rujVV^MI Naročnina Pncvno uuttjd za državo 5HS mesečno Din pollemo Din celoletno Din mozernarvc D>e«eciio M Oln ncgS izda)« celote oti v Ju«o~ •IaviIi Vt> l>in. /a InoMimivo 14«) O L'ubU?nl, v toreffone 1. lanuarfa 1929 st. i v. VEJSEjC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i »lo.p peui-vr»ta mali oiila*! po I M) in ID.veCh oglasi nad U mm v Sine po Um i-io, vcURI po i m 4 Din, v urednikrmUelu vršilca po IV Oln o Jr vet icrr, Izida ob * iiultn) razen ponaeliKo m dneva po Dr-iZniKu 11 revni* L Rokopisi pisffld let«! o 0 le v HopMiartevi ulici U. 6 ill se ne vratalo, nelronklran« se ne spieieoio/« ' vrt>ani*tva 1 *l. 20*0, ui*rai'MAIva it. 3.12B | Političen lisi sz a slovenski narod j 1/proMi «e tHvpimi/cui ui.Si.o y ( eliaunl ratun: Lfubl/ana tiei>. lO.bSO In IO.340 za Inseioie, Soia/noti.7)A.l, Zagreb it. 39.011, Pravo In Ounai ti. 24.797 V novo teto! Leto tepcih političnih preizkušenj in nevarnih dogodkgv je i.\ nami. 1 ako napeta je bila mestoma sitiacija, da so pričeli obupavati celo optimisti in |o je po nesrečnih strelih od iO junija zavladal v celi pokrajini fanatični šovinizem V laške ulice in dospela kriza na višek, so nekateri naši! tudi — prijatelji že mislili, da mo-. rejo z zmagan,snim vzklikom zaklicali: Konec/ Jugoslavije. Toda, ko je bila nevarnost naj večja, so se našli možje, ki v splošni zmedi nisc izgubili g/ave, temveč krepko zagrabili za kr milo in iljub vsem od hujskaštva do skrajnost razbičsnim valovim poskrbeli, da naša državni ladja ni izgubila svoje smeri in da je prestal; nev.hto. Historično uslugo so tedaj izkazali ti m-ustrašeni možje državi ifi v ponos nam je, d i je bil med njimi baš naš voditelj na prveii mestu. Danes vemo in vsi čutimo, da je višek kri2t že za nami in da je državna misel po dogodki i od 20. junija prestala svojo preizkušnjo in kazala toliko življenjske sile, da je kos tujii najtežjim dogodkom. Če smo zadovoljni, da bila najtežja preizkušnja dobro prestana, obenem vemo, da ta preizkušnja zadostuje da je sedaj treba gledati na to, da državi ne bo treba več prestajati niti podobnih kriz. Ce je bilo preteklo leto leto največji .>apct.*ti, mora biti novo leto leto pmirienja in s; jraztuna. Ne onega »porazoma, ki je samo fraz; v ustih politikov, temveč prave;; i in iskrcKga sporazuma, ki bo ustvaril trdno t-Cdlago zj pi£*lonosno sožitje Sijbov, Hrvatov in Slovencev. Ne bo pa dusežtn tak sporazum, H bo vsak videl satno »voje t žnje in samo lastr.if kreposti, temveč ti potreb drugega je trsMr upoštevati, pri pa ne ozabiti na skupen interes nas vseh. Sj ra/um mora okrepiti W* naše individualn< a rav«. zandi tega, d« bodo mogle te čun h delali m dvig u» itafpretfeft driaVe. Naloga i vega It a je, tak sporazum ustvariti in delat u al sporazum, ho našel V naših vre. vedno i-, tiite In zanes|||ve sodelavce. T rel ji pa je, ca se preteklega leta sponi a-Jamo tuli kot Slo-ena in imamo jolno vrzJo-kov, da »e tudi v tem oziru s ponuK m sponf n-jauto d ^odkov. V o!»last. skupščini,h smo kazali, < a je slovenj1 narod absolutno zrel]za samoufavno iivljciivs, mj sta btk slovciiki otilasti najbolj delavni in najbolj uspešni od vseh v lirlavt To oblastno delo še razširiti, poglobiti i □ pomnožiti je najodhčnejša naloga slovenske >< iiUke v novem letu in bo tudi prva skrb politike SLS. 1 A tudi v kulturnem pogledu smo Slovenci 8 preteklim letom lahk< zadovoljni. Slovenska radio-p^»taja je pustala dejstvo. Narodna galerija je iohila svoj tlom h polužen je prvi temelj za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Pa tudi povsod drugocjse vidi, kako izginjajo povojne slabosti, kako ii'dno nove tn sveže sile ustvarjajo slovenski kiiturni napredek. Svojo pot navzgor hodi z neZoniljivo voljo slovenski narod jn bo tej svpji tadiciji ostal tudi zvest. Kii pa konstatiramoivse te napredke, si nikakor tie domišljujemo, Slov.<) Vaš ^lopismk ia imel priliko razgovarjati se z do-Pro poučenimi krogi, ki poznajo razpoloženje \ HSS. Ti' krogi pravijo, da gleda HSS zelo OHimistično na politiene razmere. Znano je, da J* nek | poslanec HSS na božični zabavi v SeljačVem; domu izjavil, da je sporazum z helgrftjrfVo tlailo že gotova stvar in da se je v tein spAraMimu dogovorilo, da se bo država uredila iterativni podlnii. (?) Čeprav je HSS tako tac Al i jo, vendar se v sedanji krizi more videti, fcftV> različno je razpoloženje v KDK: eno <, H9p\drugo pri SDS. Posebno se da to razbr»tj iz Ajav Pribičeviča in dr. Mačka. PnbičeVis da)t; VFak dan izjave o krizi. Dr. Maček pa kratko pravi, da ea kriza sploh ne za«ma, ktT od nje ničesar ne pričakuje. OSivMno je, da dr. Maček polaga važnost na nelt^j, kar je izven krize. V zasebnih razgovorih se da postni, da so polnili v Za-trrebu mnogo vižnosti na tujo pomoč. To upa- HIa n.i 1» *al., , kuk(' *var dejansko sloji in spoznal, da ni pričakovati tuje pomoči. Gotovo je to, da se politična napetost pojmuje kot povsem domača zadeva, ki jo moramo sami urediti. S takim Trumbičevim uspehom in stališčem se nikakor ne strinjajo tisti skrajneži, ki se še vedno nadejajo pomoči izven naše države. S Trumbičem so nezadovoljni, ker ni mogel izpolniti njihovih pričakovanj. V tem oziru se hidi dr. Trumbič in Pribičevič ne strinjata, kajti o njiju se dobro ve, dn imata popolnoma različne nazore glede raznih akcij. Trgovska pogodba z Avstrijo sklenjena Dunaj, 31. decembra (Tel. >Slov.<) Po dolgotrajnih pogajanjih je bila sklenjena med Avstrijo in Jugoslavijo trgovinska pogodba, katero sta danes podpisali obe vladi. Pogodba stopi v veljavo v tO dneh. V novi pogodbi so bolj vpoštevane želje avstrijskih a^rarcev in je tako uvoz jugoslovanskih agrarnih pro-dukfov še b"15 — —v-" — godba ščiti Srbijanska gesta demokratov Belgrad, dne 30. dec. Značilna je bila današnja seja finančnega odbora posebno radi tega, ker so demokrati pri tej seji nastopili kot opozicija z izrazito srbijanskimi gesli proti preč&nom — ia to v času, ko so formalno še bili vladna stranka in prav tedaj, ko je Davidovič povzročil krizo zato, češ da hoče sporazum in bratstvo s pre-čani, osobito s Hrvati. Vprašanje je, če je včeraj poudarjeno demokratsko geslo pravilno, pametno in za skupnost dobro. Povod dogodkom je bil fclen 21. uredbe o pokojninskem fondu za državne nameščence. Sekcija finančnega odbora je namreč spremenila prvotni predlog fin. ministra ter k čl. 21. sklenila dostavek, v katerem se glasi, da morajo vsi državni nameščenci, ki v letih 1918 do 1923 niso plačevali prispevkov v kak pSlov.<) Nocoj je izšla prva številka novega hrvatskega katettjkega dnevnika >Narbro urejena. Informativna služba jo prvovrstna, Pna števili a obsega '1 i-* — ! n- |n|„ i nnn „„ tii: „„ ▼ V. i. d«, F. K. Lukmon: Drobtine o početku naše univerze Skoraj ne bi verjel, toda letnice pravdo ši kažejo, da teče že deseto leto, kar imamo $\»ojo univerzo. Povabljen, naj naipišem za novo leto o njej, mislim, da bom marsikomu ustregel, če podam nekaj osebnih spominov na priprave zanjo. So to malenkosti, pa vendar po svoje pričajo, s kakšnim idealizmom in kakšno ljubeznijo se je delalo, da bi se izpolnil« stara slovenska želja in zahteva. Bilo je prve dni v novembru 1918. Pokojni dr. Verstovšek je bil poverjenik za uk in bogo-častje v Narodni vladi, pa se je Se vedno mudil v Mariboru, kjer je imel kot predsednik Narodnega sveta roke polne dela in glavo polno skrbi. Sključen od bolehnosti in izmučen od napora je že tam snoval načrte za preureditev Šolstva v Sloveniji; že tam je sklenil, z vso energ:io začeti priprave za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani. »Če takoj ne začnemo, je nikoli ne bomo imeli,« mi je razlagal nekega večera, ko sera ga spremljal z okrajnega glavarstva na njegov dom. Prav je imel. Na sveti večer 1918 smo obiskali dr. Ver-Stovška n« njegovem domu v Mariboru dr. Hohnjec, dr. Jerovšek in jaz. Pripovedoval nam je med drugim, kako je kar na svojo roko začel akcijo za univerzo in »oktroiral« vseučiliško komisijo. Nekateri njegovih kolegov v Narodni vladi da so ga krotili, češ, da je sedaj nujnej-lih poslov dovolj, da je treba pretehtati, ne bi 11 kazalo misliti na univerzo v Trstu; on pa ni odnehal od svojega sklepa: takoj ali nikoli. S toplim priznanjem je govoiril o vnemi dr. Danila Ma-jarona, ka ie kot predsednik vseučiliike komisije z miadoniškim ognjem poprijel za delo. Na svetih treh kraljev 1919 dopoldne sem dr. Verstovška v Mariboru obiskal. Odpravljal se je na okrajno glavarstvo. Spremil sem ga. Med potjo mi je pripovedoval o delu vseučili-ike komisije, prepričan, da bo »šla stvar naprej«. Povedal mi je tudi, da me bo v kratkem poklical v Ljubljano za referenta za bogočastje. Dne 14. januarja sera novo službo nastopil. Poverjcništvo za uk in bogočastje je bilo takrat nastanjeno v delu stanovanja bivšega de-ielnege predsednika. Pred menoj sta bila pri poverjeniStvu rajni dr. Lubec in dr. Kariin. Odkazali so mi veliko sobo, ki v njej ni bilo drugega ko srednje velik pisalnik s kupom aktov in mizica s kupom aktov. Stole in pisalno orodje je bilo treba šele poiskati; »re-kvirirati« smo rekli. Tu sem bil par tednov sam. V začetku februarja se je pojavil v sobi tfhig pisalnik m zraven stol. Dr. Versiovšek jfe prišel k meni in dejal: »Ti. zdaj dobiš tovarna. da Ti ne bo dolgčas I« Čez nekaj dni je prišel prof. dr. Rikard Zupančič, pozvan k po- j rerjeništvu za uk in bogočastje kot referent aa univerzitetno vprašanje. To je prav takrat stopilo v nov stadij. Vseučiližka komisija se je sprva bavila z mislijo, naj bi se na zagrebškem vseučilišču snovale poleg hrvatskih sto-lic vzporedne slovenske, ki bi se čez nekaj let prenesle v Ljubljano. Pokazale so se težave. Zato se je začelo z vso silo delati, da se takoj vse pripravi za ustanovitev popolne univerze v Ljubljani, ki naj bi obsegala tudi tehniško fakulteto. Prof. dr. Zupančič je imel dela čez glavo: najvišje organizatorične zadeve univerzitetne uprave do pisarniških potrebščin. Spominjam se, da sva enkrat skupaj določila latinsko besedilo, ki je prišlo poleg slovenskega v indeks. Posebno težavno je bilo vprašanje, kje ttajti streho za univerzo. Dr. Verstovšck je ži-▼el v prepričanju, da se bo dala dobiti nova vojašnica na Poljanski cesti. Enkrat sva šla »na oglede«, obhodila poslopje, šla na dvorišče. »Velika bo dovolj,« je modroval, »reprezentativna je tudi.« Pred vhodom je dostavil: »Viš, samo rampa še manjka; to bo treba narediti; saj ni, da bi morala biti visoka.« Smejal sem se mu, on pa je prav resno zatrjeval, da brez rampe iti univerze. Poznejša leta po ao pokazala, da na ljubljanski univerzi rampa ni tako važen del univerzitetnega poslopja, kot je bila nekdaj v Gradcu ali na Dunaju. Dne 19. maja 1919 se je v tedanji obrtni teli otvoril tehniški visokošolski tečaj. Bil je jftsen, malo hladen pomladanski dan. S pover-jeništva smo šli k otvoritvi dir. Verstovšek, predsednik viš. šol. sveta Vadnjal in jaz. »To fe začetek univerze!« j« ponavljal Verstovšek. Res, bila je zarja pred dnevom. Med tem so priprave za univerzo napredovale: delala je vseučiliika komisija in njenih pet subkoroisij, ustanovljenih za petero fakultet, delali »o slovenski poslanci v začasnem narodnem predstavništvu. V juniju so se pojavile v Belgradu nove težave, ki so se dale premagati, ko je predsednik vseučiliške komisije dr. Majaron potoval v prestolico in razpršil pomisleke. Dne 2. julija je sklenil ministrski svet, da se ustanovi v LJubljani univerza. Sejo je vodil podpredsednik ministrskega sveta dr.' Korošec, predlog je stavil prosvetni minister Ljuba Davidovič. Dne 8. julija je prosvetni minister narodnemu predstavništvu predložil zakonski predlog, ki je bil v posebnem odboru in naslednji dan v skupSčinf sprejet. Dne 17. julija je skupščina v drugem branju sprejela zakon o ustanovitvi univerze s petimi fakultetami v Ljubljani Dne 13. Ju!«* j« p*estokm*-»lednJk-regent zakon sankcioniral. Ko je bil zakon v narodnem predstavništvu sprejet, je prosvetni mini?ter Ljuba Davidovič poslal povefjeaika d* Va^vAk« pri- Polovica uradn. razlik bo izplačanih takoj "Time8" pošilja Hrvate v skupščin o Tudi invaldninn in pokojnin* bodo takoj izplačane [■ Demokrcfl proti uradniškim pravicam Belgrad, 91. dec. (T©1. >Slov.<) Sklep finančnega odbora pomenja sporazum, ki M j« dosegel po dolgorajnih debatah na konferencah vladne večine. Zastopniki Jugosi. kluba so vedno odločno zahtevali, da se iz monopolske-ga posojila izplačajo dolžne invalidnine, pokojnine, dolini potni etroSki uradnikom in razlike uradnikom. Danes dopoldne se je dosegel sporazum. Poslanec Pušcnjak je odločno zahteval, da se mora danes obravnavati pravilnik monopotekega posojila, ker ne gre zavlačevati izplačila letečih dolgov, ko leži v ta namen v Narodni banki 280 milijonov Din. V prvi vrsti naj se izplačajo dolžne invalidnine in dolžne pokojnine. Od ostanka pa razlike uradnikom, in sicer prva polovica, ker ni mogoče iz prvega obroka posojila pokriti cele razlike. Odločno je pobil namere demokratov, da se razlike uradnikom plačajo v treh obrokih. Predlagal ie. da se prva polovica iznlača »sedaj, druga polovica pa iz drugega obroka. Nastopil je proll Sečerovemu predlogu, da se rar,';Ve porabijo za okrepitev pokojninskega sklada, ker ne gre, da bi vlada sama razpolagala z razlikami, ki jih dolguje uradništvu in na katere uradništvo že vrsto let čaka. SIdenilo se je, da bo vsak državni uslužbenec dobil prvo polovico razlike sedaj izpla->mo. Drueto polovico pa, ko dobimo drugi obrok posojila. Ostanek pa se bo porabil za izplačilo materielnih obveznosti, med katere spadejo dolžne dnine delavcem pri uravnavah in železniških zgradbah, ki jim država dolguje njihov zaslužek. V prvi vrsti pridejo v poštev zneski do 5000 Din. V Sloveniji bodo po Izjavi, ki jo je dal dr. Snbotič Kleklu, izplačane terjatve, ki jih ima država nasproti delavcem, ki so bili zaposleni z uravnavo Mure. Pripomniti je treba, da so se poslanci radikalnega kluba odločno zavzeli za upravičene zahteve drž. nameščencev. Po tem sporazumu se je popoldne vršili seja fin. odbora, ki sta ji prisostvovala ministra Snbotif in Bari*. Prvi je govoril Tupinja-nin (zemlj.). Zahteval je, da finnanč. odbor ne dela, ker je vlada v Ostavki Tfi-fter da zahteva parlamentarizem, da počivajo tudi odbori. So-čerov (DS)? Finančni odbor je skupščinski odbor, ki dela tudi tedaj, ko je skupščina razpu-fičena- Ko je vlada predložila pravilnik o m Posebno veselje čutim, da po Vašem uglednem listu sporočam Slovencem za novo leto najprisrfnejše čestitke, tako moje, kakor tudi mojih tovarišev, nemških poslance-V. Z drugimi deli našega državnega naroda Ml nemška manjšina v Jugoslaviji, posebno s -Slo-venci, katere visoke lastnosti kot naroda dela in organizacije visoko ceni, živeti v miroljubnosti. sporazumu in prijateljstvu ter z njimi skupno delati na konsolidaciji skupne države. Kot prvi bistven pogoj te konsolidacije smatra rešitev manjšinskega vprašanja, za katero upamo najti posebno pri Slovencih, ki imajo velik del svojega narodh kot manjšino izven narodne države, razumevanje in pravično vpoštevanje. Konec leta naj ne bo posvečen mislim, ki bi gledale nazaj v preteklost, pri pogledu katere mi kot zastopniki nemške manjšine v Jugoslaviji, ne bi mogli udušuti vseh neprijetnih občutkov. Nasprotno, naš pogled gre v bodočnost, mi hočemo v življenje, kakršno je. In V zavesti «voje JdoUc stvari eiopaino r novo leto. Upamo, da bo nemška manjšina ravno med Slovenci našla razumevanje in pravičnost. Ni treba posebej poudarjati, da bo koristilo v prvi vrsti državi sami. da z lojalnostjo ustvari sodelovanje zastopnikov nemške manjSine, ki bo trdna opora za notranjo konsolidacijo države. Na zunaj pa bo država dvignila svoj prestiž, če pravično uredi manjšinsko vprašanje. V tem smislu želimo bralcem Vašega uglednega lista srečno in veselo novo leto. Dr. Kraft, predsednik nemškega kluba. Zakaj iašisti preganjajo naše sorojake! Rim, 29. decembra. (Tel. »Slov.«) Goriška knnfinacijska komisija utemeljuje v svojem dekretu konfinacijo g. dr. Kralja tako-le: j Dr. Janko Kralj od Štefana, rojen v Dorn-bergu 18. avgusta 1898, se konfinira za 5 let na Lipari, ker je javni varnosti nevarfen element; deloval je z vsemi sredstvi in tudi s pomočjo publikacij proti mirnemu sožitju med Italijani in tujerodci; konfinira se še radi tega. ker je 10. maja t. 1. ob pogrebu župnika Lebana hudo razburil bojevniško in fašistov-ske kroge.« Dr. Janko Kralj je bil odpeljan iz Vitima naravnost na Liparske otoke. Na naknadno prošnjo, ko je bil na tihem odpeljan iz Gorice v Videm, da nastopi dolgo pot.od ječe do ječe, pot, ki bi trajala okoli tri tedne, je goriška kvestura dovolila, da se dr. Kralj, odpelje iz Vidma naravnost na Up ari; policija je vpoštevala težko zdravstveno stanje konliniranca. Pot si plava konfiniranec sam. Vklenjen ostane, dokler ne pride na Lipari. Rudolf Uršič, 22 let star, i* Kobarida je konfiniran za 3 leta na otok Ponzo, »ker je deloval proti stremljenju države za mirnim sožitjem med tujerodci in Italijani in ker jo zagrešil protidržavno dejanje s tem, da je špijoniral«. Venceslav Tuta, iz Tolmina, je konfiniran na 3 leta in sicer na Lipari, »ker je 16. novembra. pomagal izobesiti na KSlov.<) Rusija Je poslala Poljski predlog, podpisan po Litvinovu, da obe državi podpišeta skupen protokol o Kellogovem paktu, pri čemer naj obe vladi medsebojno priznata, da sprejmeta objavljeni ikt. V poljskih dipIomatiChih krogih se tenit! koraku sovjetske Rusije pripisuje velik pomor. Drobite vesti Varšava, 31. decembra. (Tel. »Slov.«) Za poljskega poslani! a i- Belgradv je bil imenovan dosedanji auDšsjSer-tlni rnpatelj v zunanjem ministrstvu fpibinski. Naslednik na njegovem urad noro n.i ; tu pa bo dosedanji poslanik v Rigi Dt&asi • . ič Pariz, 31. decembra. (Tel. >Skm«) Poslovni ag^nt Amard, .J,i je očital »Journalu«, da je dobil milijon >. ov ? mobilov na (Lnevnili 8750. Berlin. 31. deceirbra. (Tel. »Slov.«) španska bolezen so Širi vnlno bolj. Vse bolnice so prenapolnjene. Vsak dan prihaja novih 300 bolnikov. Bolezen v splošnem ni nevfirna. Varšava, 31. dec.(Tel. »Slov.«) 1. januarja stopi na Poljskem v ^eljavo nova sodna uprava, ki bo nadomeščalt dosedanje različne sodne uprave, kakor so -eljale dosedaj na bivšem avstrijskem, nemšken in ruskem ozemlju. V novem zakonu je začfsno ukinjena nepremest-ljivost sodnikov. London, 31. de|. (Tel. »Slov.«) »Daily Telegraph« piše, dol bo pripravljalna razoro-žitvena konferenca, .ki je sklicana na dan 15. aprila, trajala samo danje konference se leta 1929. tratko časa. Daljšo zase-jo vršilo šele proti koncu ! srčno brzojavno obvestilo o dogodku, ki je bil za Slovence tako važen in razveseljiv. S kakim ponosom, upravičenim ponosom nam je dr. Verstovšek kazal na poverjeniStvu brzojavko! Kakor pred seboj ga vidim, kako je priiel v mojo pisarno in mahal s telegramom; »Lukman, tukajle je univerza!« Čestital »em mu in mu dejal: »Ta cegelc je pa za na klobuk!« Niso kdo ve kako važna odkritja, ki sem jih tu pripovedoval. Preprosti spomini so, drobci, ki sem jih pobral, da se kaj ne konča. Zapisal sem fih možema, ld sla takoj po prevratu, v težkih, skrbi polnih dneh energično zagrabila univerzitetno vprašanje: spominu na dr. Karla Verstovška in dr. Danilu Majaronu. Idealizem j« spočel našo univerzo, delo )o Je nodilo: Z Idealizmom ln ljubeznijo prepojeno j deio je gojilo doslej tn bo izpopolnjevalo za na-{ prej to našo najdražjo kulturno pridobitev ob etvoboieaiu. Za modernizacijo parlamentarizma Pariz, 31. decembra. (Tel. >Slo»-<) Ra;U prati parlamentarne agitacije desničarskega tiska, ki porablja v svoje nameae /-osebno zvišanje dijet in škandal »GazeJte d«:Franc«, je francoska liga za človeška ?r*va organizirala protigibanje preti nevarnraff fašzma, ki naj se V(rdi potom tiska in po />odil Liga zahteva, da naj se parlamentaj/zem nodernizira. Prof. Wol\fiy uiftr! Dunaj, 31. deceml/ra. (Tel »Slov.«) Danes dopoldne je na srčni bolifani umrl profesor Josip Wolny, ki »pada mel najpomembnejše Šolnike dunajskega kleri V bivši Av- ..... ... . __t : -----H« n..«.!ii ti i^ifl- STTIJI je Dll ODC1USIU svomuv no l/j-, avstrijski deželni poslanec in državni poslane«. Docegel je starost 64 let. Roparski namd v Hamburgu Berlin, 31. decembra. (Tel. Slov.) P<)Uoči od sobote na iicdHjj uiganizirani oddelki vlomilske unije pc naftu napadli zborovalni lokal liamburških tesarjv v bližini šlezijskega kolodvora. Zavzeli so lcfcal z naskokom in oddali na zbrane tesarje salv>, pri čemer je bil 1 tesar ubit, 3 pa težko ranjrni. Predsedstvo berlinske policije je sklenilo, d; bo začelo velikopotezen boj proti organizirani/i zločincem in že odredilo veliko število policijskih uradnikov, da najdejo udeležence današnjega napada. „Slovenčeva" fovodenj na trgu (Po Jutru«.) »Kaj pa je noveli,« je vprašala branjevka Meta branjevko A*ko, »da si tako razburjena.« Ančka: »V »Jutu« vedo, da bomo dobile kar cele kupe »Slovnca«. Meta: »Oh, hvaa Bogu, saj papir od »Jutra » ni bil dosti vrden.« n»nalatr* _, _ _ . .;"*»«»jp> rej oblačno ln sneg, Poneje razjasnitev. Nijbrže nastopi mrtu. v \ Književni dogodki v leta 1928 1929 je »Slovenec« na j v jč j i dnevnik v Sloveniji najvažnejše politične glasilo najpopolnejši gospod rski list 1929 ima edini »Sloveirc« najlepšo ilustrirano prilogo v baki »tisku »Slovenec« je vodilno glasilo slovenskega naroda »Slovenčeva« poročila jz države so najnovejša in najzanesljivejša. Ima lastne dopisnike v vseh meslh, trgih in večjih krajih v Sloveniji. Lasfie poročevalce v Bel-gradu, Zagrebu, $irajevu, Splitu, Sibe-niku, Mostarju teif najzanesljivejše zveze v političnih in gospodarskih krogih in uradih. Največja časnikarska poročevalska agencija v srednji Evropi fe zastopnik in poročevalec »Slovenca« za inozemstvo. V treh urah dotimo vesti in novice iz vseh delov sveta. Poleg tega imtmo lastne dopisnike v Pragi. Sofiji, Varšavi Dunaju, Berlinu, Parizu, Londonu in Rimu. j »Slovenec« ima; najboljše zveze z ameriškimi in westialskim Slovenci. Kulturno gibanj med Slovenci in Jugoslovani, kakor tuJi vse kulturne novosti v svetu spremljajo inpeležijo v »Slovencu« prvi naši strokovnjaki. Katoliški obzornik najdete med vsemi slovenskimi polilifnimi listi samo v »Slovencu«. Za naše gospdlorstvo, trgovino, industrijo in finance ima »jslovenec« najpopolnjšo gospodarsko rubriki. Poleg vseh najnovejših 1_____ IL (v^nlU ont-Aril nflUJlCfl borznih in tržnih o gospodarstvu s popolne podatke poštev prihajajoč) poročil prinaša »Slovenec« alne strokovne kritične in- formacije, tako ci vsakemu gospodarju nudi a dnevnem stanju na vseh v trgih. Zabavnega ii) lahkega čtiva najdeš v vsaki številki celo slran. V oddelku »Življenje in vrvenje« so najzanimiveje popisani veseli in žalostni dogodki s sveta, svetli in temni pojavi križem dež^l. »Izgubljeni jivet« «je sedanja velika povest, ki izhaja V našem podlistku. Poleg nje pa še kot prvi listek dnevno kratka novelica. »Slovenec« hoče biti družinski list. Zato ni pozabil na naše otroke. Našim malčkom je najnovejši del lista. (Pisan s toplino, ki vnema mlade dušice in razveseljuje srčeca, bo nedvomno vsaki družini najbolj ustregel. Ta del bo redno opremljen s primernimi risbarai in slikami. Konjiček— grbiček je njegova glavna pesmica - pripovedka. Šport, domaČ in inozemski, je v »Slovencu« ves registriran in popisan. Za vsakega športnika je »Slovenec« neobhodno potreben. »Radio« spremljamo v vselv ozirih tako točno in aktualno, da je »Slovenec« prejel v tem oziru .že številna priznanja in pohvale. Ker se tiska »Slovenec« v tehnično najvišje stoječem tiskarskem podjetju, ga z lahkoto opremimo z najprikupnejšo zunanjostjo. V vsaki številki je primerno število dovršeno izdelanih slik. V novem letu se je »Slovenec« še izpopolni]! in razširil tako, da doslej nedosežen v vsakem oziru. Zato upravičeno pričakuje, da se bo izpolnilo pričakovanje: Vsak Slovenec »Slovenca« naročaj, beri, plačaj in v njem inseriraj. Naše knjigotrštvo v preteklem letu ni pokazalo posebnih sprememb niiti v dobro niti v slabo stran, vendar je letošnja književna žetev nekoliko boljša kot lanska. Na to so vplivali tudi nekateri zunanji dogodki, predvsem desetletnica naše države, ki je povzročila zgodovinsko podčrtane »Slovenci v desetletju 1918—28« (Leonova družba) in obe ljudski zgodovinski knjigi o našem državnem zedinjenju, to je Kranjčevo: »Kako smo se zedinili« (Mohorjeva družba) in Lahovo »V boju za Jugoslavijo«. Vošnjakove knjige »U borbi za ujedinjenu na-cijonalnu državu« ne moremo šteti v slovensko književnost, ker ni pisana v našem jeziku, dasi je v založbi sodelovala Tiskovna zadruga. V splošnem se naš književni trg še vedno bori z velikimi težavami, kajti dokler se gospodarsko stanje izobražencev ne izboljša, ne mOrerao pričakovati boljših časov, zlasti ne za znanstveno knjigo. Zato si privatni književni trgovec danes le redko upa na dan in prepušča vse založniške skrbi zadrugam in književnim družbam. Saj še leposlovna knjiga ne more bolje uspevati, dokler bo mišljenje in življenje današnje mladine uravnano vse drugam kot v duhovne smeri. Tako se je naš književni trg čudno konsolidiral, prav za prav omejil na sedanje razmere in je danes prav tak kakršen je bil pred petimi ali osmimi leti. Izmed književnih družb je letos Slovenska Matica spet nastopila z urejenim književnim d^rom in z njim završila Mencingerjeve Izbrane spise (V. zvezek), prinesla Iz. Cankarja Zgodovino likovne umetnosti v zahodni Evropi (II. zvezek in Zupančičev prevod Shawove Svete Ivane. V Matici pogrešamo sodobne izvirne proze v okviru Knezove knjižnice. Ali se prihodnje leto to spolni in ali je bil Matičin poziv na pisatelje uspešen, še ne vemo, gotovo pa je, da bo tu treba najstrožjega merila, ker je Matica najbolj izbrana naša družbena založba, docela neodvisna od vsake duhovno praktične orientacije. Med ljudskimi književnimi družbami gre prvo mesto Mohorjevi, ki v železni Finžgarjevi discipliniranosti druži koristno z dobrim in daje med ljudstvo samo zdravo duhovno, izobraževalno in zabavno branje. Izbira med osmimi njigami (tri so za doplačilo) je dokaj različna. Poleg že zgoraj omenjene zgodovinske knjige in Malove Zgodovine slov. naroda je najočitnejša Velikonjeva povest »Višarska polena«, ki vzbuja splošno priznanje in vzdržuje tudi strožje literarno merilo. Manj priznanja sta med resnimi bravci vzbudili obe leposlovni knjigi Vodnikove družbe. »Olgo« je pisal Go-vekar kot poljudno povest in v nji zatajil sebe, zato ne prepričuje ne duhovno ne oblikovno; Matičičeva »Na mrtvi straži« pa je trudoljubivo povesličarjenje, ki ne more vzbuditi niti zgodovinsko vernosti. Izmed Goriških družb je prinesla Goriška Mohorjeva Sienkiewiczev »Quo vadiš« v Glo-narjevem prevodu, Goriška Matica pa je izdala II. del Bevkove zgodovinske trilogije »Znamenja na nebu« pod naslovom »Škorpijoni zemlje«. Prva knjiga (Krvavi jezdeci) je bila razprodana v treh tednih in se je morala vnovič natisniti. Končna sodba o delu, ki je imelo velik ljudski uspeh, bo mogoča, ko v kratkem izide tretji del romana. Poleg tega je tržaška založba »Luč« izdala učinkovito Bevkovo ribiško povest »Vihar«. Najsodobnejše leposlovje so prinašale naše revije: Dom in svet, Ljubljanski zvon in Mladika. V letošnjem Domu in svetu smo brali dobro Bevkovo novelo »Soha svetega Boštjana« in nekaj značilnih Magajnovih novel, najboljši deli pa sta Pregljeva drama »Ljubljanski študentje«, originalno zajeta baročna slika iz stare Ljubljane in sodobna zajeta drama A. Leskovca »Kraljična Haris«. Ljubljanski zvon je prinašal široko zasnovano ljudsko zgodovinsko povest »Serenissimat, ki še ni končana, toda književno značilnejša je Ccrkvenikova drama »Greh in konec Novačanovcga Hermana«, Dočim si revije prizadevajo, prinašati kolikor mogoče sodobno orientirano leposlovje, je vendarle »Mladika«, ki je družinski list, letos prispevala snovno najbolj uspelo delo, to je Jalnov Ovčar Marko. Ta povest boleha sicer na mnogih oblikovnih hibah, vendar ima vrline, ki pomenijo za našo knjigo napredek; predvsem je treba podčrtati pisateljevo moč v podrobnem poznanju domače nature in njegovo prelivanje snovi domačo ornamentalnost; ker delo še ni končano, točna sodba o njem še ni mogoča, vendar se to delo vidno loči med današnjo produkcijo. Kar se tiče leposlovja v splošnem, je treba pri tej priliki povedati, da je naša današnja proza snovno neprimerno bolj ozka in omejena, kot je bila pred dvajsetimi ali tridesetimi leti. Razen Preglja, ki vrta v duhovne probleme, skoraj ne pridemo izven ljubezenskih zgodb, nališpanih z domačo romantiko; pogledi v socialna, nc psihološka ali tehnična obzorja se nam ne odpirajo nikjer, ali pa so vsaj tako neznatni in zabrisani, da so brez prave vrednosti. V tem je naša književnost zaostala za drugo našo un-etnostjo. V pesništvu smo dobili v zadnjem času dve idejno izraziti zbirki, to je Slovensko religiozno liriko, ld jo je zbral Fr. Vodnik in v ,nji uveljavi! tudi našo najmlajšo duhovno pe-•sem, ki jo najdemo na svojski način enotno zbrano v Pesmih Vitala Vcduška, ki je izšla Vsem svoiim cenjenim odjemalcem in prijateljem želi uspeha polno novo leto 1929 ter dober radio sprejem ffiadio-Val specialna radio trgovina Ljubljana Kongresni trg štev. 3 OtfvetnlH Ur. Anton JlegnSar naznanja, da je otvorll odvetn. pisarno v Brežicah nasproti sadISBa. tik pred božičem v samozaložbi, V samozaložbi je izdal S. Sardenko književno vzorno opremljeno, ciklično zgrajeno zbirko Marija. Nova založba je letos izdala 7. in 8. zv. Iv. Cankarja Zbranih spisov in je tako prišla nekako do polovice tega dragocenega in za Slovence v sedanjih časih posebno aktualnega književnega zaklada. Izdajo oskrbuje in opremlja z markaotnirai uvodi in opombami Iz. Cankar. Tiskovna zadruga letos ni nadaljevala ^ započelimi zbranimi spisi, pač pa je izdala »Album slov. književnikov«, ki radi drugovrstnih vidikov in bistvene nepopolnosti ni nobeno idealno in objektivno izdanje, pač pa za priročno uporabo dobrodošla knjiga. Poleg No-vačanovega »Hermana Celjskega« je izdala nov Zupančičev prevod Shakespeareja (Zimska pravljica). Jugoslovanska knjigarna je za leposlovje storila dve zaslužni dejanji. Odločila se je za izdajanje Pregljevih Izbranih spisov in nam dala že dva zvezka, ki pomenita najboljše, kar je v zadnjem času doseglo naše leposlovje; spise ureja in prireja avtor sam. Za isto ra/-ložbo pa sla oskrbela dr. A. Pirjevec in dr. J. Glonar Doktorja Franceta Prešerna zbrano delo, ki je prva izdaja vsega, kar je Prešeren spesnil ali pa tudi prirejal; zbrana so tudi vsa njegova pisma. Tako imamo v tej knjigi prost, nevezan pogled v Prešernovo ustvarjanje. V splošnem vidimo, da so bile naše književne zadruge zelo previdne z novo knjigo in so rajši nadaljevale svoj program z zbranimi spisi. Ker je ta program vezan za mnogo let in dasi vsega upoštevanja vreden, ni povsem aktualen, bi bilo prav, ko bi se lopatam prekinil, da pride do duška tudi kak mlajši pisatelj. V tem oziru so je spretno orientirala Mohorjeva družba, ki vse pomembnejše spise iz »Mladike« ponatiskuje v svoji »Mohorjevi knjižnici«. Med prevedeno literaturo zavzema letos poleg že omenjenega Shakespearja prvo mesto Ana Karenina, ki jo je v sijajni opremi izdala Zvezna knjigarna (Obradovič); založba Jug pa je lepo opremila Gradnikovo »Kitajsko liriko«. Med znanstvenimi publikacijami je posebej omeniti III. zvezek Slovenskega biografskega leksikona, ki se končuje pri imenu »Ko-cen« in je tako prispel nekako do polovice. Edina naša redna publicistično znanstvena ustavnova je bil »Čas«, ki sc je omejil predvsem na duhovna in sociološka vprašan}«. Filozofska in juridična fakulteta pa si smo-treno delita svoje delo v ločenih zbornikih. Znanstveno društvo za humanistične vede je izdalo IV. knjigo Razprav, kjer sta slavna in aktualna prispevka Prijateljeva kulturnozgodovinska *tudija ^Slovensko, slovansko in južno-slovansko vprašanje pri Slovencih na prelomu 60-ih in 70-ih let« in Vebrova filozofska razprava »Problem predstavne produkcije«. V isti založbi je izšel Alme Sodnikove »Zgodovinski razvoj estetskih problemov«, ki bo kot historična opora za današnjo estetsko orientacijo dobrodošla knjiga. Istočasno smo dobili tudi VIL zvezek Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino z bogatimi jezikovnimi in literarno historičnimi razpravami in gradivom. Posebne omembe je vreden tudi dr. Vurnikov »Štil v glasbi«, ki ga je prinašal Dom in svet. O zgodovinskih knjigab smo kratko govorili že v uvodu, vendar pa je nemarnost in ozkosrč-nost našega knjižnega poročanja vsepovsod tolika, da n. pr. tako delo kot so n. pr. »Slovenci« Leonove družbe ni dobilo še izčrpne informativne ocene, —r Avto g. i, Auto g. Miška? — Saj Še vendar nobenega nima; ali si ga šele namerava---morda ---morda kupiti? Ponedeljek. Gosp. Miško se prikafe v pisarni »Waa-derer-auto« in izrazil željtj. ,da bi si nekoliko ogledal'. Njegovo obotavljajoče vedenje je g. ravnatelj (Wanderer) pravilno razumel in on je znal neodločnost in Omahljivost g. Miška tekom pičle ure popolnoma odstraniti in nadomestiti s čvrstim in neizpodbitnim sklepom. Se temu čudite? On je znal---Tekom trne ure en autos, jutri pride in ga kupi. Posli greao lzDorno! Torek. Razgovori se nadaljujejo. G. Miško je zelo zgovoren. G. ravnatelj razlaga vse prednosti znamke >Wanderer<; in sicer tako uspešno, da se je g. Miško obvezal kupiti. Dve uri je trajal razgovor. Sreda. Po triurnem pogajanju v izložbeni garaži 6e kupčija sklene definitivno: »Torej, g. Miško, sporazumna sva si v vsem: — zuamka >Wandererc, medel 1929. šestcilinderska zavora na vseh štirih kolesih, zaprta liinusina; deset odstotkov popusta, plačljivo takoj po prejemu. Prisegam vam, g. Mfško, zadovoljni boste!