Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
Številka 74.
JOLIET, ILLINOIS. 13. AVGUSTA 1915
LETNIK XXIV.
Ruske armade še vedno \ zasledovane po Avstro-Nemcih.
nadvojvode Jožefa Ferdinanda prekoračile Vislo blizu Ivangoroda. Nemci zavzeli utrjeno mesto Lomžo ob reki Narew, severovzhodno od Varšave. Ruska luka Riga ogrožena.
'Pijanski napadi na Goriškem in drugod doslej brezuspešni.
^ Duru, i o
Stan ' ' aVg' — Avstrijski glavni Je izdal sledeče uradno naznanilo-
Predr POskus 130 sovražni pehoti, se i„ našo Postojanko blizu Zagore, Jt 12JaloviI.
koroški fronti so mali sovražni
J«
f I 8»
oddelki
toi
točkaf, na')ada'i brezuspešno na več Pred našimi postojankami na
večner-JocI>u je sovražnik zapustil
"V T l00 nlrtvecev. ših D ° tirolske meje je ena na-odbiia Vzhodn° od Corno Bianco Po1 sovražne stotnije in ji priza-
bila i. 6 lz8utje, ne da bi sama izgu-
€nega moža. Hote f"! ^oberdobske vistoke pla-Ijanjem l- P°d težkim topniškim strešno r i' mu Je naše topništvo uspe-
,.^govarjaio. na tJkr°g Plav Stopalo"
je topništvo močneje
B
,Tf< i, "e,leva, 9
1 ruskih
°ji v tirolskih planinah.
avg. — Silno streljanje
stojanke po natančnem streljanju našega gorskega topništva, ki je bilo dvignjeno na višino več nego 10,000 čevljev na grebenih Ercavalla.
"Na Kraški visoki planoti je sovražnik včeraj poskušal ovirati napredovanje naših približnih del in podjemal medle a pogostne protinapade, ki so bili takoj odbiti. Poskušal je raztegniti žične zamote pred našimi linijami.
"Naše topništvo je bombardiralo sovražno kolono na pohodu iz Deveta-kov na fronto. Z natančnim streljanjem je tudi povzročilo eksplozije in izbruhe plamenov v soseščini Marcot-tinija."
Avstrijsko uradno naznanilo.
Dunaj, 10. avg. — Vojni urad je danes naznanil:
"Vsakodnevni topniški boji na jugo-zapadni fronti se nadaljujejo. Na Goriškem blizu Plav je bombardiranje včasih zelo silno. Trije italijanski napadi proti naši zapadni postojanki na
Z ruskega bojišča.
Dunaj, 9. avg. — Danes izdano uradno naznanilo avstrijskega vojnega urada se glasi:
"Sovražnik, ki se je umaknil s fronte ob Visli, je zasledovan. Avstro-ogrske in nemške čete so včeraj prekoračile glavno cesto iz Varšave v Lublin v vzhodni smeri med železnico iz Ivangoroda v Lukow in Garwolin. Levi breg Wieprza in desni breg Visle blizu Ivangoroda so naše čete očistile sovražnika in potem prekoračile Wie-prz v severovzhodni in severni smeri.
"Bojišči pri Lubartowu in Miecho-wu sta kazali sledove sovražnikovega naglega bega. Število ujetnikov v rokah armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda je naraslo na 8,000. Med Wie-przom in Bugom se bitka nadaljuje.
"Ob Dniestru gori do Uscieczka, blizu bukovinske meje, so naše čete odbile Ruse na več točkah, ujele 1,6CK) mož in zaplenile pet strojnih pušk."
Nemško brodovje napadlo Rigo.
Petrograd, 9. avg., čez London, 10., avg., 3:14 zj. — Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano nocoj:
"Nemško brodovje devetih bojnih ladij in dvanajstih križark z velikim številom torpednih rušivcev je vztrajno napadalo vhod v zaliv Inke Rige v nedeljo, a je bilo povsod odbito.
"Ena križarka in dva torpedna ru-šivca sta bila poškodovana."
(Riga, jugozapadno od Petrograda, glavnega mesta ruskega carstva, je
dVe mi£v ohtavirij- raZP°Sta;lj?n,h i Doberdobski visoki planoti in napad najvažllejša ruska ]uka ob Baltiškem da So 0blak,h, je prisililo Avstnj- b]jzu Zagore> jugozapatlno od P]aV) s0
'"onto- ?a.Pusti1' ves okraj okrog ZaPadn^a' stir"ntrideset milj severo-
ProdL^Tridenta-
«ale, So J0C 12 okraja ob prelazu To-_Prelaz p'nske čete najprej zavzele Pi-edujJ. °^tozzo 'n potem naglo na-5 Ponočnim naskokom vrh "iete jn	so bile avstrijske čete
topnijtv Povi zaplenjeni. Italijansko
?e je vzkobacalo po gorskih
stezah
^Ovih n"1 Je Avstrijce izstrelilo iz nji-krožja °st«>fank na sosednih vrhih o-
^Ci1 Dd M0nte"
Proti	Pr'Pravljajo za obrambo
'» ki
v5rša,,„,' 00 prejkone sledil končanju
Adiži ^?trijskemu napadu navzdol ob
P ki b°
Savske i.
gradijo n mpanje- Skalne zagraje in iur- 0 d°line južno od Rovere-
UclJl«-
l Vlši;
nah
na
Itali
danske topove postavljajo po " obeh straneh.
Hi,
'lansko
^adno Tj Pariz> 9- avg. — Sledeče JC bilo iza,Znani,°. datirano 8. avgusta, 8'avnem <an° po italijanskem vojnem
- 1 stanu:
uradno naznanilo.
MaLimi oddelki
palud,
v zakopih |pri
rcavalln
e- severovzhodno od vrha s° bili izgnani iz svoje po-
bili odbiti.
"Drugod ni bilo važnih razvojev."
Splošni položaj neizpremenjen.
Rim, 10. avg. — Italijanski vojni glavni stan naznanja:
"Splošni položaj je neizpremenjen. Naše topništvo pa je povzročilo resno škodo Tagliati in Ruazu blizu Livinal-longe.
"Na Kraški visoki planoti smo lahko odbili sedaj navadne male ponočne napade, s katerimi nas sovražnik zaman poskuša ovirati, ter utrjujemp svoje postojanke in se pripravljamo za nadaljnje prodiranje."
Podmorski čoln pogreznjen.
Rim, čez Pariz, 11. avg. — Uradno naznanjajo, da je bil avstrijski podmorski čoln "U-12" torpediran in pogreznjen z vso posadko v gorenjem Jadranskem morju po nekem laškem podmorskem čolnu.
Davi sta dva avstrijska torpedna rušivca bombardirala Bari, Santo Spi-rito in Molfetto (južna Italija ob A-driji). En civilist je bil usmrčen in sedem ranjenih.
je sedaj kom^j več nego trideset milj povprek.
Poleg zajemanja koj vzhodno od Varšave poroča Berlin, da Nemci pritiskajo na veliki ruski trdnjavi Kovno in Lomža, ki sta blizu železniških prog, držečih v Petrograd. Trdnjava Novo-Georgievsk je edini kraj zapadno od Varšave, kjer je ostala ruska posadka, in njegovo zavzetje je videti blizu.
Ruska južna linija pretrgana.
Avstro-Nemci prodirajo dalje jugovzhodno, od Varšave in trdijo, da so razdvojili ruske čete, ki so se umikale po izgubi železnice Lublin-Cholm.
Nasproti tem nemškim uspehom prihaja nepotrjeno poročilo iz Petrograda, da ftiisi nadalje poganjajo Nemce nazaj v qkrozju Rige in so zopet zavzeli Mitavo. t;-.
Uradno nemško naznanilo.
Berlin, 9. avg. — Prago, predmestje Varšave na vzhodnem bregu Visle, so zavzele nemške čete, kakor uradno naznanja danes štab nemškega vojnega glavnega stana. Naznanilo se glasi:
"Napadajoče čete pred Kovnom so se pognale bliže trdnjavi. Napredovali smo tudi proti s'everni in zapadni fronti Lomže. V ljutem boju tamkaj smo ujeli 1,400 mož.
"Južno od Lomže smo prekoračili veliko cesto Ostrow-Wyszkow in Rusi, ki so se' ponekod trdovratno upirali, so bili potisnjeni nazaj.
Novo-Georgievsk odrezan.
"Novo-Georgievsk je bil tudi odrezan na vzhodu med rekama Narew in Visla. Praga, nasproti Varšave, je zavzeta in naše čete prodirajo dalje proti vzhodu.
. "V Varšavi smo ujeli par tisoč mož.
"Na jugu je general von Woyrsche va armada prekoračila veliko cesto Garwolin-Kurow, severovzhodno od Ivangoroda. Med zasledovanjem skupine levega krila armade je maršal von Mackensen prisilil Ruse nazaj čez Wieprz. Središče in desno krilo se bližata liniji Ostrow-Gans-Kuchručk ob Bugu."
Nemci zavzeli Lomžo.
London, 10. avg. — Lomža, močna tfdnji*., ki ima isti odriosni položaj na severovzhodni strani od Varšave
Uncle Sam pošilja vojne ladje v Vera Cruz.
morju. Ustje zaliva je močno utrjeno.)
Avstro-Nemci prodirajo dalje.
London, 9. avg. — Avstro-nemške armade so dane.s zopet napredovale v svoji kampanji proti Rusom.
Zavzetje Prage, naznanjeno iz Berlina, pomeni dramatični višek prve razvojne stopnje pohoda proti poljskemu k~kor Ivangoro(i na jugovzhodni, je glavnemu mestu in okrožju vzhodne j pri|,a danes y nen^ke roke, ko so bili
zunanji braniki vzeti z naskokom vče-
Poljske, ki je njegovo središče Varšava. Praga je bistveno del glavnega mesta z velikimi železniškimi postajami ob cestah, držečih v Petrograd in Moskvo.
Malo podrobnoti je znanih o velikega kneza Nikolaja zadnjem odporu pri Pragi, a vse kaže, da >so se Rusi morali umekniti, da utečejo nemškim linijam, polagoma sklepajočim se v njih ozadju.
Zajemajo Ruse od severa in juga.
Varšava je sedaj konica ogromne črke "V", čije rokava sta j^eki Narew na severu in Visla na jugu. Nemške linije se raztezajo ob teh rekah in zategujejo polagoma, kakor se bližajo armade na severu in jugu druga drugi. Kos ozemlja, čez katero se utegnejo Rusi umekniti do varnejših postojank,
raj.
Rusi še obdržujejo Ostrovv, kakih petindvajset milj južno od Lomže, ali edinole v svrho, da zadržijo tako dol go kakor mogoče prodiranje zmagovitih Nemcev in omogočijo ruskim armadam, da se izmotajo iz dalekosežne mreže, v katero poskušajo Nemci zajeti čete velikega kneza Nikolaja.
Z zapadnega bojišča.
London, 9. avg. — Sir John French vrhovni poveljnik angleških čet na Francoskem, poroča, da so bili izgub Ijeni zakopi pri Hoogu, vzhodno od Ypresa v Belgiji, vzeti nazaj po an gleških četah, in da so prodrle na fronti 1,200 yardov. Angleži so. ujeli tri častnike in 124 mož ter zaplenili dve strojni puški.
Angleški vojni ladji pogreznjeni.
London, 10. avg. — Angleški tor pedni rušivec "Lynx" je včeraj v Se ,-ernem morju zadel ob mino in se po greznil. Od 100 častnikov in mož bro ječe posadke je bilo rešenih 22 mož in 4 častniki.
Berlin, 10. avg. (Brezžično čez Say-ille.) — Angleška pomožna križarka India" je bila torpedirana blizu nor-eške brežine. Od posadke je bilo 80 mož rešenih.
Hfi[/oc CAUSED BY SHELLS IN FRENCH CHURCH
photo g> bv nMF.wcnrr nemi mazocinrioN
°LTAR V CERKVI NA FRANCOSKEM PO FOTOGRAFIJI ZA FRANCOSKO VLADO.
So videti razvaline oltarja v cerkvi sv. Bertila v Mareuilu na l-rancoskem. la cerkev je bila prav ,]l med nemškimi in ravezniškimi četami, in šrapnel je razdejal njeno notranjščino.

