Vesti iz' Domovine. Osvoboditev prekmurja- Zagreb, 12. avgusta. Današnje “Novosti” javljajo: Včeraj ob 19. uri je začel pohod jugoslovanskih čet, da osvobode jugoslovanska Prekmurje tujega jarma. Maribor, 12. avgusta. — V soglasju z očrtan jem naših mej na pariški konfeienci. so čete kral jevine SRS prekoračile začasno demarkacijsko -linijo nasproti Madžarski da rešijo preko Mure se nahajajoče slovensko prevalstvo tujega jarma in boljševiških grozot in da piiueso tudi tej doslej, zapuščeni veji našega naroda taao dolgo in težko priča-vano svobodo. Na pohodu je ljudstvo naže čete sprejelo pov-sodi najprisrčnejše ter. jim iz va3i prihajajo nasproti s soljo in kruhom ter z zastavami. Pri četah se nahajajo tudi prekmurski prostovoljski so svoječasno pribežali pred nasilniki k nam in se sedaj vračajo v osvobojeno domovino. Do incidentov ni prišlo. Povsodi vladata, red in navdušenje. V osvobojenih vaseh zvone zvnovi v pozdrav. — Podrobnosti poročaja kakor navedbe osvobojenih krajev in drugo, so pridržane uradnemu poročilu, ki izide še nocoj. Gotovo bo radostna vest vzbudila p« vsej Sloveniji in Jugoslaviji isto zadoščenje in navdušenje, kakor jo je vzbudila v osvobojeni pokrajini sami y Mariboru, Radgoni, Slovenskih goricah, v Medjimurju in Zagorju. Osvobo-jenje prekmurskih Slovencev je nov važen korak k ujedinjenju in konsolidaciji Jugoslovanstva- Naše čete zavezele Mursko Soboto. Ljubjana, 12. avgusta. j|Uradno, jj —.Na poolagi odločitve v Parizu nam je konferenca priznala Prekmurje in sporočila oficijelno, da ga okupiramo. Danes so se pričele operacije za zavzetje Prekmurja. Bela grada se je umaknila, rdeča pa razpršila in odložila orožje. Narod z navdušenjem pričaauje osvoboditelje. Naše čete so zavzele Mursko Soboto ob 8 uri zjutraj in zaplenile 4 topove, nekaj tisoč pušk, mnogo municije 1 lokomotivo itd. V Pattyandi, severno Murske Sobote, je prišla naša konjenica ter zaplenila velika municijska Bkadišča. Pohod se nadaljuje dok ler ne prispo naše čete na določeno mesto. Promet z bankovci. V uradnem listu z dne 26. julija t. 1. je izšla nova naredba o kazenskem proganjaju zlorabnega čigosanja in razpečavanja bankovcev ter o denarnem prometu z inozemstvom. V amisi u naredbe je kaznivo predvsem zloralmo ži' go^anje bankovcev globo do 50-000 K. ali z zaporom do 6 mesecev ali pa z obema. Isto velja za razpečavanje zlorabilo žigosanih bankovcev. Razpečavanje uežigo-sanih bankovcev se kaznuje z glebo do 20000 K ali z obemà. Zamenjava takih bankovcev za jugoslovansksko žigosanje dovoljuje v ozira vrednih primerih slej ko prej delegacija ministrstva financ. Prepovedan je nadalje uvoz nežigosanih in seveda tudi zlorabno žigosanih bankovcev - iz inozemstva v kraljestvo Srbov Hrvatov in Slovencev ter, se preganja kot tihotapstvo. Naredba zabranjuje koriečuo izvoz vsake Träte denarja, bodisi tujezemskega ali inozemskega kovanega ali papirnatega denarja v popolnem in-obmojnem prometu do vrednosti 1000 K, drugače pa treba za vsak slučaj pesobnega dovoljenja mi. nistrtstva financ. Manjši prekrški te naredbe se kaznujejo z globo zaradi nereda do 5000 K ali. -, zaporom do 14 dne. Kdor se spozna k rivi-m kakega po tej "naredbi kaznivega dejanja, mora razen, kazni pričakovati, da se mu v korist države zapleni ves denar, ki je bil predmet kaznivega dejan’a-Določbe te naredbe so torej, kakor videti, jirtcej oster-in se občinstvo v naprej in opozarja, da se bodo strouo izvajale. Dolžnost vsakega iposamezmka je, da si tudi sam ogleda denar, predno ga vzame, in se s tem obvaruje gmotne škode. Pri tej priliki se z ozirom na razne pritožbe v časopiju jiovdar-ja, da je državnim blsgajnicam izrečno naročeno, naj sprejemajo v plačilo takisto bankovce z dvomljivim, bodisi nejasnim nečitljivim ali zabrisanim, oziro-roma nepopolnim jugoslovanskim žigom, v kolikor ni upravičen suni, da gre za očitro neveljaven žig. Cene živini padajo. Hrvatski listi poročajo, da je padla cena živini za 1 do 3 K, pri kilogramu- Seda| plačujejo na Hrvatskom za vole žive vage 6 do 7 K za kilogram, medtem ko je bila cena še pred kratkem mnogo višja. Povod temu je, ker prodajajo veliki posestniki svojo živino- Mnogo živine je bilo prodane zadnji čas v Sloveniji. Češka deca v naših krajih. avg. je dospelo v Daruvar v šla. vonlji 528 čeških otrok z 20 spremljevalci vred. Vzrok bratskega obiska je boljša prehrana pri nas —dokaz da stojimo glede žiyil pač najboljše od vseh narodnostnih držav bivše Avstrije. Repatrijscije in potovanje v Ameriko. Ministrstvo za zuuanje stvari je prejelo od ameriškega poslaništva v Belgradu glede določil o potovanju v Ameriko nastopni odgovor: ‘Kar se tiče odhoda delavcev v Ameriko, ki so bili v Ameriki čaka poslaništvo navodil, ki jih je zahtevalo od svoje vlade. Kar, se tiče povratka dobrovoljcev, se morajo vračati, ko dokažejo, da-fco poetali potom naturalizacije ah potom rojstva ameriški podaniki, in da so oproščeni nadaljnega »službovanja v naši vojski, rszen slučajev, da so položili prisego zvestobe Srbiji pred 6, aprilom 1917. V primeru, da se ti vojaki izgubili s J to prisego ameriško podaništvo pred tem datumom, se morajo vrniti v ameriško pod-aništvo s položitvijo prisege am-eriški vladi po formalnosti,določe-ni z zakonom kongresa od 1, maja 1919. Srbski vojaki, ki so obdržali svojo srbsko podaništvo, se morejo vrniti v Zedinjene države, ko predlože o tem potrebne dokaze. Dobrovoljcem, ki se vračajo v Ameriko, bodo izdajale naše oblasti potne listine, vpoštev ajoč navedeno izjavo ameriškega poslaništva. 