Leto XI«, št« ISSa LJlAIJaita, sotota 5. julija 1930 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljev* ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. loseratiH oddelek: Ljubljana, PreSer« nova ulica 4. — Telefon št. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 5t 2 — Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« ljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št. 105.241. mmim Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 Io 3124. Maribor: Aleksandrova cesta 11 Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ni 3 Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Ostra protikomimistična akcija na Finskem Vlada je podala ostavko, da omogoči sestavo koncentracijske vlade za pobijanje komunizma - Sprejem zakona o zaščiti države Helsingfors, 4. julija d. Ostavka finske vlade ie bila že dalj časa pripravljena zaradi vedno ostrejših sporov med komunisti in meščanskimi sloji. Početki te borbe segajo daleč nazaj do ustanovitve finske države, ko so finski komunisti s pomočjo ruskih boljševikov organizirali komunistično vstajo, ki je privedla do ene najbolj strašnih državljanskih vojn, v kateri pa so končno komuniste premagali meščanski elementi. Po nastopu nacionalistične vlade, ki ji je predsedoval predsednik Vasa, se je pričelo trebljenje komunistov, ki je trajalo vse do današnjih dni. Finsko meščanstvo se je neusmiljeno maščevalo za komunistična zlodejstva. Ta smotrena protikomunistična politika je imela dokaj vidnih uspehov. Socialisti so se popolnoma odpovedali zvezam s komunisti, ter se odločno po- stavili v obrambo države in ustave. Komunistična stranka je bila že pred nekaj leti prepovedana ter je njen vpliv minimalen. Novo protikomuni stično gibanje, ki se je pričelo poslednje čase v Finski, ima svoj izvor v provinci Osterbotten. Na pobudo poslancev te province ie bil izdelan načrt zakona za zaščito države, ki prepoveduje vsako kakršnokoli komunistično akcijo in izdajanje komunističnih listov ter razveljavlja vse komunistične mandate v poslanski zbornici in samoupravnih zastopih. Pri glasovanju o tem zakonu je vlada podala ostavko, da bi na ta način omogočila sestavo koncentracijske meščanske vlade, ki bo povedla najostrejšo borbo proti komunistom s pomočjo sprejetih zakonov. Sprava med Karolom in princeso Heleno Ločitev zakona bo razveljavljena, nakar bo postala princesa Helena kraljica in se udeležila kronanja kralja Karola Bukarešta, 4. julija, s. »Lupta,« ki je običajno dobro poučena o zadevah na dvora, prinaša naslednje poročilo o spravi med kraljem Karolom in njegovo soprogo Heleno: »Kralj Karol se ie udeležil večerje na gradu Gontroceni, pri kateri so bi® navzoči tudi kraljica, princ Nikolaj in prestolonaslednik Mihael. Kraljica in prestolonaslednik sta nato odpotovala na letno bivanje na grad Simajo, kamor jima bo sledil kralj v osmih ali desetih dneh. Pred tem bo kralj počakal, da bo razveljavljena ločitev zakona, o čemer bo padla odločitev t*red apelacijskim sodiščem v Bukarešti. Prošnja je bila že izročena sodišču in pričakovati je. da bo tekom prihodnjega tedna rešena. Kralj Karol ie imel zaradi tega vprašanja daljša posvetovanja z dlvema odličnima rumun-skima pravnikoma.« Bukarešta, 4. julija, g. Po svetu razširjene govorice o povratku ge. Lupes-ou v Rurmmijo ne odgovarjajo dejstvom. Res je ravno nasprotno, da je akcija za spravo med kraljem Karolom in princeso Heleno že skoro zaključena. Apelacijsko sodišče v Bukarešti bo že tekom prihodnjega tedna na podlagi svoiečasne protokoKrane Izjave bivšega prestolonaslednika, da na ločitev ne pristane, izreklo razvefjavftenje ločitve. Princesa Helena, ki Ima že naslov Veličanstva. bo postala s tem kraljica. Svečanosti ob kronanju se bo keatjev* ska dvojica udeležila že skupno. Državni tožilec kroti poljsko opozicijo Na zahtevo vlade je 33 opozicijonalnih poslancev obtoženih zaradi protidržavnega delovanja - Ogorčenje opozicije Varšava, 4. julija s. Na odredbo vla- J sklicanja krakovskega kongresa. Med de je državno pravdništvo v Krakovu dejansko obtožilo glavne sklicatelje krakovskega kongresa opozicionalnih strank. Prizadetih je 33 poslancev, katere državno pravdništvo obtožuje zaradi protidržavnega delovanja in motenja javnega miru. Pri tem se sklicuje na staro določbo avstrijskega kazenskega zakonika, ki določa za slične prestopke 1—5 let ječe. Kot pogoj, da bo uvedeno postopanje končalo z obsodbo, bo treba, da bo Sejm prizadete poslance izročil sodišču, Zdi pa se, da se bo vlada le s težavo odločila za sklicanje Sejma, ki naj bi potem razpravljal o tej izročitvi. Opozicija je sprejela ta odlok vlade z ogromnim ogorčenjem, ki mu dajejo duška opozicionalni poslanci na shodih in v listih, kjer ogorčeno napadajo vlado ter jo opozarjajo, naj se v'poslednjem'-hipu strezni ter ubere druga pota, če ne misli pritirati države do državljanske vojne. Obtoženi