235. fteiHIKa. v Ljnmjmit. i nedeuo 15. okionn »zl leto u. ^^H ^H ^^B ^^H ^^B ' ^^H ^^H ^^fl ^^J -^^^B ^^h ^^B ^^J ^^H ^^M ^^H ^^^A ^^J ^^^^B ^^H ^^H ^^B $SB sigi? afi^w Imhafa vsaJt dan popoldat, lsr**amSl ••4«1J« ft* srasalk«. literati % do 9 petit vrst A 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, vcCJI inseratl tetit vrsta 2 O; notice, poslano, izjave, reklame, preklld petit vrsta 3 D; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 30 D; ženltae ponudbe btstda 75 o. Popust le pri narodlih od U objav naprej. — Inseratnl cUvck potebej. Vprašanjera glede inscratov naj se priloli maraka za odgovor. Uw**wnlšt*o „Slov. Haroda1' la „Narttaa tiskam«" KaaH«va ollca *t 9, pritlidno. - TtUfts at. 904. trtaatttr« -Blov. ftTar**«" Knafiov« altoa a«, i, I. aadatroal« Ttitltn ittf. 34. ••alsa tvrtltma I« potpisana la gađottao lrank«vaaft« ««V Rolioa>#ao¥ mm nm vrafav "fM ■V Posamsns Stevilka: v Jugoslaviji vse dni po Oln 1*— v InoMinattfia navadne dni Oln 1, nadali* Oln 1*29 Pottnlna platana v gotovini. .Slovenski Narod« velja: 1 . V^«^'*1 I y ho^tro ■*___________v Ljubljani ' po posti 12 mesecev ...... I Din 120-— Din 144— 1 Din 216 — 6 . ...... . 60— , 72-— , 108-- 3 • ....... 30— * 3a— . 64 — 1 • ....... 10-— , 12— , 13- Prf fnorebttnem povSanja se ima daljša aarofnina doplačatf. Novi naročniki naj poSljejo v prvić naročnino vedno I^ŠS?" po nakazni Na «amo pismena naročiU brez po«Iatve denaiia s« n« moremo c.iraii. , Slavia fara da se." V viharju svetovne vojne In skrb! povojnega časa je stopil pan-slavizem v ozadje. Pozabilo se je, da je izbruhnila svetovna vojna baš radi ogrožene neodvisnosti ene slovanske države. Vojna je otvorila Slovanstvu novo svobodno pot, ker je razbila moč Nemštva in z zmago antante je bil proglašen princip sa-moodločbe narodov. Vsled tega principa je razpadla stara habsburška država in v srednji Evropi sta nastali dve novi (pravzaprav stari) slovanski državi. Poljska In CeŠko-slovaška, Srbija pa se je izpremeni-la v Jugoslavije ki je trikrat tako velika kakor prejšnje kraljestvo Karagjorgjev. Vojna je prizadejala S.jvanstvu težak udarec s tem, da Je postavila Rusijo Čisto iz vrste evropskih kulturnih držav in jej od-vzela začasno ves vpliv na svetov-no politiko. Vendar pa je velika zmaga hi nova svoboda vplivala oživljajoče na zapadne in južne slovanske narode. Kljub izgubam in raznovrst-nim težkočam so pričell ti narodi graditi novo skupino držav. Vsaka se je čutila slabo in ogroženo v so-vražni okolici. Tako so se pričelo prej nego druge države zjedinje-vati. Nobena Izmed povojnih stvo-ritev ni tako polna življenja In nobena se ni tako naglo dvignila kvi-šku kakor mala antanta. Gas Je za njo ugoden. Velika antanta Je pre-Živela slabe Čaše in omahuje na le-vo in na desno. Zato pa čuti potrebo pripomoČI s strani kake sile v srednji in vzhodni Evropi, kl b! mogla skrbeti za pravno vzdrževanje mf-rovnih pogodeb. Za to ima največ sposobnosti mala antanta, kl Ima tudl svoj posebni Interes na tem, in zadosti sile: razpolaga z nad 60 mN lijnni prebivalstva in se nahaja blizu velikih čest z zapadne v vzhodno Evropo. Prelzkusila je svojo moč že v času vrnitve bivšega cesarja Karla in z uspehom je narastel tudl njen prestiž. Vsak nov dogodek je prinašal veliki antanti zagotovilo, da se more zanesti na »male narode«, kate* re se je poprej omalovaževalo. Koma j sta pretekli dve leti po stvorit-vi male antante in že se je dvigntla skoro na stopnjo enakovrednega Člana in družabnika v vrsti velikih sit ter bila tuđi povabljena k mizi svetovnih konferenc. V raznih te- žavah so se obračali do nje in iskali njene podpore. Sedaj v trenutku velike nevarnosti za balkanski pol-otok je mala antanta odločujoča sila. Ako bi bila potegnila meč, bi bila že izbruhnila vojna; ker tega ni storila, je bila Anglija prisiljena h kompromisu. Sedaj izhaja iz male antante edini slovanski glas, kl odmeva v svetovnih konferencah. Kar je dosegla, je pridobljeno za Slovanstvo.. Ne da bi seveda pre-segla velesile na moči, tvori vendar temelj, na katerem se ima obvaro vati ravnotežje. Ta nova sila ni imperialistična in nima nikakih zavojevalnih načr-tov in ne izključuje prijateljstva z drugimi narodi, kajti njen cilj ni ni-kaka hegemonija in nikako izplenje-vanje, marveč samoobramba in pravična razdelitev vpliva na svetovno politiko. V phčetku je mala antanta vsprejela neslovansko državo, Ro munijo; ne vodi je pač abstraktna teorija in ne egoističen naclonali-zem, marveč samo realni interesi in odnošaji. S takega stališča se ima presojati tuđi eventuelno pridruže-nje drugih držav. Ta vodilni motiv naj se nikdar ne izgubi: Slovanstvo, ko se zorganizira in ojači, ne naraste nikdar v nevarnost drugih narodov, marveč bo vedno branitelj pravice in svobode za vse narode, kajti s tem je spojen njegov lastni interes in to tf ji tuđi v globoki no-tranjosti slovanskega duha, ki je bil vedno idcalističnega in moralne* ga naziranja. še drugega glavnega principa ne smemo izpustiti izpred oči: brez Rusije se slovanski ideal ne more udejstvitl. Razume se samo po sebi,, da Je slovanska zveza brez največ-* je slovanske države nejpopolna.. Se-* daj vladajo take razmere, da so za zvezo z Rusijo Še ugodnejše, ker poprej so se mnogi Slova'nij bali, da velika ruska država Slovaitstvot po-* žre In poruši. Tako so jih •svarili' zlasti njihovi sovražniki. Sedaj si strani Rusije ne more biti govora o zatretju, kajti država je po revoluciji razmajana in nastopa novo pot. Tuđi potrebuje sedaj sama podpore s strani Inozemstva, in Rn-si dobro vedo, da ne morejo misliti na pravo In iskreno pomoč nikjer drug je nego pri Štovanih, zakaj ni-kdo Izmed drugih evropskih narodov ni na obnovi Rusije bolj Intere- siran. Vsi drugi gledajo v njej le bodočo kolonijo, katera bi se dala izborno izkoristiti. Nekateri Sluvani so mislili, da dobe zaveznika že v sedanji sovjetski vladi ter so se veselili boljševi-ških uspehov v diplomatičnem boju z zapadno Evropo. Toda sovjetska vlada je služila, poleg svoje slabosti in grozovitosti v notranjosti, tuđi na zunaj vedno drugim in ne narodnim ciljem. PriCela je z veleizdajo tekom svetovne vojne in je ogrožala Slovanstvo najbolj takrat, ko je zapustila bojišče v trenutku, v katerem je Srbija pod nemško-av-strijsko okupacijo ležala na tleh. Sovjetska vlada je pričela protislo-vansko vojno s Poljsko samo na ljubo in v korist Nemstva, kateio hoče na novo vstalo Poljsko zopet poteptati. Sedaj podpira sovjetska vlada muslimanski svet po nemškem vzgledu in ukazu. Slovani bi mogli z muslimani živeti v dobrem miru, vendar pa ni v njihovem interesu, da se pustijo Turki zopet v Evropo. Sedaj so se ruska sredstva in sile, ki pomagajo Kema! pasi, odvrnile od velikih ruskih in vseslovanskih ciljev in prihajajo tako v navskrižje s slovanskimi narodi. Bratska kri je tekla za tuje interese in tertius gaudens bi bilo zopet Nemštvo. To je pravi poveljnik in gospodar v Rusiji. Dokler ne priđe do nove pristno narodne vlade, bodisi s staro ali novo ustavo, bo Rusija, ta velika članica slovanske družine, nam še manjkala in dotlej se vseslovan-ski ideal ne bo mogel uresničiti. N. Jezerski]. Pismo Iz Prage. Rekonstrukcija vlade. — Naloge nove vlade. — Proti nan^^otn Italije glede avstrijskega posojila. 12. oktobra. Po neobičajno dolgih pripravan in . težavah smo končno pričakali rekon- ; strukcijo vlade, kateri je na čelu postavljen posl. Ant Svehla in v katero so vstopili člani »petkec. Še v zadnjem trenutku, ko je bila vlada takorekoč že sestavljena so nastale na strani socijalnih demokratov in čsL socijalistov te-žkoče, ki so zahtevale pri česi. socija-listih še pogajanj. To je dokaz, kako te-žko se je sestavila nova vlada, ki se je pripravljala pravzaprav ćelo leto, četu-di so vstopile v njo stranke, katere so bile tuđi v prejšnji. Ta okolnost priča o tem. da vzroki nesporazumov, katere je bilo treba poravnati, niso^bili samo v strankah samih, marveč tuđi nekje dru-gje . . . ' Nemci pozdravljajo novo vlado ze-lo simpatično, čeprav ne morejo poza-biti, da se tokrat sploh ni sprožiia mi-sel, da bi tuđi oni dobili zastopstvo v vladi, kakor se je to zgodilo za časa t zv. rdeče-zelene koalicije. Na češki strani pozdravljajo vlado seveda z raci ost jo, ker gledajo na njo kot na vlado narodne solidarnosti, na vsenarodno vlado. V tem prav Uči njen pomen, da je vstopil v njo ves izvrševalni odbor združenih strank parlamentarne večine. s cimer so prišle v kabinet tuđi najiz-razitejše osebnosti čeSkega parlamenta. Nacikriljuje pa jih nesporno dr. Rašin, katerega ime je danes proniklo Evropo in podaja jamstvo za dobro gospodarstvo naše države. Ni dvoma, da te razmere pripon' rejo k temu, da se zlasti v inozemstvu ojači zaupanje v bodočnost naše republike, posebno v gospodarskem oziru. Stevilo portfeljev se je pomnožilo za dva, ker se je pred-sedstvo oddelilo od zunanjega ministr-stva in ker se je podaljšalo življenje ministru za prehrano. Kar se tiče udeležbe strank v novi vladi, pripadajo k agrarni stranki Stir-je: dr. Hodža (zemljedelstvo), MaIyT>e-tr (notranje zadeve), Svehla (predsed-srvo) in Udržal (narodna obramba); k socijaldemokratični štirje: BechyTie (Solstvo), Habrman (socijalno skrbst-\o), dr. Markovič (unifikacija) in Srba (javna dela); k stranki čsL socijalistov trlje: dr. Franke (prehrana), Stfi-brny (železnice) in Tučnv (pošte); k narodno - demokratični stranki: dr Ra-Šin (finance) in in«. Novak (trgovina); k ljudski stranki: dr. Dolanskv (sodst-vo) in Šrtmek (zdravstvo). Zunanji mi-nister dr. Benes* in minister za Slovaško dr. Kallay, doslej predsednik admini-strativnega ministrskega oddelka za Slovaško v Bratislavi, sta nevtralca. Trije Izmed njih so ministri prvikrat In sicer: Bcchyne, Maljrpetr in ć:. Kal-iay. Situacija, ob kateri nastopa nova vlada, ni za njo prav nič ugodna. Caka jo jo težke naloge, V prvi vrsti je to proračun, kateri ne sme postati predmet strankarskih interesov in pri katerega sestavi se mora doseći ravno- težje. Proizvesti se mora poenostavlj^-nje davčnega sistema in administracije, uresničenje starostnesa in socljalnc-ga zavarovanja, pri Cimer treba isto-časno resiti delavsko, obrtno - trg;ov-sko in malopoljedclsko zavarovanje. Mnogo skrbi povzroča tuđi stanovanj-sko vprašanje, ker se stavt>cna društva vsled pomanjkanja kreditov »ahaja-jo v težki situaciji. Ta stanovan.ska kriza igra važno ulogo rudi v narodnim pogledu v mešanih krasili kjer nerniki podjetniki pod pretvezo, da primanikuje dela, odpuščajo češko delavstvo !n ko-der stanuje v njihovih poslop!ih, mn od-jcmljejo stanovanje. V mežanih kva'Li \Iada danes tuđi prava jczlkovna nnnr-hija, ki je nevzdržna. To so je čutilo čim daJje vedno bolj in zato je bila ie v minnli vladi izdelana jezikovna naredba, kl je tuđi ša popoinoma pripravljena za izdajo in nova vlada ne sme cdlaŠati z njeno objavo. Izdelan in pripravljen je tudl predlog o ločitvi cer-kve od države, ki bode ena prvih to^k za razpravo v parlamentu v nastopnern zasedanju, ki se ima pričati v drugi polovici meseca oktobra. V zunanji politiki gre za poravna-vo sporov, Id so brezdvomno vznikli v Zenovi med Italijo In CeSkoslovažko radi načina, kako naj se pomaga Av-strijL Ne da sq tajiti da je Italija stremila m da 5a vedno stremi v te] stvari po takem primata« da bi obvlaUala pn-naj ne samo finančno, Čeprav k s&ip~ clji Avstrije prlspeva eamo malo, mar-reČ tuđi politično. Tako hoče zasadite klin med vzhodno in zapadno Evropa segajoč od Sicilija pa da Heigolanaa, kateri bi odbija! ttalo državo na poti k vzhodu in jugu, t. j. k Rusiji in Jugoslaviji Vsa Češka fevnost )e bila edina v tem, da se mora s strani Češkoslova-Ske tako početje Italije, katerega posle-diče so ncdoffledne, zabraniti t vsemi sredstvi. Za tako se smatra tudl zahto-va, da W bfl generalni ravnatalj praik^ mestne hraniinice đr. Vil^m Pospižii formalno podpr§dsednik finančne kontrolne komisije na Dunaju, faktično Da, da bi bilo njteovo poslovanje protiu-teža italijanskemu itremljcnja. Moremo reci. da je Ceškoslovaška pripravljena postaviti so po robu Italiji hidi vsled večjega deleža pri jamstvu posojila, ka tero dobi Avsirija. Tukaj slede vsi pozorno na to, kaj Italija deia. >Narodny Ltstyc so s prvega početka nasla§aii suniljivost italijanske akcije, tuđi takrat ko so priftaiale iz Rima tešilne deklaracije. Naloga sestanka v Bcnctkah je, priti v tem oziru do nekakega sporazuma, tajiti pa se ne da, da je treha n&* pram Italiji skrajne pazljtvost. J. K. S. Prof. Ernest Denls: Balkanska ooSna. (Ob desetlttnici.) O p o m b a. Vzrokf balkanske rojne lete v davni preteklosti ali, če hočete, v na-ravnem razvoju razmer, kakor jih Je zgo-dovina ustvarjala na Balkanskom polotoku. L ahko bi v tem oziru začeli s prihodom Slovenov na Balkan, ko bi ne bili prepričani, da smo se tekom zadnjih let vendar lc naučili nekai jujroslovenske zRodovine, katero smo prei zelo stobo pornatf. Zato ne b mo začenjal! niti od Kosova niti ©d »prve* srbske vstaje, ki to poznamo pod vodstvom Karadžorža, kafti od Kosova do leta 1*34. ie bilo mn^ro s'b^kih vstaj in prave-pa miru skoraj sploh nfkolf ni bilo. žal, da 1« trdi ta zeod^vina nam precel neznana« k«r Je v zefo ozki zvezl tudl z naml. Ako hnf?mo b^'Vansko vofno orav razinneti, rr»*r»mo d^bro nnrnatl v**\ dofođke osvo-h^d'tne voine (1 »75—76) ?n berimskeffl kor Tres« O97S>. Pa mislimo da teh podatkom n- ho t^ko d^hftf — t*to prenknamo §• ^ '-t fn račcn'rmo z aneksijsko krizo leta VeiTM priiate?! ^1ov«nov nr#rf. Cmttt n-n?*. *rof«for na Sorhnni ▼ Parim. )e I. T*»i^ \vfo\ knilflro z naulovom * Velika Sr-h*i4, TTnii^a ie imrla namet, 4a Pojasni n'-\f>fai Motani aTi če ft«?ett »kt»1tnmlt rvTot»f iii»o«Tovfii«1r« TpriS«n|e. Mf te knjlft doilel It lifOM prtrtOfl u sto| )•» zik in smo tuđi le preče) nekulturni, kajti to Je najlepSe nap<>ana z rod ovi na o nas. Prof. Denis Je lans > leto umri in takrat smo imeli priliko slišati o velikem delu, kl ca Je IzvrSil za. nas V prvi vrsti so bili te-ra dela delelni Cehi, za njim* pa tako) mi Juffottovenl. Po porazu Trandje (1. 