200.000 K papirnatega drobiža, kar 1)0 v kratkem razdano; merodajni krogi že razmišljajo o Izdaji nove seri je. Iz Pariza se je Vrnil v Maribor Dr.M. Slavič, ki je bil najdalje zaposlen pri mirovni konfore n, ci, da pouči merodajne kroge b naših mejnih zahtevali na pram Nemški Avstriji in Madžarski. Dr. Slavič in dr. Kovačič bosta ostala med Prekmurci v trajnem spominu, ker sta si ravno onadva največ prizadjala kot temelj:ta poznavalca teli krajev, da se je bogato in narodno Prekmurje JT5 pripozualo ter priklopilo Jugosla- viji. Št. Peter pri Grabštajnu na Koroškem- Ljubljanski pešpolk je bil pred štirinajstimi dnevi v uaših krajih za Kako v rezervi- Skoraj nisi slišal več tistih grdih kletvic. Red indisciplina je bila med njimi-Povolno so se izražali domači-Korošci, kako vzorna disciplina je med tem vojaštvom, med tem ko Volkswebrovci nikake niso meli. Vojaki so ljudem pomagali pri delu napolju na skednjih itd., V prostem času so pridno čitali, Njihov polk. župnik jim ni mogel nanositi dovolj berila. Najlepši zgled so dali domačinom, ko so ob cerkvenem žegnauju spremljali presv, Rešnje TJelo in pomagali s svojimi lepimi glasovi domačim pevcem pri procesiji' in v cerkvi. Kako lepo in razveseljivo je to za našo Jugoslavijo, častno za fante in ! njihove predstojnike. čuden pojav- Zdi se nam, da se vračajo stari časi, ko so se povsod favorizovah sinov matere Germanije. Neverjetno — toda pri nas v Sloveniji je mogoče vse. Kot čujemo, nameravajo na ljubljanski tehniki prej kut ne ustanoviti iznova staro burševako “Carniolio”, ker le tako si razlagajo imenovanje nekega inženirja Weinbergerja za predavatelja oziroma asistenta pri strojnem risanju. Kdo je neki Rpravil tega gospoda na našo tehniko?. Kot nam je znano, se nahaja inženir Weinberger v kurilnici južne železnice, kjer v družbi z inženirjem dr. Koerblerjem tud' bivšim predsidnikom “Carinole” pašujeta nad našimi ljudmi in (o sedaj ko imamo takozvano slovensko ravnateljstvo južne železnice! m.--,, Vestno zdravilo dela čudeŽe - Približno 30 let so vživala Trinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripoznanje pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugled pri odjemalcih, p To »da Vojaška realka v Mariboru. Za poveljnika vojaške realke Mariboru je "imenovan polkovnik VI. Jakovljevič. Zaplemba tujih podjetij. Mlin “Union” in plinarno. Plinarn« bo prevezala mestna občina. Ravnateljstvo paromlina je proti zaplembi vložilo protest, ker «a je le čisto neznaten čel delnic.v rokah tujcev. Zasačena turška roparska četa lz Po Makedoniji je še iz Časa zadnje balkanske vojne plenila nevarna turška roparska četa. Sedaj se je posrečilo orožnišfvu prijétf petero teh roparjev, ki so se skrivali pri turških kmetih. Ostali člani roparske družbe so ušli na grško ozemlje, od koder so Jih pa grške oblasti pognale nazaj. Papirnat drobiž mesta. Zagreba je prišel v promet 18. tin- Ljudje se.kar trgajo zanj kot za spomin vredno redkost ter plačujejo za 20 vinarsko novčani-co. 10—20kron. Ze danes je gotovo, da bo koncem leta komaj kdo Hotel zamenjati ta drobiž za krone, da bo imela mestna občina lep dobiček. Zaenkrat so izdali za Iz Dolenjskih toplic. Zadaje čase se je že veliko o žalostnih razmerah ki vladajov dolenjskih toplicah — le na eno se je .čisto pozabilo. Gotove bo marsikdo radoveden, kam neki zahajajo 1 jublji,švabači, kje neki iščejo zavetja, cU se lahko malo odpčijejo — a nič ni skrito, da bi ne bilo — očito, —, odgovor lahek — kar v dolenjske Toplice — tam najdeš vse, kar si človek želi, Sprva mislil sem, da sem, prišel v kako nemško mesto. Povsod slišiš “Mutter-hen, kam gremo danes? itd.'Vem da se mora imeti srce, na pravem mestu, saj oni tuli trpe na revmi, a če človek zasliši in ve, da vsa tista gospoda, katera se sprehaja ob lepem vremenu ob vznožju hriba, govori lepo slovenski, ga jeza prime, in se s težavo se brzda da jim kaj v obraz ne zaluči. Gospe, — vprašam vas, kaj bi porekli n. pr. ko bi se Slovenci sprehajali v kakem nemškem kraju n. pr. Beljaku govoreč slovenščino? Toliko so mi že razmere znane, da brez kakih posledic bi no bilo! Ako Vam je res kaj na tem, da se lahko prosto gibljete,v Jugo sla vij i — privadite se že enkrat materinega jezika jb-Jovenščine” — če vam je pa to teško, potem je pa najbolje, da jo od k n ri te v lač enberško Nemško.. Avstrijo, saj za take ljudi je še vedno dovolj, drpgič, pridem z imenom rftzuih gospodičen in gospe j. Dovišanjecen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na vse pretege bra ili tega vkljub naraščanju cen pri izdelovalnem materijalu-Toda vojni davki so nas silili.da moramo nekoliko povišati cene. Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil gotovo Pri. razPme da mora vsledtega plačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica. Toda bna Trin. lekov ostane, kakor je bila, v gotovo zadovoljnost odjemalca- Trin. Elix. of Bitter Wine. V Se la iz. so Ima najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni izJia lodca. Trinarjev Elixir čisti želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče se strupe, m vzrok pomnože van j n bacilov raznih bolezni povzročajoče otrpnenja prebavnih organov.Trinar jevi izdelki »e vsebujejo kemičnih snovi nego samo leena grenka zelišča in naravno rdeče j„ sto vino. Trinerjevo Grenko Vino, Trinerjeva1 zdravila se dobijo od danes naprej edino le p0 ekarnahin trgovinah ki predavajo zdravila, ker je Trillerjev labretoiij preobložen do skraji, moči v izvrševanju naročil za lekarne in državne zaloge zato so prenonalij z naročili druzij, Irgovce zdravili in leka> ae geor želi kupit«. Trinerjeva zdravila TRINERJEV LINIMENT prodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pri revmatizmu, nev ralgiji putiki; otrpnjenih udih itd. hitro in gotovo. Nadalje je j2. vrsten pti izpalmenju, pretegnjen ju,oteklinah itd., in pri drgnjenj,, po kopanju nog odvzame utrudljivost. Naprodaj po vseh lekarnah. Trineriev Antiputrin. Antiseptika za zunanjo rabo, za izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobi 86 po vseh lekarnah. V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1915 in Panam 1916 so Mia odlikovana naša zdravila z zlato kolanjo JOSEPH TRINER, izdelovalec 1.533 -- 1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL TISKOVINE tiskarni najlepše in se izdelujejo v naši najceneje. Naša tiskarna je VSEM POTREBNIMI PRESKRBLJENA Z IZDAJAMO neodyisen slovenski tednik “SLOVENSKE NOVICE” 2U-7th. St., Calumet, Mich. Dolžnost vsacega Slovenca, ki ljubi resnico je, da se naroči da njega. SLOV. TISK. DRUŽBA Calumet, Mich. Pijancev sin. povest. Spisal M. Ivan D k o si je ves prizoV snubitve in [0ke že slikal v duhu. Kako neseno veselje, kaka tiha, mirna Aga Čaka! Dobi si cesar ko “o, in ko doseže primerno sto-. ijijO, da bo imel dovolj plače, jnj pride poroka. Tako si je vse Stanko izrisal. Da, bujna domislil dovolila mn je celo' zreti ^ jobo svoje neveste v svatovskem ~l#fiilu! \ekdo potrka na vrata. Janko la.izbnai iz sanjarjenja, spomni , Ja luč preslabo brli. da se ko-,j črke razločijo, in dovoli vstop sobo stopi njegov učenec, mla-• baron Alfred. -Oprostite, gospod nčitelj, da „motim. Meni je dolgčas v mo-jobi. Vse sem že poskusil, bral citai sem, učil sem Be, toda mi ne ugaja.” ;.jJa zakaj niste v povabljeni - „žbi?” -Ne ljubi se mi. — Ha nekaj ili imam povedati, gospod Jan-", dejal je Alfred prijazno se ismihajoč; najbrže se mu je do 1 zdelo, da more on kaj poveda-jospodu učitelju, “moja mama ivospa iz,bela sta se o Vas pogo |lj. Tako, o meni? začudil se je folto. Nekako neprijetno ga je »li, ta novica; vedel je, da je ba 41 pri gospej iz Sela v malo niloBt, torej ni mogla nič do-gao njem govoriti. ■L)a, o vas! — Stal sem ne datoti njiju, pa sem slišal vse. pgospa je pripovedovala moji junij-da ste vi navdušen Slovenes daste se brezobzirno proti njej Mali. da ste jo celo zbadali. K++ j*]e, da se čudi zakaj je «pod papa vas izbral za mojega sija.” ■Tako ! In vi ste to poslušali? pte je uvidel, da je to nevarno Iipoštovanje, katero mu je dol-tčeuec. 1 Ü& bodite hudi! Jaz va3 imam lil- jako rad in ne vem, ali bi bil ki drug gospod tako dober.” ,-tnko je videl, da m napravilo liobenega učinka pri učencu, '"ljeti je vprašal; P kaj je vaša gospa mama pila?” r4 je z vami prav zadovoljna, i( tudi papa da ste dober ‘“človek, in še nadalje vas je 'Mila,”’ ‘“ko j-a to slišal rad in nerad, d je slišal, ker je prišlo iz ust levili, rad pa, ker je zvedel Kjer ima človek zaklad, tam ima srce. Janka je vedno vleklo v Helenino obližje, Večkrat je obiskal Selo. Srečaval je večkrat Heleno. Ali je bilo to srečavati je zgolj naključje, ali pa je ta ali no kaj pripomogel k temu, ne vem. Na skupnem izprehodu je Janko ognjevito razkladal in pojasnjeval slovenske pesnike, hoteč Heleno poučiti o slovenski književnosti. Njegova vnema in gorčnost in njegova zgovornost sta res navdušili lieleno, ki je gledala odslej Slovenstvo v vse drugačni luči, * Prišla je jesen v mirno dolinico. Življenje na deželj je izgubilo zanimivost in prijetnost za mestno gospoao. S Sela so se preselil“’ Ljubljano. Predirò so odšli, poseti-li so baronove na Gabrovcu. Ko je šla gospa s Heleno skozi park, srečala je Janka, ki se je izprehr-jal ž Alfredom. Janko se je priklonil in ko je zvedel od Helene,da odidejo,izrazil je svojo zahvalo za zabavo, katero je imel na Selu. Za slovo mu j’e podala najprej gospa roko s hladno opomnjo, da jo bo veselilo, ako se še kdaj sestanejo. Toda povabila ga ni, naj se, ako pride v Ljubljano, oglasi pri njih. Adlena je čntila, da se spodobi, da ga povabi vsaj ona. Podala, je Janku roko; Janko je pa začutil majhen, droben listič v svoji roki. Stisnil ga je skrivaj med prsti in tudi njej, kakor materi poljubil roko. Ločili so se. Ko je bil Janko sam, čital je na 1’stiču besede; “Pišite mi kaj”, in poleg jo bil naslov stanovanja v Ljubljani. Ne dolgo potem so zapustili tudi baronovi z Janko Gabrovec in se nastanili v Gradcu. Od tod je romalo marsikatero drobno pisemce v belo Ljubano in iz Ljubljane v Gradec. ega •■H -Ha m Ni . do* ,rot* co 25 ga imajo baronovi radi. je pa bilo, da je gospa :0va huda nanj. Njena ne-Mi zadovoljnost proti njemu f« bila malo važna, ako bi j';110 ne bilo. Vendar je upal, ; lopet da dobi n jeno naklonio takrrt, ko bo pred nje ‘1 prošnjo. f 1® Čez nekaj časa Alfred za-8°bo, ni mislil več na pogo-Mbaruneso in gospo Prein-,'i-dal se je zopet mislim, ki i“le najljubše. Prijel je za 11 pisal prijatelju na Dunaj, k°oka padla”. ■Isnka so se pričeli sedaj - Poezije. Frepiičan sem, da ^ »spolnil marsikateri bel \ Verzi. ko bi bil Janko pes- .