poslanci so sklenili, da se ne bodo prijavili k zaslišanju in da bodo odklonili vsako pojasnilo o motivih obtoženimi poslanci so ugledne politične osebnosti, kakor bivši ministrski predsednik Witos, dalje bivši podpredsednik vlade Thugut in voditelji delavske socialistične stranke, poslanci Bar-licki, Niedzialkowski in Zulawski ter voditelj krščansko demokratske stranke Chadzinski. Vlada grozi, da bo v slučaju, če bi Sejm odklonil izročitev teh poslancev, tega razpustila, razpisala nove volitve ter aretirala vse obtožene poslance. Varšava, 4 julija g. Posebna komisija pravosodnega ministrstva je odpotovala v Krakov, da sodeluje pri kazenski preiskavi proti opoziciji. V prostorih socialističnega lista »Naprzod« in socialističnega Delavskega doma v Krakovu, sta bili izvršeni hišni preiskavi, pri katerih je policija zaplenila številne izvode prepovedane krakovske resolucije. Razen tega je našla seznam članov socialistične milice. Zastopniki levičarske opozicije in centruma se bodo v kratkem sestali, da bodo sklepali o nadaljnjih ukrepih v borbi proti vladi. Novi nacijonalistlčni izgredi v Porenju Divjanje narodnih socialistov proti renjskih mestih — Intervencija Berlin, 4. julija g. Kakor v Mainzu, tako so se ponovili danes težki izgredi proti separatistom tudi v Wiesbadenu in Frankentalu. V Wiesbadenu, kjer je bil sedež separatističnega pokreta, je v pretekli noči več sto oseb pod vodstvom mladih ljudi na motociklih izropalo in popolnoma razdejalo stanovanja in trgovine bivših separatistov v raznih delih mesta. Dasi so bile varnostne oblasti takoj pozvane na pomoč, se jim vendarle ni posrečilo ujeti storilcev, niti preprečiti ogromne škode, ki so jo povzročili. Policijski predsednik v Wiesbadenu je takoj zahteval policijska oiačenja iz Frankfurta, ki so prispela tekom današnjega dneva v mesto in takoj prevzela varnostno službo. Tudi v predmestjih Mainza so se ponovili izgredi proti separatistom, vendar niso bili težjega značaja. Kakor izve »Berliner Tageblatt«. bodo imeli 6b- 5eparatistom v izpraznjenih po-francoske vlade v Berlinu žalovanja vredni dogodki v Mainzu in drugih mestih Porenja diplomatske posledice. Nemčija je namreč v Haagu podpisala amnestijsko pogodbo, po kateri mora ščititi bivše separatiste pred morebitnim pregananjem. V političnih krogih računajo, da bo francoska vlada zaradi zadnjih dogodkov v Porenju posredovala pri državni vladi v Berlinu. Kota, 4. julija s. Semkaj je prispelo 80 nemških športnih letalcev, ki bodo jutri in pojutrišnjem leteli pri »Poletu osvoboditve nad Porenjem« ter s tem v okviru III. nemškega vztrajnostnega poleta manifestirali za izpraznjene nemške kraje. Poleta se bo udeležil tudi zrakoplov »Grof Zeppelta« in največje suhozemsko letalo »W 2000«. Venfzelos na dopustu Atene, 4. julija. A A. Predsednik grške vlade Venizelc« Je odpotoval na odmor sa nekoliko dnd na otoke Egejskega morja. SMERNICE DRŽAVNE POLITIKE Zgodovinska seja ministrskega sveta - Ravna jugoslovenska pot vlade in vse javne uprave - Nacijonalna misija banskih svetov - Sokol- ski pokret je del državne politike Beograd, 4. julija, M. Danes popoldne od 17.30 do 19.30 se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom ministrskega predsednika generala Petra Živkoviča. Seji so prisostvovali vsi ministri razen ministra Neudorferja, ki je boian. Na seji je ministrski predsednik podal obširno poročilo o splošnem političnem položaju, podčrtavajoč neosnova-nost vseh onih vesti, ki se sinjo zlonamerno, češ da se pripravljajo neke iz-premembe. Naglasa! je potrebo iskrenega in složnega dela v izvajanju velikih nalog, ki še čakajo vlado. Vsi člani vlade so se popolnoma strinjati s pravcem naše nacionalne in državne politike, kakor tudi z direktivami za delo, ki jih je podal ministrski predsednik. Ti sklepi ta načela se glase: Državni ta nacionalni program je določen novemu režimu z dvema zgodovinskima činoma Nj. Vel. kralja, ki tvorita osnovo državnega ta nacionalnega življenja ta razvoja kraljevine Jugoslavije. To sta: 1. Manifest z dtae 6. januraia 1929., ki se mora vzeti v celoti i po motivih i po težnjah. Noben diel tega manifesta se ne more izvajati tako, da bi se drugi del opustil. V njem je izrečena zadnja beseda o starem sistemu uprave. Starega ne moremo in nočemo več, iščemo nove metode ta krčimo nova pota. 2. Zakon z dne 3. oktobra 1929. Etnični ta etični sistem našega zgodvinske-ga ta nacionalnega razvoja je deftaitiv-no določen z imenom kraljevine, ki je bito navdušeno sprejeto od vsega našega naroda. Administrativna razdelitev kraljevine na banovine je presekala za vedno zgodovinske meje, te ovire nacionalnega formiranja ta razvoja ter ustvarila banovine, močne ta za življenje usposobljene upravne ta gospodarske edfinice. S tem zakonom je postavljeno absolutno načelo: eden narod, ena nacionalna zavest Spoštovanje plemenskih imen in tradicij