TOKUN1STVO Uf UPRAVHIflTVOt z*jubuaica, UNIONE P1 L1CTTA 1TALIANA g. 10.— Din, T le hmnaium dal Bsgno dTfcaBa « LTJNIONK PUBBLierCA ITAULANA & A-, MILANO Sosvet Llubljanske pokrajine Duce je imenoval člane Sosveta Ljubljanske pokrajine — Po korpo-racijskem sistemu so v njem zastopniki vseh produktivnih Slojev Rim, 27. maja. Z dekretom Duceja, Ml-BČatra za notranje zadeve, je bil Imenovan na predlog Visokega Komisarja Ljubljanske pokrajine Sosvet Ljubljanske pokrajine, v katerem so: dr. Marko Natlačen, rojen v Mavčah na Vipavskem 24. aprila 1886, odvetnik in bivši ban, Ivan Po cel j, rojen v Velikih Laščah ieta 1SS/, posestnik in bivši minister, msgr. dr. Matej Slavič, rojen v Bučečov-eih 27. januarja 1877, rektor vseučilišča ▼ Ljubljani, Franc Heinrihar, rojen v Selcih. 29. febr. 1S£7, podpredsednik Zveze industrijcev, dr. Ivan Slokar, rojen v Mostar ju 8. maja 1834, generalni direktor Zadružne-gcspodarske banke in predsednik Zveze bančnih in zavarovalnih zavodov, Karel Kavka, rojen pri Sv. Pavlu pri Dccožalah 22, oktobra 1897, stavbenik in predsednik Obrtne zbornice, Milko Pirkmajer, rojen v Framu 15. novembra 1S93, inženjer, dr. Josip La\rič, rojen v Moravčah 18. marca 1903, generalni tajnik Kmetijske zbornice, Albin Smerkolj, rojen v Krminu, 2. febr. 1S86, trgovec in predsednik Zveze trgovskih združenj, dr. .Josip Basaj, rojen v Suhi št. 5 oktobra 1887, predsednik Zadružne zveze, Alojzij Sitar, rojen v Pišecah 24. maja 190€, trgovski nameščenec in zastopnik tigcvskih nameščencev, dr, \Tadimir Valenčič, rojen v Trnovem pri mrski Bistrici 26. novembra 1903, zastopnik bančnih uslužbencev, Rudolf Krušič, rojen v Gaberjah 6. apr. lbf 8, mehanik in zastopnik industrijskih delavcev, Karel Regina, rojen v Drevčah pri Vu-zerJc! 12. februarja 1909, kmet In zastopnik kmečkih delavcev. Imenovanje Sosveta Ljubljanske pokrajine predstavlja važen korak in mejnik v izgradnji Ljubljanske ookra-jine, Njegova ustanovitev je bila predvidena v Kraljevem dekretu o osnovanju Ljubljanske pokrajine, ki določa v 4. členu, da bo Visokemu Komisarju pomagal Sosvet, sestoieč iz 14 članov, predstavnikov produktivnih slojev pokrajine. Sestava Sosveta Ljubljanske pokrajine kaže, da so bili pri tem upoštevani interesi vseh slojev prebivalstva. V Sosvetu so tako predstavniki industrije, trgovine in obrti kakor tudi predstavniki zadružništva, kmetijstva ter kmečkega in industrijskega delavstva. Sproščen vseh strankarskih in političnih vplivov, ki so v bivšem banovinskem svetu tako škodljivo vplivali na reševanje najvažnejših problemov, bo mogel Sosvet Ljubljanske pokrajine s svojim sodelovanjem uspešno podpreti vsa prizadevanja Visokega Komisarja, da se Ljubljanska pokrajina čim bolj dvigne tako v gospodarskem, kakor ▼ socialnem in kulturnem pogledu. Sestava Sosveta kaže, da je bil uveljavljen Čist korporacijski sistem. Složno sodelovanje zastopnikov vseh produktivnih slojev prebivalstva more zato le blagodejno vplivati na reševanje vseh perečih problemov. Prepričani smo, da bo Sosvet Ljubljanske pokrajine pod preizkušenim vodstvom Visokega Komisarja Eksc. Emilia Graziolia mogel uspešno sodelovati v izvajanju daleko* vidnih načrtov Duceja v korist Kralje* vine in Ljubljanske pokrajine. Imenovanje Sosveta Ljubljanske pokrajine pa je ob enem dokaz želja Duceja, da se Ljubljanska pokrajina čim bolj posveti produktivnemu delu, da bi se čim prej zabrisale in odstranile posledice vojne vihre in nudila prebivalstvu prilika dela in zaslužka. Prebivalstvo Ljubljanske pokrajine sprejema vest o imenovanju Sosveta Ljubljanske pokrajine z zadovoljstvom in hvaležnostjo do. Duceja, ki je s tem znova pokazal, da posveča Ljubljanski pokrajini kot najmlajši provinci Kraljevine vso očetovsko skrb ter zre z zaupanjem na delo Sosveta pod vodstvom Visokega Komisarja Eksc. Emilia Graziolia, ki je že ponovno dokazal svoje razumevanje ter svojo skrb in sposobnost za rešitev vseh teh problemov, ki se tičejo najširših slojev slovenskega ljudstva. Vsi sovražni napadi v Afriki odbiti Italijanske čete v Abesiniji sovražnika uspešno odbijajo — Močna sovražna skupina sovražnika poražena na bregovih Barija — V Tobrnkn potopljeni še dve ladji — Ponovni hudi fKtpmM na Malto Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je 27. maja objavil naslednje 356. vojno poročilo: V noči na 27. maj so naši bombniki napadli pomorsko oporišče La Valletto na Malti. V severni Afriki je bilo delovanje topništva na fronti pri Tobruku zelo močno. Skupine naših letal so bombardirale voja- ške naprave v Tobruku In povzročile znatne požare. Pri letalskem bombardiranju, omenjenem v včerajšnjem vojnem poročilu, sta bili, kakor je bilo ugotovljeno, zadeti in poškodovani še nadaljnji dve ladji. V noči na 26. maj je sovražnik z letali napadel Bengasi. Na Sredozemskem morja so angleška letala odvrgla nekaj bomb na kraje na otoku Rodosu In Skarpantu. V vzhodni Afriki so nase čete v pokra-jlnl jezer (Galla in Sidamo) vzdržale nekaj spopadov s sovražnimi oddelki ter jim prizadejale znatne Izgube. Ob reki Bariu je neki naš oddelek dne 24. zjutraj napadel In premagal večjo sovražno skupino. Na področju pri Debra Taboru se nadaljnje sovražni pritisk, a se naše čete trdno drže. Angleži se na Kreti umikajo Nemške čete so dobile nova ojačenja in so potopljenih — Angleško brodovje že več krajev — Šestnajst angleških ladij peespnaMO iz voda Rim, 28. maja. a. Na Kreti se bije meto. dična bitka, ki se je pričela pred osmimi dnevi, v okoliških vodah in med sosednimi otoki pa sta naša mornarica in naše letalstvo skrbno na opreza v napadih in v obrambi ter zmagovito obvladujeta mornarico in letalstvo Anglije. Sovražnik je izvedel nekaj napadov na nekatere naše položaje v Dodekanezu, ne da bi dosegel pomembnih uspehov. Bejrut, 28. maja. rs. Londonski radio je sporočil vojno poročilo angleškega glavnega stana na Srednjem Vzhodu, po katerem so se morale angleške čete na Kreti umakniti pred vedno večjim pritiskom sovražnika. Po istem poročilu so dospela na otok nova nemška ojačenja. Atene, 28. maja. s. Dne 27. popoldne se je zvedelo, da so bile v kretskih vodah ponovno napadene angleške vojne ladje velike tonaže. Napadla so jih nemška in italijanska letala ter jih prisilila, da so se umaknile. Dve križarki in neka manjša ladja so bile zadete in hndo poškodovane. Lizbona, 28. maja. s. Včeraj je Churchill spregovoril v spodnjem domu nekaj besed, da potolaži silne vtise zaradi zadnjih udarcev, ki jih je prizadela os angleški vojni mornarici v Atlantiku in pred Kreto. Churchill je najprej govoril o veliki bitki v Atlantiku- Ne glede na to. da je potopitev »Bismarcka« odprla po C h ur ch.Hl ovi izjavi pota v Atlantiku, je moral priznati, da so izgube, ki jih je prizadejala nemška vojna mornarica angleškemu brodovju, zelo težke. Med drugim je rekel, da je izguba >Hooda« velika, še večja pa je izguba njenega moštva. O bitki za Kreto je izjavil, da je položaj še neodločen kljub odločnemu odporu an-geških čet. Churchill je nato potrdil, da je bila borba silovita in da so angleške ladje skušale preprečiti nemška izkrcava-vanja brez pomoči letalskega orožja. Poleg izgubljenih ladij, o katerih se je že govorilo, je Churchill sporočil, da je bilo poškodovanih še več drugih po topovskih strelih ali po zadetkih iz zraka, Churchill je zaključil svoja izvajanja z besedami, da bo Anglija storila vse za obrambo Krete, ki jo je označil kot eno najvažnejših pred- BERLIN, 28. maja. Vrhovno vojno po-veljništvo je izdalo danes naslednje poročilo: Podmornice so potopile zapadno od Afrike 14 težko natovorjenih sovražnih trgovskih ladij s skupno 77.600 tonami. Na otoku Kreti napredujejo nemške čete po načrtu, in sicer po uspešnih bojih In so zasedle več krajev. Letalstvo je podpiralo ^ bule z uspešnimi napadi ■trmoglavcev na angleška oporišča, na zbiranja čet m# Šotore. Protiletalsko topništvo je sestrelilo nad otokom lovsko letalo tipa Hurricane. Južno od Krete je bil velik transportni parnik hudo poškodovan z bombami. Na vzhodnem Sredozemskem morju so nemška strmoglavna letala napadla močan angleški mornariški oddelek. Dosegla so 4 bombne zadetke težkega kalibra na matični ladji za letala In več bombnih zadetkov na dveh kr ižarkah. V severni Afriki je bil zavrnjen krajevni angleški napad, ki so ga podpirali oklopni vozovi pri Sollumo. Oddelki nemških In italijanskih letalcev so uspešno posegli v boje. Po nizkem napada na angleške topniške kolone zapadno od Dar-El-Hamre je imel sovražnik hude izgube. Nemška strmoglava letala so potopila pred Tobrukom dve trgovski ladji s skupno 9.000 tonami In poškodovala lahko angleško krlžarko. Na morju okrog Anglije so nnum* bojna letala 3000-tonski tovorni parnik In poškodovala veliko trgovsko ladjo hudo. Drugi letalski napadi so bul včeraj in zadnjo noč usmerjeni proti pristaniškim napravam na angleško In jugovzhodno obalo, posebno uspešen je bil razen tega napad na tovarno letalske industrije na angleški južni obali. Sovražnik nI niti podnevi niti ponoči priletel nad nemško ozemlje. Prt uničenju sovražnega trgovskega ladjevja zapadno od Afrike se je posebno odlikovala podmornica, ki jo vodi korvetni kapitan Schutze, in ki je potopila 11 ladij s skupno 56JS00 tonami. Bolgarski tisk o pomenu borbe za Kreto Sofija, 28. maja. rs. Bolgarski tftsk poudarja, da se udeležujejo bojev na Kreti tudi italijanske letalske in pomorske sile. >Večere piše, da imajo sedanji dogorTci v vzhodnem Sredozemlju, kjer je angleška vojna mornarica utrpela velike Izgube, važen pomen za nadaljnji razvoj osnih vojaških operacij. Angleški režim v Egiptu Bejrut, 28. maja. rs. Angleška vlada je zahtevala od egiptske vlade še nadaljnje aretacije političnih osebnosti Na seznamu oseb, ki naj bi bile aretirane, so poslanci stranke vafd, oficirji in druge politične osebnosti. Angleži so dalje zahtevali, da morajo priti pod nadzorstvo tudi organizatorji protiangleških demonstracij, ki se širijo po državi. Odbit angleški letalski napad na sirijsko letališče Bejrut, 27. maja. d. Angleško letalstvo je včeraj skušalo izvršiti močnejši napad na letališče Palmira. Le dvema angleškima bombnikoma je uspelo prodreti obrambni ogenj ter dospeti nad letališče, kjer so letala vrgla najprej nekaj bomb, nato pa obstreljevala objekte s strojnicami. Napad pa je bil brezuspešen in ni bila povzročena niti gmotna škoda niti ni bilo človeških Žrtev. Kritičen položaj angleškega vojnega brodovja na Sredozemskem morju Z izgubo Krete bo angleško brodovje prisiljeno k is Sredozemlja Berlin, 28. maja. s. Poročevalec za mornarico v >Nachtausgabec poudarja, da je nadmoč Anglije glede vojnih ladij danes zelo zmanjšana in da še nikoli ni bilo tako slabo tisto orožje Anglije, s katerim je bila močnejša nad nasprotnikom. To je mornarica. V vzhodnem Sredozemlju je Anglija izgubila igro m ni več sposobna preprečevati načrte ost od Balkana do Krete. Angleška admiraliteta ne bo mogla več ojačevati svoje mornarice v vzhodnem Sredozemlju, ko bo Anglija Izgubila Kreto. Tzkuftnja no poln zale, da Jo prani letalstvu brez moči. Osvojitev te bi zagotovila osi novo impftd*i~» oporišče proti angleški mornarici v Sredozemlju. Angleška mornarica bi se nahajala v zelo kritičnem položaju. Poročevalec podčrtava nadalje, da se mora smatrati položaj angleške mornarice za zelo težaven tudi v zapadnem Sredozemlju, kajti velike angleške vojne ladje so Izpostavljene tudi na tem področju napadom italijanskih in nemJPrfh letal aH pa bodo prisiljene odpluti iz Sredozemlja skozi Gibraltar. Visoki Komisar Eksc. Entilio Grazioli na obisku v ljubljanski splošni bolnici Na obhodu skozi bolniške sobe — La visita nelle sale dell'os pedale Pomorska bitka na At antiku Po junaški borbi je „Bismark" podlegel dolgotrajnim naftnom številnega sovražnega brodovja in letalstva« boreča se do zadnjega trenutka Berlin, 28. maja. d. DNB objavlja: Nemška bojna ladja >Bismarkc, ki je v svoji prvi bitki s sovražnimi silami, čeprav so bile v premoči, potopila oklopno ladjo >Hoodc in poškodovala bojno ladjo >King Geoige«, je bila tedaj zadeta od granate na krmi, tako da je morala zmanjšati svejo brzino. Torpedo, ki je bil 24. maja pegcan proti bojni ladji »Bismark« z nekega letala pri nekem letalskem napadu, je prisilil ladjo, da je še bolj zmanjšala svejo brzino. Dne 26. maja je bila ladja, ki je bila izpostavljena neprestanim napadom sovražnika v premoči, 400 morskih milj zapadno od Bresta ob 21. znova zadeta od dveh letalskih torpedov,- ki sta ji vr.'