■r‘"1 er Bog mn ni dal zmožno- (jr _ *> ' Ml rnu je le živo - čuteče 'r ni samo pesnikom lastno 'hidi marsikateremu navi-^r°2a.llenemu človeku. Kar I, v srcu na skrivnem go-‘u zagledalo belega dne. ,j!"1’ mu je v očesih zažare-L. Rovorii s Heleno, ali mu [■Ca preplavila o blieje, ko L v obližju njen * i0 bij sam zvečer v ob klic. oknu hi Selu v črnem, temnem i’kilo ■mu je oko sanjavo Je bil hrepenč1. VIII. Lo zimi je stopila nekega dne gospa Premčeva s Heleno po ulici' Bližal se je božič, in treba je bilo nakupiti to in ono, da se dalrišini in služabniku, da se pošlje tej ali oni dobrodelni družbi za ubožue otroke srajca ali hlačice ali pa čeveljci. Bilo je proti večeru. Ljubljanska megla se je polastila vseh kotov in kotičkov mesta.-Brav neprijetna je bila hoja po blatnih ulicah. Bila je deževna zima. Gospa je zapustila s Heleho prodajalno in se bližala svojemu stanovanju. Na obeh rokah je držala majhne papirnate zavitke, iatotako tudi Helena. Ko dospeta na Dunajsko cesto in zavijeta v stransko ulico, pride jima nasproti pijan človek. Komaj se je držal po koncu, noge so se mu tresle in omahovale. Roke je vihtel v kolobarju okrog sebe, rdeče, otekle oči so žtrlele v luže in blato, lica, so bila nabrekla in inmla vsa znamenja žganjarska. Mož je rinil počasi po blatu, loveč se vsak hip z rokami po zraku med tem pa se pogovarjal sam seboj v jeziku le njemu razumljivem. Ko se je približal damama stopil je na stran v cestni jarek, pri tem pa je zmanjkalo gugajočemu se telesu ravnotežja. Mahanje rok nimoglo preprečiti, da se ne bi bil zvrnil počez na tlak, damama tik pred noge in jima tako zaprl ozko ulico. Gospa je prestrašena zavpila in potegnila lieleno za rokav nazaj, ki ie bila tudi vsa prepadena ob tem kritičnem padcu. Mož je iz-, kušal vstati, z levo roko se je oprl ob tlak in pogledal kvišku; toda glava mn je omahnila, telo je padlo zopet nazij na trdo ležičča. Iz grla je prihajalo čudno grgranje, iz kretati ja pa je bilo sklepati, da je pijanec skoro zaspal. Kar prihiti izza ogla mestni stražnik. Jako jima je ustregel ko je stopil k pijancu* premeril ga od pošvedranih čevljev do raz-kuštrane glave. “Aha, zopet si tukaj !” zamrmral je stražnik polglasno. “Hej, po koncu, ti zgaga pijana!” je zarjul nato in stresel silovito desnico. Pijanec je izpregledal, zagrgral nekaj nerazumljivega in se začel truditi in napenjati, da bi vzdignil telo. Toda ni se mu hotelo po posrečiti. Stražnik videe, da dami čakata, ujezil se je, zgrabil pijanca za vrat in ga inoculò streasajoč spravil na kolena. Potem je pobral umazan klobuk in ga mn posadil na glavo. Ker se le še ni mogel spraviti po koncu in je nasprotno mislil povrniti se v prejšnjo ležo, prije-ga je stražnik pod pazduho in spravil tako na noge. Pijanec ie bil videti vajen takega ravnanja-Popolnoma nič ni nasprotoval strogemu stražniku, temveč dal sa je odpeljati kakci' krotka ovčica v luknjo. Pač je imel stražnik velik križ, ko je visel ob njem in, - zinil sedaj 7 to, sedaj v ono stran. Dami je bilo sram pred mimo gredočimi, da se jima je zgodila taka nepritnost. Ko je stražnik držal pi janca do koncu, nadaljevali sta svojo pot. Predno sta pa še odšli, je gospa prijazno namignila rešitelju: “Hvala vam! To je sitnost kaj ne? “Da, gospa, ta nam dela preglavice Märsikaterikrat sem ga že tako-le pel jal na stražnico, toda mož se ne poboljša. Skoda zanj, lahko bi imel lepše življenje.” “Tako? Seveda pijanec je pijanec, prej se no izpreobrne, da se v “jamo zvrne”, nasmejala se je gospa in odšli sta. Nekaj dnij pozneje je obiskala priletna gospa Premčeve. Bila je vdova po pokojnem postnem uradniku in velika prijateljica gospe Bremčeve. Ženica je imela jake gibčen jeziček in, kar je bilo naj. važnejše in v čemur je bila skoraj neprekosljiva, poznala je pol Ljubljane natanko kakor svojega očeta ali pa pokojnega moža. Du-naj.ska cesta s svojina izrastki in pritraški ji je bila pa znana kakor rodna hiša. Ta občudovanja vredna dama je torej posetila gospo Bremčevo. Ze dolgo se nista pogovorili, a med tem časom seje bilo mnogo zgodilo. Brav prijetno je sedela na divan,!!, pred seboj imela običajno kavo in lepo govorila. Ševeda ni mogla gospa Fre ničeva zamolčati svojega in Heleninega dogodka s pijancem. “Aber liebe Frau, jaz vam še nisem nič povedala, kaj se nama je prigodilo v torek na Dunajski cesti. Ach, es war furchtbar! Mi-j i li te si, gospa, kako sva so morali ustrašiti ko se nama nenadoma za. vali pred noge pijanec! Es, war schrecklich, strašno je bilo! Bo sreči je pritekel policaj in ga pobral.” “.lezus Marija! Kaj pravite, gospa, was Sie da sagen! Gotovo se pa bil zopet oni nemarni, grdi pijanec, ki dela v tovarni in se vsak dan napije.” “Torej ga poznate?” “Seveda ga. Sina ima na Dunaju, študira na vseučilišču. Ich glaube, er studiert Jus. Bo leti je spravil v grob svojo ženo, eine gute, herzlich gute Frau war sie Sedaj gre pa čimdalje bolj navzdol, cele noči popiva, koje sani. Zadnji čas še ne dela več v tovarni. Tovarnar ga je zapodil. Sedaj pa lovi groše okrog, d« ima za svoje fraklje. Ach. liebe Frau. Bremec, die Welt ist i mder arger immer arger!” je jadikovala gospa vdova. “Kaj poveste, was sie da srgenJ Da ima sina jurista?” “Da.” Ba kako se piše?” “Warten Sie! Ste-ste-steii, ne, Stan-Štan Stanič se piše.” “Stanič, začudila se je gospa, “tega bi ne mislila!” “öesa. bi nejnisltli, gospa?’, In sedaj je pripovedovala z ve-sel.jem gospej vdovi vse, kar je vedela o Janku. Škodoželjnost in veselje, da je Janko tako ji je dobro delo pri srcu.Nji ju pogovor je z a še h na zanimiv» polje, ki je obetalo mnogo sadu. in tako se je počasi iii polagoma pridela krpica na cast Jankovega imena. Ko sta se dami poslovili, bili sta obe zadovoljni z današnjim dnem. Heleno