona in se na križu tako težko poškodoval, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Ij Nevaren potepuh. Dne 23. m, m.
je prišel v Hrenovice (Pri Fari) nek okoli 24 let star popotnik in poprosil kaplanovo mater za staro obleko, katera mu je, ker ni imela obleke, podarila nekaj denarja. Pri odhodu je ukradel kaplanove čevlje, kar ie mati takoj opazila, ter šla za tatom, ki je vrgel čevlje proč, ženo pa udaril po glavi in jo lahko telesno poškodoval, potem pa ■zbežal.
lj Semenj. Dne L t .m, je bilo na tedenski semenj prignanih 853 konj in volov, 272 krav in'telet, skupaj 1125 glav. Kupčija ie bila pri goveji živini prav dobra, ker so prišli ponio Lahi, pri konjh pa srednja. Cena goveji živini je bila od 56 do 68 vin. žive vage.
li Umrli so: Marija Telian, kuharica, 41 let, Radeckega cesta 11; Fran Virant, mizarjev sin, V/z leta, Mala čolnarska ulica 17; Fr.an Menart, dninar, 72 let; Marija Longar, posestnikova žena, 40 let; Pavel Potočnik, gostač, 71 let.
li V deželno bolnišnico so v petek pripeljali Ivana Pušnika iz Rožice na Koroškem, kateri se je pri kupovanju voznega listka na južnem kolodvoru zgrudil nezavesten na tla.
lj Aretovana tatu. Minoli teden je bil v neki gostilni ukraden dežnik. Kot osumljenca ie policija prijela zaradi tatvine in beračevanja že 15-krat predkaznovanega
Tožeta Lužar-ja iz Podgorice pri Ljubljani, ki pa tatvino taji. Anton Belec. 3Wetni hlapec, je bil arctovan, ker je na sumu, da se je vtihotapil v hlev svojega bivšega gospodarja ter ukradel sedanjemu hlapcu zimsko suknjo. Oba so izročili sodišču.
Ij Slovensko deželne gledališče. Jutri, v torek, se ponavlja J. Offenbaoliova jan rastična opera »liofmannove pripovedke za par-abonente. — V četrtek se poje na izrecno zahtevo nepar-abonentov d'Al-bertova »Nižina«. Drama študira »Erazma Predjamskega« iu Kato Vrankoviča«, opereta »Logarjevo Kristo«, opera pa 4-Lepo Vido«.
lj Perotninski zavod v Šiški prj Ljub-fjani ie dograjen in se je otvori! pretekle dni. Poleg trgovinskega značaja je ta zavod, ki vzreja čistokrvne plemenjake, namenjen v povzdigo slovenskega perotni-jiarstva in priporočamo perotninorejcem, da si ta zavod ogledajo ob priliki.
Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.
Iz nedolžne šale resnica. V Bistri je bilo letos na roženvensko nedeljo v Za-vršnikovj gostilni več gostov, med njimi Tomaž Malovrh, oženjen strojnik v Bistri. Med drugimi so se jeli pogovarjati tudi o .polhih, ki so jih popreje lovili. Vpletali so med pogovor razne šale, ter je med drugimi tudi delavec .lož.' .ibšek izustil opazko, da Malovrh doma za pečjo polhe lovi. Tem besedam je sledil zasoljen odgovor. kar ie Babšeka tako razburilo, da je nasprotniku molil pest pod brado, ne da bi ga udaril ali sunil. To je bilo povod, da ga je Malovrh vrgel, med stole, in ko se je pobiral, udaril ga je parkrat z roko po glavi, in nato še brcnil z nogo. Ta sunek &a je bil usodepoln za Babšeka. kajti zadel ga je v levo oko. oblila ga je kri, kar je imelo za posledico popolno osleplenje tega očesa. Malovrh pravi, da ga je zato brcnil, ker je mislil, da hoče pobiraje se od tal, nagrabiti sto| in planiti nanj. Priče so potrdile, da Babšekovo vedenje ni napravilo nanje vtis, da bi nameraval obdolženca naskočiti. zlasti ker je vobče znan kot miren in pohleven človek. Malovrh je bil obsojen na tri tedne zapora. S to obravnavo je bilo porotniško zasedanje končano.
