ha jVa» TELEFON UREDNIŠTVA: 23-« 7 UPRAVE: 23—67 lo 28-37 POSLOVALNICA CEL.IE. Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, 11. in 12. novembra 1959 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1 — ititf ^ $ Usodnim dogodkom nasproti fjvsod pričakujejo in napovedujejo skorajšnji pričetek velike nemške ofenzivne akcije zahodu — Angleži in Francozi so pripravili že vse potrebno za pomoč Holandiji in Belgiji — Obrambni ukrepi v Holandiji, Belgiji in Švici Angleži in Francoz! so pripravljen! Voda zaliva obm»ine pokrajine 11. novembra. ANGLEŠKO VRHOVNO VOJNO POVELJSTVO JE ffCNlL° ŽE VSE POTREBNO ZA POMOČ HOLANDIJI IN BELGIJI V NEMŠKEGA VPADA. NA DOLOČENIH MESTIH ANGLEŠKE OBA-P^BRANE ANGLEŠKE ČETE, KI BODO TAKOJ Z NAJHITREJŠIMI IJENp l VRŽENE V HOLANDIJO IN BELGIJO. PRAV TAKO SO PRIPRAV-UDI LETALSKE ESKADRILJE, DA PRISKOČIJO NAPADENIM NA thAu~r ENAKI UKREPI SO STORJENI S STRANI FRANCIJE. UTRDBENA BELGIJSKI MEJI JE ŽE ZASEDENA. TAM SO PRIPRAVLJENE HOIa^TE, KI JIH BO MOGOČE TAKOJ VREČI NA POMOČ BELGIJI IN So aX.IJI* V INFORMIRANIH KROGIH SE ZATRJUJE, DA SE NEMCI MO-D|W {KO MISLIJO, DA BODO MOGLI PRIPRAVITI ZAVEZNIKOM Z VPA- Su,r, Holandijo in belgijo kako presenečenje, anglija in ^Nit. STa PRIPRAVLJENI tudi na to eventualnost in bosta ,L1 holandsko in belgijsko ozemlje kakor svoje lastno. '"•flvt~ ’ 11 • novenibra- Angleški tisk razpravlja o možnosti vdora nem- IM v Belgijo in Holandijo ter prihaja do zaključka, da bi ponovitev de-postavilo Nemčijo na zatožno klop s še hujšimi posledicami, kakor dosedanje postopanje v srednji in vzhodni Evropi. Tako Belgija kakor sta dokazali svojo miroljubnost in strogo nevtralnost. »Ako bi bili Pozivi obeh suverenov nevtraln ostnlh držav briskirani z brutalnim vdo-*ahod, bosta obe državi deležni vsestranske podpore Francije in Anglije.« sta napoved usodnih dogodkov pad na Anglijo. Kaikor se zdi, bodo na sedanji fronti skušali Nemci napasti odsek Maginotove črte med Renom in Mo-zelo, kjer imajo baje zbranih 100 divizij vojske. Velika zaskrbljenost pa vlada v Italiji zaradi nevarnosti nemškega vpada v Holandijo in Belgijo, ker sl Italija ne želi razširitve vojne in jo vežejo z Belgijo tudi vezi obeh dinastij. AMSTERDAM, 11. novembra. Vlada ic že izvedla evakuacijo tistih obmejnih krajev, ki se dajo poplaviti. Prebivalstvo je bilo odposlano proti zahodu.' Včeraj so tehnične čete podrle prve jezove in spustile vodo, ki je poplavila velike pokrajine, čez katere je sedaj vsak promet popolnoma nemogoč. Odrejeno je pa vse potrebno tudi za poplavo večjih pokrajin. Vse strateške točke so stalno zastra- žene. Mrzlično se izpopolnjujejo utrdbe in postavljajo zlasti baterije za obrambo pred letali. V Amsterdamu in drugih mestih se pripravlja vse potrebno za obrambo in varnost prebivalstva pred bombardiranjem iz zraka. O vseh teh ukrepih listi ne smejo poročati, ker je že uvedena cenzura. Vznemirjenost stalno narašča. Uradno poročilo o incidentu na meji Sff/to jBjlbvembra. Italijanski tisk se dV%paria s Položajem na zahodu napoveduje za najbllžjo bo-k VWk0 nem^lt0 v0iaško akcijo. t,f H« ‘zvršena v največjem stilu, N#te • ei° P°sebno še dolgotrajne, ž ln silno obsežne priprave. Ob-<|l napadom na fronti bo po vsej LONDON, 11. nov. Reuter javlja iz Amsterdama, da je holandska vlada izvedla mnoge ukrepe, da ohrani v deželi mir. K incidentu na meji dostavljajo, da sta se na meji pojavila en holandski in en nemški avtomobil. Potniki nemškega avta so naenkrat pohiteli k holandskemu vozilu na nizozemski strani. Uniformirani nemški uslužbenci so pohiteli za njimi na holandska tla in jih zajeli. Pri tem je prišlo do streljanja, nakar so se Nemci vrnili. Neki potnik holandskega avtomobila je obležal mrtev. Strah pred vpadom tudi v Švici Mimo tega je odrejen ponovni nabor za vse moške od 20. do 40. leta, ki pri dosedanjih naborih niso bili potrjeni. Tudi na meji proti Nemčiji so bili odrejeni k 'zvršen tudi velik letalski na- ^dneoski ukrepi ob belgijski meji j&jj ib novembra. Nevarnost pred v^.jj^badom Nemcev v Holandijo in 2praJi °^e državi k naglim ukrepom J3*10 Holandci kakor Bel-A, .3o*njujejo z vso naglico svoje ih bricoi- S° ^ ze prei napravili ali j>ji s 1 paditi. Belgija ima ob nein-“irdbeno črto, sedaj jo pa udi še ob holandski meji od juga proti severu. Prav tako se z naglimi deli noč in dan izpopolnjuje francoska utrdbena črta ob belgijski meji, ki je nadaljevanje Maginotove črte. Dela se že bližajo koncu. Posebna pažnja je bila tu posvečena pastem za tanke. Na zunaj ni mogoče opaziti nič izrednega, v resnici pa jc vsa pokrajina ena sama velika past. :!|®|andija sredi obrambnih priprav 1- Is s JERdam, U. novembra. hia AB*p?kllcev rezervistov "a ie ci' Zaradi in prejo civilni železniški promet *avi iV,*Cn 3,1 vsa* omeJen- Po V'" avt0l« u,n<,re^ena nadaljnja rekvi- O>0r*bli»’ dvornih avtov, ki ie lK/° ,za namene vojske. -Od avlien tudi ves rečni promet, zlasti z Nemčiji. Pomorski svetilniki so od sinoči ugasnjeni in na nekaterih cestah so postavljene ovire, odnosno so bile za promet sploh zaprte. Angleški in ameriški državljani so dobili poziv, da takoj zapuste Holandijo in se vrnejo domov. CURIH, 11. nov. Nemške priprave za veliko vojaško akcijo na zahodu vzbujajo vznemirjenost in zaskrbljenost tudi v Švici. Zaradi tega je vlada poklicala *wl orožje znova vse tiste rezerviste, ki j novi varnostni ukrepi. Utrdbe se še da-so bili šele nedavno poslani na dopust, j Ije izpopolnjujejo. Prvi nemški sunek na fronti PARIZ, 11. nov. Havas. Po daljem zatišju so nemške čete včeraj prešle v formalen napad. Vprašanje je le, če bo sedanja ofenziva enakega obsega, kakor je bila v dneh 16. in 17. oktobra, ko so nemške četa zapustile svoje utrdbe na fronti, dolgi 30 km, v sektorjih med Lebachom in Blicsom. Nemci so vrgli to pot v ogenj dva polka. Naleteli so zdaj na skrbno utrjene francoske postojanke. Prešli so postojanke prvih predstraž, ko so pa prišli v drugo francosko črto pred utrbami, so jih Francozi pognali v beg. Artilerijski ogenj z vseh strani je Nemce tako zasul, da so se morali s težkimi izgubami umakniti. LONDON, 11. novembra. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so sovražna letala pokazala spet nenavadno živahnost. Nemci so nekajkrat poizkusili preleteti angleške obale, a so bili zavrnjeni. V pričakovanju novih akcij so angleške vojne oblasti uvedle najstrožjo pripravljenost vseh vrst orožja obrambe. Proti- letalski topovi so sestrelili velik nemški bombnik tipa »Dornier«. človeških žrtev pri tem ni bilo. Litvinov Stalinova rezerva LONDON, 11. nov. »Manchester Guardian« poroča, da je vzbudilo v Londonu veliko pozornost dejstvo, da je stal poleg Stalina na častni tribuni ob priliki proslave obletnice boljševiške revolucije na Rdečem trgu v Moskvi tudi bivši zunanji komisar Litvincv. To se tolmači v Londonu tako, da je hotel Stalin poka- ..Pogreb žrtev monakovskega atentata k._. _ _ ____________________________ _ w _________ •branih več tisoč osumljencev — Podrobnosti o peklenskem stroju, njega učinku *n '3lvoru ~ Č©*ti*ke NJ. Vis. kneza Pavla Hitlerju Ct0’ ki’j*1: .l)oveii>bra. V zvezi z pre-%-alt0vski uvedena po atentatu v %h Prtjetu, ITle^anski pivnici, je bilo 'k ti hm; V ^onakovem, na Bavar- it ** tljHa , -________ su .08ta,'h nemških deželah tain- oseb, ki bi utegnile S 0 S""" , «*MlMclj.m L d°slei , h aretacijah pa f uobeno poročilo in tudi S h?Va Usnot,<0lil<0 Je ,mela dosedanja Nr: m tuji bilo St? fstu neustpeh. Na merodaj- ufentatV,®cino vztrajno zatrjuje, ’«vr Hotex ! 'dejno zasnovan izven 'li^i lain 1 jll(-|- Hiti ogromno nagrado, ^jveč l j® razne sumljivcc, med •de. zato se pričakuje, da bodo Židje sploh v celoti izločeni ln poslani v posebna koncentracijska taborišča. Preiskava na samem mestu atentata je ugotovila, da je bil peklenski stroj težak več kilogramov in napolnjen z najmočnejšim razstrelivom. Postavljen je bil tako, da bi eksplodiral v najneposrednejšl bližini mesta, kjer je stal Hitler, ko je govoril. Iz tega se sklepa, da so morali tisti, ki so ga tja položili, dobro poznati prostor in razmere. Na Hitlerja bi se bila razen tega zrušila galerija In smrt bi bila neizogibna. Nemški tisk razpravlja o tem Še vedno obsežno ln napada ostro Angleže. Trupla ubitih so bila včeraj položena na mrtvaški oder pred tako imenovano Feldherrnhalte, danes ob 11. uri dopoldne se je pa pričel slovesen pogrcG ob ogromni udeleležbi strankinih oboroženih oddelkov, pristašev, voditeljev itd. MONAKOVO, 11. nov. DNB. Komisija, ki preiskuje krivce monakovskega atentata, je morala biti včeraj trikrat poja-čena. Z vseh strani prihaja na kupe prijav, ki bi naj pomagale poiskati zločince. Ugotovili so. da ie sestavina kovrne peklenskega stroja tujega izvora. Stanje vseh ranjencev, ki so še ostali v bolnišnici, se je zboljšalo. BEOGRAD, 11. nov. Knez namestnik Pavel jo poslal Hitlerju ob priliki srečne rešitve atentata iskrene čestitke. MAKSIM L1TVINOV zatl Nemcem, da ima kljub vsem zvezam z njimi vendarle v rezervi tudi še Litvi-nova in z njim možnost obnovitve sovjetskih pogajanj z Anglijo In Francijo. Glavni namen te demonstracije pa je bil za enkrat pritisk na Berlin, da bi postal še bolj popustljiv pred Moskvo. M a r i b o r, 11. november Nemški kancelar Adolf Hitler je v enem izmed svojih zadnjih govorov, ko je ponudil Angliji in Franciji mir, dejal, da zahteva poleg priznanja sedanjega stanja v Evropi tudi povračilo bivših kolonij. Nemčija ni nikoli hotela priznati izgube svojih kolonij. Vedno je poudarjala, da so ji neobhodno potrebne zaradi surovin, brez katerih nemška industrija ne more živeti. Surovine moramo deliti na za vojno neobhodno potrebne in ostale, ki služijo predvsem kot trgovinska izmenjava blaga. V spominu nam je še govor bivšega angleškega zunanjega ministra Edena, ki je 1. 1937. citiral poročilo odbora za surovine Zveze narodov. V tem poročilu je rečeno, da se iz kolonij izvažajo le 3 odstotki surovin, ki so za svetovne potrebe nujne, če izključimo vojne potrebe. Angleške uradne statistike navajajo, da so v 1. 1936. iz kolonij izvozili za 157,832.000 funtov sterlingov blaga. Od teh 158 milijonov je bilo 44 milijonov mineralu, 97 milijonov agrarnih pridelkov in 16 milijonov ostalih domačih izdelkov. Med rudninami so angleške kolonije izvozile največ cina (za 22 milijonov funtov), po 5 milijonov pa bakra in zlata. Sledi petrolej (4), diamanti (1.4), železo (1) in mangan (0.6) ter za 3 in pol milijona drugih rudnin. Izmed agrarnih produktov je šlo v svet iz kolonij največ kavčuka (za 32 milijonov funtov), rastlinskega olja (16), čaja (12), kakava (10), sladkorja (9) bombaža (5), citron (3), banan (2.4), kave (1.8), kožuhovine (1.6), začimb (1.3), ananasa (1) in za pol milijona funtov tobaka. Od tega blaga pride vos kavčuk iz Malaje, skoro ves cin iz Malaje in Nigerije, čaj s Cejlona, večina petroleja s Trinidada in večina zlata z Zlate obale v Afriki. To so seveda kolonije, ki bi jih Anglija pod nobenim pogojem ne odstopala. Proti delitvi imperija in odstopitvi kolonij imajo Angleži več pomislekov. Prof. H. D. Henderson navaja kot prvi vzrok strategifino važnost kolonij. Če bi moral britski imperij odstopiti nekaj ozemelj v prekmorskih deželah, bi njegov bodoči sovražnik, ki bi si želel imeti še več angleške zemlje, gotovo takoj ustanovil podmomiška in letalska oporišča. Kakšna nevarnost za edinstvo imperija bi to bife, si lahko predstavljamo, ker bi iz teh oporišč bil lahek posel, napadati angleške trgovinske poti in imperialne komunikacije. Razen Velike Britanije in njenih kolonij pa je velik interes tudi angleških donnnionov, Južne Afrike, Avstralije in Novega Zelanda, da se v njihovi bližini ne pojavi kakšna druga evropska velesila z imperialističnimi tendencami. Teh tendenc pa danes pri državah, ki že imajo imperije, ne opažamo. Narobe pa so prav velike pri državah, ki se z vsemi silami borijo proti imperializmu. Kot drugi ugovor proti odstopitvi navaja prof. Henderson dolžnosti, ki jih ima Velika Britanija do prebivalstva v kolonijah. Angleži ne priznavajo rasne teorije, ki bi postavila odnošaje v svetu na nove osnove, oni so le trgovci. Kot tretjo točko navaja angleško politiko »odprtih vrat«; že pred nekaj leti so se Angleži odločili, da trgujejo s svojimi kolonijami v popolni ravnopravnosti z drugimi državami, t. j. pod istimi pogoji in z istimi tarifnimi ogradami. V mirnem času torej ni nikomur onemogočeno kupovati v angleških kolonijah. Pred svetovno vojno jc bito Angležem vseeno, kani so * nalagi svoje denar: v lastne kolonije ali pa v tuje. Danes je seveda drugače, ker se zaradi izkušenj v zadnjih letih počutijo pač v svojih kolonijah bolj varne kot v tujih državah. Popolnoma drugačno podobo kaže statistika, če jo gledamo z zrelišča surovin, ki so državam potrebne za oboroževanje. čez polovico svetovne produkcije cina imajo Angleži v svojih kolonijah in okoli četrtino bakra. Med agrarnimi pridelki je najvažnejši kavčuk, brez katerega danes ni več mogoče voditi vojne. — Angleži in Holandci imajo v svojih azijskih kolonijah praktično vso svetovno produkcijo kavčuka v svojih rokah. Poleg teh surovin jih je še nekaj, ki one-mogočuijejo normalno oboroževanje državam, ki jih nimajo. Aadeži se pomena svojih kolonij do- RusMnska pogajanja prekinjena LONDON, 11. novembra. Pri včerajšnjih pogajanjih med Rusijo in Finsko ni bil dosežen sporazum. V Helsinkih ne vedo, aii bo finska delegacija ostala še dalje v Moskvi, ali se bo vrnila. HELSINKI, 11. novembra.^ Po najnovejših vesteh, ki so se tu razširile, je Stalin odklonil zadnje koncesije Finske, ki jih je na podlagi informacij svoji delegaciji v Moskvi nudila sovjetski Rusiji. Obenem se zatrjuje, da je, nasprotno od dosedanjega optimizma, zopet zavladal pesimizem. Zdi se, da je nastal kritičen preobrat in da so finsko-sovjetska pogajanja prekinjena za nedoločen čas. Sovjeti zasledujejo taktiko počasnega uničevanja finske odpornosti. Japonci ie mislile na Holandsko Indijo Sedemdeset Se* ... ¥iktorja Emsrsuela i'1, * V v Danes, 11. novembra, praznuje Italija 701etnico svojega vladarja y Emanuela III. Kot edini sin berta se je prestolonaslednik nnel seznani! z lepo hčerjo črno?1 kralja Nikite, princeso Jeleno fa LONDON, 11. nov. Po poročilih iz Tokia se tara zelo zanimajo za razvoj dogodkov v Evropi v zvezi z nevarnostjo nemškega vpada v Holandijo, in sicer zaradi Holandske Indije. V japonskih ekstremističnih krogih delajo že račune o eventualni možnosti delitve teh ho- landskih kolonij, pri kateri bi tudi Japonska dobila svoj delež. Na drugi strani se pa pojavlja nevarnost, da bi se v take japonske namere utegnile vmešati Zedinjene države Severne Amerike, ki ne bi dopustile nobene spremembe na zahodnem robu Tihega oceana. Ponesrečen atentat na kralja Faruka KAHIRA, 11. nov. Reuter. Ko se je včeraj vračal iz džamije egiptski kralj Faruk, ga je blizu finančnega ministrstva napadel neki moški in vrgel proti avtomobilu steklenico, polno bencina. Steklenica je k sreči padla za avtomobilom na tlak. Prihiteli so policisti in aretirali atentatorja Ahmeda Faraga. O atentatu je bi!o izdano službeno sporočilo, v katerem naglašajo, da je bil po natančni preiskavi in zaslišanju atentator tudi zdravniško preiskan. Ugotovljeno je, da je Fa-rag slaboumen človek, ki ni odgovoren za svoje dejanje. S kraljem Farukom je bil v avtomobilu tudi njegov sorodnik, knez Mohamed Ali. Rudniška nesreča na laponskem TOKIO, 11. nov. Reuter. V nekem žveplenem rudniku je prišlo do eksplozije, pri kateri je izgubilo življenje 2S delavcev, 48 jih je težko ranjenih. Nad sto rudarjev je srečno pobegnilo iz jame, v njej so pa ostali še 103 delavci, o katerih usodi se še nič ne ve, ker plin in ogenj onemogočata dostop v rove. Nemci prodajajo svoje Sadje TRST, 11. nov. Ob pričetku vojne se je zateklo več nemških trgovskih ladij z Jadrana v tržaško pristanišče, kjer so še sedaj. Nemci so ponudili te ladiet v nakup Italiji, a ta je ponudbo odklonila. Sedaj je bila stavljena enaka ponudba balkanskim državam, zlasti Jugoslaviji. Plačale naj bi se z dobavami blaga. Zastopniki dominionov v Franciji PARIZ, 11. nov. Havas. Daladier je sprejel delegacijo angleških dominionov z ministrom E d e n o m na čelu. Predstavniki Kanade, Južne Afrike, Avstralije in Novega Zelanda so izrazili francoskemu ministrskemu predsedniku odločno voljo, vztrajati do končne zmage angleško-francoske misli. V govoru, ki ga je imel nato Daladier po radiu, je naglasil radost, da je toliko milijonov ljudi sveta istih misli s francosko-angleškinii zahtevami po pravičnem vladanju sveta. PARIZ, 11. nov. Reuter. Vrhovni poveljnik francoske vojske general Gamelin je sprejel predstavnike angleških dominionov ter jih podrobno seznanil z vojnimi cilji zaveznikov. Razložil je odličnim gostom sedanje vojno stanje in priprave ter jim razkazal svoj vojni stan pod zemljo, kjer sc dela noč in dan kakor v običajni pisarni v palačah. Gostje so obiskali angleške in francoske čete ter se nato zadovoljni vrnili v Pariz. ŠVICARSKI KOMUNISTI SE SAMI RAZIDEJO BERN, 11. novembra. Stefani. Tu se uporno širi glas, da je vodstvo švicarske komunistične stranke iz lastne pobude sklenilo razpustiti stranko, ki jc pri volitvah doživela velik polom. Pristaši sc bodo po večini pridružili disidentski skupini socialno-dc-mokralske stranke poslanca Nicoleja. S1LLAMPAA NOBELOV LAUREAT STOCKHOLM, 11. novembra. Havas. Nobelovo nagrado za književnost jc letos prejel sloviti finski književnik Frank Emil Sillampaži. bro zavedajo. Zato so rajši pristali na vse druge žrtve v Evropi, samo da jih nihče ne bi vznemirjaj v kolonialni posesti. Izid sedanje vojne pa bo dokončno odločil, čigave bodo kolonije v bodočnosti. Tisti, ki bo ostal ali postal njihov gospodar, bo gospodar sveta. Br. DEMOBILIZACIJA V BOLGARIJI SOFIJA, 11. novembra. BTA. Vlada je izdala odlok, da se pošljejo domov vsi rezervisti, ki so bili poklicani na orožne vaje. 70.000 POLJSKIH BEGUNCEV V ROMUNIJI BUKAREŠTA, 11. nov. Število poljskih beguncev civilistov, ki so se zatekli v Romunijo, znaša sedaj 46.000, število vojakov 22.500, število častnikov pa 1500. Neka ameriška pomožna komisija je pa mimo tega ugotovila, da je razkropljenih po Bukovini in drugod še okoli 10.000 poljskih beguncev. USA POLAGAJO MORSKE MINE WASHINGTON, 11. nov. Havas. Mornariško ministrstvo je izdalo celo vrsto varnostnih ukrepov. Med temi so tudi položene mine na vseh strategičnih točkah Atlantskega in Tihega oceana. ITALIJA SE VRAČA V MIRNO STANJE RIM, 11. novembra. Stefani. Življenje v prestolnici in ostalih italijanskih mestih postaja spet povsem normalno. Odredbe, ki jih je vlada izdala v začetku septembra, so ukinjene. To nedeljo se bodo spet odprla plesišča; kavarne in restavracije bodo odprte do 1. po polnoči. Ob stopnjeviti napetosti na severu sc vrača Italija k življenju, kakor da v Evropi sploh ni vojne. RYDZ-SMYGLI ODSTAVLJEN PARIZ, 11. novembra. Poljski tiskovni oddelek javlja ukaz predsednika republike Rackievicza. da je maršal Rydz-Smy-gli razrešen dolžnosti vrhovnega poveljnika poljske vojske. Na njegovo mesto je imenovan general Sikorski. ZAPOSLENOST V ANGLEŠKI OBOROŽEVALNI INDUSTRIJI LONDON, 11. novembra. Reuter. Informacijsko ministrstvo javlja, da sc jc število delavcev, zaposlenih v oborožitveni, industriji, v primeri z letom 1936 že osemkrat povečalo. NOV KOLESARSKI REKORD MILANO, 11. novembra. Stefani. Italijanski kolesarski prvak Zuccotti je postavil na milanskem dirkališču nov svetovni rekord na 90 km v času 2.00.110, ki je za 8 sekund boljši od dosedanjega. TERS PODPREDSEDNIK PARLAMENTA BUDIMPEŠTA, 11- novembra. SLc-faiii. Poslanec Ters, direktor lista „Esli Ujszag“ je izvoljen za podpredsednika madžarskega parlamenta Borza. C u r i h , 11. novembra. D e-vize: Pariz 9.75, London 17.20, New Vork 446, Bruselj 72, Milan 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 177.25, Stočk: .Im 106.25, Oslo 101.30, Koponhagen 80.12, Atena 3.40, Helsinki 885, Buenos Aires 103. V oktobra 1896 z njo poročil. Dne • 1900 je iz mirnega družinskega 1 j stopil na prestol Italije, ki jo iei,v(|!i* nim vodstvom povedel skozi kfv^ ^ tovno vojno do današnje velič'11 I1 ločnim korakom na stran zavezo*' ^ Viktor Emanuel utrl Apeninske® ^ otoku nova pota, še večje usPf njegova vlada z zasedbo Abesin'1 lasi vladar je postal cesar n0''eSkrJ|iir rija. V družbi peterih otrok ie J# ski par praznoval 1936 40letnico f Kralj in kraljica sta med italijaj11 rodom izredno priljubljena. nuel je znan numizmatik in vOsff* tel j narave. Njegov posebno šport je ribolov. Preprostost «• vost sta lepi lastnosti, ki sta narod s še večjo ljubeznijo P1 vladarski hiši, s katero se ob jubileju raduje celokupni itnp®1*’ Domaii zaoiski Veeeslav Vilder v Be*0 if Večeslav Vilder je bil ,fi j/-(i sednikn vlade Cvetkoviču. " m” hi# savljevičem sta imela vazne ^ i opoldne je bil na skupnem stri KDK. Prestolnico je ?a3'^jco'j!