je novica, katero ji je kar najhitreje gospa mama povedala spravila v hud duševni boj. Ze sam pogled na razcapanega, smrdljivega pijanca, ki je ležal v luži, bil ji je zopern in neznosen. Misel, da je ta propalica oče, rodili oče Jankov, katerega ljubi in ki tudi njo ljubi, — ta misel je bila grozna. Ko bi bila žena Jankova, — ne, tega ni mogla misliti morala bi* imenovati tega pi-jauca svojega očeta; on bi ji lahko rekel: liči. ‘,Kako morebiti tak človek taki? ponosen, Kakor je ta Stanič! Gče njegov se valja po cestnih lužah in straši ljudi, deset korakov smrdi od njega ono peklensko smrdljivo žganje. Sin pa študira za doktorja, poučuje pri baronih in se nosi kakor bi bil sin dvornega svetni sa! Das ist schon impediment! Kje si upa? Die Leute sind heutzutage unverch-aht.” Lako se je jezila v sveti jezi gospa mama, ko je prinesla no vico v sobo svoje hčerke. Helena je padla skoraj v nezavest. Nato pa je zaplakala na ves glas. Grozno ji je bilo bud^>. Kaj takega ni nikdar niti sanjala, kaj šelo mislila. Bila je neutolažljiva. Mama se je neizrekljivo začudila, vide, kak vtisek je napravil njeni burni govor na hčerko. Od kod jemlje toliko solza za stvar, ki ji' ni nič mari? — Ker si ni mogla tega joka tolmačiti, jela jo je tolažiti. “Cernu plakaš, meid liebes Kind? Ti imaš vse premehko srce! \* saka malenkost te tako strašno gane. Du drrfst nicht so empfindlich sein!,’ — Potem pa je nadaljevala svoj maščevalni govor; “Jaz sem precej takrat mislila, da ne more biti prida njegov oče. Kdo ve, Kakšen bo še ta mladi gospod Stanič! Jabolko ne pade daleč od drevesa. ” Poslednje besede pa so bile ka kor oster nož za Heleno. Zabolelo jo je pri srcu. To je bila druga grozna misel. Silovito se je stre slain vzkliknila; “Ne, to ni mogoče, to nei more biti.” “O je mogoče, je, meine liebe Leni. Navadne je sin tak kakor oče, če je oče pijanec, je tudi sin, če je oče ničvrednež, je tudi sin. Ti še malo poznaš svet.” “Ne, ne, to ni mogoče! Kaj ;maš, mama, tako veselje grditi Staniča? Kaj ti je [storil žalega?” “Kaj mi je storil žalega? Raz-žalil me je. On me je razžalil, ki, je sin ničvrednega pijanca, —meniš, dà naj to prezrem? — Sploh pa se mi res čudno zdi, da se ti tako zanimaš za tega Staniča. Helena si je posušila solze, v srcu je zmagala ljubezen. Materi-ne zaničljive, sovražne besede so vzbudile v njenem srcu jezo. Ob zadnjih maminih besedah pa je zardelo, toda k’srci je mama ni gledala v tbin treuotku. Bo maminem odhodu se je vnel v njenem srcu, Kaj, ako bi bil kdaj Janko res tak kakor oče, da bi bil tudi pijanec? Ne ne, to ni mogoče, saj je Janko tako blag, tako dober mladenič! Zmagala je ljubezen. Privadila Denarno Stanje First National Bank of Calumet Ob sklepu poslovanja 4. marca 1919 Sedaj je čas Da prihranite del svojega zas= lužica s tem, da ga naložite. Mi Vas vabimo, da napravite našo banko Vaš hranilni dom. Z l.oo dolarjem lahko pričnete var= čevati. Prinesite k nam Vašo zadolžnice Svobode »Liberty Bond» in mi jih bomo spravili za Vas BREZPLAC NO. Naše veselje je Vam ustreči. Prva narodna banka v Galumntu. Ali potrebuete očala? Ak° jih da, oglasite se pr nas m mamo stroj za pregled in poskus mi. z katerem natanko preišče-očo oči, preden uredimo očala. Zraven tega imamo vedno v zalogi, popolno «zbirko zlatnine, ur, stenskih in žepnih, prstanov, rožnih vencev, peres in raznih druzih draguljev- ' Obiščite nas vedno na starem mestu. A. Fahlen & Co. 32 peta cesta- Calumet. -Mich se je sčasoma1 misli, da postane hči cestnega pijanca. Kaj pa poreče svet? — Naj poreče, kar hoče, da je le srečna sama z Jankom . IX. Janko se je vrnil pomladi na Kranjsko. Veselil se je in komaj čakal, da vidi zopet Heleno. Pričakoval je,selsko gospod od dne do dne, in bij je čimdalje nevstr-pnejši Kar dohi pisano z nežno roko. Takoj na naslovu je spoznal Heleno pisavo. (Dalje prihodniČ.) Celotni Stan Finske vzajemne zavarovalnice v Calumet, Mich. Od časa organizacije 1860 Število zavarovalcev.... 3,297.00 Sedanja rizika zavarovalnine..............3,729,959.00 Dividenda izplačana članom ............... 320,172.68 Požarne izgube .... 151,250.42 Vrednost v gotovini.. .206,263.18 Naraščaj denarja v zadnjih sedmih letih. 1912 .............. 127,284.81 1913 .............. 129,067,45 1914 .....•....... 140,991.97 1915 .............. 156,150.60 1916 ............. 159,020.74 1917 .............. 179,829.38 1918 .............. 206,263.48 DIREKTORJI:. Henry A- Kitti, predsednik. Oscar Keckonen, podpreds. John Waat-ti, tajnik, O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik* Albert Tapani, pom- blagajnik« I W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. I.ohela in William Johnson, dbornika. Odstranite bolečine s Ta bo spravil v red otrplje kite in naredil, da boste čutili dobro in sveže. Pazite na znak SIDRO. Po vseh lekarnah po 35c in 65c ali pa pišite na fTaD. RICHTER & CO., 326-330 Broadway, New York Richterjev Pain Expeller sidrom z M“* H C VENSKE ’NOVICE”. ist 71 Slovence v severozapadu Zjedinjenih Držav. izhaja vsaki petek. Izdaja SLOVENSKO TISKOVNO DRUSTOV odločite poslati kaj v domovino, se ravnajte natančno no navodilih. na Calumetu, Mieli. NAROČNINA ZA AMERIKO: ®*a celo leto .......»................ $ 2 0 Sa pol leta................ .......... S Z A EVROPO IN DRUGO INOZEMSTVO : Za celo leto ..............■ S 3.