1871) Ie prišel Denls v Prago, kjer se Je posvetil slovanski zcodovfni. Vedei Je, da priđe ne-koč Cat. ko bo Franclja dobila nazaj, kar Je ziubils, vedel Je pa tuđi. da bo bo) težak. Iskal Je zaveznfkov pri Slovanih, pred vsem pri onih Slovanfh, kl so Cutili do nemSkeira nasilja isto mržnjo kakor on In ml smo našli v njem naiega naJbolJSega za-vecnika. V resnid dime drii^emo nismo mofil nuditi niCesar draeejra neico slmpatfj — toda Iz teh simpati) »o se razvile du-levne vezi. kl so odlotale pri odločilnem bo)tL L. \K12. Je hfl prof. Denl« r Beogradu In v Srbiji In Je posle) kot profesor %fodovlne spremTJal njen nadafjnl razvoj. L. 1911. le bil zapet na Balkan«. Poznal je dobro mlado Srbijo to Je ▼ duhi ffledal glfanttka borbo, ki m It rasvfjala mtd a|o Ib staro ATStrflo. Ko ft Srnčno Mttal ođloOlnl boi. I« prof. Denft ttorll rte, kar |e moiet, da po-Jassl Evropi vrroke tera veliketa bola. Zato I« napita! polet arurfn spitpT tuđi to knllro. li nit borno navetfil poflavje o balkanski Ttlnl. Nr st nam adi, da iri bila ta stvar ft aikjer boljle In Jeplt aapiiana. Pret Dtnte Je bfl mf Sroktfa obtorJJL Kot agodorimar |t foaul pctltaJmL lati pk Je izreden dar sklepati Iz sedanjosti na bodočnost. V*?)ka njegova misel Je kakor Iz-kJesana iz ti stodkov. Vedno duhovit, temeljit in dovtipen razkriva ta pisatelj ozadje veliketra odra. na katerem se vrste IJudJe In dogodkl. Toda o tem se bodo mosli na^i čitatelji sami prepričati. Da bo nam oddelek o »balkanskih vojnah« bolj umljlv, prinaia-mo najprej znključek predidoče^a potrlavja (VTir), kl nosi podnaslov »Bosna In Hercegovina«. Tam Kovori o Članku 25. berlinske pogodbe — o Bosni od I. 1878. — o aneksiji I. 1908 — o avstrijsko-srbski krizi In o posledfcah Aehrenthalove politike. Ta oddelek zaključuje prof. Denis tako-let . . . Dne 31. mare a 1909. Je Sfmfć oddal jrrofu Aehrenthalu znano noto, v kateri je Srbija priznala, da »njene pravice nlso bile krSene z razmeramf po-lofaja, kakršen je nastal v Bosni (leta 1908.), da bo poslušala nasvete vele-sfl In obljubija, da bo opasrfla svoje protestno obnalanje.c Poleg tera se Je Srbija zavezala, »da bo premenila smer svoje dostdanje poHtike napram Av-stiiji hi da bo v bodoče t fo velesOo 2i-vela ▼ prijateljskem sottdtKrn.c Atfirenthal Je slavfl glasno zmago-slavje in cesar VUjetn II je prilcl na Dnnaj prosluvlt nspehe avstrijsko-nem-sTce zvete. Dunajskl občinskl svet M je bfl vedno pripravljen za slavofobsk« Izjave, jt ob tej prtifld sprejd prtdlor. da se postavi spomtnfk, na kattrem bosti dva ofromnt postavi AvstrUt la Gcrmanije, druga polec drugo sestrsko oprte ob svoje meče. V resnici pa avstrijska vojaška stranka ni bila zadovoljna z rešitvijo krize. Poleg stroškov, ki so jih zahtevale vojaške priprave in so jih itak slabe državne finance težko prenesle, in po-leg izgub, ki jih je država imela vsled turškega bojkota, je Avstrija plaćala porti prectjšno odškodnino, ki bi si jo mogla pri količkaj spretnosti prihraniti. Avstrija se je tuđi odrekla 29. članku berlinskega dogovora (1878), ki ji je dajal pravico pomorske in zdravstvene policije na pobrežju Crne gore bi ji je prizna val tuđi nekako resnično nadzorstvo nad to deželo. Pred vsem pa je zamudila priliko, ki jo je že dolgo iskala, da bi namreč zadala odločilni udarec srbski samostojnosti. Države, združene v trozvezi res nišo vodile razprav s posebno spretno-stjo hi pri njihovem postopanju se je moglo opažati nekako bojazen in ne-zaupanje. Pogoditi so pokazali, da ata Anglija ta Francfja odločen! vztrajat] s prtrofrajsko vlado, ktr sta poznali njene miroljubne nazore m ker nfsta mogli ravnodaino rledatt nov! n^m9d pritisk proti vzhodu. Rusija je jasno pokazala svoje namene. Lojalno je sprejela stanje, ari je nastalo vsled do-govorov fn ni odrekla Avstrij! pridobf-ftv, H Jfli je sama omoffočTTa, samo da ftl AvsfriM rudt protf nji nastopMa po-Itana DoloVla Je svoji ttkmovaUd go- tove meje, katere prekoračiti ji brani njena lastna korist in njena ćasL Srbija je na U način postala ključ evropske zgradbe. Mir je bfl zagotovljen po4 pogo-jem, da bo Avstrija razumela svoj položaj, da bo zadovoljna s svojimi lupc-hi in bo spoštovaia nezavisnost svoj ili sosedov. Niti značaj Aclucntiialov, niti nacrti klerikalne stranke, niti notranji položaj države ni dajal v tttn oziru po-sc i nad. Nadvojvoda Franc Ferdi-naiiu in vojaška stranka, sta si v straiiu prtd madžarskimi zahtcvamU ki so biie s kabinetnimi intrigami odlagane, a ne odpravljene, Želela vojne, ki bi jiina dala priliko odpraviti nagodbo z leta 1867. in v tej ali oni obliki obnoviti enotnost države. Predlitavski Ncmci, ki so jih pritiskali Cehi in Slovenci, pa so čutili, da jim ne bo mogoče obdržati vlade v svojih rokah, ako bodo nave-xani sami naše; zvezo z Berlinom so hoteli spremenfti v vojaško fn colninsko «vezo, da bi bili zavarovanl proti vsa-kemu notranjemu presenečenjii in da bi pripravili popolno združltev % nemfko driavo. Madžari so s svojimi uslujrami skušali pridobiti simpatije Franca Ferdinanda, ker njegovim namenom ni5o zaupali in so se bali njesrove nenaklonjenosti: obenem pa so nestrpno priča-kovaH prHo?nosti, da bi uničili Jugosio« vene, prnf? Vsteritn so frojHi ncp^mirTj:-vo sovrastvo. (Dafie prlbodnUSl Stran *. »SI OVPNSKl NAROD« dn* 15. oktobra *922. stcv. ?3!> Dv Hnnnnzlo zaCenla nouo oolaSko ekspzdicgjo na Rekl In u DalmadiL FAŠISTI ZASEDLI SUŠAK, DEMARKACIJSKO CRTO IN DALMATINSKO TRETJO CONO. — Beograd, 14. okt. (Iit.) Včerai popoldne so se nagioma razširile po Beogradu vesti da je D' Annunzlo pre-vzel poveljstvo nad fašisti, da ]e odre* dil takoišnjo mobilizacijo fašistov in ar» ditov na Rekl ter da so fašisti tekom včerajšnjesa dneva zasedli SuSak in de* markaciisko crto pri Sv. Ani in Mar-tinščici. Z ozirom na te vesti se Je Vaš dopisnik Informirat na merodajnem mostu, kjer so mu izjavili: Vlada je dobro poučena o vsakem gibanju fašlstov in o vsaki njih akciji proti naši državi. Vladi so dobro znani vsi sklepi fašistovskih zborovanj, ki so se vršila v Puiju, Trstu in po drugih kraj ih. Vlada je pripravljena za vsako eventualnost Pripravljena je tud!, da odbije vsak napad fašistov. Naravno je, da moramo smatrati akcijo fašistov za navadno iz-zivanje ne samo naše države, atnpak \se Evrope, smatrati moramo akcijo fašistov za prvovrstno provokacijo vseh držav in vlade bodo morate gotovo odločno nastopiti, da se zajezi ta komedija. — Beograd, 14. okt. (Izv.) Tekom VčerajŠnejga dopoldneva je prispelo poročilo, da se na Rekl vrši mobilizacija fašistov, da so na Reko prispeli iz neznane smeri, gotovo pa iz smeri Trst kamijoni napclnjeni fašistov, municije, orožja in živil. Fašisti so takoj pričeli očividno na informacijo, da je sporazum med našo državo in Italijo perlck-ten, svojo akcijo, ter so zasedii Sušak. Močne oddelke pa so poslali na demarkacijsko crto proti Sv. Ani in Martin-ščici, kjer so ob ćeli crti razpostavili svoje oddelke. Do danes zjutraj še nlso javljeni nikakl spopadi fašistov z na-šimj stražaml. — Beograd, 14. okt. (Izv.) Iz Bakra je prispelo včeraj tole poročilo: Nocoj 13. t. ni. ob 1. uri so fašisti prispeli v SuSak. Dalje so zasedli demarkacijsko crto pri Sv. Ani in Martinšči-ci. Nad fašisti je prevzel poveljstvo Df Annunzio. Pred 20. dnevi je že dal D' 'Annunzio ukaz zasesti Sušak In demarkacijsko crto, kakor tuđi demarkacijsko crto v tretji dalmatinski crti, in si-cer takoi v trenutku, ko se rimska vlada odloči, da podpiŠe sporazum z Ju-goslavijo glede izvršitve rapallske pogodbe. — Split, 13. okt. (Izv.) Pri selu Nadina so fašisti prekoračili v kamijo- nlh danes demarkacijsko crto Bili so dobro oboroženl in opremljeni. Naše obmejne straže so jih ustavile ter jih opozorile, da so prekoračili demarkacijsko Crto. Fašisti so se na to umaknili za Crto. Po opremi in municiji sodeč je videti, da so fašisti izvrSUl koncentracijo svojih sil. — Sv. Ana, 13. okt (Izv.) Danes ob ranih jutranjih urah so na Rcko pri-spelc mnogoštevilne čete fašistov. Na kamijonih so se prlpeljali iz Đ o 1 o g n e. Milana, Trsta, Benetk in drugih kraiev Italije. VeČina fašistov je ie na Reki. Zjutraj pa so bUi po vseh vogalih mesta nalepljeni pozivi glede mobilizacije fašistov in arditov. Namen te akcije je prozoren. Fašisti sami zatrjuie-jo, da hočejo zabraniti povratek Za-nellinih pristašev na Reko. Naši Jugo-sloveni beže pred fašisti. Jugosloven-ske delavce so fašisti iz g nali iz vseh podjetij. obratov in tovarn. ZNACILNA VEST. — Beograd, 14. okt. (Izv.) VĆerajS-nia »Politika« je javila, da Je bM dne 12. t. m. dosežen med našo In iatlljansko vlado popolen sporazum v vseh podrob-nostih glede izvršitve rapallske pogodbe. Ne obstoje nobene diference. Poslanik Antonijević in državni podtajnik Tosti sta podpisala protokol sporazuma, ki se predloži zunanjemu ministru Schanzerju v odobrenje takoj po njegovem povratku v Rim. (Vest ie resnična. ker sklepamo iz dejstva, da so pričeli fašisti z akcijo v svrho pre-prečitve sporazuma. To akcijo pa so mogli fašisti izvesti le, če so takoj za-znali za doseženi sporazum. Op. upr.) HINAVŠClNA RIMSKIH L1STOV. — Rim, 14. okt. (Izv.) Rimski listi javljajo, da je naslovi! Df Annunzio na resko prebivalstvo manifest, v katerem odreja mobilizacijo vseh fašistov in arditov. Obenem pa javlja, da prevzema zopet poveljstvo nad fašistovsko vojsko. Rimski listi pristavljalo, da v vo-diinih kroglh ni znano, kal namerava D* Annunzio, videti pa je, da hoče pre-prečki povratek Zanellinih pristašev na Reko, ki so pobegnill v Jug osla vilo. — Trst, 13. oktobra (St.) Df Annunzio je odredil mobilizacijo legionar je v in arditov na Reki. Fašisti se boje, da na Reko ne vderejo pristaši Zanelle. Odlocilna faza v notranii politiku TEŽKA SITUACUA RADI ZAGREBŠKEGA KONGRESA IN DEMOKRAT- SKEGA ZBORA, f. — Beograd, 14. oktobra. (Izv.) [Javna politična diskusija o sedanji no-tranji situaciji se vedno še giblje v znamenju resolucij demokratske stranke in zmage Ljube Davidovića. V ra-'dikalnih vrstah, kakor je bilo Že včeraj omenjeno, so resolucije izzvale v glavnem oštro kritiko in delno nezado-voljnost. Radikalni klub je tekom vče-rajšnjega dneva v načelu razpravljal 'edinole o političnih posledicah, ki jih je Szzval zagrebški kongres in o resolu-fcijah demokratske stranke. Ministrski predsednik Nikola Pašić razmotriva 'sklepe demokratske stranke z največ-Jim interesom in je tekom včerajSnjega 'dopoldneva neprestano vodil konfe-rence z vodilnimi osebami radikalne stranke, rda bi se situacija razjasnila. Glavni cilj zasleduje Pašić v tem, da obrani sedanjo koalicijo z 'demokrati in da izvede samo delno rekonstruk-fcijo svojega kabineta. Ker je bila situacija negoTova, se Je včeraj popoldne sestal edinole poštanski klub radikalne stranke. Šesta-nek je trajal od 16. do 19. Glavni go-Vorniki so bili Nikola Pašić, dr. Laza Marković in Ljuba Jovanović. Vsi so edino razmotrivali splošno notranjo politično situacijo, v zvezi z resoluci-jami demokratske stranke. Večfna radikalne stranke smatra situacijo za relo resno. Splošno je opažati v radikalnih vrstah znatno nezadovoljstvo o nastopu In resolucijah demokratov. 'Jasno se opaža, da radikalni klub ni-kakor ne more odobravati udeležbe de-inokratov na zagrebškem kongresu. Vsa 'debala na včerajšnjem popol-tianskem sestanku je bila osredotočena na temi: 1. Zagrebški kongres In reso-lucljfe demokratskesa zbora ter 2, kak-žno definitivno stališče ima zavzeti radikalna stranka. Na včerajšnejem sestanku poslan« skega kluba nišo bili sprejeti definitivni sklepi; predsedniku Nikoli PaSiću je bi!o poverjeno, da prouči do podrobnosti vse posledice, ki so nastale po zagrebškem kongresu in demokratskih sklepih, ter naj nato Sele skliče glavni sestanek, na katerem se ima odločitl stranka za nadalino taktika. : „ >^t. Da se ne sirijo po časopisju ten-'dencijozna poročila, je ožji odbor izdal o sestanku ta-le komunike: »Radikalni poslanski klub* je na svojem današnjem sestanku razmotri-val sedanjo notranjo politično situacijo. Našel je, da je zagrebški kongres z dne 10. septembra t 1. ustvaril težko situacijo In da je to stanje radi skle-pov širšega glavnega odbora In po-slanskega kluba demokratske stranke z dne 12. oktobra L 1. postalo še bolj ne-odrejeno. Radi tega je poslanski klub soglasno sklenil, da se vprašanje, kl je bilo na ta način otvorjeno, čim pre-je prouči in procenijo njega posledice, na kar bi se mogla predložiti končna odločitev.c Kakor je iz tega komunike ja jasno videti, se predlože končni sklepi glav-nemu odboru in sele tedaj, ko se to vprašanje prouči v ožjem odboru in da glavni odbor sele potem definitivno za-vzame stališče v vprašanjih, ki znaČijo važne momente notranje politike. — Beograd, 14. oktobra. (Tzv.) Beogradski radikalni tisk je v sploš-nem nezadovoljan z resolucijami demokratske stranke. Radikalna »Tribuna« označuje resolucije za veliko ne!o-jalnost napram vladi Nikole Pašida. V drugem oztru zahteva radikalni tisk odločno, da se situacija čim preje razjasni. Neki ugledni elan radikalne stranke je izjavil: »Resolucije demokratske stranke so nas neugodno iznenadile. Ljuba Davldovlc Je dobfl na zboru zaupnlco stranke in to znači, da bodo skušali demokratje Iskoristi H prvi ugodni trenutek za akcijo LJubt Davidovića.« — Beograd, 14. ottobra. (IzvJ 0 včerajšnj em sestanku poslanskega kluba radikalne stranke se objavljajo od druge strani Se nekatere zanimivostl Na popoldanskem sestanku so fovorill Ljuba Jovanović, dr. Laza Mir-kovlćinPaS16. Vsi govorniki so na-glašall, da je situacija, ustrarjena po zagrebSkem kongresa težka In da Je postala Se težavneiča vsled resolocl] demokratskega zbora* Nekateri govorniki to zahtcralt, da s# takoj razdtr« koalicija z deaokratk Njhn ntsprotl pt iA Paiić najdalaL da to trate okraaltf koalicijo z demokrati Ceprav je situacija težka, ktjub temu pa upa in smatra, da se je težavnemu položaju lahko izognltL NaglaSal je pa rudi potrebo rekonstrukcije svojega kabineta« Ome nil je dalje, da v tem momentu še ne more itoriti definitivnih korakov, ker se mora posvetovati z vodilnimi osebami in Sefi strank, kakor rudi z de-mokratskimi ministri, na kar bi se od-ločil za eno ali drugo akcijo. Po daljši debati Je ožji odbor, obstojcč iz posl. Ljube Jovanovića, Uzunovića in Oda-vića sestavil komunike, ki je dobesed-no priobčen v prvem poročilu. Predsednik PaSić Ima v sploSnern tenden-co, da s pridobitvijo na času razjasni položaj. Načelni razkol v Hrvatskem bloku in hrvatskih strankah — Zagreb, 14. okt. (Izv.) Vaš dopisnik je dobil zanesljive informacije o novi krizi v Hrvatskem bloku. Radi najnovejSe politične taktike Stipe Radića je nastopila v bloku samem kriza, ki lahko povzroči načelni razkol bloka in posamnih strank. Po izjavi ugled-nega hrvatskega poltikia so v zadnjem času frankovci zahtevali od Radića, da se točno, jasno in odkrito izjavi o svojem prihodu na kumanovske slavnostl, kako se Ima smatrati skle-njeni sporazum med njiml In demokratskim poslancem Pavtom Angjeličem in v koliko so resntčne vesti, da namerava sodetovatl v eventualni Izborni vladi in da da pojasnila tuđi glede drugih vprašanj. ki se tičejo političnih odno-Sajev na Hrvatskem. Radić je odgovorll, da je pripravljen oditi na kum.inovsko svečanost, da je pripravljen oditi tuđi v Prago na narodne slavnostl, ne zanlka sporazuma z nekaterurl strankaml, kar zahteva posebno situacija, ustvariena po zagrebškem kongresa, to je edlni način, da se odstrani sedanja nevzdržna situacija v JugoslavljL Frankovci pa so zavzell to stališče: Stipe Radić je postopal nelojalno, ker jih le dve leti varal in zahteval v imenu solidarnosti Hrvatskega bloka, da nal ne gredo v parlament, kar so oni ponovnokrat razmotrivali iz razlogov politične taktike. Toda radi solidarnosti nišo Sli v parlament. Frankovci razmo-trlvajo sedaj akcijo, da prisiliio Radića, da brezpogojno iz stopi Iz Hrvatskega bloka in tako dosežeio, da tuđi oni pri-dobe akcijo svobodnih rok. Med zajedničarji so tuđi načelne diference. Mnenja so razdvojena. Neka-teri smatrajo nastop Stipe Radića za umesten in korišten Hrvatskemu bloku, dočim se drugi zopet približujejo stališču Frankovcev in obtožujejo Radića, da je izdal interese Hrvatskega bloka in da so njegovi cilji nelojalni. Tudl v Radićčevi stranki sami je nastala velika kriza. Opozicija zadobiva po ne-katerih hrvatskih selih močno oporo in tal. SploSno je ugotoviti, da je težko izmirenje med posamnimi skupinami Hrvatskega bloka, frankovci in Radićem. Razkol ie gotov, ne samo v Hrvatskem bloku kot takem, ampak tuđi med posamnimi strankami. Razkol je Vprašanje le še bodočih dnL Drlaunl su&t. — Beograd, 13. oktobra. (Izv.) Pod predsedstvom Miljutina Marko-vica je bila včeraj seja državnega sveta. Glavna točka dnevnega reda je bila določitev šestih odborov, ki prevzamejo posamne panoge uprav-nega sodstva. Določenih je bilo šest odborov: lzvoljeni so bili v: L odbor: predsednik Miljutin Markovićin državni svetniki Di-mitrije Karić, Aleksan Stane§ić, dr. Stefan Sagadin in Ivan Svarkal; IL odbor: popredsednik dr. Ljubomlr Alaupović, dr. Popović, dr. Nikola Ojurgjević, dr. Fran Potočnjak in Fran Rožič; III. odbor: kot predsednik odbora ŽIvan Zlvanović In državni svetniki M. Pollčević, Eli-Ja Djukanović, Arangjelović in dr. R. Sardelić; IV. odbor: Jovan Stanko-vlć kot predsednik in državni svetniki Pera Petrović, Velizar Vulović, dr. Dominik Mazi in dr. Mušički; V. odbor: Radnje Filipović In državni svetntkl Mihajlo Radivojević, dr. Tbrahlm Defter Darović, dr. R. Jo-vanović In dr. Lazar Jankulović: VI. odbort MtloS Paunović ra predsed-nlka fn drfavnl svcrnlki Milosav Raj-Cevlć, Mihajlo Sterlć, dr. Joca Rog-danov In Savt Vnksanović i* Clane. KATASTPOFAi m POLOŽAJ BERLINA. — Berlin, 12. okt. (Izv.) Berlinska občina se nahaja pred finančnim polomom. Kot srlavni vzrok navaja-Jo katastrofalni padec nemške morke. A. Lavrič - Zaplaz: Dopolnllne smernlce li zgodguinski skici gen. mafistra glede KoraSke. O. general Maister je ob priliki ob-letnice koroškega plebiscita obdelal v oblik! »zgodovinske skice« uvodno fazo koroŠke akcije. V omenjenem Članku sem veČkrat Imenovan in iz tega vzroka se ćutim upravićenega, da podam nekoliko pri-pomb, da se zgodovinska slika pojasni. Se kot aktivni oficir sem službeno zaprosil komando dravske divizijske oblasti, da se mi dovoli publicirati one zgodovinske dogodke, ki so mi bili znani kot svoječasnemu vojaškemu poob-laščencu v Borovljah. Moja prošnja mi je bila s poveljem Dj. br. 9391/1919 od-klonjena. Danes kot vpokojenemu ofi-cirju pa mi je publicistika dostopna. Za sedaj hočem dati samo nwkaj smernic, da opozorim na takratne igre za kuli-sami. Na kratko: V članku gosp. generala Maistra pogrcSam sleđeča dejstva, ki jih smatram za posebno važna glede razumevanja koroških dogodkov: 1.) Na koroški fronti ni bilo že za-Četkoma enotnega povcljstva, arnpak fronta je bila razdeljena v dvoje sarno-stojnih skupin; nobeden obeh povtljni-kov v Velikovcu in Borovljah pa ni imel neposredno upliva na operativno vodstvo, ki si io je pridržalo, kakor včasih sloveči »Hofkriegsrat« v zale-dju poslujoče ljubljansko poveljstvo II. vojnega okrožia. 