( dni mrzlično politično vrenje, -0 vi-\ Mn clriiirviltG ne kakor opozicijske skupil konferenc, ki se tičejo P° upravnega razvoja države. .ijl d01°\ Shodi na Hrvatskem Ker so se razmere na Hr ^jtiil -jf, malizirale, jc ban dr. ^itbas u # ! ječasno prepoved in zborov volil. gjjfl Duhovniki in *>!"» V4 »Katolički list«, gl škofije piše, da je na odi vložena prošnja, naj f.c v0jaSke razen kuratov, osvobodili v primeru vojne. M •- i Iz statistike V lanskem Sc UTvfrerze In 779 Bolgarov. Dot* nase univerze terni je bilo 382 je v' dentov leto za letorn rf* & jih je bilo samo 2o, Praktičen Pr® Ob priliki sMepani^ pogodbe z Italijo P^?kl i^aM kopravnost«: »V JuB go Jugoslovanov, k1 • ^ so ^ pr,, ne šole in Trgovsko j\. Zaradi kulturnih i». et je mladi intelektu^1 J&ip ve in se morajo PoS,. ^ j i' Z malo dobre vdjejir0>^ VjS * sedanje trgovinske P fla* sedanje trgovina ‘.j;, {e^ zaslužek tudi za te • mnogo prispevali K stvari, če bi v kor^-. .• skimi- trgovci ui>c>ra0 O ciljil) današnje vojne Dr. Igor Rosina Igli angleški zgodovinar H. S. We11s ^edf3’ Se za^0^ne demokracije v »j,, bojnih ciljev dogovore na skup-_ aracijo človeških pravic, ki bi l rala. ideološka osnova javnega *L-rope 1,0 končani vojni. Ta-: tudi podal konkretno svojo zami-»deklaracije pravic«. Postavljeni J.nas po svoji, recimo, staro-‘l osupnejo. J/. i ■B^iačela, ki bi se naj po njih po Pia * vojni organizirala Evropa, po-tede ^ebs: da ima vsak človek ne fea0nah]raso ™ barvo pravico na pre-Idpa - .°’ bišno zatočišče, zdravnica rgmo^. ^ skrb, da se mu omogoči |St| Zvbi njegovih fizičnih in umstve-B 0s^> da ima pravico na za-Kobrazbo in odprte možnosti, da sčava o vseh vprašanjih splošne-^..aja in da uživa popolno svobodo da ima on in njegovo zakoni-bljeno imetje pravo zaščito pred zasebnim nasiljem; da uživa za-zaščito od laži in klevet; da za-'Hi Poki^ no izbrati kateri koli zako-^ kol if’ r>T' čemer ima zaslužiti toli-fL^er opravičuje to potreba nje-«n*. bela in korist, ki jo z njim donosnemu dobru; da ima pravi- se Sibati po svetu in da •lc se i njegov ^°'m trdnjavo, v ka-K)j. .ia'hko pride samo z njegovim \ da ne more biti noben člo- {^1)61' dalje od treh mesecev brez .^J^ave; da ne more biti brez Pf^bnka nikdo steriliziran, nitt biti izpostavljen telesni kazni, NjtsJ2an, v zaporu, kjer bi mu mogla tišina, hrup, svetlost ali tema ^toJ1 duševno trpljenje itd. Ti prin-,°d rejeni v mednarodnem za-®1 hneli po Wellsu postati odslej On vsega človečanstva. 5,; saj^tboderno vendar, bomo vzklikne vsaj v Sloveniji že davno O teh človeških pravicah ^r že slišali na srednješolskih ^ $h° 0nem ponosnem »civis Ro-%! p111*’ ki se je nanj sklical celo ®vtVel’ ko mu je pretilo zlostav-%?a ?nt oharti Angležev iz leta Mpheriškj ustavi in prirojenih, ne-^ije človeških pravicah francoske Styj ’ o Dreyfusovem procesu in toJk ^i 'n do Wilsonovih osem- \ 'z svetovne vojne. V* id3’ Z6^° s^ara> )e ta tetka demo-%' Ali h^en za dostojanstvo člo-ik°!i vod.° sP0'Sobna in notranje močna o£!ofoJ 1 ‘deološki boj s taJko starin-L^seh!?' Kdo bi to vedel, kateri , .°do razleteli prvi in katere so Vs ’ 1 °°do zdržale dalj. ideološko moč demokracije ati> Pfed svetovno vojno je R° &niiapVropskeSa tiska polna tr-boj ' ^oiji. Pretresal jo je note,16 to 0a bheyfusa in proti njemu. L’ lahko^hr^ena borba dveh načel in * in ^e£no 1 rek,i’ svetovnih naziranj. da nA b°vega farizejskega; »Bo-cel n eden človek, pa da se W‘Cm ar°d« in onega demokrat-^ in 1biča tv b101"6 posvečati sredstva« V z- se je pokazalo, ^itii artl> nnHn?13'a k°s najtežjim obre-'VuVsemo-nx!terimi se -ie Prei tbko C ‘§a iz £ ca,rski sistem zrušil i ^kaj ipl. P u ^riza *,so se vračali mnogi od aVko f ’ )er so obiskovali sredi 0 ra7.fariC0skega nameščenstva Dcla se lliso mogla Pj ' dobn ' d, v hotelih in kavar-hv ^,takar n°Sitrežbe’ ker tj ie stav-v azul lirhet’ ^oda je k dm,l’ ki je ‘ vse je govorilo o gnili ea;!r&diie lhazsu''u- fzgledalo je, da v*1 >.Sa OreT„. rbe razjede! enotnost Se^avho lZnia' f-tboos imamo vsaj tsi i k Kri n VCnd‘<*W *XAM&ypr *hPtHEN Kammp 'y>~gx4- Hhhck ‘.mire? ^?r'h ’4 ■ s_ KttoMr /&oyvn f *urryrr\ CprfAitH ® BOPJ.O skem morju, vse to je spravilo iz ravnotežja mirni skandinavski blok. IN SEVERNO MORJE? In četrta faza? 0 tej se odloča prav zdaj. Po rešitvi vzhodnoevropskega vprašanja se je namreč težišče spora preselilo na zahod. Dogodki zadnjih tednov so zrevolucionirali vode Severnega morja, na katerega obalah se pripravlja nova drama za prevlado v svetu. Ne smemo pozabiti, da obliva Severno morje kopnine industrijsko najmočnejših središč Evrope. Vanj se odpirajo na gosto prepredene rečne, cestne in železniške mreže najbolj obljudenih pomerijev Evrope! Ob Temzi, Renu, Vesen in Labi, plovnih vodah, ki se odtakajo globoko iz notranjosti in umetnih kanalov, so osredotočena velika prometna središča, rudno bogastvo z najtežjo industri- njene geopolitične lege z vso silo na dan. Sankcijska politika je prizadejala vse države ob Sredozemskem morju, resen korak v tem področju bi pretresel vse njegovo zaledje. Nič manjša ni bila napetost, ki jo je bila povzročila v Sredozemlju španska državljanska vojna. Krepkeje še so se javile prometno-politične silnice, ko je stopila Nemčija po priključitvi Avstrije na prag Podonavja. Namah se je sprožil val političnih kombinacij in možnosti nadaljnjega razvoja po vseli državah ob veletoku na vzhod, višek teh je pljusmil v skoro 700 km oddaljeno Ukrajino. Prostor ob črnomorskem bazenu je obsežen, vsak premik ravnovesja reagira tu daleč navzven. V tretji fazi razvoja nove Evrope se je razgibal bazen Baltika. Sunek na Poljsko, premik ruske meje za več sto km na zahod ter okrepitev Moskve v Balt- k Svečniakova razstava v Kultura k Svečniakova razstava v Medtem ko je v novem Dom^1 st«>' umetnosti v Zagrebu odprta skupine hrvatskih umetnikov, r ^ 1» v starem paviljonu na Trgu mislava akad. slikar Vilim Njegova razstava je dobro ® in prodal je tudi že več slik- ptr kaz, da se v Zagrebu ni P°jaV 1 »vojna psihoza«. k Slovita operna pevka Z j va se bo te dni vendar vrn ^e\v 'i na Metropolitansko opero v rjj, d**" j Gostovala bo tudi v nev.jj ameriških opernih gledališč111’ rf g k Profesor Drago ,v«j" lovca je Imenovan za . Liijča- I grebškega Narodnega ,;aSlč- ,,,*j je pa postal prof. Marko y s®"} k Francoski pisatelji v J® j j, tud' nji vojni je bilo niobih^ ^ je J» francoskih književnikov. aU st j Matisse poročnik, Abel Ve | Andf6e Ransan naredniki polkovtiiški r-iW-nik. Redno plaČujte nino, sicer ^arl ne pravica zavaf „Večernikovl ročnikov 1 *V eS e r n IS« btran^s. Joviče tatmiirska železnica predana zagrebški direkciji ■& ^ se je imršia prodaja železni-v Wog Čakovec - Kotoriba, Čakovec j .,®R Lendava in Čakovec - Macinec, j K ljubljanska železniška direkcij , a zagrebški. Navedene železniške skoraj izključno zgrajene le na i rskem teritoriju. Hrvati mislijo se-E^SttierHi popolnoma tudi vozni IJ'3*0' da bo gravitiral proti hrvat-^središču t. j. Zagrebu. Ljubljanska (Clla je pri tem izrazila svoje pomi-a v zvezi z mednarodnim prometom v, Kotoribe, ki gravitira proti Pra-in Ljubljani. Izgleda pa, da njhče ni mislil na dejstvo, da w 1"diučena zagrebški direkciji tudi ^ ’ ki se nahaja deloma na slovenskih 0 je proga Dolnja Lendava - Ca-j(u' ^ tem bo v prometnem pogledu Prekmurje po sedanji reorgani-:je huje pripojeno na hrvatsko &ar je važno tako iz gospodarskih Mi narodno-političnih razlogov. «it so se v teh krajih že več- Poizkusi, ki naj bi jih. odtegni-kamor edino spadajo. V ta bik ie izrabljala tudi tamkajšnja a manjšina. Zato vpliva nove nikakor ni treba zanemariti. je že nekoč opozoril na po-%,elezniške zveze med Soboto in C°’ki * tesno t' \ k' tudi lendavski okraj pro povezala s Soboto in pt tata Slovenijo. To nujno terjajo prometni razlogi, saj je potrebna danes med obema sedežema prekmurskih okrajev daljša vožnja, kot n. pr. med Soboto in Mariborom, ki je že itak nerodna in nenaravna.. Nova proga pa je potrebna tudi iz narodnogospodarskih in političnih razlogov. Kakor Hrvati moramo tudi mi Slovenci poskrbeti, da bodo v prometnem pogledu tesno povezani- VSE dogodke a sveta Vam prinaša ceneni super ve rjetno tudi težko, da bi ostal- del. proge od Dolnje Lendave do Mure še vnaprej, pod ljubljansko direkcijo. Vendar ipa se* to vprašanje mora rešiti dokončno in edino naravno v zvezi z zgraditvijo že- j lezniške zveze med Scboto in Dolnjo Lendavo. To mora biti ena izmed prvih prometnih nalog nove slovenske banovine, če hoče dokazati, da razume naloge, vsi predeli slovenskega narodnega ozem ki jih postavljajo današnje razmere ter lja in torej tudi tako važen del, kot je lendavski okraj. Predaja železnice Dol Lendava - Čakovec, ki je deloma slovenska nas ponovno opozarja, da takih vprašanj nikakor ne smemo zanemarjati. Pri sedanjem stanju prometnih zvez je da jim je tudi kos. S tem bo tudi najmočneje pripomogla, da bodo za vedno prenehali poizkusi — večinoma neodgovornih ljtidi — ki so vzbujali narodna in politična trenja v dolnjem Prekmurju. Ljudska univerza v Celju Že od svoje ustanovitve leta 1921 izvršuje Ljudska univerza v Celju važno kulturno delo s tem, da prireja v prvi vrsti razna predavanja. Tudi letos bodo redna predavanja ob ponedeljkih ob 20. v risalnici deške meščanske šole. Vstopnina k predavanju bo za odrasle 3 din, za delavce in dijake 1 din. Odbor bo stremel za tem, da bqdo predavanja aktualna in raznolika. Na željo staršev bo letos kot uvod ciklus pedagoških predavanj, ki jih bo 6, po sledečem redu: V ponedeljek, 13. t. m., »Dom podpira in ovira šolo« — prof. dr. Pavel Strmšek. — učitelj Franjo Roš. V sredo, 15. t. m., »Posebne težkoče pri vzgoji in učenju« — učitelj Zdravko Kovač. V ponedeljek, 20. t. m., »Razumevajmo in pomagajmo mladoletniku« — učitelj Miloš Ledinek. V torek, 21. t. m., »Kako vzgojimo deklice za življenje« — prof. Anica Ceme-jeva. V sredo, 22. t. m., »Nekaj problemov izvenšolske vzgoje« — prof. dr. Fran Žgeč. Predavanja so namenjena poglobitvi odnosov med šolo in domom. Pokazala bodo pota in cilje mladinske vzgoje, kakor jo zahteva sedanja doba. Ostala predavanja bodo pravočasno na- V torek, 14. t. m„ »Otrok vstopa v šolo« znanjena v časopisih in z lepaki. Vrhovni slovenski sodniki bili imenovani sodniki vrhov-Sžfofa v Ljubljani. Za predsednika ■jMi ,.^a je bil postavljen dr. Jakob jS«! Še bil doslej predsednik Stola oddelka B v Zagrebu; za sod-aifttenovani Ljubomir Američ, An-^vi'c> dr. Milko Gaber, dr. Josip Avgust Munda, dr. Fran i ^ogdan Petelin. Vsi so bili 'iki oddelka B pri Stolu sed- 0 .to ■ bij fndj -; i&LVf8i S,ovenjgradcu so pritožbe za-'oznega reda na dnevnem redu. ilr dn?.*® prizadeti tudi Mislinjska in kainniku bo do ter dela zelo naglo na- moriee v Zagrebu. Za vrhovnega-državnega tožilca v Ljubljani je imenovan Ljubomir Milanovič, ki je bil doslej vrhovni državni tožilec za Slovenijo in Dalmacijo v Zagrebu. Njegov namestnik je dr. Anton Štuhec. K vrhovnemu sodišču v Ljubljani so premeščeni tudi vsi tajniki oddelka B Stola sedmorice Alojz Rant, dr. Ljudevit Gruden, dr. Emanuel Zinotti ter Rajko Omčikus. - poslopje v sfreho, k ^kV ^v« dni k.j> ■ apaaaio i ^Rcrsko, je se vedno temna, ° razsvetljavi mnogo go-^ hi j° na novo nasipana s J* IV da je hoja po njej ob ve-lWtnii nerodna. Aefejo Vv Halozah dan za dnem i'1' , , niarii, ki so zelo nasiljii. <‘-žko odpravijo iz hiš, VOoC s? ‘loma samo ženske. Zato t)io’k-a ° *’* sc krošnjarstvo med ft lil*, v«.. \a^tv°m prepovedalo. ‘kS IfoiiL^orn !n.1ž8a,,f« so pridelali letos r($ |!A i1 v . Halozah. Vendar pa se /fltf krajih pritožujejo, i liji* 'n i . 1 ni mogoče prodati. K ol. ‘ io /{\ hodijo pijani po vasi in S .... 'hi.e ti tudi šolske otroke. & *5 k A A •V .-•na 00 izkrCenili Irsov K lian ^ UsP'“šno precepljeno ^ n. M V nomadov. Nagrada zna-tna>.s**k:0niada. Prošnje je treba 1 Sf.j.9- Načelstva do najkasneje ifo ,tlsiev .paradi pomanjkanja kre-C^v0li^7ska banska uprava l/h.. 11 za „Vv.a.la travnih semen po ' lov umetnih travišč. •l* .^itel>,u^**eUs hki1*4* na-lr?lnih Pol> vPravvlind-V' >nuit slRurno pošljejo svoje f "'t d<> -'>• novembra V. C,n« in 1 i f*0 P,,ložnit i ni>-'ilS |'8c n L ekspedicijske stroške. Uo Vodnikova družba Prntici IV" vl«>in- P‘> st> vlom fi0vji kmalu ugotovili, nS5ir«I. Kasneje je vse priznal in povedal, da je denar skril zaradi davkov ,ki bi jih moral poravnali. o Vlom v trnovsko cerkev. V noči na petek je neznan vlomilec vdrl v trnovsko cerkev ter si na glavnem oltarju prižgal svečo, da je bolje videl pri zločinskem poslu. Nato jc vlomil v tabernakelj ter odnesel pozlačeno monštranco s hostijo vred. Pri odhodu je cerkveni tat pozabil ugasniti svečo, kar je opozorilo ljudi na tatvino. o 2500 vagonov moke in 2000 vagonov živinske moke bomo v kratkem izvozili v Nemčijo. Nemčija bo kupila pri nas tudi oljnate pogačice. Ponudbe za moko in pogače sprejema Prizad. o Drzen vlom v Zidanem mostu. Juvančičev hotel v Zidanem mostu je imel drzen vlomilski obisk. Neznanec je odnesel denarja, jestvin in raznega drugega blaga za •(000 din ter radijski aparat, ki je vreden •<000 din. Vlomilca so prijeli v vlaku na hrastniški postaji. Celje c Zagrebški metropolit g. Dositej pride popoldne službeno v Celje. Jutri bo ob 10. dopoldne v pravoslavni cerkvi sv. Save osebno služil liturgijo ob asistenci tl veh svečenikov. Pri liturgiji bo pel ruski cerkveni zbor iz Zagreba. Ob tej priliki bo metropolit g. Dositcj prevedel parohijske-ga in vojaškega svečenika g. tlijo Bulo-vana v Celju v čin protojereja. c Koncert t. decembra v proslavo zedinjenja, priredijo letos skupno vsa celjska pevska društva. Konccrt bo nn praznik v Mestnem gledališču. c Premestitev. Inž. Ivan Marek, dolgoletni šef tehničnega razdelka pri okrajnem načelstvu v Celju jc imenovan za inšpektorja gradbenega ministrstva v Beogradu. c Zimska pomoč. Zaradi predznambe za podelitev kurjave in eventualnih drugih daril za zimsko pomoč, se vabijo potrebni, da se javijo zaradi popisa v sobi št. '31 mestnega poglavarstva, Gosposka uli št. 20 in sicer v ponedeljek, 13. t. m., stranke z začetno črko A do D, v torek 14. t. m. K do J, v sredo, 15. t. ra. K do O, v četrtek 10. t. m. P do T, v petek, 17. t. m. pa ostali. c Zdravniško dežurno slu/bo za člane OUZD ima jutri zdravnik dr. Drogo Mušič, Cankarjeva cesta 7. c Nočno lekarniško službo ima od 11. do 17. t. m. lekarna pri ,,Križu“ na Kralja Petra cesti. c Sprememba posesti. Nekdanje parno kopališče in sosedni stanovanjski hiši v Ipavčevi ulici je od Josipa Benka kupil nazaj prejšnji lastnik Boris Batič. c Ustanovni občni /bor Udružcnja četnikov v Celju je bil policijsko prepovedan. c Ponočni vandali so na Masarykovem nabrežju polomili mlade breze in zmetali nekaj klopi v Savinjo. Zlikovci zaslužijo najstrožjo kazen. c Sprememba v Delavski zbornici. Predsednik sosveta DZ v Celju g. Dolinar je zaradi bolezni podal ostavko na svojo funkcijo. Na njegovo mesto je imenovan g. Žagar Janko. c Tovorni avto se je prevrni!. Te dni je peljal po cesti iz Laškega proti Celju tovorni avto avtoprevoznika Josipa Kovača iz Tržišča pri Sevnici. Avto je vozil 70 zabojev jabolk. Pri Debru mu je privozil nasproti kmetski voznik. Šofer se ni mogel pravočasno ogniti, avto sc je zvrnil 4 metre daleč po strmini. Zaboji z jabolki so se razbili, po šoferju in treh spremljevalcih pa se je izlilo 30 litrov nafte. Drugače nisq jjili poškodovani. Celokupna škoda znaša okoli 15.000 din. c Kulturno prosvetni odsek Gasilske čete Gaberje priredi 15. t. m. ob 15. v veliki dvorani Narodnega doma komedijo v treh dejanjih ,,Lesena peč“. c^ Umrla sta v javni bolnišnici 79 letni Blaz Prosenik iz Kog. Slatine in 73 letni bivši celjski izvošček Franc čeček. Pmna koroški krompir dobite pri .^ugepromež" CelJe. Krokova „ Tipa 044 din 2.750"- m Prodaj Razen tega prinašamo ORION 5-cevni popularni super na mesečne obroke od dl n 180'— c Kronika nesreč in napadov. 28 letnega Mihaela Bevcerja iz Vonarjev je kobila brcnila v trebuh in ga težko poškodovala. —- 8 letnemu šolarju Milanu Majcenu iz Pijevce pri Šmarju je med potjo iz šole, ko sta jedla jabolko, po nesreči prerezal pahic desne roke neki sošolec. — 19 letu. elektromonterju Francu Lukaču iz lietja pri Trbovljah je padlo na desno nogo železo in mu zdrobilo palec. — 79 letnemu Jakobu Vlaku iz Ponikve je šel voz preko telesa. Dobil jc težke poškodbe po glavi in rokah. — 01 letni kočar Anton Lavriha iz Vinegore pri Pilštanju jc doma j)adcl in si zlomil levo roko v zapestju. — 36 noči napadel neki hlapec. Razbil mu je letnega Karla Šleibacha jc v Hotunjah po-čeljust, nato pa ga vrgel še v potok. — Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici. Samoprodaja L. LUSICKY Maribor9 Koroška eesfa šf. 11 Anton Bremec, Celie Ptuj p Fasada Mestnega gledališča čedalje bolj kazi zunanji videz. Tujci si ob pogledu nta to najvažnejšo kulturno ustanovo še posebej ustvarjajo o Ptujčanih prav neugodno mnenje. Mestna občina je letos obnovila več svojih poslopij, le razpadajoča fasada Mestnega gledališča, ki je nujno potrebna popravila, je ostala nedotaknjena. Upamo, da bodo odločujoči v kratkem obnovili zanemarjeno fasado, ki preveč očitno kazi vnanjost mesta. __p Vol jo je prevrnil. V l.ah Lucijo, 55 letno posestnico iz Sv. Bolfenka pri Maj-špergu se jc zakadil razbesneli vol. Z rogovi jo je kotalil po tleh. K sreči ji je zlomil samo roko. p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri ,,Tarzan junak“. Novi podvigi legendarnega junaka Tarzana. p Naraščanje cen. Ptujski konsumenti močno čutijo dviganje c ^ jpi-Martinoma gos, jetrnice, krvav«, na kapljica. . _ fnA U' krvavice do s.. ^ vključno .(7. nov.)27-01 t m Nočna lekarniška rf°^, -'*■ nu, Frankopanova Mariji Pomagaj, 21-79. Aleksandrova cest® Kino Tragičen dogodek na AEeksandrovki Danes ob četrt na devet zjutraj se je pripetil pred gostilno Branibor (prej Emeršič) na Aleksandrovi cesti tragičen dogodek, katerega žrtev je postal 341etni gostilničar Herman Murks s Koroške ceste. Murks se je zjutraj s kolesom odpeljal k Sv. Petru pri Mariboru, kjer je plačal račun za vino. Ko se je vračal po Aleksandrovi cesti, ga je na kolesu zadela kap. Murks je omahnil s kolesa in obležal mrtev. Takoj so se okoli njega zbrali ljudje. Pristopil je tudi zdravnik dr. Sekula, ki je ugotovil skupno z dr. Zorjanom, da je Murks umrl zaradi otrp-njenja možganov. Dr. Sekula je pomagal Murksa prenesti z ulice v neko vežo. Zato je odložil aktovko z zdravniškimi pripravami na pločnik. Ko je delo opravil, je zdravnik ugotovil, da mu je aktovko nekdo ukradel. Pokojni Murks se je šele pred 14 dnevi poročil in šele nedavno odprl gostilno. Din 301.000.