(K), ali 15 Ki £a pol leti .................. ® ali S Ki Posamezni iztiei po 5 ct. NAZNANILA (advertisements) po dogovoru. ROKOPISI se ne vračaio. OOP1SI brez podpisa se ne sprejmejo.! V elucaiu preselitve iz jednega v drugi kraj a j se nam blagovoli naznaniti staro bivali s eelinar in naročilalnaj se doposiljajo pod aelovom : Slovenian Publishing Co.. 211-7th Street. Calumet, Mich. a SLOVENIAN NEWS.” Published every Friday at Calumet, Mich, by the “Slovenian” Publishing . Co., 211 7th St -alumet, Mich. The only Slovenic paper in the Northwestern «art of the U. S. of America. SUBSCRIP "«ON $2.00 per year. The beet advertising medium for Michigan innesota and other Western States. Advertising rates sent on application. Entered at the Poet Office at Calumet, Mich « second class matter. Telefon 6J. * I — Michiganska komisija za jav. nadela m ugodila pritožbi mest nih občin in trgovskih klubov v okraju Houghton, da se odpravi posebna naklada 10c za telefonsko uporabo med raznimi tukajšnimi mesti. Plačevati bomo morali še J zana prej po 10c za vsak telefonigli razgovor med Lake Lindenom, Houghton in Han Hubellom ; cockom. — Lovna zajce je v polnem tiru. Marsikateri dolgotihec je že stegnil svoje zadnje noge, odkar so jim lovci napovedali neizprosen boj A žalibog da tudi brez nesreč ni bilo. Takoj prvi dan lova je bil obstreljen v spodnji del^života Jos. Schroder iz Oak ceste. S to-varišen Frank ubynoweth sta iskala brzopòtcev po šumi v Keweenaw. Joe je stal za debelim drevesom, ko pride mimo zajec in Frank ustreli ravno v smeri v kte. ri je bil Schroeder, nevedoč da se ta tam nahaja in poleg tega se je Jos še proirAknil izza drevesa in na ta način dobil poln strel v život. Prepeljan je bil tako j v Lau-rinin bolnišnico, kjer so mu zdravniki pobrali ‘-sprite” iz kože m sedaj je že zopet “alricht”. Smrtna nesreča pa se je pripetila v nedeljo popoldne, da je Toiva Tonala iz Centennial Heights ustrelil svojega tovariša Evert Hyytinen starega 19 let, tudi iz Centennial Heights. V nedeljo oplodne sta oba šla skupaj na lev ob ustju potoka Gratiot ob Gorenjem jezeru. Oez nekaj časa sta se ločila insta šla v nasprotni smeri. Ko Torvala hodi po loši, začuje v grmu blizu sebe nekak šum in Log CALUMET IN OKOLICA. | II» ■■■ICiPI Miiii«IIIW»IWITWI —V boluišmci na Lake Lind. en je umrl Peter J. Krupp v starosti 61 let. Rojen je bil na Phoeirxu in je se kot mladenič prišel ns Calumet, kjer je stopil v službo C.&H. družbe, za ktero je delal neprestano 42 let Pred dveni leti je bil odlikovan z zlato kolajno za 40 letno zvesto službovanje. Drugi odlikovanec z zlato kolajno, ki še je tudi preselil v večnost te John McComick iz South Tamarack ceste, Laurium. 'Star je bil 73 let. V Ameriko je prišel iz Irskega pred 65 leti in se je nastanil najprej na L’anso, pozneje pa je prišel na Calumet v Kompanijsko službo kot kar-pen ter. — Mrs. Ana D. Judnic iz Yellow Jacket» se je po en mesečni odsotnosti zopet vrnila na - Calumet. Med tem časom je obiskala svojo sestro, Mrs. Mike Sitar v Paw Paw, Mich, in sorodnike in znance v Gary, Ind in v Milwaukee, Wis. ’■>— Tukajšni trgövci so mnenja da bo poman j kanjo sladkorja trajalo še tje do srede novembra. Nekaj sladkorja je sicer prišle zadnji teden, a bilo je hitro pro-dano in sedaj ga zopet in mogoče dobiti. Krivo temu, da primani kuje sladkorja, je baje to, ker ^lada m o pravem času prevzela vse sladkorne na Kubi. Sedaj moramo pa Čakati, da bo dozorela sladkorna pesa, ktere bo letos dovolj, zlasti v Michiganu in sosednjih državah. — Mr. John Vertin iz Caledonia ceste se je vrnil iz Detroita. —Rojake opozarjamo v razglas Slov. Nar. Zveze, katerega priobčujemo na prvi strani. Zveza namerava namreč poslati še eno po-šiljatev zabojev v staro domovino. Iz vseh pisem, ki prihajajo od tam se izprevidi, da je pomankan-je med narodom še vedno velikansko. Ako hočete torej svojce razveseliti z darom v obliki obleke «li hrane in to ravno za božči, boste storili človekoljubno delo. Preberite natančno oklic in ako se zna kaj je mislil, da je v grmu, je usarelil z revolverjem v grm. Začul je stokanje in ko gre gledat kaj da je, vidi svojega tovariša z prestreljeno glavo. Začel je klicati na pomoč, klic sta čnla Bart ki Mihelčič in Andrew Hanttavita,sta jagala pol milj proč. Zujihovo in drugiblovcev ■ so pomočjo Jpre-nesn ranjenca na Ahmeek, kjer pa jo okrog pol pete ure popoldne izdihnil. Torvala je bil neutalaž-ljiv in neprestano kričal, naj še njega ustrelijo. Ustreljeni je sin vdove Elisabeth Üyy tiiien, krivec pa je sirota. — Previdnost je poveod dobra najbolj pa še pri lovu. In iti na lov na zajce z revolverjem, je pa tudi nekaj novega. Mladenič gotovo ni storil tega groznega čina bremišljeno, ali prepričati bi se pa vendar inorai najprej na kaj da strelja. Upajmo, da so to prve in zadnje lovske nesreče v tej sezoni. — V mesecu Septembru je bilo naznanjenih township klerku Ea More pet smrtnih slučajev in 24 porodov, sedem možkih in 17 ženskih. •— Da je v Houghton okraju še dosti blagostanj izkazuje zadnje denarno poročilo vseli 12 bank v Okraju. 