VIHARJI NA ANGLEŠKEM. London, 6. deembra. Skoraj po vsej Angleški je včeraj ponoči razsajal vihar Izredne sile. Hitrost vetra je znašala okroglo 70 milj na uro. Vihar, ki so ga spremljali silni nalivi, je zlasti hudo poškodoval brzojavne proge. Vihar je odnesel mnogo streh in dimnikov. Več rek je silno naraslo in so prestopile bregove. Iz vseh primorskih krajev poročajo o nesrečah. Bati se ie, da je ponesrečilo tudi mnogo ribiških ladij, ki se nahajajo na visokem morju.
Razne stvari
Velikodušen dar »Češki šolski Matici«. Neimenovan dobrotnik je »Češki šolski Matici« daroval 10.000 kron.
Knez Liechtenstein je daroval »Društvu za pospeševanje koristi Dubrovnika in okolice« 18.000 kron kot donesek k gradbenim stroškom Liechtensteinove ceste.
Stare turške vojne ladje, ki so ležale (Pred Carigradom, je turška vlada prodala neki nemški tvrdki za celih 62.000 turških funtov. To je bilo res nevarno vojno bro dovje! — Angleški admiral Gamble je sedaj sestavil poročilo za ustanovitev nove turške vojne mornarice in ga izročil turški vladi.
Važna odredba pomorske vlade. Pomorska vlada je izdala odločbo, ki prepo veduje diletantom loviti ribe z mrežo, ostmi itd. Za vsa taka orodja je treba imeti posebno uradno dovoljenje; le lovljenje s trnekom je svobodno. Ravno tako ie treba prositi dovoljenja za držanje lastnega čolna, bodisi v svrho ribolova ali pa za zabavne vožnje. Ribiči po poklicu so z velikim zadovoljstvom pozdravili to vladino odločbo, ker so jim preje diletanti »>ri ribolovu delali veliko neprilik.
Samoumor ruskega anarhista. Iz Lvova se poroča 27. novembra, da je prišel v Brodu nek približno 24 let star, čedno oblečen Rus v nek hotel ter si najel svojo sobo. Ko ga je posestnik hotela prosil, da bi se vpisal v zglaševalno knjigo, potegnil neznani gost iz žepa revolver 'n grozil, da bo vsakega ustrelil, kdor bi Ka naznanil policiji. O tem se je obvestila policija, ki je prišla v hotel. Ker pa je tujec streljal skozi zaprta vrata svoje sobe. ^ pozvali še orožnike iti vojake. Vojaki hotel obkolili. V sobo ni bilo mogoče udreti, ker tujec ni preneha! streljati, čez eno uro se je začulo jz sobe močan pok, Jako da so se razbila vsa okna v hotelu. Policija je udrla vrata v sobo, kjer je ležal tujec ves krvav z veliko rano na glavi, vrgel je na tla bombo. Prepljali so ga v bolnico, kjer pa kmafu potem umrl, ne da bi se prej zavedel. Kdo je samomorilec, st? ni moglo dognati. Našli niso nobenih li-■''m. razen anarhističnih letakov, spisanili '■'iskem jeziku.
v ,Ve*eIa stav^a i'c izbruhnila v Ne\v •vorku. V 150 tovarnah za ženske obleke ji zaceio stavkati 20.000 delavk. Poroča se, da se stavka vrši zelo veselo. Šivilje večinoma 17 do 20 let stare deklice, demonstriralo po ulicah v svojih najlepših polekah z godbami in zastavami. Simpatije občinstva so na strani stavkujočih šivih. I ovuruarji bodo bržkone ugodili zahtevam šivilj, ter jim bodo povišali plače, Ker imajo ravno preveč naročil
Podkupljeni mladoturki. Belgrajska •Politika« prinaša vest iz Soluna, da je avstro-ogrski konzul v Solunu porabil 150 tisoč dinarjev za podkupljenje članov mla-doturškega odbora, samo da se ie omogočilo organizovanje poslednjega izleta Turkov v Avstrijo.