— je zadela 10. t. m. srečka drž. raz r. loterije Štev. 56.910, ki je bila kupljena v bančni poslovalnici Beziak v Mariboru„ Gosposka ut.25 Akcija proti draginji Pred kratkim smo pisali o odboru za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije, ki je bil ustanovljen v pobreški občini, sedaj pa se je tak odbor ustanovil tudi v studenški občini. Sestanka so se udeležili predsednik občine, zastopniki konsuanentov, trgovcev in obrtnikov. V ^smislu prečitanega dopisa okrajnega načelstva se je konstituiral odbor sledeče: za predsednika župan Alojz Kaloh, za namestnika Franc Pušnik, za odbornike pa Martin Rantaša in Franc Kolarič kot zastopnika trgovcev, Josip §abeder in Franc Kolman kot zastopnika obrtnikov in Alojz Komisar in Josip Španer kot zastopnika konsumentov. Po prečkanju uredbe o pobijanju draginje in špekulacije so sc zastopniki izjavili, da trgovci prav gotovo ne bodo navijali cen, ampak bodo ostali v Studencih pri enotnih cenah, ki so ustaljene. Cene regulira zadruga državnih nameščencev in konkurenca sama, tako da ni pričakovati kakšnih prestopkov. Enako je tudi pri obrtnikih, ki so zaradi bližine mesta odvisni od cen v mestu. Edino večjo pozornost bo treba posvetiti najemninam, ki ne smejo biti višje od najemnin l. septembra 1939. Tozadevno bo odbor ukrenil vse potrebno, da zaščiti najemnike. Poročilo o seji pa se bo dalo v časopisje, s čimer se obenem opo zarja najemnike, da javijo vsak prestopek že omenjenemu odboru. Zastopnik trgovcev g. Rantaša je tudi predlagal, naj se obvesti vse trgovce, da imajo na vidnem mestu obešene svoje cenike. m V počastitev spomina na blagopo-kojno gospo Minko dr. - Sorlijevo daruje mesto venca krožek sobotkarjev din 200 Družbi sv. Cirila in Metoda za božičnico ter din 300 Rdečemu križu v Mariboru v svrho bivanja enega revnega otroka za mesec dni v okrevališču na morju. m Zdraviliško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem ima v nedeljo zdravnik g. dr. Zirngast Teobalcl, Maribor, Kralja Petra trg štev. 3/1. m Vremensko poročilo s Pohorja. Sobota, 11. novemhra ob 7.00 uri — sončno — toplo. Za nedeljo najboljši izgledi. Vsi na otvoritev Sokolske planinske koče. Na razpolago avtobusi ob 8. uri izpred Trga svobode. Prijave sprejema ,,Putnik“. ni Čajanka športnikov bo v nedeljo ob pol 17. uri v kino-baru. m Svengali na studenškem gasilskem odru. Na vsesplošno željo bo studenška gasilska četa ponovila danes ob 20. uri družabni večer, na katerem bo nastopil udi g. Svengali. m Zborovanje krojaških pomočnikov bo v nedeljo ob 9. uri dopoldne pri ,,Zlatem konju" v Vetrinjski ulici. Mariborska napoved. Pretežno oblačno in tiho. Zjutraj megla. Včeraj je bila najvišja toplota 15.4, danes najnižja 8.3, opoldne 18.8. ni Načelstvo mariborske sokolske župe poziva Sokole-smučarje, da prisostvujejo otvoritvi Sokolskega planinskega doma na Pohorju jutri ob 11. uri v smučarskem kroju s sokolskim smučarskim znakom. m Cerkveni koncert bo 20. t. ni. ob 20. uri v frančiškanski cerkvi. Sodelovali bodo solisti gdč. Jelka Igličev«;, tenorist Avgust Živko, na orglah pa prof. Gregor Zafošnik. Koncertov dohodek je namenjen za božičnico revnih otrok na severni meji. m Umrli so 85 letni zasebnik Franc Kožuh iz Košakov 72 letna vdova po sprevodniku Izabela Sieberjeva v Kneza Koclja ulici in 55 letni upokojeni poštni uradnik Avgust Bolim. m Omejitev prodaje bencina jo sklenil ministrsk isvet. Omejitev je. v zvezi z uvozom tekočih goriv. Seveda se bo to poznalo tudi v Mariboru, kjer je že sedaj veliko povpraševanje po bencinu. m Nesreča v tovarni. Pri mazanju stroja je gonilni jermen v neki tukajšuji tovarni zgrabil 20 letnega delavca Štefana Šnudrla za levo roko in mu odtrgal kazalec. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico. * Kino Esplanade. NajJepsi ^ “šfedoj prekrasno vsei»“, . češki nosi' film Lida Baarova m Ladislav * Graiski kino. Danes iz^orn‘labava- ^Prebrisana tašča". Smeh, ve#1 p \Viist, Georg Aleksander. t0£*> * Kino Union. Do vključno ‘•“j.pnita valirji N j. Visočanstva“, sija) salve smeha, izvrstna zabava. 12. j0 * Zvočni kino Pobrežje 11. 111 „Svet kliče". Benjamiiio Gigj^ Mariborsko gledali*fr B?d £ Sobota, 11., ob 20.: Celjskii fl»* Nedelja, 12, ob 15.: PS^.ffU* cene. Zadnjič. Ob 20.: Navi Ponedeljek, 13.: Zaprto Torek, 14., ob 20.: Hinavca ffiadio Nedelja, 12. novel Ljubljana: 8. Lahka glasba jq. OF^Oi 9.15 Prenos cerkvene glasbe.^ JI. Dopoldanski koncert; '13. - pe^u;$; 17. Kmet. ura; 17.30 LJobljan* koncert; 19.20 Krmarjem m fcoflceVi Češka glasba; 20.30 Domač * ^ Ju-Valčkova ura. - Zagreb:. ^I ^ 20. Opera. — Beograd: tranji koncert; 13.10 m - Soiija: 6. Jutranja oddaja, j0 V g 18., 19.50, 21.20 in 21.50I I* opet^ fi- glasba. — Milan: -1. AJ koflccrni0i: kuntala“; 17.05 Simfonični ^ _ rcnca: 17.30 Operni koncert r SŠS SK iSSi" ** KAVARNA • • JADRAN" moderno urejena, shajališče vseh slojev, Tu jn inozemski časopisi. Ob sobotah, nedeljah popoldne In ob nedellan zvečer KONCERT OMILJENJE UREDBE O GRADNJI ZAKLONIŠČ Društvo hišnih posestnikov v Mariboru je iz merodajne strani izvedelo, da je banska uprava v Ljubljani na ustmene in pismene predstavke omilila svoj razpis od 14. septembra 1939 glede gradnje zaklonišč v zasebnih neobrtnih zgradbah. Po tem razpisu se hišnim lastnikom večjih zasebnih neobrtnih zgradb v katerih obstajajo kleti ali podpritličja, samo svetuje, da v svojem lastnem interesu in v interesu hišnih stanovalcev pri-rede po možnosti zaklonišča v zaščito pred letalskimi napadi. Kdor hoče zaklo- ko dobi pri mestnem gradbenem uradu brezplačno načrte, ako za te izrecno zaprosi. MLEČNA AKCIJA V MARIBORU Predvsem je razumeti, da je naloga mlečne akcije pomoč v prehrani slabotnih, torej nezadostno hranjenih otrok. Da so taki le med siromašnimi delavskimi plastmi, je znana stvar. Prav tako vedo vsi, da je nezadostna prehrana posledica pomanjkljive kupne moči, oziroma denarnih sredstev. Zato vprašamo zadevne odgovorne činitelje: Kako je mogoče spraviti v sklad to nezadostno prehrano nišče prostovoljno že sedaj prirediti, lah-pli šibko kupno moč s sicer dobrini hi- m Dve nezgodi. Na sredi ulice je padel ter si prebil glavo 72 letni upokojeni črkoslikar Albert R. iz Pipuševc ulice. Ponesrečenca so prepeljali z rešilnim avtom v boldišnico. — Natakarica Terezija Kova čeva iz Iluskc ceste pa si jc pri padcu s kolesa zlomila nogo. Nesreča se jo zgodila, ker se ji je zaletel pod kolo neki otrok. m Ponarejeni peldesetak je dobil v neki tukajšnji kavarni ljubljanski novinar Franjo Kokol ter ga izročil policiji. Kovanec ima pravilen zvok, le nekoliko lažji je in sijaj ni pravilen. * Restavracija „Trijc ribniki", Kliček, prima novo vino, gosi, klobase itd. * Kašnate klobase v nedeljo, gostilna kiainz Radvanje * Upokojenci, upokojenke iz Pobrežja pridite ponedeljek, 13. novembra ob 17. uri na zborovanje, gostilna Kren, Aleksandrova cesta zaradi II. dravinjskega razreda. * Gosiilua Krempl, Fureš, divjačina itd. Ljubljana seli zvoki 7. Jutranji 12. Plošče; Anton Elegovic poje bo**., w & 20.30 Koncert Dobrilc _ tjrav; 'CA 17- . (krat val.) 7. It., fonični koncert. S lI -n 19.50 Lahka glasba; 21.3« t _ n f( glasba; 20. bimforucm" ' Žadonaiajeva o[K'ra 20.35 Simfonični kouccr * _______-— ,nTERl^i DRŽAVNA RAZRED^ (1o. *• ^ žrebanje H. razred 3». ^ 56910 dobitki: Din 310.000.—: Din Din Din Din Din 100.000.—: 80.000.—: 50.000.—: 30.000.—: 25.000.—: Din 2069 45404 67739 89720 76265 , 1 ra • , P°zneje, namreč 12. novem- Svlt r‘mski papež, prvi tega imena. jak ^ ^a^'na> ki je bil celo naš ro- itcnriTk, ma bi! iz stare Panonije — seka * aii ^ot v°jaka na konju, ko dari S'V°J" ^Iaš^ na dvoJe» da ga kos po- spremi'r0makU’ ali pa kot škofa> ki Sa H emiJa gos. »MARTINOVA GOS« ^ Tl joip3 martin°vo na mizi vsakogar, kdor si sjjj more Privoščiti, zraven nje pa se bli-ife * ozarcih novo vino, ki ga je iz mo-a prevrel sveti Martin. . Navada, da si ob martinovanju postre-2 gosjo ali vsaj z račjo pečenko, iz- ?eino vira foiogi.ajbrže še iz poganskih časov. V mi-č°; J1 Je 8°s znanilka zime in odhajajo-gostijoen so Prednamci proslavljali z gosjo a Pitovna gos je udomačena Ta divja siva gos. cloVe^r P'aha ptica se hitro privadi Nj ^. ’ *udi če ujamemo doraslo žival. fih čaA2at0> da so Sos‘ red'li ze v sta" gos iju, Grkom je bila poleg drugega )un0ni .eP?te. Posvečena je bila boginji ljubi;. In veljala za primerno darilo Wnce^- V'Rimu so gosi prišle do casti v 1. 387., ko so s svojim rešile kapitol, ki so ga Galci p°ijJenovim vodstvom zavzemši mesto, V^PadH- ^flsk ajskem velja gos za simbol za-"amrjg 2vest°be. Gosak, zlasti divji, živi laji 2 v strogem enoženstvu in vedno sti iz v?v°jo izvoljenko; nikdar je ne pu-dno Za'^- Posebno spomladi ji je xe-*en. K0^mi, dasi ji sicer ni kaj uslu-^3ša samica razno drobnjavo za ga pa'3li gosak vedno za njo, poma- Se ne k- Pri delu nič, samo pazi nanjo, da W- ,°l spozabila s kakim pritepencem. '%■ dar stara izleže mladiče in jih uči ' "rane pritepencem, iče in jih uči se drži kot zadnji v j’ "rane ali plavati, in in budno pazi na varnost družine V • J flas gosem ne pripisujemo posebno 'astnosti, zlasti ne bi: je U •*J UUUilU pui/l «11* » --------- Drakonsko zvestobo svoje družice, i kaj"*1 lastnosti, zlasti ne bistroumnosti, PremPa Se krivično, kajti gos je izredno ™ete To vedo ^Sst' 'n prebrisana ptica. .PoJ Iovci. Divjo gos zalesti je težaven tiostp- ^rav natančno zna oceniti nevar-‘ razdaljo, da se pravočasno umak-ofl ,;‘ezovalcu ali in kakor vrana loči lovca drugega človeka, ki ji ni V n: 5° r«? krajih gnezdijo divje gosi sil-!u d '0i Svoj čas, pravijo, se je dobilo 'ktit, ,'ta’TI kakšno gnezdo na Liubljan-H0 ”rJu- danes pa, ko je povsod pre- *%i '^a ne sluha. K nam prihajajo divje Sst^ V ni °b gnezditvi o divjih goseh tam - ;na ne sluha. K nam prihajajo divje nio pozimi, kadar je mraz. Najbolj je SrSl°mače gosi. Spoznamo jo po 3et na ?Stem kljunu, ki ima belkast J5Ha rt,, °ncu, ter kalnorožnatih nogah. SIVA GOS, E. a do ' ’ Kainoioznatin nogan. so pokrajine z močvirji v v^ne ^ do 70° sev. šir. Ko tam vse h' jurn.ln ZaPade globok sneg, se seli ^kein’«e.*? v Afriko in Indijo. ejc Pride k nam J li . NJIVSKA GOS ']ya 1 • • L gos j’ nekoliko manjša kakor črn 1 "lla k|jun na korenu in na VVfsta „Pa noSe pomarančaste barve. C &>s, ^ne.zdi bo'j proti severu kakor fls r^ilq 7 Je nemara še številnejša. Po '.H°lgujevenega Iovca sP6rerja so jih - Wii, otoku pri Novi zemlji na °vih n u. 0ku Pri Novi 01 j redko °k0li 15-°°0! se prikaže pri nas ""a k., - El°čELA GOS, tn ° 'isc \ fcr>oin SC belo i- ^Wi. ,So- s črnim robom za klju->n velike črne lise po tre- dasi tudi spretno plavajo in jedo vodno rastlinje. Tekajo mnogo bolje od rac, ker imajo primerno daljše krake. Kadar se ženijo, vtika samec glavo v vodo in se približuje samici, če tudi ta prične z enakim igranjem, zažene samec zmagoslavno gaganje, premetava vrat, šopiri perje in splava ali steče proti samici. Kadar gosi letijo, se v zraku uvrste v podobo klina; na ta način menda laže režejo zrak. Gosi so redkokedaj tihe, skoraj vedno gagajo ali se oglašajo na druge načine; jezne pihajo in napadajo s kljunom. Meso divjih gosi, posebno starih, je trdo in žilasto, tembolj okusno pa je od domačih, zlasti če so izpitane. Za posebno slaščico veljajo gosja jetra. Da postanejo večja, včasih do 2 kg, dodajajo piči sladkorja ali zdrobljene antimonove rude. Sladokusci hvalijo tudi prekajena gosja prsa. — Letalna peresa so rabili za pisanje, dokler okoli 1. 1860. niso začeli izdelovati jeklenih pisalnih peres. Gosi so v 43 vrstah razširjene po vsej zemlji. Po večini žive ob sladkih vodah, so pa tudi take vrste, ki se drže morja. Pomorske gosi jedo poleg rastlin tudi majhne morske živali. Posebno zanimive so one vrste, ki gnezdijo v jamah. Najbolj znana od teh je HRIBSKA GOS, ki je velika kakor divja raca, pa ima gosji kljun z grbo nad korenom. V glavo in vrat je temno kovinasta, sicer belkaste barve, le ob straneh se vleče črna proga. Tudi rep je črno zarobljen, okence v perutih pa je bleščeče zeleno. Ta gos živi ob Severnem in Vzhodnem morju, tudi na angleških in francoskih obalah ter ob črnem in Kaspijskem morju. Gnezdi v podzemnih jamah, redkeje v drevesnih duplih. Nič je ne moti, če je v jami lisica, jazbec ali kunec, kljub temu si znese tamkaj gnezdo in vali. Skoraj neverjetno je, toda brezdvomno ugotovljeno, da tetka lisica, odnosno stric jazbec mimo gledata to sostanovalko in ji ne storita nič žalega. Dasi je hribska gos jako plaha in oprezna ptica, se vendar človeku v toliko privadi, da gnezdi v umetnih rovih. Na šlezviških obalah in otokih ji namreč izgrebejo v zemlji dolge hodnike, kjer se rada naseli. Z rušami pripirajo vhode in odvzemajo gosem jajca ter puh, ki je z njim postlano gnezdo, oziroma so z njim pokrita jajca. Včasih prileti kakšna hribska gos tudi v naše kraje. Novo napovedovanj® poleta v vsemirje Znano je, da so se pred leti stalno pojavljale vesti o najrazličnejših napovedih o poletih v vsemirje. Zlasti Američani so se mnogo ukvarjali s tem problemom in že gradili posikusne vsemirske rakete. Sedaj poroča o takem novem načrtu revija Britanske internacionalne družbe v Londonu, ki piše, da so rešeni že vsi problemi poleta, manjka pa še denar, katerega bi bilo treba poldrug milijon funtov šterlingov. Ako se družbi posreči zbrati to vsoto, bo mogoče že čez leto dni odleteti z zemlje na mesec. Revija našteva tudi že stvari, ki naj bi jih potniki vzeli s seboj za prehrano, ogrev, dihanje itd. Javnost pa seveda ne veruje v vse te vesti in napovedi in je trdno prepričana, da se bo tudi ta senzacija končala tako, kakor so se doslej vse podobne. Problem poleta v vsemirje še ni in še dolgo ne bo rešen — ako bo sploh kdaj! ŠTEVILO INDIJANCEV RASTE Po zadnjih statistikah so dognali, da biva v rezervatih LISA 337.366 Indijancev, kar znaša v primeri s stanjem pred petimi leti absolutni prirastek 24.7 odstotkov. Pred prihodom belcev je bilo v Ameriki milijon Indijancev. V zadnji statistiki so uračunani le Indijanci, ki bivajo v mestih in so povzeli že vse sadove civilizacije. RAST NOHTOV S poskusi so dognali, da rastejo nohti poleti hitreje ko pozimi. Mimo tega se nohti na desni roki razvijajo hitreje ko ha levi roki. Toda niti dva nohta ne rasteta enako naglo. Povprečna doba, ki Je potrebna, da zrase nohet, znaša štiri in pol meseca, kar pomeni, da se nohti v teku 70 letnega življenja obnovijo 186 krat. Če znaša povprečna dolžina nohta 12 mm, bi tak nohet dosegel ob 70. letu dolžino 2.30 metrov. Starec, ki bi torej nikoli v življenju ne porezal nohtov, bi imel na obeh rokah nohte, ki bi skupno merili 23.5 metra. Talent še ni znanje. Udje še niso ples. (Hoffmannsthal.) — Ah, milostiva, ali me niste poklicali ... Pot neke štorklje« štorklja, ki je odletela 29. junija iz Wexholederja v okraju Landsberg ob Warti v Nemčiji, je dospela v septembru do Rušila ob Nilu. Komisar okrožja Wad Medanija je javil orni-tološki postaji v Rossittenu, kdaj je prišla štorklja v Egipt. Wad Medani leži 200 km nad Hartunom in je oddaljen od Landsberga 4500 km. Poštne skrinjice holandski izum. Poštna skrinjica se je prvič uporabljala v Afriki. Bila je iz . kamenja. Holandci so namreč že 1656, ko so pluli mimo Rta Dobre nade, na skrajnem jugu Afrike, na pol poti v Indijo, metali pisma v določene špranje med kamni, da so rojaki, ki so prišli za njimi, dobili pojasnila o potrebnih nasvetih. Enak postopek so imeli Holandci na otoku Sv. Heleni. * OTON SVERDRIP veliki norveški tečajni raziskovalec (1854 —1830) je spremljal Nansena ua Gronlaml in na severoosibirske obale. V Nansenovi odsotnosti je spravil ladjo .,Fram“ da 87 siopinj 57 min. severne širine. V letih 1898 do 1902 je uspeSao dokončal odpravo v severnoameriške lečajne predele. Raziskal Je zahodne obale Granliamln in oloke, ki so dobili po njem ime. ŽJvosrebrni rudnik na Koroškem je bil že 1833 v prometu. Zdaj so Nemci stare rove očistili in bodo začeli sklade znova kopati. Žabja in mušja farma v Krkonoiih lepo pojejo kot kanarčki-tri- V Schreiberhauu v Krkonoših ima zdravnik dr. Oeser silno zanimivo farmo, kjer goji v velikem številu najrazličnejše vrste žab, poleg njih pa na tisoče muh. Dr. Oeser goji v velikanskih akvarijih, ki jih ima nameščene v ogromni stekleni dvorani, več vrst žabjega plemena. Poleg ameriških strupenih žab so posebno zanimive žabe, ki svojih jajčk ne ležejo v vodi, ampak na drevesih, ki rastejo na farmi. Posebno pozornost vzbujajo tudi bele žabe ter neka vrsta žab z Japonske, ki ne regljajo kot naše navadne ža- be, ampak lerji. Dr. Oeser goji poleg žab tudi »paglavce«, ki služijo v znanstvene svrhe, ko na njih preizkušajo učinke zaščitne žleze. S farme si mnogi znanstveni zavodi širom Evrope dobavljajo žabe in paglavce. Poleg žabje farme ima dr. Oeser še mušjo farmo, kjer goji na stotine vrst raznih muh. Muhe ima za hrano žabam, poleg tega jih pa pošilja nekaterim zoološkim zavodom in znanstvenim ustanovam. Vplliv elektrike na kurja laka Elektrika se je že silno udomačila v agrarni proizvodnji, kjer služi poleg pogonske sile tudi kot sila, ki znatno vpliva na rast kultur itd. Na češkem so pred nedavnim napravili večje poskuse, s katerimi so dokazali strokovnjaki, da električna razsvetljava vpliva na nosnost kokoši.’ V malem kurniku z 20 kokoši je svetila žarnica 25 W, in sicer od 18. ure, ko je zašlo sonce, pa do 21. ure. Kokoši, ki so bile v temnem kurniku, so znesle od oktobra do aprila 501 jajce, dočim so zneske kokoši, ki so bile v razsvetljenem kurniku, v istem času 978 jajc, torej za okoli 90 odst. več. Gibraitarske opice imajo svojega »častnika** Orjaško skalovje, ki sc na skoraj o kilometrov razteza čez polotok Gibraltar, je edini kraj na evropski celini, kjer živijo divje opice v popolni svobodi. Tako so slavne »gibraitarske opice«, ki pripadajo vrsti magotov, danes zoološka zanimivost. Nihče ne ve- povedati, kako je ta divja opičja čreda prav za prav našla pot ua južno konico Pirenejskega polotoka. Baje so jih Mavri prinesli s seboj iz Afrike. Druga bajka pa pripoveduje, da so priplavale Čez morje v Evropo, Vsekakor živijo že stoletja na Gibraltarju, in ne Španci ne Angleži, ne grom topov ne bombniki, jih niso mogli od tam pregnati Tako se je okoli teh opic porajalo celo praznoverstvo in neka legenda pravi: »Isti dan, ko bodo opice zapustile gi-braltarsko skalo, bodo tudi Angleži morali zapustiti to svojo pomorsko trdnjavo.