čila krmilo in vijake. Ofc 23.40 tega dne je admiral LOtjens pof-lal vrhovnemu vojnemu poveljstvu naslednje sporočilo: >Ladja se ne more več premakniti. Borimo se do zadnje granate. Zavel vodja!< V borbi s sovražnimi vojnimi silami, ki so vedno bolj naraščale, se je »Bismark« berila, dokler ni 27. maja zjutraj podlegla ogromni premoči sovražnih sil. Berlin, 28. maja. s. Poveljstvo nemških oboroženih sfl poroča, da se je oklopnica »Bismark«. čeprav ni mogla več manevrirati, do konca borila s sovražno premočjo. Angleške bojne sile so sestavljale tri vojne ladje, ena matična ladja, več križark in torpedovk. Oddelki nemškega letalstva od davi dalje sistematično napadajo angleško brodovje. Z moško žalostjo, zaključuje nemško poročilo, se spominja nemški narod junaškega admirala Luetjinnsa, poveljnika okloonice linijskega kapitana IJn-dernanna in vsega moštva. Rim, 28. maja. s. Potem, ko je vrgla v boj vse pomorske in letalske sile. s katerimi je razpolagala v severnem morju, brez vsakega ozira na človeške in materialne žrtve, proti oklopnici »Bismark«, ki *e morala v zmagoviti borbi pred Groenlan-dom z dvema najmočnejšima angleškima oklopnicama zmanjšati svojo brzino, naznanja angleška admiraliteta potopitev sovražne ladje. Po štirih zaporednih dnevih neprestane borbe so se vrgli morski in zračni psi na ladjo. Skozi štiri dni se je slavna nemška ladja, ki je tako sijajno izvršila svojo nalogo s potopitvijo »Goli-jata sedmih morij«, junaško zoperstavljala besnečim sovražnim napadom. Plemenito sporočilo nemškega admirala dokazuje junaštvo nemških mornarjev, ki ne klonejo niti za trenutek v siloviti borbi s sovražnikom, ki je izgubil pamet zaradi žalosti nad težko izgubo pred dnevi. Angleška admiraliteta meni, da je prišel primeren trenutek za delno priznanje sramote, ki jo je doživela angleška mornarica pred Kreto s strani osnih oboroženih sfl. Admiraliteta upa, da bo angleška javnost v navdušenju nad uspehom na severu pozabila težke poraze na jugu. Prvi seznam izgub vsebuje imena dveh križark in sicer »Gloucester« in »Fiji« ter štirih torpedovk »Juno«, »Gievhound«, »KeUy« in »Kašmir«. Admiraliteta si dovoljuje luksus pripombe, da sta bili drugi dve oklopnici m več križark poškootovariih. istočasno pa previdno namigava. da škoda nri velika. Križarka »Gloucester« (9600 ton) je bila spi ovij ena L 1939. ter je bila oborožena s dvanajstimi topovi po 152, dvanajstimi br-zostrelnimi topovi po 102, itigani protiletalskimi topovi po 47, s šestnajstimi po 40 in s šestimi torpedi. Na krovu je imela tri letala. Njena brzina je znašala 32.5 vozlov, število posadke pa 700. Križarloo »Fiji« so začeli graditi L 1937. ter je bila šele pred kcatkim splovljena skupno z drugimi petimi edinicami. Se ena angleika bojna ladja Lizbona, 28. maja. rs. Aegleška adiuha-liteta javlja, da je bila tudi velika vojna ladja »Prince of Wales«, ki je najmodernejša angleška edini ca in ki je stoptle v službo šele pred dobrim mesecem, ponovno zadeta v borbi z nemško oklopriico »1 mark«. Tedenski pregled operacij osnega letalstva in pomorskih sil — Angleške izgube na morju znašajo dnevno povprečno 20.046 brodovja Berlin, 28. maja. & Vojaški sodelavec Nemškega poročevalskega urada general Glaise Horstenau piše v svojem tedenskem pregledu: Prvič v zgodovini vojne so bili poslani močni oddelki vojakov s padali in letali, da osvoje po sovražniku zaseden in branjen otok. Medtem ko so nemški padalci junaško branili zavzete postojanke na otoku Kreti, so nemške čete, ki so vedno znova pristajale, v par dneh zagotovile vojaško posest obsežnih delov otoka. Anglij* je skušala zbrati okoli Krete svoje srede, zemsko brodovje, ld je bilo tako izpostavljeno napadom nemškega letalstva. Izgube angleške vojne mornarice so znatne. Uspehi nemškega letalstva, ki je uničilo doslej sedem križark, osem torpedovk, eno podmornico ter je težko poškodovalo neko vojno ladjo, dokazujejo velik pomen modernega letalstva ▼ pomorski vojni. Popravila angleških pomorskih edinic ki so bile poškodovane v teh spopadih med nemškim letalstvom in angleškim brodovjem, so izredno težavna, ker Malta že več mesecev ne more služiti kot primerno oporišče za angleško mornarico. Angleško brodovje se je moralo zateči proti egiptskfch obalam. Iz teh uspehov v Sredozemlju je razvidna naloga osnih oboroženih sfl v Severni Afriki, ki so tudi ta teden pri %>llumu uspešno nadaljevale svoje akcije. Posebno važne so postale letalske oporiščne točke, ki jih je mora sovražnik zapustiti. Brad v Sredozemlju se je pridružila še veHka zmaga v Atlantika Nemške pod. morejo uspešno nadzorovati Atlantik, pa tudi dohode v Anglijo. Nemško vojno poročilo najbolj dokazuje veliki akcijski radij nemških podmornic, ki so v severnem Atlantiku pred Groenlandom, kakor tudi pred zapadnima afriškimi obalami raz— gnale in deloma uničile sovražne konvoje. S potopitvijo 110.300 ton sovsažnega brodovja so dosegle nemške podmornice nov velik uspeh. V nasprotju s trditvijo angleške admi-ralitete, da lahko nadaljuje s svojimi konvoji, dokazuje zmaga nemške oklopnice »Bismark« nad največjo ladjo na svetu, da so tudi prometne zveze preko t«i»*»*4» pod nemškim nadzorstvom. Angleška admiraliteta je morala priznati potopitev 26 križark, toda pravo število potopljenih pomožnih angleških križark je mnogo večje. Anglija je izgubila doslej v Atlantiku v mesecu maju 529.100 ton trgovinskega brodovja, kar pomeni dnevno izgubo 22.046 ton. Napadi nemških letal na angleške luke, zlasti na Plvmouth in Hull, so povzročili ogromno škodo z razdejanjem ladjedelnic, skladišč in zalog. New Tork, 28. maja. s. Ameriški tisk priznava velike izgube angleške mornarice in ugotavlja, da se nahaja najmanj 12 angleških pomorskih edinic, med katerimi je en nosilec letal m ena bojna ladja v popravilu v ameriških dokih. Usti poročajo, da ima Anglija samo se 11 bojnih ladij, ld so še sposobne za borbo na morju. Pripomniti je treba, da v teh navedbah še niso upoštevane velike izgube, ki jih je utrpela jr bitki m Straa i »SLOTIHSKI NAROD«, Star. 121 Japonska je pripravljena na sleherno možnost Japonska bo vedno na strani Italije in Nemčije Tokio, 28. maja. a, Po opominu velikega admirala Raderja, ki je bil naslovljen na ameriške vojne hujskače in s katerim je Nemčija opozorila Ameriko na posledice, ki bi jih lahko imel sistem konvojev, spremljanih od vojnih ladij pri opravljanju obljubljene pomoči Angliji, je prišel iz Tokija drugi opomin, ki je bil izrečen ob priliki 301etnlce pomorske bitke pri Tsučl-ml. V teku Stev4lnih slavnostl je japonski mornariški minister v svojem govoru opozoril na težkoče, s katerimi se zdaj bori država ter je pozval Japonce, naj žrtvujejo vse svoje sile lepši bodočnosti domovine. Bivši japonski mornariški ataše v Rimu Hiralde je pa Izjavil, da mora biti japonski narod pripravljen na najhujše v Tihem oceanu. Evropski dogodki ne zanimajo samo evropskih narodov, temveč ima vse. kar se zgodi v Evropi, svoje posledice tudi v Pacifiku. Ko je govoril o zadržanju Amerike, je poudaril, da se v Ameriki pripravljajo na izvajanje sistema konvojev trgovskih ladij, katere bodo spremljale do . Anglije ameriške vojne ladje. Američani j vedo, da bodo izzvali novo vojno, če bodo izvedli ta načrt. Japonska mornarica je na vse pripravljena in 200 japonskih ladij že patrolira ob vseh obalah Kitajske. Ostale edinice japonske mornarice s 4000 letali se nahajajo v japonskih oporiščih Tihega oceana ter so pripravljene za akcijo na prvo povelje. Hiraide je pripomnil, da Amerika ne bi skušala v primeru vojne vdreti na Japonsko, temveč bi se omejila na nekakšno gverilsko vojno proti Japonski ter bi skušala onemogočiti japonski promet. Govornik je zaključil svoj govor z opozorilom na možnost blokade s strani Amerike in na velikanske težkoče, na katere bi Amerika naletela s tako blokado. Izvajanja Hiraide so bila sprejeta z velikim odobravanjem in kažejo, kako stvarno se Japonska pripravlja na sleherno možnost in na sleherno spremembo, ki bi se pojavila v Pacifiku In to v tesni zvezi s silami osi kot članica trojnega pakta. Japonska je pripravljena marširati z Nemčijo in Italijo za dosego novega reda na svetu. Tudi Amerika se bo morala prilagoditi Spričo propada Anglije se tudi Amerika ne bo mogla izogniti radikalnim spremembam New York, 28. maja. s. »Chlcago News« objavlja dopis iz Kaira, v katerem je rečeno, da je domače prebivalstvo v Afriki in Arabiji, ki je več ali manj podložno Angliji, doslej smatralo otok Kreto za nepremagljivo trdnjavo. To prebivalstvo je doslej skušalo razumeti angleška opravičila za umik iz Norveške, Francije in Grčije; če pa bodo Angleži dokončno pregnani s Krete, bo to napsavilo nanje silen vtis. >Chlcago Tribune« piše, da Zedinjene države še nikoli v svoji zgodovini niso bile v tako lahkem položaju, kar se tiče vprašanja, da bi se zapletle v evropsko vojno. Zlo je v tem, ker v državi vladajo ljudje, ki se nočejo okoristiti s to ugodno priliko. To še ne pomeni, da bi mogla Amerika ostati jutri izven radikalne politične spre- membe na svetu, toda žrtve za prilagoditev novemu redu so manjše, kakor pa bi jih zahtevala nepotrebna in težka vojna. Pismo Rooseveltn New ¥ork, 28. maja. s. V nekem pismu, katerega Je Rooseveltu poslalo 8 senatorjev in 22 poslancev, so naštete vse nevarnosti, ki bi zadele Ameriko, če bi pričela vojno sedaj, ko notranja zveza