« >Upa.jnio,« odgovori g. Miško, i In kakšne barvo bo?« »Popolnoma po vasi želji, g, Miško.* »Po želji? To ni nikaka barva. Kakšno mi predlagale?« »Kaj pa če ... no... recimo rumeno?« >Po rumeni barvi se mi želodec obrača. Sicer pa,... morda se mi v sanjah prikaže prava barva.« Četrtek. »No, g. Miško. Barvo ste si gotovo že izbrali in za kakšno ste se odločili?« »Ne vem.« »Kaj pa modro-bleu?« »Modro-bleu? Kako pa to izgleda?« G. ravnatelj premišljuje nekaj časa, išče primerno razlago, njegov pogled bega po pisarni. Ponovno premišljuje. Rešilna misel! — Pozvoni. Sluga vstopi. »Takoj naj pride gospa vratarjevak »Gospa vratar jeva, g. ravnatelj?« »Da, in sicer taka, kakršno sem videl malo prej. Takoj!« Gospa vratarjeva vstopi. »G. Miško, oglejte si to gospo!« G. Miško jo ogleduje. Zdi se, da bo v njo pljunil. »Odkrito vam povem, gospod ravnatelj, gospa mi nikakor ne ugaja.« »No, saj tudi ne gre za to. Ampak njena jutranja halja je bleu-inodro-bleu.« »Ne, ne! — Tak auto, kot ta zmečkana halja?« »Ampak---?« »Pridem jutri.« Petek. "Ali, g. Miško! Dobrodošli! Izboruo izgledate! Sle dobro spali? In milostljiva gospa soproga? — Me veseli, zelo me veseli. — No, morda ste blagovolili odločiti se za barvo vašega avtomobila?« »Da, gospod ravnatelj, — in ne. Toliko pa vem: moj auto ne sme biti niti zelen, niti rjav, niti rumen, niti moder-bleu.« »No, potem vam svetujem aubergine.« »Aubergine? Saj to je vendar...« »Vem, pa je vkljub temu tudi barva.« »In kako izgleda?« >To je težko pojasuiti in razložiti. Pravzaprav ni niti zelen, niti rjav, niti rumen, niti moder-bleu. Torej baš popolnoma po vašem okusu.« »Že, ampak rad bi videl, kako izgleda.« »Dobro, g. Miško. Pojdiva k oknu, ob pogovoru bom gledal na cesto in vam pokazal prvi aubergine-auto, ki se bo prikazal.« Štiri ure sta sedela pri oknu. Naenkrat zagrabi gospod ravnatelj gospoda Miška za ramena: »Aha! Aubergine! Evo ga!« »Kje? Kje?« Medtem je auto odbrzel... Sobota. Zvečer. Na cesti. Gospoda se srečata. »Gospod Miško?« »Gospod ravnatelj?« »Se vam mudi, gospod Miško?« »Mudi? Niti najmanj. Časa imam dovolj, ah, toliko časa! — Da vam poverni gospod ravnatelj. Se nikdar v svojem življenju nisem imel toliko časa. — Škoda!« »Kako to?« je vprašal nekoliko vznemirjen g. ravnatelj. »Moj Bog! — Človek je res podoben kolesu. Enkrat je zgoraj, enkrat spodaj. Dosedaj sem imel vedno dovolj denarja in malo časa, sedaj pa ...« »Kaj pa auto ...?« je vprašal g. ravnatelj že bled. »Auto? — Danes sem kupil meseno karto za tramvaj. Je rumen, kaj ne? Želodec moj? No ja, bo že moral prenesti. — Toda, kaj hočem? Ko pa imam toliko časa. — Ko bi vi le vedeli koliko. Od včeraj sem namreč — fuČk Ufanderer avtomobili: 4 in 6 clllndersty Wanderer motorji: 200, 500 m 750 cm' Ufanderer kolesa: B. S. A. motorji: najnovejši modeli 1929 174, 249. 349, 493, 557. 770. 986 cm' krmljeni od zgoraj in od strani vedno v zalogi šiavni zastopnik za Jusosiavijo Pavel Štele Ljubljana, Kapiteljska ulic« 3 IT :>m / / aj/e novega Srečno in blagoslovljeno 1929/ Uredništvo in uprava Koledar Torek, 1. januarja 1929. Novo leto. Obrezovanje Gospodovo. — Dan je dolg 8 ur 32 minut Začetek dneva ob 7.06, noči ob 6.15. Do konca meseca zraste dan za 58 min. Solnce vzide ob 7.48 in zaide ob 4.20. Sreda, 2. januarja. Ime Jezus, Makarij, Izidor, Martinijan. — V četrtek: Genovefa. Osebne vesti it Za župana t Krirah pri Tržiču je izvoljen že 6e'.rtič odličen pristaš SLS g. Franc PoJjanec, posestnik in čevljarski mojster v Sebenjah. Dobil je 15 glasov, nasprotni kandidat pa le 9 glasov. Tudi vsi svetovalci so pristaši SLS- Ostale vesti it Naročnikom! Današnjega >Slovcnca< dajte svojim prijateljem in znancem na ogled. Od hiše do hiše naj gre, da mu dobimo v novem letu fini več novih prijateljev in naročnikov. it Gospode duhovnike opozarjamo na oglas dr. Mih. Opokovih novih postnih cerkvenih govorov. it Pozivajo se vsi, ki so tekom zadnjih let plačali na davčnem uradu v Noveon mestu večje davke kakor prej ali pozneje ter morda večkrat kakor sicer, in tudi tisti, ld so plačali kako pristojbino, ki se jim ne zdi upravičena in utemeljena vsaj glede višine, da se a odreakd poštnih položnic ali morebitnimi p batni cami zglase najkasneje do 30. januarja 1929 na davčnem uradu v Novem mestu ter ee tam prepričajo, jeli bila tolikšna odmera tudi v tolikšnem znesku zaračunana. Isto-tako naj se zglasijo tisti, od katerih so se zahtevali in izterjevali kaki davki in pristojbine, katerih izterjanje pa se je pozneje na katerikoli način opustilo tako, da niso ničesar plačali. V slučaju, da na davčnem uradu zvedo, da njihova vplačila niso zaračunana in pravilno izkazana, odnosno da izterjavanje ni bilo upravičeno, naj se tekom istega časa zgtase pri preiskovalnem sodniku okrožnega PodLšča v Novem mestu, odd. IV., soba št. 26 (pritličje). * Utopljenec. Te dni je služkinja v ribniškem župnišču na vrtu potegnila klobuk iz Bistrice. Takoj so jeli sumiti, da mora biti od kakega utopljenca. Orožniki so preiskali vodo in res so našli pod jelšami na nasprotnem bregu utopljenega 62 letnega Janeza Zurca, upokojenega železničarja, ki je nekaj časa slulžil za hlapca pri Cenetu, Pogrešali so ga že od 8. decembra in je moral ta dan nesrečno končati. Doma je bil iz občine Velike Loke. Je-li nesreča ali zločin, se sedaj še ne ve. it Kjer se prepirata dva, tretji... V neko gostilno pri Ljubljani je prišel te dni sicer trezni in delavni Peter s *vojo ljubo ženko. Tam je naročil, da se ohrani slovenska navada, liter vina. V gostilno je prišlo čez nekaj časa še par drugih moških, med njimi tudi neki Petrov tekmec, ženkin prijatelj in znanec ne čisto iz mladostnih dni. Temu so se morale že tako bliskati oči, da so izvabile znanko k svoji mizi, mož pa je ostal sam... Tu sta znanec in dobra žena obujala spomine prošlih dni, in žena se je tudi drugače neprimerno vedla. Mož pa je postal v tem vzhičenju celo predmet zbadnja. Tako ni čudno, da je možu zavrela kri, zagrabil je liter in ga treščil proti svojemu tekmecu. Ta je pa moral že biti v vojni, in se je znal tako kriti, da ga leteči liter ni zadel. Zadelo pa je to bojno orožje nekega mirnega fanta, ki je le slučajno zašel ta dan v gostilno. Trdi liter se je fantu — kakor pravijo očividci — dobesedno razbil na glavi. Kri je oblila mladeniča. In k sreči je bila pri roki hitro prva pomoč. Tekmec pa je med tem brzo odkuril. Drugi navzoči pa hvalijo danes Boga, da jim ni oni večer huda žena izkljuvala — oči. it Nenadoma je izginila. Na Dolgem polju pri Celju je stanovala pri svo:em zetu odu. pri svoji hčeri 71 letna Marija Prah. Na Šent-janževo se je podala okoli 10 dopoldne v Celje, da bi obiskala cerkev. Ko se je vrnila, je šla na sprehod in ljudje so jo zadnjikrat videli sprehajajočo se po cesti pred novo okoliško d«ško oaiovno šolo. Od takrat dalje je niti domači niti drugi ljudje niso nikjer več videli niti kljub intenzivnemu iskanju našli. Upravičen je sum da se je stari ženici kaj hudega zgodilo. Marija Prah je srednje postave, sivih las, oblečena v krilo zelenkasto barve, nosi temno moder predpasnik, belo-črno črtano bluzo ter rjav jopič Okoli ram kna ograjeno rjavo volnero pleteno ruto, na tobaka v naši državi ter o vzrokih krize, ki je nastala pri sadilcih tobaka. Ugotovljeno je bilo, da so ti vzroki v tem, ker pri nas ni dopuščeno prosto sajenje tobaka in njegov izvoz v inozemstvo. Kongres je na to upozoru vsa pristojna ministrstva in zahteval, da se dovoli prosto sajenje tobaka in pa svobodna prodaja v inozemstvo. Kakor poročajo sedaj je vlada osvojila to zahtevo in bodo sadilci tobaka mogli od sedaj naprej saditi tobak, kolikor ga bodo hoteli in mogli, ravno tako pa ga bodo mogli tudi izvažati v inozemstvo. To pa ne pride v poštev v notranjosti države, kjer ostane slej ko prej državni monopoL * Živahcu ladijski promet v Šibenikn. Zadnje dni je promet v šibeniški luki zelo na-rastel. V trgovskih krogih pa pričakujejo, da bo promet v mesecu januarju še naraščal. Ta mesec pride v Sibenik 10 prekooceanskih parni-kov, ki bodo naložili mnogo blaga, zlasti stavbni les in boksit za vse zemljine. Blago že leži v pristaniških skladiščih. V soboto je odplul iz Šibcnika nemški parnik AVolos- s tovorom 250 ton karbida za Rotterdain. Obenem pa je priplul v pristanišče italijanski parnik »Promon-tore«, ki bo naložil 1530 tem jugoslovanskega premoga za Tržič. V pristanišču se nahaja tudi italijanski parnik »Foscolo«, ki je naložil večjo množino karbida in stavbnega lesa za London in Rotterdain. it Radi zemlje smrtno ranil brata. Kmet Ilija v Brodu na Savi je živel v spora s svojimi brati, ker mu mati, kakor je bil mnenja, ni zapustila dovolj dedščine in dovolj zemlje. Ko je šel njegov brat Adam B. ponoči domov, so ga napadli štirje možje, med katerimi je bil tudi Iiija. Ilija je brata zabodel z nožem in vzkliknil: s>Ce nimam jaz zemlje, ni treba, da jo imajo tudi drugi!« Ko je Adam padel ranjen na zemljo, je prišlo- 1 k njemu še neki drugi kmet in mu prerezal roko in podlehtnico, oslali kmetje pa so ga pretepli s koli. Adama so že umirajočega prepeljali v bobiišnico. it Vlom v železniško blagajno. Neznani vlomilci so vdrli v pisarno železniške postaje Jakšič v Vojvodini ter jo popolnoma izropali. Odnesli so večjo vsoto denarja, natančni znesek pa bo določila preiskovalna komisija. Za vlomilci ni nobenega sledu. * Občinski tajnik — defravdant. V občini Dračevo pri Skoplju so pred dnevi odkrili, da se je občinski tajnik Stojan Zivojncvič spozabil nad občinskim denarjem. Manjkalo je okrog sto tisoč dinarjev, ki si jih je Živojnovie prilastil v času od 1. 1924 pa do sedaj. Tajnik je menda zavohal, da bo moral čutiti ostrino zakona ;er je pobegnil. V Nišu pa so ga aretirali in prepeljali v Skoplje v zapor. it Preokret v preiskavi o umoru Skorjama. V preiskavi o uboju starega branjevca Škorjanca v Zagrebu je nastal mal preokret Policiji se je posrečilo aretirati neko osebo, ki je osumljena sokrivde pri zločinu Vekc-slava Stccka. Po nekaterih znakih sodi policija, da je v ta roparski umor zapletena še neka tretja oseba in jo policija energično išče. To bo preiskavo podaljšalo najbrže še /a nekaj dni. Aretirani Stockov sokrivec, o katerem policija ne daje nikakih pojasnil, kategorično zanikuje, da bi sodeloval pri uboju starega Škorjanca. Na vprašanje, zakaj je Stock pobegnil po umoru Škorjanca v Ljubljano, je ta odgovoril, da zato, da bi padel nanj sum, ker je pred umorom nekolikokrat spal pri Skor-jancu. Policija poleg tega še preiskuje, če je Stock nemara tudi umoril pred kratkim kmeta Ivana šantoliča v Zaprešiču pri Zagrebu. ■fclOO.OOO Din za izsleditev .morilca. Poročali smo že, da je bil v Alipašinem mostu pri Iv, Bonač Ljubljana Sprejemajo se v Izdelavo vse tiskovine priporoča vse vrste poslovnih knjig, reglstratorjev, vlagalnih In * podložnih map ter vse pi. Darila za vse prilike sarnlške in tehnline po- * Šelenburgova ulica 5 trebičlne po najnižjih cenah Koledarje Polnilna peresa (pristna ameriška) Everslarp žepni svinčnik Sarajevu umorjen armenski trgovec Taquor Taquorijan. Kljub skrajno vestni preiskavi in dasi je na nogah vsa sarajevska policija, se do sedaj še ni posrečilo izslediti vlomilca. Kakor vse kaže, je moral imeti morilec pri zločinu tudi pomagače, kajti na božič so bili vsi prebivalci sosednjih hiš doma in se morilec ne bi mogel tako hitro skriti. Družina ubitega Taquorijana je poslala iz Hamburga preko nemškega konzula pismo sarajevski policiji, v katerem obljubuje 100.000 Din nagrade onemu, ki odkrije sled ali najde morilca. it Izzivanje defravdanta. Pred tremi meseci je , uradnik poštne hranilnice Kosanovič s svojim tovarišem poneveril na škodo poštne hranilnice v Osijeku 200.000 Din in pobegnil baje v Turčijo. Policija je za obema izgubila vsako sled. Sedaj se je Kosanovič javil z dopisnico nekemu svojemu znancu iz Montevidea, kjer baje trenira nogomet. Policija je tako zvedela za njegovo bivališče in bo preko našega poslaništva v Uruguaju zahtevala njegovo aretacijo. ic S kolom očeta po glavi. Pri Osijeku jo neki kmet Andrej klal prešiče in po slavonski uavadi ob tej priliki napravil malo veselico. Gostje so pili vino in razpoloženje je postajalo nenavadno živahno. Iz neznanega vzroka je pričel starejši Andrejev sin Jožef pretepati svojega malega brata T mažka. Oče se je potegnil za dečka, toda starejši sin je pograbil za kol iu razbil očetu črepinjo. Oče je bil takoj mrtev, Jožefa pa so odvedli orožniki. it Niso pravtga pretepli. V vasi Prigrevici pri Apatinu so se trije kmetski fantje zaljubili v zalo dekle iz iste vasi ter mu na vso moč dvorili .Prišel je še četrti tekmec, kateremu je bilo dekle najbolj naklonjeno. Prvi trije so sklenili radi tega maščevanje. Zvedeil so, da se njihov srečnejši tekmec nahaja v gostilni. Čakali sp ga zunaj, toda mesto njega je prišel iz gostilne neki Franc Kaiser. Togotni mladeniči ga v temi niso spoznali in so ga tako neusmiljeno pretepli, da sedaj zdravniki obupujejo nad nje-I gcvim življenjem. Ko so napadalci zvedeli, da niso pretepli pravega, so se prijavili sami oblastem in izjavil, da so pripravljeni nositi vse stroške, ki jih bo zahtevalo zdravljenje Kaiserja. Glasnik presv. Srca 3eausovega najstarejši slovenski nabožni družinski list. glasilo pobožnosti Srca Jezur.ovega za slovenske kraje, glasilo svetovne organizacije Apostolstva molitve, Srcu Jezusovemu posvefienih družin, Apostolstva mož in roladeničev, duhovnih vaj in jugoslovanskih misijonov D. J. v Indiji. Posebno poTornost posvečuje notranjemu življenju in prinaša vsak mesec svetovni pregled vainejših cerkvenih in verskih dogodkov. Vsako številko krasi mnogo lepih slik. List je pisan za vse stanove. Januareka številka ima še umetniško prilogo in stenski koledar v dveh btrvah. — Skrbite, da pride letos »Glasnik« vsakemu v roke. da t?a carr.či vsaka družine, vsska društvfa in izobraževalen knjižnica. Naroča se pri Upravi Glasmka, Ljublj&usa, Zrlnjskega cesta 9. - Celoletna naročnina samo i5 Din (8 lir, 3 šilinge, V2 dolarja). it SUBSKRIPCIJSKA cena za Bradač-Šlebingerjev Nemško-slovenslci slovar Din 96 za vezan izvod ostane še dalje v veljavi, ker so iole deloma odložile naroČila za čas po - ,---- --1. glavi rjir> U-«JIMW uiwiu 1 uiu, im uvguu pa nove visoke čevlje iz črnega usnja. * Prosto sajenje tobaka? Na zadnjem gospodarskem kongresu, ki se je vršil v Bel-gradu, se je govorilo tudi o vprašanju sajenja Na svetu je oJcoII 1,700 milij. ljudi. Na Kitajskem US> je 450 milijonove v Indiji okoli 35© milih, v Afritei 120 mili j„ Po veri so te množice večinoma pogansRe. V AfriKi, J. Ameriki in neKateril> oceanski& otoKii> so se nepreisKa-ne dežele in ljudstva napol divja. Vse te ogromne razdalje po obširnih deželah premerijo na svojih potovanjih misijonarji, ko oznanjajo poganskim ljudstvom krščansko vero. Ves svet je posejan z misijonskimi postajami, tudi najbolj divje pokrajine. Poročila misijonarjev so izredno zanimiva. Okoli 350 časopisov poroča o tem. Na Slovenskem je najbolj razširjen ilustrirani mesečnik ^Katoliški misijonk, ki poroča o vsem tem, zlasti pa še o delovanju slovenskih misijonarjev na Kitajskem, v Indiji (na Himalaji) v centralni in Južni Afriki, na bližnjem vzhodu in drugod. Stane letno 12 Din. Enako vsebino iffla ^Misijonski koledar«: velika šolska oblika, 112 + 16 strani samih misijonskih slik iz daljnih dežel v bakrotisku. Koledar spada med najzanimivejše slovenske knjige. Letošnji (1929) ima še posebno zgodovinsko vrednost. Stane 8 Din. Dosedaj je i?-šlo tudi 6 zvezkov Misijonske knjižnice. Zadnji zvezek: »Janez Čebuli«, slovenski misijonar med Indijanci. Spisal dr. Ivan Zaplotnik. Cena 10 dinarjev. — Listi in knjige se naročajo na naslov: ^Katoliški misiionk, Ljubljana, Tabor 12. praznikih. Interesenti naj se torej ugodne cene posluiijo. •k SLOVENSKA IUHAR1CA je najboljša kuharska knjiga in stene Din 160. Od uprave zVigredi« pa jo dobim zastonj, te pridobite za mesečnik >}igred< 15 novih naročnic in bo zanje plačali do 31. januarja t. 1. celoletna naročnina. -t Naročnina Din 21'.—. ★ KRI ČISTILNI PLANINKA* ZDRAVILNI ČAJ se dobi o ročni prodaji v vseh lekarnah. Odobren od ministrstva za narodno zdravje s br. 38739. It e in iig »Planinka« je v iu- in inozemstva postavno zaščiten. »Planinka< zdravilni ča, proizvaja: Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana. Generalni depot za Egijpt: Agcnce Balkan, Aleksandrie (Rue Teicfick 12). ★ PRI LJUDEH S iLABOTNIM DELOVANJEM SRCA povzroči Itša naravne »Franz-Josefe-grencice, zavžita ihako jutro na teiče, breznaponio in lahko oicajanje. Strokovni zdravniki za srčne bolezni so dospeli do prepričanja., da »Franz-Josef* voda zanesljivo in brez vsake tezleoče učinkuje celo pri težkih slučajih srčne zaklopnice. Dobiva se v lekarnah, drogerijah tn spetmjslcih trgovinah. ★ IZ BOSTONA nam pišejo: Trgovina znane ameriške Gillette S/fe y Razor Co. s inozemstvotn je izredno m asla. Promet je bil večji kot celoten promtt v letu 1917 ali v letih 1901 do 1913 skupaj. Eksport v l. 1928. znata 35% vsega prometa. Po ameriških vesteh znašajo naročila za l. 929. več kot polovica produkcije preteklega leta. Za inozemstvo je doslej naročenih 6 n\ lijonov aparatov. Čis'ega dobička je bilo v ft vih devetih mesecih 1.1928. 11.17 milj. doUrjev proti 14.58 milj. dolarjev vsega leta 19V. ic NOGAVICE, rokavici in pletenine se dobe v veliki izbiri pri tvrdii Prelog, Ljublj. •k KLOBUKE popravlja. Usti, barva, lika, preoblikuje Mirko Bogataj, Sfrri trg 14, Ljubljana. ★ PLASČKE otroške in dekliške, le dunajski kroj, nudi ceno Krištcfič-Bučar, Stari trg 9. it KRASNA IZBIRA BLUZ; otroških obleke po nizki ceni, Kritibfii-B&iaiStari trg 9. \ , "! ★ Na Dr. KREKOVI GOSPODINJSKI ŠOLI se prične ttomesečni gospodinjski kuharski tečaj, ki traja od 2; januarja do 30. marca 1929. — Mesečnina za notranje gojen-ke 900 Din, za zunanje 550 Din. — Priglase sprejema vodstvo dr. Krekove gospodinjske šole v Zg. Šiiki pri Ljubljani. •k LOVCI! Cijnnik v ampulah je najučinkovitejši strup proti lisicam. Zahtevajte ga v dmgerijah in lekarnah. Glavna zaloga v dro-geriji Sanitas, Ce\je. F je 4O-0&O Km cfolpci pol Novoletne Hastithe duhovščine g. fyiezoško$u Prerl početkan novega leta se zbere v škofijskem dvorcu na Silvcslrovo ljubljanska duhovščina, na čeu stolni kapiielj, da izrazi svojemu nadpastirju častitke za bodoče leto. Ob tej priliki jo včeraj razvijal st. lni prošt in generalni vikarij, prelat K a lan naslednje misli: Ko stojimo pr kraljestvo Kristus® Kralja čimdalje bolj urjevalo med nami, in da bi glasovi bodrilnih naukov ta opominov prevzvišeuega še dolgo, dolgo odmevali med nami. Ooep. knesoSkof Je v svoji zahvali pritrdil, da človek res ne more biti docela vesel in zadovoljen, 6e premišljuje gigantski boj združenih sovražnikov proti Cerkvi in proti vernosti ljudstva. V tolažbo mu je vnema In iilava delavm«« zglednih duhovnikov. Iz za*-pisnikov raznih, zlasti pasturaluita konferenc se prepričuje, kako se duhovdtina prizadeva za napredek v znanju ta v akrbi za točno izvrševanje stanovskih ta poklicnih obvea-noett. Razveselivo Je zlasti dejstvo, da tudi starejši ta uilaJSi lajiki vzajemno z dubovSfit-no tako vzorno ta nesebično v Javnosti nastopajo za prava načela, zlasti z* dol>ro vzgojo mladine ta naraščaja. To delovanje Je posebno v*eč sveoinu očetu Piju XI., ki vselej z zanimanjem poizveduje, kako je t nafto mladino. Končno omenja presvetli, kako namerava vpeljati jn poživiti v Škofiji kaloliSko akcijo. V ta namen se skliče v kratkem skupno posvetovanje zastopnikov ljubljanske tn lavan-ti trnke Škofije. Od te akcije Je upati mnogo blagoslova za obe škofiji. Z tel jo. naj bi duhovSčlna ne omagovala, ko izvršuje težavno ta odgovorno delo, ter s pručnjo za pomoč od zgoraj, se je prevzvi-Seiii poslovil od vseh ta posebej od posameznih zastopnikov. Sočna služba IcUarn Notno In dnevno službo imata lekarni Pic-coli Da Duna|ski oesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu V noči na četrtek: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petri cesti in Hočevar v Sliki. * O Vojaška zglasitev. Po mestu fe nalepljen razglas mestnega vojaškega urada o vojaški zglasitvi: a) v Ljubljano pristopih mla-dničev rojstnih letnikov 1904 do 1909 m 1911: b) izven Ljubljane pristojnih mladeničev rojstnih letnikov 1904 do 1909 in 1911 ter c) vseh onih starejših obveznikov operativne in rezervne vojske, ki mislijo, da so postali nesposobni za vojaško službo. Podrobnosti so razvidne iz razglasa, odnosno se lahko zve zanje v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7. O Drugi sestanek »Kluba primorskih Slovencev« se bo vršil v četrtek, dne 3. januarja, ob pol osmih zvečer v dvorani »Rokodelskega doma«. Predaval bo g. profesor dr. Joža Lov-renčič. © Boiilniea s petjem In uprizoritvijo božične Jjp-e »Pastirji tn kralji« bo danes ob po) osmih v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega uL 12. Predprodaja vstopnic je v Rokodelskem domu od 10 do 12 dopoldne In eno uro pred pričetkom prireditve pri blagajni. © Pravljice se bodo pripovedovale zopet danes popoldne ob štirih v Akademskem domu Le pridite, otročki, boste videli malo božično igrico. Krit. ien. društvo. © Hiralnica sv. Joiefa, Vidovdanska cesta. Vsem dobrotnikom, ki so se spomnili naših revežev 0 božiču in za Miklavža, predvsem pvonim spo- 1 ovanim damam, ki so jih obdarovale vsako prvo sredo - najsrčnejša zahvala in blagoslovljeno Novo leto 1921) I O Huda nesreta. Gospa Uršula Rozman, žena Selezničarja, stanujoča na Vodovodni cesti 13, je šla v svojo klet po premog. Tu se je spodrsnila na stopnicah in padla precej globoko na dno kleti. Dobila je hude poSkodbe na hrbtenici, nogah in glavi Hudo poškodovano Je rešilni voz prepeljal v bolnišnico. „ , , © Togoten Bosanec. Bosanca Betlila. ta kupuje po Siovenijl staro obleko in jo prodaja v Bosno za novo. Je v nedeljo nekaj silno raztog-til Napil se je vina kot blazen in odšel nato na kolodvor, da bi se vrgel pod vlak. Se poprej pa ea ie zopet nekaj razjezilo, da je povlekel nož in pričel groziti z nlim potnikom. S težavo »a ga dva stražnika ukrotila in odvedla v zapor, kjer bo ostal nekaj dni, da sfe mu poleže togota. © Slabost n/i ulici. Urarjevi zeni Angeli Sul-čevi Je prišlo predsinočaim na Miklošičevi cesti naenkrat slabo. Zgrudila se je nezavestna na tla, nakar so ljudje poklicali rešilni voz, ki jo Je prepeljal v bolnišnico. © Oi»nnrjnmo na današnji Inserat g. Drago Lundra, veščaka za praktično knjigovodstvo Objavili smo v našem listu že par člankof o njegovi zelo enostavni metodi dvostavnege ktiigovodsvta. teleti bi bilo. da se je poslužijo najširli pridobitni krogi. To dobro zamišljeno- delo zna fiostatl važna činjenica za miš gospodarski napredek © PRANJE, 8vellolikanje ovratnikov in vse perilo, kemiino snaienje oblec: Šimenc, Kolodvorsko 8. _— O svetnik & Bogdan Žuiek vljudno naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno v L'ubljani, MikfoilSeva cesta 78/1. Proti: Reuml titanu, Protlnn, trga k.u » krilu is«) Mitj nenadni*Juti 'Ivo naravno IrknTlto »frdutvot Za le eul* (lotim: K<iresa" (gotov oblo«) flokrni upor oljlv l/rt-dno cocftntt Glavno akladi-če: L Sehre">er, Zagreb, Madrmltkl tr* l/Il. □ V. prosvetni večer priredi Prosvetna zveza v Mariboru dne 3. januarja ob 20. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke. Predavata sodni svetnik dr Travner in dr. Win-terhalter v esperantu. Hkrati se vrši tudi mala razstava esperantske literature. □ Občni zbor okrajne organizacije SLS za politični okraj Maribor (levi breg) se vrši v torek, dne 8. januarja, ob pol 9. uri v Maribora, Koroška cesta 1. Delegati naj se občnega zbora gotovo udeležijo. □ Se k volitvam v mariborski okrajni za-stop. K našemu predvčerajšnjemu poročilu imo naknadno izvedeli še sledeče; Komisija je zares uradno ugotovila, da se je na kandidatni listi KDK potvoril podpis posestnika Gradišnika iz Boč. Razen tega je kandidirala KOK tudi več takih, ki nimajo pogojev. Tudi so gospodje od KDK pozabili priložiti kandidatni listi uradna potrdila, da so kandidati stari 30 let. □ Mariborske beležke. Gospod Kljukec je imeniten občan mariborski Popolnemu pozab-Ijenju bi zapadel, če ne bi opozorili na njegovo čestitost in odlične navade. Ob posebnih slavnostnih prilikah nosi rdečo pentljo in pa naočnike. Gospod Kljukec si je namreč pokvaril vid ob prebiranju »Volksstimce«, ker drugega čtiva ne pozna. Včasih se mu celo pripeti, da zadremlje v postelji ob tretjem branju »Volks-Stimce« — z naočniki na nosu, klobukom na glavi in rdečo pentljo okoli vratu. Gospod Klju-kei se namreč že dolgo vrsto let bavi z visoko politiko. Ja naročnik »Volksštimce«, zahaja na socialistične shode, se prikaže tupatam celo na sejah oblastne skupščine, kadar začvekeče kakšen poslanec-sodrug, skoraj vedno pa se pojavlja na galeriji, kadar se vršijo seje občinskega sveta. Prejšnji teden enkrat pa se je zgodilo, da je srečal gospod Kljukec v dopoldanskih urah na Glavnem trgu starega znanca. »Veš že? Drevi moramo vsi k seji občinskega sveta. Tako so rekli očka« — je šepnil prijatelj Kljukcu se je izvil globokočuten — A-ah«. Takoj je odhitel domov, si nadel rdečo pentljo in bil dobro uro pred pričetkom seje pred posvetovalnico. Občinski svetniki pa so imeli tekrat najprej tajno sejo, ki je trajala zelo dolgo. Gospoda Kijukca so od trpežljivega čakanja pcpadle revmatične bolečine. »Prmojduš! Zdaj pa še maže nimam pri sebi.« In stikal je z obupom po vseh žepih. Tedaj pa skrči gospod Kljukec sredinec desne roke, potrka z njim trikrat po tfmenu in zdajci se mu zvedri v glavi — doma je pozabil skrivnostno mažo proti revmatičnim napadom, skrbno ovito v legitimacijo SSJ, da bi se njen blagoslov razlil na čudodelno mažo »Frdamani ki ...« zabrumda komaj slišno in buškrie k vratom. Prisluškuje — socii govori Okoli njega pa gnječa nestrpne pubiike Mine zopet ura. »Prmojduš! Kaj pa imajo danes!« — stopi k vratom in prisluškuje — socij govori. Ko ga je pa parkrat pepadel revmatizem, tedaj se odpro vrata — obč. svetniki odhajajo demov. »Čemu smo sem prišli« je siknil, ko so očka šli mimo očividno slabe volje. Gcspod Kljukec pa je na jezo šel Pod mestem na pražena jajčka. »Nikdar več« je momljal, ko je s slastjo užival pražena jajčka in srebal rajno vince. Kako se je g. Kljukcu naprej trodilo. poročamo ob priliki. □ Koledarčke J K Z ima v razprodaji tajništvo SLS v Mariboru, Aleksandrova cesta 6 in obe knjigarni sv. Cirila. Cena Din 10.—. Segajte po n.iihl □ P eminul je Dmst Simon. zasebn:k v Novi vasi. star 68 let. PnrisUiši SLS, in jih pozvalo, da se okle-i uejo strokovnega društva. Ta ali oni javni namešče-j nec ali vpokojvnec morda ni prejel pomotoma va-1 bila. Drugi zopet na vabilo še uiso odgovorili. Naše strokovno društvo javnih nameščencev in vpokojen-cev je doslej svojemu članstvu dokazalo, da mu je resno na blagru javnih nameščencev in Je — oprto na moč SLS — svoje- naloge tudi razmeroma lahko vršilo. Vse bolj pa bo to mogoče, ko bo lahko računalo na organizirano silo vseh javnih nameščencev in vpokojencev, ki mislijo in čutijo z nami. Ko se bo v Celju javilo dovoljno število članstva, se bo v Celju osnovala plačiInica z lastnim odborom. Članstvo se lahko prijavi neposredno centrali (Strokovno društvo javnih nameščencev in vpokojencev v Ljubljani, Mestni trg 19/111. ali pa tudi tajništvu SLS v Celju. 13 Volitve v celjski okrajni za«»op. V soboto je potekel rok za vlaganje kandidatnih list za volitve v celjski okrajni zastop. Prvu Je vložila kandidatno listo Slovenska ljudska stranka. Poleg nje sla vloženi še listi Narodno radikalne stranke in tkzv. lista reda in dela. Nosilec liste SLS je celjski okoliški župan g. Alojzij M I h e 1 č i č , gotovo v napem okraju eden najsposobnejših ljudskih mož. Listo narodno-radlkalne stranke nosi g. dr. S e r n e c Pod firmo »Lista reda in dela< pa se skriva pikantna Ziideva: Nosilec leste je g. dr. Juro Hrašovec, na listi je večina pristašev KDK, med nje so pa v bratski slogi pomešani socialisti kakor Ko-mavli in podobni »rešitelji dela Dopisi Ježica pri Ljubljani Gradbeno gibanje v preteklem letu. Skupno je bilo v letu t928. izdanih v naSi občini 34 stavbnih dovoljenj. Razen 4, no že vse hiše dograjeno in so se stranke že vselile. Gradilo se Je največ v bližini mesta in sicer v Stožicah 18, v Savljoh 11, v Jaršah 6, na Ježici 2, v KJečah In Tonmčeveui po ena hiša. Večinoma so zidali delavski stanovi, največ železničarji (7), dalje 8 tovarniški delavci, dva navadna delavca, 2 vodovodna delavca, 2 užitninska paznika, 1 črkoetavec, 1 ključavničar in pomočniki raznih obrtov. — Prezidav je bilo Izvršeuib 9 in sicer 0 v svrho pridobitve novih stanovanj, 8 pa v poslovne svrhe. Dalje sta bili ob Savi (grajeni dve leseni stojnici za prodajo drobnarll ob času kojmlne sezone. — Razvidno le, da niti kmet niti trgovec nI gradil letoe skoraj nič. kar gotovo zadosti jasno govori o krizi, ki vlada danes v teh dveh eta-novih. Jasi bi kdo morda menil, da Je za krnela vsaj v bližini LJubljane nekoliko boljši položaj. Samo 8 kuietski posestniki so si postavili nova giMpodarska poslopja In to je vse, kar lahko zar beleži občinska kronika za preteklo leto glede izpramenrbe gospodarskega položaja ln zboljšanja kmeiskcga stanu. Koliko mesa smo pojedli lani v občini. Domači mesarji so poklali 11928. »kupno 108 krav, b tellc, 18 volov, 78 telet. 