zaščito Američanov in drugih tujcev, ki so ogroženi po zadnji krizi v Mehiki.
POLOŽAJ BAJE ZELO RESEN.
Carranza grozi ljudovladam, ki hočejo zopet napraviti mir in red.
Washington, D. C., 10. avg. — Združenih Držav bojni ladji "New Hampshire" in "Louisiana" sta nocoj odpluli iz Newporta, R. I., v Vera Cruz v zaščito Američanov in drugih tujcev o-groženih po zadnji krizi v Mehiki.
Poleg tega hiti topničarka "Marietta" proti mehiški luki, da odpelje gua-temaJskega in brazilskega poslanca, ki sta se zatekla na topničarko "Sacramento".
Poslanca, ki sta bila dejansko prisiljena zapustiti Mehiko po vedenju generala Carranze, se pripeljeta v Združene Države na krovu "Mariette".
To nasilje kaže, da je položaj v Mehiki nocoj b^lj kritičen, nego kdaj med predsedništvom Wilsonovim. Predsednik je obvestil vladne urad-
nike, da se povrne v Washington iz Cornisha zaradi kritičnega položaja.
Carranza grozi.
Washington, D. C., 11. avg. — Vsakemu načrtu, po katerem se namerava napraviti zopet mir v Mehiki brez pri-poznanja Venustiana Carranze, bode Carranza z orožjem nasprotoval.
To je ultimatum, ki ga je danes Car-ranzov wsshingtonski agent Eliseo Arredondo izročil Združenim Državam in šesterim latino-ameriškim ljudovladam.
V pisanju, naslovljenem na državnega tajnika Lansinga, je Carranza jasno povedal, da ne bo trpel posredovanja po tej vladi ali latino-ameriških republikah v mehikanskem razporu.
Uncle Sam pripravljen.
Armada in mornarica Združenih Držav se pripravljata za nastop v Mehiki, ki je sedaj videti skoro neizogiben, če kak čudež ne povzroči, da se Carranza spametuje.
Četrta divizija atlantskega brodovja je dobila povelje, odjadrati v južno vodovje, to je, proti Vera Cruzu.
General Funston, ki je s 14,000 vojaki ob mehiški meji, je bil pooblaščen, ukreniti vse potrebno za ohranitev miru tamkaj. Dodatnih 7,000 vojakov je v Texas City.
Kardinali kot mirovni poslanci.
Rim, 10. avg. — "Corrispondenza" je naznanila danes, da bodo kardinali Gibbons, Farley in O'Connell, trije ameriški prelati, po naročilu sv. očeta prvi začeli priprave za shod škofov in kardinalov v Švici v razgovor najboljših sredstev v dosego miru v Evropi.
Španija in Holandija sta že odobrili tak program, kakor poroča "Corrispondenza", in pričakovati, je da bodo Združene Države moralno podpirale hod.
Povišba plač vsled vojne.
Gary, Ind., 9. avg. — Kar utegne znašati sto odstotkov povišbe v plačah, je bilo naznanjeno danes zapo-slencem pri Aetna Chemical Co. in Aetna Explosives Co. iz New Yorka, obratujočih tvornicah v Aetni, Ind., Thebes, 111. in Ishpeming, Mich. Začenši z dnem 1. avgusta so bile plače povišane za deset odstotkov. Če se bo vojna nadaljevala, bodo zaposlenci dobivali nadaljnjo mesečno povišbo aH nagrado po deset odstotkov pet mesecev. Če se poskus posreči in vojna podaljša, bodo plače povišavali do dne 1. junija 1916.
Odgovor na avstrijsko noto.
Washington, D. C., 10. avg. — Za-vezna vlada je danes na Dunaj brzo-javila odgovor na avstro-ogrsko noto, ki v njem povprek zavrača avstrijske predloge z utemeljitvijo, da izvoz vojnega materiala iz Amerike na sovražnike nemških zaveznikov nikakor ne nasprotuje pojmu nevtralnosti.
Odgovor je bil brzojavljen poslaniku Penfieldu, ki ga prejkone v četrtek predloži avtstro-ogrskemu ministru zunanjih stvari. Objava istega se menda po dogovoru priobči pozneje.
Turška bojna ladja pogreznjena.
Carigrad, 9. avg. — Turška bojna ladja "Kheyr-Ed-Din Barbarossa" z vodnim odtiskom 9,000 tonov, bivša ziemška vojna ladja "Kurfuerst Fried-rich VVilhelm", je bila pogreznjena po nekem zavezniškem podmorskem čolnu, kakor uradno naznanja danes turška vlada. Večji del častnikov in mož posadkfe na bojni ladji je bilo rešenih.
Strašna vročina.
Madrid, Španija, 10. avg. — Španijo nadleguje strašna vročina. V Sevilli jc poskočilo živo srebro včeraj na 133 stopinj Fahrenheita, v Madridu na 108 stopinj. Nekdo je zblaznel, tekel kot obseden po cestah ter napadel in hudo ranil več pešcev.
Obtožbe v slučaju "Eastlanda".
Chicago, 111,, n. aVg. _ gest oseb bo baje obtoženih po državni veliki poroti nenamišljenega ubojstva (manslaughter) in kaznive nemarnosti zvezi z nesrečo "Ea>tlandovo", in sicer: Geo. T. Arnold, lastnik "Eastlanda" ter glavni uslužbenci pri St Joseph-Chicago Steamship Co.
Noče milijonov.
Pittsburgh, Pa., 8. avg. — Zadovoljen s svojim sedanjim stanjem v življenju, hoče Rev. William Graham, župnik katoliške cerkve sv. Patricka, rajši ostati skromen nositelj črne suknje, nego se obremeniti s $15,000,000, ki .jO mu jih zapustili sorodniki v Syd neyu, Avstralija, in v Boliviji.
"Ne želim dodati svojim bremenom še kup bogastva, ki mi ne bi doneslo nobenega zadovoljstva," je rekel. "Nikakor nisem bogat, ali dovolj imam posvetnega blaga za svoje telesne potrebe, in poleg tega sem skoro 60 let star. Čemu naj revmatičen starec, kakor .sem jaz, rajši prebije svoje ostale dni na zemlji pod težo toliko denarja? Dajte ga mojim ubogim sorodnikom, ki ga potrebujejo."
Father Graham se je tako privadil mirnemu življenju v svoji župniji na Liberty avenue, da ogromno bogastvo ni izkušnjava zanj.'
Obveščen je bil pred več dnevi po oblastvih v Sydneyu, da sta mu strica tamkaj umrla, zapustivša premoženji redni na milijoift dolarjev, in da je preiskava dognala, da je on najbližji sorodnik in edini dedič.
Med tem ko je premišljal, kaj storiti, je prejel vest iz Bolivije, da je tam umrlo več njegovih polustricev in mu zapustilo še več milijonov.
Včeraj je prejel od odvetnikov iz obeh krajev pisma z vprašanjem, kaj ukreniti. Odgovoril je, da on ne želi denarja in da naj poiščejo dediče, ki so-za njim na vrsti.
"Morebiti se zdi čudno," je rekel, "ali spal bodem bolje, če vem, da so odvetniki sprejeli mojo odklonitev kot resno. Dolgo že sem vedel, da moja strica z imenom Murphy in Hughes živita v Avstraliji, da sta silno bogata, in tudi, da imam več polustricev v Boliviji neizmerno bogatih. Skupaj bi sedaj imel podedovati od $12,000,(XX) do $15,000,000. Ali niti enega centa od tega ne želim."
Ogromna letina v Z. D.
Washington, D. C., 10. avg. — Tri bilijone bušljev koruze, 1,500,000,000 bušljev ovsa in 1,000,000,000 bušljev pšenice utegne znašati letošnji pridelek v Združenih Državah.
Rekordni pridelki rži, belega in sladkega krompirja, tobaka, riža in sena so tudi prerokovani za prospešne farmarje, ki so posejali in nasadili 310,546,000 akrov, ali 10,000,000 akrov več nego zadnje leto, za svoje glavne pridelke, kakor kaže včeraj izdano poročilo poljedelskega departmenta za mesec avgust.
Pšenična letina, največja v zgodovini te dežele, bo vredna več nego $1,-000,000,(XX), dočim utegne koruzni pridelek doseči $2,500,000,000. Pšenični prebitek bo večji nego 400,000,000 bušljev, največji, kar jih je ta dežela kdaj poznala.
Petera glavna žita, pšenica, koruza, oves, rž in ječmen, bodo dala skupnega pridelka 5,547,000,000 bušljev, to je, 269,000,000 bušljev več nego lani.
Jolietske novice.
—	Na obisk in piknik se podajo v Bradley, 111., gg. John Kren in Geo. Agnich z družinami prihodnjo nedeljo. V nedeljo namreč tam priredi piknik društvo sv. Družine št. 4.
—	Gdč. Kristina Kren se mudi te dni v Bradley na obisku.
—	G. Mihael Železnikar iz Cleve-landa, O., je obiskal Joliet včeraj med potjo v Milwaukee, Wis., kjer bo pohajal, tamošnji Camping College.
MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR.
Pošiljamo denar v staro domovino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. Vse naše poslovanje je jam-čeno.
Najnižje cene:
5 kron pošljemo za........$ .85
10 " " " ........ 1.60
100 kron pošljemo za $15.80
Pri teh cenah je poštnina že vračunana.
Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti i stari domovini.
Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois.
AVKXnCANfffCI SLOVKNBC, 13. AVGUSTA 1915.
Joliet, 111., 11. avg. — V nedeljo bo-mo obhajali lep praznik, Marijino vnebovzetje. Ta praznik se imenuje tudi "Velika Gospojnica", sosebno v govorici koroških Slovencev, in to zato, ker je praznovana Marija "velika Gospa"; in imenuje se tudi "Šmaren'' in sicer "Veliki Šmaren", po latinski besedi "Sancta Maria". To je najsijajnejši god in praznik Marijin. V naši stari domovini ga povsod slovesno obhajajo, zlasti tam, kjer se dvigajo cerkve iji cerkvice Materi Božji v čast, in teh je brez števila. Ena najslavnejših cerkva Mariji posvečenih je bila romarska cerkev na SvetLGori na Goriškem; ali danes je ta cerkev razdejana po zemlje lačnem sovražniku, ki pustoši slovenska brda ob zeleni S6či. Zato bodo letos tudi iz naših slovenskih src tem bolj goreče puhtele molitve in prošnje k Mariji, tolažnici žalostnih, da tudi Ona pomore naši stari domovini do srečnejše bodočnosti!
—	Gospa Mary Srebrnjak iz Calu-meta, Mich., soproga tamošnjega gostilničarja g. Josipa Srebrnjaka, se je danes povrnila domov po osemdnevnem bivanju v Jolietu, kjer je obiskala svoje sorodnike in prijateljice. Pred svojim odhodom se je gospa izrazila jako laskavo o gostoljubnosti, ki jo je našla tukaj v slovenskih hišah, in o lepem napredku naše naselbine. Ogledala si je vse naše in sploh jolietske zanimivosti. Predvsem je občudovala velikost naše slovenske cerkve sv. Jožefa, našo novo župnijsko šolo, stano-vališče naših čč. šolskih sester ter novo župnišče, katero ji je podrobno razkazal Rev. John Plevnik. Nadalje si je ogledala tiskarno Am. Slovenca, potem veliko poslopje Slovenian Liquor Co., kjer sta ji bila kažipota g. Frank Završnik, potovalni zastopnik iste, in g. Anton Nemanich, ki je v svojem avtomobilu spremil gospo med drugim tudi do državne pokorilnice (penitentiary), kjer so ji razkazali vse prostore in podrobnosti. Ogledala si je nadalje sestrski samostan sv. Frančiška povodom njegovega zlatega jubileja, Dellwood park itd. Gostoljubno sprejeta je bila tudi v hiši g. Josipa Sitar, našega dobro znanega trgovca, potem v družini g. Geo. Malovrha, našega or-ganista, in še po premnogih drugih rojiakih in rojakinjah. Vsem izreka tem potom iskreno zahvalo in kliče: Na svidenje — v Calumetu!
—	G. Charles Rački, znani risarski umetnik, se je podal za nekaj časa v Eagle River, Wis., kjer dela za neko tamošnjo družbo. Tem potom pozdravlja vse svoje prijatelje.
—	G. Josip Stukel je bil zadnje dni imenovan za policijskega zdravstvenega nadzornika (Police Health Inspector) in je zdaj v službi pri mestnem zdravstvenem komisarju dr. Higginsu. Tem potom naznanja gospodinjam, da mora vsaka imeti posebno "bakso" za 6jneti in odpadke pred svojim stanovanjem, da se tako zabranijo razne neprilike v zdravstvenem oziru. Dr. Higgins je izdal strogo odredbo glede "bakse", ki mora imeti pokrov.
Iz Montane je prejel g. Jos. Stukel pismo od svojih čveterih sinov, ki 6e nahajajo na svojih farmah pri Har-lemu in se počutijo prav dobro. Letina bo baje lepa. Nahajata se tamkaj med drugimi tudi g. Jakob Bluth in g. John Zimermah, bivša Jolietčana.
—	Trije kaznjenci so utekli v nedeljo zvečer s kaznilniške farme. Bili 60 člani "častnega krdela" kaznjencev iz jolietske državne kaznilnice. Vrši ee preiskava. Odkar je bila otvorjena "častna farma", to je, izza dne 10. iebr. 1914, je uteklo že trinajst "častnih kaznjencev", ki so vsled lepega vedenja v kaznilnici uživali na farmi precejšnjo prostost. Izmed ubežnikov sta se dva prostovoljno vrnila, dva sta bila ujeta.
—	"Kraljice" za parado Delavskega dne se že oglašajo v kolonah jolietske-ga časopisja. Oglašajo se za kontest seveda. Med njimi je doslej Miss Nettie Strametz, hči pokojnega godca, znanega jolietskim rojakom.
—	Vremena še vedno nimaiho poletnega. Nagiba se bolj na mokro in »lažno, zato je nevarno v zdravstvenem oziru. Da se obvarujete vročinske bolezni in sličnih neprilik, pijte samo prekuhano vodo, pravi dr. Hig-gins, mestni zdravstveni komisar.
—	Z delom za tlakovanje North Chicago streeta so zadnje tedne resno pričeli. Cesto bodo dvignili do vodoravne višine z delom ceste v notranjem mestu. Tlakovana bo z opeko.
—	Kot naslednik E. M. Alena, ki je odstopil kot ravnatelj državne kaznilnice, je predlagan med drugimi Dn M. W. Cushing, našim rojakom dobro znani zdravnik.
Cleveland, O., 9. avg. — Prosim za malo prostora v mi priljubljenem listu Kakor vsakega človeka zanima uspeh in napredek naroda ali kake organizacije ali posameznika, tako tudi mene Pa ne samo uspeh in napredek, ampak ie več. Kakšen pa vendar? Strašanski uspeh in napredek! Pa kje vendar
ta strašanski uspeh? I no — pri jugoslovanski ligi! Tako je pisala CI. A-. o zadnjem jugoslovanskem shodu: "strašanski uspeh in napredek!" Kako pa to, da je kar strašanski uspeh in tisoč glav navzočih? Zato, ker Slovenska liga bolj stoji in počiva in ker slovenski ligaši nimajo dosti uspeha, so pa dobili nekega Srba, da jih je prišel razočarat in razložit svoje misli. Kod navada ligašev, je na shodih le Avstrija na protokolu in vlada in tudi "stari sivec" in tako dalje, in potem pa še sloboda in srbsko bratstvo pride na vrsto in Slovani in ko se konča, pa spet od konca. Cl. A. pa piše: strašanski uspeh!
Kakšen uspeh pa je to, ako se samo kritizira na shodih zoper Avstrijo in avstrijske narode tu v Ameriki, dočim se morajo mučiti in boriti Avstrijci za obstanek Avstrije in njenih narodov! Koliko pa koristi avstrijskim Slovanom in Avstrijcem liga, ko še zanjo ne vedo! Kako bojo pa tisti frakarji ligaški tu v Ameriki osvobodovali avstrijski narod? Tukaj se govori in piše kar hoče, ali je brez koristi; ako nimate straha, le tje na vojno se podajte v Avstrijo, bomo potem videli, kaj znate in koliko zamorete pomoči do svobode avstrijskim Slovanom. Samo tukaj zabavljati je brez veljave in brez "strašanskega uspeha". In pa ni li Srbija sovražna proti Avstriji? Ali ne gredo Srbi v boj, da bi usmrtili avstrijske vojake, med katerimi je največ Slovanov? Ali ni potem čudno, da tukaj se bratijo s Srbi in jih dobivajo, da pomagajo že brezznačajnim zasramovati in zaničevati že itak uboge avstrijske narode? Ali je to napredek in uspeh, ako bo sovražnik Avstrijce še povrhu zasramoval? Kaj ima in hoče Srb v Avstriji? Ali je to delo za narod? Kako se morem jaz bratiti s Srbi, ako bom zaničeval rodne brate Slovence in Avstrijce?! Ali niso prej in prvi brati Slovenci kot pa Srbi? "Doli z Avstrijo in njenimi narodi", to je geslo lige, ker ligaši in ligaški časopisi vedno vpijejo to. Ako žele pogin in propad Avstriji, tako seveda tudi vsem narodom njenim. Z ligo ne bo nihče osvoboden.
Da pa ne bo kedo rekel, da ni res, povem to: Ko je bil vseslovanski koncert v aprilu, so darovali čez 400 dol. avstrijski Slovani in Slovenci, in le okrog 7 dolarjev so darovali Srbi. In to svoto, izvzemši stroške, so darovali avstrijski podaniki za srbski Rdeči križ! In niti centa ne za avstrijske reveže! Vprašani, dragi ameriški Slovenci, ali je to narodno delo? Ali js to delo usmiljenja? Ali je to delo organizacije, ki pravi "za svobodo naroda"? Ali je to delo izobraženih in kušenih mož? Ali so si pa sami krivi avstrijski narodi, Slovani vojske, ko jih ameriški Slovani ligaši prezirajo, zaničujejo s tem, da se jih v največji potrebi ne usmilijo niti z lepo tolažiji-vo besedo, kaj šele s kakim centom, dočim se Srbom drži roka naklonjenosti?
Zatorej rečeni: Le proč od takega preziranja naroda in proč z ligo! Zakaj se ni pa liga ustanovila v ta namen, da bi se beda lajšala, da bi skrbe-i za pomoč vsak narod svojemu narodu in ne samo za "preziranje in zaničevanje" tega ali onega naroda? Pa vsi skup in ne samo "ta kunštni" in 'ta zavedni", ampak tudi priprosti, ko je pa tudi gotov vspen med njimi! Ako ne bi bila srbska vlada zapletena v umor Fran Ferdinanda, ne bi bilo to strašno gorje narodov. In sedaj pa še Srb kritizira proti Avstriji in razočarava ljudi s svojimi historijami! Da pa Cl. A. igra glavno vlogo je umevno, ko piše, kako so pohvalno pisali angleški časopisi o Jugoslovanskem shodu. O ja, tudi kakor je bilo naznanjeno. Jaz pa mislim, ko bi arner. vlada vedela, da se kritizira čez vlado, šunta ljudstvo na sovražnost, ne bi dopustila ta-cih shodov. Veliko čudo sem tudi či-tal v Maleriki, da avstrijski vojaki se bore samo za Dunaj, in cesarja, dočim se bore Srbi, Rusi, Francozi in Angleži le za avstrijske Slovane. Ja sa-krabolt, kaj se vse zgodi! Sakramiš če je pa to resnica, potem grem pa prec v rusko Sibirijo, da premagamo na Dunaju "starca".' To bo zapisano na platnicah zgodovine vojske. Kakor sem tudi čital v že omenjenem listu, da imajo v Londonu konference, kako bojo po propadu delili avstrijske dežele! O yes! Saj se pa vidi, kako razpada Avstrija s svojo zmago!
Ko se je vojna začela lani, so prec protestirali sociji proti Avstriji. Zakaj pa zdaj ne proti Italiji, ki bo še največ gorja, robstva in škode napravila? Kakšen vzrok je imela Italija napovedati vojno? Ali so protestirali Lahi proti vladi? Ne! Pri tem vidimo, kako narodi med seboj in z vlado drže. Jaz vidim Ruse, Srbe, Francoze, Nemce, pa ima voljo za svojo državo in ji želi zmage, edino le nekateri Avstrijci vpijejo: "Doli z Avstrijo!" Koliko bo imel koristi tak človek, ako propade Avstrija? Kam bi se podal tak sramotilec, ako bi se pripetila v Ameriki enaka usoda, kot je v Evropi, kar Bog čuvaj? Ali v Sibirijo, če ve zanjo, ali v Srbijo?.
Svoječasno sem čital tudi v Cl. A., •la Rusija ne želi nikakoršnega ozemlja od Avstrije, samo Slovane osvoboditi. O iurl Kakor Slovenska liga
— samo denar vkup! Vemo pa, da je zato šel v vojsko Rus, da bi si podjarmil Avstrijo. Mar mu ni pa nič za ruske Slovane, še manj pa za avstrijske. To se vidi, ko jih tako pošilja v boj kot drugi, in nič boljši ni kot drugi. Cesarstva so vsa enaka, vsako za svoj profit gleda. Ljudstvo pa povsod enako trpi.
Čital sem tudi v C. A. dopise, v ko-jih dopisniki celo apelirajo na Slovence, zakaj da ne pristopijo v ligo! Oh, te uboge reve, sem si mislil. Če ste vi pri brezpomembni ligi, kaj mislite, da se mi ne zavedamo, da z ligo ne bo nič svobode?
Cl. A. je tudi pisala, da na slovan-sko-srbski shod vsak zaveden Slovan, Slovenec! O šur! Samo ko bi vedeli pravo zavednost. Kakor je pa razvidno iz omenjenega lista, je pa samo tisti zaveden in napreden, ki v njen rog trobi, vse druge je pa nazadnjaško, srednjeveško! Vsaj tako je pisala lan-sko leto, za časa tukajšnje borbe. Ve-lepomemben članek sem čital v Maleriki o zavednosti pod naslovom "Kaj hoče liga". Tam se je obrekovalo, spakovalo .zaničevalo napram po imenu znanem sociju E. Kristanu, kakšen je, kako hodi, kako gleda in sploh ves opis, in to pod naslovom "Kaj hoče liga". Če pa pomislimo, zakaj vse to obrekovanje, pa piše naprej, da zato, ker je Kristan zoper ligo!
Omenim še to, da ni moj namen zagovarjati Avstrijo ali kako državo, ker to bi bilo neumestno. Država si pomaga kakor hoče in ljudstvo se mora pokoriti vladi, pa naj bo že ta ali ona vlada ali država, ko so vse enako stroge, zakonodajske. Pač pa le za narode, ki se morajo boriti, da bi se ne prezirali, pač pa pomagati jim v skrajni sili: to naj bi bilo geslo ameriških Slovencev in Slovanov, vsaki .svojemu narodu!
Končno pa želim ligi in ligarjem že skorajšnji začetek kabineta v prid o-svobodenja (in neoslobodenja, kot kaže), da bi se že skoro izbrali komiteji in se podali čez ocean v evropske ve-levlasti, da bi tam poprašali za svobodo Slovanov pri kraljih in cesarjih, da se bo videlo, da je res volja ligaških voditeljev, da bi pomagali bednim avstrijskim Slovanom! In kot častno nagrado 25 dol. bom daroval, ko bode-te prvega Slovenca osvobodili postavnih spon. A za Srbe ne dam nista.
Srčni pozdrav čitateljem tega lista in zavednim Slovencem.	J. Z.
La Salle, 111., 10. avg. — (Kristanovim kadetom v album.) Cenjeno uredništvo: — Dovolite nam izpregovoriti nekaj besedij našim kadetom rudeče puhle internacijonale.
V Glasilu S. N. P. J. štev. 32. jurišči neki rudeči kadetek iz naše naselbine, kako vrlo se je obnesel izlet, katerega so priredili 25. julija tukajšnji rudeči internacijonalci, na katerega so povabili tudi njihovega generalnega načelnika E. Kristana.
Kakor po navadi, tako je tudi tukaj se oglasil neki zgubljeni sin, ki se je preobjedel belega kruha tukaj v svobodni Ameriki, že v rudeče pobarvanem "Glasilu" S. N. P. J. in zavil svoje besede v javno laž.
Zakaj zavijaš svoje besede v kožuh laži? Zakaj ne govoriš to, kar je istina?
Govoriš, da so nas zapodile čez o-grajo (fence) velespošto^ane soproge rudečih kadetov. Kdaj neki?
Zakaj ne govorite Vi rudeče-barvan-ci nikoli prave resnice? Ali nimate poguma, — ali se je pa sramujete? Če ga nimate Vi, imamo ga mi, in sicer toliko, da povemo tukaj javno celemu slov. narodu, da je Vaš rudeči papež pruske internacijonale E. Kristan naletel na nepričakovano smolo in sramoto v La Salle, 111.
Več rojakom po širni Ameriki je znano, kako je ta rudeči papež imet neko ustanovljeno delavsko zvezo v Trbovljah na Spd. Štajerskem, ter tako nabiral denar, kot prispevke za v pomoč njegovi agitaciji, ter zagotovil, da bode tamošnjlm premogarjem iz-vojeval boljšo bodočnost; v slučaju, da ne bi, jim pa bode povrnil sam ves ta denar, kar so mu ga dali ubogi pre-mogarji, katerega so v potu svojega obraza težko zaslužili globoko pod zemljo. Za svoje pomagače ali uradnike je imel nekega Mlakarja in nekega S h u 1 n a, on sam pa je bil načelnik.
Taka dva rojaka se nahajata tudi v nasi naselbini, katera je opeharil, in sicer prvega za 20 kron in drugega za 10 kron, katera dva potrjujeta tukaj s svojim lastnoročnim podpisom: L u d v i k U r b a j s, A n t o n B a r! ič.
lu 25. julija jo je ta krivi prerok primahal že z obrito kozjo bradico kot glavni govornik na socijalistični izlet v La Salle, 111. In za nekaj časa stopi na tam nahajajoči se voz, da začne svoj govor. Ko spregovori nekaj besedij, da on gleda za koristi delavcev, zavrišči medklic rojaka L. Urbajsa: "Lažnivec, kaj lažeš, da ti gledaš za korist nas delavcev! Ali se ne spominjaš več, kaj si z nami naredil v l r-bovljah, kako si na* oskubil za težko prislužene novce in potem izginil iz Trbovelj, kakor kafra na vodi?"
Seveda, takoj nato je nastopila telesna straža rudečega papeža, sestavljena iz rudečih kovačev, komijev, Šuštarjev in tesarčkov, broječa okrog ducata mož, in žugali so, da naj rojak L. Urbajs molči.
Zatem začne gospodine Kristan zopet nadaljevati svoj govor. Ni pa preteklo par minut, in že zopet zavret medklic rojaku A. Barliča, kateri ga,
tirja za 10 kron, za katere ga je gospodine Kristan oskubil v Trbovljah.
Zatem nastane ogromen smeh. Gospodine Kristan stoji ves osupel, zalit v rudečico, ter ne ve dobiti prave strune, kako bi si pomagal iz zadrege, ki ga je tako nepričakovano doletela v La Salle, 111.
Tebe, vrli poročevalec "Glasila" S. N. P. J., katerega ste zavili v rudeči kožuh internacijonale, pa vprašamo: Zakaj nisi še tole privezal, kije pribita resnica, k tvoji izmišljeni klobasi?!
In javno povemo tukaj, da še vedno smo se držali resnice, in se je še tudi bomo vedno, ker ona je nam najboljša in najdražja svetinja, za Vas pa svetinja je laž.
Laž je, da smo bili prisiljeni zapustiti Vaš izlet, po navalu vaših rudečih soprog.
Pribita resnica pa je, da šli smo sami prostovoljno, ker za nas poštene sinove slovenskih mater je pregnusno in nečastno, biti v taki izprijeni družbi rudečih propalih kadetov.
Vsa dela g. Kristana, vašega rudečega papeža pa pričajo in najbolj ona iz domovine, kaj da ste Vi, — in kaj da je on.
Capito?!
J. J. in A. C. in A. Š. in A. K.
IZ VOJNEGA DNEVNIKA RAČUNSKEGA PODČASTNIKA 17. PEŠPOLKA.
(Konec.)
Zvesta ljubezen. — Smrt poročnika Starka.
Pot nas je vodila skozi neki log. Ko pogledam naokrog, opazim Rusi, ki je ležal na tleh, kakor bi spal. Bil je videti boljši človek. Na roki je imel lepo zapestnico z uro in nosil je fino perilo. Ležal je po strani, glavo je imel naslonjeno na desni roki, v roki je pa držal sliko. Pogledal sem; bila je ženska slika z eno- do dvoletnim otrokom. Zgoraj na sliki je bilo zapisano: Zadnji poljub. Razsodil sem tako, da se je nesrečnih v smrtnih mukah tolažil s to sliko, jo zadnjič poljubil in izdihnil. Imel je na prstu poročni prstan, torej je predstavljala slika njegovo soprogo z detetom. Pa ni bil to edini Rus, ki je ležal tod, marveč samo eden izmed stotin, ki so vse naokrog pokrivali tla. A tudi naših je veliko padlo. V teh gozdih je padel tudi rezervni poročnik Stark od naše stotnije. Ko sem prišel k stotniji, so mi povedali, da je ravnokar padel, zadet v srce. Zadnje njegove besede so bile: "Moja ljuba, uboga žena!" Poročnik Stark je bil plemenit častnik in blaga duša. V svojem dnevniku ga omenjam zato, ker se je vedno zanimal za moje otroke, četudi jih ni poznal ter mi je dal celo male svote, da jih zanje naložim v hranilnici. Tako je ostal od šestih častnikov, ki so bili 13. avgusta odšli iz Ljubljane na bojišče, le še poročnik Božič. Na tem kraju smo ostali le še nekaj dni.
Na umikanju. — Ruska bojazljivost.
13. septembra krog poldveh ponoči, ko je bilo nebo najlepše okrašeno z zvezdami, pride povelje, da kolikor mogoče mirno in tiho nastopimo umikanje. Kaj je to? se vprašamo. Saj so naše pozicije imenitne. Toda povelje je povelje. Tiho in v največjem redu zapustimo kraj, kjer smo prebili šest dni in noči v najhujšem ognju.
Čez dan se je pooblačilo. Dež je jel padati. To nas je dirnilo zelo neprijetno, ker smo imeli doslej ves čas lepo vreme. Kmalo za nami se začno pomikati druge čete. Naš polk je imel povelje, da krije umikanje. To je bila težka naloga. Rusi so drli za nami z vsemi tremi vrstami orožja. Spredaj so bili kozaki, za njimi pehota in potem topništvo. Precej onstran Gro-deka, kaka dva kilometra od mostu, se ustavimo. Sovražnika je bilo za nami ko listja in trave. Od takrat Rusov ne smatram za pogumne; kajti ko bi bili to mi, bi jim jo bili drugače zagodli, nego so jo oni nam. Kakor hitro smo se ustavili, so se tudi oni in niti poizkušali niso prodirati. Kuhinje smo postavili l<ak poldrng kilometer >za bojno črto. Dobili smo strogo povelje, da se branimo z vsemi močmi do zadnjega. Rečeno je bilo: Danes je nevaren dan. Naš polk je sam. Pomoči ne moremo dobiti. Braniti se moramo torej sami in izrabiti v to vse sile; saj je polk štel le še malo ljudi. Naš nadporočnik je vse potrebno odredil. Na polje ob cesti smo spravili kuhinje in municijske vozove, krog pa postavili straže. To ni bila lahka reč, kajti pri vsaki kuhinji je le en sam kuhar ali k večjemu dva, potem voznik in računski podčastnik. Pri municijskem vozu je samo voznik. Voznik seveda ne sme zapustiti konj, zato smo ostali za stražo samo podčastniki in kuharji. I'o možnosti se je uredilo in začelo kuhati.
Tema je pokrila zemljo in nas zavila v neprijeten položaj. Paziti smo mo-'rali posebno, da bi nas ogenj v kuhinjah ne izdal sovražniku. Sedel sem poleg kuhinje, stisnil med kolena nabito puško in napenjal uho, da bi takoj vjel vsak sumljiv šum. Vse je bilo mirno. Vsak je prežal kakor lev tia roparskem pohodu. Slišati je bilo večinoma le kuharje, ki so se sukali krog kuhinj, lomili drva in skrbno pripravljali hrano za v bojni črti ležeče moštvo. Krog polnoči je vse gotovo; Treba je peljati v bojno črto; a vsak je moral šele poiskati svojo stotnijo.
Med potjo smo morali biti seveda pripravljeni na vse. Jaz sem imel srečo. Moja stotnija je ležala ob cesti, nekaj levo, nekaj desno. Tiho bi morali iti, toda kuhinjski voz ropoče in tega ropota ni mogoče preprečiti. Ko sem jel deliti jed, so mi dejali nekateri vojaki: "Gospod narednik, danes nam zadnjikrat delite menažo, jutri bomo vsi mrtvi." Kak drug je zopet menil: "Pa se najejmo še enkrat, preden gremo rakom žvižgat!" Seveda to niso bili izrazi strahu in obupnosti, marveč mirne odločnosti in zdravega humorja. Jaz sem rekel: "Nič hudega ne bo, fantje, saj si Rusi ne upajo naprej, dokler vidijo le enega od nas!" "Tako je!" mi pritrdijo; neki star Janez pa še pristavi: "Toliko jih je, da bi nas lahko pohrustali za malo južino, pa si še ganiti ne upajo." Vsi se veselo nasmejejo.
Menažo so dobili že vsi navzoči vojaki, a vseeno mi je še veliko ostajalo. Vprašam, kje je moštvo?. "Nekaj jih je na stražah spredaj," so mi odvrnili. Tudi preko teh še veliko ostane, sem si mislil-; jih pač ni več, naših fantov... Obrnil sem se in odšel nazaj na taborišče. Dež je neprenehoma padal po malem. Ko pridem na svoj prejšnji prostor, sedem zopet poleg kuhinje in čujem s karabinko v roki. Tu in tam me je premagala utrujenost, da sem nekoliko zasmrčal.
Strašne gališke ceste. — Ubogi konji.
Noč je minula brez vsake neprijetnosti. Kmalo pride povelje, da krenemo dalje. Nebo so neprestano zastirali oblaki, iz katerih je venomer pršilo. Sedaj smo šele spoznali gališke ceste; kjer je bil prej samo prah, je sedaj valovilo brezdanje blato. Od tega dne sploh nisem ime! časa, da bi si kaj zabeležil, dokler 26. septembra nismo dospeli v Syari. To je bil strahovit pohod. Sovražna nevarnost je
(Nadaljevanje na 5. strani.)