v državi ni najtrdnejša in tudi priprave za končno odločitev se niso dozorele. V pismu se Roose-velt poziva, naj da ljudstvu jasno zagotovilo, da ne bo prišlo do intervenističnih odločitev brez ljudskega odobrenja. Krogi izolacionistov so mnenja, naj bi amesiška javnost sama odločila glede vprašanja vojne ali miru. Arabski svet zahteva svobodo Zakaj je prišlo do spopada med Irakom in Anglijo Damask, 28, maja. s. List »Alkabassa« piše o peložaju v Iraku ter pravi, da Je eden izmed vzrokov za spopad med Irakom in Anglijo tudi iraški interes za Palestino na ajemelju načela, da tvari jo vse arabske države zedinjen in neločljiv narod. Vlada v Bagdadu je zahtevala, naj bi Angleži podali jasno izjavo glede na usodo arabskih dežel, predvsem pa Palestine, toda Angleži niso hoteli odgovoriti. List >Ađicial« se bavi z upravnimi in socialnimi reformami, ki jih iraška vlada kljub vojni izvaja. List ugotavlja, da so novi bančni zavodi, zlasti pa nova agrarna banka rešiti Irak pred židovskimi oderuhi. Vsi listi z velikim poudarkom poročajo o sijajni manifestaciji pred veliko džamijo v Damasku, ko so pred ogromno množico razni govorniki proglasili sveto vojno zoper Anglijo. Bejrut, 28. maja. s. Iz Aleppa prodajo, da so skupno z angleškim podkonzulom zapustile mesto tudi številne židovske družine angleške narodnosti. Podpisovanje podpore za iraški »Rdeči polmesec« se nadaljuje z velikim uspehom. Damask, 28. maja. rs. Iz Bagdada poročajo, da je neko angleško letalo pri Cerbell napadlo avtobus, v katerem so se vozile samo ženske in otroci. Voznik in mehanik sta bila ubita, več žensk in otrok pa je bilo ranjenih. Po poročilu iz Rutbaha so iraške čete ob trans j or danski meji zasegle avtomobilsko karavano, sest o ječo iz 42 vozil, v katerih ie bilo zasebno premoženje pobeglega Abdulaha in bivšega ministrskega predsednika Džamila al Midraka. Med zaseženimi predmeti so številni kovčegi z zlatom in biseri. Irska bo uvedla korporacijski sistem Dublin, 28. maja, s. Irska vlada je s posebnim dekretom dala ministru za narodno hrambo pravico, da imenuje v primeru vojne vrhovnega poveljnika oboroženih sil Irske. Ministrski predsednik de V al era je govoril v parlamentu ter izjavil, da namerava vlada uvesti v državi korporacijski sistem. Organizacija hrvatske vojske Budimpešta, 28. maja. s. Zagrebški dopisnik budimpeštanskesa dopisnega urada objavlja nekaj izjav mer oda j ni h hrvatskih krogov in generala Kvaternika o organizaciji hrvatske vojske. Vojaška služba bo v najožji zvezi z vzgojo mladine. Sleherni hrvatski mladenič bo moral eno leto delati, da spozna vrednost in pomen dela. Nato bo moral dve leti služiti vojake. Pri nekaterih vrstah orožja bo služba trajala celo tri ali pet let. za podoficirje pa dva- najst let. Politični temeli ,m države bodo ustaške organizacije. Potres v Turčiji Carigrad, 27. maja. rs. V Mugli in v okoliških krajih se že nekaj dni ponavljajo neprestani potresni sunki. Po poročilih iz tamošnjh krajev je potres povzročil veliko škodo. Papen pri Saradgogjn Carigrad, 28. maja. rs. Nemški poslanik von Papen se je včeraj sestal g turškim zunanjim ministrom, s katerim je imel daljši razgovor. Povratek italijanskih ranjencev iz Bolgarije Sofija. 28. maja. rs. 45 italijanskih vojakov, Id so bili ranjeni na grški fronti in so bili doslej v neki nemški bolnici v okolici Sofije, je včeraj s posebnim vlakom, Id ga jim le dala na razpolago bolgarska železniška uprava, odpotovalo v Skopi je, odkoder bodo nadaljevali pot v Tirano in od tam v Italijo. Na živilskem trgu vedno živahno Kaj gre najbolj v denar — Zelo cenjeno jc tudi kislo zelje Ljubljana, 28. maja. Na živilskem trgu je zdaj živahno vsak dan, ne le ob tržnih dneh, ob sredah in sobotah. Tudi danes je bil živahen promet in čeprav je bil brezmesni dan, ni bilo skoraj nič manj kupovalk. Prejšnji teden je bil v četrtek praznik, zato Je bil brezmesni dan preložen na današnjo sredo. V novi tržnici, kjer so prodajalni prostori mestnega preskrbovalnega urada, začenjajo živila prodajati že pred 7. Davi je bila pred prodajalniml mizami velika množica ljudi že ob 7. Prodajali so precej lep krompir po 2.50 din, proseno pšeno in fižolico. Tudi na kmečkem živilskem trgu je bilo precej živahno že pred 8. Prejšnje čase je bil ob koncu meseca mnogo manj živahen promet, zdaj pa prihajajo gospodinje redno na trg, ne glede na datum. Razveseljivo je, da se je začelo vsaj počasi pocenje-vati uvoženo blago. Vedno bolj gre v denar uvoženi grah, ki je sicer najlepši še vedno po 16 din kg, dobite pa nekoliko slabšega ed 10 do 14 din. Malo se je pocenila tudi JSavnata solata. Najcenejša je po 12, naj- dražja pa 18 din. To je že povsem normalna cena. Pričakovati smemo, da se bo uvožena solata se pocenila. Zlasti se, ker je od dne do dne več domačih vrst solate. Začela se je pocenjevati tudi nova pesa, ki je bila v začetku po 20 din kg, zdaj pa je po 16 din. Malo so se pocenile češnje, na 24 do 28 din kg. Zelo drag je prvi paradižnik, celo po 60 din kg, a zdaj je po 48 din. Upanje je tudi, da se bo kmalu pocenil novi krompir, Id je ie vedno po 12 din. , Tržnemu nadzorstvu se je posrečilo ustaviti podraževahje jajc. Zaradi strogega nadzorstva nad cenami na trgu je bilo sicer zadnje čase naprodaj malo jajc, ker jih stalne prodajalke niso prodajale, kmetice pa ne mnogo uvažale, a kate, da je zdaj Že prestane kriza m da bo na trgu čedalje več jaje ta perutnine. Trimo nadzorstvo nI dovolilo višje cene kakor 6 jajc za 10 din. Prodajalke so pa hotele trdovratno vztrajati pri ceni 2 dtu za jajce, nekatere so pa celo prodajale jajca skrivaj po 2.50 t din. Gospodinje se morajo predvsem za-1 hvaliti tistim meščankam, ki so jajca ku- | povale od kmetic in pi rkisjiosvslli na ' in po nišah, da nI bilo več blaga na trgu, Plačevale so jajca, kakor da je cena povsem postranskega pomena. Tržni organi pa seveda ne morejo nadzirati kupčevanja z Jajci po zasebnih hišah. Zdaj bo trg bolje zaloten g jajci tudi zaradi tega, ker je zopet obnovljen uvoz s Hrvatske. Prejšnje čase smo prejemali mnogo jajc in perutnine iz karlovškega okraja, ob prevratu je pa bil redni uvoz ustavljen. Zdaj so pričeli posamezni prodajalci zopet uvažati jajca s Hrvatske, zato je bil tudi danes trg nekoliko bolje založen. V prvi tržni uri pa seveda ne more biti na trgu naprodaj jajc, ker vlak prispe z Dolenjskega šele po 8. ia je na trgu tudi mnogo večje povpraševanje po kislem atlju. Od omam do časa je pri prodajalkah trnovskega In posavskega zelja pravi naval. Nekateri seljarji so razprodali že skoraj vse zaloge, čeprav so jeseni pripravili mnogo selja. Ljudje so sprevideli, da je zelje s krompirjem ali fižolom izvrstna pri-kuha. Celo nadomestilo je za moč nate jedi in prav tako je cenjeno v brezmesnih kakor mesnih dneh. Trg je vsak dan dobro založen z zeljem in upanje je, da bo lanskega zelja dovolj še vsaj za nekaj tednov, potem pa bodo seljarji kmalu začeli pripravljati novega. Zdaj je najboljše zelje po 5 din kg, torej sorazmerno poceni v primeri z mnogimi drugimi vrstami živil, cenejše je pa po 4 din. Življenje v Beogradu se obnavlja Raymund Horhager onjsuje svoje vtise z drugega poseta Beograda Včerajšnja »Tagespost« priobčuje izpod peresa Raymunda Horhager j a poročilo o njegovem posetu v Beogradu. Ze drugič sedim po končani balkanski vojni v osebnem vlaku, pravi Hdrhager, ki prispe v 13 urah iz Zagreba v Zemun. To je vožnja, med katero ima človek dovolj časa za razmišljanje, kajti v svoji preveliki vnemi je železniška direkcija odstranila iz spalnega vagona ne samo velike, temveč tudi male posteljne svetilke. Potnik je torej prisiljen leči k počitku že v mraku. Vlak se ustavi na vsaki postaj IcL Povsod vstopajo ljudje, kmetje in kmetice v svojih pisanih narodnih nošah, med njimi vojaki mlade hrvatske vojske, seveda še v starih rjavih jugoslovanskih uniformah, toda na kapah imajo že kokarde Hrvatske države. Polna luna visi liki svetilka na zvezdnatem nočnem nebu. Mirno in tiho leži velika daleč naokrog razprostrta hrvatska ravnina in po vaseh regija j o žabe. Mislim na svoj zadnji poset v Beogradu. Bilo je nekaj dni po vkorakanju nemških čet v mesto. Z razbitim steklom pokrite ceste, bombni lijaki, razvaline in jEropane izložbe so nudile žalostno sliko. Ljudje so se še vedno skrivali po kleteh. Nikogar ni bilo na ulici. Na mnogih krajih je Še gorelo in se kadilo. Ne vode, ne luči ni bilo in. kužnemu podoben smrad je ležal nad vsem mestom, o katerem je moral človek takrat dobiti vtis, da se nikoli več ne bo povrnilo k življenju. Toda ta čas so bili po nemških vojaških oblasteh in gospodarskem vodstvu ustvarjeni pogoji za normalizacijo življenja. Po vojni prizadeto mesto se je znova prebudilo iz navideznega stanja smrti. Cilj mojega sedanjega poseta je bil ugotoviti, kako daleč je segla ta izprememba. Ko me je v Zemunu uslužbenec spalnega vagona zbudil, je bilo nebo zakrito s težkimi oblaki. Mrzel veter je pihal od Save in Donave, ki je bila poplavila velik del nižave. Pred kolodvorom nas je pričakoval avto, ki nas je prepeljal preko madžarskega pontonskega mostu ▼ Beograd. Iz Zemuna gledano ne kaže mesto nobenih sledov vojne. Poldrugo uro traja, preden prekoračimo most, kajti vojaške kolone so zaprle dovoz. Nemški pionirji so te dni zgradili še en most, tako da se bo v bodoče razvijal promet hitreje. Ruševine po Srbih razstreljenega mostu leže še tu, kakor so ležale. Za njihovo odstranitev bo treba več mesecev, toda zdaj so na vrsti važnejše stvari. Peš krenemo po tem skozi mestne ulice, po katerih danes zopet hodijo ljudje. Na tisoče družin, ki so bUe zbežale že pred pričetkom vojne na kmete, so se že vrnile in se še vedno v velikih množinah vračaj a —. ^IMIfMl Tudi trgovine so zopet odprte. Ropanje se je bilo omejilo večinoma na izložbe, d očim so ostale trgovine same nedotak- njene. Poslovno življenje, ki je celo zelo živahno, se odigrava za zaprtimi izložbenimi okni, ker so bile vse šipe razbite, obenem so obnovili svoj obrat tudi lokali. Pred kavarno »Ruski car« sredi mesta, stoje zopet mize in stoli. Samo gostje so drugi. Namesto Zidov vidi človek rjave vojaške uniforme nemških vojakov, ki pijejo iz skodelic turško kavo. Vsako opoldne koraka to mimo z vojaško godbo straža. Mnogi Srbi zdaj odkrito priznavajo, da bi bilo mesto po bombardiranju uničeno, če bi ne nastopila nemška vojska. Tako je bila zagotovljena preskrba z živili in po sanitetnih ukrepih je bilo preprečeno širjenje nalezljivih bolezni. Nemška vojska je prve tedne skrbela tudi za preskrbo mesta z vodo, ki so jo do vazali v velikih tankih in jo delili med ljudi. Vodovod zdaj že zopet obratuje In tudi z električnim tokom je mesto preskrbljeno. Človek vidi na vsakem koraku, da se je zadnje tedne mrzlično delalo, da bi pomagali srbskemu prebivalstvu pri obnovi mesta. Seveda učinki nemških letalskih napadov se še vedno vidijo. Toda ljudje so se temu privadili in se komaj še zmenijo za