62 prašičev in 5 kozličev Poleg tega se je v občino uvpzllo Se »270 kg mesa. Prišteti je treba še prešlče, ki so bili zaklani doma. Kupna vrednost le živine znaša: za goved 855.960 dinarjev, za teleta 48.180 Din, za prešiče pa 80.600 dinarjev. Seveda pa je ogromen del tega denarja iel ven i,- občine, ker domači posestniki ne pre- morejo toliko živine za prodajo, preSičl pa se sploh kupujejo le zunaj. KineHj.sko-uadaljevalni letaj se prične v kratkem. Prijavljenih je že čez 2U fantov in drugih udeležencev. Creduvanja oziroma predavatelje bo preakrbel oblastni odbor. Litija Litijski radioamaterji bodo gotovo veseli, da bo v par dneh v Kuuatlerjevt elektrarni na razpolago aparat za jx>hiitev radijskih akumulatorjev, ki so jib nosili dus«jaj v Ljubljano, kur je bilo zelo neprilično — Elektrarna si je nabavila tudi, nov diuamo 55 konjskih sil, še enkrat močnejSe^d od starega. Zato pa dobi j>o novem letu električno' luč tudi Orbinj ta Dobrava. Desettedeiiuki gospodinjski tečaj bomo dobili Smarčani s pod|>oro ljubi j. o-blastnrga odbora. — Otvoritev bo 28. januarja. Vodstvo tečaja je poverjeno priznani strokovnjakinji g. Miuki Odlazkovl, ki ji bo pomagala gna. Jožica Hribarjeva. Sodelovali pa bodo tuili trugi gg. strokovnjaki. Prostore jo dalo na rozjjolago na&e Pr< s -tno društvo, ki res vedno stremi za napredek šmarčansk ih fa-ranov. Zlobnost ali carohljenost. Smarčansko Prosv. društvo ima že od nekdaj navado, da vabi k svojim prireditvam z lepaki, ki jih med drugim na-leplja z d- voljen jem tudi na tobakarno gospe Viz-larjeve pri litijskem mostu. Tod« ti plakati so večkrat raztrganj tn odstranjeni pred dovršeno prireditvijo. Tako se je zgodilo tudi z vabilom na Štefanovo prireditev drame »Zvestoba«. Ali je morda kak nep ktiranec »p^rnintomn« pravočasno nil »Zvestobo«, da je mogel na njeno mesto zlezti »Vele^urist«? • CuSperk. Tulcapnja železniška postaja, ki Je nosila zadnji čas line »Račiuu dobi z današnjim dnem zojKJt staro ime »Cuš|>e.rk« nazaj, kar je bila splošna želja ok> 'Hškega ljudstva Dobrnič. Tukai je bil preteklo nedeljo, 30. t m zjutraj shod SLS, na katerem ie poročal tajnik g. Mitnda iz Novega mesta. Zborovalci 10 vieli poročilo o delu naših poslancev z odobravanjem na znanje. Napravili so se tudi važni sklepi gospodarskega značaia. ter so se spreiele toiadevne resolucije za oblastni odbi>r. — Po shodu se je ustanovila krajevna Kmetska zveza, katere načelnik je g. Ivan Barle, pos. iz Dobrniča. V-takovrsme ure, 'latiiuu in srebruiua po nizki ceni pri L.Vilhar.urar L;ub'j»na Sv. Petru ces"a št. 86 Srečno novo leto želi vsem >vojim cenjenim strankam Fr. Šimenc Higijen čna pralnica in svetlol kalnlca v«—:;.«« ...oiAnl« »t,i»l. UCtUM.IlU OHUf.UHJV vuivn Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 8 Cena »Slovencu44 Dnevna izdaja: ta vse kraje v Jugoslaviji: za en mesec Din '25.—; za četrtletje Din 75.— ; za pol leta Din 150.—. Za inozemstvo: a) Anglija s kolonijami, Italija, Nizozemska, Švica in Amerika za en mesec Din 40.—; b) ostalo inozemstvo Din 35.—. Nedeljska itdaja: za Jugoslavijo celoletno Din 120.—; za inozemstvo celoletno Din 140.—. ■i- 10 letnica kolporterjev Če si zjutraj prav posebno >priden< in vstaneš prav zgodaj, je gotovo prva živa duša, *ki jo srečaš na ulici, kolporter, raznašalec časopisov. Ne moreš mimo njega in kar nič ti ne veruje, če mu dopoveduješ, da si jSIo-venca< kupil že v sosednji ulici. »Kaj? Saj feem jaz prvi iz tiskarne I« Moraš kupiti, kolporter pa spravi dva dinarja in že hiti naprej. Mora si zagotoviti mesto pred pošto, na Marijinem trgu, pred kolodvorom ali kjerkoli že ima stalen prostor. Kajti: kolporter brez stalnega prostora za prodajanje časopisov ni kolporter, vsaj pravi ne Za dobra mesta so se vršile svoje-časno hude bitke, sedaj pa so vsa ta kolpor-terska vprašanja že rešena in je »stalnost« kolporterjem priznana še bolj skoro kot drž. uradnikom. Dobra mesta obdrže kolporterji v družini in prehajajo od očeta na sina, od sestre na brata, kakršne so že »porodičnet zveze. Starejši kolporterji se še s strahom spominjajo na prejšnja leta po prevratu, ko je bilo na vsakem dobrem mestu kar po deset kolporterjev, ki so se včasih med seboj pretepali, včasih pa prodajali časopise. Ali kot vse povojne zmede, so izginile tudi te. Sicer so pa kolporterji eden tistih stanov, ki se najbolj z navdušenjem spominjajo ustanovitve nove države. Ta jim je šele dala svobodo, Avstrija pa je kolportere hudo, hudo zatirala in se niti na cesto niso smeli prikazati. Dovoljeni so bili le raznašalci časopisov na določene naslove. Ti raznašalci pa v očeh vseh pravih kolporterjev niso nikaki kolporterji. Seniorka vseh naših kolporterjev pa je znamenita Neža Klun. Ce je res, da jo gospodje niso sprejeli v biografski leksikon, kjer bi se njeno ime lepo bliščalo poleg Kopitarjevega in Janežičevega, se je tej ženski pripetila huda krivica. Njene zasluge za širjenje svobodnega tiska so res velike. Detektivi od policije jo dolže sicer, da prodaja včasih tudi kake zaplenjene dunajske liste, kar pa oči-_y,idno ni res in je po njenem mnenju samo intriga konkurentov, ki ji hočejo odvzeti »njene« kavarne. Drugače bi ne bila Neža, ampak Mica. Prvo navdušenje, ki so ga imeli kolporterji spočetka, se je poleglo. Sedaj, ko praznujejo pravzaprav desetletnico svojega obstoja v Ljubljani, so kolporterji pri nas prav dostoiniln ne kričijo več tako kot preje, kar pa njim ni ravno v čast in bi bilo dobro, če bi kdo od njih šel vsaj za en dan v visoko kol-portersko šolo v bližnji Zagreb. Pa to le mimo grede. Drugače je treba ugotoviti, da se je ugled kolporterjev ob desetletnici njihovega stanu v Ljubljani znatno dvignil, posebno, odkar so Ljubljančani pogruntali, da agilen kolporter lakho prav dobro zasluži in da je njegovo delo ravno tako vredno kot vsako drugo. Naj nam naši kolporterji, ko bodo danes zvečer kje brali te vrstice, — zjutraj itak ne utegnejo, — ne zamerijo, da smo se spomnili tudi njih. Saj to zaslužijo in imajo pri širjenju »Slovenca« tudi oni svoje lavorike. S »Slovencem« so kolporterji zadovoljni in če jih vprašaš, kako in kaj, ti zaupajo, da gre »Slovenec« prav dobro. Tudi pri »Slovencu« so 'prav zadovoljni s kolporterji iij so jim v pri-vznanje ob njihovi desetletnici napisali tele vrstice. gospodarstvo Družinska Pratika za leto 1929 nam bo skoraj posla. Samo £• par ticoC v sstogl. Janez Brodar, narodni poslanec: Boljša bodočnost našega kmetijstva Resnica je, to moramo priznati, da 90 danes naše kmetije po večini malo dobičkanosne, slabejša posestva, neurejena, celo pasivna. Med ta posestva prištevamo ona posestva, ki imajo le malo rodne zemlje, ali zelo malo travnikov in gozdov. Posebno gozdii so nujno potrebni za vsako kmetijsko gospodarstvo, kot rezerva za slučaj slabih letin, ali različnih nesreč, ki obiskujejo naše kmečke domove. Naša zemlja je malo rodna in je na vsak način v prvi vrsti treba gledati, da se njena rodovitnost poveča, posebno še, če hočemo, da se bosta veliki trud in de]o, ki pa ima nai kmetovalec pri svojem posestvu, izplačala. O tem vprašanju smo si vsi kmetovalci gotovo edini. Toda, zelo različnih mnenj pa smo v vprašanjih, kako in na kak način dosežemo hitreje in najcenejše rodovitnost naše zemlje? Jaz za svojo osebo, sem si v tem vprašanju popolnoma na jasnem in glavni namen tega mojega članka tudi je, to povedati: Jaz si sploh ne morem misliti pravega in sigurnega in stalnega napredka naših kmetij brez ureditve hlevov, gnojnih in gnojničnih jam! Gnoi-nična jama je zlata jama — ta izrek drži! In tudi stroški za ureditev h'eva in napravo jam, so primeroma ze'o nirki napram veliki vrednosti dobrih in stalnih domačih gnojil. Z rnojnioo pridobimo najboljši in stalni vir domačih gnoiil za izboljšanje in rodovitnost na^e zemlje, posebno še travnikov, ki nam sicer odteka brez vsakepa haska. V tem 07:iru je vse hvale vredno delo naših oblastnih skupščin, !:i ?o v svoie proračune vnesle precejšnje vsote za izboljšanje hlevov in naprav gnojnih iri gnojničnih iam. Ta denar je po mojem mnenju na'ožen najboljše in bo deželi donašal zlate obresti. Želeti bi bilo le, da bi se ta postavka še zvišala ter tako napredek našega kmetijstva še boli pospešil. Res je, da 9 polivanjem moinice dosežemo precejšnje uspehe, a je tudi re?nica, da tudi z samo pnojnico ne dosežemo ropolniti uspehov. 7ato je treba tudi trositi umetna gnojila po travnikih in njivah. Na važnost in koristnost umetnih gnojil za našo zem'io naši kmetovalci res veliko premalo pomis;i'"o. Ako se umetno pnoiilo trosi pravo, primarno in prlvečasno, je uspeh zasignran ter rodovitnost naše zemlje zelo povečana. Kdor z umetnimi gnojili pravilno ravna, se mu dobro izplačajo. Dobro bi bilo in koristno, da bi naši oblastni odbori tudi na to stran (umetna gnoiila) polagali večjo važnost in to s tem, da bi kolikor mogoče po nizkih cenah oekrbeli našemu kmetu dobrih umetnih gnojil ter jih o meni uporabi potoni strokovnjakov natančno roučili. Kakor sem čul, je leta 1027. avstrijska vlada razdelila med svoje kmete 2000 vagenev umetnih gnciil in to po znižanih cenah! Zato se tudi ui čuditi hitremu napredku avstrijskega kmeta! Rekel sem, da si brez ureditve hlevov, gnojnih in gnojničnih iam sploh ne morem misliti napredka, t. i. izboljšania rodtivnosti naše zemlje. Prav isto trdim o umetnih gncjilib, če hočemo doseči popolno. največjo rodovitnost naše zemlje. Pa ni treba misliti, tovariši moji, da so te moje misli, ki sem jih napisal, samo kake prerokbe, sanjarije ali nedosegljive stvari? To so že preizkušena dejstva in to ne samo v drugih državah, ampak tudi tukaj I pri nas doma. Ko sem pred 21 leti po očelu prevzel posestvo, sem si stavil za svojo glavno na'ogo, zboKšati svojo zemljo in nje donos. Naiprvo sem uredil (betonira') hlev, napravil gnojno ih gnoj nično iamo, dnifro leto svinjake in gnojnično jamo, tretje leto 9etn pričel z umetnimi gnojili in to v precejšnji meri. V teku osmih let svojega gospodarstva sem pomnožil živino od IS na 36 glav, prašičjerejo pa popetoril. Pripomniti moram še, da je preje mnogokrat za 18 glav manjkalo slame, se-dai pa se je mnogo vstelie. Na starem travniku, kjer smo preje letno na-kosili po 5—6 voz slabega sena in otave, se sedaj dobi letno do 20 voz najboljše vrste. Isti napredek je na njivah, pri žitu, krompirju itd. Polovico manj žita se seje kakor svoj čas, a pridela se ga več. Razume se, da je tudi kakovost živine vsled boljše krme mnogo boljša. O tem bi se dala napisati cela knjiga. Pokazal sem vteh vrsticah svoje misli na boljšo bodočnost naših kmetskih domov", ter vsem kmetovalcem kot stanovski tovariš in prijatelj svetujem za novo leto 1020., da se vsi, kateri. količkaj zamorejo, pri-čno baviti z zgoraj omenjenimi deli, kar bo za vsakega pomenilo srečo, blagostanje in tudi boljšo bodočnost. Izvoz v novembru <928 V mesecu novembru 1028 je znašal naš izvoz 402.0"0 ton v vrednosti 642.35 milijonov napram 350.000 ton za 622.4 milij. Din v novembru 1027. Po količini je torej izvoz narastel za 15.1 odst., po vrednosti pa za 3.2 odst. Napram lani je najbolj narastel izvoz lesa in bakra, padel pa izvoz prašičev in hmelja. Najvažnejši predmeti našega izvoza v novembru so bili (v milijon. Din., v oldenaiih podatki za oktober 1023): stavbni les 05.4 (102.7), baker 33.4 (30.4), meso sveže 36.7 (17.8), slive 35.5 (34.7), hmelj 34.4 (75.9), prašiči 34,— (24.—), sadje 26.3 (25.-), goveda 25.2 (22.0), jajca 22.2 (25.8), drobnica 21.3 (22.0). drva 20.0 (14.0), cement 17.7 (11.0), pšenica 14.8 (39.7), opij 11.7 (10.8) itd. Borsea Dne SI. decembra 1928. DENAR Zaradi ultima je bil današnji promet Izredno velik, zlasti v devizah Curih, Newyork in Praga. Privatno blago je bilo zaključeno le v devizah Pariz, in Trst, vse ostalo pa je dala Narodna banka. Tečaji so se večinoma učvrstili. Celokupni devizni promet ljubljanske borze t letu 1928 je znašal 952 milj. Din (ne kakor smo v nedeljo pomotoma poročali, 962 mtlj.), torej cinvi 1 miljardo Din, dofim je bilo v drugi polovici leta 1927 prometa samo 394 milj. Din. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 31. decembra I92K povpraš pon. srednji sr.<;8 XII Amsterdam _ 2285.51 __ ... Herlin 1353.- 1356.— 1354.50 1352.50 Bruselj — 791.03 — — Budimpešta — 991.42 — — Curih 1094" 10 1097.1 1095.611 1095.60 Dunaj 799.04 802.r« 8ti054 800.54 London 27?.63 276.43 276.03 275.75 Newyork 5(\61 J 6. M 56.71 56.645 Pariz 22I.JB 22335 222.3.^ 222.30 Praga 168.1 4 168.88 168.44 It 8.38 Trst 2S6.40 298.40 297.40 297.55 Zapreb. Berlin 1353—1356, Budimpešta 989.92 —992.02, Curih 1094.10—1097.10, Dunaj 799.04— 802.04, London 275.03—276.43, Ne\vyork 56.605— 56.805, Pariz 221.47—223.47, Praga 168.04—168.84, Trst 296.493—298.498. Trst. Zagreb 33.(34—33.67, London 92.80—92.83, Pariz 74.65—74.75, Newyork 19.065—19.07, Curih 368.40— 368.45. Curih. Belgrad 9.1225. Berlin 123.58, Budimpešta 9035, Bukarešt 3.11, London 25.18625, New-york 518.80, Pariz 20.30, Praga 15.3725, Trst 27.14, Sofija 3.745, Varšava 58.10. Madrid 84.65. Dunaj. Belgrad 12.48375, dinar 12.45. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Liublj. kreditna 125 den, Pračtediona 6*30 den., Kred. zavod 175 d., Strojne 80 zaklj., Vevče 114 den., Kranj, industr. 298 den., Ruše 260—280. Stavbna 36 den., ŠeSir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 435—480 (435), kasa 434.50—136 (435), termini: 1. 1929. 441 —443, 2. 439-441 (410), 12. 1929, 457-458 (460), 7% invest. posoj. 85.75 86.50, agrari: 52—53 (53.50—52). Bančni pap.: Union 56.50—57.50 (56.50) Ravna gora 80 d., Poljo st. em. 17.50—18, n. em. 15 —16, Hrv. 65 d„ Kred. 93 d., Jugo 91—91.50 (91), Lj. kred. 125—126, Medjun. 5750 d., Nar. 6950— 7005, Prašted. 920 -925, Srpska 152 d., Zem. 135-14.0. Etno 175—180. Obrt. 38 d., Kat. 35 d. Ind. pap.: Split cement 675 d., Gutmann 200—205, Slavonia 6 bl.,Slavex 102—105. Danica 155 d., Drava 475 bi., Šečerana 470—185 (490—480). Osj. ljev. 180-195 (190), Union 305 -310 (310), Isis 27.50-30, R->gu-soa 500—505. Trbovlje 475—485, Vevče 118 d., Nar. šum. 12 d„ Piv. Sar. 240—280, Oceania 255—300, Mlin. 20 d. Dunaj. Podom-savska-iadran. 84.70, Zlvno 130.75, Hipo 6.85, Alpine 43.10. Leykam 9.50, Kranj, industr. 37, Mundus 120.75, Slavex 12.50. Žito V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Zaključkov ni bilo. Tendenca nespremenjena. Les Na ljubljanski borzi so bili zaključeni 3 vagoni desk, 2 vag. drv in 11 vag. hlodov. Tendenca neizpremenjena. Kože in usnje 28. dec. se je imela vršiti v Zagrebu običajna mesečna avkcija kož; bila pa je podana samo ena ponudba: od zagrebške tovarne kož (za goveje do 30 kg Din 1S.30, nad 30 kg Din 19.35, brez soli vagane; prejšnji mesec je ponudila ista tovarna 19., oz. 20.25 Din. po globoko znižanih cenah od danes dalje samo pri tvrdki DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA ir si * -^otjfirv^evu^) Tovarna motvoza in vrvarna d. d. teli vsem cen j. odjemalcem srečno in veselo novo leinJ IUU 1I1V i /1 I J .... \ -----/ ---- Skupno je znašal v prvih 11 mesecih 192S naš i«.voz 4,178.825 ton v rednosti 5.875.36 milijonov Din napram 3,963.021 tonam za 5871.47 milj. Din v L/lll iiu|-'» mi« '»' ■ — ■ - ------— ---------j istem času 1927. Po količini je torej narastel za 5.4 odstotkov, po vrednosti za 0.07 odstotkov. Kako se je naš izvoz v letu 1928. razvijal, ka- V* ___-----.., 1 !.. ,-,lA->n■ K> »• 258 točk, odlikovan z malo srebrno kolajno. Nadalje 90 bili odlikovani še s Častnimi diplomami: gg. M. Svete, J. Fajon, M Omerza, V. Kumar in tt. Doliaar. KARTOTEKA I" ■■ - na/A 1 I ■ >»^£CUAL>T£TA * < V B razredu, (to so kupljeni in stari ptič!) 90 bili odlikovani oziroma nagrajeni sledeči gojitelji: 1. g. Omahna, 333 točk, velika zlata kolajna. — 2. g. I. Grobec, 309 tečk, mala zlata kolajna, nagrada palica s srebrnim držajem. — 3. g. J. Kelnarič, 291 točk, velika srebrna kolajna. — 4. g. M. Plantarič, 162 točk, častna diploma. Na splošno željo se razstava podaljša do nedelje 5. januarja. Razstava jo v salonu gostilne »Perlea< poleg glavne pošte. Dru&lvo za varstvo ptic pevk v Ljubljani. Športno leto 1928 Leto 1927. je bilo v znamenju priprav za olimpijske igre, leto 1928. pa v znamenju iger samih in pobud, iz njih izvirajočih. Mi Jugoslovani smo se pri olimpijskih igrav v nogometu dobro postavili in smo igrali veliko bolje, kot je svet od nas pričakoval. Tudi tenis nam ne dela sramote, borba za Davisov pokal je to pokazala. V telovadbi nismo dosegli zaželjenih uspehov, ker telovadimo mi kot politiki in ne kot športniki. Potem smo pa pri kraju, izvzemši morda še plač trnje in kolesarstvo. Glede Slovenije same ne moremo poročati o posebnih uspehih; ponekod gremo bolj nazaj kot naprej. Ker je naš pregled splošen, bomo uspehe na drugem mestu posebej navedli. Povsod po svetu gradijo stadione; kmalu ne bo večjega mesta, ki se ne bi moglo ponašati s takšnim virom ljudskega zdravja in ljudske moči. Tudi gradba našega stadiona napreduje, točasi, a trajna Zanimanje za spori se zrcali tuili drugače. Prirejajo športne tečaje, ustanavljajo visoke tole za telesno vzgojo, snujejo razne športne oblasti — na Francoskem imajo že športnega ministra —, izposojajo izborne trenerje iitd. Med trenerji imenujemo Finca Thunberga. On je prvovrsten zastopnik zimskega športa. Ta šport zaznamuje v preteklem letu ogromen razmah. Severni narodi so še zmeraj prvi njegovi zastopniki, kar je pač naravno; a gojijo ga tudi že v Afriki in sniučajo po gorovju Atlas. Če to vemo, nam ni treba več pripovedovati. Afrika postaja sploh dežela športa; vse leto so se pripravljali na vse afriške igre, ki se bodo vršiie v Aleksandriji. Nogomet gojijo v najnolranjih pokrajinah Afrike. Sicer so pa prvaki v nogometu Še zmeraj Južni Amerikanci, olimpijske igre nam pričajo o tem. Splošno je ostal nogomet še zmeraj najbolj priljubljena ljudska igra. V Evropi se razmerje med posameznimi deželami ni bistveno spremenilo. Prav tako tudi ne razmerje v tenisu. Franecnl so prvi, potisnili so Amerikance na drugo mesto; imena Cochet, Laooste, Burotra in Raririllon so nam govorila o francoskem tenisu skoz vse leto- Ameriški tenis se oklepa še zmeraj Tildena. Morda najboljši igravec sveta je pa Ceh Karel Koželuh, ki dela s svojo bleščečo igro propagando za Češkoslovaške po Evropi in po Ameriki. Amerika se je odlikovala v Amsterdamu r lahki atletiki; a videli smo, da Amerikanci nimajo več tiste premoči, ki so jo imeli prej. Na pot jim hodijo Finci, Nemci, Angleži i. dr. Vse polno rekordov navaja letos lahkoatletski seznam, v tekih in skokih in metih itd. Amsterdam nam zopet enkrat pravi, da so »za gorami tudi še ljudje«. Kako malo smo vedeli prej o Kanadcu Williaxr.su, o Kanadki Cathenvoodovi, o francoskem Afrikancu E1 Quafiju itd. Vedeli smo, da so indijski igravci hockeya iz-borni; a nismo vedeli, da so tako iz.borni in da vse nasprotnike kar pogazijo. Amsterdam nam tudi pravi, da si moremo ohraniti formo skoz dolgo dobo let, 5e smotreno in vztrajno treniramo, in nam navaja za zgled Nurmija, ki je bil že trikrat pri olimpijskih igrah zmagovalec. Tudi v težki atletiki smo zagledali naenkrat, novo zvezdo, Egipčana Nosseirja. Sicer je pa v tej panogi absolutni vladar še zmeraj Francoz Rigou-iot; enoročni poteg 110 kg, dvoročni poteg 140 kg, dvoročni sunek 180 kg nam dosti pove. Relativno seveda ima dosti sebi enakih, prim. Haasa, Ilelbiga, Arnouta, Hostina, Hipfingerja itd. V griko-rimski rokoborbi pa nimamo več tako prvovrstnih zastopnikov, kot smo- jih imeli prej. Borbe Huklanena in Jaaga s Petrovičem, Kornacem i. dr. nam pravijo, da sta ta dva predstavnika daleč zadaj za Hackescliinidtoa* ali Abergom ali Poddub-nijem. V biksu kraljuje še zmeraj Tunney; iščejo mu naslednika. Najbrž bomo slišali o tretjem boju Tunney-Dnnpsey. Ta dva sta sama. razred zase. Absolutno namreč. A kaj, ko se relativnost na svetu tako malo upošteval Evropa ima prav malo dobrih zastopnikovi boksa, imenujemo Paolina, Schmeiinga, Phil Scotta Pač pii, ima Evropa veliko dobrih zastopnikov plcmnnje; ni čelu jim je Arne- Borg. Poleg njega bleščijo še tmeraj ameriške zvezde NVeissmueller, Kojac, Lauler i. dr., a imena Tsuruta, Takaiši in Zorilla nas /.»pet spominjajo na ljudi za gorami. V kohmarUcu malo novih imen Čudimo ee, da ima sp^Co avtomobilizma in motorizma ta lepa športna pajnga še zmeraj toliko prislašev, ponekod še celo vel kot prej. j4»bi7i«em se v svrho reklame ubija * rekordi. N*-avna posledica sodobne zgodovine je njegov vel lanski razvoj, in ne vemo, kje se pri avtomobilisli šport neha *n kje se prične njegova praktična pfcl. Isto p Ji aviatiki. Tudi tukaj dirja vse za rekordom, veinoma v svrho boljše prodaje. Šport je stopil zelo v ozadje. Zato j« prav umestno, da je olimpijski odbor program za h odo te igre skriil in da bo upošteval samo tekme, ki so res športne. Avtomobilalvo in aviatika siccr že doslej nista bila na programu, a sedaj bodo črtali še druge panoge. Čisto prav. Šport naj ostane šport Zaloga larnirio in šperptofna bukev, krast, mahagoni, oreh, itd. ■ liTtnua vnmvrtic-' „LIJ ■ LKriH' ■ Soctete anonyme au Capital de 4,000.000 d franes. r- K ne/. M'letina 3. Beograd, Telefon 40-82. -4 Piodaja na veliko in malo. m Ob novem letu 1929 Sto in stotisočkrat se danes» preko vse zemeljske oble ponavlja voščilo sreče in veselja v novem letu. In sto in stotisoč src si bo sreče in miru zaželelo. Sto in stotisoč računov se je včeraj sklenilo, sto in stotisoč načrtov se je danes zasnovalo. Za delo, za življenje v novem letu. Na pragu novega leta smo ljudje silno dovzetni za prerokovanja. Ko račune preteklega leta pregledujemo, si srečo želimo in prve korake v< novo leto usmerjamo, ugibamo, s čim nas bo neki obdarilo novo leto. Iz nič drugačne krvi nismo radijski tehniki in radijski amaterju Ko bi pred nekaj leti na današnji dan kdo prerokoval to, kar je danes dejstvo, bi se mu vsi smejali. Danes pa vidimo, kako politiki in literati, komunisti in organizatorji, umetniki in znanstveniki tiščijo k mikrofonu. Vsakdo hoče biti prvi, drug od drugega glasnejši. Z neverjetno naglico koraka tehnika. Nove velikanske oddajne postaje so zrasle v preteklem letu, posrečili so se redni prenosi iz Amerike, uspelo je oddajanje na kratkih valovili in celo preseglo pričakovane uspehe, delajo se še dosti posrečeni poskusi s prenosom slik, govoreči film je na obzorju — in skoro smo pri gledanju v daljavo, s čimer bi se uresničil prastari pravljični sen narodov. Tudi tehnika sprejemnih aparatov beleži v preteklem letu dosti lepe uspehe. Aparati za direktno priključitev na omrežje, vseskozi poenostavljeni aparati, zboljšani zvočniki, kakor zmanjšanje elektronk, visokofrekvenčne elektronke z zaščiteno mrežico. In tako dalje. Slovence nas ie lansko leto v radijski tehniki res bogato nagradilo. Naša nova postaja, naš ponos, naše kulturno žarišče, magnet, ki druži vse Slovence doma in na tujem v eno strnjeno celoto, je bila zgrajena in otvor-jena v tem letu- Število naročnikov raste dan za dnem in je že preseglo številko 4000. — Kaj pa prihodnje leto? V slepo prerokovati je zlasti v tej panogi jako težko. O tehnični izpopolnitvi naše postaje smo pisali v našem listu pred kratkim. Naj še o programu povemo par besed. A samo to, kar je že gotovo, ker preroški poklic je silno nehvaležen. — Poučevanje jezikov se bo dopolnilo s češkim jezikovnim tečajem, ki se bo vršil ob ponedeljkih ob 18.30. Prva ura pa bo že v četrtek dne. januarja -ob 18. Poučeval bo konzularni uradnik g. Novak. Uvede se še ena gospodarska ura, in sicer ob nedeljah od 10.30 do 11. Posvečena bo v prvi vrsti elektrifikaciji gospodarstva. Dnevno se spopolni glasbeni pro-jjram s tem, da bo vsak dan od 17 do 18 kon-. eert. Po možnosti se uvedejo vsaj enkrat na teden otroški popoldnevi s predstavami. — Misli se na to, da bi se uvedel šolski pouk potom radija. Vsaj nekaj ur na teden iz nekaterih predmetov. Odvisno je to le od tega, koliko šol sd bo nabavilo aparate. Ni veliko, kar lahko z gotovostjo olljubi-mo in poklonimo amaterjem kot novoletno darilo, a kakor hitro bo število naročnikov vsaj toliko narastlo, da bi se krili z naročnino izdatki za program, potem bomo pa pač lahko drugače govorili. Modeme bolnice V zdravilišču na Golniku so instalirali radio. Montažo je izvršila tehnična delavnica naše oddajne [»staje. Pri bolniških posteljah so montirani nastavki za priključitev slušalk. Bolniku ni treba nič drugega kakor da natakne slušalke in sklopi zvezo na način, kot če bi prižgal luč — in radio mu že poje. Vsa čast oblastnemu odboru in zavodoveanu vodstvu! Poročali suno že, da je tudi ljubljanska občina v svoji mestni ubožnici instalirala radio. Zgled je brez dvoma vreden, da mu sledijo vsi enaki zavodi. Kdo je pač bolj potreben razvedrila kakor ubog bolnik. Salus aegrcrti suprema lex esto! Za bolnika je treba m m m na w hbeh m m m iss mm on m mi m Bim mim vise storiti! Vodstva zadevnih zavodov naj zato poskrbijo, da se ta najmodernejša iznajdba izkoristi tudi v najplemenitejše namene. Začetek je, kakor rečeno, tudi pri nas že storjen. Drugod so radio vpeljali v bolnišnicah na način, da človek obstrmi, ko prvič zagleda take naprave. Tako so si zastopniki »Slovenca« letos (1928) ogledali eno najmodernejših bolnišnic v KSlnu, ki je last usmiljenih sester. Dograjena je bila bolnica po vojski in ima prostora za 300 bolnikov. Spada med najbolje opremljene in urejene bolnice na svetu. Tu naj omenimo samo njeno radijsko napravo. Vsaka soba je opremljena z radijskim stikalom. Vsaka postelja ima še posebej stikalo za slušalke. Tudi po hodnikih so kar zvrščeni zvočniki. Tako je omogočeno, da poslušajo ali vsi bolniki na zvočnik, ali pa, če komu ui po godu, zvočnik utihne in posluša lahko kdor hoče na slušalke. Celo lastno malo oddajno postajo imajo v hiši. Po njej oddajajo sporočila, novice, petje pri službi božji v domači kapeli in pridige. "Programi HatSio-Efublfana Novo leto. — 1. jan. 9.30: Prenos cerkvene glasbo iz franč. cerkve. — 11: Radio-orkester. — 15: Reprcducirana glasba. — 15.30: Planinski spomini prof Mlakar. — 16: Radio-orkester. — 17: Komedija: Univerzalni genij, izvajajo člani narodnega gledališča. — 20: Zbor Batalajek sKremelji: poje ruske narodne pesmi. Šaljivi kupleti. Radio-orkester. — 22: Poročilo. Sreda. 2. jim.: 12.30 borzna poročila. — 17: Pravljice, pripoveduje Srbohrvaščina, poučuje Pomen antike na razvoj vseuč. prof. dr. Bradač. • igrajo maki akademiki. Poročila. Reprcducirana glasba in Radio orkester. — 18.80: pisatelj Milčinski. — 19: prof. Mazivec. — 19.30 evropske kulture, predava - 20. Mandolina in manola, — Radio-orkester. — 22: Seno* slamo na vagone, kovaški JIF®!1t©g, visoko kalorični, dobavlja Gospodarska Zveza SS5M'a mlmmitm Pravkar je izšlo: Dr. Mihael Opeka ODREŠEN)! Sedem govorov o Jezusovem trpljenju UarnMIa u nrnrialalni VTI) U Mi}m»Mnul n«iwatiM a r« rt IM l,, ,11 VIIIVtMUl, I v Ljubljani Ona Din 12*—; no posti Din 13*50 Poskusite lioda-Radio Radio aparate in sestavne dele nudi: Glavno zastopstvo za Jugoslavijo Ma-Radto Ltubljana, Drenihov vm 1 Drugi programi Torek, 1. januarja. Zagreb: 17 Plesna glasba. — 20 »Carmen-c, opera. — Praga: 12 Opoldanski koncert. — 17..'0 Delavsko predavanje. — 20 Veseli večer. — 21 Koncert. — 22.20 Kavarniški, glasba. — Varšava: 12.10 Simfonična matineja. — 15.15 Prenos iz varšavske filharmonije. — 19.20 -Beneška noč", opereta. — Katovice: 10.15 Služba božja. — 12.10 Prenos iz Varšave. — 17.50 Predavanja. — 19,20 Opora — Biidapcst: 9..15 Dopoldanski koncert. — 12 Zvonenje. — 12.15 Operni orkester. — 17.45 Vojaška godba. — 20. Drama. — 21.20 Kvartet. — Dunaj: 11.45 Orkester. — 16.30 Glasba Johanna, .Tosefa in Eduarda Straussa. — 20.30 Šaloigra s petjem. Nato orkester. — Toulousc: 13.45 Koncert. — 21.30 Argentinsko petje s spremljavo kitare. — Bcrn: 13 Opoldanski koncert. — 15.30 Orkester. — 21 Violine. — 22 Orkester. — Berlin: 8.55 Zvonenje. — 11.30 Dopoldanski koncert. — 16.30 Lahka glasba. — 19.30 Predavanje o d res uri papig. — 20 -Ciganska ljubezen*-, romantična opereta. — Leip. ■lig: 8.30 Orgle. — 9 Zvonenje. — 15 Prizori iz Emilije Galotti. — 10 Novoletni simfonični koncert. — 18.30 Tannhauser. — Miinchen: 11.45 Komorna glasba. — 15.30 Švedska literatura — 16.3!) Popoldanski koncert. — 19 Opera. — Stnttgart: 11 Služba božja. — 15 Ilumoristično radijsko predavanje. — 15.30 Pravljice. — 20 Mozartova dela. — 31.15 Mennett. — Milan: 12.30 Kvartet. - 16.30 Kvintet. — 20.30 Koncert. — 23 Jazz. — Rim: 13 Trio. — 17.30 Petje in godba. — 20.45 Puccinijeva opera >La Bohfeme«. Sreda, 2. januarja. Zagreb: 17 Pravljice. — 17.30 Ljudski popoldanski koncert — 20.30 Večer Grečaniinova. — Praga: 12.30 Opoldanski koncert. — 16.20 Pravljice. — 17.30 Srbohrvaščina. — 19 Koncert. — 20 Operetna glasba. — 21 Koncert. — Varšava: 16.30 Program za deco. — 20 Kmetska korespondenca. — 20.30 Koncert solistov. — 22.30 Lahka glasba. — Katovice: 17.35 Poljščina. — 18 Prenos iz Varšave. — 20.30 Večerni koncert. — 22.30 Plesna glasba. — Buda pest: 12.20 Trio. — 17.15 Citre. — 20.30 Kvartet. — 22 Ciganska godba. — Dunaj: 11 Kvartet Silving. — 16 Popoldanski koncert. — 18.45 Esperanto. — 19.30 Prenos opere. — Nato labka glasba. — Toulousc: 13.45 Koncert. — 21.30 Prenos" opere. — Bcrn: 15.30 Orkester. — 19.S0 Orgelce. — 20.35 Orkester. — Miincheu: 15.30 Švedski humor. — 16 Komorni kvartet. — 20 Večerni koncert. — 22.45 Prenos italijanskih postaj. — Leipzig: 10.50 Nasveti za gospodinje. — 16.30 Koncert. — 1,9.20 Problem zakona. — 20.15 Komorna glasba. — 21.15 Veseloigra. — Berlin: 15.30 Ženski problemi. — 16 Predavanje o H. Junkersu. — 17 Lahka glasba. — 20 Vesel večei. — 21 Schuber-tove skladbe. — Stuttgart: 16.35 Popoldanski koncert. — 18.45 Predavanje o modernem čarovništvu. — 19.15 španščina. — 20.15 Daudet, Arlžanka. — Milan: 12.?/) Kvartet. — 16.30 Kvintet. — 17.20 Klavir. — 20.30 Lahka glasba. — 23 Ciganski orkester. — Rini: 13 Trio. — 1750 Vokalni in instrumentalni koncert. — 20.45 šaloigra in lahka glasba. Raz mišljen. Profesorjeva soproga: rČujeS? Pečenka čaka na tek — Profesor: >Naj gre v sobo in sede.c Neprijetno. Gost natakarju: >Kaj se pa držite tako divje?« — Natakar: >Kaj se ne bil Ta profesorski čudak! Napitnino mi je hotel dati, pa jo je vrgel v pljuvalnik, meni pa je v roko pljunil!« Katera želemiea je najklerikalncjša? — Dunajska mestna. Zadnja postaja je Ileiligen-stadt, načrt je napravil noki Biischof, blagoslovil jo je nadškof ter ima kardinahie napake. Učitelj razlaga Napoleonovo vojsko na Ruskem. >Kdo j© fakrat vladal na Ruskem?« — Šolar: »Takrat je vladal na Ruskem velik mraz. c Prerokovanja, hi se niso uresničita .. . Danes, prvi dan novega lgta, lto sc zopet pojavlja toliko preroštev, kaj vse se bo 1. 