« V takih okoliščinah ni čuda, da je Anglija vzela gibraitarske opice pod posebno varuštvo in ustanovila funkcijo, ki je edinstvena v angleški vojski: »opičjega častnika«. »Oficir skalnih opic« je častna služba, ki jo navadno opravlja vsakokratni poveljnik obrežnih baterij. Njemu plačuje angleška vlada letno doklado 60 funtov za to, da skrbi za dobrobit opic, da ostanejo v svojih skalnatih duplinah, in se tako ne bo mogla izpolniti tista prerokba. Tistih 60 funtov se porablja za živež in za nabavo novih opic iz Afrike v to evropsko opičjo družino v primeru, če bi se število njenih članov preveč zredčilo. Danes prebiva na Gibraltarju 14 o*mc. Stran 8. »Večernih« Zenski kotiček Budnica vsem smučarkam Kako naglo se vrti kolo časa. Ali se nam ne zdi, da smo šele pred kratkim časom spravljali smučarsko opremo k poletnemu počitku, a že nas ista zopet kliče, da jo vzamemo v roke. Seveda, danes ali jutri se še v nižjih legah ravno ne bomo smučali, toda dolgo ne bo več, a priprave so precejšnje. Pripraviti je treba smučarsko opremo in sebe. Po stari navadi smo pač najbrže tudi s smučmi naredili spomladi tako, kakor z vsako stvarjo, ki jo za daljšo dobo ne rabimo, to se pravi, postavili smo jih v kak kot, ne glede na to, ali smo jih primerno napeli in namazali. Kaj nam mar ob pomladanskem soncu smuči in skrb za njih. Sedaj pa, ko so nastopih mrz'i dnevi in nam je bližnje hribčke že dvakrat pobelil sneg, je skrajni čas, da se spomnimo ubogih zaprašenih in izsušenih drle, ki nam nudijo pozimi toliko veselja. Deske so suhe in nenapete, jer-menje trdo ali celo potrgano, okovje zarjavelo. Takšne smuči nam ne bodo v veselje, pač pa nam lahko postanejo usodne. Precej trdo jih bo treba vzeti v delo, da jih usposobimo za nadaljnjo službo. V drugi vrsti je treba pregledati in izpopolniti smučarsko garderobo, ako je niso slučajno iztaknili molji. Tretja in tudi jako važna točka teh priprav na smučanje pa je utrditev našega telesa, da bo lahko kos s tem športom povezanim težavam. Šele tako pripravljeni se lahko predamo željam, da nam nebo pokrije naše hribčke s potrebno belo odejo. Smuk! Za Sep© p®lt Je treba vitrajnosti Samo od sebe ne pride nič. Za vse kar imamo, moramo žrtvovati bodisi čas, denar, svoje moči ali protiusluge. Slična zadeva je torej tudi z lepoto, ali boje rečeno, z lepoto naše polti. Če vidimo pri svojih tovarišicah lepo gladko polt, ne smemo jih zavidati, misleč, da so one pač tako srečne, da imajo kar mimogrede tako gladko lice. Da, mogoče ena izmed petdesetih. Vse druge pa o svojem licu manj govorijo, pa zanj tem več naredijo. Vse tiste polure, ko tožimo prijateljicam o svoji nečisti, premastni ali presuhi polti, uporabimo raje za iskanje in odpravljanje vzroka tej nevšečnosti. Za to pa je treba seveda precej potrpljenja in energije. Polti različnih ljudi se med seboj zelo razlikujejo. Zato je težko negovati svoje lice po raznih, pri drugih ljudeh pob ranili receptih. Najlepšo polt bo imela ona ženska, ki jo sama proučuje, ki uporablja kreme, ki jih je sama preizkusila in dognala, da so za njeno lice res dobre, ne uporablja pa na slepo mazil, ki jih uporablja lepopolta prijateljica, ki ima morda popolnoma drugačno polt. Mnogo pa je odvisno od mila. Z našemu licu neodgovarjajočim milom si lahko napravimo večjo škodo, kakor pa če se umivamo brez mila. če je polt zelo suha, moramo uporabljati najmilejša mila. Najboljše je lanolinovo milo, tako zvano nevtralno milo ali pa dečje milo. Toda pri zelo suhi koži tudi tega mila ne smemo uporabljati dnevno. Mastna polt pa prenese in celo zahteva ostrejša mila. Voda pa mora biti topla. Ob mrzlih dn@h juho na mizo Kako se prileže včasih krožnik vroče in okusne juhe. Poleti se je izogibljemo, toda v deževnih jesenskih in mrzlih zimskih dneh nas kar vabi in klice. Premra-Ženemu človeku kar dušo ogreje. Juha je nekak uvod v kosilo. Ni pa vseeno ali je ta uvod dober ali slab. Saj je prav od uvoda odvisno vse nadaljnje razpoloženje. Zato res ni odveč, če juho prav skrbno pripravimo. Čista juha bodi res čista, redilna res redilna, z eno besedo: juha naj bo takšna, da bo vsakdo, ki zajame prvo žlico vzkliknil: »No, to je pa res juha, že dolgo sem si želel takšno!« Če hočemo, da bo mesna juha res dobra, moramo računati 10 do 15 dkg mesa na osebo in po V\ 1 vode. Kosti in meso pristavimo v mrzlo vodo in kuhamo počasi. Če pa nam je več za dobro in sočno meso, potem ga pa pristavimo v toplo vodo. Juho takoj osolim, da se meso skoz in skoz razsoli. Juhino zelenjavo pa opražimo poprej na masti. Vre naj juha počasi do dve uri. Nato vzamemo meso iz juhe in jo razčistimo s tem, da kanemo vanjo par kapljic mrzle vode. Nato jo odcedimo in zakuhamo. Juhe ne jemo zato, da bi se z njo nasitili, temveč da si z njo segrejemo in priparvimo želodec za nadaljnje jedi, pa tudi radi tega, da dobi želodec primerno količino tekočine, da potem laže prebavlja. Preudarnim gospodinjam Sadje je zelo važen del prehrane. Daj ga po možnosti vsak dan še pred obedom na mizo. šele potem naj jedo kuhana jedila. Stara jedila, zelenjava in nagnito sadje so malo vredni, ne kupuj zaradi sledljivosti takšnih stvari. S starim mesom, gobami ali klobasami se pa lahko celo zastrupiš. Vsako živilo skrbno operi in osnaži. Neumito sadje ne devaj na mizo. Jedi ne soli preveč, ostre začimbe in hud kis niso priporočljivi. Črn otrobov kruh je mnogo redilnejši od belega, ržen boljši od pšeničnega. Maslo in olje sta spet priporočljivejša zabela od masti. Najpreprostejša jed je okusna, zdrava in redilna. Mlado zelenjavo praži v maslu, starejšo kuhaj v malo vode. Zelenjavno vodo ne odlivaj, ker ima mnogo redilnih snovi. Krompir je za prehrano najboljši pečen, peci ali pa kuhaj ga vedno v pari. V Mariboru dne Marika Rokk in 3. Heesters Kuhinja Ječmehčkova juha z gobami. Zukuhaj v 3 litre vrele vode četrt litra ječmenčkov. Ko je vrelo pol ure, odlij vodo ter zalij z vrelo zelenjavno juho ali slano vodo. Pridem se drobno sesekanega zelenega peteršilja, ti-mesa in česna ter pusti vreti 2 uri. Medtem deni v kozico 2 žlici presnega masla ali masti, potem sesekane čebule, peščico poparjenih, ožetih, drobno sesekljanih gob in žlico moke. Ko zarumeni, zalij z ječmenčkovo vodo ter vse skupaj zlij k ječmenčku; ko nekaj časa vre, je gotova. Zvito stegno. Posoli in potolci prav dobro 2 kg telečjega stegna od tanke strani ali pleče od debele strani. V kozico deni žlico presnega masla ali masti. Ko se speni, pridem žlico prav fino sesekljane čebule; ko ta malo zarumeni, dodaj še malo drobno zrezanega zelenega peteršilja, krebulje, 2 osnaženi in fino zrezani sardeli, pol žlice fino zrezanih kapar in malo popra. Vse to dobro premešaj in namaži na stolčeno meso. Potem ga zavij trdno skupaj, poveži z motvozom, deni v kozico v vročo mast, prideni juhinih zelenjav in jo pari nekaj časa pokrito. Ko je pečenka že precej mehka, jo zarumeni še v pečici. Nato poberi mast, prideni par žlic smetane in malo juhe. Ko prevre, razreži in precedi nanjo omako. Krompirjevi rezanci. Skuhaj 3 krompirje in jih pretlači na deski, dodaj 1 rumenjak, malo soli, košček presnega masla in dobro zmešaj; prideni še 5 do 6 žlic moke ter naredi urno testo. Ko je gladko, ga razreži na enako velike koščke, iz katerih naredi po-dolgaste klobase; te zopet razreži na enako velike koščke, razvaljaj jih z rokami v tri prste dolge, ob obeh koncih koničaste rezance. Zakuhaj jih v slano vrelo vodo, kjer naj vro 3 minute. Medtem daj v kozico 2 žlici presnega masla ali masti in par žlic drobtin, odcedi rezance ter jih zalij z mrzlo vodo, dobro odtečene stresi v kozico, jih rahlo pre-polji, še malo prepeci ter daj poleg kakega praženega mesa ali k prikuhi ali s solato na mizo. Karfijola kot solata. Skuhaj karfijolo v slani vodi, v kateri naj se tudi ohladi. Nato jo potresi z belim poprom ter oblij z oljem in kisom. Ali pa zmešaj v porcelanasti skledici soli, olja, kisa, drobno zrezanega peteršilja in belega popra z leseno metlico ali vilicami ter-s tem lepo karfijolo. Kuh Iz sveže smetane, žvrkljaj v 3 osmin-ke litra dobre smetane, 7 dkg lepe bele moke. Potem pa razgrej v ponvi 4 dkg presnega masla, zlij to vanj in mešaj, da se ti zgosti in odloči od ponve. Deni v skledo, hladno mešaj in primešaj 5 rumenjakov, malo vani-ljevega in še 8 dkg drugega sladkorja ter trd sneg iz vseh 5 beljakov. Nato deni v pomazan model pa skuhaj na sopari. Ko je kuhan, ga stresi v skledo in polij s šotojem. Ponarejen srnin hrbet kot torta. Mešaj, da dobro naraste 8 dkg presnega masla, 6 rumenjakov in 10 dkg sladkorja, primešaj 7 dkg segrete čokolade, 6 dkg močno z rumom napojenih drobtin ter malo cimeta in klinčkov, od 6 beljakov trd sneg ter s snegom vred 8 dkg fino zrezanih mandeljnov ali orehov. v' *'■' Ufina filmska igralca ki igra j« »Halo Janine...! Halo Ma —. Deni v namazan ter z moko P0^ vročini za to določen model; peci v sred^ ^ de tri četrt do eno uro. Potemga z * sko, oblij s čokoladnim ledom m ^ olupljenimi, na listke zrezanim ^ ka* nimi mandeljni lepe vrstice, v j ke dobre marmelade. Praktični nasveti Cenen šampanjec. Na sledeči P^fgteklejj' čin narediš poceni šampanjec. _ranioV st0. co belega vina ter deni vanjo 5 g jj^o# čenega kandis-sladkorja, o kratno kisline in 5 gramov čistega, d vato*® ^ inUKzamašekUdobro priveži, da neJ teti. Steklenico postavi na led jeC uf£ Drostor. Čez malo casa je šamp ho st^ rabljiv. Najprimernejše so. v to nice s patentnimi zamaški. w J' ---------- J, £jSivC’ Jabolčni šampanjec. V 100 ^ «^0rja, jabolčnega vina raztopi 8 dkg s jn n«{ primešaj 2 litra dobrega konj ^ s * v steklenice. Potem raztopi. * °A0|Jnei>atA, žega vinskega kvasa v pol litra J ^ #1, ;tefa HdVdUllCga UtlV-ga vnm v— pine v vsako napolnjeno ste*- jn kapljic. Steklenice dobro z&rn jež zamaške z žico ter shrani stekleni na hladnem. Po štirih tednih je v jrt,fS Ijivo, peni se ter ima okus kas penušec. /boljšuje kava. Akm se na primer LfefO-fJi 1 rtfomnir l^otro n a nf ftftliKel . Sol v kavi. Sol je sredstvo, s 15 gramov kave pol naprstnika čene soli, postane kava tečna, da moreš želeti. Varujte svoje zdravje s tem, da skrbite za redno stolico. Jemljite dnevno po jedi 1 do 3 Leo-pilule, ki Vam pomagajo do lahkega in prijetnega odvajanja. Ogla. reg. pod Sp. br. 069 od 28. X. 1^88 MARIJ SKALAN: RAMAS IN JORA ROMAN ZADNJIH LJUDI NA ZEMLJI 8 »Yagiri Seoni je moj nasprotnik. Bil je ste nasprotnik mojega očeta. To je jedro Maninega svarila pred ljubeznijo do njegove hčere.« Toda prav vse to je njegovo komaj določeno prebujeno hrepenenje po Jori le še podžigalo. Obšla ga je nepopisna želja, da bi jo vsaj videl, a nenadoma se je zdrznil : »Morda me tudi ona sovraži?« Prijel se je z roko za razgreto čelo. Misli so mu drvele po glavi kakor po viharju gnani oblaki. »Ne, ne,« je vzkliknil na glas, »Jora me ne sovraži. Njeni pogledi in njeni smehljaji niso hlinjeni. Jora me ljubi. Ko bi ie mogel do nje, ko bi ji le mogel povedati, kako neskončno hrepenim po njej, kako je sleherna moja misel le njej posvečena ...« Tedaj je zaslišal izza vrtne ograje razposajen otroški smeh. Napotil se je tja in ozrl na malo trato: tam je stala ona, Jora, in okoli nje sta se podila zdravnikova Devi in njen osemletni bra- tec Agar. »Jora,..« ustanice so mu same zašepetale njeno ime. In kakor da je slišala ta njegov šepet, se je okrenila proti ograji, se zagledala vanj in veselo nasmehnila. Vitka, a vendar polna, z raz-kuštranimi lasmi okoli ovalnega obraza in s pogledom, ki je bil ko tolmun globok, je stala v cvetju svojih zdravih osemnajstih let le nekaj korakov od njega in se mu smehljala. Samo smehljala. A zdelo se mu je, ko da čuti, kako ji nemirno bije srce pod nežnimi obrisi grudi za belo svileno obleko. Za sponko je imela zataknjeno rdečo orhidejo, ko da ji curlja kri iz marmornatih grudi. In prav v to rdečo rano so se zasesale Ra-masove oči. »Kaj se skriva za tem cvetom?« je pomislil. Devi se je zasopla ustavila skoraj tik ograje, ga zagledala in veselo vzkliknila. Stekla je k njemu, in za njo jo je ubral še Agar. ' »Pridite se igrat z nami!« je zaprosila. in Agar je veselo ponovil njeno prošnjo: »Pridite, pridite, Ramas!« »Saj to se ne bi spodobilo, mala norčka,« je dejal inženir. »Taka igra je le za otroke.« »Jora ni več otrok, pa se le igra z nama,« je ugovarjala Devi. »Kaj ne, Jora?« »Kaj pa sem, če nisem več otrok?« ji je odgovorila dekle. »Gospodična,« je dejala Devi in Agar je pritrdil. »Ne, ne, še vedno sem otrok, le malo večji od vaju,« je rekla Jora in se približala ograji. Njen pogled se je iz bližine srečal z Ramasovim. Strmela sta molče in negibno drug v drugega, ko da bi si hotela izpiti s pogledi iz duše odgovor na vprašanje, ki je žgak> njuni srci. »Zakaj se pa tako gledata?« je vprašala Devi. Ramas in Jora sta se hkratu na glas zasmejala. »Sedaj se pa smejeta,« je pripomnil Agar. »Ali se ne marata?« je vprašala Devi. Jora je zardela kakor njena rdeča orhideja na prsih. Povesila je pogled in vzdrhtela. »Kaj te je sram?« je vprašala Devi. »O, le nič se ne boj Ramasa; če bi ga poznala kakor jaz, bi gaS JaZ bi rada; še poročila bi se z nj • tudi, pa sem še premlada.« ^ je d«j»* »Jaz bi se pa oženil zJof’ Agar. gar- ,.la kal Ramas in Jora nista ve ’t ja storita. Otroška odkntosrc ^ ^ spravila v nepopisno za bj n ..............„ cMu trudila, u* po spravila v nepopisno z* ^ bi 11 e, sta se vsak v seM i™d' “Jtke if & primerno besedo. Mirine s prsi n ^ sekala prva Jora. Snela zbeŽida dejo jo vrgla Ramasu ograje. , ;e za^r‘Li. »Vidiš, da ga imaš rada,J hbtela za njo Devi. »Meni je ^ bi njemu jo pa kar tneces, ^1 njo prosil.« £ T1jini,« je »Se omožila se bos ^ Agar. - j nj-u cve Ramas je pobral vržen prav itI nežno pritisnil k us ^ J ^ se je naskrivaj oz la pod d ^ mu z roko zamahnila žare!,vjg# je zbežal. Orhideja m* pa dv mirni desnici, v duši S neskončno opojna zav ‘ j3!« . ,,aii ,Jora m« li«W Zavriskal bi bil, a . a(jar s° fantje v davnih časi«, _ , I ČlillJC V UftVlim - čali od svojih dekle • iljeJ _ v Mariboru "dne 11'. XI. 1939. Safi »V e č e r n 1 k« Stran 9. '^emski »mali velemojster« Landau je g. I P°. nekaterih uspehih silno samozave-s * llestrPno čakal priložnosti, da se siva ^”*npl°« dr. Euweja dokoplje do prven-Nizozemske. Letošnji nizozemski turnir je Landauu dal pravico, da v po-L. em JHn^hu izzove prvaka dr. Maxa Eu-uJrt' \ ,SV0P ve'iki domišljiji .je Landau še šahn n]a‘c!lem spretno pripravljal nizozemsko m ovsko javnost na ta dogodek, skušajoč ji 7 j6 tll„5rePričanje, da je dr. Euwe tako rekoč 2 Velit- >>P°*{pjnimi«. Spričo tega je javnost Staši i ,zan'manjem pričakovala match, pri-dr p Lan.daua pa so že prirejali sedmine za iRraLIWeia' Toda boginja šaha se je grdo polka-. z Landauom, ko ga je doletela usoda se v ,Velika domišljija in samozavest sta raz Jefnem b°i11 sprevrgli v strahovit po M i V uuju »{Jievrgll v °b stan’ - j? bil določen na 10 part7 .t0 na kar lahk0 črni P0, ‘ ‘' bi i., • 1^2, b6 upa na izenačenje. Sedaj pa d>5+ 1 ?--- bo precej tvegano zaradi 9. Pa 7 10. Se5 itd.), 0—0 9. Lg5 (sedaj Chile. Ve De/9-... b6 samomor: 10. Lxf6, Lxf6 11. prvakinje, - Landau SViiVh dxc5, Da5+ 11. c3, Dxc5 12. 0—0, Tfd8 13. Se5! (beli stoji odlično. Črni je skušal s potezo trdniave pripraviti Ld7, toda dr. Euwe ni zaman 'profesor matematike, ko je s potezo konja to namero preprečil: 13-- Ld7? 14. Lxf6, Lxf6 15. Lxh7+1, Kxh7 16. Dh5-j-, Kg8 17. Dxf7! in 18. Sxd7), Txd3?! (drzen obup malega L. proti velikemu dr. E.; toda dr. E. je imel vse precizno izračunano ter si z zdravimi potezami zajamči prednost) 14. b4! (dr. E. podi črno damo s 5. linije zaradi lovca na g5, s čimer grozi zajeti kvaliteto), Dd5 15. c4I, De4 (edina poteza, s katero reši črni kvaliteto, zaide pa v izgubljeno končnico) 16. Dxe4, Sxe4 17. Lxe7, Td2 18. Tadl, f6 (izguba kmeta, toda črni je že v silni zadregi, njegovo damsko krilo je mrtvo) 19. Txd2, Sxd2 20. Tfdl, fxe5 21. Txd2, Kf7 22. Ld6, Ld7 23. Lxe5, Le8 24. Td4, g6 25. h4!, Te8 26. g4, h5 (črni hiti s kmeti na polja svojega lovca, upajoč na remis zaradi raznc-oarvnih lovcev) 27. f3, a6 28. Kf2, Lc6 29. Ke3, Tg8 30. Kf4, Ke7 31. g51, Tc8 32. Ld6+, Kf7 33. j Ke5, Kg7 34. Tf4, Te8 35. Tf6, b5 (lovcu je i treba ohraniti polje d5, in prost kmet je še malo upanje) 36. c5, Ld5 37. a3, Td8 (grozilo je 38. Lc7 z vdorom kralja) 38. Txe61! (smrtni sunek sanjam črnega, ki je še vedno zidal na raznobarvne lovce svoj skromni remis; z žrtvijo kvalitete odloči dr. E. takoj partijo), Lxe6, 39. Kxc6, Ta8 40. c6, Te8-j-41. Kd7, Kf7 42. c7 in črni preda. 191. SLOVANSKA OBRAMBA Beli: dr. Emve Črni: Landau 1. d4, d5 2. c4, c6 3. Sf3, Sf6 4. Sc3, dxc4 5. a4, Lf5 6. e3, e6 7. Lxc4, Lb4 8. 0—0, Sbd7 9. Db3!, Db6 10. e4!!, Lg6 (10.... Lxe4 ne gre, ker sledi po zamenjavi na e4 Lxe6 s silnim napadom, toda tudi 10.... Lxc3 ni dobro zaradi 11. exf5 itd.) 11. Lxe6 (toda dr. E. žrtvuje kljub temu), fxe6 12. a5!, Lxa5 13. Dxe6+, Kd8 14. e5, Te8 15. Dh3, Lxc3 16. exf61, Lb4 17. fxg7, Ld6 18. Se511, Lxe5 19. dxe5, Lf7 20. Tfdl (sedaj odloči dr. E. z napadom na d liniji), Ld5 21. e6!, Sf6 22. Lg5, Ke7 23. Dc3 in črni preda. S^eS©v&ia Poleg velike šahovske olimpiade v Buenos Airesu, na kateri je sodelovalo 27 držav, je bil tudi turnir za svetovno damsko prvenstvo. Glavna borba je bila med poangleženo Rusinjo Vero Menčik-Stevensonovo in Nemko Sonjo Graf. Povsem nepričakovano pa je v borbo zelo odločno posegla tudi B. Carrasco iz Chile. Vera Menčikova, ki je branila naslov pa je precej prekašala svoje ša- svetovne prvakinje, drugo mesto je zasedla Grafova, pol točke za njo pa tretje mesto Carrasco. Menčikova je rutinirana igralka, N, FaBateliia Organizacija jugoslovanske filatelije Z novim notranjepolitičnim življenjem so se pojavila tudi med filatelisti vprašanja »decentralizacije« ter ustanovitve treh filatelističnih zvez. Velika večina filatelistov pa je to misel odklonila, češ da je filatelistična organizacija v Jugoslaviji še tako šibka, da bi je nikakor ne kazalo razdeljevati. Statistika o organizaciji filatelistov v naši državi je naslednja: Hrvatska Srbija Slovenija Vojvodina 11 klubov 8 klubov 7 klubov 6 klubov 305 članov 280 članov 200 članov 309 članov Vsega skupno 32 klubov 1094 članov Z ozirom na gornjo statistiko, ki kaže šibkost organizacije v naši državi, je pričakovati, da bo ostala filatelistična organizacija enotna ter bo pod skupnim vodstvom skušala v bodoče še bolj poglobiti svoje delo in organizacijo izpopolniti. obvlada dobro teorijo ter igra zelo zdrav šah, precizno računa. Naslov svetovne prvakinje ji gre po pravici, sedanje tekmice je kmalu še ne bodo dosegle, menda jo bo prej potisnila v ozadje starost. S turnirja za damsko svetovno prvenstvo prinašamo naslednjo partijo: 192. CAMBRIDGE SPRINGS OBRAMBA Bela: B. Carrasco (Chile) Črna: V. Menčikova (Anglija) 1. d4, Sf6 2. c4, e6 3. Sc3. d5 4. Lg5, Sbd7 5. 513, c6 6. e3, Da5 7. Sd2, Lb4 8. Dc2, 0—0 9. Le2, e5 10. dxe5? (boljše 10. 0—0 in na 10. ... exd4 11. Sb3, Dc7 12. Sxd4), Se4! 11. Sdxe4, dxe4 12. Tel, Sxe5, 13. Lf4, Sd3-f 14. Lxd3, exd3 15. Dxd3, Lf5 16. De2, Tad8 (za belo je igra menda izgubljena; zaradi grožnje Ld3 ne more do rohade) 17. a3, Lxc3-f 18. Txc3, Ld3 19. Dg4, f5! 20. Dg3, Lxc4 21. Le5 (udar na kvaliteto 21. Lc7 ne gre zaradi 21 Dd5 22. Lxd8, Txd8 in neubranljivega mata), Td7 22. b4, Dd5 23. Ld4, Te8 24. f4??, Dxd4 in bela je predala. Kolikor je bela pozicija brezupna, pa menda le ni bila izgubljena. Namesto 24. f4? je bilo potrebno 24. Kd21, nakar bi črna imela težke muke do zmage. š. švicarski prvak Henry Grob je izdal v založbi Kurt Ronninger v Leipzigu 96 strani obsegajočo knjigo »Otvoritve v šahovski par-liji«. Knjiga je sistematičen prikaz vseh otvoritev ter bo služila izvrstno v otvoritvah manj izkušenim šahistom. Naroča se pri založbi in velja 2 RM (okoli 30 din). Križanka št. 52 2 3 4 5 6 7 8 111 IV VI Vil Vlil IX XI H ■ m — m — — ■ m m — ■ ■ n i ■i J Besede pomenijo: Vodoravno: I. širok razgled; H. turški plemič; oseba iz sv. pisma; III. francoski kipar; bog sonca; IV. žensko ime; narobe zaimek; V. žensko ime; števnik; VI. medmet; del prvine; VII. slov. gora; VIII. kemičen znak; nearijec; IX. ameriška država; X. moško ime; mesto v Afriki. Navpično: 1. mesto v Južni Ameriki; 2. trenutki pred smrtjo; moško ime; 3. nebesna točka; kraj pri Ljubljani; 4. mesto v Južni Ameriki; vljudnost; 5. poškodba; mera; mesto v Franciji; 6. mera; okrajšava za svetnika; kraj ob meji; 7. odlog plačila; 8. zdravnik; časovna enota. z matom'’ ozTizgubo trdnjave), c5 10.1 hovske vrstnice ter ponovno osvojila naslov ^eflh z mladino * jem C‘sSonet« je dober in z 0bc.1t-Pisari. Kaj več bi težko o njem tu?31- sicer pa ne bi hotel sidrati Dpi Pesmi. To pač ni več narejena Ijfrh2 , an’Pak i° bisa!o že živ‘ « ,e‘ S »Štirinajstimi kronami» pa v ,a|?o. Že »stojijo«, kakor pravimo jJ. Wni, in bodo zagledale kmalu )J.