Norec v carjevi gledališki loži. Iz
Peterburga se poroča 24. novembra, da je pri neki gledališki predstavi v Aleksandrovem gledališču povzročil mnogo razburjenja nek slaboumen človek. Malo pred začetkom predstave je prišel v gledališki hodnik nek elegatno oblečen gospod, kj je imel na prsih pripete razne Ye-dove. Pozval je vratarja, naj mu odpre carjevo Jožo. Vratar je mislil, da je gospod kaka višja oseba s kakega tujega dvora m mu ie seveda odprl carjevo ložo, v katero se je tujec z vsem dostojanstvom vsedel. Med prvim dejanjem jc bil popolnoma miren, a med odmorom ic začel naenkrat tuliti in mahati z rokami, da ga je morala spraviti policija iz lože. Izkazalo se je, du ie tujec slaboumen in ie neki poljski posestnik iz Ziromira.
Skledice za solze. Kadar umre perzi-janski mož, si kupi žena takoi po verskih predpisih dve skledici. Kakor hitro se pojavijo ženi v očesu solze, poišče skledici m pusti, da kapljajo solze v skledici. Kadar ste skledici polni te dragocene tekočine, tedaj je Perzijanka oproščena nadaljnjega žalovanja po možu. Ker pa marsikatera vdova pri najboljši volji ne more napolniti dve skledici s solzami po možu, pomagajo si na ta način, da si oči namažejo s papriko, katera hitro privabi v oči solze. Tako se morete skledici napolniti in zadostiti tudi verskim zahtevam.
Preobila žetev na Ruskem. Iz Peterburga se poroča, da je zadela Rusijo čudna nesreča. Po dolgih letih je imel ruski kmet zopet dobro letino, a žetev je bila tako ogromna, da je bil vse svet iznena-den. Veselje se je hitro spremenilo v žalost, ker ni samo zadosti, da je dobra žetev. ampak je treba žito tudi izvažati, in nesreča je ta, da ima Rusija zelo pomanjkljive prometne zveze. Posledica ie, da so cene jako nizke, a žito, ki ga niso mogli spraviti, leži v nezadostnih shrambah tedne in tedne, kjer gnije in se kvari. Poleg tega je ostalo še mnogo žita od prejšnjega leta. ki se ni moglo izvoziti, pa leži ha železniških postajah, izpostavljeno vetru in dežju. Železniški minister si ubija glavo, kako bi se odpomagalo tem razmeram. Minister je prišel do važnega zaključka, da bo šel na nadzorstveno potovanje ter se na licu mesta prepričal o nesreči, ako ne bo med tem vsa letina — propadla.
Haročajte JloTMcaT
BOSENSKA VLADA - MADŽARSKA TRGOVSKA AGENTURA.
Vedno lepše stvari si dovoljuje bose ns k a deželna vlada. Sedaj poroča »Bos. korespondenca« sledeče: Nekaj časa sem dobivajo trgovci pozive na novo osnovani gospodarski oddelek bosenske deželne vlade. Ondi se jim pove, da potrebuje vlada za bodoče zasedanje delegacij statistične podatke o v Bosno prihajajočem Hagu, češ, da se bodo Mažari tedaj gotovo pritoževali, da se jih pri naročanju zapostavlja. Ako tedaj trgovec pove, da b'ago večinoma naroča v Avstriji, tedaj ga vladni uradnik opominja, naj v bodoče vsaj polovico svoie potrebščine naroča na Ogrskem. Ako pa trgovec izjavi, da svoje icunčije vrši Ie z Ogrsko, tedaj se ga zelo pohvali. Zlasti se pritiska na one trgovce, Ki imajo v zakupu kake vladne liferacije. Lepo. kaj ne?
Telefonska in brzojavna poročila.