1920 pripetilo na svetu, moremo ugotoviti, da so se vsi preroki za leto 1928 grdo zmotili in strahovito blamirali s svojimi preroštvi. Nemec dr. Ofermann je napovedal vojno med Anglijo in Sovjetsko Rusijo. Te ni bilo. Napovedal je celo vrsto revolucij, potresov, eksplozij in poplav, toda bil je previden in ni povedal, kje se bo to pripetilo. Na ta način je seveda lahko ugibati, saj se to pojavlja vsako leto . Parižanka madame Florice je napovedala, da bo tečaj dolarja padel, da postane Poincare finančni minister, da bo neki francoski pilot preletel Atlantski ocean in da se bodo ponarejene starine v Glorelu izkazale za pristne. Zgodilo se je vse drugo, samo to ne, kar je napovedala. Hudo je bil razočaran tudi Američan Whithcomb, ki je napovedal za leto 192S polom londonske borze, nov način življenja v Ameriki, epohalen izum, ki bo preobrazil svet, upor v Ameriki in da bo za predsednika Zedinjenih držav izvoljen neki nnlo znan mož. Izvoljen pa je bil Hoover, ki g; že poprej poznal ves svet in kakor tu, tako se je Whithcomb zmotil za vse, kar je napovedal. Astrologa Andoux in Radetzky že od leta 1927. napovedujeta prevrat v Rusiji in revolucijo v Indiji. Bilo ni ne enega, ne drugega. Neki Italijan že od leta 1926 neprestano napoveduje razpad britanske države in da bo Viljem Hohenzolernski umrl. Profesor Ketty je med neštetimi preroki še nekaj zadel (eden namreč mora). Napovedal je bedo radi političnih in gospodarskih razmer (bede je bilo vedno dosti in povsod), poplave, prelome oblakov, viharje, potrese (Čile), nesreče na morju (pred meseci na Atlantskem occanu), eksplozije v Italiji in v Ameriki (Pittsburg) ter velik vulkanski izbruh v Italiji (Etna). Vendar pa so te napovedi bile tako splošne, da lahko rečemo, da jih je Ketty ali slučajno pogodil ali pa se pripete ti dogodki redno vsako leto. Ni se pa uresničilo vse ono, kar je napovedal bolj določno, kakor prijateljsko zbližanje Francije in Nemčije (nastop Hermana Mullcrja v Ženevi priča vse drugo), izpolnitev nemške zahteve po kolonijalnem mandatu, vojna Angležev v Aziji in propast fašizma. Vsi ti dogodki so izostali. Zgodba o posekani smrehi (Izpred sodišča.) Sitarjev Janez iz Loma je šel nekega dno v gozd in je tam posekal debelo smreko. Je pač vsoeno, kje jo je posekal; posekal jo je in jo tudi vzel s seboj dorrov. Kar vlekel jo je iz borštn, za nikogar so ni brigal. Saj ima Janez tam nekje tudi svoj boršt, vsakdo lahko verjame, da je posekal smreko v svojem. Le tržiška Katra tega ni verjela. Na Janeza je že dolgo jezna, hudo jezna, oči bi mu spraskala, dedcu zanikerneniu, hudoba hudobna — Janez je bil namreč njo nekoč zasačil, kako je sekala v tujem in je bila Katra potlej zato zaprta. Od tedaj kuha Kaira jezo in bi se nad Janezom rada maščevala. Ko je videla Janeza tisti-fcrat vleči smreko, je rekla pri sobi: čak, falot, zdaj ti pa ne fali! In je požugola Janezu s pestjo, odšla za sledom, ki ga je pustila za seboj vlečena i smreka, povedala svojemu možu, ta orožnikom in i Jane« je bil res na okrajni sodniji obsojen na tri I dni. Toda stvar ni bila dovolj dognana in je romala pred vzklic.no sedišče. Tam je Katra povedala. da je Janez posekal smreko v tujcan, ker, ako bi jo v svojem, bi jo moral vleči mimo njeno •bajte. To se ni zgodilo, torej, Janez je smreko posekal v tujem ... Tako sklepa Katra pred sedniki. Zakaj,, če bi Janez sekal smreko v svojem in jo vlekel po poti, kjer ga je Katra videla, bi moral smreko prej vleči navkreber, drugače je nemogoče. Orožniki so premerili smreko in ugotovili, da se ne zlaga s štorom v tistem tujem gozdu, kjer bi Katra rada videla, da bi r.s Jan6zu dokazala i tatvina. Katra nato vpade sodniku: ?Ja, soj ie pa - prvo smreko lahko skril! Orožniki jo niso šli kuj cahnatk Katra tudi pove, da je bila tista smreka, ki so. jo orožniki našli in merili pri Janezu, brc/. vrha, odnesno imela je suh, odlomi jen vrh; Katra pa je videla Janeza, ko je vlekel smreko a ce!'hn, svežim vrhačem. — Tako modruje Katra in hoče pognati slavno sodnijo v kozji rog, Janeza pa v zapor. Janez pa, ki prav takisto^ kot Katra njega, sovraži njo, jo gleda z zatožne klopi, nemiren se presede, stiska pesti in kar piha, vsak hip bi rad skočil in Katro kar zadavil, ko bi ne bil pred strogimi sodniki. Kaj ne bo jezen, ko ga baba stara iz golega sovraštva hoče na vsak način spraviti v zapor. In to čisto po nedolžnem. — No, Janez je dobil zadoSčenje. Vzklio.no sodiSčo jo razveljavilo sodbo okrajnega srdišča in Janez je šel pro-st domov. Ko je Janez čul takšno rešitev, jo grdo pogledal Katro. češ. zdaj pa ima§ baba! Potem je preložil težak ?«k v ustih z ene na dni aro stran, potisnil je na glavo težak, oguljen žametast klobuk in debelo pljunil prav pred Katro. Kako \e Poide vendarle prišel na gorko (Izpred sodišča.) Kakor je bil Polde doslej v vsakem ožini neoraadeževan fant, in ni šo nikdar dovolj resno grešil za sodnijo, je pa sicer prebrisane glave. — Dela so sicer nič ne boji, pravi, kajti delo prav dobro pozna, ker je že ležal poleg njega, toda radi večjo sigurnosti so Polde rajši preživlja z beračenjem. Ko jo pa jeseni nastopil prvi mraz, je Poldeta jelo skrbeti, kako bo preživel zimo, zlasti, alco bo zelo mrzla. Zadnja noda so mu bili policijski zapori, toda ni so mu obneslo, da bi bil tamkaj dljo časa ostal. Zato je sklenil, da napravi nokaj posebnega, da bo prišel vsaj na sodnijo, po možnosti kar celo zimo. Tam bi bil preskrbljen čez ^zimo s hrano in vsem. Tako je mislil Polde. Toda Polde krasti ni vajen, itbijali se ne upa, goljufati ne zna, skoraj jo obupal, da bo kos zvitim paragrafom in da bo uknmil sodnijo za topli kot I/« r»i♦ i »no PaWa 4« »ukvIaH _ cnttiA ma IA SA IA lj * —"« • oiuvijhh uStiiV liti w ov ju ou zanašal. 26. novembra je Polde zatorej veselo popival pri TiSlerju v Kolodvorski! gostilni, zraven so jo silil in sukal okoli gostov in jih nadlegoval. Go«>tiIničnrkn se ga je seveda hotela na kakšno vižo odkrižati, ter je PolcHrt močno razburilo. _ J- i__■*. i i ' ••» re izdeluje kohaijih jajc Začel je postajati nasilen, tako zelo nasilen, da je morata gostilničurka poklicati stražnika. Sedaj šele je bil ogenj v strehi! Polde s« jo uprl iti s stražnikom, zgrudil se jo na tla, jel brcati in biti vse naokrog. Priti je mer«l še en stražnik, pripeljati so tudi odgonski voz. Toda Poldo bi ne bil Polde in ne bi dosegel svojega cilja, če no bi vlogo lopo igral do konca. Zatorej jo še vse bolj suval in otepal okoli sebe. V odgonski voz ni maral, morali so ga prenesti vanj. Polde je med tem pridno brcal stražnike, enega jo sunil v prša, drugega je udaril po roki. komaj komaj so ga spravili v voz. Ampak Poldo tudi v vozu ni miroval. Kot besen je razsajal po njem, skakal je. praskal — in tako to mu jo posrečilo, da je pobil prav vso Sipe v voau, šo predno so ga pripeljali do policije. Razgrajal je |K>tem še vso pot do policijskih zaporov. Na razbitih šipah je Polde napravil nad 10Q0Din škode. — Na sodnijt je povedala priča,' Gizela. d?t je Polde res že prej pravil, da bo moral nekaj storiti, da bo prišel v zapor. kjer ga »saj zeblo no bo... Polde jo dobil 3 tedne zapora in post, ki ga pa niti prestati no bo mogel. Zakaj sodniki so jnu v kazen všteli preiskovalni zapor Poldetu se je tako kazen iztekla ravno dan pred razpravo. In •Polde jo bil prikrajšan — m en po*jt... In al«tj bo moral spet kako gledati, da jiride kam na toplo. Cfvbljansteo gledališče DRAMA: Začetek oh 20. Torelc, 1. januarja ob 15. uri: BETLEIIEMSKA LEGENDA. Izven. Znižane cene. — Ob 20. uri: KROG S KREDO. Izven. Znižane cene. Sreda, 2. januarja: UKROČENA TRMOGLAVKA. Red 11. Mariborslzo gledališče Torek, 1. januarja ob 15. uri: JANKO IN METKA. Otroška igra. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20: BAJADERA. Prvič. Gostovanje g. Nerata. Sreda, 2. januarja: Zaprio. Četrtek, 3. januarja ob 20. uri: BAJADERA. Ab. C. Gostovanje g. Nerata. Petek, 4. januarja: Zaprto. Sobota, 5. januarja ob 20: DOBRI VOJAK ŠVEJK. Ab. B. Kuponi. Gostuje g. Daneša. Priretli/ve in društvene vcsfl Prometna zveza (skupina Ljubljana). Članstvo se opozarja, da jo vse vloge in prošnje vpošiljali na naslov: .»Prometna zveza, Ljubljana, palača delavske zbornice, Miklošičeva cesta'-. Vsa pojasnila se dobe meti uradnimi urami vsak četrtek in petek od 18. do 19. uro in ob sobotah od 17. do 18. ure v tajništvu; skupni sestanki članov pa so vsako prvo in tretjo nedeljo istotam. Prosvetno društvo v Sv. Jakobu ob Sari vpri-zori na Silvestrovo ob 20. uri in na Novega leta dan ob 15. uri igro »Skopuh«. iq CerltvcnS vcsintlc Bratovščina sv. Rešnjppa Telesa bo imela SVo-jo mesečno pobožnost v četrtek dno 3. januarja v uršullnski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša z blagoslovom z.i živo in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjegn Telesa, da se v obilnem številu udeleže evhanstične pobožnosti. Nepoznan dobrotnik je poslal 1000 Din in je naročil, naj so znesek tnko-le razdeli: po 100 Din cerkvi sv. Jožefa, Rakovniku, cerkvi v Hiški, Domu duhovnih vaj, Marijanišču, zavodom v št. Vidu, in 400 Din za razne sv. meše. Dobrotniku naj povrne Gospod stotero! — Ordinariat. T" jen; a se. i Odkod pa prihaja letos toliko miSi?— Šolar: -Tz lukenj-^ Netočen otrok. Teta dobi nai kolodvoru šop cvetic, pa reče: ^0, kako je lep! Ta pa tudi kaj stane!; — Mali: r-Ni« ne de; ala so rekli, da ne gledajo na par kovačev, da le odpotnješ.c Tujec vpraša zunaj stoječega debelušnega gostilničarja: "Prosim, vi dobri in pošteni mož, kako se pa imenuje tu-to mično mestece gori na trati?.; — Gostilničar: »Jaz nisem noben dobri in pošteni mož — jaz sem župan tuikaj.«r Na obeh plateb. Pijan Madžar gre po ozki brvi, ki ima samo en držaj. Madžar: >Bedasti švaba, ki misli, da je madžarember samo na eni strani pijan.t Znal si je pomagati. Gospodar je inrel goste, same dobre znance. A ura so pomika ntm polnoč. Nihče so ne pripravlja na odhcd. Pa reče gostitelj: >Zdaj pa, gospoda moja, prosim, da na moje zdravje izpraznit© foiio_< Naravno; Sodnik Madžaru: »Sami ali oie-njen?« — Madžar: ^Poročen z ženo.*: — Sodnik: -To 39 naravno.-: — Madžar: Tako naravno to ni. Imam sestro, ki je poročetia z možem!« Točni. Podjetnik delavcem: - Zdaj vas gledam že deset minut, da kar stojite. Kaj pa čakate?« — Delavec: čakamo, da l>o bila ura dvanajst, potem pa nehamo.c Tiskarna „Kolektor" Pogačnik Albin. Stražišče pri Kranju (y lastni hiši) izvršuje vsakovrstne tlskculne • hitro-soildno-ooccttl trganje v kosteh, protin, išias zdravi uajuspcSnej5e Rcusanol pasta. Dobiva se v vseh lekarnah. Proizvaja Lekarna Arko, Zagreb, Ilica 12. Dr. Igo Gruden naznanja, da je otvoril s 1. I. 1929 svojo odvetniško pisarno v Ljubljani, Tavčarjeva 12. — Telef. 8228 Admiral Campbell: Kako sem Sredi leta 1916, ko je bila svetovna vojna na višku s svojim divjanjem, posebno z nemškimi podmornicami, je nemško admirali-,tei'o zadel hud udarec. Kakor znano, so neni- podmornice strahovalo pomorsko plovbo, potapljale potniške parnlke in v enem samem mesecu s potopile 545.000 ton angleškega prevoznega blaga. Nemčija je bila na tem, da po-etafte* absolutna gospodarica morja. Vsa en-itentna mornarica je bila takorekoč brez moča, kajti, kaj je največji in najmodernejši dre-adnought proti nevidnemu torpedu, ki ga je izilrelila nevidna podmornica? Kar naenkrat se pa nemške podmornice, ki so iskalo plena vsepovsod, niso več vračale v svoja pristanišča. Zmanjkalo jih je, izginile so, ne da bi kdo kaj vedel o njih. Iu £aš to je Nemcem najbolj belilo glave, ker niso vedeli za protiukrepe. In tako tajno so znali Angleža prikrivati svoje načrte, da celi dve leti, t. j, do konca vojne, ni nihče vedel, kakšno veliko nalogo so vršili angleški markirani paruiki. . Admiral Cordon Campbell je deset let molčal, pred kratkim pa je šel v pokoj in se-flaj se mu je zdelo prh erno. da objavi svoje spomine iz one dobe, ko je bil poveljnik teh niisterijoznili napadalnih parnifcov, največje ekrivnosi svetovne vojne. Admiral pripoveduje v velikem angleškem listu sledeče: »V septembru 1915 sem bil takorekoč brezposeln, ker ob južni irski obali, kjer sem poveljeval malemu rušilcu, ni bilo kaj opraviti Prosil sem za premestitev kam doli v Dardanele, ali Indijo, kjer je vsaj tu pa tam kaka praska, a bil nisem uslišan, admirali-teta je imela zame pripravljeno višje poslanstvo. Pozvan na poveljstvo, nisem tam zvedel drugega, kot da naj se javim v Devonporhi, ikjer bom našel premogovni paroik z imenom t»Loderei\:. Otnrtel sem, ko sem ugledal to neznatno ladjo, kateri naj bom jaz odslej poveljnik. Imela je umazano zunanje lice in tudi znotraj ne dosti boljša, vendar sem se ji kaj hitro privadil. Imela je iiJOO ton m bila 325 čevljev dolga. Dasi videti neznatna, je vendar vsebovala nič manj kot 5000 ton premoga. Bila je to v pravem pomenu besede stara ladja, ki je vozila največ osem vozlov »a uro. Prostora je bilo v nji samo za 6 oficirjev in 26 mož, treba pa je bilo pripraviti sedaj ležišč in drugega za 11 oficirjev in 56 mož. V vojni je bilo vse mogoče m mogoče je bilo tudi razširiti pomorski parnik. V kratkem času sem ta trgovski parnik preuredil v pravo bojno ladjo. To pa eem napravil tako, da je na zunaj izgledala kot trgovska ladja, v notranjščini pa je imela vse priDrave za boj na odprtem morju. Ker trgovske ladje v onem času po večini še niso imele \ brezžičnega brzojava, sem moral tudi anteno zelo dobro maskirati, sicer bi bila siunnjt takoj tu. To pa ni bila lahka stvar. Tudi na to je bilo treba misliti, da postanem lahko sumljiv, ako me v istih vodah večkrat vidijo, zato sem bil pripravljen na to, da sem po potrebi menjal zunanje lice parnika, g.-, dal prebarvali, okrasiti z raznimi znaki itd., tako da smo bili skoraj vsak drugi dan last kake druge plovitbene družbe. Izmed trikov je bil najenostavnejši še ta, da smo varali z raznimi zastavami, kar pa je že i tale stara zvijača in so se je posluževali skoro v vseh pomorskih vojnah. Nsši jambori so bili teleskopi, s katerimi se je dalo jako dobro opazovati, topovi so bili izvrstno maskirani in skriti, tako da nas ni prav nič izdajalo, da bi bili kaj drugega kod navaden trgovski parnik. Nekoč smo pristali y domačem oristanišču, kjer nam je bilo na-mignjeno, da naša tajna ladja ni nobena tajnost več, pač pa da se ve za nje obstoj. Dasi ge bilo to zelo neverjetno, vendar se je bilo bati, da se take vesti ne bi razširile ter da bi o njih končno ne zvedel tudi sovražnik. Zato je bilo sklenjeno, da je naš parnik >Loderer« zadel ob mino ter se potopil. Tako točno smo se tega držali, da smo celo pisma svojcev, ki so nas v pristanu čakala, zavrnili kot pisma jpogrešancev. Neizmerno težko je bilo to, ven-Idar pa potrebno. V mraku smo odpluli in prav v zadnjem hipu — kar pa je bilo dogovorjeno — je pritekel mornariški častnik ter imi izročil zapečateno pismo, katero sem smel odpreti šele zunaj na odprtem morju. V pismu je stalo, da se naš »Loderer« imenuje odslej »Famborough«. 22. marca 1916 smo opazili prvi nemški podmorski čoln. Vozili smo mirno dalje, kot da bi ničesar ne videli, vendar pa vb ali čas pričakovali, kdaj bo pod nami eksplodiral torpedo ter nas vrgel v zrak. Ob sedmih je podmornica ustrelila v zrak, tal«) da je granata letela visoko nad našimi glavami. To je bilo znamenje za stoj. Spustil je še par granat proti nam, a brez škode. Moja posadita pa je bila dobro izvežbana — časa za vaje smo imeli dosti — in brez povelja pričela spuščati v morje rešilne čolne. Sploh se je moštvo obnašalo kot ob času največje panike, kričalo, pehalo, skakalo v cx>l-bo m druge take stvari, ki se dogajajo, ka-aar se ladja potaplja. Posadki podmornice je vse to očividno zelo ugajalo, kajti približevala so nam je vedno bolj, gotovo v namenu, da se bo od blizu radovala našega pogina. Toda podmornica je šla brezskrbno v nastavljeno past in — v pogin. Ko je bila namreč še krikih 700 jardov oddaljena, sem dal znamenje s piščalko. Bela zastava je zavihrala v zraku (angleška bojna zastava), v par tre-notkih je izginilo vse, kar je spominjalo na trgovsko ladjo in že so pričeli grmeti mož-narji in topovi. Dobro so merili moji topnl-čarji. kajli že po par žrelih je podmornica i—.-'-J1 - MA An »m«1 n Aon cirAtfl /vno^AVfl. 17^UUU1| UU UU ui IJIIVIM » W|H li-ia zapreti, kar je bilo znamenje, da je zadeta. Kmalu se je zopet pokazala na površju, se postavila navpično ter izginila v globinah za vedno... Vse naokolu je uila morska gladina pokrita z oljem in nafta potaplja! nemške podmornice Dognal sem, da je bil to nemški U čoln štev. 68, ki je bil na prvem svojem potu in bi bil gotovo mnogo zla povzročil aliirani mornarici, da ga ni moja ^trgovska« »bojna« ladjai prestregla ter mu zaustavila pot za vedno. V vojnem pristanu Plymouth je moja ladja končno dobila znak Q 5. Admkaliteta je namreč uvidela, da boljšega sredstva za enkrat nima, kot braniti se proti podmornicam na način, kot je to storila moja »Loderer« oziroma >Farnbarough<. Nekega zgodnjega jutra, ko je bilo morje popolnoma mirno, smo opazili torpedo, ki se nam je približeval. Hitro sem naravnal parnik tako, da je torpedo zadel na mesto, kjer mu ni mogel nič škodovati. Lahko bi se bil torpedu umaknil, toda, potem bi nam pod-moniik poslal drugega, jaz pa sem ga hotel privabiti v zasedo, kot je bila to naša naloga. Z našimi topovi pa ga tudi nismo mogli obstreljevati na tako razdaljo. Moštvo je markiralo isti trik, kot sem že omenil pri U čolnu 68, hi res, podmornik se nam je brezskrbno približeval. Seveda je bilo videti samo periskop, ki je gledal iz vode, a to nam je bilo zadosti. Ko je bil podmornik še kakih 50 jardov oddaljen, se je spustil na površje, jaz pa sem dal znak in izvršilo se je tako, kot sem že opisal. Po preteku 10 minut ni bilo na onem mestu drugega koti umazano olje, le na razbitem delu podmornice se je oklepalo kakih osem ljudi. Poslal sem tja čoln in res so pripeljali na krov enega oficirja in sedem mož, ki so bili popolnoma upehani in smo jih okrepčali. Eden izmed mojih mornarjev je šaljivo pripomnil, da so rešili od vsake vrsto po enega kot vzorec. To je bil konec podmorskega čolna U 83. Moj Q 5 je pa vendar le dobil vdolbino, povzročeno po torpedu, ki je bila dosti velika, da smo se pričeli počasi potapljati. Ura je bila že enaj&t, a še od nobene strani rešitve, zato sem ukazal, da so uničili vse zaupne spise in listine, ki so se nahajale na krovu. Nato pa sem poslal brezžično poročilo admirali-teti tele vsebine: :Q 5 polagoma tone, posadka kliče zadnji Z Bogom«. Okoli poldne se nam je blilžal rušilec -Narvvhak, kmalu za njim pa se je prikazal 5e >Butte. cup«. Poskušali smo, kako bi se dal naš slavni Q 5 rešiti, a bilo je vse zaman, pristanišče pa predaleč. Vendar pa se je še vedno držal nad vodo in ob petih drugo jutro je nastala eksplozija, tako da smo v prvem hipu mislili, da smo zopet torpedirani. Kljub težki poškodbi pa smo Q 5 le pripeljali v pristan, kjer so ga potem popravili, tako da je kot trgovska ladja plul še notri do lanskega leta. Prišedši v Devonport eem prejel najvišje odlikovanje, to je V. C. ali Viktorija križ. Celokupno moštvo je bilo tudi odlikovano z najvišjimi redi. Koncem marca sem imel pripravljen parnik, ki jo bil »lično opremljen kot s>Farnbo-roush«, ime mu je bilo »Vittoria« ter je od-plul na lov za nemškimi podmorniki. Imel sem zopet srečo ter marsikateremu nemškemu poveljniku podmornikov prekrižal račune. Vsi ti boji pa so se vršili približno tako kot vsak prejšnji, zato jih ne bom podrobneje opisoval. Omenim naj le, kako sem uničil pri četverozvezi tolikanj slavljeno podmornico štev. 29. Dan sedmega junija je bil deževen in pust. Pluli smo v smeri proti vzhodu in ob osmih je bil preti nam izstreljen torpedo, kateremu se ni bilo mogoče izogniti. Udaril je v parnik uprav v strojnico ter napravil veh-karsko odprtino. Razume se, da je bil ves prostor v trenotku zalit z vodo ter so se stroji takoj ustavili. Podmornik se nam je približal na 50 jardov, a videti je bilo samo periskop. Ob 8.33 se jo dvignil na površje in v odprtini se je pojavila človeška postava^ očividno kapitan sam, ki je v roki držal megafon. potom katerega je v notranjost čolna dajal povelja. Ko je še drug mornar stopil poleg njega in sem opazil, da nosi v roki takozvano maksimpuško, sem dal znamenje za streljanje. Prvi in vsi nadaljni streli so zadeli, kako tudi ne bi, saj je bil cilj tik pred nami. Moštvo podmornice je prilezlo na krov ter dvignilo roke. Kakor hitro pa sem dal ukaz, da ustavijo moji topniearji streljanje, je moštvo podmornice zopet izginilo ter hotelo pobegniti. Nato sem oddal še par strelov in slavna podmornica se je potopila za vedno v glo-bočino morja. Kakor znano, je ta podmornica v resnici povzročila največ gorja ter vznemiri jala vso ententno mornarico. V teku štirih minut smo oddali 34 strelov. Ko je podmornica izginila v valovih, sem odposlal rešilne čolne na pomoč mornarjem, ki so se še držali nad vodo. Dasi nismo biU toliko ogroženi kot v slučaju torpedkanja Q 5, zadeil je bil le strojni oddelek, vendar sem oddal brezžične signale za pomoč, kajti bili smo brez vsake lastne sile, brez rasvotljave in brez vsakega kuriva. IVAN VIZINTIN STAVBENO PODJETJE LJUBLJANA Močnikova uL 13 SLOVENIA-TRANSPORT rfallžhll J A; !; LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 36 Telefon 2718 želi srečno in uspešno novo leto! Moji mornarji so privedli ujetnike na krov in med prvimi je bil neki mlad mornariški oficir. Pri zaslišanju se je onesvestil, bil je namreč poln olja in nafte, Ko se je zavedel, sem ga pričel izprašovati po imenu čolna, številki in drugo kar me je v tem slučaju zanimalo ter bi bil rad zvedel. Oficir se je strumno postavil pred me ter dejal: >Gospod, jaz sem mornariški oficir in ne bom na stavljena vprašanja odgovarjal.« Mož mi je im-poniral, bil je v resnici pogumen mornar. 8. junija smo bili zopet doma, to se pravi v Queenstownu. Zopet so sledila visoka odlikovanja, nato pa sem dobil zopet drug paroik ter ga opremil kot prva dva. »Dun-raven« je imel 3000 ton, katerega sem opremil po prejšnjih izkušnjah. Takrat je Anglija prevalžala železniške vagone v Afriko in drugam. Postavil sem na krov moje obojne« ladje vagon iz lepenke in lesa ter ga tako prikrojil, da ga je bilo lahko odstraniti, naša >križarka« je torej izgledala kot trgovska ladja. Moštvo mi je ostalo skoraj isto kot pre|, tako smo bili drug drugemu znani že iz prejšnjih bravui". Tri dni smo že križaril, ko sem prejel brezžično obvestilo, da se nekje v bližini nahaja podmornik, ki pa navadno le s topovi strelja ter ne izpušča torpedov. Vsmeril sem parnik proti severu ter seveda moral železniški vagon skriti, kajti nihče bi ne verjel, da vozimo tak tovor domu, mesto od doma. 8. avgusta smo opazili podmornico ter se kot navadno za to nič zmenili. Dvajset minut nato je čoln izginil pod vodo in vedeli smo, da se nam približuje. Mislil sem, da vsak hip dobimo torpedo v rebra, a mesto tega, je pričel na nas streljati. Pričeli smo odgovarjati seveda tako, da so naši izstrelki padali prekratko ter tako podmornico privabili vedno bližje, da bi dobili ugodnejši cilj. Tedaj pa nenadoma ladjo pretrese grozna eksplozija, ravno nad krovom se je razletela velika granata, mornarje je vrglo v zrak, a moj vagon iz platna se je izkazal kot rešilen, kajti mo- Poslovne knjige JSHarE* S vrste koledarjev vnVorou M. ličar Ljubljana, Selenburgova ul. 1, in Sv. Petra c. 26. DIŠAVE Vsem cenj. odjemalcem zeli srečno novo leto ter se najvljudneje priporoča Kristina Trbovc, trgovka in gostilniiarka, Trbovlje. Veselo in srečno novo leto 1929 ieli Fran in Helena Rode mesar De v. Mur. Polje in Šol lci drevored štvo je padlo nazaj na to platno ter bilo le poškodovano. Neprestano nas je obstreljeval, a le slabo zadeval. Ko sem uvidel, da je prilika ugodna in cilj siguren, sem dal povelje za streljanje in po preteku pol ure ni bilo od podomrnice druge sledi kot oljnata površina morja. Kmalu se je pojavil rešitelj v obliki ru-šilcev »Atack« in sAhristopher«. Bila pa je tudi skrajna sila, kajti moje moštvo je bilo vsled napora popolnoma izčrpano in izmučeno do smrti. Dva mornarja pa sta mi od pre-stanih dogodkov zblaznela. Junaštva mojih mornarjev ni mogoče popisali, vsak posameznik je bil več kot na svojem mestu, vsak je zaslužil najvišje odlkiovanje in priznanje domovine. Oblastveno potrjena za poklicne šoferje, snmovozače in dame prične zopet s podukom dne 3. fannarja. Na razpolago zaort in odprt avtomobil. 1. Te'aj za začetnike. — 2. Tečaj za moto« cikliste. Po t. jan. mora naprav ti vsak mo, tocikiist šoferski izp t — 3. i/.popolnilni te8aj za one, kateri znajo že voziti. — Prijave na svo.iečasneja komisar a za šoferske izpite I. Gaberitlk. Nfciwa!so«a c. 52 — Poštni pretfol 255. Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem ter se priporoča Edv. Mesesnel, Vič valjčni in umetni mlin t Jufh\ hi srce Dr. Frsrnz Grivsc i Die M. Staven-apostoi Cyri!ltis tmd Mcthodius Mathias Griinenwald Verlag, Mainz, 1928, Cena nevez. izvodu M. 5, vez. M. 6. Na pobudo katoliških krogov iz Berlina je znano mladinsko založništvo izdalo v odlični knjižni opremi nemški prevod dr. Grivčeve knjige o svetih bratih Cirilu in Metodu. Če je že vsak uspeh naših znanstvenikov in umetnikov v inozemstvu v prid mednai odnemu in kulturnemu stališču našega naroda in bi se moralo tudi to celo upoštevati in podpirati, ima vendar prevod knjige o slovanskih blagovestnikih na nemški jezik za nas še prav poseben pcmen. S tem ni prejel ugledni slovenski učenjak in z njim naša znanost novega priznanja za podrobno proučevanje živienja in dela naših apostolov, marveč tudi slovenska versko-kulturna ideja je dobila mednarodno priznanje in trdno oporo v katoliškem svetu. Pred Nemci in pred drugimi neslovanskimi narodi se uveljavljajo tako velike slovenske kulturne tradicije škofa Slomška L dr. V tem slovenskem delu, ki vsebuje vse novejše znanstven^ izsledke o naših apostolih, ne bo gledal neslovanski svet le svetniške osebnosti obeh bratov v polnejši in čistejši luči, kakor doslej .marveč bo lažje oz. globlje umeval tudi n;eno izredno poslanstvo. Pod vplivom novejšega obnovitvenega gibanja so postale v tem oziru v mnogih krogih razmere izredno ugodne, o čemer posebno lepo priča ugledna založba M. Griinevvalda s svojimi izdanji tozadevnih del (Solovjev!), Zelo značilen je govor monakovskega kardinala Faulha-berja ob otvoritvi solnograškega instituta, ki je na istih tleh, kjer je pred tisoč let cirilmetodijsko delo zadelo na močan odpor nekaterih škofov, poudaril izredno važnost dela v zmislu naših apostolov. Vse to prebujeno zanimanje na Vzhod, pri katerem je tudi naša znanost uspešno sodelovala, je dobilo z izdanjem knjige novo važno in plodo-vito osnovo, in po njej bo to gibanje v pravcu zbližanja razdvojenih narodov, verske strpnosti in zedinjenja vseh v eni Cerkvi zajelo tudi slo e nemških in mnogih drugih neslovanskih katoličanov. V tem smislu moramo poz 'raviti to izdanje in moramo res želeti, da bi odlična založba s to knjigo vzbudila čim več cirilmelodijskega duha v inozemstvu. Naj bi pa našla tudi čim več opere za svoje velikodušno delovanje turi med nami! Nemška izdaja ni le prevod slovenskega izvirnika, temveč vsebuje več važnejših srremerrb in dodatkov. Na str. 6fl se navaja kot verjetno, da sta sv, brata v Rimu stanovala v sairostanu svete Praksede pri cerkvi Marije Snežnice. S tem bi dobilo seve to važno Marijino svetišče še ve"ji omen za nas. Na str. 82 govori avtor o usodi reLi-vij sv Cirila, ki morajo biti še nekje shranjene. Treba bi bilo le več|ih arheoloških izkopovanj v rimski cerkvi sv. IClementa. Naj bi slovanske dr"a-ve, kjer fe veliki apostol deloval, predvsem naša, češka in bolgarska država ta dela gmotno prclnrlal Na str. 150 je govor o obnovi češčenja sv. Cirila in Metoda med Slovenci pod vplivom rimske ccr-kve sv Ilieronima, ki jo je papMc-sijanistični Institut«, ki se je po njem nazival. Izmed njegovih del je treba omeniti predvsem »Pro-drome du messiaiiismet: (Oznanjenje mesijanizma, 1. 1830), n najvažnejši avtorji, ki so pisali o njem, so: K. Libelt, A. M. Baraniecki, Charles Henry, S. Dickstein in iz najnovejšega časa J. Njejski. Jožef Hoene-Wronski je bil rojen leta 1778 v Poznanju. L. 1764. s eje udeležil kot art. poročnik vstaje Kcsciuszka (izg. Koščjuška). Bil ie u et in je potem nekaj časa služil v ruski armadi. Kot podpolkovnik je vstopil med poljske legijonlste v Italiji. Nalo je živel od leti 1S(K>. v Parizu, kjer je v veliki bedi murl leta 1853. Pokopan je v Neui-lley tlizu Pariza. 