2.) Popolnoma molči Maistrova razprava o pripravah in poteku uso-depolnih akcij pri Grabštajnu 14. 12. in §ent Pavlu 30. 12., oboje izven »mojega območja« ali velikega pomena za moj položaj bodisi napram sovražniku, bo-disi napram javnemu mnenju v zaled-ju; molči tuđi o pasivnosti štajerskega obmejnega in povelistva v Velikovcu v očigled izostale paralizacije teh udar-cev. (Arhiv benediktinskega samostana v Sent Pavlu 1920.) 3.) Ne omenja neposrednega vme-Savanja ljubljanskoga poveljstva v podrobnosti vodstva v mojem borovelj-skem območju in sicer: a) z izrečnim detaširanjem ene sto-tnije in dveh strojnic v popolnoma izoliran Podklošter. (Povelje zastopnika načelnika Štaba z dne 12. 12. 18. v pri-sotnosti g. stotn. Martinčiča in PakiŠa.) b) ze detaširanjem skupine »Mar-tinčič« (2 stotniji, ena strojnica) k Sv. Jakobu, sicer v moje območje, vendar kot »taktična rezerva« in »na neposredno razpolaganje« poveljstvu II. vojn. okrožia v Ljubljani. (Klavzulacija, ki je povzročevala stalne frikcije.) c) Ne omenja moj operativni nacrt op. 126/1918 z dne 31. 12., shranjen v arhivu ljubljanskoga poveljstva pod Op. br. 36/19, naj se koncentrirajo vse razpoložljlve čete mojega območja na jugu Koroške pri Sv. Jakobu in naj se od tam aktivno poseže v dogodke in p r e h i t i nasprotnika. (Z ozirom na skrajno nujnost sem odposlal ta nacrt v Ljubijano 31. 12. po dveh kurir-jih, g. dr. H. Dolencu in poročn. Mo- derndorfu. Svoje poveUstvo pa sem premestil Inicijativno tja, kamor bi bilo zbrati čete.) d) Ne omenja protipovelja ljubl?an-skega poveljstva po sprejemu mojesa nacrta: namesto koncentracije naj demonstriram pri Borovl.ah čez Dravo proii Cclovcu. V to svrho poslalo se mi jc 25 pionirjev, od katerih je 17 takoj dezertiralo, od ostalih znala sta pa samo dva veslati. Prekoračil sem Dravo! (Nemški Bulletin 4. 1. 1919.) Dokazano po sledečih znanih do-godkih je, da d'jlovanje ljubljanske vrhovne komande ni imcio operativno vodstvo v rokah, tenivcč je pasivno UopuSčalo, da se sovražnik razvija v giupacul »notranji crte« (»inncre Li-rie«) in prevzame inicijativo v ugod-nem mu trenutku. Ljubljanska vrhovna komanda je bila po meni pravočasno in izčrpno ori-cntirar.a o sovraznih namerah. 1. janu-arja 1919 je imel ljubljanski generalni štab prepis skoro vseh »Ordres dc ba-taille« in operativnih povdj, katere sem si konfidencijelnim potom pridobil iz pisalne miže nemlkega »Landesbefehl-haberja«. lzročil je ta konvulet moj o-sebni kurir Dr. H. Dolenc v Ljubi:ant. Kar se tiče političnega dela objave, potresam pri izdatnem opisovanju »Mariborske konference« citiranje dejstva. da so bili preklicani po sklopu teh pogajanj dne 1. 12. 1915. v zadnji uri malo pred odhodom nemških delegatov v privatnem pogovoru — in ne da bi bil jaz o tem obveščen — vsi sklepi glede projektiranih oficirskih kontrolnih komisij itd. Vsled tesa se ni mogla izvesti premestitev mojega povelistva in kr. srbskega sauve - garde (1 oficir, 40 mož) v Celovec, ki je bila nemškim oblastim že uradno od mene napove-dana (Arhiv Koroške narodne vlade in cdovškega magistrata). S tem je bilo onemogočeno moje politično stremljenje, da dosežemo potom smotrenih evolucij in če tuđi z ma-limi pnpomočki to, kar vsled pomanj-kljivosti glede materijalnih predpogojev ni bilo mogoče doseči z enim samim kratkim udarcem. Smatram svoje dopolnilne pripom-be za neobhodno potrebne, da se raz-jasnijo in upoznajo Činjenice, ki so u-plivale na dogodke na KoroŠkem. Ta izvajanja so vzeta iz mojega, z dokumenti oprtega, spominskega dela »Ko-rolki memoarji«, ki iih bom dal na raz-polago slovenski znanosti potom ravnateljstva ljubljanske državne knjižnice in sicer »ko bo prišel čas za to«. Pomanjkljive, četudi v najbolišero p.amenu objavljene publikacije bi lahke motile jasno spoznavanje zgodovinskih dogodkov in njih kavzalnih vezi. Pojavilo bi se pri nas isto, kot pri naših nasprotnikih onkraj Karavank, ki izčr-pavajo »v gotovih namenih« literarične one dogodke, kakor na prirner eklatantno F. Perkonig v svoji tnedenciozai knjigi »Heimat in No U. Iz spomi.iov Viljema II. Teza, da ima Đethrr.ann delavstvo ra seboj, se je Še Izpopolnila s porocili, da Imajo v kanclerja tudl v Inozemstvu za-upanjc, ki jc potrebno za mirovni sklep. Tako je Bethmann ostal v službi, ali pre-stolonaslednik Je kmalu doenal, da je na-pominjana teza zgolj zmota. Viljem pripo-veduje o reformi pruske volilne pravice in očita Bethmannu počasnost in omahljivost. Spomladi 1917. ga je pozvat, nai za veliko noč naznani narodu reformo, ker je mis-Hl, da je državno ministrstvo že zdavnaj vse pripravilo. To se pa ni zgodilo in v velikonočnem oklicu je temeljila misel, da se reforma izvede sele po mirovnem sklc-pu. Cesar pripoveduie na to o obisku caria v Potsdamu 1910.» kl se Je izvršil v popol-no njegovo zadovoilnost. Leta 1911. je bil cesar povabljen v London k odkrltju kipa pokojne kraljice Viktorlie. Bil je tam in vrnil se Je ves zadovoljen. Francosko na-stopanje v Maroku je vzbujalo zopet pozornost diplomatov. Zato pa je cesar to-stvarno povprašal angle$kega kralja, kl mu je dal razumeti, da Francozi ne delajo niS drugega v Maroku, kakor tof kar so svoj-čas AngleŽl storlli v Egiptu. Zato pa Jim ne bodo delali nikaklh težkoč. Cesar prtpovo duje nadalje, kako )e Anglija dosledno ovl-rala zgradbo nemSke mornarice. V Amc* rtkl, ki le imela le Še malo trgovsko mornarico, na Francoskem, katerega bojna mornarica Je nadkrtljevala Nemčljo, v Italiji, na Ruskem, povsodi dru godi so se lzvr-levati veliki gradbenl programi, ne da bt AngHJa proti njim protestirala. Nemčija Je neobhodno potrebovala dobrega brodovja, kl ni bilo naperjeno proti angleSkl mornarici, kl Je itlri do petkrat močnejSa, ampak Nemčlja je rabila svoje ladje za obram-bo obrežja In varstvo trgovine. Nadalje Jt bilo severno obre£]e vsled starih tamkaj-Injlh baterij skoro brez obrambe. Skage-rak Je dokazal, kaj Je pomenila In koliko Je bila vredna mornarica. Potem se peča Viljem c vpraSanJem tvorltve samostoine albanske države. NIC mu ni bilo vieC, da Je bili zbran princ Vlljem Wled, da rasede albanski prestol. Princ W|ed ni prav nlč posnal balkanskih raitntr In cesar pravi, da mu )• bila selo nesimpatična miseU da se ima v Albaniji blamirati baš nemški princ. Ali \Yieđova žena je bila vsa vneta za Albanilo in za izpolnitev svojih želja. In: »Frauenwille — Gottes\ville*. Viljem pripoveduie dalje o sestanku z ruskim carjem leta 1912. v bnitiškem pristanišnu. Sesta-nek je potckel zelo Ijubeznjlvo, toda niti besedice ni čul cesar o balkanski zvezi, ki je bila malo preje sklenjena. To je bil ce-sarjev zadnji obisk na Ruskem pred lz-bruhom vojne. FRANCOSKA ZBORNICA RAZPRAVLJA O ZUNANJEPOL1T1CNEM POLOŽAJU. — Pariz, 12. oktobra. (Izv.) Danes je pričela franeoska zbornica razpravo o po-litlčnem položaju. Vloženi sta bili dve interpelaciji, ena od radikalnosocijalistične-ga poslanca Margina in druga od demo-kratskega poslanca Favra, bivšega državnega podtajnika v ministrstvu zunanjih za-dev za časa Clemenceaua. Oba Interpclan-ta sta oštro kritizirala zunanjo politiko Poincarćja, osobito politiko oflcielne Francije v Mali Aziji. Poslanec Favre je naglašal v svojem govoru, da je Poin-carc s svojo politiko v Mali Aziji in napram Nemčiii ogrožal svetovni mir. Ministrski predsednik Polncare )e obema inter-pelantoma takoj odgovarjal. V svojih od-govorih je posebno naglasal dejstvo, da le Frandja s svoiim nastopom v orljentskem vprašanju r e S 11 a mir. Ministrski predsednik Je dal ukaz, da so se franeoske Ćete umakntle iz nevtralne cone. Brez znanja vlade so bile odposlane franeoske četi v Čanak, a ko Je to zaznala vlada. Je dala tako) ukaz za nith odstranitev iz Canaka. VOJNI DOLGOV1 IN AMERIKA, — London, 12. okt. Reuteujev urad Je zvedel, da Je vest o predlogu Združeni' držav, skllcatl v London konferenco gle de vojnih dolgov, neresnlčna. Pravtako Jc neresnlčna vest, da Je odpotovala ansle Ska misija v Združene države. Sir R' berf Home bo moral skoraj gotovo odložiti svoje potovanje za nekaj dni. Ni pa nobe-nega namena izpremenitl že obstojeČe nacrte o informacijah washingtonske vlade gled« določb« angleSkih dolgov AmcrlkL Stcv. 235 »M m v r !\ ^ l\ i fN< a i i m ». uu< *o oktobra ia^ Stran 3. PollfKf* oestl. = Mintster RafajloviČ o zasreL Ikem kongresu. Minister šum in rud RafajloviČ je podal uredništvu »Prepo-. roda« v Beogradu interesantno izjavo o zagrebškem kongresu In o reviziji ustave. Rafajlovič pravi: »StaliSče f. Davidoviča ni v nobenem ozini revi-zijonistično v tem smislu, kakor ga žele predstaviti z gotove strani, niti je revizija ustave delo, ki se ima takoj izvršiti. Ali Čim smo sprejeli resoludje zagrebSkegra kongresa, moramo spreje-mati takoimenovano srednjo linijo, s katero smo lahko zadovoljni tako ml, kakor Hrvati. Naloga vlade Je, da Izvede to srednjo linijo, ki se v glavnem nanaša na ustanovitev Sirših oblasti, •car ji bo tem lažje storiti, ker ne zado-voljuje zakon o oblastni razdelitvi niti ras, ki smo bili prisiljeni ga uveljaviti in ker ta zakon še sploh ni uveden v življenje. Razume se, da je to stvar vlade, ki naj to izvrši po reviziji sporazuma med radikalci in demokrati. O kaki drugi vladi se ne more govoriti, ker javni delavci nimajo svojega par-lamentarnega zastopstva. a demokratska stranka bo, kakor kaŽejo vsi znalci, vendar le očuvala svoje edinstvo.€ — Iz te izjave je razvidno, da se tud! ml-nister RafajloviČ ne strinja s svojim to-varišem v ministrstvu Pribičevičem. = Razpravnl program narodne skupščine. Za plenarno sejo narodne skupščine dne 17. t m. je določen tale dnevni red: 1.) Poročllo devetčlan-skega odbora o zakonskem nacrtu glede izpremembe zakona o splo$ni upravi, 2.) Poročilo in predlog devetčlan-skega odbora o obdolžitvah posL Savi-ća proti posl. Beninu. (Kakor znano, je posl. dr. Šimrak stavil predio* v narodni skupščini, da posebni odbor pre-išče afero Savić - Benin. ker je bil sled-nji obdolžen, da je hotel prvega podku-piti, da bi glasoval za ustavo.) Po spre-jetju teh poročil bo letoSnje zasedanje zaključeno. Predsednik ie sejo določll za 10. uro dopoldne. = Invalidski zakon. Beograd, 14. okt. (Izv.) Nacrt zakona o preskrbl in-validov je dogotovljen. Invalidski zakon bo v najkrajšem času predložen narodni skupščini v razpravo. = Kmečka glava za Radlćero re-pabliko. Stipica Radić je kolovratil v nedeljo po Podravini. Pokazalo se je, da mu po tamkajšnjih selih ne cvetejo več rože. Vozili so ga od kraja do kraja njegovi najboljšl prijatelji, ali Radić je povsodi naletel na mrzle seljanke obraze. V Sigetcu mu je orožnik zabranil zborovanje, ker ni bilo prijavljeno. V rflebinah so mu 5e vernl pristaši postavili slavolok, ali prišli so se!jaki in so vrgli ta slavolok na tla. V Novemgradu ie zboroval z malim Stevilom pristašev v neki hlSi. Tu se je oglasil k besedi seljak Ivan Ledinski, ki je rekel, da da svojo glavo, ako priđe tekom enega leta do Radićeve republike, in Radić naj obljubi, ako Ima pogum za to, da da svojo glavo, ako za leto dnl ne bo republike.. Radić se je tako raztogotil, da je ukaza! seljaka Ledinskega vreči iz hiše. Seljak!, kl so dolgo časa drli za Radićem, kon-čno Ie uvidevajo, da morajo poslane! debati in se brisati za interese svojih voliTcev, ne pa da lenobo pasejo v Zagrebu in tam lepo gosposko žive, pa hočejo igrati vlogro neke posebne države, kar je doslej hrvatskemu kmetu prineslo že ogromno škodo. Kradom a je priše! in skoro neopaženo je odšel Stipica Radić ves ozlovoljen v Zagreb, kjer ne bo sedeža za njegovo republiko. r= Al! se naj Bofgarf zeđinlfo t na-m?? Na to vprašanje odgovarja beogradsko »Vreme« tako-le: »Radič hoče, da bi se v bodočo Jusroslavljo sprejell bid\ Boisari. On to zahteva baje na temelju jtisroslovenstva. Toda s tem ne more biti In ne bo zadovoljen srbskl narod, ker bi to pomenjalo njegovo propast in nlegov povratek k ristovački Srbiji. (Rlstovac je bil prej obmejno mesto na makedonsko - turlki mejl.) Kdor želi. da vstopi Botearska dtfies v Ju*oslaviio. ta je neprliatelj. zaveden In nreračunjen sovražnik srbskega naroda.« = Božja pot s političnim ozađfom. »Češke Slovo« poroČa, da sta se napo-tlla te dni škofa VojfraSek In Jantauscli na bo*jo pot v znani štajerski Marla-zell Med potjo sta imela poiHICen se-stnnek, na Vaterem fe napada! po*!anee Jurila Če*ko reptibilko. Ta fx>£ja pr>t je baje dtmajsk! tit madfarsicf cflj. Pred kratkim je bfi tu mednarodn! Vovvrc* kato!T*kfh dmftev tn kon*re*f HfrfV^ipTn orranfracil Av*trife, Mad-žar^Ve tn P«v*r*Ve V M*H*reflti so cTf fn rdf !»e. ti* s'ova*Vf *Votfe pofa-1*i* tfa na stiode z monarhisti (frugfh držav. »u. Vf fe Ml rta ntin^fn. «• ** *t♦•otro Turinu teđetani w«Crf m »Marna rnar-ttt pravio narodov. Prvih osem Otnov vsebuje nastopna načela: I.) pravo sa-moodločbe vseh narodov se Ima spošto-vati; 2.)manjline naj imajo pravico, da podajajo pri sodnem dvoru društva narodov pritožbe o svojem zatiranju; 3.) kolonije, katere kaka država slabo o-pravlja, se Imajo izročitl drugi državi; 4.) v prometu med drugimi deželami se ima zajamčiti brezpogojna prostost. — Sprejeta je bila resoluciia: Razvoj misli na dolžnost v ljudskih masah. vzbujenje Čustva za odgovornost in pooštrenje ljudske vesti tvorijo najdragocenejšo metodo za opustltev vporabliania revo-luelonarnega nasilstva. Udeležnike kon-gresa je sprejel s primernlm nagovorom zvezni predsednik dr. Halnisch. = Organizacija Mlstov. Ker bn dobro, da se jugoslovenska javnost malo boli na-tanko spozna z organizacijo fašistnvske stranke In bo marsikaterl dogodek potem laglje razumljiv, dodajemo k organizaciji le to-le: Sedania stranka Je nastala 1? prejšnjih faSistovskih drultev (Fasclo dl c«mbattimento), ki so Imela v teoriji čisto nedolžna pravila, kakor bi jlh lahko imelo vsako patrijotlčno druStvo, kl pa so v praksi nastopala s silo in bojem tam, kjer bi drugo drultvo po prcjSnjih pojmih na stopalo s proti propagando. Jedro teh društev so bili bojevnlkl, kl so se vrnlli Iz vojaSke službe. Kmalu so se v društvlh obrazile posebne napadalne Čete (squadre d' azi-one), ki so dobile tuđi uniformo. Ko so voditelji fašistov videll, da se faJIzcm stcer razvija In Siri, da pa s svojim napadalnim načinom borbe sicer nasprotnika prestraši In pritisne k tlom, da pa ga ne pridobl, ko so videli, da je treba strokovnih, sindikalnih organizacij, so spremenili faSistovska društva v stranko. Toda prvotna oblika or-. ganlzacije Je ostala In faStstovska stranka > je bila prva, kl le prlnesla novo obliko v strankinem šestavu: bojevne čete. To stvar posnemajo sedaj vse druce Italijanske stranke, sedaj Imalo komunisti, nacljonail-stl, republikanci In popolarl svoje napadalne ali bo]evniSke čete. Prvenstvo pa Imalo na vsak način fašisti. FaSistovska stranka : je začela pod svojim okriljem organizirati 1 delavce. kmete, železničarje, ustanovila si le svoje delavske zbornice, toda svojega sistema, da podplra svoje akcije In svoje gibanje z nastopom bojevniSkih čet, ni nl-koll opustila. Nasprotno, ko