je vsem vzvišeno, ima pa vedno služiti razvoju nacionalne sinteze ta edinstva. Plemenske zastave naj v pieteti pripadajo prostosti, nacionalna bodočnost pa hoče samo jugoslovensko nacionalno troboj-nfco. Na osnovi teh dveh činov in znane zgodovinske izjave Nj. VeL kralja, Id je v idejni in organski zvezi ž njima, izhajajo imperativno naslednji sklepi in direktive dela kraljevske vlade, čaje delo mora biti jasno določeno in homogeno v pojmovanju poedinih glavnih vprašanj ter čvrsto in sigurno v konsekvent-nosti izvajanja vladne politike ta akcije. Osnovno načeto sedanjega režima izključuje politične stranke in sodelovanje njihovih predstavnikov v državni upravi, ker je neoporečno dejstvo, da je znano delovanje političnih strank spravilo v vprašanje ne samo življen-ske in gospodarske interese naroda in države ter vsakega posameznika, marveč tudi resno ogrožalo državno in narodno edinstvo. S takim delom so politične stranke izgubile pravico do obstoja. One ne obstojajo več ta se s svojimi strankarskimi ciUji ne morejo nikdar več povrniti. Predsednik kraljevske vlade je osredotočil delo vseh ministrov in skrbi za sistematično izvrševanje državnega programa. Njegova pravica in dolžnost ie, da se zavzema za to, da vsi ministri upravljajo svoje resore po izdanih navodilih in v medsebojnem skladu. Nj. Vel. kralj po svoji uvidevnosti in po svojem zaupanju imenuje ministre kot šefe posameznih panog državne uprave. Ministri stopajo v vlado kot poedincl, ne pa kot strankarski ljudje, ali pa kot predstavniki kake plemenske, verske ali politične skupine. Ministri upravljajo svoje resore in izvršujejo stavljene jim naloge, ravnajoč se pri tem izključno po interesih nacionalne in državne celine in zavedajoč se, da mora biti zakon enak za vse in da se interesi posameznikov, pokrajin in plemen morajo podrediti interesom celine. V tem cilju so ministri dolžni skrbeti za to, da se njim podrejeni državni organi niti v službi, niti v privatnem življenju ne pregreše proti svoji javni funkciji ter da iskreno in vdano stoje v službi jugoslovenske misli, državne ureditve in sedanjega reda. Zaradi čim boljše in cenejše uprave se mora gledati na racionalizacijo in na ekspeditivnost administracije potom de-koncentracije. Poselbno pozornost se taora posvečati izibiri in napredovanju uredništva, ki mora biti popolnoma vdano interesom nacionalne in državne celine. Postavlja se kot kategorična zahteva državne politike, da v državni in javni službi ni mesta za uradnike in funkcionarje, čijih službeno delo in dr-žainje ni v skladu s temi načeli. Vse uradniške stanovske organizacije morajo prilagoditi svoje delovanje nacionalnim interesom in nositi jugoslovensko obeležje. Vera uradnika ne more biti ovira za njegovo imenovanje in funkcijo sirom vse kraljevine. Administrativna razdelitev na devet banovin ie definitivna. Njihova administracija se mora popolnoma izvesti in razvijati, da bi se banovine čim prej in čim bolj usposobile kot upravne in gospodarske edinice. V skladu s postavljenimi načeli se od banskih svetov in njihovih članov pričakuje in zahteva, da bodo Iskreni in vdani pomočniki jugoslovenske nacionalne in državne politike v banovinah poleg izvrševanja določenih jim dolžnosti. Dokler sedanji sistem uprave v občinah še traja, je neobhodno potrebno izvršiti revizijo dela in osebne sestave vseh občinskih uprav, da bi čim boljše odgovarjale potrebam naroda in splošni državni politiki, kakor tudi zaradi priprav za moderen in primernejši sistem občinske uprave. Od osnovne Šole do univerze mora biti pouk izvajan strogo v jugosloven-skem nacionalnem duhu s spoštovanjem omladine do nacijonalne zgodovine in kulture in njeno globoko vero v napredek in bodočnost Jugoslavije. Učno osobje mora v popolnosti odgovarjati po svojih sposobnostih in kvalifikacijah tem postavljenim nalogam. Z zakonom z dne 6. decembra 1929 je bil ustanovljen Sokol kraljevine Jugoslavije, k{ mora s svojim integralnim naci°nalnim značajem pokriti vse slične dosedanje plemenske in verske organizacije. Razvoj Sokolstva v širokih masah naroda, kjer ima Sokol svojo kulturno in prosvetno misij0, postaja del programa državne politike, kj se mora izvesti brez zastoja. Država je dolžna omogočiti priznanim veroizpovedim popolno moralno misijo in samostojen razvoj ter enakopravnost, da bi odgovarjale svojim visokim nalogam ter da bi se po svoji dolžnosti odzvale zaupanju ta iskreno sodelovale v nacionalnem življenju države, izogibajoč pa se v«dno in povsod vsake politične akcije in političnega udejstvova-nja ▼ kateremkoli pogledu. Vsaka kulturna, humana in gospodarska akcija, v kolikor ni v državnih rokah, bo našla ob vsaki priliki pomoč s strani države, če ni naperjena proti državni politiki ta jugoslovenski nacionalni misli. Predlogi srednješolskih profesorjev Zaključek profesorskega kongresa - Na kongresu sprejete resolucije