te prizore. Uničena je bila samo ena desetina mesta, dočim so ostali veliki stanovanjski okraji nepoškodovani. Beograd je moajj kot središče zarotnikov najbolj občutm moč nemškega napadalnega orožja. Pri tem je upoštevati, da so bile porušene mnoge v bližini vojaških objektov stoječe hiše. Toda življenje gre svojo pot; v zadnjih tednih so bila opravljena mnoga očiščevalna dela, ki so omogočila med drugim tudi obnovitev tramvajskega prometa. Med Terezijami in Kalemegdanom je obnovljena običajna promenada, ki je dobila novo obilježje samo po sivih vojaških uniformah. V Knez Miha j lovi ulici prodajajo cvetličarke šmarnice in med zoglenelimi iTJŠevinami neke vojašnice se Človek spomni, da je pomlad. Po vrtovih Kalemegdana, kamor je padlo na utrdbe največ granat, cveto tulipani. Pred cvetličnimi gredicami sede zopet pestunje s svojimi ročnimi deli in pod njihovim nadzorstvom se igrajo otroci. Solnce greje in srebrnkasto se le-skeče voda. Pošastno sliko nudi med bujnim zelenjem dreves in grmov tudi ožgan tramvaj, žigar železni deli so okrivljeni kakor vžigalice. Gotovo bo trajalo še precej časa, preden bo mogoče govoriti o popolni normalizaciji življenja. Najnujnejše probleme, med katere spada v prvi vrsti preskrba, so vojaške oblasti s sodelovanjem z nemškim gospodarskim vodstvom, rešile. Gladovati ni treba v Srbiji nikomur, saj je dovolj dela na razpolago vsem ustanovam, seveda pod pogojem uklonMve. Časi liberalnih gospodarskih metod so minili. Samo potom načrtnega vodstva, ki prihaja do veljave na vseh poljih, je mogoče organizirati gospo-, darstvo in ga prilagoditi novim, po vojni ustvarjenim razmeram. Vesti iz Hrvatske — Inspektorat za narodno gospodarstvo. Z odredbo ministrstva za narodno obrambo je ustanovljen inspektorat za narodno gospodarstvo, ki bo reševal vsa industrijska in finančna vprašanja vojske, narodne obrambe in javne varnosti. — Telovadne manifestacije mladine. V Zagrebu so bile prve telovadne inanife-stacije mladine, ki je dodeljena narodni obrambi Neodvisne Hrvatske države — Hrvatska vlada se je lotila organizacije gospodarstva in trgovine. Gospodarska revija poroča, da bo treba počakati še nekaj časa, da bo urejena redna valutna izmenjava z ostalimi državami. — Pogajanja z Italijo in Nemčijo. V Zagrebu so se začela pogajanja z Italijo in Nemčijo za ureditev vprašanja podružnic nekaterih hrvatskih bank, ki imajo svoj sedež v Italiji ali Nemčiji. — Železniški promet se obnavlja. Otvor-jen je bil železniški promet na progi Sarajevo -" Dubrovnik in na odseku Usko-polje - Zelenika. Popravljen je bil porušeni most pri Potovu, v načrtu pa je zgradba novega mostu v Ludbregu. — Zgodovinsko katedralo v Djakovu so začeli restavrirati. Kakor je znano, je bila močno poškodovana. — Rumunski konzul v Zagrebu. V Zagreb sta prispela rumunski konzul Cara-lunga, ki je bil že konzul v Beogradu, in Zeno Campeano, tajnik bivšega rumun-skega poslaništva v Beogradu. V nekaj dneh pričakujejo prihod opolnomočenega rumunskega ministra, ki bo prišel iz Rima. — Nove ustanove. Službeni list je objavil ministrski dekset, s katerim se ustanavlja posebno sodišče za področje Zagreba in Gospića. S posebnim dekretom, ki ga je podpisal Poglavnik, je ustanovljen arhiv z vojnim muzejem, v katerem bodo shranjeni vsi dokumenti o vojaški zgodovini hrvatskega naroda. V Zagrebu bo ustanovljena banka z imenom Bančna hrvatska družba z delniškim kapitalom 100 milijonov dinarjev. — Novice is gostinske stroke. V Zagrebu te dni proučujejo nove določne glade izobrazbe gostinskega osebja. Kdor bo poslej hotel upravljati hotel, kavarno, bar ali restavracijo, bo moral imeti najmanj 4 razrede gimnazije ali njej enakovredne iole, najmanj 3 razrede strokovno šole in najmanj 10 let zaposlitve v gostinskih obratih, za upravljanje hotela pa celo 13 let takšne službe. Natakarski vajenca bodo morali imeti odslej 4 razrede gimnazije, za časa uka pa bodo morali obiskovati tudi posebne strokovne šole. Vajenska doba bo trajala tri leta. nakar bo vajenec pestal natakarski pomočnik in v tem svojstvu bo spet moral služIti 3 leta. rakar še^e bo lal'ko postal natakar. — Nemci zapustili Osijek. Iz Osijeka poročajo, da so včeraj zapustile mesto nemške oblasti, katere so svečano spremljale do mestnih mej hrvatske vojaške oblasti, — Promet med Zagrebom in nosno. Med Zagrebom na eni ter Bosno in Hercegovino na drugi strani je bil te dni i.tvorjen blagovni promet. Za železniško pro^o Laš-va — Jajce sprejemajo v Zagrebu po5:!jke samo do postaje Oborci, za progo Sarajevo — Dubrovnik samo do postaje Konjic, toda pošiljke za sam Konjic morajo brti franki rane za progo Sarajevo — VardiŠte do Vardišta, za progo Ustiprača — Foča do Ustiprače, za progo Medjedja — Pribcj na Limu pa samo do vključno postaje Uvac Dovoljene so tudi robne pošiljke iz Bosne v ostale kraje hrvatske države toda hrvatske železnice sprejemajo robne pošiljke samo do Volinje, Varaždina, Krapine, Koprivnice, Virovitice, Osijeka, Savskega Marofa, Erduta, Petrovaradina in Zemuna vključno kot obmejnih postaj. — Geofizlčni zavod v Zagrebu, ki je po poročilih zagrebških listov prejemal doslej preskromne subvencije in se zaradi tega ni mogel primerno razviti, bo zdaj lahko zelo. razširil svoje dela Letos proslavlja 80-letnico svojega obstoja in ob tej priliki mu bodo z izdatnimi krediti omogočili razširitev. — 4 miljarde sa cestna dela. Zagrebške »Narodne novinec so te dni objavile zakonsko odredbo, ki sta jo podpisala poglavnik dr. Ante Pavelič in minister za narodno gospodarstvo dr. Lovro Susič in ki govori o gradnji glavnih državnih cest na Hrvatskem. Za glavni državni cesti neodvisne države Hrvatske sta proglašeni cesti Rogatec — Krapina — Podsused — Zagreb — Ivanić Grad — Novska — Slavonski Brod — Zemun in Okučani — Banja Luka — Split Na ti dve glavni državni cesti bodo priključene prav tako sodobno urejene državne ceste Zagreb — Varaždin — meja, Zagreb — Karlovac — Hrvatsko s Dva civilna komisarja T Dolenjskih Toplicah Dol Toplice, 26. maja. V soboto je posetil s svojim spremstvom DoL Toplice s reski civilni komisar v Novem mestu. Pripeljal se je z avtom ter izstopil pred oLćiasko niso in odšel v občinski urad. V spremstvu župana si je ogledal tukajšnje zdravilišče in kopališke naprave. Kopališki zdravnik dr. Konvalinka mu je tolmačil nujne potrebe zdravilišča. Vse naprave terme so pri g. komisarju napravile ugoden vtis ter se je zanimal tudi za reklamne prospekte. Obljubil je zdravilišču vso pomoč. Od tu je odšel na žaru darmerijsko stanico in se kmalu nato odpeljal dalje proti Crmošnjicim. Isti dan popoldne je nadziral tukajšnjo vojaško posadko milični general +er se nato dalje časa razgovarjal z g£. oficirji. V nedeljo 25. t m. pa je prišel v Del. Toplice krajevni civilni Komisar, ki ostane stalno v Toplicah. Z nJim je prifiel tudi sreski civilni Komisar, ki pa se je k/nalu vrnil v Novo mesto. Krajevni Komisar je že posetil obč. urad ter dal potrebna navodila za izvrševanje vladnih odredb. Primorje, Zagreb — Samobor — meja, Osijek — Vrpolje — zveza na državno glavno cesto Zagreb — Zemun, Ščit — Sarajevo in Ruma — Dubrovnik z odrepom na Ploče. Za moderno ureditev teh cest sta hrvatski poglavnik in minister za narodno gospodarstvo določila vsoto 4 milijarde dinarjev, ki mora biti od nje 400 milijonov takoj izplačanih, tako da se bodo dela lahko nemudoma začela. Skrb za vse hrvatske državne ceste je poverjena novoustanovljenemu Ravnateljstvu glavnih državnih cest v Zagrebu. — Kaj je Hrvatska dobila v Bosni. Kakor poroča nedeljski zagrebški »Novi list*, se je neodvisni hrvatski državi posrečilo v Bosni rešiti nad 3 miljarde denarja, r.kolt 800 vagonov moke. ogromne količine vojnega materiala, obleka, obutve in kuriva, Med vojnim materialom so bile najštevilnejše zastopane puško. KOLEDAR Danes: Sreda, 28. maja: Avguštin, Viljem. DANAŠNJE PRIREDITVE Kine Matica: Glas v viharju Kino Sloga: Madame Buterfiv Kino Union: Za otrokovo srečo Itn zs tava moderno slovenske likovne umetnosti v Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Danes-: Mr. Sužnik, Marijin ti»g 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 10, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. — Javna borza dela v Ljubljani poziva vse nezaposlene, ki se doslej še niso pri nji prijavili, naj se takoj prijjlase, ker je v njihovem interesu. Stanovske organizacije naj opozore svoje brezposelne člane, da se bodo takoj prijavili borzi dela. Borza dela nudi zaposlitev 30 tesarjem in 20 tržakom pri popravilu borovniškega viadukta. Pogrešane! se javljajo Iz Kosovske Mitrovioc so se javili: Aleš Franc, Beljan Ivan, Baberšek Jurij, Bobnar Janez, Baje Lojze. Bakovnik Janez, Br logar Janez Bernik Mihael, Bezgovšek Franc, Berčon Miha. Bajželj Martin Blatnik Franc, Cokan Franjo, Curk Franc, Cerar Janez in Cverlik Jože (iz Kraljeva), Čatež Milan, Čop Jože, češare Josip, čan-čar Ludvik, Dolinar Icnac, Drobne Vinko, Dejak Leopold, Drofenik Jurij. Dušak Martin, Dobravec Pavel, Dolenc Milan, Erkla-vec Franc, Eder (Edo) Feliks, Esih Ivan, Fideršek Anton, Fajgelj Valentin, Fabjan Ivan in Flisar Ernest (iz Kraljeva), Gre-gorš Ivan,. Gerjevič Miha, Godec Franc, Gruden Anton, Gabrovšek Franc, Glavač Franc, Galič Karel, Hren Albin, Hronc Franc, Hribar Jože Hoelbl Alojz, Horvat Viktor, Hrovatin Jakob, Hrovatič Štefan, Hočevar Vladislav, Ivnik Gustl, Jakopin Franc, Jereb Peter, Jenko Gabrijel, Jelen Rudolf, Jerman Janez, Janžek Stanko, Jarc Lojze, Jamnik Leopold, Jodl Ludvik, Jerala Ignac. Kranjčič Ivan, Kokal Friderik, Kastelle Anton. Kunstelj Alojzij, Kozjak Franc, Koren Jože, Kert Franc, Kosrtanjš?k Aleksander, Kmc Ferdo, K em Josip, Kralj Jože, Krumpelj Franc. Kokol F*anc, Kramer ii-rij, Kranjc Martin, Knez Ivan, Križan Jože, Kos Alojzij. Koložvan Geza, Kožuh Mihael, Koren Andrej, Kunžič Mihael, Lav-rič Anton, Lipovaek Miha, Lavtižar Bog-dan, Lebar Ignacij. Lovftin Adolf, Lipov-šek Mihajlo, Lazar Leon, Lutar Franc, Lo-vrač Albin, MiklavciČ Janez, Modic Franc, Marolt Anton, Miklavčič Alojzij, Martin-sek Jože, Meserko Ivan (Kraljevo), Novak Mirko, Novnk Ivan, Nareks Bogomir. Osred-kar Alojzij, Ogrinc Jože, Oman Anton, Ozi-mič Rudolf, Ogulin Jože. Puh Janez. Pod-križark Karel, Poglavsek Martin, Prebil Alojzij, Pšenica Vinko, Pate Franc, Primožič Alojzij, Palčić Ivan. Pesek Štefan, Penca Ivan, Pančur Leopold, Poklukar Janez, Poš Janez, Ploj Karlo. Ropret Miha, Rakovnik Ivan, Rajevec Filip, Rošan Janez. Ričko Vincenc, Rado-vanovič Radko, Suva Stanko, Sajevic Janez, Strašek Henrik, Scdej Ludvik, Sez-man Martin, Struna Andrej, Sajko Simon, Slemenik Stanislav, Šček Josip, Šuštar Anton, Štimec Dragutin, Strekelj Valentin, Štrukelj Martin, Šumeč Jože in Šmid Adolf (Kraljevo), Tkalec Rudolf, Tutin Anton. Tot Janez, Tekst or Lojze, Tomažin Matija, Trpine Egidij, Trpin Peter, Tomaževič Zdravko, V od osek Herman, Veternik Jože, Vesenjak Janez, Zavec Franc, Zelen jak Vinko, Zabrl Martin, 2en Ivan, 2iberna Franc, 2van Franc, Škrabar Adolf, Tomše Janez. Pogrešanci iz KragruJevea so se javili: Arzenšek Anton. Bančič M. Matej. Brezov-šek Jože, Cankar M. Ciril, Cančar Franc, Černelič I. Jožef, Dajčman Ivan, Drobne Vinko, Glažar Franc, Grebene Jože, Golob Anton, Herček Anton. Ivšek Franc. Kovač Anton, Kostanišek Ivan, Kokol Franc, Krame (Krajne) Jože, Knoll Stanko. Koprive Karel, Klun Anton, KoneSnik Gustl, Klemenčič Franc - Kraljevo, Lesjak Jakob, Mah ar Jože. Mole A. Janez. Malal Leomold, Ogorelc Ivan, Perko Alojzii. Polanec Vol-benk. Podgoršek Karol, Pecnik Franc, Prelesnlk Franc. Podhostnik Janez. Racman Jožef, SeliSkar Mihael, Samsa Leopold, šenica Stanko. Steblh Jakob. Savli Vladimir. Turk Anton - Kraljevo. V iS nar Alojs, VoJčaniek Josip, Zoreč Janez. Zupan Ste*. 