so se prve mobilizacije In veliki nastopi posrećili, so fa-Sistovskl voditelji krenill zopet na drugo stran ter stranko takorekoč milltarizirall. Ustanovili so si svojo milico (millzia fasci-sta), a ta vigled so vzeli orfrnni?ncro stare rlmljanske vojske. Na čelu vse milice je glavni stan. Dežela je razdeljena v cone, katerim zapovedujefo nadzornik! (ispettori đJ zona), cone so šesta vi jene Iz leglj (znpo-vednlk konzul — console), na to prHc?o »coorte«, centnrie« in »manipoli«. Tem vojašklm »sariam« odgovariajo sledeče politične larfe: Vodla stranke, glavni tai-nlk stranke, odbornik! stranke, podtajnik!, krajevnl od posla nci, državni poslanci. Le-glle Imajo svoi poseben poslovnik za orca-nlzadjo in poslovanje, vsa stranka pa Ima le zraven disciplinirani regrlement (rego-lamento di disciplina per 1a mflijria fascl-sta). Ta reglement smo si v elavnem ie ogledalL Uniforma fallstov Je: črn fes z doigfm repom, crna srajca In zelene doko-lenske hlače. V zadnjem času nosi'o rtidi železne Celade, a na srafeah so prlSJ?! hie-rarhlČnl odznaki. Omenjeno nal bo Se. da Ima glavni stan (comando generale) tudl £e neke vrste doplsnega urada. kl Izdaja o potrebi posebne komunlkete .Vse te stvari so najnovejlega kova. Toda vldlio se že razlfčnl inakl, VI kaželo. da se faStetovskl vodje s pređpisi o disciplini ne Šalilo. = Kako govore Ncmc? v češtrosfo-raSirem parfatnenta? Pred kratkim je Izdal F. Kahanek kniižico »Kako srovore nemSko - madžarski poslane! v češko-sovaSkem parlamentu«, o kateri pravi »Lldovy Denik«, da bi bil potreben v svrho Informacile njen prevod v an*1e-W!no In francoSCino. Nekatere izjave nemSktti poslancev so res zanlmive. Tako je izjavil lansko leto v parlamentu poslanec Hanreich: zaoomnitc si, da Imamo rudi mi organizacije. Tn te vam pokažete, da smo dorasli terorju In se fa ne bojimo, svojo svobodo smo pripravljeni izvojevati. četudi bi morali razbiti va5o državo na koSCke. Dmzi poslanec Lehnert je Iz^avil predlansko leto: »Prepad med nam! se ne srne premostiti, temveč mora ostari odprt. Ml pojdemo mimo vas kot stratila, z demoirično radostio botno opazovali vale nanaVe in kot hndobnl ditn bomo stopali ob strani otroka Iti mu Sen^tall: ♦u ie prepad, skoči vani. tu so lasnde preteklo^«, kl tako lepo diSe. Vzcmi jih. uflvjii jlh do konca In nasiti se, da po-gincŠ«. "= Izfara x#«er»fa Tow«sfiefMVa4 An-gleikl renral Townshend. kl Je bfi ▼ Času evropske vojne kot utotnifc v TurčIH I« se |t nahaja! t tadnfem iara krt g^st Kemala »ale v Angori. Te IrlavH dopftnflni »Presu Assorlatlon« ftiftVe: »Ce bo Angllli itada-Ifevala okupacijo Carfrrada, prMe do svete vome. Ne smemo misliti, da ml lahko Iz-prementmo Carf«ra4 v ?net ali Olbrnltar. Nam preostnja le eno sredstvu, da sk1ewe-mo s Torčfio mir: tzuraznftf Carigrad H preBif9tftl TurčIM Traci*« do Marice, kot te t» bilo pred ve'ne. Samo na ta »ačfn AinHe-Ika lahfro vipettuvi mir v TndtH, Merf»p«**a-nff, rTgfm^i In P»V*th»f. Ne nmnvn f»r»tMM nobene minute. Va»« prestala min Se kakfh BetMfst dnf. da se odVočImo sa ^fMen mir M vsem vzhnd« ali pa se ara^^Tr^mo v [ ■•▼• svetova« ▼•)«•.€ Ljubljana, 12. ©kt. 1922. Trgovina s svin'ami se na^a'a pnd težlvim uti*;om zadnjega povišania izvoznih carin. Ccne «vinj so bile na iu-goslovenskih tr^i^čih že pred poviša-njem carin veliko prenapete in je kon-veniral izvoz vsled porasle valute češke krnne komaj Se v Ce^osiovaSko, in v minimalni meri v Nem^:o Avstriio. Kliub temu se domaje cenc Se nišo niilagodile novemu polnžaui. tem manj. ker je med t<*m tu li če^ka valuta ori na* patila Poslcdica Je se-veda skoro popnln zastoj izvozne tr-pjuine Pomač knrmjm je v primeri s produkcijo minirmlen in tuđi rezerviran, ker pričakuje še nadaline pocenje-vanje. Vsled prenapftih cen je bila pot ju- . goslovenskemu blagu v tuje države zelo omejena. Italiia. ki ie bila po prevratu eden največiih odjemalcev na§e- j ga blaga, je dvignila v severnih pokra- j jinah svojo produkcijo. Ker ima v južnih pokraiinah minimalen konzum pre-Sičev, nastopa zadnje čaše ćelo kot izvoznik. Italiiansko blago se je pojavilo na avstrijskih. čeških in nemških trži-§Čih. Francija naših debelih prešičev ne rabi, mesnate prešiče zahteva pa samo v najboliši kakovosti. Svoj konzum krije iz Danske, kjer dobi cenejše in bolj-Še blago. Izvoz v Francijo je ovlrala tuđi okolnost, da nam je bil uvoz dovo-Ijen samo preko Strasbourga in Mars-seilla. Svica je našemu blagu že davno zaprla vrata. Izvoz v Anglijo je vsled pomanjkljivih transportnih in tehničnih naprav nemogoč. Zadnje čaše se po-javlja tuđi na Čcškem in v NemČiji mo-čan vpliv domače produkcije, ki daje cenejSe blago. Kolikor raznim import-nim deželam primanjkuje blaga, je do-bavljata pa tuđi naši konkurentinji Madžarska in Romunija. Ce bi bile dan-danes Rusija in Poljska zmožne enakc produkcije kakor pred vojno, bi po na-§cm blagu že davno nihče ne vpraSal. Cene, ki so se gibale pred poviša-njem carine po kakovosti in vrsti blaga od 70 do 95 K za kg žive teže. so zdai padle nad ca. 60 K za mesnate prešiče (perSutnike) in 65 do 75 K za debele prešiče (špeharje). Ker je zna-šala carina prej k večjem 4 do 12 K na ke živega blaga, sedaj pa znaša 16 do 65 K, je naravno, da ta nadec cen še ne more oživiti izvoza. Domačemu kon-zumu priđe seveda znižanie cen v prid. Drugo vprašanje je. če je ta naglo in rtasilno tlačenje cen v korist producentom in produkciji. Pri nas je zadnia leta itak že nazadovala. Toda razmotri-vanie tecra vprašania ne spada v kra-tek članek informativne^a značafa. ker bi zabrcdli predaleč v kritiko vse naše znane gospodnrske politike. Goveio živino so že lansko leto prodainll produccnt'e čez mero, In sicer vsled sbbega pridelka krme. Lc-tos se je pridelalr> krme §e manj, Če-mur odgovaria močn^jša pon^dba živine. Nasprotno je povpraševanje izvoz-nikov po blagu zadnje tedne skoro po-polnoma prenehalo. Izvoz se je pač" zaradi visoke carine in voznine. posebno pa zaradi tule konkurence ustavil. Zato cene padaio. dasi producentje s svojega gospndarskega staliŠČa kolikor mogoče vstrajaio na starih zahtevah. Tega jim nihče ne more zameriti. Producirali so drago in v primeri z drugi-nit živill se je meso še najmanj podra-žilo. Seveda bodo producentje pod pritiskom razmer. zlasti ob dnslednem zholišaniu našega dinaria, prisilie"i da-jati ži\rino ceneie. Naravna po«tedica pocenitve bo skraina omejitev reje. Tzvažalo se zadm'e mesece ^koro ni dru^?»m kakor v CehoslovaŠko. Sai Italiia. ki je jetnala preišnia l«ta dosti rašega blaga, zaradi suše, goveio živino sima prodaia. Omenfti te treba tndi. da se pri nas proizvala malo prvovrst-rega btovic1. T*r*nc Tršar, "^•-!V Trn T«rn. Ant^Ti Crf^ n^m+^ir fr, ^„r.j,^ p:^va f^^T-ica, At. F--fi* ^"if«r-M»'T**. #*VriJni ffT^v?.r nr^v^ r-f»r»tit vr\ rflA. »"Vr. v'«'''* 73 Vm«':'«***'« «n». 7 r'** ^T^;s*vnr. ti^^^^tti?- Or'f.-'-- w-J T^:Kn5~l */»$,*> ^^rT-T-. ^*-1 *•*>«. fr^h" *•• n*» r*-rn»r* ^ Vvnmrt r^t:vfl?o Trb-1"*- "1"»i? rt***"-'-* ** tir^TT^TT ■fli^fj ,r*rf.t? p^^f.t^v f t t < > »rr»tiTr>*»rce f*1 *• F^ n^r^?<"'jj ^fiT^''*^ TT«*ri*«'f'"^ n"u^<» V V*~r>mrr~<*w Vr^PTn1^ A. P. "T>.^»rTf^n^ v T*»*-r^f^n trt ^t^tff^ V*r". 17 '--•*«»rr«r^ !»«'**••'»***»-ttia* ^n^^-* ♦<* «»^>nti_ . ;«, 9|^r*'-««^*? xr }*"-<«»»?*^»-*«••« ^Kr***ri ' --•^•?f -. mm f?.T-«VA ?•*<% TC#t»M»^f f4m *«-*-«»**« * --•*?*." +~m~m+mmr •* fil *A~~£m »•_ —--».^ I* Am mm <#•*•*•«$ Ar^t1ed. — t D«^3t» nottelj. Dne 90 oktobra t. I. ob 11. dopoldne se Tr$i v t!?arai Uprave vo^ne odee se^ei'e v U*i-?e?i ofer?»!«?» Vbr»vw«Tfc rlfde odda?c irrdl'O dr/a^rah porlopfi v LT?icjih. Predmr;wi eilas je v pi^nmi tr-jfnvske in onrtn'^!;c sbornice v Lr.!b!:tini intcrc<;er^m m vpa.^le;!. —Z $vic.ir<^:a p*orne*rtn centrrf^ r Cvr'hn ra^na^'-, da ni v ?\icl 7* rirr-nct turisfnv niti !'-v«nsr.es::i davf:.?, rr? -Jivka rr\ rrcbivan'e. nrram*rM rdraviliš^i rr\-htevn'o zmeTv.r rdrrvi'Uk? takse. k»trri!i \7V*s. ?e vp"r?.bVn z.i p^^ebne vnr'.T^ritve (nrVestre, irre. <-port? f-d.). Zdrnvi'i^rri t*Vn uinvi^""'* 71 rr^sti Inrnn v ref^a-VfT»rr-? dvorane, ra znij*nc ce?:c pri knti-cer+Th, Bredstavrh, m:T7-~h itd. ter rr.iš-o#f 7H o'ct k več:em 7^ Ct?. ^ovn^. Tsk^ri rim se r^stopr^ki f:n-Ifirnsi-e velrtr«rovfne v Moskvi obrni'.i na srkviffsko vl*cfo r)~č* koncesije fi u'^r'o-vitev nislro - iiali'ansVe bnnVe s tsme!;::!1*! franftfl!oni 2** ffirijonov itfl'iisn^kni lir. ?Av;et*n ^~xih tvrdk, uvoznikor, frrof-FiVov. indpstr!"»1ceT. b^n^iprv, tVrrtVa »■stopn'kov vseh p»noj trt^vske p^dirt-Fo^ff Newvorka. Or^p^iraciia na se ae b«vi neposredno z naVnpnm ali f-odp-o, »mnak f>omn većini knti^n. izva'i »Amrii^a Domovina«, da pri iavnosl štra^c *e ni konCan, ker Stran 4 »SLOVENSKI NAROD« dne 13. oktobra 1922. živ. 23:>. Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDA-LISCA V LJUBLJANI. DRAMA. Sobota, 14. oktobra: R. U. U. Red D. Nedelia, 15. oktobra: Jack 5traw. Izven. Ponedeljek, 16. oktobra: Romantične duše. Red A. Torek, 17. oktobra: Zaprto. Sređa, 18. oktobra: Hlapcl. Red B. Cetrtek, 19. oktob.: Jack Straw. Red C. Petck, 20. oktobra: R. U. R. Red A. Scbota, 21. oktobra. Romantične duše. Red E. Nedelja, 22. oktobra, ob treh popoldne: Jack Straw. Izven. Nedelia, 22. oktobra, ob osmih zveČer: R. U. R. Izven. Ponedeljek, 23. oktobra: Romantične duše. Red D. OPERA: Nedelia 15. okt: Madame Butterflv Izv. Torek. 17. oktobra: Tajnost. Izven. Jjreda, 18. oktobra: Večer dramatičnih plesov. Pleše Valerija Kratinova, profesorica na Đalcrozajevem zavodu v Hallrau. Izven. Četrtek, 19. oktob.: Triptychon. Red D. Petek, 20. oktobra: Zaprto. Sobota, 21. oktobra. Tajnost. Red C. Nedelja, 22. oktobra: Lakme. Izven« Ponedeljek, 23. oktobra: Zaprto. — Iz gledallške pisarne. Zaradi obcle-losti gospe Thierry-Kavčnikove se poje clanes v operi »Triptychon« pamesto »Car-jnen«. Red B. — Operni pevcc zosp. Jullj Bctteto sodeluje na koncertu »Glasbene Matice«, ki se vrši v ponedeljek, dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v Unionskl dvorani dvorani. Na tem koncertu poje kot svojo prvo točko, eno najlepših basovskih modernih cper in sicer pesem Pierota iz opere »Mrtvo me-sto«. Opera je delo komponista E. \V. Kornsolda, ki je kot deček vzbujal zanimanje svetovnih glasbenikov in pa kriti-kov. Pesem Pierota je najlepša točka te opere, ter jo g. Betetto prišteva k naj-boljšim točkam svojega bogatega vzpore-da. Kierkoli jo je še pel, je dosegel Ž n]o največie uspehe, med drugim posebno na .dunajski državni operi, kjer ie še vsako-krat po odpeti pesmi žel viharen aplavz na odprti pozornici. V drugem svojem nasto-pu pa poje tri pesml in sicer znamenitega liričnega skladatelja Slovenjgraškega Wolfa »Spev Weylin« in pa prtljubljenega našega komponista Michla noveiše delo na Prešernove besede »Pevcuc. Oba ta dva samospeva poje prvič v Ljubljani, dočim je tretjo točko tega nastopa, Herrnanove »Tri popotnlke«, pel na koncertu v Ljubljani pred 14 leti. Občinstvo opozarjamo na nastop g. Betetta na našem koncertnem odru, saj je gotovo, da nam bo njegov nastop nudil izreden glasbeni užitek. Sprem-lja ga priznana naša pianistka ga. Dana i Oolia. »R. U. R.« n. »R. U. R.« zahteva tip-top opreme, 'samih dobrih igralcev in izborne režije. Diši tuđi po filmu in zato mora biti zlasti vse, kar je za oko, brez hibe. Za inanjše odre, ki se bore" tndi pri malen-kostih z denarnimi težavami, je nevar-no dajati take igre. Režiser Šest in slikar S k r u Ž n y sta se po vseh mo-čeh in razpoložljivih sredstvih za opremo potrudila. Uspeh kljub temu ni bil popoln. Frapanten je zastor pred odrom, iposnemajoč kričeČ reklamni plakat za Rossumove tovarne. Miscl izvira najbrže od pisatelja samega. Sobne dekoracije so imele mikaven pogled na strehe in dimnike tovarn. Škoda, da se ni zadaj videla tuđi brezkončna plo-skev oceana, kakor želi pisatelj. Saj je vila gospodarjev lahko mišljena na uzvišeni točki. Le salon gospe Domino-;ve mi ni ugajal; ta pisana stena z zvezdami, ta nemirna slikanja, zgoraj rdeče in modro, spodaj rumeno, bi spa-'dala v kako predmestno baro ali slično zabavišče, ne pa v salon nad vse kultivirane multimilijonarke. Tuđi pohi-štvo, ultramarin - modri klubski stoli s pomarančastimi ročaji bi spadali v svoji barbarski kričavosti le v kako vele-sejmsko zabavišče. Manjkalo je solid-rtega okusa, elegance, dragocenosti. Režija se je pač trudila, podati nekak slog bodočnosti. pa se ji ni posrečilo. Bolje bi bilo, da si vzamejo najboljše pohištvo, ki ga imajo, ali si ga pa iz-posodijo. Naravnost otožno pa so izgledali mogočni gospodarji Rossumovih podjetij. Tuđi tukaj je režija skušala ustvariti iim obleko, kakršna bo mor-da čez 100 let običajna. Uspeh je bil popolnoma negativen. Oblekli so igral-ce v doberkup platno, ki je bilo s sob-noslikarskimi barvami prepreženo v različnih pisanih vzorcih. Blago se je lomilo in mečkalo, barva se je drgnila in prašila stran. Ti nesrečneži so izgledali kakor povaljane barabe ali groteskni klovni. Kaj pri reprizah raje ob-lečejo najčedneje izmed svojih oblck. Najbolj nerodno je pa bilo. da so bili čez 10 let še vedno v istih oblekah, ne glede na menjajočo se modo in trpež-nost blaga. — Efekten je bil laboratorij zadnjega akta, s kemijskim! aparati, manometri in sličnim brnenjera dina-mov in kolca Iz sosednih dvorafl- , „_ Gospe Wintrovi bi želei v predijrri obleko bolj diskretne barve. H kričeči ornamentiki je ta obleka jagodne barve inorda sicer pristojala, a ni učinkovala »zelo elegantno«, kakor pisatelj pred-pisuje, nego je VVintrova v oštri osvet-Ijavi rampe bila videti v njej prej kakor dama iz varijeteja, a ne kakor dama iz prve družbe. Seveda, dokler si mora-jo uboge umetnice toalete za oder same plačevati, se pač ne srne zali te vati od njih luksusnih oblačil. Da kar ostanemo pri VVintrovi: Gotovo je, da bi naše glediSče trenotno ne moglo zasesti vloge Helene Glory-jeve, hčerke nekega prezidenta (menda poglavarja kake evropske' države), bistveno boljše. Igralke, ki bi po vna-njosti in po temperamentu napravljala to damo popolnoma verjetno, namreč nimamo. Predstavljam si jo kakor zelo dražestno Parižanko, krasno rašćeno in polno harmonije v vsaki kretnji, na-pol grande dame, napol otroško, nika-kor ne koketno, a tako očarljivo iu picsrčno, da je kakor solnee, in razšir-ji nevede, kamor se prikaže, ljubezen in občudovanje. Igrala je \Vintrova sicer simpatično in s čutom, malo prejokavo pač, ka-kor je njena navada, in malo preveč s povešanjem glave. V to Heleno, ki postane žena direktorja Domina, so v igri vsi zaljubljeni in jo negujejo kakor dete. Puste jo, kar je nekoliko never-jetno, ćelo ob najnevarnejšem Času, ko stoji pogin že pred vrati, v popolri ne-vednosti. Sicer smo se neslišnega iz-govarjanja »s« in »z« pri VVintrovi že kolikor toliko privadili. a ravno pri tem solnčnojasnein bitju rrtf je bilo vendarle prav žal za to jezikovno nepriliko. In marsikomu. Ker igralski uspeh bi bil brez tega dokaj intenzivnejsi, vsa Helena bi bila pridobila na sveži Ijubko-stL Bolje je \Vintrovi pristojala v zađ-rjem aktu vloga sentimentalne robotke Helene. Ker je to robotko zaljubljeni dr. Gali »skuhal« po podobi gospe Helene in ji skušal dati slične lastnosti igra obe ista igralka. Juvanova je bila kot stara dojka Nana, preprosta pobožna žena, ki v zdravem instinktu čuti in prorokuje bližanje strašnih stvari, dobra — saj Juvanova >ga« nikoli ne »polomi« — vendar ii te vrste vloga ne leži posebno v krvi. Ljubša mi je, kadar je »fcš«. Veliko zaslombo ima v svojem vedrio jasnem govoru in dobro prodiraječem glasu. Rogoz je bil kot centralni ravra-telj Harry Domin na mestu; ni sicer individualizirah držal pa je neko srednjo linijo z dobro rutino. P c č e k ni bil poseben. Za korektnega, resnoga in fi-nega inženjer ja Fabrija, generalnega tehn. ravnatelja je Pečkovo iice nekam precinično, in njegov glas ima nekaj, dejal bi, frivolnega. Za »Lilioma* so bile to dobre lastnosti. Tuđi na to shar sposobnostij se mora režija bolj ozirati, nego se je doslej, ako hoče u.