^ti; mogoče že to soboto, kot ^stek. Torej ni treba, da si tako ' ‘^lien, in da misliš, da boš mo 'aga fož - ----- , Ha Z razui1>evanjem brati, črtica .ie j Zfela. .Videlo se je, da je zade-r4,.^0živeta. Pričakujem novega ike^3' ^a sel11 ^az ma'ce a r' z odličnim spoštovanjem itd. rafSKicienjc! ~ Sta,,ko PaI,ič- To- pa 0 izšla »Moja mladost« in jaz $ il se kaj kmalu znova ogla-^ pozdrav! — Vladko Kos. »11. V3e 'zšla po|i ifojji . ai po p reje. Da, to so Veta,mk ki^ se tičejo mladine vsega ... , _'akati. »Voščene svečke« so bile Ho napisane, a treba jih ,>e Pozdravljen! 2J3SSH Lovska — Brankec, kaj je prinesel oče z lova? — Kislo lice. — Kako? — Ker ni ničesar ulovil Sodobni šolar Profesor: in tako je zgorel zaradi Herostratovega izdajstva krasen Dianin hram. Šolar: Ali je bil vsaj zavarovan? 'Jttsss.ej Križiinka Vodoravno: 1. nasprotno od svetlobe; 5. izgorelo drevo; 6. sestavina živega telesa; 7. Italijani; 8. prikrivanje; 10. oziralni zaimek; 11. igralna karta. Navpično: 1. tekačevo delo (ne- določnik); 2. velika doba; 3. odrešenik (tujka); 4. glas; 7. čebula: 9. igralna karta. sissas Posetnica 45 1 2 d 4 5 m & 7 B i y 10 m 11 Of t narkozo je iznašel Icohs.11 \ ki je delal že 20 let na !«tojjU iu Nova narkoza ttifcga lZ dušikovega oksida pome-irW'7 etr°vimi parami. Pri tej SG Prebudite kakor iz na-ega spanja. • ®He1n I ‘vati p • koruze so začeli prido-!ahoi .'anco/-i. Koruza, ki zraste 'kinov h i!0na hektarjev da 15 mi-^ Prpri ttar^v a'ikohola. ki ga po- 0 v bcncin. Tak način 7 bridnu-3 bencina je cenejši ka-S|ia. lv atije sintetične nafte JULE TIC iZ Kaj je mož po poklicu: Rešitev križanke Vodoravno: 1. oves; 5. enota; 6. torek; 7. pl; 8. te; 9. zev; 19. ralo. Navpično: 1. otep; 2. rov; 3. eno-ter; 4. setev; 5. olika; 9. z a Rešitev stopnišča T rt prt — trop — porto — i poroto —- torpedo. » Hedernik« sa mladino Leto 1 Maribor, 12. novembra 1959 llllllllliliilllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli; Stev. 45 Sonet Prijatelju I. S. -c. Drevo iz zemlje mlado je pognalo, Da žlahtnejši bi sad mu obrodilo ga cepil je vrtnar, zato obilo sadu v plačilo je drevo dajalo. Prešla, so leta, glej, vrtnarju v hvalo drevo je raslo, sadje obrodilo; jaz vem, da bi se bilo posušilo, če. vejo kdo odlomil bi le malo. Tovarištva sem sklepal s trdno vero, roko podajal, pač meneč: mladiki podobno je sreč marsikatero. Zdaj vem, le v stiski, sili le veliki, ko kupa polna je, polna čez mero, pokaže se prijatelj v pravi sMki. 11. 11. (Ob dvajsetletnici premirja — VLADKO KOS) Z ognjem in mečem Evropa propada, z vencem krvavih rož grob si krasi. Blazna, od krvi pijana armada v smrt se pogreza, hura ji kriči. Dolga neskočno že vrsta je mrtvih: oče pri sinu, pri ženinu brat. Spačeno lice, ob jeklu dva prsta, starec upognjen tam, strt cvet tu mlad. Mar si Evropa zato dom gradila, s slavo in mrzlim orožjem odet, da z njim boš vso srečo življenjsko ubila, znova na kamnih začeta boš spet?!? Srca otroška Pariza, Berlina, Londona, danes, ki v vojni žive, trga naj tvojega meča ostrina? Varji, Evropa, otroško srce! Skopuh in njegova srajca SVETOSLAV MINKOV (Bolgarska pripovedka) 2ivčl je človek, ki je imel na kupe denarja in ki je bil velik skopuh. Človek je mislil, da bo lahko vse svoje bogastvo ponesel s sabo v grob, pa ni zategadelj upal izdati denarja niti za najpotrebnejše. Jedel je suhi kruh in pil mrzlo vodo, oblačil se je v konopljasto srajco, ki jo je podedoval od Očeta, ki je bil prav tako velik skopuh. Prav za prav je ostal od očetove srajce samo Že rokav, kajti vsa ostala srajca Je bila že sprešita s krpami, Neki dan pa je skopuh slekel to svojo srajco, jo opral in obesil na Plot. Takrat pa se je Sonce, ki je že leta in leta sušilo srajco, nasmehnilo in reklo: »Odšlo bom na zemljo in zahtevalo od skopuha, da mi plača to dolgoletno delo, ki ga imam s sušenjem.« Film Paul Muni pripoveduje o svoji poti MOJSTER FILMSKE MASKE SE JE RODIL NA POLJSKEM KOT SIN AMERIŠKIH POTUJOČIH IGRALCEV — VZOREN SOPROG — SILO NJEGOVEMU USTVARJANJU DAJETA ŠTUDIJ IN ČAS — DOHODKI V pomenku z novinarji je Paul Muni prostodušen, zelo dojemljiv ter skoraj otroško dober jn ljubezniv. O sebi pripoveduje s prirojeno iskrenostjo in skromnostjo. —, čeprav me bolj malo miče, da bi se vračal v pretekle dni, je začel Paul Muni, moram vendar začeti od kraja. Prav žal mi bo, če to za vas ne bo zanimivo. Rodil sem se v Poljski, v Lvovu, pred 42 leti. Vendar pa nisem Poljak, ampak Amerikanec. Moja starša sta bila ameriška igralca, jaz pa sem zagledal luč sveta ha njuni turneji po Evropi. iTako sem to svojo ljubezen do gledališča prav za prav podedoval. Svojo umetniško kariero pa sem začel že z dvanajstim letom. Zgodilo se je tako: ob priliki neke predstave mojih staršev je znenada obolel neki igralec, in ker ni bilo nikogar drugega pri roki, so postavili mene na njegovo mesto. To je bila moja prva vloga, prvi nastop na deskah. Ne spominjam se več, kako sem odigral to vlogo, vem pa samo to, da ta moj prvi nastop ni bil kdo ve kaj. Moja gledališka kariera se je začela šele s 17. letom. Takrat sem dobil pri naši gledališki skupini lepo partnerko, v katero sem se zaljubil. Šest tednov pozneje sva se že po- ročila. In ta lepa partnerka 17-ietnega igralca je še danes ga. Muni, ki stoji zvesto ob strani svojega moža ter mu pomaga pri vseh križih in težavah, ki so zvezani z njegovim poklicem. Tiho, skromno in nevsiljivo se veseli njegovih uspehov in njegove slave. Muni je nežen soprog, ki še danes ljubi svojo ženo ter ji posveča vso svojo pozornost. Ves prosti čas ostaja pri njej. Ko je odpotoval na oddih v Evropo in Severno Afriko, ga je spremljala na poti tudi ga. Muni. Paul Muni snema letno enega ali največ dva filma. To reč je tako obrazložil*. »Ne smete misliti, da snemamo tako malo, ker mi ni za delo; kajti vsako vlogo, ki mi jo dodelijo, študiram do zadnjih potankosti, kar mi vzame precej časa, vendar pa se edino tako lahko docela vživim v osebnost, ki jo pozneje podajam na platnu. Za tako podajanje pa je treba vedno časa, in še enkrat časa. Tako so nastajali filmi „Pasteur”, „Zo-la” in najnovejši film „Juarez”. V te filme sem, verujte mi, vnesel vso svojo dušo ter jih imam izmed vseh najrajši, čeprav sem tudi v ostale svoje vloge vložil vedno ves svoj napor.« — Ali vam pomaga vaša gospa pri pripravljanju posameznih vlog? — Na vsak način. Moj najboljši in najvda-nejši pomočnik je. Mnogo ji dolgujem. Vsak Paul Muni kot Zola. film me zanima kot umetnostna ustvaritev, prav tako pa tudi kot propagandno in vzgojno sredstvo, ki deluje na mene. Docela se zavedam svoje odgovornosti in posledic, ki oi jih lahko imel na množice slab film, pa zato skrbim z največjo vestjo in pazljivostjo, da je moja vloga na potrebni višini. Vedno težim k dovršenosti, ki jo le morem doseči. Da bi svojo nalogo pri filmu čim bolje rešil, sem si pridobil pravico, da si smem vedno sam izbrati snov in scenerijo za film, v katerem nastopam. Res je, da mi ta pravica nakoplje dosti več dela in znatno poveča mojo odgovornost, ali moja zavest je mirnejša. Novinarji so ga nato še vprašali o višini njegovih dohodkov. Paul Muni pa se je nasmehnil in odgovoril: — Za življenje zaslužim vedno dovolj. Vendar pa ne smete misliti, da dobivam kakšne pravljične honorarje. Na leto dobim vsega skupaj okoli 300.000 dolarjev. No, vi pa dobro veste, da jih je v Hollywoodu precej, ki zaslužijo dosti več... „HaIo Janine ...! Halo Marika Režiser Carl Boese je posnel v Babelsber-gu veliki revijski film »Halo Janine«. Glavno vlogo majhne pariške plesalke Janine igra Marika Rokk, ki se s svojo sposobnostjo, z žilavim delom in vero v uspeh povzpne preko vseh zaprek do nositeljice glavne vloge. Film se bo močno razlikoval od dosedanjih revijskih filmov, ker so plesi Marike Rokk medsebojno povezani v neko organsko celoto. Film je zgrajen dramatično kljub temu, da se dogaja dejanje na revijskem po-zorišču, mestoma pa tudi v svetu skladatelja in plesalke. Scenerija se vsa preliva v svetu reflektorjev ter deluje kot taka prav za prav nad-dimenzionalno. Posamezni deli prizorišča so napravljeni premično, da stavbe neslišno kar zginjajo in nastajajo pred gledalčevimi očmi, kakor da bi se pogrezali v zemljo, ali pa rastli iz nje. , , . , „ V filmu sodeluje 150_ plesalcev jn plesalk, zraven tega pa je istočasno v ateljeju tudi veliki orkester, ki izvaja skladbe Petra Kreu-dera. Film je snemal operater Konstantin Irmen-Tschet. Partnerja Marike Rokk v filmu pa sta Johannes Heesters in Rudi Godden. Ostale vloge igrajo Mady Rahl, Else Elster in drugi. Manuskript pa je napisal dr. Kiilb. IRONIJA IN UMETNOST V ameriških filmih srečamo pogosto ironijo, pa tudi samoironijo ali norčevanje iz samega sebe. Zdaj so pa tudi pri Ufi posneli film »Senzacionalni proces Casilla«, ki ga je insceniral Eduard von Borsody, v katerem je zvrhana mera ironije. Film namreč na satiričen način prikazuje razmere, ki vladajo v ameriški sodni praksi. V . ^dramatiCnS'^-vlogo Heinnch George, m_ tQSti kj ne po-brušeno ironijo ustvarja nap pustijo do konca filma. Zvezda hiise Ralnei■ ufl^ Luise Rainer, la ^Jg^^idovka s svo-učenka in mlada dunajska ^ ^ jim navidezno b°leha^ ®0iem prihoduv pravila v enem le*u P°. n kakor j° a>' Hollywood takšno kant' nravi le redkokateri filmski g* je bila talentirana, pa je,pi od acijo, ki jo je ustvarila J » je dobila kot najlepše P ,merjji u® grado Ameriške akademije sed® ^o- nosti. Za tem .filmom so se d. drugi filmi, ki jih je i lasfc? V vseskozi pozdravljala tei.P1 inaš^.j, njih, vendar pa Wnu niso jr ^ kli računske beležnice m reg • y ner več ne nesa Luise Ram 3 HolU sličnem razpoloženju zapus ^ # J ter o/išla v Pariz in Londo, e r F začela pogaiati za angazmane ^ .n skih filmskih podjetjih. A i * so ^ vojna, upi filmske zvezdnice v va splavali po vodi. ,našla Tako se je Ramerjeva zn je ^f- brez angažmana, krhati pa isatel]av tudi ljubezen njenega ™?^ Ps0 A forda Odetta. Luiso Rainer M L Hollywoodu počasi P°za’^a & iz-lywood „ne prenese vec ^ vedS igralke, ki vedno pretirava i"^ vablja solze v bioskopskili kor se je izjavil neki holly _A nar. Solnce se je pretvorilo v starčka s sivo brado, sedlo na oblak in splavalo na zemljo. Odšlo je pred skopuhovo kolibo ter potrkalo na vrata. Skopi bogataš se je prikazal .na pragu. »Dober dan! Prišel sem po denar, ki mi ga dolguješ.« »Denar? Kak denar?« je prestrašeno zavpil stari skopuh in hotel Soncu pred nosom zapreti vrata. »Potrpi!« mu je reklo Sonce. — Sonce sem. Desetletja sem ti že sušilo to srajco, dobilo pa nisem zato delo niti počenega groša. Sto zlatnikov, to pač ni mnogo...« »če si zares Sonce, čemu ti denar? je vprašal starec m pobledel kakor smrt. »Ali so ti tudi ostali ljudje kaj plačali zato, da sediš -na nebu ter jih greješ zgolj sebi v zadovoljstvo?« Sonce se je nasmehnilo, se pogladilo po bradi in odgovorilo: »Denar ne bo zame, siromakom za bom zaneslo. Kaj pa je to zate — sto zlatnikov? Ne bo se ti poznalo.« »Siromaki ne rabijo denarja,« je odgovoril bogataš, »njih je nebeško kraljestvo. Preje bodo umrli, preje bodo v nebesih. Sto zlatnikov ti ne bom dal, pač pa bom zmolil sto molitev pred križem.« »Ali molitve omega, ki ne pomaga siromakom, ne dosežejo Gospodovih ušes,« ga je zavrnilo Sonce. »Od posvetnih dobrin ne bo ostalo ničesar, dobra dela po pomagajo v nebeško kraljestvo.« »Že,« je pismi jezno skopuh, kaj me brigajo siromaki, samo da imam zlato!« Nato je zaloputnil vrata. Sivobradi starček pa se je po oblaku odpravil na nebo, se znova pretvoril v Sonoe, ki je obsijalo zemljo. Pbklicak) je ,Veter ter mu zapove dalo: »Odidi na zemljo ter odnesi srajco človeku brez srca, in ki mu ljudje pravijo skopuh. Veter je zapihal z vso svojo silo ter dvignil srajco s plota. Ko je sikopuh videl, kaj se godi s srajco, je stekel iz hiše ter se zagnal za srajco, da bi jo iztrgal vetru. Tri dni m tri noči se je podil za srajco, dokler ni ves prehlajen omagal in umrl. Kaj pa se je zgodilo s srajco? Veter se je še dolgo poigraval z njo, dokler se je ni naveličal; nato jo je spustil v kotel velike tovarne. V kotlu se je iz skopuhove srajce skuhala kaša, ki so jo potem prelili v papir, na katerem je natiskana ta pripovedka. sssasi Moja pomlad STANKO PAHIČ Otroška moia leta kot drevja zelen list so brez skrbi prežeta, na nje spomin je čist. Petnajst vedrih pomladi vzkipelo je v nebo kot lastovke pomladi mi dušo dramilo. Pred mano je življenje, svet, dela le hoteč, naj tepe me trpljenje, zdaj otrok nisem več. Učitelj: »Cesar Napoleon je rekel, kakor smo se že učili, da ni ničesar nemogočega.« Učenec: »Tako? Naj bi poizkusil, prižgati vžigalico na mihi.« Ančklna dota — Ne jezi se, očka, če sem razbila šipo. Odžtej mi raje to šipo od dote! Življenj® peci morsko gladino V morju živi na milijarde raznih živali. Tako se nahaja samo v Jadranskem morju okoli 360 različnih vrst rib; lovijo pa samo okoli 100 vrst teh rib. Največ pa lovijo ribiči pečinske ribe: sardele, palamide, skuše, tune, girice, bakalare in druge. V Jadranu pa žive tudi delfini, najrazličnejši morski ježi, morske zvezde ter ostale večje ali manjše živali. Včasih priplujejo tudi za velikimi ladjami v naša vodovja morski psi, ki so nevarni za kopalce. Vendar pa se morski psi nikoli dolgo ne zadržijo v Jadranskem morju, ker jih preženejo delfini s svojimi močnimi udarci. Kakor delfini na eni strani škodijo našim ribičem, tako jim na drugi strani koristijo, ker »čistijo« morje od rib roparic, katere se zadržujejo prav tako med majhnimi ribami kakor delfini. Svet pod morjem živi svoje posebno življenje. Znanstveniki ga proučujejo na ta način, da se spuščajo v morske globine v potapljaških oblekah. Tako vidijo s pomočjo posebnih priprav tudi ona morska bitja, ki jih zemljani s prostim očesom niti ne morejo videti. Med algami in morsko travo žive školjke, polži, kače ter ribice, ki se svetijo, ker imajo v repu električno strujo, nadalje morski polipi, ki morejo s svojimi tipalkami oviti in zadaviti tudi človeka. V morju pa je tudi nebroj morskih konjičkov, pajkov, koral in zvezd. Skratka: podmorski svet je tako pisan, da se zunanje življenje še zdaleka ne more primerjati z njim. Potapljači se nahajajo prečesto-krat v velikih nevarnostni, ko se Spustijo na morsko dno. Zato pa se spuščajo na morsko dn«j»s, potapljaških zvonih, ob- $ -^le1' oboroženi še s puškami-morejo streljati tudi v ®?359 .j Studenec v V koritu ene # ameriških rek, v Mj* zvezni državi Louisia ’ ^0p&li ,tr ameriških državah so gj0,jjok .. nedavnim 1-800 1Tietr •„ uježa neaavnim i.««« ---------------- je denec, da bodo s®s st^en jjjj* trolej. Kopanje taKe"nmUdn°; f-w bilo zelo drago in re tr^ ii f sebne vrste oder se idobiVa-r be. Poleg petroleja P ^ studenca sredi reke ■ -xl\o ski plin, ki ga praV jO. . cfoP Banovina Hrvatska oaiiuviiiii »*- !©>*- rt? kvadratnih kilorne ^ biie je torej večja, ka e_ ie ^ teklosti Hrvatske d obsežnos _ pr i la •nrpSRCia to 11 l/ll' krat je presegla ie za vlade Pet« ««„.„00 K' nimiTa merila P - pa s ^ skupnost z Mad bila koje^T kor sedaj- Naiye5ljj ]aVaV pod vlado kralf Tom kva.dratn segala skoraj 100.^ p iobH v A® prej so avtomobila ljudstvo neve pri(peljal _ mislili, da se sam vrag. um'va'° p P°z1'# s peskom * es »« >5 svetu, kiei" s mila. Najbolj je pUs s peskom P» vr° m vode. A v Mariboru 'dri? 11. XI. 1939. »V e č e r n i lf« Stran 11. Ž52!ff|wosfi Ja kuhar lio še pivo napravil vroče* živijenjske skice »Rdečega Napoleon" — Zakaj sta se StaJin In Trocki razila 5^onk-PSospodai' Kremlja i jonske zveze sovietskih n , la nad 18S sovjetskih republik, po- dlJ,eh Predmet žgoče di-' Politični krogi zahodne »0, ]nl-^C1''C “i111 zamerijo, češ da igra dvoj-Sve S Vl0g0> ki J1 le težko" uganiti ffioi,osi! vis“ /illisu v r lonovic Džugašvili Četrt ^ jvo Nttkent*6;. ?taliaov. °čc je bil nižjega čeviifl,, JP- > Pa 1° vendar moral kot da ta t v°j kruh. Namenil se je, toda • Josif nasledil na trinožniku, “a mati je odločila drugače, se ;p ' r , .y'c Prišel Josil' v seminar, kjer so fcj: P1'?, seznanil z ruščino. Sošolci ®'»,giišwT1??la sinovi popov in nižjega sjskeaa plemstva. Kakor Napoleon v notranje politike zadnjih let. Velike uspehe je dosegel rdeči diktator po zadnjem paktu z Nemčijo, ko se mu je posrečilo šil vsake najmanjše nevarnosti. Njuna pot je morala iti narazen, Trocki je šel v prognanstvo, Stalin je zavladal v Krem- *J Stalinovi dohodki znašajo blizu 1000 rubljev na mesec. Ivakor Mussolini^ se tudi on ne zanima za denarne skrbi. Lahko bi jedel kakor carji iz zlatih skled, toda novinarji, ki so ga obiskali, so zapisali, da živi precej skromno. Stalinova vera je delo, vendar je pusfU svojo ženo pokopati po pravoslavnem obredu. Je edini diktator, ki je prečita! sv. pismo do kraja, ko je bil še dijak v seminarju. _ Malo ima prijateljev. Druži se le s starejšimi tovariši iz stranke. Težko je priti z njim v intimnejše pogovore, gosle sprejema le redko. Do zadnjih diplomatskih pogajanj je v 18 letih sprejel le sedem novinarjev, še mnogo manj pa poslanikov. Odkar je Stalin utrdil svojo oblast, je stopil vidneje iz rezerve. Nenapovedan se vozi v podzemski železnici, govori v radiu, da celo poljublja se s plesalkami. Splošno zanimanje so zbudili njegovi ukrepi, da naj se v obsežnem imperiju pospešuje trcenje ruskega jezika in ruske zgodovine brez potvorb caristične preteklosti. Tudi do cerkve je v gotovih ozirih uvedel . - . - toleranco, parlamentarni ustavm sistem, Poljsko in zagotoviti premoč \ Baltiku, vračanje k družini in približanje človeku ki jo je ustvarjal pred stoletji ze Peter sploh, so pa značilne poteze Stalinove | Veliki. 1 TROCKI brez prelivanja krvi vrniti Husi ji vzhodno Za slovo od življenja — 650 zarok STALIN hi ^astniški šoli v Brienneu se tudi Postal dobro počutil med součenci. Za-Wil so dijaka, ki je že v seminarju ” aS naVeiT> v B°g;l in zavrnil učitelja: V as varate s tem. Boga sploh ni!"' ^ioa^arju se je Stalin nalezel revo-idej. Kasneje se je seznanil rJ\vSe od 1898 do 1917 je kuhal v lWsl-30J«cionarne naklepe. Petkrat ga Policija vrgla za zapahe, petkrat % <5 Štirikrat je pobegnil, revolucija !