121 -'—^pr-r v - yixoTiH8ri mcBon«, Stntu S »Na sred ljubljanske vari. Kaj vse se ie skriva in odkriva v naften 44 Ljubljana, 28. maja. Narodna pesem poje, da stoji sredi ljubljanske vasi ^zelena lipicac. To pa ustreza bolj poetični preteklosti kakor sedanji stvarnosti. Sicer še rase na Borštnikovem trgu starodavna lipa pred znano gostilno a pod njo ne prepevajo več fantje v luninih nočeh; v njeni senci se ustavljajo avtobusi in včasih tudi vozniki z dr vrni iz Pol-hograjske doline. Prave vaške idile v Ljubljani ni več. že nekaj let govorimo s posebnim ponosom o velemestnem središču in senca tako imenovanega nebotičnika mora skriti marsikaj, kar ni več v slogu naše velemestnosti. NOVE hiši:, stara merila Naše središče pa ni nastajalo brez hudih porodnih krčev. S starimi merili smo se lotili modernizacije, vajeni gledati na vse iz žabje perspektive. Začeli smo zidati nekoliko večje hiše — ki smo jih seveda imenovali palače — v soseščini nekdanjih vozniških gostiln, sredi gmajn in ob adaptiranih hlevih, med lopami in skladišči, ob mračnih in umazanih dvoriščih in dva metra širokih >ulicah«. Nismo mogli razumeti, da se morajo nove hiše umakniti v novo črto, da je treba ceste razširiti vsaj na 16 do 20 m. Nekateri so rajši protestirali proti razširitvi tramvajskih prog v nekatere ulice, ki so služile bolj pešcem kakor voa&ovnemu prometu. Lastniki so zahtevali za odkup zemljišč, namenjenih razširitvi cest, pravljične vsote, kakor da je pod starimi nizkimi hišami, štrlečimi na cesto, zlata žila. Zidali bi, če bi jim dovolili postaviti hišo v staro stavbno črto, to se pravi, sredi ceste. Nekateri pa so se vendar odločili zidati v novi črti in tako so začele nastajati škrbine vzdolž cest med hišami, neenake širine cestišča in hodnikov, zakotja, okrašena z lepaki, ogali. ki štrie na sredo ceste. »STANOVANJSKI BLOKI« Izraz »stanovanjski blok« je prišel tudi v ljubljansko rabo. Podjetnim in bogatim ljudem se je nudila preveč lepa prilika, da bi je ne izrabili. Sredi mesta je bilo mnogo slabo izrabljenih ali sploh neizrabljenih parceL Pokupili so jih; nekateri so začeli z njimi prekupčevati. a posamezniki so jih tudi sami zazidali. Tako je nastal tako ime- novani Duki cev blok. Vrtovi in dvorišča so bih parcelirani in izdelan je bil načrt bloka velikih stanovanjskih hiš. Po prvotnem načrtu bi bil sezidan ob Tvrsevi centi nebotičnik, ki bi se kosal z nebotičnikom Pokojninskega zavoda. Pozneje pa je bil načrz večkrat spremenjen in na srečo ni bilo dovoljeno zidati velikih stanovanjskih i»is preveč tesno med seboj. Tudi tu je delo rapredovalo mnogo počasneje kakor nacrti. Po prvotnem načrtu bi celotni blok zavzel vse zemljišče med Puharjevo in Gajevo ulico ter med Tvrševo cesto in Gledališko ulico. Toda ogal Puharjeve ulice in rv.seve ceste še vedno zavzema nizka stara hiša, ki nSlavlje«. Urejena je Gajeva ulica, čeprav smo tudi na to čakali več let, le na tem zemljišču nasproti pasaže se je ustavil čas. Ali naj to postane neke vrste ljubljanski narodni park v muzejske namene, da ga bomo razkazovali, češ taksna je bila Ljubljana prej in — ozrite se okrog sebe! — takšna je zdaj? ... IN F1GOVCEVO dvorišče Perspektivo te zelo realistične slike, kakšen bo svet drugI dan po sodnem dnevu, dopolnjuje ozadje Figovcevega dvorišča s svojimi skladišči in hlevi. Vendar to dvorišče, ki je tudi ograjeno z lesenim vaškim plotom, ne bode v oči tako, saj v njegovi neposredni bližini m tako močnih kontrastov. Nova ulica med pasažo in Puharjevo ulico zdaj sicer jasno odkriva čase Ljubljane prejšnjega stoletja, ko nas vodi med palačami do Figovcevega plotu. Toda na Figovčevem dvorišču je vsaj življenje in hlevi se ne odpirajo neposredno na ulico, medtem ko ta javna ropotarnica kakor zakleta čaka nedotaknjena, da se v nji zarode podgane in gadi. Dovoljeno naj nam bo podvomiti, da Ljubljana še vedno ne more pogrešati takšnih znamenitosti. Zadnji čas je, da tam zapleše pošteno metla ter da se groblja spremeni v park. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI DNEVNE VESTI Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« št. 42. z dne 24. t. m. objavlja Ducejev razglas z dne 17. maja 1941 — XIX. — predpisi o nadzorstvu nad uvozom na ozemlja bivše Kraljevine Jugoslavije, zasedena po italijanski Vojski in naredbo Visokega Komisarja o podaljšanju rokov za prijavo terjatev in dolgov državnih in zasebnih vrednostnih papirjev, glasečih se na dinarje. — Zračni promet v južnovzhodni Ev-. opi obnovljen. Zaradi vojne je civilni zračni promet v južnovzhodni Evropi delj ;^asa počival. V torek 13. t m. je pa nemška Lufthansa obnovila zračni promet med Sofijo in Atenami. Ves Čas vojne na Balkanu je Lufthansa vzdrževala zračni promet do Sofije, seveda brez zveze z Beogradom. Zdaj letijo njena letala zopet kakor prej. Iz Berlina odhaja letalo ob 7.40 in je v Beogradu ob 13, v Sofiji ob 15.20. Iz Aten odhaja ob 7.55 in je v Sofiji ob 10.20, v Beogradu pa ob 12.50, od koder odhaja ob 14.20 proti Dunaju in Berlinu, kamor prispe ob 19.45. Seveda pa morajo imeti potniki dovoljenje za potovanje v poedine države oziroma po nemški vojski zasedena ozemlja. Poleg tega pa letajo letala nemške Lufthanse še na progi Berlin - Bukarešta s priključkom na Sofijo. O božiču 1939 ustavljeni zračni promet na progi Berlin - Carigrad Še ni obnovljen. Dali bodo nemška letala letala tudi na progi Berlin - Zagreb, še ni določeno. Ni pa izključeno, da bo kakor koli obnovljeno na Hrvatskem delovanje bivšega jugosl©venskega Aeroputa. Zaenkrat pa Zagreb še ni vključen v omrežje nemške Lufthanse. — Gospodarska pogajanja med Nemčijo in Hrvatsko. V ponedeljek so se pričela v Zagrebu gospodarska pogajanja med Nemčija in Hrvatsko. Potrebni vladni odbori so bili imenovani že med bivanjem poslanika Oodiusa v Zagrebu. Nemško delegacijo vodi mimsterialnd dirigent dr. Bergemann, Člani so pa tajni svetnik zunanjega ministrstva Hudetschek, višji vladni svetnik Betzgen in ravnatelj Nemške banke Rex. Program pogajanj še ni mogel biti določen, ker je treba najprej ustvariti pogoje za gospodarske stike med obema država- ma. Gre predvsem za sklenitev klirinške pogodbe in določitev kontingentov. Pogajanja bodo trajala najbrž precej dolgo. — Iz trgovinskega registra, V trgovinski register je bila vpisana tvornica tanina »Medvode«, družba z o. z., ki ima sedaj svoj sedež v Ljubljani. — Salumun in Lampe, družba z o. z. s sedežem v Ljubljani je zvišala osnovno glavnico za 250.000 din na 600.000 din. — »Union«, hotelska in stavbinaka d. d, v Ljubljani: izbrise se zaradi smrti član upravnega sveta Anton Kralj, vpiše pa se član upravnega sveta višji finančni svetnik v Ljubljani Ignacij Sirca. — Razpisana služba občinskega služi te- Ija. Občina Gorenji Logatec razpisuje pragmatično mesto služitelja. Prošnje je treba vložiti v 20 dneh. — Tudi koprive so dobre. Na raznih krajih v Mestnem logu, zlasti ob živih mejah posameznih travnikov ljudje z vnemo nabirajo mlade koprive, Po koprivah pa so segli tudi kmetje iz okolice, ki trdijo, da so zelo zdrave in redilne, sploh najboljša krma za mlade prašičke. — Nesreče. Rudniškemu pazniku Henriku Bratkoviču iz Crne pri Kamniku je eksplodirala v rokah karbidna svetilka, ki mu je razmesarila obraz in ga poškodovala po rokah. — llletni sin delavke iz Trata nad škof jo Loko Ivan Oblak je nekje našel ročno granato, ki pa je eksplodirala m mu prizadela hude poškodbe po prsih in na desni roki. — V Podgorici je padel z lestve 4letni posestnikov sinček Tomaž Grojzdek in si zlomil levo roko. — V dt Juriju pri Grosupljem je padel s kolesa 271etni zidar Anton Krizman in se hudo poškodoval na levici. — V bolnico se je zatekel tudi 68-letni kovač Alojzij Mahne iz Sodražice, ki ga je nekdo v gostilni med prepirom udaril po glavi. — Rdečemu križa so darovali: bivši deželni uradniki v spomin blagopoko j nega njihovega šefa Matije Zamlde svoto 630 din, V isti namen je daroval poštni ravnatelj gospod Ivan Vidmar znesek 100 din. Iskrena hvala! Irtseriraj v „Slov. Narodu44 Iz Lfublfane — lj Profesorski zbor juridišne fakultete je poklonil Akademskemu podpornemu društvu znesek 700 din namesto venca na grob svojega člana blagopokojnega gospoda dr. Rada Kušeja. rednega univ. profesorja Iskrena hvala. —lj Cepljenje zoper koze v ljubljanski občini se prične v ponedeljek 9. junija in bo s pregledi trajalo do 21. junija. Razpored cepljenja, kje in kdaj bo, je razviden z razglasov, opozarjamo pa, da je cepljenje obvezno za vse v letu 1940. rojene, ki doslej še niso cepljeni, kakor tudi za vse one, ki so bih rojeni v l. 1941. in so stari najmanj tri mesece. Cepljenje je brezplačno. Cepljeni morajo biti vsi otroci, ki še niso bih cepljeni, m pa oni, pri katerih cepljenje doslej ni bilo uspešno, ne glede na to, ah starši dobe vabilo ali ne. K cepljenju morajo prinesti otroka čistega v Čisti obleki in sicer na najbližjo cepimo postajo, prav tako pa na isto postajo tudi k obveznemu pregledu. O opravljenem cepljenju m pregledu dobe starši pismeno potrdilo, ki ga morajo dobro shraniti. Cepljenje izven na razglasu omenjenih dni in ur je tudi vsak dan med uradnimi urami na mestnem flzfkatu, vendar pa nI brezplačno. Starši onih otrok, ki jih bo cepil zasebni zdravnik, morajo mestnemu flzfkatu takoj predložiti dokazilo o uspešnem cepljenju. Pretresljiva, ijal K. BronU GLAS V VIHARJU Laurence OUvtr — Marte Oberoa — DsvM Nivem (s slovenskimi napisi) KINO MATICA — TeL 22-41 Predstav* ob IS., lf. ia ti. mrL KINO SLOGA, tel. 27-30 Ob IS- 19. in SI. nrV MAPAM« BUT*RFLY Mars* Cebotari. Fosco GUchsttt, Lado Enf Usek, Lnigi Almirant*. Režija: Carmine Gallone._ Predstave ob 16.. 