^tvarjati na odru verjetne ljudi. Nagovora na »rešilno« žarnico, skoraj molitvi, je iz Pečkovih ust manjkalo globokosH čute-n?a. Sicer je pa ravno ta molitev na odru malo predolga in težko, da d »seže to, kar je pisateli nameraval — čut pre-žalostnega slovesa zadnjih ljudi od našega sveta. Upravnik fizioloskesa in iznajdbe-nega oddclka, dr. Gali po imenu, je bil Skrbinšek Vlogo je rešil častno in dostojno, kakor Rogoz svojo. V maski me je motilo, da je kljub očalom preveč silil na dan Skrbinškov običaju" obraz. Naj bi se bil držal pisateljevih navodll in si nadel crne brke, pa še prav mo-gočne, a la Nietzsche. Bi se bil bolje odražal od drugih. Generalni komercijalni ravnatelj tovarn, Busmann, je bil 2 e 1 e z ri i k. Inteligenten igralec, kakor je, je hll med vsemi temi možmi najbolisi Ta Busmann, debelkast, plešast, kratkovlden žid, poln trgovskega praktičnoga mišljenja, humoren, a tuđi zvest tovariS in vdan podjetju, je prav simpatična figura. 2eleznik je brez predavanja izko-ristil ugodno priliko za primerno individualizacijo. Stavbni še! AIkvIst je starejši «o-spod z brado in visokim čelom, mož moder in pobožen, brez konfesijor.alne barve. Kraljevi radar.icnosti se je vloga zelo prilegala. S svojini nekoliko Tolstojskim licem h\ melanholično be-sedo je imel mnogo prav dobrih mo-mentov. Opera. — Opera Lakme. L. Deilbćs ▼ svoIDi dveh operah »Le rol 1* dtt« In »Lakme« ni bil tako srečen, kakor v baletfh »La sour-cee, »Coppelia« In »Lylvla«. Delibćs le v »Lakme« hotel uporabljatl Indijske tfasbe-ne motive, kar pa se mu je popolnoma po-nesrečilo, ker ilh Je odcl v evropsko harmonično obleko in Jih tuđi sicer prlkroje-val po svoje. Drugače In veliko učlnkovl-teje Je to storil Puccinl n. pr. v »Madame Butterfly«, kl je lzkoristil Japonske tonov-ske načine. Ta način Je omogočen pa le t fonografl, ki jlh pa Delibes ni fanel na rai-jDolajco. Y Ioditt bi mo tudJ ti malo korUtOl ker bi melodii v četrttonsklh postopih v tvojem času z evropsko glasbeno pisavo tako ne mogel fiksirati. V splošnem pa je »Lakme« glasbeno slabotna stvar, zlasti ra sedanie čaše glasbenega napredka. Pustila je občinstvo popolnoma hladno na-vrlic g. LovSetovi in g. Betettu, kl sta pole* i. Kovača držala vso opero. G. Lov-ictova je naia, naiboljša pevka in zdi se mi odveć, da bi io Se posebej hvalil. 2e-lel bi U le v Uri nekoliko več živahnostl in okretnosti. O. Betetio ie pevec odličnih kvalitet. Poudarjati treba zlasti jasno, točno izgovarjanje, ki ]e ćelo semintam preveč izrazito. Treba opustiti tuđi »ela-nie«. Q. Kovač je pel Gerulda. Klanjati se moramo njegovi pridnosii, njegovi ambki-jL A to ne more biti vse. Prepričan sem, da bi se igraje odvadil tako neprijetncija moduliranja pokalov. On na primer zap jjc »Oah, Luakmoe, tui plaačueS«? Ko bi tega ne bilo, bil bi to odlićen pevec, kaiti nekateri njegovi toni so čisti In jasni, kot zvon. In 5e nekaj! VeJno isti izraz obraza, vedno ista pozlturj z desno roko od sebe. Vse to se z nekoliko dobre volje da izlahka odpraviti. Le dovolj avtokritike in v g. Kovaču prlđobiino n^ibolišega tenori-sta. Q. Cvejić (Friderik) §e ni za odcr. Ne-sij^uren je, tlcda vcnnmer g. Neffalta, di-stonira, uide iz tonovske^a načina, se lovi. In kako nepri;etno izgovaria! Vs;ik »a« je pri njem »a«. Gdčna. Sfiligojeva je skromna pevka. Ni je bilo na zahtevo pred zastor. O. BratuŠ pa je priSel! Ima lep, sonoren glas, ki se je zlasti v duetu i^ku-zal, pa tuđi njen nastop je siguren. Obe-tamo si od njega kar največ. Gdčna. Mati-čičeva in Smolenskaja sia pevkl dr-i^«v^a reda, dasi na odru kot figuri simpatični. Ostali nišo ničesar pokazill. Tudl zbor so ie dobro držal. Oprema opere je boi] r?v-na, kot bogata. Take-Ie opere iz orijen-talskega življenja bi morale biti ohstavllo-ne sijajno, blesteče. Toda pri »Lakmć« se to ne Izplača. Na&i ljudje. ali re_imi>, režija se pa ne zna vest! na odru po orijen-talski. To posedajo in stoje nkolt, kakor pri nas na kmetih. Vsccno Je to v Indiji malo drugačc. In kako dobro so vedeli, da bo »Lakmć« v drugem de;an]u umarala. Pet minut prej so j! prinesli stol na jr.-do odra, da bi se lahko uprla nanj. )td. :td. — Baleta bi tud! prav nič ne i»i!o treha. Indijsko plesanje ne obstojl v metaniu naših nog na levo in desno. Izvz-.uucm zelo nadarleno gdč. Vavpotlčevo. In to Smlnkanle. EnI so rjavl, drugi beli, g. BratuŠ ima crne roke, drugi rumene, Še drusi šekaste. Ena rasa, ena barva! Tud! obleka ne odgovarja. Kitajec je bil še najboljšl! Svctlobni efekti bi, taki kakor so bili, brez Škode izostali. Godba le bila dobra, Gospod Neffat je držal čvrsto taktirko In ni mu uSlo ničesar. Preveč nisem povedal! Morda premalo? —č. MARUONETNO GLEDALIŠCE. Jutri otvori naše marijonetno gleda-Hšče v Mestnem domu svojo treijo sezono. S tem bo odprto naši deci ono pri;et-no zabavišče, ki smo ga preteklo leto zelo pogrešall, kajti v:deli smo v prvlU dveh sezonah, da otroci lutke radi gledajo in ob nedelisklh popoldnevih ie prava sreča za zanjc, če gredo gledat Gašperčka in raz-lične čudovite zgodbe, ki jih vidijo na odru. Zakaj da se lanska sezona ni mogla otvoriti, o tem bi vediH povedati najveć oni. kl Imajo pogled za kulise. Navidez namreč Izgleda mariionetno gledališče kot igrača — v resnici pa je to stvar, ki zahteva mnogo dela in truda, da ni priprav in seveda tuđi sredstev. Po dragih mestih skrbe za te stvari posamna društva, kl se brigajo za finančno stran, ki znajo ceniti to napravo za vzgojo mladine: pri nas je stvar nekoliko drugačna in priđe vse na enega človeka. Priznati moramo, da je bilo mariionetno gledališče pri nas zelo priljubljeno in je bil obisk v prvih dveh sezonah prav dober. Zato smo ga lansko leto pre-cej pogrešall. Upamo, da bo občinstvo tuđi letos rado posečalo predstave, posebno ker je pripravljen nov reportoar in se nam obeta nekaj prvovrstnlh predstav. Seveda Je treba vedetl, da vstopntna krije koma] tekoče stroške in bi bilo žcletl, da se ta novi hram Gašperjeve Talije postavi na trdna tla. Saj Je ljubljansko Rledališče po lutkah, sceneriji Itd. prvovrstno In mar-sikje drugod nimajo tako dovršenega sce-ničnega aparata. Lokal sam (dvorana Me-stnega doma) seveda nima one intimnosti, ki pomaga GaŠperJevim igram do prave-ga uspeha; toda pri sedanjlh razmerah moramo biti hvaležni mestu, da Je dalo prostor na razpolago, ako se bo stvar uspešno rarvijala, bo dobil pozneje Ga-Sper sam svoje gledališče, kakor jih imajo druga mesta. Marijonetno gledallšče se Irra danes povsod: v Zagrebu so ga ustanovili pred par leti, v Mariboru so začeli s predstava-mi preteklo zimo. Na ČeŠkem so nastala že posebna podjetja, kjer izdelujejo lutke, kulise in ćele odre. Igra se po vseh mestih, v Pragi ćelo v več gledališčih, pa tuđi v lolah, vojašnlcah. Invalidskih domih itd. Posebno se goji to eledališče ob narodni mejl, kjer služi GaŠper naravnost za narodno propagando. Prej ali slej se bo raz-šlriia ta lepa zabava po naših malih me-ftih. Drugod je seveda delo olajšano s tenu da so primerne igre že tiskane, da se lutke, kulise In druge rekvizite lahko naroče pri tvrdkah, pri nas Je treba delatl vse Iz nova. A to Ima tudl svojo dobro stran, ker «mo na ta način dobili neka! našega, orlel-naiftegt In naravnost umetniškega, ne-Šabtonskega tn vzornega. Zato nas veseli, da Je vsa] ta «krira» premngana in da je mariionetno gledališče In glavno vodstvo našlo toliko podpore, da se Je sezona zo-pet otvorila. Izmed Igralcev so se vrnlie vse prejšnje sile. kl imajo 2e precej prakse In so se vadile pod strokovnlm vodstvom. Gotovo se bodo vrnlll tud! vsl sta-prljateljl gledale! In prlpeljall s seboj še novih. Predstave bodo vsako nedeljo dva- | krat, prostora Je za 300 ljudi, želimo vsem | aftJboJUtesi tttDdicU Dnevne vestL V Lmbl/ani. dne — Velevažna med narodna od-loČitev glede naše kraljevine. Me-Šano mednarodno sodišče v Žencvi, v katerem je predsednik žvicar, prisediižk pa Nemec, je v procesih, ki so se vodili proti naši državi, ras-sodil, da ni kraljevina Srbov, Hrva-tov in Slovencev nova država, mar-več stara kraljevina Srbija z novim imenom in z razširjcnlm anektiranim ozeniljem. Našo državo sia v 2enevi zastopala vseučiliški profesor dr. Dragoljub A r a n g i e I o- v i ć in kasacijski sodnik dr. Du^an S u bot i ć. Ta razsodba Ima, kakor piše »Balkan«, za nas te-le pravne posledice: 1. Da se imajo spori o likvidaciji sovrazno Imovine rva-pravljati pred našim državnim svetom, ako se toži radi nepravilne likvidacije ,a ne pred mednarodnim sodiščem. 2. Da se prodajna cona likvidiraneea imetja izroči repara-cijskemu fondu na korist naših oJkoc!nvanih državlianov in ne neposredno lastniku dotičnoga imetja rn 3. odklonjcn je sprejem novih tožba, ki jih je bilo na stotine in M bi vse končnle na škodo na?e dr?;i-ve. rko bi bila ta nova, a ne stara država. — Izjava. Danntnje *ftttrovo« porocilo o mojem rcfemvi na črtrt-knvem zauvnem sestankn je zlobno izkriv!jeno in ćelama eelo direktno izmišljeno. Svarim gospode, da vaj bodo v tem poviedu prevtdrcir*, kriti VM^lvbSo mV'ro bodo storill prav e. nints'ni dr. teriavu, ako me pri-sfUji, da postanem — nedisfcreten. Na osr^ne izpnde pa ne n^rovarfam in re bom nd*ovarjn.l, čotyer se ne bodo do^&Ali moje zasebne rasti. Zdf sr mi namreč, da /> taka reč prednJ?oerr<;rTa rn dn^-i^n^f* r^^ve ča*e in da fe tr<*^>a v-!d\i\ riirfntiprn za en r*i d^n^r na drr k^? ^^f^ega in zftnimivei^ffn^ — Pr. TrfV^f. — Mladinska volilna borba. Mladini so pričeli voiilno borbo. Clovek bi mislil, da bodo osredo-točili svoj boj proti klerikalcem, ki so po njihovi krivdi pri zadnjih vo-litvah prišli do \T3livne in odločilne besede na ljubljanskem magistratu, in jih skušali zopet vreči iz sedla, da operejo s tem svojo lansko krivdo. A kaj vidimo? Zbrali so svojo najtežjo artiljerijo, s katero streljajo sedaj na one, kl so si nadeli nalogo, da preprečSjo, da bi Ljubljana zopet prišla pod klerikalno komando. To je treba ugotoviti, da bodo napredni volilci vedeli, na katero stran jim je kreniti, ako hočejo Ljubljani očuvati n2predni značaj. Mladini so že lani zapravill Ljubljano, pa jo bodo tuđi letos, ako bi bili napredni volilci tako nespametni, da bi sledili njihovi komandi. No, hvala bogu, naši I.tndje so fe sprepledali in se ne dado več voditi za nos. ?li bodo svoja pMn in poskrheli. da bo Ljubljana vkljub mladinskim spletkam zopet napredna — bela! — Za zjedinjeno SlovenHo! V Ljubljani se priprav'jamo za voiilno borbo v občinski svet. Zdi se, kakor da bi si še nobena stranka ne bila na jasnem, pod kakšnim geslom bo stopila v volilni boj. Naša skuph-a ie o tem ševe že zdavna razmišljala .vendar pa £e ni došla do deiini-tlvnega zaključka. In v tcj zadregi ji je prihitel na pomoč posl. dr. Ku-kovec, ki v »Taboru« in v »Narcd-nem listu« razklada, da se bo voiilno borba v Ljubljani vodila pod parolo: Za zjedinjeno Slovenijo ali proti sjedinjeni Sloveniji«. Izborna misel. Q. dr. Kukovcu smo iz srca hvaležni, da nam je dal to srečuo idejo. Imenitno, kakšen agitacijski materijal, ako porabimo številne njegove govore širom »mariborske oblasti« in priobčene po raznih ča-sopisih, v katerih je kot vrhovni predsednik slovenskega dela demokratske stranke z najtežjimi topovi dosledno streljal na Ljubljano, kl ne Izpolnjuje svojih dolžr.osti kat kulturno, upravno in gospodarsko sre-disče $lovenskec:a naroda. — Malo odgovora. »Jutro« je posvetilo dvekolonsko porocilo če-trtkovemu zaupnemu sestanku dr. Ravniharjeve skupine. Kdor pozna revolverske manire na§ih mladinov, si lahko misli, kakSno je to porocilo: zlobno zavfto od kraia do konca, pnlno podtikanj, zaviianj In nere?-nfc. Navajenl smo teh mladfnskTh metod, zato nas pnSčaio povsem hlndne. Kar se tiče rlbnikarske 7a-frkncife o sestanku »ljubljanske frnkarije« smo mnenja, da ni no^nia fraka — sicer kdo pa nosi med Slovenci? — ne sramota, ne zločin, sramota. hinavSčfrta In lopov^č?na pa je, ako se kdo, Če mu to ka?e, oblači v delovnl joplč sama zato, da 14. oktobra 1922. bi masa pač opazila ta jopič, re vl-dela pa zlodejstev, ki jih dotičnik uganja za njenim hrbtom. Takih »poštenjakov« je žal med nami mnogo, a hvala bo^u prav malo med onimi, nad katerimi otresa »Jutro« svojo onemodo iezo in jih psuje s frakarji. Naj bodo v »Jutrc.vih* očeh frakarji, eno pa jih odlikujo — in to je v današnjih k'Tuptnih čamili glavno — da so možje čistih rok, ki jih ne obremenjuje nobena umazana afera. In to dancs tuđi v Ljubljani še neknt pomenja! — Za stranko bank«r?ev je proglasilo dr. Kukovčevo glasilo dr. Ravni-liar.ievo skupino. Kolikor vemo. ni v naših vrstah nnbcncga bankirja, ves svet pa ve, da je g^nilni sila in vse od-ločujoč faktor v mladinski stranki ban-kfr Praprotnik. G. dr. Kukovec je o^i-vldno zjrcšii pravi naslov za svoje ugotovitve. — Povratek kralja v Heojrrad. Kakor je bilo javljeno, ie kralj Alcksandcr spremU na parnicu »Alcksander« kra-ljico Marijo do Orlove, ko je odha;ala nn svc"!anoal uvodoma kooperacijo in izrekel pripiičanjc, da se u stiki v bodočnosti še pugiofcijo in učvr-stijo ter bodo pnspevćJi k stvoritvi velike slovanske e".cte v duhu humanitarne ideje. Podrubneje so je bavii z vprašanjem samostejne slovansKe ci\ i-nzacije, katera je syniljcs:i kultur vach slovanskih naiodov Ti irnajo v svojih kulturah toliko irdi\ iOi.aii.cija laprarn kulturam zapadnih držav. \ posebnem premotrivarr> ttiiiclicv jugoslovcaske kulture je sprosovonl o /^-tjjan znanstvenoga raz ii ivo vama na kulturno lii-storičnem po!mi, i.aslikal znaTiejše pojave v kultur n - historič:icm razvoiu Jugoslovanov in naj^a/.t.cj^e priittkc njegovoga nar*/Un<\; i z.iaCaja. — Prehodi na I31eiweisovi cesti so ob deževju naravnost v škandaloznem stanju. Ćlovek si pomišlja in pomišlja, predno se ođločl za prvi korak preko tistega blatnega morja. Toda kaj hočeš, Če moraš! Res, prav zabavno je opazovati včasl, kako si skuša vsakdo na svoj način pomagati na ono stran. Ta in oni balansira, kakor bi ho-dil po vrvi! Posebno gracijozne so seveda dame. A vsakdo Ima kaj nepr^eten občutek, ko se pogreza v sivkostorjavi močnik. Zdi se ti, se ti kakor bi ti hotelo zdaj pa zdaj zmanjkati tal pod no^arni. In vsakdo se vprašuje po tihem: »Kaj vraga ali n| niko-par, ki bi poskrbel tu za red!