ČASNIKARSKA UGIBANJA. Dunaj, 6. decembra. Zadnje dni so prinesli nekateri listi opetovano poročila, ki •so trdila, da bode po§tal minister v novent kabinetu poslanec Povše ali pa dr. Šuster-tšič. Niti »Slovanska Unija« niti »Slovenski klub-« se nista s kakim osebnim vprašanjem pečala. Na. zgorajšnja poročila se skoro gotovo nanaša današnje poročilo Montags Revne«, ki pravi, da je položaj poslabšan vsled tega, ker je prišlo na dan vprašanje, ki j.e bilo doslej v ozadju, in se ni smatralo za važno, da Slovenci hočejo imeti ministra, kar je pa kratkomalo ne-vsprejemljivo, ter se zato hočejo Slovenci pridružiti obstrukciji čeških radikalčev.« Ta poročila so tembolj odveč, ker se ka-<or rečeno niti »Slovanska Unija« in nc > Slovenski klub« nista pečala .s kakimi osebni in i vprašanji. ......• »• •
LUKACS OGRSKI MINISTRSKI PRED-SEDNIK.
Budimpešta, 6. decembra. Košutovi 'listi trdijo, da bo vladar L. Lukacšu poveril sestavo vlade, ki bo sestavil brezbarvni kabinet ter bo poizkušal dobiti proračunski provizorij z obljubo, da bo razpisal nove volitve. Naj dobi proračunski provizorij ah ne, bodo nove volitve, nakar bo Lukacs poizkušal dobiti Justliovo skupino za sodelovanje in pritegniti Košuta v ministr- i stvo. Košut pa bo vsled znanega svoie^a ! stališča to odklonil.
ČEŠKO-AMERIŠKA IZŠEL,IEN1ŠKA BANKA.
Praga, (>. decembra. Včeraj se je tu ustanovila nova češko-ameriška izseljenima banka Bohemia«. Banka bo ustanovi a v New Yorku svojo filijalko in je kupila neko staro bančno podjetje. Sklenilo se je, da se delniški kapital zviša na dva milijona. Banka bo začela poslovati s I. farmarjem 1910. Za predsednika upravnega sveta je bil izvoljen poslance dr. Šilenv.
STAVKA AMERIŠKIH ŽELEZNIČARJEV.
Ne\v Vork, 6. decembra. Cikaška » Tribune« izjavlja, da se v kratkem začne največja žeiezničarska stavka, kar se jih je kdaj priredilo. Delavske organizacije so sc zedinile, da se bodo II. t. m. stavile zahteve za 10-odstotno zvišanje plač, ako pa se ne ugodi tej zahtevi, začno takoj stavkati. V tem slučaju bo več kot milijon železniških delavcev stavkalo, vsled tega bi bil promet onemogočen na železniškem omrežju v obsegu 150.000 milj.
KRALJ LEOPOLD — STAVBNI PODJETNIK.
Bruselj, 6. decembra. Poroča se. da ie belgijski kralj Leopold kupil v Parizu precejšna stavbna zemljišča v svoje šne-kulacijske namene.
REVOLUCIJONARNI POJAVI V TURŠKIH VOJAŠKIH ŠOLAH.
Carigrad, 6. decembra. V tukajšni vojaški šoli se je zaplenilo mnogo reakcijo-narnih časopisov in letakov. Dva gojenca so zaprli.
NOVO ITALIJANSKO MINISTRSTVO.
Rim, 6. decembra. Torino je včeraj dobil nalogo, naj sestavi nov kabinet.
OPERACIJA ŠPANSKEGA KRALJA.
Madrid, 0. decembra. Bolezen v ušesu se je španskemu kralju Alfonzu tako poslabšala, da bodo morali kralja operirati. Noben španski špecijalist noče izvršiti operacije. Poklicati bo treba za to delo kakega tujega strokovnjaka.
MORILEC TRAFIKANTKE V PRAGI. Praga. 6. decembra. Morilec delavec Srb, ki je umoril trafikantko Bartaš, je izjavil, da je umoril to svojo prijateljico, kateri je prodajal ukradene stvari, vsled ■bede. ker ni mogel dobiti službe.