Beograd, 4. julija p. Danes je bil zaključen jubilanti kongres Jugosloven-skega profesorskega udruženja. Snoči se je v okviru kongresa vršila skupščina profesorske kreditne zadruge. Za predsednika je bil ponovno izvoljen prof. Mirko Popovic iz Beograda. V nadaljevanju dnevnega reda je kongres dames obširno razpravljal o poročilu upravnega odbora ter je bil po daljši debati podeljen odboru abscdutorij. V smislu pravil je bilo izločenih 7 odbornikov ter na njihova mesta izvoljeni novi, med njimi Slovenca Alfred Renard in dr. Pavel Brežnik. Po končanem dnevnem redu je imela profesorica Milica Bagdanovičeva predavanje o preobremenitvi srednješolske mladine, v katerem je pobijala razne trditve, ki so se v zadnjem času pojavile v javnosti ter obenem naglašala potrebo primerne reforme. Prof. Cvetko Popovič je govoril o nalogah dnevnega tiska in ostro kritiziral oni tisk, ki premalo upošteva vzgojnj moment dnevnega tiska. Na-glašal pa je tudi, da bi morali profesorji stati v ožjem stiku z dnevnim tiskom ta ga s svoje strani podpirati s primernimi prispevki, nanašajočimi se na vzgojo mladine ta sodelovanje šole, javnosti in staršev. Ob zaključku kongresa je bila sprejeta obširna resolucija, ki v glavnem za^ bteva: 1. V svrho pospeševanja srednješolskega pouka, naj se osnujejo v vseh mestih, kjer obstojajo filozofske fakultete, tako zvane vzorne srednje šole, na katerih naj se preizkusijo nove vzgojne metode. 2. Skupno z učnim pirogtfaimom naj se izdajo tudi navodila za vse šolske predmete. 3. Strokovni inšpektorji prosvetnega ministrstva naj vrše inšpekcije samo tekom šolskega leta, a najdalje do 1. maja. 4. V svrho enotne nomenklature in terminologije v srednjih šolah naj se Čim prej sestavi posebna komisija srednješolskih profesorjev. 5. Z začetkom prihodnjega šolskega leta naj se na vseh srednjih šolah osnujejo ekskurzijski fondi. 6. Direktorji srednjih šol naj se raz-bremene izrazito administrativnih poslov na ta način, da se jim dodele pomočniki, ki bodo vršili vse te posle, tako da se bodo mogli direktorji v večji meri posvetiti razvoju in napredku podrejenega mu zavoda. 7. Profesoricam, ki imajo za može državne uradnike, naj se priznajo Popolne draginjske doklade. 8. Izpiti privatnih dijakov naj se ho-norirajo vsem profesorjem in direktorjem v enaki meri, kakor ministrskemu odposlancu, ker ti izpiti presegajo profesorske dolžnosti io predstavljajo ob koncu šolskega leta velik trud. 9. Prošnje profesorjev za napredovanje v višje skupine naj se takoj rešijo. 10. Stalne mesečne doklade profesorjev srednjih šol naj se izenačijo po skupinah z onimi akademsko kvalificiranih uradnikov. 11. Profesorjem, ki so bili začasni predmetni učitelji na srednjih šolah in so si naknadno pridobili kvalifikacijo za profesorje, naj se ta leta vštejejo r službeno dobo za napredovanje. . 12. Profesorjem, ki so absolvirali filozofsko fakulteto, ali ki so diplomirali pred 1. julijem 1914, naj se vojaška leta v svetovni vojni štejejo v službeno dobo za napredovanje. 13. Čim prej naj se sprejme zakon o verskih srednjih šolah in učitelji na teh šolah izenačijo s 1. oktobrom 1929 z učitelji državnih srednjih šol. 14 Upokojeni direktorji in inšpektorji naj se prevedejo po novem zakonu z dnem 31. avgusta 1929. 15. Profesorjem učiteljišč, ki so absolvirali pedagoško šolo z osmimi semestri, naj se priznajo stalne mesečne doklade. 16. Vsi profesorji, ki še niso prevedeni po novem zakonu, naj se takoj prevedejo. 17. Sedanji začasni predmetni učitelji naj se obdrže v službi do 1. novembra, da bi mogli v oktoberskem terminu položiti diplomske izpite. 18. Še neizplačani honorarji za nadure iz leta 1929. naj se čim prej izplačajo. Vseslovanski kongres srednješolcev Beograd, 4. julija č. Vseslovanski kongres srednješolcev je danes nadaljeval svoje delo. Dopoldne so komisije izvršile redakcijo resolucij, ki so bile popoldne predložeae plenarni seji. V vsaki komisiji ie bilo po 10 članov jugoslovenske, češkoslovaške, poljske in ruske delegacije. Na popoldanski plenarni seji so bili soglasno odobreni referati, ki se nanašajo na delo za vseslovansko zbližanje srednješolcev, na skupno izdajanje časopisov, na organizacijo ferijalnih kolonij in na organizacijo bodočih kongresov. Vročinski val nad Budimpešto Bndfmpetta, 4. julija, č. V srednje In severovzhodni Evropi se je pojavil hud vročinski val. V Budimpešti je bilo samo zadnja dva dni 160 slučajev solnčarice, od teh 23 s smrtnim izidom. Tudi v Rum uni ji vlada neznosna vročina. Na Poljskem so imeli danes 40 stopinj C. V Nemčiji vlada silna suSa. Pojavili ao m številni gozdni požari. Doslej je pcgonto že nad 600 ha gozdov. Zakon ouniverzah Včeraj podpisan! zakon je stoM takoj v veljavo — Ob-Mina avtonomija naiven — NeproausUjivott profesorjev - PoCofeaf in prejMkl univerzitetnega otofefa Beograd, 4. julija p. Današaje »Službene Wovme« objavljajo