« Nekdo je zaradi tega že drezal, a dosegel ni drugega, kot da je povzročil neke vrste kompeten-čcn konflikt med državo in mestno občino. Stvar je malenkostna. Vseeno bi bilo, če bi crradbena direkcija naročila cestarju ali pa mestna občina kakemu svojemu cestnemu pometaču, kl ob deževju Itak nima ničesar opraviti, da postrga malo blato s prehodov. Toda pri nas ne gre nobena reč tako z la-hka. Treba razsodbe!... Komu pripada to-rej naloga snaženja prehodov? Magistrat se sklicuje na to, da je Blelweisova cesta državna. To je res. A ba§ tako res je, da je — mislim, da se ne motim — prehode napravila mestna občina. Ergo... Tišti, ki je prehode napravi], je dolžan tuđi vzdržavatl jih v primernem stanu. Pa tudl, če je pre-I]ode tlakoval kdo drugi, je v prvi vrsti mestna občina pokllcana, skrbeti za to, da se more vršiti osebnl promet preko njih. Kakor rečeno, stvar je malenkostna. Par srebelj se porazdeli med cestne pometače, pa bo kmalu vse opravljeno! In slcer naj se to prav kmalu zgodi, ker stvar Je nujna. Za-našati se na solnee zdaj v Jeseni ne kaže! —a— — Razpisana pošta. Razpisana Je služba poštnega odpravnika v Kočevskl RekL — Davek na bare In kabarete. V »Uradnem Listu« iziđe v najkrajšem času pravilnik za IzvrŠevanje predpisov o pobiranju takse za bare, kabarete, orfeje, kafešantane in slična podjetja. Po tem pravilniku mora vsako tako podjetje takoj priiavitl obrat finančnemu oblastvu In voditi trgovske knjige o vseh dohodkih. Vstopnice, programi in kuponi za garderobo moralo biti žigosani in taksirani, in na njih morata biti cena in datum označena. Od vseh drugih kosrnatih dohodkov se vplačuje taksa, ki znaša 20%, periodično na podlagl knjig. Vsakemu gostu se mora kročiti iz bloka račun, ki mora biti urad-no žigosan. Za prestopke proti predpisom pravilnika so predviđene občutne kazni (od 1000 do 10.000 D). Gostom, kl ovadijo prestopke oblastvu, pripade polovica kazni (najmanj 500 D) kot ovadnina, ako io zahtevajo !n ako ni oblastvo že poprej zaznalo za kažnjivo deianje. (Ta nagrada za ovaduštvo ni simpatična!) — Razpis natečaja. Poštna hranilnica, kl se ustanavlja v Beogradu, potrebuje: se-kretarja, kn'igovodjo, upravnika prometa in Sefa kontrolnega odseka. Za to službo se smejo potecovati uradniki, ki imajo več-letno prakso v poštnem hranilničnem prometu in katerl so dobro Izurjeni v teh služ-bah pa tud! drugi uradniki, katerl bi mogli na podlagi svoje izobrazbe (v bančnih, fi-nančnlh in drugih takih poslih) opravljati službo pri čekovnih zavodlh ozir. pri pošt-ci hranilnlc!. — Prošnje naj se poSPejo na mfnistrstvo in sicer po pristojni direkciji poštne hranlinfce nzr. čekovnega urada naj-kasneje v 14 dneh. — Nova Iekarna ▼ Mokronogu* Minl-strstvo za narodno zdravje je podeli!o mag. pharm. Ivnnu Grahku koncesijo za otvorl-tev in obratovanje nove javne lekarne v .Mokronogu. — Na državni đvorazredn! trgov«k1 ?oll v Ljubljani se otvori v lctošnjem ztm-skem semestru IX. zadružni tečaj, ki se pri-Cne dne 3. novembra t. 1. In traja do 27. marca 1922. Nomen teča'a je predvsem, dati kmečkim posestnikom in n;ih sinovom, m tirdi dnijrim udelečencem pregledno Iz- | ohra7bo iz zadružnliitva, da bodo mogli u^nnnvratl in vaditi kreditne in prldnbit-ne rndruge. Udele?nfkl so redni, t. 1. tnki, ki obisktneTo vse predmete in prefmejo koncem tečaia Izpričevalo, In izredni. ki prlhn'ajo Ie k pouku posnmeznih predme-tov in dobe koncem tečaja udeleŽno po-trdilo Poffoi za spre-em je dopolnieno 16. let-' ?n dovršen Kutfskn §c!n. Pri ;"reJrrr.u plača udeležnlk 10 D, n« plačujt po nobene do 7. zvečer. Vplsovanje se vrši 3. novembra ob 9. dopoldne. — Družbi sv. Clrlla In Metoda ie poslala gospa Amaliia Magdičeva, trgovka in posestnica v Ljubljani 2000 K v počaSčenje spomlna smrtnega dne svoiega soproga. Blagi gospe izreka Družba iskreno zahvalo. — Iz Loža nam pliejo: Odbor Posojtl-nice ra Stari trg, Lož in sosedstvo je v svoji seji dne 30. septembra sklenil podariti poslopje, v katerem se nahaja požarna brarnba in »Sokol Ložka dolina« »Sokolu« v svrho, da si uredi Sokolski dom. V slu-Čnju, da bi »Sokol« razpndel, dobi poso-jllnica vse zopet v svojo last, ako pa bi posoillnica prišla v klerikalne roke, ostane poslopje last Sokolske župe. To je vri čin odbora posojilnlce in zasluži vso hvalo! Sedaj nam pa še manjka nekaj ljudi, ki b\ svoje moči posvetili prosvetnemu in res sokolskemu delu v pravem smislu te he-sede in res po načelih — dr. TvrSa in Fug-nerja. Upamo, da se bode začela sokolska mlsel tudl pri nas krepko razvijati in da bodo zginili razni predsodki, ki danes ob-stojajo večinoma radi osebnostl in nepo-znan'a sokolskih načei ter — demokratiz-ma! Danes so sLer idealisti zanIČevani in se jim posmehujejo, toda vsi veliki narodi so se dvisnill in n^cilonalno okrepil! Ie potom svoih res velikih — idealov. Na delo torei po poti prvih nnSih Idealnih mož! Z vzgledom, voljo, delom in demokratlzmom pridobili borno Sokolu mnogo pri*taš>v! Začnimo pa poleg telovadbe tuđi kulturno ledino orati z dramatiko. diskusrami, pre-davanji, izleti, kniižnico Itd. To je privlačna sila za naSe kmetske fante, kl, od-krlto rečeno, naravnost hrepene po podab-ni Izobrazbi ćelo bolj od mestnega do-lavstva! — Sred-nja kmetijska Šola ▼ M ar1t>oni se bo po nalogu gosp. kmetPskepa ministra otvorila v dofclednem čnsu, ak° se prijavi dovoljno Jrevilo kvalificiranih zanl-mancev za vstop. PogojI za sprejem so bili že razpisani v raznih jugoslovenskih listlh. ProSnie sprejema do 20. oktobra t. 1. Spre-jemajo se tuđi absolventi nižjih kmeti'sklh šol, ako napravilo pismeni in ustmeni spre-jemni izpit iz učnega jezika (s'ovenskega a!i srbohrvatskesa), matematike, geometrije In fizike v ob?rgu, ki je prei'pisnn za meščansko solo ali za nižje štiri razrede srednjih Sol. — Obsojen neraški odvetnik. \z Maribora nam p§ejo: NemSki odvetnik dr. Ju-rltsch nikdar ne nastopa pred poroto, zelo malo v kazenskih slučajih sploh in vendar je eden najbogateiših odvetnikov v iMari-boru. Zdaj sele prihsja na dan, zakaj je tako obogatel. Sl^vel je že pod avstrijskim režimom kot edini odvetnik v .Mariboru, ki se najbolj razume na sKlepanje kupnih po-godb. In ta sloves mu je sledil tuđi v novi režim. S slovesom in bogatenjem je raslo zanimanje, kakšne so te dr. Juritschove pogodbe. Ugotovilo se je, da dr. Juritschove slavne pogodbe skušajo zatajiti prave kup-nine bodi v kupnem znesku ali v datumih In se skušajo IzognUi predplsanim pristoj-blnam. Iz zadnje cmenjenega naslova (v slučaju Gehringer-Glumac) je bil dr. Ju-ritseh lani kaznovan na 115.000 K Med to obsodbo se je že pletla druga, bolj umazana slava dr. Juritschevih kupnih pogodb, Po-sestnika Franc In Marija Stupan v Bobovi sta prodala nekemu Levstiku iz brežiškega okraia svojo posest za 240.000 K. Na to je Levstfk plačal 80.000 K, drugo pa Je oblju-bil plačati ob sklepaniu pogodbe. Levstik sam si je zbral dr. Juritscha, češ da se ta najbolj razume na kupne pogodbe. Navedcl pa ie Ie kupnino 80.000 K. Ker se Stupannva s to pogodbo ništa z dovoljila, sta izročlla zadevo dr. Leskovariu, kar ie povzročilo veliko pravdo. Med tem je Levstik od kupljenega posestva razprodajal med drugim tuđi gozdno parcelo nekemu Peltlerju za 18.000 K. Ko se je Peitlerju zdela Lev-stikova kupČIja dvomliiva, ni hotel skleniti pogodbe. Dr. Juritsch mu je pismeno za-grozil, nai priđe k podplsu pojrodbe elaseče se na 18.000 K, slcer bo imel bitnosti. Ko pa se je Peitler odzval, mu Je dr. Juritsch na-pravil pogodbo samo za 6000 K. Za te slo-veče pogodbe je zvedela dohodnrstvena oblast, ki je ugotovila glavno krivdo pri dr. Juritschu. Višje dohodarstveno sodišće v Ljubl;ani pod predsedstvom dvor. svetnika Dukiča je obsodilo vse krivce, med niimi dr. Juritscha kot glavnega krivca na Srirl-kratno prikra'Snno pri?;tr>ibino (od 16O.000 = 16.000, od 12.000 = 1125) torej na denar-no kazen 68.000 kron, sokrivce (Stupan, Levstik, Peitler) pa na anjnižjo kazen. Ob tej priliki je potegnila večletna klHentinin dr. Juritscha (ki je stanovala pri njem) v kupčiji z Marijo Bcrčnn tuđi ne-kega ptuNkcga odvetnika v slično kazen (na 14.700 K). Zelo radovedn! smo, kaj po-reče k tem slovečim kupnlm pogodbam od-vetniška zbornica. — Kredit za regulaclfo Drave. Polje-delsko ministrstvo ie odobrilo kredit za regulacijo Drave od Maribora do Medjimurja v znesku 569.000 D ter za izredna popravila ob Dravi 5e 1,243.000 D. Z regulacijo se prične še to Jesen. — Klofutan vasovalec In njegovo ma-Ščcvanje. Nekemu sodarju iz Zgornie Ši-ške se Ie že dolgo časa ogrevalo« srce za 161etno Ivanko 5. Napovedal ji ie »rendez-vous« pri luninem svitu. Ko sta bila tako globoko drug v drugesa zatopljena, pa J!h Je nenadoma zasačtt oče »ljubljene Tvan-ke« in Se predno se ie Kinjeni sodar za-vedei. mu Je stroži f^spod oče priloffl neka) sipkih zau^nic. Tvarka Je kriknila In iz^inlla v noč . . . Udaljeni, binmlrani ljubimce pa fe poternfl nof. fn snm» dvakrat ž niim svnjetria nns«ro*ti'kji v h^bet. £-!a sn mirMi prenellatl v bolnico. Oče v bolnici, IJrh'mec zaurt fn ne^rfčna TvanVa! — DrT#n ropj?r«tct na**^*'. Ncrn^^I lopovi so vcHI v sm^n nAr»r\?l v stnn^vanle AntonH^ T ^Var v Prečki. rbClna Smarfno !>ri LltiH. R^narJl so preteci! rbo^o feno f«f n^rrr^^ if>}e*n+frn **r.n Traiccta tako neCloveMko, da »ta oba nezav«stna oW«-žala, Nato to pobrali In odnesi! vse, Ićar. se Jim Je zdelo vredoo, med drugim 1000 K denarja, eno vrečo moke in vse penlo Ln obleko. Lokarjevo in sina so sele vće-rai našli vsa okrvavljena in nezavestna ležati. Danes »JutraJ so oba prepeljali v deželno bolnico v Ljubljani. Oba sta Se vedno v nezavesti. — Ciganski napad. V Bevkah pri Vrh-niki so pri hišl nekega posestuika luš^ill koruzo. Ponoći pa so nenadoma pridrvell Cigani in zahtevali prenoćlšča. Ker domaćini nišo bili zadcvoljnl, Je cigan brajdič po-tegnil nož in navalil na tamkaj zaposlene delavce, od kaierih sta dva zad-hila lažje poškodbe. Delavca Jakoba Kržmanca pa je podfvjanl cigan sunil s tako silo v hrbet, da je dobil težke poškodbe In je moral v bolnico. Bojeviti cigan je bil aretiran. — Cestnl rop. K železnlSkeuiu čuvaju Ivinu Bczlai na Dleiweisovl cesil je pristo-pil včeraj neki neznanec in ga \pr.i5al, koliko je ura. BezlaJ Je segel v žep in pogle-dal nanjo. V tem hipu pa mu »e drzni neznanec uro potegnll iz rok ter pr.b^-gnU proti Siški. Ura Je bila vredna 2000 kron. — Tatvine. Posestnika Ivana Trampu-ža iz Zgornjih Račić, občina Sv. Krišrf-f, ?o 1. oktobra pr nočl obfskali ne!juhi gostje. Vdrli so v hišo In odnesli iz nie r.bleke. pe-rlla in raznih predmetov v vredn<>sti 50 tl-soč kron. — Rnak obisk je zadd posestnf-ka Pavla Cuteža Iz Dragopolia pri Sent Juriiu. Tatovi so odnesi! dva gonllna jer-mena. Catež ima 12.000 kron škode. — Na Rimski cesti je bilo včeraj odiitšeno iz fiie-va pri gostilni »Zivec* raznesa periU in ena odea v vrednosti 1320 kron. — Drzna žepna tat vina- Na kolodvoru Je bila čevljarju Florlianu Skaletu iz Vet-rinjske ulice v Mariboru ukn.dena Hstnica z 11.000 K, razniml listlnami !n prizn.mi-ca za 32.000 K, izplačljivih pri Trgovskl banki«. — Industrijalce, trsrorce Tt obrtnike opezarfamo da posluje urnd Uibljanskega veleselma perman^nrno «k^^l ćelo leto na sejinišču v pisarni^kem posl^rju pri vhodu na levo, telefon Int. 140 in Je vsem interesentom na razpolago r informarfj->mi o razstavljnlclh, dobavo izloženih predmetov kakor tuđi z informacijami o tekočih raz-merah v Inozemstvu. Radlunt d Frsncosko istanje »Fleva- tor« preizku^eno sredstvo proti protlnu trganju, živčnim bolestim In prehlajenju. Dcbiva se povsod. — Špeh po 100 do 110 kron. Več glej oglas Predović. — Opozarfamo na dana'nH Inserat na novo preurejene costilne »Triglav« na Po-Uanski cstl, kler se bodo dobile danes iz-vrstne ietrne in krvave klobase. Clnsbenl vestniK. — Koncert gospe Gresurič. Navzlic ne- Izbirčnl reklami se Je zbralo snočl v dvorani Filharmonije komaj pet ducatov ljudi, ki so plaćali vstopnino z namen^m, da hr slišali tri oktave koncertne in operne pev-ke ge. Gregurič, kakor Je o njih pisano v naših listih. Treh oktav sicer nismo sllSall, pač pa nekaj tonov, ki so nas, ali ki bi nas ogreli, če bi ne bili tako razvajeni. Toda z LjubljanČani je križ. SliSali so že marsikaj in težko iim ustrežeš! Ga. Gregurič ima najboijšo voljo, je Imela najboljšesa učitelja, ima srce na pravem mestu ali nas Ie ni zadovoljila, še manj navdušila. Glas je v visini zelo priieten in zdi se, kakor da bi si visino pevka pridobila siloma. Manira petja je taka, da te spomtnla na naravne pevce naših vzhodnih bratov. PH vsnkem tonu sentimentalni portamento! Glas !e v nekaterih legah simpatičen, vendar brez dramatične sile, brez preprlčanja, brez ognja, v viSIni hlađen, trd. Pevka nas ni mogla prepričati niti kot «Nezakonska mati«, niti kot »Margareta«. Pri tem pa ves program zastarel,. malodane pozabljen. neza-željen. Zakaj toliko neskromne reklame? Skromnosti Se mnrsikaj odpustiš, zato o ktovirju pohvalno molćimo, a samozavest sodiš po zaslu^cnju! Vse hvale pa Je vred-na želja pomoći »Gosposvestkemu Zvonu« in drugim taklm Instltuciiam! če ni dobiČ-ka, smo krivi tedaj mi, a ne gospa Gresurič, katerl vsa Čast. — č. So!id3s3iio. — Ljubljanski Sokol izreka sestri Mileni Govekarjevi kot nabiralki in vsem da-rovalcem med urudnistvom zavarovalnice »Dunav« bratsko zahvalo za darovani zne-sek 600 K. Zdravo! — Sokol na Je žici. V nedeljo, dne 22. t. m. od 10.—12. ure dopoldne vpisovanje moškega in ženskega narasčaja Sokola na Ježići v društveni sobi pri Ruskem carju. Prednjačkl zbor. — Dramatični odsek »Sokola« na Viču ponovi v nedeljo dne 15 t. ra. burko »Char-lcyeva teta«. — Giasbenlke-dtletante vabi orkester Sokola I. k sodelovanju. Pričelo se je z naStudiranjcm povsem novega programa za zimsko sezono in to v društvenih pro-storih na trgu Tabor, kjer ima orkester svojo lastno dvorano z vsemi udobnostml. Posebno drbrodoSH so godbenikl na piha-la, katerim se stavilo na razpolasjo event. tudl Instrumenti. VilolintstI z dobro pod-laro Imajo najleplo priliko, da si pri dobe orkestralno rutino. Prfmanjkulc tudl Čcli-stov. Prijave se IzvrSe lahko pismeno na orke5*ra1nl ods^k Sokola T. aTl pa nstmeno v priliki rednih vaj ob torkih ln petkih ob 8. uri rvečer. Durila, — Uprava na^eca Usta Je preleta ta: Dm*fno ▼ obnnnem pnlofal«: Modna tr-frovlna P. Ma^diC v Ljubljani damje Dfn 100 In k. Tilin Šibenik — Adria-fzdelki f>fn. SO. sknnaj Din 150. — Za slenee ▼ LfuhHanl. a ravnatelj SreCVo Vr*15 ▼ Liubljanl dam)« Din 50. mesto nretja M grob tvoje mamice. SrCnt hvalal J.....*_ nainouelš^ cisr^£i!^ SIMPATIJE AMERIKE DO JLGO-SLAVIJE. Poslanik TresJć - Pavlčić pri predsed-niku Hardlngu. — Beograd, 14. oktobra. Ozv.) Iz Washingtona javljajo: Novoimenovani poslanik dr. Tresić-Pavlčić je dne 10. t m. izročil poverilne listine predseJniku Zedinjenih drlav, Hardin-gu. Na njegov govor je predsednik Harding v iskrenih in toplih besedah izrazil zahvalo ter je med drugim ome-nil: »Neobičajno mi ie prijemno ^prejeti iz Va^i!i rok poverilne listine, s kate-rimi Vas Nj. Vcl. kralj akreditira kot izrednega poslanika in polnomočnega ministra kraljevine Srr-ov, Hrvatov in Sloven^ev pri vladi Zedinjenih držav Severne Amerike.« Dalje je v svojem odgovoru prrd-sednik Hardlng nnjrKn^nl važnost no-5?anikove m:c?je, or^erj.?! je, da nnrnd Severne Amer ke prsirteli^ko ?n s f?m-pa ti jami pozdravlja svobodo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, katero je Amerika priznala kot neodvisno ln suvereno svetovno silo. Predsednik bo sreČen, če hodo Še nadalje obstojalc med obema državama prijateljske vezi v vsakem oziru. Obraniti je treba prijateljstvo, da se razvijcjo med r-be-ma narodoma tesnei^e vezi in Je uver-.fen, da bo Izvršena m??!ja prijate'jstva, katererau se bodo pridružili tuđi ostali narodi. OTVORITEV ČEŠĆEGA PARLAA\EN-TA. — Praga, 13. okt. (Izv.) Kakor je bilo že javljeno, ss sestane českoslo-vaški parlament 24. t m. na jesensko zasedanje. Na prvi seji se priid«;*avi parlamentu nova koncentracijska vlada Švehle. Ministrski predsedrrk Svehla poda obSircn ekspozč o bodoćem ^•lad-nem programu. Finančni n.inister dr. Rašin pa predloži parlamentu proračun za leto 1923. Finančni minister bo otvoril razpravo o finanćnsm položaju republike z obširnim strokovnim tks-pozejem. VPRAŠANJE MORATORIJA NEMCIJ1 IN FRANC1JA. — Pariz, 13. oktobra, (izv.) Danes dopoldne pod predsedstvom Poincare-ja in v ravzoČnosti Barthouja, De La-Steriya in Reibela ie bila konierenca, na kateri se je razpravljalo stališče Francije. ki ga ima zavzeti z ozirom na stalni padec marke, njega pos!edice in z ozirom na reparacijska plačila. Ob-Sirno je bil obravnavan predlog Brad-bourya, da se dovooli NemČiji petioini moratorij. O posledicah tega moratorija je zavzela Francija stališče, da sega predaleč v bodoČnost in da je Franciji moratorij tako dolge dobj kvaren, ker ne more gledati, da bi morala Francija gospodarsko trpeti, ko bi začela Nemčija prosperirati. — Pariz, 13. oktobra. (K. B.) Per-tinax poroča v »Fcho de Pariš*, da vsebuje nacrt Bradbourga. o katerem razpravlja reparacijska komisija, pet-ktni moratorij z obvezo Nemčije, urediti v tem času svoje finance. Ta točka govori tuđi o predlogu Alaca Kennan, ki ga je utcmeljil v svojem govoru pred ameriško iavnostio. Mac Kennan zahte-va omejitev plačila nastopno: 1. ra nemško imetje v inozemstvu, ki ga ce-ni na 4 milijarde zlatih mark. 2. na raz-liko med nemškim izvozom in drugimi inozemskimi dohodki in uvozom, ki je znašaJa v mirnem ča^u okrog 5 mili-jard zlatih mark. Pertina* izraza željo, da temu predlogu nemudoma sledi franeoski nacrt. — Pariz, 13. oktobra. (K. B.) Ju-tranji listi poročajo, da priđe pred re-paraciisko komisijo Bradbouryjcv angleški predlog za sanacijo. Ta predlog bi dovolil NemČiji popolno odgo-ilitcv plačil v gotovini tekom petih let pod pogojem, da izroči NetnčJja svojim upnlkom vrednostno menfeo 5 pet-Ictnim tekočim rokom. Vsak upnik bo lahko diskontiral nemsko m^nico na svoje jamčenje. Nacrt predlaga z druge strani strogi nadzor nad nemškimi financaml, ki la^iko po svojem uvide-nju prepreci tuđi eventualno izdajanje r.emškega papirnatega denarja. VOLITVE V ANGLESK1 PARLAMENT. — London, 13. okt. (Rcuter.) »Daily Express« poroča, da ja LJoyd Georee za takojšnje sploSne volitve. Volitve. kot Je bilo ie razglaSeno, naj bi se vršilo 4. novembra. CHAMBERLAINC O VOLITVAII V ANGLESKI PARLAMENT IN ŠESTA-VI BODOCE VLADE. — Birmingham, 13. (Reuter) V konservativnem klubu v Midlandu Je danes zvečer imel Chamberlaine daljši Kovor o politični situaciji in je med družim izjavil. da mu Se ni znan rok bedočih volitev, toda bodova zbornica Je lahko zelo različna od sedanje. Ce defavska stranka dobi večino, so za to odgovorni oni, ki so k temu pripomogli. Glede orijentskega vpraSanja je Chamberlalno odobrava! odtoCoo poli- tiko Llyod Georjjea. Vsled njegove od-loćnosti se je vojna v Mali Aziji omeji-la in ni prestopila v rTvropo. LlovJ Ge-orxe ie Carigradu ohranil usodo Sinir-ne. An-lija pa bo znala vedno braniti svobodo morskih ožin. GRSKA IN SPORAZUM V MUDAMJL — Atene, 13. okt. (Izv.) Grška delegata sta se pcA-rnila s kenfer^rc v Mudaniii in poro^ala "UJi, da ništa mogla podpisati sporazuma, ker ništa imela glede nekaterih točk o izpraznitvi 1 rakije od atenske vlade za to potrebnih navodil. GrSka vlada je sklonila podpisati protokol in je iz:avi!a, da je trska vlada pripravljena odobriti vse točke sporazuma. Grška -.blczata pod-piŠeta zapisnik v so!)ci3 14. t. m. O tom so bili obveSčeni srški posianiki y Rimu, v Parizu in v Londonu. SPORAZUM V MUDAMJ1. — Pariz, 13. oktobra. Oficijelni tek^t dogovora v MuJaniji je bil včeraj sprejet v Parizu. Grška vlada ie spo-roviila, da podpiše dogovor teliom pri-hodnjih trcli dni. NA GRŠKEM OBSEDNO STANJE PROGLAŠENO. — Atene, 13. okt. (Izv.) Vlaia ie izdala probaš, s katerim je proslase'io rad vso GrŠko obsedno stanje. V tre^ nutku vlada v deželi mr. MARŠAL FOCII V VARŠAVL — Varšava. 