19. in 21. uri! Film globoke in ganljive vsebine ZA OTROKOVO SREČO • Film je opremljen s hrvaškim besedilom Kino Union TeL 22-21 Otroke, ki bi jih iz tehtnega razloga, n. pr. zaradi bolezni ne bilo mogoče cepiti, je treba opravičiti pri javnem cepljenju ali pa med uradnimi urami na mestnem fizikatu v Mestnem domu; Kdor se pregreši zoper pravilnik o zaščitnem cepljenju zoper koze, posebno če otroka ne prinese k cepljenju in pregledu ali se o pravem času ne opraviči, bo kaznovan po določilih zakona o zatiranju nalezljivih bolezni. —lj Pri veleSeJmu So pričeli podirati ograjo. Pri velesejmišču ob Celovški cesti so pričeli te dni podirati ograjo, oziroma stene prejšnjih lesenih paviljonov. Ograjo so podrli že vzdolž veleseimišča ob cesti, z materialom Pa zasipavajo teren ob robu velesejmskega prostora. Novi velesejmski paviljoni so domala že dograjeni, treba jih bo na seveda še opremiti in ometati zunanje stene. Kedai bodo pričeli z nadaljevanjem teh del. še ni znano. —lj Jajc primanjkuje na trgu zadnje dni ker jih prodajalke oddajo po hišah takim gospodinjam, ki lahko prezirajo predpisane maksimalne cene. Jajčarice in prekup-Čevalke pa z jajci krošnjarijo tudi od trgovine do trgovine, zato pa opozarjamo trgovce, naj jajc ne preplačujejo, drugače bodo izročeni sodišču zaradi prekupčevanja in veriženja. Gospodinje pa moramo spet opozarjati, naj ne preplačujejo in ne kupici jo živil, ker je to strogo prepovedano ter jim bodo nakupičena živila odvzeta, same pa bodo stsogo kaznovane. Samo gospodinje brez srca za manj premožne sloje polnijo skrivne shrambe s nedovoljenimi velikimi zalogami, da se mnogo živil pokvari in propade tr tako te gospodinje na dve strani odjedajo živež vsem onim, ki si ne morejo nabaviti večjih zalog. Zato naj pa premislijo, da so tudi javni uslužbenci med tistimi, ki se ne morejo zalagati z živih, zato jih bodo pa gotovo znali poiskati. Sicer pa preplačevanje obeta tudi drugo veliko razočaranje, ker je v teku akcija, ki naj Ljubljano založi s poceni jajci iz Bosne in Hrvatske. —lj Same pri svojih trgovcih, kjer stalno kupujejo, naj kupujejo odjemalci ter naj ne hodijo po blago po vseh mogočih trgovinah, ker zaradi navala prav lahko pri tem ali onem trgovcu zmanjka dotič-nega blaga. Dosti strank si namreč na ta način zbira zaloge, zlasti pa se tega načina poslužujejo prekupčevalci, da lahko veri-žijo s tako zbranim blagom Celo na mestni tržnici so zalotili mlekarja, ki si je tako zbiral zalogo surovega masla, da so drugi zanj kupovali zavitke po četrt kg. Kdor obleta vse trgovine in kupuje tudi samo po Četrt kg, si v kratkem času že nabere precejšnjo zalogo, a drugi morajo ostati brez tega ah onega živila. Ljudje naj se torej ne pritožujejo, če pri trgovcu, ki jih ne pozna, ne dobe zahrevanega blaga, saj trgovec mora založiti svoje stalne odjemalce s potrebnimi sivih ter jih pomanjkanjem Trgovci odklanjajo kupce v interesu svojih stalnih strank in zato naj nikdo ne zabavlja, če ne dobi blaga v trgovini, kjer ni prej kupovaL Kdor išče blago pri tujem trgovcu, je že sumljiv zbiranja in kupičenja živil ter tudi prepovedanega prekupčevanja in veriženja. Zato opozarjamo gospodinje, naj se drže svojih trgovcev, trgovci naj pa tudi postrežejo v prvi vrsti samo svojim stalnim odjemalcem. — lj Za otrokovo srečo! Kino Union predvaja od danes naprej krasen in vsebinsko globok film, ki obravnava problem osirotele dece, problem otrok, ki v zgodnji mladosti izgube svojo mater. V lepem filmu nastopi mala deklica, šestletna Eržika, ki bo gledalce s svojo ljubko igro očarala. Mala Eržika, ki je izgubila svojo zlato mamico, je dobila namesto nje mačeho; mala deklica pa izgube svoje matere ni mogla preboleti in je zbežala od hiše, ko se je vselila v družino mačeha. Slednja pa nikakor ni opustila borbe za pridobitev otrokovega srca in po dolgotrajnih naporih in ganljivih prizorih ji je končno uspelo, da je mala Eržika vzljubila svojo drugo mamico. Film, ki je poln plemenitih in srčnih motivov, toplo priporočamo v ogled. 933 —lj OdvaianJe pepela iz centralnih kurjav, tovarn in »ploh kurilnih naprav. Ker mestni smetarji ne morejo pobirati teh odpadkov z navadnimi smetarskimi vozovi na zabojčke. saj so ti vozovi namenjeni pač le za pobiranje smeti in pepela iz stanovanj ter ima vsako stanovanje pravico le do enega zaboj čka, zato posestniki tako velikih kurilnih naprav morajo pepel in ogorke ter druge odpadke sami odvažati na določena odlagališča. — lj Naprava lahkih tlakov z uporabo domačega požlahtnjenega katrana po naših ulicah je že davno sklenjena stvar, da bi se rešili blata in nadležnega prahu. Ljudje pa morajo potrpeti, saj ob hladnem in deževnem vremenu sploh ni mogoče utrjevati tlakov s katranom, ker so ta dela mogoča in uspešna le ot> popolnoma suhem in dovolj toplem vremenu. Sicer pa letos ne smemo v tem pogledu preveč zahtevati od mestne občine, ki je dobila polno novih, težko izvedljivih, a neodložljivih nalog. Pomislimo samo na prehrano! Prav tako pa morajo Ljubljančani upoštevati tudi visoko povišanje drugih stroškov. Marsikatero delo je sploh obstalo, potrebnega cementa in drugega gradiva, ker ni mogoče niti za ara g denar dobiti Navzlic vsemu temu bo pa mestna občina letos popravila še asfaltne hodnike v Prešernovi in Šelenburgovi ulici ter dokončala nekatera že lansko leto začeta dela, na novo pa pride na vrsto Vegova ulica in zgornji del Emonske ceste do Zoisove ceste, naposled pa tudi Turjaška ulica pred palačo Vseučiliške knjižnice. Zaradi naraščanja cen in pomanjkanja gradiva pa niti za naštete ulice in ceste danes nikdo ne more jamčiti, da bi bili utrjene in urejene po dosedanjih načrtih in sklepih. —lj priletela je papiga. Lastnik jo dobi pri Karlu Prelogu, židovska ulica. 287n Agrarna reforma na Slovaškem Iz Bratislave poročajo, da je začel urad za agrarno reformo dne 3. maja v skladu z zakonom o agrarni reformi razdeljevati zemljo kmetom. Kmetje so se obvezali, da bodo dobljeno zemljo obdelovali. V Ceklisu je bilo razlaščenih n. pr. sedem židovskih zemljiških posestnikov, ki so imeli skupno v lasti 150 ha zemlje. Ta zemlja je bila razdeljena med 84 domačih kmetov. Dodeljevanje zemlje razlaščenih prejšnjih lastnikov se vrši sedaj pospešeno. Doslej je urad za agrarno reformo razdelil že okrog 3.000 ha zemlje, ki je bila v židovskih rokah. Ta zemlja je bila novim lastnikom prodana. Urad za agrarno reformo je od kupnine odtrgal samo 10% za poseben fond agrarne reforme. MALI OGLASI 00 par, davek posebej. Preklici, izjave £a odgovore glede malih oglasov Je treba priložit] snamlroL — Popnstov sa male oglase ae priznamo. RAzno 00 PAR KNTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, parila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— Din sJnUjanm«, Gosposvetska c 12 ta Frančiškanska ul. 3. 8. T. DOBRA PREBAVA JE ZDRAVJE Znanstveno je ugotovljeno, da je »Ambroževa medica« najboljši regenerator prebavnih organov. — Pristno donite le v »MEDARNI« Ljubljana, židovska uL 6, 13.T. POHIŠTVO In vseh vrst stole izdelujem po naročilu, politiram oprave in izvršujem vsa popravila najceneje. — Zorman, Breg 14. 930 PRODAM Beseda 00 par. Davek posebej. Najmanjši znesek s.— din FOTOAPARAT prvovrstne znamke, z avtomatsko zaklopko, prodam. — Po-izve se v upravi »Slovenskega Naroda«. 925 JEDILNICO novo, kompletno, osemsedežno, takoj prodam. Cena 20.000 din. — Polen jaka cesta 48 a. 926 KLAVIRSKO HARMONIKO novo, 41 tipk, z registrom in 96 basi, takoj prodam. Cena 6000 dinarjev. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 927 SLUŽBE Beseda 50 par. Davek posebej. -Najmanjši znesek 8.— din FRIZERSKO VAJENKO sprejmem takoj. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 929 ~~"~ MOJSTRA ~™ za izdelovanje usnjatfh kovče-gov in aktovk iščemo. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 934 Carlo Lina ti: On in ona Po nedolžnem prepiru je malo v zadregi predlagal svoji ženi, ljubeznivi Matildi, da bi se ločila, češ da zdaj skupno življenje ni več mogoče ... Matilda, ogorčena nad njegovo jezo, ga je prijela za besedo in se preselila v pen-zijon za tujce. Luigi, prijazen, čeden, premožen mlad mož, ki je imel srečo pri ženskah, je sprejel ta prelom lahkega srca. Mislil si je, da bi mu ne bilo težko drugič oženiti se, če bi se mu zahotelo. Čez štirinajst dni, ko je sedel Luigi, ki se je nekoliko dolgočasil, s knjigo v roki in s cigareto v ustih v svoji sobi, mu je prišel sluga povedat, da je prišla Matilda. Ta obisk, čeprav presenetljiv, ga ni posebno razburil. Predobro je poznal svojo ženo, da bi ne vedel, da ni prišla z namenom vp rizo riti mu sceno ali zahtevati od njega več denarja... Matilda je vstopila v sobo. Bila je očarljiva žena čudovito lepe, malone prozorne kože in velikih, nasmejanih oči, to se pravi oči, ki so se vedno smejale. Tistega dne so pa zrle resno in dostojanstveno v svet. — Sedi, Matilda. S čim ti lahko postrežem? — Kakor sam veš, se ne zmenim ne za osamljenost, ne za pustolovščine. Našla sem nekoga v nadomestilo zate. Zelo čeden in tudi zelo sposoben fant je: oboževalec neke moje prijateljice. Poznam ga sicer šele tri dni. Zdi se mi, da sem mu tudi jaz zelo simpatična. — Temu se ne čudim, — je dejal Luigi. (Počutil se je nekam neugodno.) Kaj pa je tvoj častilec po poklicu? — V katastrski upravi služi. Vsekakor morajo biti ljudje v tem poklicu zelo vestni in marljivi. Moj novi oboževalec se je pri moji prijateljici zelo natančno informiral o meni. Ker je pa to nova prijateljica, mu ni mogla dati zadovoljivih informacij. In sam menda u vidiš, da ne morem hvaliti sama sebe... Torej ne preostaja nič drugega, nego da ti izpove! dobro o meni, ti, ki me vendar poznaš, seveda v kolikor tudi misliš tako. — Seveda, Matilda... Toda ta gospod ... — Ta gospod, — ga je prekinila — pozna najin položaj. To je stvarno misleč mož in vse se mu bo zdelo v redu. Luigi se je razburil. — Zmešalo se ti je, Matilda, od mene zahtevaš, naj grem k temu geometru, da bi mu ugodno poročal o tebi? — Ne, saj mu lahko to pišeš. — Torej naj ti dam izpričevalo? Saj vendar nisi moja tajnica. — Saj ne gre za službo, temveč za partijo, ki se mi zdi ugodna. Luigi, to malo uslugo mi boš pa menda vendar storil? — V tvojih očeh je to mala usluga! S prikritimi pogledi in dvoumnim nasmehom je Matilda opazovala naraščajočo razburjenost svojega bivšega moža. Kar se je spomnil nečesa drugega in takoj je sedel k pisalni mizi. — Dobro, poskusiti hočem. Vzel je pok) pisemskega papirja in začel: Visoko spoštovani gospod... — Ne, ne, nobenega nagovora, — je dejala za njim stoječa Matilda. — Izpričevalo ne sme biti nikoli osebno. Luigi je vrgel papir proč in začel znova: — Podpisani izjavljam... (Kaj pa izjavljam prav za prav? — se je vprašal ▼ zadregi.) — Ne, tate pa Se ne gre, — je dejala Matilda. — To bi bilo smešno. — Tudi meni se zdi tako. — Pravo bi bilo name naslovljeno pismo. Da, ločitveno pismo, ki bi v njem priznal nekaj mojih dobrih lastnosti. — V tem se pa strinjam s teboj, — jo menil Luigi. Vzel je novo polo papirja in začel: Ljuba moja prijateljica, po včerajšnjem nastopu, pri katerem je bila vsa krivda na moji strani... — Lepo je, da to priznaš... — Kaj ie, saj to je čista resnica! Nekaj časa je sanjal sam pri sebi, potem je pa vzdihnil in nadaljeval pismo: — V Tvojem lastnem interesu Ti vračam svobodo. Priznati moram, da si bila očarljiva Življenjska družica, ki jo bom ohranil v