12. sept. je bilo v teh bankah v hranilnih ulogah naloženega 120,180.170.46. Posestva, poslopja in pohištvo teh bank je vredno $481,808.90. Skupna vred nost in denarni promet vseh bank znaša $24,707.654.15. Prebitek in dobiček omenjenih dvanajsterih denarnih zavodov presega svoto dveh miljohov dol., v prometu pa se nahaja $799.300. Koliko od teh miljonov je Vašega?! — V poslopju gosp. Marko Sterka na peti cesti kjer je imel omenjeni naš rojak več let svojo gostilno, odprla bode “Federal” pekarna svojo obrt. Omenjena pekarna ima svoja podjetja po raznih večjih mestih zjed držav, ter ima najmodernejše uredbe v tej stroki. Losebna novost, pri njih bode elektro - plimčna peč v kateri se bode lahko iz ulice opazovale kako kruh peče. Dijaki višje šole so prejeli ta teden od države 250 vojaških pušk, ki so mamenjene za novo or Jani zi rani dijaški armadni kor vajencev. Puške so ravno onega modela kakor so bile one od redne armade, rabljene na francoskem v svetovni vojski in rabijo praktično ono mvnicijo kakor eo jo imeli uaši vojaki tam. Do sedaj dobili so tud: še nadalje kape, srajce, čevlje, komašne, pase m bajonete. Čakaj» še samo na suknje na kar bodejo Imeli vso potrebno pripravo za redno vežbanje. Obleka bode ostala osebna lastnina dijakov, dočim bode orožje shranjeno v orožnici. — Po izjavi ki jo prejel v torek naš Prosecutor Anton Lucas glede okrajne investigaeije visokih cen za Houghton County, bode mogoče prizade tukajšni kovaški association češ (1 a organizacija nasprotuje zakonom sedanje postave glede reguliarnja cen. Isaac Frederickson iz Pine ceste je bil prvi pozvan na izjavo tikoč se organizacije. Izrazil se je da so imeli sejo pred nekaj tedni v si tukajšni kovači ter ustanovili novi red cen. Nove podkove hodejo od sedaj naprej vsaka po dolar dočim bodejo cene raznim sirovinam od 30 do 50 ods. dražje. Zališani bodejo nadalie Paul Exly i n Henery Hobba kot predsednik in tajnik organizacije. -Drugi ki pridejo na vrsto so čre, vljarji, ki so tudi vslednjem času začeli povzdigati cene. Nove cene go zelo enolične zato se sumi da imajo tudi ono sporazumljenje med sabo. — Maš stari Cahnnetski znanec Math Želko iz Hibbiiig, Mirni, se je oglasil ta teden pri nas. Z soprogo sta prišla obiskati stare znance in sorodnike na Calumetu. Omenil nam je da naselbine po mesabfa Range vrlo napredujejo, ter vse dela tam z jiolno silo- Mr. Želko je odšel iz Calumeta pred šestimi leti in se je izrazil da je prav zadovoljen z svojo novo domovino v železnem okrožju. —G.H. Barker učitelj fizične geografije na tukajšni višji šoli se je preselil v Evanston, 111. kjer se mu nudi služba pomožnega profesorja v northwestern univerzi. — Mrs. Nathalina Klobuchar stara 82 let je* merlala v pondeljek na Osceoli pri hčeri Mrs. Math Knretich, po dalj časa trajujoči bolezni. Zraven omenjene omožena hčere zapušča sina Valentina v Milwaukee in eno hčer. Pogreb se je vršil v sredo jutro v tnkajini hrvatski cerkvi - —Emil Carlson star 25 let je bil smrtno ponesrečen v Wolverine rudniku v torek večer ob 9 uri,. Pala je na njega plast kamenja siednjoča takoimenova-nenn “airblastu. ” Nesreča se je pripetila v 42 levlu štev.4 njegovemu tovarišu ki je bil blizu njega se ni prigodilo ničesar. Zraven udove in dvoje otrok zapušča d^e sestri in brata v Jeaniugs, Mich. — Company. A. Michiganske infantrije je podarila častniku Capt. John Trevarow krasno zlato uro kot znak spoštovanja za njego-vo neutrudljivo delo med vojaki. Darilo mu je podelil Gervase Murphy z ubranim nagovorom o zgodoviui organizacije in njegovim marljivim delovanjem med fanti • Pride na Calumet, Michigan, Central Hotel, V petek, 24. okt. 1919. Samo za en dan. Od d ure dop, do 6. zvečer. Specialist združenih zdravnikov. Prinese vrednost o'njihovt organizaciji in izkušnjo v vspešnem zdiayljenju V tisoč slučajih, Zdravi brezplačno. Združeni zdravniki so organizacija izvežbanib, licenciranih lačni-kov. Vsi so Specialisti v zdravljenja gotovih bolezni, /zdravijo brez operacije vse notranje organe, želodec, drobovjo, zabasanost, piles, Jetra, srce, živce, kožo, revmatizem, sciatiko, krof, trakuljo izpahke na nogah in vso dolgotrajne, globoko vsedeiie bolezni Mnogoletna izkušnja. Popolna listina tisočerih vspešnih zdravljenj priča o njihovi pravi metodi. Oni so ki so zaslužili to ime. “Nekrvavi zdravniki.” Vsak član družbe ima na razpolago znanost in premoženje or. ganizacije. Mnogo ljudi trpi na boleznih, zato ker ne premorejo, da bi šli k dragim špecialietom in v bolnišnice daleč proč od doma-V nobeni občini pa ni dovolj takih slučajev, da bi se moglo vzdrževati posebne bolnišnice ®a njih zdravljenje. Združeni zdravniki so rešili zogonetko. Njihovi visoko izobraženi specialisti gredo v vsako občino in dajo bolnikom navodilo, kako se zdraviti doma. Ne brigajte se, kakšno izkušnjo ste imeli z drugimi zdravniki, prašaj-te za svet našega zdravnika. Nič vas ne stane. Ako je bolezen neozdravljiva, vam bo povedal kako jo ustaviti ali zmanjšali trpljenje-Omoženo žene morajo priti s svojim možem, nedoletni pa s starišb ali varuhi. Denar v stari Kaj Ako želite poslati denar v katero si bodi Evropa , žavo, : izplačila državo, mi smo Vam možni kvotirati.nizke cene ir,<. m toči Na prodaj imamo Postal Money Orders in bačne JS’k na te. % Veselilo nas bode ako se oglasite pri nas za m cene. p°jasni|a Prva Naredna Banka NA LAURIUM SLOVENSKI POGREBNIK in PRAKTIČNI MAZILEC -Embalmer- Se priporoča Slovencen in bratom Hrvatom v slučajih tp0jtr Točna in pravilno postrežbo Vam jamči naš občeznani. * PETER MADRONJCH. 