13. oktobra. (Izv.) Kakor javliajo lisii, r.amerava franeoski ir.arSal Foch po svečanosti kronanja ro-inunskcga kralja v Bukarešti odpotova-ti v Varšavo, kjer prisustvuje sveča-uetnu odkritiu spui:ienika poljskemu kralju Josipu Ponjatovskemu._______ Borzna poroči!a3 — Kruna uoara v Curihu 2.10. — Zagreb, i4. otit. Uzv.) borza m danes poslovala. — Curih, 14. ckt. (Izv.) Današnja pred-bor2a. Zagreb 2.10 (včeraj 2.075). Berlin 0.20, Duna] 0.0073, Budirrpesia 0.215, Praga 19.20. Milan 22.90, London 23. 935, Pariz 40.912, Newyork 5.395. — Milan, 13. cki. Zasrcb 9.05, Berlin 0.90, London 104.20, Pariz 177.50, Ne\vyork 23.40, Curih 439.—. — Praza, 13. rkt. P-o?rad 46.375, Milan 12'.r0, Lrndrn 131.SO, Pariz 224.—, Ne\vyork 2n.75, C'.irih 552.—. __ Berlin, 13. t kt. Beograd 4150.—. Pra^a 9050.—, Ber'.in. 11.-1^0.—. Lordon 12.000,—, Pariz 20.500.—> Nc\vyork 2725.—, Curih 50.600— Turistima m Snart. — Dirka na Grad. V nedeljo ob 3, Dopoldne se vrše kolcsar^ke in motociklisttene dirke na Ijubljarski, grad. Dchod k cilju po Studentovskl ulici, ter Osoini poti do pol 3. po Vozni poti, pozneie je ta radi var-nesti cb^i::s:va zaprta. Vstopr.ina Din 3. Občinstvo se naproša. da se roditeljem pokorava ia s tem pripomore do gladke izvršitve. — Dirka na Grad. Jutri, v nedeljo, dne 15. t. m. se vrši dirki na ljubljanski Grad ob 15. popoldne. Pred dirko ob 14. pa vozi na Grad proti nagradi 100 D v priJ kluba 401etni kolesar, tuđi član »Ilirije*. — Kiub kolesarjev ln motocIUlistov »Ilirija« v Ljubljani rriicdi v nedeljo dne 15. t. m. motcciklističnc ia kolesarske dirke na Ljubljanski gr^d za prvenstvo »Ljubljane« za leto 1922. Prosa: Karlovtki most drevored na eraiski planoti kiri 0.960. —. Začetek točno cb 3. uri popcldne. Dirka je otvorjer.a za vse klube v obrnočju k.)le-sarskeca podsaveza za Siovenijo. Prijav-nina: za mctccikliste Din 20, sa kilcsarje Din 2. se sprejema do sebote dne 14. t. m. do 11. ure zvečer v kavarni »Prešeren«. Za zmasovalce so razpisane častne kolajne in diplome ter prvaku naslov: »Prvak' Ljubljane 1922.« Vsi tekmovalci in reditcljl se morajo nahajati že ob 2. uri popolne na Startu. — Vodstvo. DraStosRs bbsII. — Občnl zbor »Preporoda SISU« se vr5I v ponedeljek, dne 16. t. m. ob 17. uri V društvenih lokalih (Napredni dijaSki dom v areni Narodnoga doma, Tomanova 3). Ker se bodo obravnavale važne stvari, je udeležba za člane in članice obvezna. Vpisjvanie se vrsi vsak dan od 17. ure dalje v društvenih lokalili. — Zdravo! — Družabni zabavni večer, priredi »Društvo trgovsklh in industrijskih name-Šiencev za blovenijo« danes zvečer ob pol 8. uri zvečer v restavraciji pri »Lozarju* na Sv. lakoba trgu. Vsi elani ter njih rodbine in prijatelji društva so srčno dobrodošli. Spoznavajmo se! — Tavariši Jadrana?!! V soboto dno 1. oktobra ob 20. se vrsi v društvenih prostorih sestanek vseh članov z dnevnim iedom: program društvenega dela v letu 1922/23. Udelcžlte se vsi! — Odbor j. n. a. d. Jadran. — Zadruga mizarjev Ljubljana, VIC in Moste naznanja, da se vrši preizkušnta za pomagalce, za Clane in druge, v nedeljo dne 5. novembra t. 1. Prošnje !e vlasati na zadrugo ali na naslov prdpisanega, do dne 20. t. m. — Ferdo Primožič, t. č. tajnik, Ljubljana, Trnovski pristan 4. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK, Odgovorni nređnik: Valentin KppUor% »SLOTCKSKI NAROiu Hm 15. oktobri itj2. t*r.V. 255. ffCfiumllevi podpetnlki ^* ■ In m podplatl ^V11" ohrsm||© ob« k*#>vVtr»|iit **/\ flhOllI *• 90 vMh boljžih irgovinah z usnjem ter na veliko prii Bersort-Kauiuk d. d., Zagreb, llsoin ti n. 7. Zahvala. Vtaa, H te uitmu očetn Ivanu Peče izkt&fi iftđajo taft odnosno darovali cvctje in ki so njUP isnslli svoje sočutje, se iskreno zahvaljujemo. V Lljtl*!**!, £ne ia oktobra 1922. im m ■ fttt. ^ . ■■ ■ »i: A^l&lm\rtWi taftifrtiiiio vsem sofodnikom, prijateljem fil |kttft«ai pretulno vest o biidki ixguW nadvse ljubljenega sina, Dflii. itrlrs. svaka, gospoda Janko Premka patUMMdsrilM. •Uktritarja podiattnlik« *•!•. Dst 1S. stptambra !• j« * cvdn mladosti, 21 let, naru-g*m Bog pokllcal k S«bL OdM 81, m da U Te it tnkrat videll, H smo Te tako ffčHD lfabiH» toda spavaj, spavaj, dragi sinko v daljnem tnjem mh. Mino actfBit naoi i« ostaju, da se anidemo nad zvezda-m) V rajskih vBavah. Pogreb prablagega pokojnika te Je vrin v Šibeniku, kjer fO ga sa otoka Orad položili k večnema počftko. Sv. naie se bodo slutile v več eerkvah. — Prlporočamo ga v atoutev In blag spomin. IJaAlJatir — Šibani*, dne 12. oktobra 1922. Žalijtii itarS. krali! 1a aitnd. -*f\. *•■ Zahvala. Pflvod—i aUrt nalega aadvse ljnbljenega sina, brata, strica« svaka, geapoda Janko Premka tfMfcssstt BOtcbaa g. tonaadantu, vsem cenj. gg. fastaikom, pp&aataiSM loli, vojaltva, ©roiniitva, Sokolfttva. aicstni god bi ft SfbaftOtt ft obflao spreautv« prtblagtfa »okenik« na njegovi Sadnji potl PmrCna hvala vsem darovalctai vencev ia cvetja tasjtMj S> koauadanta aa genljlvl govor ob grob«. Koštao ML dabovlfini In vsen, kl so spremili pokojnika na ajaaufl aadnjt po« k v«£aoai* pocitka. V LJsAlJ—li om 13. oktobra 1922. Zilajsti rtfllu FrntoTi' 5000 ieleinih sodov ipaHrsistrili po 200 litrov, rabljtnik se ceno odda. TvtraU« ••*•* ADLER ft 3OHN, Wi«n .ti. VDritfgaaM lt, M. II-4M la ■•!-•■. 8069 ^ MARASKINO M0RPURG0 ttftaa tosa slsjMlisiinfja Nkarfa |a aapoplsaa užitak! Prlporoiaitio: WWA6 OALMATM MIOKIHAL In tfrafja izbran« tMtt>r|fj, taanja, oKstrakt« Itt sirupa. mVA ODLIKOVANA DALMATINSKA PAUNA "" . OMTILACIJA V. M0RPURC0, SPLIT !*stopnH« AtJaH KartJla, Ljubljana, Baatttovnova •• T Ui inate luleli m ab» T« pdw podplat Jtd., obrnitc M sanpn« ■• ■»«■!■!■• »fert u •rtop««MM mmfm V; Wllh«lm WalUr, QPa« --------- Leaafcarđslrasse 49, Ccke Merangasse. Tramwaykahe»4eUc. »Jal ■alii ■atfajaai sa alaaka sa Baaslaaia sasMaaw MBfl Sapi se ' vee]a eWisnSn ' ■leJsal. NasJ«» > «a ostala Slav. HaioUa, * ~ Rnuen voK]! pes nantišaL 4 saearee star. Cea« niikal Vat v lqpv«ai J. Po«, Irsjovlna Stari Irg i (ati Magalal). 8703 froli se kožikoTteast ovnhdk in mi/ Nsstov pm* asmva Slov. Nar. «701 IM« IO postr«tBlca aa 4s3sjpa« • m. Pla^a bo dogovoru. — ZglmiU aa Ja «4 l.—i. Br Aloma Gompasrv, Ljubljana, Kongrrsi i *g3. S70S proda se ceno neka] pohištva 2srs4l selrtve. Ogleda se na dvoriš?« v sklaellieu pri Figuvcu. 873« eVa bolj pteptesta gospoda na hrano in steaovanje. Vsak dan spre?emam ve^ ita'itifc sbonentov pe najfHfji ceni. — Naslov pove uprava Slov Nar. 8738 Jffii Inki Blsaa Isiaj tsl DsjBsmi MH HR| lij* Hllfu) mm 15. Mtta 1922. Ajdiikn Ifiicl PiflSliia iria ehre)li tr*vnlke>v m ale)stno)im losju pare it 572 in 574 k. e. Trnovs^o pred-mestfe se bo vrftit« vsied s dnegu sk'na Nc 1165-21-1 aa« imV. •kl«bra 1922 •i> 11. v pisat ni notar ia #r. K'>rtarjaf ^•odvefska ittiea 8. '-' cu* mi K 240.000. VaJIla ja poloilti 10 od sto. Pravice vlnjllenlli tnnikev o«taneje ne-eletakajene brec eilra na vfllno iikv-plla. Dmlfcral pecojl in podiobnostl v pisaral uoUrja er. Kukaija. 866 jzdeiovalci krtač vseli vrst, kakoc ludi tedetovatc! gfav-nikov (Frist r-Paoeen), dalje izdelova c! aebotrrbcev, ako žclijo napraviti dobre kuptite, aaj vpeštjejo svoje naslove I Kutfbe noel Mfio »Csport* na anon drulbo Aloma Conipanyt Ljubi Una, Koagre**! tig S t6M >tcblovano sobo v sredini nesta hVeta aanonska. Plala* mesećno 500 Din. Ponudbe pol -Sredina 8746« na opravo Slov. Nar. 8746 ieunpa»|ske battJlsko sttjkleiilct kupuje v vsakl mnoZIni tvrdka fr* Mtommm — Ljubljana, nasproti ketela Union. 8f34l ~ttffi s delavnlco naproiaj. Pripravna mm vsako o^rt. Vseiltev lahko tako). Polave se pri SS. Ksnrtl*, Kosece pri Ljubl|enL Spretna prodaialha dobro Isvelbsna v trgovsU stroM. « vefleMto prakso. Mre mesta za taksj. Na&lov pod .Spittna predajnika 8692" na upravo Slov. Naroda. S669 Hiia z efelavnle* In sklaeHileni. 10 let ob-st»je€a na Giineah, za vsako obrt pripravna, se po ugodni eent proda. Slran-ka se lahko tekom nieseca dnl pieseii. Peisve se: lvan^ič. Ljubljana, Trtaika cesta 2, (stsvbna pisama) 6712 JUlinar in žagar dobro izuijcn v oboh stroksh. lice stu« ib« as takol ati pozneje. Ponudbe pod .Zanesljlv 8703« na upravo Stovtnak Naroda. 8703 1S lataa daailea sirota, poštena, moćna, zdrava, lell priti za učenko v kako trgovino v me-stu ali na deželi proti prostemu etasje-vanju in hranL DovrlU* je 2 razreda mesčanske Sole. Naslov pove uprava Slov. Naroda 869 Vrtnar 18 let star liče službe v mesta ali xo* naj mesta. Govori hrvatsko, madžarske, nemsko in nekoliko slovensko. Pbnene ponudbe pod .Vrtnar 8693* na uprav© Slov. Naroda. 8683 Proda sa popolnoma nov mestnl kožuh, nova ženska svilnata trikot-obleka, 2 para novih moških tevijev St 44 ra već stare obfeke. Resljeva c. 13./1. nađsir., tevo; SMissio sst«sl IX« Itt 2« isrei V*. 8504 Skladiščnik same prvovrstna mrtč, veješf Ine prost do tfidrset let star, trgovsko naobra-žen v ipecerijslri stroki, se S^e. Pied-stavitl se je v plsarni »ALKO*. 8503 Vnanovo obnovljeni gostllni.TRIGLAV* Poijanska cesta, bodo danes svele krvave In fetne klobaso Vino prvovrstno. Za obilen eMsk se priroroč* Ivanka KrsissiaPlavaH go- stliničarka. 6744 3van Starin motor be prodajal goveje mese L vrste OO K, II. vrste S4 K kllcgram. — OUNCE itev. 104.______________________WW Lokal, n kojem )e Bostiona sa stanom u Zagrebu, (Gomil grad), na preoietnom mjestu, prodaje se radi preuzet* dru-fo^a posla. Ponude up< sviti na Hsieje) PleAkes Mletačka altca 1 Zagreb. Sena, pšenice kornze, ovsa na velike dobite pet ftrnri St M«mai« lovlć v Sisku- 8073 aie)Te)ttsfce) Flenlstsk« OivOtM asir«) ista aasste>ata|s«asjai knflgoTodJa zfHMJhicga bilance, obcnrni za pissmlikc posle. Službe eelodn*vna. Planjrta Ima-je prednost Plača pe tfogevoru. Pri jave naj se poilj jo nt O rednjl edber S. P. D. v Ltubijenl ae 1. nevenibra Ittt. 8745 Ia Portlantoment In opno laspeJHTata v vsaU količini pe dnevni tovataURr.) cenl sa alcer, eiasstejsit v vrečah pe 50 In 38 kg, v sotflu pe 500 kg. In pepimatlli vrele pe 66 kg, apsia pa v aeortni vagositm. Potrebujeai ia takoftnjo eobavo TnW waaaeae)v SMFsjasie^ejai adreoa hi pre* i trn aa tskajtaje po«u4ae a ne»inas ; Ha ecaaal Inu« 88 liemiisi rasnih MSlav sa mmiim. nadalje 90 ke-maaev 10 tet starih ijatanakna e>e>vt m «fM| s^^eVafsliaeiie) Umrmmm ter S wmmmmm(^m)^mmm "»^* RutnitaU W; ROZMAN, Prodosfa se crno *i votitka, zirnsWa *uk -ja In -: *.e J?a zim»ko su^nj« N.tsI»v ■*. ' fv« SJov. Naroda. 87'0 aoy SfefillnlK »• »>«da radi s«i:vp. t.j r*ir\»^\i &sti v ba i a kali nasproti AieR«*-**i»"V^ vn-jalnice. P7C>8 ModistovsVa obrt m V cdprt«m tekalu ?e odda v ^;«m, | evt'tua'no tuđi rroda. Ponu^be pod | „Prilika 8726" na uprav. S!:»v. Naroda. | prcBam pri glavni ce«ti hl&o * vrtom, 1° min. od Un].i dvora pripravno za ▼'•a-kej»^ ot r'i ; fl Vprasa se: Celje, S'V Hudinja 5* 8719 BvonaSstropni hiša s petimi star.ovanji, kktjo ;n \ itorn v sredini mesta n.i prodnj. St.Tfmv >n]c bode prr>5to in s cer 2 do * s be, kabinet, kuhinja s nritllkami. Več se i7.ve v uprav. Slov. Narod« 8711 Zanesij v*ga in prldn^^.i potnika z i Slovenijo iprejme tovarna hranil. Natančne ponudbe z navedbo pojjojev na t.Pc<;tri predsl 133" Ljubi,ana, glavna poi*3. J-74" Drnda ?P flnfBJffl ! M ora'ov, x vodno močjo 45 \ HPf s sadn rt vrtom, niivo, :i.-*V'ikt, msjhnim potdo"\ strvbcno parcelo, v iTianu rri DomŽ3lah. Prip; r;no za industrijska ali večja obrtna p^^.^'ja- P<*-nudbe pod .Vodfia rr.rč* na ^rončno družbo A!oma Company, Ljubijana, Kongresni trjj 3. 87C-6 Prodam umiva!no ttizo 'sUnB^^trrffc*. '»V'V«c « v JenkON! «tW lik I^otriftoui - — Dam lokale v Sp. U**! ?r kol^ e^ .*. cna»- v meni« PunudNc ^-od ,7a- ^A^r 8728* n« u^'flvo **». N.irx>ix licem m-sno htW»ica evtntualn > bi *a" ^b^ncni Ju*!. sVladiL. \i\ dcl^cc ali kefljaž v mc^t'i ali blizu Ljubljane ^«%lov pn>\c oprava ?'ov. Naroda 8723 Sprejme se takoj Ženska, katera zna dabr-» plesti na petilnc stioic. Plača po dogovor.. °onudbe pod .Pridna ddavka ?721 na up avt> SJov. Naroda. £721 Proda se bukov gosđ v nh^eru 200 oralov, k'er bo od 50U-'i *n 10 000 sfžnjev drv. Več povt Jakoh Šuitar, p«s«stnik v ^piU'.ICa p.i Ksnr.iku. 1737 Prota ss đuoseiležšn osshni auto moderne raamke, skor?.j nov, s Stir'trl ! clin Jri *n e» d. &. 4 Lja&flđnu Perutninarji - izvozniki, pozor! V Sombr^ru rBackaN se proddjo radi senrre teoderne K'etke stabilne, venda' -az:ožlr"ve, za zl/irarje rc^Jtr.^nc, otacuajoče do 30cH glav in približno *-"v kletk rs bHžjt »rar«p^ Drago Bcseljak, Ljubljana, Sodna ufcc* f. 8725 Otvori! sem ^V^stno konc. informadJ^Vo nlsamp, Ljnblj».^a, ^^a^i št. 3, Kors-kov vrt *-rva vrata des:io. Dajem točna pojasrtiic v vseh vojaških zadevah. Uradne ure od 9-11 ure dop. in od 3-4 po«'\ V nedeljah in praznikiit od 9-11 ure. o707 JOSIP SYST!Ć, podjolkOTnik v p. Blf£R!$Q BUSU ZUBI/AMO OD 2U9NE*PASTE •SAMO OVU A\A&&V - Ma ^ečii davki katere plačatc Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete, zgubite denar in imate poleg tega večkrat Še sitnosti Pr»sVusite enkrat z ilmtrovnnfm katalogom tvrdke H Sutlner, (imetnik Hanrl tihalre), Ljubljana st. 3- Ta Vam svetu e rB.»riiCn^ dabre ure, Spectjaln? znnmkc 9\KOm \z iasme hornice v Svici, kakor tudl druge do^rc 2epne ure, zapestne, svcttlne in stenske •*re, veri'ice, prsianc, zapestnfee, uhanc, namizno «ro-djć, krstna in birmska darila ter vso drugo zlatnino ia srebrnino. Pa tuđi porabne predmete kakor: Ikarjr, no?-(», hritve, latastrilnc in brivske stroja, stekloreece, doze za tobik, »valćice in smotke, naži^a'e In dtaar-niče kunUe dobro In ceno pri tvrdki: N. SUTT^l^t (imMnik Manrl Maire), Litabliana it. 3. Automobili ^ FIHT" Motorna koless „ZSSisdapp11 ■jpjBBaajBaHMHB9BWBMBfSXsXBBjsxsjB^S^^-'-KS&®i',?Kl?ž'j&&■* limmmksbi Pneirmatlka ^ ^^lJ_^Q^^er>t< Majnižje tovsrnliko cene GLAVNO ZASTUPSTVO O. Žužek? Ljijl9!|^na9 8*dna ulica &t. fi. TgI. Entor. St. 431. štev. 235. »SLOVENSKI NAROP« dne jq oktobra *^. CTra'n r i i ■ ■ ■ ■ —~—~^*m If^aSni sftroi ■Jtbro chranjen, se proda. Naslov pove ■uprava Slov Naroda. 8716 plaše in kostum z-» močno damo, dobro ohranjen, se rr,-di Naslov pove tipr. SI. Nnr. 8717 Sprsjrne se ;-c* oseb na domačo hrano. Kje, pove ^rrava Slov. Naroda. 