Urada telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago 3217
r
Ijosip klepec
® ^	7 1 VV1 vnTifi
JAVNI NOTAR 100« N. Chicago St.	JOLIET,
.•■.•..•■■•'■•i'«"*1
FIRE INSURANC*.
Kadar zavarujete svoja poslopja zop" ogenj pojdite k
ANTONU SCHAGEK
North Chicagi Street
v novi hiši Joliet National Bank*
piiininiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuii
I Chi. Phone: Office 658, Res.3704
Uradne ure: 1 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 P'
m.
Ob nedeljah od 10. do 12.
| Dr. S.Gasparovicl
| Dentist :: Zobozdravnik
| Joliet National Bank Building
4th Floor, Room 405. 1 JOLIET, :-: ILLINOIS'

_____awwmw®«'1^«
| CHARLES D. DIBELlj
§ ADVOKAT-LAWYER S
Sob« 503 Woodruff Bid«
---: CHICAGO PHONE 245:-
Joli't!
Kadar imate kaj opravite obrnite se k meni.
sodnij"
% Govorimo slovenski j^J
g Kolektujem in tirjam vsako vrstne e. Ali pa se oglasite P«
l.J, TERDICH, 1106
želodcu bolni —
Gotovo, da že dolgo iščete olajšbe. prevarati. Ne poskušajte. Rabite
Ne dajte se
Severa's Balsam of Life
(Severov Žirljenski Balzam) ter bote kmalu opazili njegove krep''"bB- ! tonične kakavosti. Posebno se priporoča pri zdravljenju nepr» 1 ve, težke prebave, zapeke, ponavljajoče mrzlice in otrpli" J" ^
Okrevanci, stari in slabotni ljudje bodo tudi našli njegovo
Cena 16 centov.
zelo koristno.
Kožno zdravje je odvisno večinoma od mila, katerega rabite. Mi vam priporočamo
SEVERA'S Medicated Skin Soap
(Severovo Zdravilno Milo)
za vsakdanjo rabo za kopel j, toaleto, britev ln izmivanje las. Cena 25 centov.
Čitajte, kaj nam je pred krf^ j kim pisala ea. Mart. raf'ffl I Moquah, Wis.: "Za| se Vam za Severov B'1* .^ Balzam. Trpela «em na " cu, ter sem bila zelo sia^ ter nisem imela nobene. Porabila sem eno sten Severoveea ŽivljenskeS: zama ter so vse to nep j izginile. Prosim objav.	j
pismo v Časopisih v KOT tistih, ki enako trpijo-
Vsi lekarnarji prodajajo Severove Pripravke. Zahtevajte Severove.
morete dobiti v vaSi okoliščini, naročite jih od nas.
Ako ji»
ne
Fo SEVERA CO., Cedar Rapids, lo**
College of Saint
Thotf^
SAINT PAUL, MINNESOTA
pod kontrolo in vodxtvtm nadikofa Irelanda.
catholic military college
Collegiate Commercial Academic preparatory
Zdrava duievna in teleina vzgoja.	,,.<j
Sedemsto stirideset dijakov iz itiriindvajsetik držav je b»o ,u Za nadaljna pojasnila in katalog piiite na
Very Rev. 11. MOYNIHAN, 1). D. President
11
lik0'
imeti
leal

Iz malega raste vel
Resničnost tega pregovora je neovrgljlva. Ako želite starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3 %
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali o^^ po pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Nasa nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The 4
Joliet j
Nati0"
Banfc JS
joliet,


n.T-rJgt^ HNO**

. ~ Duhovske vesti. Podeljena je zuPmja Boštanj ob Savi č. g. Engelb. Kakovec, kaplanu v Ribnici. Preme-sceni so čč. gg.: Ivan Borštnar, župni "Pravitelj v Sent Lenartu za žup. upr. v ^ovo Oslico; Josip Klopčič iz Kam-
nika
za zup. uprav, v Šent Lenart; Fr.
,vekar> Prefekt v zavodu sv. Staniča v Št. Vidu nad Ljubljano za ka-P'ana v Ribnico; Ivan Sever iz Ko-• 0ske Bele v Moravče; Anton Zalokar |Z "kovice v Črnomelj; Josip Markič SZ . reddvora v Horjulj. Nameščeni 0 cc- gg. semeniški duhovniki oziroma novomašniki: Ivan Dežela v Predponi; Franc Vavpetič na Kor. Beli; va» Vindišar v Kamniku; Franc Uča-na Brezovici.
Y	_	'■■■■••■ *—	- -
je"b-|^°Jni kurat g" Janko Cegnar-
j obolel na pegastem legarju, se ^ oglasil iz neke bolnišnice na Ogr-m; Sporoča, da gre ravno še za
nekaj
časa v bolnišnico na Dunaj in
Potem bržkone domov.
^Splošna draginja — piše ljubljan-la , 21. jun. — je tako pritisni-kait b' vsekakor kazalo jo ublažiti, da ' T" se bati> da naraste tako, 2mJe Mjub dobri letini ne bode moč Us a?°yati. O moki, kruhu, žitu sploh, ' '-dr. niti ne govorimo, ampak živ'l J'° v dokaz vsakdanja tržna nj^a' 0 cenah teh, istotako vsakda-jnfo'r nfP°grešljivih potrebščin smo se Tak m.lra'' 'n dobili sledeča pojasnila.
a o je veljal, oclnostia s ft je zahlSY?" K »muli teden v obče n. pr. golob 1 j j, vm-> kokoš S K, boljši petelin 6— Ve,.,'. Par piščancev, kakor golobičev vin , 5 K' kil°gram koštruna 2 K 80 3.20*k kozlička 3 krone, teletina 3— na ^ ' Sveža svinjina 4 krone, govedine h Cene mast' se Pa itak skoraj od spioh 0 dne dvigajo, kakor mesnina Po 40 . ®nie so hoteli prodajati liter V1!1. a so šle vendar na 24 vin.,
opridržala maksimalno tarifo
Jajca s
komad i? -	UP
liki	Vln' in sedaj! Novi krompir
k0l °'ehi debel okoli 20, stari okoli 6 nekolik Za 10 vilh ' Zelenjava je pač draž- cenejša, a vendar občutno k0mJa' kakor sicer. Kumare 50 vin.
jagod lerabce 3 za 10 vin-> rdeče.
'•ter ?n p.0s°dica 40 vin., borovnice trpi V'n' itd- itd' Pri tej draginji dru Vse' ker ljudje takorekoč drug Dau, mu draže. Ali res ni mogoče
Paa,etne ureditve?
12. ^ ,''°jib ob Dnjestru je padel dne 1884 n')a Viktor Kozina, rojen leta
PoTkaf Viču
j'šču er Je bil sedaj že tretjič na bo-
Bil je vojak 17. peš-
2nan; ,a<*edl je na italijanskem bojišču Iič. yJubljanski plakater Peter Mate-začetk stoPil je kot navdušen vojak že služb °m v°jske prostovoljno v vojno / ' padel je 5. jul.
križec°3dllkovanja. Vojaški zaslužni °bil vrste z vojno dekoracijo je toUr pP0,polkovnik 17. pp. Hugo Ven-
urinan. Najvišje pohvalno «ke di'yj6• S° dobili: ritmojster 5. tren-
priznanj
nik-pr( lz'je Josip Vodopivec, poroč-in nalV- Ustnik 17. pp. Ivan Novak 7. polj. havb. p. dr. žec s kr Sajovic- ZIat zaslužni kri-tinje jj°'10 na traku hrabrostne sve-Ivan v dobil polkovni zdravnik dr. ^išje v'ojna bolnica št. 5-4. Naj-toonik 27^ Priznanje je dobil po-
dom. p. Mihael Leveč.
ni. y i'.111^ Ujetnik umrl v Ljublja-iicntaie 'JUbljani je umrl Anton Co-Pešpon ' .V°i"i ujetnik, vojak laškega Ka st. 30.
atl v!o5-nice- V nedelj° 13" j"nija
. Urit. >	» iiv,uv ij v a u, j nii i j i
.an')a „ , clj«k je imela cerkniška de s"ji mil b?žn®st z a zmago in skoraj-'žiio SeP.n Sv. Križu pri Ložu. Ude-Vse'i iiJe.jc okr°K 1400 vernikov iz
Pn,J v dekaniji. , ^ Dr p
2drav'ii:lauce Ste!« Piše 28. aprila t. Se (kot j. ru.skega ujetništva. Nahaja
^0yani s ,tn'k edini) v neki vasi, ime-^fniia i? Danilovo, St. Bolotnoe, j otr>sk, Sibirija.
^ PorJ'1; ,bliz« Bohinjskega jezc-k 2 itali; ec "Reichsposte" poro-J'lnske8a bojišča, da so že
k
H, od
»d
j, '»o Boh-a priŠle italijanske čete ~ sk0ro,,llJskega jezera. To poro-<1 d0 R8?t.ov° nc bo pravo, ker «o ^'"lorsk jskega jezera branijo °d 6 ?trani m0gočne gore, ki Var°vai,e naSC 8trani gotovo dobro
^ b1*^ k-k^nCSre£a v Novein "nestu. p°vičev etj}emu Nik« Popoviču
Žt>ižkega Pa a vojažka čcP'ca iz
CPo«tikalVpa- Vlak " je že po. M ' Pri tem Io.povic i« skočil po K' mu • l>a je tako nesrečno pa-
Wkl boln j 'l0 ,n so mu jo v novo-
*0vS,ampUtira]i pod ko,e"
So1 Obirala a °bČina bo za r°-
'Olli
ten^'^'ce h',n iC S° ie sPre''aja po vrtu
111 d°br0dn:UČi P'Sati; jc zel° sPre" • t> uu»en.
zdravi -
CeVk"88 1 voiakov- lz Li
Prispevke za umetno
»lovenci, ki stražimo
m; Prisrčne pozdrave
Ruse v tukajšnjem ujetniškem taboru. V imenu vseh: Mihael Mirnik.
—	Neznosna draginja drv. Dne 6. jul. so na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani drva cenili in tudi prodajali seženj do 37 K, a 7. jul. zjutraj so jih pa, že držali po 42 K.
—Imenovanja. Major je postal stotnik 5. dom. p. Josip Svetic. Stotniki so postali nadporočniki: Ivan Rojnik, 27. dom. p.; Rudolf Ukmar, 3. dom. p.; Josip Neschmach, 27. dom. p.; Ernest Majcen, 27. dom. p.; Ivan Orehek, 27. dom. p.; Franc Benkovič, 23. dom. p. in Oton Wisiak, 26. dom. p. Za nad-poročnika je imenovan poročnik Leon Lindtner, 26. dom. p.
—	Umrli so v Ljubljani: Andrej Matic, pešec 23. domobranskega pešpol-kau — Sandor Drany, pešec črnovojni-škega pešpolka št. 17. — Marija Kli-nar, mestna uboga, 80 let. — Edvard Knapfl, rejenec, 22 mesecev. — Fran Rohaček, pešec 8. pešpolka. — Marija Tekavec, kuharica, 37 let. — Peter Maurer, pešec 6. pešpolka. — Nikoia Markota, pešec 4. bosn.-herceg. pešpolka. — Janez Ježek, dninar, 36 let. — Ahmed Pasič, pešec 4. bosn.-herceg. pešpolka. — Fabjan Waba, pešec 76. pešpolka. — Josip Kutscher, črnovoj-nik 42. pešpolka. — Peter Kaluža, posestnikov sin. — Ludovit Toth, huzar 10. huzarskega polka. — Franc Lam-mer, četovodja domobranskega pešpolka št. 26. — Onofru Kalista, dela-vec-vrnovojnik. — Mihajlo Kovačič, pešec 4. bosn.-herceg. pešpolka. — Juri Balan, gst^j 64, pešpolka. — Marija Sever, šivilja, 20. let. — Milan Jovičič, pešec 70. pešpolka. — Neža Jug, kajžarjeva hči, 39 let. — Anton Dolenc, delavec, 31 let. — Jakob Papier, kamnosek, 73 let. — Marija Kralj, mizarjeva hči, 5 mesecev. — Helena Marinč, hiralka, 36 let. — Lucija Bizjak, bolniška sestra( 28 let. — Anton Fojt, črnovojnik 8. pešpolka. — Ven-celj Kanka, topničar 40. topničarskega polka. — Josip Koncilja, krojač 45 let. — Daniel Grošelj, rejenka, 2. dni. — Anton Miloch, črnovojnik železniške varnostne stotnije. — Fran Stefan, pešec 8. pešpolka. -— Istvan Lakatoš, trenski vojak 15. trenske divizije.
—	Velika vsota denarja izgubljena. Posestnik in gostilničar Janez Kogov-šek v Zaplani je ondan na svojem po-vratku z Vrhnike izgubil rdečo denarnico s 3600 K, in sicer dva bankovca po 1000 K, štiri bankovce po 50 K in 70 bankovcev po 20 K.
—	Izpred sodišča. Nečloveški soprog. Jakob Kotar, 57 let star, posestnik v Čatežu, je na glasu kot z^lo surov in silovit človek. Zlasti je grdo ravnal s svojo ženo, ki jo je ob vsaki priliki neusmiljeno pretepaval. Kotar je vzel celo svojo ljubimko v išo za deklo. Življenje Ivane Kotar je bilo potem pravcato peklo; pretepaval jo je tako surovo, da je bila po več dni bolna. Svojo neverojetno nečlovečnost in surovost je pa obdolženec pokazal dne 3. junija t. 1. S svojo ljubimko je popival v raznih gostilnah in se vr nil nekoliko vinjen ijroti večeru domov. Kakor ponavadi, mu je prinesla žena večerjo, a mož se je jel nad njo jeziti, češ da je ješpren premalo zabe-ljen, nakar jo je jel v kuhinji daviti, nato je poklical ženo v sobo, kjer jo je dvakrat udaril s sekiro po križu in s pestjo na tla pobil, nato je na tleh ležečo vlekel iz sobe. Žena, vrnivši se v sobo, je pokleknila pred moža, re koč: "Jaka, odpusti mi, Saj ne bom več tako naredila." Obdolženec je pa plačal njeno pohlevnost na ta način, da jo je s koso dvakrat čez pleče udaril, vsled česar ji je desna roka popolnoma odpovedala. Revica se je zgrudila na tla, na tleh ležečo je teptal z nogama in jo je pričel z neko p;Uico pretepavati, potem jo je.pa vlekel zopet v vežo. Ko. jo je nato dekla spravila za peč, jo je obdolženec vleke! na posteljo, kjer jo je zopet z ušesom sekire dvakrat udaril po spodnjem delu života, nakar jo je zvlekel za mizo. Tedaj se je pa uboga žena, katera je mogla le še stokati, na vežnem pragu, do kamor je še sama opotekovaje prišla, na tla zgrudila. Od tu jo je dekla zopet peljala za peč, kjer je imela uborno ležišče. Živinski mož jo je pa zopet potegnil na tla ter jo vlekel v vežo čez prag, odkoder jo je sin spra vil nazaj v posteljo. Obdolženec jo je še dvakrat udaril s sekiro po hrbtu, nakar jo je pustil. — Uboga žena je postala nezavestna in tudi prihodnje dni se ni popolnoma zavedla, ni mogla ne govoriti in tudi ničesar zaužiti; ležala jc kakor mrtva, dne 6. junija popoldne jo je pa rešila smrt nadaljnjih muk. Raztelesenje je dognalo, da je bila s topim orodjem s tako silo udarjena po glavi, da so ji počile žile, nastala je krvavitev, kar je povzročilo otrpnenje možganov in s tem njena smrt. Obdolženec je izpočetka tajil dejanje, katerega je pa konečno le priznal, češ, da je to storil v jezi zaradi slabega kosila in v pijanosti, da se pa na posamezne dogodke ne ve spominjati. — Izjemno sodišče mu je prisodilo 11 let težke ječe, poojstrene z enim postom in enim trdint ležiščem vsakih 14 dni.
—	Umrli so v Ljubljani: Ana Cze-hak, ključavničarjeva žena, 59 let. —
Luka Merkužič, poljski dninar, 58 let, — Katarina Maček, žena ključavničarskega pomočnika, 31 let. — Matilda Ličen, hči pisarniškega sluge, 12 let. — Ivan Tomšič, bivši delavec-hiralec, 72 let. — Fran Kubelka, pešec pešpolka št. 4. —-Daniel Obučina, enoletni prostovoljec korporal pešpolka št. 1. — Edvard Sohm, topničar 17. gorsko-topničarskega polka. — Ivana Založnik, kurjačeva žena, 48 let. — Karel Kremžar, strojevodja državne železnice. 35 let. —- Marija Koleša, krojačeva žena, 52 let. — Ivan Roječ, vojaški voznik. — Viktor grof Lichtenberg, zasebnik, 79 let. — Alojzij Maras, sin posestnika-begunca, 1 dan. — Marija Koračin, hči trgovskega sotrudnika, 4 leta. — Vinko Vulič, pešec 97. pešpolka. — Dominik Verderame, pešec laškega pešpolka št. 30.
—	Prašič obgrizel otroka. Marija Retelj iz Kostajnovca je pustila svojega 41etnega sinčka samega doma, ona pa se je podala na njivo. Po dolgem času je poslala svojo 61etno hčerko pogledat, kaj da dela sinček. Med tem časom pa je bil prišel prašič v sobo in na tleh ležečega Lojzka hudo poškodoval. Fantiček bi bil izkrvavel, ako ga ne bi bila rešila zdravniška roka. Mati bo morala odgovarjati na sodniji.
—	Petdesetnica dvojčkov. Dvojčka Anton in Alojzij Kozinec sta obhajala te dni zdrava in čvrsta svojo 501etnico. Rojena sta bila 1. 1865. na Studencu pri Krškem. , , _ , . ,1JfJ. ^..(..i^
—	Osumljen tat. Dne 17. jul. okolu 2. ure popoldne je bilo vlomljeno v hišo posestnika Lovrenca Šusteršiča v Mednu pri Medvodah. Tat je odnesel iz zaprte omare 980 kron. Tatvine sumljiv je bil neki 21 do 231etni mož v črnomodri obleki, z zelenim klobukom, dolgo ovratnico in s čižmi; ki so ga takrat videli pri Mednu. V petek so na ljubljanskem glavnem kolodvoru prijeli nekega 24 let starega, brezposelnega natakarja iz Železnikov, ki je osumljen tatvine, a noče o tatvini ničesar znati. Našli so pri njem večjo vsoto denarja, o kateri ne more dokazati, da jo >e pošteno zaslužil. O-sumljenca so izročili deželnemu sodišču. i ______ , ... i.........jmiu.it'-
—	Umrli so v Ljubljani: Peter Va-lenčič, hiralec, 39 let. — Mihael Bor-gulja, pešec 6. pešpolka. — Štefanija Potisek, rejenka, 17 let. — Josip Podobnik, sin železniškega uslužbenca, 4 mesece. — Anton Juppa, korporal 35. pešpolka.
—Umrl. V Št. Jerneju na Dolenjskem so pokopali posestnika in kolar-ja Janeza Tratnika.
—	Umrli so v Ljubljani: Štefan Krč, posestnik, 69 let. — Marija Klopčič, zaviračeva žena, 40 let. — Vera Ahčin, hči krojaškega mojstra, 6 mesecev. — Ivan Lugna, črnovojnik domobranskega pešpolka št. 27. — Istvan Beti, pešec 10. pešpolka. — Ivro Radkošič, pešec 4. bos. herceg. pešpolka. — Josip Bakowski, pešec 1. pešpolka. — Fr. Pire, prevoznik in posestnik, 52 let. — Albert Meissner, pešec 1. pešpolka.
ŠTAJARSKO