najboljšem spominu.. •— To je pa lepot — je vzkliknila globoko ganjena. — Zlasti, če tudi misliš tako, kakor govoriš! — Da-li tudi mislim! Kako moreš dvomiti o tem? Ali naj takoj podpišem? — 2e? To ne gre. To je preveč splošno rečeno ... Za geometra! V pismu moraš našteti podrobnosti. »Tvoja vedno dobra volja in tvoj vedri značaj sta zapolnila s harmonijo tistih nekaj let, kar sva jih preživela skupaj. Tvoj značaj je izraz izravnane in obenem nežne nature... — Ah, zdaj bom pa morala zardeti! Pustiva to in govoriva raje o mojih gospodinjskih vrlinah, če jih kaj imam. Te so namreč za geometra posebno važne. — Zares, Matilda, ti imaš toliko dobrih lastnosti, da bi bil skoraj pozabil na te. * — Toda, prosim te, — je dejala in zardela. — Ah, — Je nadaljeval svoje pismo. — Ves čar Tvoje domačnosti, ki si ga gojila s toliko ljubeznijo in olrusom, izgine s teboj... In obrnjen k Matildi je pripomnil: — Častna beseda, to izpričevalo mi odkriva stvari, sa katere se nisem nikoH zmenil... Nadaljujem pismo, kajti to ie ni vse... — Napisati hočeš ie kaj? — Je vzklik- nila. — To bi pa res že zadostovalo. — Ne, ne, — je odgovoril in nadaljeval pismo: — Tvoja modrost in Tvoja duhovitost sta zapolnili z nepozabnim čarom tudi tihe ure najinega razdora... — To je pa preveč? — je ugovarjala Matilda in poskusila je iztrgati mu pismo iz rok. — To je preveč, — je ponovila in solze so se ji zalesketale v očeh. Nežno jo je potisnil v stran. — Dovoli mi zaključiti pismo! — Daleč od Tebe je bilo moje zaupanje v Tvojo poštenost tako veliko, da me ni mogel nikoli mučiti niti najmanjši dvom ... —- Ali si mi res tako brezmejno zaupal? — je vprašala. — Mar tega nisi zaslužila? — je odgovoril nekam nesigurno. — O, pač ... Luigi je vzdihnil in zaključil svoje pismo: ... Iz vsega srca Ti želim, ljubljena Matilda, da bi našla v svojem nadaljnjem življenju tisto neskaljeno srečo, ki Ti dajejo Tvoje neprecenljive vrline pravico do nje... Zdaj pa podpišem.— je dejal. — Cuj, Luigi, — je dejala mlada žena z drhtečim glasom, — predaleč si šel... Geometer se bo po pravici vprašal, ko bo čital to pismo: če ima ta žena toliko vrlin, zakaj je njen mož ne obdrži? Za hip je okleval, potem je pa krepko objel Matildo, jo obsul s poljubi in vzkliknil: — Saj jo vendar obdržim, gospod geometer! Obdržim jai r Strani »SLOVENSKI mOIK*^*18**1- Dolenjski se obeta lepša bodočnost Postala bo lahko Koto mesto — 11 cen tro cul turale e econotnlco deUa parte meridionale defla Provincia dl Loblana. — Novo mesto — kaltorno in gospodarsko središče Dolenjske, Novo mesto, 27. maja. DoSenjsika stran naše domovine je veljala dolgo v gospodarskem in kulturnem pogledu za zaostalo pokrajino. Vse njeno prirodno bogastvo tako v poljskih pridelkih, kakor v neizčrpne m bogastvu ohšmvh go-Stdov zaradi slabih prometnih razmer ni moglo priti do veljave. Nobena industrija se ni mogla razviti, celo fužina na Dvoru, kjer so rždedovali vsakovrstne železne izdelke, je morala ustaviti sicer dobro ido-či obrat. Z dolenjsko železnico so se razmere nekoliko zboljšale, zlasti potem ko ie stekla še belokranjska železnica. Vendar pa do pravega proč vita ni moglo priti. 2e zadnja svetovna vojna, ko je povsod primanjkovalo živeža, je pokazala vrednost dolenjskih zakladov. Tedaj je Dolenjska s svojimi prideiliki zaklad a la več mest, med drugimi zlasti Ljubljano in Trsit ter marsikoga resila bede, pomanjkanja in lakote. Dolenjci tedaj svojih poljskih pridelkov niso prodajali, ker za denar niso mogli skoraj ničesar dobiti, ki rudi denarja tedaj ni primanjkovalo, pač pa so jih zamenjavali za razno blago, zlast* za obleko. Zdaj postaja Dolenjska zopet važen činitelj glede prehrane in skrbet- bo treba, da se pridelek znatno poveča. Dolenjska plodna zemlja kna vse pogoje, da bi se v izdatnejši meri gojilo pridelovanje žitaric, v čemer je Dolenjska seda i prece; zaosta- jjala in je še v veliki večini navezana na nakup žita ali moke Z racioniranim obdelovanjem polja in primernim gnojenjem ter s setvijo dobrih in klimatičnim razmeram primernih vrst žita, bi se pridelek znatno povečal. Na Dolenjskem je še mnego neizrabljene zemlje, ki bi se dala s primerno melioracijo spremeniti v dobro plodno zemljo in gojiti na njej primerne kulturne rastline. Tako bi se Dolenjska lahko z lastn;mi pridelki preživljala sama in bi še marsikaj preostalo za izvoz in za prehrano naših mest. Živinoreja je že od nekdaj na Dolenjskem lepo razvita, tako glede goveje živine ;n reje svinj. Vendar tudi v tej važni panogi zaostaja Dolenjska za drugimi naprednejšimi deželami. Z gojenjem ali križanjem dobrih pasem & križanjem domače pokrajinske pasme, bi se dolenjska ži--rina h*±ro izboljšala, Skrbeti pa bo treba tudi zs pridobivanje boljše in več krme. Dolenjska ima mnogo travnikov, na katerih raste zaradi močvirnih tail slaba in manjvredna trava. Z osušen jem takih travnikov, kar se doseže s prekopi za odvajanje odvisne vode, z napravo drenaže itd. bi se močvirni travniki primerno zboljšali in na njih bi rasla slastna trava, katere prdeJlek bi se z umnim gnojenjem zlasti umetnih gnojil znatno zvišal, kar bi bilo napredku naše živinoreje zelo v prid. Osuševanje zIssjK obssfiuh travnikov je združeno z velikimi izdatki, katerih dolenjski kmet s svojimi skromnimi dohodki njJBSfccr ne zmore. Tudi vprašanje ovčje-rejc je važno vprašanje bližnje bodočnosti. CHčjereja se po Dolenjskem prav malo goji aH vsaj ne v izdatni mor, vendar so tudi v tem pcajfeda dani vsi pogoji Dolenjska krta zlasti v hribovitih krajih za govejo žrvino manjvrednih pašnikov, na katerih rase trava, ki za govejo živino ni primerna, pač pa saborna krma zs drobnico, ovce in kozo. Ovce m kose ne dajejo ie dragoceno volno, tudi njih meso je užitno, mleko pa je zelo zdravo in tud? mlečni izdelki, zlasti sir je zelo priljubljen ki cenen. Sadjarstvo na Dolenjskem je v lepem razvoju, vendar bo le v korist sadjarjev, če se bodo potrudili se bolje negovati sadno drevje ki zatirati sadne škodljivce. Z uspešnim zatiranjem sadnih Škodljivcev bo sadni pridelek lepši in večji in se bo s tem tudi cena sadju dvignila. Čebelarstvo je bilo na Dolenjskem že od nekdaj lepo razvito. Saj si v preteklosti skoro ne moremo misl'ti kmečkega gospodarstva, kjer ne bi bilo poleg drugih gospodarskih poslopij bogato obljudenega čebelnjaka. S starimi očanci je tudi to že marsikje izginilo. Vendar se to v poslednjem času že zopet obrača na boljše. Vedno več je tudi med pridnimi Dolenjci vnetih čebelarjev, ki posnemajo novodobno čebelarstvo. Vendar bi se lahko v tem pogledu še mnogo več storilo, saj je čebel na paša na Dolenjskem skoro povsod zelo dobra in čebelarstvo nudi bogat irr dohodkov. Nekaj slabih zadnjih let za čebele naj čebelarjev ne straši, ker vsako teto tu di za čebele ne more biti ugodno. Lepa bodočnost se odpira Dolenjski glede na gozdno bogastvo. Lesna industrija je že sedaj v lepem razvoju, ki pa se utegne v bližnji bodočnosti še znatno dvigniti. Les, ki se v ogromnih množinah izvaža na vse strani ,da ga predelujejo v razne industrijske predmete, utegne pospešiti, da se v neposredni bližini zgrade tovarne za predelavo lesa, kar b; zmanjšalo prevozne izdatke ki pocenilo iz lesa predelane predmete Končno tudi v rudarstvu Dolenjska ne zaostaja, le dvigniti je potrebno skrite zemeljske zaklade, ki bodo dvignili blagostanje in boljšo bodočnost predolgo zanemarjeni in zapoiščeni lepi Dolenjski, Indeksne številke o cenah v bivši Jugoslaviji 1 Podatki iz najnovejše številke zagrebška statistične številke „Indeks" Ljubljana, 28. maja V najnovejši številki zagrebške statistične revije »Indeks« so objavljeni zanimivi podatki, kako se je življenje od julija 1914 do aprila 1941 dražilo in kako so naraščali zlasti stroški za prehrano ter za obleko in obutev. V primeru z julijem 1914, ki ga pri izračunavanju indeksa cen moramo vzeti za temelj, so bili skupni življenjski stroški letošnjega aprila dražji za 17.06°/o, če letošnji april primerjamo z letom 1929, ki je bilo po svetovni vojni vsekako najdražje, znaša ta porast 12.69°/o, v primeri z letom 1935, ki je bilo po svetovni vojni najcenejše, so cene porasle za 86.53%, v primeri z avgustom 1939, ki je bil zadnji mesec pred začetkom sedanje vojne, za 64.53°/o, v primeri z lanskim aprilom pa znaša porast 27.41%, d očim primerjava med letošnjim marcem in aprilom pokaže porast za 2.81?/©. V letošnjem aprilu je bila prehrana v primeri z julijem 1914 dražja za 8.78%, v primeri z letom 1929 za 32.02%. v primeri z letom 1935 za 116.49%, v primeri z avgustom 1939 za 81.08%, v primeri z lanskim aprilom za 34.72%, v primeri z letošnjim marcem pa za 4.90%. Tudi pri obleki in obutvi se kaže precejšen porast cen. V letošnjem aprilu so bile cene tem potrebščinam, primerja je jih z julijem 1914, višje za 52.57%. z letom 1929 za 16.48%, z letom 1935 za 111.31%, z avgustom 1939 za 90.99%, z lanskim aprilom za 30.02%, v primeri z letošnjim marcem pa za 1.06%. Najemnina za stanovanja je v primeri z julijem 1914 padla letošnjega aprila za 9.95%. v primeri z letom 1929 se je pocenila za 29.02%, v primeri z letom 1935 pa za 3.61%. V primeri z avgustom 1939. lanskim aprilom in letošnjim marcem je najemnina za stanovanja ostala neizpreme-njena. nerre Mael: 59 Blodna ljubezen Roman — Vem, to so mi povedali. Delate pridno kakor čebela. Jeanne je zardela. Njen mož, ki ni nikoli prijazno in toplo govoril z njo, je bil že drugič tako nežen z njo, odkar je bila omedlela. Z laskavim in prijateljskim glasom je Romain nadaljeval: — Zakaj pa delate vse sami? Kaj nimate šivilj? Njegova pozornost je opogumila Jeanne, da se je zasmejala. — Seveda imamo šivilje, nekatere celo iz največjih pariških modnih salonov. Moja teta jih je preskrbela. Gotovo bi ne verjeli, kako težko je svetovati tem šiviljam, ker hočejo delati vse po svoji glavi. — Toda jaz ne vidim v tem nič hudega, če jih pustite delati kakor znajo. Po mojem mnenju se bolj razumejo na svojo obrt kakor vi. Zdi se mi, da jih s svojimi nasveti samo dražite in jezite. Mi moški nikoli ne nadlegujemo svojih krojačev. Jeanne se je še bolj zasmejala. — Pri vas moških je to čisto drugače. Kako bi pa bilo, če bi hodili h krojačem v delavnice in jih učili. Me pa ne moremo dopustiti, da bi delale Šivilje po svojih glavah. Gotovo bi ne želeli, da bi bile lutke, navadni obešalniki, na katere bi lahko Šivilja obesila obleko, narejeno po njenem okusa. Tudi kurjava in raspetljava sta zdaj dražji Letošnjega aprila sta bili v primeri z julijem 1914 dražji za 27.33%, v primeri z letom 1929 pa sta nižji za 8.83%. V primeri z letom 1935 sta spet porasli za 68.68%, v primeri s septembrom 1939 za 32.98%, v primeri z aprilom 1940 za 18.19%, v primeri z letošnjim marcem pa sta ostali nedzpremenjeni. Indeksi v primeri s temeljnim letom 1914 so izračunani v zlatu, za vsa ostala razdobja pa v denarju. Pri hrani je najbolj občutna rx>dražrtev krompirja. V Zagrebu je proti koncu