8729 Jilena žitno uru ]3 mm. nova, 2 bobna no okoli 1000 m s> ceno proda. Ernst Ri&avyv Ma- r^ r, M1 n-ka ulica 2V 873 J (^ ^___ tcč gospodov nn dobfo doma?o hr>no vseh drugih plsarni^kih del, želi v^tnpiti k večjema trg. podjetju takoj eventualno pozreje. Dopisi pod ,M;a<1. m.-tljJv in vesten" poštno ležeče Bra->' ' će pri Celju. 8743 h izdclovanic beicga perila ia dame in gospode se priporoča PEPCA VtRBIČ, Kariovska cesta 15. 8591 Srrsko-rravoslavnn crkvena općina ti Petrinji izdavat će u nedjelju, dne 29. oktobra ov. god. od 1. decembra ov pod u zakup svoj hotel MJu-rj"slaviju1' usmenom naracijom, Koja će se održati u advokatskoj kancelari! dra. Nikole Sobarić ■, advokata u Petrinji u 10 i lh sati prijepodne. Fri svciem odbođu v Lož se tem potem poslavljam od vs3h svoiihppiiatcllev, znance* in bivSih pacijentov. — Ostanite zdravi I IOki-ož**! zdravaik k. Raznožnik ss -2 stalno naseli! v £oža. Ordinira od 3. do 12. 0*3 petkih dopddne ordinira &e nadalje v Cerknici« Dr. inj. Miroslav Rasni ob astveno poverjeni stavbni inžener In mestni stavbenik iftllasa, GnflUt». 13. 5t".\bno oodetje in teh-i ška pisama za beton-*c, železobetonske in vo- / in: zgradbe, arhitektura s vsakovrstne visoke stavbe. :-:-■ ;»9« — Prniakttranlc. Prodam in kobili Crni, 165 cm visok«, 10 — 12 let stari, za \, suho, mešano s sl^d kim. franko vsaka postaja Slovenije K W0 za 100 kg dobavljala vsak čas PUKL & VERCE, S.-štanj. f4-6 iosUa in pleskars1 .di^če n>idi Mihajlo l«a-novlč, Zagreb, Frankopau.^ka 12. '. f. JurđseH , ilnaltc gtasoiHjiv v Linblacl Wollota 12. ivršniem uji a evanft ter popravil« fla-sovlr ev in harmoniiev speci elno strokov-no, t' čnn in etno Trstie za strope zdeluje in prodata na debelo in drobno po na nižjih cenah Pri \efjh mno^i'^ah znaten popust. — ANTON STEINER Ljubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo. 2128 Jfagrobne lučice svece ,Zora\ čistio Eda', Ilirija, Jadran n C r>u!ln, snažilo Sidol ter mast za usnje priporoča Csvald Dobefo. Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. K3o notrebuje Selavcc? Liublianski odse'< državne komisije za ■lelo ru«:ivano sobo event. bfez perila. Placa dirno. — i^nudbe p*»d »Sna'no 8656* na upravo Stov. Naroda h656 Dve nradnlci I5četa skujmo sobo. Eventualno sta pripiavljeni podačevati otroke. Pon.d-be pod .2 uiadnicl 8623* na upr-i^o Slov. Niroda. ^623 Družabnika z fiOOOO K iSfem s sodelovanjem za dobro ido*o obrt. Ponudbe rod .Ljubljana 8610* na upravo Si Nar. *61" 4000 K nagrada dobi, kdor mi preskrbl stanovanje, nai-ra e v novi izradbi, cb toječe i' 3 so*\ kuhinje in s prit»Uljn-»mi. Ponudbe rod .Dobro plačam 8650" na upravo Slov N^^-i" 865 A W iih li kmo iL+mm Saver & Komp., — L uDij.na, Wollova nllca 12. — Mlafl "frilSiiiinik" z dobro šolsko podlago i^če m^sta v trgovini s špeceri.skim ali mešan m blagom. Naslov pove uprava Slovenskepa Naroda. 8647 proda se Supa, 14 m do'ga, z opeko krita, s podom. Pod 5 m dolg, druga Šupa vsa obifa z de^kami, v dobiem stanju. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 8657 licem kontoristinjfo ' da bi bila nekoliko zmožna v lesni stroki z daljšo prakso. — Naslov pove uprava Slov. Naroda. 8619 Potnik k! te več let potoval ter je popclnoma ve5č trgovskega pos ovan ja, bi tad pri večjem podjetju dobi! zastupstvo ali pa stalno zaposlenje. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 8677 Sprejme se prod.Tjalec ali prodafalka v trcrovfno meš^nega blaga na deželi. Ozira se nn boljše moči z znanjem vsaj delorra ita-lijnn'čine. Pavcl Kunstek, Šturje pri A dov^čini. ?681 mlEn In iaga na vodi Krka kjcr ne .vir.i su?a in tuđi ne prevel ka voda. Vodna sili srosobna tuđi za vsako večio fovarno. Naslov pove uprava Sioven^k. Naroda. 8654 Akviziter do^ro poznana, 7anes!jiva, Jn*eHgentna '■seba s prvovrstnim nastopom se takoj sprcime. Pismene ponudbe sli osebna predstava na Protokol rani anonč. in reklamni ?nvod .APOl O" R. Go- la^lovviki & Co., Ljubljana, Stari tre 19.11. 8645 Proda se hiša z vrtom oUoli 700 kvadr. metrov, 2 sob;. lepa kuhinja veža, oiokan hlev, klet, svmjak za 4 i?!ave. vse v dobrem stanju. Cena 150.000 K. Poizve se od 12. do 2. ure pri Francu Pucu, Kong-^sni trg 7—111, Ljubljana. 8629 Vila napredaj dograiena v letu 1922, z zdravo, solnčno lego v Ljubljani, obstoječa iz 5 sob s kuhinjo, pralrrco, kopeljo in dr. pri ti-kltnami, z elektr. razsvetliavo In centralno kurjavo, pm^ta takoj. lnformade pri upravi Slov. Naroda. 8564 TrgovsU pomoćnik železninar se tako) spr^Ina pri Eri »veo h Tnrfc, LjnblUtaa. 8590 Ntlstarolta alovamlia pleskorska in lKarsba delavnlca IVA« BRICELJ, DvMjska ©• '» •e pripoftoCa. Izvilittv točni, tene faciMj 1001 Samostalno huharica z letnfmi spričeva:« se išče za 1. no vember. Naslov pove uprava hio ea Naroda. 8521 pSSTši oprava za mathno trgovino a!i ob^t — Ogleda se na Vodnikovi cesti v S-oi SiSki, Nova<. F5r>7 Iščem sobo. Ponudbe na Dr. Skala, hotel Strukclj. Planino dobro ohranjen. kupim. A. Rupnik, S« 1<: 41, Moste—Ljubljana. 859 Proda se lepa h!ša z !ep:m vrtom v Sio2icah 53, pel ure od LjU^ljai e. 8599 Jrancoscino poučuje temeljito izven doma d'plom. jMeljica. Piijave po'tno !e?c<*e ^'. po5ta Ljubljana pod .Bouvard 8529". Soba za gosporla se išče proM d^b'emu pla-či1u P nudbe na po^tni preda! št 102, Ljubljana 85-;8 dobre kakovosti ter slamo in kram- plr v vs'ikl kolif ni na vagone nudi zn takoj Jan Student, Staro Petro n-seo, S avonlja. 8622 Initrijipili (galanterijsko) se rndl druŽ2b:iih razmer takoj zelo ugodno proda. Nas.ov pove ':?r. Siov. Naroda. £009 Zamenja se (oziroma piuda) cnonodsfpopn^ hlfn t dvorisčem in vr'om v b.ižini tukai-Sjega inžnega kolodv'ora 21 enako h;>o v sredini mesta. Pondbe pod .Pripravna hi*a za napravo skladišna M. 5.* na upravo Slov. Naroda. 8423 Proda se po ugodni ceni eno- nadstropna H&9T* hiša pripravna za trgovino v Celju. V hiši je vodovod, elektr. razsvetljava, velike kleti, dvoršče in vrt. Ponudbe poslati pod .Ugodno' na anončno družbo A oma Companv, Ljubljana, Kongresni trg 3. 862 Prava turska električno pražena in mlet zajamčeno popolnorna čisis m odlikovana z z'ato kolajni, se dobi v«nk d1 sveza najc* nee ^amo pri tvrdki Jovo R. Jovanović, Tuzla (Bosna). Raz-•roš'ljanio v po-tnin zavitkih od 5 kg naprej po povzetiu. oC4^ jamsi !n marmelade, zeleni grah in fi-žri, gobe šampioni in Špnrglji po najnižih dnevnih cennh. Izvoz kenserv.— Lukacs Rezso, Budape-t VI!, Almrssv-ter 7. Zastupnik ra Avstrijo: Jo^cf Rott-mann, Wien, Ad crgasse 12—14. Tel. 45—38 Stelle II. 8440 prvovrstna mo(, se spreime takoi za tajni-co v večje trgovsko podjet e. VeŠČa mora biti beifekrno slovenščne in nemSClne, stenografi je in strojepisja. V po§tev pri-deo samo prvovrstne moči, katerih po nudbe je nasloviti na upravo Slovensk. Naroda pod šifro .B^dodnosi 8563* 'najbolji DOBI SE POVSOD GLAVNA _ ^ ^ ^» ZALOGA i. S1BEMIK-LJUBUArtrt Spreme šiuilie ce sp ejmejo. Naslov pove uprava Slov. Naroda^________________________8631 Gospodična l*Če sobo, eventualno gre tud! kot so-st.Tnovalka k boljii cospod.Lni. Ponudbe pod šifro .Nujno 8648* na upravo SI. Naroda. 8 4S profasta se 2 cmarii 1 ;a perilo, 1 za obleko, za ceno K 2SfO*— Povpra-.iii: Beet-luvnova ulica št. 10, II. n.idstr. št. 9. prcBa se "C?fa množina 1 rc i n3t:jn maku« laturnega papirja. Nas.ov p^.c uprava Siov. Na.ed.i. t640 ŠpKlms S8 taKoj ' /« čevi'e. Naslov pove uprava Sioven. Na ru di. 8551 Krasna oprom ' Proda se popolioma no> n, i;na, masivna s^'i'.nica isvt aj in 'ećilnica ^.eniiia-rdeča. Les čreinjev. Naslov pove upr. Slov. K*roda. 8546 mipj-emu č- šker.rj privatnomu uradn^ka z nak on;tvii'» s!u.!b-^ p.'»mocjcl iz obi:p-n^ga po'užajž ? — Je saTK>stojen kore-spondent. zna več jezi.\ov. D» pist pr>d .Iz pcirebe &633" na upravo Slovcr.sk. Nar-vu.i. 6633 in dr'.^o pohi^tvo najccr.eje v St. Vidu 4, Erman A Arhar. bGU %& ^V ila w/ B T£a KJ v blizini Medvod, s hišo, gosro-iurskl-mi poslop i, njivo, travn kom i. t. d. ^e po upodni ceni proda. VpraSa se ped „Pr^Ura" na An. zav. Drago Ce-seljak, Ljubljain, Sodna ulica 5. 86^2 Službe išče primeren, bo!jsl gost^od, LjublhnČan, 33 let stir, b.v5i daljeshi2c*i računski p d!astnik, pri kakem privatnem pod-j-.t«'i ali zav du v Ljubljani. Nastopi lahko tahoi. Pcnudbe pod .Dobro vpo-raoljiv Ž6591 na upravo Slovenske^ Naroda. £659 Iščemo več sposobnih W8F* pofnihov za Ljubljano in okolico za prodajanje kakor tuđi za Inkaso proti stalni plači in proviz'ji. Predstavili se je o?ebno ali pismeno, ponudbe poslati na Simer, §iva-ni stroji B-urne in Ko., Ljubljana, Selcnburgova ul ca 3. 8690 Prva fngoslov. barvarl]af lirznarstvo in strojarnica P.Semko, [0\m, Gllncs 230 je otvorila delavnico In prodajc!no v Siinžaifiiiški ui. 7. Trgovina zžcleznino „pri Zlati lopati" Eria^ec & Turk (prej Hammcrschmidtj Liubl!anav Valvazorjev trg 7 naftprotl križevniške cerkve« Zaiog a cementa n karbida* Velika zaloga klobukov iu slani-nikov se dobi pri totarnar ▼ Sto^u pošta Domials Prevzemajo se tuđi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Pre- Šernova ulica št. 5. Sprcjemanje « sredo. Zaloga v Celju Gosposka ul. 4 §v.J@xinsI» Ljobliana, Oosposvetska c. 2 • šivalni stroji k Izborna konstiukcija in elegantna ircrSitev iz tuvarne v Linču Ustanovljena 1. 1867 Vezenje psaloje bremlaHisi Pisalni stroji fA:3!er' CenlUi zastoni In Iranko. Kolesa ii pruili tokaru: DArkopp, Siyna, Waf!enrađ Začasno znižane ceae. ■ iiiFi —^—^^«aW »SLOVENSKI NAROPi dm 15 oktobra 1922 sicv. 235. „VOLTA" tovarna iarnic v Mariboru, KoroSka čest a št. 27 1 *T MatoluJ« srakoprasa« tami«« • kttlMto ***!• w v—h ■ ■■■taji hi ■>■>■■ ft* Mfallfl ftftal %m aajbftIJtJ, vsak* tuja konkur«noe imoinl I £_.;',-. fcakcvMtl. V kavanil UaJaa, kl Jft MuvfttaMaJ« iararf«« »VftMa* M bhkt VMfcala ar»»H*a a prv« vrstni kakovostl iamic „Volta««. I ■■^____. .... - ______ ___________ _ ^^M 26/32 RP oročeparnii loKomoblla w^ . lfra|«ia 1»1S, Mtu»fttM »brate m«iaa at r . prate UIm s sklailafta v fh-atfta. , B. LAKSII, «UI ^'ajaMT M_______MltoJgaaaa »t-4».___________________ Pozor! Kožuhovina Pozor! llA *•*> pottbad ltpa Alaaka ta plava Haf##, kakor tuđi pHM at dlfaurjeve boa, različne ovratnike za gospode in dame, pali fattdpotteljae prtprope te dobijo vedno v zalogi pri WtUP BttJAl fcri«y, Ljubljana Gosposvetska c. 13/8. (KolizeJ) ■•>- JAMSKI LES fama—i ali f*Ia»r, 3—7 aa dolifaa, 11—24 cm araaTaia lajbfBpJia Inafi I** ▼af ■ kranjskih posta) vsaka aaaiatlaa ; A t y- SaartjMiki proamogornlk jft H AMD. JAKIL, Ermelj, Dolenfiko. .\ .v i Gospodična plMallfft pit stuiih in je zmožna pomagati 3 dcklicam od 6 do » let pai cica]«, daje oiiroma nadzira začetni pouk klavirja in llti^oMac tt tprejmt za ćelo popoldne. Vprasa se vsak dan od \~Z *V-1 popiidaa pri P. Magdić, Aleksandrova c 16 I. ; Naznanilo! •i jMtltškUii Občinstvn naznanjam, da sem prevzel zaitopstvo pMt io»aet tovamt n¥»ltafl9 Maribor, ter te cenjenim naroč-Sto* »ajtopleje priporočam. ,- la dkrtbMi m ***** vask vrat ianrie. Emil rraHiot e\ ■ J ^ _«..^ ,^. ______________________FUHjaiiaka mU a. \h^M^^ Prvavrsten [mž domac špeh ' ; pIMMamzalg pradalfl tvrdka Prftdović iHik Smolianovi stojnici /si^SL - v iolakam treTorelm. 872? # *^f **a^_^aai^a^aaaar- „SinTB" •BltffiB tadntrilfiui ta trgavsha dnilba 20.1. UUBUMUI, mikloilCioa c 15 Z Mđigft skladlšča w Ljubljani nudimo* dokler ;■'■-'■' trija zaloga: . .-.. *. Patfkac za kaniš ; . JSijrV kavfae mllnSks ■Ha, laklaac, 1 4 raain, a" dsSge . Miailoa za aramaz (Sckattsrsckiasen '■ Caaka za pata, a zalrafik pa 59 fca SataCalke, zaan^c HStacdlar" f ' * Ccnc zclo plodne f C ViVAJN 1 1R %NO RtPARiRAN 1 BH?!Effl aaaE^^^iiJLrri JlErjSf^B : ! WOL1 LlNZHOIHtRK ! PRO1\PTN\ OĐPKE7V11 lutetalk I« tvrikai Staki la Tafrt LfvHIaalt, •—ijw ***** ŠL 4. TVRDKA w „ GRICAR & MEJAC ZALOGA OBLEK ZA OOSPODB, DAME IN OTROKE — — U MAHAJA — — V SELENBURGOVI ULICI 3, imttttittrtititmr-TTTiniiniinimnMmMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mi|.....iiiwwmi»wi—iiM :-: VOOAL KNAFLOVB ULICB. ^i 11 zi HotitiiR i fflitnttt patrelK Ljubljana* Soteska 6 dobavlja brso 1 najpovoljnije tratol«^ aMlarfo*, šarala, tevla, akratela«. •ktat»# a>l*4*, kalaia al«fj«vat laiafa, kala, lakaaa#tl¥a za lomske ieleznice, ciglane, radnik* i ostala industrijska poduzeća. preoblikovalnica klobukov za iaaM bi paipaac Ba? boiiC- Zaurian LJirauilRH, mestal Uru llao. ? | Marini silm Stidir - Maike I Priporoča zadnje novosti 1 klobukov (modelov) Iz baržuna E klobučevine, velourja. Naj večja I izbira BSBloalk čeplG in iz 5 druzega blaga. I piiKifirarn i UHITEĐ-AMERIKAN-LINES-INf pravaia potellia x MiMvalilaml bnMiniikl pra%a i aAMBUBffa-SOVTaUMFTOVa laeOl»9raaavMIW TOSS Vozne listke ter vsa potrebna pojasnila izdaja: 8IMOM KMETEC zastopnik za Slovanlja, ^043______________________LhibHana. Kotedvorska ulica 26 fm DIONIČKO DRUŠTVO n prlja fe ŠKODIHI ZAVODI U PLZNJU K (spojeni sa „Sjedininjem tvornicama strojeva d. d. prije K škoda, Ruston, Bromovsk^ i Ringffhoer44) E O • n t r a I • i PRAO - S«IOWO¥ ^ Tvornice: PLZENJ, DOUDLEVCE, NYRANY, KPAU, GRADAC, SMlCHOV OniW, napola obridenl I ftoun* •■rađeni prMai«tl «* l*«vas#g ajjj t«lf« a I l|*vamofj §«1111% UmrnmM alf»«lawH sve do »■jvc^th dimrn- ■ zija I težina za svu laiaaalHJa. iaUoaa'at, raislka, par*ar«d«r. H atva 1. t. 4. mm ■ OdKvd ta avlh kavlaia I la •'•*tr#**Hka. ■£ H Zuba« kotaa (.Cltrae«*, .Maaf l.t.d.), p«ra avfh oUikalnsti, r -9| kaval«t J*oc]*pi (Schra«»tlOckcX vijiaBi h|«tevl Ltd. m |9 Z«i]ccne kon»*rtiltajc I dlaala. K |3 Parni kofiorl »vili vrvtL bN « Lokomotive I Icadort aa aacmalnl tmloajck. B| pl Parni strojevi, atrajcvl aa p«« I aaftn, aar»)cvf sa faladcn jat proU* OJ vodnfu leda. B9 A'atnl strojevi, hidra lifta tiskala, aoraa kladiva, lomila, kompresori, £ traktorv. vozlve attWmobilakc rsdfonlct. aaalofai i a«ral plagovl, lokom*- fl MU na btncln I valjd aa valjaaj« ctsta. ap 9 Separatarl n »IIjeko, y? 9 Tltkaraki tirojevi i. t. d. I. i d. Si 3 POTPUNI STROJARSKI UITEOAJI HHnmn, raHacriia, tvomiaa Ictc, 2 tvornka aaptina. aailana, atvovara, vomlca alada, kladlona tvorrira \c4; BI klaonica, mdnlka, majdana I valjaoaica, arodoflmdil alta, pMiorakih i ri-c- Đ inih parobroda, clekbitnfli centrala. n Bi fvaavajkH I amrav*** ■• «•"*!•▼«. ffi H iiittPiTTii EH H aa|aaiia« tor. aa BAfJBaaV Tol«i#ai fcr. 14 — §T Hl , ■ Sn«tea «U«a •« aB-tmAB T«Wta« br. • - Ta. B Ij^BVfaaaaaaaaaaaa-fajaaajBjaaaaaa^^ ^Baaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Grsdbzno podalje f?3i9e Đifiltič & drag UnMlana, BolsarlCeoa nllca St. 20. u priporoča u osa o to srroko spadaJoCa dela. ob glavni cesti tik drž. kopaiišča Doberne p. Celju, v skupni legi 20 oralov njiv, travnikov, gozda in sadonosnik se z živino ter z vsem Ictošnjim pridelkom ceno proda. Kupee lahko takoj prevzame. Vprasa se pri M. Pšeničnik, Celje, Kralja Petra cesta 1. Francoska linija. Na'krc«Tšs rn rajudobnejša vožnja v Ameriko. Glavno zastopstvo za Jugoslavije Slavenska banka d. d. v Zagreba. VOZNE LISTKE in tozadevna pojasnila za to progo daje Bvan Kreker, zastopnik Ljubljana, Kolodvorska ulica 41. SSOO Poz©rl Pozor! Vsa šaiske potrebščine f9 pissrniške potreDSčino iy vrste papirja ter trgovske knjoge ,, 39 trakov za pisalne stroje „ 99 kuverte s tiskom po naroč. 99 ?, crnilo, zvezki od 8-80 listov „ yf peresa, radirke« tintnike, ioleze9 prsšek za £rniloy pis. mape, šol-ske tsb!ieef kamenčke, svinčnike, razpo&ilja po najnižji cenl na v«llko lit malo ' jubljana, Dunajska cesta št- 6. I. nadstr. fg^9 0- trfTCv«5 pri ve^«m n^roW» popast. ~r9m fsdea ? nlufi pri lili Turk PrcMrnova u3. 4jX I OblaCilnica za Slooeniio r.^gp,^ Lfiililpna. I (ZADRUŽNO PODJETJE.) I I «««t«l»o rtrtai#frfJlftlca v tmmmmrm (BaĆka), Aleksandrova I ttlica It U. I lM**m* 9mmi*%i%nmm tovariM. l^^a^^H^^^^^^^^i^H^^^H^^^^^^^M^^^^^HBB^H^^^^^^aBBBiaaaBaanfG ; VtHka zaloga solldna^a rnsnuf khirnaga blaga! tene znatno znižar&aj vsSođ pocanSovalne akcijo! Definitivni držnvni ntmcSčenci dobe zo^et blago proti odplačilu ▼ mesečnih obrokih ob običajni garanciji likvidujoče oblasti. LattaiiM bi Hak »NarodM tlakarnc«.