&ČJC osvobodila verig, ko je petič kazen visoko v Turuhansku v Stalit! v^an strankinega komiteja je bil fcatpp 2c 1907 soudeležen pri atentatu, v krajJe izgubilo življenje 20 oseb. Talijo,. zajeli zlata v vrednosti pol milili A»vicarsldh frankov. V Bakuju je Sta--- boljševiški list ..Vremja' v ge- ®stem jeziku. Potoval je v Stockholm, Prago na strankine kongrese. y 1912 je* "izdat knjigo o socializmu. Od ,,1907 se je začel Stalinov vzpon. ISll? .lanovitve Polit biroja 10. oktobra vdeloval z Leninom, Trockim, Kamenevom, Sokolnikovom in Sestal je komisar delavcev in . Ate/ ler poročevalec za narodnosti. fOtftjL Evolucij o je bil Stalin sicer elan %n. vendar ne tako vnet in delaven Je j Trocki. V Ukrajini in Petrogradu r01'i! proti Judenioevim belogar-Leta 1921, ko je postal Stalin ’ge-r,., “-ajnik komunistične stranke, se Le-S if ^y° ni zavedal, kakšno bodočnost hK0 ,s tem prepustil. r^f>ci-a i Uek°č Stalin inspiciral čete v »!?ti. Sta};’ niU •U0^'^ voia 11 ^ hotel salii- i? Ha c^11-1 S a je opozoril, mož je poka-? Stali* razcapane, premočene čevlje t e ir svetle, trde škornje. Brez be- % 1 Stalin SP.7.111 ifc^-nio Sil-. .I VI vnialdi. Tla ,~iu sczid škornje, jih dal vojaku, i t„i}, aknil čevlje. Hodil je z njimi časa, dokler mu ni preskr- l°liko ftin MT: dfugih. &> $1% veljal rek: , ce j k v 1^ ^alijj °n še pivo napravil vroče". ^ Stalil0 Ve|jal rek: „Lenin zaupa Sta-V * Hesp P* nikomur''. Lenin se je že • Precl smrtjo ločil od Stalina. Je njed drugim napisal: „Ta ;bu % ^inovjev sta nosila Lenina pri il j^1Za<;i]o dopolnil. Tedaj, 1929. je Sfciah, . Wan in izvedel diktaturo nro- pro- bila smrtna so- v>o^V. ***&■ »5SI oVStalhl «1« ^ ift ?La Prišla iz različnih okoli- C^iti. ^KKsisUčnc ideje ju niso mogle i^jo, Si"«* je očital Trockemu aristo-!»ert^lski jhnjI, P« njemu, da je igralec, ; Koruptni kmet. Sovraštvo V neki njujorški bolnišnici je zapuščena od vseh umrla Adrienne Mc Slean. Imela je življenju 50 zakoncev in nič manj kakor 550 ljubčkov. Toda na starost se ni nihče več spomnil nanjo. Imela je res burno življenje. Na začetku stoletja je priromal v Ameriko reven belgijski delavec, Guilot s svojo boljšo polovico. Mož se je kmalu izgubil v ljubezni in njegova 14-letna liči Adrienne je šla isto pot. Našla je zaslužka pri cirkusu in neki modni reviji v New Yorku. Tu se je seznanila z večkratnim milijonarjem Mc Sleanom. Tri tedne pozneje je postala njegova žena. Po nekaj mesecih zakona z mnogo starejšim možem je kmalu pobegnila, vzela je s seboj bogati nakit in 100.000 dolarjev odpravnine. Založena z denarjem je potovala v San Psihoza plinskih mask jc zajela London. Protiletalska obramba je izdala sedaj celo zakon, da ne sme nihče brez maske na ulico. Kdor sc le 7 miuut oddalji od doma, jo že mora imeti s seboj. Beli lev vzbuja senzacijo živalskega vrta v Milanu. Tu se je levjemu paru izmed treh mladičev rodit tudi belček, ki ima snežno belo dlako, le na ušesih jc nekaj rujavih lis. Nekaj ze r .idicannaterje Vedi, da je za malo denarja malo godbe. Zato glej pri nakupovanju radioaparata na prvovrstnost in nizke obratne stroške. _ Dobra antena podpira aparatu tri ogle. Pazi na. električni tok, da ne niha, drugače boš imel o božiču polno okraskov na drevescu. Pogorele elektronke so namreč primerne za to! Ne veruj vsega, kar se v radiu govori, ne_ poslušaj vsevprek, spored si izbiraj. Ostani pa vsaj en večer zvest isti postaji. Ne hvali svojega aparata na pretek, češ slišal sem to ali ono zelo oddaljeno postajo, v resnici pa še ljubljanske nisi razumel. Bližnjemu nikar ne krati veselja s tem, da neprestano hvališ le svojo škatlo. Radioaparat ni stroj, ravnaj dobro z njim, pa te bo zabaval. Drugače se ti bo maščeval s trdovratnim molkom. Ne nastavljaj zvočnika, da se dere na vse grlo, še manj ga v takem stanju postavljaj na okno. Kdor kriči, nima prav, še manj pa tisti, ki to delajo iz gole prenapetosti. Aparat s tem glasno vpije, kje so brezobrazneži doma. Frančiško.. Tu je vlekla za nos može, oženjene in sanice, 32 zakonov je sklenila v Zedinjenih državah. Noben zakon ni irajal več kot štiri mesece. Pobrala je šila in kopita ter šla v Mehiko, pa dalje v Argentino, kjer se je izdajala za princeso ali hčer svetovno znanega bankirja. Spet so ji sedali možje na limanice, ljubezen je cvetela in žela bogate sadove. Ko so jo v Sao Paulu iskali, je ušla čez veliko lužo in v Bruslju je sklenila 50. zakon. A. ta je bil zanjo usoden. Na ženito-vanju je neki gost spoznal v Adrienni svojo bivšo ženo, na pragu 50. zakona so jo zaprli. 600 zarok je priznala pred sodniki, dobila je več let zapora. Zdaj je ona, ki so jo nosili po rokah številni hrepeneči Don Juani, izdihnila, zapuščena od vsega sveta ... Paberki V Ameriki uničijo žuželke toliko drevja, da znaša škoda v eni sami minuti 54.000 din. «. V eni uri proizvaja Jtižna Afrika 3420 g zlata. Bela 'čebula je izvrstno zdravilo proti revmatizmu, zelje dobra hrana za slabotno deco. V Kanadi ulove v eni uri 16.2(30 kg Slanikov. Na švedskem so začeli te dni v zalivu Eve-zu pridobivati nafto iz morskega dna. Običajna moška ura ima 165 raznih delov. Gejzirska voda . na Islandu ima 90° C. Zaradi kačjega pika umre na mesec v Indiji 30.000 ljudi. Hemofilija (krvavenje, imel jo jc tudi ustreljeni ruski prestolonaslednik Aleksej) je specifično moška bolezen. Moten urin še ne pomeni, da so ledvice bolne. Polovica zemeljskih tal je mokra, hladna in vroča. Na tej ogromni površini ne živi več kakor 10 milijonov ljudi. V gradu Simoneti (Italija«) odmeva strel puške 60 krat. V 100 letih se primeri enkrat, da se ves mesec ne vidi luna. Tako je bilo februarja 1866, 1885, 1915, 1934. Prihodnjič bo tako 1961. leta. V USA namolzejo na uro 5,700.00 1 mleka. Na »ginkaro-biloba« drevesu v Indiji in na Kitajskem rastejo plodovi na listih. Zlato se lahko najde v drobnih peščenih delcih od desetine miligrama ali pa tudi v večjih kosih po 50 kg. Malokrvnost se lahko ozdravi brez medika-mentdv. Pojdi na sveži zrak, jej dobro in počivaj. Odrasel slon potrebuje dnevno 75 kg hrane. KEMIČNA IZSLEDITEV POOMOiiNM’ lz Amerike poročajo, da se je nekemu kemiku posrečilo, iznajti posebno snov, ki vržena v morje razkraja vodo v smeri, kjer se razširja izpuh i i podmornic. Razkrajanje plina je pri lem tako jasno, da . je. zlahka mogoče izslediti lego iu premikanje potopljene podmornice. Na ..polju slave" je padel v bojih pri Zavadvju na Poljskem tudi 21 letni grof Fric Šchaffgotz, ki je bil v sorou d potomci hrvatskega bana Jelačiča. 8521 novi« ima Rusija, tiskajo jih v 69 jezikih za 36,179.000 čitateljev. Prvo merjenje velikosti naše zemlje je napravil že Orastosen v 3. stol. pred Kr. Papagajska bolezen jc zajela Argentino. Ljudje so v množicah zboleli na lej kugi. Pet ljudi jc že umrlo, oblasti so uvedle stroge mere, da se bolezen ne razširil Z bogatega grunta v ciganski tabor Vinko Jarič je bil daleč po Slavoniji znan, bogat gostilničar, ki je v Sikirevcih pri Dja-kovu. Njegova hči Ana je bilo krasno dekle in mnogi'so se potegovali za roko bogate neveste. Toda mlada Ana se je poročila z revnim ometom, čeprav so ji starši branili. Zakon ni bil srečen, zakonca sta se ločila. Ana ni dolgo zdržala na domu svojih roditeljev, priključila se je neki ciganski družbi in postala je ciganova priležnica. Ko je njen ločeni mož umrl, se jc s ciganom poročila, na veliko je-zo in_ zamero staršev. Ana se ni zmenila za sovraštvo, ki si ga je nakopala pri ljudeh, v desetih letih se je popol.ioma pociganila in danes ne bi nihče več spoznal v njej hčer bogatega slavonskega krčmarja. Od hiše do hiše prosjači bela ciganka, ki-je podedovala od doma 20 oralov zemlje. • Maščevalna žena nevarnejša odbombe! seveda ni avo last- razunic.H V Stalina se se : Tro,.].;1 1 razigrano, vihra.~ — Previ,)la' Stalin .je bil miren, mol-HS} Kovn™’, Trocki pa Odkril, večno fnetai lV Stalin jc bil kakor nc-lec bomb, Trocki se je ustra- — Kdo jc bila ta dama, ki si jo pravk n pozdravil? — Nikar se ne ozri, ec ne, bom tnoni (udi njej pojasnjevati, kdo si ti... S _ lem sodobnim primerkom je označil neki londonski sodnik proces, ki ga je imel pred dnevi. Štiridesetletna vdova Millv Blaes je vložila vse svoje premoženje v naklep, da bi se čimbolj maščevala nad mlajšim ljubčkom, ki jo jc zapustil. Naročila je nekega vprav odpuščenega kaznjenca, da je za veliko odškodnino napadel na cesti njenega nezvestega kavalirja, ki so ga z'mnogimi ranami prepeljali v bolninico. To ji še ni bilo dovolj! Podkupila je falota, da je vlomil v pro- dajalno nezvestega in jo izropal. Vedela je namreč, da trgovina proti vlomu ni zavarovana. Lastnik je' izgubil vse premoženje, celo njegovega psa je dala maščevalna babnica zastrupiti. No, končno je. bilo ljubosumja krvoločne ženščine celo kaznjencu dovolj, Sel je na policijo in jo prijavil. Zdaj je stopila vihrava vdova pred sodnike in ti so poskrbeli, da bo imela prilike dovolj, razmišljati o svoji nespameti. Živali, ki straše vraževerne ljudi Dvajseti vek pozna celo vrsto iznajdb in pridobitev moderne tehnike. In vendar je ostal povprečni človek še vedno zelo praznoveren ter še veruje v skrivnostne sposobnosti nekaterih živali.' Saj poznate sovo, čarovniško ptico, ki s svojim skovikanjem pred hišo ali na strehi privabi smrt. Prav tako slabo je zapisan njen mlajši bratec čuk. Pajek je tudi nevšečen gost, če se prikaže ženskam zjutraj. Rade ga pa vidijo zvečer, ker prinaša radost, ljubezen ... Sraka naznanja kreg in prepir, ali pa neprijeten obisk. Če petelin kokodaka proti hiši obrnjen, bo privabil mrliča. Isto velja, če se hiše ognejo lastovke, ki so prej tam gnezdile. Ponekod pravijo, da bo hiša kmalu pogorela ... Vrana, kavka in krokar so tudi mrtvaški znanilci. Kadar letajo kavke v jatah, lahko pričakujemo nevihto. Kokoš, ki se je spozabila s kikirikanjem, prinaša nesrečo. Mačka ne smeš srečati če ti prekriža pot, kadar si kam namenjen, ne po sreče. Zelo nesrečonosna je krastača, ki je imela v čarovniških procesih toliko grehov na sebi... če pridejo podgane ali miši v hiso, tudi prinašajo smrt. če se srečajo svatje m prašiči, bo zakon nesrečen. Pes .Smrt’ -v,idi Pogreb- Če zgodaj pomladi zagledamo zabo v vodi, bomo isto leto mnogo jokali. Jerebice, ki lete preko dimnika, prinašajo ogenj. Kadar slišiš prvič kukavico, ne smes biti brez cvenka, drugače boš vse leto brez denarja... ¥ popolnem sporazumu zamenjala ženi Sodišče v Columbiaville v državi Michigan, USA, je imelo opravka z nenavadnim primerom. Zakonca Ju ne in Davis sta bila stara orijatelja, pa sta se nekega dne zmenila, da bosta zamenjala svoji ženi in poizkusila zagonsko slast še s te plati. Pri tem sta se ložvižgala na vse formalnosti ločitve zakona, ■cš čemu zapravljanje denarja po nepotrebnem. Ženi sta tudi bili s teni zadovoljni. Imeli ta skupaj 16 otrok. 47-letna gospa June je imela 12 otrok, 27-letna gospa Davisova pa.. štiri otroke. Problem so rešili na kratko: vsak izmed zamenjanih zakoncev je vzel po osem otrok, o izbiri je odločilo žrebanje. Zakonci so živeli v prijateljstvu in slogi jn če bi jih ne izdali sosedi, bi stvar najbrže ne prišla tako hitro na dan. Obe ženski sta pred sodiščem izjavili, da sta zadovoljni in sporazumno^ zamenjali može. Sodišče se seveda s takšno rešitvijo ni strinjalo, zahtevalo je od mož, da vložita prošnjo za ločitev;, preskrbo otrok pa prepuste odločitvi sodnikov. 9£nm T2. »V ©£© r o tfo Drzen napad na Južni tečaj Ekspedicija admirala Byrda bo s »polarno križarko" zasedla Antarktldo V najbližjih dneh bo odrinila iz Amerike velika Byrdova ekspedicija proti južnemu tečaju, v območje antarktičnega ozemlja. Poročila pravijo, da je ta nOvi poskus napada na južni tečaj vprav fantastičen ter tako smel, da mu ni primere v zgodovini dosedanjih ekspedicij na južni tečaj. V poslednjih dveh desetletjih smo bili priče več polarnih ekspedicij, ki so presegale fantazije iz romanov Ju-lesa Verna. Veliki uspešni ekspediciji E. Amundsena, ki je kasneje tako tragično izgubil življenje, je sledilo več poskusov. Zanimiva je bila Wilkinsonova ekspedicija s podmornico v Severni ocean, kjer so merili tamošnje morske globine. Sledile so nato letalske ekspedicije admirala Byrda, Wrlk in sotia in Ells\vorthyja v južne polarne pokrajine. Znanstvena in praktična odkritja vseh teh odprav so bila tako bogata, da je kmalu nato nastopilo med velesilami silno tekmovanje, katera bo prej razvita v antarktičnih ledenih pokrajinah svojo zastavo ter ozemlje osvojila zase. ZAKAJ BORBA ZA LEDENE POKRAJINE? Smisel tekmovanja za nadvlado nad Antarktido je na dlani. Kdor bo obvladal južni tečaj, ima v svojih rokah nadzorstvo nad ribolovom v antarktičnih vodah ter ključ za prehod zemeljske oble. V glavnem pa gre za ogromna in izredno bogata ležišča premoga, petroleja, cinka, medi,niklja in drugih rud. Poleg tega bo mogoče tu postaviti vremenoslovne postaje, ki bodo lahko napovedovale vreme za daljšo dobo. Oddaljenost Antarkti-de od južnega rta Južne Amerike pa je danes za prekooceanska letala vprašanje nekaj ur poleta, tako da v prometnem oziru Antarktida prav za prav ni več oddaljena pokrajina. USA HOČEJO ZA VSAKO CENO DOBITI ANTARKTIDO Severnoameriške združene države skušajo za vsako ceno zavladati pokrajinam okoli južnega tečaja. Kongres je letos julija odobril 340.000 dolarjev za novo odpravo admirala Riharda E. Byrda in njegovih sodelavcev v ledene pokrajine okoli južnega tečaja, ki jih pri prejšnjih poskusih niso mogli doseči. Glavni Byr-dov sodelavec je znani raziskovalec in nekdanji Amundsenov tovariš, Lincoln EHs\vorth. Ameriška vlada sc zaveda ogromnega pomena južnih polarnih ozemelj. Saj je celo v ta namen ustanovila poseben urad, ki mu načeluje sam Byrd. KAJ NAMERAVA ADMIRAL BYRD? Po načrtu bo odprava odrinila v Antarktido še ta mesec. Byrd in Ellsvvorth stojita na čelu 160 članske ekspedicije. Letošnja odprava bo v južno-polarnem ozemlju ustanovila tri stalne baze. Sem bo pošiljala ameriška vlada vsako' leto nove posadke oz. koloniste, ki bodo za menjali svoje prednike. Iz te stalne oku pacije južnih polarnih ozemelj naj bi po tem izvirala pravica, da USA postavijo lastninsko zahtevo po tem ozemlju. Nato bi pa sledila formalna aneksija. V celoti gre za ozemlje, ki je dvakrat večje ko Aljaska. * S »POLARNO KRIŽARKO« NA JUŽNI TEČAJ Ekspedicija jc uporabila vse dosedanje izkušnje ter je napravila načrt, ki je na- ravnost fantastičen. Dr. Tomas C. Poul-ter, ki je poveljeval že prejšilji Byrdovi ekspediciji, je na podlagi prejšnjih dragocenih izkušenj izdelal načrt za konstrukcijo ogromne ladje na kolesih, ki je podobna obenem veliki križarki in ogromnemu avtobusu. Železni nestvor je dobil ime »polarne križarke«. Križarka ima štiri kolesa v premeru 4 m ter pnevmatike, težke po 900 kg. Križarko ženejo 4 Dieslovi motorji, ki razvijajo 400 KS, Na ostrešju nosi križarka s seboj letalo, s katerim bo ekspedicija raziskovala posamezne predele polarnega ozemlja. Na ravnini se križarka lahko giblje v snegu in ledu s hitrostjo do 25 km na uro, pri čemer delujeta samo dva motorja, dočirn sta dva v rezervi. Maksimalna brzina polarnega kolosa znaša 60 km, z vsemi 4 motorji zmore vzpetine do 35 stopinj, tako da bo prišla ekspedicija lahko celo na 4000 m visoke planote polarne Antarktike. POSADKA IN OPREMA KRIŽARKE »Polarna križarka« bo imela posadko 4 mož ter zalogo hrane za celo leto. Za loga pogonskega goriva zadošča za pot 5000 milj. Križarko upravlja ena sama oseba iz posebne kabine. Zanimivo je, da motorji poganjajo vsako kolo zase. Kolesa so gibljiva tudi v navpični sme- ri, kar omogoča, da se dno križarke dvi-ne pa I in pol metra. Križarka ie izdelana iz jekla in električno zvarjena. Njena gibljivost jc tako prirejena, da z lahkoto preide tudi do 6 m široke jame in ledene razpoklinc. Križarka ima zadnjem delu cel laboratorij, dalje vse radio-telegraf^ke aparate in druge aparate. Za posadko pa je napravljena zelo udobna kabina z električnim ogrevanjem 7 »RAZOROŽENIH« TANKOV Poleg neštetih pripomočkov ima ekspedicija tudi 7 armadnih tankov, ki so »razoroženi« ter bodo služiili kot tiak-torjri-vlačilci sani, ki bodo naložene zalogami hrane in razne opreme. Zlasti številen bo oddelek letal, ki so v to svr-ho prav posebej prirejena ter vsa oprem ljena z majhnimi radio oddajnimi in sprejemnimi postajami, tako da zanje ne bo nevarnosti, da bi zašla ali se celo izgubila. Polarne pse bodo letos prepeljajiz letali na glavno oporišče v Antarktidi, in sicer bodo prepeljali pse v narkotizi-ranem stanju, da bodo prišli na oporišče popolnoma čili brez velike nervoze, v katero jih je pri Byrdovi ekspediciji leta 1933-35 spravilo brnenje letalskih motorjev ter se dolgo niso mogli znajti v novem okolju. V jvi a i i •» v ‘ “ — — Zlato v koritti ■ ■c r> Ncmčc S6 Ž6 češki univ. prot. B. §nj0 pepea to baviTke-«.P-fM raznih rastlin. P°S£UJ. Pvii ki sov vsebuje tak pepel v^381*1 ekaterih rast- kislinah netopliive. Pepe kraljevi in ni bil topljiv niti v * * kislini, ki raztopi celo zlat da Z mik'0' nm( Memec t®0' skopskim pregledom ^P^aterih ra# tovil, da vsebuje PcPcl "C.T'"‘bile fr drobne luske zlata. Te ^ go raStle sti številne pri onih rast“ ' drugiK «* P ne Sp«i-* na zemlji, ki vsebuje zlato rudo. Vse rastline pa ne v ^ enako intenzivno iz zemlje - ^ sprejemljiva za zlato je ,a 0d- pa je že sedaj reci, a' vrednost, kritja tudi kako praktično Halifax v tunelu Pred nekaj leti je potoval i gleški zunanji minister lord m sed«1 vlakom v Bathu. V kupeju je ^ z dvema lepima damama s Netopirji v boju proti malariji NETOPIRJI SO POŽREŠNI IN 1ZVRSTN I LOVCI NA KOMARJE, KI POVZROČAJO MALARIJO Nizozemska Indija je znana malarična pokrajina na svetu. V boju proti tej rumeni bolezni so poskusili že najrazličnejša sredstva, toda zaman. Malarija razsaja naprej in pokosi na leto na tisoče žrtev. Letos pa je nizozemska vlada pričela delati zanimive poskuse z netopirji, ki so zniani kot »strastni« lovci na komarje, ki prenašajo bacile malarije. Poročila iz Indije pravijo, da so se poskusi »čistijo« komarje. Netopirji so namreč zelo požrešni, vsak požre vsaj toliko komarjev, kot znaša njegova lastna teža. Na Sumatri imajo sedaj že na deset tisoče netopirjev, ki vztrajno krčijo milijonske armade malaričnih komarjev. V borbi proti malariji so netorpirje prvič uporabili v predelih okoli Panamske ga prekopa, kjer je pričela zaradi nastalih močvirij razsajati huda malarija. Ne- odlično obnesli. Na Sumatri so pričeli Itopirji so tam vestno opravili svoj posel gojiti netopirje v velikem številu. Živali ter popolnoma očistili predele, kjer je nase silno naglo razmnožujejo ter v mala- to izginila nevarnost malarije, ričnih pokrajinah Sumatre sistematično I K pred Bathujem V°J tfilo,! tunel, čim se je v kupeju y lord Halifax nekolikokrat ....... -ko. Ko se ______ . rd Halifax ^jlno' in klanjajoč se dejal daniain*^ je žal, moji dragi dami, da teri bi se zahvalil za danastiJ pustolovščino v tunelu.« poljubil svojo roko. Ko se ^ ■ na postaji, je lord Halifax Dramatičen nočni lov na podmornico _ . . V.. V. • ■ • _ > ■___;_ C/MiarnOITI rfl® Zanimivo poročilo očividca lova na neko nemško podmornico v Severnem Iz daljšega poročila nekega angleškega očividca in udeleženca lova na nemško podmornico v Severnem morju posnemamo naslednje: »Naša eskadra rušilcev je z vso naglico plula proti severu. Bili smo na lovu za podmornicami. Oster veter jc rezal s severo-zapada, močan naliv je mračno zastiral ves horizont. Razgled je segal jedva sedem milj daleč. Radio-poročilo nas jc obvestilo, da so izvidniki nedaleč od nas opazili neko nemško podmornico. Rušilci so takoj krenili v naznačeno smer ter povečali brzino na 30 vozlov. Po daljšem iskanju smo našli naznačeno mesto. Rušilci so se porazdelili v manjše skupine z najrazličnejšimi nalogami. Posadka jc bila pripravljena, prav tako podvodne bombe. Ura je kazala 20 minut čez polnoč. V svitu reflektorjev smo iskali podmornico ter z očmi in aparati pretaknili širno morsko gladino. Sprva je bilo vse iskanje zaman. Nenadoma pa so z nekega rušilca dali signal za nemško podmornico. Rušilci so takoj pričeli s sistematičnim iskanjem. Pričel se jc lov brez usmiljenja. Izstrelili smo številne podvodne bombe, in sicer ne kar tjavendan. ampak po vnaprej določenem načrtu. Eksplozije pa so bile zelo poredke. In nastopil jc fatalni trenutek, ko smo sc jeli vpraševati, ali neniara napad ni bil zgrešil svojega cilja: Kolikor jc bilo oči, vse so iskale na morski površini oljnate blesteče madeže, morda celo razbitine podmornice, a*H pa podmornico samo. Pa vse zaman. Poveljnik ■ eskadre je izdal povelje, naj se rušilci znova zberejo ter nato odredil ponoven napad. Izstrelili smo spet več podvodnih bomb. Tokrat z uspehom. sevati V°s\ Pol milje za enim izmed rušilcev se morje čolne. Jeli smo 1 ‘j. aii je prikazal iz vode najprej poveljniški najprej one, ki so pos 1 ^ K1„.. stolp, nato pa ves sprednji del podmor- nato še druge, ki so osta )inj£ene niče. V vodnem vrtincu se je kar nato pojavila cela podmornica. Odprle so se zatvornice in na krov je iz zadete podmornice vdrla posadka. Toda mi smo bili previdni: podmornica nam lahko še vedno pošlje v bok torpedo. Pa se ni nič takega zgodilo. Posadka je kapitulirala. Nekateri so poskakali v morje, drugi so dvignili roke. Rušilci so se približali in spustili v dno-val<' U&v,, ivi iffliC6 . J mornice. Člani posadke t mornice so bili skoraj s nekateri so bili mirni 1 eja ^ dočirn so bili nekateri so i1 ie|i od strahu in groznih u . j0 ■ preživeli v podmornici. top'® v3U v past. Dali smo jim ruma kc. Eskadra rušilcev pa J svoj lov na druge podmorwv~ M. Zoščenko: Pri Bariekovih se je zbrala družba: gosti, znanci in sorodniki. Prcdno so prišli gosti v hišo, so sc bili domači domenili, da bodo budno pazili, da bi kdo izmed gostov ne zašel v skušnjavo ter »slučajno« česa ne »odnesel«. Ded pa se ni mogel zadržati, prelomil jc niso nič pili, da bi ne omagali in zaspali. Ded pa ni mogel zadržati, prelomil je dogovor ter se nalokal ko žejna zemlja, dočim sta se mlada dva uporno zoperstavljala skušnjavam. Ded se jc medtem nekam izgubil, a se je kmalu vrnil, sc naslonil na okno in zaspal. Mladi gospodar je bil sprva silno ravnodušen do vodke, toda peklenske muke so ga premotile, da se je tudi on napil ter so ostali gosti brez nadzorstva. Medtem se znenada odprejo vrata ter vstopi gospodinja. Razjarjena ko ris je že z vrat vpila: »Gospoda, taka nesramnost presega vse meje, nekdo je v stranišču »sunil« žarnico. To je vendar od šile grdo. Vse vas bom preiskala.