150-letnico njegovega rojstva obhajajo Poljaki s spominskimi proslavami, izdali pa bodo tudi poseben zbornik, ki bo posvečen njegovemu spominu, življejiju in dolu. Fr. V. Glasba Stanko Premrl, M i s s a S. J o s e p h i, za mešan zbor, orgije, ali orkester. Lastna zaloga. Žo unanja oblika te skladbe je tako prikup-ljiva, da je človek že zanaprej zavzet zanjo; kaj šele, če se vlopi vanjo. Lep ovoj s sliko sv. Jožefa, tiselc prvovrsten cinkorez, papir gladek, trpežen itd. Skladba sama ni morda kale poskus, ali šolar-sko delo; ne, skladba je delo mojstra, ki ve, kaj hoče; delo lepo disponirano, skrbno izpeljano. — Skladba je jako pevna, ne instrumentalna, pač pa je spremljcvanje instrumentalno. Mojster ve, kaj jo meSanemu zboru prikladno, kaj zveni, kaj se lepo glasi, kaj zmore dobro izvežban zbor, kako daleč gredo njegove telesne sile. Pa prellstajmo zvezek, ki broji 20 strani. — Kyrie je tridelen; lipo, mirno, nekako domače se prične, kmalu pa se dvigne v dvakratnem stop njevanju kvišku. C h r i s t e je iskren, zaupljiv klic; K y r i e je delna obnovitev prvega Kyrie. ,V vzneSenib teresekst - akordih se dvigne Gloria v proslavo trojedinega Boga; pri qui t o 11 i s se spev pomiri in nastopi jako nežen in proseč duet v sopranu in altu, pozneje moški tercet, ki so prehitro umr.kne zboru, kateri nadaljuje spev, ga konča z odločnim, tematičnim stavkom in izzveni v veličastnih akordih. Dva orgeljska takta vpebeta Čredo, katerega povzame mešan zbor v objektivnem spevu. Čredo jo namreč priprosta veroizpoved, ki našteva dogmo za dogmo. Šele »et incarnatus« daje skladatelju priliko za čutni pojav. Skladatelj je dni to n".logo basu; orgije stopijo v ozadje in v planlsimo-akordih strme nad vSlovečenjem božjega Sinu po Mariji. Nato se zbor v »Et ressurrexit« zaleti gori v f-dur in izpelje ta stavek v sijajnem poletu do konca. >Et in Spiritum sanetum« se ponovi začetni stavek od Čredo, konča se mogočno in odločno, in tako odločna bodi tudi naša v ca. S a n c t u s. Motiv kakor v Kyrie, samo bolj miren. Pleni sunt coeli skladatelju priljubljene terce, zr.krite v lepe, plemenite harmonije, ki se razpletejo v polne nasičene 5—C glasne po-stope. — Benediotus umetno obdeluje nov tema in konča istotnko sijajno. A gnus Dei je najlepši del maše; miren, zaokrožen, naraven. IJuet in zbor se lopo menjata spev se mirno konča. Nesimpatična je n. pr. petkratna menjava takta na poldrugi strani pri »Tu solus Altissimus«; sto in sto skladateljev je doseglo lepe uspehe brez te novodobne manije. Trdi so tudi orehi pri »ge- sto in sto sklr.dateljev j lepe uspehe brez nitnm non factum« in »remisslonem peccatorunu. Maša S. Josephi jo na kulfurnem polju našega naroda veliko do'stvo, mimo katerega ne bomo mogli brezbrižno iti. Skrbimo tedaj, da bo ta umotvor zadonel na vseh naših boljših korih. P. Hugolin Sattner. * »Nova Nuzikar. Danes izide 6. zvezek »Nove Muzike*. Biti bi moral v rokah naročnikov že pred prazpiki, ker je to božični zvezek. Kljub pri-ganjanju In nujnim prošnjam ureJništva pa bel-grajska tiskarna »Zlatibor« ni pravočasno izvršila tiska. Naj p. n. abonenli neljubo zamudo blagohotno oprosle. V svojem zadnjem letošnjem zvezku »Nove Muzike« je urednik zbral skoro ves naš slovenski skladateljski na ra t čaj, da se prezenlira naši publiki, da ji pokaže kaj hoče in da že sedaj zagleda vsaj osnutek naše produktivne glasbene bodočnosti. V »Novi Muzikic sedaj prvič sreč-;.no 11. pr. Marijana Kozino, Bredo Sčekovo, i cmetra Žcbreta, Jerka GeržinČiČa, Matijo Tomca, Ludovika Zepiča, Zeleznika, Jcbsta, Klemenčiča itd. V literarni prilogi je Balatkova lepa študija o 'Leošu Janačku s sliko umrlega velikega komponista ter Mahkotov opis turnejo pevskega zbora Glasbene Matic« n» Poljsko, številka je zelo bogata in raznovrstna. »Nova M lizika« se nahaja v kritičnem finanč* nem položaju, ki je nastal predvsem zaradi netočnosti pri plačevanju naročnine. Navzlic temu je Glasbena Matica sklenila, da bo izdajala »Novo Muziko« v istem obsegu in z istimi cilji Se nadalje, znvedajoč se, da mora vršiti visoko kulturno nalogo življenja predvsem slovenske instrumentalne in ins.rumentalno vokalne muzike, dviganja muzikalnc omike naroda, širokega podpiranja produktivnih umetnikov, zaščite skladaleljskega naraščaja in s tem osiguranja sinolrene slovenske glasbene bodočnosti. Tako uredništvo »Nove Muzike« kot izdaja* teljica lista Glasbena Matica se nadejata, da bo slovensko glasboljubeče občinstvo podpiralo v najširši meri list ter z naročanjem in plačevanjem na ročnine, omogočilo njegovo nadaljnje izhajanje. Cena »Novi Muziki«, sesoječi iz literarne priloge in 16 sirani notnega tiska je kot lani 100 dinarjev letno. Naroča se pri Glasbeni Matici v Ljubljani. »Pevec<, št. 11-12. Ravnokar je »Pevec« v zadnjo letošnjo številko zaključil svoj VIIL letnik. Zadnja številka prinaša uvodoma Fran Govo-karjev članek: Viktor Parma kot čk>vek in skladatelj. Avtor podaja v njem svoje spomine na rajnkega skladatelja, ki je bil njegov prijatelj, niso pa to zgolj spomini, nego lepo gradivo za Parmovo monografijo. Članek se bo Se nadaljeval. Ur. A. Dolinar nadaljuje v članku: Ignacij Hladnik seznam Hladnikovili skladb Ln seznamu pridaja kritike o skladbah. Sledi Vcstnik Pevske Zveze, ki beleži vseh prireditev 107 in devet okrožnih nastopov, na katerih je Zveza pokazala svojo živahnost in napredovanje. Zveza je imela tudi Baju-lcovo knjigo Mera v slovenski narodni pesnp. Povodom otvoritve Radio-postaje je Zveza priredila v Ljubljani lep koncert, bil je to neke vrste slovenski pevski festivali — Sledi oglasnik Novih skladb (Druzovič: Desel let slovenske glasbe v Mariboru, Premrl: Missa Sli Josephi, Bajuk: Mera v slovenski narodni pesmi). Iz koncertnega življenja, Razne vesti. Končno nadaljuje l. P. s poročilom o nastopu vsenemške pevske zveze na Dunaju. — »Pevec« ima še vedno premalo naročnikov. Priporočamo ga toplo v naročbo. S tem ga bomo razširili in zboljšali! — Pevska priloga prinaša dr. Doli-narjev mešani zbor Svatba na tekst Slavomlrova in Kramarjevo harmonizacijo narodne izpod Krima, Roža. Živahni Dolinarjev, ritmično zelo razgibani s kontrasti tempa poživljeni zbor bo gotovo vsem ustregel. Najnovejši poljski film. Po »Panu Tadeszu«, filmski novosti minulega meseca, bo sedaj sredi decembra dokončan novi poljski film, prirejen po Štefana Žeromskega povesti »Čas pred pomladjo«. Povest sla priredila za film Andrej Strug in Anatol Stern, režijo filma pa je vodil Henryk Szara. Zdi se, da bo to najmočnejše delo dosedanje poljske filmske produkcije, mejnik poljske* ga filmskega ustvarjanja. Fr. V. Pierre L'Ermite: n se Us Bila je lepo, zdravo in brhko sedemnajstletno dekle iz popolnoma poštene rodovine. Njen oče, puslovod a v pisarni, je bil vesten uradnik, ki na svojih listinah ni imel niti ene slabe oznake. Šest let je bil navaden delavec, potem je prišel k tiskarjem in dolgih deset let opravljal težavno službo. Slednjič je bil dodeljin v pisarno. Uslužbenci so ga imeli radi in vsak dan je dobival kaj drobiža. Ko ga je zvečer prešteval, je govoril: »To bo za doto moji Ivanki.« Kajti oboževal je svojo zdravo in brhko hčerko, ki je imela toliko po&enih prednikov. Tudi mati je ljubila svojo Ivanko, toda drugače. Svojo ljubezen ji je izkazovala s tem, da ji je zmerom prijetno zakurila sobo. Zjutraj ji je nalila polno skodelico dišeče čokolade s smetano. Ko se je Ivanka zvečer vrnila iz modne delavnice, so jo že čakali gorki copati in iz rožnite skledice se je kadila juha Zato pa nikoli ni bila prehlajena, nikoli je ni bolela glava ... »A, naša lepa hčerkica!« je govorila uiamica vsa srečna in sklepala roke. In ko stai bila oče in mati sama, sta včasih celo kaj posuujnrila in že iskala resnega mladeniča preprostega stanu, v čigar roke bi izročila usodo svojega otroka. Kajti Ivan'o mužila. Med tolikimi bledimi in upadlimi dekleti, ki so bile vse napudraaie in ostrižene, je bila Ivanka kakor cveluča breskev; bila je zdrava in sveža, kar je podedovala od svojih poštenih prednikov. Nekega dne pa je ranila Ivanko zavist s svoj'mi železnimi zobmi kakor če umazana zver ugri?ne v krasen sad, ki zori na solncu. Tovarišice, s katerimi je delala Ivanka v isti delaVcnici, so začele obrekovali lo lepo •človeško režo. ki njim ni bila prav nič podobna 'in so jele norčevati iz nje... Da se prav ns obnaša... da se ne oblači, kakor zahteva moda! Kak greh v modni delavnici! Moda hoče pločevinasto čelado na ostriženi glavi... Oj, kako prosto se je razvijala Ivanka! Zdelo se je. kot da ne ve za vse ukaze velike tovarne, v kateri je bila sama skromna delavka, kot bi se hotela regati vsemu, kar so vsak dan slišnle sprejemljive odjemalke v delavnici. Starala se ;e!.. Ivanka se je starala? Ivanka, lepa in zdrava dekle, potomka popolnoma poštene rodbine! i »Starala se je!...« Kot hi jo usekal po rožnatih licih, Ivanki to ni dalo spati. Lislala je po katalogih — in glej, vse ženske notri so bile rumenkaste barve, vse lei.-ene. ! Pogledala so je v zrcalo in se primerjala z njimi. Res, njen cvetoči obraz ni bil v nika-kem soglasju z onimi bledimi lici. j Tedaj je c pustošila cvetočo breskev in si iz nje napravila bularo. Naravno živo rožo je nadomestila s šminko. Svoje krasne svetle lase »i je dala cdrezrti!... j . Mogoče pa se ie bila preveč razrastla? ... Samo malo počakajte! »Pozdravlja te moda, ki vsakega stisne!« Od tega dne se je v hišo ugnezdila ne-I sreča. Zjutraj ni bilo več čokolade... ni bilo mleka... ni bilo sme'ane. Le mrlo čaja. — Ali, moj ubogi otrok! je vzdihovala mati iii vila roke. — Jaz nisem več nikak »ubogi otrok«! Ivankin glas je postajal rezek in za- dirčen: — Tako sem debela, da se mi vse smeje! — Ah, kje? — Seveda! Saj so mi druge povedale! — Nevoščljivke! Opoldne je bila daleč izpred oči svoje nintere in ni sploh ničesar zaužila. Ob štirih je poknsila malo čaja in nekaj piškolov. Zvečer se je izvijala, kar se je dalo, prihajala kasneje domov in se izgovarjala, da je že večerjala. S tem je šlo strašno naglo, zlasti zadnje meseoo. Z upanjem se je ogledovala v zrcalu. Oh, koliko lepili cvetov jc že izgubila breskev! Hvaležne tovarišice z obritimi vratovi, ki so se vse šminkale in barvale, so ji vzklikale: — Bravo, tako se spodobi! Slednjič si je Ivanka nakopala še pre-hlrd, katerega pa se je skoraj razveselila, ker ji je pomogel, da je nekoliko shujšala; zdelo se ji je namreč, da je predebela. Stari poslovodja oče je brez vsake moči motril to propadanje: —Ali nisi bolna? — Kje neki! — Kako pa, da več ne ješ? — Nisem lačna. Danes ni človek tako la-koten! — Saj skorsj nič nisi oblečena! — Danes se več toliko ne oblačimo! — Tudi v novembru ne? — Mene nikdar ne zebe. — Vse živali, katere je ustvaril dobri Bog, imnjo vendar pozimi gorkejše odevalo. — Ali... jaz nisem nikalta žival! — Knšljag? — Kakopak!... še v grlu naj nosim mačji kožuh! In zgodilo se je, kar se je momlo' zgoditi. Narava zlemi \ .• '.ega, ki nasprotuje njenim bistvenim zakonoai. Nekega ju!ra Ivanka ni mogla s posteljo Prišel je zdravnik in, ko je odliaj. 1, je sm» jeval z glavo. — Kaj pa ji je? je vprašala radovedna vratarica. — V potrebušnici se ji je nabrala voda- — To se pravi? — Črevesna jetika. In pljuča niso nič boljša. — Kaj bo iz tega? — Kaj, ni pomoči! Vratarica je od začudenja dvigala roke in zdravnik se ,je obrnil k njej: — Zgubljena je, kakor toliko drugih! Vročinska mrzlica grozno razsaja. Kdo bi prešlel vse žrlve kratkih kril, vsa dekleta, ki nosijo nizke čevlje celo v blatu in v trdi zimi svilene nogavice, obleko imajo iz čebulnih olupkov m v taki obleki čakajo na mokri cesti tramvaj in lazijo po vseh koncih in krajih!... — In starši, ki žive le zanjo? — Oce? Mati? V prejeklosti sta imela imela polno skrbi. Za bodočnost se jima nič ne obetal... Oh, moda! Kako težko in krvavo odgovornost si nalagajo oni, ki jo spravljat jo med narod! Zdravnik odide, preden stopi na ulico, si pa še skrbno zapne kciuh-• * * Pred nekaj dnevi so Tvanko zagrebli. Tovarišice so ji poslale venec... To je bilo pač najmanj... ko so jo že spravile v grob. Oče in mati sta šla strta za pogrebom. Tako malo sta se nadejala te strahote. Ker njuna Ivanka je bila lepa, zdrava in ! brhka dekle iz popolnoma poštene rodovine. I (Iz francoščine J. G.) Velemestna reportaža Fordo D o lak. Takole za božič. Pod božično drevesce. Par drobcev iz Berlina, iz velemesta. Berlin ali Ljubljana. Saj je razlika tako majhna na eni — lu tako velika na drugi strani. Majhna? Ko, prosim. Ljudje so tu, ljudje so tam. Tradicija je tu, tradicija je lam. Da ne? Bogataši in reveži so tu in tam. In tu so še stari pen-zijoniati z Viljemovima brki, ki kralju In cesarju zvesti posečajo stalno Potsckun in se v nekdanjih cesarskih parkih jočejo za starimi, lepimi časi. in tam so še stari penzijonristi s Franc Jožefovo brado, ki se po kosilu senčijo v Zvezdi in pred vremensko hišico bla-grujejo stare čase. Bog ohrani, Bog obvari. In razlika? O, ta je velika. In vsestranska. A oglejmo si jo le zunanje. Redimo na Keiser-dammu, ali Kurfiirstendamnui. Ko proti večeru zažari vse mesto v milijonskih žarnicah, ko šviga proti nebu na tisoče reklamnih reflektorjev, ko rožejo ozračje letala s svetlobnimi reklamami in so ulice prenasačene barvne svetlobe. Tedaj. Tedaj je slika velemesta lepa. Ko drvi na tisoče ljudi po zadnjih opravkih, ko se eni vračajo, drugi hite na delo, ko med temi človeškimi polži drvi na stotine avtomobilov, cestnih železnic, ko se v tej besno drveči mešanici ziblje preostali izvošček. Ko. Ko. Nikdar bi jih ne bilo konec. A vse to lahko najdete v Bedeckerju. Za-' to pojdite z menoj t oni Berlin, ki ga Be-decker ne pozna. Štiri mesece kolovratim po tem velemestu. In temeljito. Iz gledališča v gledališče, iz galerije v galerijo, iz predavalnic v predavalnico. In daljave so par urne. To kar sem ca teh potili videl in doživel, to vam hočem povedati. Svobodna ljubezen. Tam zunaj v berlinskem predmestju, ob železniškem tiru je mala anarhistična nasel-binn, ki nosi lo čudovito ime. Po vojni so rastle tike kolonije, ko gobe po dežju. V Berlinu je bil prefet anarhizma zdravnik dr. Goldberg, ekscentrik, ki je radikalno premostil pot cd dobro situiranega meščana do bradatega anarhista. Ta je posestnik te kolonije, ki šteje dve kolibi; eno za odrasle, drugo za otroke. In tu so še septembra živeli mož in žena in otroci v obleki, ki jim jo je narava dala. A posestniki tega zemljišča niso računali na sosede, ki so zadali velik krik in vik. Danes stanuje tu le še star dolgolasi anarhist z ženo in zvest tradiciji obdeluje zemljo in sadi zelje, filozofira sam s seboj in sanjari o toistejanski »komunistični anarhiji«. Umetniška kolnija, Večina umetnikov mi&li o sebi, da so »svojevrstni ljudje«. Radi so »mistični«. Ne delajo, ampak j ustvarjajo«. In kadar popivajo cele noči, pravijo, da počivajo od dela. Kimajo domislekov, imajo intuicijo, ne žive •meščansko«, ampak svobodno. To vse sem izvedel od prebivalca te kolonije, ki je na berlinskem zahodu. A ogled te svojevrstne kasarne me v teli mislih ni potrdil. Nasprotno, mirno in udobno se živi tukaj, kot v vsaki kasaraiški koloniji; tudi zelenjavo imajo nasajeno — kot tralomeščani. In na dvorišču vise poleg svetlih nogavic gospo umetnice, pisane spodnjice gospoda umetnika. In če gre zasanjan umetnik po dvorišču, se mu lahko pripeli, da ga umetnica iz prvega nadstropja oblije s pomijami. Pestri so pa prebivalci te kolonije. Tu pristopica pol vitka dama, ki nosi kerzet in je uverjena, da je še vedno zanimiva »tridesetletnica«. Kot španska grandezfsa je opravljena, in dakelj je njen spremljevalec. Isto gramdezzo srečaš tudi na trgu, kjer bnranta za kolerabe. Druga grandezza se popoldne meri v noblesi s prebivalci Kurfiirstendamma, dopoldne pa čuva vestoo in energično časopisni lciosk. »Moj bog,« pravi, »ko umetnost danes tako slabo plačujejo.« In končno govori resnico. Polno je lu prebivalcev, ki ne morejo najti gospodarske baze, dasi morda niso manjši umetniki, ko njihovi angažirani kolegi. In ti srečaš nekdanjega opernega pevca, ki je sedaj zastopnik neke pražarrte kave, igravca, ki je zavarovalni agent; »Kaj dela umetnost?« > Umetnost je šla k p6u.« To je večno novi dijalog v tej koloniji. Pasje življenje. V Wilmersdorfu sem naletel na »pasjo hišo«. Začuden sem obstal pred izložbami: Postelje, čevlji, skcdelice, žoge, umetne kosti, igrače, obleke, kopalnice — in to vse za »pasjo aristokracijo«. Fotografija v izložbenem oknu prepričevalno govori, da se tu psi lahko res dostojno kopljejo. Napis se glasi: »Meni se dobro gedi., Kopal se bom vedno le v pasji hiši.« Komentar obljublja strokov- | no postrežbo in nasvete v vseli pasjih okolno-stifc. Pa poglejmo v to trgovino. Elegantni ravnatelj le prijazno sprejme; pravkar je prepričeval neko odjemalko, da bi morali vsi psi izgledati ko4 on sam. V steklenih omarah so razstavljeni zakladi. Na stenah vise napisi: »Vse za Bumija.« In res je dobro preskrbljeno za pasji dobrobit: za '20 mark dobiš pa-radižno postelj za bernardinca. Postelja z ži ranico in perilom, vzglavjem in vezeno odejo. Vstopi dama. Razburjena je. Saj ni čudal V pasji hiši je kupila šal za mukija, šal, ki že dolgo ni več moderen. Tako živo gosposki psi. V lastnih posteljah z vsem kenfortom. Kdo vodi pasje življenje? Filmska bor/a. V pasaži, ki veže Fridricherco z Unter den Linden leži skrita na dvorišču stare berlinske špelunke filmska borza. Tu sede dnevno filmski komparzj od 4 do 8 popoldne, čakajo in upajo na angažma. Ta borza, v kateri so včlanjena poleg vseh filmskih podjetij tudi vsa gledališča, varijeteji in plesne zveze, šteje nad 4500 članov, in le ti imajo pravico do nngažmanov. Seveda pride ta borza v po-štev v glavnem o počitnicah, ko se igravci iz province v glavnem mestu brigajo za nove angažmane in jim je film v tem času le postranski zaslužek. A kljub temu se ob uradnih urah tukaj preriva cela množica elegantnih gospodov, večinoma v fraku ali smokingu in globoko dekoltiranih dam, ki konlrurirajo med seboj v parfemskih dišavah. Večinoma so to brezposelni igravci in artisti, ki jib filnl kaj rad zaposli, ker so v šminkal?ju in r .vdiranju bolj rutinirani od svojih začetnih kolegov, in tudi njih poklicni entuzijazem jih bolj priporoča ko začetnike In tu se ločijo v dvojne kemparze: v »plemenite« in plebsj-ske«. Slednjih je seveda več, dasi se vsak prišteva k »plemenitim«. Pri iznajditolju filma. V neprijazni kasarniški »tavbi na berlinskem vzhodu živi Emil Skladanows.k^ ifc-najditelj filma.. Pozabljen in zapuSčen živi v precejšnji bedi človek, katerega iznajdba prti naša drugim težke milijone. Pred tridesetimi leti sta brata Maks in Emil Sldadanowsky, znana artista v varije-teju, katerih »veliki program« so bile senčne iti barvne igre na na?in laterne magike, objavila kot iluzacijsko točko predvajanje »živih fotografij«. Jasno, da iznajdi telja kinematografije še nista mislila na film v današnjem smislu. In ko sta s svojim primitivnim aparatom snemala ulične prizore ped lipami in na Aleksandrovem trgu, »o ju ljudje zasmehovali in ju preglasili za norca. Direktor varijeteja »Zimski vrt« sam je bil napram niihovi iznajdbi zelo skeptičen in o njih angažinanu ni hotel ničesar slišati. Kakor hitro je pa videl te, sicer še precej nejasne, a v principu posrečene fotografije, je znal njih pomen ceniti in prerokoval brato-ma-iznajditeljema ogromno bogastvo. Napotil sem se k temu prijaznemu šest-desotlefniku. Kljub svileno srebrnim lasem ie v njegovem izrazu in živahnosti še nekaj mla-der.iškega. Na mojo prošnjo mi rade volje pove o postanku prvega filma: Njih oče je bil učenjak, ki je v raznih nemških mestih predaval znanstvena vprašanja s sktoptlCnimi slikami. Kot mladeniča sta se učila fotografije in pomagala očetu pri projekciji slik. Mlada fantasta se pa nista zadovoljila z mrtvimi slikami in želela sta jih oživeti. Parkrat sta morala prekiniti s poizkusi, ker jima je zmanjkalo denarja, njune »nore ideje« pa ni hotel finansirati nihče, A njuna energija ni okostenela in po par letnem delu sta končno zgotovila aparat, ki je lahko snemal par zapovretnih slik. Pozneje se jima je posrečilo pripraviti par metrov dolg celu-loidov trak, katerega sta prepojila z za svetlobo občutljivo emulzijo. Krona njunega dela je bila, da sla posnela v sekundi deset zaporednih slik. Premijera v »Zimskem vrlu« je bila dogodek. Občinstvo je bilo sicer zaprepadeno, ni pa v delo verjelo in sumilo artistični trik. Pariški varijete Folies Bergere se je za iznajdbo bratov r- ti a l in ju povabil v Pariš. A tu sta doživela nepričakovano iznenadenje. Popolno neodvisna od njiju sta brata Lumičre delala na isti iznajdbi in dva meseca pozneje predvajala že prve filme. Brata Lumiere sta nastop Skladanowskyjev preprečila, Folies Bergere pa ju je z dei arno odškodnino odslovil. Vrnila sta se v Nemčijo, nista pa sprejela ponudb, naj na iznajdbi dalje delata. Hotela sta bili neodvisna in odpotovala. Če bi slutila čudoviti razvoj kinematografije, bi bilo danes morda drugače. Tako pa živita bedna In zapuščena, zadnje premoženje sta izgubila v dobi inflacije. Ekstatični teater. Komaj je režiser judovskega akademskega giedaliSča iz Moskve zapustil Berlin, že vstajajo njegovi epigoni, in pred kratkim sta Kurt Baumann in flerbert 1- rankenstein nastopila s svojo gledališko družbo, ki se lovi za idejami Granovvskega; »ekstatični teater« se nazivlja ta družba, katere program bi se dal definirati tako-le: Ekstatični teater je nastal iz stremljenja, uveljaviti v gledališču novo možnost učinka. Ti ljudje so oznanili, da prenašajo žalostna in vesela doživetja človeka potencirana na gledalce«. A uspeh njihovega dela? Na odru par statičnih kubičnih likov, ki so pri uprizoritvi »Princese Vere« živahnost dejanja le ubijali. Igravci so v mešanici klasičnega in modernega kostuma in brezizrazni maski skušali v gimnastični obliki oživeti dejanje, a star komad tudi najbolj nemogoče, baje dinamične kretnje, ki so jih igravci uporabljali, tudi petje in godba nista mogla uveljaviti. In tako je to novo gledališče že po drugi predstavi prenehalo. • Par drobcev iz velemesta. Za enkrat. In prihodnjič enkrat dalje. Saj takih zgodb je dnevno sto, in marsikatera je zanimiva med njimi. KONJICCK CRBIČCK Če sta tudi pametnejša, jaz sem duša poštenejsa, jaz še nisem konjski tal!« Reče mu starejši brat: »Saj, Ivaša, ne tajiva, sva v resnici, dragec, kriva, a kako se vendar, glej, naj preživljamo naprej? Dobro letino prodamo — le za silo kruh imamo, Če pa slabo obredi — glad nam gleda iz oči. Skrb nas spati ni pustila, pa z Gavrilom govorila sva nocoj vso dolgo noč, kje naj najdemo pomoč. To in ono sva uganila in sva končno razsodila, da za tisoč rubljev vsaj konja dava na prodaj. A v zahvalo sva sklenila, ti prinesti oblačila, poleg lepe kapice še na kveder čeveljčke. Pa Še oče nam boleha in ko delati preneha, treba je živeti nam ... Saj uvidiš to pač sam!« — »No, če stvar je taka, reče Ivan, »in prodajta zlatogriva konja koj, a vzemita me s seboj 1« Brata kislo se držita, končno pa le — pritrdita. Na zemlj<5 je legel mrak, ohladil se je že zrak: bratje naši so nočili, da poti ne bi zgrešili. Konje koj pripeli so k drevju in že seli so, ajta,« brašno svojj razložili, malo vodke so popili, in še je pričel vsuk brat jesti, kar imel je rad. * Kar Danilu se dozdeva, da v daljavi luč odseva; še pogleda brata zdaj, pomežikue mu skrivaj, prav pomembno pokašljuje ter na lučko namiguje: Brat z roko gre za uh6, »Eh,« — mi d6, »res je temn<5! Naj bi mesec vsaj za šalo v tčmo nam zasvetil malo... Smo kot slepci brez oči, nič ne vidimo v temll Toda čakaj... kaj lam sije? Zdi se mi, da dim se vije... Vidiš, tam le... Saj je resi... Če še mi bi žgali kres, to bi bilo nekaj!... Slušaj. pojdi tjakaj, brat Vanjuša, prosi ognja, res je sila, ko ni gobe ne kresila.« Misli sam zase Danilo: »Da bi tam te konec bilo!« A Gavrilo govori: »Kdo pa ve, kaj tam gori? Če tam roparji sedijo, več nazaj ga ne pustijo!« • Kaj bedaku je to mar! Na konjička sede kar, v bok pritisne mu koleno, da vzvrti se ko vreteno in ko strela odleti — že ga videti več ni. Naj nam bode sreča mila! (Zakriči na glas Gavrila, se prekrižap plašen ves) »Kakšen je pod niim ta bes!« iien Lobanja sv. Vaclava (Em. Strinskf) Vstopil sem v salon kanonika dr. Pod-lalie in bilo mi je, da moram pasti na kolena. Na mizi, pokriti s prtom, na treh razprostrtih korporalih sem videl, kar sem si toliko želel videti: na srebrnem podstavku jo ležala tisoč let stara lobanja sv. Vaclava. »Bila sta včeraj tukaj strokovnjaka dr. Matiezha in dr. llnalek, merila sta, preiskovala in spisala protokol,« sem zvedel. »Strokovnjaka sta se zedinila, da je to lobanja moža, starega 20—30 let, gracioznega telesa in pravilnega, oz! ega obličja. Popolnoma taka je kot druge lobanje izza časa prvega kri-stjanstva. O svojem preiskavanju bosta izdala oba strokovnjaka znanstveno delo, v katerem bo, kakor je navada, opisano vse: oblika lobanje, šivi lobanje, očnice itd. Kakor vidite,« Je nadaljeval gospod kanonik, »lobanja sv. Vaclava, ki je za nas sveta cerkvena relikvija in narodna dragocenost, je rjavkaste barve, na nekaterih mestih skoro črna, mogoče od ostankov mesa; razen dolnje čeljusti je sijajno ohranjena, ima tudi pet zdravih zob — najbrže je imela vse zobe, pa so bili darovani za cerkvene relikvijarje, kakor tale odrezan košček, ki je bil darovan cerkvi sv. Vaclava v Olomueu. Očnice so okrogle, čelo lepo izbočeno in, če vzamete povečevalno ste-, klo, vidite na strani, kaj vidite, kaj?« . I____ i . IM ■ * piaviiu, ijWTj\uovu ulovi\ >Da, Ia9«! In tale fini prašek, a kot pe-pelnasti delci, ki stalno padajo raz lobanje, so bodisi ostanki možgan ali pa možganskih mren « »A kaj pa je ta napis na lobanji?« »Je to vrstica iz 17. stoletja, črno pisana: Caput seti. Venceslai, martyris.« »Pa te-le s številkami zaznamovane kosti in kostice, kaj pomenijo?« som vprašal dalje. »Vseh skupaj jih jo enajst, eden sijajno prilega k lobanji — kosti z rame, stegna, dol ' rebra in po naziranju strokovnjakov eo to deli istega skeleta.« »Kako pa je to, da se je lobanja sv. Vaclava tako doboro ohranila?« prašam radovedno. »Ni dolgo ležala v zemlji. Leta 1346. so \z groba dvignili lobanjo, leta 1348. pa ostalo telo, ter položili v svetovaclavskl kapeli, leta 1366. sezidani. Kako spoštljivo se je pri tem Karel IV. obnašal, se vidi tudi iz tega, da je iz starega groba zbral v posebno svinčeno krsto vso zemljo groba, ki je bil v stari romanski cerkvi, in v katerem je bil sv. Vaclav pokopan. Mogoče najdemo v tej svinčeni krsti še kakšne koščice ali pa zlomke romanskega mavzoleja. Karel IV., velik častilec sv. Vaclava, je dal lobanjo svetnika obložiti z zlatom, postavil je na njo svetovaclavsko krono, dal je napraviti za njo močno pozlačen, z reliefi in dragimi kamni okrašfen relikviarij, na oltar je postavil kip sv. Vaclava iz čistega zlata, stene kapelice je okrasil z brušenimi kamni, ki so zlepljeni z zlato malto, na stene je dal obesiti velike slike, zlate svetilke so svetile — občutek pri slavnostni razsvetljavi je moral biti iako krasan, kot v kapelici sv. križa na KarlStajnu. Ali veliki oče je imel nevredne sinove. Zigmund je raztopil zlato, da je plačal žold, zlomil je deščice iz relikvijarija, krono svetovaclavsko pa je v usnjeni torbi vlačil seboj na svojih bojnih pohodih. Kapelica sv. Vaclava je osirotela in prastare vezi h grobu sv. Vaclava so s husitskkni vojskami prenehale. Vendar pa eo bili spomini na sv. Vaclava z veliko spoštljivcstjo in skrbjo varovani: srajca iz žice, čelada, kopje, meč, brokattst kronana', i plašč, pečati, kovan denar, Parterjev kip sv. Vaclava, zvon, živela je cela slavna svetovaelavska tradicija, ki nam predstavlja sv. Vaclava kot nesmrtnega dediča češke zemlje in stalnega njenega posestnika, kot najvišjega sodnika, posredovalca, vojskovodjo v bojih, mučenika krščanstva, osebno hrabrega junaka, državnika izredne dalekovidnosti. Iz svoje revščine so vstali ostanki sv. Vaclava za nadškofa Sobka iz Bilenberka, ki je dal za kapelico sv. Vaclava vliti srebrn kip sv. Vaclava, dva velika srebrna angela in mnogo srebrnih svečnikov. Lobanja je bila najbrže položena pod srebrni kip sv. Vaclava. Vendar, kakor je na Karlovo zlato prišel bojni vihar, tako je tudi Sobkov kip požrl Mars: za časa napoleonskih vojn so morali vsi samostani in vse cerkve poslati svoje umetniške zaklade v delavnice za kovanje denarja. Lobanja sv. Vaclava pa je dobila svojo bro-kataslo blazinico in je bila, potem ko je dobila dvojni napis, položena v relikvijarij na glavni oltar. In raVno tu so jo v novem ko-vinastem Mockerovem relikvijariju v teh dneli našli. Svetovaclavski oltar v kapelici sv. Vaclava je preživel svoje tri dobe: ziaio, srebrno in leseno; od stare pre'rasne lcapelice sv. Vaclava, ki jo je sezidal Karel, je ostala le senca, zakajene slike so preslikali, najdragocenejše kamne so izločili, in tudi požar je napravil svoje. Romanje na grob sv. Vaclava je bilo obnovljeno 1. 1671. in je trajalo v okolici Prage ves teden, in ljudje, ki so imeli v mislih staro slavo češčenja sv. Vaclava, so se zadovoljevali z lesenim kipom sv. Vaclava. Končno se je našel dobrotnik: ranjki prošt Hora. bi tako bo zopet grob našega kneza dostojen in slaven; po vzorcu nagrobnega spomenika sv. Jana se bo napravila srebrna lunula in pa kip sv. Vaclava, lobanja sv. Vaclava pa dobi--lasten prekrasen relikvijarij. In tako bo zopet z zunanjo krasoto obdan naš sveti zaščitnik, ob katerem si naši narodni sovražniki zastonj brusijo svoje jezike. Upanje je, da bo tudi svetovaelavska kapelica popravljena. In tako se lahko veselimo, da se mogoče pri otvoritvi in spojitvi stare cerkve z novo, tudi kapelica sv. Vaclava, največji biser te cerkve, najsvetejši kraj za domačin« in tujea, pokaže v lesku sveje stare slave.« »Ali se bo lobanja sv. Vaclava javno po kazala ljudstvu ?« »Je mogoče, da bo dovoljeno, shranjeno za steklom, jo počastiti kot sveti ostanek. Za sedaj pa' imam v svrho znanstvenega raziska-vanja vse ostanke svetovadavske spravljene vtej-le železni, pred ognjem varni Skrinji. Na mizo sem jo postavil zavoljo Vas, da jo vidite,« je rekel g. kanonik. Odhajajoč sem videl v duhu nepregledne množice ljudstva, ki bi romali na praški erad, če bi bila lobanja sv. Vaclava izpostavljena javnemu češčenju. Meh iiv/hi I / uvimiein vrvenjeh^ »Kristus v Andah« Predsednik Hoover je želel na svojem potovanju po Južni Ameriki videti tudi slavnega »Kristusa v Andah«. Ta orjaški spomenik, ki stoji na čilsko-argentinski meji, ima naslednjo zgodovino: V 19. stoletju so se med deželami Južne Amerike neprestano vnemale vojne. L. 1898. je nastal pri razmejevanju spor tudi med državama Argentina in Chile. Oba naroda sta {iPT>*ila jn nrriela iz Evrope obilo orožja. »Kristus v Andah« dviga desno roko v blagoslov proti severu, z levo objema križ. Dviga se v višini 4000 metrov. Na podstavku ima napis: »Preje se bodo zrušile te gore in se vse izpremenilo v prah, preden čilski in argentinski narod pozabita svojo ob Kristusovih nogah položeno slovesno prisego. On, ki nas je tu spravil, je naš mir.« Kristus iz And v sredino svetal Salomonovi zlati rudniki - kje so? Kakor se znanstveni in gospodarski svet malo briga za versko-nravne nauke sv. pisma, tako se je vedno silno zanimal za zlate rudnike kralja Salomona, o katerih poroča sveto pismo o priliki obiska kraljice iz Sabe. — Sv. pismo govori o deželi Ophir, kjer naj so se nahajali Salomonovi rudniki. Zgodovinarji in starinoslovci, geografi in etnografd, pa tudi iskatelji zlata in vsakovrstni pustolovci so bili v vseh časih na delu, da bi odkrili zlate vire bajnega Salomonovega bogastva. Novi čas, ki ne dvomi na pristnosti tostvarnega svetopisemskega poročila, meni, da je deželo Ofir iskati v Afriki. Pokojni ustanovitelj nemških kolonij — dr. Kari Peters je domneval Ofir v Portugalski Afriki; ustanovil je celo dve rudniški družbi, ki naj bi izkoriščali njegovo namišljeno najebo, toda vse se je zrušilo v nič. — Največ pristašev ima sedaj mnenje, da je treba Ofir iskati v Rodeziji. Prvič zato, ker se v Rodeziji dejansko nahaja zlato, čeprav večinoma v tako neznatnih količinah, da se izkoriščanje ne izplača; drugič pa zato, ker je preko nekega dela Rodezije, katerega središče je mesto Bulawayo, raztresenih do 400 razvalin, katere proglaša predanje od nekdaj za ostanke Salomonovih rudnikov. Baron Pierro de Couhortin, predsednik in ustanovitelj Mednarodnega olimpijskega odbora, ki so ga predlagali za Noblovo mirovno nagrado. Dobičkonosen rekord Na perutninski farmi v Wisselu pri Clo-veju, kjer krmijo kokoši s suho krmo, zleže približno tisoč mladih (letošnjih) kokoši vsak dan 600 do 650 jajc. Minolo leto so dosegli na farmi povprečno po 1C8 jajc na vsako kokoš. Tu imajo tudi znamenito kokoš, ki je znesla v enem letu 315 jajc. Še meseca oktobra je znesla v 27 dneh 25 jajc, nato je prenehala, a od 23. novembra dalje leže zopet domalega vsak dan. To je res rekordna kokoš! • Poplačano. Drzen jud in jezuit se peljeta v kupeju. Jud pravi: »Gospod pater! V Parizu obešajo zdaij jezuita pa ci-la zraven.« — Pater: »Bodiva vesela, da zdaj nisva v Parizu!« Ki mu življenje grenc. Učitelj je imel preko sto otrok v šoli. Odbornik: »čudim se, kako morete izhajati pri tolikem številu paglavcev.« — Učitelj: »O, z otroci že opravim, ali z njihovimi dvesto starimi je križ: ti mi življenje greme.« . Iz šole. Katehet pripoveduje zgodbo o Kajnu in Abelu. Kazoč na sliko Kajnovo pravi: »Kako je ime temu hudobnežu, ki vihti gor-jačo nad drugim?« — Vse tiho. Naposled s« dvigne mesarjev Tonček, pa odgovori: »To j« nadučitelj!« Zvitoglavček. Pepček pristavi k svoji večerni molitvi: »... in stori, d.a bo Ljubljana glavno mesto Jugoslavije.« — Mati: »Kaj pa ta neumnost?? — Pepček: »Veste, mati, imeli smo pismeno nalogo, in če Ljubljana ni glavno mesto Jugoslavije, nvoram eno uro v šoli ostati.