VEIJKA DEFRAVDACIJA V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, (». decembra. V menjalnici banke Adler so zasledili veliko de-fravdacijo. Manjka 600.000 kron. Defrav-clant jc šefov nečak Emil Gross.
PARNIK SE JE POTOPIL.
Liverpool. 6. decembra. V Mersey-jevem prelivu so našli razvaline parnika »Ellan Naumer«. ki se je potopil. Utonilo je 14 potnikov in 21 mož posadke.
PONESREČENI LJUDJE VSLED VIHARJA,
Kiel, 0. decembra. Siloviti vihar, ki razsaja že nekaj dni, severni zahodnik, je razkril in poškodoval mnogo hiš. Pet oseb je bilo ranjenih. Škoda ie precejšna
3319
Zahvala.
i-i
O prebridki izgubi naše iskrena ljubljene, edine hčerke gospodične
Mici
pastorke Iv. Debelaka
se tem potom zahvaljujemo vsem, ki so pismeno ali ustmeno izražali so-žalje, častiti duhovščini, osobito č. g. mestnemu župniku flvg. Šinkovcu za tolažbo in obiske v bolezni, gg. pevcem za ganljivo in pretresljivo in pretresljivo petje. slav. odboru prost, gasilnega društva, za krasne darovane šopke in vsem, ki so ob tako neugodnem vremenu spremili našo nepozabno rajneo k večnemu počitku.
Prav srčna hvala.
Škofjaloka, 5. decembra 1909.
Žalujoči ostali.
Lepa mesečna soba
s separatnim vhodom v, pritličju se takoj odda.J*. 3350 Metelkova ulica štev.
z dobro vpeljano gostilno, lepim vrtom iu kegljiščem v večjem kraju na Notranjskem se odda
Ponudbe naj se pošljejo na:
!mm pivovarno in iic§ * mm.
Stev. 16.903.
Podpisani deželni odbor razpisuje
.. . . 3354 (3-1)
službo okrožnega zdravnika
v Št. Vidu nad Ljubljano. S to službo je združena plača 1200 K in aktivitetna dokladg. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 20. decembra 1909
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.	,••> 'Ati %•
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 5. decembra 1909.
Primerna darf
Angleško skladišče oblek
^ O. BERM1TOV1Č
Pod
ir ceno! im
00
o
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
St. 1525.
3355 2-1
Dne 10. decembra se bode vršila
Razglas.«
bode vršila
prostovoljna javna dražba
vseh premičnin in gospodarskih potrebščin, in sicer:
krma, slama, dva konja, dve telici, tri krave, gospodarsko orodje, krompir, repa, korenje, razno žito itd.
last Josipa Juvana vulgo Miliovca, posestnika v Kosezah št. 1.
Dražba se vrši na licu mesta v Kosezah št. 1 začenši ob 8. uri zjutraj. ,
Županstvo občine Zgornja Šiška
dne 5. decembra 1909.
*	Missa in hon. S. Slanislai Ko?tka<;
Cbrevis et facilis) za mešan zbor in orgije zložil dr. Ant. Chlondowski. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena par-tituri 2 K 80 h, vsak glas po 40 h. Skladatelj je pridno hodil v šoio harmonije in kontrapunkta in je jako marljiv. Skladba kaže lepo fakturo, v Kvrie naravnost lapi-darne stavke, prinaša marsikaj izvirnega, a tudi znane postope. Skladatelj se že pro-cej poslužu e imitacije, uporablja fugirane stavke, menja v »Čredo« alla-breve stavke s koralnimi, sklene »Čredo« s posebno srečnim stopnjevanjem v Amen. Maša je cerkve dostojna in priporočljiva. Pri vztrajnih študijah klasikov in dobrih modernih skladateljev (Mitterer, Goller, Gries-bacher) bo harmonija vedno čistejša, struktura enotnejša, bas mirneji, motivi duhovitejši, zveza med njimi naravnejša in gladkeja. Stran 4, prvi takt manjka v spremljevanju poiovna nota f v prvem glasu. Alt mora dobiti na drugi udarec v »Et incarnatus« dve četrtinki. ne pa fis.