aprila stal 1 kg krompirja 3.85 din. dočim je konec marca stal samo 2.50 din. Zelo so se podražile tudi ribe, zlasti pa mleko, ki je stalo prvotno samo 3.50 din za 1 liter, pozneje je poskočil na 4.25, od 15. aprila dalje pa so ga v Zagrebu prodajali kar po 5 din liter. Precej se je podražilo tudi' surovo maslo, prav tako pa tudi jajca in sadje. Pri obleki in obutvi moramo zlasti omeniti podražitev čevljev in nogavic Se občutnejšo podražitev življenja preprečujejo v glavnem neizpremenjene najemnine, kakor tudi neizpremenjeni stroški za kurjavo in razsvetljavo. Razmere pri nas so precej podobne hrvatskim Glavna razlika je pri jajcih, ki zanje »Indeks« navaja, da so v Zagrebu povprečno poskočila v ceni od 1.21 din na 1.43 din. Cenejše je pri nas mleko, tako da vsaj pri njem najdemo nekakšno protiutež za občutno podražitev drugih živiL Razmere, ki se zdaj počasi spet normalizirajo, nam bodo gotovo prinesle zmernejše cene in s tem cenejše življenje V NAGLICI Iz kmetijskega predavanja: ... in potem, gnoj, gnoj, gospoda moja, ki vam ga ne morem dovolj toplo položiti na srce... Razburjenje zaradi strelovoda Mesto Saintea v Franciji je razburjeno, poročajo Usti. Prebivalstvo se je razburilo proti občinski upravi zaradi nekega starega rimljanskega slavoloka, ki je bil zgrajen že pred mnogi stoletji na glavnem trgu. Pred dvema letoma je med nevihto udarila strela v zgornji del slavoloka in je razrušila vogal z napuačem ter povzročila za okrog 22.000 frankov škode. Občinska uprava Saintesa je privolila, da plača polovico te škode, Ostalo polovico pa naj hi plačala osrednja vlada, oziroma ministrstvo za umetnost. To je bilo pripravljeno plačati ostalo polovico škode, toda pod pogojem, da se naj postavi na vrh slavoloka strelovod. Prebivalstvo mesta pa sedaj zahteva na slavoloka strelovod, ker misli, d-i bi bila nesreča manjfta, če hi strela ponovno udarna v slavolok in bi se tedaj nahajali pod slavolokom ljudje. Občinska uprava mesta skuša prebivalstva dopovedati, da je strela udarila v slavolok le slučajno ter je slučajno bOa napravljena škoda na slavoloku in je odveč previdnost s strelovodom, Id bi samo Škodoval umetnostni vrednosti slavoloka. Prebivalstvo mesta pa skoraj korporativno zahteva; naj se postavi na slavolok nov strelovod. Romantična zapuščina Iz Stockholma poročajo, da je neki samec zapustil že pred 100 leti precejšnje premoženje, katerega so zdaj razdelili tako, da je 19 mladih nevest iz Luisdane v Ameriki, ki so vse bretanjakega porekla, dobilo pripadajoči del. Vsaka nevesta je dobila 100 dolarjev. Zgodba o čudaškem dobrodelnikn, ki se je pisal Julio Poidraa, je zelo pestra. Poldras je bil potujoči prodajalec v Bretagni, Id je moral premagovati vse težave tega. življenja in je dolgo živel v največji revščini. S svojimi kupčijami ni mogel nahraniti toliko denarja, kolikor je bilo potrebno za doto, ki je bila Zaradi tega se nt mogel oženiti s nI obupal, temveč je odpotoval v Ameriko, kjer je postal bogat. Ni pa pozabil svoje domovine in svoje smole z zaročenko. Pred smrtjo je v oporoki določil 30.000 dolarjev, katerih obresti so bile namenjene za fond, iz katerega naj dobe potreben denar za doto mlade in uboge Bre-tanjke, ki žive v Luiaiani, kjer je Poldras umrl. HflOrdnovDi dd Iz Kopenhagna poročajo o zelo važnem odkritju znanega proučevalca skladatelja Haydna dr. Petra I*arsena, ki je lektor na uru v erzi v Kopenhagnu. Laraen je odkril seznam Havdnovih del, katerega so napisali v začetku preteklega stoletja. V seznamu so navedena vsa dela velikega skladatelja. Važnost tega seznama je velika, ker bo mogoče 0 pomočjo tega seznama ugotoviti pristnost tistih del skladatelja Kavana, o katerih so doslej njegovi proučevale! dvomili glede na orignalnost. Hitler si ogleda vse filme in sicer v dveh svojih zasebnih kinematografih Tržaške »Le ultlme Notizie« objavljajo zanimiv članek o odnosu Hitlerja do filmske umetnosti. V dveh majhnih kinematografih, ki so ju priredili v berlinski kan-ceJarjevi palači in v njegovem podeželskem domu v Wachenfeldu nad Obersalzbergom pri Berchtesgadenu, predvajajo vse nove nemške filme še preden se igrajo drugod vpričo odličnega gledalca vodje in kancelar ja rajha Adolfa Hitlerja. Potem se vrnejo filmi v ministrstvo za kulturo in propagando, ki je na čelu celotne kinematografske organizacije v Nemčiji. Na filmskem platnu obeh zasebnih Hitlerjevih kinematografov so v zadnjih dveh letih predvajali večino filmske produkcije iz Rima, Maarida, Hollywooda, Pariza in Moskve ter ostalih velikih središč svetovne kinematografije. Radi takega Hitlerjevega zanimanja za film pa bi bilo napačno sklepati, da gleda Hitler filme kot najvišja instanca v Nemčiji. Razen v nekaterih primerih se ne bavi naravnost s kinematografskimi zadevami kakor na pr. z arhitekturo, slikarstvom, glasbo in posebno z opero. Posebne važnosti pa je kljub temu dejstvo, da so v Nemčiji izdelali na Hitlerjevo pobudo oba veuka dokumentarična filma Leni Riefen-stahlove In sicer film o olimpiadi v Berlinu in falm o kongresu nacionalnih socialistov v Murnbergu. v začetku te vojne je prav Hitler dal osebno navodila poveljstvom oboroženih sil, da bi se filmski operaterji kolikor mo-geče svobodno gibali v operacijskih področjih in da bi vojaška cenzura ne presojala njihovega dela preveč ozkosrčno. Prav zaradi takih Hitlerjevih odredb so mogh nemški kinematografski žurnali podati tako močno in verodostojno sliko o dogodkih na bojišču. Nadalje je Hitler sam hotel, da se ne zapre med vojno noben obstoječih kinematografov v Nemčiji. Organizirali so tečaje, v katerih so bih izobraženi operaterji, ki so nadomestili vpoklicano tehnično osebje. V tečajih so bile tudi ženske, ki so se izurile za operatersko službo v kinematografskih kabinah. Prednost so imele žene onih operaterjev, ki so bili vpoklicani pod orožje. Izkazalo se je, da je Hitler prav odloČil glede vseh zadev, ki se tičejo kinematografov, kajti v Nemčiji kinematografi še nikoli niso bili tako polni, kakor sedaj med vojno in v polni meri je bilo potrjeno znova, da igra film kot propagandno in vzgojno sredstvo širokih množic zelo važno vlosro. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 19.30 uri Sreda, 18. maja: ob 19.: Kovarstvo in ljubezen Ljudska predstava. Izven. Izredno znižane cene od 14 din navzdol. Četrtek, 29. maja: ob 19.30: Učenjak. Red četrtek. Petek, 30. maja* ob 15.: gesto nadstropje. Izven. Ljudska predstava. Izredno znižane cene od 14 din navzdol. Drevi ob 19. bodo igrali v Drami kot ljudsko predstavo po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol Schillerjevo dramo »KOVARSTVO TS LJUBEZEN«. V njej je udarno pokazana razlika med aristokratskim in meščanskim svetom ter borba med poštenostjo in kovarstvem koristo-lovcev. V igri bodo sodelovali Levar, Jan, Levarjeva, Mileva Boltar-Ukmarjeva, Pe-Ček, P. Juvanova, Gregorin, Sever, Raztresen in SimČiČeva. Režiser P. Malec k. g. Opozarjamo, da bo to zadnja uprizoritev te predstave v tekoči sezoni. »UČENJAK« je naslov Detelove veseloigre v treh dejanjih, v kateri bo igral Jan naslovno vlogo. Pisatelj je pokazal satiričen in zelo humoren način, kam privede mladega učenjaka mehanično uporabljanje frenologije. Za gledališko občinstvo, ki ljubi neproblematične igre, ki jim je glavni namen razvedrilo in smeh, je igra kako nalašč ustvarjena, živahni odziv, ki ga ima pri občinstvu, je najboljši dokaz, kako ugaja. ljubeznivo in srčkano delce je Camasio-Oxilia veseloigra »BOG Z VAMI, MLADA LETA!«. Vsebinsko prikazuje življenje v študentovskem stanovanju, kjer živi mlad student in kjer se shajajo njegovi prijatelji in prijateljice. Ljubezenska zgodba med njim in hčerko njegove gospodinje, tvori glavno dejanje. OPERA Začetek ob 19.30 uri Sreda, 28. maja: ob 19.: Faust Red Sreda. P. n. gledališke obiskovalce opozarjamo, da je odslej začetek vseh večernih predstav v Drami in Operi ob 19.30. — Začetek predstav, ki trajajo preko tri ure, pa bo ob 19., in to bo to vselej posebej omenjeno v gledališkem repertoarju in noticah c Italijanski poslanik na obisku pri maršala Mannerheimu Helsinki, 27. maja. s. Italijanski poslanik Cicconardi je obiskal maršala Manner-heima, ki ga je pridržal v daljšem prisrčnem razgovoru. V Londonu grade nova zaklonišča Stockholm, 27. maja. d. Kakor poro6ajo tukajšnji ?isti, je londonska kr. družba za umetnost in znanost sklonila odlikovati predsednika Rooeevelta z zlato Albertovo svetinjo. Isti listi tudi javljajo, da je britanski oobor za narodno obrambo objavil načrte za gradnjo popolnoma varnih zaklonišč, kier bi našlo zavetje približno 90.000 oseh. Na kakih 20 mestih so že začeli v to s vrbo kopati globoke rove. Odbor upa, da bodo zaklonišča končana še pred zimo. Angleži zaplenili nizozemske parnike Sanghaj, 27. maja. d. Kitajski listi po-rečajo, da so britanske pomorske oblasti zasegle tri velike nizozemske potniške parnike, ki so vozili med Nizozemsko Indijo in Japonsko preko Manile ter Hongkonga. Angleži so te parnike takoj prisilili v svojo službo. Ostavka finskega poslanika v Moskvi Helsinki, 27. maja. s. Min. predsednik je sprejel ostavko finskega poslanika v Moskvi dr. Paasikivija. Za novega poslanika je bil imenovan Giinen. Japonska zaplenila dobave čangkajšku Sanghaj, 27. maja. d. Neka japonska komisija je inspicirala skladišča več ameriških tvrdk v Hajfongu (Indokina), ki so doslej Čangkajšku dobavljale velike množine orožja. Kolikor blaga še ni bilo dobavljenega, so ga Japonci zaplenili z utemeljitvijo, da je kitajska lastnina ter ukazali odvoz zaseženega orožja. New York, 27. maja. d. Ameriško blago, ki so ga Japonci zasegli r Hajfongu, je imelo vrednost okoli 10 milijonov dolarjev. Ameriški zunanji minister je na vprašanje novinarjev odgovoril, da vlada skrbno raziskuje stvar.- Pri tej priliki je HuH tudi izjavil, da ne more dati nobenih informacij glede znane govorice, da so ameriške izvidnice pri Grenlandiji sporočile angleškemu brodovju, da se v bližini nahaja nemška bojna ladja 3>Bismarck«. Nemški dar čilski vladi New Vork, 27. maja. d. Tukajšnji listi priobčujejo vsebino not, ki sta jih izmenjala nemški poslanik Schon in čilski zunanji minister Alomoa v zadevi šolske ladje jadrnice >Priwall««, ki e zasidrana v Val-paraisu. Nemški poslanik je sporočil sklep nemške vlade, ki hoče ladjo »PriwaHmnil. Jeanne je vstopila v jedilnico v elegantni, popotni obleki, prikladni letnemu času. Položila je na mizo par svetlih rokavic in klobuček. Bila je povsem pripravljena za izlet. Romain se je galantno nasmehnil in pozdravil svojo ženo. — Z zadovoljstvom vidim Jeanne, da imate dober spomin, če bi ne bilo vas, bi bil čisto pozabil, da je danes deveti september. Odgovorila mu je s tisto toplo prijaznostjo, ki je bila odlika njenega značaja: — Kako bi mogla pozabiti, Romain? Kaj ni ta dan praznik zame? Uređaje Josip Zupsjs9£ £ Zs> NanhinfT ttriauoio. Km st festtstsi del ttrta Viađ, BeeaOi M JM s Unblju4