415 Šesta cesta Phone Štev. 313. Calumet. +4-*-+++^++++++++++++++++^ Napredek Ne pišite Vaša pisma kakor da ga so kure zbrskale, pišite ga z našim dandy domačim typewri-terjem. Mnogi mozki in ženske, pjšej° zelo slabo. Ta stroj je zlahka toda zelc dobet. Nauči sega lahko vsaki otrok in v par urah z njim hitro piše. Vsaki trgovec-agent in društveni tajnik bi mo. ral imeti ‘ typewriter” ker nera zločno pisanje dela slab utis na trgovske promote- Ta stroj ima praktično kompozicijo črk in cena je samo 2-75, večji stroj za 6.76, piše na papir 9 in- širok- Imamo še druge stroje ki deljujejp tako kakor oni ki veljajo sto dol., za nizko ceno $18-50, Vsaki stroj je dobro zavit in vse pošiljatve predplačaie. Z vsacim strojem damo navodila kako se mora rabiti, Pošijjte Vaše naročilo z poštno nakaznico še danes na Uviversal Distributing Co. Dept, 302 Madison Sq. Station, N. Y. Mlad mož današnje dobe mora imeti več kaki samo sposobnost in vrednost da na preduje. On potrebuje združeno pomoč močne finančne i: štitucijeza vzdrža vanje, obrambno priročnost reputacijo jo ima omenjena Nadalje potrebuje nadalje zagotovilo zanesljiv navodila in sveta ter praktično finančne pomoči. Naši uradniki vas uljudno vabijo na razgovor CALUMET STATE BANK. Calumet, Mich. Važno Naznani e! Naznanilo. Tem jotom se gozivlja odbor družtva Sv. Družine Štev. 1. š. K. r. D. da bodemo imeli trime-šečne račune in pregledovanje kojig’ v nedeljo 12 t. m. po prvi sv. maši. Odborniki so uljudno prošeni da se vsi splošno udeleži jo. Naznanilo. Denar je sedaj mogoče slati v stari v kraj po stalni ceni, hitro in sigurno. Da pošiljam denar točno po Državnem Zakonu svedoči mol Registration Certifikat, izdanj po državnem zakonu od Federa. Reserve Boarda. Zjed. držav v razredu A- Ali menite oditi v staro domo" vino? sedaj je čas da se odlo-čite.preden idete,oglasite se osobno ali pismeno v moj urad za važ* na pojasnila. Lukas Stefanac «-+*++*++++*+-J»H-++4+++++-MH. v++.j.A+++++++++ J>++++iMi+tt+< Lično urejeni Palm Garden Na razpolago vedno svež candy, fine smodke, prava evropejska kava, razne mehke pijače in lahek lunch. Priporočam se rojakom v obilen obisk. Calumet, Peter Majhor, lastnik, osma cesta. Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. 428 Pine St. Calumet, Mich. —Odbornikom Društva Sv. Cirila in Metoda St. 9J.S.K.J. se daje naznanja da bodemo imeli pregled knjig m trimesečne račune v nedeljo 12 t.m. ob 2 uri popoldan v nevadni dvorani. K splošni udeležbi vabi uljudno. Tajnik Ali Vas je pustila v oslabem stanju’ Pokusite PEP, znamemito živčno toniko in krepilca krvi. Vrnil Vam bo stari pep in delavnost pomagal Vam bo dobiti novo kri in živce bo spravil v stari zdravi položaj. V lekarnah ali pa se vam pošlje v Zdr. Dr. predplačano, ako nam pošljete SI. «O. Nered ledic se ne sme nikdar prezreti, kajti taka zanemarjenost lahko konča slučajno z dolgotrajnimi boleznimi in sitnostjo, ki se zelo teško zdrave. Vsled tega ne odlašajte. Bodite sigurni, da jih popravite takoj v začetku nereda. Vzemite L. Stevenson, Ph. G» Distribu ro. Shelby. Mlhcigan. Severa’s Kidney and Liver Remedy (Severovo Zdravilo za obisti in jetra) za zdravljenje takih bolezni kot vnetje ledic ali mehurja, zastajanje v°de ali goste urine, trpljenje pri urinaoiji ali v slučaju kislega želodca, oteklih nog in bolečin v križu, ki izhajajo iz bolnih ledic. Na prodaj v vseh lekarnah. Cena 75c in ic davka, ali $1.26 in 6c davka. Pogrebni zavod JOHN R. RYAN. je največji na Calumetu ter dobro znan med Slovenci- Priporoči se v slučaju potrebe, istotakoza krste in ženitnine- 201-- 6- cesta Tel- 25 Calumet Mich- Na Calumetu 24 let W. E. Steckbauer Izdelova lec UMETNIH SLIK W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Cor-5in Oak Cesta Phone 678-J Calumet, AW" SLOV, KATOL POOP, DRUŽBA. Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich. GLAVNI URADNIKI: Calumet, Laudimi, Predsednik : John Spreitzer, 218 Oak St, Podpreds.: John Gazvoda, 509 Tam, St. Tajnik: Math F. Kobe, 420 7th St......Calumet, II. taj.: Jos R. Sedlar, Lindin LakeAveSt.Laudimi Blagainik; Jos. Scheringer. Oak St____Calumet, Rev. L. Klopčič,......Calumet, NADZORNIKI: Mich. Duhovni vodja: John D. Puhek, John Gosenca, Matt Sustancb, 2140 LogSt.............Calumet. Mich. 4055 Elm St.............. ” ” Osceola St...........Laurium ’ POROTNI ODBOR. John Sustarsich, 420 Osceola St, Laurium, Mich Matt Straus, 2409 B St. Calumet 5 jos. Vardjan Dollar Bay, Michigan. VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe. VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni Natančnejša po jasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika. Drnžbino glasilo so “Slov Novice.” Naznanlo Asesmenta. Članom in članicam S. K. P. Družbe se tem potom uradno naz. loja,da je za asessment št. 10 za mesec October naložena doklada Jaeslui 50c za stroškni sklad bodoče Konvencije ki se bode vršila reseca Nov. t. 1. Imena delegatov za 3 reuno Konvencija S. K. P. D. ki se bode j$k meseca Nov. na Calumet, Mick. L\ društvo sv. Družine št. 1 Calumet, Alouis Gozvoda, Mike llobuchar in Fr. Vesel. Zi društvo sv. Jacoba št. 2 Laurium, Jacob Wertin. li društvo sv. Ane št 3. Calumet, Marija A. Kobe in Anna bideu in aye r. , = M. F. Kobe ta j. Nadaljevanje iz 1. strani, ti vee one kraje, vasi, mesta in trge, katere imajgo Italijani za-8e ne sprejmejo pošiljat'-e, tora] jih ne pošiljate, ker bodete to ob denar. ’^oslovaiiska vlada je prijazno obljubila, da bo pripustila vse ‘“obrez colnine v Jugosavijo in da objednem plača vožnjo po toslavanskib železnicah. Vse blago bo naložen«? na parnik, last ;-:1ps,Bros. & Go. pod vodstvom United States Shhipping Board) 'prejme pošiljatev pod svoje pokroviteljstvo in jo odpelje abso. !flo varno v Trst, naslovljeno na American Relief Administration, '°ca, katere se vdeleži pet vom izbranih od National H er of Commerce, pet od ^ Industrial Conference N :