J
—	Pobegli proviantni častnik prijet. Dne 27. junija ponoči je orožniški stražmojster v Lučah, Jožef Nitsch, prijel nekega sumljivega moškega, ki se je izdajal za imejitelja posredovalnega urada v Gradcu Gottfrieda Fuchs. Izkazalo se je pa, da je aretir^nec pobegli proviantni častnik 3. pežpolkft nadporočnik Anton Kokot, ki ga je oblast že od decembra 1914 zasledovala radi tatvine, goljufije in begunstva. Pri njem so našli 5875 K gotovine, nabit revolver« in druge vrednosti. Trikrat je poskušal na poti uiti orožniku a se mu ni posrečilo.
—	Državni in deželni poslanec dr. Ivan Benkovič piše z južnega bojišča sredi julija "Slovenskemu Gospodarju": Pošiljam Vam iskrene pozdrave; zroč na vrhove Krna in predgorja, o-pazujem z ogrožene postaje veličastni topovski dvoboj. Lah strelja na vse pretege iz vseh topov, pa le redko zadene terno. Učinek večjih topov se opaža s prostim očesom na 12 km daljave. Velikanski stolpi diiaa se vidijo od daleč. Uro pred nami gori večje selo, pa tudi bližnja cveteča vas je že precej v razsulu. Sovražnik skuša doseči tudi kolodvor in nas je s par bon-bončki motil parkrat pri delu, toda pred nami stoječa baterija je sovražno postojanko hitro "pogruntala" in jo v prav razpršila. Skoro pred očmi sovražnika se promet na kolodvoru nadaljuje, četudi deloma v območju sovražnega ognja. Dne 2. jul. je sovražnik vrgel par granat V neposredno bližino za odhod pripravljenega sanitetnega vlaka; posledica: le par lukenj med železniškimi tiri in par ubitih šip. Naše postojanke so neomajne, četudi pade včasih po tisoč granat dnevno le na par kilometrov širjave. Zeljno pričakujemo prihoda domačih čet, ki bodo branile rodno grudo. Sovražnik je spoznal v Slovcncih in Hrvatih neprekosljivega protivnika.
—	Mlad doktor. Na dunajskem vseučilišču promovira doktorjem prava 16. julija nečak mariborskega stolnega dekana mil. gosp. J. Majcena, član "Danice"g. Stanko Majcen, c. kr. najstniški praktikant v Gradcu in zdaj v vojaški službi kot rezervni poročnik.
—	Dva pionirja utonila. Pri vajah
na Dravi sta pionirja.
Mariboru utonila dva
—	Ljubljančan-duhovnik na Ruskem mašuje in spoveduje ujetnike. Od Kapele pri Radgoni poročajo: Iz ruskega ujetništva iz Skobelova v Turke-stanu piše dne 14. sušca Ludvik Zver svoji materi: "S srčnim pozdravom Vam naznanjam, da sem še zdrav, samo vojni ujetnik sem. Tolaži me to, ker nas je par znanih skupaj. Drugega ne delamo, kakor uši koljemo. Imeli smo malo snega, pa premrzlo ni bilo. Zdaj je toplo, kakor pri Vas še poleti malokdaj. Praznike sem imel žalostne. Mislim, da jih še ne bom tako kmalu obhajal doma. Pri sv. maši že nisem bil od Štefanovega, pa takrat samo na pol, ker smo morali brž dalje. Danes sem imel zopet srečo. Maševali so nekdanji kaplan kapelski, č. g. Vladimir Cepuder. Oni tu spove-dujejo Slovence. Pa ne vem, ali so ujeti, ali drugače sem poslani." (Op. poročevalca: Vojni kurat V. C. je tudi ujetnik.)
—	Umrl je v Gradcu 72 let star vpo-kojeni ravnatelj trboveljske premogo-kopne družbe Martin Terpotit?.
—	Prestavljen je major 87. pp, N,o-> vak Otmar k 27. pp,	^ t
—	Smrtna kosa. Iz Ponikve ob južni železnici. Pe dolgi, mučni bolezni je umrl dne 8. jun. g. Jožef Zidanšek p. d. Knez, v 81. letu svoje starosti.
—	Umrla je v Celju notarjeva vdova gospa Eliza Toplak.
—	Na severnem bojišču je padel Fr. Buzina, tiskarniški korektor iz Gradca.
—	Slovenski junak. V bolnišnici v Marmaros Sziget je umrl korporal 87. pešpolka 32 let stari posestnik Tomaž Puklavec iz Vitanja na rani, dobljeni v boju za Lvov. Oženjen je bil s sestro g. prof. J. Kociperja.
—	V Cmureku je nagloma umrl lekarnar Emil Reicho. — Pri Sv. Štefanu pri Žusmu je umrla učiteljica gdč. Amalija Podpečan. — V Celju je umrla soproga poštnega nadoficijala Roza Natek. — V Gradcu je umrl graščak Ljudevik baron Wittenbach. Truplo so prepeljali na Vransko.
—	Naši ranjenci, Na severnem bojišču je bil pred kratkim ranjen kadet 87. pešpolka Andrej Klemenčič. Zdravi se ir bolnišnici Des na Sedmogra-škem.
—	Umrl je v Gradcu brat ljubljanskega občinskega svetovalca in lekarnarja g. Ub. pi. Trnkoczyja, lekarnar in posestnik g. Vendelin Trnkoczy pl. Zaskai.
—	Poročil se je dne 3. jul. v Brežicah gdč. Herta Schnidefschitz, županova hči, z g. inženirjem A. Kolen-cem, zdaj c. in kr. nadporočnikom.
—	Vojno odlikovanje. Nj. Veličanstvo presvetli cesar je imenoval izven ture majorja Boguslava viteza pl. Mi-haliča za podpolkovnika v c. in kr. 7. pešpolku. Gosp. podpolkovnik Bogu-slav vitez pl. Mihalič je bil že mesecu oktobra 1914 za njegovo uspešno in hrabro vedenje pred sovražnikom na severnem bojišču odlikovan z redom železne krone III. vrste. Njegov oče Franc Mihalič si je pridobil kot nad-ppročnik v bivšem c. kr, gradiščan-skem mejnem polku št. 8, zdaj c. in kr. pešpolk št. 70, za uspešno in hrabro vedenje dne 24. junija 1859 v bitki pri Solferinu enak red ter je bil kasneje povzdignjen v viteški stan. Gosp. podpolkovnik Boguslav vite?, pl. Mihalič je nečak magistratnega komisarja v pok. g. Jurija Mihalič, kateri je že blizu 40 let načelnik veterancev v Ljubljani. ; ,_____
—	Umrl je v Celovcu 37 let stari oženjeni infanterist Štefan Puštaj.
—	Akadetnično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju naznanja, da je član Albin Halletfggr dovršil tehniške študije iz stavbene stroke na dunajski tehniki s prav dobrim uspehom.
—	K ujetništvu italijanskega kiparja Sartorio. Gorica, 10. julija. O priliki poizvedovalnih bojev ob Soči je bil med Krminom in Gorico ujet italijanski rezervni poročnik kipar Aristide Sartorio. Vodil je močnejšo kavale-rijsko patruljo, ki jo je presenetila in po kratkem boju zmagala avstrijska prostovoljska kolesarska patrulja pod poveljstvom četovodje Gostinčarja. Gostinčar je bil zato odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda. Sartorio je bil znan irredentist in d' Annunzijev pomočnik povodom vojnega hujskanja.
—	Kralj vidi Trst. Neki laški pregovor pravi: "Chi si contenta gode", približno: "Kdor se zadovolji, se vese-li." Na to mislimo, pravi "Koeln. Ztg. , ce beremo "Tribuoino" poročilo iz Vidma. Kralj Viktor Emanuel je ze sest tednov na bojišču, da bi si o-svojil 1 rst; ker pa je bil ves dosedanji trud zastonj, je izrazil gorsko željo, da bi neodrešeno mesto vsaj — videl. Ker je nedaleč od Trsta vasica, odkjer se iz zvonika preko morja more videti Trst (zračna razdalja je samo 2+km),
tako je kralj pri zadnjem Salandrovem obisku povabil tega in vojnega ministra Zupellija, da stopijo v zvonik in se razvesele pogleda vsaj z daljine, ker zaenkrat še ne morejo blizu. "Tribuna" opisuje ta veliki zgodovinski dogodek z zvonkim stavkom: "Mučeni-ško mesto je bliščalo, kakor da bi čutilo pogled kralja Italije in razdalje so izginile." Prav gotovo je moralo biti ta dan na laškem bojišču izredno lepo vreme in zato je mogel kralj z ministroma zapustisti zvonik ves zadovoljen. Trst' so — videli. Morda je bilo to glavni namen Salandrovega obiska. — "Tribuna" pozabi povedati, ali je laški vojni minister Zupelli videl tudi svoje rodno mesto Koper. Op. ur.)
— Življenje v Pulju. Dne 16. junija so se pričele zapirati kavarne, gostilne in trgovine v Pulju ob 8. uri zvečer. Tudi civilno prebivalstvo mora hoditi zdaj z vojaki vred kmalu spat. Čreš-nje in sadje so branjevke pričele dražiti, ker ni konkurence. Cena kili čre-šenj znaša 80 vin. do 1 krone, le dobrim znancem jih prodajo po 60 vin. kilogram.
'VELIKA PONUDBA-
Sprcdti del Neb« ikatljicc Vreden Ac. w (atorM Celi kapea vreden i ceste t pterin
« ivt!1 ™	W in*j* isto ««Uo.l. ,
Se M UUu> u»sj> x» totariM »li rreJae pr'drmtt.
(T» pogodba ugasne 31. decembra 1915.) P. Lonilard Co.. Inc.. New York E®t. 1760
—	Poročila iz hrvaškega sabora so! tudi v hrvaških listih pobeljena.. Podrobna poročila iz hrvaškega sabora zato odložimo na poznejši čas.
—	Odlikovani hrvatski general. Njegovo Veličanstvo je dovolilo, da smo general pehote Svetozar Boroevič pl. Bojna nositi od nemškega cesarja mu podeljeni železni križec 1. in 2. vrste. Imenovani general je bil tudi odlikovan z zaslužno zvezdo z vojno dekoracijo za zasluge za "Rdeči križ".
—	Umrl je v Varaždinskih Toplicah starešina hrv. kat. akad. društva in bivši urednik "Luči" cand. phil. Juraj Prstec.	_ _	__
—	Utonil je v Zagrebu v Savi tiskalniški faktor Anton Culak.
—	Bankerotna laščina na Reki. Italijanski tednik "Risveglio" na Reki je prenehal izhajati, češ, da ne more zdaj dobiti naročnikov.
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika postjila pojdite k
A. SGHOBNSTEDT&CO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
Joliet Steal Dye Hoese
Profesional Cleaners and Dyers
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
J. C. Adler & Co.
priporoča fojafcom svojo _ ,■
Mesnica
Telefon 101.	JOLIET, ILL.
Ta banka plača
3%
obresti
na vlogmh
Joliet Trust & Savings Bank
Barber Building, Joliet, 111.
Glavnica $100,000.00 Jsmstra ldl 150,000.00
ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred.	j
ERVIN T. GEIST. kasir. '^^i^hJ^Hlip:,!^. THQS. F, DONOVAN, Podpn*
TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM.
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,00« KRON.
Vložen denar obrestuje po
41 %
brez vsakega odbitlca.
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOI*
TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■
vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAXMI
IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAM*
KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANII>
NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj vara«
šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dofc| Vaš denar.
430
STRANI OBSEGA
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojili slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Aagl. Slovnica, Vadkdanji raxgevo-ri. Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane tfržavijan poleg največjega Slov:-AngL in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokacnj«^ jo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel kiti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol \eta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. C,0.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
	CERKVENI	KOLEDAR.
15.	avg. " Nedelja	Vnebov. Mar. D.
16.	" Pondeljek Rosk, spozn.	
17.	" Torek	Liberat, muč.
18.	" Sreda	Helena, kraljica.
19.	" Četrtek	Ludovik Tol., šk.
20.	" Petek	Joahim, oče M. D
21.	" Sobota	Ivana Frančiš. d.
CERKVENI GOVOR ZA DVANAJSTO NEDELJO PO BINKOŠTIH.
Spisal škof Anton Martin Slomšek.
Velika sreča v sv. katoliški cerkvi živeti.
Srečne oči, katere vidijo, kar vi vidite.	Luk. 10, 23.
1.	Največja nesreča po svetu je ta, da ljudje premalo spoznajo, kaj dobrega imajo; le kadar že več nimajo, še le čutijo, kaj so imeli. Tako otroci dobre stariše, družina službo, podložni gosposko še le cenijo, kedar je več ni. Pogosto Bog nehvaležnim ljudem svoje dobrote zato prikrati, da jih uči spoznati in za nje Boga hvaliti.
2.	Ni pa dobrote večje, kakor je naša prava sv. krščanska katoliška vera, v koji smo rojeni in izrejeni. Kar je govoril Jezus svojim apostolom, tudi nam velja: "Srečne oči" itd. Povem vam. da veliko prerokov in kraljev itd. lil to neprecenljivo dobro tako slabo cenimo, se je tako malo držimo, celo malo skrbimo, jo čisto ohraniti in svojim potomcem zapustiti, kakor so jo naši prednamci nam sporočili! Še nikoli nismo morebiti prav pomislili:
I.	Našo največjo srečo, da v pravi sveti katoliški veri živimo.
II.	Največjo dolžnost, da se prave sv. vere zvesto držimo in jo čisto o-hranimo. Srečne oči, katere vidijo, kar vi vidite, pa tudi srečna ušesa, katere bodo zvesto poslušale.
I.
Največja sreča je, da v pravi s.veti veri živimo; ona nas uči Boga prav spoznati in mu služiti, naš namen srečno doseči.
1.	Kako temno, žalostno je bilo spoznavanje božje pri malikovalcih starodavnih časov! Ne le solnce in mesec, celo vole, mačke in kače so za bogove imeli. Vsaka hudoba je svojega Boga imela, pijanci Bahuza, tatje Merkurja, nečistniki Venerp itd. Kako grdo, pregrešno, grozovitno je bilo malikova-nje! V Kartagi so malika bikove glave imeli, kojemu so vsako leto po tri sto otrok zažgali. Malikovalski judje so Molohu razbeljenemu svoje otroke v naročje polagali itd.
2.	Tudi Izraelci so imeli nepopolno spoznavanje, njih služba božja bila je zelo težavna, le podoba bolje prihodnje po Mesiji dane. Zato so prosili stari očaki: "Rosite ga nebesa, oblaki" itd. (Iz 45, 8), peli angeli pri rojstvu odrešenika: "Slava Bogu, mir ljudem"
itd. Zato se spodobi pozdrav: "Hvaljen bodi Jezus Kristus!"
3.	Kako slabo spoznajo Boga, katerim je luč prave vere ugasnila! (Ma homedani ali Turki.) Namestil previdnosti božje se le na slepo usodo zanašajo. Kako žalostna je usoda njih žen, sužnjev! Ni osrečevalne ljubezni med njimi, med kojirni pravega božje ga spoznanja ni.
4.	Poslušajmo misijonarje, kako se divjakom, zamorcem godi, kateri še v senci večne smrti sede. Kako neumne so njih predstave o Bogu, o večnosti! Večno sovraštvo in vedne vojske so med njimi. Koliko pa tudi veselje imajo, kadar velikega Duha (Boga) spoznajo, in sv. krst prejmejo!
5.	Premislimo prav dobro, kako se krivovercem godi, kateri so pravo vero popačili, in sv. katol. cerkev popustili. Ni pri njih jednote naukov, ne zakramentov, ne zadosti pripomočkov za izveličanje itd. So kakor razškrop-ljene ovce brez pastirja.
6.	Kako lepo se pa v sv. katoliški veri in cerkvi vsi verski nauki verste, od izvirnega greha do odrešenja po Jezusu, do posvečenja po sv. Duhu! Kako primerni vsem potrebam so vsi sv. zakramenti, da človek od zibeli do pokopališča najde pomoč! Kakor pod-učljivi in veseli so njeni svetki (prazniki). Celo pokojnih ne pozabi, in za nje skrbi. V resnici prava sv. katoliška vera je mesto, ki se je ob stvarje nju zidati jelo, in se dodelalo bo, ke dar se vsi verni prebivalci v nebesih snidejo. (Sv. Avgušta.) Sv. katoliška cerkev je barka, v koji se srečno v več nost peljamo. Kako smo lahko veseli, srečni, pravoverni katoličani!
II.
Pravo vero zvesto ohraniti in potomcem čisto zapustiti je naša prva in sveta dolžnost. Verozakonu gre prvo mesto v našem srcu; kdor mu hoče drugo dati, je že pravo vero prodal.
1.	Sveta dolžnost je, nauke svete vere poslušati in vse svoje žive dni premišljevati (Rim. 10, 113—15). Nimajo žive vere, ki brez vse skrbi od pridig in kršč. naukov izostajajo, po drugih poslih hodijo, in čimdalje več pozabijo. Kako malo jih ve, kaj, in pa zakaj verujejo! Vsi taki so že na pol poti v nevero, ali krivovero.
2.	Sveta dolžnost je, sveto vero v dejanju skazovati in po njenih naukih živeti (Mat. 7. 21—23. Jak. 2, 14—26). Niso pravoverni katoličani, kateri cerkvenih zapovedij ne drže, ne posta, ne sv. praznikov. Kdor se svoje vere sramuje, jo zataji in lahko izgubi.
3.	Sveto vero živo ohraniti, imamo njene svete obrede, šege in opravila radi dopolnjevati. Kdor svetih zakramentov ne prejema, očitno službo božjo zaničuje, molitve opušča in po neversko živi, njemu je luč prave vere ugasnila.
4.	Dolžni smo, se za pravo vero po-nesti in zavrniti hudobne jezike, kateri jo zasmehujejo, nam jo vzeti ali oskruniti žele. Kaj so storili sv. spoznaval-ci, kaj pretrpeli od nevernikov ali kri-vovercev! Ona je podobna zakladu, najdražjemu biseru, za katerega naj človek vse da (Mat. 13, 44—46). Tudi življenje dati za pravo zveličansko vero, imamo biti pripravljeni.
5.	Naša skrb mora biti, pravo sveto vero po vsem svetu širiti; misijonom v tujih deželah z molitvami in milodari pomagati. Prava vera je živo drevo, ki svoje korenine in veje daleč krog sebe razprostira. Suhe vejice bi bili, ako bi za razširjanje božjega kraljestva ne skrbeli.
6.	Kakor so nam prednamci pravo vero ohranili, tako jo imamo svojemu kraju, zarodu, ohraniti s potrebnim podukom svojih mlajših, z oskrbljeva-njem in utemeljitvo cerkev, šol in drugih potrebnih naredeb, ki sveti veri služijo. Kaj so naši stari za sveto vero storili, koliko cerkva, samostanov in kipov postavili v znamenje svoje žive vere, nam pa v opomin vse za Boga in sveto vero storiti.
Konec. "Največje bogastvo, najdražji zaklad, najlepša čast, ki se najde, je sv. katoliška vera. Ona prinese zveličanje grešnikov, razsvetli slepe, opraviči grešnike, podpira pravične, venča mučenike, ohrani device, udove in zakonske v spodobni sramožljivosti, posvečuje mašnike , nas pripravlja za nebesa, nas z angeli večnega veselja deležne stori. V resnici bogastva, ko-jega nam svet nima dati!" (Sv. Avg.) Božji dar je naša prava sv. vera; skrbimo, da jo lepo ohranimo, po njej živimo in srečno umrjemo. Amen.
DIVJANJE ITALIJANOV V NAŠEM PRIMORJU.
Pod tem naslovom prinaša ljubljanski "Slovenec" z dne 10. julija t. I. sledeči uvodnik:
Slovenski narod je vedno cenil I tali -jane onkraj meje tako, kakor zaslužijo. Niti 331etna zveza naše države, niti di-plomatična hvalisanja in sestanki niso mogli iztrebiti čuta, ki se je skozi sto- J letja ukoreninil v našem ljudstvu napram Italijanom: nezaupanja, hladnega nasprotstva in tihega zaničevanja njih takozvane kulture. Ta čflft se je rodi! iz dobrega poznavanja italijanskih telesnih in duševnih lastnosti, ki se dado označiti kot telesna šibkost in nezmožnost do večjih naporov, stra-hopetnost, zahrbtnost, verolomnost, pri vsem tem pa velikanska bahavost in precenjevanje samega sebe, brezobzirno zatiranje šibkejših in nagnjenje k grozodejstvom.
Vse te lastnosti nam kaže ta narod tisočletne kulture sedaj v svojem po-
stopanju proti našemu prebivalstvu v krajih, ki jih je zasedel — a ne za dolgo — namreč v goriških pokrajinah od državne meje do Soče.
Že to jezi domišljave Lahe, da so avstrijske, čeprav maloštevilne čete poslale njih slavno armado povsod ob Soči s krvavimi buticami nazaj in da ne morejo z vso svojo vojsko zasesti niti Gorice, medtem ko so prej v svojih govorih vsemu svetu zatrjevali, da bodo v enem mesecu na Dunaju.
Še bolj jih je pa zjezilo razočaranje, ki so je doživeli med prebivalstvom Goriške, slovenskim in pa — vsa čast mu — tudi furlanskim.
V	Kobaridu in Korminu se zmagoslavni italijanski armadi ni pripravil tak sprejem, kakršnega je pričakovala, tako tožijo laški listi in se bridko pritožujejo, da je avstrijska misel pognala globoke kali v teh krajih.
Toda, kaj store sedaj plemeniti no-sitelji laške kulture? Polovili so naše mirno civilno prebivalstvo, kar ga je ostalo, starce, žene in otroke, ter so jih kot vojne ujetnike zmagoslavno odvedli deloma v Videm in Verono, deloma v koncentracijski tabor na močvirnem zalivu degli Aranci v Sardiniji.
Kakor poroča italijanski list "Po-polo d'ltalia" z dne 20. m. m., je ondi baronica Czerny, ki so jo Italijani odpeljali zaradi "sumljivega vedenja" iz Gradišča ob Soči, znorela v tem taboru vsled muk, ki jih je morala pre-ensti.
Lahi so že začasa pogajanj pred vojno v svojih listih obetali, da bodo tiste dele prebivalstva, ki bi se v "re-gione Guilia" (to so kraji od Triglava do Nanosa) ne hoteli ukloniti slavnemu italijanskemu gospodstvu, s primernimi sredstvi potrebne strogosti v to prisilili.
Kakšna so ta sredstva, vidimo že sedaj.
V	Kobaridu so Italijani že začeli po tem receptu delovati. Vest o umoru častitljivega dekana viteza Jurija Pe-ternela se še vedno vzlic nekaterim preklicom vzdržuje da. "Popolo d'ltalia" poroča z dne 10. m. m., da kobari-ški župnik ni bil edini svojega poklica, ki je bil ustreljen. Tudi so vtstre-
i Italijani v Kobaridu mladega slovenskega fantiča, ki kar ni mogel verjeti na smrtno obsodbo in je do konca jokaje zatrjeval, da je nedolžen. Italijanski listi surovo pripomnijo, da se ni nič kaj viteško obnašal. Gospodje La-honi pa so se, ko so nedolžnega fantička umorili!
Žrtev živinskega postopanja Italijanov postal je tudi neki deček iz Loč-nika. Njegov oče je moral gledati, kako deček umira in mu ni smel pomagati. Potem ko je deček umrl, je oče dobil povelje, da ga pokoplje na vrtu svoje hiše kakor psa.
Tudi na Furlanskem so se Lahi grozovito obnašali. V Koprivi pri Gorici so tirali častitljivega župnika od svete maše proč vklenjenega v laško ujetništvo. Istotako ravnajo z vsemi župniki, ki se protivijo, moliti pri sveti maši za zmago italijanske armade in za zdravje podlega verolomca in krivo-prisežnfka, laškega kralja.
V	Korminu so onečastili spomenik cesarja Maksimilijana ter mu groho-taje zasadili laško trikoloro v roko. V Fari so odbili spomeniku našega presvetlega cesarja glavo ter ga popolnoma ponesnažili. V Moši so odvedli župnika Kavčiča, župana Orzana in dvajset občinskih mož v laško pro-gnanstvo.
Poleg teh nam je znanih še mnogo drugih slučajev. Tako je bilo mnogo župnikov iz červinjanske okolice odvedenih in ujetih.
Lahi nas sovražijo iz dna svoje duše, bolj nego jih mi, ker smo na potu njihovim načrtom Velike Italije. To kaže tudi dejstvo, da so 1. julija brez vsakega vzroka obstreljevali ubogo slovensko vasico Koritnico pri Bovcu, češ, da so ondi municijska skladišča. Naš vojni poročevalski stan je to sramotno postopanje primerno ožigosal tako-le: Če trde Italijani, da so bile v Koritnici shrambe streliva in živeža, je to le okoren poizkus, da bi opravičevalo italijansko veselje, razdejati nedolžne kraje s slovenskim preLaval-stvom.
Isto sovraštvo proti nam so Italijani pokazali tudi s tem, da so nam romarsko cerkev sv. Device Marije na Sveti Gori s požarnimi granatami porušili, čeprav ni b^lo ondi naših vojaških postojank. To so morali Italijani vedeti, ker so preje vso pokrajino z letali pregledali. Ta bogokleten in nezaslišan čin Italijanov pa kaže tudi njih sovraštvo do katoliških cerkva posebej. Pa prišel bo še plačilni dan in Bog bo os'krunjevalce svojih svetišč še bridko kaznoval.
Mi Slovenci se Lahom nikdar ne bomo uklonili ampak ostali verni svojemu cesarju in svojemu narodu do zadnjega dihljaja.
Zato so tudi kar brez vsakega vzroka odvedli zelo uglednega in narodnega župana Obljubka iz Kojskega, župana Prinčiča in druge slovenske može iz Št. Florjana v Brdih.
Kaj sledi iz vsega tega? JunHSke žene in dekleta na Tolminskem so nam dale že odgovor. Avstrijska armada in narod slovenski sta bila vedno edina v tej misli: do zadnje moči, do zadnje kapljice krvi hočemo branili to našo rodno grudo, rajši žrtvovati vse, rajši umreti, kakor pasti v roke tem krvoločnim podlim barbarom, ki divjajo kakor Turki proti nam, ki nain more naše otroke, nam grabijo in one-čaščajo naše žene in dekleta, ki teptajo in plenijo naše domove in rešujejo
na tak azijatski način našo domovino.
Narod, iz katerega je izšel morilec naše ljubljene cesarice Elizabete, narod, ki je svojega lastnega kralja u-moril, narod, ki je našega častitljivega viteškega vladarja v najhujši stiski ne le zapustil, ampak ga kakor Judež Iš karijot svojega Gospoda izdal in prodal sovražnikom, narod, ki sv. očeta v Rimu drži kakor ujetnika in mu dan na dan dela najhujše krivice, ta narod bo dobil od našega poštenega in lira brega ljudstva tak odgovor, da si bo za vedno premislil, segati s svojimi mačjimi kremplji po naših avstrijskih slovenskih krajih, po naši mili avstrij ski domovini.
RAZGOVOR S PREVAJALCEM DANTEJA.
V tržaškem "Lavoratore" piše iz Ljubljane dne 11. jul. "Narciso":
"V skromni hišici, nekaj korakov proč od cerkve sv. Jožefa stanuje dr. Debevec, profesor klasičnih jezikov na državni gimnaziji in slovenski prevajalec Danteja.
Našel sem ga v njegovi delavni sobi med knjigami. Precej je vstal in sto pil k meni. Takoj sva prešla k stvari.
"Jaz smatram Dante Alighierija." mi reče dr. Debevec, "za največjega ženi ja, kar jih je živelo. Zdi se mi. kakor da njegova dela niso plod človeškega uma in ravno s svojim prevodom hočem svoj narod seznaniti s tem vzvišenim delom. Prevajati sem začel leta 1910. "Pekel" je že preveden; sedaj sem pri sedmem spevu "Vic".
Povem Vam, da je moje delo težko, toda upanje imam, da bom gotov leta 1921, ko se obhaja 6001etnica Dantejeve smrti. Delo izide v veliki .obliki z razlago in slikami."
Pogovor se je nato nadaljeval o glavnih delih našega leposlovja in slav ni profesor mi je povedal, da je mnogo italijanskih leposlovnih del že prevedenih v slovenščino, med njimi Silvio Pellico, "Zaročenca", nekaj Gol-donijevih komedij, nekaj odlomkov Pascalija in Carduccija, verzi Ade Negri, nekaj del Edmonda d'Amicis in končno nekaj najboljših novel Bocae-cia in Petrarkovih sonetov."
"Gospod profesor, dovolite mi eno vprašanje: kako je to, da Slovenci pri tako vidnem napredku še zdaj nimajo popolne sloveitske gimnazije, ampak samo štiri nižje razrede? Ali manjkajo morda učne knjige?"
"Popolno slovensko gimnazijo^ slovenskim učnim jezikom imamo v Št. Vidu nad Ljubljano, toda ta je škofijska. Ravno pomanjkanje šolskih knjig je bil razlog, da so nam odrekli gimnazijo v Ljubljani, toda sedaj imamo knjige in glejte ta grško-slovenski slovar, natisnjen to leto; tudi latinsko-slovenski je gotov, pa še ni tiskan, vse druge potrebne knjige so že zagledale luč, in tako mislim, da nam sedaj ne bodo odrekli dovoljenja. Ampak da bi Vi vedeli, koliko truda in stroškov to stane; vse moramo sami napraviti, od nobene strani ni pomoči in zagotoviti Vam moram, da smo mnogo storili, četudi zapuščeni in sami navezani nase."
"Priznam, ves trud in vse žrtve naroda, ki so namenjene lastni kulturi, zaslužijo pohvalo in občudovanje. Vsak narod ima pravico potom napredka doseči zrelost, to je pa brez potrebnih šol nemogoče." Razgovor je bil končan.
RDEČA KNJIGA O NEZVESTOBI ITALIJE.
Avstro-ogrsko ministrstvo zunanjih stvari je pred par tedni objavilo obsežno rdečo knjigo: "Diplomatični spisi obsegajoči razmere Avstrije nasproti Italiji od 20. jul. 1914 do 23. maja 1915|\ Spiobsegajo večinoma dele obvestil in odlokov zunanjega ministrstva rimskega poslaniku in njegovih poročil na Dunaj. Pogajali sta se avstrijska in italijanska vlada prvotno o razlagi člena VII. trozvezne pogodbe, ki govori o pravicah do kompenzacij in o uporabi tega člena za vojsko Avstrije proti Srbiji in prori Crnigori. Italijanska vlada je zahtevala, naj se ji, predno se zopet prične akcija proti Srbiji, dovolijo Italiji kompenzacije, in sicer iz lastne posesti, in da se naj odstopljeno ozemlje takoj izroči.
Razpravljali in pogajali so se na Dunaju, a istočasno so se vršili razgovori tudi med avstrijskim poslanikom v Rimu in med italijanskim zunanjim ministrom. Ko je že Italija 4. majni-ka izjavila, da je zveza razveljavljena, so še razpravljali, a pred vsem v R-i mu. Ker je Avstrija svoje prvotne obljube povišala, delu italijanskih zahtev pa ni ugodila in tudi ni hotela takoj odstopiti ozemelj, je napovedala italijanska vlada 23. majnika vojsko.
Zbirki so poleg že znanih glavnih potem pridjane tudi podrobnosti, iz katerih se s popolno jasnostjo razvidi slaba volja (mala fides) italijanske vlade ves čas pogajanj. Iz poročil poslanika barona pl. Macchio je razvidno med drugim , da je minister baron Sonnino tako kralja kakor večinoma tudi svoje ministrske tovariše o naših ponudbah in o položaju v deželi napačno poučil in da je generalni štab, kakor se zdi, podpiran po poročilih italijanskega vojaškega atašeja na Dunaju, močno podcenjeval težkoče vojske proti Avstriji. Minister Martini je bil glavna opora vojne stranke.
Spisom iz leta 1914. in 1915. dostavljeni dodatek obsega spise iz leta 1909.
Zveza Katoliških Slovencev
U V AMERIKI
(Slovenian Catholic League)
Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, 0-
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet, W
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau At*. Brooklyn, N. Y.
Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, H
Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Cerae.
Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev". ® Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
in iz let 1911. in 1912.. ki dokazujejo, da je avstrijski razlagi člena VII. prej pritrjevala tudi italijanska vlada in da ne drži sklicevanje na dogodke v tri-politanski vojski, pač pa bi se lahko Avstrija sklicevala na precedenčne slučaje ob takratnem postopanju Italije.
ta nevarnost ne vidi več tako velika, ker smo videli, da ena narodna vez more tudi narode več jezikov veza in zediniti v veliko nepremagljiv0 edinstvo."
TRST.
Znani nemški publicist vseučiliščni asistent dr. W. Schmidt piše v "Berliner Tageblattu" članek s tem naslovom. Nekaj drobcev.
"Trst je po svoji sestavi vrlo zanimivo mesto. Naravnost se dajo ločiti tri zone, ostro ločene ena od druge: nemška, italijanska in slovenska. Tujec, ki pride v to veliko mesto s par-nikom ali z enega obeh kolodvorov, stopi v nemško zono. Tu so najele-gantnejše stavbe, trgovine in svet. Iz tega dela pride v čisto nasproten del, v italijanski Trst umazanih ulic in šele zunaj mesta na drugi strani se začenja slovenski del." Obširno razpravljajoč o nemškem in italijanskem delu, pravi nadalje:
"Tako tedaj živi v Trstu približno stotisoč Italijanov in še enkrat in pol toliko Slovencev. Pravzaprav ne spadajo v mesto. Predstavljajo tretjo zono Trsta, v katero prideš, če se vspeš
v najbližje vasi, katere so se nanizale na strmih obronkih in golem kamenju Krasa. Tukaj zmanjka vsaka sled italijanščine in italijanščino zapaziš le na uradnih razglasih in reklamnih tablah. Tako je to v celem istrskem Primorju. Samo v pristaniških mestih je svet italijanski, a notranjost dežele, zaledje je ostalo popolnoma neitalijansko. Italijansko prebivalstvo, ki stanuje na o-bali, pa doli notri v Dalmacijo je — pravijo — benečanskega izvora.
V Istri in Dalmaciji je samo obredna črta italijanska in še to samo v večjih mestih. Na kopnem takoj začenja slovanski jezik z zvočnimi soglasniki, ki mehki Trieste pretvarjajo v trdi Trst.
Nočem tukaj govoriti o Slovencih, o onem ponositem človeku, kateri s trdim delom koplje boren kruh iz neplodnega Krasa in kateri ima še manjše zahteve nego Italijani in zaradi tega vedno boljše napreduje in tukaj kakor drugje ogroža nemško stvar. V mirnem času smo s skrbjo gledali to polahno napredovanje slovanskega elementa. danes pa, ko stojijo vsi narodi Avstrije zvesto drug ob drugem v boju proti vsakemu sovražniku, -e nain
Nove skrbi Italijanov.
V veliko nevoljo je spravilo Ita|'J.a ne prodiranje Srbov v Albanijot L "Secolo" izvaja: Nič več se ne dv da je umaknila Avstrija čete s srbs. meje in jih vrgla proti Italiji, kar ) bilo mogoče storiti le, ker so SrlM* Črnagora in končno tudi Grška 0 nile pozornost na Albanijo. Ital'J3 J kljub temu dovolj močna, da Avstrijo, a pravico ima zahtevati, ji ne povzroči novih težav lahkont® ^ nost njenih prijateljev. Grki so ^ tem vkorakali v Greso, ki Elbassanom in Beratom. — Vec s dinavskih umetnikov se je PripeJ!u iz Rima v Gent. Umetniki PriP°.ve^ jejo, da je prebivalstvo v ItaliJ1 ^ mirno. Izobraženci se boje, da 1 bruhne revolucija, če se ne bo kiffl poročalo o uspehu z bojne črte. Srbijo so Italijani ogorčeni.	'
da nastane vojska, če Srbi ne zap ? r Tirane, ker se Italija ne bo ni odpovedala severni Albaniji. V " se o izgubah razširjajo gorostasne
vice. — linen ranjencev in m marajo objavljati, ker se boje rov.
rtvih
none
nefli'-
Dobro ljudstvo iz južnih Tirol
se je moralo radi vojske izseliti _ Češko in Moravsko. Trdnjava ^ delit je izpraznjena. Škof je osta di. Ganljivi so bili prizori, ko =e to domoljubno prebivalstvo P° , „ih lo od pridno obdelanih njiv, od z« .g, goric in dehtečih vinogradov. so se v cerkve, kjer so prejeli sv• kramente, potem so se pa v sPre.naL(j-svojih duhovnikov podali na kolo ^ re. Škof jim je podelil svoj ap0"naf. ski blagoslov ter jih podprl z de
jem.
Staro junaštvo.
Odkar so postali Italijani nez^ prihajajo na vojna poveljstva >n sti ginljive prošnje tirolskih VOJ.aubje v katerih se zrcali staro domo ) ^ Tirolcev. Žele namreč, naj bi vol ^ uprava poverila brambo Tiro's ^ mačini vojakom. Pričakovati bodo junaške tirolske čete, ko oP ^ delo v Galiciji, mogle nastopitj..^, proti dednemu sovražniku 1 '
Pfeotos by American Praaa Aaaooiatlon.	jfjC^
BECKER, ROSENTHAL IN SMRTNI STOL V SING S ^ ^
Na tej sliki je videti na levi Herman Rosenthal, umorjeni l cii;U|e* igralnice v New Yorku, na desni bivši newyorski policijski ':lJt" u^inrccn A._Becker, ki je bil spoznan sokrivim umora in pred kratkim Sing Singu na smrtnem stolu, naslikanem spodaj.
0. Ill
LT*i
DRUŽB'NO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD.1
' H I
Predsed.-«
, A
1
lika, vez :zatl Ijivo
ilija-List
bsjte ur je bij4) obr-ja )e ča" L
v\jw^lenih državah SEVERNE amerike
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET. ILL.
Vstanovljena Ž9. novembra 1914 lukor. v drž.111., 14. maja 1915
"VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR: Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet, 111
Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petric, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: J- Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vrinichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
Vsa
Pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe
,e nai Pošljejo na 1. porotnika.
da išlje*
med med kan-lj«l» edu-ne-iz-tnala N»
>uste kdaf tifflU . noli o« iemi-
1
;i 11» Tri-I of se j« ivlj»' leni'1 odal' • za-jstv"
,stoI-
enaf
ves«' obl»' 9k oi< jubje,
jašk'
. d <r
>, d'
'a vi)« tud'
ij
bod'9dr^eno društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsj-
^ mestu države Illinois s 8. udi obojega spola. Ig ^ sprejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od 0 leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. Po«^CUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana listilino vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne
izpV redu in sprejete v uradu-
^PlAČUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: Popolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; Popolno izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; 2a !Zgubo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; za !Zgubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; ?a !zgubo ene noge nad členkom vsoto $100.00; JaUgubo obeh nog nad členki vsoto $250.00;
ža lzSubo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; Ja 2]1Zgubo najmanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; ko delo Cn° brbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa-
ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer «nltcat ca vsota $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za
2a 0 0Peracijo na kili ali vtrganjem. Več raf	^ operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-
plačati . Si. tajnik na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba iz-Uplgjji p°skodnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in operacije.
lih
■0.4
" daje	J'e deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki
" ■ S. D. takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in
Poleg tega plačujejo Društva bolniško podporo.
p'ačajo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z
a vsoto zavarovalnine:
a*red	Za $250.00:	
1	Starost.	Asesment.
2	■••• 16—20 ....	..... 18c
3 "•	•••• 20-25 ....	.....20c
*	•••• 25-30 ....	......23 c
s	•••• 30—35 ....	...... 25c
6	••.. 35—40 ....	...... 28c
7	•••• 40-45 ....	.....32c
j	45-50 ....	...... 38c
	•••• 50—55 .......... 45c te8a plača vsak član(ica) še	
Za $500.00:
Razred. Starost. Asesment.
1	......... 16—20 .......... 35c
2	......... 20—25 .......... 40c
3	......... 25—30 .......... 45c
4	......... 30—35 .......... 50c
5	......... 35-40 .......... 55c
6	......... 40—45 .......... 63c
7	......... 45—50 .......... 75c
■ d ru.
stvu
PRISTOPLI ČLAN.
št- 3, La Salle, 111.: John Jerič.
ZVIŠAL ZAVAROVALNINO.
dru^tvu št. 1, Joliet, 111.: Anton Znidarsich s $250.00 na $500.00. «£^10.
C"
avg. — Članom in čla-sv. Družine
"■»znanjj ov- uruzine v Jolietu se Vati otro|'. se te dni začelo vpiso-Katerj V °troJki oddelek D. S. D. otroif1611 Članov('c) želi vPisati ^ vPiš 6 na' Se zglasi pri tajniku ^ali 0f1 P e/ Otroci se bodo spreje-
5.
Ske Prpid° 16' leta in brez zdravni-Hat
vPlačati 25,
b0
stn0 (irzal dokler se ne vpiše za-
^a vsacega otroka je c pristopnine. Ta de-
ral0
stevil0 «ad0
otrok. Ko se bo na-
usl°vai,je 110 število, se bo otvorilo 'i>o ' ki b0°trOŠkeSa oddelka in vsa-sečn-a2nan>lo Vl?lsal svojega otroka se d0 n° po i p "aj pride plačat me->Zavar0v^ c °a mesec. Otroci bo-
saju f odb.
sati Po,
• t0rej -
n.nV°k otrolnVef takoj Pfidite Vpi"
n in ' a se število temprej
nH>ce) so povpraševali: otroke vpisovati?"
or
storil
svoje. Ne odla-
0t "" "i ot, ' slev"o temprej J*«' Poslovanje.
e'ek D. S. D. bo vele-za našo organizacijo,