« Mladi gospodar, ki se je bil zdramil Slučajni sljft zaradi splošnega vp,tj“’ e\ernU iskavati goste. Dame so nern0r^ upirale: »To je veri sp0din!j’'^ Preiskati jih je morala dveh ^ -eiSKau jm i1ia, At® Razen dveh steklenic ^ ter p liker, nekoliko i'0/0 • jh nasl» nega peciva niso PrI sar. ti Žarnice ni bilo nikjer, la v zemljo. Nikjei- -kali so vse, toda zan .-eja 0Pra^w,«, ^ Gospodinja ker je osumila tako prosila oproščenja.^. užajjeni ter s o 'A . c.zCP tokU ie Toda gosti so odhajati. Hrafflil Naposled se je na d^‘ je prišla pa tudi za ^ j0 j,er j ico, misileč Ja k ii v st^ Hi«, odvil dn vtak" cga M »'prej vedel, da »K*« bo mogel paziti na s ,re p riši žarnico »suniti vnaprej ne bo mogei -• je s« iskati po žepu zarn rr.’ se ie v steklene črepinje. ,rejrial. naslonil na okno . 'IfojffiP* •tisml ob zid in pri- V Mn M p t i n o. 1* 11 r3-i^ i 1 ioqg »Večer n tič« Stran 1.1 pit ... 'm mfc gbnr danes m nekdaj Davno Od okorne in počasne kočije do modernega ležala kraliino'” S? ze minuli časi> ko so kralji in bik t,n„pt°tovali v ogromnih kočijah, ki so tein ga*° .okrašene in pozlačene. Bili so to vozovi, prevlečeni z usnjem, ki žgalo ga. je okenci zgocf s°nce, in opremljeni z malimi , > na katera so udarjali divji nalivi. tem n ra .lokomotive je napravila konec ZKosmm sprevodom, obloženim s kov-Anrri J?noS°številnimi služabniki. Prva gcfka kra|i'.ca Adelajda je imela 1. 1840. Vilctm-;;., P^kni salonski voz. Tudi kraljica osehni ? S1 le, da*a ? kasneje zgraditi Prvo _• gon> ki je bil ves obšit s satenom. London e P°tovanie je bilo 1842. v okolico stiskal* i' .P1? ie nepremično v vagonu in se in SP S0Pek marjetic ... Pozneje, ko °dDravi;mU Z& • i Privadila, je zahtevala, da in hrcs-0 pn njenem spalnem vozu ropotanje brez ■ vzrnet'- Vagon je odtlej vozil njen v f- 'P nien spanec ni bil več preki- Uporablja?JdoTjl£b.ga * podedoval in ga k mnH^a-ie kmalu sledila Angliji na polju 1 •niZjC'je‘ Cesar Napoleon 111. si ni ljice g„al.’ , ne ki posnemal angleške kraje jpi .1® teta 1857. potoval v Chalon, mu 'z 8 vao ‘tpp^da zgladila salonski vlak *{ni 7 fi°*-ov.' ®'ti so zeleno pobarvani, okra- jni in- Ir1 ?kraski in drž. grbi. Bili so to no 0Dr Jpdilni vozovi, ki so bili zelo luksuz-je slii};?1 ' v rokoko stilu. Eden izmed teh čipka««!:. razvedrilu. Bil je ves opremljen s in on**«' ?.ast°ri. Tu so kadili, sc sprehajali Tudi?, - Pokrajino, slednje i ,ez. P'l IX. ni hotel zaostajati. Na-P°tovan!f s' te naročil prekrasen vagon za Inu fran ?? svo.ii državi. Toda I. 1863. so tiarovaij0^ graditelji na ProS’ R‘nl—Velettri stvena i Se (Tlno8° lepši voz, katerega tajin-barmnni!11met1kužna notranjost je popolnoma stebrih ? ? ? zunanjostjo, kjer so angeli na Podpirali kupolo in kjer so bile na- meščene pozlačene plošče, okrašene s skulpturami in popisane s svetopisemskimi izreki. Ruski car Nikolaj je imel 6 vlakov. Dva izmed njih sta bila v vseh potankostih popolnoma" enaka. Da bi premotil nihiliste, ki so vedno prežali nanj, je potoval zdaj v enem, zdaj v drugem vlaku. Oktobra leta 1896 je s svojo družino potoval v Pariz na obisk k predsedniku republike. Vlak je imel i 1 vagonov, ki so skupaj merili 202 m v dolžino in tehtali 450 ton. Salon in obednica sta bila 20 m dolga. Stene v obednici so bile ovite z usnjem, strop pa okrašen z ruskimi vezeninami. Ostali vozovi so bili saloni z majhnimi okroglimi stoli in odaje knezov in kneginj, častnih dvornih dam in oficirjev, ki so spremljali carsko družino. Poleg drugih uslužbencev v ruskih narodnih nošah, je potovalo tudi nekaj inženirjev, katerih naloga je bila paziti na brezhibno delovanje lokomotive. V vseh vagonih je bilo nameščenih 200 luči in vsi prostori so bili zvezani med seboj s »hišnim« telefonom. Ker je bila razdalja med tračnicami v Rusiji širša, kot v ostalih delih Evrope, so že od Varšave naprej morali zamenjati osi. Ko je vlak vozil iz Cher-bourga proti Parizu, so vzdolž proge stražili vojaki z nasajenimi bajoneti. še tik pred svetovno vojno so vladarji mnogo potovali. Kraljevski vlaki so drveli kri žem Evrope. Romunski kralj Ferdinand se je vozil samo v svojem vlaku, ki je imel 5 vagonov. Eden izmed njih je bil tovorni, namenjen za prevoz njegovega avtomobila. Prišla je vojna. Okrašeni vagoni so pogosto postali potujoče bolnišnice. Tudi prijateljski obiski so bili vedno bolj redki in so se spreminjali v uradna »trgovska« potovanja. Danes je v Evropi opaziti samo še diskreten salonski vlak belgijskih suverenov, jugoslovanski salonski vagon, zasebni vagon grškega kralja, dolgi temnomodri vagon šved- skega kralja in zasebni kupe romunskega kralja. Večina uradnih in trgovskih potovanj pa se danes vrši po zraku z najmodernejšimi avioni, ki bodo v doglednem času popolnoma izbrisali spomine na nekdanje okorne in počasne kočije. Angleške zdravnice so došle na fronto. Imele bodo uniformo ter isto plačo kakor moški kolegi. Nemec skomponiral japonsko himno. Leta 1852 v Neuroda v Šleziji rojeni komponis-t Franc Eckert je bil od 1879 do 1899 kapelnik japonske mornariške godbe v Soonlu. Kasneje je prevzel cesarsko korejsko kapelo, ustanovil je vojaško glasbeno šolo v Toyami in cesarsko gardno muziko, za katero je skomponiral tudi japonsko cesarsko himno. Drobne povesti Va banque če zaigra poslednji stotak, bo storil vsemu konec. Stavil je na rouge. Prišlo je noir. Vstal je, šel k stari ameriški milijonarki ter jo prosil za roko. Oporoka Iz zlobe je v oporoki določil sinu, ki ga ni maral, zemljišča, na katerih ni rasla niti trava. Pokazalo pa se je, da so tam bogta ležišča nafte. Sreča, da tega stari ni dočakal; gotovo bi ga zadela kap. Zamenjava Bogatin je hrepenel po modrosti, genij po denarju. Sporazumela sta se in zamenjala. Uspeh? Bogatin je postal -berač, genij pa bedak. Maščevanje Sovražila ga je. Vzela.ga je le zaradi tega, da mu uniči življenje. Polagoma pa se je njeno sovraštvo spremenilo v ljubezen. Žal, prepozno, ker jo je bil medtem že nehal ljubiti. ma Mm -Merniki "Vurnika" uživajo takoj ugodnost in dobroto nezgodnega zavarovanja zr 10.000 din čim prejme uprava »Večernika« po položnici na ček. rač. št. 11.409 naročnino od njih vsaj za en mesec naprej. »Večernik« stane po pošti prejeman 14 din na mesec. UPRAVA »VEČERNIKA«. Maginotova železobetonska meja Francije l4iih n^vi so si vojni dopisniki raznih yi lin; ,-Sl2v ogledali utrdbe v Maginoto-SrSv? evcda niso dobili vpogled v vse 'j^ii c> vendar so se že s tein, kar so & ^Pričali o genialni zamisli slva-Ai; , Jeklene pregrade na meji Francije, s« ^ '-ionskih utrdb zahodno od Rena %j,|i Z(laj podaljšal tudi v obmejno • ‘ flni^pD Švici in Belgiji, in ker so se CJ lX)rtv-8ijci’ v zadnjem času pa Ilolad-•r»i1Za.^ z 11 Irje vanj etn meje, je na-j. , izliva Labe do Zenovskega je-v.V1)a in betonska pregrada, ka-"ala. a tehnika pred leti sploh še ni d°PUjji%nolove črte jc jasen: nikakor J hapadalcu, da prodre. In v pri-dtloij, ? bi kje le prodrl, ho imel za ?tfl Z‘ |tl pred seboj celo vrsto samosloj-žrel, od koder bo bruhalo Lil. 7 'h vanj ter ga prisililo k umi- Poredno s krilnim ognjem z vseh ?:trVe hi naletel sovražnik na zbr rane re- 8U(i]e vojskc, ki bi ga v protiofenzivi polk, žiiova pred prvo ulrdlteno črto. •j je bila velika pogreška, da so vsi vojni strokovnjaki menili, da morejo I zemlje in dalje gori na zgornje položaje Francozi iz svoje utrdbene cone operi- k topovom. Hodniki se odcepijo na vse rali le na sprednjo stran, proti Renu. Toda Istrani, na več nadstropij so razdeljeni posamezne trdnjavske pozicije so tako do- polnjene med seboj, da pomagajo druga dru gi s topovskim in strojničnim ognjem tako pred seboj, kakor zadaj. Ofenzivni prodor, kakor so ga izvedli Nemci 1. 1914 v Belgiji, ko so čete prodirale med dvema trdnjavama, tu ne bi bil več mogoč. Vsa polja med baterijskimi pozicijami so dosegljiva po najtežjih topovih in strojnicah. Pred Maginotovo črto je prosLor na gosto prepreden z vidnimi in nevidnimi ovirami. Na zunaj je ostala površina kakršna je bila in človek bi ne slutil, da je le nekaj slo metrov zadaj zakopano v teh čudo vojne tehnike. Majhni hribčki, maskirani s površinsko plastjo zemlje, skrivaj opod s i■ oj debele stene baterijskih kažemat iz armiranega betona. Novinarji so vstopili v eno izmed ka-zemat. Hodniki so ozki in blindirani. V malo širšem prostoru je električni voz, s katerim dovažajo granate k topovom. Povsod ob steni so nakopičene zaloge bodeče žice. Velika dvigala vodijo v pod- - - ' T podzemski prostori, ki služijo za sklaaiča, kuhinje, obvezovališča, spalnice itd. Ves mehanizem deluje s pomočjo elektrike, električna razsvetljava, spretno zakrita, nadomešča dnevno svetlobo. Vse je urejeno tako, da če bi sovražnik tudi pretrgal električni vod. ga lahko takoj nadonveste s skrivnim kablom. Tako bodeče žice kakor vse ovire pred črto se v primeru potrebe zvežejo z električno strujo, ki tudi mehanično sproži topove ter obrača njih mehanizem. Ogromne rezerve motorjev so shranjene v skladiščili, centralne naprave pač morajo bili v primeru potrebe stalno v obratu. Ljudje morajo pod zemljo dihali, polre-bujejo mnogo več zraka kol normalno. Zalo je prezčačenle poglavitna skrb kon-strukterjev. Elektrika dovaja sveži zrak neprestano v hodnike, spalnice in skladišča, na stražna mesta in topovske utrdbe. Posebni laboratoriji v podzemlju imajo nalogo, da skrbe za odstranitev eventualnega vdora plina. Generatorji dovajajo tok za težke topove, ki jih je treba spraviti v ogenj, pa znova v svoj položaj, kadar so opravili svoje delo. Utrdbe pod zemljo spominjajo v marsičem na vojno ladjo, v kateri se človek lahko izgubi, ako ga nihče ne vodi. Strelivo, hrana in pitna voda, vse je v velikih količinah v zalogi. Več sto in tisoč kilometrov je pod zemljo telefonskih žic, na vsakem ovinku stoje straže. Deset let so gradili Maginotovo črlo, kar je bilo nepraktično so popravili, dozidali novo. Poleg laboratorijev, central in mehaničnih delavnic je pod zemljo cela vrsta pisarn, ki iih vodi en sam starešina Najboljši specialisti imajo opravka v posameznih delavnicah, v operacijskih dvoranah so priprave, kakršnih morda nima najboljša klinika. Nekam čudno sc sliši, če človek v podzemeljskem labirintu naenkrat začuje od nekod godbo. Zdaj je še čas, da se vojaki povesele, ko bo udarila tira, bodo zagrmeli iz nevidnih utrdb topovi vseh kalibrov in zemlja ob meji se bo stresla od silovitih krčev jeklene kače, pravega čuda moderne vojne tehnike. Tragična smrt v konjiških gozdovih ČEZ TEDEN DNI SO NAŠLI V GOZDOVIH NA KONJIŠKI GORI MRTVEGA PAVLA GOJŠNIKA ivvms MALI OGLASI Celje, 11. novembra. Že preteklo nedeljo dopoldne so krenili •/ gozdove na Konjiški gori 191etni posestniški sin Pavel G o j š n i k ter njegov brat Avgust, z njima pa še Pavel Epih, vsi iz Bukovja pri Frankolovem. Fantje so se namenili na gozdno delo in razna opravila. Pavel Gojšnik je vzel s seboj tudi lovsko puško. Kmalu po prihodu v gozdove so se razšli ter krenili vsak po svojem poslu. Na določeno mesto pa sta se vrnila samo Avgust Gojšnik ter Paveil Epih, dočim Pavla Gojšnika ni bilo od nikoder. Zaman sta ga iskala ter pretaknila gozd daleč naokoli. Misleč, da se bo fant sam vrnil, sta iskanje opustila, Toda Pavla ni bilo od nikoder. Domači so bili zaskrbljeni ter v bojazni za sitna. Včeraj se je pa podala v gozdove skupina 39 vaških fantov, ki so šli iskat Pavla. Po daljšem i-skanju so v neki drči naleteli na moško truplo ter v njem spo- znali nesrečnega Pavla s prestreljeno glavo. Fant je očividno v megli zašel, se spotaknil tako nesrečno, da se je puška sprožila ter mu prestrelila glavo. Vaški fantje so truplo odnesli na dom v Bukovje, kjer je tragična nesreča silno pretresla vse vaščane, ki so poznali Pavla kot zelo marljivega fanta. Sinoči se je vrnil na svoj dom v Sp. Hudinji olletni kovaški mojster Ignac Pristovnik. Prišedši domov je hotel tudi v sobo, kjer pa mu je spodrsnilo tako nesrečno, da si je pri padcu prebil lobanjo. Domači so ga obvezali ter spravili v posteljo. Toda koliko je bilo njih presenečenje, ko so mojstra našli danes zjutraj mrtvega. Padec 'je bil smrten, če sar pa domači niso mogli vedeti, ker mojster po padcu ni kazal posebnih znakov bolečin. CENE MALIM OGLASOM: V matih oglasih s’ane vsaKa be_sed» oglase le din 8.— Dražbe oreklici znesek za te aimaniša dopisovanja In ienitovanlski ‘“j^oloo Oslas",1 javel1- oclase le din 10 - Debelo tiskane b^ede^^jaiunajo --“'oliln " enkratno obiavo znaša din 2.— Znesek za male ogla e ra*on st vposlatl v oismu skupaj _ pismene odgovore dede malih oglasov se mora naročilom ali oa do eoštni položnici na iek°v'jj priložili znamka za « 0,n 1.409 ona si nabavila rimske plašče zimske kostume popoldanske in športne obleke pletene obleke jopice - nogavice zimsko p eri lo dežni plašči pri konfekcija H greta PREMOG 100 kg Din 28.— Filipančič. Kopališka 19. 10944-1 ABONENTI se sprejmejo na dobro no. Orožnova ulica 10978-1 1. hra- Kager. P. A.KB°T» Ponudbe na »Delnice«. uora':ono58-3 v nedeljo 12. Vsi ste vabljeni 11 DOMAČE KOLINE v gostilno Felič, Tezno. 10990-1 Kupim r^'^en.pAR4T foto-apaka* s z boljšo op:iko. na pritiklinami ali ° opjSou be z nainižjo ceno poslati na upra ^08- ' ka pod »Amater«^ NENAVADNA »OMEJITEV« UPORABE BENCINA V BEOGRADU Bencinske črpalke Standard Oil in achell v Beogradu so kar preko noči omejile uporabo bencina. Avtomobilisti dobe pri črpalki samo 5 litrov bencina. Seveda ga lahko pri drugi črpalki kupijo zopet 5 litrov, pri tretji tudi in s tekanjem od črpalke do črpalke se avtomobilisti z večjo izgubo časa zadostno oskrbe z bencinom. Bencinske črpalke ne poslujejo ves dan. Z vsem tem skušata omenjeni tvrdki doseči zvišanje cen bencinu. S FIŽOLOVIM ZRNOM SE JE ZADAVIL V Bosanskem Novem se je 10-letni posestnikov sin Milan Sredic igral s fižolom. Med igro je požrl fižolovo, zrno, ki imu je obtičalo v grlu. Deček se je pričel dušiti. Ker ni bilo nikogar, ki bi mu pomagal, je Milan v stkiih mukah izdihnil. Prekmurski drobiž Petdesetletnico je obhajal v petek, 3. okt. znani soboški trgovec g. Karel Šiftar. Prepovedani lelaki. Državno tožilstvo je prepovedalo razširjanje letaka z naslovom »Prekmurskemu ljudstvu ' ter s podpisom „ Volivci Mihaela Kranjca*1, Število radijskih naročnikov v Soboti stalno narašča. Prvi aparat, ki je bil prijavljen soboškemu poštnemu uradu, je prt javil 14. dec. 1925 soboški industrijalec Benko. Tudi I. 1926 je bil prijavljen samo aparat g. lekarnarja Bolesa. Nato je število aparatov počasi naraščalo. Tako n. pr. I. 19-7 za 7 naročnikov, 1928 za 3 itd. dokler se ni zadnja leta močno dvignilo. Lansko leto < »1 1 i? __ _ ____ -i TV _ mar i b grajski o r trg ZA.IMOVE dugoročne, do din 5000.-^-državnim. gradskim namje-štenicima. penzionerima. sve-štenicima i dr. odmah nabavlja »Adria«, Zagreb, Jurišice-va 8. Priložiti marku. 10999-1 Danes na Martinovo vsi NA POJEDINO PRLEŠKIH GOSI Godba s plesom. Se priporoča za obilen obisk Mart«i Golob, gostilna pri .»Ljutomerski kapljici. Glavni trg 19 i 11001-1 m NOGAVICE (lastni izdelki) rokavice, vol Koželi na, odeje, koce, zimsko perilo, pletenine, najcenejše »Mara«, j trgovina A. Oset, Koroška c. 26 (poleg tržnice). 9879-1 SPALNICE. JEDILNICE. KUHINJE vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite y zalogi pohištva. Aleksandro va c. 48. 4311—1 V soboto zvečer priredi go- POJLOINO DOMAČIH KLOBAS Martinovanje. 11005-. KadM po*K danarpop®- je bilo skupno 45 na novo prijavljenih apa- I po^r0.ma^feNIifredme^iv vseh ratov. Letos pa se je zc dosiei pniavOo ^ dobro jn poceni pri »Rll ol novih naročnikov. Pričakovati pa je ste- da^ Maribor, Trstenjakova vilnih prijav še ob koncu leta. Skupaj je ,■ - 5177—1 danes v Soboti že 271 radijskih aparatov. uuca __________ To visoko število aparatov pa zahteva od 1 DOKOLENICE SLABA LETINA V SEVERNI DALMACIJI Prebivalstvo severne Dalmacije pričakuje letos zelo težko zimo. Letina je bila izredno slaba. Tako je grozdje ponekod obrodilo celo za pol manj kakor lansko leto, prav tako so olive obrodile samo ponekod, pa še tam komaj za potrebno začimbo. Enako slab io bil ribolov. V Šibenik so se zategadelj vse leto dovažale ribe na tržišče od drugod. Močno bo prizadel prebivalstvo tudi odlok kanadske Vlade, ker ne smejo vec pošiljati primorski izseljenci denarja svojim rojakom v domovino. TATVINA ZLATNINE V CELJU Pri zlatarju Francu Oksu v Gosposki ulici v Celju so se že dalje časa dogajale tatvine zlatnine in zlatih izdelkov, Lastnik teh tatvin ni sproti prijavljal Zadnje čase so se tatvine množile. Iz grajale so zlate zapestnice in palčica zlata, vredna 4500 din. Skupna vrednost ukradenih predmetov znaša 12.000 din PoMcija je izsledila že nekaj zlatnine in aretirala nekaj oseb. V interesu preiskave je, da ostanejo aretiranci neimenovani. ročne torbice, ovratnike in vrvice za pse itd. priporoča Kravos, Aleksandrova 13. 9964-1______________ POSTELJNE ODEJE samo z belo vato. močno pre II1TnUFD šite, posteljno perilo, zglavni- »L-'UTOMtK-ke, tuhne. koce, madrace. in-leti, puh in perje po najnižji ceni. A. Štuhec. Maribor. Stol na ul. 5 10314-1 GRADBENO GIBANJE V BEOGRADU V zadnjih 20 letih so v naši prestolnici zgradili 27.000 novih stanovanj, za katera so izdali 3.7 milijarde din. V prete- ri letu so zgradili za 189 milijonov novih stanovanj. Samo v povojni dobi je vstalo iz tal 7.347 novih hiš, pri čemer pa niso vračunane javne zgradbe. Kljub temu pa je v Beogradu velika stanovanjska kriza. Sodne deložacije so na dnevnem redu in jih je bilo samo 1. novembra okoli 2000. ROMUNIJA NAM BO DOBAVLJALA NAFTO Romunija je tudi nam dobavljala nafto. Zadnje čase pa je prišlo pri izvozu do zastoja zaradi motenj v plačilnem prometu. Zato je odšla v Bukarešto naše trgovinska delegacija na pogajanja z romunskim trgovskim zastopništvom. Pogajanja se zadovoljivo razvijajo in so odpravljene vse motnje. Cim bodo pogajanja zaključena, bo Romunija spet pričela z dobavo narte. merodajnih strani tudi gotovo upoštevanje. 