zakon o univerzah, ki stopi z današnjim dnem v veljavo. O glavnih določbah novega zakona smo poročali že včeraj, danes pa posnemamo še nekatere važnejše podrobnejše določbe. Zakon naglaša, da predstavljajo univerze najvišjo prosvetno ustanovo za strokovno izobrazbo, za gojitev znanosti m za izgraditev nacionalne kulture. Univerze so avtonomna telesa, ki vrše svoje naloge potom svojih organov pod vrhovnim nadzorstvom prosvetnega ministra. Univerze so pravne osebe, Ki lahko sprejemajo darila, zapuščine m ustanove. Fakultete in katedre, ki bi se osnovale iz kakih daril ali zapuščin, se lahko imenujejo po dotičnem dobrotni-k». Univerze obstojajo v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Posebni nazivi univerz, kakor je n. pr. univerza Ni. Vel. kralja Aleksandra v Ljubljani se podeljujejo na predlog prosvetnega ministra s kraljevim ukazom. Kot fakultete beograjske univerze rrijstojata pravna fakulteta v Subotici in filozofska v Skoplju. Beograjska sniverza ima 6 fakultet: filozofsko, pravno, pravoslavno bogoslovno, medicinsko s farmacevtsko, tehnično in po-Ijedelsko-šumarsko. Zagrebška univerza ima 7 fakultet: filozofsko, pravno, katoliško bogoslovno, medicinsko, veterinarsko, tehnično m polie-delsko-šumarsko. Ljubljanska univerza ima 5 fakultet: filozofsko, pravno, katoliško bogoslovno, medicinsko in tehnično. Medicinska fakulteta bo imela do nadalinega samo štiri semestre. Učno osobje univerz tvorijo redni in izredni profesorji, docenti, privatni docenti, honorarni profesorji, honorarni učitelji, lektorji in učitelji veščin. Profesorji imajo lahko po potrebi tudi svoje asistente. Za rednega profesorja se lahko imenujejo samo priznani znanstveniki ali po razpisanem natečaju one osebe, ki jih izvoli univerzitetni senat in ki so poleg svoje doktorske diplome s svojim znanstvenim delom dokazale, da obvladajo dotično stroko, za katero so izvoljene. Izredni profesorji lahko postanejo redni profesorji tudi izven natečaja, so si s kakim novim delom pridobili znanstveno kvalifikacijo za rednega profesorja. V tehnični in poljedelsko-šh-marski fakulteti lahko doktorsko diplomo nadomesti izpričevalo o strokovnih izpitih, če ima njihovo znanstveno delo posebno strokovno vrednost. Redne in izredne profesorje voli fakultetni svet, njihovo izvolitev pa potrdi aH zavrne univerzitetni senat. Za izvolitev Je potrebna večina glasov skupnega števila rednih profesorjev dotične univerze, za izredne profesorje pa večina glasov skupnega števila rednih in izrednih profesorjev. Vsaka izvolitev 6e mora predložiti prosvetnemu ministru v odobritev. Profesorji se nastavljajo s kraljevim ukazom, si pridobe z imenovanjem takoj stalnost in so nepremestljivi v državni službi. Docenti se nastavljajo na podlagi natečaja po izvolitvi fakultetnega sveta na predlog profesorja dotične stroke. Za docente se lahko postavijo osebe, ki imajo doktorsko diplomo in o kateri smatra fakultetni svet na podlagi njihovih objavljenih znanstvenih del, da bodo mogli poučevati v svoji panogi. Privatni docenti se postavljajo po lastni motivirani prošnji na podlagi izvolitve fakultetnega sveta. Imeti morajo kvalifikacijo, predpisano za docente. Po petih letih dociranja se morajo podvreči ponovni volit vi. Za lektorje se postavljajo na podlagi natečaja osebe s fakultetno ali višjo strok, izobrazbo. Vsaka tri leta se volijo 'na novo. Če niso izvoljeni, se stavijo na razpoloženje ministrstvu prosvete. Za višje univerzitetne učitelje veščin, ki se postavljajo na podlagi natečaja, je predpisana srednješolska strokovna izobrazba m učiteljski izpit. Asistenti so lahko razvrščeni n.ot volon-terii in kot dnevničarji. Imeti morajo :a-kultetno izobrazbo. Izvoli Jih fakultetni svet, potrebna pa ie odobritev univerzitetnega senata. Vsaka tri leta se volijo na novo. Asistenti, ki še nimajo državnega strokovnega izpita, ga morajo položiti najkasneje v roku treh let. Honorarni profesorji lahko postanejo bivši univerzitetni profesorji. Nepremestljivost profesorjev Redni m izredni profesorji ne morejo biti premeščeni v drugo službo, na drugo univerzo ali rm. drugo fakulteto ali sploh na drug položaj, brez svojega pristanka. Redne m izredne profesorje lahko pto* svetni minister odstavi samo v primerih, da to predlaga univerzitetni senat zaradi oslabelosti, ki jim onemogoča držanje red« »ih predavanj, kar mora ugotoviti zdrar« niika komisija, ali pa r primerih, da so se s »rojim javnim aH privatnim življenjem onemogočili. Za tek predlog je potrebne dvetretjinska večina celokupnega števil« profesorjev dotične univerze. Profesorji, fei so dokončali 65. leto starosti, lahko z odobrenjem prosvetnega ministra ostane« jo k službi še do 70. leta. Administrativne posle vrši univerzitetni tajnik, ki more imeti univerzitetna izobrazbo. Ka univerzah, ki imajo nad 3 tisoč slušateljev, se lahko na« stavi še pomožni tajnik. Poleg