*	Anton Foerster: Missa ln hon. Sanc-tae Caeciliae. IV. vocum inaequalium. Op. 15. Editio IV. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena part. 2 K., posa-mezn;m glasovom po 30 h. V prav lepi zunanji obliki gre že četrtič ta lepa maša med svet. Leta 1S78 je izšla prvič, in še danes — po 31 letih — sc nam zdi enako sveža in čvrsta. Z veseljem in navdušenjem sprejeta ob začetku cerkvenoglas-bene reforme med Slovenci je ostala ves čas enako priljubljena. Ta v pristnem cerkvenem slogu zložena, melodična in lahko izvedljiva maša pač zasluži, da prekorači meje slovenske domovine, kolikor jih še ni in da se udomači tudi po izvenslo-rvenskih cerkvenih korih. Ne morem je sicer prištevati epohalno-slovesnim mašam, a brezdvomno je ta Foersterjeva maša vsestransko vzorna in vseskozi solidna skladba; vse je v njej kakor izklesano in ne morem si misliti, da bi kako mesto moglo biti bol:še narejeno, kakor ga je napisal skladatelj. Tok melodij je naraven, razvoj harmonij in modulacij neprisiljen. Štiriglasni stavki se jako dobro družijo s tri- in dvoglasnimi. semtertje nastopi tudi krepko enoglasje. V maši prevladuje ho-mofon.ja, le nekaj kratov nastopi tudi polifonija. Mašo je mogoče izvajati vokalno (a capella) ali pa z orgijami, ki pa niso obligatne. — Stanko Premrl.
4 Dr. Anton Chlondovvski, »Božične pesmi« za mešan zbor. Založila »Katoliška Bukvama«. Cena partituri 1 K 30 h. Skladatelj nam podaje tri slovenske in eno latinsko božično pesem; skladbe so boljše vrste, motivi domači, kretnja živa, zategadelj se bodo pesmi kmalu udomačile in se zamorejo toplo priporočati slovenskim koroni. Nekateri alterirani sekstakordi so malo trdi; tudi nai tenor v zadnji pesmi poje zadnje tri note a mesto d-cis, cis. S tem se pride v okom podvojeni terci in je zadnji akord poln.
*	Anton Medvedova igra v petih dejanjih »Kacijanar« je izšla nravkar v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani. »Kacijanar« je gotovo ena najznačilnejših pesniških publikacij na dramatičnem polju s pristnim zgodovinskim ozadjem in se -jej mora pripoznati visoka literarna vrednost. O igri bomo v kratkem obširno spregovorili, uprizorila se bo še to sezono v deželnem gledišču v Ljubljani. Cena s poštnino vred 1 K 50 h.
Priporočamo našim rodbinam ^
cTZolinsRo ciRorijo §
Rojak!I Slovenk«! Društva! Spominjajte se z darovi Slo-:: vencev v Št. Ilju! ::
OŠT
f«r
Blagajnik
računski vodja in korespondent, v starosti 39 let, vešč slovenskega, nemškega in hrvaškega jezika, z večletnimi prima spričevali, išče primerne službe v Ljubljani ali v bližini mesta. Naslov pove upravništvo »Slovenca«.
v Ljubljani: Emonska cesta 2, v Šiški: Jernejeva ulica 231.
H.rotho se sprejema,o s obeti skituMčlb in tod! 9 Mani, Dunajsko cesta 32.
Telefon št. 165.	BUlStEL IHEGijC	Telefon št. 165.
3340 lastnik tonite LaorsnčIE 3 DcmlceSj, žitna frgouina. 3-.1

Zastonj
torej brezplačno dobi vsak človek v lekarai Trnkoozy zraven rotovža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo.	3257 52—

Zlate sv:tioje Berlin Parit Rim itd.