« Železniško znamenje /a ladje. V velikih rečnih pristaniščih je treba pri razvijanju prometa enake previdnosti kakor nn kolodvorih. Znto uvajnjo podobne naprave za dajanje znamenj kakor na železnicah. Ovinki za avtomobile (ki prehajajo deloma pod zemljo), da se razbremeni cestni promet. Tako so rešili prometni problem v Lincolnovem parku v Chicagu. izvirajo te razvaline res še iz starega veka — niti to doslej še ni dognano — ln da so služile zgradbe rudniškim svrham, potem bi se utegnilo približati rešitvi vprašanja o deželi Ofir in Salomonovih rudnikih. To bi pomenilo za žensko znanstveno delo vsekakor znamenit mejnik. Ne več »Švicar«, marveč »kravar« Pred par leti so nemške oblasti preganjale nekega zločinca Tibbeja, ki je bil po poklicu mlekar, a so ga nemški listi označevali kot »Švicarja«. S tem imenom označujejo v Nemčiji vse moške poklice, ki -se tičejo kraivje-reje in mlekarstva — ker so bili pač prvi učitelji v tej stroki Švicarji. Takrat so švicarski listi opozorili nemške, naj ne označujejo Tibbeja kot »Švicarja«, da ne bo evropska javnost mislila, da je Švica zločinčeva domovi- žeče živali se pokažejo, kakor hi zrasle iz zemlje. Mimo mene dne, a takoj nato izginejo — požrle so jih prasketajoč izikopane jame. Pripodi se čreda sopihajočih bivolov, ld jo sprejmejo črnska kopjai. Nenadoma nov silen vrišč, v katerega se meša grmeče rjovenje — lev! Hrup je tolik, da se zdi, kakor bi se bilo odprlo peklo. Kriki, vrišč, divji klici ln kletve se mešajo s treskanjein ognja, krulenjem, tuljenjem in cvilenjem ranjenih in ujetih žavali. Nagi črnci drve ob jamah in vihte krvava kopja in nože. Tik pred jamami je ogenj zadel na goljavo in polagoma ugasnil. Lov je končan. Svojevrsten je lov na cebre. Lepe proga, ste konjičke ženo gonjači proti vrsti mrež, ki vise raztegnjene med drevjem. Živali se s svojimi ostrimi kopitci zapletajo v mreže, bljeto okolu sebe in se kmalu ne morejo več oprostiti. Cirn jim zavežejo oči, postanejo živali popolnoma mirne. Sedaj jih lovci oproste iz mrež, nato pa jim zvežejo noge, tako da morejo iti samo korakoma, in odženo v tabor. Zdelo se je, da je krvavo obračunavanje neizbežno. Meseca marca 1900 je pa argentinski škof Benavente za veliki teden, ki ga v obeh deželah zelo resno praznujejo, izdal poziv za spravo in mir — »v Kristusovem imenu«. Temu se je z enakim pozivom odzval chilski škof; nato sta oba višja pastirja potovala po deželi in opominjala k miru. Kmalu je'njuno seme začelo kliti; javno mnenje se je izreklo proti vojni. Neštete vloge so prihajale na obe vladi, od najskromnejših državljanov do najvišjih osebnosti. Vsi vojni načrti, vsi interesi, ki so bili z njimi v zvezi, so se morali umakniti pred mogočno mirovno voljo široke javnosti v obeh deželah. L. 1902. so podpisali mirovno pogodbo, v ka-teri so na časten način rešili vsa sporna vprašanja in sklenili razorožitev- S tem se je dal zgled in Utrla pot mirnemu reševanju sporov tudi v sosednih deželah in za bodočnost. Vsi so čutili, da bi bilo treba temu dogodku postaviti viden spomenik. Ta želja je kmalu dozorela v načrt. Ker se je sklenil mir v Kristusovem imenu, so sklenili, da postavijo na vrhu Cordiller, sredi večnega snega, mogočen kip Boga človeka, ki naj bi trajno govoril srcem in opominjal oba naroda k miru in ljubezni. V arzenale so začeli vlačiti topove in drugo orožje, ki je po sporazumu postalo nepotrebno, in iz tega vojnega materiala so vlili orjaški kip. Spomenik so odpravili na gore najprej z železnico, nato pa so ga položili na topovske lafete, ki so jih vlekli tisoči mornarjev in vojakov obeh dežela. Dne 13. marca 1904 so spomenik slovesno odkrili. Da bi ob tej priliki še bolj poudarili mirovno misel, so čilski vojaki taborili na argentinski strani, argentinski pa na čilski. V rezbar« ki šoli: Prof. deli'Antonio pri modeliranju bratca in sestrice. Dell'Antonio je ravnatelj rezbarske šole v VVarmbrunnu na Pruskem. Pred kratkim se je sedaj; odpravila v Južno Afriko iskat Salomonove rudnike ekspe-dlcija, sestoječa iz treh žensk. Prva je miss Caton-Thompson, izvedenka v znanstvenih potovanjih in arheologinja, ki je pri izkopavanjih v Egiptu dosegla lepe uspehe. Druga izmed trojice je arhitekiinja miss Norte, tretja pa arheologinja m'ss Kenyon, hči ravnatelja Britanskega muzeja v Londonu. Te žene ne iščejo zlata, marveč jih vodijo zgolj resni znanstveni nameni; za seboj imajo pokroviteljstvo British Association for the Advancement of Science. Predvsem bodo raziskovale razvaline v Zimbabwe, to je v pokrajini, kjer se vrši tudi sloviti Rider Hagčardov pustolovski roman »Salomonovi rudniki«. Ako se izkaže, da Prvi nomški policijski letali »Berlin« in »v. Tachudlc. Ker mirovne poir dbc prepovedujejo ooliciji uporabo motornih letni, se nemška policija poslužuje letal na jadra. zračni na. Od .tiedaj Švicarji te zadeve niso več pozabili in so tiho, a vztrajno nadaljevali boj, da naziv Švicar ne bi več služil kot označba za kak poklic. V minolem poletju je švicarsko poslaništvo v Berlinu posredovalo v tem zmi-slu Ln nemško zunanje ministrstvo je dalo na!o pobudo državnemu statističnemu uradu, da se naj poslej »nadšvicarji« Imenujejo »kravji mojstri«, »Švicarji« pa »mlekarji« ali »živinski oskrbniki«. Sedaj je objavil tudi uradni list pruskega finančnega ministrstva poziv, da naj se na željo švicanske vlade izraz »Švicar« za vse poklicne označbe opusi! Lov v požaru Čim se v Afriki približa jesen, mislijo črnska selišca na to, da se preskrbe z mesom. V ta namen izkopljejo na primernem mestu v dolgi vrsti jame, ki jih narahlo pokrijejo z vejami. Pred t« jame se razvrste v fronto s sulicami in drugim orožjem v rokah vsi bližnji prebivalci. Drugi so pa v tem v polkrogu zažgali velik kompleks grmovja. Ogenj požene vse tam nahajajoče se živali v smeri prot i jamam in zidu črnskih sulic. Tak lov je vsik-dar obilen in pridejo na svoj račun tudi zastopniki raznih evropskih z-ooloških vrtov. O tem poroča Anglež Daviš Hubbard v »Elks Magazine«: Živali v Afriki so na požare v hostah navajene ... Razmestili smo se po postojankah in čakali. Pokanje in prasketanje ognja se je slišalo miljo daleč. Pekoč dim je napolnil ozračje okolu nas. V tem oblaku je frfotalo na tisoče ptic vseh velikosti, ki so prežale na preplašene žuželke. Nenadoma se je za trenutek pokazala v travi antilopa. Predstraiža bežečih živali se je bližala. Tri kopja so završala po zraku. Smrtni kriki, nato tišina, prva kri je tekla... Dim postaja gostejši in čim-dalje bolj vroč, ogenj bobni in liže bliže in bliže. Prežeča črta črnih lovcev je prenasiče-na z napetostjo, kopja v rokah drhte. Nenadoma se iz vrat domačinov dvignejo kriki. Be- Veselo novo leto teli Josip Breskvar, Čevljarstvo Ljubljana, Skofja uit ca 10 Cenjenim naročnikom srečno novo tetol Simon Jane, krojai Badeie pri Zidanem mostu. Srečno novo leto želi Lovro Pičman, Ljubljana, Ilirska 15 klepar sivo in vodovodna inilalacija. Tel. 2911 Srečno novo leto! / Jax in sin, Ljubljana kolesa, šivalni in pisalni stroji Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim eenj. odjemalcem prijateljem i« znancem Fran Šuštar lesna industrija in trgovina, parna iaga Srečno novo leto ieli Ivan Vreček, Ljubljana ipeterijska trgovina,, Korunova vi. Veselo in srečno novo leto želi vtem cenjenim naročnikom m znancem /osip Kaste lic, Ljubljana krojai. Vodnikov trg 4 Srečno novo leto ieli Ivan Pengov, Ljubljana kipar. Kolodvorska ulica 20 Simon Kunčič eodavičar, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 45' Veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem Jakob Fligl, klepar Ljubljana. Turjaški trg 5 Srečno in veselo novo leto zeli restavracija pri Mraku Ljubljana, Rimska cesta Veselo novo leto želi Iv. in Ana Perme mesar v Trnovem Srečno novo leto želi vsem cenjenim odiemalcem in se priporoča Mira Ferenz, Ljubljana trgovma z meš. blagom. Poljanska cesta 73 ečno novo leto želi Angela Cešnovar, Ljubljana gostilna in trgovina, Kolodvorska 33 Srečno novo leto želi Terezija Marinko, Ljubljana trgovina z mešanim blagom Prisojna ulica št. 7 Veselo novo leto želi trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami in devocijonalijami Anton Stil igo j, Ljubljana Sv. Petra cesta 2 Veselo novo leto želi Andrej Belič trgovina z mešanim blagom Ljubljana VII, Kavikova cesta 18 Srečno novo letoteit Fr. P. Zajec izprašam optih LiubUana. Stari trg 9 Srečno novo leto želita Ivan in Frančiška Javornik mešanja in prekajevaln>ca Ljubljana, Domobranska cesta 7 M Roje špedicija Ljubljana, Dunajska cesta 29, II. nadstr. Specialno artistični atelje za črkoslikarstvo Pristou & Bricelj, Ljubljana Resi jeva cesta 4, Sv. Petra cesta 39 Itlalom 1908 Matej Orehek Ljubljana, Kolodvorska ulica 26 Modna trgovina »'» export „0R0U čevljev ročnega izdelka Veselo in srečno novo leto želi pekarna Ivanka in Ivan Piskar Ljubljana, Dunajska cesta 5 Adolf Zavrtan i k tvornica čokolade Lesce-Bled Srečno novo leto želi " vsem svojim naročnikom, prijateljem in znancem Fran Er/avec, Ljubljana trgovina z usnjem, Stari trg lla Veselo novo leto želi Ivan Kriinar Ljubljana krovski mojster, Hrenova 9 Veselo novo leto! Andrei Marčan, mesarija Ljubljana Prešernova ul. 16 — Rimska c. 21 Modni salon M. Sede j-Str na d Prešernova ulica 3 ieli vsem svojim eenj. odjemalkam srečno in veselo novo leto! Dobava in polaganje parketov ANTON BOKAL Ljubljana, Slomškova ul. 19 se priporoča in čeli srečno novo leto! Srečno novo leto želim cenjenim gostom ter se priporočam za naklonjenost F. \VHdmunn čeialni salon za dame in gospode Ljubljana, Valvasorjev trg 5 Slavo Kol ar Podjetje za tehnične in elektrotehnične naprave Ljubljana, Dunajska cesta 22 Srečno novo leto želi Fran in Marija NovIJan mesarija in prekajevalnica Šolski drevored Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem Andrej Do!i nar, pekarija , Ljubljana, Bohoričeva ulica Srečno novo leto želi vsem st ojim cenj. odjemalcem tvrdlca FR. K H A M LJUBLJANA Miklošičeva cesta I. Eržen slaščicama Kongresni trg, nasproti »Zvezde* žeii cenj. odjemalcem prijateljem in znanci-m srečno novo leto! Srečno novo leto želim cenjenim odjemalcem in se priporočam Franc Sark trgovec t špecerijskim e vsem blagim darovalcem, ki so se v preteklem letu spominjali izmed bednih najbednejših, to je slepih, ter Seli i sem prav srečno in veselo novo leto 1929 »n prosi nadaljtle naklonjenosti. Za odbor: G. F. JURASEK, predsednik Srečno novo leto želi tvojim cenj. odjemalcem iskreno Franc Slamič, mesnica Ljubljana, Gosposvetska cesta G Veselo in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem Franc S/ovsa trgovec s kurivom Ljubljana Hazlatjovti ulica št. 20 Srečno novo leto! Veselo novo leto želi Teodor Novotny izdelovanje prvovrstnih keksov, sh&čic, medic, bombonov, dnsert, umetno izdel. nastavkov i. t. d. Ljubljana, Opekarska c. 26 R. IVillmann strojno podjetje Ljubljana, Slomškova ul. 3 Srečno novo leto želi Ivan Kregar, pasar in zlatar Ljubljana. Zrinjska cesta 3 Prodajalna K. T. D. prej H. Nicman Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2 vsem cenjenim odjemalcem blagoslovljeno novo leto! Srečno in veselo novo leto! Tomaž Bizilj gostilna pri »Kolovratarju" Ljubljana, Pred škofijo Veselo in srečno novo leto želi M. Ph. Anton Ustar lekarnar pri Sv. Petru Ljubljana Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in se priporoča za nadaljno naklonjenost Celestina Glavnik trgovina južnega sadja in zelenjave Ljubljana, PogaČarjev trg 1 Srečno novo leto vsem cenj. odjemalcem in prijateljem želi Josip Winter trgovina z mešanim blagom vinom in žganjem Ljubljana, Florjanska ulica 25 Uspešno novo leto vsem trgovskim prijateljem Franc Palme agtntura in komisija Celje Ljubljana - Maribor Veselo novo leto Dr. Emil Gaj javni zastopnik Ljubljana, Cankarjevo nabrežje III Telefon 2971 Srečno in veselo novo leto želi tvrdka konfekcijska industrija Josip Ivančič Ljubljana, Šelenburgova 1 Dunajska cesta 7 Vsem svojim cenjenim odjemalcem se zahvaljujem želeč jim srečno novo leto Jernej Jelenič tovarna vinskega in špiritovega kisa Ljubljana, Stara pot 1 Zahvaljujeva se vsem cenjenim damam in gospodom za dosedanje zaupanje, želiva jim srečno novo leto in se priporočava nadaljni naklonjenosti Damski salon Brivski salon Al. Gjud ml. Al. Ojud st. Srečno novo leto m i Josip Pok nasl. Mirko Bogataj specijalna trgovina s klobuki Ljubljana, Stari trg 14 j Gostilna pri Fajmoštru M. Anžič želi vsem svojim gostom srečno novo leto Srečno nOVO leto želi tvrdka Brata Eberl nasl. Martine, Cerne&Co. d. z o. z. pleskarstvo in črkoslikarslvo Ljubljana, Voinjakova ul.8 Telefon 2814 Vsem, ki so ali še bodo potovali potom •Francoske linije v Ameriko, bodi srečno novo leto Frcnch Line Cie. Gle. Transatlantique Zastopnik: Ivan Kraker Ljubljana, Kolodvorska ulica 35 S Veselo in srečno Novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka A. Verbajs Ljubljana, Gosposvetska c. št. 13 ter se priporoča za nadaljno naklonjenost. Srečno in veselo novo leto želi tvrdka Josip Mam splošno pleskarstvo in slikarstvo Ljubljana, Dunajska cesta št. 9 Veselo novo leto! L. MIKUŠ Ljubljana, Mestni trg 15 DEŽNIKI Na veliko! Na malo! Ustanovljeno 1839 • Srečno novo leto! I. Marchiotti trgovina z usnjem Ljubljana, Sv. Petra cesta 30 Srečno novo leto! Vekosiav Podlogar Ljubljana - Loaatec Gospodarska zveza v Ljubljani ter njeni skladišči na Rakeku in Jesenicah želi vsem svojim odjemalcem srečno in blagoslovljeno novo leto. HIGIJENICNA BRIVNICA HOTEL „SLON" Mate Plioerič Vsem cenjenim gostom želi srečno in veselo novo leto Leopold Zupančič posestnik in gostilničar Ljubljana, Ahaci jeva c. 15 Cenjenim gostom, prijateljem in snancem želita prav srečno novo leto in se priporočala za nadaljno zaupanje Jernej in Fanka Černe hotel Štrukelj 4- Srečno novo leio! I vsem odjemalcem in konsumentom našega piva, špirita in kvasa želi Pivovarna „Union" d. d. Ljubljana Veselo nouo leto! Kr. dvor. dobavitelj Anton Ver bič delikatese in specerija Ljubljana Stritarjeva ulica Srečno novo leto želi svojim naročnikom in se priporoča gradbeno podjetje in tehnična pisarna Miroslau Zupan mestni stavbenik Ljubljana Gosposvetska c. IV - Vošnjnkova O Stran Špecerijska trgovina 3. 'farjančič Cjubljana, Poljanska št. 13 SreČnO nOVO letO želi tvrdka v Ivan Šiška tovarna parketov in parna žaga Ljubljana Srečno novo leto želi Teodor Korn, Ljubljana klepar, Poljanska cesta šlev.8 Srečno novo leto ieu F. & E. Remžgar slikarstvo in pleskarstvo Ljubljana, Kolodvorska ul. 18 Telefon štev. 3430 Srečno novo leto Želimo tem potom vsem našim cenjenim odjemalcem F.LUKIČ — LJUBLJANA - STRITARJEVA 9 A. in E. Skaberne veletrgovina manufaklurnega blaga LJUBLJANA, Mestni irg 10 Prva jugoslovanska tovarna dežnikov Jakob in Malči Zalaznik kavarna, slaščičarna in pekarna - LJUBLJANA Srečno novo leto želi vsem društvo za prodajo Singerjevih šivalnih strojev Bourne & Co., Newyork Podružnica Ljubljana, Sv. Petra cesta 24 Josip Vidmar Ljubljana, Pred škofijo 19 Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim gostom Kosta Potočnik hotel „Soča" Telefon 2531 Stavbno in umetno mizarstvo A. Rojina & Co. Ljubljana Slomškova ulica — Kolodvorska ulica srečno in veselo novo leto! Veselo in srečno novo leto želi J. ROZMAN izdelovatelj in eksport pristnih kranjskih klobas Ljubljana, Sv. Petra c. 85 Veselo novo leto! Veselo srečno novo leto žema L. M. Ecker-sinova Ljubljana, Slomškova ulica 4 kleparna in podjetje za izvrševanje vodovodnih del Oddelek za centralne kurjave Domenik Battelino, Ljubljana izdelovatelj umetnih kamnov Slomškova ulica št. 19 Prav srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem rodbina Košenina, mesarija Ljubljana, Kolodvorska ul. 6 in Galusovo nabrežje Srečno novo leto 1929 želita Srečno in veselo novo leto tovarniška zaloga usnja L. Gerkman Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 1 Veselo novo leto želi svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem Ivan in Marija Marinšek konjski mesar, Ljubljana, Prečna ulica 6 Prodajo vsakovrstnih klobas in salam. — Kupujejo se tudi konji za klanje. lekarna dr. G. Piccoli Ljubljana, Dunajska c. 6 Srečno novo leto 1929 1 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ter prijateljem in znancem g Franc Dolinar, Ljubljana | parna pekarna in slaščičarna S Poljanska c. 19 in Pred škofijo 11 | Srečno novo leto! Veselo, srečno novo leto T. Mencinger, Ljubljana Sv. Petra cesta 43 želi lekarna Trnkoczy, Ljubljana Veselo in srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem Srečno in veselo novo leto 1929 želi vsem cenjenim odjemalcem ]akob Trček parna pekarna, Ljubljana, Breg 4 Ferdo Ferenz, Ljubljana stavbeni in galant. klepar, Mirje SREČNO IN VESELO NOVO LETO I Veselo novo leto! I Veselo in srečno novo leto 1929 I W (c 9 želita ysem cenj. odjemalcem « | prane in herezija <£.evec i v / d mesar, £jubljarta, Šolski drevored 5 R. Warbinek izdelovalnica klavirjev Ljubljana, Gregorčičeva ul. 5/1 GRAND HOTEL UNION V LJUBLJANI HOTEL, KAVARNA, RESTAVRACIJA, VINSKA KLET ITD. Srečno novo leto želi | Veselo in srečno novo leto želi t edina prava izdelovalnica zdravilnega ♦ likerja Floriana, ivornica konjaka, ruma ♦ in likerjev, veležganjarna Josip Marčan, mesar Ljubljana, Rimska c. 21 THE $EX Co. IDEAL Eftl^A | TeUfon 2268 V Ljubljana, Gradišče štev. 10 @ želi vsem eenjenim odjemalcem ® <2> srečno in Veselo novo leto 19291 § $ Srečno in veselo novo leto! E. Jeras in drug Ljubljana, Dunajska cesta 33 /. UVanek, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 9 Vclcinlncn Izdelkov vseh tekstilnih tvornlc v Krnnin in mnrineffll hiafffi *» ženske 1» molke.-- Uvanredne enisros cene. VELETRGOVINA MANI1EAKIIM NA DEBELO vn jt ur fiiiiRiTH I K^U 1KVIM111 so /fthvni ju jo zn iiH&lotijenusi v ioni i9'io t^r HU AUllviii jujv en iiitniuiijuuusi v iuui ■ »«■» — ■ _ SREČNO VESIIO NOVO LETO 1920 SLOVENEC«, dne 1. januarja 1929. ....................... "t.....*................. i Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim naročnikom Lovro Rozman ipecijalna delavnica tehtnic Srečno in veselo novo leto Seli vsem cenjenim strankam CARL POLLAK d. d. detajlna prodaja v Ljubljani, Dunajska cesta 23 Ljubljana, Pred Prulami 5 Srečtifi in veselo novo leto ieli osem cen). odjemalcem in prijateljem družba z o. z. Pleskar, sobo-črkoslikar Ljubljana, Oosposvetska 16 tovarna kranjskega lane-nega olja in /irneia Hrovat & Komp, Ljubljana Veselo in srečno novo leto želi Peter Podboršek veletrgovina z vinom Liubliana Vil, Celovška e. 34 Srečno in veselo novo leto ieiita An t in Josip i na Krapš kavarna Srečno in veselo novo leto želi Bahar Leopold Ljubljana Vil.. Jernejeva 18 Veselo in srečno novo leto želi Anica Podboršek gostilna m zajuirliovainica Liubliana, Tavcar/eva ul. 4 Ivan Sedlar trgovina s špecerijskim, kolonijalnim, materi-jalnim bhgom in delikatesami Ljubljana. Linhartova ulica 4 Franjo Golob mesar in prekajevaiec M. Keše trgovsko vrtnarstvo Ljubljana, Linhartova ulica 8 Ljubljana VII. Jernejeva c. 47 /. Rozman izdelovanje in eksport pristnih kranjskih klobas Srečno nooo teto teli osem s volim cenjenim od jemalcem. znancem m prijateljem Emerik Ze/inka veletrgovina žganja Liubljana Vil Ljubljana Sv. Petra cesta 85 Srečno novo leto želi Fran Kolšek trgovina s špecerijskim, kolonijalnim in materiialnim blagom in dei. pridelki Ljubljana, Dunajska cesta 47 Srečno novo leto! Trgovina z železnino Stanko Florjančič Ljubljana, Sv. Petra c. 35 Lovro Demšar Liubliana Kolodvorska ulica 35 Srečno nooo leto teli cenjenim odlerifalcem M. Remic trgovina z mešanim blagom Ljubljana, Zg. Šiška 10 BflKR0-5UdL0-0FF5irT-KflHEN0TISK, MIŠflRNft. STčREOTIPIJfl Srečno m veselo novo leto želi vsem cenienim pasa• žirjem in naročnikom. ©©©©©©©©©©©0©©©©©©©©©©©©©5©0©©©©^ © 0 § Srečno in uspeha polno leto i Veselo in srečno novo leto 1929 Tone /eše avtovoinja Skoj/a Loka, periodična vožnja Škofi a Lokti-Zclezntki in trgovina želi vsem cen), odjemalcem Andrej Kregar tovarna pohištva Št. Vid nad Ljubljano ceni. odjemalcem in trgovskim prijateljem ANTON KR1SPER Ljubljana., Mestni trg Srečno in veselo novo leto želi JOSIP STUPICA jermenar in sedlar Liubliana, Slomškova ulica 6 Trgovina avtomobilov, vozov ui konjskih oprem „DUCOu licanje Telefon 2826 Olje Avtogaraža Bencin Srečno novo leto želi tvrdka Ljudevit Marx, tovarna lakov d. d. Domžale pri Ljubljani vsem p, n. nahupovalcejn specialne barve za mehka tla „Putz-Biitz"-a kakor tudi parketnega voščila „ Wix- Wax" m Salon-bodenwichse in se v nadalje najtoplejše priporoča. Franc Valentmčič, zastopnik Ljubljana, Emonska cesta 10 Veselo in srečno novo leto 1929 ie mi vsem ceni. gostom, prijteijem in znancim Viktor Sedef vmotot in gostilna Ljubliana Kolodvorska ui. 28 Veselo in srečno novo leto 19291 Peter Stepič reslaoraci/a in veletrgovina z vinom Ljubljana, Tržna ulica 6 izdelovanle barvane In tiskane hotoneJlanele in blaga iz umetne (dir natlmlKf vrdr w « ■■ v ■■ujvvijvv ia u»v Brzojavni in pismeni naslov JogoCeSka" Hrani Stran »SLOVENEC«, dne 1. januarja 1929. Mev. L Srečno in veselo novo leto 1929 žele naslednje mariborske tvrdke: Alojz Stumpf, juvelir, zlatar in srebrar Maribor, Koroška testa S Hinko Kosič, restavracija Vetrinjski dvor • Maribor, Vetrinjska ulica Josip SinigoJ, trgovina z delikatesami Maribor, Aleksandrova cesta 18 Anton Požar, vrtnarstvo Maribor, Vrtna ulica it ti Pobreije, Cesta no Brezje § M. S. Rad i lov i6, Hotel Kosovo Maribor, Grajski trg 1 S. J. Fabjan, delikatesna trgovina in zajutr-kov al ni ca Maribor, Aleksandrova cesta 31 Franc Qert, svečama in medičarna Maribor, Gosposka ulica 13 Franc Hohnjec mesarija Maribor, Dvofakova ulica 4 Ivan in Helena Kvas modistovski salon Maribor, Aleksandrova etsta 32 /osip Mislej, pekama Maribor, Koroika cesta 21 Josip Sternad, puškar Maribor, Aleksandrova cesta 18 Praiarna kave Brata Požar Maribor, Tattenbachova 14 in trgovina z mešanim blagom Anton Požar, Ruše Alojzija Šafarič gostilničarka Maribor, Splavarska št. 5 • Osn. 1882 Dipl. zlata kolaj. 1922 Ivan Krois, čevljarska delavnica Maribor, Koroika cesta št. 18 Andrej Halbvvidl, Hotel stara pivovarna Maribor, Jurčičeva ulica 7 Valburga Glumac, strojna pletarna Maribor, Ulica 10. oktobra Andrej Macarol pekovski mojster Maribor Rudolf Kiffmann mestni stavbenik Maribor, Meljska testa 25 Rudolf Niefergal trgovina mešanega blaga Maribor., Koroška e. 1 Konrad Mibelič, krojaški atelje Maribor, Jurčičeva 9 Alojz Lobnigg trgovina s mešanim blagom Sp. RaHvahje Miloš Oset veletrg. špecerijskega in kolonijalnega blaga ter monopolna velikoprodaja soli Maribor, Glavni trg Karol Kociančič kamnosek Maribor, Gregorčičeva ulica Albert Vicet, trgovina s kuhinjsko opremo Maribor, Glavni trg št. 5 Franc Ambrožič sobo- črlcoslikar >n pleskar Maribor, Grajska ul. 2, Grad Alojzij Gnlušek, manufaktura Maribor, Glavni trg št. 6 Ivan Kovačič trgovina s steklom in porcelanom Maribor, Koroška cesta 10 Koštomaj gostilna • Maribor, Mlinska X Franc Filipič mesarija Maribor, Jurčičeva ulica 8 Alojz Kovači č, pekarna Maribor, Tezno 81 Franc Grobelšek zastopstvo Paromlin-Čalcovec Bogomir Divjak mehanična delavnica, zavod za emajliranje in poniklovanje Maribor, Ključavničarska ul. 1 Ignacij Jan, urar in draguljdr Maribor. Grajski trg 4 Andrej Maver tobačna trafika Maribor, Tržaška cesta 1 l ♦ ♦ t Ivo Staudinger, pohištvo in stavbeno n,izarstvo Maribor, Loška ulica 5 Hotel Mariborski dvor kopalnica, autogaraža Maribor, Tel. 302 M. Berdajs trgovina Špecerijsko in kolonijalno blago Maribor, Trg Svobode Ivan Sojč kipar in pozlalar Maribor Alojz Piščanec, trgovina z lesom in kurivom Maribor, Državna cesta 3 Alojz Horvat f hišni posestnik in gostilničar Maribor, Frankopanova ul. 7 Gostilna Anton in Alojzija Pristavec Maribor, Meljska cesta 18 Franc Kager izdelovalnica srebrnine in medenine umetna livarna, kovinsko in kamno brušenje Maribor, Vetrinjska «f. 30 Magda Jamnik, gostilna Maribor, Črtomirova ulica S Anton Breceli trgovina z lesom in premogom Maribor, Koroška cesta 49 Josip Skot, slikar in pleskar Maribor. Tržaška cesta 8 | Gostilna Mandl | * Zg Radvanje pri Mariboru t F. Michelitsch modna trgovina „pri Nevesti1' Maribor, Gosposka ulica 14, Telef. 128 Jakob Perhavec tovarna za izdelovanje likerjev in desertnih vin in sirupov Maribor Kavarna , Bristol" ' Ko ti ca Kotnik ^Golobova" Maribor. Vetrinjska ulica Gostilna Pesek /.g. Rad>anje pri Mariboru Srečno novo leto vsem svojim cenj. odjemalcem želi Franc Cverlin krojašlvo in konfekcija Maribor, Gosposka ul. 32 Franc Kprmann galanterija, pletenine, igrale in drobnine na veliko in drobno Maribor, Gosposka ulica 3 Josip Cebokli, parna pekarna Mu ribo r. Glavni trg 9 Ljudmila Jeglič prej Kppina tobočna trafi < a Maribor, Kralja Petra trg M.Jahn, modistima Maribor, Stolna ulica 2 Ivan Trgo, prva dalmatinska gostilna Maribor, Vetrimska ul. 3.' Franc Sufzer, sodarstvo in prevzem v to stroko spada/očih del Maribor. Vojašniška ulica 7 \ i Leopold Gusel trgovina mešanega blaga Maribor, Koroška cesta 16 Vaclav Vošinek trgovina z usnjem Maribor, Koroška ulica 13 Josip Bratidl izdelovalnica orgel in klavirjev \ Maribor, Strossmajerjeva ulica I. K. Roy trgovina : divjačino in ribami Maribor. Glavni trg 3 Justin Gustinčic Maribor Tattenbachova ulica 14 Gustav Philipp prvi specialni atelje za črkoslikarstvo Maribor, Vetrinjska ulica U D. Skerbec, specialna trgovina živil Maribor, Gosposka ulica 5 Ferd. Kaufmann, glavna zaloga kvosa. trgovina s špeceri/ami in deželnimi pridelki Maribor, Kralja Petra trg 1 [ Ivan Legat, prva speč. popravljalnim vitii>H/< m%icrnr**f'chtJt C / m 14911 Franjo Maier manufaktura Maribor. Glavni trg 9 \ Gustav Bernhard , trgovina s steklom in porcelanom Maribor, Aleksandrova cesta 17 Gostilna „Mala Benetka« Josipina Novak Maribor, Pristan št. 13 /. Mariborska delavska pekarna r. s n. 2. Anton Paš modna trgovina Marija Vigec gostilna pri „8oli" I Maribor, Vetrinjska 30, Telefon 434 i Maribor Slovenska ulica 4 Maribor, Koroika cesta 22 Gostilna Otmar in Ana Hummel Maribor, Glavni trg 5 Adalbert Gusel Veletganjmrna to izdelovanje likerje» Maribor Franc Weiler trgovina s meianim blagom Maribor, Glavni trg 10 Zvonolivarna ,Zv ono glas* Maribor, Tomanova ulita A. M. Beranič gostilna „mesto Trstu Maribor, nasproti javne bolnice A. Tkalec trgovec Maribor Gusti Walland • trgovina t papirjem Maribor, Stolna 25 Ivan Pelikan ilaitiiarna Maribor, Gosposka ulica 25 Ana Liubi brezalkoholna restavracija „Pri ivezdi" Maribor, pod mostom Kavarna Temeni Julijana « Maribor Glavni trg 3 Matija Rozman kamnoseški mojster Maribor, Pobreiji W. Witlaczil pekarna Miribor, Grajski trg 3 „Kristal" d. d. tovarna ogledal in brušenega stekla Maribor, Koroška cesta Podruž. Ljubljana, Šiška umetno mizarsko podjetje Maribor, Mlinska ulica 29 NI FpIHin manu'ak,urna in soecijalna 1 J- vJItilll, trgovina svilenih šerp in rut Maribor Grajski trg 1 in Vetrinjska ulica 1 Jakob Preec | tovarniška zaloga manuiaklure l „Pri solncu", Maribor | | samo Gosposka ulica štev. 8. i t t | Inž. arh. jelenec & inž. Siajmer t gradbeno podjetje in tehn. pisarna, d. z o. z. | Maribor, Vetrinjska nlica 30, Tel. 212 fuuiiimonniililli........................,„„„„„„„„„ Ivan Lorber slikar Maribor. Vetrinjska ulica 5 Veletrgovina H. ]. Turad Maribor .....................................................................«»».« t Jakob Lah trgovina Maribor, Glavni trg 2 Franc Žemljic restavracija pri „črnem orlu" Maribor, Grajski trg Ernest in Ana Birtic restavracija pri klavnici Maribor | A. Spatzek l gostilna in kavarna Maribor, Aleksandrova cesla jaš & Lesjak špecijalna trgovina za živila Maribor, Ulica X. oktobra 2 Pavla Jan čer restavracija Pri zamorcu Maribor, Gosposka ulica ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ h. OHISII^ Prva Mariborska tvorvica za fimete, lake in emujlne barve Ludovik Sabukošek •iv. Maribor Maribor T^opoSka Gesta št. 9 jVlaks purjava in drug tovarna perila jVtaribor 4 Karol Preis Zaloga pohištva Maribor Gosposka ulica 20 Lojze Strehar "um, I t kavarna Central ^ j Maribor, Gosposka ulica ........................................................ Tovarna mesnatih izdelkov Anton Tavčar Maribor, Jurčičeva ulica Jos. Hofer Trgovina z muzikalijami, godbenimi inštrumenti, gramofoni in glasovirji Maribor Marko Rosner manufakturna trgovina na debelo Maribor, Slovenska ulica št. 13 Telefon -inter. 232 A. I. Račič restavracija Gambrinus Maribor, Gregortiteva ulica 29 , Maks Ussar kleparstvo in inštalacija Maribor, Gregortiteva ulica Martin Oajšek manufakturna trgovina Maribor, Glavni trg Eksportna hiša *LUNA< lastnik A. Pristernik Maribor, Aleksandrova c. 19 Pavel Meričko lončar in pelar Maribor, TaUenbachova ulica M. Seifried trgovina t drvmi, letom in premogom Maribor, Gregortiteva ulica 1 Josip SuliČ trgovina t tevlji in usnjem it lastnega izdelka Maribor, Aleksandrova cetta 30 Trgovina s'manufakturnim blagom Franjo Lah Jfaribor, Vetrinjska ulica 13 Kavarna »Jadran« lastnik Josip Serec Maribor, Aleksandrova cetta X Terezija PauliČ gostilna Maribor, Stolna ulica 10 Ernest Zelenka zaloga pohištva Maribor Ulica X. oktobra I. Preac manufakturna trgovina Maribor Glavni trg 13 Ivan Mahajnc kavarna in nstavruaja Maribor, Tattenbachova ulica 5 Dr.„Margo" Blockmalz Maribor Dragotin Kopič menjalnica žita in trgovina mešanega blaga Maribor, Aleksandtvva cesta 77 Stumpf - Schrei gostilna Studenci nri Mariboru Srečno novo leto 1929 želita vsem dragim gostom, prijateljem in znancem ler se priporočala za nadaljni obisk Kolodvorska restavracija v Mariboru Tomo in Ivanka Maier Veselo in srčno novo leto želita vsem cenj gostom Micka in Mirko Seme oskrbnika Ruike kote pri Sv. Areha na Pohorju KOLODVORSKA RESTAVRACIJA MIRKO in PAVLA ŠTRUKELJ, ČAKOVEC PIVOVARNA UNION Franc Balon gostilna Maribor Pobretka cesta lO^ID T AH eksP°rt poljskih pridelkov in sadia JUOlr Lj/AI 1 trgovina s stavbenim In meš. blagom OSLUŠEVCI Ing. Unger & Sirak strojna delavnica in podjetje za električno varenje in popravilo parnih kollo". Maribor, Pubrežka cesta. Tel. 14 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odiemalcem ter se priporoča tudi vnapiej za cenj. naročila in beleži MARIBOR Franc in Marija Leben gostilna pri Zlatem levu Maribor, Vodnikov trg 2 z odličnim spoštovanjem Ivan Bauman veležganjarna in Izdelovanje sadnih sokov Št. Ilj v Slov. goricah Do/ček & Marini manu/akturna trgovina Maribor, Gosposka ulica 27 Alfi]« za umetno knjigoveštvo Miho Vahtar izdelovanje okvirjev Maribor, Gosposka ulica 37 I. HochmGller tovarna bučnega olja Tel. it. 339 Maribor. Pod mostom 7 Alojz in Alojzija Kafer Kavarna „Rotovi" • Maribor, Rotovški trg KINO »UNION« MARIBOR * J. M. Dolničar ptvovnrniška reslnvmci/a „Union" Maribor Ivan Šmid krojaški atelje Maribor. Slovenska ulica 28 Mesar tč Matija krojaški mojster Maribor Maistrova ulica IG Ivan Ekart čevljarski mojster Maribor, Mngdalenska c 42 (prt] Koroška c 34) Srečko Pihlar manulukturna trgovina Maribor, Gosposka u'ica 5 Podružnica « §lovcnčeve uprave it Ml arih ap 1IU1 IIIU1 * Koroška c. 1 Vidovič Stanko krojaški atelje Maribor, Gledališka ulica 10 Slavko ČernetiČ moda, galanterija, perilo Maribor, Aleksandrova cesta 23 Vin. Kiihar trgovina z železninn „Pri železnem možu" Maribor, Aleksandrova cesta 1 A. Sprager elektrotehnično podjetje Maribor, Kopitarjeva ulica 12 Josefine Friedl Ilolel Meran Maribor Kristina Vollgruber gostilna in kavarna Maribor, Frankovannra ul 17 Srečno novo leto zeli Fr. Lerh knjigovez Radovljica Vsem cenjenim odjemalcem želi srečno in veselo novo leto Franc Skrianec vahini mlin Radomlje Cenjenim naročnikom, vsem prijateljem m znancem želi srečno novo leto 1929 Anton Stannvnik splošno krojaštvo, Vrnmka 1828-1928 100 let Pri P/eiiveiss-u Ferdinand Sajovic manutakturno tn posa- menteriisko blsigo Kranj A. Rečni k elektrotehnično podjetje Maribor. Pobrežka c. 6 Tel 447 Olga Rupnik atelje za perilo Maribor Slovenska ulica 20 j. N. Sošiarič trgovina z modnim in manufakiurnim blagom Maribor Aleksandrova cesta 13 Jožef KUček mesarija m gostilna „Wilson" Maribor. Aleksandrova c. 53 Konrad Kirbiš gostilna in mesarija Maribor, Aleksandrova c.79 Ivan K.oražija železnina Maribor. Aleksandrova c. 42 Egidij in Karo I Erjavec zaloga in prodaja pohištva BROD (poleg tacenskega mostu) želita vsem cenjenim odjemalcem srečno m veselo novo leto Priporočava se v nadaljno zaupanje in priporočilo Pavlin & Šraj opekarna RADOMLJE Srečno in veselo novo leto vsem svojim prijateljem in odjemalcem želi Anton M01ler mL vinska trgovina in gostilna v Stobu, Domžale. Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem Lovro Mannšek, mesar in gostilničar Naklo — Kranj Ivan Trpin manufaklurna trgovina Maribor, Glavni trg 17 Franc Kothbauer stavbeni in umetni ključavničar Maribor, Tattenbachova ulica 4 Ajjton Golež prodaja srečk Drž razr loterije Maribor, Aleksandrova cesta 42 Maks Weiss bakreno kotlarstvo Maribor, Slovenska ulica 28 Felix S k rabi manufaklurna trgovina Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem in dobaviteljem Jernej Dolhar usnjarna Domžale Ferdinand Tschinkel restavracija in špedicija Kočevje Mila In Maks Mucolint Velika kavarna Maribor, Gosposka ulica 11 Ivan Kravos Maribor, Aleksandrova cesta 13 in Slomškov Irg 6 Anton MDlIer nasl. Vinko Miiller trgovina z vinom Domžale Kočevje Stran Kolinska tovarna Ljubljana PRflU 5RECN0 NOUO LETO 1929 K/1V/IRN/1 ,EVROPA V LJUBLJANI IN SVRdTliTt „LOV/lCKI ROQ' ZAQREB Anton K^Mm tapetnih in dekorattr Ljubljana, Se. Petra nasip it. 45 ŽELI USEK CENJENIM NAROČNIKOM Gostilna Tratnik Ljubljana, Sv. Petra ttita 25 Knajeli Alojzij strokovni utittlj ta krojno risanja Ljubljana, Kriievniika ul. 211 JUQG5L0UfiNSKE TISKARNE PREJ ANTON IN TEREZIJ/I TONEJC CENJENIM Q05T0fl IN nUJdTELJEfl Srečno nooo leto teti Mirko Kosirnik kllucatničarsloo. aatogontka oarltnlee Ljubltano VII. Frankopanska ul. 26 5RECNO NOVO LETO Srečno nooo leto Želi luan Simončič trgootna z mešanim blagom Liubliana Vil, Celovška o. 63 CRTflLNICfl IN TUORNICfl POSLOUNIH KNJIG LJUBLJANA - KONTARJCl/A ULICA 6/11 Srečno in Vtselo novo leto želita Pavel in Marija Šimenc cvetličarna na Sv Petra cesti 55 in pokopališki vrtnar Sv. Krit, Ljubljana Srečno in veselo novo lelo! Srečno novo leto I Tvrdka Pavlin Ljubljana, Kongresni trg 5 Ljubljanski oblačilni bazar, družba z o. z. manulakturna trgovina Ljubljana, Mestni trg 6 Srečno in veselo novo leto ieh vsem cenjenim odjemalcem Mariia in Franc Za!ar mesar in prekajevalec Ljubljana, ta Bežigradom Srečno in veselo novo leto! Josip Stanovnik, Moste-Selo trgovec z mešanim blagom Srečno novo leto Albert Rojina Biffh Life Tailor Ivan Kapelj, Ljubljana 7 Bakrarstvo in kotlarslvo Ljubljana. Celovika 43 Ljubljanska gradbena družba z o. z. Ljubljana, Slomškova ulica 19 -• nir"- -.- !., se priporoča. InJeli srečno novo leto Srečno in veselo novo leto l M. Gostinčar, Ljubljana Sv. Petra cesta 38 Srečno in veselo novo leto 1929 želi vsem svojim cenjenim odjemacem tvrdka Jernej Ložar Ljubljana, Sv. Petra c. 20 V. J. Jeločnik Srečno In oeselo novo lelo želi „Adrija" drogerita. fotomanufahtura. parjumertfa Liubliana, Setenburgooa ulica f specerija, galanlerija in ipanufaklura, zajuirkovalnlca Ljubljana 1912 — 1928 Rožna dolina Srečno in veselo novo leto 1929 želi vsem svotfm cenjenim odjemalcem tvrdka Pepe Lončar Ljubljana, Sv. Petra c. 20 ; Srečno in veselo novo leto j | želi vsem svojim naročnikom ; i: Sršen Ciril, snažilec oken in parketov Ljubljana, Oosposka ulica 3 in se priporoča nadaljni naklonjenosti .......................*......................................... ............................................................... j Srečno novo leto 1929 T | Pletilna industrija i Martin Mahkota ji t Sp. Šiška, Ljubljana Srečno in veselo novo leto itli svojim cenj. naročnikom in znancem vodovodni instalater Jakob Babnlk Ljubljana, šhofja ulica 15 Telefon 3010 Srečno novo leto Srečno novo leto želi svojim odjemalcem Josip Musar, mesar Ljubljana Sv. Petra c. 61, Šolski drevored kolonijnlna trgovina C. Brajer Resljeva cesta 2 Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem trgovina s surovimi kožami Svojim cenj. gostom prav srečno novo leto druiba z o. z. Združene oi/arne Ljubljana Ljubljana, Mestna klavnica Restavracija „Pri šestici" Rezi Zalaznik Srečno in veselo novo leto 1929 želiva vsem svojim cenj. odjemalcem Povh & Medic, Novo mesto Industrija perila vulkinitiranje gumija Mehanična delavnica Srečno novo leto t Ljubljana, Rimska e. 11 Veselo novo leto t Šošterič, Petan & Erker trgovina z ieleznino AR H. IVAN ZUPAN TEHNIČNI BIRO VOLK r LJUBLJANA ^ veletrgovina žita in mtevskih izdelkov LJUBLJANA • GRADIŠČE 13 Ljubljana, Resljeva cesta 20 ORIENT TERPENTIN. PRODAJALNA VM^I \ \ DUNADSKA C. 14 UUBUANA POlfOTKOOVlNA SCHNEIOERIVEROVSEK PRVOVRSTNI MATER3AL-NI2KE CENEH NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA R. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA UUDA 0 II. NADSTKOPJiJ za nakup in prodajo posestev, hiš, vil itd. v Mariboru, Slovenska ul. 2 se je preselila □a aieksandrova c. 18./II. S'jdaj ugodno naprodaj enonads'ropna hi-H z vrtom /a l50.(NiO l)in. Dalje 2 nadstr. stimovanj. hišo za 4UU.UU0 Din. Pozor! Otvoritev Pozor! Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem svojo splošno krojačnico preselil iz Sv. Petia ceste ti. 6 v svojo lr.si.ro hižo z moderno urejeno delavnico, v ROŽNO ULICO S t- 13 (Sv. Jakoba trg), kje' bom izvrševal vse moderne obleke za gospode il> dečke, t.-r športne obleke itd. Istotam bom imel stn'ro zalogo (lionlekcijo) vsakovrstnih oblek laat-reS.ovalka). -iS' Tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov JAKOB PERHAVEC M A D, eno M1IIUVII Gosposka 19 Pristna »llvovka, brlnjcvec, droženka, troTlnovvc, rum, kon akl, vse vr tc likerjev Na drobno Na debelo MALI OGLASI 'aaka drobna vrstica i"30 Din alt vsaka beseda SO par. ajmanjši oglu • •- » Din. Oglasi nad devet vrsti« se računajo viSe. Za odgovor znamko I — Na vpraSanja brez znamke ne odgovarjamo. Veselo novo leto !n srečno želim — Jurij Vrhovnik, krojač, Ježa, Črnuče. Srečno novo leto želim vsem cenjenim ku-povalcem in prodajalcem nepremičnini Obenem se toplo priporočam za prihodnje leto vsem onim, ki želijo kaj kupiti ali prodati, naj se zanesljivo obrnejo na posredovalko Marijo Jančar, Domobranska cesta 23. flužbodobe Gaterist in Žagar spretna, za samico, se sprejmeta takoj. Ponudbe z navedbo plače na upravo Slovenca pod 12.711. Parna opekarna do 1 milijon letne izdelave — išče izobraženega opekarskega mojstra, kateri prevzame vse delo v akord, z nastopom 1. aprila 1929. — Ponudbe pod »Bodočnost 12.695« na upravništvo »Slovenca«. Hlapec priden, pošten, z dežele, se spreime Ljubljana A. Sušnik, Zaloška c. 21. Hišnik ca vilo v Ljubljani, se sprejme. Zahteva se tudi oskrbovanje vrtiča in pomoč v gospodinjstvu; nudi se stanovanje, kurjava, luč. Žele se dobra spričevala. Prednost ima rodbina brez otrok. Predstaviti se: Aleksandrova cesta 2/1. n., pisarna. »Reforma« - Maribor Zastopstvo špecijal. predmetov za obnovo življenja (vegetarjanstvo itd.), išče družabnika. Ponudbe na upravo »Domačija«, Ma-riBor. Zelezninarja detajldsta, z dobrimi referencami, ki obvlada poleg slovenščine tudi srbo-hrvatski In nemški jezik, sprejme Anton Brenčlč, železnina, Ptuj. Vojaščine prosti reflektanti imajo prednost. V ponudbi je navesti zahtevek plače in kdaj vstop mogoč. Dva dobra mizarska pomočnika sprejme takoj — Jakob Kregaj, Viimarje št, 2. Bivši častnik zanesljiv in energičen, se išče za veleposestvo. Ponudbe s priloženo fotografijo na Jugomosse Zagreb, Zrinjevac 20, pod »Veleposjed«. Kontoristinja z večletno prakso in znanjem kakega tujega jezika se sprejme v službo pri lesni družba za takojšen nastop. Ponudbe na poštni predal št. 153. Mizarsk. pomočnika išče Urban Pogačnik, mizarski mojster v Bukovici pri Škof ji Loki, Iščem zobotehnika lahko mlajša moč (Aus-hilfstechnicker). - Reflektanti naj se takoj javijo v zobnem ateljeju Pavle Marije Kocjančič, Ljubi j. Dva vajenca ki imata veselje do trgovine, sprejmem za Kranj. Predstaviti se je osebno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.815. Iščejo se šivilje za kravate! Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12.813. Samostofen pek oeoženjen, zanesljiv in trezen, dobi stalno službo kot skupni delavec v večjem trgu na deželi. Pisma na upravo pod »Pošten in resen« 12.734. Rudarji 1 Premogovnik, stoječi sloj, ■prejme izurjene rudarje-samce na delo; plača 50 do 60 Din na dan. Osebno javiti v premogovniku občina Breznica, železn. post. Preljina, šumadija. Kuharico prvovrstno, ki tudi vsa druga hišna dela vrši, se sprejme v fino hišo (dve osebi) v Zagrebu. Reflek-tira se samo na resno in popolnoma samostojno moč z dobrimi spričevali, ki želi dolgotrajno in dobro službo. Potni trošek v Zagreb povrnjen. - Ponudbe s sliko na naslov. »Zagreb Po-štanski pretinac 208«. Pošteno dekle zdrava, snažna, katera razume kako meščansko in hišno delo, za boljšo mestno hišo, sprejmem takoj. Dekleta v starosti 20 do 30 let z dobrimi izpričevali se upošteva. Naslov v upravi lista pod št. 12,776. Urarski pomočnik delaven in pošten, se sprejme za stalno. Ponudbo na: A. Stoječ, urarstvo, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Čevljarski pomočnik dobro izvežban tudi za šivano delo, se sprejme takoj na stalno mesto. Hrana in stanovanje v hiši. Fr. Travnik, Trebnje. Dober in vesten mašinist za žago, ki je vešč po- sprejme. ako pravila, se Istota skladiščni manipulant za žago, ki zna sortirati in škartirati blago. - Ponudbe naj se pošljejo na naslov: M. Rošič, Sušak, Poštanski pretinac 196. Mesarskega vajenca poštenih ,staršev, močne narave, zdravega, sprejme takoj Jožef Flerin, mesar, Mengeš. Pisarnišk, uradnika išče lesno ind. podjetje na deželi za stalno službo. Reflektira se Xi na prvovrstno resno moč, ki obvlada slovenščino in italijanščino v govoru in pisavi. Ponudbe z navedbo zahtevkov ter curriculum vitae na oglasni oddelek »Slovenca«. Najugodnejši mesec zaslužka! Dnevno zaslužite pri nas 200 Din z našim zastopstvom. Sigurna eksistenca. Zumbulovlč, Ljubljana, Miklošičeva cesta. \luzbeiscejo Visokošolec Z večletno trgovsko akvi-zitersko prakso išče službe. Sprejme vsako primemo zaposlenje tudi na deželL Ponudbe na upravo Slovenca pod »Veselje do Izvenpisarniškega dela« št. 12.673. Prodajalka vestna in marljiva, z daljšo prakso, išče namestitve. Ponudbe na upravo lista pod »Vljudna« št. 12.710. Absolvent sred. teh. šole, z večletno prakso — želi prsmeniti službo v Slovenijo. Gre tudi na poskušnjo. Ponudbe na upravo lista pod »Slovenija«. Izvrstna šivilja mlada, dobro s ituirana, želi obilno delo na dom, zato prosi solidne trgov, in privatne firme za dobrohotno zaupanje dela. Cene zmerne. - Naslov v upravi »Slov.« št. 12.688. Iščem zastopstvo Potn:k za Srbijo in Makedonijo s čevlji. Sprejel bi še neko zastopstvo. Reference dobite na razpolago pod štev. 12.706. Učenka 16 let stara, zdrava in krepka, išče učnega mesta v špecerijski trgovini v Ljubljani. Naslov pove uprava" »Slov.« št. »2.767., Trgov, naobr. uradnik z dolgoletno prakso kot skladiščnik in odpravnik, išče primemo mesto. Gre tudi kot potnik. Ponudbe na upravo v Mariboru.' stanovanja Opremljena soba s posebnim vhodom se poceni odda. Naslov upravi »Slovenca« pod Jt 12.789. Sobo oddam boljšemu gospodu takoj. Vprašati Kolezijska ulica 18, Trnovo« Prazno sobo s posebnim vhodom od. dam. Hradeckega vas 74. Stanovanje soba s kuhinjo v podpritličju ob Dunajski cesti 92, nasproti Urbančka, se takoj odda. Cena nizka. Meblovane sobe parket, razgled na cesto, oddam. Gosposvetska cesta 12, I. nadstr. Na stanovanje se takoj sprejmejo 3 moški. Ulica na Grad 7 a. Lokal se odda Poizve se Breg 2/IL Kavarna s stanovanjem se odda v najem ali na račun. Vpraša se v upravi Slovenca Maribor. Njivo oddam v naiem aH za polovico pridelka. Gnojim sam. Poizve se na Sv, Petra c. 79. htotam oddam sobo. Posojilo se išče tO do 20.000 Din za izpopolnitev dobro uspevajoče ustanove. Dobre obresti zagotovljene. Ponudbe upravi lista pod »Dober uspeh«. Kot družabnik 25.000'Din vstopim- v dobroidočo trgovino cv. dam posojilo za primerno službo. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12.809. Bukova drva z navedbo cene in množine — ponudite družbi Ilirija — Ljubljana. Automobile 4—5 tonske, kupujem in prodajam. Imam v zalogi posamezne dele raznih automobilov. Prevzemam vožnje z osebnimi in tovornimi automobili. Franc Kristan, mehanična delavnica in prevozništvo, Ljubljana, Dunajska c. 54. Hiša z vrtom ali nekaj zemlje, blizu postaje, najraje Ljubljana.Kranj, se kupi. Ponudbe pod »Upokojenec« na ogL odd. »Slov.« Koncertne citre poceni naprodaj. Vpraša se v podružnici »Slov.« v Celju. Glasovir dobro ohranjen, se proda. Kje, pove uprava »Slovenca« št. 12.817. [BES Jahalni konji dobri, tudi za vprego, 5 in 6 let stari, naprodaj. - Oskrbništvo Fužine, D. M. v Polju pri Ljubljani. Enodružinska hiša nova, z vrtam, se proda v lepem industrijskem kraju za 32.500 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod šifro »Za obrtnika ali upokojenca« štev. 12.810. Prodam hišo s pripadajočimi gospodarskimi poslopji in z vsem inventarjem vred. Hiša, v kateri je gostilna in trgovina, je ob cesti in ima več sob za tujce. Gostilna je edina v župniji. Po. jasnila daje Ivan Buh v Črnem vrhu, pošta Polhov gradeč. Smrekova drva suha, meterska (krajniki) vedno v zalogi po nizki cenil Postavim tudi na dom v Ljubljano ali bližnjo okolico. Pavel Božnar, Polhov gradeč. m Obiščite restavracijo in vinotoč »Bavarski dvor« Ljubljana, Dunajska c. 31, poleg glavnega kolodvora. Točijo se pristna dalmatinska in domača vina po najnižjih cenah. Mrzla in topla jedila vedno na razpolago. Zjutraj se odpre že ob 6, Dve harmoniki naprodaj, 4 in 5 vrstni, dobro ohranjeni - cena solidna. - Arzenšck Štefan, peta mestna hiša za Bežigradom, Ljubljana. Pozor! Kateri stavben;k bi gradil lesene hišice, naj se zglasi pri g. Pristolič v Maribora, Gosposka ulica št. 38/11. » »Naš glas« list državnih nameščencev v povečani izdaji i vele-zanimivo vsebino izšell Berite ga I Izumitelji naročite si »Die Neuhcit«, Berlin S. 42. Na ogled pošilja E. Franki, Maribor, Vetrinjska 5. A dova moka 5 Din garatirano pristna, od 23 kg naprej. Pošilja Pavel Sedej, umetni mlin, Ja-vornik, Gorenjsko. Prodam »Mladiko« 1. 1927. in 1928., broš., dobro ohranjeno, še kot novo, a 55 Din in dobro ohranj., vez. »Vrtec« 1. 1920. do 1925.Z26. a 13 Din in vez. »Angelček« Podgane ubija RATOL 1. 1919. do 1925./26. a j Polj. miši ubija ARVICIN 8 Dfn. Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.764. Harmonikarji, pozor! Kdor želi imeti dobro harmoniko, naj se takoj obrne h K Jancu, izdelo-vatelju harmonik, Ljubljana, Bohoričeva 9, za »nove harmonike ali popravila«, ker le on dela dobro in iz dobrega ma-terijala najcenejel Več avtomobilov Ščurke ubija GAMADIN Stenice ubija STENOL Bolhe ubija PULEKSIN Dobivajo se povsodl Biokemia, Zagreb, Hatzo-va ulica 25. Tel. br. 59-69. kg Puhasto perje 38 Din. razpošiljam Samostoj, gospodinjo neodvisno, staro nad 40 let, zmožno priproste meščanske kuhe in vseh hišnih del ter vsestransko štedljivo, snažno in zanesljivo, sprejme dvočlanska družina. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Stalnost 50« 12.821. Prodajalka sc sprejme 7.a trgovino z mešanim blagom. Prednost imajo manufakturi-stinje. Ponudbe z navedbo rlače in dosedanjega službovanja. Sprejme se tudi vajenka. — Josip Langeršek — Marenberg. Učenka za strojno pletenje sc sprejme. Naslov v upravi lista pod št. 12.806. Agilne zastopnike in akviziterje išče svetovna zavarovalna družba, ki deluje v vseh zavarovalnih panogah za vse večje kra>j mariborske oblasti. - Pri uspešnem delovanju plača poleg provizije tudi fiksum. - Ponudbe pod: »Velik zaslužek 12.740« na upravo Slovenca. Družabnik s kapitalom do 100.000 Din se sprejme v že dobro vpeljano podjetje živilske industrije v svrho povečanja. Reflcktira se samo na resno, marljivo osebo, ki bi osebno sodelovala. - Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod »Siguren uspeh«, ^ 1000 Din dobi oni, ki preskrbi stalno službo, sluge, skladiščnika ali kaj slične;!a. Pismene ponudbe samo na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »točen«. rili/.v t 'UMI; rabljeaih, v popolnoma dobrem stanju, kakor: Alfa-Rooieo 6 cilinderski, Fiat 501, 502. 509, Cne-ft osebnih in avto-Sofšqv, Pontiac, Oackland, Bnick, Renault 6 sedežni taksi, Peugeot mali, potniški, takse prost. Peu-iV.„. . Oi iz Up ; kl(-r *al°ifa Ira a Imam geot 24 m 35 HP Citroen tud, h „ h k J00 (J u' A wfnd°rcr:! L Brozovič. kem čist,o H 6 sedežen, lažje in težje po povzetiu naimani 5 kg , Izkoristite priliko. do- Bazar Krojaški pomočnik išče mesta. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »12.814«. Dekle iz boljše hiše želi službe kjerkoli k gospodinjstvu' v trgovino ali k otrokom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pridna« št. 12.807. Gre tudi na deželo. Črn doberman se je zatekel 26. deceri. bra blizu Ljutomera. Vrniti ga je proti nagradi dr. Lorgerju, Šmarje pri Jelšah. Udova starejša, inteligentna, išče mesta proti mali plači. Gre k staremu gospodu ali dami, prevzame postrežbo bolnika ali varstvo otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod št. 12.818. Mizarski pomočnik pošten, vajen vsakega boljšega dela, išče službe. Ponudbe na upravo pod »Pošten delavec« 12.805, Mlad obrtnik z 80.000 Din gotovine sc želi poročiti z dekletom, ki ima posestvo, v starosti 20—25 let Le resne ponudbe s sliko na upravo lista pod štev. 12.816. Mladenič 30 let star, skromen in priprost fant, mirnega in treznega značaja, v dobri • talni el,i4ki . n„„i.n An — • —, u.uv.i, O j.1 U,,VU \t„ pokojnine, želi poročiti 24 do 30 letnega poštenega in dobrosrčnega dekleta. Ponudbe sprejema uprava lista pod šifro »Značaj« 12.820. Diskre-cija zajamčena. Posestvo pripravno za vsakega obrtnika, v Leskovcu pri Krškem, se radi preselitve takoj ugodno proda. Naslov pri upravi »Slovenca« pod štev. 12.703. in tovorne avtomobile različnih znamk; motocikli - pod kolodvorom na Ble- največja izbira različnih znanih znamk z in brez ličnih znamk; motocikle -najboljšem stanju, proda po zelo ugodnih cenah O. žužek, Ljubljana, Tav. carjeva 11. Koks suh, 80 Din (100 kg) vedno na zalogi. - Mestna plinarna. Majhno posestvo obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, vrta, dveh njiv za 4 mernike posotve in kozolca je za nizko ceno naprodaj. Posestvo se nahaja v nekem tigu, tik drž. ceste, oddaljeno 5 minut od železn. postaje. V hiši je elektr. razsvetljava. - Naslov se izve v upravi št. 12.824. t I Hlode bukove in hrastove (hrastove že od 20 cm naprej), kupuje parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana Stružnico in vrtalni stroj rabljeno, dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe je treba poslati na naslov: M. Rošič, Sušak. Poštanski pretinac 1%. Kupimo stružnico (Drehbank) za železo —. srednje veliko, •> Tovarna hranil Šmarca - Kamnik. Registrirna blagajna rabljena, vendar precizna, Hrastcva-cerova drva polsuha, 10 vagonov, prodamo. Naslov v upravi du proda I. Žirovnik na Bledu. Gramofon-kovčeg nov, z 12 elektri. ploščami, poceni prodam. Se-ljek, Planina pri Rakeku. Prodam stroj za izdelovanje cementne strešne opeke za-krivač (ref. Briland), popolnoma predelan tako, da lahko napravi 1 oseba 50 kom. na uro. Ogleda se lahko vsak dan pri Francu Dolničarju, Blatna Brezovica št 49, ali pa zamenjam za cevne modele večje dimenzije. Škornje nove, močne, št. 43, Iz krom juhtne, prikladne za lovce ali ribiče, po najnižji ceni. Lovro Zupan, čevljar, Zalokarjeva ul. 9. Tre je sukenj in moška obleka, dobro ohranjeno, ugodno naprodaj. Naslov v upravi pod št. 12.812. Matija Terlep Ljubljana 7, Sv. Jerneja c. priporoča svoje podjetje, kovanje konj, vozov in kolarstva, Kovtre platno za rjuhe, rujavo in belo kotenino, Sifone in razno damsko blago kupite brez dvoma najugodneje pri tvrdki IVAN KROŠELJ na Kette-Mur-novi cesti 15 in v podružnici na Zaloški cesti 17. BHBUDMUBHaBH Patent fotele Patent divane Otomane Modroce Posteljne vložke dobavlja najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik Ljubljana Krekov trg 7 Najmodernejše blngo in pliši vedno v za^gi ■nBosaaacinaa^anBi Moške štofe kam^arne, doblue za površnike, klobuke, čepice, razno moško perilo, kupite najcenejše pri tvrdki Ivan Krošelj na Kette-Murnovi c. 15 in v podružnici na Zaloški c. 17. iifšimlii pop se išče. Poštenost in treznost poifoj. Služba v okolici Celja. Nastop s 15. februarjem. - Več se izve v podružnici »Slov.* v Celju. ješprenj, ajdovo moko veduo svei o.iila.a n« dol.eo veletrgovina A. VOIH LJUBLJANA Kcsljcva cesta 21 Kolesarji, pozor! Sedaj je tisti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim pppravilom. Emajliranje, poniklanje, popolno raz-loženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih cenah. Priznana najboljša, najcenejša mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR, Tattenbachova ulica 14, nasproti »Narodnega doma«. Zadostuje dopisnica, da pridemo po Vaše kolo na dom. Urarska popravila izvršuje najceneje in naj-precizneje Franc Wolfing, urar, Gosposvetska c. 12. Najceneje prevzema vsa stavbinska kakor tudi pohištvena dela. — Sprejme se en vajenec. — Jože Sitar, strojno mizarstvo, Križe pri Tržiču. Kdor želi izvrševati trgovino z mešanim blagom v Ljubljani ali okolici na drugo koncesijo, naj stavi ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Trgovina«. naočniki Gradbena podjetja! Priliko za gradbeno delo na deželi nudi »Marstan«, Maribor, Koroška c. 10. Landaver prodam polkovnik Ccda Jovano v:č. Vprašati v artilerijski vojašnici v Ljubljani, tcle- Inn »t Prodam hišo t vrtom v bližini Ljubljane in kolodvora za 70.000 . - . ------ Din za obrt in lesno in- se kupi. Ponudbe na dustriio. — Naslov pove Ljubljana poŠt, predal 2«. uprava it. 12.819. Gospiska ulita 5 Spcc< alna d lovnim za otcano optiko, pod vodstvom diplomiranega optika E. Pe.rln, absolventa strokovno visoke šole za optiko v Jeni ,Vaš slrokovn akf „Vaš svetovalec!" Brzojavne droge Kupim 1500 komad, smrekovih in jelkovih brzo. javnih drogov, in 1200 komadov borovih brzojavnih drogov. Dobava do 28. februarja 1929. Zahtevajte dimenzijo in pogoje drogov, ter ponudite Vašo najnižjo ceno od ma franko vagon naloženo nalagalnih postaj. -Ponudbe na naslov: Korošec Dragotin, trgovina z rudokopnim lesom — Šmartno ob Paki (Gorenje št. 7). ki krepi in zdravi ialodec Vsakovrstno llitn Ssngnle pc naivišiib cenah. CERNE. invelir. Ljubljana, VVoltova ulica št. 3. Patent divani v modernih vzorcih pliša, otomane od 550—850 Din priznano najsolidneiše kupite pri Rudolfa Sever, tapetništvo, Marijin trg 2. Za LJUBLJANA TAVČARJEVA ULICA 1 Smuči, sanke, drsalke Stremena, krpljice Palice vseh vrst Ves smučarski pribor olonn aau/f Srečno in veselo novo telo jele sledeče tvrdke: Josip Čer tali i čevljarski mojster Ljubljana Sv. Petra cesta 47 Schneider & Verovšek trgovina t ielesnino Ljubljana Dunajska cesta Franc Trebušak modna krojačnica Ljubljana Gosposvetska cesta 6 (na dvorišču) Karol Blatnik strokovno čevljarstvo Ljubljana Hrenova ulica 20 Ivana Zupančič mesarica Ljubljana Šolski drevored (stojnica) Salon ta dame in gospode Anton Tur k Ljubljana Miklošičeva cesta št. 7 T. jugosl. izdelovanje drož Mar. Volk-Košmerl Ljubljana Zupančič Ivana mesarija Ljubljana Šolski drevcrred Jakob Petrič mesar Ljubljana Šolski drevored (stojnica) Franjo Zaje st. brivec Ljubljana Dunajska cesta 12 Jakob Jesih mesar Ljubljana Šolski drevored Franjo Zaje ml. frizerski salon Ljubljana Pražakoca ulica 15 Franjo Žabjek brivski mojster Ljubljana Cerkvena ulica 1 Ignac Vehar splošno mizarstvo Ljubljana Gradnika ulica 12 Marija Vehovec modna trgovina Ljubljana Kongresni trg 4 Alojz Fuchs juvelir Ljubljana Šelenburgova ulica 6 Ivan Pavlin izdeluje in popravlja dežnike Ljubljana - Trnovo Razpotna ulica 6 Fr. Balon krojaški mojster Ljubljana Dunairka cesta 9 Ivan Arbi pekarija Ljubljana Zvezdarska ulica 4 Matko Soklič ml. trgovina z meš. blagom Ljubljana Hrenova 19 (Žabjek) Aleks. Oblat trgovina čevljev Ljubljana Sv. Petra cesta A. & M. Zorman trgovina z moko in deželnimi pridelki Ljubljana Slai i trg 32 Srečno Novo leto ieli Kavarna »Vospernik* Ljubljana Strni trg 32 Angeloslav Hrastnik trgovec Ljubljana Iiarlovska cesta S And. Žnidar modni atelje za gos p. Ljubljana Te■■ 3251 Reber št. 11 (vhod s Starega trga) Ivan in Uršula Rozman Marija Janežič čevljar Ljubljana Rožna ulica št. 3 Ivan Kralj trgovina z meš. blagom • Ljubljana Stari trg 30 F. M. Živec gostilna in zidar, obrt Ljubljana Rimska cesta 17 Trgovina Pri Amerikancu Ljubljana Stari trg št. 10 Priporoča: Klobuke, timsko perilo, modno blago. Kupuje kože vsakovrstne divjačine. mesarica Ljubljana Poljanska cesla 54 Srečno Novo leto! Gostilna pri »Jerici« Anton in Jcrica Žičkar Ljubljana Prešernova ulica št. 9 Franjo Malis diplomirani krojač Ljubljana Tržaška cesta 29 Tiskarna „i\uiemur Pogačnik Albin Straiište pri Kranju Franc Lavtižar mesar in posestnik Ljubljana Sv. Petra cesta Beti Orehek zajtrkovalnica in vinska klet Ljubljana Kolodvorska ulica 26 Josipina Podkov in sinko Josip mesarija Ljubljana Sv. Petra cesta 7 Kajo Belič zlatar in juvelir Ljubljana Vidovdanska cesla 2 Srečno Novo letot Mih. Marija Repanšek gostilna pri >Vitezu« Ljubljana Breg 18 Jos. Rebek ključavničar Ljubljana Cankarjevo nabrežje 7 I. Kostevc manufaklurna trgovina Ljubljana Sv. Petra cesta 4 Marija Rogelj manufaklurna trgovina Ljubljana Sv. Petra cesla 26 Ivan Krošelj manufaklurna in konfekcijska trgovina Ljubljana Kelte-Murnova (Martinova) cesla 15 Stanko Kezele kleparski mojster Ljubljana Bohoričeva ulica 3 Miroslav Bivic knjigoveznica in kar-tonaža Ljubljana Vidovdanska cesla 12 Anton Merhar pletarska delavnica Ljubljana Sv. Petra cesla 22 Kati Begus trgovina z meš. blagom Ljubljana Vidovdanska cesta 2 Lekarna Leustek ^ Ljubljana Resljeva cesta 1 Iv. Bussolini delikatesna trgovina Ljubljana Lingarjeva ulica Karol Mnrolt trgovina špec. blaga Ljubljana Trnovska ulica 13 M. Urek trgovina z meš. blagom Ljubljana Cankarjevo nabrežje 7 van Gjud brivski salon Ljubljana Stari trg št. 30 Josip Miletič brivski salon Ljubljana Karlovska cesla 14 Hinko Sevar anlikvarial-ktijigarna Ljubljana Stari trg Ant. Stacul delikatesna trgovina Ljubljana Šelenburgova ulica Ivo Potočnik gostilničar >Reininghaus< Ljubljana VII. Kavarna in vinolol »Central« Ana Miholič Ljubljana Sv. Petra nasip Ivan Lupše modna, manufaklurna in galanterij, trgovina Ljubljana Iiarlovska cesla 30 Eduard Škopek urar trgovina z urami, zlatnino in optiko Ljubljana Mestni trg 8 Josip Cotič s soprogo Ljubljana Kelte-Murnova eesta Marija in Franc Juvan gostilna *Pavšek* Ljubljana Kelte-Murnova c. 26 Gostilna »Koroški dorru M. Petrič Ljubljana Poljanska cesta 11 Vekoalav Vyborny brivski mojster parfumerfja Slovenjgradee Gradbeno podjetje graditelj Ročak & Comp, družba z o. e Trbovlje Anton Velkavrh mesar Spodnja Šiška »Pri roci* Celovška eesta 65 Ivan Pestotnik špecerijsko blago, delikatese, bonboni, likerji Ljubljana Sv. Petra c. 14 Ivan Zupančič izdelovalelj metel Ljubljana Nova ulica št. 3 •J. • U •• !.'/. - Trink mizarstvo Ljubljana Linhartova ulica 8 F. Fajdiga sin zaloga pohištva in mizarska delavnica Ljubljana Sv. Petra cesta 17 Veselo novo leto želi Ivan Meglič splošno ključavničarstvo Ljubljana Marija Urbas nasl. pristne kranj. klobase Ljubljana Komenskega ulica 16 Tel. št. 2S65 ■Jernej Jelenič tovarna kisa Ljubljana Tvrdka Albreht Ant. vrvar Ljubljana Sv. Petra c. 6 Vtem svojim gostom želim srečno novo leto Marijan šilovič gostilničar Udtnat Zaloška cesla 37 Srečno novo leto! Hotel in restavracija »Lloyd« Franc Bučar Ljubljana Sv. Petra cesta 7 Anton Legat trgovina s špecerijskim, kolonijalnim in delikatesnim blagom ter zajtrkovalnica Ljubljana Miklošičeva c. 28 Ivan Srebot čevljarski mojster Ljubljana Ravnikova ulica 15 Ant. in Mar. Gregorc mesarija Ljubljana Poljanska cesta 81 Šolski drevored Alojzij in Mar. Kocjan mesarija Ljubljana Šolski drevored Marija Perne trgovina z meš. blag, Spodnja Šiška Celovška cesta 71 Srečno novo leto želi ■vsem mojim cenj. naročnikom Stanko Mahovič brivski mojster Ljubljana Ahacljeva cesta 10 Jos. Vodnik trgovina kisa Ljubljana VII. Celovška testa 42 Josip Levanii veletrgovina s vinom Ljubljana VIL Franc Uršič krojaški mojster Ljubljana VII. Medvedova cesta 26 Franja Ocvirk mesarija Ljubljana Poljanska cesta 53 šolski drevored Franc Iglič krojaški atelje Ljubljana Slomškova ulica 1 I. Sorinilz urar in trgovina z zlatnino, srebrnino in urami Ljubljana Sv. Petra cesta 16 Srečno novo četo ieli trrdka Leopold Sušteršfč avloličar in tapetnik Ljubljana, Dunajska c. 41 Leopold Rijavec krojaški mojster Ljubljana Miklošičeva cesla 7 Čudež if: Brcar trgovina tehničnih predmetov za mline Ljubljana Kolodvorska ul. 35 Franc Janežič aoslilničar Domžale Frane Tekavec krojač Ljubljana Poljanski nasip 8 Ant. Stiplošek sobni in dekoracijski slikar in pleskar Ljubljana Delavnica: Krakovska ulica 5 Gerbičeva ulica 9-4 (Kolezija) Dom. čebin premog, drva, koks Ljubljana Veselo novo leto želi svojim odjemalcem trafika Fricko in Zvonka Juvan Ljubljana Kolodvorska ulica 35 Viktor Šober trgovina s špecerijskim in mešanim blagom Ljubljana Sv. Jakoba trg 4 M. Bogataj gostilna Kočevje Jožef Žagar mizar Dravlje p. Ljubljani OROSLAV SLAPAR splošno krojaštvo LJUBLJANA Ravnikarjeva ulica 13 Pilarna Ivan Figar Ljubljana Štefan Cimermm mehanična delavnica klobučarskih izdelkov Valentin Aiknn sedlar in tapetnih Rudolf Pust goetilna in me tarifa I. del. kons. druilvo prodajalna '•'•••S« Mhlnjii | Vode • Gostilna »Društveni domt Justi Rosin delikatesa in vinolol /. del. konz. društvo prodajalna Društveni dom Trbovlje Franc Šetinc trgovina z mešanim blagom Pivovarna s>Union* zaloga Trbovlje Florijan Roje Ferdo Areeniek ssto-podjetfs Trbovlje 11 Zupan Marija gostilna Albinlzlakar trgovina z mešanim blagom 'Alojz Cerar izdelovale!