strokovne« ga izpita mor* imeti tmiv. tajnik najmanj 12 let efektivne državne službe. .Pritičejo mo prejemki izrednega profesorje. Po* možni tajnik mora imeti premo fakulte« to, državni strokovni izpit in najmanj pet let državne službe, pritičejo p* mu pri« stojbine fakultetnega tajnika ,1. k*t. Z* ostalo njsarniško osobje je predpis »ra srednješolska izobrazba, v ostalem p« re« fjajo zanje določbe uradniškega zakone. Napredovanje profesorjev in drugega osobja Redni in izredni profesorji, docenti, viš« ji učitelji.. veščip. razvrščeni asistenti, taj« niki, trpravnik knjižnice in univ. tajnik spadajo v prvo uradniško kategorijo. Red« m profesorji se postavljajo s položajem in plačo uradnikov 2«I ter napredujejo po štirih letih univerzitetna službe v skupino 2». Izredni (profesorji, tajniki univerz in upravniki bibliotek se postavljajo v 4=1 ter napredujejo po štirih letih univerzi« tet ne službe ali p« 17 letih državne »luž« be v 4«. * osmimi odnosno 21 letih Jtžav« ne službe v 3 in po 12 odnosno 25 letih državne službe v 3* skupino. Docenti se postavljajo v 6»I in napre« dujejo po štirih letih ▼ 5«!, po nadaljnjih petih letih v 4-1,. po nadaljnih štirih letih v 4«a in po nadaljnjih petih letih v 3. »ku« pino. ViSji učitelji veščin, pomožni tajni« ki in tajniki fakultet napre 'ujejo po do= 1 čbah uradniškega zakona. Prejemki Položajne plače znašajo v 4a 18.000, v 3a 39.000 in v 2a 45.000 Din letno. Ostale pristojbine, kakor st«. rina, rodbinske do« klade in draginjske doklade jim pritičejo po določbah uradniškega zakona. Učitelji veščin in lektorji brez fakultet« ne izobrazbe imajo plače, enake srednje« šolskim učiteljem. Asistenti in dnevničarji dobijo plačo, ki jim jo odmeri univerzitet« na uprava, volonterji morajo služiti brez« piačno, vendar pa se jim doba šteje v po« zntišo državno službo. Univerzitetni profesorji in ostalo teh« nično os ob j: L kat. prejema še posebej doklade, ki znašajo za skupino 2a 3100, 2 . 2700, 3a « 2120, 3 • 1720, 4a « 1320, 4, 5 in 6 po 920, 7 in 8 po 520 ter za 9. skupino 200 Din .mesečno. Administrativnemu in tehničnemu osob« ju II. kat pritičejo doklade v znesku 300 v 3. skupini 450 v 2. in 600 Din mesečno v 1. skupini. Poleg teh posebnih doklad imajo rektor« n mesečno 3000 Din, dekani pa 1000 Din doklade, upravniki zavodov, seminarjev in laboratorijev pa 500 Din mesečno. Za pridobitev pravice do pokojnine veljajo določbe uradniškega zakona. Od posebne doklade se všteje po 20 letih službe v ponzijo 50 odstotkov, po 25 letih SO, po 30 letih 70 in po 35 letih 100 odstotkov doklade ▼ vfglhi, ki Jo je užival v času npo-kojitre. Privatni docenti ne dobivajo za svoja predavanja nikakih nagrad. > Redni slušatelji univerz so lahko absolventi gimnazije, realne gimnazije ali realke s položeno veliko maturo. Fakuitetske uredbe bodo določale, ali so za »prejem na posamezne fakultete potrebni za poedine »rednje šole dopolnilni izpiti. Dijaki, ki nimajo pogojev ca redne slušatelje, »e t odobritvijo fakultetnega sveta lahko vpišejo kot izredni slušatelji. Slušateljem, ki so študirali ua inozemskih univerzah, se lahko priznajo vsi ali posamezni semestri, absolvirani na tnjib univerzah. Redni pouk traja na vseh univerzah v zimskem semestru od 25. septembra do 15. februarja, v poletnem semestru po od 1. marca do 80. junija Glede organizacije univerzitetnih knjižnic. ki morajo obstojat) na vsaki naiven! poleg specijalnlb fakultetnih knjižnic, bo izdan poseben zakon. Prehodne odredbe določajo, da dobe redni In Izredni profesorji ter docenti, ki imajo že nad pet let univerzitetne službe, stalnost z objavljen-jem tega zakona brez posebnih formalnosti te da bodo prevedeni po tem zakonu v roka enega meseca, ostalo učno osobje pa se mora v roka enega meseca po objavi tega zakona podvreči novi volitvi. Učitelji veščin, ki imajo že 15 let službe, se prevedejo za višje učitelje veščin In napredujejo po določbah tega zakona. Fakultetni tajniki brez fakultetne izobrazbe, ki imajo Se 20 let službe obdrže »voje položaje. Z objavljanjem tega zakona se ukinejo določbe o posebnih dokladab univerzitetne' ga učnega osobja z dne 3, julija 1926 in pritičejo doklade po tem zakonu. Zveza Slovenije z morjem Sušak, 4. julij«, 'n. V nedeljo 6. t. m. »e bo vršila na inicijativo »uiaškega župana dr; Ružiča konfcrenca zastopnikov gospo« darekih krogov iz savske in dravske bano« vine, na kateri se bo razpravljalo o po* spešitvi dela ?a zgradbo železniške proge, ki bi spajala Slovenijo s sušaško luKO-Strokovno poročilo za to konferenpo je sestavil pomočnik direktorja ljubljanske železniške direkcije Inž. Klodič, ki je tudi avtor načrta za zgradbo te železnice. Kon* ference se bodo udeležili med drugimi podban dravske banovine dr. Pirkmajer, podban savske banovine Stojanovič, za« stopniki ministrstva trgovine in prometne« ga ministrstva ter zastopniki zagrebške m ljubljanske