4r
VtajbolJ ko*m. ZObO• Hm Mi. srtd' »f»o _ ____
IzdeJovttel)
^	O
""LJubljana, Spltal.-Stritar al I


2 čevljarska pomočnika
se sprejmeta takoj v trajno delo, kakor tudi eden učenec. Iv. Rozman, čevljarski mojster, Ljubljana, ' 3339 Sv. Florijana ul. 24. 3-1
VINSKE SODE
z hrastovega lesa, nekoliko rabljene, zdrave, moCne od litrov 56/65 100/120 „ 200/220 600/800
nadalje 8 komadov prav močnih, zdravih hrastovih sodov z vraticami v obsegu hit. 36, 36, 39, 39, 40, 46, 42 in 50 ima naprodaj po primerno nizki ceni
295 119-1 tvrdka M. fiosner & Co,
Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne
ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liler, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Hoč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 22 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 50 litrov. 2474 26—1
Založništvo Ig. pl. Kleinmayr & Fcd. Bamhern»LinhllanL
Pravkar je izSlo v najinem založništvu:
Kapitan Marryat: Morski razbojnik
Iz angleSClne prevel J. M. 3517
Marrjat je najznamenitejši angleški opisovatelj mornarskega življenja in to prevod najboljšege
Marryatovega romana. 8°, 244 strani. Broširan K 2 50, vezan K 3-70. Dobiva se v vseh boljših knjigarnah.
Pristno, če na podplatu
1860 10—1
ustanovno
r1860\ : Iet0 : rT.RA.P.M\ a980
'C.llErEPEyprTj

stve9 "


Vsak dan jih izdela tovarna
go.ooo parov!
Edini kontrahenti: Messtorff, Behn & Co., Dunaj, I.
Prodala na drobno u oseh boljSih trgoolnali z~a £eol|e, gumi In modno , ,. -—	.....— blago. sr.	z , =
K
nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 ška-telj tako izborno učinku-jočih	3281
11
(ftašeli lajša!oQih, slez rasftraiajočfli)
lekarja Piccoli v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena škatljica 20 vin., 11 ška-telj 2 kroni. Naročila po povzetju. :-:
NAZNANILO
Slavnemu občinstvu ter gg. gostilničarjem vljudno naznanjam, da sem otvoril v Spod. Šiški na Celovški cesti št. 117 poleg hotela Vega
v
M-
trgovino z vinom na debelo.
Dobivajo se: belo istrijansko vino, muška-telec, črni teran, sploh več vrst dobrega in pristnega vina. Cene zelo nizke, postrežba točna.
Vljudno se priporoča
Franc Milanovič,
trg. z vinom, Spod. Šiška.
vellKo zalogo aDsoiutno zajamčenega
pristnega m, ~
priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo
v Vipavi. — Izborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sortirano vino rizling, beli burgundec, siivanec in zelen od 40—55 K, črni .Karminet" po 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdov-ščino. — Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 1"20 K, vinski kis po 30 K in tropinsko žganje po 2 K liter.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmetijske druftftvo v Vipavi.
Specialiteta za kadilce*
3265	Glavna zaloga:	(U)
Lekarn Ub. pl.Trnkozcy t Ljubljani
Za zimsko sezono'. fino izdelane suknje, kratki m dolgi kožuhi, moderne obleke od 24 J\ naprej, angleške obleke lastnega izdelka, posamezne hlače, fini deški plašči in krasni kostumi dečke v velikanski izberi. • Stalne, na_ vsakem predmetu
označene cene. — Velikanska ^aloga Jesenice (Gorenjsto)-
/j. Jfunc
JLjubljana, Dvorni trg 3.
Podružnica:
blaga 30 naročila po meri.
3169
Podružnice	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani strit»ie?a niica 2	Podružnice Cnllof
Spljet, Celovec, Serajevo, Trst	sprejema vloge na knjižice in na te- 1/ 0/ ko« račun, ter jih obrestuje po Čistih r^Z /2 /0 Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzn.	Serajevo, Trst
- Delnlfika glavnica -k 8,000.000.		- Rezervni zaklad -K 350.000.