} sodavice in pokalic Drago Radej trgovina t mešanim blagom Alojzija Kramar gostilna Betje Ivan Zavolavšek, urar in trgovec s sri-brnino in gramofon-' skimi ploščami Josip Ciuha gradbeno podjetje Karel Kozina slaščičarna Dominik Kokalj kolodvorska restavracija Anica Berger delikatesa in zajtrlcovalniea Slavko Puikar brivski salon Trbovlje I-Il Ivan Rovinik splošno Čevljarstvo Josip Dobočnik čevljarna Ivan Forte trgovina blagom z mešanim Miloš Škrbec konfekcijska industrija Mirko štuhee gradbeno podjetje Ormož—Trbovlje Marko Boruiak in tin urar, fotograf t« izde-lovatelj stolpnih ur Anton Opavleul strojno mizarstvo Jakob Klenovšek elektro-lehnično podjetje, telefonski in radio oddelek Anton Medvejšek krojaštvo Dragotin Korbar betonska Ivornica in gostilničar Zagorje ob Savi Veselo in srečno novo leto želi vsem. cenjenim odjemalcem •n se priporoča najtopleje m obilen obisk v novem letu Marija Orožnik trgovina t mešanim blagom VIŠNJAGORA, poleg šole Vsem svojim odjemalcem želim srečno in zadovoljno novo leto, priporočajoč se za nadaljnjo naklonjenost Franc Pirkovič trgovec z mešanim blagom in dežemimi pridelki RIBNICA NA DOLENJSKEM Srečno novo leto želi vsem cenjenim obiskovalcem Restavracija in vinolol ,,Bavarski dvor" LJUBLJANA, Dunajska c.31 poleg gl. kolodvora Srečno in veselo novo leto želi Franc Končan splošno ključavničarstvo Domžale Veselo novo leto želi cenjenim naročnikom Čevljarstvo Anton Separ, Bled Srečno in veselo novo leto želim prečastiti duhovščini in cenj, naročnikom Avg. Megušar izdelov. cerkv. orodja in posode Ljubljana, Karlovška cesta 2 Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim gostom, ter se v naprej priporoča za obilen obisk Franc Oset restavracija „Nova pošta" DOMŽALE Veselo in srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem prijateljem in znancem Anton Legat trgovina s ttpec u kol. d. d. blagom in aa.interkooalnica Ljubljana, Miklošičeva 28 Srečno novo leto ieli vsem prijateljem in znancem Franc Pust ova rodbina tesarstvo, Ljubljana Veselo in srečno novo leto želim svojim naročnikom in se nadalje priporočam LauriČ Anton splošno kleparstvo Moste št. 43, Ljubljana Srečno in veselo novo leto ieli vsem odjemalcem tvrdka Anton Šinkovec trgovina s čevlji Pod Trančo 1 Srečno novo leto ieH Franc Kos mL, Ljubljana zastopnik tovarne čokolade K. M. Schonda, Beograd in tovarne mita Jiertma" d. d. Rrulevae Srečno novo leto želimo vsem cenj. odjemalcem Ivan Rode mesar Zelena Jama — Vodmat - Bizovik Josip Vraneiit brivski salon Josip Varga parna pekarna Ivan Udrih zaloga manufakture in krojaštvo Josipina Rzeničnik modna trgovina šivilja Fran Lotrič gostilna »Ratitovecc češnjica prt Železnikih Vsem cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem želi veselo, srečno novo leto tvrdka • M. Horvat splošno čevljarstvo Ljubljana Dunajska cesta 9 ter se priporoča ea nadaljnjo naklonjenost Vtielo novo leto telim Mreiar Alojt mesar Bt. Vid n. Ljubljano Urbančič Marija kovaška delavnica Ljubljana Hrenova ul. 19 Bela Fischer Ljubljana zastopnik »Albm*- Tvornice Sapttna d. d. (Odolkomp.) Novi Sad A. Kavčič mehanična delavnica Olince Tržaška cesta lt Rožna dolina štev. 4, cesta X Srečno in veselo novo leto ieli vsem znancem in naročnikom Val. Accetto stavbeno podjetje Ljubljana Srečno novo leto ieli vsem svojim odjemalcem Neža Jerman branjarija Hrastnik Breino novo loto Franc Erjavec pri rflati lopatie trgovina « ieleznlno Valvazorjev trg 7 Franja Krieger- Dolinškova sodavičarka Eriko Srečno novo leto ieli Hotel Lackner Črnomelj Srečno novo leto ieli vsem svojim odjemalcem Janko Arnšek modno krojaštvo Hrastnik Breino novo leto Leop. Cankar trgovina Ljubljana Triaška cesta 6 Franc Zupančii strokovno čevljarstvo Ljubljana Kette-Murnova cesta 9 Veselo, srečno novo leti ieli svojim naročnikom Anton Bene galija modno krojaštvo Ljubljana Krekov trg 10 Srečno novo leto ieli gradbeno podjetje Jos. Misson Ljubljana Cigaletova ulica IS Martin Mali spectjelna delavnica m ličartje in tapecirani* avtomobilov Domžale Srečno novo leto ieli vsem svojim odjemalcem Josip Zupan trgovina z mešanim blagom Hrastnik Alojzij Vrabec stavbeno in galantm rijsko kleparstvo Ljubljana Sv. Petra nasip 41. Veselo, srečno novo leto želim vsem cenj. odjemalcem ter se za nadaljna naročila priporočam Franc Kosmač splošno ključavničarstvo Ljubljana, Jeranova ul. 5 ©eselo in srečepolno nor>o lefo želi spojim cenjenim odjemalcem in prijateljem torHka J^OPal^, Kongresni trg 14> Veselo in srečno novo leto ieH /. ROZMAN izdelovtelj m eksport pristnih kranjskih klobas Ljubljana, Sv. Petra c. 85 Veselo novo leto želi Andref Belič trgnina z meianim blagom Ljubljana VII.. Kavškora cesta 18 Podružnica: Janševa ulica štev. 1 Srečno veselo novo leto želi v*em svojim cenjenim odjemalcem ter se priporoča v bodoče Zvonar na in livarna BT. VID nnd Ljubljano Lastnik Ivan Kogovšek Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim članom Kmetijska zadruga Višn/agora ter jih prosi, da tudi v bodoče ostanejo zvesti zadružnemu načelu: „Svoji k svojim" Načelnik: ERJAVEC Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. gostom, prijateljem Mihael Kavčič gostilničar in posestnik v ZG. S1SKI SREČNO NOVO LETO VSEH CENJ. ODJEMALCEM DRAGO SCH1VAB, UUBUANA Srečno in veselo novo lelo 1929 želi Zastopnik Edison Bell Penkala „. Bon>, LIuM,„„. I. angl. jugoslov. tvornica gramofonov, Zagreb šeienburgova ulica štev. 5 Josip Tomažič krojaški mojster Celje, Wa okopih 5 Srečno in veselo novo leto ieli cenjenim odjemalcem /os/p Plevčak čertjamki mojstur Celje, Kralja Petra c.S8 Prav srečno novo leto ieli cenjenim dosedanjim in bndoHm naročnikom ključavničarstvo in inštalacija za vodovode in centralne kurjave Fr. Ouček Trbovlje Srečno novo leto ieli vsem svojim eenj. odjemalcem /osip Omerza zatlopnik A. E. G pisalni strojev Ljubljana, Dunajska cesta 611. Srečno novo leto ieli Eertdii Šušterš/Č slikarski mojster Moste, Selo itev. 50 Kavarna Evropa lastnica Helena Krušii Celje, Kralja Petra c. 4 VINKO KUKOVEC slavbno podjelje, tesarski mojster, trgovina x lesom in parna žaga CELJE - LAVA Veselo in srečno novo leto želita vsem cenjenim naročnikom in se priporočata ALBIN in ANTONIJA PLAN1NC mizarstvo Celje, Zavodna 50 Valentin Hladin manujuklurna trgovina Celje ieli vsem svojim cenj. odjemalcem Drago Cerlini m< dnu trgovina Celje, Glavni trg 14 Industrija kravat Celje, Glavni trg 17 Ivan Hajny zaloga poljedvlMh strojev Maribor, Aleksandrova testa 43 Franc Žmitek razpoiiljnlmca uro Bohinjska Bistrica Bogdan t i!i t truovina t imeznlno LJubljana Dunnjiku retta II Vsem cenjenim odjemalcem ieli srečno in veselo novo leto Miha Koren tlatar in draguljar Trbovlje Veselo in srečno novo leto telt modna trgovina T. Ef?er Liublmnn Sv. Petra eestd t Franc Serbec izdelovanja Urazza Glince IX., št. 21. (Vič) Ljubljana Srečno novo leto ieli tvrdka R. Japeli in drug sobno, dekorativno irkoslikarstvo in pleskarstvo Trbovlje Vtem cenjenim gostom ieliva srečno in veselo novo leto F. in Sv. Kolen c Sp. Šiška, Janševa 3 in se priporolava za nadaljni obisk Vsem obiskovalcem šmarjeških toplic pri Nov t m mestu teli srečno novo leto Uprava šmarjeških topic Veselo novo leto 1929 Ieli vsem svojim cenjenim odjemalcem, pri-jateljem in znancem, trgovec in gostilničar Josip Olup, Ljubljana Stari trg 2 na vogalu Obenem priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih moških m deških oblek, ver.la in pletenin kakor tudi manu/aklurnet/a blaga angleških, čeških in domačih 'ocarn. — Priporoča tudi svojo starozvano gotlilno „Pod Trunčo" kjer se toči j" pristna štajerska in dolm ska vina, po najnii/ih cenah, čez ulico 1 din ceneje. Veselo in srečno novo leto ieli tsem cenjenim odjemalcem Ivan Avguštin trgovina deielnih pridelkov Škofja Loka, kolodvor Anton Markun trgovina z usn,em Ljubljana Kolodvorska ul. 41 Franc Zaletel žganjekuha St. Vid • nad Ljubljano Srečno novo leto ieli ceni udjemalrem in *« ie nadalje pri nrofa Vinko Podobnik truur nn . ku \'Om Triaika ceita is Srečno in veselo novo leto Srečno in veselo novo leto , »ti/. vsem cenjenim odjemalcem prijateljem in znancem želi Alojz in Marija Nek rep gostilna pri „Ztaltm konjičku" Maribor, Vetrinjska ulica Doooljajem si tvojim ctnj-mm odienalrtm naznaniti. da je dolgoleim potoralm zastopnik Je Theo SeiIz na bum ju in Kreuznachu ob Renu Q<>syO't /osip Mascha s 1 januarjem pristopil o m/t službi k moji firmi, ter rljurlno prosim, da se mu izkaze popotno zaupanje, Petar / Miovič _frr. dvomi dobavite 11. Maribor And. Mejač veletrgovina z vinom Srečno novo leto ielim vsem svojim cenjenim odjemalcem* Komenda pri Kamniku VINKO SAVNIK MODERNA TRGOVINA Z MA-NUFAKTURN1M, MODNIM IN GALANTERIJSKIM BLAGOM Srečno novo leto ieli vsem svojim obiskovalcem »Kino Union< • Hrastnik Srečno novo leto ieli vsem svojim odjemalcem Jerica Hočevar trgovina z mešanim blagim Hrastnik Srečno novo leto ieli vsem svojim odjemalcem Alojz Loger gostilničar, mesar, veleposestnik itd. Hrastnik Anton Prebil splošno ključavničarstvo Glince Cesta /, štev. 6 JANKO ROZMAN krojaštvo LJUBLJANA VII on Srečno in veselo novo leto zeli vsem cenjenim naročnikom Valentin Vojska pleskar Ljubljana, Cerkvena ul 11 N. M. Malgaj trgovina in gostilna Spodnia Šiška Knezova ulica 19 RADOVLJICA e&eGeeeee&eeef &£>£>£>£•£>&&$£>£>£> &£>{>£>£&£>&££>£> I Srečno novo lelo 1929 želi cenjenim odjemalcem tn se priporoča za nadaljuo uaktuujeuost tvidka HARL PRILOG tre o mo volne bombaža In galonferlte Na debelo: Gosposka ulica štev. 3 Na drobno: Stari trg 12 - 2ido\ska ul.4 $ KAMNOSEŠKO IN KIPARSKO PODJETJE T"»f~k & X TI * t . TIVAINJU IVUfNUVAK LJUBLJANA, POKOPALIŠČE SV. KRIŽ SreCno nniin IpIa IA1A ■IV*V H.IU Zeli vsem trgovcem, obrtnikom m Indu-sirltalctni tvrdho £ GROM £ corlnsko- nncrrrintCki In f w V" V Vl»f»0«i» ■■■ spedlcljshl biro Lfubliana Srečno in veselo novo leto žele naslednje ptujske in druge tvrdke: Julij Žilavec mesar in gostilna pri kolodvoru Ptuj Ljutomerska cesta 8 Anton Brenčič trgorina z ielezmno zaloga orožja in municije Ptuj Aloizij Pinoza urar in draguljar Ptuj Krekova ulica 8 Ivan Cvikl manufakturna trgovina rtuj Snoj & Urbančič veletrgovina z galanterijo in konfekcija perila Ptuj Na drobnot Na debelo! A. Sencar in sin trgovina t špecerijskim blagom, deželnimi ftrideiki in delikatesami. Nanup in eksport ajc. UonOpShka velikoprodaja *oli. Zamenjava batnega olja. Zastopstvo Vacuum Oil Comp. Ptuj Katarina Zemijič v Ptuju y preizkušena babica pri Dravskem mostu, želi srečno in veselo novo leto vsem nje rojentkom iz pretetenena leta. ki v h je bilo v Ptuju in okolici 92 (med temi 'udi en cigantek) ter so porodi povsod dobro iz ekli Istočasno pa se tudi skrbnim bodočim materam za teh- 1929 prav toplo priporota. V Ptuju, dne 26. dec. 1928. Kati Zemljit. Fric, Mirni, Antoni/a Vreg gostilna, trgovina, mesarija, tobačna trafika in zalooa piva v Leslcovcu pri Ptuju Srečno in veselo novo leto in topla zahvala vsem cenj. obiskovalcem Alojzij Kek brivec Vrhnika Veselo, srečno nooo leto f /. Slavec, Kranj stavbeno podjetje Izvrševanje in projektiranje vseh gradbenih del Srečno novo leto želi Alfonz Oblak trgovina z mešanim blagom na drobno in debelo Novo mesto Hinko Kreft - Ptuj trgovina i špecerijskim blagom, nakup vseh poljskih pridelkov, jajc, masla, fižola, pšenice, suhih gob, orehov, vinskih kamnov in drugo. — Brezplačna zamenjava bučnega olia. — Vsak dan sveže žgana kava Frank & sin kleparstvo Ptuj Jania Krklanko modistinja Ptuj Krekova ul. 1 Franc Nedog modna trgovina Ptuj Alojzija Konjedič hig jeuičui damski frizerski salon Ptuj Slovenski trg 14 Zadružna elektrarna c. z. z o. z. za Ptuj, Breg in okolico v Ptuju Jožef Golob mesar Ptuj R. Matz kavarna in rest .vracija „Evropa" Ptuj J. Grivec kolodvorska restavracija v Ormožu Zadružna elektrarna reg. zadr. z neomej. zav. v Ormožu Okrajna posojilnica reg. zadr. z neomej. zav. v Ormožu Ivan Koren urar Ptuj Prešernova ul. 26 Ivan Orovič mesar Ptuj Rudolf Ribič trgovina /, manu-fakturnim blagom Ptuj Slomškova ul. 3 A, Grampovčan trgovina z meš. blag. Vrhnika Srečno nooo leto osem cenienim odiema/cem in pri/atel/em ieli Pavel Obid urar o Krškem zaloga ur. zlatnine, optičnih predmetov, šivalnih stro/eo, dbokoies, otročjih vozičkov gra mo/onoo. gramofonskih ptgšč, ter osah posameznih delov Ps/ II predmett so oopraollojo točno in soitdno n las nih delavnicah. Prodaja tudi na obroke. /. Pinterič trgovina ga>anterije, šivalnih strojev in koles Brežice Sfefan Rovšek fotograf Kranj Srečno in veselo novo leto želi vsem turistom, smučarjem in cenj gostom Kavarna „Prisank* Kranjska gora Anton Šinkovec st. vrvarnu KRANJ Gostilna Harde lastnik Gustav Verderber Kočevje Stavbenik Angelo Baitelino Ljubljana 7 Srečno in veselo novo leto voščim vsem cenj. odjemalcem tur še nudaljr. priporočam za kovaško in kolarsko obrt Matija Ter lep Ljubljana 7, Sv. Jerneja c. Vsem svojim cenj. gostom želim srečno in veselo novo leto tn se za nadalje priporočam za obilen obisk Gostilna Račič Ptuj, Slomškova 6 Franc Korže kavarna Ptuj E Majhenič Dakupovaloica perutnine v Ptuju Maks Weissenstein mesar in gostilničar Ptuj M. Leben električno podjetje Ptuj Prešernova ulica 7 Ivan Vincekovič umetno in trgovsko vrtnarstvo Ptuj Ljutomerak« cesta I Franjo Vrabl trgovina z železniuo Ptuj Martin Brenkovič stavbni in oruameutni klepar Ptuj Autotaksa stitiali^če kavarna „E» ropa* Ptuj Fr. TomažiČ sedlar in tapetnlk Breg pri Ptuju Ignac Vanda umetno in trgovsko ~ vrtnarstvo Tiha pot 1 Ptuj Robert Rosenfeld trgovina z mešanim blagom Ptu Fraac Brezovnik ra/.peeavaoje mineralno oljnih in Kemičnih izdelkov. Bencin postaja. Ptuj. MinoriUki trj 3. Podružnica Panonska ul. 4, trgovina z mešanim blauom Zamenjava bučnega olia. Vse vr?te suhih oljnatih barv, firneža. leip^ntin laka, vse vrste čopiče v. karbolinej katrana ar-born»i tn vse vrste poljskega iu vrtnega ~emeua Martin Vrabl maaulakturna in modua trgovina Ptuj Joško Sagudin "" mizarstvo za -tavbe in pobišt> o ter izdelovanje posteljnih vzl etov Ptui. Vra«i v trg Šie". 2 Alfonz Kaisersberger sedlar in tapetnik Ptuj Vseh svetnikov ul. 9 Zupančič Marija gostilna in prenočišče Ptuj M. Verhovfak zalog« poicelana, stekla in barv Ormož Juiij Žiger slaščičar Ormož _ Slaščičarna Ptuj Gustav Ozmec vino en gros - Nakup in prodaja liutomerskih sortiranih grarčinskib io kmečkih vin Ormož Vrhovčak Jakob gostilničar Pušinci pri Ormožu Kletarsko društvo v Ormožu vpisana zadruga z omejeno taveto Veselo, sretno blagoslova polno novo leto 1929 želita Karol in Martina Rojs stavbeno podjetje in lesna trgovina v Ormožu Veletrgovina Ludovik Kuharič zaloga modnega, manufaklurnega in ipece- rij kega blaga, cementa ter železnine. Eks-portna trgovina, parna žaga in električna centrala. Glavna zaloga delniškega piva Ormol Ljudska hranilnica m posojilnica r. z. z ncom. z. Ormož Alojzij Krainz trgovina modnega, manufaklurnega in špecerijskega blaga — Zalogu stavbenega in rezanega lesa. - Umetni mlin in žaga. -Tovarna opeke. - Veletrgovina s vinom Ljutomer Okrajna posojilnica r. z. z neom. z. Ljutomer Vinarska zadruga r. z. z o. z. Ljutomer Srečno in veselo novo leto 1929 želita vsem prijateljem in znancem, kakor tudi obiskovalcem hotela »Slavec« v Kranjski nori fpr ra nrlnnrn. * u--- --- — i---r*"**"* čala za nadaljno naklonjenost Leopold in Marija Zore Srečno in veselo novo leto žele sledeče jeseniške in celjske tvrdke: Čepon Viks. trgovina z južnim sadjem in deiikatesami Jesenice Veselo novo leto vsem gostom in prijateljem Dore P/rman, brivec javornik-Gioblie Veselo novo leto vsem cenienim obiskovalcem Društvenega kina na Savi Kino-vodstvo KDPD Jesenice Veselo in srečno novo leto želi vsem članom in prijateljem odbor Kat de/, prosv. društva na Jesenicah Srečno in veselo novo leto! Ignacij Hrovat mesarija Jesenice (Gorenjsko) Carinsko posredništvo na Jesenicah Anton Stekar Veseio novo leto! Anton Nikolavčič kolodvorska trafika Jesenice (Goren/sko) Srečno in veselo novo leto! Sego/in Marnan dekoracijski slikar in pleskar Jesenice (Goren/sko) Srečno in veselo novo leto! J PoJfšak, Jesenice (Gorenjsko) restavracija, prenočišče, izvo-šček ui trgovina Srečno in veselo novo leto! Ivan Verg/es mesarija Sava pri Jesenicah želi vsem komitentom srečno novo leto in se tudi nadalje priporoča Čujer Andrej industrija, trgovina in gostilna Jesenice (Gorenjsko) želi vsem cenjenim gostom od/emalcem in pri/atel/em srečno novo leto Srečno in veselo novo leto! Jernej' Urbar slikar in pleskar Jesenice (Goren/sko) Srečno in veselo novo leto želi vsem prijatel/em in odjemalcem Ivan Zvezda kro/aski mojster Jesenice-Sava Veselo novo leto vsem članom in vlagateljem Hranilnica in posojilnica na Jesenicah Valentin Markež trgovina in gostima Jesenice-Sava vsem gostom, odjemalcem, prijateljem in znancem srečno novo leto Veselo novo leto ter nadaljne naklonjenost! želi in se priporoča tvrdka Gogala krojaštvo in čepičarstvo Jesenice na Gorenjskem Vilman Franc trgovina, gostilna m joto^rafshi atelje Sava pri Jesenicah želi vsem priiateliem, odjemalcem in cen/, gostom srečno novo leto Veselo in srečno novo leto ob 30 letnici obstoja zdi vsem svojim mnogoštevilnim članom, odjemalcem in prijateljem I. delavsko konzumno društvo Jesenice - Sava s svojimi prodajalne mi na Bledu, Bohinjski Bistrici, Javorniku in Žirovnici Vsem poslovnim priiateliem mnooo sreie v novem letu <" n' Jože Markeš elektrotehnično podjetje Jesenice 54 t i * Vsem svojim cenjenim odjemalcem želi | blagoslovljeno novo leto Jos. Jagodic Celje — Glavni trg t % : Cenjenim svojim odjemalcem želi v novem letu obilo sreče in blagoslova Fran Strupi prodajalna steklene in porcelanaste robe, steklarska delavnica Celje, Kralja Petra cesta Konrad Gologranc stavbenik Celje Anton Zunančič strojno mizarstvo Celje, Gosposka ul. 19 F. S Lukas Liker Rum Na veliko Konjak Žganje Celie S Svojim cenjenim odjemalcem želim v novem letu mnogo sreče in se priporočam Ivan Mastnak konfekci:ska in manulakturna trgovina ier izdelovainica modnih oblek Celje, Kralja Petra c. 15 Vsem cenjenim odjemalcem želim srečno in veselo novo leto Franjo Vehovar pohištveno in stavbeno mizarstvo Celje Srečno novo leto želi Fran jo Kalan trgovina premoga in drv Celje j Veselo in srečno novo leto I I želi vsem svojim cenjenim odjemalcem f I | tovarna J HUBERTUS MILA j v Celju | ♦ m J Fran/o Kunšek fotograf Celje Srečno in veselo novo leto teh vsem cenienim strankam Anton Oražem, krojaški mojster Celje, Gledališka ulica tiev. 9 Ivan Tadina gostilničar in mesar Laško (Slov.) Maks Zabukošek mniinn lernintnica Velika zaloga pravega angleškega in teikega blaga Celje Vincenc Janič nolrurt.n r-- — Celje Blagoslova in sreče vsem svojim cenjen''m odjemalcem in prijateljem v letu 1929! Josip Jagodič trgovina z ielezaino in ipccerijo Celje, Glavni trg Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. strankam Mihael Dobrave slikarski »n pleskarski mojster C-elje ....................... Srečno novo leto Prva slovenska zidarska zadruga v Ljubljani reglstrovana zadruga z o. L V M H < 6hH W . < W « M M -<1 > H O 2 J W H h h >OWW Ph Q N H « O Sprejme <• trgovski pomočnik manufakturist, samo prvovrstna moč. Ponudbe na upravo Slovenca 12.311. Vsak strokovnjak govori s priznanjem • slavnem MOTOCIKLU A. J. S. kar je povsem upravtSenol Pustite si predvajati od zast pnlka motoiMkl A. J S., pa bodete razumeli spoštovanj« *ire-komja'. Jucoslovanska kn:?garna v Lubl;ani. P W HJH W DRAGO LUNDER veščak-organizator za knjigovodstvo in trgovsko administracijo zapriseženi sodni izvedenec LJUBLJANA Uvaja In reorganizira knjigovodstva na razne način« po zahtevi, »udi p* poenostavljeni novi metodi »Praktični dopiki« ter po kartotečnem sestavu »Organizator«, »Rui« L dr. Vodi, stalno nadzira ter po naročilu revidira knjigovodstveno In blagajniške poslovanje. Sestavlja in preizkuša popise Imetij, davčne napovedi, kalkulacijo, rent*, bilitetne račune, proračune in bilance. Obav!)a dopisovanje, inkaso ter druge zaupne, adminiitratlvno trgov, posle. Vrši revizije železniških tovornih listov in carinskih deklaracif. Posreduje trgovsko tehnično pri trgovskih združitvah," razdružitvah In poravnavah. PROSPEKT o poenostavljenem knjigovodstvu »Praktična doptka« dopoSljetn na 2ctye poštnine prosto. Novi način dvostavnega knjigovodstva |e vsakomur umljiv, ker |e poslovan|e mehanično. Omogoča ureditev knjiovodstva onim, ki lega doslej niao mogli voditi. Enostavno bilanclranfel Pojasnila in splošna navodila brezplačna Senzacija za leto 1929 je novi 6-ciliderski proizvod najstarejše avtomobilske tovarne na svetu. Vsa Evropa govori o delazmožnostl in vztrajnosti tega vosa, ki daleko nadkriljuje vse ameriške 6 cilinderske vozove. Pri tem pa je n»je'.e-ganinej-i, najsol'dnrjši in najeenejii voz napram vsakemu drugemu evropejakemu kvalitetnemu Hvtomnb In. — Prepričajte se iz prospektov in pustite si predvajati ta voz. Peugeot poseduje svetovni rekord najmanjše porabe oenciua. Novejši štiri in šestcilindrski vozovi ter vsi rezervni deli vedno protnptno na skladišču. — UK«idne plaelne olajšave pri generalnem zastopstvu O. 2U2EK, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11. — Oddajajo se nekateri ra.,oni na scflventne zastopnike! KLOBUKE «imako perilo, dežne plašče ln ,drngo modno blago ,pri-porofia trgovina »Pri AnCRIHANCU* LJubljana, S t: rt trg Štev. 10 Drva bukove in hrastove odpadke od parketov dostavlja po oizki ceni na dom parna iaga V. SCAGNETT1 v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom iiifMEM lil. i fMi t Naznanjamo tužno vest, da le nal trčnoljubljeni, dobri soprog in oče, gospod Josid Čeh brzojavni mojster m. terenske t. L sekcije v ponedeljek dne 31. decembra, po kratki in mukepolnl bolezni, boguvdano preminul. — Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 2. januarja 1929 ob H4 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 31. decembra 1928. Katarina Čeh, soproga. — Katarina, Micl, Viki, FinI, otroci. Mastni pogrebni zavod. Fjir Arthur Conan Doyle: Izgubljeni svet 4 (The lost world.) Roman. Prihodnje Jutro smo odrinili zgodaj naprej in ideli, da je vnovič izpremenila pokrajina svoj značaj. Jambusov zid je ostal za nami in je imel tako raz-iočno začrtano mejo, kot da bi kazal rečno strugo. Pred nami pa se je polagoma dvigala odprta, s skupinami praprotnih dreves porastla planjava, ki jo je 2»piral zgoraj dolg, kakor kitov hrbet zaokrožen Klanec. Okoli poldneva smo prilezli navzgor in odkrili onstran ozko dolino, ki je zopet polagoma prehajala v nevisok griček s širokim razgledom. Tukaj, ko smo se vzpenjali na prvi klanec, se je dogodila stvar, kateri lahko pripisujemo večji ali manjši pomen. Profesor Challenger, ki je korakal spredaj z obema tukajšnjima Indijancema, je nenadno obstai in razburjeno pokazal z roko na desno. Pogledali smo tja in zagledali kako miljo daleč od nas nekaj slič-nega velikanski sivi ptici, ki je počasno razprostrla peroti, se dvignila v zrak in mirno odfrčala: letela je Jako nizko in vedno naravnost, dokler se ni izgubila med praprotnimi drevesi. »Ali se videli?« je vprašal Challenger ves navdušen, »Summerlee, ali ste videli«? Njegov kolega je nepremično gledal kraj, kjer Je izginilo to bitje. >Kaj pa je bilo to, po vašem mnenju?« je vprašal. >Po mojem trdnem prepričanju pterodaktil.« Summerlee je izbruhnil v porogljiv krohot. »Pte-rofigak e rekel. »štorklja je bila. Ne mislite menda, da je ni' em nikoli videl.« Cha lenger je bil preveč besen, da bi govoril. Natovori je samo svojo vrečo in odkorakal naprej. Toda loi d John, ki se mi je med tem približal, je imel vse bolj resen obraz kakor po navadi. Držal je v roki 9'foje Zeissovo kukalo. »Prifv dobro sem videl to stvar, preden se Je skrila zft drevesom,« je rekel. »Ne morem sicer povedati, kaj je to bilo, a stavim ves svoj športni sloves, da niaem nikoli videl v življenju »lične ptice. Tako daleč smo zdaj. Ali smo res na pragu nepoznanega in srečujemo prve vestnike izgubljenega sveta, o katerem govori naš voditelj? Popisal sem ta dogodek, kakor se je odigral in nisem torej nič več o tem poučen, kakor moji čitatelji. Do sedaj je ta dogodek osamljen, ker nismo sicer videli nič posebnega. Zdaj, o, čitatelji, če jih sploh imam, pluli ste skupaj z menoj po velikanski reki navzgor, prišli skozi zeleno ločje, skozi temni predor, po dolgem, s palmami poraslem obronku, čez bambusovo goščavo in ravan s praprotnimi drevesi. Zdaj vidimo jasno naš cilj. Baš smo prekoračili drugi grič pa vidimo pred seboj nepravilno oblikovano, s palmami poraslo dolino ter v ozadju oni navpični rdeči zid, skalovje, ki sem ga gledal na fotografiji. Pred nami leži, med tem ko pišem te vrste, in ni dvoma, da je to ista pokrajina. Njena najbližja točka je oddaljena kakih sedem milj od našega sedanjega taborišča, sicer pa se vidijo strmine v obliki podkve na obeh straneh kakor daleč seže oko. Challenger stopica okoli kakor na razstavi odlikovani pav, Summerlee je molčeč, a še vedno ne veruje. Prihodnji dnevi bodo vsekakor razpršili vsaj del naših dvomov. Jos6, ki mu je ostri polomljeni bambus-prebodel roko, je dosegel, da so ga odpustili domov. Pošiljam z njim to pismo, čeprav nisem popolnoma prepričan, da res pride vam v roke. Pismu sem priložil na hitro načečkan načrt naše poti, ker bo morebiti olajšal čitateljem umevanje mojega poročila. Deveto poglavje. Ktlo bi mogel to pričakovati? Zrušilo se je na nas nekaj groznega. Kdo bi mogel to pričakovati? Ne vidim nobenega izhoda iz teh neprilik. Morebiti smo obsojeni, da ostanemo do konca življenja na tem skrivnostnem, nedostopnem kraju. Tako sem zmeden, da si ne morem jasno pred-očiti sedanjega stanja in ne kakih izgledov. Sedanjost se mi zdi v tej nepopisni grozi obupna, prihodnost pa kakor noč temna. Nikoli še ni bil kak človek v hujši zadregi; ni nobene možnosti, da bi vam sporočil točne zemljepisne podatke o naši ječi in tako priklical prijatelje na pomoč. Pa če bi se tudi našla prilika, da bi odposlali pomožno skupino, bi nas doletela naša usoda, kolikor utegne sklepati človeški razum, dolgo poprej, kakor bi dospeli rešitelji v Južno Ameriko. Saj smo res tako daleč od vsake človeške pomoči, kot da bi bili na luni. Če se nam posreči, da se izmažemo, zahvaliti se bomo morali za to izključno lastnim močem. Vsi moji trije sopotniki so izredni ljudje, ljudje z nadpovprečnim razumom in neomajno pogumnostjo. To je tudi naše edina Če pogledam mirne obraze svojih tovarišev, se mi zdi, da posije žarek iz temine. Upam, da izgledam tudi jaz njim slično, prav srčno. A v resnici me tarejo hude skrbi. Dovolite, da vam kakor le morem podrobno popišem po vrsti vse dogodke, ki so povzročili katastrofo. Zaključil sem svoje zadnje pismo s poročilom, da se nahajamo v razdalji sedmih milj od neskončne vrste rdečkastih pečin, ki obdajajo kakor visok zid nedvomno isto planoto, o kateri je govoril profesor Challenger. Prepričal sem se, ko smo se približali skalovju, da ni Challenger nič pretiraval: zdelo se mi je ponekod še višje, kakor je govoril, merilo je tu in tam vsaj tisoč čevljev, in so kazale stene izrazito valovito površino, ki je značilna, kolikor vem, za ba-zaltne tvorbe kot posledico dviganja zemeljske skorje. Nekaj sličnega se lahke vidi pri skalovju Salis-bury Crags ob Edinburgu. Planota sama Je menda pokrita z bujnim tropskim rastlinstvom, kolikor je bilo mogoče sklepati po grmovju, ki je rastlo ob robu stene, in po visokih drevesih, ki so se videla v ozadju. Zato pa ni bilo opaziti nobenih znakov kateregakoli življenja. To noč smo taborili tik ob vznožju sten, bil je to Jako divji in obupen kraj. Skale vrh nas niso bile samo navpične, temveč zgoraj tudi izbočene, tod se povzpeti je bilo pač nemogoče. Blizu nas se je dvigala samotna, visoka, špičasta skala, katero sem že omenil, kolikor se spominjam, začetkom te posveti. Slična je mogočnemu rdečkastemu zvoniku, katerega vrii ie v višini planote, čeprav je od nje ločen po globokem prepadu. Na vrhu skale raste samotno visoko drevo. Ta špica pa tudi planota nista na tem kraju posebno visoka, mislim, da merita samo kakih pet- ali šeststo čevljev. IIISIIIE ž?« .-i .. i« N a, •2 » rN« H _ O i * .2.8 S n •rf 3 gS Si E|. I S g f a ° a a oqQQ 'S Mg JU« Tlpiža ŽiS n-Si 'ft . N -J 5 Xuj S ra O " £osu ■r < > — tj = rt u » 1TJ3 jj —.H 7<®W'o m V tf Wi I, ■ I da posetite našo razstavo ter si ogledate različne tipe novih CHRYSLER-jevih avtomobilov ffi 9f DE SOTO industrija Alojzij Vodnik Lj ubljana Kolodvorska ul. 28-34 Vam izvrši najmodernejši kamin iz mra-morja. ki bode kras celemu stanovanju. - Solidna postrežba) Zahtevajte ponudbe! Zvonarna in livarna ŠL Vid nad Ljubljano lastnik Ivan Kogovšek Ulivanje bronastih zvonov za cerkve v vseh velikostih. kakor tudi vsakovrstnih odlitkov iz litega železa, bakra, iosforne in stroine kompozicije, rdeče litin«, medenine, aluminiia in drugih kovin — ■urovo lite ali po želji obdelane Konkurenčne cenel Hitra in točna postrežba! Zahvala Ob te?1'! izgubi svojega ljubljenega, nepozabnega sina, brata, svaka, strica, gospoda Keršič Franca se najprisrčneje zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za tako Številno in častno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala častitim sestram za požrtvovalnost med boleznijo, g ravnatelju Mladinskega doma dr. Knificu, g. Covormku za ginljivi govor pri odprtem grobu, gg pevcem za prekrasno žalostiinko, godbenikom, darovalcem vene -v in vsem. ki «o lajlali trpljenje pokojniku za časa bolezni. Ljubljana, 31. decembra 1928. 2ALUJOC1 OSTALI. v hotelu „UNION" Ljubljana od 1. do 4. jan. 1929 Vstop prost Generalno-zastopstvo za S?ovGm|o ..................................... DOLENC fr TOMNIES SSMMMIHHMBMIBk JSHHMMBHBH8BBE0 avtoprodajna družba z o. z. Liubliana DvoraVova ulica štev. 3 (Obnova) Telefon interurban 2762 Product of Chrysler Corporation Detroit U.S.A, PORTlDNO-CFMrNTND TOTRNO 0 0 DOUJE-MOISTRONA USTANOVLJEN U LETA ln/ priporoča svoj prvovrstni Izdelek PGRTLAND CEMENTA Dobavlja se Iz tovarne, kakor tudi od zaloge v Javnih skladiščih, Ljubljana, Dunajska 33 2astop.j0S;P GAGEL. L ubijanj, jo.ski drevored - Tel. 2547 V Mariboru se radi Izselitve proda pod zelo ugodnimi pogoji trgovska hiša z 2 trg. in 1 ind. lokalom ter tO stanovanji in lobro voe tana soec. troov na Stanovanje 5 soh takoj na razpolago. Dopisi pod: »Konjunktura« na upia»o lista. OTVORITEV B05TILHE JlBEHIH" prej hotel Kavčič na Selu št. 25 pri kemični tovarnL Z Bovtm i*toni otvurtv« foaulno »Slbenfk« n* M« It M, kt« bo v« ločila mui«! dalmatinska vtna U taatiub vinogradov 0ilUki>» «ij, z zlato ko-SpecUlItcte iu opolo. belo opolo, rdeče ta«. " ... i lamo črno, rti! r —, čl 110 namizno pečeno vino, dalje tro trnov«« In olivno olj« Mrzla in Jorka jedila. -Spr«|«majo s« abonmtL — Za obilen obivk ■■ priporočata tn volčlta SREČNO NOVO, LETO Rok in Marica Las^. Oglclte si oajnovej&a dvokolesa, motorje, Šivalne' »tro e. Otroški vozički novih modelov. muh avto« uiobil', pneuniatika najcei eja Onlu franko. Prodaja na obroke, »i rtouna" F.B L., tovarna dvokoles in otroških voz LJUBLJANA. Karlov*ka cmta št. 4. Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo MESNICO iz dosedanjih prostorov, Krekova ul. 6 preselil v lastno H So, Mova ul. S, katero sem moderno in higiienično opremil ter bom slavnemu občinstvu nudil, kakor dos^daj, prvovrstno, vedno sveže meso. prekajenc meso, slanino in vse druge mesne izdelke po namtfjih cenah. — Psosim slavno občinstvo, da nu ohrani isto naklonjenost kakor dosedaj. • Zagotavlia|uč najsolidnejio in hitro postrežbo in obenem itleč vsem svoiim odjemalcem, pniateliem in znancem SREČNO IN VESF.LO NOVO LETO 1929 beUžim Z odličnim spoitovaniera Vinko IVrnnt mesar in prekajevalec v PTUJU. Centralne Kurjave projektira in izvršuje najceneje inženir Gus(gy zcmfinck Liuttljano, Hnoil rvii ultra « 10 Pozor! Kupuiem kože divjačine in plačata najvišjo ceno: lisice, kune, dihurje, jazbece, vidre, zajce, i. L d. j Prepričajte se, predno oddaste V sip blago. Filip Bizjak, krznarstvo Ljubljana, Šelenburgova ul. 6 M /ACRi/AA 18 3 S II Stnlnl nHkupI Najugodnejše cene! Takojinje plačilo 1 ERNEST MAR1NC Celje. Zrihjskeua ulica 4 - Teletoo interurban 136 S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem bridko vest, da je naš nad vse ljubljeni sinko Rihard Podboj 30. decembra ob 14.30 po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 16. letu starosti, boguvdano izdihnil svojo blago duSo. Pogreb bo v torek 1. januarja ob 16 od doma žalosti, Vrazov trg 4, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 31. decembra 1928. Kari in Pavla Podboj, starši. Pavla, sestra. Tovarna pletilniti strojev „D!emant" - Chemn/tz vošči potom svojega zastopnika Franc MegHž Ljubljena, Ker lovSka c. tO vsem svojim odjemalcem srelno In vese!o novo leto ter se priporoča nadaljnji naklonjenosti. L* Jugualuvanako Uak&rno • Uiu0iiao. Urednik: Franc Terseitlav.