1 nahrbtnike,^ aktovke, kovčege Tako je treba odstraniti nešteto motenj 1 u' " ki grene užitek soboškim poslušalcem še danes. Upoštevati bi jih pa mogla obenem s številnimi drugimi radijskimi poslušalci na severovzhodu Slovenije tudi ljubljanska oddajna .postaja, ki ji plačujejo naročnino. In to tako glede programa, ki bi moral biti kljub skromnim sredstvom boljši in primernejši — predvsem pa bi jo radi tudi v Soboti slišali. Za enkrat to namreč zvečer ni mogoče. Verjetno bo bolje po zgraditvi relejne postaje v Mariboru, ^ ki o tudi Soboški radijski naročniki težko pričakujejo. Za spomenik prekmurskim književnikom, ki ga bodo postavili na desni strani glavne promenadne poti v parku, je zgrajen že podstavek. Spomenik gradi po načrtih arhitekta Novaka soboški Meddruštveni odbor, ki zbira sredstva zanj iz prostovoljnih prispevkov. -Spomenik izdeluje kamnoseško podjetja g. Močnika ter bo kmalu gotov, Grajski kino v Soboti predvaja v nedeljo dopoldan veseloigro ,,Mala admiral ka“, v nedeljo in ponedeljek zvečer pa velefilm „Po ovinkih do sreče14. Regulacija Glavnega trga. Južno stran Glavnega trga ob parceli ge. Dobrayeve dvigujejo ter v ta namen zasipavajo. Letos je bilo tu posajeno tudi nekaj dreves, tako da bo počasi tudi ta del trga urejen. Sprememba napisov. V katoliški cerkvi v Kaučevcih (Sv. Benedikt), kjer sta „pasla ovce“ tudi M. Kuzmič ter dr. Ivanoci, bodo izpremenili v cerkvi madžarske napise, ki jih prej radi stroškov, ki so s tem v zvezi niso mogli. Novo šolsko poslopje. V petek dopoldne je posebna mešana komisija določala na licu mesta prostor za zidavo novega več NA MARTINOVO GOS vabimo vse Martinčke. Kapljica izborna. Trafenik, Prešernova klet. Gosposka ulica. __________11023-1_________ Danes, sobota MARTINOVANJE pitane goske in divji zajci. Odlična vina, stara in nova, za dom popust, kakor vedno Senica, Kneza Koclja ulica. ___________11024-1__________ Halo! V nedeljo 12. XI. NA POJEDINO domačih kašnatih klobas s kislim zeljem ter dobra kapljica v gostilni. Žižek Košaki. 11028-1 sledi! o boja sni' zaka) 01 se ročiti blago P° p ,„rPi Dal'n>' lore!oštl? Ako blago, ki 9a mo poslali, nehamo 8 Vam ga vrnemo denar. ^ Zahtevajte naš D Kataic% bogato ilu^' tilaS3 p nairaziičneišeg . zelo nizkih cena* ^ e s e a * 3 9 0 Vino in novi . mošt JERUZALEMČAN« zelo dober, od 5 1 naprej prodaja a din 7 in 6 Golunder v Košakih, za tov. »Mirim«. Prisoina 19._____ lP'39-i ASTROGRAFOLOGIN.IA madame Felicitas zopet y Ma riboru ter daje ob torkih in petkih v vseh nujnih zadevah i točna pojasnila na strogo m Zagreb dvostanovanjskega; j,e*- cela m . .“ko 56 iz- dana. ,n ,v pim vrt0^ai Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči iti štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARMOR i Sodn^ul. Orožnova 6. kjer si lahko ;"aII3? v£m 00 ** 11094-1 ogledate veliko zalogo. r. — --------—-------------- 10276-1 GOSTILNA BALKAN V soboto družabni večer, mar tinovanje, pojedina Martinove gosi. ter vsakovrstnih kio bas. prvovrstna kapljica. Vabi gostilničar 10940-1 STRIŽENJE 3 britje 2 din. Obiščite najcenej šega frizerja v Mlinski 8. 10243-1 ALI ŽE VESTE da dobite najboljše vino v go stilni »Prešernova klet« v Go sposki ulici? 10918-1 vzame slov v upravi ',VeC iefP' ;r- 10958-2, HlSlCy aii jjjjjp kupim ^ifedno^l- Jod »50.000«. ,fV0 Pr°&4SNO orfov. ! li m MORSKE RIBE se dobijo pri Plauc, Glavni trg. 10930-1 milijonskega šolskega poslopja. Kot znano je Soboški osnovni šoli novo poslopje nad vse potrebno, saj so sedanje zasilne barake za zimo popolnoma neuporabne, v stari šoli pa so po zidovih gobe od vlage. Iz-gleda pa, da si člani komisije glede kraja zidave ter obsega zgradbe niso bili edini-Ker je zidava nujno potrebna, upamo, da bo vprašanje kmalu dokončno rešeno. POZOR! V soboto 11. vsi na »Martinov gos«, orehovo notico in dobro kapljico v gostilno Papež na Pobrežju. Vabi Minka Debelak. 10936-1 Šetinc. 10940- NAZNAN1LO! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam da sem prevzel brivsko-frizerski salon na ir-žaški cesti 63, nasproti gostilne Starman, »Tržaški dvor«. Potrudil se bom, ceni. dame in gospode kar najbolje Postreči. Za naklonjenost se vljudno priporočam =>ever slopie Je n° ptui ure od mest Jvan3l din. 0s0)”m Ptui' vrh 109- n Lepe, prv0YorELE „ pARcLucih’ h1 Studen ,ati , šole ražinec Krčevina, HIŠA se rAv sk» «s“ 4 _____ nik. —— tiOVOj^vrS € vfJ’ 14 staIl0'eStvO’ ,f sarIJ°llOOOO. Pg28' stu’ m« GosPof? »RaP«d*' ii064-». STARO VINO od 5 1 po 6 din Klemenčič-Koprivšek. Sv. Peter. 10966-1 DOMAČE G1BANCE v nedeljo 12. nov. v gostilni Kos, Meljski hrib. Vabljeni. 10967-1 Continental Naznanjam ceni. občinstvu, da otvorim 11. XI. 1939 MESARIJO v Prečni ulici 10. Nova vas. Za cenj. obisk se priporoča Matija Keršič, mesar. 10974-1 BUČNO OLJE dobro in vedno sveže. I Tovarna bličn. olja, Taborska 7. nudi Vlado. 11066-1 Nova pošiljka OTROŠKIH VOZIČKOV je dospela. Kadrmas yla’ ribor-Melje. Kraljeviča Marka 13. 11Q77_ HALO! HALO! Danes in jutri na Martinovo gos in domače klobase »Framski kapljici«, ul. 15. k Mlinska 11088-1 Kupim KUPIM STAR BAKER medenino, cink in svinec po najvišji ceni. A. Mlekuš. Sod- na 2.__________________1W19^ OTROŠKO POSTELJO dobro ohranjeno, kupim. Maribor, j nudbe Pod »18« na oglasni 10975-1 I oddelek. 10984-j na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ul. 34 Ljubljana, Prei*»nov« ul. 40 srn za delavske in posiovne Gosposka ___________ lA ^ KupinVOZel*AjEP°fludbV MaS-o^^; gostilne. rkrčine-.Le- » tv.’; kavarne- %0^‘\eVo^/ Ji ru g5S5» * -a r i b o r u dne 11. XI. 1939. »V e č e r n ik* C * >.* n ati- 1" če hočete biti resnici dobro in poceni oblečeni, kupite LCešIfem magazinu k-jer dobite največjo izbiro češkega in angleškega blaga za damske in mo' plašče, obleke, kostume, hubertuse, financarske, oficirske in železn. uniforme. .Velika odprodaja ostankov. Krojaške potrebščine j m .. HIŠO Ob DrnmStP.0SestVom prodam veaf !!k primerno ‘^liučeni vTrtn.lke- Mešetarji lista Naslov Nepremočljivi HIIBERTUSI in dežni plašči pri v upravi 11010-2 fi°T»5N0 ZAGREB. »FIK0 s papirnico nfen-r’ na naipro-^JzvKhfni1- 1 en°mirana taaefcS? z velikim dov, ]ca5! tobačnih proizvo- »nfih 8?-e*u Pribora in Da- Ctir3nmSmh P°trebŠčin. z J ’ i1 mese2nim čistim Uio . i0rnJ 10-000 din. proda-45.000 Rino opremo za diu “abavn! .° in mnopol Do rfnca p’ Prvorazredna k PoslovaInica Pav-V1C’ Zagreb, Iliča 144 11099-2 KUPIM; Ve£ stanovanji hi§o ^tiico6 ;n ‘ociinoco. ko y%i v ” I Plln zelenjaduim k 2a ”Lestu, ;di tik Mari-%lv0 .ne,fe.k din 150.000. * hinr f3^0'* diu 100.000, Mte na Takojšne do-^ »UertS av° »Večcrnika« usodna prilika«. 11080-2 droben Jf^OMPIR ff 0 c: Jurčičeva ul. 4 P r ost ogledi 8r? zavese. dr.asi"'1 UVlriež I POZOR! količino boli-Jiih stolov s plete-flietnff1 od 35 din naprej, sestavne dele a Pietcue poiitirane se-Bistr- Anton Rožič. 89. 10989-4 psw SM} MARIBOR PALAČA BAN. HRANILNICE STANOVANJE lepo sončno, trisobno, s kopalnico v novi hiši v bližini kolodvora se takoj odda. Isto tam lepo enosobno stanovanje s kopalnico. Vprašati v trgovini. Maistrova ulica 17. __________11020-5_________ SOBA IN KUHINJA se poceni odda. Strma št. 3. __________11022-5_________ DVOSOBNO STANOVANJE oddam za 400 din. Ponudbe na upravo »Večemika« pod »Prvi mesec 200«. ,11045-5 DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico se odda. Vprašal' iKlavniSka 5. 11048-5 NA STANOVANJE se sprejme gospodična ali gospod. Plinarniška ulica 19. 11025-7 SOBO čisto, separirano. oddani. Vrtna 9. desno, pritličje. ________ 11043-7___________ OPREMLJENO S030 s pos, vhodom oddam eni ali dvema osebama (tudi s štedilnikom). Praprotnikova 25, Krčevina. 11046-7 OPREMLJENO SOBO veliko, sončno, z uporabo kopalnice in tekoče tople vode oddam takoj 1 ali 2 osebama. na željo tudi s popolno oskrbo. Tomšičev drevored, Dr. Ipavčeva 3. 11050-7 Citap e „ Večernik* ‘ DVA PRAŠIČA se prodata, 4 mesece stara, poceni. Tezenska 15, Pobrežje. 11093-4 NA PRODAJ spalnica in nova kuhinja. Mizarstvo. Miklošičeva 6. 11095-4 PRODAM pohištvo iz trdega lesa in šte dilnik. Ruška c. 4. 11103-4 Dobro ohranjen KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ poceni prodam.- Dolšek. krojač. Košaki, Aleksandrova 35. 11107-4 SOBO S ŠTEDILNIKOM lepo, takoj oddam. Zg. Radvanjska 97. zraven tovarne svile. 10973-5 STANOVANJE dvosobno, s kopalnico, vodovodom, elektr. razsvetljavo, takoj oddam pri postajališču Tezno, Ptujska cesta 33. 10980-5 2 PSA ČUVAJA ruske pasme se' 'i roda ta ali izmenjata za jal '.a. Vprašati Cvetlična ul. 8. 11069-4 Vr° ohra • I VOZIČEK 31)6 Mpvei11’ Prodam. Po-' ebska cesta 18. 4 tolarsko izdelan ‘ VOZ št-26- ‘4® hrS° K°LO V°A 5e ”0 nizki • vprasatj Smeta-i 2 '—____________10998-4 .U. OMARI %<4U «10 Pranr.,-xPocerli Proda ‘ :tr»ika8Nasl°v ori upravi 11030-4 Lepa sončna SOBA IN KUHINJA se odda. Sokolska 6, Studenci ____________10991-5 ________ SOBA IN KUHINJA se odda. Sp. Radvanjska 36. Nova vas. 10992-5 ■JPeriK ’zdeluie v 'N, •JBie ko," s#Bll o G! avni trg 24 EN LINCER VOZ in en plateau se proda. Vara šati Cvetlična 8. 10773-4 SSanovame ššie DVOSOBNO STANOVANJE IŠČEM v okolici Krčevinske šole za 15. ali 30. november. Naslov v upravi. 10912-6 Stanovanje omamam**■ .. t. jimbmebho STANOVANJE 5 sob, celo nastropje, Ob bregu 24, z velikim vrtom se odda s 1. decembrom. Ogled med 11.—13. uro. 10893-5 Oddam s 1. XII. dve komPl. DVOSOBNI STANOVANJI Ob železnici št. 4 in 10. Vprašati tam ali stavbeni pisarni. Vrtna ni. 12. 10933-5 SOBA IN KUHINJA se odda. Ptujska cesta 18. Tezno. 10953-5 STANOVANJE lepo, oddam takoj za din 300 dve 'sobi. kuhinja, veranda, shramba in drugo. Pušnikova 21. 10997-5 STANOVANJE soba in kuhinja, v novi stav-bi, sončno, se poceni odda. 1 ržaška cesta 1, bife SrameL 11002-5 P&fHska in maska MAKO PBRILO.VOINBNE JOP«, PULOVERJE. ROKAVICE. NOGAVICE V VELIKI IZBIRI N U OI NAJICENEIZ MODNA TRGOVINA im su} MARIBOR o/h: Disr a/m zahtevajte meipucm kataioo S1EiNEl>HERGiJ ivasnic* ffotbil. Maribor s. 152 MAJER se sprejme v službo tako.i. — May pl. Hunkar, Turniš-Ptuj. __________ 10891-9_________ ZASTOPNIKA za bivšo mariborsko oblast, s stanovanjem v Mariboru. Reilektira se na mlajšega, oženjenega, sposobnega in agilnega zastopnika, ki je zmožen kavcije ali drugega jamstva, kateri ima no možnosti na razpolago telefon. — Ker je tvrdka vpeljana, mu .še zasiguran _ stalen, primeren zaslužek. Takojšnje ponudbe nasloviti: Upravi »Večernika* Maribor, za značko: »Preverljiv in agilen«. 10941-9 ČEVL.I. POMOČNIKA za finejša dela za stalno sorej me Dogša. Ulica 10. oktobra. 10955-9 PODZASTOPNIKI specialno penzionisti se -sprei mejo. »Dunav«, zavarovalnica, Maribor. Aleksandrova 12. 11003-9 KROJAŠKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Cankarjeva 10. 11057-9 STANOVANJE lepo, sončno, soba in kuhinja se odda. Pobrežje, Slovenska 1 (Špesovo selo). 11040-5 SOBA S ŠTEDILNIKOM se odda. Tržaška cesta 54. __________11049-5_________ STANOVANJA štiri lepa, sončna, z eno sobo in kuhinjo se oddajo. Ptujska cesta 57. 11029-5 STANOVANJE dvosobno, se odda. Poizve se Savnik, Pek Dobrava. 11014-5 STANOVANJE dvosobno, se odda. Mlinska ulica 18.__________10954-5 STANOVANJE dvosobno s kabinetom, v Melju nasproti nove carinarnice s 1. XII. za diu 550.— se odda. Vprašati Kvas, Aleksandrova cesta 32. 10969-5 STANOVANJE dvoriščno, soba in kuhinja, se odda s 1. decembrom. Je-rovškova 25. 11015-5 STANOVANJE lepo. sončno, se odda. Zrkovska 35, Pobrežje. 11017^5 STANOVANJE dvosobno, sončno, s pritiklina mi in nekaj vrta, po želji eno sobno se odda s 1. decembrom v Magdalenskem predmestju. Naslov v upravi »Ve-černika«, 11108-5 Enosobno in dvosobno STANOVANJE Sc odda takoj. Tržaška 46. 11109-5 _______________________ LEPA ZRAČNA SOBA prazna, se takoj odda. Tezenska^. Pobrežje. 11056-7 NA VSO~OSKRBO sprejmem delavca. Vošnjakova 19. vrata 6. 11032-7 Pridna SLUŽKINJA čista, poštena, katera samostojno kuha in opravlja vsa hišna dela, se sprejme v trajno službo k trem odraslim osebam. Wildenrainerjeva 11 II. nadstr. 11061-9 SLUŽKINJA spretna, čista, ki zna kuhati in ie samostojna pri vseh hiš uili delili, se išče. Naslov v upravi.. 11037-9 OPREMLJENA SOBA se odda. Sodna ulica štev. 11. 1103S-7 SOBA IN KUHINJA se tako.i odda. Islotani tudi prazna soba. Nova vas. Sp. Radvanjska 6. . 11070-5 STANOVANJE soba in kuhinja, sc odda. — Mlinska 15. 11087-5 Kraievne lastopnike solidne in marljive išče star renomiran denarni zavod. Ponudbe na „Propaganda“ d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5. Poštni predal 472, pod 4245. Sprejmem gospoda NA VSO OSKRBO Smetanova 51/1., vrata 3. __________11060-7_______ Samostojna tovorniška delavka sprejme takoj SOSTANOVALCA(-KO) Naslov v upravi »Večemika«. 11096-7 IŠČE SE PERICA katera vzame: perilo na dom. Ponudbe na upravo »Večer-nika<; pod »Čista«. H089-9 BOLJŠO DEKLICO za vse z znanjem navadne kuhe in nekaj nemščine, sprei me solidna gostilna pri Mariboru. Ponudbe pod »Train i služba« na upravo »Večerni-ka«.__________________11101-9 BRIVSKI POMOČNIK inteligenten, sposoben, samostojen delavec se sprejme. — Predstaviti' se: Mareš, Gospo ska 15. 11102-9 KABINET se odda s- 15. XI. ali 1. XII. z ali brez hrane. Kettejeva 23 11068-7 Sprejmem mirnega gospoda NA STANOVANJE v lepo zračno sobo. Mesarski prehod 5-1. 11071-7 Službo dobi JMIUJJ f-.aat.UE* n—ir.rfggpgp SPOSOBNO PRODAJALKO za trgovino s papirjem, z znanjem slovenskega in nemškega jezika se išče za takoj ali s 1. jan. 1940. Ponudbe na upravo pod »Poštena« 10722-9 URADNICO s trgovsko akademijo ali dvo razredno trgovsko šolo. ki obvlada nemški jezik, išče večje podjetje za takojšnji nastop. Uradnice s prakso imajo prednost. Ponudbe poslati pod šifro »Vestna« na upravo lista. 10899-9 Sprejmem KROJAŠKEGA VAJENCA Kos Viktor, Glavni trg 16-1, Maribor. 11084-9 Službo fšle NATAKARICA mlada, išče službe v boljši gostilni. Izučena prodajalka. Ponudbe na upravo »Večer-nika« pod »Začetnica«. ___________10972-10_________ 21-LETNO DEKLE išče službo sobarice, kot .pomoč pri gospodinjstvu ali podobno. Ponudbe na upr. »Veternika« pod »Pridna in poštena«. 10995-10 KAPITAL VLOŽIM v podjetje, ki mi da takoi stalno službo inkasanta, skladiščnika, sluge, oskrbnika ali kaj sličnega. Star sein 30 let. poročen in tehnično izobražen. Ponudbe na upravo »Ve-černika« pod »Sigurnost«. 11016-10 ABSOLVENTKA trgovskega tečaja z malo ma turo, želi primerne zaposlitve v pisarni. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Prakti-kantinja« 11031-10 ima je fteed dumi! Zato dobre KARO CEVUt 2mm, Itmuii. preproge. Ilnoleum. ode/e. najceneje prJ osmr 99 MARIBOR. JURČIČEVA 6 Sobo Ište Iščem Icdo sončno SOBO v bližini artilerijske vojašnice Ponudbe na upravo »Večerni ka» pod »Kapetan«. 11105-8 Mlad poročen nar išče OPREMLJENO SOBO z uporabo kopalnice v sredini mesta od kolodvora do Grajskega trsa. Ponudbe na upravo pod »Uradnik«. 11067-8 Dopisi 43-letni gospod želi PRIJATELJSTVA s starejšo gospodično ali vdovo v svrho razvedrila. Ponudbe na upravo »Večer-nika« pod šiiro »Osamlien«. 10981-12 Simpatičen mlad gospod išče diskretnega POZNANSTVA dame z lastnim stanovanjem. Ponudbe na upravo pod značko »Ona hoče«. 11041-12 ietM gobelin, kelim, blazine in namizni prti za kmetske sobe, Vse vrste volne in preje prinaša po ugodnih cenah C.Budefddt Gosposka ul. 4—6 (Koroška smreka) Suh ladiiski pod in slavonski hrastovi in bukovi parjeni parketi stalno na zalogi TOVARNA PARKETOV Jasifi Reudeti, fkatifct, Rotaska c. 10 Polaganje vršimo pod strokovnim nadzorstvom. Moški ! Pri spolni slabosti (spolni impotenci) poizkusite hormonske pilule HORMO-SEKS Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. - Zahtevajte samo prave in originalne Hormo-Seks pilule. Po pošti diskretno razpošilja: KR. DV. LEKARNA PRI SV. AREHU, Maribor. — Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij „VIS-VIT“, Zagreb, Langov trg 3. %i. ng. S. br. 5846-31 Pouk V POPOLNO OSKRBO iščem dijakinjo 3. ali 4. meščanske šole iz oridue družine za din 200.—. ki bi do-magala moji hčerki iz osnovne Šole pri pouku. Naslov: E Taurer, Frankopauova 12, Maribor. 10982-13 VDOVA srednjih let. neodvisna, želi prijateljstva z boljšim gospodom. Ponudbe upravi pod »Sama«. 11053-12 DRŽ. NAMEŠČENEC s premoženjem 50.000 din, 34-leten, želi poročiti simpatično gospodično. Resne dopise na upravo »Večernika« pod »Odkritosrčnost«. 11055-12 INTELIGENTA sposobnega za temeljni pouk v francoščini, iščem. Ceni. ponudbe s polnim naslovom je poslati na upravo lista pod šifro »Znanje tujih jezikov«. 11042-13 lokal PISARNA trije svetli lepi prostori s predsobo v prizemlju se oddajo v najem. Gregorčičeva ul. 26. 11092-14 ŽENITVE IN MOŽITVE boljših krogov posredujemo najvestneje in uspešno. Obi-teljske zveze v prvorazrednih meščanskih, posestniških, trgovskih, uradniških, industrijskih in oficirskih krogih. In formativne prospekte pošiljamo po prejemu din 10.— v znamkah diskretno: »Rezor«. Zagreb, pošta 3. 11098-12 Želim spoznati, eventualno poročiti boljše situiranega STAREJŠEGA GOSPODA Ponudbo poslati na upravo pod »20-letna«._________11072-12 Hišna posestnica želi znanja Z UPOKOJENCEM radi skupnega gospodinjstva. Ponudbe na upravo pod »Jesen«. 11074-12 OKASA tablete Pri spolni slabosti iahko poskusite OKASA tablete za moške 100 komadov din 220’— proti povzetju Zastopnik : Lekarna Mr. Rožman Miroslav Beograd — Terarije 5 Ogl, reg- S. 5846 36 DAIMON (dvonšČe) Zahtevaite „ STAREJŠA GOSPODIČNA zeli k samostojnemu gospodu kot gospodinja. Ponudbe na podružnico »VečeTnika«. Ptuj. 11079-12 LOKAL se takoj odda, primeren za krojača ali drugo obrt. Jurič Ivan, Maribor, Koroška c. 19. ___________11078-14_________ VELIK LOKAL s pritiklinami se odda v novi hiši na zelo prometni cesti za december. Informacije daje Ivan Slokan, Ljubljana. Ko-lezijska 7. 11081-14 V naiem TOČILNICO ALI BIFE vzamem takoj v najem. Bi tudi odkupil. Naslov v upravi. 10913-15 V novi hiši se da v najem DVG. in TRISOBNA STANOVANJA ter garažo. Dl. Sedaj. Gospo ska 2, tel. 21-60._11063-15 STANOVANJE dvosobno (parket), velik vrt v Ribniškem selu. se takoj ali pozneje odda v najem. Na slov v upravi. 11059-15 Karel GrSnitz Maribor, Gosposka 7 ♦ Velika izbira najnovejših krznenih plaščev in jopic trde no 1 din kg (pri večjem odjemu cena po dogovoru), se dobe pri tvrdki Rok Meštrov. Celje. Dečkov trg 6. 11075 Zlato in srebro, briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup M. Ugerjev sin, Maribor, Gosposka ulica 15 DAIMON" in refie^ žepne svetiike, žarnice, Daienie, ...- GLAVNO ZASTO RUDOLF PRPIČ - ZAGREB, Zahtevajte brezplačen cenik in prospej^ svetHke, žarnice, baterije, diname p S T utonita Gost Cen j. lino občinstvo obveščam, da Hočem Špure) ^ .dov01!1"*) cenj. goste z jedjo in pijačoz sprejefl,a nedeljo prirejati koncerte m se*1 se I „ela !#' abo- nente. ■n«! Kristovič Julijana, gostilničarka. ALOJZ ZORAtTl p ©zlata. ^ )iee jt. N I svojo delavnico iz 'I yr^VC.g Koroško cesto *f' .dsj«** ‘ in se priporoča za vsa nadaljnja v to st je prešel in vseh vrst zakuskov dobiš v bifeju Mat z, Aleksandrova testa 17 I Spomnite se CMDI s« j« *•*, da plačate naročnino za tttouop IfodkUtAUA AmumAp*4 knjigarni in papirnici TISKOVNE ZADRUGE, Maribor, Aleksandrova cesta 13. — Telefon štev. 25-45. ZENSKE PLASCE J n : trg ■ Hr E A C • Maribor, GSavn^ J Dotrpela je paša dobra aeaa in mama, jjt Štefanija Masten, s® soproga davi, kontr. v pokoju Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedj|)°JT,aša ob 16. uri na pobreškem pokopališču. Ta|ensk,oei* rovada v ponedeljek 13. nov. ob 7. uri v m V Mariboru dne 10. nov. 1939. Masten Vili. Nelica. Ton*** POSOJILNICA NARODNI DOM V MARI? NARODNI DOM Z. Z O. J. Deležna glavnica nad 600.000 din, lastne rezerve 11 milijonov din, hranilne vloge 56 milijonov din. Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po 3—5%. Najstarejši slovanski denarni zavod v Mariboru niktf- Izdiiia in ureiuie ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. -