zbornice za TOI. V soboto ob 6-: emigranti že leta Hi leta netjli upor in častniki so izdali proglas na narod in vojsko, v katerem so pozivali prebivalstvo, naj vrže Silesa In njegwo kama-rilo. Večji del armade se je pridružil vsitašem, general Kundt, ki se ie postavil v bran : revolucionarnim čotarn, pa .ie bil popolnoma poražen in je plačal z življenjem svojo zvestobo do. Silesa. Siles sam se je zatekel na ameriško poslaništvo, kier čaka ugodne prilike za beg v tujino, med tem ko se triumfalno vračaio iz emicraei.ip od nie^n izgnani politiki m obljubljajo narodu svobodo, ki mu jo je Sile« ugrabil. v Kolpi vode — Brezupno reševanje — tem v mrtvašnici, mož na povratku iz Amerike Metlika, 4. iiKja. Zaradi Sflne vročine. ki je zgvtedala zadaje dni, je tudi pri nas kopalna sezona .na višku. Vse. ka>r le more^ niti v objem hladnih valov Kolpe, ki -^a je danes zahtevala, žal, svoji prvi dve letošnji žrtvi. Popoldne okrog 14. sta utomla gospa Marici iva-hetičeva in na dopustu se mudeči mornar Jože Plut 7 » - * imenovana sta se po kosilu sla skupno kopat Na zelo plitkem mestu sta prekoračila strugo in splezala na mali otok sredi Kolpe. Dočim Je Kolpa na eni strani otoka zelo plitka, je na drugem koncu do 5 metrov globoka in zelo deroča. Plut in Ivanetičeva Sta. hotela na tem mestu priti tudi na nasprotno obalo reke. Ivanetičeva, kj ni znala plavati, se j« začela kmalu potapljali-Plut, ki je star mornar, m teboren pla-vač, ji je skočil takoj na pomoč, vendar pa se ga je potapljajoča Ivanetičeva tako oklenila, ,da je ni mogel rešiti. Najprej se ga je krčevito oprijela, ko pa jo je zalila voda, je popustila in izginila v globino. Končno ie skušal P;ut sanft splavati na breg. vendar pa mu je bržkone votfa vdrla v pljuča in je 2 metra , pred obalo utonil. Na Plutoye klice so drugi kopalci,, ki so bili v bližini, takoj prihiteli na pomoč, vendar pa je bilo že prepozno. le čez četrt ure so naši: najprej Plufe, potem pa še gospo Ivanetičevo. Skušali so ju z umetnim dihanjem spraviti k življenju, a vse zaman. Poklicani okrožni zdravnik dr. PaVešič iz Metlike ie mogel Ugotoviti samo nastop smrti. Trupli žrtev tragične nesreče so zvečer prepeljali v metliško mrtvašnico. Nesreča se ie vsega prebivalstva tem bolj dojmHa. ker ie Plut po 22 letnem bivanju v Ameriki šele pred 14 dnevi prišel na 3 tedenski dopust. Ivanetičeva, ki je oddaljena sorodnica pokojnega Pluta, pa je baš te dni čakala na svojega soproga, ki je istotako zaposlen že več let v Ameriki, od koder se pravkar vrača v domovino. Zapušča 3 nepreskrbljene otroke. Polemika med škofom Balthasarjem in Bethlencm Škof Balthasar zavrača očitke Bethlena, da je v inozemstvu klevetal Madžarsko in škodoval aržaviiim interesom Budimpešta, 4. julija ds. Skof reformirane cerkve v Debreczinu Balthasar je objavil v madžarskih listih daljšo izjavo, v kateri zavrača očitke, ki jih je naperil proti njemu predsednik vlade grof Bethleo. Ta je med drugim očital škofu BaKbasarju, ki je čian Gorenjega doma, da je namenoma škodoval z izmišljenimi informacijami Madžarski na seji članov francoskega zunanjega odbora in poskušal kar najbolj otežkočiti potovanje grofa Bethlena v London in Pariz. Grof Bethlen je pripisoval to akcijo škofa Balthasarja ostremu verskemu boju med protestanti in katoličani ter mnenju protestantov, da podpira madžarska vlada klerikalno ^katoliško politiko, naperjeno proti reformirani cerkvi. Škof Balthasar nastopa v izjavi proti napadom ministrskega predsednika grofa Bethlena in izjavlja, da je bil grof Bethlen najbrž slabo informiran o vsebini njegovih razgovorov. Škof Balthasar je prosil samo za podporo in simpatije za madžarski narod pri velesilah. dočim o razmerju med katoliško cerkvijo, vlado in reformirano akcijo sploh ni bilo govora. Ministrski predsednik grof Bethlen ie objavil nato novo izjavo, češ, da so ugovori škofa Balthasarja popolnoma neutemeljeni. Njegove informacije izvirajo iz najbofi verodostojnih virov in so obtožbe škofa Balthasarja, da ščuva baš grof Bethlen k verskim sporom,' naravnost smešne Proslava SOletnice lajične šole v Franciji Predlog poslanca Herriota za slovesno praznovanje 50-letnice uved be laflčnega pouka ih 100-letnice rojstva predsednika Ferryja Pariz, 4. julija AA, Včeraj popoldne in v toku cele noči so v parlamentu razpravljali o načrtu zakonskega predloga poslanca Herriota. ki se nanaša na organizacijo razstave leta 1931. povodom proslave 504et»oe sklenitve zakona o obveznem lajičnem pouku in proslavi stoletnice rojstva francoskega predsednika Gouilleta Ferryja. Zaradi Ferryjeve proslave s© bila mišljenja zelo deljena. Posebno vehk je bil spor med socialisti in radikalnimi demokrati. Socialisti so proti proslavi zaradi političnega zadržanja Ferryja, med tem ko ie desnica proti proslavi zaradi tega, ker je Ferry ustanovil meščansko šolstvo. Poslanec Tompson je predlagal, da naj