!<# otroc, , • . ^ > °sta1i bodo vpisani bodo
Tu' Člani(ice) D' S" bodoč0d°iOSt nar0<la'
rCe . lorei ., -. " —""H Veiia štova, . n,ladini vcepiti . "'lad Sa kat * , ln 'jfbezen do slo-a°sti, da ^ društva že v zgodnji lle bo sramovala naših
Je
tore
-nost organizacije.
organizacij, kakor se to slučajno primeri med odrastlimi turojenci.
Marsikdo se izgovarja, da ima otroke že zavarovane bodisi po 5 ali 10c na teden. To je vse dobro, a bolje je, če jih vpišete še v Otroški oddelek D. S. D. Naše organizacije so znane, da vedno plačajo popolno podporo in smrtnino, kakor obljubijo. So pa nekatere kompanije, ki vse obljubijo do kler je otrok živ, če pa umrje pa plačajo kakih par dolarjev in vse je go tovo. In ker naši fjudje ne poznajo kompanMov in ne agentov, ki se go stoma menjajo, pa potem morajo tiho biti. A drugače je pri naših društvih, kjer so odborniki poznani. Tu je vse bolj jasno in resnično.
Vpišite torej svoje otroke v Otroški oddelek D. S. D. takoj. Pristopnina je dovolj nizka in mesečnina tudi, pa boste videli, da bo to dobra stvar za Vas, Vašo deco in za ves narod.
S pozdravom	Odbor.
Bradley, 111., 10. avg. — Rojakom in rojakinjam v našem mestu in okolici se naznanja, da priredi naše novo društvo sv. Družine št. 4, D. S. D. svoj letošnji drugi piknik, in sicer v nedeljo dne 15. avgusta, to bo na dan Velikega Šmarna. Vabijo se na ta piknik poleg vseh članov in članic tudi vsi rojaki in«rojakinje.
Zabava in postrežba bo izvrstna.
Odbor.
preprečila, da se sploh niso pogreznili proti sredini zemlje. Toda plemenita žival ne odneha; nekoliko si odpočije, nato pa zopet napne vse sile. Ne odneha, četudi takoj pogine. Čudovito pleme, vredno, da se odkriješ pred njim.
Tisto noč smo napravili vsega skup kakih pet kilometrov. Tako je šlo dalje in dalje. Čez nekaj dni se nam pokažejo krasni Karpati.
Križi in težave računskega podčastnika.
V Syari smo ostali do 2. oktobra. Med tem časom smo popravljali vozove in krepčali živino, ki že od 25. septembra popoldne ni bila razprežena in razbrzdana. Ljudje so si popravljali svojo obleko in opremo. Zopet sem imel največ dela jaz. Nehvaležen posel to. Drugi so imeli počitek, jaz sem delal pozno v noči in zgodaj usta-jal; ob 5. uri zjutraj sem bil že na delu. Dobra je ta, si mislim. Ravno toliko korakati kakor drugi in časih še več, skrbeti za celo stotnijo. Desna roka stotnijskega poveljnika se imenujemo, plačo pa imamo manjšo nego narednik. Vrh tega nas vse prezirljivo gleda: tudi med moštvom je takih, ki nimajo pojma o težavnosti naše službe. Ako pri kuhinji ali v kaki drugi stvari ni kaj v redu — vsega je kriv računski podčastnik. Nekateri seveda znajo ceniti delo računskega podčastnika in vedo, da se da vsak drugi pri stotniji nadomestiti, samo zvezde mu je treba prišiti, ne pa računski podčastnik. Ta mora poznati svojo stroko in se izvežbati zanjo v dolgoletni praksi. Saj je vsa skrb za oskrbovanje moštva na njegovi rami. In to ni igrača, posebno ne v vojni. Tu tudi rumeni trak nič ne pomaga. Pri nekem polku so računski podčastniki dobili povelje, da gredo v bojno črto. Jako zadovoljne so se čutili tam; prihranjenega jim je bilo veliko trpljenja in skrbi. Skopali so si rove, potem pa lepo počivali. Ali tako ni šlo. Kuhinj ni bilo videti. Sam kuhar si ne zna tako daleč pomagati. Seveda so zopet predrugačili in računski podčastniki -so morali zopet k svojim vozovom.
Toliko psovk nisem nikdar slišal. Seveda so šle tudi na moj račun, četudi se nisem v ničemer najmanj pregrešil. Kri je vrela kakor najhujši vrelec izpod skale. Grozilo se nam je z degradacijo, vojnim stanjem itd. A vse to samo nam; za druge se ni nihče zmenil. Torej mora biti le važna služba, ki jo opravljamo, da vlada z ozirom nanjo taka strogost. Posebno d-darjeni smo bili tisti, ki smo bili prišli ob pisarne. A krivda za to seveda ni bila na naši strani. Kako se je bilo zgodjlo z mojo pisarno, sem že spredaj povedal. Sedaj smo morali predložiti mesečni zaključek; zapretili so nam s prekim sodom. Prvič tekom moje 161etne vojaške službe sem stal 30. septembra v Syari pri polkovnem raportu; nikdar ne poprej. Bili smo štirje. Razložili smo stvar gospodu polkovniku. Bil je uviden mož in je sprevidel, da ni naša krivda, marveč da je vse posledica vojnih razmer. S težavo smo potem sestavili zahtevane zaključke. Jaz sem moral vse popolnoma znova začeti. Zato mnogo posla. Delati sem moral sam. Veliko se jih je izobrazilo pri meni v pisarni, a tu ni nobenega. Pa nič ne de; veliko sem že prestal pri vojakih, pa hočem tudi to možato prenesti. Ko sem vse napravil in uredil, sem bil zopet potolažen. Tako nam je tekel čas; meni v pisarni (v neki kmečki hiši), moštvu pa pri kopanju jarkov. Izpre-memba je kmalu prišla.
V Zmigrodu.
Dne 2. septembra pride povelje, da bodimo pripravljeni; 3. septembra zjutraj smo odkorakali. Ta dan smo šli do Znugroda. 'Tu sem prvič videl popolnoma židovsko mesto. Zamazane neprijetne prikazni v dolgih temnih suknjah, z razmršenimi lasmi in divje rastočo brado so se pomikale po blatnih ulicah. S suhega, zanikarnega o-braza se jim je bral pohlep po denarju. Še precej veliko mesto je to, a komu je podobno? Kmečki hlev pridnega Kranjca je prelep za primero s temi razmerami, Najraje bi vsakemu nalo žil na same težki telečnjak; takega mnenja so bili tudi Janezi.
Čez noč smo ostali v Zmigrodu. Po noči ob 3. uri je dobila moja stotnija posebno povelje in odkorakali smo.
da se Lesanci v obmejnih bojih zelo odlikujejo. Splošen položaj v ziljski in lesanski dolini je ugoden; vsakdo je prepričan: "Italijani ne pridejo skozi." Vojni kurat H., ki je prijezdil semkaj, je pripovedoval o bojih pri volajskem jezeru. V malo dneh si je pridobil toliko izkušen, kakor sicer v celem življenju ne. "Človek postane čisto drugačen," je dejal. "Bivati uro za uro, dan za dnevom v vedni, skoro gotovi smrtni nevarnosti in poleg sebe gledati mrtve žrtve, to mora napraviti trajen ytis. Nadčloveško je potrpljenje ranjencev. Nobene tožbe, nič dikovanja glede na bodočnost, marveč samozavesten smehljaj, ponos, da so zvesto izvršili svojo dolžnost, se bere na njihovih obrazih. Kako so hvaležni za vsako stvar! Z veseljem^iri-povedujejo, kako so delali z Italijani.
Previdni Cadorna.
Lugano. "Giornale d' Italia" poroča: General Cadorna je prvotno nameraval, da vpade iz karnijskih prelazov na Furlansko. Med prelazom Volajev in Trbižem so vpadali tudi v starih časih severni narodi v Italijo. V Ploški dolini naj bi se zbrale za sunek določene sile. Tu so od 1. 1908. nadalje neprestano vadile cesarske čete. Tu je preizkusila avstrijska artiljerija svoje nove topove v navzočnosti rajnega prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda in generala Conrada. Lju-tost. s katero so se tu vojskovali Avstrijci, dokazuje, kakšno važnost da pripisujejo tej strategični točki. "Mes-sagero" hvali Cadornovo previdnost, češ da je prisilil sovražnika odkriti njegove načrte.
Laški napadi ob Soči strti.
Iz obširnega poročila vojnega poročevalca "Berliner Tageblatta" z dne 27. junija iz vojnega poročevalskega urada posnemamo:
Na severno mejo je vezanih najmanj 1,200,000 Italijanov. Ob Soči stoji pet armadnih zborov, in sicer št. 7, 2, 6, 4 in 1. in en kavalerijski zbor. Dosedanje razmerje v bojih je bilo 1:4, časih celo 1:5.
Dopisnik nato opisuje teren in pravi, da so Italijani zamudili ugoden trenutek za ofenzivo. Ko so res napadli, niso našli več sovražnikov, ampak iz boja došle izkušene čete. Bojna povelja, katera so našli pri ujetem adju tantu, so se patetično glasila: "4. junija bomo vzeli planoto pri Doberdobu. Zgodovina bo imenovala ta dan "Bitko ob Soči." Seveda bo to storila, a o 'zavzetju doberdobske planote ne bo nič vedela.
Nato so Italijani napadli pri Tržiču, Zagraju, Sabotinu, Plavah in Tol-i minu. Tržič ni bil vzet v naš'o bram-bno črto. Italijano so iz tega napravili poceni zmago. Še danes krožijo naše patrulje po ladjedelnici in po vzhodnem delu mesta in šele onstran železniškega nasipa skrivajo laške patrulje svoje glavice pred šrapneli.
Otok mrtvih pri Zagraju.
Sovražnik je zastonj poizkušal proti Podgori in višje ležečemu Sabotinu. Sedaj je iskal srečo pri Zagraju, kjer doberdobska planota doseže Sočo. V noči na 9. junija je začel delali most in v pontonih je spravljal čez reko alpine in srednjeitalske čete v skupinah po 20 do 30 mož. Naši ognjičarji so hladnega srca pustili, da se je sovražnik zbral za napad na peščenem otoku. Ob petih zjutraj pa so začeli z ognjem na most. Tamošnje laške čete so se razkropile in iskale zavetja za bornim grmičevjem in kamenjem. Naši ognjičarji pa so pometali cef otok na široko in na globoko z ognjem. Še jaz sam sem videl dve vrsti začrnelih mr-ličev na belem pesku. Naši so krstili otok za "Otok mrtvih". Ostali Lahi so se hoteli rešiti s plavanjem. Čolne je zadeval naš ogenj. Soča je nosila mnogo mrličev.
Krvav poraz pri Gorici.
Doberdobska planota je naravna planota, ker jo obdajati dve reki in
e6a d
*»stniLeVlVka rat"nskega pod-(W 17- P^Polka.
V •	2. strani.)
e je nasto-

Si
konja kot
"O Preboj Sedaj sem se na las
priča|
rtl bom i. 0 "jegovih Vrlinah in Kjer
visoko cen._______

m
0(1 i' i* njcni jarki-10 J'e bil°
£d.eW I ' e" • Prok'«l sem na-
4i > m'ajiL p'.taka P°ta kli"
^■trPinčentatVe	trplje
,To so bila brezna
nja
stra»n Živali' Seveda se ' da'jc ko , °Stl ni zK°dil nikak smo šli, slabša so bila
pota. Do kolen smo se udirali v blato. Kdor tega sam ni videl, ne more vrjeti in si predstaviti, kakšne so gali-ške "ceste". Ako sem stal pet minut na enem mestu, nisem bil več vstanu, da bi se izkobacal iz ilovice; pomagati smo morali drug drugemu. Ko smo šli proti Iskanu, sem sploh mislil — bilo je ponoči —, da to ne more biti cesta; zabresti sino morali v močvirje. Pa sem se motil — šli smo po "cesti Vsak korak, ki sem &a napravil, je šel globokeje v ilovico in že sem si mislil, da se vsak hip vsi za večno pogrezne-mo v blato. Ubogi konji so se do trebuha udirali v močvaro. Žival je komaj saifta sebe izvlekla ven, sedaj pa ti težki vozovi, ki so se udirali čez po lovico koles, tako da je še-le kuhinja
SLIKE Z ITALIJANSKEGA BOJIŠČA.
Sveta Gora pri Gorici.
Zagrebške "Novine" z dne 7. julija imajo sledeč dopis:
Na gori Skalnici, ki tvori ozadje Gorice, stoji znani svetogorski samostan. Samostan je bil cilj sovražnih baterij, pa je vsled šrapnelskih strelov nastal požar v samostanu. Sredi po žara in toče šrapnelov je rešil junaški nadporočnik Bergmann največji del samostanskih zakladov, zlatih posod masnih oblek itd. Rešene so dve do tri knjižnice, sama stara in važna dela pergamenti itd. Cerkev in zakristija sta zelo poškodovani, obednica je zgorela, a vsled požarov in šrapnelov so poškodovane tudi druge samostanske zgradbe.
Podoba svetagorske Matere Božje se nahaja v frančiškanskem samostanu v Ljubljani.
S koroško-italijanske meje.
"Kaerntner Tagblatt" piše: Kotje 15. junija. Iz gornje doline izvemo,
morje. Težji pa je položaj pri Gorici, kjer je goriška dolina odprta proti zahodu in zato so morali Avstrijci svojo fronto potisniti preko Soče na višine. Podpolkovnik Koerner je spravil v Ločnik težak možnar in je od tam obstreljeval kolodvor v Krminu, kjer je Lah ravno spravljal vojaštvo iz vagonov. 35 častnikov in mnogo mož so razbile težke granate. 27. maja in 7. junija je Lah brezuspešno napadel Sa-botin, ki obvlada Gorico. Sovražnik je nato hotel pred seboj napraviti za-stor iz dima in je na treh straneh za-žgal Ločnik, toda večerni veter, ki veje navadno od juga proti Gorici, se je ta večer obrnil in je gnal dim proti zažigalcem, ki so se oteli skriti za dimom čez Sočo.
Pekel pri Plaveh.
Prihodnji napad so pripravili z o-gromnim razsipanjem streljiva. Okoli 360 topov je obrnilo svoja žrela proti višinam. Pa izgube vendar neznatne. Strokovnjaki so izračunali, da je vsak naš ranjenec stal Italijane 6000 lir. Največ granat je padlo prekratko. Druge so zastonj iskale naše rezerve. Nato je naskočila brigada 43. in 44. polka, toda odnesla je krvave glave. Laška artiljerija je na vsako goro zmetala 1500 do 2000 granat, nakar se je laška pehota prepričala, kako malo je to obstreljevanje pretreslo naše vrle Dalmatince. Ujet poročnik je rekel: "Bilo je groznot. Naša lastna artiljerija nam je napravila več izgub kakor vaša." Dalmatinci so imeli ta dan samo pet mrtvih.
Prihodnje dni je sovražnik napadel višino 240 pri Podgori. Zopet je grmelo 300 topov. Gore so se tresle, toda ne srca Dalmatincev. 1017 granat je padlo na eno samo mesto. Dne 9. junija je zopet napadla cela brigada, toda v gorskem terenu se ni mogla razviti in tako so napadle samo 4 stot-nije 2. polka, za katerim je še stal 1 polk in bataljoni beresagHerov. Na avstrijski strani pa je zavrnila sovražnika ena stotnija deželne brambe pod nadporočnikom Holubom. Pustili so Lahe do žičnih ovir, nato pa začeli z groznim ognjem. Polkovnik Koerner pa je s svojo artiljerijo obstreljeval njihovo krilo. Gnani od treh rojnih črt, so tekli preostali Italijani po pobočju in zašli v ogenj laških strojnih pušk, ki so decimirale ostanek. Vsa brigada se je v paniki umaknila. V dnevniku nekega bojevnika stoji o tem zapisano: "Do pol desetih zvečer je bilo tiho. Nato pa je nastalo pravo indijansko vpitje: Avanti Savoia! A-basso 1'Avstria! Abasso Dalmazia! Evviva in Coraggio! Drugo jutro je bilo vse pobočje pokrito s puškami, strelivom in celo s čevlji. Bližala se je peščica ubežnikov. Precej nato pa je sovražnik streljal na naše sanitejce. Italijanske izgube so bile velike. 12 avtomobilov in mnogo voz je cel dan odvažalo njihove ranjence in naše patrulje so javile, da je cel gozd še poln mrličev."
Tako poročevalec "Wiener Tag-blatta".
Iz bojev pri Plaveh
objavlja "Grazer Tagblatt" sledeče poročilo nekega ranjenega kadeta:
Dne 13. junija so napadli Italijani našo postojanko pri Plaveh. Boj je trajal neprestano ponoči in podnevi. Napadali so ponoči hujše kakor podnevi. Skočili smo končno iz strelskih jarkov in smo izvedli protinapad. Ob tej priliki je došlo do strašnega borenja z rokami, a Italijani so zbežali že pri četrtem naskoku. Naše dobro krite strojne puške o med Italijani, ki so napa'dali, strašno kosile. Nekega jutra je ležalo pred našimi žičnimi ograjami 1500 mrtvih Italijanov. Kljub svojemu strašnemu napadu ni mogel sovražnik doseči najmanjšega uspeha. V eni sami noči je naše postojanke devetkrat napadel, pa ni mogel naših vrst za korak potisniti nazaj. Vsi ujeti Italijani so bili pijani. Neki ujeti Italijan je pripovedoval, da morajo Italijani zato tako ljuto napadati, ker se nahaja za bojno črto laški kralj.
Ker so ležala trupla Italijanov meter visoko pred našimi postojankami, so prišli italijanski zastavonoše, da predlagajo premirje. Tej želji nismo U-stregli, a dovolili smo italijanskim vojakom, da so smeli priti pred naše postojanke, da odnesejo mrtvece.
"Korajža" pa taka!
Poročnik dr. Alojzij Juvan piše z italijanskega bojišča: "Na italijanskem bojišču se počutim dobro. Korajže imajo ti Talijni malo; krogel se zelo boje in takoj pokažejo hrbet. Bos daj, da jih v kratkem pošteno nabri-šemo. Sem na slovenskih tleh in vsled tega zelo vesel."
Vis medicatrix naturae.
Zdravniki vseh narodov in vekov so se vedno zanašali na "vis medicatrix naturae" ali zdravilno moč narave. Vsi vemo, da narava ozdravi mnoge bolezni, ali nevarno je, popolnoma se zanašati nanjo. Naša dolžnost je, pomoči naravi kolikor mogoče. Najboljša pomoč je po navadi, izčistiti telo in ga okrepiti. To storimo najlaglje s Tri-nerjevim ameriškim zdravilnim grenkim vinom, ki prežene zapeko, ne da bi oslabilo drob. To je velika prednost. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino prav dobro učinkuje na želodec in drob kot dražilo in krepilo. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovavec, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago.
* * *
Če vam telo opeša vsled trdega dela' ali gibanja, nadrgnite ga dodobra s Triner's Linimentom. To vam olajša bolečine v mišicah in sklepih. Cena 25 ali 50c, po pošti 35 ali 60c.—Adv.
K m m S W ffi 2fi ffi Si K M MS * * IS
m
MALI OGLASI.
»i
»ffiffissffiffi ffi s m sssssssiMi
V NAJEM SE TAKOJ ODDA STA-novanje s šestimi sobami, z vsemi potrebnimi napravami, kakor napeljavo elektrike, vode itd. Anton Nemanich, lastnik, 1000 N. Chicago street, Joliet, 111
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(Holy Family Society) štev. 1, D. S. D. v Jolietu, lil
Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vsa."
Odbor za leto 1915.
Predsednik...........George Stonicb.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik.................. Jos. Klepec
Zapisnikar.......Anton Nemanich Jr.
Blagajnik................John Petrie.
Reditelj................Frank Kocja*.
Nadzorniki:
Anton Šraj, Jr. Nicholas J. Vranichar, Joseph M. GrilL
To društvo sprejema v svojo sredo može, žene, fante in dekleta od 16. do 55. leta.
To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak delavni dan za 50c na mesec.
Izplačuje zavarovalnino, poškodnin« in za optracije, za plačila, kakor kaže oglas gl. urada.
Kdor želi pristopiti naj se oglasi pri tajniku; ako mu ni mogoče priti, naj piše za podrobnosti.
To je eno največje slov. društvo ▼ Ameriki in menda ima najugodnejše postave v vsakej zadevi, zato ne bo nikomur žal, če postane član(ica). Pristopite, če ste že v katerem društvu ali ne.
Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni ia drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu.	lt-w-F
Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino
-POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ-
popolnoma prepričan
—-DA DOSPEJO NAŠE DENARNE PO&ILJATYE-
zanesljivo in točno v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, in sicor v 20. do 25, dneh
V stari domovini izplača detiar c. k. pošta
100 kron pošljemo zdaj za $15.80
VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMCENO.
Pisma in pošiljatve naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
JOLIET, ILL.
Ponižani in razžaljeni.
ROMAN V ŠTIRIH DELIH IN Z EPILOGOM.
Ruski spisal F. M. Dostojevskij. ♦♦♦♦ Pailovenil Vladimir Levstik.
(Dalje.)
"Ali misliš prav zares, da je bil na menjen k meni?"
"Ne vem, Nataša, prav ničesar si ne morem misliti. Da žaluje za teboj in te ljubi, — to je jasno; da pa je bil na poti k tebi, to — to..."
"In poljubljal da je medaljon?" mi je segla v besedo. "Kaj pa je govoril ko ga je poljubljal?"
"Brez zveze, samo vzklikal je, ime noval te z najnežnejšimi imeni in te sebi klical..."
"K sebi klical?"
"Da."
Tiho je zaplakala.
"Revež!" je dejala. "Ako mu pa je vse znano, potem to ni razumno. Tudi o očetu Aljoše ima obširna poročila," je dodala po kratkem molku.
"Nataša!" sem rekel plaho. "Pojdiva
njima
I"
"Kdaj?" je vprašala ona, prebledela in se privzdignila na stolu.
Menila je, da jo vabim takoj.
"Ne, Vanja," je nadaljevala in mi žalostnim usmevom položila obe roke na pleča, "ne, golobček; to je tvoje vsakdanje prigovarjanje — toda rajše ne govori o tem!"
"Torej naj res nikdar, nikdar ne bo konca temu strašnemu razdoru?" sem vzkliknil žalosten. "Ali si tako ošabna, da nočeš storiti prvega koraka? Ta korak je tvoja dolžnost; ti ga moraš prva storiti. Morebiti čaka oče samo še tega, da ti odpusti... Oče je, in ti si ga razžalila! Spoštuj njegov pra vični in popolnoma naravni ponos! Ti moraš to storiti. Samo poizkusi, odpustil ti bo brez vsakršnih pogojev."
"Brez pogojev! To ni mogoče, Vanja ne grajaj me zaman. Noč in dan sem premišljevala o tem in se premišljujem. Odkar sem jih zapustila, morda ni bilo dneva, da ne bi bila razmišljala o tem. In kolikokrat sva že s teboj govorila o tem. Saj sam veš, da ni mogoče!"
"Poizkusi!"	t ii	w
"Ne, prijatelj moj, ne morem. Ako poizkusim ga še bolj razjarim proti ■sebi. Tega, kar je nenadomestljivo, ni mogoče nadomestiti; in veš, kaj je tisto, česar tu ni mogoče nadomestiti? Nadomestiti ni mogoče tistih srečnih otroških dni, ki sem jih preživela pri njiju. Ako bi mi oče tudi odpustil, vendar me zdaj ne bi spoznal. On je ljubil še dekletce, »e ofrpka. Veselil se je moje otroške prostodušnosti; ljubeče mi je gladil glavico, ko sem bila še sedemletna deklica in sem sedela na njegovih kolenih, prepevaje mu 3vo je otroške pesmice. Od moje prv£ mladosti do najzadnjega dne je prihajal k moji postelji in me prekriževal, predno sem zaspala. Mesec dni pred našo nesrečo mi je kupil uhane, — skrivaj jih je kupil, a jaz sent vendarle izvedela — in se radovala kakor dete, kako se bom razveselila daru, ter se silno razsrdil nad vsemi in v prvi .vrsti nad menoj, ko sem mu povedala, da sem že davno vedela, da mi je kupti uhane. Ko je tri dni pred mojim odhodom zapazil, da sem žalostna, bi bil še sam skoro zbolel od žalosti in — kaj misliš! — da me razvedri, se je u-smilil, da kupi vstopnico za gledališče!... O Bog, s tem me je hotel o-zdraviti! Ponavljam ti, da je spoznal in ljubil dekletce in ni mislil na to, da kdaj postanem ženska... To mu niti na um ni prišlo. Da se danes vrnem domov, bi me sploh ne spoznal. Če yj-av odpusti, koga sprejme zdaj pod svojo sfreho? Nič več nisem ista, nisem dete, mnogo sem preživela. Ako mu tudi ugodim, vseeno bo vzdihoval za minulo srečo, žaloval nisem ti-ta, kakor ne v meni še otroka; in kar je starega, to se zdi vse\ej boljše! Z mukami se ga spominjamo! O, kako krasna je preteklost, Vanja!" je vzkliknila, ganjena od lastnih besed, in se prekinila s tem vzklikom, ki se je bolnostno izvil iz njenega srca.
"Vse prav, kar govoriš, Nataša," sem ji dejal. "Mora te pač iznova Spoznati in vzljubiti. In v prvi vrsti spoznati. Ne boj se! Tudi vzljubil te bo; mar misliš, da te ni zmožen in razumeti, on, on, ki ima
darle ostalo. Že drugi ali tretji dan bi se začela nevolja, nesporazumljenje in očitanja. Vrh tega mi on ne odpusti brez pogojev. Reciva, da mu povem resnico iz globine svojega srca, da razumem, kako sem ga razžalila in kako zelo sem kriva pred njim. In dasi ravno mi bode težko, ako on ne bo hotel razumeti, kako drago me je stala vsa ta sreča z Aljošo in koliko trpljenja sem prenesla, a da zatajujem svojo bol in trpim, — njemu bo vendar premalo. On bo zahteval od mene nemogoče nagrade: zahteval bo, da pre-kolnem svojo prošlost, prekolnem Aljošo in se skesam svoje ljubezni do njega. Hotel bo to, kar ni mogoče: priklicati preteklost nazaj in izčrtati iz našega življenja poslednjega pol leta. Jaz pa ne prekolnem nikogar in se ne morem skesati... Je pač tako prišlo in se zgodilo... Ne, Vanja, zdaj ni mogoče. Čas še ni prišel."
"Kdaj pa pride čas?"
"Ne vem... Treba bo, da si kakorkoli zaslužim novo srečo s trpljenjem in si jo kupimo s kakimi novimi mukami. S trpljenjem se vse očiščuje... Ah, Vanja, toliko je v življenju žalosti!"
Molčeč in zamišljen sem ji zrl v obraz.
Kaj me tako gledaš, Aljoša — reči hočem, Vanja?" je izpregovorila ona, se zmotila in se nasmehnila svoji zmoti. . ...
"Zdajle gledam ta tvoj smehljaj, Nataša. Kje si ga vzela? Prej nisi imela takšnega smehljaja." "Kaj pa je v mojem smehljaju?" "Nekdanja otroška prostodušnost je res še v njem, toda kadar se smehljaš, se zdi človeku, da te je obenem presu-nila silna bol. Shujšala si, Nataša in tvoji lasje so postali nekako gostejši!... Kakšna je ta tvoja obleka! Ali je bila ta še pri njiju nova?"
"Kako me ljubiš, Vanja," je odgovorila ona in me milo pogledala. Kaj pa
i . r ■ T . j- -»j ..
1,
žaloval, da nič več nekdaj, ko je ljubil
spoznati takšno srce!"
"Ah, Vanja, ne bodi krivičen! In kaj je v meni takega, da bi bilo treba šele razumevati? To ni tisto, kar sem mislila s svojimi besedami. Vidiš, še nekaj je: očetovska ljubezen je tudi ljubosumna. Žali ga, da se je vse to razmerje z Aljošo pričelo in odločilo brez njega, on pa da ni vedel za to in je vse prezrl. On ve, da tega niti slutil ni in pripisuje moj beg in nesrečne posledice najine ljubezni predvsem moji "nehvaležni" potuhnjenosti. Prišla nisem k njemu že od začetka, izpovedovala se mu nisem kasneje vsakega čustva v svojem srcu, od prvega tre-notka svoje ljubezni; nasprotno, vse sem zatajila v sebi, prikrivala sem mu vse, in verjemi mi, Vanja, na tihem prenaša to s še večjo žalostjo in bol-nostjo, nego prave posledice ljubezni
_ to, da sem odšla od njiju in se vsa
vdala svojemu ljubimcu. Reciva tudi, da bi me sprejel sedaj toplo in ljubez
kaj' Helas se'daj. Kako stoje tvoje zadeve.'
"Nič se še niso izpremenile, še večno pišem roman; a s težavo, le polagoma gre naprej. Razpoloženje je mini lo Človek bi pisal tudi lahko, in še zanimivo bi bilo, toda dobro idejo je škoda kvariti. Ta je ena izmed mojih najljubših. Kadar pa pride čas, mora biti pripravljeno ja časopis, za vsako ceno. Bavim se celo z mislijo, da bi popustil roman, in si prejkoprej izmislim novo povest, tako nekaj lahkegA in gracioznega in brez mračnega razpoloženja odsehdob... Na vsak način; vsi se morajo veseliti in radovati!" "Ti ubogi trpin! Kaj pa .Smitt?" "Smitt je umrl."
"Ali te ni prihajal strašil? Resno ti pravim, Vanja, t isi bolan, pokvarjene živce imaš, vedno si ves v takšnih sa-irjiah. Ko si mi pravil o najemu tega stanovanja, sem to opazila. Kaj ne, stanovanje je vlažno1, ne prija ti?"
"Da! Zgodila se mi je še neka dmga reč, danes zvečer... Toda povem ti .kasnejK."
Nataša me že ni več poslušala; sedela je v globoki zamišljenesti.
"Neumevno mi je, kako sem mogla takrat proč od njiju. Bila sem mrzlična," je Uijtregovorila naposled, gledajoč me s pogledom, ki ni pričakoval odgovora.
Da sem je tisti trenotek nagovoril, bi me ne bila dišala.
Vanja," je dejala z jedva slišnim glasom, "prosila se m te k sebi, ker bi rada takoj govorila o resni stvari." "Kaj pa je tafcega?" "Ločim se od njena." "Ali si se že ali se šele boš?" "To življenje je treba končati Poklicala sem te zatio,. da izrazim vsi, vse, kar se je doslej nakopičilo in kav sem ti prikrivala do današnjega dne."
Svoje pogovore z menoj je vedno začenjala tako, dat mi je odkrivala svoje tajne namene, in skoro vedno se je pokazalo, da spoanam te njene skrivnosti že davno iz njenih las-tnih ust."
"Ah, Nataša, to sem slišal od tebe že tisočkrat! To je gjotovo, da ne moreta skupaj živeti; vagino razmerje je nekako čudno, ničesar skupnega ni med vama. Toda — ali boš dovolj močna zato?"
"Prej, Vanja, sem samo sklepe kovala, zdaj pa sem se odločila z vsem. Ljubim ga brezkončno, pri tem pa je jasno, da sem jaz njegov glavni sovražnik, ker sem v pogubo njegovi bodočnosti. Treba ga je osvoboditi. O-ženiti se z menoj ne more; on nima moči, da bi ravnal proti volji očetovi. Tudi jaz ga ne maram vezati; zato ni«-še celo veseli, da se je zaljubil v nevesto, ki mu jo snubijo. Lažje se bode ločeval od mene. Moja dolžnost je to! Dolžnost... Ako ga ljubim, sem dolžna vse žrtvovati zanj, dolžna sem mu dokazati svojo ljubezen, to je moj dolg! Ali ni resnica?" "Pa ga vendar ne boš pregovorila." "Saj ga niti ne bom pregovarjala. Takšna bom proti njemu, kakor prej, pa naj pride še ta trenotek. Toda najti moram sredstvo, da me bo lahko
Vanja. Pomagaj mi. Ali mi ničesar ne svetuješ?"
"Takšno sredstvo je edinole to, da mu popolnoma odvzameš svojo ljubezen in vzljubiš drugega. Pa še to morda ne pomore; saj poznaš njegov značaj. Zdaj ga peti dan ni k tebi; misli si, da te je popolnoma zapustil; a tre ba ti je le, da mu napišeš pisemce, da ti njega zapuščaš, in takoj bo pritekel k tebi."
"Zakaj ga ti ne ljubiš, Vanja?"
"Jaz?"
"Da, ti, ti! Ti si njegov tajni in o-čitni sovražnik. Ti ne moreš govoriti o njem brez maščevalnosti. Že tisoč krat sem opazila, da ti je v največje veselje, če ga lahko ponižuješ in črniš. Posebno črniš; ržsnica je, kar govo rim!"
"In že tisočkrat si mi to pripovedovala. Dovolj bodi, Nataša, rrehajva ta pogovor.
"Rada bi se preselila na drugo stanovanje," je izpregovorila ona po kratkem molku. "Pa ne bodi hud, Vanja."
"Nič ne de, on pride tudi na drugo stanovanje; kar pa se mene tiče, bog-me da nisem hud."
"Ljubezen, silna nova ljubezen ga more zadržati. Ako se tudi vrne k meni, se vrne le za kratek čas; kaj me niš?"
"Ne vem, Nataša; njegova duša je polna prečudnega nesoglasja; ono bi rad vzel in tebe ljubi. On je zmožen delati to oboje obenem."
"Ako bi gotovo vedela, da jo ljubi, bi se odločila... Vanja! Ne prikrivaj mi ničesar! Ali veš kaj takega, da mi nočeš povedati, ali ne?"
Gledala me je z nemirnim, izprašu-jočim pogledom.
"Ničesar ne vem, mila moja, dam ti častno besedo, da sem bil proti tebi vsekdar odkritosrčen. Sicer pa se mi še nekaj dozdeva: morebiti nikakor ni tako silno zaljubljen v grofinjo pastorko, kakor se nama zdi. Morda je zgolj omamljenost.. ,u
"Ali meniš, Vanja! Moj Bog, ko bi vedela to z gotovostjo! O, kako bi ga rada videla v tem trenotku, samo pogledala bi ga. Po obrazu bi ma vse spoznala! Pa ga ni! Ni ga! "Ali ga mar čakaš, Nataša?" "Ne, on je pri nji, saj vem; poslala sem vprašat. Kako rada bi pogledala tudi njo... Poslušaj Vanja, nekaj ne umnega ti bom rekla, toda — ali mi je nikakor ni mogoče videti, da se nikjer ne morem sestati z njo? Kako misliš?' Nemirno je čakala, kaj porečem. "Videla bi jo že lahko; toda samo videti je premalo. Da bi jo vsaj videla, potem bi uganila sama. Poslušaj tako neumna sem postala, da hodim in hodim tu okrog, sama, vedno sama, in venomer premišljam; misli so kakor vihra! Težavno je to! In izmislila sem si, Vanja: ali bi se ne mogel ti kako seznaniti z njo! Saj si tistikrat sam pravil, da je grofinja hvalila tvoj roman; ti zahajaš tuintam na večere h knezu R***; in tja prihaja tudi ona. Poizkusi, da se ji daš tam predstaviti. Če ne, bi te mogel tudi Aljoša seznaniti z njo. In poilem bi mi lahko povedal o njej vse..."
"Nataša, duša moja, o tem pozneje. Zdaj te vprašam nekaj drugega; ali resno misliš, da boš imela dovolj moči za ločitev? Poglej zdaj sama nase, ali si mar mirna?"
Bom," je odgovorila jedva slišno. "Vse zanj! Vse moje življenje zanj.
POŠLJITE NAM EN PAPIRNAT DOLAR
iu prejeli boste po ekapresu eno steklenico HAMILTON CLUB PURE WHISKKY (one full quart) in euoquart finega, SOMA PORT WINK. Obe steklenici oSljemo v lepem zaboju—le za en sam papirnat dolar. Pigite C. K. ZA-RUBA A CO., 818 Third Av, Pittsburg. Pa.
The Will County National Bank
of Joliet, IllinoU,
Prejema raznovrstne denarne nlog» ter pošilja d?nar na vse dele svet«.
Kapital in preostanek $300,000.!»
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsedmU HENRY WEBER, kašir.
Frank Lopartz
400 Ohio Street -■r
JOLIET
nivo kakor oče, seme sovraštva bi ven- zapustil brez slabe vesti. To me niuči
Toda veš, Vanja, tega ®e- morem prenesti, da sedaj ob njeni stsani pozablja name, sedi poleg nje, pripoveduje in se smeji, vei, tako, kakor je sedel nekdaj tu pri m«ui... Gleda ji naravnost v oči; on gleda vselej tako, — irjzdaj mu niti na misel ne pride, da se nahajam jaz tukaj v tvoji družbi."
Nenadoma; je umolknila in me obup-bo pogledalat
"Kako si govorila ravnokar, Nataša, pred malo trenotki še?"
"Naj' pa< gre- vse narazen!" mi j« šegi« ona s pkemenečim pogledom v besedo. "Sauia mu dam k temu svoj blagoslov... Toda težko je, Vanja,, ko vem, da bo on prvi pozabil mene! Ah, Vanja, kolika muka je to! Sama s«be ne razumem: pameti se zdi tako,, v mislih pa je drugače. Kaj bo z mano!'
"Dovolj, dovolj, Nataša, pomiri ser
"1st zdaj ga čakam že pet dni, vsako uro, vsako minuto... Najsi sanjam, aii spim, — on je vedno, vedno pred menoj! Veš kaj, Vanja, pojdiva tja, spremi me!"
"Dovolj je tega Nataša."
"Jic, pojdiva! Samo tebe sem čakala, Vanja! Že tri dni razmišljam o leni; ne smeš mi odkloniti te prošnje. Čakata sem te — tri dni... Tam je nocoj večer — in on je tamkaj. — Pojdiva!"
Bila je, kakrer bi se ji bledlo. V sprednji sobi je nastal šum; zdelo se je, da se Mavra z nekom prepira.
"Stoj, Nataša* kdo je to?" sem vprašal jaz. "Posiušaj!"
Prisluhnila je z nezaupnim usmevom in naenkuat strašno prebledela.
'Moj Bog; kdo je zunaj?" je izpregovorila z j,m dva slišnim glasom.
Hotela me je zadržati, a vkljub temu sem stopil v sprednjo sobo k Mavri. Kakor sem si mislil, je bil Aljoša. Iz-praševal je Mavro o nečem, ona pa 8a izprva ni pustila dalje.
"Odkod si prišel takšen?" je govorila, kakor bi imela oblast. "Kaj? Kod si se potepal. Kar pojdi, pojdi! Mene ne umažeš. Pa pojdi, na odgovor!"
"Nikogar se ne bojim! V sobo poj-dem!" je govoril Aljoša, ki je bil res nekoliko zmeden. ."Pojdem! Ah! Tudi vi ste tukaj!" je dejal, ko me je za-(Nadaljevanje na 7. strani.)
STARA
GOSTILNA
-^-
NAJBOLJŠA POSTREŽBA.
JOHN
N. W. Phono
34»
SlEJFANICH
:.:SIorenska Gostilna;::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet, 111.
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši cement, apno, K Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo.
MEHAK IN TRD PREMOQ.
Chicago Phone 225.
s
Oscar J. Stephen
c< s.
Sob« 201 ln 202 Barber Bldg. JO LIK T, ILL IN OI 8.
JAVNI NOTAR
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vse-lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki i» trdi les, lath, cederne stebre, desk i« šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines tU blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi s< pri nas in oglej si našo zalogo! Mi" bomo zadovoljili in ti prihranili d"1"'
I
W. jr. LYONS
Naš office in Lumber Yard na vo?c DES PLAINES I NCLINTON ST&
Geo.
ifi ^ ^ iS ^
m PRVI SALUN * ^ ONKRAJ MOSTA *
Kllilliili^1
jfi Kupuje in prodaja zemljišča
jg v mestu in na deželi.
£ Zavaruje hiše in pohištva pro-
Jg ti ognju, nevihti ali drugi po-
ifi škodbi. I i.,*' iS •7-.,-™:- »..J: — •. ----.»i
I
Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET« DOBRODOŠLI!
S« »
tU