se v zakon postavi klavzula o svobodni šoli in nevtralnem pouku. Predsednik vlade Tardieu je, ne da bi zahteval pri tem zaupnico, priporočil predlog g. Tompsona. Nato so Herriot in socialisti iziavih. da so za lajizaciio in nevtralizacijo pouka. Ta predlog pa je bil zavrnjen z 281 proti 279 glasovom, prvi del predloga, ki se nanaša na lajične šole, je bil potem sprejet s 450 proti 135 glasovom, drugi predlog pa, ki se nanaša na proslavo Ferryja, je bil izglasovan s 387 proti 146 glasovom. Seia je bila zelo živahna, padlo je mnogo rnedklicev ter je traiala do 4. ure zjutraj. Zakon o kaznfliuskih upravnikih Beograd, 4. Julija. AA- Nj. Vel. kralj je na predlog ministra pravde in po zaslišanju predsednika Ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o plačah m ostalih dohodkih upravnikov in namestnikov upravnikov kazmlntfkih zavodov. S 1. Upravniki to namestniki upravnikov kaznjiniških zavodov, ki so prej WH sodniki, Imajo čin, plačo i» ostale dohodek_ «i to upravniki kot sodniki okrožnih sodižč, namestniki upravnikov pa kot tajniki ape-■ lacijskih sodišč- Za pokojnino veljajo zanje odredbe Čl. 19 zakona o sodnikih rednih sodišč z dne «. januarja 1929. Plattina leta na položaju kaznilniških zavodov se jim računajo za napredovanje enako kakor sod-nikom sodna lete. Prevedbe bodo pričele dne X. avgusta 1930 v »kladu s predpisi čl. 54 zakona o sodnikih rednih sodišč. § 2. Zvišane plače in ostali dohodki upravnikov kaznllnilkih zavodov in namestnikov upravnikov po prejšnjem paragrafu se bobe izplačale do konea tega proračunskega leta iz prihrankov rednih proračunskih partij in postavk proračuna za leto 1930-1931 za osebne dohodke osobja kaznilnic. Nova kriza v avstrijski vladi Dunaj, 4. julija, g. V parlamentu 1» v ministrskem sretu je bQo danes nadvse živahno gib*»je. Posvetovanja so se vršila v zadevi pomožnih ukrepov za poljedelstvo. V parlamentu je v«hudllo veliko senzacijo dejstvo, da Je propadel načrt obdavčenja moke. N«meeto davka na moko je bilo sklenjeno, povišati davek na pivo, sladkor io na blagovai promet. Poljedelski minister F«edermayr je radi tega demisijoniral. Zvezni kancelar zaenkrat ni sprejel Se demlsij®- Krščansko-so-cialci so predložili kompromisno rešitev. Pogajanja med vtetd« ta strankami se bodo jutri nadaljevala. ( - ' ' i i ( Osemnajst dijakinj utonilo Atene, 4. julija, a. Hst' »Fatris« poroča, da je pri kopanju v morju v bliSini vasi Lithohorion v Makedoniji utonilo 18 dijakinj. Podvigi ameriških hantftov Detroit, 4. julija. AA. Snoči so neznani razbojniki ufriii dva potnika, ki sta sedela v svojih avtotoolriLij? pred hotelom s>La Salte«. Redaršt,vo pjeni, d* gre za medsebojne obračune razbojniških tolp « Chi-caga. Iz seje magistralnega gremlja Sinoči se je vršila seja ljubljanskega ma-gistratnega gremija. Na dnevnem redu je bilo več važnih zadev. Med drugim je bila odobrena, maksimalna tarifa za izvoščke in avtotaksije. V mestu se je tarifa nekoliko znižala. Vožnja na kolodvor bo veljala odslej 14 Din. Pri vožnjah v okolico smejo računati okrog 6 Din za km. Postajališče avtotaksijev se premesti z Dunajske na Aleksandrovo cesto. — Odobrena je bila zgradba kanala pod Rožnikom. Občina bo prispevala 100.000 Din, prizadeti hižni lastniki pa 124.000 Din. — Čez Mali graben na Opekarski cesti se zgradi želeeobetensid most. Stal bo 221.000 Din. — Po poročilu gradbenega referenta so bila med drugimi izdana, gradbena dovoljenja zavarovalni družbi »Dimav« za zgradbo petnadstropne palače na Dunajski cesti, Pokojninskemu zavodu _pa za »nebotičnik« ob Dunajsla cesti infpajevi ulici. Končno je bilo izdanih več uporabnih dovoljenj za novozgradbe in adaptacije. Ljubljanski montanisti na ekskurziji po ČSR Praga, 4. julija, g. Na Češkoslovaške je prispelo pod vodstvom prof. Kopylova 15 slušateljev montanističnega oddelka ljubljanske univerze, ki so včeraj obiskali ostravsko-karvinski premogovni revir. Nato so si ogledali danes železarne v Vitkovicafc ter montanske naprave severne železnice. V Ostra vi so posebno prisrčno pozdravili ravnatelja inž. Kropača, ki je bil dO prevrata ravnatelj rudnika v Idriji in poznaj« profesor v Ljubljani ter je sedaj ravnatelj rafinerij aafte v Kbelyju na SlovaSkem. Nemiri pri nogometni tekmi v Gradcu Dunaj, 11. julija. AA. Za časa nogometnih tekem, ki so se vršile t Gradcu med graškim Atletskim športnim klubom in dunajskim Atletskim športnim klubom je prišlo do neredov i® pretepov, tako da je dunajski klub hotel zapustiti igrišče. Pri tem so se napadalci lotili članov dunajskega športnega kluba, pri čemer je prišlo do ostrih spopadov. "Končno je morala nastopiti policija, ki je razpršila množico. Neurja v solunski okofid Solun, 4. julija. AA. {Ladi velikih neurij v zadnjih dneh je nastala na poljih velika škoda Dve osebi sta utonili- \ViTCMENSKA NAPOVED Dunajska vremenska napoved s« Tudi v bodoče nobene spremembe.