Zavaruje tudi življenje proti S€Zgodam in boleznim.
Izdeluj'e vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
g Govori nemiko in angleško. ^
W. J. BRADY
i.
ADVOKAT.
V
'J
Posojuje denar in prodaja posestva.
Orpheum Theatre Building. JOLIET, ILL.
TROST & KRET7
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, v na debelo pa na:
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL.
Garnsey, Wood $
. --"i
ADVOKATI, Joliet National Bank Bi&S-Oba tel. 891.	JOLIET, &
Metropolitan Drog Slo"
N. Chicago & Jacksom S»
Slovanska lekafjj
+ JOHNSONOVf *
"BELLADONNA" 0BU»|
»o
REVUATEMJ KROUOSn BOLESTI . tCOUOJ BOLESTIH * ČLENKU NEVRALQA PROTINU OTRPUZm H&C SLABOTNEM KRfiU
HUDEM KASLW
SUBQSTW » H.JUCWH « URXSHP'
vnetju oprsb
PREHLAJB«! BOLESTIH » IM BOLEST« «
wmmmm	m		mrnm	M	mm	
! Navadna ] i---				pomota«		
Na tisoče ameriškega naroda trpi na črevesnih boleznih. Najnavadnejša je med njimi zabasanost z njenimi komplikacijami. Večina teh trpinov Pa napravi isto pomoto, to je rabijo pilule in razna izčiščevalna zdravila, ne da bi poizvedovali, ali so ta zdravila nevarna ali ne. Vsako hudo izčiščevalno sredstvo, ki pušča telo slabotno ali pa vodi do navade-stalnega zastrupljen'3* nja, je nevarno. Ako trpite na zabasanosti ali na kateri njenih posledic, rabite sredstvo, ki vam ne bo samo pomagalo ampak obenem tudi ojači!o vaše prebavne organe. Tako sredstvo je
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
Izdelana iz rudečega vina in zdravilnih zelišč, ter ima namen, da o'dpom°re
pri;
ZABASANOSTI,
NJENIH POSLEDICAH, NEPREBAVI,
NAPUHNJENOSTI,
BOLEČINAH V DROBU,
ŽELODČNIH BOLEZNIH, NERVOZNOSTI,
OSLABELOSTI.
Njegov učinek je zelo dober v boleznih, ki jih pouzroča zabasanost >n njene komplikacije. Zaraditega naj bi se rabilo v prvih znakih neredno5" i v prebavnih organih.
VSEH LEKARNAH
CENA $!.<»
Ako vas mučijo revmatične ali nevralgične bolečine, poskušajte Trifle jev liniment. Dal vam bo hitro pomooč. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60
JOSEPH TRINER,
IZDELOVATELJ.—
1333-133Q South Ashland Ave.
CHICAGO,
wmmmmMmmmmMMMmmm
•f**** « * S »»»»»»»»»K W M * ««L* W
S
■
K K R I
K
R
R
R
R R
R R R R R R R R R R R R R
Učite svojo deco slovensko moliti in citati
« povsod priljubljene knjige, katera se imenuje
Katekizem
KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ.
Stane s poštnino vred samo 25c
ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST.
« ■
i «
m s
| «K
»KKffiKSiKKifiiiaiSfiSliSiffiiaifižg
Pišite ponj na:
Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois
•»Rs«® a
Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočjje in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249.
W. WALKOWIAK
Pogrebni Zavod in Konjušnica. 1,41 COMMERCIAL AVE.	SOUTH CHICAGO, ILLS.
PONIŽANI IN RAZŽALJENI.
(Nadaljevanje s 6. strani.)

S
pomaca naravna ohiska vina
»akor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja
Josip Svete
1780-82 E. 28th St., LORAI^, OHIO.
Conkord rudeče vino 60c galona Catawba belo vino 8Qc galona
Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cena po dogovoru.
vPri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so po-oma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali
#
^ney Order.
S
#

DSKA BANKA
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko m, Y Jolietu '

Ylade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
Hranilnica
Nad 12,000 najboljših Ijndi v Jolietn ima tn vložen denar. Pod vladno kontrolo.
obresti od vlog*. Začnite vlogo z SI. pirst National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
mmmm''mm'm»»»mmJrmmmmmMmmmm0mmm»mmmmmmmmmtmmmmmmmamamamnBmmmmmmmmmmrml^
---L-J-
SLAVNOZNANI
SlOVENSKI POP Proti žeji • najbolje sredstvo.
Čim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
0,eS tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
^ELOJPIYO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
* Scott St.	Joliet, 111
ef°nl Chl. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
Tel
pazil. "To je dobro, da ste tu. Evo me, vidite; a kako naj..."
"Kar vstopite," sem mu odgovoril, "česa pa se bojite?"
"Ničesar se ne bojim, zagotavljam vas, kajti Bog mi priča, da nisem kriv. Ali mislite, da Sem kriv? Videli boste, da se takoj opravičim. Nataša, ali se sme k tebi?" je zaklical z nekako ponarejeno smelostjo in obstal pred zaprtimi vrati.
Nihče mu ni odgovoril. "Kaj je to?" je vprašal nemirno. "Ne vem, ravnokar je bila še tu," sem mu odgovoril. "Ali je morda..."
Aljoša je oprezno odprl vrata in se plaho ozrl po sobi. Nikogar ni bilo.
Naenkrat jo zagleda v kotu med oknom in omaro. Niti živa, niti mrtva; stala je tamkaj, kakor bi se mu bila skrila. Kadar se spominjam tega prizora, se še dandanašnji nehote nasmehnem. Tiho in previdno se ji je Aljoša približal.
"Kako je, Nataša? Dober večer, Nataša," je izpregovoril plaho, zroč ji z nekakim strahom v obraz.
"Kaj pa, — že prav!" je odgovorila ona v silni zmedenosti, kakor da je sama kriva pred njim. Ali — hočeš čaja?"
"Poslušaj, Nataša," je rekel Aljoša, ki je popolnoma izgubil zavest. "Morda misliš, da sem kriv... Toda nisem kriv, niti majčkeno ne! Vidiš, takoj ti povem."
"Čemu pa to?" je zašepetala Nataša. "Ne, ne, ni treba — rajši mi podaj roko in — končano je — kakor .vselej..."
Stopila je iz kota; rdečica se je začenjala kazati na njenih licih. Zrla je v tla, kakor bi se bala pogledati Aljošo.
"O moj Bog!" je vzkliknil on z navdušenjem, "ako bi bil kriv, bi si pač niti ne upal, pogledati jo s to zavestjo! Poglejte, poglejte!" je klical, obračajo se k meni,."glejte; vse je proti meni, vse je navidezno proti meni! Pet dni me ni bilo! Govori se, da sem pri nevesti — in kaj se zgodi? Ona mi odpušča! Reče mi: 'Daj mi roko, pa je končano!' Nataša, golobček moj, an-gelj ti moj! Saj nisem kriv, vedi to! Niti toličko nisem kriv! Nasprotno! Nasprotno!"
Toda — zdaj bi moral biti vendar tam... Saj si bil tja povabljen... Kako prideš semkaj? Koliko pa je ura?"
"Polenajstih! Bil sem že tam... Toda rekel sem, da sem bolan, in sem odšel; to je prvikrat v celih teh petih dneh, da sem prost, da sem se mogel iztrgati izmed njih in priti k tebi, Na-* taša. To se pravi, lahko bi bil prišel že prej, a nalašč nisem! zakaj ne? Takoj boš slišala, vse ti povem; zato sem ravno prišel, da ti povem; samo za Boga si to pot ne misli, da sem v čemerkoli kriv pred teboj! Nikakor
__i„
ne!
Nataša je dvignila glavo in ga pogledala... Toda pogled, s katerim ji je odgovoril, je sijal tako odkritosrčno in njegov obraz je bil tako radosten, pošten in vesel, da ni bilo mogoče dvomiti o resničnosti njegovih besed. Mislil sem, da bosta vzkliknila in se vrgla drug drugemu v objem, kakor se je bilo že večkrat zgodilo ob sličnih priložnostih. Toda, kakor bi bila ta sreča Natašo potrla, je sklonila glavo na prsi in naenkrat — tiho za-plakala... Takrat se Aljoša ni mogel več premagati. Vrgel se je pred njo na kolena in ji začel poljubljati roke in noge; bil je malodane brez uma. Jaz sem ji primaknil stol, da je sedla zakaj noge so se ji upogibale od slabosti.
DRUGI DEL.
PRVO POGLAVJE.
Minuto kasneje smo se vsi smejali, kakor otroci.
"Pustite me, pustite, da poveiVi!" je prevpil Aljoša mene in Natašo s svojim zvonkim glasom. "Vidva mislita, da je vse to kakor prej, da sem prišel s praznimi marnjami... Povem vama, da je stvar zelo, zelo zanimiva. Ali bosta že enkrat molčala, ali ne?"
Silno se mu je hotelo pripovedovati. Že po njegovi zunanjosti je bilo sklepati, da ima važne novice. Toda nje gova že prej pripravljena resnoba in naivni ponos, da hrani take skrivnosti, sta pripravila Natašo v trenutku do smeha in z njo vred sem se nehote zasmejal še jaz. In čimbolj se je on jezil na naju, tembolj sva se smejala Nevolja in nato otroški obup Aljoše sta naju pripravila naposled do tiste stopinje, v kateri je treba pokazati človeku samo prst, kakor Gogoljeve-nm mičmanu, pa se začne od smeha valjati. Mavra, ki je bila prišla iz kuhinje, je stala med vrati in nas opazo vala z resnobno nevoljo, razočarana, ker Nataša ni do dobrega oštela Aljoše, česar je čakala ona z naslado vseh teh pet dni," in ker smo mesto tega vsi tako veseli.
Naposled se je Nataša nehala smejati, ko je videla, da najin smeh žali Aljošo.
"Kaj hočeš torej povedati?" ga je vprašala.
varal že dolgo, dolgo; to je glavna stvar."
"Varal?"
"Da, varal; že celi mesec; še pred očetovim prihodom sem te začel; zdaj je prišel čas popolne odkritosrčnosti. Pred mesecem dni, ko očeta še ni bilo tukaj, sem nenadoma prejel od njega ogromno pismo, ki sem ga skril pred vama dvema. V pismu mi je naravnost in brez ovinkov, — in, zapomnita si, v tako resnobnem tonu, da sem se ga malodane prestrašil — naznanjal, da je zadeva moje ženitve dognana in moja nevesta tako popolno bitje, da je seveda nisem vreden, da pa jo moram navzlic temu brez ugovora vzeti za ženo. In zatorej da naj se pripravljam in si naj izbijem iz glave vse moje neumnosti in tako dalje, in tako dalje, — kaj misli s temi neumnostmi, to je jasno. To pismo sem vama torej zamolčal.
j "Nisi nama ga zamolčal!" ga je prekinila Nataša. "S čim se hvali! Res-' niča je ta, da si nama takoj povedal I vse. Spominjam se še, kako si postal ' naenkrat tako poslušen in nežen in nisi šel od mene, kakor bi bil nekaj za-| krivil; pismo pa si nama povedal po odlomkih od kraja do konca."
"Ni mogoče; kar je glavno, tega gotovo nisem pravil. Morda sta vidva kaj uganila, to je vajina stvar, pripovedoval pa vama nisem. Molčal sem, dasi me je nepopisno mučilo."
"Spominjam se, Aljoša, da ste se takrat hip za hipom posvetovali z menoi in mi povedali vse, seveda le odlomkoma, kakor bi ugibali, kaj se utegne zgoditi," sem pripomnil jaz in pogledal Natašo.
"Vse je povedal! Bodi tako dober in nikar se ne hvali," je povzela ona. "Kaj pa si ti zmožen prikriti? Ali sploh znaš goljufati? Celo Mavra je vedela vse. Kaj ne, Mavra?"
"Kako ne bi vedela?" se je odzvala Mavra in pomolela glavo izza vrat. "Prve tri dni je povedal vse. Takšen
"Ali
naj prinesem samovar?" je
vprašala Mavra ter segla Aljoši brez najmanjšega spoštovanja v besedo.
"Idi, Mavra, idi," je vzkliknil on, mahaje proti nji z rokami, da bi jo brž odgnal. "Vse bom povedal, kar se jc zgodilo, in vse, kar se še bo, zato ker vem tudi to. Vidim, draga moja, da hočeta vedeti, kod sem hodil teh l»et dni; to bi tudi rad povedal, pa mi vi dva ne dasta. Predvsem, Nataša, vedi, da sem te ves čas varal, ves ta čas,
"Bežita, z vama se je križ razgovar-jati! Ti Nataša, delaš vse to iz po-rednosti, ti, Mavra, pa se tudi motiš. Spominjam se, da sem bil takrat kakor brez uma; ali se spominjaš, Mavra?"
"Kajpada; saj si še zdaj kakor brez uma."
"Ne, ne, o tem ne govorim. Saj veš! Takrat tudi denarja nismo imeli in ti si nesla moj srebrni tok za smodke zastavljat; v prvi vrsti pa ti bodi rečeno, Mavra, da se strašno izpozabljaš pred menoj. Vsega tega si se naučila od Nataše. No, recimo, da sem vama takrat res odlomkoma izdal vse, — zdaj se spominjam, — toda tona, tona očetovega lista še ne poznata; in glavna stvar v listu je ton. To je, kar mislim."
"No, in kakšen je ta ton?" je vprašala Nataša.
"Poslušaj, Nataša, ti vprašuješ, kakor bi se šalila. Ne šali se; verjemi mi, da je stvar zelo važna. Ton je bil tak, da so mi kar roke omahnile. Nikdar prej oče ni govoril z menoj tako To se pravi, da se prej poruši Lizbona, kot da se ne zgodi po njegovi želji; takšen je bil ta ton!"
"Povej že vendar enkrat; čemu si mi moral prikrivati?"
"Ah, mili Bog! Zato, da te ne bi preplašil. Nadejal sem se, da sam uredim vse. Nato torej, po tistem pismu, so se začele moje muke. Pripravil sem se, da mu odgovorim trdo, jasno in resno, a vse to mi je nekako spodletelo. On pa je pravi zvijačnež: niti vprašal me ni, temveč nasprotno, delal se je, kakor bi bilo vse že sklenjeno in bi med nama ne moglo biti nikake-ga prepira in nesporazumljenja več. Slišiš, kakor bi ne moglo biti; takšna samozavest! Pri meni pa je postal tako ljubezniv in prijazen, da sem se kar čudil. Kako razumen je, Ivan Petrovič, ko bi vi to vedeli! On čita v dnu duše in ve vse; ako ga le enkrat pogledate, pozna že vse vaše misli, kakor svoje lastne. Najbrž so ga zara-ditega razvpili za jezuita. Nataša ne sliši' rada, če ga hvalim. Ne jezi se, Nataša. Tako torej — a da ne pozabim! Izprva mi ni dajal denarja, zdaj pa mi ga je dal, sinoči ga je dal. Nataša, angelj moj! Zdaj je konec najine revščine; tu, le poglej! Vse, kar mi je tega pol leta za kazen odtegnil, vse je včeraj dodal; le poglejta, koliko! Nisem še preštel. Poglej, Mavra, koliko denarja! Zdaj nam ne bo več treba zastavljati žlice in zaponke!"
Potegnil je iz žepa precej debel zavitek bankovcev, za okroglo poldrug-tisoč rubljev srebra, in ga položil na mizo. Z začudenjem ga je pogledala Mavra in pohvalila Aljošo. Nataša ga je priganjala, naj govori dalje.
"Mislil sem si torej: kaj mi je storiti?" je nadaljeval Aljoša. "Kako naj se borim proti njemu. To se pravi, prisegam vama, ko bi bil hud z menoj in ne tako dober, potem bi si nikakor ne premišljal. Povedal bi mu naravnost, da nočem, da sem že sam odra-stel in postal mož, in da je stvar s tem pri kraju! In verjemita mi, da bi vs-trajal pri svojem. Tako pa, kaj naj mu rečem? Toda ne dolžita tudi mene; vidim, Nataša, da si nekako nezadovoljna. Zakaj se spogledujeta3 Gotovo si mislita: Zdaj so ga zrahljali, da nima niti kaplje stanovitnosti več! .— Več stanovitnosti je v meni, nego si mislita. Dokaz pa je to, da sem navzlic svojemu položaju takoj dejal sam pri sebi: to jc moja dolžnost; vse, vse moram povedati očetu, — in da sem začel govoriti in povedal vse, oče pa me je poslušal do kraja."
"Kaj pa si mu povedal, kaj pravzaprav?" je vprašala Nataša nemirno.
"To, da ne maram nobene druge neveste, ker imam že svojo, — in ta da si ti. To se pravi, naravnost mu tega dosehdob še nisem povedal, a pripravil sem ga nato; jutri pa sem sklenil govoriti. Izprva sem začel govoriti o tem, da je sramotno in neplemenito, ženiti se na denar, in da je velika neumnost, če se smatrava za nekakšne aristokrate. — Govorila sva popolnoma odkritosrčno, kakor brat z bratom. — Nato sem mu izjavil, da spadam v tiers-etat in da tiers-etat c' est 1' es-sentiel; da se ponašam s tem, da sem tak kakor drugi in se nočem nad nikomer odlikovati; z eno besedo, razložil sem mu vse te zdrave ideje... Govoril sem z veliko vnemo in zgovornostjo; sam sebi sem se čudil. Dokazal sem mu naposled še z njegovega stališča; rekel sem naravnost: Kakšna kneza sva midva? Samo po rodu, v resnici pa je jako malo knežjega na naju. Prvič nimava posebnega bogastva, a bogastvo je glavna stvar. Najodlič-nejši knez naše dobe je Rothschild. Drugič v sedanjem velikeiji svetu ni bilo že davno ničesar slišati o naju. Poslednji je bil stric, Semjon Valkov-skij, a tudi ta je bil znan samo v Moskvi in zgolj zato, ker je zapravil zadnjih tristo duš. Ako bi oče ne bil pridobil denarja, bi morda njegovi vnuki nekoč celo sami orali zemljo; manjka se takšnih knezov! Torej se nimava ponašati z ničemer. Z eno besedo, povedal sem vse, kar se je bilo v meni nakipelo, vse sem povedal, z vnemo in odkritosrčnostjo, pa še pridodal se tuintam. On mi niti ni ugovarjal, temveč začel me je karati, zakaj da sem izostal v hiši grofa Najinskega; nato je dejal, da se moram prikupiti kneginji K., svoji krstni kumici; kajti če me ona dobro sprejme, me sprejmejo povsod in kariera je gotova. To so zgolj namigljaji na to, d_a sem pustil vse druge, ko sem se združil s teboj, Nataša; da je torej krivda na tvojem vplivu. Naravnost pa dosehdob ni govoril o tebi, temveč se celo očividno izogiblje tega. Oba razpletava zvija če, preživa in loviva drugega in bodi prepričana, da pride veselje tudi v našo deželo..."
"Že dobro; a kako se je končalo, kaj je sklenil? To je glavno. Kakšna kle petulja si ti, Aljoša!"
"Bog ga poznaj; človek nikdar ne more priti njegovim sklepom do dna; kar pa se tiče mene, nikakor nisem klepetulja, temveč resno govorim. Odločil se še ni, ampak na vse moje modrovanje odgovarja z usmevom in ta usmev je tak, kakor bi se mu smilil, Ne prikrivam si, da je to poniževavno, toda ni me sram. Jaz, pravi, se popolnoma strinjam s teboj, toda zdaj se peljeva h grofu Najinskemu; tam glej da ne boš govoril takih reči. Jaz te razumem, toda oni te ne bodo razume li. — Zdi se, da tudi njega samega nekateri nikakor ne razumevajo prav jezijo se za nekaj. Sploh ni oče družbi sedaj nič kaj priljubljen. Grof me je izprva sprejel nenavadno ošab no, čisto iz visokega doli, kakor bi bil popolnoma pozabil, da sem odrastel v njegovi hiši; začel me je spominjati bogme! Jezi se pač nad menoj zaradi moje nehvaležnosti, čeprav o nehva ležnosti ni bilo govora; v njegovi hiši je strašen dolgčas — no, in zato ga nisem posečal. Tudi očeta je sprejel silno malomarno; tako malomarno, da niti ne »vem, po kaj se je peljal k nje mu. Vse to me je razburilo; ubogi oče mora pred njim malodane hrbet kriviti! Vem, da je vse to zaradi me ne, toda jaz ne potrebujem ničesar Hotel sem spričo tega izraziti očetu vsa svoja čustva, pa sem se vzdržal Zakaj bi se trudil! Njegovih prepri čanj ne izpremenim, samo njega spravil v slabo voljo, ko mu je že itak težko. No, sem si mislil, vrgel bom na zvijačo, prekanil jih bom vse in prisilil grofa k spoštovanju do se be! In kaj se je zgodilo. Takoj sem dosegel vse, skoro v enem dnevu se je vse izpremenilo. Grof Najinski me zdaj ne ve kam posaditi. In vse to sem napravil jaz, samo s svojo lastno zvitostjo, tako da je oče kar roke raz prostrl!"
(Dalje prih.)
JEDEN AKER ZADOSTUJE.
Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte
GEORGE WARNER YOUNG,
Woodruff Bldg.
Joliet, 111.
Chicago Phone 788 N. W. Phone 257
James L. McCulloch
MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR.
E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnlk,
9251 E. 92 St., S. Chicago, I1L Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme.
Samo pri uienl so dobe patentirana in garan tirana sledeča zdravila: za rast in proti spadan in ženskih in moftkih lat*, kakor tudi za, rast molkih brk in brade; zu reviuatizom kostibolj ali trganje v nogah, rutinIj in križu, za rane, opekline. bule, turo in kraste, ild. Kateri bi rabil
moja zdravila bez uspeha, grrantiram $500. Pl Site takoj po cenik. "Koledar" in žepna ki od 80Struni vrlina 5 dolarjev za vsakega ti jo preboro Poiljlte 6 centov v markah pošljem Koledar in knjižico.
JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio,
Kadar se mndite na vogalu Ruby andRroadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najboljša vina in smodke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač.
317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, I1L
W. C. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kali« fornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
4,
V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
bi
;highael CONWAY*
106 Leughran Rldg. (
Cass and Chicago Sts. JOLIET
Pcsojoje denar na zemljišča.
Insurance vseh vri t.
Surety Bonds. Steam Ship Agent. Both Phone* 500.
•ZAi
PISMENI PAPIR,
KUVERTE,
NAKAZNICE,
BOLNIŠKE LISTE
IN PRAVILA
v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, ogla* se in knjige pišite na največjo slovensko unijsko tiskarno v Ameriki:

Amerikanski Slovenec
JOLIET, :: ILLINOIS
DELO JAMČIMO,

•S^SšMiEŠ

m
m
BOJAZLJI VEC.
A. P. Čehov. — Poslovenil Fedor Aleksejevič.
i K
Zemljemerec Gljeb Gavrilovič Smir-nov je dospel do železniške postaje Gniluški. Do posestva, kamor je bil poklican, da bi nekaj izmeril, se je moral peljati z vozom še trideset do štirideset vrst. (Če ni voznik pijan in če niso konji kake kljuse, ni do tam niti trideset vrst; če pa je voznik v rožicah in so mrhe trudne, potem je seveda celih petdeset vrst.)
"Povejte mi, prosim, ali morem dobiti tukaj poštne konje?" je vprašal zemljemerec postajnega čuvaja.
"Kakšne konje? Poštne konje? V okolici sto vrst ni mogoče dobiti niti psa, kaj še postne konje... Kam pa se hočete peljati?"
V Djevkino, na posestvo generala Kohotova."
"A tako!" je menil čuvaj in zazde hal. "Potem pojdite vendar tu za po stajo; kajti na dvorišču se dostikrat ustavijo kmetje, ki sprejemajo potnike."
Zemljemerec je vzdihnil in počasi odšel za poslopje. Po dolgem iskanju je našel tam kmeta, ki je bil po dolgem pregovarjanju in omahovanju pripravljen, vzeti ga na voz. Bil je krepak človek, mračen, osepničast, v raztrgani suknji in ličnatih opankah.
"Vrag vedi, kako nerodno teljego imaš!" je zbadljivo rekel zemljeme-Tec, ko je stopal na voz. "Saj ni mogoče niti razločiti, kje je zadnji konec in kje sprednji..."
"Kaj je pa tu treba še razločevati? Kjer ima konj rep, tam je spredaj, in kjer sedi vaša milost, je zadaj."
Konjič je bil mlad, a suh, z razpre-čenimi nogami in razgrizenimi ušesi. Ko se je vzravnal voznik na svojem sedežu in udaril z bičem po konju, je ta samo nekoliko stresel glavo; ko je pričel zmerjati in mu podaril še en udarec, je voz zaškripal in pričel trepetati kakor v mrzlici. Po tretjem u-darcu se je pričel voz majati; po četrtem se je premaknil z mesta.
"Ali se bomo peljali tako ves dan?'' je vprašal zemljemerec, ki je začutil, kako strašno trese voz, in se je čudil ruskim voznikom, ki se vozijo tako polževo počasi in pri tem puste, da se voz tako trese, da se obrača duša v telesu.
"Bo-omo že prišli!" je pomirljivo odgovoril voznik. "To je mlada, stanovitna žival..-. Le počakajte, da pride prav v tek; potem je skoro ni mogoče ustaviti... No, no, hej, hi!"
Ko se je odpeljal voz iz postaje, se je že pričelo temniti. Na zemljemer-čevi desnici se je razprostirala temna, zamrzla ravnina, kakor daleč je bilo mogoče videti... Kdor.se je vozil po njej, se je prav gotovo izgubil, bogve-kam. Na horizontu, kjer je izginjala in se stikala z nebom, je počasi izginjala mrzla, jesenska večerna zarja... .Na levi strani pota so vstajali v nastajajoči temi veliki predmeti v precejšnji množini, da^se je zdelo, kot bi bili seneni kupi ali vas. Kaj je bilo spredaj, ni mogel opaziti; kajti na tej strani je oviral široki in ogromni voznikov hrbet ves razgled. Bilo je brez-vetrno, a mrzlo, zelo mrzlo vreme.
"Moj Bog, kakšna pustinja je tu!" je pomislil zemljemerec in poizkušal zakriti ušesa s plaščem. "Nikjer ni človeškega stanovanja! Če tu človeka napadejo in oropajo, ne more zvedeti o tem nikdo, in če streljajo s topovi... Tudi voznik ni videti prav zanesljiv... Kako orjaški hrbet ima! Če tak-le junak le s prstom potiplje katerega izmed nas, je že izgubljen! In kako divji obraz ima!"
"He, ljubi prijatelj," je vprašal zemljemerec, "kako ti je pa ime?"
"Meni? Klim.'1
"No, torej, Klim, kakšne razmere pa vladajo kaj tu pri vas? Ali je nevarno? Ali je tu kaj roparjev?"
"Nobenega, s tem nam je Bog pri-zanesel... Kdo pa naj tu vendar ropa?'
"No, to je seveda lepo, da ni tu roparjev... Vendar sem vzel seboj za vsak slučaj tri samokrese," je lagal zemljemerec. "In proti samokresom se braniti z uspehom, ni mogoče, veš. Dvanajst roparjev se ne bojim."
Temnilo se je bolj in bolj. Naenkrat je zaškripal voz in zacvilil, se stre cel in zavil proti lastni volji na levo.
"Kam me pač pelje?" je pomislil zemljemerec. "Vedno je vozil naravnost in sedaj naenkrat na levo! Končno me bode zapeljal, lump, v kakšno goščavo in... in... kaj takega se ne zgodi redko!" — "Čuj," je. rekel vozniku. "Torej ti praviš, da tu ni nevarno? Zelo žal mi je... Zelo rad se namreč tepem z roparji... Sicer sem videti suh in slaboten; a vendar imam medvedjo moč! Nekoč so me napadli trije roparji... No, in kaj misliš? finega sem vrgel tako, da je... da je izdihnil svojo dušo, ali razumeš; in dva druga sta bila poslana radi napada v Sibirijo k prisilnemu delu. Kje dobivam tako moč, sam ne vem... Z roko primem tako postavnega človeka kot si ti, in... ga zaženem na tla."
Klim se je ozrl na zemljemerca, na-grbančil čelo in udaril konja.
"Da, moj dragi," je nadaljeval zemljemerec. "Vsakdo naj se boji spoprijeti se z menoj I Nele, da ne ostane roparjeva roka ali noga cela, vrhu tega se mora zagovarjati tudi pred sodi-
ščem... Kajti dobro sem znan s sodniki in policijskimi uradniki. Jaz sem državni uradnik, zelo potreben državni uradnik... in država skrbi, da mi ne stori kdo kaj žalega. Povsod ob poti je skritih nekaj čuvajev in policistov... Stoj, stoj!" je zakričal zemljemerec nenadoma. "Kam me pa pelješ? Kam, kam?"
"Ali ne vidite? V gozd vas peljem."
"Saj me resnično pelje v gozd..." je pomislil zemljemerec. "Kako sem se prestrašil! Toda ne smem kazati vznemirjenja... Ne sme opaziti, da se bojim. A zakaj se ozre tolikokrat proti meni nazaj? Gotovo namerava kaj slabega... Prej je vozil čisto počasi, korak za korakom, in sedaj pa tako podi!"
"Čuj, Klim, zakaj tako goniš konja?"
"Saj ga ne gonim. Sam je začel teči... Kadar prične teči, ga ni mogoče ustaviti... Žival ima pač veselje, da ima take noge."
"Lažeš, ljubi prijatelj! Vem, da la-žeš! A resno ti svetujem, vozi počasneje! Drži konja nazaj!... Ali slišiš? Nazaj ga drži!"
"Zakaj?"
"Ker... ker se pripeljejo od postaje še štirje tovariši. Naj nas dojdejo... Obljubili so, da me bodo došli v tem gozdu... Vožnja skupno ž njimi bode prijetnejša... Vsi so mladi in krepki ... vsak ima samokres... Zakaj pa se vedno obračaš in sediš nemirno kot na iglah? He? Jaz, ljubi prijatelj,... hm, da.. . jaz... Mene vendar ni treba vedno gledati... Na meni ni ničesar, kar bi te moglo zanimati... Le samp-kresi... Če hočeš, jih bom vzel ven in ti jih pokazal... Če hočeš • • •" \
Zemljemerec se je hlinil, kot bi iskal po žepih. Toda v tem trenotku se je zgodilo nekaj, kar v svojem strahu ni mogel razumeti. Klim je skočil nenadoma z voza in bežal kolikor je mogel v goščavo.
"Pomoč!" je kričal. "Pomoč! Vzemi konja in v,oz, ti prokleti hudobnež, samo ne umori me! Pomoč!"
Hitri koraki, ki so se oddaljevali, nato lomastenje po suhih vejah — in nato je bilo vse tiho... Zemljemerec, ki ni pričakoval takega učinka, je predvsem ustavil konja; potem pa se je vsedel kolikor mogoče ugodno in pričel premišljevati.
"Zbežal je... Tudi on se je prestrašil, neumnež... Na, kaj naj storim? Dalje peljati se ne morem, ker ne vem poti; tudi bi sumili, da sem ukradel konja... Kaj naj storim? — Klim! Klim!"
"Klim!" je odmevalo po gozdu.
Pri misli, da bode moral vso noč sedeti v mrazu v temnem gozdu in poslušati volkove, odmev in rezgetanje suhega konja, je začutil zemljemerec kako ga spreletuje mraz.
"Ljubi Klim!" je zaklical. "Dragi prijatelj! Kje pa si, ljubi Klim?"
Skoro dve uri dolgo je kričal zemljemerec, in šele, ko je ohripel in se sprijaznil z mislijo na prenočišče v gozdu, je prinesel do njega lahen dih vetra človeško stokanje.
"Klim! Ali si ti, dragi prijatelj? Pe-ljiva se dalje!"
"Vi me hočete umo—moriti!"
"Saj sem se le šalil, moj dragi! Bog me kaznuj, le šalil sem se! Saj nimam samokresov! Bahal sem se le vsled strahu! Stori mi povolji, peljiva se dalje! Mene zebe."
Klim, ki je gotovo že premislil, da bi bil izginil resničen ropar že davno s konjem in vozom, je stopil iz gozda in se neodločno bližal sopotniku.
"No, zakaj si se pa bal, neumnež? Jaz... jaz sem se vendar le šalil, ti se pa takoj zbojiš... Vsedi se!"
"Bog vam odpusti, milostni gospod,' je mrmral Klim, ko je stopal na voz. ' Če bi bil vedel, za sto rubljev bi vas ne bil vzel na voz. Toliko da nisem umrl vsled strahu.. ."
Klim je udaril z bičem po konju; voz se je srtesel. Klim je udaril še enkrat, voz se je pričel majati. Po četrtem udarcu se je premaknil voz z mesta; zemljemerec si je zavil s plaščem ušesa in se udal sanjarenju. Pot in Klim 11111 nista bila več nevarna.
IS
ZA KRATEK ČAS.
535
"Slišim, da se ženite, da boste mogli poplačati svoje dolgove. Ali je res?"
"Da, da. Saj veste, da sem bil vedno poštenjak in idealist."
Zadnjega plačam.
Krojač: "Saj ste mi vendar obljubili, da me plačate zadnjega! Danes je zadnji, in vi nečete ničesar vedeti!"
Dijak: "Vi me niste razumeli! Rekel sem vam: Zadnjega vas plačam; sami vidite, koliko upnikov še čaka!"
Težave rezervistov.
Pozdravljanje, to je sitnost, včeraj je bil civilist, danes je vojak, in zgodi se mu pogostoma, da privzdigne kapo, kakor poprej v tistih lepih časih, ko ni še bil skuhal Lah svoje polente. Tako se je g6dilo tudi Štefanetovemu Nacetu, ko je oblekel cesarsko suknjo. Bil je sicer v civilu trgovski pomočnik, in ž njim vred je oblekel sivo uniformo tudi njegov gospodar. Štefanetov sreča svojega majorja, prijaznega gospoda, ki je kupoval v civilu pri njih. Gre in se mu prikloni globoko in sna-
me kapo. Major se je nasmehnil, mu je mignil, da stopi bliže, in mu pojasnil, da ne pozdravlja vojak vojaka tako. Ves "zgrevan" gre Štefanetov svojo pot, kar sreča svojega gospodarja. Postavi se po vseh vojaških predpisih in salutira, da je bilo veselje. Ali gospodar mu migne, da naj stopi bliže, in mu pravi: "Poglejte, gospod Nace, če prav pomislimo, dobivate od mene plačo in sem jaz Vaš predstojnik — torej se mi zdi umestno, da se mi odkrijete drugikrat."
Skrben izvošček.
Nervozna gospa: "Čujte vi voznik, previdno vozite po tlaku! Ne pozabite hišne številke. Ogibajte se vestno vseli avtomobilov!"
Voznik: "V katero bolnišnico pa naj zapeljem, če bi se vam kaj pripetilo?"
Kakor ti meni, tako jaz tebi.
A.: "Ali veste, gospa Mokar, zakaj dobi naše mesto vodovod?"
Gospa: "I, zato, da bomo imeli pitno in zdravo vodo."
A: "O ne. Samo zato, da ženske pri vodnjaku ne bodo klepetale."
Gospa: "Xo, veste kaj? Potem bo pa treba tudi pivovod napeljati, da možje ne boste tako dolgo posedali po gostilnicah in pivnicah."
Brezobziren.
Dva delavca se pomenkujeta o današnjem rodu. "Ja", pravi prvi, "mi smo pač bolj modri kot so bili naši naši očetje; in ti so bili zopet modrej-ši od njih očetov." Tretji, ki je poslušal ta pogovor, pristavi: "Kako je bil šele neumen tvoj stari oče!"
Ni čuda.
A.:	"Ti, ali se ti'ne zdi čudno, da Štefan zadnje	čase tako slabo sliši?"
B.:	"Ali ne	veš, da je čez ušesa v dolgovih."
Ta bo prava.
"Zakaj ste pa tako zamišljeni?" vpraša on.
"Saj nisem zamišljena," de ona.
"Saj vendar že 20 minut niste izpre-govorili nobene besede."
"Ja, saj tudi nisem imela ničesar povedati."
"Ali nikdar ničesar ne govorite, če nimate ničesar govoriti?"
"Res."
"Ali hočete biti moja žena?"
Na železnici.
Posvetnjak se približa romarici, pa jo oče dražiti z vprašanjem: "No, dobra ženica! Ste bili tudi vi v Lurdu?"
"Da, bila sem."
"Ali se vam je prikazala Mati božja?'
"O da, gospod! Pa ne samo Mati božja, ampak vsa sveta družina iz bet-lehemskega hlevca. Manjkalo je samo osla; ta se mi je pa zdaj-le pokazal."
Vsi so se smejali, gospod se je pa umaknil v drug voz.
Dober odgovor.
Prišel je nekdo pred cerkev in debelo gledal na pozlačenega petelina nad zvonikom.
"Oče," vpraša mimogredočega va-ščana, "povejte mi no, zakaj imate na zvoniku petelina, ne pa kokoš?"
"Zato," odgovori mu vaščan, "da bi se ne strlo jajce, katero bi kokoš znesla."
Uštela se je,
Mica: "Čujte soseda, posodila sem vam dve jajci, vi ste mi pa vrnili le jedno."
Majda: "Glej, glej, sem se pa uštela.'
Berač. Povest. — Elizabeta, črtice 20c
Bitka pri Visu 1. 1866 ............. 25c
Bled sedaj in nekdaj .............20c
Božja kazen. — Plaveč na SavinL
—Čudovita zmaga .............20c
Boj s prirodo. — Trekova Uršika..20c
Boj in zmaga. Povest.............25c
Bojtek, v drevo vpreženi vitez____20c
Božični darovi. Povesti...........20c
Burska vojska ...................25c
Cvetina Borograjska. Povest......40e
Cvetke zelene in zvenele za mlade
in stare .......................25c
Čas je zlato .....................25c
Ciganova os veta .................25c
Črni bratje. Povest .............20c
Darovana. Povest ...............25c
Doma in na tujem ...............25c
Domači zdravnik ................60c
Emanek, lovčev sin. — Berač......20c
Erazem Predjamski. Povest iz petnajstega stoletja ...............20c
Evstahij. Povest .................25c
Feldmaršal grof Radecki .........20c
Ferdinand .......................25c
Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov .................25c
Friderik Baraga .................50c
General Lavdon, oče vojakov imenovan .........................20c
Godčevski katekizem; Ženitne ali svatbine navade in napitnice... .20c
Gozdarjev sin. Povest............20c
Gozdovnik. Povest iz ameriškega
življenja, 2 zvezka po...........75c
Grizelda, kmetica in grofica.......20c
Hedvika banditova nevesta. Povest 20c
Hitri računar ...............j....40e
Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba .............................25 e
Izdajavec. Zgodovinska povest iz
turških časov ..................25c
Izgubljena sreča. Povest .........20c
Izidor, pobožni kmet. Povest.....20c
Izza mladih let, pesmi ...........30c
Jakoba Alešovca izbrani spisi. 1. zv.: Kako sem se jaz likal, I. del. —Doma. — V šolo. — Začne «e nemščina. — Klošterski muc. — Z nemščino gre naprej .........75e
2.	«v.: I. Jurij Kozjak, slovenski ja-ničar. Povest iz 15 stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega na-ro. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. Cena .....................90c
3.	zv.: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest ia časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja.—IV. Vrban Smo-kova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični do-godbi. — VI. Kozlovska sodba ▼ Cišnji Gori. Lepa povest is stare zgodovine. Cena ............. 50c
4.	zv.: I. Tihotapec. Jovest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo.—III. Klošterski žolnir. Izvirna povest ii 18. stoletja. — IV. Dva brata.
Resnična povest. Cena..........50e
zv.: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipt. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. Cena .....................5©t
6. zv.: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotar-jev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Črtice iz življenja političnega agitatorja...50c
9.	zv.: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman. Cena..X.........SOc
10.	zv.: I. Rokovnjači. Zgodovinska roman. — II. Moj prijatelj Jam-ralec. — III. Sest parov klobas,—•
\ IV. Po tobaku smrdi«. — V. Ženitev ia nevoičljivosti. Cena.....SOc
Tehten vzrok.
Stotnik: "Ali sme vojak prodati svoj kruh?"
Rekrut: "Ne sme ga." Stotnik: "Zakaj ne?" Rekrut: "Ker si civilisti (ncvojaki) ž njim želodce pokvarijo."
S K ffi ffi S ffi S K S ffi S W ffi S ffi
US	ffi
*s CENIK MOLITVENIH	^
iS NABOŽNIH, PODUČNIH	S
ES IN ZABAVNIH KNJIG	!«
X	£
SljfflK katere se dobe
S	as
2|jj KNJIGARNI AMER. SLO- H5 $ VENCA, JOLIET, ILLS. ffi
S3	K
K K »Sili S S « ifi SKMMSfi
PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE.
Ali Boga Stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20°
Angleščina brez učitelja.........-40c
Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa ...................20c
Babica .............................50c
Beatin dnevnik ..................20c
Bahovi huzarji in Iliri............75c
Bajke in povesti .................?5c
Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vcdeževalka ali proklet-stvo in blagoslov ..........25c
Rojakom priporočamo sledeče blago
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................$HJI
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................flBJ®
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ..................
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $1®-« S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za •i0-®*
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ..........................."J:
Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ......................."
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in , 50 galonov, galon po.............................................
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slo«"* skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILL-lN01*
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postrežem, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS.
W. H. K E E G A N, Telefona št. 100 — vsak čas. C or. 2nd and Joliet St., La Salle, III
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN 8M0BKE.
Sobe v najem in Lunch Room.
STENSKI PAPIR
olj'
Velika zaloga vsakovrstnih barv, ^ in firnežev. Izvršujejo se vSij[Cjj fl varska dela ter obešanje stens papirja po nizkih cenah
120 Jefferson St. JOLIET. N. W. telefon 556
U: bi
i
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše»
i v meS
so po najnižji ceni? Gotovoi v
J. & A. Pasderti
se dobijo najboljše sveže "> p jene klobase in najokusnejse Vse po najnižji ceni. Pridite to poskusite naše meso.
cfr''
Nizke cene in dobra P°strt naše geslo.
• na« 1
Ne pozabite torej obiskati . našej mesnici in groceriji na ^ lu Broadway and Granite ^
Chic. Phone 2768. N. W.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Ota teUhn 405.	S. miff St.. JelWjS